' :■
V -r />■ ,sv A
£\> «§i |1
Leto XIII - št. 274 (3809)
TRST, nedelja 17. novembra 1957
Cena 30 lir
I
i
Trg Goldoni med včerajšnjo demonstracijo delavcev, ladjedelnic in Tovarne strojev GRDA ter Tržaškega arzenala, ki so zjutraj zapustili delo in šli v mesto, da bi z mirnim pohodom ponovno opozorili prebivalstvo na nevzdržni položaj, ki je nastal Zaradi trmoglavosti in nepopustljivosti delodajalcev- Ko so delavci nameravali kreniti po Kojrzu' proti morju, jih je ustavil kordon policije, nato pa so policisti planili nanje s pendreki. Na sliki vidimo dim 'sdzilnih bomb, ki so jih policisti vrgli ;med delavstvo, da bi ga razgnali, kakor tudi policijske jeepe, ki so divje krožili po trgu iiifitiniiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiifiiitiiiiMiiiiiiiiiiiitiiitiiiiliBiiMVtitiiiiaiiiiiiiiiiiisBiiiiiitifuaiaMaiuiiiiiiiiiiiaittiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiivtiiiiviMiaaiiiiiiiiitiMViiiifiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitfiiiiiiiaatfaiittiviiiiiiiiiiiiiiiiiM^iiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiitiiiBtKiaaiiiaitiiiiiiaitiitaiiiaantiiiaiviiiitviiiiiaiiMitlM^i
Uradno poročilo o beograjskem zasedanju mešanega odbora za izvajanje posebnega statuta
Načelnika	obeh	delegacij
zasedanja,	ki je resen korak
Sprejeti sklepi ne bodo objavljeni, ker je odbor bodo seveda javni - Vošnjak želi razširitev pri
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 16. — Nocoj se je v Beogradu končalo drugo zasedanje mešanega jugoslovansko-italijanskega odbora, posvetovalnega organa obeh vlad v zvezi z izvajanjem posebnega statuta londonskega sporazuma. Po podpisu zapisnika, ki je konkretiziral sklepe in predloge odbora vladama Jugoslavije in Italije, je bilo ob 20. uri objavljeno naslednje sporočilo za tisk:
«Od 6. do 16. novembra je bilo v Beogradu drugo zasedanje jugoslovansko-italijanskega mešanega odbora, ki ga predvideva poseben statut priložen londonskemu sporazumu. Razpravljali so o vprašanjih, ki sta jih predložili obe vladi v zvezi z organizacijo šolstva in uporabe jezika jugoslovanske in italijanske etnične skupine na področju pod upravo Italije oziroma pod jugoslovansko upravo. Proučene so bile tudi nekatere pritožbe posameznikov in orga-
le posvetovalni organ obeh vlad, katerih ukrepi stojnosti odbora na vse področje obeh manjšin
nizaoij. Končni zapisnik je bil podpisan nocoj in bo predložen obema vladama v skladu z določili pravilnika mešanega odbora. Celotno zasedanje je potekalo v ozračju medsebojnega razumevanja ter pozitivnega in prisrčnega sodelovanja.«
Po prečitanju izjave je vodja jugoslovanskega dela odbora Vošnjak dodal, da bo mogoče kdo nezadovoljen s kratko objavo za tisk, ker je pričako-val bolj otip-
ljivih rezultatov. Vošnjak je poudaril, da je potrebno1 upoštevati, da je odbor pomožni svetovalni organ dveh vlad, ki lahko sprejema samo priporočila, mnenja in nasvete, a ne dokončne sklepe. Rezultati dela odbora se zrcalijo v konkretnih ukrepih obeh vlad, ki izkoristita ugotovitve in ocene odbora. Zasedanje odbora nima značaja pogajanj, ki bi imela za cilj določen sporazum. Vošnjak je dejal, daje mešani odbor stalni organizem, ki se trudi, da v obstoječih pogojih pomaga vladama pri čimbolj učinkovitem ocenjevanju tistih pojavov na škodo enakopravnosti etnične skupirie na področju pod upravo druge države, ki bi lahko predstavljali oviro za še boljše raz-
vijanje odnosov, med obema sosednima državama.
«Toda čeprav ne morem govoriti o konkretnih rezultatih tega zasedanja, je poudaril Vošnjak, želim poudariti svoje najgloblje prepričanje, da se je zasedanje končalo z uspehom. Nedvomno pomeni resen korak naprej na poti čimbolj-šegia izvajanja določil spomenice oziroma posebnega Statuta. Se posebej bi želel ^»pozoriti na ozračje, ki je značilno za delo zasedanja. To je bilo ozračje medsebojnega razumevanja in konstruktivnega sodelovanja, o-zračje resnih naporov, da se vakladijo razna mišljenja, in ozračje trdnega prepričanja o neobhodnosti in koristnosti tega dela.#
Na koncu svoje izjave se
je Vošnjak zahvalil vsem članom italijanskega dela odbora, posebno pa dr. Pa-squinelliju za sodelovanje in je izrekel prepričanje v še uspešnejše delo odbora v prihodnosti.
Dr. Pasquinelli je izjavil, da popolnoma soglaša z izjavo Vošnjaka in dejal, da bodo pozitivni rezultati zasedanja, ki so velik uspeh, imeli učinek v prihodnosti.
Na vprašanje našega dopisnika, ali je odbor razpravljal samo o vprašanjih v zvezi z zaščito pravic etničnih skupin na področju bivšega STQ in kakšne so možnosti, da mešani , odbor razširi svojo pristojnost na vprašanje zaščite pravic obeh narodnih manjšin v celoti, je Vošnjak izjavil, da se je mešani odbor v smi-
slu določil posebnega statuta omejil samo na razpravljanje vprašanj etničnih skupin na področju bivšega STO. «Toda, je dodal Vošnjak, želel bi poudariti svojo osebno željo, da bi odbor v svojem bodočem delu prekoračil ozki okvir in pričel na enak uspešen način reševati problematiko narodnih manjšin ene in druge države.«
Beograjskemu zasedanju j* predsedoval vodja jugoslovanskega dela odbora Vošnjak, ki je po pravilniku predsednik mešanega odbora do prihodnjega zasedanj* odbora, ki bi se moral ponovno sestati aprila v Rimu, kjer bo prevzel predsedstvo vodja italijanskega dela odbora dr. Pasouinelli.
B. BOŽIČ
Danes se zaključi prvi kongres Delavske zbornice CGIL v Trstu, ki je potekal v znamenju zaostritve borbe kovinarjev v ladjedelnicah in Tovarni strojev v CRDA ter v Tržaškem arzenalu
DANES se konča prvi kongres Delavske zbornice OGIL, ki je nastala na ustanovni skupščini lanskega februarja na pobudo vodstva CGIL. Takratni skupščini je poslal napotilo Zlii bodoče naloge in delovanje priljubljeni sindikalni voditelj Di Vittorio, ki je v svoji poslanici med drugim dejal:	«Pošiljam
yam svoj bratski pozdrav in želim vašemu delu popoln uspeh. Ustanovna sindikalna skupščina pričenja pot k združitvi tržaških delavcev vseh struj in poklicev, kar je bistveni pogoj za reševanje gospodarskih in socialnih vprašanj vašega ozemlja. Gotov sem, da bo tržaški proletariat pod enotno zastavo velike CGIL potrdil sva a slavna izročila s stalno krepitvijo enotnosti in z zmagovitimi borbami ter da bo dosegel uvel j a vij en j e sindikalnih Pravic in demokratičnih svoboščin, ki jih jamči italijanska us„ava, kar bo pripomoglo h gospodarskemu in socialnemu napredku vsega tržaškega ljudstva.»
Tržaško delavstvo je bilo zvesto Di Vittcricvemu napotilu in je tudi želo prve uspehe v utrjevanju e-notnosti, kar priča okrepitev novoustanovljene Delavske zbornice. Daleč pa je še od uveljavljenja sindikalnih pravic in svoboščin. zš katere se mora še vedno boriti, kar so pokazali ravno včerajšnji dogodki. Prvi kongres enotne sindikalne organizacije namreč zaseda ravno v dneh najhujših sindikalnih bojev tržaških kovi-nanfjev, katerim odrekajo delodajalci vse upravičene fahteve in celo minimalno ‘zboljšanje njihovih prednikov. Zato poteka kongres v ozračju in duhu te vztrajne borbe, kar mu daje še poseben pomen.
Kovinarji, ki so stržen sindikalnega delavskega gibanja, so danes v naravnost obupnem gmotnem Položaju, saj so zaradi stavk, v katere so jih delodajalci prisilili, izgubili že nad 300 milijonov lir skupnih mezd. Do kakšnega ogorčenja jih je spravil nevzdržni položaj, ki so ga zakrivili delodajalci s svojo trmoglavostjo, pa najbolj nazorno kaže včerajšnji spopad s policijo, ki je Preprečila mirno povorko Po osrednjih mestnih ulicah. Zato ni čuda, da ima
borba kovinarjev CRDA in Tržaškega arzenala na kongresu tako velik odmev.
Na kongresu so dali obračun dela, opravljenega v 21 mesecih od ustanovitve Delavske zbornice, in to delo tudi ocenili. Nedvomno so bili od ustanovne skupščine dalje napravljeni veliki koraki na poti reševanja sindikalne krize, zlasti če upoštevamo številne ovire in težave, ki so dediščina preteklih nasprotij, in iz tega izhajajoče pasivnosti mnogih delavcev. Na stotine delavcev je bilo ponovno pritegnjenih v sindikalne vrste, v vodstvu sindikatov so zastopane razne struje in začetek je vsekakor spodbuden. Mnogo dela pa še o-staja, saj stoje še številni delavci neodločno ob strani, kar je treba seveda pripisati tudi hudemu oriti-sku delodajalcev, diskriminacijam, krivicam in pristranosti pri nameščanju in raznim predsodkom. Toda izvajanje organizacijskih smernic in načel ter sindikalne politike, ki jih je nakazal IV. kongres CGIL in uveljavljenje čim širše demokratizacije v vsem sondikalnem življenju in delovanju, bosta nedvomno pripomogla tudi k organizacijski okrepitvi in utrditvi nove Delavske zbornice in s tem k okrepitvi delavskega, gibanja v celoti. Načela, ki jih je proglasil omenjeni kongres CGIL o sindikalni organizaciji, ki je neodvisna od vlade in strank in v kateri je prostora za vse ne glede na narodnost, strankarsko pripadnost in svetovni nazor, morajo obroditi bogat sad zlasti pri nas, kjer so narodnostna in politična nasprotja če-sto razdvajala delavce in kjer so skušali delodajalci vedno izkoriščati nasprot a in poglabljati razdore, da bi laže obvladovali delovno ljudstvo.
Sedanji kongres je to dobro razumel in krepko poudaril pomeri teh načel in njihovega uresničevanja v sindikalnem življenju. Poudaril je, da je treba napeti vse sile, da se vrnejo v sindikat vsi delavci, ki so ga zapustili iz malodušja. Prav tako pa je tudi pribil, da se je treba čimbolj približati delavcem druge sindikalne organizacije, saj ravno sedanje skupne borbe kažejo, kako nujna je
enotnost. In prav te sindikalne borbe odstranjujejo med delavstvom pregrade, nezaupanje in nasprotja, zlasti ko vidijo delavci pred seboj enotno fronto delodajalcev.
Kongres je pokazal tudi organizacijsko krepitev Delavske zbornice. Med ustanovno skupščino in kongresom je bilo ustanovljenih več občinskih in rajonskih delavskih zbornic, v raznih krajih so bile ustanovljene sindikalne zveze, v tovarnah pa sindikalne sekcije. Tudi vse to delo se je razvijalo po načelih, ki jih je sprejel IV. kongres CGIL. Novi položaj v industrijskih podjetjih, ki ga je povzročil preokret v proizvodnji in čemur delodajalci neupravičeno pravijo «drug a industrijska revolucijam, terja tudi nove organizacijske in delovne prijeme. Strokovne zveze pridobivajo vedno večji pomen in vlogo, sindikalna organizacija se decentralizira, borbi v posameznih podjetjih se daje vedno večji poudarek, čeprav se s tem ne zavračajo splošne borbe, ko'so koristne in potrebne. Spremenjeni taktiki delodajalcev je treba prilagoditi novo taktiko delavcev. Delavci in sindikati morajo pridobiti tudi pravico pri določanju spremenljivega dela mezd in plač, ki predstavlja danes za povprečno 5G odstotkov vseh prejemkov; pri določanju norm, prbizvodnosti dala itd., kar je vse posle-diča novih razmer v tovarnah. Iz tega je nastala tudi nuja novih organizacijskih prijemov, česar tudi sedanji kongres ni zanemaril. Zato je tudi pravilno poudaril, da morajo notranje komisije končno postati res enotno predstavništvo delavcev v tovarnah in podjetjih, da bodo lah-Ko čimbolj zaščitile pravice in interese delavcev na kraju dela samem.
Toda enotni sindikat se ne-omejuje le na mezdna in normativna vprašanja, ki se tičejo samo delavstva in uradništva. Delavska zbornica se je ves čas svojega obstoja trudila tudi za rešitev osnovnih tržaških in splošnih vprašanj, ki se tičejo prebivalstva. Borila se je za odcepitev podjetij IRI od Conf-industrije, saj spada v Trstu od sedmih velikih kovinarskih podjeti' kar pet podjetij v ta sklop za povečanje števila ladij javnih plovnih družb, za uvedbo proste cone itd. Rešitev j teh glavnih vprašanj bi i mnogo pripomogla k izbolj-| šap ju gospodarskega položaja in k zaposlitvi števil-j nih brezposelnih, saj pride ! na 89.052 zaposlenih delat-i cev in uslužbencev še ved-I no 16.933 brezposelnih, od I katerih je 5124 mladincev izpod 21 let starosti.
Mladinska brezposelnost pa je vsekakor eno izmed najbolj resnih vprašanj, ki | se postavljajo pred razred-| no sindikalno gibanje. To pomeni, da je tudi število vajencev sorazmerno majhno, sedaj jih je samo 9671 na 3581 podjetij, to je manj kot tri na vsako; od teh pa je kar 3.900 deklet. Na obrtništvo jih odpade samo 2373, kar kaže, kako je ta važni gospodarski sektor zaostal in kako nujno bi bilo rešiti obrtništvo in malo industrijo izpod pritiska veleindustrijskih monopolov. Razen tega pa žive in delajo vajenci v zelo neugodnih pogojih.
2e to kratko naštevanje mezdnih in splošno gospodarskih vprašanj, ki čakajo rešitve, nam kaže, kako veliko delo čaka Delavsko zbornico in kako nujno in važno je, da se še bolj o-krepi. da bo kos svojim nalogam. Zato želimo kongresu, da bi čimbolj plodno končal svoje delo ter da bi na njem vzniknili pogoji za še bolj uspešno delovanje v prihodnosti. Zadnji skupni boji tržaških kovinarjev pa so nam porok, da bodo na poti k e-notnosti doseženi še številni novi uspehi.
C. 8.
Narisal R. Hlavaty
 -—
Lr^-*'"--------
Sedem dni v svetu
Aktualni
portreti
Glovanni Gronchi, pred. aadnik Italijanske republike, Je obiskal Turčijo, da bi poglobil odnošaje med obema državama v obojestransko korist.
Antonin Zapotocki, predsednik Češkoslovaške republike, je umrl v 73. letu starosti zaradi srčnega napada v neki praški kliniki.
Tomas Power, ameriški general in šet strateškega zračnega poveljstva, Je na neki tiskovni konferenci izjavil, da imajo že pripravljena letala z atomskimi bombami, ki morejo startati v 15 minutah po izbruhu sovražnosti.
14-letni Fred Harter in njegova 13-letna prijateljica Diane Ayotte sta zbežala z doma, ukradia majhno turistično letalo in se z njim vozila, dokler Jima ni pošlo gorivo. Pilotiranja se je uči! le s priročnikom.
Sir Denis Truscott, novi londonski župan, pozdravlja množico na tradicionalni paradi.
Ameriško orožje za Tunizijo
V toliko opevani atlantski solidarnosti je te dni nastala resna razpoka, ki se lahko primerja razpoki, ki je nastala ob angleštko-francoskem napadu na Egipt, Prav ko predsednik Eisenhovoer na svojih «križarskih* pohodih po ZDA pridiga o nujnosti tesnejše povezave med ati antskimi zavezniki tproti komunistični nevarnosti», je udarilo kakor strela z jasnega (vsaj za površno informirane): Velika Britanija in ZDA so poslale z letali nekaj lahkega orožja Tuniziji, ki Oa ta potrebuje za svojo notranjo varnost, O tem sta ameriška in britanska vlada obvestili Pariz šele v trenutku, ko je orožje bilo na poti v Tunizijo. Francoska vlada je na to dejanje ostro reagirala. Poslala je ostro protestno nato v Washington in l^ondon. Nje. ni predstavniki pa so se u-maknili s konference parlamentarcev NATO, ki je te dni zasedala v Parizu in razpravljala o satlantski solidarnosti». Sicer pa so že na tej konferenci prišla do izraza o-stra nasprotja med posameznimi državami članicami. Zlasti so govorniki kritizirali a-meriško politiko, ki kaže premalo zaupanja do svojih evropskih zaveznikov, in angleško vojaško politiko. Dalje so poudarjali, da je potrebno voditi enotno eatlantsko* politiko in da so zaradi tega potrebna pogostejša posvetovanja. Sredi vseh teh kritik in priporočil in nekaj dni potem, ko je Eisenhovoer poslal konferenci brzojavko polno fraz o atlantski solidarnosti (bolje rečeno o ubogljivosti do ameriške politike), je prišla vest o angloameriških pošiljkah orožja Tuniziji,
Kakor rečeno, je Francija nenavadno ostro reagirala. Večji del tiska je ameriško potezo označil za izrazito pro-tifrancosko potezo. To so izjavili tudi francoski parlamentarci na konferenci NATO, ki so pripomnili, da je s tem razbita atlantska solidarnost. Predsednik francoske vlade Gaillard pa je na seji skupščine izjavil, da ne bo ostalo samo pri protestu, pač pa da se Francija ne bo udeležila niti 'konference predsednikov vlad članic NATO, ki je napovedana za 15. decembra v Parizu, «če prej ne dobi zadoščenja*.
Cernu ves ta hrup? Amerika in Anglija sta prodali o-rožje državi, ki je po vseh načelih mednarodnega prava neodvisna in suverena država. Tunizija ti je nabavila o-rožje izključno za svojo notranjo varnost in za vzdrževanje reda in miru na svojem ozemlju. Gre izključno za pošiljke ‘lahkega orožja, pušk, strojnic in nabojev.
To orožje nikakor ne more biti nevarno francoski vojski v Afriki in še manj Franciji. V Tuniziji so še vedno francoske čete, toda s temi malo puškami in strojnicami jih Tunizija gotovo ne bo mogla pregnati. Saj je znano, da francoske čete vdirajo na tunizijsko ozemlje tudi z alžirskega ozemlja. Gre povsem za nekaj drugega, Francija se boji, da bi se Tunizija polagoma postavila na svoje noge in se osvobodila francoskega pritiska. Francija se je obvezala dajati Tuniziji letno gospodarsko pomoč 20 milijonov dolarjev. Toda do sedaj svoje obveznosti ni izpolnila. Izgovarjala se je na razne načine in je dala nove obljube, ko je lansko leto ameriška vlada ponudila svojo gospodarsko pomoč Tuniziji. Toda končno je Francija prišla jasno na dan in zahtevala zase monopol za gospodarsko pomoč Tuniziji in tudi monopol za dobavljanji orožja. Toda še dalje je zavlačevala dobave, češ da Tunizija ne more dati zadostnih jamstev, da orožje ne bo prišlo v roke alžirskim borcem. Svoj o navzočnost v Tuniziji pa utemeljujejo Francozi s tem, da se preko tunizijskega ozemlja tihotapi o-rožje za Alžirce. Toda to so jalovi izgovori, kajti znano je, da se Alžjrci vzdržujejo z lastnimi sredstvi ter z vojnim plenom na alžirskemu o-zemlju samem,
Tunizija se je za orožje o-brnila tudi na Belgijo in I-talijo. Toda ti dve državi sta pošiljke odklonili. Belgija je ugotovila, da ne gre za dober posel, ker gre le za nekaj pušk in brzostrelk. Je pa tudi drug vzroki Belgija ima še svoje kolonije v Afriki in si noče zapraviti podpore Francije, ko gre za kolonialna vprašanja. Italija pa si prizadeva, da bi gospodarsko in politično prodrla v Severno Afriko in se trudi, do bi v zvezi s tem našla nekakšno srednjo pot.
S svojo reakcijo na pošiljanje orožja je Francija pokazala, da gleda na Tunizijo, kakor da bi še vedno bila njena kolonija in da se ne more otresti svoje kolonialistične miselnosti, ki ji onemogoča tudi rešitev alžirske-ga vprašanja. Za vsem tem pa se skriva tudi odpor proti ameriškim prizadevanjem, da izrinejo gospodarski in politični vpliv Francije iz Severne Afrike. Naj omenimo le, kako je Francija neprijetno gledala na nedavno Nixonovo potovanje v Tunizijo. V Sahari so bogata ležišča petroleja in Amerika bi hotela najti tako rešitev, da bi izkoriščanje teh ležišč prevzel njen kapital. Razumljivo je torej, da francoski kolonialistični krogi tudi z zaskrbljenostjo pričakujejo bližnjo razpravo o Alžiru v OZN; zunanji minister Pineau misli te dni o tem razpravljati z Dullesom. Vlada je pripravila nov »okvirni zakon*, ki je še slabši od Molletovega in o njem bodo v skupščini g la-
Krivica se traja...
ALI VEŠ...
Spalnik - čudovit laboratorij
— da bodo na Koroškem vendarle uvedli slovenščino kot uradni jezik pravni odbor parlamenta je v torek razpravljal o osnutku, ki ga je predložila vlada glede izvajanja člena 7 državne po* godbe o rabi slovenščine^ kot uradnega jezika na sodišču. V ta namen je bil imenovan desetčlanski pododbor, ki ima nalogo osnutek proučiti in nato poročati pravnemu odboru, V omenjeni pododbor so bili imenovani poslanci avstrijske ljudske (demokrščanske) stranke ia avstrijske socialistične stranke, niso pa bili vanj vključeni predstavniki koroških Slovencev, to se pravi predstavnik na tem najbolj zainteresiranih državljanov.
  da je londonska dakti-
lografka Marjorie Thompson tako zaljubljena v hollyWO-odskega pevca Maria Lahzo, da potroši vso svojo plačo le zanj. Svojih 10 do 12 tisoč lir, kolikor jih zasluži na teden, potroši za nakup njegovih plošč, za frankira-nje pisem, ki mu jih pisan in za njegove fotografije. Poleg tega je njegov film «Be-cause youre mine» gledale 60-krat, njegov film sSerena-da» pa kar 130-krat. Baje je za Lanzo potrošila doslej skoraj milijon lir. Dekletu je IS let, zato se zdi, da bi se lahko že spametovala.
— da je pred kratkim moral brzec Milan-Rim čakati na Fanfanija kar 45 minut. Fanfani se je namreč vračal s svojega obiska A-denauerju in' si že vnaprej rezerviral prostor v tem vlaku. Hkrati pa je postajena-čelniku naročil, da ga mora vlak počakati. Kljub temu, da so drugi potniki ostro protestirali, je bil postajena-čelnik v svoji, verjetno de-mokrščanski vnemi, tako ((dosleden*, da je svojemu voditelju ustregel. Ko pa se je Fanfani končno pojavil na peronu, je imel «krasen* sprejem, ki se je ponovil tudi v Rimu, ko je Fanfani izstopil. Seveda «quod licet Jo-vi non licet bovi», toda «quousque tandem , ..»
— da so v prestolnici indijske države LTttar Pradeš Luknovu zborovali zaporniki. i Minister za pravosodje te indijske države dr. Sampur-nanand dela na tem, da bi . izboljšal življenje cev v zaporih. Zato je. hotel, naj bi o tem spregovorili sai-mi- kaznjenci. V Lukndtiu sO 1 se zbrali predstavniki kaznjencev iz raznih zaporov dežele in tudi bivši zaporniki. Zanimivo pa je, da so kaznjenci prišli na kongres brez vsakega spremstva, pa čeprav je šlo tudi za take, ki morajo presedeti še 20 ali celo 30 let zapora. Nihče od njih ni zbežal, kar ni nič čudnega, saj je eden od njih, Ganga Devi, rekel, da spada v človeško družbo in da je prav ta dolžna, rešiti ga iz sedanjega položaja.
# * *
Vzrok nezadovoljstva še ni odstranjen: otroškega vrtca v Ricmanjih še vedno ni
Prizor s pokrajin, ki jih preplavila reka Pad: družina čaka, da jo s čolni
odpeljejo na varno
sov ali prihodnji teden. Kakor vidimo, bo Francija prišla pred OZN z dokaj šibkimi argumenti.
ZDA in Anglija utemeljujeta svoj sklep o pošiljatvi orožja Tuniziji tudi s tem, da sta hoteli preprečiti prihod orožja iz Egipta (ki je tudi poslal simbolično količino Tuniziji), ki je konec koncev orožje, katerega Egipt dobiva od SZ in CSR. Torej tudi tu poteza v okviru blokovske politike in prizadevanje za vplivna področja. V nekaterih krogih že govorijo,
vanje obiska, in sicer že vnaprej.
Ker je šlo za dve državi članici NATO, je razumljivo, da govori uradno poročilo, izdano po razgovorih, v duhu atlantskega zavezništva. S poudarjanjem nujnosti medsebojne odvisnosti pa se je hotelo verjetno na obisku poudariti, da v tem zavezništvu ne bi smelo biti nekih gospodarjev, ki se pri svojih sklepih ne ozirajo, kaj bodo rekli drugi člani zavezništva. Popolnoma v ezahodnem» duhu je seveda, če se kaže vznemirjanje ob prodiranju
sovjetskega vpliva na Srednji vzhod, medtem ko se zdi popolnoma naravno, če se tam uveljavlja vpliv tisoče kilometrov oddaljene Amerike.
Italijanska diplomacija gotovo tudi na tem obisku ni uveljavila, ni znala in ni hotela uveljaviti tiste vloge, ki jo včasih omenja — toda samo omenja — in ki bi jo v a-rabskem svetu lahko imela, če bi hotela voditi samostojnejšo politiko. Italija ima pogoje, da bi si v arabskem
(Nadaljevanje na 8. strahi)
Ricmanje so majhna slovenska vasica v dolinski občini, nekaj kilometrov od Trsta. Pred več kot tremi leti se je v tej vasi pripetil dogodek, ki je sam po sebi skoraj bi dejali obrobnega pomena, po svojem bistvu pa predstavlja izraz teptanega človeškega dostojanstva in žeje po pravičnosti — zaradi katerega je sodišče obsodilo 12 Ric-manjcev na 4 mesece in 10 dni zaporne kazni. In to cela tri leta po dogodku! Ze ta počasnost «pravice» nam je najboljše potrdilo, da se je v tem primeru znašla v precejšnjih škripcih.
Za kaj je dejansko šlo? Na slovenski šoli v Ricmanjih, kjer — po zatrjevanju italijanskih šolskih oblasti — naj bi ne bilo prostora za slovenski otroški vrtec (zaradi česar morajo ricmanjski otroci v 5 km oddaljeni otroški vrtec pri Domju!), odprejo italijansko šolo za enega samega italijanskega otroka. To pomeni: na slovenski šoli mora biti vedno prostora iza italijansko šolo, za slovenski otroški vrtec pa na isti šoli prostora ni! Tako ravnanje ne more ostati brez posledic, če gre za normalno raščene ljudi. In ko se je italijanska učiteljica pojavila v Ricmanjih, da bi v korist enega samega učenca izvrševala svojo službeno dolžnost, so jo nekatere ricmanjske slovenske matere opozorile na krivico, ki jo s takim ravnanjem delajo slovenskemu prebivalstvu. Živahna diskusija, ki se je ob tej priliki vnela, pa se ni vodila med Ricmanj-kami in učiteljico (tej posleanji je neki Ricmanjec v mirnem in prijaznem tonu pojasnil zadevo), ampak med njimi in materjo edinega italijanskega učenca, ker normalno raščenim ljudem ne more v glavo, da otrok italijanske matere. velja več kot na primer dvajset otrok slovenske matere. Italijanska učiteljica je bržčas dojela krivičnost takega ravnanja, ker ni nastopila
službe, ampak se je prostovoljno umaknila. To je mog sklepati tudi iz tega, da zadeve ni prijavila oblastem, niti ni vložila tožbe.
To pa je storila mati edinega italijanskega učenca. Hkrati s tem pa je policijskim organom izročila neko namišljeno grozilno pismo, ki naj bi ji ga poslali vaščani (((Simulacija ni izključena* meni policija sama), na osnovi katerega je celo dobila udobno 6tanovanje in razne podpore.
Na temelju te prijave so sodili 12 Ric-manjcem. Na razpravi so zaslišali le priče obtožbe, zavrnili pa so vse priče obrambe! In tako so bili obsojeni, češ da so preprečili javnemu funkcionarju izvrševanje službene dolžnosti, to je za dejanje, ki ga sploh niso zakrivili.
Tako se v letu Gospodovem 1957 deli pravica slovenskemu prebivalstvu na Tržaškem. Italijanski otrok ima vso pravico do šole v svojem materinem jeziku. To je nesporno in nikomur ne pride niti na kraj pameti, da bi to kakorkoli osporaval. Gospodje sodniki pa — ki zanje paragrafi kazenskega zakonika ne bi smeli biti alfa in omega vsega stvarstva — bi bili morali Ricmanjce oprostiti vsakršne krivde tudi v primeru, če bi italijanski učiteljici tudi dejansko preprečili poučevanje edinega italijanskega učenca v Ricmanjih, kajti njihovo dejanje bi, v danih okoliščinah, ne bilo nič drugega kot povsem upravičen protest proti krivičnemu ravnanju pristojnih oblasti, ki so tudi po zakonu dolžne pravično ravnati s slovenskim prebivalstvom.
Upor prebivalstva proti krivičnemu ravnanju oblasti je tudi po najbolj nazadnjaških katoliških teologih ne le dopusten, ampak tudi moralno upravičen in celo obvezen.
MEDTEM KO SOVJETSKI ZNANSTVENIKI RAZBIRAJO PODATKE
Opis naprav, ki so v drugem sputniku, in kakšne naloge so opravile v svojem kratkem življenju, dokler jim ni zmanjkalo energije
— da je italijanska liberalna stranka že določila dve milijardi lir za stroške prihodnje volilne kampanje. Ta sredstva bo dala liberalna stranka na razpolago posebni ameriški propagandni družbi, ki bo zanjo vodila predvolilno kampanjo za prihodnje volitve. Ta družba je svojo «sposobnost» pokazala že pri zadnjih državnozborskih volitvah v Zapadni Nemčiji, kjer je pomagala kanclerju Adenauerju do njegove zmage. Družba je svoje usluge baje ponudila italijanski krščanski demokraciji, vendar je Fanfani ob svoji vrnitvi iz Nemčije zvedel, da so ga liberalci prehiteli,
* * *
— da je poslanec Luigi Renato Šansone iz Neaplja dobil 500 pisem od svojih privržencev s Sicilije, ki se mu ponujajo za podpisnike °b njegovi ponovni kandidaturi, ko hoče ustanoviti novo stranko. Stranka naj bi bila «italijansko gibanje za raz-poroko», geslo stranke pa naj bi bilo «Reši na-, o gospod».
* * *
— da je 20-letni Francesco Virdis iz Turina s plinom zastrupil mater, 24-letnega brata in 22-lecno sestro samo zato, da bi bil bolj prost. To je pozneje pri zasliševanju tudi priznal, ko je rekel, da ga je mati preveč karala zaradi njegovega banditskega življenja, dočim da ga je brat motil s svojimi nasveti, medtem ko da je bila sestra preveč skrbria in delavna, medtem ko je bil on navaden lenuh, Vtem ko so njegovi doma umirali, je on pop val v kavarni v družbi z neko prostitutko.
* * *
— da je dr. tlayward Butt z univerzitetne klinike v Natalu v Jucni Afriki napravil nov ecocktail» za porod brez bolečin. Seveda ne' gre tu za «cocktail», pač pa za injekcijo, ki vsebuje tri sredstva, in sicer neki analgetik, neko pomirjevalno sredstvo ter še neko tretjo sestavino, za katero pa dr. Butt noče povedati, kaj je. Učinek tega ecocktaila» je baje čudovit in zelo dober tudi uri ecarskem rezu*.
ven (zemeljske atmosfere, dočim leti ob najbližjem položaju še skozi zadnje plasti jonosfere, To je zelo važno za proučevanje, do kod sega atmosfera in tudi tega, do kdaj bo satelit krožil. Sovjetski znanstveniki pravijo, da se bo prvi satelit približal Zemlji in nato v gostejših plasteh atmosfere približno 100 km visoko zgorel že proti koncu tega leta, drugi, večji satelit, pa bo krožil delj časa, ker je 600 km više in zato kroži po prostoru, ki je redkejši. Prvi satelit opravi na dan 15 krožnih poti, drugi pa 14. To seveda izato, ker drugi leti višje in ima daljšo pot.
Ze prej smo omenili, da sta oba sputnika obmolknila, zato imajo v Sovjetski zvezi 66 posebnih opazovalnih središč, s katerih strokovnjaki sledijo njuni poti. Toda v času, ko sta satelita še oddajala znake, so z njuno pomočjo potrdili eno izmed domnev o odbijanju radijskih valov v jonosferi. Znano je namreč bilo, da pride pogosto v jonosfer do motenj, ki se odražajo pri radijskih prenosih. Sedaj so ugotovili, da obstajajo v jonosferi določeni kanali, s čimer se .tolmačijo omenjene motnje pri kratkovalovnih radijskih oddajah. Značilno ea to je bilo na pr. to, da so razna sovjetska opazova-lišča, kakor tudi posamezni radioamaterji, ki so sledili satelitovim signalom, te ujeli tudi tedaj, ko je bil satelit na povsem drugem koncu zemeljske oble, to se pravi, da so radijski valovi - satelita tako rekoč obkrožili pol ali celo več kot polovico zemeljske oble.
Tudi na račun tega, kako je bil drugi sovjetski satelit zgrajen, smo brali mnogo opisov. Moskovska »Pravda* pa je prinesla glede tega --like in opise, ki nam povedo, da je drugi sputnik le zadnji gornji del rakete, ki je imel na vrhu močno stožčasto konico (kot jo kaže slika). Ta konica je služila za zaščito aparatov proti zračnemu trenju in veliki vročini, ki se na poti skozi gosto atmosfero zaradi trenja nujno ustvari. Satelit tehta, kot vemo, 508 kg. V prvem delu sputnika so nameščene naprave za merjenje rentgenskih in ultravijoličnih sončnih žarkov. Takoj za temi napravami je nameščena krogla, ki je zelo podobna prvemu satelitu. V njej sta nameščeni dve radiooddajni postaji z ustreznimi baterijami ter še posebne naprave, ki merijo temperaturne razmere v jo-
Psička Lajka v hermetično zaprti kabini, preden so jo montirali na umetni
satelit
nosferi.. Seveda so te naprave, kot še številne druge, ma, ki spdročata na Zemljo z značilnimi signali vsako spremembo, vse, kar naprave zabeležijo, oziroma zaznajo. Za to kroglo z radijskima postajama je nameščena kabina z Lajko. Kabina je iz aluminija. Lajka pa, kot vemo, je bila vsa preprečena z raznimi napravami za merjenje fizioloških pojayov na njej. Te so že pravcati laboratorij. So tu naprave, ki merijo tempe, raturo kabine; naprave, ki obnavljajo v njej zrak; naprave, ki merijo dihanje psa (seveda, dokler je bil še živ); naprave za merjenje krvnega pritiska, za beleženje kardiograma, naprava za merjenje njene temperature itd. Te naprave so stalno delovale in svoja opazovanja dostavljale radiood-dajnikoma, ki sta vse te e-lektroznake pojačila in jih nato oddajala na Zemljo.
Za tem delom satelita je nameščen še drugi del, ki je prav tako podoben nekakšnemu laboratoriju. Tu so ra-diotelemetrične naprave in baterije, ki jim zagotavljajo energijo.
Prej smo omenili rentgenske in ultravijolične žarke, ki jih Zemlji oddaja Sonce. Na sputniku so naprave, ki so merile intenzivnost teh žarkov. Znanstveniki so že zdavnaj vedeli za te žarke, kot so vedeli, da so ti žarki v manjši količini človeku koristni, v veliki pa nevarni in celo smrtni. Znanstve-
niki vedo tudi, da oddaja Sonce mnogo več tovrstnih žarkov, kot jih pride na Zemljo. Zemeljska atmosfera Pa služi kot nekak zaščitni filter,, ki zaustavlja preobilico žarkov. Ce pa je hotel človek dejansko zvedeti, kolikšna je gostota teh žarkov, jih je moral izmeriti le nad atmosfero. In to nalogo je opravil sovjetski sputnik. Seveda bi morali sedaj opisati, kako je sputnik to opravil; opis merilnih naprav pa je preveč zapleten in predolg, kakor tudi še ni znano, kaj so merilne naprave sovjetskim znanstvenikom že povedale. Za informacijo bomo pa vendarle navedli, da so te naprave tako popolne, da so delovale le tedaj, ko so žarke sprejemale in čim so bi-
Rekli boste: imeniten poklic. Temu ni tako. Poklic pokuševalcev vina je zelo odgovoren, zelo delikaten. In čisto svojevrsten je. Pokuševalce-strokov-njaike poznajo vse dežele, ki pridelujejo kaj posebno dragocenega. Tako boste na Daljnem vzhodu, v Sovjetski zvezi in na Angleškem našli pokuševalce čaja, v deželah Južne Amerike pokuševalce kave. V vseh znamenitih vinorodnih deželah pa imajo pokuševalce
le v senci, so ugasnile, da ne bi po nepotrebnem trošile energije.
Nadalje so na satelitu tudi naprave, ki so merile a-tomska jedra posameznih e-lementov ali tako imenovane kozmične žarke. Sputnik nosi s seboj dva kondenzatorja atomskih jeder in s temi in drugimi merili je zbral podatke, ki povedo, da se ti kozmični žarki zbirajo okoli Zemlje v dveh magnetskih poljih, katerih središča bi bila nekako na Arktiki in Antarktiki, dočim Je pas ob ekvatorju redkejši, tako da obdajata Zemljo nekakšni dve konkavni ploskvi, ki sta bolj nasičeni s kozmičnimi žarki in ki se stikata nad ekvatorjem s pasom redkih kozmičnih žarkov.
I dobre vinske kaplje. Ti stro-* kovnjaki se niso usposobili morda z dolgoletnim — (športno povedano) — «trenigom». Se daleč ne! Ti strokovnjaki so nabrali svoje znanje v oi-nologiji, kakor se imenuje vinarska znanost. Strokovnjak sploh ne pije vina drugače kakor po kapljicah. Torej kakor medicino. Pa saj vino tudi je medicina, če je res kvalitetno pristno s pravim cvetom in vonjem.
iiiimntiiiimmtiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiitiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiiiiiiHiiii
Pokuševalci vina
Pogled iz zraka na norveško transportno ladjo aBelle ville«, ki se je prelomila na dvoje, ne da bi se pri teni potopila
Sovjetski fiziolog prof. Prokovsky je dokončno povedal, da je Lajka v drugem sovjetskem satelitu poginila in ker sta oba sovjetska satelita že utihnila, jima sledijo sedaj le s pomočjo močnih teleskopov.
Javno mnenje se zato počasi umirja od prvega navdušenja, Američani pa obljubljajo, da bodo prihodnji mesec poslali v jonosfero svoj prvi miniaturni satelit, kateremu bodo sledili trije prav tako drobni sateliti, nakar bodo marca pognali v jonosfero svoj pravi 9 kg težak satelit, ki bo nosil s seboj vrsto znanstvenih naprav.
Vtem pa v Moskvi znanstveniki zbirajo podatke, ki sta jim jih poslala prvi in predvsem drugi satelit, ki je prvi ponesel v jonosfero tudi živo bitje.
Na račun prvega in drugega sovjetskega satelita smo brali nešteto domnev strokovnjakov ali tudi laikov, zato je prišlo <ot nalašč daljše poročilo, ki ga je pred dnevi objavila moskovska «Pravda» in v katerem beremo marsikatero zanimivost o tem, kako so pognali drugi satelit, do kod je segel in kaj je povedal. Ne bo odveč iz tega izbrati osnovne podatke in misli.
Raketa, ki je zanesla satelit v jonosfero, je prvi del poti napravila navpično, nato se je nekoliko nagnila in ko je zadnji del rakete i-mel brzino 8000 m na sekundo in zadobil lego, ki je bila paralelna z Zemljo, se je spremenil v umetni satelit. Naj višjo točko je satelit dosegel, ko je bil 1700 km visoko. Zaradi velike br-zine je nujno zadobil eliptično krožno, pot, zaradi česar se včasih Zemlji bolj približa, drugič pa se od nje oddalji, tako da lgti tedaj, ko je najdlje od Zemlje, Skozi prostor, ki je že iz-
Predsednik Tunizije Bur-giba, ki je a svojo zahtevo po orožju povzročil nesoglasje med ZDA, Vel. Britanijo in Francijo
da se Franciji pripravlja nov Dien Bien Pu. ,
Medtem pa ima Gaillard resne težave tudi s solidarnostjo v sami vladi. Drugi teden bo skupščina glasovala o posebnih pooblastilih na gospodarskem in ., finančnem področju. S tem t> zvezi je prišlo do velikih razprtij v vladi sami že med razpravo o teh načrtih.
V finančni komisiji so socialisti glasovali skupno s komunisti in radikali in so s tem ustvarili nekakšno eljudsko fronto*. Desnica je ostala osamljena in vladni načrt je iz komisije izšel dokaj okrnjen. Zato se .opazovalci sprašujejo, koliko časa bo vzdržala vlada, v kateri so zastopani tako nasprotujoči si interesi. Morda se bo Gail-iard rešil s svojim nastopom proti angloameriški potezi v Tuniziji, kajti francoski kolonialistični miselnosti taki teatralični nastopi ugajajo.
Klavrna vloga vlad«: zunaj podrejanje ZDA doma pa - fašistom
Predsednik italijanske republike je bil ta teden nekaj dni na uradnem obisku v Turčiji, Spričo položaja na Srednjem vzhodu in znane vloge Turčije v odnosih s Sirijo bi bil lahko tak obisk dokaj kočljiv, če bi med njim prišlo do kakih pažnih sklepov. Prav zaradi tega se je prvotno celo govorilo, da bo šel Gronchi sam na to pot brez zunanjega ministra. To se pa seveda zopet ni moglo zgoditi, ker bi to pomenilo z italijanske strani omalovaže-
ZDA RATMAN:
t
Suši je sledila lakota in bilo je, ko da si se iz ene težke more zbudil v še strašne j šo. Kmetje so o-gledovali v prah spremenjeno zemljo svojih polj in iskali odgovora v obrazih svojih sosedov. Včasih je tarnanje kake žene preglasilo ječanje in stokanje lačnih otrok; takrat so ljudje vedeli, da se je smrt polastila nove žrtve; kmalu pa jim tudi smrt ni več povzročala groze.
Nesreča zbliža ljudi in to je veljalo tudi za te kmete. Skupno so šli iskat hrane. Ko je zemlja prenehala zalagati jih z živežem, so zaklali svojo živino, čeprav so bili še tako dobri Hindi. Že sama misel na to jim je povzročila bolečine, toda lakota je tiran, ki ne trpi kompromisa. A ko so zaklali živino, so gtado-vali dalje.
*Morda bo vlak pomoči... snoči sem sanjal o tem. Bila je množica živil. Polne vreče riža,* je pravil neki starec.
*Le bedak sanja kaj takega,* je vzkliknila neka stara žena z divjim pogledom. tTudi jaz sem sanjala. V mojih sanjah pa so vse okrog ležali mrliči in prišel je bog in govoril z menoj o smrti. Sodrga! Kaznuje vas za vašo malopridnost. Nobenega upanja nimamo.»
Vaški duhovnik, ki je že davno izgubil svoj rejeni trebuh, je namignil, da želi govoriti. «Ničesar več nimamo jesti,* je rekel, traten morda, če bi nam hotel kaj dati brat Muruga-su iz usmiljenja. Če bi ga mogli pregovoriti, da bi za-klal svojega vola, bi imeli jedi za nekaj dni.*
Kmet Murugasu je stanoval približno pol milje Proč; ločil se je od ostalih, ker je bil bogat in že po naravi nepriljuden. Bil je temno mišičasto bitje in njegova moč ga je napravila za predmet bojazni in sovraštva. Izogibal se je družbe in obdeloval svoje polje kar se da brez pomoči. Tudi med lakoto je ostal ob strani in se ni u-deleževal iskanja hrane.
Duhovnik je moral kmete pregovarjati, preden so se odločili, da bi šli z njim prosit Murugasa.
*Mar ne bi bilo enostavneje,* je nekdo predlagal, *da gremo tja in si vzamemo vola, ne da bi prosili zanj?*
tMislim, da ga raje prosimo,* je rekel duhovnik. 'Ne bo mogel odreči.* 'čudil se boš!* je rekel kmet. tPredobro ga poznamo.*
'Vzlic temu ga bomo naj-prej prosili,* je rekel duhovnik s poudarkom. tVrhu tega pa zapira svojega vola čez noč v hlev.*
Ko so prišli kmetje pred Murugasovo hišo, je ta marljivo popravljal svojo volovsko vprego. Vzravnal je glavo in jih je nekaj časa tiho gledal z bolščečimi rumenimi očmi. Nato se je spet lotil dela in s težko sekiro obsekaval debelo deblo. Nekaj metrov dalje je pod suho lipo ležal vol.
Duhovnik je v zadregi za-kašljal in šel počasi proti širokemu golemu Muruga-sovemu hribu. <Brat,* je rekel, *nisi vprašal, čemu smo prišli.*
Sekira je zablestela v soncu, Murugasu pa ni od-Oovoril.
'Prišli smo, da te prosijo za pomoč,* je rekel duhovnik. «žene in otroci stradajo.*
Murugasu je prenehal ob-sekavati les in pogledal duhovniku v obličje. *Kaj se mene tiče?* je čemerno vPrašal. eJaz nimam ničesar oddati.*
'Vola imaš,* je rekel duhovnik. »
'In kako je rejen!* je vzkliknil nekdo iz množice.
Murugasu je oplazil s po-Oledom ljudi in oči so se mu bliščale kakor v soncu sc vihteča sablja. 'Da, to jc. In kaj potem?*
Množica je jezno zamr-mrala in duhovnik jih je ProsU, naj ostanejo mirni.
'Mar ne moreš niti v tem trenutku pozabiti svojega sovraštva, brat?* je pomirjevalno vprašal duhovnik, 'ljudje so lačni. V takih časih bi morali drug dru-Bemu pomagati.*
'Meniš?* je Murugasu vprašal zasmehljivo. 'To je P“ komično! Torej je lah-tudi duhovnik tako la-ven, aa greši pred bogom? ?ramanski duhovnik, pa scuva ljudi, naj jedo meso svete živali!*
Duhovnik se je pod tem °dtkom zdrznil, vendar pa 'c odgovoril z vsem dostojanstvom in mirom, kar ga
mogel zbrati: «Casi so
izredno težki, brat. Ni pomembno, če jemo konjsko meso ali goveje, marveč da živimo. Tudi burmanec je tako človeški, da se boji smrti.*
'Pa pogini!* je vzkliknil Murugasu jezno. 'Še vedno bolje, kakor se tako ponižati, da se ne razlikuješ od pocestnega psa. Videl sem te škropiti zemljo s krvjo svete govedi, videl sem te brez sramu jesti njeno meso. Pri takem zločinu ne bom sodeloval. Dokler bo še kaj moči v mojih rokah, ne boste ne vi, ne vaši gla-dujoči otroci ubili mojega vola, da bi ga jedli. Jaz ne bom postal pocestni pes — vam na ljubo. Imam še pogum, da ostanem dober Hind.*
'Tvoje sovraštvo, brat...*
'Da,* je rekel Murugasu. «Sovražim vas prav tako, kakor vi mene sovražite. A še več kot sovražim. Zaničujem vas vse, prvič, ker hočete jesti meso svete živali, in drugič, ker prihajate k meni prosjačit za pomoč.*
Spet je množica jezno zamrmrala in Murugasu je tesneje zgrabil toporišče svoje sekire. Iz bojazni pred nasilnostmi je duhovnik prosil množico, naj o-siane mirna. Murugasu se je spet lotil svojega dela in čez nekaj časa so se kmetje razšli. Murugasu je pljunil na tla in si drgnil lačni trebuh.
Nekaj dni nato je duhovnik spet peljal množico k Murugasu. Tokrat so bili mršavi, sestradani obrazi mož mirni in odločni. Mora zadnjih dni, ko je smrt o-bilneje pobirala svoje žrtve, kakor kdajkoli prej, je bila neznosna, življenje posameznika je bilo samo še v prisluškovanju, ali prihaja pomoč.
Množica, žene in otroci med možmi, se je počasi vlekla skozi Murugasuova vrata. S svojimi štrlečimi rebri in sestradanimi očmi so bili videti kakor strašna procesija mrličev. Molčali so — le izžgana zemlja je škripala pod njihovimi nogami.
Murugasu je čepel pred hlevskimi vrati in komaj dvignil glavo; ko se je množica pred njim ustavila. Zadnje dni se je bil popolnoma spremenil. Telo je bilo še zmeraj široko in mišičasto, vendar ni več izžarevalo tiste moči, ki so se je vselej tako bali. Mu-rugasuove oči so se mrtvo pregibale v čudno globokih votlinah in njegovi lasje so bili skoraj sivi.
Za hip je duhovnik okleval, nato je pričel govoriti.
'Prišli smo po tvojega vola, brat.*
'Vola? Kakšen vol?* je rekel Murugasu, kakor da bi govoril sam sebi, in nagrbančil čelo, ko da poskuša, da bi se na nekaj spomnil. 'Oh, da, vol! V hlevu je!*
'Ubili ga bomo in razdelil! med seboj in jedli,* je rekel duhovnik.
Murugasuove oči so otrpnile, ko je sedaj pogledal duhovnika. 'Jedli! Oh da!* je rekel zamišljeno. 'Ne sme biti! Ker... dajte, da pomislim... Ne morete jesti mesa svete živali. Sem vam že povedal. Nikomur ne bom dovolil, da bi jedel mojega vola .. .* Slina se mu je pocedila iz ust in počasi curljala po bradi.
'Toda ti moraš, brat,* je rekel duhovnik. 'Ničesar drugega ni in ljudje so lačni in obupani. Mar nimaš srca v prsih?*
'Pač!* je rekel Murugasu in gledal nekega majhnega fantka, «toda vol je svet.*
'Poslušaj, brat,* je rekel duhovnik jezno, tvzeli bomo tvojega vola, če treba tudi s silo. če nam ne daš ključa, bomo vlomili vrata.*
'Ne bom vam dovolil jesti mojega vola! Nazaj! Jaz bom...* Tolkel je s pestmi in možje so se borili z njim ter so ga v hipu imeli na tleh. Kričal je in se branil, toda ko je slišal, da so vlomili vrata, je postal čudno miren.
Vrata so se odprla na stežaj in ljudje so lakomno planili naprej.
Nato so obstali in strmeli v sliko, ki se jim je nudila. Vol je ležal na pol zakopan v slamo, s togim, napihnjenim truplom. Kjer so ga podgane obgrizle, se je bleščala rdeča rana-
Množica je zadrževala dih. Nekdo je stopil korak naprej in se dotaknil volovega osteklenelega očesa. Prestrašen je odskočil, k j se je dvignil temen roj muh kot jezno brenčeč oblak.
PRAZNIK V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU r
Za stoto premiero
A P. ČEHOV: UTVA
t
(Telefonski intervju z režiserjem Jožetom Babičem)
A. P. Čehov
Telefon! Kolikokrat se na to koristno napravo, brez katere si skoraj ne moremo več zamišljati življenja, jezimo, ko nas njegovo zvonjenje zmoti, k0 ®i to najmanj želimo. .Najbrž tudi •Jože Babič oni dan ni' bil najbolj vesel, ko sem ga predramil pna,v tedaj, ko se je nameraval nekoliko odpočiti. Toda vljudno mi je o-prostil in ko je videl, da gre za «uradni» razgovor, je bil taikoj v svojem »elementu«. Ne da bi ga prej obvestil, sem nastavil magnetofon in začel se je razgovor, ki naj bi bil kar najbolj kratek, le nekako pred-obvestilo.
***
Rad bj vedel, kaj sedaj pripravljate za prihodnjo premiero.
Za prihodnjo premiero pripravljamo Antona Pavloviča Čehova «Utvo».
'IJtvos? Pa Se se ne motim, si to stvar že režiral v Ljubljani, v Mestnem gledališču, in ti je torej delo olajšano, če si ostal pri popolnoma isti režiji. Mogoče si Pa vendar kaj spremenil?
Ne, ne — sem spremenil, tem spremenil. Namreč jasno je, da mi je vdrugič delo toliko olajšano, kolikor sem si pridobil neko določeno spoznanje, n. pr. o delovanju dela na ljudi, pa o tem, kako lahko delu posamezna interpretacija koristi, ali je zgrešena, ali je premalo poudarjena. Torej toliko mi je delo olajšano. Razen tega pa bi želel popraviti svojo prvotno interpretacijo. Tedaj so nekateri rekli:»Ah, scena .. .», drugi: «Se ni...»
Seveda, ti sedaj lahko nekatere pripombe upoštevaš in izkoristiš, kolikor so se ti zdele umestne.
Točno. Potem je tukaj deloma vendarle tudi niansira-na zasedba, ko ti velikokrat nekatere pasuse olajša. Jaz imam občutek, da imam tukaj ...
Glej, hotel sem ti postaviti prav tole — meni se je zdelo nekoliko diskretno — vprašanje, namreč, ali je bilo tvoje delo ob pripravljanju eUtvev lažje v ljubljanskem Mestnem gledališču a-li tukaj, in sicer glede na igralski material, ki si ga imel v obeh primerih na razpolago.
Veš, tako je: tukaj je ansambel zrelejši. Recimc, naš ansambel ima vendar nekaj taikih igralskih osebnosti, ki so skorajda kot nalašč za poživljanje nekaterih figur v »Utvi«. Torej s. te strani bo delo lažje. Lažje pa tudi zaradi tega, ker imam sam sšgurnejši prijem.
Seda j mi pa še povej dve besedi o 'Utvi* in pa mogoče o tem, čemu si izbral to delo?
Poglej... torej najprej drugo vprašanje. Čehova pri
nas ie nismo igrali. Bil pa
JOŽE BABIČ
je redko igran tudi v ostalih slovenskih gledališčih, saj je bila »Utva« sploh prvič uprizorjena v slovenščini pred dvema letoma in je bila tudi nekak začetek u-
prizarjanja del Čehova v slovenščini. Edino še ljubljanska Drama je dala »Tri sestre«.
Torej je to avtor, ki je o-stal našemu gledališkemu življenju in snovanju vedno skoraj nedosegljiv cilj, medtem ko je sam doživljal nekako evropsko renesanso. Kot veš, so vanj Francozi zaljubljeni. Italijani — bi lahko rekel — ravno tako. Sam je v Rusiji pričel prihajati spet v repertoarje in se njegove prave vrednote pričenjajo vnovič odkrivati. Pravzaprav se začenja sedaj odkrivati njegova sodobnost. ker smatramo, da je kljub temu, da je . tak kli-sik izrazito moderen avtor, ki obravnava tanke odtenke človekovega duševnega življenja. In to je prišlo šele danes do izraza, ko je zunanja forma in zunanja vsebina teh Cehovljenih zgodb res stopila v ozadje in je ostal njegov človek s svojim hrepenenjem, svojimi odnosi — vse to	se	je	sprejelo šele	danes,	ko	je	tudi
drugod modema dramatika končno zmagala.
Kar se	pa «Utve«	tiče, je
pa tako.	Človek	se	s	kako
zgodbo izredno sprijazni, jo postavi, je mnenja, da ima ta zgodba skoraj najlažjo a-li najbolj doumljivo vsebino. Zgodba «Utve» je sama po sebi bogata in lako jasna, da ne predstavlja nekega «šoka», neke težave za občinstvo, ko se to prvič seznani s tem avtorjem. Ko se ti je taka zgodba priljubila in si istočasno ugotovil, da bi moral mogoče nekatere stvari je drugače postaviti, ostaneš rad pri takem delu. Tudi zasedba sama pri nas zelo deluje na uprizarjanje ...
Dotioli, da te prekinem z vprašanjem, na katerega si pravzaprav že začel odgovarjati: katerim igralcem si povdril važnejše vloge
Zasedba z igralci igra važno vlogo. Pri nas je glavna, velika vloga Arkadine poverjena Nadi Gabrijelčičevi. Potem je vloga Trigorina poverjena Jošku Lukežu. Zdravnik bo Modest Sancin. Mladi Trepljev in Maša sta Stane Starešinič in Štefka Drolčeva. Nina bo ista kot je bila v Ljubljani, Mira Sardočeva. Učitelj Medven-ko — Baloh. Polina, Mašina mati, je Ema Starčeva. Sam-rajev, to je oskrbnik, kji i-ma tudi večjo vlogo, je Just Košuta. Stari stric Sorin je Stane Raztresen. Vidiš torej, da je tu do malega zaposlen skoraj ves ansaitibel
V italijanščini smo lahko videli <cUtvo» na televiziji ni, Lea Padovani in Sarah Ferrati na vaji za telet;
Na sliki Edda Alberti-izijsko oddajo «Utve»
in izrazito tak ansambel, fci , ima močna izrazna sredstva, ki je zelo raznolik in vidim n. pr. že sedaj pri delu, da je zasedba pri nas imenitna. Imam celo težave s tem, da moram nekako zavirati poizkus prenaglega obvlada-
Nada Gabrijelčičeva bo imela v A- P- Čehova (cUtvi* glavno vlogo Arkadine
nja. Ljudje nosijo nekaj s seboj v svojem liku, vendar pa se ne smejo temu prepustiti, da ne bi bilo to le preveč šablonsko, in jih moram siliti, da vendarle iščejo, iščejo.
Torej smemo upati na neko dobro predstavo
Upam, da bo «Utva» taka predstava že v zvezi s tem, da bo to stota premgira in imamo z njo majhen praznik — notranji, a poskušali bomo nekolik« tudi navzven poudariti dejstvo, da smo v teh letih vendarle uspeli pripraviti sto premier. Mislim, da bo vse' primerno, dostojno in sploh višek, kar mi lahko damo.
Sedaj pa še to: razgovor je posnet na trak. Ali do-tioliš, da objavim tako, kot sva se domenila, brez sfrizi-ranjas, prirejanja in olepša-vanja, ali pa je treba kaj predrugačiti
Ne, ne. Mislim, da bi lahko ostalo tako.
OBJAVLJAMO
Tam, kjer murke cveto...
Tam, kjer murke cveto, tam, kjer ptički pojo v lepi Dragi, tam, kjer encijan plav * ves prešerno bahav nežno vabi: v to dolino zeleno me vleče tako kot v nobeno.
V njej avrikelj prijazno pozdravlja me s srajčko rumeno.
A z visoke pečine grad Kamen obuja spomine; spomni Pegama se, se smeh!ja
in si misli: vse mine.
Ta dolina zelena, s krvjo prepojena -oj, Draga, te vedno bom ljubil, nikoli pozabil ne bom.
Od več strani so nam izrazili željo, da bi radi znali besedilo pesmi, ki jo tolikokrat slišijo po radiu in imajo njen napev stalno «v ušesu«. Objavljamo torej to besedilo dr. Ferryja Souvana in pripominjamo, da ima Tržaška knjigarna v Ul. sv. Frančiška 20 na razpolago tudi note za to in še za druge znane pesmi, ki jih je populariziral znani Avsenikov kvintet.
Nekaj pripomb:	Draga	je kraj pri Begunjah,
kjer so Nemci streljali talce; Kamen je grad v bližini; Pegama imenuje slovenska narodna pesem Vitovca, znanega poveljnika pri celjskih grofih, ki je bil po rodu Ceh. Murka, encijan in avrikelj so cvetlice predvsem gorskih krajev.
DVE NOVI KNJIGI ZBRANIH DEL DOMAČIH PISATELJEV
Janez Trdina, Zbrano delo X Josip Stritar, Zbrano delo IX
Bližamo se koncu leta in založbe hite, da bi v celoti in cim bolje izpolnile svoj letošnji program. Ni še tako dolgo tega, kar smo poročali, da j.e Državna založba Slovenije v svoji zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev izdala svojo petdeseto knjigo. To je bil vsekakor pomemben mejnik v tej edinstveni zbirki, ki je predvidena nekako na sto knjig.
Prav te dni pa smo dobili na knjižni trg že 56. knjigo te zbirke. Tako smo lahko veseli, da se ta zbirka vendarle uspešno nadaljuje in približuje svojemu zaključku, vsaj v pogledu nekaterih avtorjev. Počasi, pa vendar enakomerno in vztrajno se nabirajo knjige te zbirke, ki bo edinstvena v zgodovini slovenskega založništva. Dejstvo je namreč, da Državna založba vzdržuje to zbirko v prvotnem obsegu le z znatnimi žrtvami, da pa na drugi strani’ tudi ni zlepa pričakovati tolikega sočasnega delovanja najvidnejših slovenskih literarnih zgodovinarjev, katerih mnogih dejavnost je usmerjena predvsem v redakcijo teh del.
Zanimivo je, da sta zadnji dve knjigi pripravila urednika France Koblar in Janez Logiar, ki sta med najbolj marljivimi literarnimi zgodovinarji, kar velja posebno za Koblarja, ki ureja zbrano delo več avtorjev, medtem ko je Loga/ z zbranim delom Trdine prišel najdlje.
m/m Kot 55, knjiga v tej zbirki je izšla torej najprej deseta knjiga zbranega dela Janeza Trdine. Trdina je z desetimi zvezki zbranega dela že tik pred zaključkom. Deseta knjiga Janeza Trdine vsebuje na-
daljevanje pisateljevih črtic in povesti iz narodnega življenja, ki jih je prinesla že prejšnja knjiga zbranega dela. V tej knjigi, na čez 400 straneh, je urednik objavil petero narodopisnih orisov, ki predstavljajo danes bolj dragocen etnografski vtr, kot pa literarno delo. Med temi spisi je tudi še neob-• javljeno delo Trdine d ciganih na Dolenjskem in pa dvoje spisov, ki sta doživela prvo objavo šele v spominski izdaji leta 1055.
Poleg spisa z naslovom »Cigani Brajdiči« je v knjigi s «> avl j en spis »Dolenjske ženitve«, v katerem je Trdina v skladu z načinom svojega literarnega oblikovanja te dobe opisal življenje dolenjskih ljudi, ki jih je iz svoje neposredne okolice do-
bro poznal. Narodopisna črtica »Omika« predstavlja nekak prerez stanja omike in prosvete v prečenski župniji, v neposredni bližini, kjer. je Trdina preživlja! svojo starost. Najobsežnejši pa je ^pis «Rože in trnje«, ki predstavlja nekak sintetičen oris dolenjske vzgoje, zlasti dekliške. Sledi še narodopisni oris «Pri pastirjih na Žabjeku«. Vsi ti spisi, katere je urednik opremil s kratkimi pojasnili v opombah, predstavljajo kljub temu, da so danes časovno že močno odmaknjeni, zanimivo branje. Ne toliko sicer zaradi kramljajočega Trdinovega načina pripovedovanja kot pa predvsem zaradi zanimivosti, saj nudijo bralcu vpogled v preteklo življenje preprostega dolenjskega ljudstva.
Jugoslovanka Sena Jurinac (ki jo zaradi njenega dolgoletnega nastopanja v dunajski Operi imajo marsikje že za «avstrijsko» pevko), poje vlogo Agate v Weberjevi operi «Čaro«trelec», ki jo lahko slišimo po radiu danes ob 21-20 na «tretjem programu«
*r\>.
Prvi jugoslovanski film je bil dokumentarni film,
V izbiri sodobnega dokumentarnega filma je zastopana tudi jugoslovanska kinematografija, kajti naš dokumentarni film je dobil že več mednarodnih priznanj in tako uvrstil med produkcije dokumentarnih filmov, ki so se dvignile na internacionalno raven, tudi našo državo.
Jugoslovanski dokumentarni film se je rodil na fronti. Prvi filmi so posneti med vojno, toda na žalost so med vojno tudi propadli. Med najdragocenejši material jugoslovanske kinoteke spadajo danes prvi dokumentarni filmi «Nastanek prve hrvatske vlade v Splitu« in »Osvoboditev Zagreba«. Začeli smo torej z vojnim filmom, po osvoboditvi pa smo se posvetili najprej tedniku, mesečniku, nato pa še ostalim vrstam dokumentarnega filma. Obnova in izgradnja domovine, politično in kulturno življenje, to je bila osnova za ne-
šteto zanimivih in aktualnih tem. Filmi «20. oktober«, »Koraki svobode«, »Ljubljana pozdravlja osvoboditelje« so načeli serijo politično-zgo-dovinskih propagandnih filmov. Pozneje so posneti filmi »Julijska krajina«, «Trst» «Vstaja v Srbiji«, «Desant na Drvar«, ((Kragujevac«, «KrajiŠke brigade«, »Dokumenti časa«, »Dnevi slave« in mnogi drugi. Lahko rečemo, da se je ta vrsta dokumentarnega filma v Jugoslaviji zelo razvila. To so večinoma kronike. Vedno aktualen in v teku dogodkov, je ta dokumentarni žanr postal sredstvo izražanja občutkov in misli naših narodov in njihovega spomina'na preteklost.
Poleg politično-zgodovin-skih propagandnih filmov i-mamb v naši dokumentarni kinematografiji še en dinamičen žanr To so filmi o izgradnji, o velikih objektih, o borbi delovnih ljudi z naravo in raznimi zaprekami, o delovnem elanu in doseženih uspehih. Nekatere od teh stvaritev ne zaostajajo
Kusi jugoslovanskega dokumentarnega filma
(Pismo iz Ljubljane)
za znanim sovjetskim filmom ((Turskih« ali za filmom Jorisa Ivensa «Zojdor-sko jezero«. Spominjamo se filmov «Zivo srebro iz Idrije«, «Srečno!», «Zeniea» (dokumentarni film, ne zamenjaj z istoimenskim umetniškim filmom!), «Cement», »Autostrada«, »Reška luka«, itd. V epopeji dela so našli’ naši režiserji in snemalci mnogo inspiracije. Mogočna slika dela in borbe za socializem, zajeta z vseh strani z neštetimi kamerami, živi v spominu kot dinamičen kaleidoskop našega časa.
Sledijo reportaže, filmi o mestih, spomenikih, o umet-
narave, zgodovinske znamenitosti itd. Tudi tukaj lahko izločimo nekaj stvaritev, ki imajo kakovost umetniških del, To ro dokumentarni filmi, ki so nas predstavljali v inozemstvu in ki so bili zapaženi v zelo močni med« narodni konkurenci na raznih festivalih. Ce jih našte-jem; «Pod senco helebarde«, »Beograd — mesto, borec in graditelj«, #Splavarji na Drini«, #Tunolovci», »IV spavana lepotica«, »Sen male balerine«, »Mrtvo mesto«, »Barok v Ljubljani«. #Na mrtvi straži«, «I{ropajski kovači«, «Crae vode«, »Plitvi ce« itd.
Danes so v našem dokumentarnem filmu razvite mnoge vrste in podvrste. Toda kljub temu se režiserji najbolj držijo klasičnega dokumentarnega filma, ki je največkrat samo dobra reportaža ali zanimiva kronika. S teh solidnih temeljev gredo počasi dalje k ustvarjanju filmskega eseja, u-metniških reportaž lirskih zgodb itd. Lahko rečemo, da je ustvarjeno do danes že več zelo lepih filmov s področja umetniških reportaž in lirskih zgodb. Umetniška dokumentarna monografija i-nosti, potopisi, lepote naše ma tudi pri nas nekaj uspe-
lih predstavnikov Tej zvrsti sledi biografski film, ki govori o umetnikih in u-metnosti, »Kroparski kovači« je sigurno naš najboljši film, ki govori o posebni ve-ji umetniške ustvarjalnosti. Videli smo poskuse s krat-kimi življenjepisi Vuka Ka-r?.džiča in lirski film o poeziji in pesniški podobi Branka Radičeviča, nato film o Mokranjcu, Jovi Jovanovi-ču-Zmaju, Prešernu, Trubarju, Cankarju, Zupančiču, Njegošu in še nekaterih. V Sloveniji in Srbiji smo največ naredili za snemanje kulturno-biografskih filmov, katerim se je priključil film o predsedniku republike maršalu Josipu Brozu-Titu.
Sicer pa kulturni film v produkciji dokumentarnih filmov zavzema najmanj prostora. Ali je temu Vzrok nezanimanje proizvajalcev in ostalih filmskih delavcev, tega ne vemo. Statistike kažejo majhno zanimanje za ta žanr
Ce v tem naštevanju raznih žanrov omenimo nekatere u-
Naslednja, 56. knjiga zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev je deveta knjiga zbranega dela Josipa Stritarja, Ta knjiga vsebuje kot pravi urednik v opombah, nekoliko neenotno gradivo: konec spisov za mladino in začetek pisem. Ta združitev, ki je nekoliko neorganska, je posledica tehničnih okolno-sti, ker ni bilo moč v eno knjigo združiti vseh mladinskih spisov, za dve pa jih je bilo premalo. Vendar ta vsebinska neenotnost ni tolikšna, kajti v njej se stikata začetek in konec Stritarjevega leposlovnega dela. V tej knjigi Stritarjevega zbranega dela so namreč objavljena mladinski spisi, pesmi, povest, igrokazi, spominski spisi, v katerih se pisatelj vrača predvsem v svojo mladost, tei\ prva pisma, ki prav tako prikazujejo Stritarjevo mladost.
O prvem delu te knjige — spisih za mladino — bi rekli samo to, da so med njimi tudi nekateri biseri našega mladinskega slovstva, ki so ohranili veljavo tudi še današnji čas, da pa gre veči-roma za stvari, ki imajo zaradi svojega pretirano poučnega tona, snovi same in odmaknjenosti današnjemu času bolj kot drugačno, le literarnozgodovinsko vred1-nost.
Bolj zanimiva so Stritarjeva pisma, čeprav so v tej knjigi objavljene le tiste iz prve dobe. Priobčena so pisma Stritarjevemu bratu Andreju; predvsem pa so pomembna pisma Levstiku, Jurčiču in Luizi Pesjakovi ter Josipu Cimpermanu, preko katerih je Stritar najda-lie obdržal stike z domovino.
Sl. Ru.
metniške reportaže na specifične teme in k temu prištejemo nešteto filmov o po-sameznih naših ustanovah, političnih in kulturnih, ter še razne poučne in prosvetne filme, potem smo omenili vse vrste in medvrste doma lega dokumentarnega filma.
Poleg tega ne smemo pozabiti, da se v zadnjem času v naših dokumentarnih filmih vse bolj uveljavljata kolor in koprodukcija. Prvi prispeva k večji in boljši kakovosti filma, koprodukcija pa se pojavlja kot nov način sodelovanja med evropskimi državami, kar nam zlasti priča film «Od Schwarzwalda do Črnega morja«, ki je narejen v koprodukciji osmih evropskih podonavskih držav, kar je e-dini primer v šestdesetletni zgodovini filma.
Danes ima naš dokumentarni film dobra in zaslužena priznanja, več mednarodnih nagrad in lepo število uspelih stvaritev.
N MILAN LJUBIC
V DRŽAVI, KJER VLADA KRŠČANSKA DEMOKRACIJA
G KUHO llllllim PROSTITUCIJI VITA LIJI
V Evropi so javne hiše uradno dovoljene le v Italiji, Portugalski in Avstriji, povsod drugod so jih prepovedali, kar je privedlo do dviga javne morale in znižanja števila spolnih obolenj -
V Italiji so bili do sedaj zaman vsi napori senatorke Merlin za ukinitev teh zloglasnih hiš
♦Prostitutka! Vlačuga!»
To je nekaj, o čemer se v spodobni družbi ne govori, zlasti ne, če so vmes tudii ženske. Mnoge so užaljene in se takoj odstranijo zaradi tako «grdega» govorjenja.
A toliko jih je, ki bi pomislili, kaj je te nesrečnice pahnilo v tisto blato? Koliko jih je, ki bi mogli z gotovostjo trditi, da bi oni sami v enakih okoliščinah vzdržali, ki bi znali ohraniti čistost, človeško dostojanstvo? Sedaj, ko je prava razvalina človeka, ko je v njej poteptano vse, kar je bilo nekoč lepo in dobro, ko je v njej ugasnilo sleherno hrepenenje k lepemu, želja po sreči, po spodobnem življenju, po družini, ko je morala streči najbolj ogabnim moškim, sedaj, ko je postala brezčutna, gluha in nedostopna za lepo besedo, ko ni moč njenega življenja nič več popraviti, ko ni moč več zaceliti ran njene duše, sedaj jo spodoben človek zaničuje, se iz nje norčuje in se je izogiblje.
Toda, kaj je storila družba, da bi preprečila njen padec? Kaj je storila družba, kaj smo storili mi vsi, da bi omogočali tej nesrečnici povratek v spodobno življenje, da bi mogla kot vsi drugi imeti svoj dom, svojo družino, uživati srečo?
«Eh, kaj! Vlačuge so bile in bodo! Tukaj se ne da nič spremeniti, nič izboljšati. Saj je znano, da so imeli vlačuge celo v prav starih časih. Magdalena...*
♦Gotovo! Le da takrat ni bila družba tista, ki bi vodila o njih posebno evidenco, ki bi jih imela v določenem prostoru, da bi bile na razpolago takim, ki si ne morejo kot zdravi ljudje utešiti svoje sle. Družba je ni takrat kot jo danes, zlorabljala, a jo obenem s hinavskimi izgovori in dokazovanji o higieni in skrbi za zdravje in moralo izpostavila najhujšemu izkoriščanju, zlorabljanju in sramoti. Takrat ni bilo visoko donečih fraz o morali in ...»
A čudno pri vsem tem pa je to, da je Italija, ki vendar velja za tako kulturno in moralno deželo, med zadnjimi tremi dTŽavami v Evropi, Id še niso odpravile javnih hiš. Le še Portugalska in Avstrija sta na enaki stopnji. In čeprav vera
sm
Tudi v Trstu še vedno obstajajo v starem delu mesta »zloglasne* ulice
IJa za vse članice Organizacije združenih narodov obveznost, da odpravijo javne hiše, da si prizadevajo zatreti prostitucijo. Ne moti to ne katoliške Cerkve ne njene politične organizacije, katera ima vse vodilne položaje v državi v svojih rokah. Res, čudno je to, to pa na drugi strani vidimo, kako se prav Cerkev obregne ob kako mnogo manj važno zadevo pod pretvezo, »da bi utegnila skruniti moralni čut družbe*. Knjige, gledališka dela, filmi, u-metnine, da, celo obleke turistov se zdijo Cerkvi nemoralni, a javne hiše ...
Sicer pa se ve, da so celo v papeški državi imeli te vrste kontrolo.
Spričo vsega tega bo morda laze razumljivo, zakaj ni socialistična senatorka Lina Merlin mogla v desetih letih prodreti s svojim zakonskim predlogom, po katerem naj bi se javne hise v Italiji ukinile. Sai krščanski demokrati niso nasprotovali, niso odkrito nastopili proti njenemu zakonskemu osnutku. To-da niti podprli ga niso. In to le zadostovalo, da ni prodrl. Tako je bilo p vič leta 1949, in tako je na tem zasedanju, ki gre že proti koncu in je ze jasno, da je razpravljanje o zakonu senatorke Merlinove postavljeno z dnev-
^Nasprotniki dokazujejo, da bi bila u-kinitev javnih hiš poguba za ljudsko zdravje, za moralo, za... iz pisma, ki ga je prejela senatorka
Merlinova:
«Prepričana sem, kot tudi ostala javnost da bi ukinitev bila veliko zlo moralno kot zdravstveno. Kam naj bi šlo na stotine vojakov ki ■prejemajo komaj 45 lir mesečno/ In vsa naša lepa mladina, kaj naj bi storila? Saj vendar poznate telesno potrebo moških. Pomagali bi si drugače, šli bi kamor bi naneslo, kar bi utegnilo imeti kaj tragične posledice zaradi kužnih bolezni Mi Italijani se ne moremo ozirati na to če so v drugih deželah ukinjene javne hiše. Ne moremo se primerjati, glede temperamentnosti 8 severnimi narodi. Drugačna kri teče po naših žilah, drugačen je naš način življenja.
če bi se to zgodilo, bi ne bilo nič čudnega, ako bomo potem čuti o javnih škandalih, o napadanju in posilstvih ...»
«Smo gospe, ki si pošteno služimo svoj kruh v znanem in slovečem bordelu g.(...) v ... Velike so naše zasluge za človeštvo, zaradi uvajanja mladeničev v seksualno življenje. Pustite nas torej, da v miru še dalje delamo. Za 150 lir nudimo popolno srečo zmožnemu in krepkemu možu ...» Najbolj zagrizen nasprotnik gospe Merlinove je bil stari senator Gaatano Pieraccini, ki je nasprotoval ukinitvi javnih hiš in utemeljeval to z zdravstvenimi razlogi. Poleg tega pa je poskušal dokazati, da ima za vsakega mladeniča obisk javne hiše zelo pozitiven vpliv.
Zakaj pa potemtakem ne pošljejo na to pot svoje sestre, hčere ali žene vsi tisti, ki jim je tako pri srcu skrb za moralo in za zdravje maše lepe in nadobudne mladine*?
Toda za vsemi temi lepimi in tako visoko in lepo zvenečimi frazami se skriva največkrat izkoriščanje, bojazen, da bi izgubili tako lepe in velike dohodke, ki jih sedaj na tako lahek način imajo.
Tudi država je k temu pristavila svoj »lonček*!
Državna taksa za licenco za javno hišo znaša letno 200.000 lir.
Kako zaslužijo tisti, ki tako »nesebično skrbijo za ljudsko moralo in zdravje*, ki «se žrtvujejo*, ko »nudijo ubogim dekletom možnost, da imajo udoben in primeren prostor za opravljanje njih velikega poslanstva*, to je lastniki javnih hiš, lahko vidimo samo po temle primeru: Lani je umrl lastnik neke javne hiše v Rimu. Samo zapuščinska taksa za njegovo premoženje je znašala 300 milijonov lir.
560 je danes v vsej Italiji javnih hiš. V njih je nekaj nad 2700 prostitutk. Tarifa je različna in se ravna po razredu hiše. Od 150 lir do 1000 lir. V nekaterih je morda celo kaj več. Tudi 10.000 lir. Ekstra kategorija!
Povprečno sprejme prostitutka kakih 40 do 50 obiskov. So pa dnevi, ko ima tudi več kot sto klientov. Si je moč predstavljati kaj bolj strašnega, bolj krutega, bolj sramotnega!
V vsaki hiši ostane prostitutka navadno dva tedna. Potem gre v drug kraj, nato v tretji...
Zaslužek seveda ni ves njen. Komaj 40 odstotkov je zanjo. A s tem mora plačati najemnino in hrano v javni hiši (2000 do 3000 lir na dan), dati mora napitnine ravnateljici hiše (10.000), po-slovodkinji (10-15.000), vratarki, postrež-nJd, zdravniku... Poleg tega je prisiljena kupiti vse toaletne in druge potrebščine od lastnika hiše, ker ne sme vseh štirinajst dni zapustiti poslopja. Seveda niso cene take kot v trgovini. Saj gre vendar za uslugo, za prijaznost. »Revicam mora vendar nekdo pomagati!* Za trikratno ceno!
»Saj potemtakem takile ženski ne o-stane skoro nič!* V največ primerih ji ne ostane nič, a mnoge si nakopljejo še dolg. In tako so vezane. Vse do svoje onemoglosti, vse dokler ne ostarijo. Tja do 35. ali 40. leta. In potem? Potem pa jim ne preostane drugo kot cesta, bolnišnica. hiralnica.
Človek bi si mislil, da prostitutka pač kmalu spozna, da je zaslužek te vrste trdo pridobljen, a da povrh vsega niti ni tak, da bi si mogla obetati kdaj rešitev iz tistega blata. Zakaj prej ne zapusti hiše ter začne novo življenje?
Redke so, ki se jim to še o pravem času posreči. Ce se to ne zgodi zadosti zgodaj, po navadi ženska tako otopi, da ni dovzetna za nobeno drugačno živi j e nje. Potem je pa tu še strah. Strah pred zvodnikom.
Skoro vsaka prostitutka ima namreč nekega moškega zunaj, ki je nekak njen »impresarij*. On se v njenem i-menu dogovarja z lastnikom hiše, skrbi za njeno premestitev m podobno. Za to svojo »dobroto* in »požrtvovalnost* ter »nesebično pomoč* mu mora dati polovico svojega zaslužka. In to največkrat ni dosti manj od 300.000 lir vsakih štirinajst dni.
Zato takemu zvodniku ni vseeno, če mu tako obilen zaslužek ubeži. In si nič ne pomišlja uporabiti vsako sredstvo, da si ga obdrži. Pretepanje je še najbolj nedolžno med njimi.
A kadar vidi, da gre z njegovo žrtvijo proti koncu, razprede mreže za drugo. Seveda so tudi taki, ki imajo po več »varovank*. Na lov gre ali sam ali pa ima svoje zaupnike, ki mu preskrbijo «svežo robo*.
Največkrat postanejo žrtve takih »lovcev* dekleta, ki pridejo z dežele v mesto iskat službe. Neizkušene so kaj lahek plen zvodnikov in »blago* za javne hiše Potem brezposelne. Zapeli ank«. Nezakonske matere. To so žrtve izkoriščevalcev žensk, človeških pijavk, ki nimajo niti trohice vesti ne sočutja. Zlorabljanje in izkoriščanje. Zaslužek na račun dela in žrtev sočloveka, in vse to pogosto ovito v lepe in visoko doneče fraze o morali...
Več kot polovica žensk, ki so v javnih hišah, je prišlo noter z zvijačo. Niso vedele kam gredo. Iskale so službe po nasvetu »dobrega in plemenitega* človeka. A ko so bile enkrat tam, ni bilo tako lahko priti ven. Zlasti zaradi vpisa v poseben register na policiji.
Da! To je posebno poglavje, ta registracija Mnoge so imele srečo, da so našle kakega resnično dobrega človeka, ki jim Je pomagal iz tistega pekla. Tudi poročile so se nekatere. A koliko jih je bilo, ki so jim bila vsa vrata zaprta, prav zaradi tiste registracije. Nobene službe ni bilo zanje. Čeprav so imele še tako dobro voljo začeti novo, drugačno pošteno življenje, življenje žene, ki si želi ustvariti svoj dom, svojo družino. Ne! Celo moža, ki je bil pripravljen o-mogočiti nesrečnici povratek v družbo, je tista registracija ovirala pri zaposlitvi.
Iz pisem, ki jih je prejela gospa Lina Merlin;.
tBila sem natakarica. Ko sem izgubila službo, sem bila v veliki revščini. Ko sem tako tavala po mestu in iskala novo zaposlitev, mi je v mestnem parku neka elegantna gospa ponudila ,dobro službo’. Šla sem z njo, ki je bila z menoj tako ljubezniva. Dva dni zatem sem že bila v javni hiši, last tiste ,prijazne gospe'. In tako sem postala suženj tega življenja ...»
eNoter se pride nič hudega slu teč. Morda zaslepljena po bedastem pohlepu za lahkim zaslužkom, za lepim življenjem. A potem, ko se izprevidi, da je tisti denar v resnici krvavo zaslužen, ni od njega nobenega haska, še manj sreče, a poti v pravo življenje ni več ...»
Koliko tragike veje iz tistih pisem, ki jih je prejela gospa Lina Merim! In še se najdejo ljudje, in to celo iz «bcljše družbe*, ki se zavzemajo za ohranitev sedanjega stanja. Ki nasprotujejo ukinitvi javnih hiš. Kot je videti, so ti pri
nas močnejši. ANECA (Društvo lastnikov javnih hiš) je dalo na razpolago kar 60 milijonov za borbo proti ukinitvi kontrole prostitucije.
Pravijo, ti zagovorniki javnih hiš, da je tako kot je sedaj, onemogočeno vsako okuženje, ker imajo dekleta v hišah redne zdravniške preglede. Trikrat na teden. Toda, kako je tam, ko se dekle okuži na primer takoj po pregledu? Koliko jih potem lahko okuži do naslednjega pregleda?
Pravijo tudi, da n. pr. v Franciji prostitucija ni odpravljena, kljub temu, da so javne hiše že več let ukinjene. In tudi spolne bolezni niso zatrte. Gotovo je, da se s tem ne bo na mah vse to uredilo, vendar pa takega izkoriščanja ni več. Spolne bolezni se tudi niso razširile.
Družba pa mora nuditi človeku take pogoje, da bo mogel vsakdo živeti zdravo normalno življenje, ki bo v korist njemu in skupnosti.
2 VIŠIN
Niso več Amerikanci
štirje najbogatejši sveta
Štirje najbogatejši niso Amerikanci, kot bi si to človek zamislil na prvi pogled, in za svoja bogastva niso premaknili niti mezinca.
IBN SAUD MILIJON DOLARJEV NA DAN
Najbogatejši človek na svetu nima samo imena in priimka, temveč naziv, mnogo imen ter oblast. I-menuje se Saud Ibn Abdul Azis al Faisal al Saud in je kralj obširnega o-zemlja Saudske Arabije, ki jo je podedoval po očetu. Nihče ne ve točno, koliko znaša njegovo premoženje in je samo znano, da priteče v njegove blagajne milijon dolarjev (nad 600 milijonov lir) na dan.
Ne bi mogli reči, da ne zna zapravljati tega denarja. Njegova osebna družina šteje okoli 10.000 ljudi, služabnikov najrazličnejših vrst in kar 1500
sužnjev, 90 priležnic,- tri žene in številne sinove ter hčere. Koliko ima kralj o-trok, ni točno znano in se je zvedelo samo, da dobi vsak moški potomec 300 tisoč dolarjev na leto in ob dvanajstem rojstnem letu luksuzni »Cadillac* s šoferjem vred.
365 MILIJONOV
SODOV NAFTE
Za Ibn Saudom le malo zaostaja šejk Kuvvaita, saj njegov letni dohodek doseže 200 milijonov dolarjev. Ta šejk ne živi razkošno, prav obratno; v tej druščini je le on skop in živi v skromni vili, vozi se samo z enim avtomobilom in včasih potuje na hrbtu velbloda.
šejk Quatara zasluži na leto 50 milijonov dolarjev in vlada 40.000 prebivalcem. če bi dohodke od petroleja razdelili tem prebivalcem, bi ugotovili, da so njihovi dohodki višji
od povprečnih dohodkov Amerikancev, vendar je treba upoštevati bistveno razliko: ti dohodki so o-sebni dohodki šejka in prebivalci so še nadalje med najrevnejšimi na svetu.	'
Nizam Hajdabarada je bil do nedavnega najbogatejši človek na svetu ter je po lastnem mnenju postal «reven*, odkar Je Indija neodvisna, ni več suveren gospod obsežnega ozemlja ter so se njegovi dohodki znižali na «bora» dva milijona dolarjev letno. V znak protesta spi sedaj v goli sobi, v kateri je samo bolniška postelja in razmajana miza.
Kljub temu »a je še ved; no v njegovi zakladnici nešteto zabojev z diamanti ter drugimi dragocenostmi, katerih vrednost cenijo na tri milijarde dolarjev (v lirah približno 1800 milijard lir).
&
<
Teb ali je zmagal J
V Turčiji sta sultana Oman in Murat IV. na javnem prostoru dala šibati kadilce, ruski car Ivan Grozni jim je rezal nosove, angleški kralj Jakob pa strigel lase in brade - vse to ni nič pomagalo; zmagalo je zelišče, katerega jte prinesel v 16. sto-’ letju v Francijo, Jean Aiicot de Veliemain, francoski poslanik na portugalskem dvoru
Dandanes le po redkem slišiš 0 prepovedi kajenja. Ce izvzamemo nekatere javne prostore ter kupeje vlakov, rezervirane za nekadilce, boš lahko povsod drugje po mili volji spreminjal tobak •> dim in pepel. A kljub temu se še najdejo izjeme. Nekega dne sem stopil v razkošno vilo tržaške riviere in ostrmel pri pogledu na tablico, ki je visela v predsobi. Na njej je namreč gospodar natisnil prošnjo, da gostje v njegovi hiši naj ne kade ... Pri tisti priliki mi je bila cigareta najbolj pri srcu. Kljub prijazni družbi se mi je pa dozdevalo, kakor da bi se pogovor vlekel tja v večnost...
Dandanes so srednješolci gospodje. Ce jim starši ne branijo kaditi, jim tega vsekakor ne bo oporekal niti
jolski disciplinski pravilnik. Da v učilnicah in drugih šolskih prostorih ne smeš proizvajati tobačnega dima, to povsem dni.. Toda ce bo e puhom obrasli študentič pred Portizzo igral vlogo kadečega gospoda, se mu ni treba bati, da se naslednji dan znajde kot skrušen grešnik pred svojim razrednikom. Dandanes nihče ne krati mladini poželenja, da bi se z nikotinom oslajala na ulici, v kavarnah in barih.
Toda nekaj — ni dolgo tega, še pred drugo svetovno vojno — je imel srednješolec mnogo več užitka s kajenjem kakor pa v teh letih vsestranske svobode. Takrat je bila uporaba tobaka v kadilne namene strogo prepovedana učeči se mladini in gorje tistemu, katere-
Ficko	p
Dragi pri Morski!
Tolko so govorili in anka pisali od tiste lajke, ko sojo spestili rusi ses sputnikam in katera je frlela okoli in okoli sveta. Ma zdaj, koje krepa-la, je anka pisanje genjalo. škoda za tako pridno lajko, ko je krepala za znanost. Ma so povedali, da je popret telefonirala in so anka poslušali, če od nje srce še tolče.
Stric Vanek je povedal od tistih žensk, ses rte Manjov, ko so jih na Sodniji sodli zastran ene taljanske Učenice, katera je prišla ses Trsta za samo enga bupca, da ga bo učila, zato ko je v ric Manjah samo slovenska šola, inda mora bit anka taljanska, magari če je samo aden bube c.
In tiste ženske daso šle če stat pred Šolo, da bojo govorile ses kašnim ta Višjim pej zastran otročjega vrtca za dvajsti slovenskih bupcov, katerega niso ta Višji pustili imet, zato ko so rekli, da je premalo bupcov in da anka nimajo nanka nobene kambre. Ma za samo anga taljanskega bupca seje ben vele najdla kambra in nanka ni bil premalo samo eden. In ko je pršla Učenica do tistih žen, se je torte ustrašla in se je ustavla. In pole so začele ženske pravit tisti Učenici lepo razločno po domače vse po vrsti od otročjega vrtca za slovenske bupce, in kako da niso mogli najt kambre in da še zdaj nimajo bupci otročjega vrtca.
In Včenica je nečko tam stala in se Revca tresla od samga straha. Ni za stopla prav nobene besede in ženske so anka govorile forte na Glas, da bi se vse zastoplo, in so anka tele po Vedat vse na ambot in vse hkrati. In Učenica je pej miseln-la, da za Špotavajo Njo, ko je pršla zastran tistga taljanskega bupca, in ki so zanj vele najdli kam-bro. In zastran tega je zdaj tiste Ženske Sodnija obsodla, ko prav Za prav niso nič nardile. Kaj so morbit one Krive, če se je tista Učenica tako forte tresla od gran straha, da ni imela nanka kora-že stopit v Šolo? In zakaj je pole treba opsodit enga, če se ta drugi tako forte boji? In stric Vanek je bil prav zastran tega forte jezen na tisto Učenico in anka na Sodnijo.
Kaj praviš, lubi moj pri Morski, kaj bojo anka mojo ime spremenil? Mene forte skrbi, ko ne znan, če je mojo Ime taljansko. In kakšno mi bojo pole dali.
Te pozdravla
ga je profesor zalotil s pri-žgano cigareto v ustih! Dijak, ki si je drznil kaditi na promenadnem sprehodu je veljal za junaka in dekleta so ga občudovala! Kolikokrat se je primerilo, da je študent naenkrat opazil profesorja, iz strahu pred posledicami skril tlečo cigareto v žep ter ga marsikdaj tudi zažgal.
In ko je že govor o kadilcih, se spomnimo še na posebno kategorijo uživalcev tobaka. Mislim namreč na tiste, ki na vso moč čuvajo zavojček cigaret, skrit v najglobljem žepu, a se ne naveličajo prosjačiti svoje bližnje za «dim». Tovrstno oskrbovanje s tobakom o-značuje slovenski pravopis z glagolom "iicanje«. Kadilec, ki je specializiran v tej panogi, pa naj bi torej bil «žicar».
A najhuje je bilo v vojnih letih, kadar si daleč od doma trpel pomanjkanje kruha in tobaka. Izvirne tobačne liste je bilo treba nadomestiti s surogatom. Teh pa je bilo več. Vsaka pokrajina je imela med mnogimi rastlinami tudi tako, ki je najbolj odgovarjala zlatoru-menemu rezancu. Orehovo listje ali pa kako drugo zelenje si osušil, drobno razrezal, zuil v časopisni papir in — cigareta je bila narejena!
* * *
Evropejci smo zvedeli za tobak šele konec 15. stoletja
Toda mnogo pred namt so ga kadili prebivalci Amerike m tudi njih bogovi. Liudje starega naroda Mava so s posebnim navdhh-njenjem zrli proti nebu, da ualedajo zvezdne utrinke. Ti niso bili nič drugega kakor žerjavica, ki odpada s tlečih vršičkov cigar, katere sr. kadili njih bogovi. Na svojevrsten način so bogovi vžigali cigare. Kadar se jim je. vzbudilo poželenje do kajenja, so ustvarili bliske in oi* njih plamenu vžgali smotko, čim močneje je bog Balam puhal dim iz svoje cigare, tem jačji veter je vel prek poljan. Bog dežja Tlaloc je iz oblakov zlival dež na zemljo. Ko se je Tla-loou zazdelo, da so rodovitna tla dovolj namočen a, je prižgal svojo smotko in z dimom pregnal hudourne oblake: zopet je posijalo sonce l
Iz Amerike je šel tobak preko oceana v Evropo. To svojevrstno rastlinico so prvi spoznali Spanci in Portugalci. Kmalu se je pričel širiti glas o tobakovi rastlini, ki je slovela po svojih zdravilnih učinkih.
Jean Nicot de Villemain, francoski poslanik na portugalskem dvoru, je v drugi polovici 16. stoletja prinesel to zelišče v Francijo. Po tem možu je dobil svoje i-me nikotin. A tudi latinski naziv za tobak, namreč «ni-mtiana» spominja na francoskega poslanika, ki nas ie. seznanil s slastmi uvožene ameriške rastline Po vsem svetu • >eljana beseda tobak pa izvira iz naz~va *if>baco£», s katerim imenujejo tobačno rastlino prebivalci otokov Zahodne Indije Približno v isti dobi je tir Walter Raleigh ponesel tobak v Anglijo.
Dočim so Angleži kadili pipo, pa se je v Franciji zelo razpaslo njuhanje tobaka. Vsaka boljša dama je nosilo s seboj lepo okrašeno škatlico, iz katere je uhajal d«h po nj uhalnem tobaku ali njuhancu, Nanj sta bilo zelo navezana mogočni Napoleon in Friderik Vfliki
šele v 18. stoletju smo se seznanili s cigaro. Tudi ta tobačni izdelek se je iz Španije razširil po vsej Evropi.
Cigarete pa so k nam prodrle z vzhoda. Približno sto let je preteklo od takrat, ko smo zvedeli zanje. Za časa krimske vojne so francoski in angleški vojaki spoznali, kaj kade njih nasprotniki. Vojna je pripomogla k temu velikemu odkritju in od takrat dalje so nastopile cigarete svojo ~magoslavno pot v širni svet
* * #
Kakor hitro se je tobačna rastlina naselila v Evropi, ie takoj pridobila krog svojih prijateljev. Ni bilo treba reklamnih podjetij, da bi opozarjala na vrline tobaka. Vedno več je bilo ljudi, ki so tobak žvečili, njuhali ali pa kadili, In s vrijatelji tobaka so se pojavili tudi njega nasprotniki. Razni državni poglavarji so z vso strogostjo nastopili proti kadilcem ter jim nalagali hude kazni.
V Turčiji so na vso moč preganjali pristaše kajenja. V tem sta se odlikovala predvsem sultan Ošman ter Murat IV. Pogostokrat si lahko v Carigradu videl, ka-
ko so na javnem prostoru šibali ljubitelje prepovedane. rastline in mnogim tudi vzeli življenje.
Nič bolje ni bilo kadilcem v Rusiji. Pravijo, da jim je car Ivan Grozni celo odrezal nos, car Aleksej pa jih pregnal v Sibirijo in mnogokrat tudi spravil pred krvnika.
V Angliji je bil zelo bojevit predvsem kralj Jakcb. Vse plemiče, ki so segli po tobaku, je ostrigel. Na dolgo in široko je pisal proti tobaku in celo ugotovil, da z žensko, ki smrdi po tobaku. ne bo mogoče sreč'*a živeti v zakonu.
Proti tobaku so nastop it tudi papeži, V cerkvah so verniki zelo radi njuhali it* zato je bilo treba to raiva-do prepovedati.
* Hi
Toda zalegla ni nobena prepoded, niti javno sramotenje niti smrtne kazni. Kadilcev je bilo vedno več 'h državniki z nikakršnim u-krepom niso mogli zajeziti poželenja po kajenju. Tobak je zmagal!
Mp
VELJAVEN OD 19. DO 26. NOVEMB RA
Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Počasen, tod« zagotovljen napicdek pri vaia.n delu. Četrtek ’r, pr'.«* primerna za potovanje. Ne bodite prenagljeni.
Bik (od zl. 4. do 20. 5.) Sentimentalna dogodivščina. Ne izgubite poguma pred nenadnimi zaprekami, temveč vztrajajte. Zmagali boste. Ugodna prilika za izboljšanje materialnega položaja.
Dvojčka (od 21. 5. do 20. 6.) Čudna srečanja, ki pa ne bodo neprijetna. Novosti finančnega značaja iti mnogo dela v četrtek ter soboto. Pazite se nevoščljivih prijateljev.
Rak (od 21. 6. do 22. 7.) Pismo od ljubljene osebe s prijetnimi novica-' mi. Mnogo dela, posrečil se bo pomemben uspeh na tem področju. Zdravje 1 ugodno.
©
Lev (od 23. 7. do 22. 6.) Sreča
čaka drzne ljudi, katerim ie ta teden še zlasti u-goden. Lencba in nemarnost ,ahko privede, da izgubite ugodno priložnost. Nevaren torek.
Devica (od 23. ».
do 22. 9.) Simpatija, kaiere pa rti treba takoj izkoristiti. Ljubezenski spori v soboto, Ne verujte opravljivcem, prepričajte se!
Tehtnica (od 23.
9. do 22. (0.) Teden ' bo zelo bogat z dogodki. Sreda primerna za sentimentalne podvige. Družinski nesporazumi lažjega značaja.
Škorpijon (od 23.
10. do 21. 11.) N»
prenehajte z napori, če hočete doseči uspeh. Čakajo vas težki dnevi, ki pa se bodo srečno zaključni. Pazi te na zdravje.
M
Strelec (od 22.
11. do 21. 12.) Neprijetna novice bodo ranile srce. Premagajte žalost, ni vseh dni konec. Napori ne
bodo zafnan Srečen zaključek tedna.
Kozorag (od 22.
12. do 20. 1.) Ponedeljek te kaj malo primeren za razpravljanje. Iz-premembe v so boto. Novost. Teden je zelo primeren za kup čijske zadeve.
Vodnar (od 21. 1. do 19. 2.) Neko srce bo nenadoma pričelo močneje biti ob misli na vas, Ne trudite se za o-ne, ki niso tega zasluzili. Novosti.
Ribe (od 20. 2.
do 20.	3.)	Ne
vdajajte se ljubosumju, ki samo škodi odmosom z ljubljeno osebo. Ugodni pogoji za ureditev družinskih razmer. Iznenadenja.
ko 30 se Indijanci zoper znašli. so
se DOGNALI ZA TOMOM IN NAREDNI -
KOM 	-------------------
PROTI REKI . NA- ^»gBjin	*	/	i
\REDNIK . TO JB	1
C 'S&C/NA REŠI- S?-*''*-
L iVIVe'' >	IS*
OOCUMNO NAREDNIK ! Ce
Boha hitra , boi/a reSila najina skalpa / Čez tre
Nor ck	-
Bodo rrgC£~~'. TTn
namafr
MMPESli
mvmmž
Z INDIJANCI ZA PETAMI STA UBEŽNIKA PRITEKLA DO
PEKE ..... r----------------*
REKA f j ' V HODI NAJU SKORAJ I^E BODO ZASL Ep
si/a Rc-Z^-iPovalin-.—T', Senai
m i/RASfl, kdo	J?'
S/ S/ MISLIL.DR StASEM TEM 'AKO N! TRI PR! Z> VEDEL / /»S/K LET/H / JZ-TODR STRAH.
'tZkiluA*
ŠE EN ZAMAH, NAREDNIK . k /Bfl Sl/27 /?£■-\ žfiV-h /	^
/V4 S7* / s TOM JE PjfSu t~-~-JEGA OČETI
TFšžssjs&i
SEDRJ PA MIDVA ŽE LEP ČAS .
fsfuftstgi
vanje
Cr LEJ , TOM N! OBOROŽEN >
, ta PRILIKA je V dobra
(Nadaljevanje prihodnjič)
Besede pomenijo: VODORAVNO:	1. zaničljiv
naziv za tistega, ki se neresno ukvarja s politiko, 10. mesto ▼ bolonjski pokrajini, 15. o-fcrogel, ovalen, 16. bikoborec,
18. zdrobljen, razkosan, 19. naslov abesinskega cesarja. 21. Pokrivalo za glavo, 23. kriviti, upogibati, 24. brez družbe, •am, 26. pripadnik vojske, ki »o jo v nekdanji Avstriji organizirali za boj proti Napoleonu na domačih tleh, 29. zver-mačka, 30. spreminjanje bivališča, 32. pritrdilnica, 33. vrsta polža, 34. sorodnik, 35. brez privlačnosti, nezanimiva, 87. najem zemlje, 38. otok v Jadranskem morju, 39. poudarjena nikalnica, 40. redovni duhovnik, 41. vrsta pogrinjala, 42. razkopavati, zemljo razmetavati, 43. rimska provinca na naših tleh, 44. n-kal-nica, 45. igralne karte, 46. kmetovalčevo delo, 47. sred-atvo za beljenje, 49. oblika pomožnega glagola, 50. tovarna motornih koles v Kopru, 51. delavke, ki imajo opravka s perilom, 53. tekočina življenja, 54. prostorninska merska enota, 55. začetnici priimka in imena znamenitega francoskega književnika, ki je živel v
19. stol. («Lurd», «Rim», «Pa-*!*»), 56. naznanjeni, 58. umetno narejena lesena tla. 59. do-končevana, izpopolnjevana, 62. odtaljen, 63. prati, z vodo či-•titi, 65. italijansko mesto ob
Jadranskem morju, 67. drugače, 68, načrtno ravnanje, način ravnanja, 69. travnate stepe v tropskih krajih. 71. vrsta plina, 72. hunski vojskovodja, 73. imenovanje (dvoj.).
NAVPIČNO: 1. moralna vrlina, 2. ki se da obesiti, 3. zakonit, 4. svečano razsvetliti, 5. okrajšava za evropsko državo, 6. usoda (srbsko), 7. mesto v Romuniji, 8. nespretnež, 9. strah pred nastopom, 10. pripadnik evropskega naroda, 11. orožje, 12. staroegiptovski bog, 13. prebivalec Lacija v starem veku, 14. dišavnica, 17. moško ime, Ij. divja, krvoločna žival, 20. sprehajati se, 22. sklon latinske sklanjatve, 23. rudar po ljudsko. 25. pritrjevati z lepilom, 27. kraj na Notranjskem, 28. nebesna modrina, 31. krvni žili, 34. prebivalec i-taiijanskega otoka. 36. kazalni zaimek, 37. pritrdilnica, 38. glasovati za kaj, zaobljubiti se, 40. slovenski dramski in filmski igralec, 41. negodno, nezrelo, slabotno, 43. nedrag, neljub. 44. nedoločni zaimek, 46. deli stanovanja, 47. oblika pomožnega glagola, 48. odlivati tekočino, 49. jezni, besni, 50. prav tako, 51. lenobno, 52. računski znak, 53. nebesni pojav. 54. izmerjena višina gore, 55. brez uspeha, 57. turški državnik, sedaj v opoziciji, 58. drugo ime za ameriškega leva, 59. literarna in umetnostna smer, 60. glej 38 vod., 61. po-
krajina v Indokini, 64. domača žival, 66. drugačni po srbsko, 70. števnik.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ ZADNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. zasmeho-valeč, 11. joprnica, 18, oje, 19, meritev, 20, zavržen, 21. L(o-garska) d(olina), 22. limonov, 23 valitev, 24. nt, 25, nata-ram, 26, nočitev, 27. mar, 28. kositer, 29. nedaven, 39. dira, 31.	Davorin,	32.	narisek,	33.
Moloh, 34. ilooat, 35. popeček, 36. neroda, 37. sitim, 38. so-visen, 39. paraden, 40. opat, 41.	toči tev,	42.	polisan,	43.
LSR, 44. krpanec, 45. soliter, 47. no, 48. zapisek, 49. kapital,	50. po,	51.	Celovec,	52.
mejačev, 53,	dir,	54. imeniten,
36. kolaček, 57. Meri, 58. Jalovec, 59. sočiven, 60. palec, 61. Atenec, 62 dolihokefalija.
NAVPIČNO: ' 1. Zoli, 2. ajd, 3. se, 4. emitiram, 5. hematit, 6. osoren, 7. vinar, 8. atom, 9. lev, 10. ev., 11. zalivek, 12. ovitek, 13. prten, 14, Ržev, 15. ne«., 16. in, 17. Astrahan, 20. začasen, 22. lasovit, 23. vodičev, 24. naroden, 25. novotar, 26. neresec, 27. milodar, 28. Kalipso, 29. napitek, 30. dorasel, 31. disolucija, 32. novinec, 33. meritev, 35, počasen, 36. nalitek, 38. sopivec, 39. poli-čene, 41. trpotec, 42. popaček, 44. kalive, 45. sajavo, 46. Gorica, 48, Zenon, 49. kelih, 50. Pirej, 51. cele, 52. moči, 53. deli, 55. mat, 56. kol, 57. Mal, 59. so, 60. pa.
> OOOOOO<O<OOO<
n v •	•	i«i	■	1	•	v*	•	•
. kmetovalcem m pri oakupo semen, čebulic, strojev, živine itd.
Vsako leto nakaže država za te prispevke več milijonov lir - Za izboljšanje ali gradnjo novih hlevov in kleti dobijo kmetovalci od 25 do 38 odstotkov povrnjenih stroškov ■ Kakšen je postopek za dodelitev prispevka
Naši kmetovalci in živinorejci se vse premalo zanimajo za prispevke, ki bi jih lahko bili deležni pri nabavi sadik, kmetijskih strojev, semen in drugih kmetijskih potrebščin kot tudi pri izboljšanju ali gTadnji novih hlevov in vinskih kleti. Gre za pomembne prispevke, ki jih kmetovalcem nudi država in ki jih razdeljuje Kmetijsko nadzomištvo ali pa ravnateljstvo za kmetijstvo in gozdarstvo vladnega generalnega komisariata. V ilustracijo naj navedemo nekaj povprečnih številk o prispevkih, ki so bila na razpolago v lanskem finančnem letu in ki veljajo za zadnja leta sploh:
2,5 do 3 milijone lir prispevka za nakup trt in sadnih drevesc; 1 milijon lir za strokovno izobrazbo (tečaji) in darila oziroma nagrade; 1 milijon lir za izbrana semena, čebulice in sadike rož; 3 milijone lir za kmetijske stroje; 300 do 400 tisoč lir za borbo proti rastlinskim parazitom; 200.000 lir za razvoj čebelarstva; 30 milijonov lir za izboljšanje oziroma gradnjo hlevov in kleti, za kopanje novih vinogradov, za namakalne naprave itd.
Kot torej vidimo, gre za prispevke milijonske vrednosti, s katerimi pa se žal okoriščajo le redki posamezniki, medtem ko večina kmetovalcev še ni doumela pomena in koristi teh prispevkov, še je v naših kmetovalcih zakoreninjena misel, da se več potroši za pot, prošnje itd., kot pa je dejansko prispevek vreden. In vendar ni tako. V večini primerov zadostuje navadna prošnja in ena pot v Trst, kar se vsakemu kmetovalcu, ki je zainteresiran na enem ali drugem prispevku, vedno izplača.
Sedaj poglejmo, koliko prispevka nudi država:
Za nakup trt in sadnih drevesc od 50 do 80 odst. vrednosti; za nakup kmetijskih strojev od 20 do 25 odst. vrednosti; za nakup bikov, vzrejo bikcev in telic do 100.000 lir; za semena, rože, čebulice itd. od 30 do 59 odst. vrednosti; za razvoj čebelarstva 30 odst.; za kokošerejo 30 odst.; antiparazitični preparati brezplačno.
V vseh teh primerih, ki smo jih našteli, zadostuje, da kmetovalec napiše prošnjo na navadnem papirju, ki je naslovljena Kmetijskemu nadzorni-štvu, in v njej naznači, za kakšen prispevek se poteguje. V večini primerov bo v uradih nadzorništva dobil bone, s katerimi bo nato kupil zahtevana semena, rože, trte itd.
Nekoliko bolj zamotana je zadeva glede prispevka za izboljšanje hlevov in kleti, za pripravo terena za nove vinograde ter za namakalne naprave. Kmetje, ki se želijo poslužiti državnega prispevka, morajo biti predvsem vpisani kot lastniki v zemljiški knjigi. Napraviti morajo prošnjo, ki je naslovljena
imiiiimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
Pojasnilo
vinogradnikom
Slišali smo pritožbe nekaterih udeležencev nagradnega vinskega natečaja, češ da jim je Kmetijsko nadzomištvo plačalo po 120 lir liter vina, ki so ga kasneje prodajali v kiosku «Tržaških vinu na velesejmu po 200 lir liter. Vinogradniki so se vpraševali, kam oziroma komu je šlo 80 lir pri litru.
Pozanimali smo se na pristojnem mestu in zvedeli, da gre razlika med kupno in prodajno ceno na račun stroškov: za trošarino, osebje v kiosku, prevoz itd. Omenimo naj še, da, je bil celotni obračun nagradnega natečaja in vinske razstave kljub prispevkom Tržaške hranilnice, Kmetijskega konzorcija in trgovinske zbornice pasiven.
Toliko v vednost zainteresiranim vinogradnikom.
ravnateljstvu za kmetijstvo in gozdarstvo vladnega generalnega komisariata ter ji priložiti kompleten načrt predvidenih del, ki ga mora napraviti v zbornico vpisan tehnik. Dela zainteresirani ne smejo začeti, dokler ni prošnja odobrena. Državni prispevek je v teh primerih pomemben, saj gre od 25 odst. za manjša dela do 38 odst. za večja.
Želeti bi bilo, da bi se naši kmetovalci v kar največji meri posluževali u-godnosti, ki jih nudi država, kajti upoštevati morajo tudi, da so sadike, trte, semena in živina, ki jih kupijo z državnim prispevkom, odlične kakovosti. Za primer naj omenimo, da so zadnje tri bike za naše področje kupili na sejmu v Veroni, kjer se vsako leto oktobra zberejo najboljši italijanski živinorejci, tudi iz predalp skega področja. Bike so seveda izbrali po vsestranl skem strokovnem pregledu.
Proračun Kmetijskega nadzorništva za bodoče finančno leto je bil v teh dneh odobren. Nadzomištvo bo že v kratkem objavilo, koliko prispevka bodo nudili za semena, stroje, živino ind., tako da bodo kmetovalci lahko sami izračunali, če se jim izplača
pot v Trst ali ne. Prepričali se bodo, da se že pri najmanjši potrebi pot izplača.
VELIKI REPEN
Točno deset dni je romal kotel za žganjekuho od hiše do hiše. Začeli smo pri Nini-tu Jakopinovem in končali v torek zjutraj pri Bizjaku n« Colu. Kuhalo je 13 družin. Žganja bo toliko kot lani, kajti vaščani', ki zaradi vremenskih neprilik niso sami pridelali grozdja, so grozdje kupili in ga predelali v vino, iz tropin pa smo kuhali žganje.
Kotel smo vzeli v najem od nekega kmeta iz Sadeža. Ce računamo, da moramo plačati za najemnino kotla 50 lir, fi-nanci pa odšteti skoraj 300 lir za vsako uro, tedaj vidimo, da so stroški precej visoki.
MACKOLJE
Kmetijskemu nadzornistvu in ravnateljstvu za kmetijstvo
Kak« bo letos
z večernimi
Zima Je pred vrati in naši kmetovalci se bodo nekoliko
oddahnili. Dela sicer nikoli ne zmanjka, saj je treba popraviti orodje, pripraviti ko-ličje, urediti to in ono okoli hiše, a vendar ostane še nekaj časa - posebno zvečer -ki bi se ga dalo koristno izrabiti. Ko hodimo po naSin vaseh, nas kmetovalci sprašujejo, kako je z večernimi strokovnimi tečaji. Čutijo potrebo, da bi se podrobneje seznanili i novimi prob.em-ob katere naletijo pri vsakdanjem delu, posehr.o oanes, ko se modernizacija čuti na vsakem koraku, tudi v kmetijstvu.
Dosedanji večerni strokovni tečaji, čeprav po števil tl malenkostni, so nesoorno dokazali, da si naši kmetovalci predvsem pa mladina želi takih tečajev. Kmetje se zave dajo, da jim je znanje, k: so si ga pridobili od svo.ih očetov, premalo, da M uspešno konkurirali s kmeti ki imajo in obde.ujejo rodcviii elšo zemljo kot je naša in bi se zato radi seznanili s prijetni, ki Jih že 'eta z uspehom uporabljajo umni in napredni kmetovalci. Vse to upajo doseči s posečaniem večernih strokovnih tečajev, ki pa jib žal ni.
V proračunu Kmetijskega
nadzorništva je tudi postavka, ki predvideva določeno vsoto za izobrazbo kmetovalcev, in ra'ne nagrade. Ne vemo, v koliko je ta vsota, ki se letno vrti okoli enega milijona lir, izčrpana, vemo pa, da so vsako leto po vaseh našega področja nalveč po trije kratkotrajni tečaji, var le za potrebe in zahteve naših kmetovalcev absolutno premalo.
Zato priporočamo Kmetijskemu nadzorništvu ter ravnateljstvu za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem komisariatu, -1a načneta to vprašanje. ki je bistvene važnosti za razvoj kmečkega gospodarstva na našem področju, ene najvažnejših panog našega gospodarstva. Menimo, da bi morali pristojni organi takoj poskrbeli, da se našim kmetovalcem nudi potrebna strokovna izobrazba, saj je znano, da predavateljev, ki obvladajo tudi slovenski jezik, na našem področju ne manjka. Zato še enkrat priporočamo, -la se f vpfašanje čimprej načne in resi v korist prizadetih kmetovalcev 'n v splošno kori-t te važne gospodarske panoge.
V našem zadnjem dopisu smo omenili vprašanje prehoda preko Reke, danes pa naj nekaj povemo o vodovodu. Predvsem moramo poudariti, da smo hvaležni o-bčini, ki je poskrbela, da so tudi v našo vaj napeljali vodovod, toda ia vodovod ima avojo napako: premalo vode.
Mislimo, da bi mjrala občina poskrbeti, da se ta napaka odpravi. Ce je /e vodovod, tedaj naj bo tak, da bo služil vaščanom v vsakem trenutku. Letoj sta nam toča in mraz pobrala »konj ves vinski pridelek in zato se skušamo pretolči skozi zimo z drugim delom, med njim vrtnarstvom. Toda vrt potrebuje akozi vse 'eU> mnego vode, in kadar bi io najbolj potrebovali, vode ni. Tud; perice se pritožujejo. Imajo svojo pralnico a kaj j:m pomaga, če priteče premalo vode. Zato nekatere ženfke vstajajo ponoči, da pridejo prve na vrsto, k-.i je pritick vode še močan, m tako operejo perilo. Seda' ko bodo r.a občini razpravljali c proračunu za prihodnje leto, naj upoštevajo naše žtlje :n poskrbijo, da bomo imeli vedmo dovolj vode.
Z zadovoljstvom smo brali v časniku, da je občina sklenila odpreti v naši vasi otroški vrtec, čeprav je dr. Pala-mara odbil kredit. Potrebo je velika in zato vsi čakamo, kdaj bo vrtec odprt.
občinska uprava upošteva naše mnenje, mnenje večine vaščanov, in ne mnenja treh ali štirih posameznikov, ki se teipu upirajo. Zavedati se morajo, da plačujemo v naši vasi davke prav tako kot v Dolini jn Boljuncu in da i-mamo zaradi tega ena-ke pravice kot ostali občani!
BOL JUNEC
V teh dneh so začeli popravljati , pralnico na Jami, ki jo je občina zgradila pred leti. Toda pralnica se je izkazala kot neuporabna,, ker je v štiri «vaške» pritekalo premalo vode oziroma se je voda v njih zadrževala preveč časa, tako da ni bilo mogoče prati. Zenske so kljub novi pralnici spet začele prati na prostem in takrat je občina poskrbela, da So tam uredili novo pralnico na prostem in napajališče.
Sedaj pa je občina začela popravljati pokrito pralnico.
Stene, ki so razdeljevale bazen, so odstranili, v njega pa bodo speljali ves tok vode iz hriba, tako kot sm0 ženske želele. Tako bomo spet prale v pokritem prostoru, kar je sedaj na zimo mnogo vredno.
Novo pralnico gradijo tudi na gornjem koncu vasi, nekaj niže pa kočo planinskega
društva.	__________________________________________________________
tl n n Itf it i ,< i n 11111111 n,, ri i H11 it M u M u 11) M M n uiTt u M11 n i M n n i H t < M M n, i n t 11 It 111 n 11 n 1111 n n 1) i M i n 111 n i n H, n IM111M11 m i n n n u 1111 v 1111 n f i   11 mhi
LONJERCI: <Obljuba dela dolgh
V ponedeljek smo martinovali. V vas je prišlo mnogo Tržačanov in okoličanov, ki so napolnili vaške gostilne in osmice, zvečer pa je bila v dvorani Društva na Konto-velu taka gneča, da se skoraj ni moglo iz enega konca na drugi. Sejem Je bil precej živahen, čeprav so bile cene prašičkom letos visoke. Radovednežev, kot nam kaze slika, ni maijkalo, zato pa je bilo toliko manj kupcev.
BORŠT
Pred dobrimi petnajstimi dnevi so v naši vasi popravili poti. Delavci so navozili jerino, ki je sicer dobra za stranske poti, nikakor pa ne za «astaltiranje» po vasi. Ko je suho, se dviga prah, ko dežuje, pa je tako blato, da
se bog usmili!
»
Ali moramo kar naprej dokazovati, da je Boršt potreben resničnega asfaltiranja cest? Vsi se pritožujejo, češ. v Dolini in Boljuncu so že asfaltirali, le v naši vasi ne. Občina bi se morala tudi zavedati, da prihaja v našo vaš precej izletnikov, ki pa raje zavijejo driTgam, ko vidijo, kakšne poti imamo.
Želimo in zahtevamo, da
Dela pri popravilu Lonjer-ske ceste gredo zelo počasi naprej. Cesta je sicer odprta za prehod pešcev in kmečkih vozov, pa tudi kakšen skuterist se po njej spusti v mesto, toda avtomobilski in avtobusni promet je še vedno onemogočen. In vse kaže, da avtobus še zlepa ne bo prišel v vas. Vemo, da so naši predstavniki na občini že večkrat protestirali v tej zadevi in da so jim bile dane obljube, ceš, cesta bo najkasneje v dveh mesecih odprta. Toda, kot rečeno, bo poteklo še nekaj mesecev, preden se bo to zgodilo.
Želeli bi, da sc dane obljube izpolnijo, kar se da doseči le s pospešenim delom pri popravilu ceste. Pristojni organi morajo upoštevati, da moramo v slabem vremenu, v burji, mrazu .in dežju po strmi poti na Katinaro, kjer je avtobus za Trst, namesto da bi se na avtobus vsedli v vasi, kot smo se pred začetkom del. Upajmo, da bo naša prošnja in zahteva kaj zalegla.
Danes gostuje naša dramska sikupina v Ricmanjih, in sicer z veseloigro «Ploha». Enkrat smo že gostovali v Trebčah, kjer so domačini napolnili dvorano in nas prisrčno sprejeli. Upamo, da bo tako tudi v Riicmanjih.
prej. Cesto je sedaj prevzela v upravo pokrajina in bi želeli, da jo temeljito popravi, kar se da doseči le s tem, da jo asfaltirajo. Upamo,'da bodo našo prošnjo na pokrajini upoštevali
OPČINE
Kino je spet odprt. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da je dvorana obnovljena po načelih moderne arhitekture, saj prav nič ne zaostaja za tovrstnimi dvoranami v mestu. Namesto nekdanjih škripajočih desk je pod dvorane prevlečen z linolejem, sedeži so novi in udobnejši, peči so izginile, namesto njih pa dvorano ogrevajo naprave «Aerotenn », ki dovajajo vroč zrak. Tudi projekcijski aparat je nov, tako da bi lahko skorajda govorili o novem in ne le obnovljenem kinu.
Novost je tudi ta, da je lastnik uvedel enoten prostor za vse obiskovalce in pa to, da bodo predstave skozi ves teden, :0rej tudi v petek. Vsekakor je iniciativa lastnika kine vse hvale vredna, ker so Opčine z obnovljeno dvorano mnogo pridobile.
stila tudi obcestnih jarkov, * katerih se sedaj nabirajo velike količine listja, ki bo jarke zamašilo m povzročilo, da bo deževnica preplavila cesta in odnesla material z nje. Z majhnimi stroški bi se to delo prav lahko napravilo in bi se tudi dobro obrestovalo, saj bi se ceste bolje ohranile.
JAZBINE
ST. PETER SIOVEHOV
PADRICE
Cesta iz Padrič proti Uro-padi je v obupnem stanju. Sele v teh dneh je začel cestar mašiti luknje, toda to ne pomaga mnogo, ker je promet motornih vozil velik in že po nekaj dneh je stanje tako kot
V začetku tedna se je na delu v Švici hudo ponesrečil 26-ietni Aldo Golles iz Pont-jaka v občini St. Peter Slove-nov v Benečiji. Golles je že nekaj časa na delu v Švici, kjer visoko v gorah gradijo velik nasip za električno centralo. Ko je bil te dni zaposlen v odvodnem kanalu, k! je vklesan v skalo, se je nanj usulo več stotov kamenja, ki mu je zlomilo kolk in desno nogo. Z žičnico so ga takoj odpeljali v bolnišnico Mottei Aier, kjer so mu napravili hudo operacijo, katere izid pa še ni znan. Zdravniki so si pridržali prognozo.
Azijska gripa nas je pošteni- stisnila za vrat. Skoraj v vsaiki hiši smo imeli bolnika. Marsikdo se sprašuje, zakaj je bila naša vas tako hudo prizadeta, medtem ko je bilo 6-stalim zaselkom števerjansk* občine v precejšnji meri prizaneseno. Po našem mnenju je glavni vzrok za tolikšno število obolenj predvsem pra-cej velika vlaga, ki se nabira pn nas in kii povzroča ugodne razmere, da se bolezen hitreje razpase.
SO V O ON JE
V petek je imel sejo uočtn-ski odbor. Odborniki so raz- / pravljali o vprašanjih, si jih bodo postavili na dnevni red obč.nske seje, ki bo v tem tednu. Prejšnji teden je noriško županstvo poslalo vaijar na občinsko cesto, ki pelje Iz Standreža v našo vas. Val.izr je nekoliko razril cesto, da so jo delavci laže popravili. Cesta je potrebna temeljtega popravila.
Verjetno bodo že v tem tednu otvorili delovni center, v katerem bodo za 4 mesec* zaposlili okoli 25 brezposelnih deiavcev. Popravljali bodo občinske poti.
STEVERJAN
Jordan Tul iz Mačkolj je vzredil dva prašiča, ki sta takoj vzbudila občudovanje našega fotoreporteija. Med<em ko ji> je slikal, smo se pozanimali za njuno usodo: enega Dodo kmalu zaklali, drugega pa prodali. Oba skupaj tehtata skoraj 400 kg.
Ze nekaj časa imamo v gostilni pri Koršiču na Sovenci javni telefon, ki nam zelo koristi. V kratkem pa ga bodo namestili tudi v trgovini Terpin na Valerišču, ki bo služil številnim hišam v tamkajšnjem delu vasi. Da bi z namestitvijo le predolgo ne odlašali!
Zadnje čase je občinska u-prava nakupila precejšnje količine gramoza, ki je zaradi primesi zemlje zelo dober za posipanje cest. Večina občinskih poti je sedaj posuta in bi bila res velika škoda, če ne bi občinska uprava poči-
SCEBKO
Vest o nakazilu finančnih sredstev za elektrifikacijo š» preostalih zaselkov naše občine je bila z zadovoljstvom sprejeta pri prebivalstvu našega kraja. Pri nas je še šest hiš, ki nimajo električnega toka. Te hiše so ob spodnjem delu ceste, ki iz Grojne pelje na vrh vasi. Sedaj, ko je nakazilo odobreno, pričakujemo, da se bodo na občini čimbolj potrudili, da bo vprašanj* spravljeno z dnevnega reda.
Dež, ki je padal pred dnevi, je prišel že nekoliko prepozno. Vodnjaki so bili še popolnoma suhi in smo morali naročiti financarjem, da »• nam pripeljaili s cisternami vodo v naše suhe vodnjaka. Za vsako cisterno, ki drži 50 hi, smo plačali po 1000 lir. Vodovod hi nam bil res potreben!
KRIŽANKA
Vrem« včeraj: N-ajvišja tempe»-rsvtura 12,8, najmiižja 7,4, ob 17. uri 12, zračni tia>k 1029,2 stanoviten, veter 6 km na uro severo-vzhodnii'k, vla<ga 64 odst., nebo jasno, morje mi*mo, temperatura morja 16 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 17. novembra
G, agar, Zmaga Sonce vzide cb 7.07 in zatone ob 16.33. Dolžina dneva 9.26. Luna vzide ob 1.51 in zatone ob 14.00. Jutri, PONEDELJEK, 1«. nov. Cdon, Oliva
SUROV NAPAD POLICIJE NA DELAVCE
Policisti so navalili na dolavce ladjodelnic CRDA in Tržaškega arzenala na Trgu Goldoni s pendreki in z jeepi ter vrgli med nje tudi več solziinih bomk ■ Pristaniški delavci so v znak protesta takoj napovedali stavko Odločni protesti delegatov kongresa Delavsko zbornice, ter NSZ, KPI, PSI, PSDI, UP in DZ-CISL
Včerajšnji dan bo ostal Tržačanom, zlasti pa tržaškim delavcem dolgo v spominu in bo zapisan v zgodovini borb tržaškega proletariata: stavka v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu, prvi kongres Delavske zbornice CGIL, napad policijskih sil na stavkajoče delavce, solidarnostna in protestna stavka pristaniških delavcev, ogorčenje vsega prebivalstva. Nezadovoljstvo prizadetih delavcev je spričo trme delodajalcev in brezbrižnosti oblasti doseglo svoj višek. Nerazumevanje in prenapetost kakšnega policijskega funkcior^rja pa stta v kritičnem momentu dali povod za žalosten in vfe obsodbe vreden dogodek, ki je razburil vse mesto.
Središče našega mesta se je včeraj dopoldne spremenilo za nekaj ur v bojno polje. Zahvaliti se je treba zrelosti delavstva, da ni prišlo do še hujših incidentov in večjega prelivanja krvi. Dogodki so se tako naglo razvijali kot v napetem filmu, da meščani skoraj ni60 mogli verjeti svojim očem.
Pa začnimo kar po vrstnem rodu, v kolikor je seveda mo-g<iče, ker je počilo tako nenadoma in so se dogodki taki) prepletali, da je bilo skoraj nemogoče slediti.
Po sklepu obeh sindikalnih organizacij so delavci v ladjedelnici Sv. Marka, v Tovarni strojev, v ladjedelnici Sv. Roka in v Tržaškem arzenalu tudi včeraj stavkali. Ob začet-
lavcev je bilo ranjenih. Nekatere so njihovi delovni tovariši spremljali k bližnji ambulanti in v bolnišnico, drugi pa so se šele doma zavedli, da imajo »bunke« po glavi in telesu. Pravijo, da je bilo laže ranjenih (praske, podplutbe) tudi nekaj agentov policije, ker so se pač delavci branili, ko so agenti navalili nanje s pendreki.
Po 11. uri še je ozračje pomirilo. Sindikalni predstavni-
ki so bili dobro uro na razgovoru s kvestorjem, nakar je ta dal nalogo, naj se policijske sile vrnejo na svoje sedeže, delavci pa so posamezno in v manjših skupinah odšli na svoje domove. Policija je priprla šest delavcev, ki pa jih je čez dobro uro spustila po posredovanju sindikalnih predstavnikov.
Iz tiskovnega urada policije smo dobili nekaj novic, oziroma pojasnil o včerajšnjih dogodkih, češ da je bila stavka in da so člani neke sindikalne organizacije prišli na Trg Goldoni, od koder so nameravali na Trg Unita zaradi protestne manifestacije. Policija da jih je pozvala, naj se odstranijo, pa da so se uprli in metali streklenice ter mize, nakar je policija intervenirala ter vrgla nekaj solzil-nih bomb. Tako pravijo na policiji, prizadeti delavci in meščani pa dobro vedo, kako so se dogodki razvijali.
Kakor smo že omenili, je surov nastop policije vseh vrst proti delavcem izzval o-gorčenje prebivalstva in proteste raznih skupin, politič-
nih ter strokovnih organiza-_ sko nepopustljivost v obrav-1 timi delavci. Protestne reso-
' navi njihovih zahtev, ki so I lucije so med drugimi poslali jih že vsi priznali za upra-1 tržaška federacija KPI, Delav-
cij-
Najlepši in najučmkovitejš. dokaz solidarnosti s stavkajočimi delavci pa so včeraj dali pristaniški delavci. Kakor hitro so namreč izvedeli za žalostDe dogoc ke, so zapustili delo in napovedali protestno stavko, ki traja od 13. ure včeraj do 8. ure danes. U-stavilo se je delo v obeh pristaniščih in v menzah. Posebna delegacija pristaniških delavcev je nato odnesla vladnemu komisarju protestno pismo, vsi delavci v pristanišču pa so, še preden so se vrnili domov, zbrali precejšnjo vsoto cenarja za podporo stavkajočim delavcem.
Proti neupravičenemu in surovemu nastopu policijskih sil je tajništvo Neodvisne socialistične zveze takoj po dogodkih objavilo ta-le protest:
{{Tajništvo Neodvisne socialistične zveze čuti za svojo dolžnost, da protestira proti neupravičenemu napadu policijskih oddelkov na včerajšnjo mirno manifestacijo kovinarskih delavcev. Delavci imajo pravico, da obsodijo delodajal.
vičene in pravične. Obenem pa da protestirajo proti neobčutljivosti in nezanimanju pristojnih oblasti, ki bi se morale zanimati za čimprejšnjo in pravično rešitev tega spora, ki je že toliko škode prizadel tržaškemu gospodarstvu in toliko gorja delavskim družinam.
Neodvisna socialistična zveza obsoja poskus, da bi preprečili delavcem javno manifestirati za njihove pravične zahteve, za izboljšanje plač, in se pridružuje protestom sin. dihalnih organizacij ter izraža svojo solidarnost vsem delavcem v borbi«.
Izraz splošnega ogorčenja so številni protesti tudi črugih raznih strank in političnih skupin. Zal, da jih ne moremo objaviti vseh v celoti, ker so zelo zgovorni, obsojajo tako nastop policije, kakor tudi neodgovorno ravnanje vodstva o-bratov CRDA in Tržaškega ar. zenala ter brezbrižnost oblasti in poudarjajo solidarnost vsega prebivalstva s prizade-
k» delovnega urnika so se
zljrali pred svojimi obrati, nato pa v dveh skupinah odšli lllllll,lfl,llll,>l,lllll|MIIIMI,,IMI,*lllu,,l<,l,lllllllll>ll",,llllllll|IMIln,(l,|tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitifmiititiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii
p*oti središču mesta in razdeljevali meščanom letake. To ni bilo nič novega, saj so tijdi pred dnevi v dnevih stavke po zborovanjih odšli v me-sro, da na miren način opozorijo vso javnost na svojo borbo in protestirajo proti ravnanju delodajalcev. Tudi včeraj je vse potekalo mirno, dokler ni prva skupina prišla na Trg Goldoni in je hotela po Korzu priti do morja, mimo glavnega sedeža obratov CR DK. Na križišču med Trgom Goldoni, Korzom in Ulico S.
Ptllico je pred tamkajšnjo lekarno prišlo do prvega incidenta. Proti vsakemu pričakovanju so se zbrale tam moč-nč policijske sile in hotele preprečiti delavcem dostop na Kcrzo. Neki funkcionar policije je začel rabiti pendrek, nato pa je drugi dal povelje irt so začele pokati solzilne bombe. Nastala je prava zmešnjava. Vmes so posegli jeepi itv številni agenti javne varnosti. Začel se je lov na če-lavce, trolejbusi in tramvaji so se ustavili, avtomobile so usmerili drugam, preplašeni meščani, ki so šli tod mimo, pa so se poskrili v veže in javnd lokale, katerih lastniki so/ seveda takoj zaprli vrata. Nastal je kratek odmor, medtem pa je prišla z obrežja, člruga skupina, ki ji ni nihče nadlegoval in je krenila skupno z drugimi delavci po Uici Carducci na Trg Garibaldi, od koder se je vrnila ponovno na Trg Goldoni. In spet je stopila v akcijo policija, kateri so prišli na pomoč še karabinjerji, nato pa skupina agentov civilne policije. In spet se je vnela bitka, oziroma lov na čelavce na trgu. Rdeči policijski jeepi so drveli po ulici, neusmiljeno trobili in se zaganjali na pločnike, pendreki so klestili na levo in desno, skupine a-gentov policije so lovile po trgu posamezne delavce in jih pretepale. Z druge strani pa so leteli ostri očitki delavcev in meščanov. Demonstranti so se seveda branili z mizami in stoli, ki so bili na trgu pred kavarnami. Začelo se je o-krog osme, ob 11. uri pa je bil še direndaj na trgu in razburjenje v okoliških ulicah.
Poleg številnih stavkajočih delavcev, katerim je policija preprečila miren pohod po mestu, so se potem pridružili še mnogi meščani, žene ter svojci prizacetih delavcev, saj se je vest o žalostnih dogodkin kot blisk razširila po vsem mestu, Okrog 11. ure pa je prišel na trg sam kvestor, ki je povabil sa razgovor predstavnike obeh sindikalnih organi-zacij.
Ni lahko ugotoviti, koliko de-
  ..............
Motorna ladja «Zemun» na progi Trst-Rdeče morje
Drugi dan kongresa Delavske zbornice CGIL
Delegati so v živahni diskusiji priRazali položaj raznih strok
Predstavnik struje neodvisnih socialistov tov. S. Pečar poudaril nujnost krepitve enotnosti - V četrtek bo splošna stavka - Danes zaključek kongresa
polnoma razumljivo, ker so zaradi stavke prizadeti tudi mali trgovci, gostilničarji in obrtniki, saj morajo družine stavkajočih delavcev zaradi stavke in manjših prejemkov zelo varčevati.
Zakonski osnutek o izgonih izročen poslanski zbornici
Odbor izgnanih družin je zvedel, da je predsednik poslanske zbornice Leone v celoti sprejel zakonski osnutek o stanovanjskih izgonih v Trstu, ki ga je svoj čas predložila v Rimu posebna delegacija odbora. Da je bil ta zakonski osnutek že predložen pristojni parlamentarni komisiji, se je treba zahvaliti e-notni borbi vseh tržaških izgnanih družin, ki so znale pravilno prikazati stanovanjsko vprašanje v našem mestu in zahtevale, cfa se blokirajo stanovanjski izgoni do 31, decembra 1959.
Republikanski poslanec La Malfa, ki je predložil poslanski zbornici omenjeni zakon, je poslal predsedniku odbora izgnanih družin sledeče pismo: »Sporočam vam, da sem predložil poslanski zbornici vaš zakonski osnutek. Do sedaj sta zakonski osnutek podpisala poleg mene še poslanec Villabruna in Tolloy. Skušal bom dobiti še druge podpise in vas obvestiti o zadevi«.
Odbor izgnanih družin z zadovoljstvom sprejema vest, da je bila načeta ta iniciativa in izraža željo, da bi v najkrajšem času podpisali zakonski osnutek še drugi poslanci, in sicer poslanec Beltrame (KPI), Ceccherini (PSDI), Ianelli (P MP), Colitto (PLI) in še drugi poslanci, ki so že zagotovili svojo podporo.
Obenem pa se odbor izgnanih družin zahvaljuje tukajšnjim sine' ikalnim organizacijam, strankam in vsem tistim, ki so na kateri koli način podprli to pobudo, ki- se tiče tako velikega števila izgnanih družin.
I
Pogled na dvorano med zasedanjem kongresa
Prvi kongres Delavske zbornice CGIL je včeraj popoldne do pozno zvečer nadaljeval svoje delo, seveda v napetem vzdušju zaradi dopoidanskih dogodkov na Trgu Goldoni. Prav zaradi tega pa je bilo o-paziti med delegati še večjo borbenost in odločnost, ki sta prišli do izraza v številnih posegih v diskusijo. Na govorniškem mestu so si sledili predstavniki raznih strok, zastopniki krajevnih Delavskih zbornic in zastopniki delegacije pristaniških delavcev, ki je obvestila kongres o protestni stavki svoje stroke in konkretni pomoči stavkajočim delavcem.
Včeraj popoldne je bila _ v Novem pristanišču na novi jugoslovanski tovorni motorni ladji »Zemun« mala svečanost, k' pomeni začetek nadaljnjega prispevka k prometu v našem pristanišču:	otvoritev nove
proge Trst - pristanišča na Rdečem morju. Zastopnik »Jadranske slobodne plovidbe« kap. Tavčar je povabil na zakusko glavnega ravnatelja Javnih Skladišč dr. Bernardija njegovega namestnika dr. Co-lauttija, številne predstavnike plovnih družb spediterskih in trgovskih podjetij. Poveljnik ladje kap. Jakov Ružič je povabljene pozdravil in nam prijazno postregel s podatki o svoji lepi ladji, ki je bila splavljena komaj pred nekaj dnevi v reški ladjedelnici «3. maj« »Zemun« ima nosilnost 150«) ton, opremljena je z najmodernejšo aparaturo, motorji »Schuizer« iz Švice, lahko prevaža 128 ton žita ali pa 118 bai bombaža in do deset potnikov ker ima tudi tri potniške kabine, brzina znaša 13,5 vozlov na uro.
Ladja bi odplula iz Trsta že včeraj, kar pa zaradi stavke ni bilo picgoče. Proga pa je naslednja: Reka - Benetke - Trst -Split ali Šibenik - Dubrovnik Ciper - Beirut - Aleksandrija -Port Saiid - Dšida - Port Sudan - Masaua - Asab in po potrebi tudi Aden. Na tej progi že pluje povsem enaka motorna adja iste družbe »Pirot«, v kratkem pa bo vkiju**-n-) *•
tretja prav taka — «Vaiaždin». ki jo bodo v ladjedelnici »3. maj« splavili v januarju.
■ —«»- -
Na blokih merijo bencin
Italijanska carina na obmejnih blokih je začela meriti bencin v tankih motornih vozil pri izhodu in koliko je bencina ob pouratku. Jasno je, d/i je ta ukrep razburil vse osebe, ki potujejo v Jugoslavijo z obmejno izkaznico in motornimi vozili. Obenem pa ta ukrep krši wi-demski sporazum, t> katerem je v členu 38 izrecno poudarjeno, da je oproščeno plačila carinskih pristojbin gorivo, ki je v tanku neposredno povezanem z motorjem. Zaradi tega vlada že sedaj na obmejnih blokih prava gneča.
Jutri prva razprava pred porotnim sodiščem
Jutri bo prva razprava pred porotnim sodiščem. Obravnavali bodo primer Attilija Ma-horčiča, ki je v pijanem stanju 1953. leta strgal pri Sv. Jakobu zastavice s filobusa in nekaj kričal proti Italiji. Moža so tedaj prijavili sodišču pod obtožbo upornih krikov, a pretor, ki bi ga moral soditi, je akte poslal tožilstvu, češ da gre za sramotenje zastave
Danes dopoldne bodo delegati izvolili novi izvršni odbor, ob 11. pa se bo začelo javno zborovanje, na katerem bo imel zaključni govor podtajnik osrednjega odbora CGIL dr. Piero Boni.
Zaradi pomanjkanja prostora bomo le na kratko omemij na tem mestu vsebino zanimivih posegov v diskusijo.
Predstavnik Delavske zbornice iz Doline je predvsem podčrtal važnost sodelovanja in solidarnosti med slovenskimi in italijanskimi delavci, nato je omenil, da je bil na pc-budo krajevne sindikalne or gamizacije v Dolini ustanovljen namestitveni urad in je naštel nekatere potrebe ter za-Hteve tamkajšnjega prebivalstva (ustanovitev ambulante INAM, izboljšanje prometnih zvez itd.). Ernesto Radich je izčrpno govoril o zvezrem zavarovalnem zavodu INCA m prikazal važnost te ustanove v obrambi delavskih pravic in zahtev kmečkega živija na našem področju, ki jih oblasti še nočejo priznati.
Predstavnik uslužbencev javnih ustanov je prikazal borbo ter dosedanje uspehe te stroke in omenil žalostne razmere v bolnišnicah. Za njim je stopil na oder član dosedanjega izvršnega odbora, obvestil kongres o dopoldanskih dogodkih ter predlagal v odobritev protestno resolucijo, ki so jo vsi delegati sprejeli z burnim ploskanjem.
Predstavnik stroke pekovskih delavcev tov. Uheni je v jedrnatih besedah prikazal vztrajno borbo te stroke za njene pravice in spoštovanje zakonskih predpisov, ki jih delodajalci kršijo na škodo delavcev in vajencev, služijo mastne dobičke in celo zahtevajo zvišanje cene kruhu.
Predstavnik krajevne Delavske zbornice iz Lonjerja in Podlonjerja je pozdravil kongres ter poudaril važnost pridobivanja novih članov zlasti takih, ki se stojijo križem rok ob strani.
O perečem vprašanju zaščite delavstva proti nezgodam na delu je govoril pokrajinski svetovalec Lucchesi, ki ie navedel nekaj zelo zgovornih podatkov' o vedno večjem porastu nezgod na delu, nato pi ie poudaril, da bo moral novi izvršni odbor vneto nai.aljeva ti borbo za ureditev razmer pri bolniški blagajni INAM in za dosego proste izbire zdravnika.
Predstavnik Zveze železni
čarjev je izrazil Deiavski zbornici CGIL priznanje, ker je po konstituanti stopila po pot, razširitve in utrditve sindikalne organizacije s sodelovanjem raznih struj.
Tov. Sergij Pečar pa je v imenu struje neodvnisnih socialistov, da je	Delavska
zbornica CGIL od konstitUante do današnjega kongresa napravila velik korak naprej za izboljšanje sindikalnih razmer, odstranitev	sindikalne
krize, utrditev sindikalne zavesti in sodelovanja delavcev raznih struj, za kar pa bo mo. ral bodoči odbor	vložiti vse
sile, da se bodo v borbo za delavske pravice	in dosego
enotne sindikalne	organizaci-
je vključili tudi tisti delavci, ki še stojijo ob strani, To je na našem področju, zaradi posebnih razmer in dogodkov v preteklosti še bolj nujno, in potrebno za medsebojno sodelovanje, razumevanje -ter uspešen nastop v borbi proti izkoriščanju in za zaščito demokratičnih svoboščin ter nacionalnih in sindikalnih pravic vsega prebivalstva.
O vprašanjih in borbah pristaniških delavcev je govoril predstavnik te stroke Muslin, o vprašanju delavk Pina To-maselli. ki je zlasti podčrtala krivično razliko v mazdah. Kongres je nato s ploskanjem sprejel vest, ki jo je sporočil tajnik Bonomo Tominez, o dogovoru z drugo sindikalno organizacijo glede splošne stavke
Po sklepu glavnih svetov in izvršnih odborov obeh sindikalnih organizacij so se namreč včeraj popoldne sestali predstavniki tajništev in soglasno sklenili, napovedati za prihodnji četrtek splošno stavko vseh produktivnih sil na Tržaškem v znak solidarnosti s prizadetimi delavci iz obratov CRDA in Tržaškega arzenala ter protesta proti trmi deloda talcev in brezbrižnosti oblasti. Začetek, trajanje in način stavke bodo sindikalni predstavniki naknadno sporočili Splošno pričakovanje pa je, da se ne bo stavka omejila le na nekaj ur, ampak da bo zajela vse kategorije in trajala ves dan, ker bi bila le tako zares učinkovita. Mimogrede naj omenimo. da so se v tem smislu izrazili tudi nekateri predstavniki malih trgovcev in o-brtnikov, ko so se včeraj do.
ska zbornica CISL, tržaška federacija PSI, tržaška federacija PSDI ter »Unita Popo-lare«, ki zahteva takojšnjo preiskavo glede včerajšnjih dogodkov ter poklanja družinam ranjenih delavcev 25.000 lir.
Delegati na kongresu Delavske zbornice CGIL pa so sinoči soglasno odobrili protestno resolucijo, ki jo bo delegacija kongresa izročila vladnemu generalnemu komisarju. V svoji resoluciji kongres poudarja, da je žalostni dogodek pripisati pomanjkanju razumevanja in umirjenosti kakšnega policijskega funkcionarja in energično protestira proti tako surovemu nastopu ter poziva vladnega generalnega komisarja, naj posreduje, da bodo policijske sile pri izpolnjevanju svoje službe spoštovale pravice in svoboščine državljanov, ki jih jamči ustava. Poleg tega izraža kongres solidarnost vseh strok s stavkajočimi delavci do končne zmage in naroča predsedni-štvu, naj posreduje pri sindikalnih parlamentarcih, da o. pozorijo parlament na sedanje razmere v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu, na brezbrižnost vodstva IRI ter na surovi napad policije na stavkajoče delavce.
Proti včerajšnjim dogodkom sta energično protestirali tudi Tržaška federacija KPI in tajništvo Delavske zbornice CISL.
Včeraj dopoldne so stavkali tudi delavci v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah, ki so iz ladjedelnice odšli v skupinah po mestnih ulicah, nato pa je de-legacija šla na županstvo ter zaprosila župana, naj posreduje za čimprejšnjo rešitev spora. Kljub močni koncentraciji policije ni prišlo do nobenega incid-^to. ----*“	—
Nezgoda Kontovelca
Da bi preprečil trčenje z avtom, je 17-letmi Julijan Viško-vič s Kontovela št. 347 ostro zavil z motornim kolesom, s katerim je vozil po Miramar-skem drevoredu proti mestu, a je pri tem padel in potegnil za seboj tudi znanca Galliana Cimyarostija.
Oba sta morala v bolnišnico in medtem ko so Cimarostija, ki se je peljal na drugem sedežu vozila, po nudeni zdravniški pomoči odslovili, so Kontovelca sprejeli s prognozo o krevania v 30 ali 40 dneh na ortopedskem oddelku.
SNG
v TRSTU
DANES
17. t. m. ob 16.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta" 7
JOSIP TAVČAR
Prihodnjo nedeljo
drama v treh dejanjih Veljajo izkaznice «Z»
Prodaja vstopnic eno uro pred r ričetkom predstave pri blagajni dvorane na stadionu.
V torek, 19. t. m. ob 20.30
v Avditoriju v Trstu
NICOLA MANZARI
Naši ljubi otroci
komedija v treh dejanjih
Veljajo izkaznice »Za
Prodaja vstopnic v po nedeljek in torek v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetxom predstave v Ul. Roma 15-IT.
Za v»e predstave veljajo gledališki kuponi
”|, Sergij Švara in baristka Nerina Rigairo, natakar Ser g: o Križman in frizerka Carla Mcrselli.
UMRLI SO: 75-le na Rosa Re-belta por. Pepe. 73-let.na Teresa Bartol e h vd. Millo, 82-letni Ore-sie Massaruf, 66-letni C ar io Krai. n iger, 60-Ietni Giuseppe CermeH, 84-letma Antonia Zoerren vd. Cossara, 81-letna Teresa Pahor vd. Trampuš, 76-letna Gioseffa Tupioi vd. Vianello.
OKLICI: šofer Spiridione Sau in pletilka Nadi a Faraguna, občinski uslužbenec Michele Del Borello in baristka Loredana Plesnik, diplomat L. Ralph Nider in doktorica prava Licinia Stossi, tele onist Giovanni Stor in gospodinja F rane esc a pignataro, pomorščak Mario Paron in uradnica Irma Chiama, delavec Mr.r-ceilo Paniizzut Tin gospodinja Laura Vistntin, kapitan Giuseppe Siess i.n knjigovodikiinja Milena Cossutta, uradnik Giorgio Škerl In uradnica Ludgia Bisiacchi, trg. predstavnik Vittorio Velari in prodajalka Giorgina Rocco, mehanik Arturo Blasizza in gospodinja Anna Maria Furlan, podoficir karabinjerjev Raffaele Lo-bianco in gospodinja Stetla Lucia Coluoci, mehanik Josip Jugovac in blagajničarka Gioia De Aprilom':«, kotlar Aldo De Feo In šivilja Maria Cappella, barist Angelo Valente in uradnica Gabriel-la Ccsolo, livar Sergio Ambrosi in šivilja Giuliana Gašperini, frizer Renato Moderčič in gospodinja Marija Verčem, kemik Paolo GuastaUa in dr. prava Gisella Apolltinio, zdravnik Stefano Stefani in univ. študentka Luciana Antinori, univ. študent Bcrislav Bajki in profesorica Novella Pul-gher.
LOTERIJA
Škedenjc v bolnišnici zaradi zloma noge
Včeraj se je ponesreči! med delom pri Sv. Soboti 58-letni Stanislav Brezovšček iz Ške denske ulice, katerega so zaradi zloma desne noge sprejeli na ortopedskem oddelku. Po mnenju zdravnikov bo okreval v 30 ali v najslabsem primeru v 60 dneh.
 «»----
Trčenje motorja in vojaškega avta
Z avtom karabinjerskega poveljstva so v popoldanskih u-rah pripeljali v bolnišnico 18-letmega Enija Udoviča iz Scala Bonghi, ki se je malo prej v Ul. D’Angeli zaletel v vojaški avto. Mladeniča so zaradi številnih poškodb po telesu in zlomu zapestja leve roke pridržali na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja da bo ozdra vel v 40 dneh.
 «»-----
Samomor bolnega moža
Včeraj je 53 let star Cesa-re Salvagno, ki je bil na zdravljenju na oddelku kroničnih bolnikov izvršil samomor s tem, da je skočil skozi okno II. nadstropja.
, .
Z odličnim «Trubadurjem> otvorjena operna sezona
V slavnostnem ozračju se je včeraj začela v eVerdijus letošnja operna sezona. Izkušeni dirigent Vincenzo Bellez. za, ki se je po mnogih letih povrnil v Trst, je pripravil Verdijevega «Trubadurja» in ustvaril predstavo, s katero se je sezona dostojno začela. Imel je na razpolago dobre pevce. Zlasti je treba poudariti, da je bila zares velika Azucena Dora Minarchi, ki je žela navdušen aplavz na odprti sceni tako zaradi svojega petja kakor tudi zaradi pretresljive igre. Legla Gencer, po rodu Turkinja, ima lep, zelo kultiviran glas; drugo vprašanje pa je, (e je Lenora zanjo zelo primerna vloga. Mario Filippeschi I Manrico) je poznan po svojih višinah, pogosto pa v njegovem glasu ni prave spevnosti. Solidna pojava pevsko in tudi i-gralsko je bil Ferrando Antonia Massarie, V manjših vlogah sta nastopila še Liliana Hussu in Raimondo Bot te-ghelli. — Režijsko je predstavo dobro pripravil — ne da bi se posebno oddaljil od konvencionalnega okvira — Carlo Acly Azzolini.
Pomanjkanje prostora nam preprečuje, da bi se ob predstavi obširneje zadržali. Cita-
teljem pa vsekakor priporoča-poldne razgovarjali s stavka- j mo, da si tega »Trubadurja«
------ . |1
jočimi delavci po^ijihovi ma- ogledajo.
nifestaciji v mestu. To je po-1
rho
III. javna produkcija igralske šole SNG
V duorani na stadionu I, maj je bila sinoči tretja javna produkcija igralske šole SNG s sodelovanjem baletne šole. Med gledalci, ki so u kar lepem številu napolnili dvorano, smo opazili mnogo mladine, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo. To namreč p omeni, da ljubezen do odrske umetnosti med našo mladino ni omejena zgolj na pičlo šteuifo posameznih poedin-cev. Uspeh zato ni mogel izostati in ni izostal.
Iskreno navdušenje in odobravanje sta vzbudili zlasti II. točka sporeda, posvečena baletu, m III., ki je obsegala enodejanko Ivana Krilova eNauk hčerama». Ce pa prva točka in sicer drugo dejanje iz Cankarjevega «Kralja na Betajnovi# ni mogla biti deležna enal.-ega uspeha, niso bili tega krivi mladi izvajalci, ki so se res potrudili, ampak predvsem delo samo, ki je po svoji polemični napetosti nedeljiva celota in je zaradi tega težko najti v njem izrazite antološke lepote. Toda na to se bomo še povrnili ko bomo v prihodnji številk t podrobneje ocenili posamezne točke sporeda.
r.
GLASBENA MATICA TRST
V petek, 22. t. m. ob 20.30 v dvorani Avditorija
tVEČER OPERNIH ARIJ»
Strelu je jo:
Zlata Gašperšič - sopran, Miro Brajnik - tenor in Vlado Korošec - bas. Pri klavirju dr. Danilo Švara.
Sipcredi bodo na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 v sredo, četrtek in petek ter eno uro pred koncertom na SPZ v Ul. Roma št. 15-11.
BENETKE	85	81	82	86	43
BARI	29	80	8	89	79
CAGLIARI	15	11	10	68	23
FLORENCA	49	17	47	43	57
GENOVA	65	86	2	4	27
MILAN	57	48	90	76	17
NEAPELJ	37	24	74	58	50
PALERMO	87	6	81	52	76
RIM	86	55	10	83	85
TURIN	14	15	67	19	6
• —	—«»—				
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
Bizsoletto, Ul. Roma 16; Da-var.zo, Ul. Bernini 4; Godina Ervea, Ul. Ginnaistica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Madonna del Mare, Largo Plav« 2; Millo, Ul. Buonarroti 11; Spooza, Ul. Mon-torsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN v novembru
Benussl, Ul. Cavana 11: Croce Verde, Ul. Settefontane 39: Pic-ciola. Ul. Oriani 2; Pizzul-Cigno-la, Korzo 14: Ravasini, Trg Li-berti 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmaura 10.
RADIO
( OtEDALlSČA )
VERDI
V torek ob 20.30 druga predstava Verdijevega »Trubadurja« za vse rede abonmaja B z iste zasedbo -Danes se prične pri gledališki blagajni pro. daja vstopnic za proste se-deze.	^1
TE ATRO NUOVO
Danes ob 17. uri zadnja predstava «Nadvojvude» G. A. Bor-geseja.	V«
( MPIISKA PROSVETA )
Pevski zbor prosvetnega društva »Igo Gruden« v Nabrežini
obvešča vse sodelujoče, da je zbor pričel z rednimi vajami, ki bodo vsak torek in petek točno ob 21. url v društveni dvorani. Vabimo vse, ki bi radi sodelovali v zboru, da se prijavijo.
Načelništvo
* e •
Mladina prosvetnega društva Lcnjer-Katiuara obvešča, da je današnja uprizoritev tredejanke »Ploha« odložena zaradi obolelosti nastopajoče igralke.
• * •
Prosvetno društvo »S. Skam peric« . Sv. Ivan obvešča, da društvena knjižnica posluje vsako sredo od 20JO do 21.30.
• • «
Sola Glasbene Matice. Z vajami otroškega pevskega zbora, ki ga vodi prof. Svetko Grgič, prič. nemo ponovno v petek 22. t. m. Vaje bodo vsak petek točno ob 18.30 uri. Sprejmemo tudi otroke, ki niso vpisani v šoli Glasbene Matice.
PREDAVANJE
Jutri ob 20.30 bodo v dvorani v Ul. T. Vecellio odprli razstavo bolgarske umetnosti. Op tej priliki bo prof. Mprio D,? Micheli predaval o tenrh »Pregled stare in nove bolgarske umetnosti«.
'tšAUOVI ».% 1‘KIŠI‘KVKl)
Prosvetno društvo »S. Škamperle« pri Sv. Ivanu v Trstu daruj« 18.000 lir z« postavitev spomenika Ivanu Trinku.
V počastitev sipomlna pok. Andreja Sirce daruje druž. S. Tomažič 2.000 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina pok. Andreja Sirce daruje družina Cok-Krlžnilč, Opčine, 2.000 lir za Dijaško Matico.
V poč as* it e v spomina tragično preminulega Alfonza Ravberja iz Vogelj pri Repentabru, daruje družina Cok-Križnič, Opčine, 2000 lir za Dijaško Matico.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 16. novembra se- je v Trstu rodilo 12 otrok, poroki sta bili 2, umrlo pa je 8 oseb. POROČILI SO SE: električar
Dne 15. t. m. je zatisnila oči, sprevidena z verskimi toiažili, naša ljuba mati
Ivana Zerial vd. Zerial
Žalostno vest sporočajo sinovi ALOJZ z ženo IVANQ, hči VIKTORIJA (odsotna) z možem AVGUSTOM, srn RUDOLF z zeno ARGIO, snaha ANA SOSSI vdova ŽERJAL, vnuki in ostalo sorodstvo.
Pogreb drage pokojnice bc danes, v nedeljo ob 15,45 iz hiše žalosti na Opčinah, Ulica Nazionale št. 32 na domače pokopališče
Opčine, 17. novembra 1957.
NEDELJA, 17. novembra 1957 IH-SI POSTAJA A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Izbor iz slovenske folklore; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Jutranja matineja; 12.15 Za vsakogar nekaj;
13.00 Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Orkester Mi-chel Legrand; 15.20 Rčspiighi: Rimski vodnjaki: 15.45 Polke in mazurke; 16.00 Podeželski Zbori; 16.20 Paul Dukas; Čarovnikov ’ vajenec, scherzo; 16.30 Melodije iz .filmov in revij; 17.00 Sairtt Grerricr-Brumercs:	«Hotel pri Dobrem počitku«, veseloigra v 3 dej.; Igrajo člani Radijskega odra; 19.15 Ciganske melodije;
19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport;
20.30 Iz opernega sveta; 21.00 Melodije Franza Leharja; 21.20 Pevci lahke glasbe; 21.40 Beethoven: Sonata št. 4 v a-molu, opus 23:
22.00 Nedelja v športu; 22.10 V svetu jazza: 22.35 Orkester Ar-marido Sclascia; 23.00 Balade in romance.
i n s 'i i.
8.30 Vivaldi: »Štirje letni časi«;
14.30 Operna glasba; 16.30 Reportaža z nogometne tekme:	17.30 Simfonični koncert; 21.00 Mozaik.
KOPER Poročila v itaiijanšč>nr. b.JU 12.30.	16 30. 17.30.	19 15. 23 00.
Poročila v slovenščini:	(.30
13 30. 13.UO 6.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja:	»Obisk pri KZ
Vrhpolje«; 8.30 Narodni plesi; 8.45-10.30 Spored iz Ljubljane;
10.30 Sosedni kraji in ljudje;
11.00 Mal! operni koncert; 11.45 Ritmični kvartet Jan Courduwe-ner; 13.30-14.00 Spored iz Ljubljane; 14.00 Fogovor s poslušalci; 14.05 Glasba po željah; 15.10 Nedeljski popoldanski kcnceri; 16.00.
19.00 Spored iz Ljuto'j»ne; 19.00 Športni prt*led; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane.
tl O V EM J A 327.1 (n 2*2.1 <n. 212.4 in Poročila; d.uu, 6.00, 7.00, 8.00 10.00,	.3 00,	15 00.	17.00	19 30
/2 00
6.00 Spored demačih napevov; 7.35 Ameriški valčki; 8.00 Športna reportaža; 8.15 Zabavni pot-pourriji; 9.25 Kar radi poslušate;
10.00 Silva Taurer: Sredi Roga;
10.30 Pokaži, kaj znaš (prenos javne oddaje iz dvorane ljubljanskega Mestnega gledališča),
12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Zabavna revija; 13.30 Za našo vas; 14.00 Reportaža z mednarodne nogometne tekme Romunija-Jug* siavija (preros Iz Beograda); 15.45 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo; 17.30 Alfred Prugel: Branik iz ledu in viharja (Antarktika v geefizlčr.em letu):
18.30 Pesmi Hrabroslava Volariča; 20.00 Zabavna glasbena oddaja; 21.0b Klasiki sodobne glasbe o sebi — 2. oddaja: Arthur Ho-negger,
■eri.E VIZIJ A 15.55 Športni popoldan In nadaljevanje dramatiziranega romana; 21.00 Telema-tch; 22.05 Vse me doleti.
Sur.erciuema. 13.30:	»Fantazija«.
Vva.t D.sriey. Superscope. Tech-mcolcr.
Filodiaminatico. 14.30: «Trag«<n-ja ob R-o Grande«, J. Chapd-ler, Orson \Velies, Colleen »lile;] Barbara Lavvrence. Lokal je segre.,
GratUc.c.o. 14.30; ((Nevesta mor. ja«, Joan Cebins, G. Grant
Arcccaieuo. 14.00:	«I nterlud: J«.
Lepa ljubezonsica zgodba. Jun« Allison, Rcsana Brazzi. Cme-m ase epe, techmcolor.
Aslra Rojan. i4.00: «Zivabna fantazija M.G.M.«. Metroscope V, t echmcoicr.
Capitcl. 14.30: »Babica SabelU* Tina Pica, H. Salvatori, S. Ko-ščma. Zadnji dan.
Cristailo. 14.30, 18.00, 21.30: «Gi-gaiK«, James Dean, Elisabeth TajTor, Ko-k Hudson. Techni-color, predstave neprekinjene. Normalne cene.	,	.
Aiabarda. 14.30, 18.00, 21.30: «G*-gant«, James Dean, Eliisabfth Taylor, Rock Hudson. Tecluu-color, predstave neprekinjene. Normalne cene.
Aldebaran. 14.00, 16.30, 19.15 m 22.00: «Aleksander veliki« Richard Burton, Fredrich March in Ciaire Bloom.
Ariston. 14.00: »Zemlja Apašev»i A. Murp.iy.
Armcina. 14.00: «Bitka pri vodnjakih Apasev«, B. Cooper, M. A-oergheai. Nova revija Donelo «Tako bo«.
A ur era. 14.00: »Pokvarjeno meso«, D. 0’Keefe, P. U’Brien.
Gar.bald,. 14.00: «Souvenir d’It» Le«, i. Corey, A. Ciiarielio, V. De Sica. 3'echnirolor.
Ideale. 15.00: «Odbr,go», Rhonda Fieming, iviac Donald Carey.
Impero. i4.0u:	»Scuvenir d’Ita-
r.e«, 1. Corey, A. Ciiarielio, V-De S ca. Techmcolor.
Ita.ia. 14.30: «Najil«p6i trenutek«, G. Ralh, M, Mascroiiani.
Mcaerao. 14.00; »Nasilneži«, CarL ton Heston, Gilbert Roland, A. Baxtev. Danes ob 10. in 11.30 uri veiika m at in e. Enotna cena 60 lir.
Sr n Marco. 16.00: »Možje in volkov.«, S. Mangamo, P. Armen-dariz.
Savcna. 14.00: »Zaročenec za vse«, F. Sinatra, D. Reynolds, D. Vayne.
Viaie. 14.30:	»Preko Mombase«,
Cornel VVilde, Donna Reed. Tuctmicolcr. Danes zjutraj ob 10. m 11.30 uri «Bajni Andersen«
Viit. Veneto. 14.00: »Visoka družba«, Grace Kelly, Bing Crosby, Frank Sinatra. Technicolor Metro vistavision.
Belvedere. 14.00: «Oigana zemlja«, J. Derek. Pustolovski film.
Marconi. 15.00; «Tujec med angeli«, Howard Keel, Ann Blyth, Dolores Gray.
Mrusimo. 14.30: »Zemeljski raj«, Technicolor.
Novo cin*. 14.30; ((Istanbul«, Errol Flynn in Cornell Bor-chers.
Odeon. 14.00: «Lepa Otero«, Maria Felix.
Skedenj. 18.00: «Igralnica», Rock
Hudson.
Radio. 14.00: »Car«, Kim Novak,
Tyrone POver.
Secolo. 16.00: »Zenske in arena«,
Maria Felix, J. Mistral.
[ MALI OGLASI J
MOTGGUZZI lepa priložnost Al-RONSPOHT 258, popoln (com-
fietp) 275. GARDELLINO »5.IH, MATCLES 85.000. Cremascoli --MOTGGUZZI, F, Severo 18, tel. 38-903.
KOI,ESA, znižana cena 7.000 lir. Motorna kolesa 44.000 lir, pošilja Kolesa - darilne pakete brez taktorja MARGON, UL. PiETA' 3, Trst
SALON AVTOMOBILOV BAN A TRST, UL. GENOVA 21, Tel. 28-3/2. Velika Izbira avtomobilov, novih in rabljenih v zelo dobrem stanju: Peugeot, Fiat, Lancia, Al a Romeo, Opel. PEUGEOT 403, Fiat 1400 A-B, 1100-10J, 1100 TV, 1100-103 za domačo rabo (familiare), 1100/E-B-A, Belvedere C, 500/C-B-A, Giardinetta . lesena -, 600, 500, 1400 Diesel, 1400 Cabriclet. 1900. LANCIA: Appia, Aureiia, Ardea, Aprili*. ALFA; 1900, Giulietta. OPEL: Record, Oiymp’a, Kapitan. Avtomobile dostavljamo do jugoslovanske meje. Obiščite naslll
BENELLINO, čudoviti ciklony>tor
49oc, kral.i strmin, 78.000 Mr. Ciklcmotorji, LAHKI MOTORJ«, priložnostni SKUTERJI. Preizkusi, informacije, Ul. Tesa 25, Trst.
Krojačnica Ivan Delfar
obvešča cenjeio klientelo. da se je preselila s Trga
Tra i Rivi v nove prostore — v nebotičnik — Uiica S. Frencesco 12-IV. Tel. 24-750
«UNI0N»
'iVfUiV K) ZUH
varovalmca od ujt
mn ie v trsti j
UL GHEGA 8	1
tel. 27512 35M9 pv..in.rt»or RAVMIK
i
KINO
Excel*lor. 15.00:	»Prekipevajoča
plavolaska«, J. Mansfield, T. Randail, Cinemaseope.
Fenlce. 15.00:	«Hollywood ali
smrt«. Vistavision. Dean Martin, Jerry Lewis, Anka Ekberg Komične dogodivščine.
Nazionale. 16.00: »Vražji«, F. Pe-rier, M. Prešle, Mladoletnim pirepovedano.
PRAVKAR
DOSPELO:
Tavčar: Visoška kronika	L	380,—
Otroške slikanice
L 100,—
TRŽAŠKA KNJIGARNA
'I rNt - lil. Hv. Frančiški« 30 Telefon H7-H8N
L
Mehanična delavnica in črpalka bencina AGIP
Simič Mari|
OPČINE Narodna ulica 48 - Telefon 21-322 PREDSTAVNIŠTVO MOTOCIKLOV NAJBOLJŠIH ZNAMK:	nCTMATTIn,	nLVGIEii	»N	«VICTORIA»
IN KOLESA ISTE ZNAMKE.
Dobite tudi nadomestne dele za motorje In kolesa. — Vse po konkurenčnih cenah.
Gorisko-beneški dnevnik
Absolutna večina za FIOM v notranji komisiji v Tržiču
«Delavci CRDA so
za novo sindikalno
glasovali
politiko»
Izjave pokrajinskega tajnika Delavske zbornice in FIOM Fulvia Bergomasa o pomenu petkovih volitev
Volitve v notranje komisije treh oddelkov CRDA v Tržiču »o po dveh letih zopet prinesle absolutno večino strokovni zvezi kovinarjev FIOM. Rezultati volitev so sledeči (številke v oklepajih se nanašajo na lanske rezultate):
Ladjedelnica: delavci: FIOM 2764 (2572), 7 sedežev; CISL 96* (1157), 2 sedeža; UIL 559 (844), en sedež. Uradniki: FIOM 92 (45) noben sedež; CISL 297	( 319), en sedež;
LIL 278	(335), en sedež;
CISNAL 91, noben sedež.
Aeronavtične delavnice: delavci: FIOM 480 (494), 3 sedeti; CISL 210 (236), 2 sedeža; UIL 98 (175) en sedež; CISNAL 64 (0), noben sedež. Uradniki: FIOM 58 (40), en sedež; CISL 84 (t>3), noben sedež; UIL 14 (49), noben sedež; CISNAL 6 noben sedež.
Elektromehanične delavnice: delavci: FIOM 393 (404), 3 sedeži, CISL 91 (139), en sedež, UIL 223 (168), 2 sedeža; CISNAL 35, noben sedež. Uradniki: FIOM ni predstavila kandidata (14), noben sedet; CISL 52 (55), noben sedež; UIL 100 (106), en sedež; CISNAL 23, noben sedež.
Notranja komisija, ki šteje 27 članov, Je sestavljena iz sledečega števila članov: FIOM 14 sedežev (12); CISL 6 sedežev (*); UIL 6 sedežev (7); CISNAL 1 sedež. V notranji komisiji je tudi tov. Cernic iz Doberdoba.
Glede volilnih izidov smo vprašgliza mnenje pokrajinske 8a tajnika Delavske zbornice in pokrajinskega tajnika FIOM Fulvia Bergomasa. Odgovoril nam je;
*Delavci CRDA »o glasova-I* zn novo sindikalno politiko, ki bo bolj ustrezala njihovim interesom in dostojanstvu delavcev kot državljanov, Gla-tavali so za tiste delovne to-®ariie, ki so s svojo delav-norjjp ^ preteklih dveh letih dokazali, da se bodo tudi vnaprej' konkretno Zavzemali za delavske interese v smislu delavske enotnosti.»
Na vprašanje, kakšen je nauk sedanjih volitev, je tajnik odgovoril;
«V*e sindikalne organizaci-t*. fci se sklicujejo na demo-kruttfina nadela, bi morale u-Voitevati težnje, ki so jih delavci pokazali z volitvami v notranjo komisijo, in sicer težnje po večji avtonomiji dotranjih komisij, težnje po °>Vpboditt>i sindikalnih orga-
ga pritiska delodajalcev in političnih strank.
To novo voljo delavcev bo moralo upoštevati tudi ravna. teljstvo CRDA, ki bo moralo pregledati svoj odnos do voljenih organizmov, kot je notranja komisija, in do vseh
SNG iz Trsta gostuje v nedeljo 24. nov. ob 15.
in 18. uri v Prosvetni dvorani v G()RICI s pravljično igro v šestih slikah
Srebrna lilija
(za otroke in odrasle) Spisal Hans Fitz Režija: Jožko Lukeš
tistih ukrepov, ki so omejevali delovanje izvoljenih delavskih organizmov. Se prav posebej pa bo moralo ravnateljstvo spremeniti svoj odnos do važnih zahtev delavcev, zaradi katerih je prišlo do hudih sindikalnih borb.s
Na koncu smo od tajnika Bergomasa hoteli še izvedeti, katere bodo glavne naloge no. voizvoljene notranje komisije v skladu iz zahtevami delavcev po izboljšanju življenjskega nivoja. Odgovoril je:
«Delavci želijo, da se čim-prej pričnejo pogajanja za zadovoljivo rešitev nekaterih spornih vprašanj. Samo na tak način se bodo lahko uresničili novi sindikalni odnosi v. notranjosti tovarne v duhu, ki je že dolgo Časa lasten organizaciji kovinarjev FIOM in ki mora po prepričanju naše organizacije navdi. hovati odnose v tovarnah IRI, ki so pod državnim nadzorstvom.
FIOM bo podprla vsako ini-. ciativo, ki bo težila po izboljšanju proizvajalnega procesa. Vedno bo delala za okrepitev enotnosti delavcev in akcij-, sk( enotnosti vseh. sindikalnih, organizacij, ker je prepričana, da je to najvažnejši pogoj za Uresničitev minimalnega programa v interesu vseh delavcev.«
Seja občinskega sveta
Zadnja seja goričkega občinskega sveta je bila posvečena razpravljanju in rešitvi več manjših upravnih vprašanj, o katerih so številni občinski svetovalci izrekli svoje mnenje. Občinski svet je med drugim odobril povišek mesečne takse za občinske vrtce od 300
"Lacij vseh zunanjih vplivov, kakor tudi težnje, da so notranje komisije proste vsaike-
•"tnliminiiHiiiiiHliHimiiniinumniiiiiiuiiuiiiiliiliiiliilliiilriiiumiiliiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiii
V petek zvečer v bližini Jamelj
Huda nesreča mladeniča pri iskanju streliva
Oblasti naj nudijo pomoč osebam, ki so se telesno poškodovale pri tem delu
na 1.000 lir, vendar je istočasno sklenil, da bodo te takse oproščeni otroci brezposelnih in pa družin vpisanih v seznam ravnih. Nekaj besed je bilo izrečenih tudi na račun vzpenjače, ki jo je nameraval napraviti na vrh Kalvarije pok. ing Ribi. Toda z njegovo smrtjo je tudi načrt vzpenjače, ki bi bila podobna oni, ki je vozila na Sveto goro, padel v vodo in bo občina pri tem verjetno izgubila 50.000 lir, ki jih je dodelila pripravljalnemu odboru.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan m ponoči lekarna Villa San Giu-sto, Korzo Italia 106, *el. 31-51; do 12. ure pa je odprta lekarna Soranzo pri Ljudskem parku, tel. 28-79.
Tre Venezie prodaja zemljo pri Gradežu zasebnikom
Okoli prodaje zemljišč še vedno precej nejasnosti
Ceno morajo določiti v soglasju s predstavniki kupcev
Ker je ustanova TreVenezie dobro znana pevmskim najem-nikom'zaradi svojega ravnanja z njimi, objavljamo glavne misli iz pisma, ki sta ga poslala predstavnika neposrednin obdelovalcev in Confederterre (vključeni v Vsedržavno zvezo kmetov) Bruno Marizza in Renato Papais vladnemu komisarju ustanove Tre Venezie v Benetke, ministrstvu za kmetijstvo in gozidarstvo v Rim, goriškemu pokrajinskemu predsedniku in gradeškemu županu. Pismo se nanaša na odločitev Tre Venezie, da proda svoja zemljišča La Vittoria in Boscat (Fossalon) beguncem in okoliškim prebivalcem.
Objavljamo ga tudi zaradi tega, ker smo mnenja, da vprašanje najemniške zemlje V Pevmi, ki si jo je ustanova prisvojila na tako krut način, še vedno ni povsem spravljeno z dnevnega reda, k temu prepričanju nas navaja prav
iiiitiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiimiiiimiimiuiiiiniuiiiiiitiiiuniiiiiiiiuiiiiiiiiuiitiiiiiii
Ali vlada še ne bo posredovala?
Po neuspelih pogajanjih
48-urna stavka rabeljskih rudarjev
V petek popoldne se je pripetila še ena izmed tolikih *esreč, ki so značilne za Kras;
pobiranju streliva iz prve •vetovne vojne se je hudo ra-®il 27-letni Josip Radetič iz Ji>melj. Rdeči križ v Tržiču je ® nesreči obvestil neki kmet ja Jamelj, ki je delal na pobu pri Sabličih in slišal ne-^®le4 od sebe hudo eksplozijo.
'tro si je predstavljal, kaj ’® je pripetilo, ker imajo v
PROSVETNO DRUŠTVO •KRAS«
Priredi v nedeljo 24. nov. popoldne ob 16. ur. v Prosvetni dvorani v DOBERDOBU
PEVSKI KONCERT
Na sporedu so
narodne in umetne pesmi
Vabljeni vsi prijatelji zborovske pesmi.
Vstop z vabili!
^arfiljah s strelivom hude iz-nšnje Odšel je na kraj eksploZije in našel na tleh v . v* ležečega mladeniča, ki -t nujno potreboval zdravni-?*® pomoči' "Rešilni avtomobil 1® Prišel na kraj nesreče z jAo brzino Odpeljal je Rade-“ea v tržiško bolnišnico, kjer mu ugotovili zlom leve J50*®, rane po nogah in po "®buhu Ce ne bodo nastale “mplikacije, bo ozdravel v 40 dneh.
Zaradi eksplozij se je na "ssu ubilo in hudo poško-
Kr, _
*j°v»lo že precejšnje *tevtio ?°mačinov, ki ši kljub usodi, 1 j® doletela že marsikoga Pr®d njimi, še vedno služijo ‘uh x. nevarnim delom. N4-^®ljujej0 2 iskanjem streli-*> ki' ga je še vedno precej lemlji, na kateri so se med v9 svetovno vojno bile o-
stre bitke, ker je zlasti v mrtvi sezoni to delo edina zaposlitev, ki daje z velikim tveganjem skop vsakdanji kruh.
Čeprav je na Krasu zaradi teh nesreč prizadetih precej družin, ki so ostale brez družinskega poglavarja, ali pa je za delo nesposoben, bi morale oblasti tem ljudem priskočiti na pomoč in jim olajšati življenje. Saj gre v nekem srni-slu za ljudi, ki so se žrtvovali pri čiščenju obsežnih predelov, ki bi lahko vedno pred. stavljali nevarnost za življel nje, če bi bi bili posuti s strelivom.
Ponovno opozarjamo pristojr ne oblasti na to vprašanje, ki naj ga proučijo in rešijo v skladu z interesi prizadetih.
Pri trčenju avtomobila se je vžgal še bencin
Ko sč je v soboto ob 2. uri ponoči 25-letni Valentino A-dani; sin podjetnika Adanija s Korza Italia 75, peljal z avtomobilom «Fiat 6OO11 iz Dolenj proti Gorici, je pri Jenkovem zapeljal s ceste in se zaletel v neki zid. Nesreča je hotela, da se je pri nesreči vžgal tudi bencin, kar je Adaniju in 43-letnemu sopotniku Liguarriju iz Svetogor-ske ceste 68 povzročilo še večje poškodbe. Adaniju, ki so ga z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia, so ugotovili opekline druge stop. nje po obrazi) in po rokah, zlom desne stegnenice in rane po desni nogi. Ce ne bodo nastale komplikacije, bo o-zdravel v 60 dneh. Liguerrija pa so odpeljali v krminsko bolnišnico. Njegovo zdravstveno stanje ni resno.
Po dveh dneh pogajanj, ki so se vršila v Vidmu med sindikalnimi zastopniki rabeljskih rudarjev in ing. Valdivie. som ter še nekaterimi predstavniki ravnateljstva rudnika Rabelj-Eertusola ter so se v petek pozno ponoči negativno (zaključila, so rabeljski rudarji včeraj nadaljevali s stavkovnim gibanjem, ki bo trajalo 48 ur.
Vodstvo družbe je telefo-nično sporočilo, da ne bo popustilo rudarskim zahtevam in da je pripravljeno razpravljati s sindikalnimi 'voditelji samo o 4 izmed 15 vprašanjih, ki so bila postavljena na dnevni red in ki zahtevajo nujno rešitev. Zaradi takšnega trmoglavega stališča so bili rudarji seveda primorani nadaljevati s stavko, o kateri so že obveščeni vladni krogi. Predvidevajo, da se bo ob priliki obiska ministra za delo v Furlaniji posebna delavska delegacija odpravila v Videm in opozorila ministra na položaj, ki je nastal v Rablju in na potrebo njegovega posega vzadevo, o kateri vodi računa ne samo domača javnost, marveč tudi javnost sosednih držav.
Za ljubitelje dobrega čtiva
Nove knjige v ljudski knjižnici
Ljudska čitalnica in knjižnica v Gorici v Ul. Ascoli 1 ki je odprta vsak delavnik od 8.30 do 12. in od 15. do 18. (razen ob sobotah), obvešča vse prijatelje lepega čtiva, da je v zadnjem času prejela vrsto novih	knjig, ki bodo
kot nalašč prišle v poštev v dolgih jesenskih in zimskih večerih. Izbira je zelo velika ir> vsak čitatelj; tisti, ki ljubi zgodovinske	ali drugovrstne
romane, pa tudi tisti, ki rad prebira knjige o tujih deželah in svetovih, bo brez dvoma našel delo, ki ga bo pritegnilo m mu nudilo velike-, gr užitka. Tako boste lahko tp zimo prebrali Cankarjev «Križ na gori», Ingoličevo dele «Tam gori za hramoma Beblerjevo	«Potovanje po
sončnih deželah*, Senrierjevo zgodovinsko	delo «Kralj in,
kraljica*, Koprivčevo »Hišo
pod vrtom«, znano delo francoskega pisatelja Malruaja «Upanje», Bojerjevega »Zadnjega Vikinga« in vrsto drugih. Pa tudi za najmlajše so poskrbeli,, saj je v_ knjižnico prispel Marka Tvvaina «Tom, mali detektiv*, Gorinškov «Veseli raj«, Seliškarjevi »Indijanci in gusarji« in,še več lepih mladinskih zgodb in romanov.
 «»------
VAZNO ZA KMETOVALCE
Napišite prošnje za pokojnino
V tem tednu je veliko število neposrednih obdelovalcev, spolovinarjev in kolonov prišlo na sedež Federterre in v urad INCA pri Delavski zbornici v Gorici, Ul. 24. Maggio št. 1-1., kjer so podpisali prošnje, da pridobijo pravico do prejemanja pokojnin s 1. ja nuarjem 1958. Ker poteče 25. novembra tok, v katerem se morajo prošnje izročiti v pregled posebnemu uradu, pozivamo vse kmetovalce, ki so izpolnili z zakonom predpisane pogoje, naj se še v tem tednu zglasijo v zgoraj omenjnih u-radih, kjer jim bodo nudili vso potrebno pomoč.
 «» —-
Proslava 150. obletnice Garibaldijevega rojstva
V občinski dvorani na Kor-zu Verdi je bila sinoči svečana proslava 150. obletnice rojstva velikega italijanskega vojskovodje Garibaldija. Poleg vladnih predstavnikov in predstavnikov pokrajine in občine so se Garibaldijeve proslave udeležili tudi številni občinski svetoyalci in meščani, O Garibaldiju je govoril senator dr. Aldo Spallici, ki je kot dober poznavalec znane italijanske osebnosti, publiki podrobno prikazal njegovo življenje in zgodovinsko vlogo.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj je bila v Gorici najnižja temperatura 0 stopinj G, najvišja pa 16 stopinj C.
ravnanje Tre Venezie v Fossa-lonu.
Pismo pravi:
Čeprav je prodaja zemlje Tre Venezie izredno pozitivna stvar, povzroča veliko zaskrb-Ijenje zaradi (načina, s katerim se namerava to vprašanje rešiti, in zaradi cene, ki Jo namerava ustanova postaviti kupcem.
Na podlagi zakona 240 od 31. marca 1955 odloča o prodaji komisar ustanove, upoštevajoč mnenje posvetovalnega odbora. Razna ministrstva imenujejo v ta odbor pet državnih funkcionarjev, predsednik ministrskega sveta, pa določi tudi dva predstavnika beguncev. Kakor se vidi iz objave o prodaji zemljišč, ne bodo imeli neposredno prizadeti v tem odboru svojega predstavnika. Zaradi tega naj se na podlagi zakona pritegnejo k sodelovanju predstavniki sindikalnih organizacij.
Ker se govori, da bo prodajna cena previsoka, je tudi za to vprašanje zakon št. 230 od 12. maja 1950, ki govori o mejah prodajne cene takih kupoprodajnih pogodb. Ni mogoče, da bi o teh cenah razpravljala aamo organizacija Coltivato-ri diretti poslanca Bonomija, kakor se vidi v poročilu KD iz Gradeža o tem vprašanju, ki je med drugim doslej bil edini javni dokument, ki je govo-ril o namerah Tre Venezie! O ceni morajo razpravljati predstavniki vseh prizadetih!
Interpelacija na pokrajino
Da sc preprečijo nesreče v Gradiški
Pokrajinska svetovalca ‘ KPI Fulvio Bergomas in Silvino Po-letto sta poslala pokrajinskemu odboru interpelacijo glede prometaih nesTeč v Drevoredu Trieste v Gradiški, kjer sta se v zadnjem času smrtno ponesrečili dve osebi.
Interpela-rta vprašujeta pokrajino, kako je z ureditvijo pločnikov, namestitvijo prometnih znakov in javno razsvetljavo na eni izmed najbolj prometni pokrajinskih cest. Obenem želita izvedeti, kdaj bo pokrajina posredovala pri gra-diški občini, da čimprej izdela načrte in jih tudi izvede, da se izboljša cestni promet.
 «»——
Azijska gripa
Zdi se, da epidemija »azijske gripe« le ponehuje in da se je število obolelih zadnje dni precej zmanjšalo. Toda v preteklih dneh so na področju goriške občine zabeležili nekaj primerov davice, kar je predvsem povzročilo zaskrblejnost med materami. Vsi tisti, ki bi radi cepili otroke proti da-vici se lahko za brezplačno cepljenje obrnejo na zdravstveni urad v Ul. Mazzini, ki je ob delovnikih odprt med 16. in 18. uro.
- KINO -
CORSO. 14.00: «La legge del signore«, G. Cooper, v tech-nicolorju.
VERDI. 13.30: «Sonce bo zopet vzšlo«, Ava Gardner, T. Po-wer, Mel Ferrer, v cinema-scopu in v barvah. VITTORIA. 15.00: »Zadnje nasilje*, Y. Šanson. CENTRALE. 15.00: «11 forte delle Amazzoni«, A. Murphy. v barvah.
MODERNO. 15.00:	»Šehereza-
da«, v barvah.
Športni dnevnih
Še ena krivična odločitev sodnikov
Dussart premagal Marconija po to£kah
Marconi je bil stilno boljši pa tudi več je udarjal
LIEGE, 16. — Belgijski prvak srednje kategorije Kid Dussart je nocoj premagal po točkah v 10 runidah evropske ga prvaka welter kategorije Italijana Emilia Marconija.
Odločitev sodniškega zbora so gledalci sprejeli z žvižganjem, -ker je bil Marconi skozi vseh 10 rund vsaj stilistično boljši od svojega nasprotnika. Razmerje udarcev med obema je bilo nekako 3:1 za Marconija, res pa je, da Marconijevi udarci niso bili posebno močni in da jih je Dussart dokaj lahko pariral s svojo obrambno taktiko ali bolje s svojim izmikanjem.
Neodločen izild bi vsekakor bolje odgovarjal poteku dvoboja.
V okviru iste prireditve Je Belgijec Carlo Van Neste premagal po točkah Italijana Roberta Contija. Belgijčeva zmaga je bila neoporečna.
# * *
NEW YORK, 16. — 26-letn: ameriški boksar težke kategorije Tommy «Hunricane» Jackson, katerega sta v zadnjih dveh srečanjih premagala s k. o. svetovni prvak Patterson in minul-o sredo Eddie Machen, se bo baje umaknil iz aktivnega bolksa.
# * *
NEW YORK, 16. — Gsne Fulmer je včeraj zvečer v Ma-dison Square Gardenu premagal po točkah v 10 rundah A-merikanca Neala Riversa. Fulmer si je zagotovil zmago šele v zadnji rundi.
* * *
COLUMBUS, 16. — Cus D’A-mato, prokurator Floda Patter-sena, svetovnega prvaka težke kategorije, je izjavil, da ima bivši olimpijski prvak Peter Rademacher velike možnosti za ponovni dvoboj- s Patferso-nom za svetovno prvenstvo.
NOGOMET
Prihodnje leto podonavski pokal?
BUDIMPEŠTA, 16. — Madžarski list «Nep Szabadsag« piše, da bodo poleti 1. 1958 namesto tekmovanja za srednjeevropski pokal uvedli' tekmovanje za podonavski pokal, v katerem bodo sodelovale Češkoslovaška, Jugoslavija, Romunija in Madžarska, vsaka z dvema moštvoma. To spremembo naj bi narekoval izstop Italije in Avstrije iz tekmovanja za srednjeevropski
P°k^	,j|
BUDIMPEŠTA. 16. — Predsednik tnadža'rske nogometne zveze Sandor Barsc je sporočil, da je bil za tehničnega direktorja madžarske reprezentance imenovan trener Honve-da Karoly Šos, ki bo priprav ljal reprezentanco za tekmo ; Nemčijo/ki bo 22. dec. v Han-noverju. Takoj po tej tekmi bo Sos začel pripravljati repre zentanco za sbetovno prvenstvo.
TENIS
Cooper premagal Fraserja
SYDNEY, 16. — 22-ietm Avstralec Ashley Cooper je zmigal na teniškem prvenstvu Novega južnega Wallesa, V finalu je premagal rojaka -Fraserja s 6:4, 6:3, .6:3.
V finalu ženskega tekmovanja je Avstralka Lorraine Coghian iz Melbourna premagala Angležinjo Mortiner s 6:4, 10:8.
V vsem tekmovanju nista Cooper in Coghian izgubila niti enega seta.
MOTOCIKLIZEM
Novi rekordi motorjev Gilera
MONZA, 16. — Komoto Fer-ri je danes dosegel z motorjem Gilera 175 ccm na dirkališču v Monzi nova svetovna rekorda na 100 km in v enourni vožnji. 100 km je prevozil v času 29’9” s povprečno nitrostjo 203.412 km, v 1 uri pa je pre-
vozil 195,915 km. Stara rekorda na 100 km in v enourni vožnji je pripadal motorjem Bian-chi s 185.509 km oz. s 187.122 km.
Ta dva rekorda je Ferri dosegel opoldne. Popoldne pa so motorji Gilera dosegli še tri svetovne rekorde in sicer Milani z motorjem 350 cm na 10 km, 100 km in v enourni vožnji s časi: 10 km — 2’57”2/5 s povprečno hitrostjo 203.160 km; 100 km — 27’51”2/5 s povprečno hitrostjo 215,388 km; v 1 uri — 215,995 km.
HOKEJ NA LEDU
MILANO, 16. — V finalu za I. mesto na turnirju v hokeju na ledu za pokal Pavoni, jo švicarsko moštvo Zurcher premagalo moštvo MUaninter z rezultatom 8:3 (3:1, 3:2, 2:0), v srečanju za 3. mesto pa je moštvo iz Stockholma premagalo Dinamo iz Vzhodne Nemčije z 9:6 (lil, 4:0, 4:5).
Odiovorni uredim STANISLAV RENKO riška Tlskarsk" zavod ZTT • Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 17. t. m. film v barvah
ROCK HUDSON
KINO PROSEK-KONIOVEL
predvaja danes 17. t. m. ob 16. uri barvni film:
«Ljubezen
velike
kraljice*
Igra ROMV' SCHNEIDER
pričenja s svojimi rednimi predstavami v popolnoma obnovljenih prostorih.
Danes 17. t. m. z začetkom ob 14. url Cinemascope Technicolor
«0svajah o
m
V ponedeljek, 18. t m. ob 18. uri ponovitev istega filma.
TRST - Ul. Morcri 7 Telefon it. 28373
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi v inozemstvo
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA - UL Duca U Aosta 88 • Tel. 28-45 GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVHSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga * Jugoslavijo
Blago na meter
obleke, suknje in dežni plašči
za I gospode in
dame
od najcenejših do najfinejših
Trsi, Korzo 25 - Gorica, Korzo Verdi 39
LOjZ
KRAIGHEPc
Roman
KONTROLOR ŠKR0BAR
Odpravil sem se zopet proti severu. Materi sem bil obljubil, da se še oglasim ob povratku; a peljal sem se mimo.
Gnalo me je k Sv. Jedrti.
Saj sem ves tvoj, Tilika! ...
V Celju — nepričakovano — zagledam na peronu starega prijatelja, izstopim in — ostanem.
Ah — v mestu je življenje vse kaj drugega. Posameznik sicer nima toliko veljave, zato pa tudi ne vzbuja toliko pozor nosti. V množici se potopiš z vsemi svojimi posebnostmi. Preiskovanju po nazorih in prepričanju se lahko izogneš. Kdo bi te zasačil, če šušmariš ob volitvah?
Na deželi moraš stati kakor skala. Vse te gleda. Naj se ti zamaje stalo — žvižg na levi, vrisk na desni. Tvoja vrednost je natanko preračunana; če izpremeniš številko — pripravi dlan, prijatelj!
V mestu sem se znal vesti. Tu je posilinemštvo tako lepo maskirano, da ne zavohaš kmalu smrdeče posiljenosti. Zlasti Kranjcu kaže podobo pristnosti. Zato ti ni potrebno zgražanje in kritiziranje, za katero so naši štajerski rojaki tako strašansko občutljivi.
Na deželi ti udari hitro v nos gniloba. Nehote začneš pometati in kidati — pometati in kidati — da se ti razčesne metla, da se ti skrha lopata... A če si se zaletel — kakor dr. Cm^o — potem si Kranjec, ki se ne zna na štajerskem vesti.. .*
Dokler sem bil v mestu, sem bil politično neveden kot otrok. Na deželi, pri Sv. Jedrti, sem dozorel ob golem opazo-
vanju in poslušanju. Prej bi se mi ne bil zdel tako strahotno velik greh, ko bi bil šel volit z Nemci; saj bi me tudi nihče ne bil silil; zdaj — pri Sv. Jedrti... Moj bog — ne vpelji me v skušnjavo! ...
Dr. črnko mi je venomer na mislih; — Kaj napravi revež? — Rojaki so ga odbili in osmešili: Nemci so mu pomagali v denarni stiski... če pritisne nanj Pokomig?... A kaj mu morejo — odvetniku? Prste si lahko opečejo po novem volivnem zakonu. — In vendar me navdaja slutnja...
Dr. Rupnik mi je namigaval, da se boji za šefa. Nemškutarji da ga neprestano obdelujejo. — Kukowetz je bolan, naj-brže ne pride volit. Kakor pravijo, je celo preslab, da bi ga nesli na volišče. Odločeval bi torej žreb. Umevno je, da bodo z vso močjo oblegali črnka ter ga odvračali od volitev, če se absentira, je prvi razred rešen za Nemce ...
»Kranjec je uporen in trmoglav, dosleden in podjeten. A kdor se tu ne upogne, kdor se ne potuhne, tega zlomijo.«
Ali te zlomijo, dr. črnko? ...
In tebe, Amošt? ...
Odkar sem zopet na štajerskem, Je iznova groza v meni. Spomin na Tiliko se je razblinil. Samo volitve, samo volitve me preganjajo in zasledujejo. Kakor bliskanje za obzorjem, kakor pridušeno grmenje za gorami, obetajoč nevihto in vihar — me vsega tlači in omamlja strah pred hudo uro jedrskih volitev ...
Vdal sem se pijančevanju. Dni sem prespal, noči prekrokal
Misel na poroko me ni nadlegovala. Saj zakon je še vedno manjše zlo. Morda sem se zaletel v to nerodnost samo zato, da si okrham čute, da otopim za občutljivejše udarce volit-vene nesreče ...
Nekega večera — sneg je ležal na ulicah, prve svetilke so prižigali — se nenadoma ustavim ob oglu stare hiše.
Otroci se pode in kepajo. Majhen deček pade preko jarka in zavrešči od bolečine v prezeblih prstih. .
«Lauf, Nesti, lauf! Die Mutter holt dich.»
Hitro se umaknem... To je tvoj potomec, Amošt! Tu si nekdaj stanoval pri — stari šilečki...
«Wirst schnell einikommen, Bub du?» spoznam njen glas.
Zmerom me je bilo sram razmerja s staro šilečko. Saj je
bilo le trenutno izpozabljen e — objesten greh v pijanosti — in Hermann Bahr trdi, da je vsaka ženska kjer koli že lepa! Ampak vendar — Amošt, fej! — Sicer si bil zadosti kaznovan: — ženska v njeni starosti — ti porodi otroka! ... Po pravici ti udarja kri v glavo ob vsakršnem spominu nanjo.
In zdaj še to: — tvoj sin bo Nemec, Amošt!
še nikdar se mi ni razplela misel v taki smeri. Moj sin nemškutar, renegat! Morda se znal ne bo slovenski! — človek vztrepeta pred tem neizrečno tujim pomislekom. Ali je v resnici le malenkost prehod iz narodnosti v narodnost? Kaj sem res že jutri lahko Nemec? Ali zadostuje nemški pravopis in moja slaba nemščina? — Kri in zgodovina, vdanost in zvestoba in ljubezen do rodu in do prsti domače, značajnost in ponos plemenski — to je vse pretirana hinavščina? — Nemcem ni hinavščina. Ali je torej le z močnejšimi poštenost? Z njimi je tudi nepravičnost — in nepravičnež — ni pošten. Narodnostni rop je neznačajen in nepošten. Germanizator je surov nasilnež, , etično nič boljši od renegata. — .Ko bi po naravnem izbora resnično zmagoval močnejši — nasilnež ni močan. Moč je v poštenosti, pravičnosti, značajnosti. Nasilnež je plevel — kakor je plevel razbojnik, tat, hudodelec. In če mora v borbi za obstanek zmagati močnejši, bo zmagal poštenjak, z njim je razum in pamet, z njim je vztrajnost. Prebrisano lopovstvo ima le hipne uspehe. Lopova žene strast; in strast zgori kakor slama. Poštenjaka žene sla za vsem velikim, dobrim. — In pravzaprav: kaj so še dosegli zavojevalci naše zemlje? Fonem-škutarili so nas, ponemčili nas niso. Nemškutar je Slovenec, štajercijanstvo je slovenska stranka; stranka, ki je Nemcem vdana in se bojuje proti lastnemu plemenu, torej izdajalska stranka, a kljub vsemu še slovenska. Narodoslovno torej na Spodnjem štajerskem sploh ni nemštva. Peščica priseljencev ne šteje; golo politično prepričanje pa ne ustvari narodnosti. Tega se zavedajo Nemci sami, zato so pač začeli z naseljeval-nim delom. Švabi prihajači naj izpodrinejo Slovenca z rodne zemlje; nemški obrtniki naj odgriznejo kruh slovenskim in seveda tudi — nemškutarskim. Ni daleč čas, ko se bo uprlo naseljevanju naše vesoljno nemškutarstvo samo; ker bo spoznalo, da pljuje v lastno skledo, da zapravlja lastnim otrokom kruh ...
/Nadaljevanje sledi)
TRST, nedelja 17. novembra 1957
Leto XIII. - Št. 274 (3809)
i
Cena 30 lir
Tet. 94.638, 93.808. 37-338 Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHJ tt, t II nad; — TELEFON »3-M* IN 1413« — J»o*tnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2* — .Tel.
St. 37-338 — Podrui. GORICA: Ul. Š. Pellico ML, Tel. 33-82 — OGLASI: Od 8.-I2.30 in od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsjik mm viSlne v Širini 1 stolpca: trgovski 80. tinaneno-uDravn* 120. osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
— —-------------- -.....-........  ----------------------------------    ---	-	—	■	   -r-Trr—Ti	t-t-tti-n---m	Tn	n,
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoleti.a 4900 Ur FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči ratun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska Državna založba Slovenije, Ljubljana. Stritarjeva 3-L, tel. 21-928. fekcči račun pri Komunalni bank! v Ljubljani 60 . KB . 1. 2 . s?5 . izdata založništvo tržaškega tiska O ZOZ-Trst
Po francoskem protestu v Washingtonu in Londonu
Svet NATO ni mogel ublažiti razprtij in bo nadaljeval razgovore v sredo
Konferenca parlamentarcev končala delo brez Francozov m sprejela resolucijo, ki poziva na ^atlantsko solidarnost* - Lacoste grozi z zaostritvijo vojne v Alžiru - Gaillard postavil vprašanje zaupnice • Pineau odpotuje šele nocoj v New York
PARIZ, 16. — Svet stalnih predstavnikov NATO se Je sestal danes zjutraj in popoldne v Parizu ter je razpravljal o angleško-ame riških dobavah orožja Tuniziji. Kakor so sporočili, so o tem vprašanju razpravljali popoldne s pripombo, da je seja bila »privatna*.
Vprašanje so vpisali na
dnevni red na skupno zahtevo ameriške, britanske in francoske delegacije. Popoldanska seja se je zaključila ob 17,50. Predstavnik organizacije pa je sporočil, da se bo svet ponovno sestal prihodnji teden, verjetno v sredo. To pomeni, da vladajo še precejšnje razprtije in da se niso mogli •porazumeti.
Predstavnik je tudi izjavil, da nemška delegacija ni posegla v debato. Dodal je. dia je bilo mogoče «v popolno zadovoljstvo delegatov nedvoumno ugotoviti, da v Tunizijo ni prišlo nobeno orožje iz Egipta«.
Spaak je na sestanku poudarjal potrebo prejšnjih političnih posvetovanj med državami članicami NATO o vprašanjih življenjske važnosti za te države. Priporočilo v
tem smislu je že vsebovalo poročilo «treh modrih«, ki ga je odobril svet ministrov lanskega decembra.
Nekoliko pred začetkom današnje seje konference parlamentarcev NATO Pa se je izvedelo, da je umik francoske delegacije dokončen.
Ameriški senator Kefauver, k' je predsedoval političnemu odbo-u. je izrekel upanje, da se bo francoska delegacija vrnila pred koncem konference. Toda pozneje je francoski delegat Billotte izjavil, da se francoska delegacija ne bo vrnila. Konferenca je končala danes zjutraj delo in sprejela vrsto resolucij o raznih političnih in gospodarskih vprašanjih. zlasti pa resolucijo, ki poudarja potrebo «politične solidarnosti držav članic«.
V svojem zaključnem govoru je predsednik, Holandec Fens obžaloval incident, ki je nastal z umikom francoske delegacije in izrekel upanje,
■imimiitiiiiiiimiiiiiiiiiitimiiiiiiimimimiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHHuiiiii
Ameriška raketa «Snark» je letela 8000 kilometrov
da bodo na prihodnjih sestan-1 francoske rešitve, ki je blizu, kih lahko računali na udelež- Alžirci, vsi na borbene polo-
Nosila je ^namišljeno* termonuklearno konico - Priprave za ameriški satelit - V desetih dneh nov sovjetski sputnik, prihodnji mesec pa četrti, težak 18 ton?
CHICAGO. 16. — Ameriško letalstvo javlja, da so 31. oktobra izstrelih vodljivo raketo «Snark», ki je «z veliko natančnostjo« dosegla cilj, oddaljen 8.000 kilometrov. Slo je,
Satelit je okrogel in tehta 9 kilogramov.
Ravnatelj ameriške	revije
«Missiles and rockets magazine« Arik Bergaust pa je izjavil, da je po njegčvih in-
pravi izjava, za prvi svetov- formacijah zelo verjetno, da
 : J „ 1.   . „	;	L!	-n	,l»in	I	Kn Cmrietclra 7UP79 Af«7 10
medcelinska raketa.« Po izstrelitvi so znake rakete ujeli na Antilskih otokih, pozneje pa na otoku Ascension. ki je oddaljen 8.0C0 kilometrov. Nato pa se je raketa usmerila na cilj sredi oceana.
Poročilo javlja tudi, da je bila raketa opremljena z «na-mišljeno« termonuklearno konico Predstavnik je dejal, da poizkus dokazuje, da »Snark« lahko doseže vsak cilj na svetu z vodikovo bombo. Raketa ki je bolj podobna bombniku brez pilota kakor pa pravi raketi in ne more doseči hitrosti balističnih raket, je letela 13.500 metrov visoko. Predstavnik je izjavil, da je ta višina manjša, kakor lahko «Snark» leti in da je nalašč letel tako nizko zato da omogočijo stik ,z 7.emljo in z nadzorstvenimi postajami na morju.
Tehniki tehnološkega zavoda v Kaliforniji pa so včeraj pokazali umetni satelit, ki bo izstreljen prve dni prihodnjega leta. Izstrelili ga bodo z
večfazno raketo «Jupiter - C«, ne važnosti«.
dni ali najpozneje čez 2 tedna izstrelila tretji sputnik, v katerem bo aparat za televizijsko snemanje. Bergaust je dejal, da je na podlagi razgovorov s sovjetskimi znanstveniki na nedavnem mednarodnem kongresu v Barceloni prišel do prepričanja, da so Sovjeti pripravljeni na izstrelitev rakete na Luno. «To bi lahko napravili vsak trenutek, je dodal. Verjetno gre za nekaj tednov.« V tretjem sputniku bo baje opica; prihodnji mesec pa bodo baje izstrelili četrti ogromen poizkusni satelit, ki bo težak 18 ton.
Bergaust je nato sporočil, da so ZDA dale nedavno naročilo neki družbi, naj izdela umetni satelit, opremljen z aparatom za televizijsko snemanie Ta satelit bo pripravljen čez 18 mesecev.
—«»------
KAIRO, 16. — List «A1 Akh-bar« piše. da bo maršal Tito prišel prihodnjo pomlad na obisk v Kairo na razgovore z Naserjem, ki bodo »poseb-
bo Francozov.
Resolucija o politični solidarnosti poudarja zlasti, da »zadnji uogodki« dokazujejo, kako se solidarnost zaveznikov lahko kompromitira, če ti niso povezani na političnem področju. Zato predlaga ustanovitev novega postopka za skupno politiko. V ta namen bi morali biti pogostejši sestanki med predsedniki vlad in zunanjimi ministri NATO. Resolucija poziva vlade držav članic, naj se posvetujejo, »kolikor mogoče«, preden ena od njih sprejme sklep, «ki bi lahko škodil zahodni atlantski solidarnosti«. Prihodnja konferenca parlamentarcev bo prihodnje leto,
Predsednik političnega odbora De Freitas je pozneje na tiskovni konferenci izjavil, da resolucija ni _ mogla omeniti spora o orožju in je zaradi tega omenila samo »zadnje dogodke«, da bi prišla naproti francoskemu stališču, Ker pa Francozi niso odgovorili, «ni mogoče napraviti nič drugega, da bi jih pripravili, naj se vrnejo«.
V francoski delegaciji pa so poudarili, da nejasna o-memba #nedavnih dogodkov« ni odločna podpora lranco-skemu stališču in ne omogoča povratka franroske delegacije.
Francoski zunanji minister Pineau, ki bi moral odpotovati nocoj v New York, je odložil svoj odhod na jutri zvečer. Gaillard je sprejel danes tudi francoskega poslanika v Londonu, pozneje pa glavnega tajnika NATO Spaaka.
Medtem ko je predsednik tunizijske republike Burgiba sprejel v Tunisu pošiljke a-meriškega in angleškega o-rožja, je Gaillard skupno s finančnim ministrom Pflimli-nom skušal doseči kompromis o načrtu za nove davke in o drugih ukrepih, ki jih je desnica zavrnila. Kompromis je bil dosežen šele ob 4,30 danes zjutraj in ob 6. zjutraj je Gaillard v skupščini postavil vprašanje zaupnice O tem bodo glasovali v torek. Prevladuje mnenje, da se bo skupščina z večino izrekla za posebna pooblastila. Načrt zakona, s katerim je povezana usoda vlade, določa 101 milijardo novih davkov, namesto 104, kakor je zahtevala vlada.
Francoski minister za Alžir Lacoste je po radiu v zvezi s pošiljanjem orožja Tuniziji izjavil, da se bodo »vse spletke, vse iluzije slabo informiranih diplomatov, vse grožnje in vsa zatrjevanja nekaterih eksaltiranih oseb razbile ob skali francoskega Al-žira«.
Lacoste je nadaljeval; »Alžir bo vztrajal in z njim Francija in z njo mir, ki je morda ogrožen zaradi neprevidnosti, ki jo danes obsojamo Naša dolžnost je enostavna. Mobilizirati je treba vse naše sile; našo mlado in pogumno vojsko, našo policijo, našo upravo, vse žive sile Alžira morajo podvojiti napore, da pospešijo prihod ure
žaje, da se reši Alžir, Francija in mir.«
V Parizu pa so nocoj trije oboroženi moški vdrli v majhno kavarno in začeli streljati. Ubita sta bila dva Alžirca, trije pa ranjeni. Gre za akcije članov alžirske narodnoosvobodilne fronte proti alžirskim izdajalcem.
V Washingtonu je predstavnik Bele hiše Hagerty sporočil, da se je Eisenhower danes iz Auguste, kjer je na oddihu, razgovarjal po telefonu z Dullesom v zvezi s francoskim protestom.
72 mrtvih	in
pri dveh velikih
V Franciji je motorni vlak trčil ob tovorni vlak - Ob angleški obali je potniško letalo zadelo ob pobočje griča in se vnelo
PARIZ, 16. — Danes zjutraj se je zgodila v bližini Chantonnaya v Franciji huda železniška nesreča, pri kateri je zgubilo življenje 28 oseb, 30 pa je bilo hudo ranjenih.
Nesreča se je dogodila
okoli 13. ure, ko je ekspresni motorni vlak trčil ob tovorni vlak v bližini omenjenega kraja.
Običajno postavijo tovorni vlak na mrtvi tir, zato da gre mimo motorni vlak. Danes pa je ta vlak imel nekaj minut zamude in čogodiio se je tudi, da je postajnega načelnika, ki je šel na kosilo, nadomeščal uradnik, Kateremu je bil postajni načelnik dal potrebna navodila. Ob uri za odhod je uradnik dal motornemu vlaku znak. Vlak je kmalu nato dosegel hitrost 60 kilometrov na uro. Po nekaj
kilometrih vožnje je strojevodja po nekem ovinku opazil pred seboj tovorni vlak. Takoj je potisnil na zavore, toča ni mogel preprečiti nesreče. Sunek je bil zelo močan. Prvi del motornega vlaka je popolnoma razbit. Prikolica motornega vlaka se je iztirila. V prvem vagonu je bilo okoli 50 oseb, ki so bile vse ubite ali ranjene.
To je že peta huda Železniška nesreča v Franciji v zadnjih petih mesecih. 19. junija se je iztiril ekspresni vlak Tourconing - Pariz, pri čemer je bilo 9 mrtvih in 21 ranjenih. 19. julija se je ponoči ponesrečil vlak Nice . Pa-
riz, pri čemer je bilo 31 mrtvih in okoli 100 ranjenih. 7. septembra je pri nesreči na progi Pariz - Nimes bilo 27 mrtvih in 7Q ranjenih. 11. novembra pa je pri nesreči na progi Bazel - Dunquerque bilo 13 ranjenih.
LONDON, 16. — Pri letalski nesreči, ki se je dogodila včeraj na majhnem otoku Wight, ki je turistični center južne angleške obale, so ugm tovili, da je zgubilo življenje 44 potnikov, 15 pa jih je bilo ranjenih. Med razbitinami letala je še 33 trupel. Nesreča, ki se je dogočila včeraj, je ena najhujših letalskih nesreč, ki so zadele zadnja leta Veliko Britanijo. Stiri-motorno letalo «Solent» s 50 potniki in 8 člani posadke je bilo namenjeno v Madero
lllllltl llllllllllllll Iti IIIIIIIHIIIIIIIIII Ulil IIII Hitlllll llllllltl Hill 11111111111 llllllllllll III MII lltllllllllf II llllllllllllllllllllllllllltllltllllllllltlllllllllllllMIIIlIflllllllllllllllllllllllllllllllMIIII,II Ullllltlllllllll
KD le še ni prip ki bi bile že
volitve
marca
JNtirodnust italijanski; diplomacije se je še enkrat pokazala - Ali se bosta li/latteotti in Zagari pustila po Saragatu omrežiti? - Čudno presojanje položaja Morgana Phillips«
(Od našega dopisnika)
RIM, 16. — Medtem ko se Fanfaniju zelo mudi za volitve, pa je današnji sestanek pokrajinskih in deželnih tajnikov KD v Grotti Ferrati pokazal, da demokristjani le še niso tako zelo pripravljeni za volitve konec februarja ali v začetku marca. Na omenjenem sestanku, kjer so sicer razpravljali tudi o nekih določilih strankinega statuta, je prišlo do izraza prepričanje,
da bi bilo najbolje, če bi bile volitve v maju. In čeprav Fanfani uradno vedno zanika, da je cilj KD doseči pri prihodnjih volitvah absolutno večino, pa je vendar gotovo, da so pač imeli
strankini funkcionarji na današnjem sestanku prav ta cilj pred očmi, ko so v svojih poročilih prikazali situacijo tako, d® je očitno, da bo tudi Krščanska demokracija popolnoma pripravljena za volitve šele čez nekaj mesecev. S tem pa še vedno ni rečeno, da je o nujnosti preložitve datuma zia volitve že prepričan tudi Fanfani.
Zvedelo se je nadalje, da je med »meščanskimi odbori« in Confinteso sklenjen sporazum o katerem je ogoivr cmfwmni o katerem je govoril dr. De Micheli na nekem sestanKu na sedežu Confindustrie. Po sporazumu bo na listah Krščan ske demokracije nastopilo tudi 70 do 90 kandidatov, ki jih bo izbrala Confintesa.
Preti se je s pooblastilom Saragata danes pogajal z Mat-teottijem in Žaganjem o pristopu njunih struj v vodstvo stranke. Razgovoru sta prisostvovala tudi Tanassi in Simonini. Zagari m Matteotti vztrajata pri zahtevi, da se stranka obveže, da ne bo šla v vlado s KD, ker bi to imelo za posledico, da bi kočno zares nikoli ne prišlo do socialistične združitve. Toda Saragat hoče, da bi se dosegel sporazum na tak
način, da bi' si tajništvo ohranilo popolnoma proste roke. Pogajanja se bodo nadaljevala tudi jutri in pojutrišnjem m v vodstvu stranke upajo, da bo prišlo do kakega sporazuma.
Domneva se, da je imel določen vpliv na razvoj pogajanj tudi tajnik britanske laburistične stranke Morgan Phillips, ki se je danes sestal s Sara-gatom, Matteottijem 111 Žaga rijem. Phillips, ki se bo vrnil v Rim v januarju, je izrazil mnenje, da socialistična združitev ni »umrla«, temveč da ie samo «živa pokopana«. Nasvetoval je tudi obema socialističnima strankama, naj se pri volitvah ne spustita v prehudo medsebojno polemiko. Končno pa je izjavil, da bi laburisti nikoli ne pristali na sodelovanje s komunisti, s čimer je dokazal, da bi hotel čisto mehanično prenesti poiožaj, ki je tipičen za Anglijo, tudi v Italijo.
Glede tega je Morganu že odgovoril Nenni v čianku, ki bo zšel v jutrišnjem «Ava -til«. V članku pravi Nenni med drugim: «Zahtevati izključitev komunističnih množic m njihove stranke je v vsakem primeru irrealno in pomeni tako pri nas kot v Franciji toliko kot popolno prepustitev oblasti konservativnemu meščanskemu bloku.« Vsekakor je čudno! da Morgan Phillips ne uvi di, da tako v Italiji kot v Franciji ni mogoče postaviti nasproti konservativnemu centru in desnici dovolj močne proL uteži brez komunistov.
Zunanji minister Pella je | da preneha prelivati kri v Al danes sprejel veleposlanike 1 žiriji. In to bi bilo v korist
Francije, Velike Britanije in ZDA. V vladnih krogih poudarjajo glede na glasove o italijanskem posredovanju v sporu zaradi dobave orožja Tuniziji, da bi bilo bolj prav govoriti za poskus sprave, ki naj zamaši razpoke v atlantski solidarnosti. Veleposlanik Quaro-ni je bil danes pri francoskem ministrskem predsedniku Gail-lardu in mu prikazal neumestnost nepremišljene francoske reakcije na anglo-ameriško gesto. Na noben način ne sme priti do taksne reakcije, če se hoče doseči zadovoljiva rešitev v sporu. Naslednji koiak bi bil prekinitev pošiljanja orožja; in zdi se, da se vsaj začasno že lahko govori o prekinitvi. Tretji korak pa bi bil v tem, da bi prav Francija dobavila Tuniziji orožje.
Gotovo je, da je imela anglo-amenška akcija, zaradi katere se je tako razburila irancija, vpliv tudi na italijanske odnose z Londonom m Washingto-nom. To je razvidno ze iz tukajšnjega tiska, ki ne prikriva svojega obžalovanja, da se An gleži in Amerikanci niso prej posvetovali s svojimi atlantski mi partnerji. Toda če pomeni anglo-ameriško dejanje žalitev Francije, pomeni nekoliko tudi žalitev Italije, ki je vedno nekoliko računala s tem, da oi bila nekak most med Zahodom in arabskim svetom. Toda za tako stanje je kriva italijanska diplomacija sama. Če se je namreč Italija pokazala lojalna zaveznica Francije ter opustila načrt, da pošlje Tuniziji orožje, je bila to zgoij formalna korektnost. Italija bi se namreč mnogo bolj izkazala za prijateljico Francije, in bi tudi dokazala, da je »most k arabskemu svetu«, če Di svojo zaveznico opozorila na nujnost,
||IHIHItHIWIIlHHHH|(IHHHHIHHIIHHIIHIIIHHIIIHIHIHIHIHHMIIIIIIHIIIIHIIIIMHIIIIMIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIHIHI«ll1IHHIHIIHIHIIMIIIHIHIIIIIIIIIIIW»MniWIHWIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIInllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|llllllllllllllllllllllllllllllllll»
na oboroževanju, ki moro ime-1 mokrati odkrito sodelovati,
(Nadaljevanje z 2. strani)
sti. Pri tem se ji seveda dogajajo take neprilike, kot je najnovejsa z dobavami orožja Tuniziji.
Pred uedavtum se je govorilo, da bo Tuniziji orožje dobavila Italija. Toda to pot ; se je začela vznemirjati Frun-
svetu ustvarila določeno .upoštevanje, a zaradi pretesnega navezovanja na ameriško politiko izgublja ugodne priložnosti. Pri tem se ji seveda dogajajo take neprilike, kot
je najnovejša z dobavami o-	.	.	.	,	oraiir	v	strožja Tuniziji.	|«|o *» Alžir. kar bi pomenilo socialdemokratske stranke in
Predsednik italijanske	repu-	muko, kot da Italija podpira j centrizem je zopet ideal	PSDl.
blike je bil ta teden ne,ta j auirske	upornike,	Italija je j Demokristjanom je pa	tre-
dni na uradnem obiska v Tur- i protest	Francije	upoštevala, i nutno prva skrb, da bi	do-
Čiji. Spričo položaja na	Sred-	j	uasi je bilo jasno, da bo Tu» j segli predčasen razpust	sena-
njem vzhodu in znane	vloge	j	niztja orodje vseeno prejela,[ ta in potem volitve v	senat
Turčije v odnosih s Sirijo bu če ne	s	le pa z	one strani. | istočasno z volitvami v	pobil lahko tak obisk dokaj koč- i uied^	lega so seveda cisto ' slansko zbornico. Pri tem	ima-
pri ;lo	j	reultstičnu računali tudi A- jo proti sebi prav vse	stran-
j-------- ao
7 dni v svetu
Ijiv, če bi med njim	—-------------------------------  ...	.
do kakih važnih sklepov. Prav mericam, ki so oili mnenja, ke, od skrajne desnice zaradi tega se je prvotno ce- j da »e gre čakati, aa bi Tuni-,| skrajne levice, toda kljub telo govorilo, da bo šel Uron- zija prejela orožje iz SZ ali i mu upajo, da se jim bo na--	—	coH, ne giede nu to, da ima- mera a raznimi mahinacijami
jo Z DA v Severni Ajriki še j posrečila.
chi sam na to pot brez zunanjega ministra. To se pa seveda zopet ni moglo zg oditi, ker bi to pomenilo z italijanske strani omalovaževanje o-biska, in sicer že v naprej.
Ker je šlo za dve državi članici NATO, je razumljivo, da govori uradno poročilo izdano po razgovorih, v duhu a
cisto posebne račune, o ka-1 Svojevrstno poglavje pa term so si rrancozi tuai na • predstavlja stališče demokrist. jasnem. Tako je postalo ita-1 janske vlade do napovedanega lijrmski diplomaciji se enkrat zbora odporniškega gibanja, jasno, da se sveltKi» ne zine- ki bt moral biti 24. novem-mjo vedno za razne obveze bra. Fašisti so dvignili Proti
temu krik in pifc in značilno je, da se jim je pridružila tu-
in se pr, svojih dejanjih dostikrat prav	nič ne	ozirajo,
tlaritskeaa 'zavezništva.	S Pou-1 koliko bodo	njihova	dejanja	j di tista Lega nažionale iz Tr-
darianjem nujnosti medseboj- njinovim manj močnim zavez-, ,ta, kateri predseduje demo-
nikom všec ali ne. In sedaj j kristjan Harabaglia m pri ka-naj bi prav Tella posredoval' teri je predsednik volilne ko-pn Z DA tn Angliji, ki se je ( misije za prihodnje volitve pn pošiljanju orožja Tuniziji! bjtiši župan Bartoli. Vladi se
no kaznivo. (In za sramotenje odporniške vojske po fašističnem tisku se ne smeni državni pravdnik, kot bi bila njegova dolžnost, temveč mora šele ANPl vložiti tožbo!). Kolikor je od vlade odvisno, manjka samo še — »pohod na Rim« pdd vodstvom kakega duceja.
Manj masla -več topov
ne odvisnosti pa se je hotelo verjetno na obisku poudariti, da v tem zavezništvu ne bi smelo biti nekih gospodarjev
Tudi v svojem govoru v U-klahoma City je predsednik Eisenhoiver govoril predvsem o orožju. Nekaterim opazovalcem je posebno padel v oči stavek, ki pravi: eMladina se mora pripraviti za življenje v dobi medcelinskih izstrelkov«. Prihodnost se torej prikazuje kot življenje v senci orožja. Eisenhoiver je govoril pot u-re. Toda sploh ni omenil razorožitve. Govoril je o orožju.
Vi .. "Tt .nniih .Plenih ne 0-lPnd,u*Ua Američanom, v ko-\je zdelo, da mora spričo fa-’.k j Qa jma Amerika, in o ki se pri svoji sk p _ nn #-ronc^e> Toda kako naj etičnih groženj zaščititi red (daljnjem oboroževanju, na ka.
zirajo, kaj bodo rekli drugi člani zavezništev. Popolnoma v «zahodnem» duhu je seveda, te se kaže vznemirjenje ob prodiranju sovjetskega vpliva
posreduje? Američani mu tanko rečejo, kaj se vmešuva v njihove zadeve. ' Tunizijci bi pa bili tudi nevoljni, češ kaj proairanju suuj...^v„	s tvojim vmešavanjem p re-
pa Srednji vzhod, medtem ko | -recu;ei da bi prišli do orož-se zdi popolnoma naravno, če i . se tam uveljavlja vpliv tisoče I •
ža časa zbora s takimi ukrepi, tero se Amerika nujno prida je postal zbor sam skoraj j pravlja. Govoril je v takem nemogoč. In v imenu prire-' stilu, ki preveč spominja na diteljev je bivši ministrski i ne prav prijetne čase. Obto-predsednik Parri Zoliju izja- ‘ ževai je sovjetsko politiko tn vil, da so ukazane omejitve , sovjetske voditelje ter je prt-nesprejemljive. Vsa demokra- ; kazoval znanstvene uspehe So-
'ndii«!lene Amerike. I V notranji politiki začenja tična javnost ostro protestira vjetske zveze kot nevarnost kilometrov oddaljene	i	predvolilna	atmo-	proti	ukrepom	vlade,	ki	se	je	za prihodnost Amerike in Za-
Italijanska diplomacija tovo tudi na tem obisku nt
uveljavila, ni znala tn n, ho- manj postavile smernice za tela uveljaviti tiste vloge, ki volilno borbo. V preteklem jo včasih omenja - toda sa- tednu je centralni komite PSI omenja — in ki bi jo v'zaključil svoje zasedanje. Iz
i sfera. Stranke so si vec ali j dala najprej opldšiti po faši-
arabskem svetu lahko imela če bi hotela voditi samostojnejšo politiko. Italija ima pogoje, da bi si v arabskem svetu ustvarila določeno upoštevanje, a zaradi pretesnega navezovanja na ameriško politiko »(rublja ugodne priložno-
zaključne resolucije je opazno, da so se socialisti zopet nekoliko bolj približali komunistom, kar je pa logično spričo klavrnih stališč PSOl, ki so bila izražena na kon-kresu v Milanu. Pred dnevi je Saragat postal zopet tajnik
stih in nato že ugodila njihovim zahtevam — pač hvaležnost vlade santifašistas Zoliju za podporo, ki jo je prejela od fašistov. In medtem ko na tržaškem ozemlju generalni komisar spet uveljavlja že pozabljene fašistične zakone, pa vlada dopušča nekaznovano sramotenje odporniškega gibanja in partizanov.
hoda. Hkrati pa je opisal znanstveno in šolsko delo v Sovjetski zvezi kot zelo u-činkovito organizacijo ter je poudaril potrebo reforme ameriških šol in znanstvenih u-stanov, ker je zaostajanje na tem sektorju enajbolj kritičen problem Amerike».
Pričakovali so, da bo Eisen-hotver poudarjal potrebe po
ti prednost pred vsem ostalim, in to v smislu gesla, ki ga je izrekel načelnik ameriškega glavnega štaba Taylor: n Man j masla — več topov«. Eisenhovoer je prikazoval med. narodne odnose v črnih barvah in je napovedal povečanje vojaških izdatkov na škodo vseh ostalih notranjih programov. Ni pa povedal, kako misli razširiti sedanji vojni proračun. Ker nihče ne vidi možnosti, da bi se vojaški proračun povečal v okviru sedanje višine splošnega proračuna, se postavljajo domneve o treh mogočih rešitvah: O-mejitve izdatkov za šole in druge javne službe. Toda to bi bilo zelo nepriljubljeno in pri tem se niti ne more toliko prihraniti, ker so izdatki v zveznem proračunu za ta sektor zelo skromni. Druga mogočnost je povečanje davkov; toda tudi ta ukrep bi bil še bolj tvegani ker so davki itak že visoki in se razni politiki že pripravljajo, da bodo med volilno kampanjo obljubljali zmanjšanje davčnih bremen. Tretja možnost pa bi bila povečanje državnih dolgov, ki sedaj znašajo okoli 275 milijard dolarjev. Ta možnost se omenja kot najbolj verjetna, mida tudi ta ukrep bi utegnil republikansko vlado spraviti v neugoden politični položaj. Zato si Eisen-hotver prizadeva, da bi pridobil demokrate za izvajanje dvostrankarske politike. Pozval je bivšega predsedniškega kandidata Stevensona na sodelovanje pri pripravljanju te politike, zlasti sedaj, ko se pripravlja konferenca NA TO v Parizu. Stevenson je obljubil, da bo dajal svoje nasvete le »kot pripravnik«. Toda to je le fraza, za katero se skriva dejansko sodelovanje. Demokrati so zadnje čase o-stro kritizirali Eisenhoioerje-vo politiko in zato si Eisen-hotver in Dulles prizadevata pritegniti jih k čim večjemu
spešitve znanosti. Toda ne, sodelovanju. Toda spričo bli-
čeprav je to po zakonu izreč-1 njegov glavni poudarek je bil | žajočih se volitev nočejo de-
pač pa bljubljajo le »konstruktivno kritiko*.
Edini izhod konferenca velikih
Medtem ko je Etsenhoiver govoril o orožju po radiu in televiziji, je Nikita Hruščev naštel, kakšno orožje vse ima Sovjetska zveza, v obliki intervjuja, ki ga je dal dopisniku ameriške agencije United Press v Moskvi. Izrekel je prepričanje, da ZDA nimajo medcelinske rakete, ker da bi sicer že izstrelile svoj satelit. O sovjetski medcelinski raketi pa je dejal, da lahko doseže vsak cilj v ZDA. Zaradi tega se Sovjetska zveza ne straši vojaških oporišč NA TO, ki so razmeščena okoli nje, kajti s svojimi raketami bi jih lahko kaj kmalu uničila, Evropo bi spremenila »v pravo pokopališče«, prava bitka pa bi se bojevala na a-meriškem ozemlju.
Hruščev je poudaril, da je iz tega izhod edino le konferenca na najvišji ravni. Za to konferenco pa je potrebno sprejeti bandunška načela, t.j. načela miroljubne koeksistence, sicer bi konferenca bila brezsmiselna. Kar se tiče medcelinskih raket, pa je Hruščev predlagal ZDA, naj medse bojno tekmujejo, kakor se tekmuje s streljanjem na ka-rabino, da bodo videli, kdo kaj ima in kdo je močnejši.
Hruščev je med drugim tudi izjavil, da v Sovjetski zvezi ni mogoč pojav novega S talina in povratek v preteklost. O Molotovu je izjavil, da je bil »takoj za Stalinom». O Zukovu pa je izjavil, da je bil «diktatorskh in da si je domišljal, da bi lahko postal Stalin, čeprav ni bil niti »pol Stalina#. Sicer pa, je pripomnil Hruščev, je Zukov izvrsten vojak in zasluži odlikovanja, ki jih nosi. Ker pa ima že 61 let, potrebi1 je pn.ilek, ker je že dovolj delal ..
Francije, zaveznikov in arabskih narodov.
A. P.
Maršal Montgomcry pojde v pokoj
LONDON, 16. — Uraano javljajo, da bo maršal Montgome-ry na svojo zahtevo septembra prihodnjega leta zapustil mesto pomočnika vrhovnega poveljnika NATO v Evropi. Poročilo javlja, da je Montgome-ry zaprosil tudi, naj bi ga pooblastili, da se umakne iz aktivne službe britanske vojske od 20. septembra 1958 dalje. Njegova zahteva je bila sprejeta. Montgomery je pomočnik vrhovnega poveljnika NATO v Evropi od leta 1951. Sedaj ima 70 let.
Montgomeryjev naslednik bo verjetno britanski častnik. To mnenje so danes izrekli v glavnem štabu NATO. Toda do odstopa Montgomeryja bo poteklo še deset mesecev. Tedaj bo Montgomery imel 50 let aktivne službe.
BUENOS AIRES. 16. - Argentinska vlada je razpisala splošne volitve Za 23. februarja. V Buenos Airesu se je že začela volilna kampanja.
TRST
T8G GOLDONI 7 Tal. 23352.611«
jU^&UUeaticd
Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega in kinematografskega materiala APARATI ZA MIKROFILME ZNANSTVENI APARATI ELEKTRONSKI APARATI Popolne opreme materiala za fotomehaniko. za industrijo in za znanstvene zavode.
Na zahtevo sc pošljejo seznami VPRAŠAJTE NAS ZA NASVET
Ribarič Ivan
1M PO RT
EX PO RT
VSEH VRST LESA IN TBP1H GOHIV
TRST — ' Ul.lCA F. CH1SP1 U — TEL »3-5*2 ULICA UE1,1£ MU.IZIE II - TEL IM1I
CICLO A. MELILLO • JRST
(JI. A. Cacua 3
POSEBNE CENE
IZVOZ
S ALKO ŠEHIČ
SUKNO IN KONFEKCIJA
VELIKA IZBIRA SUKNA - USNJENIH IZDELKOV - KRZNA , SRAJC - PERILA - DEŽNIH PLAŠČEV ZA GOSPODE IN DA ME PLAČILNE O L XI Save TRST
Largo Barriera vecchia štev. 12 - III. nadstropje Telefon »6-5*1	---
TRST. UL. CICFMONE 8 Tel 38-138 37-725; 'elegr.. IMHFVPOHT •'MIFSTIC
U V A 7 A :	|	Z	V	A 7. A
I/snAovrslni /os. drva za	tehstil. kolonialno blago
kurjavo, grndbnni material	in raznovrstno stroje
SPECUl'Z'R4N0 PODJETJE Ih VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
Konfekcija
za jesen-zimo
je razstavljena v izložbah
PITISSI
TRST- KORZO IT ALI A 7
Za gospe:
Tailleurs - obleke - površniki dežni plašči - suknje
Za moške in otroke:
Obleke - jopiči - hlače dežni plašči - površniki -
suknje
Ali je potrebno reči?...
Gene, najugodnejše
GORICA - VIDEM - PORDENONE- PADOVA - VICENZA - MILAN