1 petek, 3. novembra 2023 Prva Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 3. novembra 2023, leto 8, šte­vil­ka 19 Poleti manj turistov Film o Vlastu Kopaču V Kamniku so zaradi posledic nedavnih neurij in obsežnih poplav, ki so občino prizadele na vrhuncu poletne turistične sezone, zaznali upad turistov. To so pokazali in potrdili tudi zadnji statistični podatki. Gledalci so prejšnji teden v dvorani na gradu Zaprice z navdušenjem pozdravili premierno projekcijo dokumentarnega filma Vlasto Kopač. Maša Likosar Igor Kavčič Kamnik – V Medobčinskem muzeju Kamnik z dokumentarnim filmom zaznamujejo 110. obletnico rojstva Vlasta Kopača (1913–2006). Film je avtorsko delo Janje Železnikar in Andreje Humar Gruden in je poklon Kopaču, njegovemu delu, pokončnosti, neuklonljivosti, ustvarjalni moči in enormnemu opusu risarja, grafika, arhitekta, oblikovalca, alpinista, gornika, smu- Obisk turistične destinacije Kamnik je bil v poletnem trimesečju letošnjega leta za dobrih 23 odstotkov manjši kot v enakem obdobju lani. / Foto: Alenka Brun gije, Poljske, Avstrije, Srbije in Španije. Sodelovanje ponudnikov Luka Svetec, v. d. direktorja Zavoda za turizem in šport Kamnik, meni, da je manjši obisk turistov glede na izredne razmere razumljiv. »Mnogi namestitveni ponudniki so bili namreč primorani zapreti svoje namestitve,« je pojasnil. Kamnik je po njegovem mnenju velika destinacija, ki je v danih razmerah vseeno omogočila, da nekatere turistične tokove preusmerijo na območja, ki jih ujme niso prizadele. »V letošnji sezoni je denimo večjo pozornost dobila Menina planina, saj je bila Velika planina dlje časa nedo­ stopna,« je dodal. Letošnja poletna sezona je pokazala, da bodo morali še več naporov vložiti v razvoj produktov po celotni destinaciji in več pozornosti nameniti upravljanju turističnih tokov. »Pri tem sta ključna pretok informacij in sodelovanje med ponudniki. Veseli me dejstvo, da je kar nekaj podjetij, ki delujejo v turiz- mu, nesebično priskočilo na pomoč prizadetim v poplavah, s čimer kažejo tudi izredno visoko pripadnost kraju,« je še poudaril Svetec. znana imena slovenske glasbene scene,« so dodali. Struktura gostov Na TIC-u so v septembru in oktobru beležili bistveno boljši obisk kot lani. Kamnik so denimo v septembru po začasnih podatkih SURS-a obiskali 2804 turisti, kar je le 108 turistov manj kot lani septembra. So pa turisti letos v septembru opravili več nočitev kot lani, in sicer 7260 (lani 6740). Zavod za turizem in šport Kamnik je bil zaradi poplave primoran odpovedati štiri Kul petke, od tega dva v sodelovanju s festivalom Kamfest, daljinsko pohodniško avanturo Highlander ter tradicionalne Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine. »Kljub temu smo konec septembra uspešno organizirali veliki dobrodelni koncert z naslovom Koncert za Kamnik: z glasbo gradimo prihodnost, kamor nam je uspelo privabiti Orkester Slovenske vojske in številna Ob tem na zavodu ocenjujejo, da bodo vedno težje razmere v gospodarstvu, energetska kriza, okoljska problematika z vsemi ukrepi in ter zaostrovanje političnih razmer v svetu znova najbolj prizadele ravno turistični sektor. »Pričakujemo zelo opazno spremembo strukture gostov, saj v srednji prihodnosti lahko pričakujemo obisk manjšega števila gostov, bodo pa ti imeli večjo kupno moč. Dejstvo je, da potovanja, nočitve doma in po svetu in s tem turizem postajajo luksuz in ne bo več samoumevno, da bo srednji sloj prebivalstva lahko potoval po svetu kot doslej. To pa še pomeni, da že letos in tudi v prihodnosti statistični podatki obiska in nočitev niso in ne bodo več glavni kazalec uspešnosti turistične destinacije, temveč premožnejši turisti, ki bodo lahko potrošili več denarja tako za nočitve kot doživetja,« še menijo na zavodu. Jeseni obisk boljši OBČINSKE NOVICE AKTUALNO ZANIMIVOSTI ŠPORT V novo šolo prvega septembra Evakuirali dolino Bistričice Protestantizem na Kamniškem Še naprej dobro skače Kamniški občinski svetniki so se na šesti redni seji med drugim seznanili s potekom gradnje Osnovne šole Frana Albrehta, obravnavali pa so tudi dva prostorska akta in več točk, povezanih s področjem komunale. Zaradi grozečega plazu Blato so minuli petek, ko je območje Kamnika znova zajelo neurje, evakuirali 114 prebivalcev iz doline Bistričice. Kamnik je bil v času reformacije ena izmed prvih in najmočnejših protestantskih enklav na ozemlju sedanje Slovenije. V Kamniku od nekdaj ne manjka talentov za smučarske skoke. Na to smo lahko ponosni. Po Roku Benkoviču, Matjažu Kladniku in Matjažu Pungertarju imamo zopet mladega skakalca, ki veliko obeta. stran 5 stran 8 stran 11 stran 2 PODJETNIŠKI KLUB KAMNIK, FUŽINE 134, KAMNIK Kamnik – Turistično destinacijo Kamnik je po začasnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) v poletni sezoni, torej v juniju, juliju in avgustu, skupaj obiskalo 14.862 obiskovalcev, kar je dobrih 4500 manj kot lani, ko jih je bilo 19.369. Med obiskovalci prevladujejo tuji turisti, teh je bilo 12.148, domačih gostov so zabeležili 2714. Skupaj je bilo v treh poletnih mesecih v Kamniku opravljenih 38.268 nočitev, lani v enakem obdobju pa slabih deset tisoč več. Tuji gostje so na Kamniškem prespali 31.405-krat, domači pa skoraj petkrat redkeje, opravili so namreč 6863 nočitev. »Obisk destinacije je tako v poletnem trimesečju letošnjega leta za dobrih 23 odstotkov manjši kot v enakem obdobju lani, od tega je bilo za dobrih 41 odstotkov manj domačih obiskovalcev ter za dobrih 17 odstotkov manj tujih gostov kot v lanski poletni sezoni,« so pojasnili na Zavodu za turizem in šport Kamnik. Tudi podatki za prvih osem mesecev nakazujejo na upad turistov. Kamnik je namreč v prvih osmih mesecih tega leta obiskalo 23.462 turistov (lani v istem obdobju 28.743), od tega 6177 domačih (lani 10.580) in 17.285 tujih turistov (lani 18.163). Po številu prihodov je bilo največ turistov iz Hrvaške, Nemčije, Češke, Italije, Francije, Nizozemske, Belgije, Madžarske, Avstrije, Poljske, Bolgarije in Izraela. Podatki kažejo, da je v prvih osmih mesecih pri kamniških namestitvenikih prenočilo skupaj 57.638 turistov (lani 72.234), od tega 13.607 domačih (lani 27.192) in 44.031 tujih turistov (lani 45.042). Na Kamniškem najpogosteje prespijo turisti iz Češke, Nemčije, Hrvaške, Italije, Nizozemske, Francije, Madžarske, Izraela, Bel- čarja, urednika, zbiralca, konservatorja, varuha naravne in kulturne dediščine in še mnogo več. Njegovo živ­ ljenjsko delo je Velika planina, ohranitev njene avtohtone arhitekture in dediščine ter razvoj turističnega naselja in infrastrukture. Film prikazuje srčnega človeka in intelektualca, ki je bil globoko predan svojemu poslanstvu, hkrati pa lepo zaobjema vso raznolikost Kopačevega dela. 6. stran 2 petek, 3. novembra 2023 Občinske novice Za pomoč pri orodjih eUprave Digi info točka v Kamniku deluje v prostorih območne obrtno-podjetniške zbornice. Aleš Senožetnik Kamnik, Ljubljana – Po vsej državi se je pred nedavnim odprlo prvih 62 Digi info točk. Ministrstvo za digitalno preobrazbo projekt izvaja skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Ena od točk je zaživela tudi v prostorih kamniške območne eno- generacijam, ki prav tako večkrat niso seznanjene z vsemi storitvami, ki so jim na voljo,« je povedala Jančar Rozmanova. Na info točkah bodo obiskovalcem pomagali pri uporabi elektronske osebne izkaznice in mobilne aplikacije, prijavi v elektronske storitve in pri elektronskem podpisova- Ekipa kamniških svetovalcev ob odprtju digi info točke / Foto: Aleš Senožetnik te Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Kot smo na kratko poročali že v prejšnji številki časopisa Kamničan-ka, je točka v Kamniku odprta ob ponedeljkih in sredah od 11. do 15. ure, ob torkih, četrtkih in petkih pa med 7. in 11. uro. Mag. Barbara Jančar Rozman, sekretarka na kamniški obrtno-podjetniški zbornici, je povedala, da so prvi obisk zabeležili že ob začetku delovanja info točke. Tako kot na preostalih točkah bodo tudi v Kamniku na voljo usposobljeni svetovalci, ki so jih na ministrstvu za digitalno preobrazbo certificirali, tako da bodo lahko svetovali in praktično pomagali obiskovalcem. »Točke niso namenjene zgolj starejšim, temveč tudi mlajšim nju, dostopu do informacij o delu državne uprave, dostopu do elektronskih storitev na portalu eUprava, registraciji in prijavi v portal SPOT, uporabi storitev eZdravja na portalu zVEM, dostopu do e-storitev ZPIZ, uporabi državnega davčnega portala eDavki, dostopu do elektronske zemljiške knjige, uporabi elektronskih vinjet na portalu DARS, storitvah v zvezi s študijem in štipendijami, storitvah Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na portalu Volos, osnovah kibernetske varnosti itd. Prvim 62 digi info točkam bo do 13. novembra sledilo še odprtje dodatnih 160 po vsej državi. OdgovornI uredniK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA OdgovornEGA uredniKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si Oglasno trženje: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 Zahvale, osmrtnice, NAROČNINE: osmrtnice@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2023 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 17. novembra 2023, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 9. novembra 2023. Šesta redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik V novo šolo prvega septembra Kamniški občinski svetniki so se na šesti redni seji med drugim seznanili s potekom gradnje Osnovne šole Frana Albrehta, obravnavali pa so tudi dva prostorska akta in več točk, povezanih s področjem komunale. Aleš Senožetnik Kamnik – Občinski svetniki so še v drugi obravnavi potrdili občinska podrobna prostorska načrta. Eden bo urejal območje gradnje stanovanjskih objektov v Godiču, drugi pa se nanaša na načrtovanje prostorskih ureditev, kar bo omogočilo kasnejši fazni razvoj obrtne cone v Motniku. S 27 glasovi za so svetniki v drugi obravnavi potrdili tudi Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje občine Kamnik. Kot je povedala dr. Marija Tadeja Ježek, vodja oddelka za urejanje prostora na kamniški občinski upravi, je namen programa opremljanja stavbnih zemljišč analiza obstoječe komunalne opreme na območju občinskega prostorskega načrta, uskladitev gradnje objektov in omrežij komunalne opreme ter pridobitev osnov za izvajanje obračuna komunalnega prispevka v skladu s trenutno veljavno zakonodajo. Dela v notranjosti šole Svetniki se na vsaki drugi seji seznanijo s potekom gradnje Osnovne šole Frana Albrehta. Z novostmi jih je seznanil predsednik gradbenega odbora Bogdan Pogačar. Trenutno v notranjosti šole v posameznih lamelah potekajo strojno- in elektroinštalacijska dela, poteka tudi polaganje mavčnokartonskih oblog ter tlakov, v zunanjem delu pa so v minulih mesecih potekale priključitve na javno komunalno infrastrukturo, tečejo pa tudi že dela za izdelavo zunanjega fasadnega ovoja objekta. Kot je povedal Pogačar, trenutno poteka usklajevanje Svetniki so se konec oktobra sestali na šesti redni seji. / Foto: Aleš Senožetnik novega (četrtega) aneksa, s katerim bosta določena končna cena in rok za dokončanje del. Izvajalec del je na občinsko upravo julija naslovil predlog za podaljšanje roka in priznanje režijskih stroškov, torej stroškov gradbišča, ki nastajajo zaradi podaljševanja roka, ki pa so ga na občinski upravi zavrnili. Odtlej poteka usklajevanje aneksa in po Pogačarjevih besedah je trenutno na mizi zadnji predlog izvajalca, ki ga še proučujejo. »Izvajalec meni, da krivda za podaljšanje roka ni vsa na njegovi strani, zaradi česar zahteva povrnitev režijskih stroškov. Mi smo zadevo predali v pregled nadzoru in supernadzoru, kjer so na podlagi njihovih računov izračunali pol manjši znesek od tistega, ki so ga zahtevali,« je pojasnil Pogačar, ki sicer dodaja, da morata obe strani priti do sporazuma, saj brez sklenjenega aneksa izvajalec ne more dokončati del. Šola bo dokončana aprila »Šola bo dokončana že prej, ampak pouk bo stekel 1. septembra. Po zadnjem predlo- Proslava v Golicah Zvonko Cvek Golice – Veterani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik Komenda so v soboto, 7. oktobra, v Golicah organizirali proslavo v spomin na delovanje manevrske strukture narodne zaščite v občini Kamnik v letu 1990 in na delovanje narodne zaščite v Tuhinjski dolini v času osamo- svojitvene vojne. Slavnostni govornik je bil Uroš Pirc, podžupan Občine Kamnik, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci Osnovne šole Šmartno, Mestna godba Kamnik in Ljudski pevci Tuhinjske doline. Program je povezovala Ivanka Bajde, ki je poudarila: »Spominjamo se dogodkov, ki so potekali na območju Tuhinjske doline. Ko se je gu, ki ga je poslal izvajalec, je dela sposoben dokončati že v aprilu, nato pa sledi še urejanje dokumentacije in pridobivanje uporabnega dovoljenja,« je na ključno vprašanje, kdaj se bodo učenci in učitelji lahko preselili v novo šolo, odgovoril Pogačar in ob tem dodal, da je s tem seznanjeno tako vodstvo šole kot tudi starši prek svojih predstavnikov. Kot je še dejal Pogačar, bi po zdajšnjih simulacijah, če bo šola res dokončana v aprilu, podražitve glede na inflacijo znašale 1,6 milijona evrov po indeksu. »Dodatno kreditiranje ni predvideno,« še dodaja Pogačar. Kot je znano, je občina najela 12,25 milijona evrov kredita, doslej so ga počrpali 10,4 milijona. Na kamniški občinski upravi se pripravljajo tudi na izvedbo razpisa za notranjo opremo šole. Kot je povedal Pogačar, je projektna dokumentacija bolj ali manj usklajena, trenutna projektantska ocena investicije v notranjo opremo pa znaša okoli 1,7 milijona evrov. Na vprašanje, ali se bo na strehi šole lahko namestila fotovoltaična elektrarna, je Pogačar odgovoril, da statična analiza konstrukcije to omogoča, a ne na celotnem delu strehe. Slovenija pripravljala na pot k samostojnosti, se je izkazala velika enotnost in posledično uspeh slovenskih oboroženih sil. Ena najpomembnejših nalog je bila ohranitev orožja, ki je bilo zato iz Kamnika odpeljano na skrivne lokacije. Tudi v naši okolici so bila od 1. oktobra 1990 dalje tajna skladišča orožja. Prevzele in hranile so ga družina Poljanšek v Zgornjem Tuhinju, družina Žavbi na Vasenem, družina Pestotnik na Pšajnovici, družina Žibert v Rakitovcu, družina Šimenc v Stebljevku in družina Urankar v Snoviku. Navedene družine so maja leta 2000 dobile republiško priznanje: naziv slovenska družina. Tudi zakonca Drolc iz neposredne bližine sta imela skladišče orožja in nudila zavetje vojakom.« Dogajanje se na ta dan začne zjutraj s pohodom po vaseh, kjer so bila tajna skladišča minsko-eksplozivnih sredstev, streliva in orožja. Svetniki tudi o zbiranju komunalnih odpadkov Pred zaključkom tokratne seje so svetniki v prvi obravnavi razpravljali še o predlogih odloka o izvajanju obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občin Kamnik in Komenda ter odloka o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občin Kamnik in Komenda. S sprejetjem prvega odloka bodo opredeljeni način, predmet in pogoji opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe, drugi odlok pa predstavlja koncesijski akt, s katerim bodo določeni predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje obvezne gospodarske javne službe, hkrati pa odlok ureja tudi druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije. 3 petek, 3. novembra 2023 Občinske novice Ob dnevu suverenosti Poteka sanacija plazov Na nekaterih najbolj ogrožajočih plazovih, ki so se sprožili po avgustovskih poplavah, so začeli sanacijo. V spomin na dan, ko je slovensko ozemlje zapustil še zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade, so slovesnost pripravili tudi v Kamniku. Aleš Senožetnik Kamnik – Po avgustovskih poplavah se je v kamniški občini sprožilo blizu dvesto plazov, med njimi je nekaj tudi takšnih, ki so poškodovali ali ogrozili stanovanjske objekte. Kot pravijo na kamniški občinski upravi, so takoj začeli iskati strokovnjake s področja geologije, gradbeništva in statike, ki so po opravljenih ogledih začeli izdelovati geološko-geotehnične elaborate s predlogi za sanacijo. »Pri tem poudarjamo, da mora občina vsak projekt pred izvedbo posredovati v potrditev na državno tehnično pisarno in šele po njihovi potrditvi je izpolnjen pogoj, da lahko izvedemo naročilo,« še dodajajo na občinski upravi. V polnem teku so že dela na plazu na naslovu Županje Njive 1. Družba Bakti bo dela opravila za dobrih 221 tisoč evrov. Izvajalec del je že Aleš Senožetnik Kamnik – Pri spominskem znamenju pred Domom kulture Kamnik sta Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik Komenda in Policijsko veteransko društvo Sever Ljub­ ljana, odbor Kamnik - Komenda, pred dnevom suverenosti pripravila slovesnost v spomin na 25. oktober 1991, ko je slovensko ozemlje zapustil še zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade. Kot je dejal slavnostni govornik dr. Tomaž Čas, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever, naj nas dan suverenosti opozarja na spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter človečnost in spominja na to, »da moramo to, kar nas je ohranilo skozi stoletja, v današnjem času ohranjati in negovati bolj zvesto in zavzeto kot kadarkoli prej v svoji burni zgodovini«. »Na ta dan je Slovenija ne le formalnopravno, temveč tudi dejansko postala suverena država, na katero smo bili in smo ponosni tudi danes,« je povedal o pomenu takratnih dogodkov in poudaril, da sta predlog za razglasitev 25. oktobra za dan suverenosti državnemu Priznanje združenja Sever je prejel mag. Zvonko Cvek. / Foto: Aleš Senožetnik zboru podali prav obe veteranski organizaciji. Opozoril je tudi na potvarjanje zgodovine in osamosvojitvenih procesov ter zavrnil namigovanja, da je bila teritorialna obramba razorožena, hkrati pa poudaril, da gre za popolno razorožitev Jugoslovanske ljudske armade zasluga predvsem slovenski milici in teritorialni obrambi ter slovenskemu ljudstvu. Predsednik Odbora Policijskega veteranskega društva Kamnik-Komenda Janko Brinovec je zbrane pozdravil v imenu organizatorjev, nagovorila pa jih je tudi podžupanja Romana Učakar. Oba sta izpostavila, da sta za postavitev obeležja, pred katerim je potekala proslava, zasluženi tudi obe veteranski združenji. Na prireditvi, ki so jo poleg zastavonoš veteranskih organizacij pospremili člani Kvarteta Krt ter Mestne godbe Kamnik in recitator Goran Završnik, povezoval pa jo je Tone Ftičar, so podelili tudi srebrni znak združenja Sever mag. Zvonku Cveku, dolgoletnemu predsedniku Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda, za zasluge tudi pri prepoznavnosti in uspešnem delovanju združenja Sever. »Če se spomnim časov izpred kakšnih dvajsetih let, smo z organizacijo Sever stali še na dveh bregovih. Do danes pa smo stkali zelo dobre prijateljske vezi in pa tudi sodelovanje na vseh področjih,« je Zvonko Cvek povedal ob tej priložnosti. Odprli povezovalni hodnik odstranil drevje in grmovje z brežine ter začel vrtati sidrne luknje za pasovna sidra, začeli pa so tudi že odstranjevati zemljo s pobočja. Zaključeno je tudi javno naročilo za urgentno sanacijo plazu na naslovu Županje Njive 2a. Kot poročajo z občinske uprave, bo dela opravilo podjetje Bakti, in sicer za dobrih 113 tisoč evrov. Plaz bodo sanirali z visokonateznimi mrežami in vgradnjo pasivnih sider. Teče pa tudi že postopek javnega naročila za izdelavo zaščitnega opornega zidu nad objektoma Stahovica 12a in 13. Kot še dodajajo na kamniški občinski upravi, pa tudi na plazovih, kjer so zaradi ugotavljanja geomehanske sestave tal potrebne raziskovalne vrtine, že tečejo dela, saj v najkrajšem možnem času želijo zagotoviti, da bodo občani lahko varno živeli v svojih domovih. V občini potekajo sanacije plazov. / Foto: Občina Kamnik Na Glasbeni šoli Kamnik so odprli povezovalni hodnik, s katerim je učencem in učiteljem omogočeno lažje prehajanje med obema deloma šole. hodnika povedal ravnatelj šole Rok Spruk. V minulih letih so dodatne prostore adaptirali, med letošnjimi poletnimi počitnicami pa so se lotili še gradnje povezovalnega hodnika, s čimer so učencem in učiteljem olajšali prehajanje med prostori. Glasbena šola namreč deluje pod isto streho, Povezovalni hodnik sta odprla ravnatelj glasbene šole Rok Spruk in podžupanja Romana Učakar. / Foto: Egon Bajt Informacija o delovanju tehnične pisarne Občine Kamnik a na dveh naslovih, zato se je hodnik izkazal kot primerna rešitev za povezavo med obema deloma šole. Dela so bila dokončana do 1. septembra, tako da je pouk lahko nemoteno stekel že ob začetku šolskega leta. Izdelava gradbene dokumentacije je stala dobrih pet tisoč, gradbena dela pa nekaj manj kot 87 tisoč evrov. Dokumentacijo je izdelala Nika Učakar iz podjetja Arhicenter, gradbena dela pa je opravilo podjetje Ural iz Kamnika. Izdelava gradbene dokumentacije je stala dobrih pet tisoč, gradbena dela pa nekaj manj kot 87 tisoč evrov. Od tega je Občina Kamnik sofinancirala štirideset tisočakov, preostanek pa je iz privarčevanih sredstev iz preteklih let prispevala Glasbena šola Kamnik. Občanke in občane obveščamo, da je bila ustanovljena tehnična pisarna Občine Kamnik, ki deluje z namenom koordinacije izvedbe sanacijskih ukrepov za odpravo posledic naravne nesreče na javni infrastrukturi in izvedbe sanacije zemeljskih plazov za zavarovanje objektov. www.kamnik.si Kamnik – Potreba po povezovalnem hodniku se je pokazala že leta 2014, ko je glasbena šola na Ljubljanski 1 pridobila 17 učilnic in prostor za šolsko knjižnico. »Teh prostorov smo se učitelji in učenci zelo razveselili, saj je bila šola pred tem razdrobljena po različnih lokacijah, kar je močno oteževalo organizacijo in izvedbo pouka. Najprej smo imeli te prostore zgolj v najemu od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v letu 2020 pa jih je Občina Kamnik odkupila in nam jih zaupala v upravljanje,« je ob odprtju Informacije o poteku sanacije, potrdila o vpisu v sistem Ajda ter druge informacije v zvezi z odpravo posledic naravne nesreče lahko pridobite na elektronskem naslovu tehnicna.pisarna@kamnik.si ali telefonski številki 030 363 034, in sicer v delovnem času Občine Kamnik. Možnost prejema solidarnostne pomoči vsem, ki so utrpeli škodo v avgustovskih poplavah CSD Osrednja Slovenija vzhod, enota Kamnik, obvešča, da občani, ki so utrpeli škodo zaradi poplav in zemeljskih plazov, lahko oddajo vloge za solidarnostno pomoč v ta namen še do 31. 12. 2023 na Vlogi za izredno denarno socialno pomoč (obrazec za IDP 8,43). Vloge lahko oddate osebno na naši enoti, na Usnjarski 8 v Kamniku, pošljete po pošti ali na elektronski naslov gpcsd.kamni@gov.si. www.kamnik.si Aleš Senožetnik Dokazila o namenski porabi bo po izdani odločbi treba predložiti do 30. 6. 2024. 4 petek, 3. novembra 2023 Občinske novice, mnenja Prejeli smo Zahvala Spoštovani gasilci PGD Motnik in ostali gasilci, ki ste nam priskočili na pomoč! Z besedami težko izrazimo hvaležnost in spoštovanje, ki ju čutimo do vas in vašega izjemnega dela. Vaša predanost in pogum sta izjemna in ne moremo dovolj poudariti, kako pomembno je bilo, da ste bili tam z nami v trenutku naše stiske. Vaše delo je neprecenljivo in zanj se vam iskreno zahvaljujemo. Naj vas varuje in podpira sveti Florjan! Družina Semprimožnik (Ofarjevi) iz Motnika Krepitev Kreativne četrti Barutana Kamnik – Južni del Smodnišnice kljub začasnemu zastoju ob pridobivanju uporabnih dovoljenj živi. V Ključavničarstvu potekajo individualne vaje, v skladiščih ob industrijskem tiru pa so našli prostore Javni zavod za kulturo, Javni zavod za turizem in šport Kamnik, taborniki, nevladni kulturniki, prostor pa je ostal tudi za skladiščenje različnega materiala, povezanega z avgustovskimi poplavami. Kreativna četrt Barutana iz dneva v dan dokazuje, da mora to območje ostati v lasti Občine Kamnik – z namenom zagotavljanja podpornega okolja lokalnim družbenim dejavnostim. A. Ž. Urejanje športnega parka Kamnik – Nadaljuje se urejanje Športnega parka Virtus. Izvajalec je odstranil obstoječo ograjo na vzhodni in severni strani ter jo na vzhodni strani nadomestil z novo. Vgrajuje se pas pranih ploščic, postavljeni so tudi stebri za lovilno mrežo. Začenja se tudi postavitev štirih stebrov za razsvetljavo, ki bodo omogočali treninge v poznopopoldanskih in večernih urah. A. Se. Ohranjanje in razvoj podeželja Modra Pantone: 313C CMYK: 100, 0, 8, 13 RGB: 0, 154, 199 Rdeča Pantone: Red 032C CMYK: 0, 90, 86, 0 RGB: 239, 65, 53 Razvoj Tuhinjske doline Viharno poletje – delovna jesen Klavdija Hribar, Lista Mateja Slaparja Anton Iskra, NSi Kamnik Tuhinjska dolina, čudovita zelena pokrajina, posejana s številnimi naselji, bogato etnološko dediščino in razvijajočim se turizmom, je bila, zanimivo, v srednjem veku celo prometno pomembnejša od ceste čez Trojane. S preusmeritvijo prometa se je potem v preteklosti predalpski dolini, ki predstavlja površinsko velik del občine Kamnik, posvečalo manj pozornosti kot drugim delom občine Kamnik. Ob razvoju Term Snovik in prizadevanjih številnih posameznikov, ki so se v zadnjih letih zavzeli za enakomernejši razvoj, smo lahko priča mnogim projektom izgradnje cestne infrastrukture, kanalizacije, obnove ... Čeprav se ob postavitvi semaforja za urejanje prometa v času del pojavi občasna nestrpnost voznikov, delim mnenje večine prebivalcev Tuhinjske doline, ki navdušeno opazujemo izgradnjo novih pločnikov, prehodov za pešce in pokritih avtobusnih postaj. Vse to pešcem, še posebno otrokom, zagotavlja varnejše gibanje ob cestah. Kljub številnim pridobitvam pa ostajajo deli, kjer bi bilo treba pločnike še dograditi, na primer ob glavni cesti v vasi Potok iz smeri Kamnika proti Vranskemu, natančneje od prehoda za pešce do mosta čez reko Nevljico na desni strani. Ta del vsakodnevno prečkajo turisti, šolske Letošnje poletje nam je v občini Kamnik z dvema ujmama, neurjem 19. julija in še posebno poplavami 4. avgusta, naložilo obilo dela, saj odpravljanje posledic traja že poltretji mesec. Zaradi stroškov in dodatnih sredstev je morala občina na četrti izredni seji 6. septembra sprejeti tudi rebalans proračuna, ki smo ga v svetniški skupini NSi Kamnik soglasno podprli. Direkcija RS za vode izvaja številne intervencijske ukrepe v porečju Kamniške Bistrice: v Šmarci gradi 300-metrski intervencijski nasip, ki naj bi bil končan še ta mesec, na številnih deloviščih v naši občini pa izvaja sanacijo vodotokov, da bi zagotovila večjo pretočnost, odstranila naplavine in plavje ter popravila poškodovane brežine. Občina Kamnik pa se predvsem posveča intervencijski sanaciji številnih plazov, ki ogrožajo hiše občanov oz. so jim poškodovali ali celo porušili domove. Občina je morala k sodelovanju najprej pozvati ustrezne strokovnjake. Vse projekte za sanacije mora občina pred izvedbo posredovati v potrditev državni tehnični pisarni, kar je pogoj za izvedbo naročila. Številne sanacije so še v teku, nekatere pa so že končane. V sodelovanju s strokovnjaki si občina prizadeva, da bi bili projekti za urgentne sanacije plazov čim prej pri- skupine in drugi, saj vodi do izvira termalne vode in je zato dobro obiskan. V vasi Podhruška, ki leži ob glavni cesti, je že urejen pločnik, za zdaj pa še nima prehoda za pešce in bi ga bilo treba urediti. Za vse uporabnike avtobusnih povezav, ki jim pokrita avtobusna postaja predvsem v slabem vremenu zagotovo izboljša izkušnjo, bi bilo te prav tako smiselno urediti v vaseh Potok in Loke v smeri proti Kamniku. Omenjena dolina je s svojimi naravnimi danostmi raj za športne navdušence. Razgiban teren, urejene pohodniške poti in druge oblike rekreacije privabljajo tudi čedalje več rekreativnih kolesarjev, kar že nekaj časa vzbuja željo po ureditvi kolesarske povezave Kamnik– Vransko. Aktivnosti za uresničitev 26 kilometrov dolge kolesarske povezave so na Občini Kamnik že začeli, zato se v prihodnosti nadejamo nove pridobitve za varno rekreacijo in trajnostno mobilnost. pravljeni, nato pa potrjeni in izvedeni, saj želi svojim občanom zagotoviti varno bivanje v njihovih domovih. Katastrofalne poplave so še posebno hudo prizadele kolesarsko povezavo Kamnik–Godič. Na tej je občina najprej zagotovila interventno prehodnost, zdaj pa se nadaljujeta čiščenje terena in popravilo poškodb. Poplavne vode so namreč kolesarsko pot razdejale in hkrati nanesle tudi velike količine različnega materiala. Poleg vsega naštetega je morala občina odpraviti še precejšnjo škodo zaradi viharnega vetra 19. julija, nekaj na stavbi OŠ Toma Brejca, še veliko več pa na številnih zgradbah, igriščih in zelenih površinah enot Vrtca Antona Medveda Kamnik. V NSi Kamnik smo prepričani, da bodo vsi ti napori občine in države ne le vzpostavili stanje, kakršno je bilo pred poplavami, temveč tudi izboljšali odpornost infrastrukture in predvsem povečali varnost naših občanov v prihodnje. Kamnik – V Čebelarskem društvu Kamnik se bo začel tečaj za čebelarje začetnike. Prvo izobraževanje in spoznavna delavnica bosta takrat, ko bo omogočen dostop na Kopišča v Kamniški Bistrici. Minuli petek sta bila odpovedana. M. L. Pobude krajanov vedno dobrodošle Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina MS Matjaž Šporar, vodja svetniške skupine NSi Kamnik Mnenje občinskega svetnika Tečaj za čebelarje začetnike Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina NSi Način življenja v sodobnem svetu, hiter ritem zaposlenega človeka, vpliva tudi na to, da se spreminjajo prehranske navade prebivalstva. Zato je treba večjo skrb nameniti pomenu prehrane, da bo ta zdrava in kakovostna, oskrba z njo pa nemotena. Spodbuditi je treba zanimanje potrošnika za kakovostno hrano lokalnega izvora in ozaveščati o številnih koristih, ki jih ima za zdravje in okolje. Prednost lokalno pridelane hrane so tudi kratke transportne poti, z nakupom le te pa prispevamo tudi k razvoju slovenskega kmetijstva. V svetniški skupini Nove Slovenije podpiramo prizadevanja, da se mladim kmetom pomaga pri izobraževanju, s čimer bi pri zagonu dejavnosti dvignili raven izobrazbe, ki je potrebna pri gospodarnem upravljanju kmetijskih gospodarstev. Spodbujanje prenosa znanja pospešuje uvajanje inovativnih kmetijskih tehnologij in trajnostnega upravljanja gozdov, na podeželskih območjih pa krepi konkurenčnost in sposobnost preživetja kmetij. Kakovostno trženje kmetijskih proizvodov bo prispevalo tudi k višji stopnji gospodarskega ra- zvoja podeželskih območij, k obvladovanju tveganj v kmetijstvu ter obnovi in ohranjanju ekosistemov, ki so tako pomembni za trajnostni razvoj okolja, v katerem živimo. Občinski razpis za ohranjanje in razvoj podeželja gre v pravo smer, saj s štipendijami že pomaga mladim prevzemnikom kmetij. Pomladitev nosilcev kmetijskih gospodarstev bi tako omogočila ohranitev kmetij, kar bo vplivalo na boljšo obdelanost krajine in hkrati zagotavljanje zadostne ponudbe zdrave in kakovostne, lokalno pridelane hrane, od česar bi imeli korist vsi prebivalci Kamnika. Sočasno bi občina in pristojne službe lahko pospešile postopke, ki vključujejo spremembe OPN prav za potrebe širitev in razvoja kmetij in njihovih dopolnilnih dejavnosti. Trenutno je kmetij, ki imajo sodobno zgrajene in opremljene hleve, malo, hitrejši postopki pa bi v razpršeni občini, kot je Kamnik, omogočili, da bi naravne danosti izkoristili v svoj prid. Povečanje števila tako majhnih kot tudi srednje velikih kmetij pa lahko dolgoročno vpliva na to, da bo naša krajina ostala urejena in obdelana. Tu velja omeniti tudi razvoj turizma, ki bi zagotovo pritegnil mlade nosilce kmetij, da se s svojo raznovrstno ponudbo hrane vse bolj vključujejo v turistično ponudbo podeželja, obenem pa pomagajo oživiti tudi kulinarično zgodbo Okusi Kamnika. Mnenje občinske svetnice Po objavi prispevka v minuli številki našega časopisa, v katerem sem razmišljal o morebitni prenovi krožišča na Duplici, sem kot občinski svetnik dobil številne odzive in nova vprašanja. Občanom je pobuda všeč, saj so prepričani, da bi promet tako potekal hitreje in varneje. Z razmišljanji se je oglasil tudi sosed iz Jamove ulice, ki že de- setletja kritično spremlja življenje na Duplici. Pravi, da gre za mirno sosesko. Bila bi še mirnejša, če bi nam uspelo ustaviti prehitre voznike na Groharjevi in Jelovškovi ulici. Samo oznaka Cona 30 ni dovolj, še posebno za »divjake« na motorjih. Sprašujem se, ali bi jih ustavili »ležeči policaji«. Kot vrtičkar je krajan vesel, da je zadnja leta manj onesnaženja iz bližnje kurilnice, čeprav večkrat zazna neprijeten vonj, ki mu težko določi lokacijo. Vse gostejšega prometa po Ljubljanski cesti so se prebivalci žal morali navaditi, a opozarja, da je vse preveč voznikov, ki jim ni mar za rdečo luč na semaforju. Hitrosti nekaterih voznikov osebnih avtomobilov od Pošte do industrijsko-obrtne cone Stol so mnogokrat zastrašujoče. Ne zavedajo se, da gre za nevarno cesto, kjer ni kole- sarskih stez in so kolesarji še posebno v nevarnosti. Nekateri moji sosedje so navdušeni, da je nekdanji Mercator dobil mirnega lastnika, saj prej mnogo noči niso mirno spali. Okolica je urejena, k temu pa veliko prispeva tudi ograja za zabojnike z odpadki na nasprotni strani parkirišč te trgovine. Žal pa se s tem še ne morejo pohvaliti prebivalci blokov na koncu Groharjeve, kamor romajo smeti od vsepovsod. Ob koncu tedna sem se sprehodil po povezovalni cesti od Pošte mimo »pasje šole«. Na nasprotni strani ob Metuljčku pa sem občudoval drevesa, ki so zrasla po izgradnji ceste. Kako lep park za sprehajalce in prebivalce bi lahko ustvarili, sem razmišljal, morda bi bila vmes zanimiva otroška igrala, kakšna naprava za fitnes … Pa se mi pridruži stanovalec in pove, da so se v Metuljčku o tem pred leti že pogovarjali, a je žal ostalo le pri zamislih. Vesel sem, da občani s svojimi pobudami aktivno sodelujejo pri izboljšanju kakovosti življenja v lokalni skupnosti. V svetniški skupini Liste Mateja Slaparja ideje ljudi večkrat v obliki pobud ali vprašanj predamo občinski upravi, saj spodbujamo dobre zamisli in projekte ter želimo, da se uresničijo. Pobude krajanov so nam v pomembno oporo pri pripravi programov in občinskega proračuna – za naše skupno zadovoljstvo. Miroslav - Miro Bider, občinski svetnik Liste Mateja Slaparja 5 petek, 3. novembra 2023 Aktualno Evakuirali dolino Bistričice Minuli petek, ko je območje Kamnika znova zajelo neurje z močnimi padavinami, je bila zaradi znakov možnih premikov zemljine pod planino Osredek in v smeri proti t. i. Blatom odrejena evakuacija 47 potencialno ogroženih objektov v dolini Bistričice. Izvedli so jo gasilci ob pomoči policije. Maša Likosar Zgornje Stranje – Kot so pojasnili na Občini Kamnik, so v telovadnico OŠ Stranje evakuirali 114 oseb, sočasno pa so urejali tudi začasne nastanitve v primeru potrebe po daljši evakuaciji. Štab Civilne zaščite Občine Kamnik je od nadzornikov terena prejel ustrezne informacije ter fotografski material za oceno stanja. »Podrobnejša analiza informacij je nakazovala na nenevarno dogajanje,« so navedli na Občini Kamnik. Območje plazu so spremembe stanja, kar pa bi potencialno lahko pomenilo petkovo neurje. K sreči ni prišlo do poslabšanja stanja, ki bi lahko ogrozilo življenja in premoženje prebivalcev v dolini. Je pa potrebna nadaljnja pozornost, še posebno ob ekstremnih vremenskih pojavih,« so dodali na občini. Kot je pojasnil vodja intervencije Jože Oblak, je bilo sicer največ težav v dolinah Kamniške Bistrice in Črne, kjer je padla glavnina dežja. Občina Kamnik je ob tem pristopila k urejanju pretočnosti rek ter izvedla nujne preventivne ukrepe za zaščito objektov in infrastrukture. V intervenciji je sodelovalo več kot 178 gasilcev prostovoljnih gasilskih enot Gasilske zveze Kamnik in pogodbena podjetja ter gradbena mehanizacija, ki jo je aktiviral občinski štab Civilne zaščite. Na terenu je bilo dan in noč po Oblako- si ogledali tudi s pomočjo policijskega helikopterja. »Pregled iz zraka je potrdil oceno terenskega ogleda, zato so predstavniki štaba Civilne zaščite Občine Kamnik vse evakuirane osebe ob 17. uri v telovadnici OŠ Stranje obvestili, da se lahko varno vrnejo na svoje domove,« so dodali. Omenjeni plaz sta si sicer že takoj po avgustovskem neurju ogledala geomehanik in geolog. »Ocenila sta, da v danem trenutku ni predstavljal nevarnosti za naselja v dolini do bistvene V telovadnico Osnovne šole Stranje so minuli petek evakuirali 114 oseb. / Foto: PGD Kamnik vih besedah prisotnih več kot 50 bagristov. »S pomočjo mehanizacije smo preprečili najhujše, reke so bile namreč ves čas pretočne, zato objekti niso bili ogroženi, zgodil se je le kakšen manjši vdor vode v garažo,« je poudaril Oblak in še dodal, da sta bili v tem tednu ob plazu Blate prisotni opazovalni ekipi gasilcev. Kaj pa, če se kar lotimo … S taktičnim urbanizmom do prijetnejših in varnejših mestnih prostorov Številna mestna središča se srečujejo s prometnimi zamaški, onesnaženim zrakom in omejenim prostorom za pešce. Obstajajo rešitve, ki se s temi izzivi spoprijemajo hitro in učinkovito, skupaj s prebivalci. S pomočjo gradbene mehanizacije so ob petkovem neurju preprečili najhujše. / Foto: Občina Kamnik Predstavljajte si začasne urbane vrtove, ulične poslikave, t. i. pop-up kioske ali premično urbano pohištvo. To je taktični urbanizem! Sodobni pristop k oblikovanju mest, ki s preizkušanjem preprostih in začasnih sprememb na ulicah, trgih in parkih ustvarja živahnejše in prijetnejše mesto. Drugi karierni sejem Aleš Senožetnik Kamnik – V kamniški športni dvorani bo naslednji četrtek, 9. novembra, potekal drugi karierni sejem, ki ga organizirajo v KIKštarterju v sodelovanju s Podjetniškim klubom Kamnik in Občino Kamnik. Sejem bo potekal od 8. do 18. ure. Dopoldne bodo za osnovnošolce iz kamniških osnovnih šol orga- nizirali interaktivne delavnice, spoznavanje poklicev in predstavitve podjetij. Popoldne pa bodo dijaki, iskalci zaposlitve in drugi zainteresirani imeli priložnost za odkrivanje kariernih možnosti ter iskanje novih izzivov. Udeležba na sejmu je brezplačna, seznam sodelujočih podjetij na sejmu pa je objavljen na spletni strani Podjetniškega kluba Kamnik. Hitre in prilagodljive rešitve za boljše javne prostore Taktični urbanizem omogoča hitro ukrepanje in poceni rešitve za izboljšanje javnih prostorov. Testne postavitve prebivalcem olajšajo predstavo o načrtovanih spremembah, občinam pa omogočijo, da prostorske posege pred izvedbo trajnih ureditev najprej preverijo pri uporabnikih mesta. Ob tem se običajno izmeri tudi, kako nove, hitre rešitve vplivajo na kraj – kaj se zgodi s prometom in ali se poveča število pešcev ter obiskovalcev. Perovo – Ob Titanovi brvi na Perovem je bilo v spomin dvema skojevcema leta 1965 postavljeno spominsko obeležje, ki je današnjo obliko dobilo leta 1981, ko je bil postavljen granitni blok iz Oplotnice pod Pohorjem. Spomenik je zasnoval znani arhitekt Vlasto Kopač. Zaradi bližine vegetacije sta bila kamnita skala in napis močno prekrita z algami, zato je Občina Kamnik letos izvedla restavratorsko-konservatorsko obnovo spomenika. Evidentiran je v državnem registru kulturne dediščine, zato so vsa dela potekala po navodilih pristojne konservatorke iz ZVKD Kranj. Uredili so tudi neposredno okolico, očistili so dva portalna kamna pri mostu, ki sta del kompozicije spominskega obeležja. Na vse kamnite dele so po izvedenih delih nanesli hidrofobno zaščito. M. L. Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik Obnovili spomenik pri Titanovi brvi Izkušnje kažejo, da intervencije v obliki začasnih sprememb na ulicah nanje privabijo otroke in starejše, pešce in kolesarje, več ljudi pa se zaradi prijetnejšega urbanega okolja odloči kratke razdalje premagati peš. Manj prometa pomeni manj hrupa, boljši zrak in več varnosti v mestu. Načrtovanje mest, ki se naslanja na taktični urbanizem, tako krepi sodelovanje v lokalni skupnosti ter spodbuja številne nove uporabe mestnega parterja. Predstavljajte si začasne urbane vrtove, ulične poslikave, t. i. pop-up kioske ali premično urbano pohištvo. To je taktični urbanizem! Sodobni pristop k oblikovanju mest, ki s preizkušanjem preprostih in začasnih sprememb na ulicah, trgih in parkih ustvarja živahnejše in prijetnejše mesto. Kamniku intervencije taktičnega urbanizma niso tuje. Skupina Štajn je že v letu 2010 razvila Urbani test – projektni pristop k novim prostorskim investicijam. Na podlagi izkušenj začasnih ukrepov taktičnega urbanizma in s skupnim sodelovanjem Občine Kamnik ter lokalne skupnosti smo uvedli Začetek rekonstrukcije Glavnega trga leta 2017 enosmerni promet skozi mestno središče. S tem so se v zadnjem desetletju občutno izboljšali pogoji za kolesarje in pešce, mesto pa je postalo prijetnejše in prijaznejše za prebivalce. Sloneč na dediščini omenjenega projekta in večletnih prizadevanjih za vzpostavitev trajnostne mobilnosti, je Občina Kamnik letos marca postala vodilni partner evropskega projekta PopUpUrbanSpaces. V treh letih trajanja projekta bomo intervencije taktičnega urbanizma preizkušali ob boku evropskih in trajnostno usmerjenih mest, kot so Ferrara, Bamberg, Varaždin in Krems. Tako se nam obeta priložnost za ponovno preizkušanje inovativnih urbanih rešitev v našem mestu, ki bodo pomagale oživiti in izboljšati mestno okolje. Besedilo: IPoP in Občina Kamnik Intervencija skupine Štajn v Kamniku leta 2010 PopUpUrbanSpaces PopUpUrbanSpaces 6 petek, 3. novembra 2023 Kultura Film o Vlastu Kopaču V Medobčinskem muzeju Kamnik so ob 110. obletnici rojstva Vlasta Kopača pripravili dokumentarni film o tem za Kamnik tako pomembnem Slovencu. Avtorici Janja Železnikar in Andreja Humar Gruden sta film pred dnevi prvič pokazali občinstvu – v do zadnjega sedeža polni dvorani na gradu Zaprice. 1. stran Avtorici filma Janja Železnikar in Andreja Humar Gruden / Foto: Igor Kavčič ma sodelovali s Katjo Šturm, sorodnico po Vlastovi ženi Zori. O življenju in delu ter Veliki planini Približno uro in 15 minut dolg film o Vlastu Kopaču ima dva dela, prvi je dokumentarni pregled o njegovem življenju ter delu in je zasnovan kronološko, v drugem pa spoznavamo pomen njegovega delovanja na Veliki planini. Spremljamo ga od rojstva in skozi šolske dni, gimnazijo, ki jo končal v Splitu, ter vrnitev v Ljubljano, da bi študiral arhitekturo Bliskavice skozi okno Aleš Senožetnik Kamnik – V galeriji Foto kluba Kamnik se je pred nedavnim s svojo prvo samostojno razstavo predstavil Erik Rak, sicer dijak Srednje medijske in grafične šole Ljubljana. V objektiv je skozi okno domače hiše lovil strele v poletni nevihti. »Proces ustvarjanja teh fotografij je Erik Rak / Foto: osebni arhiv bil navdihujoč. Vsaka slika, ki jo vidite na razstavi, je edinstvena zgodba o moči narave. Strele so nepredvidljive, a čarobne,« je ob razstavi, ki jo je poimenoval Bliskavice skozi okno, zapisal mladi avtor, sicer tudi član kamniškega fotografskega kluba. Razstava je bila na ogled do sredine oktobra. pri prof. Jožetu Plečniku. Bil je njegov študent in tudi zaposleni risar. V prve črte, skice, risbe in prve hribovske uspehe Vlasta Kopača je zarezala druga svetovna vojna, še pred njo je leta 1938 vstopil v komunistično partijo. Med vojno je delal za osvobodilno gibanje, risal je letake, prapore, čine, ponarejal dokumente, prepustnice, čeke … Skozi prispevke, ki jih hrani arhiv Televizije Slovenija, v filmu spregovori tudi sam Vlasto Kopač, na primer o aretaciji in času, ki ga je preživel v koncentracijskem ta- Arhivski posnetek Vlasta Kopača RTV Slovenija v filmski projekciji / Foto: MMK z njim delili svoj čas, svoje zgodbe, legende, izročilo, predmete, znanje, pesmi in veselje. Prav zaradi njih si je verjetno prizadeval, da bi ohranila prvinsko, neokrnjeno podobo. Veliki planini in Kopačevemu delu na njej in zanjo je posvečen zadnji del filma. Odličen odziv občinstva Film je izjemno bogat tudi s slikovnim materialom, dokumentarnimi posnetki z izjavami in izseki intervjujev za RTV, o Vlastu Kopaču in njegovem delu pa spregovorijo tudi hči Mojca, dr. Marjanca Klobčar z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, Sabina Ravnikar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter prijatelj iz gorniških vrst France Malešič. »Vesela sem, da je bil danes film tako lepo sprejet,« je povedala soavtorica filma Andreja Humar Gruden. »Z Janjo sva ga pripravljali z veseljem in predvsem velikim občudovanjem do človeka, ki je deloval na toliko področjih in ustvaril tako veliko. In to v enem samem življenju.« Podobno razmišlja tudi France Malešič: »Film je izredno lep. Preprosto ga ne moreš prenehati gledati, ko znova vidiš, kako lepa je Velika planina in kako nenavaden gospod je bil Vlasto, kako vsestranski in vedno pripravljen pomagati vsakomur. Takega ga imamo v spominu tisti, ki smo ga poznali.« Film se konča s posnetkom stare pesmi o slovesu vojaka od dekleta, ki jo prepeva Vlasto Kopač. »Gre za posnetek, v katerem pripoveduje, kako se je od domačinov učil starih pesmi,« pove dr. Marjanca Klobčar. »Vse čestitke avtoricama. Film je dejansko zaobjel vso raznolikost Kopačevega dela. Lepo je obogaten z različnimi posnetki, tudi njegovo lastno živo govorico in vsemi pričevanji, ki se lepo vpletajo v celotno zgodbo.« Janja Železnikar doda, da se dogovarja še za nekaj javnih projekcij v Ljubljani in Kopačevih rodnih Žireh. »Gradiva za nadaljnje delo in raziskovanje tega velikana slovenskega naroda je na pretek. Njegove črte bi izrisale stotine metrov, če bi jih lahko potegnili skupaj. So trpke in boleče, kadar kažejo grozote, in nežne ter ljubeče, kadar slikajo lepi svet otroške domišljije, narave in Velike planine.« Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Knjižnica – ključ do širokih obzorij Breda Podbrežnik Vukmir Foto: Daša Keber In Jure Šimunović Risar, grafik, arhitekt, oblikovalec, alpinist, gornik, smučar, urednik, zbiralec, konservator, varuh naravne in kulturne dediščine Vlasto Kopač je bil po rodu iz Žirov in je z družino živel v Ljubljani, od koder pa je bilo le dve uri vožnje s kolesom do Kamniške Bistrice, izhodišča za pohode v Kamniško-Savinjske Alpe, ki jih je tako ljubil. Ni bil Kamničan, a je neizmerno veliko naredil za Kamnik in njegove prebivalce. Kot je pred projekcijo povedala soavtorica filma Janja Železnikar iz Medobčinskega muzeja Kamnik, je dokumentarni film eden od načinov, kako predstaviti bogato dediščino Vlasta Kopača, ki jo je po očetovi smrti v različne muzejske institucije v Ljubljani in po Gorenjskem razdelila njegova hči Mojca Kopač. »Upam, da tudi njegova živa dediščina, ki nam jo je zapustil na Veliki planini, nikoli ne bo okrnjena,« je poudarila Janja Železnikar v upanju, da jima je s soavtorico Andrejo Humar Gruden v filmu uspelo postaviti prave poudarke o Kopaču. »Upam, da boste dobili pravi vtis o tem izjemnem človeku in da ga bo najino delo tudi vredno.« Vso podporo in pomoč pri nastajanju dokumentarca je nudila Vlastova hči Mojca, ki pa je žal maja letos preminila. Po njeni smrti sta avtorici pri dokončanju fil- borišču Dachau. Ko se je vrnil domov, so ga na dachavskih procesih procesirali njegovi lastni ljudje. Hribi so bili njegova večna ljubezen, zaradi njih je živel in preživel. Ob strani pa sta mu ves čas stali žena Zora Šerbak in hči Mojca. Po izpustitvi iz zapora ni smel imeti redne službe, vendar je delal. Leta 1962 se je le zaposlil na Zavodu za spomeniško varstvo, postal njegov ravnatelj in se leta 1969 uradno upokojil. Kot skozi njegovo delovanje na različnih področjih spoznavamo v filmu, pa se tako rekoč ni upokojil vse do smrti. Kot arhitekt in konservator, varuh naravne in kulturne dediščine je sodeloval pri številnih urbanističnih zasnovah mest, tudi Kamnika, prenovah cerkva, gradov, hiš. Ogromno memorialnih spomenikov, mimo katerih se dnevno sprehajamo, je delo Vlasta Kopača. Redki ob Ljubljanskem maratonu, ki je uspešna vsakoletna prireditev, vedo, da je traso ob žici okupirane Ljubljane ob koncu 50. let zrisal in trasiral Vlasto Kopač. Narisal in lociral je tudi spomenike na njej. Avtorici sta v filmu skušali zajeti čim večje polje njegovega delovanja, čim več dogodkov, ki so vplivali nanj, čim več del, ki jih je ustvaril. Največje, najbolj trajne in najgloblje pa so Kopačeve sledi na Veliki planini. To je kamniška planina, planina naših pastirjev in ljudi, ki so Knjižnice od 20. do 25. novembra praznujemo Teden knjižnic. Letošnji slogan slovenskih splošnih knjižnic je Knjižnica – ključ do širokih obzorij. Široko obzorje pomeni znanje, razumevanje in spoznavanje sveta ter različnih posameznih usod v različnih okoljih. Zato se tokrat podajmo v različne konce sveta in k različnim preizkušnjam. Douglas Stuart v svojem pretresljivem romanu Shuggie Bain raziskuje različne teme, kot so revščina, zasvojenost, zloraba, identiteta in ljubezen. Roman prikazuje kruto realnost življenja v Glasgowu leta 1980, kjer se delavski razred bori z brezposelnostjo in družbeno stigmo. Glavna junaka sta mati Agnes, alkoholičarka, in njen sin Shuggie, homoseksualec, zato sta oba družbena obstranca, ki se soočata z nasiljem in izolacijo. Vendar pa tudi v to sivino posijejo upanje in ljubezen. Avtor je odraščal ob materi alkoholičarki, z romanom pa je želel bralce navdihniti s sočutjem. Knjiga Elif Shafak Otok pogrešanih dreves se dotika usod posameznikov, ki jih je zaznamovala ciprska držav­ ljanska vojna. Glavna junaka sta pripadnika vojskujočih se skupnosti. Kljub nasprotovanju skupnosti se zaljubita, pobegne- ta v London, kjer se jima rodi hči. Zamolčita ji ciprske korenine, a preteklosti ni moč uiti. Knjiga je bila nominirana za več prestižnih literarnih nagrad. V torek, 21. novembra, pa bomo Tednu knjižnic in iskanju novih obzorij posvetili pogovor z avtorico Adriano Kuči o njeni knjigi Ime mi je Sarajevo. Zgodba o Lani, ki jo je kot deklico zajela vojna v Sarajevu, nam je lahko zelo blizu. Knjiga govori o odrasli Lani in o tem, kako še vedno nosi v sebi temne vojne sence. O zgodovini Sarajeva nam bo spregovoril še en posebni gost – Ismet Mujezinović. Vabljeni! 7 petek, 3. novembra 2023 Kultura Likovni ekstempore Sredi oktobra se je nadaljevala tradicija srečevanj akademskih in ljubiteljskih slikarjev. Ana Jagodic Dolžan Mekinje – Ko je narava začela dobivati jesensko podobo, je samostan Mekinje znova gostil Kamniški likovni ekstempore v organizaciji območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti. »V sodelovanju z Javnim zavodom za kulturo Kamnik, Kulturno umetniškim društvom Tone Kranjc in s podporo Občine Kamnik nadaljujemo žlahtno tradicijo likovnih srečevanj in ustvarjanja, ki jo je začel akademski slikar, žal že vrsto let pokojni Dušan Lipovec. Prav njegova zasluga je, da so se srečanja začela, več let so potekala Pod Skalo in se kasneje nadaljevala na različnih lokacijah,« je ob obisku likovnic in likovnikov spomnil vodja izpostave Tone Ftičar, vesel dobrega odziva. »Letos je prišlo kar 25 ustvarjalcev. Naša posebnost je, da sodelujejo tako akademsko izobraženi slikarji, likovniki, ki delujejo v pedagoških poklicih, kot tisti, ki imajo drug osnovni Valovanje Nedavno smo v Domu kulture Kamnik spremljali predstavo Valovanje avtoric Neže Pele in Jelene Soro. Alenka Brun Kamnik – Neža Pele je diplomirana psihologinja, plesalka in koreografinja, Jelena Soro pa je vsestranska glasbenica, oboistka, vokalistka, skladateljica in glasbena pedagoginja, rojena v Novem Sadu. Pelejeva je tudi ena izmed ustanoviteljic in članic vokalne skupine Volkulje, kot samostojna ustvarjalka je na odre postavila že nekaj predstav, s poudarkom na prepletu vokalnega in gibalnega izraza. O Valovanju: »Valovanje je skupni sinonim za soustvarjanje, skupno kolektivno delovanje, ki med nami valovi že nekaj mesecev. Je fino, prefinjeno, poglobljeno, igrivo in zavestno balansiranje med Jaz in Mi, in med Mi in Jaz, čemur smo dodali novo komponento – Vi in Ti. V tem stiku bomo preizkušali porozne meje med zavestnim delovanjem in podzavestnim tokom, ki bo vzvaloval med nami ter ustvaril vibracije iz globin, ki silijo na površino ter se poklic in se ljubiteljsko ukvarjajo s slikanjem,« je pojasnil. Srečanja so po Ftičarjevem mnenju pomembna z več vidikov. »Gre za ustvarjalno druženje, za pretok idej, sooplajanje enih in drugih, tudi vzdrževanje stikov in reševanje strokovnih vprašanj, predvsem pa vnemanje veselja ter poglabljanje in krepitev sposobnosti, da posameznik ustvari tisto, kar želi.« »Srečaš kolege, vidiš, kako drugi delajo,« je pritrdil Miro Švigelj, ki se je v Meki- razlivajo v prostor. Naš prostor.« Neža Pele pojasni, da ima predstava sicer strukturo, znotraj nje pa imajo nastopajoči naloge, s katerimi se ukvarjajo. »Zato vokalni in gibalni material od predstave do predstave variira, saj je odvisno, kaj s seboj prinese publika, kako se odzivamo drug na drugega. Smo prisotni s prostorom, drug z drugim in podpremo, izrazimo to, kar nam je v tistem trenutku dano. Sama izvedba zahteva kar veliko mero koncentracije in hkrati sproščenosti, da vsakič znova vstopimo v nov prostor, kljub pričakovanjem, navadam, vzorcem, ki jih morebiti zaznamo v sebi in v odnosu z drugimi.« Ideja za Valovanje izhaja tudi iz raziskave Jelene Soro, ki se je za svoje magistrsko delo na Berklee College of Music v ZDA spraševala o povezavi med glasbo in zavestjo ter učinkih skupinske vokalne improvizacije. Opazila je pozitivne učinke, ki jih ima tovrstna improvizacija na odnos do čustvenih stanj in posledično okolja, v katerem živimo, ter spreminjanja ustaljenih povezav v nove, kreativne rešitve. Neža Pele pa je zaradi osebne izkušnje razvila zanimanje za skupinsko vokalno improvizacijo in k sodelovanju povabila Jeleno Soro. »Tako sva najprej organizirali delavnice, s predstavo pa smo nekako zaobjeli naš celoletni proces vokalnogibalnega soustvarjanja,« še pove Neža Pele. Začetek abonmajske sezone Jubilejno abonmajsko sezono so začeli s Sapramiško in komedijo o Palomi. Anja Žnidaršič Kamnik – Javni zavod za kulturo Kamnik, ki zagotavlja učinkovito podporno okolje številnim kamniškim kulturnim akterjem, je novo jesensko energijo izkoristil za nadaljevanje in nadgrajevanje že v preteklosti začetih in dobro zasnovanih projektov. Tako je Dom kulture Kamnik začel jubilejno, 20. abonmajsko sezono z razprodano Sapramiško, ki nakazuje, da si že v naslednji sezoni spet lahko obetamo dva ter­mina abonmaja za otroke Kam'nček. Abonma Kam'na'smeh pa se je začel z izjemno komedijo o Palomi, tovarni, ki je svoje najboljše čase že preživela. V spomin in opomin tudi ob podobnih dogajanjih na Kamniškem. nje pripeljal s praga Notranjske. Kot je še povedal Tone Ftičar, slikovito okolje samostana nudi veliko priložnosti za ustvarjanje: od vedut, krajine, narave do arhitekturne dediščine. »Vsak od sodelujočih si sam izbere temo.« Akademska slikarka Mira Resnik je svoje delo, del katerega so mreže iz raznobarvnih niti, poimenovala Hiša dobrih vzorcev. »Vse izkušnje, čustvovanja, žalosti, bolečine, znanja, ki jih naberemo skozi svoje »V Kamniku in okolici je veliko zanimivih motivov,« meni Marjan Novak Škatla (na sliki spredaj). / Foto: Ana Jagodic Dolžan življenje, se nabirajo v naši notranji hiši. To so vzorci, ki nas zaznamujejo …« je popeljala v ozadje nastajajoče slike. Barvita ustvarjalnost likovnega ekstempora bo od 17. do 30. novembra v času uradnih ur na ogled v Galeriji Doma kulture Kamnik. AKCIJA ZBIRANJA ŠE DELUJOČIH APARATOV IZ GOSPODINJSTEV Imate doma aparat, ki še deluje, a ga ne uporabljate in ne potrebujete? Bi ga oddali v uporabo komu drugemu, mu podaljšali življenjsko dobo ter zmanjšali količino odpadkov? Pridružite se naši akciji zbiranja še delujočih aparatov »od vrat do vrat«. To pomeni, da boste ŠE enostavno oddaliA�ARA�O� naročilo, mi pa bomo obiskali AK�IJA ��IRANJA DELUJOČIH I�vas �O��ODINJ��E� in prevzeli še delujoči aparat. Gre za enak način oddaje, kot že velja ��IRANJA ŠE DELUJOČIH A�ARA�O� I� �O��ODINJ��E� zaAK�IJA naročilo brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov. Akcijo bomo �i ga Imate doma aparat, ki še deluje, a ga ne uporabljate in ne potrebujete? začeliv vuporabo okviru projekta zmanjševanja odpadkov, kidobo bo ter oddali komu drugemu, muuporabljate podaljšaliinživljenjsko Imate doma aparat, ki še Evropski deluje, a teden ga ne ne potrebujete? �i ga potekal od 18. do 26. novembra 2023, sama akcija zbiranja pa bo trajala zmanjšali odpadkov? oddali količino v uporabo komu drugemu, mu podaljšali življenjsko dobo ter do koncakoličino februarja 2024. zmanjšali odpadkov? Pridružite se naši akciji zbiranja še delujočih aparatov »odPridružite vrat do se vrat«. �o pomeni, enostavno naši akciji zbiranjada še boste delujočih aparatov oddali naročilo, mi pa vas bomo obiskali in prevzeli še »od vrat do vrat«. �o pomeni, boste enostavno KAKOda ODDATI NAROČILO delujoči aparat. Gre za enak način oddaje kot to že oddali naročilo, mi pa vas bomo obiskali in prevzeli še s spletnim obrazcem na strani www.publikus.si veljadelujoči za naročilo brezplačnega odvoza aparat. Gre za enak način oddajekosovnih kot to že (Obrazec bo aktiven od 18. novembra dalje.) odpadkov. akcijo bomo pričeli v �v�op�kem �edn� velja zaZ naročilo brezplačnega odvoza kosovnih zmanjševanja ki bopričeli potekal od ��� do�edn� ��� odpadkov. odpadkov, Z akcijo bomo v �v�op�kem na telefonski številki 01 723 82 42 novembra, samaodpadkov, akcija zbiranja pa boodtrajala zmanjševanja ki bo potekal ��� do do ��� (Naročila sprejemali od 20. novembra dalje.) novembra, zbiranja pa bo trajala do konca februarjasama ����.akcijabomo konca februarja ����. z naročilnico, ki jo boste prejeli v začetku decembra KAKO ODDAM NAROČILO? skupaj z mesečno položnico KAKO ODDAM NAROČILO? • Preko spletnega obrazca na strani ����publikus�si • Preko bo spletnega na strani ����publikus�si (obrazec aktivenobrazca od ��. novembra dalje). (obrazec bo aktiven od ��. novembra dalje). • Preko telefonske številke ��� �� �� d. o. o., organizirata akcijo zbiranja še ZEOS, d. o. o., �� in�� PUBLIKUS, •Podjetji Preko bomo telefonske številke ��� �� �� (naročila sprejemali od 20. novembra dalje). delujočih aparatov z odvozom od vaših dalje). vrat do vrat novega uporabnika. (naročila bomo sprejemali od 20. novembra • Preko naročilnice, ki jo boste prejeli v začetku decembra, skupaj z mesečno položnico. izvaja v kisklopu LIFE Spodbujamo e-krožno, s katerim •Akcija Prekose naročilnice, jo bosteprojekta prejeli v začetku decembra, skupaj z mesečno položnico. želimo prispevati k varstvu okolja z zmanjševanjem odpadkov tudi na Podjetji ZEOS, d.o.o. in PUBLIKUS d.o.o. organizirata akcijo zbiranja še delujočih aparatov z način, ZEOS, da šed.o.o. delujoči aparatid.o.o. najdejo pot k akcijo novemu uporabniku ne Podjetji in PUBLIKUS organizirata zbiranja še delujočihinaparatov z odvozom od vaših vrat do vrat novega uporabnika. Akcija se izvaja v sklopu projekta LIFE odvozom od vaših vrat do vrat novega uporabnika. Akcija se izvaja v sklopu projekta LIFE obležijo v našem domu. Spodbujamo e�krožno, Spodbujamo e�krožno,s katerim s katerimželimo želimoprispevati prispevati kk varstvu varstvu okolja okolja zz zmanjševanjem zmanjševanjem odpadkov tudi na način, da še delujoči aparati najdejo pot k novemu uporabniku in ne ne odpadkov tudi akcije na način, da na še delujoči aparati najdejo pot k novemu uporabniku in Podrobnosti bodo voljo na www.zeos.si in na www.publikus.si. obležijo v našem domu. obležijo v našem domu. Pridružite se nam in skupaj bomo zagotovili, da bodo naše e-naprave Podrobnosti akcije bodo nana voljo nana����zeos�si se nam nam Podrobnosti akcije bodo voljo ����zeos�siininna na����publikus�si. ����publikus�si. Pridružite Pridružite se uporabno krožile vesda čas delovanja. in skupaj bomo zagotovili, bodo naše delovanja. in skupaj bomo zagotovili, da bodo našee�naprave e�napraveuporabno uporabnokrožile krožile ves ves čas čas delovanja. Publikus d.o.o., Vodovodna cesta 97, Ljubljana 8 petek, 3. novembra 2023 Zanimivosti Protestantizem na Kamniškem Dan reformacije sicer ni državni praznik, je pa dela prost dan – in prav je, da se ob tej priložnosti spomnimo, komu in čemu je namenjen. Največ splošno dostopnih informacij o tem najdemo na spletni strani Društva Primož Trubar, strokovno poglobljene pa v zborniku Primož Trubar, ki je izšel pri Celjski Mohorjevi družbi leta 2008. O protestantizmu na Kamniškem je obširno pisal prof. Ivan Zika v zborniku 750 let mesta Kamnika iz leta 2011. Ludvik Travnik Kamnik – Protestantizem na Slovenskem se kaže na različne načine, z njim pa sta povezana začetka slovenskega knjižnega jezika in slovenske književnosti. Prav slovenski knjižni jezik se je kasneje uveljavil kot glavni vir za oblikovanje slovenske narodne identitete. Protestantizem obstaja v različnih cerkvah, ki so izšle iz protestantske reformacije 16. stoletja. V prvi vrsti in najbolj množično v Evangeličanski cerkvi, ki je v Prekmurju tudi edina uspela ohraniti kontinuiteto z začetki protestantizma na Slovenskem. Obstaja v prispevkih in posledicah protestantskega krščanstva pri nastanku značilnosti modernih družb in zahodne civilizacije: modernega individualizma, modernih znanosti in tehnologij, moderne narodne zavesti in nacionalizma. Prva šola v domačem jeziku Kamnik je bil v času reformacije ena izmed prvih in najmočnejših protestantskih enklav na ozemlju sedanje Slovenije, saj protestanti niso bili zgolj plemiči in meščani – samo v mestu naj bi bilo več kot 50 protestantskih družin – ampak tudi okoliško podeželsko prebivalstvo. Protestanti so v času reformacije v Kamniku organizirali tudi prvo šolo v domačem jeziku, kjer so se otroci učili brati in pisati slovensko. Primož Trubar je v letu 1563 obiskoval razne kraje na Kranjskem. Tako je delil sveto obhajilo v vasi Podgorje, kjer so se zbirali protestanti, ker v Kamniku niso smeli opravljati obredov. Proti protestantom Različni viri pa poročajo tudi o preganjanju protestantov v času protireformacije. Nadvojvoda Karel je tudi v Kamniku odločno nastopil proti protestantom. Leta 1574 je kamniškemu mestnemu sodniku ukazal, naj se iz mestnega sveta odstranijo protestanti, zahteval prenehanje skrivnega zbiranja kamniških protestantov v cerkvi sv. Nikolaja v Podgorju ter naj se protestantski predikanti zaprejo, če bi delovali v mestu. Protestanti so tudi izgubili javne službe v mestu. V Kamniku so protestantske knji- ge in spise požigali kar dvakrat, največji pogon zoper protestante pa je škof Hren uprizoril v začetku leta 1601, ko je ob pomoči vojakov na trgu najprej požgal večje število protestantskih knjig, štiri meščane pognal v izgnanstvo, na gradu Križ pa dal razstreliti in do tal porušiti molilnico in razdejati protestantsko pokopališče. V Kamniku našli zatočišče Protestanti so se shajali na Zapricah, kjer jih je ščitil Lambergar. V Kamniku jim je že baron Ahac Thurn dal v svoji hiši na voljo sobo za molilnico, v kateri so se tudi poročali, pokopavali pa so jih na samostanskem vrtu, pozneje pa v Podgorju, ki je bilo takrat še v mengeški fari. Ko so iz Velesovega izgnali protestantovskega duhovnika Lukeža Avniča, so ga Kamničani sprejeli v mesto. Tudi trije drugi protestanti so našli zatočišče v Kamniku in Kamničani so jih celo volili v mestno starešinstvo. Iz tega obdobja izvirata še dve zanimivosti, ki ju je opisal prof. Ivan Zika. Prva je povezana s podzemnimi Graščina Zaprice, iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, 1689 / Foto: arhiv Medobčinskega muzeja Kamnik rovi v Kamniku. Po podzemskem rovu, ki je vodil od vznožja žalskega hriba pod temelji mestnega obzidja, ki se je spuščalo po bregu navzdol do nekdanjega Pollakovega vrta, vzporedno s predorom in železniškim tirom, so protestanti lahko neopaženo zapustili mestno obzidje. Podzemski prehod so meščani izkopali menda tudi zaradi turške nevarnosti, vendar ni dvoma, da je služil predvsem protestantom za tajni izhod iz mesta. Verjetno je tudi, da so ga protestanti izkopali samo za lastno uporabo in da drugi meščani niso vedeli za to skrivnost. Več podrobnosti o rovu lahko preberete v Zikovem zborniku. Stobejeva vdova Druga zanimivost pa je posvečena verjetno prvi Kamničanki, ki je bila omenjena v kakšnem romanu. Pisatelj Anton Koder je leta 1883 v obširnem romanu Luteranci (objavljenim v književnem mesečniku Kres) opisal dogajanja okrog verskih bojev v Kamniku in okolici ter posebej orisal vlogo Stobejeve. Bila je vdova po meščanu Krištofu Stobeju in je bila posebno goreča privrženka novih verskih naukov. Po moževi smrti je sama vodila prekrščevalsko versko sekto v Kamniku. Javno je nastopala kot govornica na trgu in v cerkvi. Na svojem domu je ob nedeljah in praznikih vodila verske obrede, pridigala in brala iz protestantskih knjig. Pri njej so meščani in kmetje izpričevali svojo versko pripadnost novim naukom. Kasneje je menda govorila celo s prižnice v podgorski cerkvi. Njeno zgodovinsko vlogo in pomen bi kazalo podrobneje raziskati. Vprašanja narodne identitete Vprašanja protestantizma na Slovenskem so tudi vprašanja narodne in evropske identitete, civilizacijska in kulturna vprašanja. Zato se ob prazniku reformacije spomnimo, da je bil to tudi čas, ko smo se Slovenci razdelili na dva pola, in da ta delitev še kar traja in traja. Ob dnevu reformacije si lahko še enkrat več zaželimo, da bi to delitev naslednje generacije presegle in tako tlakovale pot prihodnjim rodovom. Preprečila demontažo kamniške železnice Vinko Ovijač Kamnik – Ker je bila tovarna Stol odvisna od te proge, je demontažo preprečila. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je Stol letno porabil 24 tisoč kubičnih metrov hlodovine, pretežno bukovine, ki jo je po železnici dobavljal iz Slavonije na tovorni kolodvor v Kamnik. Takrat so tudi izdelke kupcem pošiljali po železnici. Nastal fotelj Rex Začetki Stola segajo v leto 1904, svoj vzpon pa je doživel v petdesetih letih prejšnjega stoletja z ustanovitvijo razvojnih oddelkov: tehnološkega oddelka za pospeševanje proizvodnje in oddelka za razvoj izdelkov, pod vodstvom Nika Kralja. Takrat je nastal fotelj Rex. Kralj je izdelal prototip iz masivnega lesa, sodelavci oddelka in vzorčni mizarji pa so Rexa dodelali, kot ga poznamo še danes in je bil proglašen za slovenski izdelek stoletja. Rex je bil tudi prodajno uspešen, še v letu Foto: Marko Kumer, fototeka Medobčinskega muzeja Kamnik V letih 1961 in 1962 so v Sloveniji ukinjali lokalne železniške proge: Ljubljana–Vrhnika, Jesenice–Kranjska Gora, Kranj–Tržič, Velenje–Ravne … Na seznamu za demontažo je bila tudi proga Ljubljana–Kamnik. Niko Kralj na svojem stolu Rex na razstavi v Medobčinskem muzeju Kamnik, 2006 1992 so mesečno pošiljali po dva ladijska kontejnerja na Japonsko. Razvoj Stola se je prilagajal razmeram na trgu. Na področju sedežnega pohištva so opremili več gledališč in športnih dvoran. Poleg lesenih stolov so izdelovali tudi pisarniške stole in fotelje. Na sejmih in na natečajih doma in po svetu so za izdelke prejeli številna priznanja in nagrade. Vse več pozornosti so namenjali opremi poslovnih objektov, s tem pa proizvodnji pisarniškega pohištva. Z ustanovitvijo inženiring oddelka so se lotili celostne opreme posameznih objektov, s tem pa postali vodilna tovarna na tem področju. Zgradili novo tovarno Čeprav so objekte in tehnologijo stalno posodabljali, se na lokaciji ob Bistrici ni dalo preurediti obstoječih prostorov za zadovoljivo tehnologijo in kapaciteto. Zato so se leta 1971 odločili za novo tovarno pisarniškega pohištva. Tovarno so leta 1973 zgradili na lokaciji ob Korenovi cesti. Projekte za tovarno so izdelali sodelavci Oddelka za študij dela in programiranje, ki so po izgradnji skrbeli tudi za njeno nemoteno delovanje. Kot je razvidno iz Almanaha, so ob praznovanju sedemdesetletnice leta 1974 zaposlovali 1538 ljudi, za katere so zgradili 192 stanovanj. Tovarna je s krediti pomagala tudi tistim, ki so si v času, ko je bil delovni čas od šeste do druge ure, s svojim trudom sami zgradili hiše. Prodajali na petih kontinentih V prazničnem letu 1974 so porabili 28000 kubičnih metrov hlodovine različnih drevesnih vrst. Svoje izdelke so prodajali doma in v dvanajst držav na petih kontinentih in zaslužili štiri milijone dolarjev deviz. Devize so bile takrat iskano tržno blago. Ob visoki inflaciji so ljudje na plačili dan, če se je le dalo, dinarje menjali za marke. Leta 1992 so prešli na korporativno upravljanje. Direktor, sicer pravnik, si je na zborih delavcev izposloval mesto predsednika uprave. Z mandatom, da v nadzorni in upravni odbor imenuje ljudi iz zavarovalnic in bank, iz tovarne pa izrecno nobenega (brez stroke). Začelo se je deinvestiranje in postopno odpuščanje posameznih programov in zaposlenih, čeprav je imela tovarna več potencialov za prilagoditev tržišču, tudi izven obstoječih programov. Društvo inženirjev in tehnikov lesarstva je imelo 180 članov. Prekinjene so bile nekatere poslovne vezi, tudi nabava hlodovine. Ni bilo vizije razvoja. Zato sta razvojna oddelka počasi usahnila. Kljub temu pa je Stol še v devetdesetih letih opremil več poslovnih objektov po Evropi in Rusiji, med drugim tudi bolnišnico v Bad Gandersheimu. Pridobivali so pred- vsem za izdelavo tehnološko zahtevnejše projekte. Tovarno prodali za drobiž Po odločitvi vodstva so 19. marca 1999 vso dejavnost iz lokacije ob Bistrici preselili v tovarno ob Korenovi cesti. S tem pa je Stol ostal brez razreza hlodovine, brez razreza lesa, brez elektronsko vodenih sušilnic za les, brez krivilnice lesa, brez luščenja furnirja, brez stiskalnic za oblikovanje vezanega lesa … Ostal je brez osnovne surovine primerno suhega in kvalitetnega lesa za izdelavo pohištva. Ljudje, ki so ostali brez delovnih mest, so šli na čakanje. Zatem je vodenje Stola prevzel SRD Slovenska razvojna družba (v javnosti poznana tudi kot grobar slovenskih podjetij). Ekipa, ki jo je SRD postavila za vodenje tovarne, se je pokazala za popolnoma nesposobno. Z utopičnimi poslovnimi potezami je Stol pripeljala v stečaj. SRD je 18000 kvadratnih metrov veliko tovarno skupaj z opremo in zemljišči prodala za drobiž. 9 petek, 3. novembra 2023 Zanimivosti Tuhinjska dolina je ponovno pela in igrala Na četrti prireditvi Tuhinjska dolina v pesmi in besedi so navdušili številni kulturniki, ki jih v Tuhinjski dolini res ni malo. Na prireditvi Tuhinjska dolina v pesmi in besedi so navdušili številni kulturniki. / Foto: Miro Pivar Pavla Šuštar Šmartno – V petek, 20. oktobra, zvečer so se v Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju zbrali številni obiskovalci. Prireditev, ki jo je povezovala Maja Hribovšek, je v sodelovanju s številnimi izvajalci iz Tuhinjske doline tudi tokrat pripravil Mešani pevski zbor Mavrica iz Srednje vasi pri Kamniku, ki se je prvi predstavil. Njihovega zborovodjo je zaradi bolezni zamenjal Rok Juhant. Mešani pevski zbor je letos praznoval 40-letnico delovanja. Zapeli so pesem Angelika Hribarja Hišica očetova ter pesem Vinski brat Tonca Ghirca in Čez zelene trate. Nato je nastopil Citrin band, ki ga sestavljajo Lana Erzar, Tjaša Cevec in Klara Štrajhar. Dekleta so navdušile s skladbo Spet te slišim in Ko so lipe cvetele. Prvi nastop v tej zasedbi so imele že leta 2018. Sledil je nastop MePZ Društva upokojencev Motnik - Špitalič, ki prepeva peto leto. Nastopajo na lokalnih prireditvah in širše, kamor jih povabijo. Zapeli so Čej so tiste stezice, Rož, Podjuna Zila, Ne prižigaj luči in Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi. Nato je nastopil trio Šole kitare Jani Kortnik, ki ga sestavljajo Lora, Manca in Lara, s pesmijo Tople oči. Drugi trio, MePZ Mavrica vabi razne kulturne ustvarjalce iz Tuhinjske doline, ki bi se želeli predstaviti, da kontaktirajo pevce. ki ga sestavljajo Nejc, Nace in Jani, pa je zaigral Kranjsko dekle. Sledil je nastop Ljudskih pevcev iz Tuhinjske doline. Zapeli so Vse že mirno spava, Ko venček spletala je pastirica, Imel je oče pet sinov ter Še, še en krajcarček mam. Svoj repertoar so posneli za Narodopisni inštitut, za glasbeni arhiv Radia Ognjišče ter Radio Slovenija. Predstavilo se je tudi Kulturno društvo Tuhinj, ki je v letu 2022 praznovalo jubilejnih 70 let delovanja. Njihova mladinska sekcija se je predstavila z izsekom komedije in satire Vaja zbora avtorja Vinka Möderndorferja. Na odru se je predstavila tudi Ženska klapa Kamelije. Posebno mesto dajejo dalmatinskim pesmim, ki jih po zaslugi prof. Damjane Praprotnik kombinirajo s citrami. Da bi priklicale spomine na poletje ob morju, so zapele Vino i gitare, Sječanje na Velu Luku, Malo mi za sriču triba in I sve dok dišen. Manca Poljanšek, poznana pod imenom Manči, je posnela že več video spotov. Predstavila je svoji avtorski skladbi Kavica in Noč je mlada še. Nazadnje pa je nastopil Jodel Express z Brigito Vrhovnik Dorič, ki je po vsej Sloveniji in širše poznana kot kraljica jodlanja. S pesmijo Kraljica jodlanja in Kdor zna, pa zna je s svojim jodlanjem razgrela publiko. Ob pesmih Veselo v Kamnik in Kam le čas beži pa so prepevali vsi. Za konec so vsi nastopajoči zapeli še svojo himno Biseri Tuhinjske doline, ki jo je napisala Jožica Kališnik, uglasbil pa Rudi Poljanšek. Čas se izteka Le še do 31. decembra je čas, da pri elektrodistributerju vložite vlogo za soglasje za postavitev in priklop vaše sončne elektrarne v omrežje. Tako si boste še lahko zagotovili obračunavanje po finančno najugodnejšem sistemu neto meritev. Ta vam zagotavlja hitrejšo povrnitev vaše investicije. Ker je v tem primeru čas zares denar, vam pri znamki MOON zagotavljamo, da bomo vašo vlogo pripravili v zgolj treh tednih* po prejemu povpraševanja. Oglasite se nam čim prej, pravočasno oddajte vlogo in prehitite nova pravila. Že v 3 tednih* do vloge za VEČ INFORMACIJ soglasje vrhunskaemobilnost.si * Velja v primeru takojšnjega naročila in potrditve termina ogleda (t. i. home check) po prejemu informativne ponudbe, takojšnje potrditve ponudbe po ogledu in takojšnjega podpisa pogodbe o nakupu sončne elektrarne po prejemu. Pridržujemo si pravico do podaljšanja roka na več kot tri tedne v primeru višje sile. Upoštevana bodo povpraševanja, ki bodo oddana najkasneje do 1. 12. 2023. 080 88 46 moonpower@porsche.si Tebi, Bojanja vas Alenka Brun Tunjice – Jože Ramuta se je rodil v majhni belokranjski vasi Bojanja vas, ki leži na meji s Hrvaško. Nad njo se razprostira čudoviti Žumberak, zapiše v svoji knjigi Bilo je lepo, pa še, še bo … Tebi, Bojanja vas, na koncu, kjer se z nekaj besedami tudi predstavi bralcu. Izhaja iz družine s petimi otroki in že v osnovni šoli je odkril ljubezen do maternega jezika in knjig. Po gimnaziji se je vpisal na Oddelek za razredni pouk Pedagoške akademije v Ljubljani. Poučevati je začel leta 1976 na Osnovni šoli Zvonka Runka v Ljubljani, upokojitev pa je dočakal na Osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku. V Kamnik se je preselil leta 1990. Učil je tudi na Osnovni šoli Marije Vere, potem na omenjeni Osnovni šoli Frana Albrehta, tri leta je poučeval tudi na podružnični šoli v Tunjicah. »Zelo sem se povezal s krajem, z ljudmi,« pove Ramuta. Sedaj večino časa preživi ob morju, v Savudriji, se pa z veseljem vrača v Kamnik. Je že dobrih sedem let upokojen, letos je praznoval tudi sedemdeseti rojstni dan. Knjiga sicer prvotno ni bila Jože Ramuta / Foto: Alenka Brun mišljena, nam razloži. Začel je pisati, ker so bili večeri na morju dolgi. Zapisoval je stare običaje iz svoje vasi, ki jih ni več; pa stare besede, imena na primer. Piše tudi pesmi, zgodbe. Zgodilo se je, da je tako ob večerih presedel ure in ure za računalnikom. Čas mu je hitro mineval. Ker piše tudi za Tun'ški glas, je njegova urednica Milena Erbežnik Klanšek izrazila željo, če bi lahko v njem objavili kakšno njegovo pesem. Pa se mu je zdelo, da so te morda preosebne. »Ko pa je videla, kaj še ustvarjam, je vztrajala, da to se pa mora ohraniti.« In tako je na njeno pobudo Društvo Tun'ški glas izdalo knjigo Bilo je lepo, pa še, še bo … Tebi, Bojanja vas. Jože Ramuta jo je skupnosti predstavil sredi oktobra pred šolo v Tunjicah, podružnico Osnovne šole Frana Albrehta. Za prijetni spremljevalni program so poskrbeli tudi njegovi učenci, zaplesala je Folklorna skupina Kamnik, zapele pevke Vox Annae. V prvem delu knjige tako najdemo zapisane zgodbe, dogodke iz rojstne vasi, opisane stare običaje, avtor uporablja tudi domače belokranjske izraze. Drugi del knjige pa predstavljajo pesmi, Jože Ramuta ga je naslovil Trnjeve rože. Brezjani se potepamo Mihela Gabrovec Trst – V okviru strokovne ekskurzije smo se odpravili proti Trstu in se najprej ustavili v Rižarni, kjer je bilo, kot je znano, med drugo svetovno vojno vojaško taborišče. V njem naj bi umrlo vsaj tri tisoč ljudi. Ustavili smo se tudi v Milju, kjer smo občudovali lične ulice, predvsem pa stavbe v središču mesta, najbolj pa sta nas navdušili stolnica in mestna hiša. Sledil je ogled Trsta. Narodni dom, Ponte Rosso, spomenik Mariji Tereziji, amfiteater, Trg enotnosti ... res se težko odločiš, katera stavba je bolj imenitna. Streljaj iz Trsta se nad strmo pečino dviga Devinski grad, kjer je bila naša predzadnja postaja. Grad ponuja avtentičen pogled v čase pred približno 200 leti, saj naj bi bili razstavljeni predmeti originalni, in ne pripeljani od drugod. Gostil je številne imenitne goste, od Johanna Straussa do Marka Twaina in (takrat še) princa Charlesa in še danes daje slutiti, kako imenitni so (bili) njegovi lastniki. Ni skrivnost, da radi dobro jemo, zato nas je na koncu pot zanesla še v Šempas na turistično kmetijo Pri Rjavčevih. Gospodar nam je predstavil njihovo poslovno zgodbo, ki roko na srce, ni kar tako, postregli so nam okusno domačo hrano in rujno kapljico. Sicer smo še vedno polni vtisov septembrske sobote, a naskrivaj že iščemo, kam jo mahnemo naslednje leto. Do takrat pa seveda ne moremo sedeti v kotu. Prvo oktobrsko soboto smo se tako, po zaobljubi, peš odpravili na Brezje. V normalnih oko- liščinah sicer vsako leto 14. avgusta romamo v Novo Štifto. A letos so bile okoliščine vse prej kot normalne, zato je bilo romanje odpovedano, dana pa zaobljuba, da se na jesen odpravimo k Mariji Pomagaj. V soboto zjutraj je tako na startu stalo pet pogumnih in srčnih romarjev, v Stahovici so se nam pridružila še tri dekleta. Vsak s svojo zgodbo, zaobljubo, priprošnjo ali stisko. Kadar je družba fletna, pot, čeprav dolga, hitro mine. Merilci časa so odmerili 10 ur ter 42 kilometrov; česar pa ni mogoče izmeriti, je naše zadovoljstvo, veselje in nekakšna vznesenost, ko stojiš na cilju. Tako je, ko premagaš to pot prvič, enako je tudi, ko to storiš desetič. Kar smo se zaobljubili, smo izpolnili, naša želja pa je, da bi romanje postalo tradicionalno. 10 petek, 3. novembra 2023 Šport V vse boljši formi Po mednarodnih pokalih kamniške kegljačice in kegljači nadaljujejo v državni ligi. Gašper Pirman Kamnik – Ženska ekipa po mednarodnem uspehu na svetovnem pokalu igra kot prerojena. V derbiju petega kola so premagale igralke Ljubelja, ki so bile do dvoboja s Kamničankami še neporažene. Po nekaj porazih so svojo formo našli tudi kegljači prve ekipe Calcita in remizirali s favoriziranimi Postojnčani ter na domačem kegljišču povsem nadigrali igralce Ljubelja. Dobro delo kamniške kegljaške šole se kaže tudi v sestavi obeh prvih ekip. Moška ekipa je v celoti sestavljena iz domačih igralcev, primat v ekipi pa prevzemajo predvsem mladi kegljači Miha Uršič, Matic Babnik, Jakob Jančar, Gašper Burkeljca in Matej Turk. Pri ženskah je zelo podobno, saj je celotno jedro sestavljeno iz mladih kegljačic, ki jih vodita izkušeni Lidija Pirman in Irena Koprivc. Ženska ekipa je po nepriča- Drugič na Bibo planino Drugi tek na Bibo planino s prizadevnimi organizatorji Športnega društva Menina planina je potekal v deževnem vremenu, kar pa ni odvrnilo zagrizenih tekačev, od predšolskih do veteranov. Tek je štel tudi za Tekaški pokal Občine Kamnik. Mira Papež Okrog – Start vseh prog je bil v vasi Okrog, nato so tekli po gozdnih poteh proti Bibi planini in nazaj. Predšolski in šolski tekači so zmogli 250 metrov po okoliških travnikih vasice Okrog. Progo, dolgo 10,5 kilometra (višinska razlika 500 metrov), je prvi pretekel David Vogrin (KGT Papež) s časom 47:41,25, progo, dolgo 5,7 kilometra (višinska razlika 370 metrov), Marko Spruc s časom 32:20,50 in Ivica Žlogar (KGT Papež) s časom 35:58,61. V kategoriji predšolski je zmagala Anja Barlič, sledila je Tjaša Poljanšek (ŠD Menina planina), tretja je bila Pia Hribovšek (ŠD Tuhinj). Četrto mesto je zasedla Neli Korošec (ŠD Menina). Med šolskimi tekači sta bila dva zmagovalca: Tim in Lija Zamljen (oba KGT Papež). Sledili so tekači iz OŠ Šmartno (2. in 3. mesto Anže in V nedeljo, 3. decembra, bo potekal jubilejni 20. Miklavžev tek, ki bo letos tudi humanitarne narave. Žiga Žebaljec Burnik, od 5. do 7. mesta Oskar Barlič, Timotej Poljanšek, Lovro Mali), četrti je bil Jakob Zabavnik. Med tekačicami so se od 2. do 4. mesta uvrstile Anja Mali, Zala Pestotnik, Karmen Bajde (vse OŠ Šmartno), Nika Hribovšek (ŠD Tuhinj) je bila peta. Med mlajšimi dečki je zma- Moško ekipo sestavljajo domači igralci. / Foto: arhiv kluba Čeprav so vse oči uprte v prvi članski kegljaški ekipi, moramo omeniti tudi druge kegljaške ekipe, ki igrajo v nižjih slovenskih ligah ter služijo za kaljenje mladih slovenskih kegljačic in kegljačev. V tretji moški ekipi je prvič v članski konkurenci nastopil štirinajstletni Dominik Breskvar in dokazal, da je treba nanj v prihodnost še kako resno računati. Priložnost v tretji ekipi je dobil še en 14-letnik, Vid Podjed. V drugi ženski ekipi postajata ključni igralki Manca Progar in Kristina Mihelčič, ki že pogledujeta k prvi ekipi. kovanem porazu v drugem kolu državne lige v naslednjih treh kolih le postavila stvari na svoje mesto. Premagali so ekipo Proteusa in Ljubelja, ki so poleg naših glavne kandidatke za osvojitev državnega naslova. Forma se dviguje tudi moški ekipi, ki je po nekaj težkih porazih zdaj ujela ritem in v Postojni remizirala s favoriziranimi tekmeci. Dobro delo in vse večja samozavest Kamničanov pa se je pokazala z zmago nad Ljubeljem na domačem kegljišču. Kljub počitnicam se državna liga nemoteno nadaljuje, saj obe prvi ekipi odhajata na gostovanje v Ljubljano. Predšolski in šolski tekači so zmogli 250 metrov po okoliških travnikih vasice Okrog. / Foto: arhiv organizatorja Med šolskimi tekači je poleg Lije zmagal tudi Tim Zamljen. / Foto: arhiv organizatorja gal Nik Mali, sledil je Marcel Mali (oba OŠ Šmartno), Mark Dornik (ŠD Menina) je bil tretji. Mateja Pančur je bila zmagovalka med mlajšimi deklicami, drugouvrščena pa je bila Neža Bajde (OŠ Šmartno). Med dečki je zmagal Rok Pančur, pri deklicah pa Zala Zabavnik, Teja Jeras je bila druga (obe ŠD Menina). Med člani A sta zmagovalne stopničke na 1. in 2. mestu zasedla David in Domen Vogrin (KGT Papež), tretji je bil Martin Abunar. Četrto mesto sta si delila Aleš Prelovšek (KGT Papež) in Davor Maučec. Na 6. do 7. mesto sta se uvrstila Leon in Luka Grobljar (ŠD Čemšenik), Žiga Vrankar je bil osmi. Matej Bajde (ŠD Dolsko) je zmagovalec med čla- ni B, Špela Jeglič pa med članicami. Marko Spruc je zmagovalec med veterani A, sledila sta Marko Skabar (Kraški tekači) in Franci Železnik. Zmagovalne stopničke za veterane B in veteranke so bile v celoti zasedene s tekači KGT Papež: 1. mesto: Ivica Žlogar in Bojan Kožuh, 2. mesto: Dragica Cvišić in Bojan Galin, 3. mesto: Tatjana Kožuh in Rajko Sršen. Z veseljem pa najavljamo četrto tekmo Tekaškega pokala Občine Kamnik. V nedeljo, 3. decembra, po nekaj letih premora bo Športno društvo Šmartno ponovno organiziralo tradicionalni, tokrat jubilejni 20. Miklavžev tek, ki bo letos tudi humanitarne narave. Uspešni na državnih prvenstvih S TA N I S L AV R E N ^ E L J Kamniška strelska družina je potegnila črto pod uspešno sezono, ki jo je ob vrnitvi v elitno 1A ligo streljanja z zračnim orožjem zaznamovala še kopica dobrih uvrstitev na državnih prvenstvih. in `elodcev Cena: 16 EUR i{tva. gatiti svoja elovanju remik v smeri su{enja/zorenja zvodnje, spe{nost. IZDELOVANJE klobas, salam in `elodcev Z ALO@ BA K ME^K I GL AS Z ALO@B A K ME^KI GLAS IZDELOVANJE klobas, salam i na{o menijo bolj{e ajo k razvoju 978 961 203 463 4 S TANISL AV R EN^ELJ Tradicija izdelovanja suhih mesnin bogati našo kulinarično ponudbo. Knjiga je namenjena vsem, ki želijo obogatiti svoja praktična znanja o pripravi mesa ter izdelovanju klobas, salam in želodcev. Cena knjige je Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. www.gorenjskiglas.si 14 EUR Rožle Repič Ormož – V organizaciji Strelskega društva Tovarne sladkorja Ormož je aprila potekalo 6. državno prvenstvo mešanih parov v disciplinah zračne puške in pištole. Kamnik sta v mladinski kategoriji s puško zastopala Patricija Breskvar in Nejc Kuhar. V kvalifikacijskem delu tekmovanja sta dosegla najboljši rezultat med 14 nastopajočimi pari, v razburljivem finalu pa klonila proti strelcema iz Ormoža in osvojila odlično drugo mesto. Konec aprila pa je, prav tako v Ormožu, potekalo 32. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem na 10 metrov za vse kategorije, kjer je Strelsko družino Kamnik letos zastopalo deset strelcev v posameznih kategorijah. Najboljšo uvrstitev je dosegel Nejc Kuhar, ki je med mladinci z zračno puško po napetem boju zasedel nesrečno Veterani SD Kamnik, z leve proti desni: Pavel Serša, Jana Smrekar, Roman Radej, Irena Radej, Renato Uranič, Marija Hribar in Marjan Repič / Foto: arhiv SD Kamnik 4. mesto. Med kadetinjami s puško se je dobro odrezala Patricija Breskvar, ki se je uvrstila na 5. mesto. Dober nastop je uspel tudi Veroniki Ahlin, ki se je med starejšimi deklicami s puško uvrstila na 10. mesto. Njen brat Domen se je izkazal v kate- goriji zračna pištola mladinci, kjer je v napetem finalnem boju najboljših osvojil 6. mesto. Prav tako s pištolo je Tilen Pibernik med kadeti zasedel 14. mesto. Serija državnih tekmovanj v letu 2023 se je končala oktobra v Ljubljani z Državnim tekmovanjem veteranov in veterank v streljanju s serijsko zračno puško in pištolo v organizaciji Mestne strelske zveze Ljubljana. Kamniški veterani so se odlično odrezali in poskrbeli za dobro zastopanost kamniških barv na podelitvenem odru. Pavel Serša, Roman Radej in Marjan Repič so v kategoriji veterani nad 60 let z zračno puško postali ekipni državni prvaki, Pavel Serša pa je v posamezni konkurenci osvojil bronasto medaljo. Naslov državnih prvakinj je s puško osvojila tudi ekipa veterank v kategoriji nad 60 let v sestavi Jana Smrekar, Irena Radej in Marija Hribar. V posamezni konkurenci je Jana Smrekar osvojila 1. mesto. Uspešni so bili tudi kamniški veterani nad 60 let z zračno pištolo. Roman Radej, Marjan Repič in Franc Zore so osvojili ekipno 2. mesto. Med posamezniki nad 60 let je Roman Radej osvojil 3. mesto. 11 petek, 3. novembra 2023 Šport Prva tekma v Carigradu Še naprej dobro skače V torek ob 17. uri bodo odbojkarice Calcita Volleyja v Carigradu igrale prvo tekmo v svoji četrti sezoni lige prvakinj. Njihov nasprotnik bo turški Fenerbahče, v skupini C pa bodo Kamničanke igrale še proti ekipama Grot Budowlani Lodž in Potsdam. V Kamniku od nekdaj ne manjka talentov za smučarske skoke. Na to smo lahko ponosni. Po Roku Benkoviču, Matjažu Kladniku in Matjažu Pungertarju imamo zopet mladega skakalca, ki veliko obeta. Jože Arko Kamnik – To je Teodor Igor Herbstritt z Laz v Tuhinju, ki trenira in nastopa za SSK Ihan. Njegova trenerja sta Matevž Samec in Vili Tepeš. Z dobrimi rezultati se je uvrstil tudi v mladinsko državno reprezentanco pod vodstvom Matjaža Triplata. Teo Herbstritt je v kategorijah dečkov dosegel štiri naslove državnega prvaka, v kategoriji mladincev do 18 let pa je osvojil tretje mesto. Lanska zimska sezona zaradi grdega padca in okrevanja Miha Štamcar Kamnik – Štirikratne zaporedne slovenske državne prvakinje, ki imajo skupaj že sedem naslovov, ob tem še štiri pokalne, so doslej med najboljšimi evropskimi klubi igrale trikrat. Zadnjič v sezoni 2020/21, ko je tekmovanje potekalo po turnirskem sistemu; tudi takrat je bil eden od njihovih nasprotnikov Fenerbahče. Na turnirju v Trevižu (Treviso) so osvojile niz, v Nantesu pa je bilo 3 : 0 za aktualne turške prvakinje. »Igrati v ligi prvakinj je vsakič pomemben dogodek tako za slovensko žensko odbojko kot za naš klub in naše igralke. Vendar pa nastop med odbojkarsko elito klubu prinaša tudi veliko izzivov, eden od njih je bilo tudi iskanje primerne dvorane, saj je naša kamniška neprimerna za igranje tekem v ligi prvakinj. Tako bodo gostitelji v ljubljanski dvorani Tivoli, kjer nam je šel na roke tudi ACH Volley. Upamo, da nam bodo naši navijači sledili, kljub temu da morda ne bomo mogli teh srečanj odigrati na domačem igrišču,« je pred začetkom tekmovanja v evropski eliti dejal Gregor Hribar, predsednik Calcita Volleyja. V domačem prvenstvu so Kamničanke po petih odigranih tekmah še brez poraza. na tekmi celinskega pokala v Lake Placidu v ZDA, kjer je dosegel 29. mesto. Na tekmi so nastopili tudi skakalci svetovnega formata: Kot, Wolny, Paschke, Leye, Aigner, Leitner, Kos, Domen Prevc in drugi. Nastopil je tudi na državnem prvenstvu Slovenije med člani in osvojil spodbudno 15. mesto. Na tekmi je nastopilo 50 skakalcev. Nastop na državnem prvenstvu mladincev do 20 let se mu ni izšel po željah, čeprav je bil v vlogi enega od glavnih favoritov za zmago. Dr- Teo Herbstritt je mladi smučarski skakalec, ki veliko obeta. / Foto: SSK Ihan ni bila optimalna. Bistvo dobrih skakalcev je, da jim grd padec ne »nažene strahu v kosti«. Pravi, da je to za skoke normalno, in prav ima. Komaj tudi čaka, da se bo spustil po velikanki v Planici. Teodor Igor Herbstritt v letošnji in naslednji sezoni nastopa v mladinski konkurenci do 20 let. Letos septembra se je udeležil tekem v alpskem pokalu na Češkem in v Švici. V Libercu je bil peti in sedmi na memorialu Jirija Raške, legendarnega češkega skakalca. Tudi v Švici, v Kanderstegu, je bil peti. Na vseh treh tekmah je bil najboljši predstavnik Slovenije. Nagrada za odlične nastope je bilo tekmovanje Odbojkarice Calcita Volleyja / Foto: Klemen Brumec Do zdaj so izgubile le niz v Novi Gorici, vendar njihov trener Bruno Najdič še ni najbolj zadovoljen z igro, ki jo kažejo njegove varovanke. »Na trenutke igramo dobro, potem pa pademo v manjšo krizo, ki je v domačem prvenstvu ni znala kaznovati še nobena ekipa, popolnoma drugače bo v ligi prvakinj,« se težavne naloge, ki je pred kamniškimi odbojkaricami, zaveda Najdič. Najbolj znano ime v skupini C je zagotovo Fenerbahče, ki je leta 2012 slavil v ligi prvakinj, dve leti pred tem pa je bil svetovni klubski prvak. V turškem prvenstvu je bil 14krat najboljši, najbolj znana igralka ekipe iz Carigrada pa je zagotovo Kubanka s tur- žavni prvak je postal njegov klubski kolega Žiga Jančar. Je pa razočaranje nekoliko omilil nastop na ekipni tekmi, ko je skupaj z Žigom Jančarjem, bratom Majem Timom Herbstrittom in Tino Erzar postal ekipni državni prvak. O kakovosti slovenskih smučarskih skokov govori podatek, da je na tekmi nastopilo kar 60 mladih skakalcev. Teo je še vedno prepričan o končnem uspehu, ki ga prinašajo trdno delo, treningi, talent, jasni cilji, pogum in dobra volja. Njegova prednost je tudi, da nikoli ni imel problemov z odvečno težo, kar mnogim povzroča probleme. Trenutno ima rekord 143 metrov, že pravi mali polet. škim potnim listom Melissa Vargas, najboljša igralka letošnjega evropskega prvenstva. Veliko mednarodnih izkušenj ima tudi Grot Budowlani Lodž, lani tretji v domačem prvenstvu, prva je bila druga ekipa iz Lodža, KLS, za katerega je igrala tudi nekdanja odbojkarica Calcita Volleyja Lana Ščuka. Igralke še nikoli niso bile poljske državne prvakinje, tako kot tudi Potsdam še nikoli ni osvojil nemškega naslova. Lani je bil drugi. Prvo domačo tekmo bodo Kamničanke igrale v torek, 14. novembra, ob 18. uri, 16 dni pozneje bodo gostile Nemke, s Turkinjami pa bodo igrale 11. januarja prihodnje leto. Svoje prve evropske tekme so v sredo in četrtek v pokalu Challenger imeli tudi kamniški odbojkarji, ki so igrali z norveško ekipo Viking TIF Bergen, pravi spektakel pa se obeta v naslednjem krogu, ko se bodo pomerili s poljsko ekipo Projekt Varšava. Prva tekma bo 29. novembra v Varšavi, povratna pa 14 dni pozneje v Kamniku. V domačem prvenstvu so Kamničani po petih odigranih tekmah še brez poraza, tako kot tudi druga ženska članska ekipa Calcita Volleyja, ki vodi v 1. B DOL za ženske, medtem ko je druga moška ekipa Calcita Volleyja v 1. B DOL za moške z dvema porazoma tretja. Zimske pnevmatike po akcijskih cenah. Kamnik – Kot smo v prejšnji številki poročali v članku Prvakinje v pikadu, so 4. oktobra v Škocjanu na Dolenjskem prvakinje postale igralke ženske ekipe Društva upokojencev (DU) Kamnik (3003 točke), ki so slavile pred ekipama DU Radlje ob Savi (2717 točk) in DU Ljutomer (2559 točk). To­krat objavljamo še rezultate prvih treh in kamniških tekmovalk: 1. mesto Joži Baronik, DU Kamnik, 502 + 349 = 851 točk 2. mesto Mimi Vrhovnik, DU Kamnik, 376 + 447 = 823 točk 3. mesto Frida Novak, DU Ljutomer, 357 + 381 = 738 točk 9. mesto Helena Tonič, DU Kamnik, 335 + 348 = 683 točk 16. mesto Dragi Graoran, DU Kamnik, 286 + 360 = 646 točk in 45. mesto Dragi Virient, DU Kamnik, 231 + 328 = 559 točk. A. Se. AVTO CERAR,d.o.o., Tkalska pot 6, 1241 KAMNIK Rezultati prvenstva v pikadu Vaša varnost. Naša odgovornost. Odkrijte tehnologijo pnevmatik, razvito v Nemčiji. AVTO CERAR telefon: 01/839-50-40 e-naslov: info@avtocerar.si - mehanična popravila za vsa vozila - kleparska in ličarska popravila - cenitev vozil za zavarovalnico Triglav in Zavarovalnico Sava - vulkanizerstvo - avtovleka osebnih vozil - izposoja vozil - pranje in čiščenje vozil 12 petek, 3. novembra 2023 Zanimivosti Misija nemogoče je lahko mogoče V Župniji Zgornji Tuhinj že več kot pol leta načrtujemo župnijski misijon, ki bo potekal marca prihodnje leto. Predmisijonske dogodke smo začeli izvajati v začetku oktobra, ko je prvo soboto v mesecu potekal poseben pohod po vaseh tuhinjske fare. Za naslednjega izmed dogodkov je bila kot naročena misijonska nedelja, 22. oktobra, ko smo pripravili poseben misijonski koncert z domačimi glasbeniki ter povabljenimi misijonarji. Monika Jeglič Zgornji Tuhinj – Dogodek sta povezovali Maja Levec in Ana Burja, ki sta s publiko delili kar nekaj zanimivosti o slovenskih misijonarjih po svetu ter o tem, kaj je misijon in kako vsaka misija lahko postane »misija mogoče«, če le ljudje stopijo in delajo skupaj. Na začetku so navzoče pozdravili otroci, ki so prišli na oder z zastavicami držav, v katerih delujejo slovenski misijonarji, ter navzoče nagovorili v jezikih, ki jih tam govorijo. Nadaljeval je cerkveni otroški pevski zbor, ki je zapel dve pesmi v duhu misijona, in sicer Shosholoza in Pojdi med ljudi. Prvi med misijonarji, ki je nago- voril ljudi, je bil domačin Simon Jeglič. Njegove odgovore na vprašanja so si lahko obiskovalci ogledali na posnetku, ker je bil na dan prireditve na žalost zadržan. Naslednja glasbenica, ki se je predstavila, je bila mlada citrarka Neža Zore. Zaigrala je Odo radosti ter Sijaj, sijaj sončece. Pesmi, ki govorita o razlogu za misijonsko de- lovanje – radost in sožitje za vse, konec koncev nam sije skupno sonce. V Zgornjem Tuhinju smo imeli še pred nekaj leti tudi misijonarko na Salomonovih otokih. Polona Majella Berlec je bila naslednja misijonarka, ki se je predstavila pred publiko in se pridružila Maji in Ani na odru. Izvedeli smo veliko zanimivosti o njenem desetletnem delu v misijonih, o naravi njenega dela ter tudi to, kako je tam srečala svojega sedanjega moža. Kdo je misijonar Otroci so navzoče nagovorili v jezikih držav, v katerih delujejo slovenski misijonarji. / Foto: Jakob Erhartič Po Poloninem kratkem pričevanju je publiko z dvema pesmima (Ko dvigneš me in Blagoslov) navdušila še ena domačinka, Vesna Koncilja, in sicer ob spremljavi Urške Petač. Takoj za njima pa so se predstavili še mladi harmonikarji Gregor Štupar, Miha Pungartnik, Marcel Kožlakar, Kristjan Žavbi in Žan Zajec, ki so meh raztegnili ob pesmih Kam le čas beži? in Ta sosedov Francl. Ker imajo otroci izjemno samosvoj in svež pogled na stvari, smo jih v tednu pred koncertom zastavili nekaj vprašanj: Kdo je misijonar; Ali poznajo kakšnega; Kaj misijonarji počnejo; Kam bi šli oni v misijone. Iz zbranih posnetkov je Jošt Petek naredil kolaž, ki smo ga zbranim v dvorani tudi zavrteli. Povezovalki sta ugotavljali, da je Tuhinj skoraj že misi- Druga pesem, ki so jo zapeli, je bila Mogočen Bog. Prav posebna popestritev dogodka pa je bil obisk salezijanca iz Ugande Cypriana Mbaziire, ki je sedaj v Sloveniji že nekaj let ter tu s svojim zgledom pričuje za Jezusa. V pogovoru z Majo in Ano se je izredno izkazal s svojo slo- Vsaka misija lahko postane »misija mogoče«, če le ljudje stopijo in delajo skupaj. jonsko središče Slovenije, saj sta na odru gostili že tretjo domačo misijonarko – srednješolko Lucijo Bajde, ki se je letos poleti s sovrstniki za nekaj tednov odpravila v Kazahstan. Odgovorila je na nekaj vprašanj ter povabila na predstavitev njihove misijonske odprave, ki bo v sredo, 13. decembra, prav tako v dvorani na Lazah. Animatorski band se je predstavil z dvema pesmima. Začeli so z aktualno oratorijsko himno Stopi na pot, ki je lahko povabilo vsem, ki se še odločajo za to, da bi o svoji veri pričevali tudi drugim. venščino in njeno občasno nerazumljivost označil z besedo »romantično«. Prisoten je bil tudi eden izmed misijonarjev, ki prihodnje leto prihajajo v Tuhinj, brat Jakob Kunšič, ki je na povabilo povezovalk nagovoril prisotne in odgovoril na nekaj vprašanj. Po zaključnem blagoslovu, ki ga je podelil domači župnik Nikolaj Štolcar, je še vse zbrano občestvo zaključilo s pesmijo Marija skoz` življenje. Z Božjim blagoslovom in Marijino priprošnjo misija nemogoče tako zagotovo lahko postane misija mogoče. Bilo je nekoč v Kamniku (4) Iz Sadnikarjeve zbirke v roke Josipu Brozu - Titu Janja Železnikar, Medobčinski muzej Kamnik Leta 1958 je iz Sadnikarjeve zbirke v Beograd odšel eden bolj reprezentativnih arheoloških predmetov najdenih na Kamniškem – negovska čelada. Do konca januarja 2024 si na razstavi Skrivnostne poti negovskih čelad v Medobčinskem muzeju Kamnik lahko ogledate njeno zgodbo in zgodbo še dveh čelad podobnega tipa (ene s Kope nad Kompoljami in druge iz Kandije pri Novem mestu). Kdaj in kje je bila najdena »kamniška« čelada Leta 1928 je kmet Kregar na Romšakovem posestvu v Vrhpolju pri Kamniku (k. o. Nevlje) iz zemlje izoral »lonec«, ki ga je leta imel na svinjaku. Leta 1935 je h Kregarju prišel okrajni veterinar Josip N. Sadnikar, da bi mu pomagal urediti težave s kravo. Sadnikar je na dvorišču zagledal nenavadno posodo, ki je bila vkopana v zemljo in so iz nje kokoši pile vodo. Kregar mu je pripovedoval, da je pri oranju plug vsakič na istem mestu zadel v nekaj trdega. Enkrat je zakopal in iz zemlje potegnil dve železni sulični osti, železno sekiro in ta »lonec«. Kregar mu je v zahvalo za pomoč kravi dal vse izorane predmete. Sadnikar je na čelado napisal: »Museum Sadnikar najden 27. 7. 1935.« Zgodbo o okoliščinah najdbe opisanih predmetov je v intervjuju za MMK leta 2008 povedal tedaj 92-letni Niko Sadnikar. Čelado je prvi strokovno obdelal in objavil dr. Stane Gabrovec. V članku Dve novi čeladi s slovenskega ozemlja v Arheološkem vestniku 1 leta 1950 je domneval, da so predmeti grobni pridatki. Vrsta oz. tip čelade Vitrina z arheološkimi predmeti in čelado, ko je bila še v Sadnikarjevi zbirki / Foto: arhiv MMK Čelada je bronasta, ulita iz enega kosa in okrašena s pa- som punciranih dvojnih krožcev in pasom pravokotnih žigov. Visoka je 21 centimetrov, notranji premer kalote je 20–21 centimetrov, tehta 1795 gramov. Datira v čas 5.–4. stoletja pr. n. št. Gre za čelado negovskega tipa, ki so dobile ime po gospostvu Negova, kjer so leta 1811 na najdišču Ženjak našli 26 bronastih čelad. Kaj se je nato zgodilo z vrhpoljsko čelado Jeseni leta 1958 so k Sadnikarjevim prišli predstavniki novomeške občine, da bi izbrali predmet, ki ga bodo podarili Josipu Brozu - Titu. V oči jim je padla opisana čelada. Kupnina zanjo je znašala 250.000 dinarjev. Dne 23. novembra 1958 so jo na Grmu pri Novem mestu na slavnostnem odprtju Ceste bratstva in enotnosti poklonili tedanjemu predsedniku Jugoslavije. Originalna čelada je razstavljena v Muzeju 25. maja v Beogradu, kjer hranijo protokolarna darila, ki jih je Tito prejel v dar po vsem svetu. Od leta 2020 imamo svojo kopijo originalne čelade tudi v kamniškem muzeju. Razstava z zgodbami treh čelad in drugimi arheološki- Tito si ogleduje čelado; Grm pri Novem mestu, 23. 11. 1958 / Foto: arhiv Muzeja Jugoslavije mi predmeti iz železne dobe (5.–4. stoletje pr. n. št.) je nastala kot plod sodelovanja treh muzejev: Medobčinske- ga muzeja Kamnik, Narodnega muzeja Slovenije in Dolenjskega muzeja Novo mesto. 13 petek, 3. novembra 2023 Zanimivosti Prejela imenitno nagrado Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_kam_21_01 NALOGA LAŽJI SUDOKU Kamniška gimnazijca sta prejemnika Krkine nagrade za raziskovalno delo. Andraž Dolar 3 7 4 1 1 8 4 5 4 2 8 5 4 3 9 2 7 7 6 1 2 7 4 9 4 5 6 6 5 2 8 sudoku_TEZJI_kam_21_01 Rešitev: 6 2 3 9 5 7 1 8 4 5 7 4 8 3 1 2 9 6 8 1 9 2 4 6 3 7 5 3 8 2 7 9 5 6 4 1 7 6 5 1 8 4 9 3 2 9 4 1 6 2 3 7 5 8 4 9 7 5 1 2 8 6 3 1 5 6 3 7 8 4 2 9 2 3 8 4 6 9 5 1 7 REŠITEV sudoku_LAZJI_kam_21_01 NALOGA TEŽJIsudoku_LAZJI_kam_21_01 SUDOKU 6 3 7 4 1 1 8 4 5 4 2 8 5 4 3 9 2 7 7 6 1 2 7 4 9 4 5 6 6 5 2 8 3 7 8 2 6 8 6 6 5 8 3 7 9 4 1 2 9 2 5 3 2 7 1 8 6 4 9 5 3 7 1 3 4 9 2 5 1 7 6 8 1 4 8 2 9 8 2 7 1 6 5 3 4 9 7 5 3 4 9 8 2 1 7 6 5 4 2 8 7 1 6 5 4 3 2 8 9 7 6 1 2 3 6 9 7 8 4 5 3 1 5 8 9 7 4 3 5 6 2 1 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se nesudoku_TEZJI_kam_21_01 bo nobeno število 4 ponovilo 6 5 ne1v vrstici 2 ne8v koloni 3 ne9v enem 7 REŠITEV sudoku_LAZJI_kam_21_01 NALOGA 9 6 5 2 3 1 4 7 8 8 1 7 9 5 4 2 3 6 2 7 4 1 8 6 3 9 5 6 9 8 3 2 5 1 4 7 1 5 3 4 9 7 8 6 2 REŠITEV sudoku_TEZJI_kam_21_01 3 1 5 4 2 7 5 7 8 6 izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. REŠITEV 1 4 9 3 8 9 7 1 8 2 6 2 5 7 3 8 2 6 www.gorenjskiglas.si sudoku_TEZJI_kam_21_01 NALOGA cev v petek, 22. septembra, v Novem mestu izročil predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič. Ta dosežek dokazuje, da kamniški dijaki delajo zelo dobro, celo odlično. 4 3 2 6 7 8 9 5 1 čen raziskovalni dosežek, zato je Neži Novak ter Tristanu Vidu Bašu podelil Krkino nagrado, kar je visoko priznanje na raziskovalnem področju. Nagrado jima je na simpoziju Krkinih nagrajen- 7 2 1 5 4 9 6 8 3 sredno vpliva tudi na organizme v okolju. V tem pogledu je Svet sklada Krkinih nagrad raziskovalno nalogo, ki nas opominja na posledice onesnaženja okolja z mikroplastiko, prepoznal kot odli- Rešitev: 5 4 6 8 1 3 7 2 9 Slavnostna podelitev Krkine nagrade na simpoziju Krkinih nagrajencev, na sliki (od leve proti desni) predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad dr. Aleš Rotar, dijaka Tristan Vid Baš in Neža Novak ter predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič / Foto: vir Krka, d. d. 3 8 9 7 6 2 5 1 4 Novo mesto – Dijaka Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik Neža Novak in Tristan Vid Baš sta za raziskovalno nalogo z naslovom Vpliv mikroplastike iz pokajenih in nepokajenih filtrov navadnih in elektronskih cigaret na vodne nevretenčarje, ki sta jo izdelala pod mentorstvom prof. Andraža Dolarja in prof. Cirile Jeras, prejela imenitno Krkino nagrado. V raziskovalni nalogi sta na znanstveni način preučila odziv izbranih vodnih organizmov na izpostavitev plastičnim delcem, tj. mikroplastiki, ki v okolju nastajajo z razpadom cigaretnih ogorkov na manjše delce. Danes je namreč znano, da mikroplastika različnih oblik, velikosti in kemijske strukture predstavlja najpogostejše onesnažilo v okolju, ki lahko vpliva na fizikalno-kemijske lastnosti zemlje in vode, hkrati pa posredno ali nepo- 6 3 8 9 7 6 2 5 1 4 5 4 6 8 1 3 7 2 9 7 2 1 5 4 9 6 8 3 4 9 8 2 6 1 3 6 1 7 9 5 Knjiga, primerna za mla de in starejše, ki spada v vsa 2 dom 5 ačo7zbirko 4 . 8ko 3 6 2 Leto 9 2023 1 3 4 je razglašeno 7 3 za5Tavčarjevo 8 2leto, 9 saj letos mineva 8 1 sto4let od6njegove 5 7 smrti. Visoški gospod 9 4 z2vznemirljivim 3 1 8 podnaslovom Vse 5 7 Tavčarjeve 3 9 ljubezni 4 6 je biografski roman 1 8 o6izjemno 5 bogatem 7 2 življenju v Poljanah nad Škofjo Loko rojenega pisatelja, odvetnika in politika Ivana Tavčarja. Trda vezava, 17,5 x 24,5 cm, 304 strani Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1, v Kranju, jo naročite po tel. 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si 19 EUR + po št ni n a Pri pošiljanju po pošti se poštnina zaračunava po ceniku Pošte Slovenije. 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 eur, 2. in 3. nagrada: knjiga Rešitev križanke – geslo na kuponu – lahko pošljete po pošti na naslov Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj, ali jo oddate v nabiralnik na tem naslovu. Rešitve pa lahko pošljete tudi po e-pošti. To storite tako, da z mobilnim telefonom slikate kupon z geslom in ga pošljete na naslov krizanke@g-glas.si. V elektronsko sporočilo ne pozabite napisati svojih osebnih podatkov. Rok za oddajo je petek, 17. november 2023. 14 petek, 3. novembra 2023 Prireditve Ob 20. uri, Terme Snovik Ob 20.30, Pub Pod Skalo Od 12 evrov dalje Brezplačno Nočno kopanje Prireditve od 3. do 17. novembra Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec www.domkulture.org/vpisdogodka Nedelja, 5. novembra Ob 9. uri, Terme Snovik – termalni kompleks Dnevne počitniške animacije Prireditev za otroke Brezplačno Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Ponedeljek, 6. novembra Ob 17.30, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Delavnica za odrasle: Sladkorna bolezen in prehrana IN delavnica za otroke: Moji zobki Petek, 3. novembra Od 9. do 20. ure, Terme Snovik – termalni kompleks Brezplačno Otroška delavnica, od 8 evrov dalje Torek, 7. novembra Dnevne počitniške animacije Ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Od 9. do 20. ure, Terme Snovik – termalni kompleks Dnevne počitniške animacije Predstavitev knjige: Karnijske Alpe, Izbirni vodnik; Vladimir Habjan, Irena Mušič Habjan Prireditev za otroke, brezplačno Brezplačno Ob 17. uri, Terme Snovik – restavracija Potočka Ob 20. uri, Klub Kino dom, Dom kulture Kamnik Vabljeni na zdravo malico Glasba z okusom: Vruja Od 12 evrov dalje 25 evrov/30 evrov Ob 19. uri, Terme Snovik – Svet savn Sreda, 8. novembra Zimski savna rituali Martinova sobota: Milizza – Sting & The Police Tribute Band Od torka, 14. novembra, do torka, 28. maja Ob 17. uri, vsak torek, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba Kolo ustvarjalnosti – ustvarjalne delavnice 15 evrov na srečanje Sreda, 15. novembra Ob 9.30, Samostan Mekinje Konferenca o zimski službi in izrednih vremenskih dogodkih 275 evrov Ob 17. uri, Terme Snovik – restavracija Potočka Vabljeni na skodelico zeliščnega čaja Od 12 evrov dalje Ob 18. uri, MC Kotlovnica Večer družabnih iger: Flamme Rouge Brezplačno Ob 19. uri, Terme Snovik – Svet savn Zimski savna rituali Od 12 evrov dalje Ob 20. uri, Terme Snovik Nočno kopanje Od 12 evrov dalje Ob 17. uri, Terme Snovik – restavracija Potočka Ob 20. uri, Terme Snovik Od 12 evrov dalje Od 12 evrov dalje Ob 18. uri, MC Kotlovnica Ob 18. uri, MC Kotlovnica Sobota, 4. novembra Brezplačno Brezplačno Dnevne počitniške animacije Ob 18. uri, Galerija Pogled Ob 18.15, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Otroška delavnica Od 8 evrov dalje Brezplačno 8 evrov Ob 19. uri, Terme Snovik – Svet savn Petek, 17. novembra, Od 12 evrov dalje Vabljeni na zdravo malico Vabljeni na skodelico zeliščnega čaja Nočno kopanje Ping pong sreda Od 9. do 20. ure, Terme Snovik – termalni kompleks Galerijski večer: Zakaj grafika? Od 9. do 20. ure, Terme Snovik – termalni kompleks Dnevne počitniške animacije Zimski savna rituali Prireditev za otroke Brezplačno Ob 20. uri, Terme Snovik Ob 10. uri, Samostan Mekinje, mala dvorana Nočno kopanje Delavnica čuječnosti in pris(o)tnosti Od 12 evrov dalje 30 evrov Četrtek, 9. novembra Ob 11. uri, Terme Snovik – termalni kompleks, Srečanje članov kluba Palčka Snovička v Termah Snovik Ob 18.30, Terme Snovik – restavracija Potočka Slovenski večer Delavnica keramike Abonma Potovalci: Cirkus na mesec Ob 17. uri, Terme Snovik – restavracija Potočka Od 12 evrov dalje Ob 18. uri, Galerija Doma kulture, Dom kulture Kamnik Odprtje razstave: Kamniški likovni ekstempore 2023 Brezplačno Ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Brezplačno Brezplačno Ob 18. uri, MC Kotlovnica Ob 19. uri, Terme Snovik – Svet savn Brezplačno Od 12 evrov dalje Ob 19. uri, Krajevna skupnost Podgorje Ob 19.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Razstava Vpogled duše 18 evrov Četrtek, 16. novembra Ob 8. uri, Športna dvorana Kamnik 2. Karierni sejem na Kamniškem Brezplačno ob nakupu vstopnice za kopanje s savno Od 12 evrov dalje Potapljaški večer – Predstavitev Knjige Potopljeno blago Jadrana, Danijel Frka Brezplačno Petek, 10. novembra Ob 17. uri, Terme Snovik – restavracija Potočka Odprtje razstave Rok Zelenko Zimski savna rituali Adi Smolar 13 evrov/18 evrov/23 evrov Ob 20. uri, Terme Snovik Nočno kopanje Od 12 evrov dalje Vabljeni na zdravo malico Od 12 evrov dalje So vam všeč zeliščni čaji? Potem jih poskusite pripraviti sami. Ob pravem času nabrana in pravilno posušena zelišča ohranijo vonj, okus in blagodejne učinke. V knjigi je opisanih 68 zelišč in njihovi učinki, dodan je koledar nabiranja ter recepti. Ob 19. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Vlado Kalember s spremljavo 18 evrov/22 evrov Ob 19. uri, Terme Snovik – Svet savn Zimski savna rituali Od 12 evrov dalje Ob 20. uri, Terme Snovik Nočno kopanje Od 12 evrov dalje Ob 20. uri, MC Kotlovnica Koncert: Kokosy Brezplačno Sobota, 11. novembra POUHNA LUNA,Mitja Kovačič, s.p., Koseskega 13, 1000 LJUBLJANA Ob 18.30, Terme Snovik – restavracija Potočka Slovenski večer 18 evrov Mehka vezava, 175 strani. Redna cena knjige je 19,90 EUR, če jo kupite na Gorenjskem glasu je cena Ob 19. uri, Krajevni dom Mekinje Plešasta pevka, absurdna komedija 15 evrov Ob 20. uri, Terme Snovik Nočno kopanje Od 12 evrov dalje Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 1490 EUR + po št ni n a 15 petek, 3. novembra 2023 Zahvale, zanimivosti Popravek Časopis občine Ka mnik, 8. januarja 2021, leto 6, V 18. številki Kamničan-ke, ki je izšla 20. oktobra, je bilPna re15. novljena k strani objavljen članek z naslovom So vozniki prehitri, povskataja in no ončna terem smo napačno poimenovali šolo. Namesto Osnovna v vlak šola Vrhpolje je pravilno Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik, Podružnična šola Nevlje. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Oglašujte šte vilka 1 Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Min frastrukturo istrstvo za in- Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksa nder Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu je mi zap isan z zlatimi črka dod novembra. zaključilo konec v zgo dov - prekaljeni atno usmerjal kamnišk Obn 41-letni ino Mat ega kluba. ovili tira v dolž veteran ej Nas na ekipa Pre ini 350 metso dva kluba Cal kalje- rimi goli tran, ki je bil s štizgradili rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb z ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om ambami . mo Kam . ralo nas niški stre šnic o je tudi z nad pro Gole so začeli silo igralci so tekmo prispevali tnika. ter z zvo vito svetlobn Briški tri, čno in še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o signalizacijsignalizacijo ter Stele dva kapetan Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič in listom niso jskim vaterpoda bo pos Jan Justin. mnik Gra dila sta taja Sose razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove bodo kraj poto ši, na prenovlj valn tudi urbano mo in eni železniš i čas po navedb 410. stran oprepod ah Slovens ki postaji skladišče. rli ods luž eno kih železnic Kamnik Gra do deset ben / Foto: Vlaki v letu A prenovlj Jasna Palad eni peron in časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara in obratno kon mije zast di epide. Ob ven ca »Do leto čina je nam ske železn al, prvi dan pobudo, slovenskihšnjega leta bo po ga znova ice več reč da delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev pog on nov odh z vlak pre dvonadstro in des et poznavno e ure pri odov. Vla hodov in ki bodo elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob e linije namo proge, kot jih poz vinskega zgodovaterpolisti 21.1 v tem delu trenutka so postali (Kamnik– Kamnik) ter ob 22. 5 in 22.15 so se ude ki dosega ležili tudi Evrope, članski pok jo žup Lju 18 hitr an Mat bljana). in ob 23. osti do alni prva kilo met rov par, min 07 ki. ister za infr ej Slana uro . 140 ponujajo turo Jern astruk- ni Vla ki ej vse čakali vrst bje, so pril potrebno udo raln i dire Vrtovec in geneo let. ago je železnic »Ka jeni za de in ima železnic ktor Slov ens kih o dobil leta mnik ško pos Dušan Mes jo dovolj invaliko tajo jo 189 je ,« 1, za sem se z novim pro je deja , ki so tnik kolesa,« prip in se zah je ob tem stora valil min l župan lem Alojz Pra eljal podjepeljali prot vlakom tudi povese dog istrs Slov šnik odk tvu ens osemdes ar. Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala inve železnikoronaviru ov, zdravstve žele stic ki bodo voz zniško infr ije tud i na som. nem AKTUALN ili astrukturo. v tudi na začete rela ciji k množične domu se priprav V Kam nik – O ljajo ga cepljen Aleš Sen KULTURA Sezono bo ja. ožetnik 45. stran treba razširiti na MLADI ment in kart Coprnije celo leto Kam nik – zaž ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilustracijah ivele v nih drugihTako kot v številZA nja. Na ka DN O rezultati planina š Kamnik JA bodo ude kon ca je tudi v krajih po državi h , prostor leženci sep tem bra ima od Miha Kam mn obv test Han vodstvo. niku ogi ešče iranj čič nov o brezplačno Vsako leto h obrazo ni možno Nad mi opremil je z ilustracijav odvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo v Zdr opo imenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z avstvenem zarMarka Anž cij, ki so . Razstava ilustrarazs na Vsa novim koro i na dr. Juli kušenega domu ka vas, som. Hitr ja Polc naviruNaš Kam tava z naslovom poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli nik, prostor gativen izvi a Kamnik, nekakšnega kraj pri nas ima od tork o testiranje pote ga glavna v i kate knji zov režnic d jasličarja, naloga je obraavtorja ka da a dalje v i, pa je še do konca net i z strategijo trenutno testa pomeni, pri ki preseDomu kuljanuarja ture Kam 25-letneg Urha Wiegeleta, razs razvoja druž praviti tudi na v brisu viru na ogled nik, a zaznav tančnostjo, ežn ostj o, naspletu. be. s ni no opravit test pa je mož arhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, evrstni meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj ki resa pa bod že kmalu lja ne zma jim idej in vese tni termini o dodapo testirane tudi njka. Tud na prim volj niškem ni i na Kamju. V eru o prihodnjih tudi še v poz nič drugače. pa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn a takojšnja mo izol acij sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran Časopis Kamničan-ka č Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Podatke za dostavo pošljite na narocnine@g-glas.si ali pokličite 051/682 217. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in predstavili pogoje za naročnino. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Prav tako ne morejo sodelovati tisti, ki so obdobje brezplačne naročnine v zadnjem letu že izkoristili. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. Sporočilo o smrti Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate in hvaležna misel luč je, ki ne ugasne. V 92. letu nas je zapustil dragi oče, tast, dedek in pradedek Makso Petek iz Godiča Makso je živel dolgo, delavno in polno življenje. Zadnja leta je preživel v udobju svojega doma in v družbi svoje družine. Z žalostjo v srcu se poslavljamo od njega in se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene lepe besede sožalja. Sin Sašo z družino stran 7 stran 9 stran 16 Priznanje za uspešno delo Zahvala Mekinje – Ekipa Samostana Mekinje je dobila potrditev za svoje kontinuirano in kakovostno delo na znamki Doroteja. Spomnimo – Doroteja Sidonija Gallenberg je bila najbolj znana mekinjska opatinja, ki je v samostanu pustila neizbrisen pečat na začetku 18. stoletja, zato je samostanska blagovna znamka poimenovana prav po njej. Strokovna komisija Razvojnega centra Srce Slovenije je znamki Doroteja podelila znak kakovosti in pravico do uporabe kolektivne blagovne znamke Srce Slovenije. A. Ž. V 89. letu starosti se je poslovila draga mama, babica in prababica Frančiška Kern Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebnemu zdravniku Bogdanu Logarju in ostalemu medicinskemu osebju, ki nam je dolga leta tesno stalo ob strani. Hvala g. župniku za lepo opravljeno pogrebno mašo, hvala pevcem kvarteta Grm ter pogrebni službi KPK. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je. Žalujoči: hči Irena z Blažem, vnuk Simon z Dario in pravnukinji Hana in Katarina Niti za trenutek nismo pomi­slili, toda usoda je hotela drugače, 19. oktobra si nas zapustila, draga mama Frančiška Uršič Zahvala z Duplice Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, a delo tvojih pridnih rok ostaja! Vedno boš ostala v naših srcih, spominjali se bomo tvoje ljubezni, tvojega nasmeha, tvojih dejanj ... Hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, darove, cvetje, sveče in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. V 89. letu se je tiho poslovil naš dragi ata Žalujoči vsi njeni Oktober 2023 Tomaž Černevšek iz Laniš Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani, se mu poklonili in darovali v njegov spomin. Še posebej hvala vsem tistim, ki ste nam pomagali in sočutno sodelovali ob slovesu, in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Hvala, ker ste našega ata imeli radi. Zahvala Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal … Žalujoči vsi njegovi Oktober 2023 V 94. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in praprababica Julijana Kramar Zahvale, osmrtnice iz Bele pri Motniku Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče, svete maše in darove. Hvala gospodu župniku Nikolaju Štolcarju za opravljen obred, govornici ge. Marinki Mošnik, pogrebcem, praporščakom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: osmrtnice@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si stran 5 KPK KAMNIK, d.o.o.., Cankarjeva cesta 11, Kamnik 14 dni brezplačnega časopisa 041 634 948 v občini Kamnik. Testiranje v Kamnikutudi GORENJSKI GLAS V VSAK DOM NA GORENJSKEM Kamnik - Komenda brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva zd Kavči Nagrajenci nagradne križanke iz Kamničan-ke 17 so: Angela Ulčar iz Kamnika, Erazem Velušček iz Kamnika in Mira Kočar iz Stahovice. Geslo je bilo Kako dosežemo plodove pri vrhu. Vsem nagrajencem čestitamo! 24 urna dežurna služba Foto: Gora Nagrajenci Vsi njeni Oktober 2023 16 petek, 3. novembra 2023 Zadnja Ponovno srečanje sodelavk Svilanita V prijetnem vzdušju smo se zopet srečale nekdanje sodelavke tovarne Svilanit Kamnik, delovna enota previjalnica (snovalke). Ana Štupar Kamnik – Sodelavke smo postale leta 1970 in skupaj delale vse do upokojitve. Sedaj smo že dolgo upokojenke, tokrat smo se srečale drugič. Obujale smo spomine na nekdanje dni, na svoja mlada leta, ki smo jih skupaj preživele v podjetju Svilanit Kamnik. Ob tem smo tudi malce potarnale nad vsakdanjimi težavami. Vse smo bile izredno zadovoljne, da smo se po mnogih letih znova videle. V Gostilni pri Slavki v Podgorju smo nazdravile, zaplesale in zapele pesem Oj, mladosti moja. Cvetoča jesen v Snoviku Predzadnjo oktobrsko nedeljo je v Snoviku zacvetela kopica rož; a ne naravnih rož, temveč tistih, ki jih rokodelci izdelujejo iz kreppapirja. Na prireditvi Cvetoča jesen so se predstavili na 47 stojnicah. Maša Likosar Snovik – Rokodelska sekcija Turističnega društva (TD) Tuhinjska dolina je letos že šestič organizirala prireditev Cvetoča jesen, kjer na ogled postavijo svoje najrazličnejše cvetlice, izdelane iz kreppapirja. Ob tem se predstavijo tudi drugi rokodelci z izdelki domače obrti. »Naše rokodelke so izredno inovativne, velik poudarek dajejo ohranjanju kulturne dediščine. Ob tem se povezujejo z rokodelci iz cele Slovenije, ki ob tej priložnosti pridejo v naš kraj,« je dejal predsednik TD Tuhinjska dolina Ivan Hribar, ki ocenjuje, da je letošnja prireditev ena najuspešnejših doslej. Okrasimo okolico domov Na fotografiji iz leta 1970: Marija Klemen, Ana Štupar, Štefka Zorman, Marija Štrlekar in Zalka Struk / Foto: arhiv Ane Štupar Dragica Jagodic, vodja rokodelske sekcije, ki združuje 14 članic, je pojasnila, da so se rokodelci tokrat predstavili na 47 stojnicah. »Prireditev je nedvomno zanimiva in vsako leto bolj pestra,« je zadovoljna Jagodičeva, ki je izdelala tudi lične male šopke. »Veščina izdelovanja iz kreppapirja je vedno bolj živa, saj so rože narejene na način, da so odporne proti vremenskim razmeram in dolgo obstojne, zato lahko z njimi okrasimo tudi okolico svojih domov,« je dodala. Cenimo tradicijo Zalka Struk, Vera Pavlič, Marija Štrlekar, Marija Klemen, Ana Štupar, Albina Peterlin, Marija Vrankar, Darja Dragaš, Joži Golob, Mici Serša in Mimi Virjant / Foto: arhiv Ane Štupar Dogodek je popestrila Godba Tuhinjska dolina in bogat kulturni program, zbrane pa je poleg predsednika Ivana Hribarja nagovoril tudi vrši- Predsednik TD Tuhinjska dolina Ivan Hribar, prejemnika druge nagrade Ivi in Srečo Bajde ter Klemen Leskovec, ki je nagrado prevzel v imenu prvonagrajenca Mira Kosmatina / Foto: Maša Likosar lec dolžnosti direktorja Zavoda za turizem in šport Kamnik Luka Svetec. »S prireditvijo ohranjate dragoceno dediščino in jo predstavljate širši javnosti. V času, ko smo priča poplavi različnih dekorativnih materialov in uvoženega cvetja, se moramo še bolj zavedati, kako pomembno je, da cenimo domačo tradicijo. Ta nas namreč dela edinstvene in nas povezuje z našimi koreninami,« je poudaril Svetec. klih letih je bil tudi najlepši balkon, že drugo leto pa ocenjujemo tudi urejenost celotne domačije. Izmed vseh prispelih predlogov in tistih, ki smo jih fotografirali mi, je veččlanska komisija izbrala tri finaliste,« je dodal. Zmagovalec natečaja je postal Miro Kosmatin iz Markovega. Drugo mesto sta si prislužila Ivi in Srečo Bajde iz Golic, Marta Piskar iz Motnika pa je bila tretja. Najlepše domačije Na prireditvi so razglasili tudi nagrajence akcije ocenjevanja urejenosti Tuhinjske doline. Kot je pojasnil predsednik komisije za urejanje okolja Matevž Hribar, so letos drugič podeljevali nagrade za urejen vrt. »V prete- Vodja rokodelske sekcije TD Tuhinjska dolina Dragica Jagodic / Foto: Maša Likosar Mestna modna revija v Kranju Kranj – Glavni trg v Kranju je ob koncu Prešernega poletja gostil tudi tradicionalno Mestno modno revijo. Letošnja je bila posebna in hkrati največja doslej. Z jesenskimi trendi so se na njej predstavili butiki in trgovine iz mestnega jedra, popestrila so jo tudi t. i. vintage in rabljena (second hand) oblačila trgovin, v zadnjem sklopu Mestne modne revije pa so se tudi letos predstavili domači oblikovalci oblačil in nakita ter rokodelci. Med njimi je bila s svojimi izdelki tudi Manca Končnik, sicer Kamničanka, ki pa ustvarja v Kranju. V starem mestnem jedru ima atelje Mancca, njen barviti in izvirni nakit pa je doslej prepričal marsikatero Slovenko. A. B. NOVI 408 299 € /MESEC FIKSNA OBRESTNA MERA peugeot.si Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 1,0 do 6,8 l/100 km. Izpuh CO2: od 23 do 155 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0038 do 0,04 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00022 do 0,00025 g/km. Število delcev: od 0,13 do 2,08. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo 408 Allure (1.2 PureTech 130 EAT8) maloprodajna cena z DDV je 29.990 EUR; mesečno odplačevanje; mesečni obrok je 299 EUR pri pologu v višini 10.550 EUR in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10 % do 80 %, doba financiranja je vezana na ročnost od 12 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 11. 8. 2022 znaša 7,90 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi fiksne obrestne mere, s skupno letno obrestno mero 6,9 %; financirana vrednost 19.440 EUR; skupni znesek za plačilo 35.235 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si P_NOVI 408-koncesionareji-v1.indd 13 30/08/2023 13:01 Foto: Primož Pičulin PRIPOROČA