COBISS Domoznanski oddelek 35 ŽETAL5KE novice 2002 352(497.4 Žetale) 6005930,5 Žetalske novice Dober dan! Pomlad se je letos hitro prevesila v poletje, saj je bil junij nenavadno vroč in suh. Z junijem se končuje šolsko leto in za družine s šolarji je to zelo pomemben mesec. V nižjih razredih radi prebiramo pravljice. Med njimi je ena z naslovom Beli kamenčki. Govori o miški, ki si je zelo želela liziko. Mama ji je dala bele kamenčke, naj si zanje kupi sladkarije, vendar bi te dobila le za zlate kamenčke. Ker si je zelo močno želela liziko, bi zanjo naredila vse. Izvedela je, da imajo palčki onkraj sedmih gora zlate kamenčke. Po naporni poti je prispela do njih, a oni so rekli, da mora zlate kamenčke prislužiti, ker brez nič ni nič. En teden je zanje pletla koške. Ko je končno dobila zlate kamenčke, si je zanje kupila cel voziček lizik. To je le zgodbica, vendar ima zanimiv nauk. Brez nič ni nič. Tudi v šoli je tako. Tisti, si so celo leto pridno pisali naloge, se učili, sodelovali pri pouku, so si prislužili lepe ocene, drugi pa malo manj lepe. Kaj pa je lepa ocena? Mislim, da je to zelo različno. Nekomu pomeni uspeh že pozitivna ocena. Ljudje in seveda tudi otroci smo zelo različni. Imamo različne interese in različne sposobnosti, ki pa jih moramo razvijati. Osnovna šola nam daje osnovno izobrazbo.Številke v izkazu niso tako zelo pomembne. Bolj pomembno je, kakšno željo imamo nekaj doseči, koliko truda smo pripravljeni vložiti v dosego cilja. Otroci se morajo navaditi na opravljanje obveznosti, na lep in pravilen odnos do dela, na življenje v družbi vrstnikov in v širši družbi. Pomembno je, kaj se naučijo, kako znajo znanje uporabiti. Številke v izkazu ne povedo vsega. Marsikdo je sposoben veliko več, a morda ne zna tako prikazati svojega znanja kot ga ocenjujemo v šoli. Brez nič ni nič. Ne v šoli, ne pozneje v življenju nič ne pride samo, za vse se je treba potruditi. Če se za neko stvar zelo trudiš, si potem toliko bolj vesel in zadovoljen, če uspeš. Če pa kdaj ne uspeš, moraš znova in znova poskušati. V Žetalskih novicah pišemo o aktivnostih, prireditvah, ki so že za nami. Upam, da jih boste z zanimanjem prebrali. V Iskricah pa se vam predstavljajo učenci naše šole. V tem šolskem letu so bili zelo pridni. Vsem Vam želim lepo, zanimivo in varno poletje. Ponovno Vas vabimo k sodelovanju pri Žetalskih novicah. Pričakujemo vaše prispevke, fotografije ... Marija Skok Sprehod po vsebini Fotografije z razstave EXTEMPORE 2 Dober dan 3 Dolgo vroče poletje 4 Razpis štipendij 5 Modernizacija ceste Marinja vas 6 Vodovod in kanalizacija v centru Žetal 6 Voda tudi v hribovitem predelu 7 Projekt nove mrliške vežice v Žetalah 7 Gozdarsko tekmovanje v Žetalah 8 Obisk članov SK Radomlje 9 Razstava Dobrote Slovenskih kmetij 10 Sprejem za osmošolce I I Župan občine Žetale - poslanec I I Barvanje pisank v Ljubljani 12 Prireditve ob prvem maju 12 Praznovanje dneva žena v Žetalah 13 2. nočni turnir 13 Javna predstavitev knjige 14-15 Skokov pohod na Donačko goro 16 Pohod na Slivnico 16 Društvo jadralnih padalcev 17 2. mednarodni Ex tempore Žetale 18-19 Pesem - v njej se dvignemo, iz nje živimo 20 JAVNO GLASILO "ŽETALSKE NOVICE" Izdajatelj: Občina Žetale Naslov uredništva: Žetale 1, 2287 Žetale Odgovorna urednica: Marija SKOK Uredniški odbor: Katarina KLEP-ČERNEJŠEK, Franc KIDRIČ, Jože KRIVEC, Martin PREVOLŠEK Lektorica: Saša JAZBEC Računalniški prelom: Šange d.o.o. Javno glasilo "ŽETALSKE NOVICE" je na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo RS štev.: 006-24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767. Dolgo vroče poletje! Ko se, tako kot verjetno večina vas, zaskrbljeno oziram v nebo, od koder neusmiljeno pripeka za ta čas prevroče sonce, razmišljam, kako prav smo ravnali pred tremi leti, ko smo se skupaj s sosednjima občinama, odločili za gradnjo dveh velikih vodovodnih sistemov: Gorca -Rodni Vrh - Strajna - Dobrina - Kočice in Podlože -Plajnsko - Naraplje - Nadole - Kočice. Mnogokrat sem že povedal, kako zahtevna sta ta dva projekta tako finančno kot organizacijsko. • V vsakem projektu sodelujejo tri občine in zaradi ogromnih razdalj je potrebno pridobiti nešteto soglasij ter pri sami izvedbi upoštevati mnogo manjših ali večjih zahtev posameznikov, ki so včasih upravičene in tehtne, mnogokrat pa povsem brez osnove. Usklajevanje takšnih zahtev jemlje dragoceni čas in po nepotrebnem povzroča slabo voljo pri vseh vpletenih. • Gradnja dveh tako zahtevnih sistemov je za našo občino velik finančni zalogaj,čeprav pri obeh pridobivamo tudi državna sredstva na razpisih. Nosilki projektov sta sosednji občini Podlehnik in Majšperk, a v pridobivanje sredstev se je aktivno vključila tudi naša občina. Osebno sem na „izlet" od Gorce prek Rodnega vrha, Strajne, Prekož do Vinarij popeljal dva ministra in tri državne sekretarje s ciljem, da se na terenu samem prepričajo o nujnosti investicije in sofinancirajna s strani države. Kljub temu so pri javnih razpisih težave. Ne glede na to ,da projekta trajata tri oziroma štiri leta se moramo na razpis za državna sredstva javljati vsako leto posebej. Letošnjega razpisa na Ministrstvu za gospodarstvo še sploh ni bilo in ni sigurno, če bo! Na razpisu MOP pa na žalost nismo uspeli. Ti dve dejstvi zavirata gradnjo vodovoda iz Majšperka, katerega zaključek je sicer predviden za prihodnje leto, po tihem pa smo upali, da ga bomo zaključili že letos • V teh dneh bomo predali namenu naš del vodovoda Gorca- Strajna - Dobrina - Kočice, česar sem zelo vesel. Vrednost našega dela sredstev presega 100 milijonov tolarjev . Če upoštevamo, da bo na njega priključenih približno petdeset gospodinjstev, je vrednost priključka približno dva milijona tolarjev. Gospodinjstvo prispeva 220.000 tolarjev in ni težko zaključiti, kaj to pomeni za občino, zato je toliko večje zadovoljstvo ob uspešno zaključeni investiciji. • Verjamem, da bo prihodnje leto uspešno zaključena tudi izgradnja vodovoda iz smeri Majšperka. Menim, da bomo morali glede na sedanje vremenske razmere naslednjih nekaj let nameniti vso pozornost temu, da bo imelo vsako gospodinjstvo možnost priključitve na javni vodovod. Ne glede na zahtevnost obeh navedenih investicij z veseljem ugotavljam, da uspešno izpolnjujemo ambiciozni investicijski načrt, ki ga je že v prvem letu mandata sprejel občinski svet. • V teh dneh bomo predali namenu skoraj dva kilometra asfaltirane ceste Dobrina - Marinja vas, ki smo jo na podlagi sklepa občinskega sveta modernizirali v celoti in ne samo 1,1 km kot je bilo najprej načrtovano. Takšni odločitvi je pripomogla predvsem pripravljenost neposrednih uporabnikov, da zberejo še dodatna sredstva ne glede na to, da so bile že prve pogodbe izjemno visoke. Vsem se iskreno zahvaljujem in čestitam za veliko pridobitev, ki je kot morebitna obvoznica pomembna tudi za celotno občino. • Pri izvedbi obeh investicij sta veliko vlogo odigrala tudi gradbena odbora pod vodstvom Vinka Sirec pri izgradnji vodovoda in Franca Vogrinc pri modernizaciji ceste. Obema predsednikoma in vsem članom gradbenih odborov se zahvaljujem in čestitam za uspešno opravljeno delo. Verjetno ni potrebno posebej povedati, da je delo gradbenih odborov brezplačno. • V zaključni fazi je tudi izgradnja vodovoda Paukon -Žetale in priklop javnih objektov na čistilno napravo pri OŠ. Z veseljem zapišem tudi to, da smo akcijo izgradnje mrliške vežice pripeljali do začetka gradnje, ki se bo začela 1. julija. Mnogi občani se obračajo na mene, ali na občinsko upravo in izražajo pripravljenost, da tudi ta objekt sofinancirajo. Takšne pobude občanov so zares nekaj izjemnega, če upoštevamo veliko obremenjenost občanov pri vseh ostalih investicijah. Po sklepu občinskega sveta bomo v letošnjem letu uredili najemne pogodbe za grobove. Pogodbe se bodo sklepale za obdobje deset let. Z ozirom , da na našem pokopališču skoraj noben grob ne dosega mer za družinski grob, je določena enotna cena 15.000 tolarjev . Ves zbrani denar, približno 5 milijonov tolarjev, bomo porabili za izgradnjo mrliške vežice, katere vrednost bo skoraj 30 milijonov tolarjev. Zagotavljati likvidnost občine ob vseh teh investicijah je izjemo težko, zato nas čaka, kot sem zapisal v naslovu, še dolgo vroče poletje. Kljub izjemno zahtevnim investicijam nam v občini tudi v tem letu uspeva pripravljati ali pa vsaj sodelovati pri vrsti prireditev, ki bogatijo življenje v občini, ali pomenijo promocijo občine v širšem prostoru. Želim, da teh nekaj mesecev zberemo še dovolj volje in strpnosti in izjemno uspešno zaključimo prvi štiriletni mandat samostojne Občine Žetale. Vaš župan! Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 200212003 Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2002/03 je izšel 28.5.2002 v časopisu Delo in Večer. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, ki so državljani Republike Slovenije ali Slovenci brez slovenskega državljanstva in letni bruto dohodek njihove družine v 1. 2001 ne presega 704.813 SIT na družinskega člana. Štipendisti, ki so lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10% (775.294 SIT). Vloge (obr. DZS 1,51- dobijo se v papirnicah in knjigarnah) se že sprejemajo na Uradih za delo (po naslovu stalnega bivališča); za upravno enoto Ptuj: OS Ptuj, Vodnikova ulica 2 (nad novo pošto, v drugem nadstropju), za upravno enoto Ormož: UD Ormož, Ptujska cesta 25. Uradne ure so vsak delovni dan razen četrtka od 8.00 do 12.00, v sredo še od 14.00 do 16.00. Pred izpolnjevanjem natančno preberite navodilo, ki je priloženo obrazcu za vlogo! Vlogo lahko vložijo redno vpisani dijaki, vajenci ter redno in izredno vpisani študenti, določen je pogoj glede starosti, pogoj glede statusa (zaposlitev, prijavljenost na zavodu za zaposlovanje....) in pogoj glede prejemanja drugih štipendij oz. posojila za študij - glej razpis. Zadnji rok za oddajo vloge je za vajence in dijake 06. 09. 2002, za študente 04.10. 2002. Vloga mora biti vložena do roka. V primeru, da kakšna priloga še manjka, se lahko vloga dopolni tudi po tem roku (v dogovoru z referentom pri sprejemu vloge). Študenti naj s seboj prinesejo indeks na vpogled. Vloga se ne šteje za zamujeno, če je bila vložena po roku iz opravičljivih razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga z vsemi dokazili vložena v 15 dneh od nastanka oz. prenehanja razloga. Izjemoma se lahko vloga vloži tudi med letom, če pride v družini kandidata do znižanja dohodka zaradi razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga vložena v 30 dneh od nastanka razlogov. Izobraževalni zavodi lahko do enakih rokov predlagajo tudi kandidate za Zoisovo štipendijo, za katere menijo, da izpolnjujejo pogoje intelektualne oz. umetniške nadarjenosti. Intelektualna nadarjenost se preverja s psihološkimi preizkusi sposobnosti. Učenci, dijaki in vajenci morajo imeti najmanj prav dober uspeh, študenti najmanj povprečno oceno 8. Vajenci, dijaki in študenti morajo imeti še javno priznan uspeh oz. izjemni dosežek v zadnjih dveh šolskih letih (kaj se šteje za izjemni dosežek, je navedeno v razpisu). Vse informacije o razpisu, pravilniku o štipendiranju in pogojih lahko najdete na internetnih straneh Zavoda za zaposlovanje: WWW.ESS.GOV.SI, v rubriki AKTUALNO, kjer si lahko ogledate vlogo za republiško štipendijo (jo tudi izpišete), lahko pa naredite tudi okvirni izračun upravičenosti do republiške štipendije. Priporočamo vam, da vloge oddate čimprej, tudi če so nepopolne. S tem boste sebi prihranili čakanje v vrsti za oddajo vloge (kajti v dneh pred potekom roka so dolge čakalne vrste), nam pa omogočili tekoče delo in pravočasno izplačilo štipendij upravičencem. Manjkajoče priloge (predvsem potrdila o vpisu) lahko pošljete tudi po pošti ali oddate v nabiralnik pri vložišču Območne službe Ptuj, Vodnikova ulica 2. Na vsako naknadno vloženo ali poslano prilogo napišite ime in priimek ter datum rojstva kandidata za štipendijo. OBMOČNA SLUŽBA PTU] Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje MODERNIZACIJA CESTE MARINJA VAS-DOBRINA Zemeljska dela so se pričela izvajati v mesecu oktobru preteklega leta. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so bila ustavljena in so se nadaljevala v letošnjem letu. S tem smo tudi krajani Nadol dočakali lepo in moderno cesto, ki nam je izboljšala osnovne življenjske pogoje in nam polepšala naš vsakdanjik. Med samim izvajanjem del so se pojavljali razni zapleti in problemi, ki smo jih strpno in dokaj uspešno reševali. Vsem, ki bodo uporabljali novozgrajeno cesto, želim mirno, predvsem pa srečno vožnjo, tudi tistim, ki so ves čas tiho upali, si prizadevali in verjeli, da ta projekt ne sme in ne more uspeti. Po asfaltirani cesti od Marinje vasi Predsednik gradbenega odbora Franc Vogrinc Pred leti smo postali samostojna občina Žetale. Pripravili smo prioritetni vrstni red investicij v posameznih katastrskih občinah. Vaški odbor je pripravil plan investicij za katastrsko občino Nadole in določil vrstni red za njihovo realizacijo. Glede na to, da se celotno vodstvo občine, občinski svet z gospodom županom na čelu, zavzema za enakomeren in celosten razvoj naše občine, je bila dana možnost za modernizacijo ceste Marinja vas - Dobrina v dolžini 1750 m. V mesecu maju preteklega leta je bil imenovan gradbeni odbor. Začeli smo s podpisovanjem pogodb za sofinanciranje investicije, ki znaša dobrih 32 milijonov tolarjev. Kljub temu, da večina gospodinjstev na seznamu ni bila prvič, so prispevala tudi do 800 tisoč tolarjev za projekt, ki je širšega pomena in v javno dobro. do Kočic VODOVOD IN KANALIZACIJA V CENTRU ŽETAL V teh vročih poletnih dneh je občina Žetale eno samo gradbišče. Gradnja vodovodnega sistema je v tem sušnem obdobju še posebej aktualna. Del tega sistema je izgradnja vodovoda na relaciji Pavkon - Žetale v dolžini 1350 m. Z izgradnjo tega vodovoda se bodo na javni vodovod lahko priključile pomembne institucije, kot so: Osnovna šola Žetale, Splošna ambulanta Žetale, občina Žetale, mrliška vežica, kakor tudi zainteresirana gospodinjstva v delu naselja Žetale. Projekt za vodovod Pavkon - Žetale je izdelalo podjetje Projekta inženiring iz Ptuja. Projekt omogoča v naslednjem obdobju nadaljevanje izgradnje vodovoda za naselje Čermožiše in navezavo na vodohram Orešje. Druga investicija je izgradnja kanalizacije v naselju Žetale v dolžini 490 m. Kanalizacija bo priključena na čistilno napravo, ki stoji ob novi Osnovni šoli Žetale. To so prvi metri kanalizacije v občini Žetale, na katero se bodo imeli možnost priključiti objekti, ki gravitirajo na novo šolo, predvsem tisti, od katerih ni potrebno prečrpavanje. Projekt za izgradnjo kanalizacije je izdelalo podjetje TMD invest d.o.o. iz Ptuja. Občina Žetale je v Uradnem listu RS objavila javni navedenih investicij. Pogodbena vrednost obeh investicij razpis za izgradnjo vodovoda Žetale - Žetale in kanal- znaša 22.544.712,40 tolarjev. Rok za izvedbo navedenih izacije v naselju Žetale. Na javni razpis se je prijavilo 10 investicij po pogodbi je 01.08.2002. ponudnikov. Po oceni ponudb je bilo ugotovljeno, da je najugodnejša ponudba podjetja Bovir d.o.o. iz Zgornje Jože KRIVEC Kungote, s katerim je bila sklenjena pogodba o izgradnji VODA TUDI V HRIBOVITEM PREDELU NAŠE OBČINE V letu 2001 je Občina Žetale pristopila k izgradnji javnega vodovoda v smeri Dobrina-Kočice-Dobrina. Do konca junija 2002 bo izgradnja tega vodovoda zaključena. Vodo, ki je vir življenja, bo dobilo 55 gospodinjstev. Področje Dobrine in Kočic je izredno razpršeno in geografsko razgibano, zato gradnja vodovoda ni potekala brez težav. Tu mislim predvsem na trd teren, kjer ni šlo brez stroja za pikiranja. Da bi vodovodni sistem nemoteno funkcioniral, je bilo potrebno zgraditi prečrpalnico na Prekožah. Skupna dolžina primarnega voda znaša 15 km, dolžina sekundarnega voda pa 10 km. Vrednost investicije na območju Občine Žetale znaša 70 milijonov tolarjev. Vodo bodo dobila naslednja naselja: Male in Velike Prekože, Boriče, Potni vrh, Kranjčki vrh, Zalopata, Pšetna graba, Dobovško, Tkavc, Grajfov vrh in Dobrinska Gorca vse do Režeka. Vodovod Dobrina-Kočice-Dobrina spada v vodovodni sistem, ki se začne na Gorci, nadaljuje na Rodni vrh in skozi Strajno do Dobrine. Gre torej za regijski projekt, v katerem so sodelovale občine Žetale, Podlehnik in Videm. Občina Žetale je morala sofinancirati skupne objekte in naprave v sorazmernem deležu že na območju občine Podlehnik (vodohram in prečrpalnica Strajna in glavni primarni vod). Večji del trase primarnega voda poteka po občinskih cestah, ki smo jih delno skupaj z izvajalcem del uredili v prevozno stanje. Dela so se izvajala skladno s projektom in pogoji, ki so bili določeni v gradbenem dovoljenju. Župan občine Žetale je imenoval gradbeni odbor v naslednji sestavi: Vinko ŠIREC - predsednik, Vlado MEDVED - pod- predsednik, Darinka KODRIČ-član, Ludvik SKELA - član, Jože FIDERŠEK - član, Jože PREVOLŠEK - član, Boris HADOLIN-član. Gradbeni odbor je obiskal vsa gospodinjstva, ki imajo možnost priključitve na javni vodovod. Dejstvo je, da je priključitev na vodovod v okviru akcije cenejša, kot bo potem, ko se bo na vodovod priključevalo posamezno.Gradbeni odbor je dobro sodeloval z investitorjem občino Žetale in opozarjal izvajalca del na nepravilnosti pri gradnji. Nadzor nad celotno izgradnjo investicije je imel g. Stanko TEMENT iz podjetja TMD invest d.o.o. iz Ptuja. Izvajalec del primarnega omrežja s prečrpalnico in sekundarnega omrežja je bilo podjetje Nizke gradnje d.d. iz Ptuja. Na koncu bi se želel v imenu gradbenega odbora zahvaliti vsem, ki so pripomogli, da smo lahko tako veliko investicijo dejansko izpeljali. Posebej bi se zahvalil županu občine Žetale g. Antonu Butolen, ki je vložil maksimalne napore, da je do gradnje vodovoda sploh prišlo. Z organizacijo obiskov ministrov Marjana SENJURA, Janeza KOPAČA in državnega sekretarja Igorja STRMŠNIKA je odločilno pripomogel, da je bil navedeni vodovod sofinanciran tudi z državnimi sredstvi. Zahvala gre tudi članom občinskega sveta občine Žetale, ki so izgradnjo navedene investicije vključili v občinski proračun. Voda je vir življenja. To bomo najbolj začutili v teh vročih poletnih mesecih, ki so pred nami. Predsednik gradbenega odbora: Vinko ŠIREC PROJEKT NOVE MRLIŠKE VEŽICE V ŽETALAH PRIPRAVLJEN ZA GRADNJO V petek 14. junija 2002 je bila v prostorih občine Žetale njo mrliške vežice je bila dana že leta 1993 in tedanji svet podpisana pogodba o izgradnji nove mrliške vežice KS Žetale je pobudo podprl. Glavni razlog gradnje nove Žetale. Pogodbo sta podpisala v imenu investitorja občine mrliške vežice je dejstvo, da sedanja mrliška vežica na Žetale župan g. Anton BUTOLEN in v imenu izvajalca del žetalskem pokopališču zaradi dotrajanosti in IPI izvajalsko projektantskega inženiringa Rogaška nefunkcionalnosti ni več uporabna. Slatina direktor g. Leopold FERLINGER. Pobuda za grad- Pomanjkanje prostora in razporeditev grobnih polj je Podpis pogodbe za izgradnjo vežice onemogočala gradnjo vežice na samem pokopališču, zato je bilo potrebno razmišljati o gradnji vežice izven pokopališča. Lastnik zemljišča, kjer bi po vsesplošnem prepričanju bil primeren prostor za gradnjo mrliške vežice, je bil Župnijski urad Žetale. Pogajanja za zemljišče na jugozahodnem vogalu pokopališča so bila dolga. Na koncu so le prevladali argumenti, da v Žetalah potrebujemo objekt, v katerem se bomo lahko na dostojen in spoštljiv način poslovili od naših najdražjih. Občina Žetale je na podlagi kupoprodajne pogodbe odkupila od Župnijskega urada Žetale zemljišče v izmeri 6 arov. Vrednost zemljišča je znašala 1.422.762,00 tolarjev. Polnopravno lastništvo zemljišča je omogočilo občini Žetale, da je lahko začela pridobivati vso potrebno lokacijsko in gradbeno dokumentacijo, potrebna soglasja in gradbeno dovoljenje. Izdelava lokacijske in gradbene dokumentacije je bila zaupana podjetju TMD invest d.o.o. iz Ptuja. Glavni projektant mrliške vežice je bil priznani arhitekt Gregor KRAŠEVAC iz Maribora. Arhitekt je sledil željam investitorja tako, da je potrebne prostore vežice razporedil zelo funkcionalno. Tlorisna površina objekta vežice znaša 12,30 m x 9,80 m in obsega naslednje prostore: poslovilni prostor, mrliška veža I, mrliška veža II, čajna kuhinja, prostor za žalujoče, garderoba z VVC-jem za pogrebnike, hodnik, moške in ženske sanitarije ter sanitarije za invalide. Osnutek projekta je predhodno obravnaval in potrdil Svet občine Žetale. Ko je bila pridobljena vsa potrebna dokumentacija, je investitor občina Žetale v Uradnem listu R Slovenije objavila javni razpis za gradnjo mrliške vežice v Žetalah. Na podlagi javnega razpisa je oddalo ponudbe osem ponudnikov. Strokovna komisija je ugotovila, da so bile popolne štiri ponudbe. Merila za oceno ponudb so bila: cena, reference in plačilna sposobnost. Po izvedenem točkovanju je bilo ugotovljeno, da je najugodnejša ponudba podjetja IPI d.o.o. iz Rogaške Slatine. Vrednost pogodbenih del znaša 25.610.337,60 tolarjev. Pričetek gradbenih del je predviden 1.julija 2002, zaključek gradbenih del pa 15. oktobra 2002. Izbrani izvajalec del zagotavlja, da bo mrliško vežico zgradil skladno s projektom in pravili gradbene stroke. Jože KRIVEC GOZDARSKO TEKMOVANJE V ŽETALAH Leto je naokoli, spet je prišel april in že so se pričele priprave na 4. gozdarsko tekmovanje v Žetalah. Letos je organizacijo prevzel strojni krožek Žetalanec v sodelovanju z delavci gozdnega gospodarstva, krajevnim gozdarjem Jankom in gasilskim društvom Žetale. Dan pred tekmovanjem je bil čas za neuradni trening za tiste, ki so to možnost želeli izkoristiti. V sobotnem jutru 27. aprila so se nad Žetalami že zbirali težki oblaki, ki so kazali, da nam vreme ne bo naklonjeno. Po nekaj posvetovanjih med organizatorji in s privolitvijo sodnikov smo z malo zamude tekmovanje vendarle začeli. Prijavljenih je bilo sedem ekip in en posameznik. Tekmovalci so morali čim boljše izvesti štiri discipline, in sicer: zasek in podžagovanje, kjer je zahtevnost največja in je možno doseči kar 320 točk; sledi kleščenje, kjer je pomembna hitrost in vrstni red kleščenja, doseči pa je možno največ 150 točk. Naslednja prav tako zelo zahtevna disciplina je kombinirano prežagovanje hloda, kjer so za največ možnih doseženih 210 točk odločilni milimetri. Kot zadnja je bila na programu navidezno najbolj preprosta disciplina: podiranje droga na balon, pri čemer je najvažnejša smer podiranja. Verjemite, podreti drevo brez Kleščenje vej na balon ni niti slučajno enostavno, ker pa je deževalo, je ob padcu deblo poskrbelo tudi za blatno kopel gledalcev. Tekmovanje je potekalo v sicer prijetnem deževnem vzdušju, doseženi rezultati pa kljub močnim padavinam niso prav nič zaostajali za tistimi iz prejšnjih tekmovanj ob lepšem vremenu, v povprečju so bili celo boljši. S tem so tekmovalci pokazali, da pravim gozdarjem dela v gozdu ne moreta preprečiti ne dež ne sneg. Posebej moram poudariti, da morajo tekmovalci uporabljati vso predpisano in potrebno zaščitno opremo ter brezhibno z vsemi varnostnimi elementi opremljeno motorno žago. Zdaj pa k rezultatom. Nagrajene so bile vse sodelujoče ekipe in prvih pet tekmovalcev posamezno. Nagrade so prispevali podjetniki iz Žetal in sosednjih občin, pokroviteljstvo pa je prevzela občina Žetale. 1. mesto 1661 točk ekipa SK Žetalanec - KOČICE (Franc in Anton Gajšek, Franc Plajnšek) 2. mesto 1611 točk ekipa GG PTUJ (Milan Jus, Viki Žerak in Stanko Pulko) 3. mesto 1556 točk SK Žetalanec - EKIPA 1 (Stanko Skledar, Franc Stojnšek in Avgust Pulko) 4. mesto 1535 točk SK Žetalanec - ŽETALE (Slavko Širec, Izidor Štajnberger in Toni Butolen) 5-mesto 1416 točk ekipa PODLEHNIKA (Štefan Kodrič, Martin Večerič in Stanko Glažar) 6.mesto 1311 točk debitanti ekipa STOPERC (Martin Lorber, Srečko Taciga in Vinko Jerič) 7.mesto 1125 točk debitanti PGD ŽETALE (Milko Vek, Albert Mohorko in Jože Stres) Med posamezniki se je najboljše odrezal VIKI ŽERAK (GG Ptuj) 605 točk. Drugo mesto je zasedel ANTON GAJŠEK (SK Žetalanec - KOČICE) 590 točk. Tretje mesto je pripadlo STANKU SKLEDAR-ju (SK Žetalanec - EKIPA 1) 581 točk. Četrto mesto je dosegel STANKO PULKO (GG Ptuj) 564 točk, z istim številom točk (564) pa si je peto mesto priboril SLAVKO ŠIREC (SK Žetalanec - ŽETALE), le da je bil pri podiranju na balon za 2 sekundi počasnejši od četrtou-vrščenega. Gledalci - nekaj jih je vztrajalo kljub dežju - so imeli kaj videti, po končanem tekmovanju pa je prav vsem dobro teknil bograč, ki je zamenjal suho gozdarsko malico. Ob koncu vas že zdaj vabim na 5. gozdarsko tekmovanje, ki bo 27. aprila 2003. Rezervirajte si ta dan in popestrite z njim svoj prosti čas, vaša udeležba bo organizatorjem zahvala za njihov trud, tekmovalcem pa vzpodbuda za čim bolj natančno in hitro opravljeno tekmovanje. Tisti, ki vam delo z motorno žago ne dela preglavic, pa ste vabljeni med tekmovalce, prijave zbirata 10 dni pred tekmovanjem revirni gozdar Janko Vidovič in vodja SK Žetalanec Izidor Štajnberger. Izidor Š. OBISK ČLANOV SK RADOMLJE Strojni krožek Žetalanec je 27. aprila letos gostil člane SK Radomlje, ki deluje na območju občine Lukovica. Radomeljčani so v Žetale prišli med drugim tudi z namenom, da si ogledajo gozdarsko tekmovanje, a smo zaradi močnega dežja program malce spremenili. Tako so si ogledali le zaključek tekmovanja in prisostvovali podelitvi priznanj in pokalov najboljšim gozdarjem. V vmesnem času jih je gospod župnik Štefan Zver popeljal v cerkev Marije Tolažnice in jim razkazal notranjost cerkve ter vse skupaj popestril z zanimivim zgodovinskim predavanjem. Nato nas je pot vodila še naprej po naših krajih. Sprva smo načrtovali peš pohod iz Dobrine na Kočice, ker avtobus po teh cestah ne more. Ker nam vreme ni bilo naklonjeno, smo se na hitro organizirali, kot je to tudi sicer običaj v našem strojnem krožku, in jih popeljali kar z našimi osebnimi vozili. Najprej so si ogledali ekološko kmetijo Gajšek, kjer so imeli zelo veliko vprašanj v zvezi z težavnostjo kmetovanja v Halozah, na katera so jim pri Gajšekovih z veseljem odgovorili. Sledila je degustacija vin, ki jih pridelajo na kmetiji Plajnšek. To je bil po mnenju večine najzanimivejši del ekskurzije, saj se pri tako dobri kapljici, kot jo pridelajo Plajnšekovi, razveže še tako zakrneli jezik. Zaključek naše poti je bil v prostorih Gastroja na Kočicah, kjer so jim postregli z zelo dobrim in pikantnim jelenjim golažem. Sledil je sproščen klepet z našimi člani - prevozniki in gostje kar niso mogli prehvaliti naše hrane in pijače, prav tako pa so se čudili pridnosti in vztrajnosti Haložanov, ki obdelujejo te strmine. Ob odhodu so nas obdarili s pridelki iz njihovih ekoloških kmetij in reklamnim materialom iz njihove občine. Sledilo je povabilo, da jih tudi mi obiščemo, ki smo ga z veseljem sprejeli. Iz vsega dogajanja tega dne pa sem izluščil še eno mojo drobno misel. Imamo lepo obdelano pokrajino - po zaslugi pridnih domačinov; imamo zanimivo kulinarično ponudbo - le da je ne znamo prav ceniti in s tem povezano tržiti; imamo dobre vinogradnike in imamo veliko dobrih in prijaznih ljudi - če odštejemo nekaj posameznikov. Veliko razlogov je torej, da povabimo v naše kraje še več gostov in se jim predstavimo v lepi luči, da se bodo potem vračali še večkrat in seboj pripeljali tudi prijatelje. Izidor Š. Žetalske novice RAZSTAVO DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ PLEMENITIJO TUDI ŽETALSKE DOBROTE Ena izmed večkrat nagrajenih pletenic oziroma svatovskih štruc Minoritski samostan na Ptuju je bil tudi letos, tokrat že trinajstič zapovrstjo, gostitelj dobrot s slovenskih kmetij. Pomemben prispevek kulinarične pestrosti vsako leto predstavljajo tudi izdelki oziroma pridelki kmetij iz žetalske občine. Da so najboljši med najboljšimi, najbolj zgovorno pričajo tudi letos prejeta priznanja za razstavljene izdelke: bronasto priznanje za krofe Marije Železnik, znak kakovosti za pletenico Terezije Vogrinc in znak kakovosti za vino Sauvignon, ki ga je pridelal Franc Plajnšek. Ob tem je treba zapisati, da znak kakovosti prejmejo tisti izdelovalci in razstavljale!, ki tri leta zapored dosežejo najvišje priznanje za določen izdelek. Potem ko smo lani v Žetalskih novicah obširneje predstavili uspešnega vinogradnika in dobitnika številnih priznanj za pridelano in donegovano žlahtno vino Franca Plajnška, v tokratni številki občinskega glasila predstavljamo večkratno zlato nagrajenko za pletenico oziroma svatovsko štruco Terezijo Vogrinc. »PLETENICO NAREDI MOKA, ŠE BOLJ PA JE POMEMBNA SPRETNA ROKA" .... in če so to roke Terezije Vogrinc, je uspeh zagotovljen, bi si upal zapisati vsakdo, ki se je kdaj osebno srečal z gospo Treziko in z njo spregovoril par besed. Poleg potrebnih sestavin in spretnih rok je namreč za izdelavo pletenice, ki jo strokovna žirija oceni z najvišjimi priznanji, še kako potrebno bistvo vsega, ki se skriva v ljubezni do tega dela. In gospa Trezika, ki pletenice peče že več kot 50 let, nedvomno skriva v sebi poleg nadarjenosti in kulinaričnih spretnosti tudi predvsem veliko ljubezni do tega Takole se spominja svojih prvih korakov peke pletenice: »Mama je potrebovala pomoč pri tem zahtevnem opravilu in jaz sem bila seveda pripravljena, da ji pomagam. In tako se je začelo! Kar tako, mimogrede, brez nekih velikih priprav in naukov. Kasneje sem poskusila še sama in ugotovila, da je seveda precejšnja razlika, če vse delo opravljaš sam ali pa zgolj opazuješ in kaj malega pomagaš. Pri izdelavi štruce je seveda treba paziti na več stvari, ne le na skrbno izbrane sestavine - moko in podobno, temveč tudi na to, kako pripraviš kurišče oziroma peč. Dovolj je npr. da popiha veter skozi dimnik, in štruca poči. V sedmih letih, kar gospa Trezika Vogrinc sodeluje na razstavi Dobrote slovenskih kmetij, je za pletenico na njen »način" prejela 6 zlatih priznanj, 1 bronasto in priznanje za ohranjanje krušne dediščine. Seveda je vsako prejeto priznanje zase nekaj posebnega - poplačilo za vloženi trud in lep spomin, pravi 67-letna Trezika, ki je tovrstno delo ne utruja, temveč ji vliva novih moči in idej. Za izdelavo posamezne štruce porabi približno 5 ur, število štruc, ki jih speče na leto, pa je odvisno od povpraševanja, pravi. V številkah to pomeni od 15 do 20 štruc za različne priložnosti - od poročnih daril, daril za rojstni dan in podobno. Letos jih je spekla že 5. Na vprašanje, ali kdo izmed njenih domačih stopa po njeni poti, gospa Trezika smeje pravi: »Že, že!" Kaj več ne pove, sicer pa bo najbolj zgovorno o tem spregovoril čas! V zadovoljstvo Vogrinčevih in vseh nas želimo, da bi se to zgodilo čimprej. Katarina Klep - Černejšek Terezija Vogrinc ob letošnjem prejemu priznanja iz rok ptujskega župana Miroslava Luci Žetalske novice SPREJEM ZA OSMOŠOLCE Župan občine Žetale Anton BUTOLEN je v sredo, 12. junija priredil sprejem za učence, ki letos zaključujejo izobraževanje v Osnovni šoli Žetale. Sprejema se je udeležilo triindvajset učencev osmega razreda z razredničarko Silvestra KLEMENČIČ. V imenu občine Žetale je prisotne učence pozdravil in nagovoril g. Boris JAZBEC, predsednik odbora za družbene dejavnosti občine Žetale. V letošnji generaciji osmošolcev je osem odličnjakov. V zlato knjigo tistih, ki so dosegli odličen uspeh v vseh šolskih letih, so se vpisali štirje učenci. Odličnjaki so prejeli knjižna darila, vsi učenci pa majice 2. mednarodnega Ex tempora Žetale 2002. Za prisrčen sprejem se je gostitelju zahvalila razredničarka ga. Silvestra KLEMENČIČ. Mladim, ki so zapustili šolske klopi v OŠ Žetale, želimo veliko uspeha pri doseganju zastavljenih življenskih ciljev. Jože KRIVEC Pregovori: Drevo se upogne, dokler je mlado. Kdor vsaj nekaj bere, je daleč pred tistim, ki nič ne bere. Vsaka šola nekaj stane. Šolanje je drago, nešolanje še dražje. ŽUPAN OBČINE ŽETALE ANTON BUTOLEN POSLANEC DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE V začetku meseca junija je prišla iz Državnega zbora R Slovenije novica, da je bil poslanec LDS Andrej GERENČAR imenovan za veleposlanika RS na Madžarskem. Na podlagi rezultatov državnozborskih volitev 1. 2000 v 8. volilni enoti pripada nadomestni mandat poslanca Državnega zbora županu občine Žetale g. Antonu BUTOLEN. G. Anton BUTOLEN je v 11. volilnem okraju 8. volilne enote prejel 36,30 %glasov in tako dosegel najboljši rezultat v 11.volilnem okraju, ki obsega območje Haloz in občino Kidričevo. Odločitev o sprejemu mandata ni bila lahka, vendar je pri tem prevladalo dejstvo o velikem zaupanju volilcev, ki je bilo g. BUTOLNU dano na volitvah. Tako je g. Anton BUTOLEN postal prvi poslanec Državnega zbora iz območja Haloz in Dravskega polja. To je velika čast predvsem za občino Žetale, da ima svojega predstavnika v najvišjem telesu zakonodajne oblasti v državi. Kljub dejstvu, da je minilo leto in pol mandata in je bil sprejet državni proračun za leto 2002 in 2003, lahko naš poslanec marsikaj stori za Haloze in Dravsko polje. Nekaj dni po potrditvi poslanskega mandata v Državnem zboru je videnje dela poslanca predstavil na novinarski konferenci. Predvsem je poudaril, da bo zastopal interese volilnega okraja, zato bo imel poslanski pisarni v Žetalah in Kidričevem. Županu občine Žetale želimo pri opravljanju odgovorne funkcije poslanca veliko uspeha. Jože KRIVEC Žetalske novice BARVANJE PISANK V LJUBLJANI prihajajo, so oblekle majice in predpasnike z občinskimi simboli. Prikazale so način izdelave pisank, ko jajčka okrasimo z zelenjem, povežemo z nogavico in skuhamo v čebulovi vodi ali pa jajčka le skuhamo, nato pa z nožkom vpraskamo okraske. Obiskovalci so se z velikim zanimanjem ustavljali ob njihovi stojnici in Žetalankam je trema kmalu izpuhtela. Pogovarjale so se z obiskovalci, delile nasvete in seveda tudi jajčka. Kmalu je zmanjkalo že poslikanih pisank, obiskovalci pa so lahko izbirali tudi med tam narejenimi. Pred Intersparom so bile tudi druge stojnice in med njimi je krožila novinarka Vala 2002, ki je posnela zanimiv pogovor z Žetalankami. Bernarda in dve Kristini so Ljubljano zapustile z zelo prijetnimi občutki. Marsikomu so polepšale predve- Društvo podeželskih žena pripravlja v zimskih mesecih likonočni čas, povedale pa so tudi, kje leži vas, ki se družabne večere, na katerih se srečujemo in imamo imenuje Žetale. Take prireditve bi se še udeležile, delavnice. Pred Veliko nočjo smo barvale pisanke - jajčka, izdelovale presmece in pripravile razstavo teh izdelkov. Marija Skok Razstava je bila na ogled ob prireditvi ob materinskem dnevu. Enega od teh družabnih večerov se je udeležil predstavnik agencije „Halo" Andrej Golc iz Cirkulan. Izdelki so mu bili tako zelo všeč, da je ženske povabil k sodelovanju na prireditvi v Ljubljani. Beseda je dala besedo in dogovorili so se za prikaz barvanja pisank po žetalsko. Na Veliki četrtek so se Bernarda Kolar, Kristina Horvat in Kristina Bukšek z gospodom Golcem odpeljale v Ljubljano, natančneje na Vič v Interspar. Seveda na pot niso šle praznih rok. S seboj so imele lepo število že pobarvanih in poslikanih plastičnih jajčk ter seveda prava kokošja jajca, barve, čebuline olupke, razne trave, lonec...Stojnica jih je že čakala. Najprej so pripravile vse potrebno, nato so začele z delom. Da bi se vedelo, od kod PRIREDITVE OB PRVEM MAJU Že več let potekajo v Žetalah prireditve ob 1. maju. Prvomajsko dogajanje se je začelo z gozdarskim tekmovanjem, ki je potekalo pred gasilskim domom v Žetalah. Za organizacijo tega tekmovanja je poskrbel Strojni krožek Žetalanec. Kljub deževnemu vremenu mu ga je uspelo izpeljati. Prvomajsko dogajanje se je nadaljevalo s postavitvijo prvomajskega drevesa, česar pa gasilcem ni uspelo izvesti po predvidenem planu. Postavitev je bila prestavljena na 30.april, na dan kresovanja. Postavitve majskega drevesa so se poleg gasilcev udeležili tudi vaščani in so s skupnimi močmi postavili drevo, ki je simbolično ob prazniku dela. Letošnje prvomajsko drevo ni bilo največje, kar jih je bilo kdaj postavljenih v Žetalah, vendar je merilo zavidljivih osemindvajset metrov. Bolj, ko se je dan prevešal v noč, bolj živahno je postajalo na Vogrinčevem hribu, kjer je bilo vse pripravljeno na sežig kresa. To je bilo že 5. tradicionalno kresovanje, ki ga organizira ŠD Žetale. Kresovanje si je ogledalo petdeset ljudi, ki so se vsak po svoji volji zabavali ob plamenih. Slišati je bilo tudi petje, ki je na vasi že prava redkost. V vsa ta dogajanja vložijo člani društev veliko truda in delovnih ur, ki bi jih poplačal le večji obisk prireditev. Zato naj bo ta misel hkrati povabilo za naslednje leto, ko bosta PGD in ŠD morda v sodelovanju s še katerim drugim društvom spet organizirala prireditve ob prvem maju. Franci Jus w PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA IN MATER V ŽETALAH Dandanes se pogosto pojavlja dilema, ali naj še praznujemo dan žena ali dan mater ali pa kar oboje. Menim, da je ta dilema nepotrebna in da je potrebno praznovati oba. Že bežen pogled v zgodovino človeštva nam pokaže, da ni bila vloga žensk nikoli povsem enakopravna moškim. Danes je naša vloga konkretno v Sloveniji drugačna, a še vedno ne povsem takšna, kot bi si jo ženske želele in zaslužile. Se vedno so ženske npr. na določenih delovnih mestih za povsem enako delo plačane dosti manj, še vedno so določeni poklici, v katerih se ženske ne morejo uveljaviti, ali pa jih to stane dosti več energije kot moške, še vedno lahko beremo o nasilju nad ženskami v svetu ali pa ga doživljamo kar v svoji bližnji okolici.... Spomnimo se samo kakšno življenje imajo ženske v Afganistanu, skoraj nepojmljivo za 21. stoletje, a vendar nedvomno resnično. Želimo in upamo lahko, da bosta izobraževanje in prosvetljevanje ljudi v prihodnosti položaj žensk spremenila. Morda je treba začeti pri veličastnem poslanstvu -materinstvu, ki je zaenkrat še (če odmislimo kloniranje) dano samo ženskam. Prav zaradi navedenega menim, da je praznik žensk možnost in priložnost, da se spregovori in pogovori o ženskah, o svetlih, manj svetlih ter temnih straneh dejstva, da smo ženske. Žetalanci oz. predvsem Žetalančanke tradicijo praznika žensk negujemo že vrsto let. Tudi letos smo se zbrale na kulturni prireditvi, uživale v kulturnem programu, ki so nam ga pripravili veliki in mali, mladi in stari žetalski kulturniki in kulturnice. Učenci in učenke OŠ so pripravili program. Razveselili so nas s pesmicami in krajšimi prizorčki. Prav posebej so se potrudili člani in članice kulturnega društva Žetale, ki so nam pripravili recital z recitacijami o materah. Pevke Ženskega pevskega zbora pa so nam podarile tri pesmi. Po prijetnem druženju, ki je sledilo, lahko zaključim, da smo s to prireditvijo v naši občini dodale kamenček v mozaik drugačnih - seveda v pozitivnem smislu besede - časov za ženske, žene in matere. Štefka Jazbec 2. NOČNI TURNIR ŠD Žetale je 8. junija organiziralo že drugi nočni turnir v malem nogometu z denarnim skladom 120 tisoč tolarjev, ki se je odvijal pod reflektorji OŠ Žetale na športnem igrišču. Turnirja se je udeležilo trinajst ekip iz ožje in širše okolice, ki so v lepi noči pokazale lep in privlačen nogomet. Udeležile so se ga tudi tri ekipe iz občine Žetale in sicer: ŠD Žetale, ŠD Rim in ŠD Žetale mlajši. Zelo lep rezultat je dosegla ekipa ŠD Rim, ki je na koncu dosegla tretje mesto. Turnir si je ogledalo približno sto gledalcev, ki so navijali za svoje favorite. Sistem igranja je bil po metodi izpadanja do treh najboljših, ki so se pomerili med seboj. Najboljši so bili Veseli ježki iz Dobovca, drugo mesto so zasedli Bar Afrodita iz Ljubljane in tretje ŠD Rim. Turnir je potekal v veselem vzdušju, pogrešali smo le boljši rezultat ekipe ŠD Žetale, na kar pa ne smemo gledati kot neuspeh. ŠD organizira ta turnir brez sponzorjev, kar pri manjšem število ekip pomeni večje stroške, saj so se denarne nagrade podelile v višini, kot so bile predvidene. Kljub temu je turnir uspel organizacijsko, kar je na teh začetnih nočnih turnirjih najbolj pomembno. Franci Jus ŠD ŽETALE VAS VABI NA 19.SREČKOV MEMORIAL. KI BO V NEDELJO, 21.JULIJA OB 8. URI NA ŠPORTNEM IGRIŠČU OŠ ŽETALE Denarni sklad je 210 tisoč tolarjev, kar je zagotovilo za dober nogomet in razburljivo tekmovanje. Vljudno vabljeni! Žetalske novice JAVNA PREDSTAVITEV KNJIGE LOJZETA GAJŠEK „ŽETALE" Ko so se Izraelcem godile obljube, so v veselju vzklikali:,,^ je dan, ki ga je naredil Gospod!" V Žetalah se takšen dan zgodil v petek, 21.6.2002. Imeli smo namreč slovesno in javno predstavitev knjige, ki jo je napisal domačin Lojze Gajšek. Ljudje gradimo železo-betonske zgradbe in po lanskem 11. septembru vidimo, kako hitro se lahko sesujejo v prah. Napisati knjigo o svojem domačem kraju za svoje domače ljudi pa je spomenik, ki ga zob časa ne bo nagrizel in nikoli ne bo propadel. S to mislijo nas je pozdravila ravnateljica OŠ Žetale Silvestra Klemenčič, ki nas je prijazno sprejela v šolo. Dejala je namreč: „Knjiga je zdravilo proti pozabi," in dodala željo, da bi se Žetalanci ravno zaradi samopodobe, ki nam jo daje knjiga gospoda Gajška, radi vračali v domači kraj. Knjiga je sicer izšla že lani, v februarju letos smo jo dobili v roke in mnogi ste jo že prebrali. Idejo, da jo je vredno javno predstaviti, je v Turističnem društvu sprožil Silvo Potočnik. Aktivnosti s pripravo slovesnosti so stekle. Časovni zamik pa se je zgodil zaradi bolezni v pripravljalnem odboru. Na začetku petkovega programa so nam ubrano zapele pevke KD Žetale pod vodstvom gospodične Valentine Vidovič, nato pa so sledile besede pozdrava: - Stanko Skledar, zastopnik TD kot organizator, - Silvestra Klemenčič v vlogi gostitelja, - Anton Butolen kot župan. Župan in poslanec v državnem zboru gospod Anton Butolen je med ostalim poudaril:„Pravijo, da so iz Žetal odšli v svet najboljši ljudje, to je možno, najbolj trmasti in delavni pa smo ostali! Mi gradimo domači kraj: iz preteklosti skozi sedanjost za bodočnost ! Knjiga, ki sem jo prebral v enem mahu govori o tem, da ne velja tista misel, ki se je zapisala nekoč enemu izmed pesnikov: „Haloze v blatu". Iz takšnega in drugačnega blata smo se že skoraj izkopali. Za to imamo tudi priložnost v svoji samostojni občini in upam, da jo bomo izkoristili". Avtorju knjige je voščil vse dobro za god (21.junija namreč goduje sv. Alojzij). V svojem imenu in v imenu občine mu je podaril sliko domače vasi Žetale. Po krajšem programu otrok OŠ Žetale in dveh pesmih ženskega zbora KD Žetale je besedo prevzel avtor knjige »Žetale" Lojze Gajšek. Povedal je, da je izredno vesel, da je do te predstavitve prišlo.Vrsto let je zbiral gradivo in ob podobni knjigi, ki jo je napisal za eno od župnij v okolici Ljubljane, je sklenil, da bo to naredil tudi za domači kraj. S sodelavci in ob podpori nekaterih posameznikov mu je uspelo knjigo izdati. Posvetil jo je visokemu jubileju domačega župnika Štefana Zver (zlatomašnik in 40 let delovanja v Žetalah). Najprej nam je pojasnil pomen fotografije z naslovnice, na kateri so: župnijska cerkev, osnovna šola in občina. To so tri ustanove, okrog katerih se je ves čas vrtelo življenje v Žetalah. Že zunanjost govori o vsebini knjige. Samo ime kraja »Schildterain" govori o tem, da je naša vas bila v KRONIKA 1202 omenjene Tomanje (Donnansdorf, gr.), (Pavle Blaznik). 1228 - Žetale prvič omenjene, (Pavle Blaznik). 1220-1230, Trniče prvič omenjene, (Pavle Blaznik). 1270 - Živel vitez gospod Levtold Rogatniški »Rogat«. (Hoče). 1284 - Omenjen Perhtold iz »Rogatnez, (Hoče). 1308 - Eberhard Rogatniški je 14. 03. 1308 prodal Ulriku Žovneškemu 2 1/2, kmetije pri Tcufenbach in v Žetalah. Prvič omenjene Prekože, (Pavle Blaznik, Hoče). 1310-29. 11. Pravice do sodstva sta urejala Ulrik Žovnečki in plemič VValsee s sosedom Ptujskim za Žetale in nekaj vasi, (Hoče). 1322 - Prekože, Prekorjc (Pretris), (Pavle Blaznik) 1324 - Ortolf, oče Hermana Dobrinskcga (iz Dobrine) je kupil od Ucmanovih sinov pravico do nekaj desetine pri Rogatcu. Prvič omenjena Dobrina, (Pavle Blaznik, Hoče). 1328 - 6. 8. omenjene Medgore (Migroram), še v hoški župniji, (Pavle Blaznik, Hoče). 1332 - Omenjen zaselek Tkavc (Chalk) in Pcklača. Od tega leta je znan zaselek Stopnica (Slopnicz), (Pavle Blaznik). 1341 - Omenjena cerkev v Žetalah. Herman Dobrinski (iz Dobrine) je 3. 9. 1341 prodal pravico do nekaj desetine pri Rogatcu Frideriku Celjskemu za 42 mark (160 srebrnikov). Isti je s svojo ženo Matzel 13. decembra v Rogatcu prodal Ptujčanu Eberhardu in njegovi ženi Marjeti lastne posesti v Dobrini, v sosednjem zaselku Šardinju in pri cerkvi (v Žetalah) Lovrenčevo kmetijo. Omenjena je Dobrinska Gorca. Prvič se imenuje Šardinje. Tega leta je zaselek Stopnica imenovan kot Zgornja Stopnica (Oben Zlopnik), (Pavle Blaznik, Hoče). Žetalske novice Mm1 zgodovini varovan, varen, zaščiten kraj tega področja. Podobna razlaga velja tudi za Varvasele. Potem nam je predstavil vsebinski presek knjige, ki zajema celotno zgodovino od prazgodovine, rimskega časa, srednjega veka, novejše zgodovine, do današnjih dni. Knjiga ima 220 strani in obsega deset smiselno razporejenih sklopov. Žetale so bile v zgodovini velikokrat pomembnejše od nekaterih večjih krajev. Tri naše cerkve, ki so nastajale med 11. in 15. stoletjem, govorijo o tej pomembnosti. Sicer pa smo že leta 1374 imeli enega od prvih samostojnih vikariatov v tem delu Slovenije. Tudi leta 1812 še vsak kraj v Sloveniji ni imel osnovne šole kakor smo jo imeli v Žetalah. Gospod Lojze nam je povedal modrost, ki jo je izluščil ko je brskal po preteklosti našega kraja: „Spoznal sem, da nam nihče ne bo ničesar dal zastonj. Vse, kar so naši dedje ustvarili, so dosegli in pridobili s trdim delom in ničesar jim ni bilo podarjeno. Tako tudi nam ne bo". Svojo nastop je zaključil: „Če bo knjiga pripomogla k 1994 - Župnijska cerkev dobila rabljene orgle. Pri Mariji Tolažnica blagoslov obnovljenih orgel, (Kronika). 1995 • Prebelili notranjost župnijske cerkve. Telefon napeljali po hišah. (Kronika). 1996 - Nov glavni oltar v župnijski cerkvi. Bila pozeba, (Kronika). 1999 - S prvim januarjem so Žetale zopel postale samostojna občina, (Žetalske novice, Letnik I). - Nova fasada na cerkvi Marije Tolažnice. (Kronika). 2000 - Šolski pouk se je začel v novi šoli, (Žetalske novice. Letnik I). Postavljen nov zvonik pri Sv. Boštjanu. Zvonik pri Mariji Tolažnici pokrit z bakrom. Tega leta je bila huda vročina, suša. Zraslo je malo krme za živino. Zelo primanjkovalo vode. Napeljali vodovod do Dobrine. 2001 - Nova fasada pri Sv. Boštjanu. Zopet suša in zlasti avgusta huda vročina. Primanjkovalo vode. Podatki in prve omembe krajev do leta 1500 so v večini vzeti iz knjige Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do leta 1500, Pavle Blaznik, Maribor II, 1986 in 1988. V Kroniki je to zapisano s Pavle Blaznik. Nekaj podatkov je iz knjige Hoče, več iz knjige Minoritski samostan na Ptuju. 1239-1989. Veliko podatkov je tudi iz Kronike. Sicer pa so navedeni viri. temu, da boste imeli še bolj radi domači kraj, nisem delal zaman !!!" Po avtorjevi prestavitvi se je razvila živahna in ustvarjalna razprava. Ugotavljali smo, da govorjenje o lenih, umazanih, zapravljivih, pijanih in še kakšnih Haložanih nikoli ni zadelo bistva in to ni bila resnica o ljudeh, ki so tod živeli. Vedno so morali biti „šparavni" in delavni, bistri in ustvarjalni, če so hoteli preživeti na težkih hribovitih terenih. Če pa so bili do prišlekov in tujcev bolj prijazni kot drugod po svetu in so jim ponujali od svojega najboljše, to še ne pomeni zapravljivosti in razsip-ništva. Vsi prisotni so izražali hvaležnost avtorju, da smo Žetalanci dobili ta vir informacij o svoji preteklosti, da bomo iz njega lahko črpali moči za naprej. Tudi misel, da se borimo in se bomo borili za napredek našega kraja je bila izrečena večkrat. Šopek domačega cvetja, nabranega v Krhičah mu je izročila Kristina Horvat. Sledile so zahvale Osnovni šoli, da nas je sprejela in prostor tako lepo pripravila, občini Žetale, da je izpeljavo predstavitve finančno podprla, aktivu kmečkih žena za pripravljeno pecivo in vsem, ki so se trudili za pripravo tega večera. Program je povezoval Jože Krivec. Gospod Lojze je nekaterim navzočim podaril izvod knjige s svojim podpisom, občini pa nekaj izvodov za promocijske namene. Zaključili smo z mislijo gospoda Lojzeta: „HVALA BOGU, DA SEM HALOŽAN, DA SEM ŽETALANEC." Ob kozarčku „domačega" s Potnega vrha smo še na malo poklepetali. Vsi, ki smo bili ta večer z Lojzetom Gajšek (bilo nas je okrog 80), nam ni bilo žal, da smo prišli. Dve uri druženja sta nas izredno obogatili. Če še kdo nima knjige, jo lahko dobi v župnišču v Žetalah. Stane 2500 SIT. Stanko Skledar Predsednik TD Žetale Žetalske novice SKOKOV POHOD NA DONAČKO GORO Donačka gora v ozadju - cilj Skokovega pohoda PD Žetale se je 18.05.2002 pridružilo tudi številnim planincem na četrtem tradicionalnem Skokovem pohodu na Donačko goro. Pohod je organizirala restavracija Gastro pod vodstvom PD Hakl. Ob deveti uri zjutraj smo iz Kočic skupaj s 300 planinci iz različnih društev krenili proti »haloškemu Triglavu". Po nekaj-urni hoji in številnih postankih smo prišli na vrh Donačke gore, kjer se nam je zaradi lepega vremena odprl pogled na Dravsko polje, Haloze, Boč in Posotelje. Donačka gora ali tudi Rogaška gora je v literaturi in med pohodniki poznana po redkih rastlinah, po cerkvici Sv. Dona ta (511 m) iz 18. stoletja, po kateri je dobila tudi ime in po čarovniških shodih, ki so v srednjem veku burili ljudsko domišljijo. Danes pa je zaradi svoje izstopajoče podobe priljubljena izletniška in planinska točka. Pobuda za ta pohod je bila podana pred štirimi leti s strani g. Marjana Skok, ki je s pomočjo planincev iz PD Hakl markiral del poti s Kočic proti Donački gori. Letošnjega pohoda se je udeležilo tudi precej več Žeta-lancev kot prejšnja leta. Dobra organizacija, veseli in prijetni ljudje so moto tega pohoda, tako da e pohodniki vsako leto vračamo domov z lepimi in prijetnimi vtisi. Naslednji pohod, ki ga organizira PD Žetale, bo 24.08.2002 na Peco. Za zaključek naj zapišem: »Pridružite se nam, ne bo vam žal!" Milenka Butolen Dokaz, da smo dosegli cilj POHOD NA SLIVNICO IN OGLED CERKNIŠKEGA JEZERA Planinsko društvo Žetale je 20.04.2002 organiziralo prvi izlet, pohod na Slivnico. Kljub mračnim in deževnim vremenskim napovedim in odjavam nekaterih vremensko strašljivih planincev, smo ob šesti uri zjutraj krenili proti Cerkniškemu jezeru.V geografskem pogledu nas je pot vodila skozi tri makroregije, saj smo pohod začeli v gričevnatem delu panonskega sveta, nadaljevali skozi alpski svet, kjer smo lahko občudovali v nebo kipeče vrhove Kamniško- Savinjskih Alp in verigo vrhov ter slemen na območju trojanske antiklinale. Proti jugo pa smo iz pokrajin alpskega in panonskega sveta prešli v pokrajine dinarskega sveta, katerega Notranjsko podolje s 70 km2 velikim Cerkniškim jezerom in 1114 metrov visoko Žetalske novice im«; l»W w Slivnico, je bilo cilj našega pohoda. Po enournem vzponu na »čarovniško" Slivnico se nam je odprl pogled na Cerkniško jezero in na gorski hrbet Javornikov. Cerkniško jezero je bilo v času našega pohoda zaradi obilnega deževja napolnjeno in že po obliki jezera smo lahko ugotovili njegovo pritočno in odtočno stran. Slednja je v Jamskem zalivu, kjer ponika jezernica v jamski splet Velike Karlovice, kar smo si pod vodstvom domačina Mira Kunsteka v nadaljevanju tudi ogledali. Nenavadno presihajoče jezero, kjer lahko domačini na istem zemljišču med letom kosijo, pasejo živino, po ojezeritvi pa lovijo ribe ter še v hladni polovici leta drsajo, nudi življenjski prostor redkim rastlinam in več kot 200 vrstam ptic. Kot zanimivost naj omenim, da je prvi temeljit opis Cerkniškega jezera pred več kot tremi stoletji pripravil Janez Vajkard Valvazor in z njim pridobil članstvo v angleškem kraljevem društvu. Kasneje je daljši povzetek opisa objavil tudi v znameniti knjigi Slava vojvodene Kranjske. V zaključnem delu našega pohoda smo si ogledali še kraško dolino potoka Rak, ki se razteza pod gorskim hrbtom Javornikov in se imenuje Rakov Škocjan. Ime Škocjan je dobila po cerkvici Sv. Kancijana, postavljeni pri Velikem naravnem mostu. Z ogledom Velikega in Malega naravnega mostu smo zaključili prvi pohod in se v poznih urah vrnili v Žetale. Milenka Butolen DRUŠTVO JADRALNIH PADALCEV ŽETALE Pobuda za ustanovitev društva je bila dana letos spomladi. Že prvi pogovori so pokazali veliko zanimanja in veselja do dela v tem društvu in priprave za ustanovitev so stekle. Ustanovni sestanek je bil dne 23.06.2002 in pristopno izjavo je podpisalo 12 članov. Potrdili smo statut in izvolili vodstvo. Za člane upravnega odbora so bili izvoljeni: Martin Prevolšek (predsednik), Viljem Muzek (tajnik), Peter Rulič (blagajnik), Anton Jus, Franc Pulko. Namen društva je združevati ljudi, ki kažejo interes izkoriščanja prostega časa za razvijanje, vzpodbujanje in organiziranje naslednjih vrst dejavnosti: - prosto letenje v rekreacijske, turistične, tekmovalne in športne namene, - srečanja in druženja somišljenikov, ljubiteljev tega športa, - organizacija, vodenje in izvajanje kulturnih prireditev (razstave, okrogle mize, literarni večeri, foto, audio-video dejavnost, tabori), - sodelovanje z organizacijami, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo z dejavnostmi, katere lahko pripomorejo k razvoju društva, lokalne skupnosti ali širše družbene skupnosti, - razvijanje in negovanje solidarnosti, enakopravnosti, vzajemnosti, prijateljstva in drugih humanih odnosov med člani društva, - preventivna skrb za varnost zdravja svojih članov in varovanje okolja, - svetovalna in izobraževalna dejavnost: tečaji, seminarji, šolanja, strokovne ekskurzije, izleti, - pomoč svojim članom pri preskrbi z opremo in pri vzdrževanju le-te ter izposoja opreme za člane društva, - organizacija tekmovanj ter drugih kulturnih in športnih prireditev, - seznanjanje javnosti in članov o problemih in dosežkih na področju delovanja društva, - nudenje uslug drugim pravnim in fizičnim osebam ter organizacijam, - sodelovanje in povezovanje s podobnimi društvi v Sloveniji, v Evropi in po svetu, če takšno sodelovanje ni v nasprotju z interesi Republike Slovenije. Vse, ki vas veseli letenje, vabimo, da se pridružite našemu društvu. Društvo jadralnih padalcev Žetale PciOti, ttof pničuZpzjo- 4tvani &ot večen, 6ot noč, ju&to in dan. ‘Poča&if, da potn&ajo fini te&i 6ot def, 6ot točen ptič, 6ot i$yu&tjen potepuh. Neža Maurer Z Žetalske novice 2t ISTE D N A R O DIŠII SLIKARSKI EX TEMPORE ŽETALE V občini Žetale je od 3. junija 2002 do 9. junija 2002 potekal 2. mednarodni EX TEMPORE Žetale 2002, ki se ga je udeležilo 82 slikarjev iz Slovenije, Italije in Avstrije. Likovni umetniki so ustvarili 92 likovnih del na temo krajina v Žetalah in Halozah. Motivov za ustvarjanje je bilo tako več kot dovolj. Občina Žetale se je kot organizator potrudila in pripravila vse potrebno za dobro počutje likovnih ustvarjalcev. Seveda brez sodelovanja donatorjev na tako veliki prireditvi ne gre. Poudariti velja, da edini cilj srečanja ni bilo umetniško ustvarjanje, ampak tudi medsebojno druženje in spoznavanje. Družabnega srečanja, ki je po zaključku oddaje del potekalo v prostorih okrepčevalnice Gastro v Kočicah, se je udeležilo 60 slikarjev. Občina Žetale tudi na ta način postaja prepoznavna v širšem slovenskem prostoru. Žirija, ki jo je tudi letos vodil priznani likovni kritik prof. dr. Mirko JUTERŠEK iz Ljubljane, je imela težko delo. Izmed množice slik je bilo potrebno izbrati najboljše. Po tehtnem premisleku in soočenju mnenj je žirija nagradila dela naslednjih avtorjev. 1. nagrada: Niko RIBIČ iz Maribora 2. nagrada: Igor DOLENC iz Ljubljane 3. nagrada: Igor SOMRAK iz Spodje Polskave 4. nagrada: Vinko BOGATAJ iz Lesc 5. nagrada: Jože FOLTIN iz Ptuja 6. nagrada: Branko GAJŠT iz Sestrž 7. nagrada: Boris ŠTRUKELJ iz Ljubljane 8. nagrada: Zdenka VINŠEK iz Iga 9. nagrada: Vlado GERŠAK iz Celja 10. nagrada: Lojze FERENC iz Škofje Loke 11. nagrada: Franc ŽELEZNIK iz Novega mesta 12. nagrada: Danja BAJC iz Novega mesta 13. nagrada: Drago BOŽIČNIK iz Maribora 14. nagrada: Bogomir JURTELA iz Cirkovc 15. nagrada: Marko VODOPIVEC iz Trsta Žirija je izbrala 60 likovnih del za razstavo, ki je bila na ogled v prostorih Prosvetne dvorane Žetale in avli Osnovne šole Žetale. Vrhunec dogajanja ob 2. mednarodnem ex temporu je bila otvoritev razstave likovnih del v nedeljo 9. junija 2002 pred Prosvetno dvorano Žetale. V kulturnem programu so nastopili Ženski pevski zbor Kulturnega društva Žetale, moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk in učenci OŠ Žetale. Strokovno oceno letošnjega ex tempora je podal likovni kritik prof. dr. Mirko JUTERŠEK. Poudaril in pohvalil je predvsem prizadevnost slikarjev in dobro pripravo ter organizacijo ex tempora. Slavnostni govornik na otvoritvi razstave je bil župan občine Žetale in poslanec državnega zbora R Slovenije g. Anton BUTOLEN, ki je dejal: „Verjetno se bom ponavljal, vendar smo že navajeni, da moramo mi iz Haloz desetkrat in desetkrat ponavljati svojo resnico, da se nas sliši in opazi. Občina je po definiciji geografsko zaključena celota. Njeni prebivalci čutijo pripadnost tej skupnosti in v njej uresničujejo svoja hotenja in zadovoljujejo svoje temeljne potrebe. Vendar pripadnost določeni skupnosti ni sama po sebi umevna, pa čeprav je gospodarsko in zgodovinsko pogojena. Da bi občani zares čutili pripadnost skupnosti je potrebno ustvariti pogoje, ki bodo življenje v naši občini naredili primerljivo z življenjem v razvitejših delih naše domovine, pri čemer seveda nikakor ne mislim, da je potrebno pobrati, kar je razvoj prinesel in z veliko zamudo prinesti k nam. Veliko bolj smiselno se mi zdi, da iz svojih trenutnih, zgodovinsko pogojenih slabosti naredimo prednosti in širši skupnosti vrnemo delček tistih lepot, ki jih je le-ta v želji po čimprejšnjem napredku včasih tudi lahkomiselno zavrgla. Slikarski ex tempore, ki smo ga letos izvedli že drugič, ima namen popularizirati in širiti to vejo kulture tudi v tem prostoru, kjer prej ni bila prisotna, ter privabiti čim več ustvarjalcev iz cele Slovenije, da si na kraju samem ustvarijo podobo Žetal in Haloz. Podoba, ki jo zelo pogosto dajejo mediji in javno mnenje, je namreč velikokrat popačena, stereotipna in za nas neprijetna, včasih celo škodljiva. Prepričan sem, da tudi Vi spoznavate, da so Žetale in Haloze v celoti pravi biser. Mi v občini pa se zavedamo, in to skušamo dopovedati tudi širši skupnosti, da je tudi biser samo kamen, dokler ga ne obrusimo in oblikujemo. Predvsem zato smo ustanovili svojo občino, da ta biser z nam lastno vztrajnostjo, potrpežljivostjo in ljubeznijo do tega koščka domovine iz leta v leto brusimo in negujemo, vsem Vam pa smo za vsako besedo podpore izrečene kjerkoli in s komerkoli izredno hvaležni. Upam, da ste se med nami prijetno počutili in da se še kdaj vrnete. Tako velike prireditve ne bi mogli izvesti brez sponzorjev, zato mi dovolite, da jih naštejem in se jim javno zahvalim. Drugi slikarski ex tempore Žetale 2002 so omogočili: Nizke gradnje Ptuj, ki so prispevale prvo nagrado, GIC gradnje Ivan CAJZEK, Sv. Florijan, Bovir d.o.o. iz Zgornje Kungote, MTD Majšperk, Okrepčevalnica GASTRO Ptuj, Galerija Tenzor iz Ptuja, Hotel Mitra Ptuj - dve nagradi, Veterinarska ambulanta Majšperk, Nova Ljubljanska banka Ljubljana - podružnica Ptuj, Gradbena mehanizacija in avto prevozništvo Žolger Jože s.p., Ptujska Gora, splošna ambulanta Dr. Branka Skledar, računovodstvo Ida Lorber iz Majšperka, gradbene storitve Jože Potočnik s.p. iz Rogatca. Letošnji ex tempore ima še posebno lepo gesto, ki v teh materialno usmerjenih časih ni ravno pogosta. Na lansko- letno pobudo Vas ustvarjalcev smo se odločili, da bomo pristopili k obnovi Vukove domačije, ki žalostno propada. Občina Žetale v tem trenutku ureja lastništvo domačije, ko bo to urejeno, pa jo nameravamo predati v upravljanje Turističnemu društvu Žetale, ki je že letos organiziralo čiščenje okolice hiše in bo v najkrajšem možnem času zaščitilo hišo pred nadaljnjim propadanjem. Obnova takšne hiše je seveda draga, zato sem še posebej hvaležen Vam, dragi ustvarjalci, da ste dali pobudo za zbiranje sredstev in z 27 podarjenimi slikami kot prvi dejansko pričeli akcijo. Vsem darovalcem slik, tudi v imenu bodočih generacij, za katere bomo tudi s pomočjo Vaših sredstev ohranili delček naše kulture, iskrena hvala. Upam, da mi prijatelj Branko Gajšt ne bo zameril, ker ga omenjam čisto na koncu. Ne lanskega in ne letošnjega ex tempora v Žetalah ne bi bilo brez našega prijatelja iz Sestrž gospoda Branka GAJŠTA, ki je ne samo idejni oče prireditve, temveč tudi gonilna sila organizacije, za kar se mu iz srca zahvaljujem. V skladu s Statutom naše občine in Odlokom o istovetnostnih simbolih občine Žetale gospodu Branku GAJŠTU za zasluge pri organizaciji in izvedbi ex tempora Žetale 2001 in Žetale 2002 podeljujem PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE ŽETALE. Na koncu naj se še enkrat zahvalim vsem, ki ste karkoli prispevali k uspehu 2. ex tempora Žetale 2002, vsem pa zaželim obilo kulturnih užitkov in še naprej prijetno počutje v naši družbi". Nagrade 2. slikarskega ex tempora sta podelila župan občine Žetale Anton BUTOLEN in strokovni vodja srečanja g. Branko GAJŠT. Po uradni otvoritvi razstave je bilo v avli OŠ Žetale družabno srečanje za vse prisotne, ki ga je pomagalo pripraviti Društvo podeželskih žena Žetale. Nasvidenje na 3. mednarodnem slikarskem EX TEMPORU Žetale 2003! Jože KRIVEC N £ ,-v Slikar Branko Gajšt prejema priznanje župana Občine Žetale Antona Butolena Razstavo so st ogledali številni obiskovalci Frofesor doktor Mirko Juteršek likovni kritik in ocenjevalec PESEM - V NJEJ SE DVIGNEMO, IZ NJE ŽIVIMO Pesem je naš zvesti sopotnik, ki nas spremlja skozi vse življenje. Z njo obeležimo številne bolj in manj pomembne dogodke v življenju ljudi in kraja, z njo si krajšamo čas, izrazimo svoje veselje ali žalost. Tako rojstvo kot smrt obeležimo s pesmijo. Vrednote, ki jih prinaša in utrjuje, so vrednote civiliziranega človeka. Trenutki petja so trenutki ljubezni, topline, sprejemanja in miru -to pa so delčki, ki ustvarjajo boljše medsebojne odnose, sožitje. Danes je spontanega petja manj kot nekoč. Način življenja, njegov tempo, je drugačen. Druženja ljudi, ki so ob končanem delu znali ubrano zapeti, je manj. Človeka je zamenjal stroj. A stroji pojejo drugače... Svet se vrti hitreje in • '' drugače, kot še nedavno tega. Nosimo čevlje in oblačila priznanih tujih proizvajalcev, vzgledujemo se po svetu, ki se zdi daleč, a je naenkrat med nami. Srka nas vase. Slovenska pesem je tista, ki jo nosimo v svojem bistvu in ki nas prepoznavno loči od ostalega vse bolj enakega sveta. Z njo se identificiramo kot narod. V taki ali drugačni obliki je v tej vlogi že od nekdaj. Našim otrokom bi jo morali znati bolje približati, jo gojiti. Pri naših rojakih, ki so ljudje z dvema domovinama, lahko vidimo, koliko jim je slovenska pesem pomenila dolga desetletja. V Žetalah smo že dlje časa pogrešali več kulturnega utripa. Po malem smo to željo ves čas nosili v sebi, saj je bilo nekoč kulturno življenje pri nas relativno dobro zastopano. Zato je pobuda za ustanovitev ženskega pevskega zbora v Žetalah, ki je prišla s strani župana občine Antona Butolena, naletela na plodna tla. Dogovoril se je z našo sedanjo zborovodkinjo o vsem potrebnem za začetek formiranja zbora. Zbirati smo se začele v sredini decembra preteklega leta. Dokaj hitro se je sestavil 24-članski ženski zbor. Zborovodkinja Valentina Vidovič je bila motor, ki nas je vse skupaj skušal zagnati v poskusu zborovskega petja. Zelo hitro je bilo moč spoznati, da je roka vajena dirigirati, da ji sistematika učenja ni tuja in da ima potreben tankočutni posluh za podrobnosti. Tudi za dinamiko poučevanja ima dober posluh. Izbrala je pravo taktiko in polagoma prenašala svoje znanje na nas. Prvemu, drugemu, tretjemu in četrtemu glasu. Vsakemu posebej in vsem skupaj. Brez dvoma ji je, po mnenju številnih, v kratkem času to čudovito uspelo. Dobivale smo se enkrat tedensko in po enem mesecu in pol smo že stale na odru Žetalske dvorane. Bil je slovenski kulturni praznik in hkrati tudi datum uradnega formiranja zbora. K dobremu razpoloženju so prispevala lepo usklajena oblačila, ki jih je pevskemu zboru za nastopanje podarila Občina Žetale. Dvorana je bila polna, vzdušje zelo prijetno. Napeti trenutki pred začetkom. Dvomi in negotovost, kako bo. Toda najlepša nagrada je prišla že po odpeti prvi pesmi. Prvi aplavz v domačem kraju, v katerem živimo, v katerem upamo, da bodo živeli tudi naši potomci, če bodo tu našli to, kar človeka veže na nek kraj. Predvsem je to dobro počutje, ki ga materialne dobrine nikoli ne morejo v celoti nadomestiti. Župan občine se je zborovodkinji zahvalil za prve pogumne korake z lepim šopkom rož, vse nastopajoče smo prejele nageljne. Drugi nastop smo izvedle ob materinskem dnevu, s tretjim pa smo se že predstavile na 28. reviji pevski zborov, ki se je odvijala 19. in 20. aprila v Ptuju. V programu smo imele tri slovenske pesmi: Ena ptička priletela, Hribčki ponižajte se in So tiči se ženili. Na reviji smo se predstavile v prvem delu, ki je bil v petek, kot edini ženski zbor, na celotni reviji pa kot zbor z najkrajšim stažem. Odziv publike, kateri nas je z izbranimi besedami predstavil napovedovalec Peter Kiriča, je bil resnično prisrčen. Tudi strokovna ocena Mitje Reinchenberga nam je bila zelo naklonjena in vzpodbudna, kar nam je vlilo dodatne volje za nadaljevanje. Zbor je v resnici zaživel! Prvi trije skupni nastopi so nas med sabo povezali. Za temi sta se zvrstila še nastopa ob zaključku slikarskega extem-pora v Žetalah ter ob predstavitvi knjige Alojza Gajšeka z naslovom Žetale. Seveda ne pojemo samo slovenskih pesmi, medtem smo že osvojile zelo zanimivo makedonsko pesem in češko uspavanko. Ženski pevski zbor je del aktivnosti Kulturnega društva Žetale, ki mu predseduje Jože Krivec. Društvo si bo v prihodnosti med drugim prizadevalo oživiti tudi dramsko dejavnost v kraju. Želimo si, da bi tudi to uspelo. Seveda je potrebno žrtvovati nekaj prostega časa. Vendar, če se najde iskrica v srcu, se najde tudi čas. S pesmijo je vse lažje. Želimo si, da bi še mnogokrat zazvenela pesem, zazvenelo veselje na sončevi poti čez naše Haloze. Vikica Kidrič