181 Etnolog 27 (2017) RAZSTAVE EXHIBITIONS AFGANISTAN – SLOVENSKI POGLEDI Ralf ^eplak Mencin V Slovenskem etnografskem muzeju sta se leta 2010 rodili ideja in `elja, da se Afganistan predstavi slovenski javnosti kot de`ela, ki je ve~ kot le prostor vojnih spopadov, ru{evin in mno`ic, ki posku{ajo ube`ati smrti. Kot da ni in nikdar ni bilo ni~esar drugega. Dodatna spodbuda za razstavo, ki smo jo naslovili Afganistan – slovenski pogledi, so bile razstave o afganistanski kulturi in zgodovini v Etnografskem muzeju na Dunaju (Museum für Völkerkunde)1 leta 2003, v londonskem Britanskem muzeju (British Museum) leta 2011, v Muzeju za Azijo in Pacifik (Muzeum Azji i Pacyfiku) v Var{avi leta 2012, v Viktorijinem muzeju (Museum Victoria) v Melbournu v Avstraliji leta 2013 in v Muzeju oro`ja (Tøjhusmuseet) v Köbenhavnu. Slovenski muzeji redko razstavljajo neevropske kulture, ki bi bile tudi plod raziskovalnega dela na terenu, ~eprav preko spoznavanja »drugega« in »druga~nega« spoznavamo tudi pomemben del sebe. @al za tovrstne dejavnosti vedno zmanjka finan~nih sredstev. A prav v tem ~asu, ob tako imenovani »begunski krizi«, ugotavljamo, kako malo vemo v Sloveniji o drugih kulturah, kar tudi spro`a mnoge iracionalne strahove in reakcije. ^e bi se v preteklih desetletjih izkoristil potencial, pripravljenost in `elja mnogih etnologov in kulturnih antropologov, da se jih vklju~i v obvezni {olski pouk s posebnim predmetom »kulture sveta«, bi morda Slovenke in Slovenci, ki so ksenofobno reagirali ob pogledu na azijske in afri{ke begunce, razmi{ljali druga~e, bolj humano in vklju~ujo~e. Ne nazadnje `ivimo vsi na istem planetu in prav raznolikost in pestrost {tevilnih kultur nas bogati. ^eprav je v zadnjih desetletjih vse ve~ slovenske literature o »neevropskih kulturah«, filmov, muzejskih razstav in mo`nosti pridobivanja informacij preko svetovnega spleta, se t. i. razviti Zahod vse bolj egoisti~no zapira. Oktobra 2011 sem na pobudo Ministrstva za zunanje zadeve, Oddelka za razvojno pomo~, izvajal projekt Etnolo{ka raziskava revitalizacije rokodelskoobrtne dejavnosti (med ranljivimi skupinami vra~ajo~ih se afganistanskih beguncev iz Irana) v okviru mednarodne razvojno-ekonomsko-kulturne pomo~i in sodelovanja v Heratu/Afganistan2. Ob raziskavi revitalizacije rokodelskoobrtne 1 Leta 2013 se je preimenoval v Muzej sveta (Weltmuseum). 2 Ralf ^eplak Mencin: Med Afganistanskimi begunci, Etnolog 22, 2012, str. 261–272. 182 Ralf ^eplak Mencin dejavnosti sem navezal stike z Muzejem in arhivom Herat, z direktorjem Abdulom Ghafourom Shaikhom Zadejem, z direktorjem Restavratorskega centra v Heratu Ayamuddinom Ajmalom in dekanom Akademije lepih umetnosti Tawfiqom Rahmanijem z mislijo na mo`no sodelovanje pri razstavi o Afganistanu. V letu 2015/2016 je Afganistan (oz. vsaj del~ek njega) oz. so Afganistanci in Afganistanke dobesedno prestopili prag Slovenije v doslej najve~ji begunski krizi epskih razse`nosti. Za marsikoga so bili Afganistan, Iran, Irak, Sirija itn. le del dnevnih novic, ki jih be`no prebere{ ali pogleda{, a kaj hitro nanje tudi pozabi{. Ob pogledu na stotine begunk in beguncev, ki so dnevno pre~ili slovensko mejo, pa so se ljudje zamislili oz. tudi ~ustveno odzvali. Nekateri humano, drugi z odporom, celo sovra`no. Projekt Afganistan – slovenski pogledi, ki ga je Slovenski etnografski muzej v skladu s svojim poslanstvom bolj ali manj uspe{no na~rtoval dobrih {est let, je v dana{njem ~asu {e kako pomemben in potreben! Z njim seznanjamo slovensko javnost z Afganistanom, njegovo zgodovino, geografijo, etni~no podobo, religijami, slovenskimi stiki s to de`elo na »kri`i{~u civilizacij« pa tudi z begunskim vpra{anjem in vpra{anjem rabe in zlorabe drog, saj je prav Afganistan najve~ji izvoznik opija na svetu. Na{ prvotni na~rt je bil velikopotezen: na~rtovali smo veliko etnolo{ko razstavo v Slovenskem etnografskem muzeju z zgodovinskimi predmeti iz Muzeja v Heratu in Kabulu, veliko afganistansko fotografsko razstavo v ljubljanskem parku Tivoli ter razstavo miniatur in kaligrafij z Akademije lepih umetnosti v Heratu v Mednarodnem grafi~nem likovnem centru v Ljubljani ter bogat kulturni program. Zaradi objektivnih in finan~nih okoli{~in smo svoje ambicije omejili in spremenili na~rt: v okviru projekta je nastala knjiga Afganistan – slovenski pogledi z 28 zgodbami Slovenk in Slovencev o njihovih izku{njah v tej de`eli, ki je iz{la oktobra 2016. @eleli smo sicer tudi angle{ki prevod knjige, ki bi te zgodbe lahko ponesel v svet, a `al je spet kot ponavadi zmanjkalo finan~nih sredstev. 25. maja 2017 pa smo le odprli etnolo{ko razstavo kot del obeležitve mednarodnega muzejskega dneva na temo Muzeji in kulturne krajine. S svojimi nagovori sta nas po~astila nekdanji predsednik republike Slovenije in podpredsednik OZN Danilo Türk in Minister za kulturo Anton Per{ak. Afganistan – slovenski pogledi je prva etnolo{ka razstava v Sloveniji, ki ponuja vpogled v Afganistan in njegovo pestro etni~no podobo. Projekt sem v Slovenskem etnografskem muzeju `e pred {estimi leti zastavil kot avtor in kustos razstave podpisani. S poglobljenim strokovnim delom sem zbiral podatke in gradivo v Sloveniji, Evropi in v Afganistanu ter razprl pahlja~o pestre in pisane zgodovine de`ele na kri`i{~u kultur. S {estletnim raziskovanjem je nastal izjemen arhiv 7000 fotografij, 28 zgodb in ve~ kot 400 predmetov. Pri raziskovanju so mi bili velik navdih slovenske popotnice in popotniki, ki so v zadnjih desetletjih prej{njega stoletja odkrivali Afganistan na t. i. hipijevski poti ali ga obiskali kot mirovni posredniki, alpinisti, aktivisti ipd. Predmeti njihovih zasebnih zbirk z zgodbami so na ogled na razstavi skupaj z dragocenimi predmeti Muzeja za Azijo in Pacifik iz Var{ave. Razstavo je oblikovala Katarina [tok Pretnar, vse spremne publikacije in gradivo pa Brane @alar. Pri nastajanju razstave je sodelovalo pribli`no petdeset strokovnjakov in strokovnjakinj. 183 Afganistan – slovenski pogledi Razstavni prostor Afganistan so ljudje (foto: Jure Rus, 2017) Razstavljeni muzejski predmeti segajo od 19. do 21. stoletja, med njimi so: glasbila, obla~ila, oro`je, nakit, zemljevidi, akvareli, izdelki iz poldragih kamnov, znamke, bankovci, popotni{ki dnevniki, osebni predmeti slovenskih vojakov in beguncev, begunski {otor ... Razstava nas popelje skozi dvanajst poglavij: Afganistan so ljudje, Kje le`i Afganistan, Kako se je spreminjal Afganistan, Afganistan doma, Afganistanska kultura, Slovenska vojska v Afganistanu, Dale~ od doma, Afganistan in droge, Na tem svetu nismo sami, Brez meja (Eva Petri~), Opolnomo~enje Afganistank in Ne pozabimo na Afganistan. V poglavju Afganistan so ljudje spregovorimo o tem, od kod ime Afganistan, o etni~ni sestavi in na~inih pre`ivljanja, o jezikih, o demografskih podatkih Afganistana in o beguncih, o vzponu in padcu religij, o obla~ilni kulturi, o zna~ilnih afganistanskih burkah, ki jih obiskovalka/obiskovalec lahko tudi preizkusi. Drugo poglavje oz. drugi prostor nam predstavi geografijo Afganistana s pomo~jo zemljevidov, tekstov in predmetov; pribli`no predstavo njegove velikosti dobimo tudi ob primerjavi s povr{ino enaintridesetkrat manj{e Slovenije. Tretje poglavje Kako se je spreminjal Afganistan nam predstavi bogato zgodovino Afganistana vse od prvih arheolo{kih izkopanin, ki so jih na{li v Badak{anu iz ~asa 30.000 let pr. n. {t., pa vse do danes. Od predmetov prikazujemo stare zemljevide, oro`je, nakit in konjsko opremo, ki ponazori edinstven konjeni{ki {port buzka{i. Poglavje Afganistan doma nas popelje v ~as seznanjanja Slovencev in Slovenk z Afganistanom vse od Aleksandra Li~ana, ki je kot pobegli vojak prve svetovne vojne prepotoval Afganistan pred sto leti, preko avanturisti~nih alpinistov, ki so po kopnem potovali v Afganistan konec {estdesetih, in hipijev v sedemdesetih letih prej{njega stoletja pa vse do slovenske vojske in nevladnih 184 Ralf ^eplak Mencin organizacij po letu 2004. V poglavju Afganistanska kultura spregovorimo o glasbi, kulinariki, umetelnosti tkanja preprog, knji`evnosti, arhitekturi, o lo~enosti spolov in pomembnosti dru`ine. Vse to ilustriramo s predmeti, videofilmi, fotografijami, teksti in akvareli. Poglavje Slovenska vojska v Afganistanu nam s pomo~jo predmetov in fotografij predstavi del slovenske voja{ke prisotnosti v Afganistanu med letoma 2004 in 2014. Poglavje Dale~ od doma nas pripelje v »dana{nji ~as« in aktualno begunsko vpra{anje. Ponazorimo ga z originalnimi predmeti, s slovensko-hrva{ke in slovensko- avstrijske meje, fotografijami, videofilmi in z begunskim {otorom iz takrat najve~jega begunskega tabori{~a Idomeni na gr{ko-makedonski meji. Poglavje Afganistan in droge z originalnimi kosi opija in ha{i{a ter ob{irnim tekstom in fotografijami predstavi problematiko ilegalnega trgovanja z drogami. Umetni{ka instalacija Eve Petri~ Brez meja govori z avtori~inimi besedami, da »kljub razli~nemu videzu, izobrazbi, tradicijam, hodimo po isti zemlji v isti svetlobi, zanikujemo meje, da lahko progla{amo ta planet za na{ skupni in edini dom – za nekaj, kar je vredno proglasitve«. V poglavju Na tem svetu nismo sami spregovorimo o delu slovenskih nevladnih organizacij v Afganistanu in s pomo~jo interaktivnega zemljevida animiramo obiskovalke in obiskovalce, da razmislijo, kdo vse iz njihovega sorodstva je migriral in kam. V poglavju Opolnomo~enje Afganistank govorimo o t. i. `enskem vpra{anju v Afganistanu, zatiranju `ensk in te`nji po njihovem opolnomo~enju. To problematiko predstavimo z videi, predmeti, fotografijami in teksti. Zadnje poglavje Ne pozabimo na Afganistan govori o »trenutni« situaciji v Afganistanu, ki predstavlja poligon najrazli~nej{ih strate{kih interesov, in na{i zavezanosti nenehnemu opozarjanju na ta dogajanja, ki na neki na~in simbolizirajo ob~e~love{ka konfliktna razmerja tega sveta. Razstavni prostor Afganistan in droge (foto: Jure Rus, 2017) 185 Afganistan – slovenski pogledi Razstavljene vsebine povezuje in nadgrajuje instalacija avtorice, re`iserke zvoka, sonori~ne komponistke Hanne Preuss z naslovom Spevi neobstoja – ~ustvene zvo~ne pokrajine Afganistana. To je sonori~na instalacija, povsem nova oblika umetni{ke izpovedi, ki komunicira z obiskovalci s pomo~jo vibracije in zvena, univerzalnega jezika zvoka. Z ustvarjanjem sonori~nih pokrajin in asociativnih prostorov Afganistana je `elela umetnica omogo~iti vsakemu vstopajo~emu edinstveno do`ivetje skupne izku{nje na novo ustvarjenega prostora. Spoznavanje Afganistana in na~ina `ivljenja njegovih prebivalcev predstavljajo fotografije priznane slovenske fotografinje Mance Juvan in fotografov Arneta Hodali~a, Mareta Lakovi~a, Boruta Krajnca in {e trinajst drugih. Na razstavi si obiskovalci lahko ogledajo osem dokumentarnih filmov, med njimi tudi nagrajeni film Meje (z besedami re`iserja: »24. oktober 2015, lep jesenski dan. Lepa pokrajina. Po~asi jo prekrijejo obrazi, ki se mimo kamere, postavljene ob slovenski del begunske poti, spogledajo s tistim na drugi strani kamere – z gledalcem. Na koncu je pokrajina, ki ostaja, popolnoma druga~na.«) Damjana Kozoleta in film Le dihajo~e bitje prosilca za azil Ahmada Adeliana. Gre za poeti~en prikaz pesmi poeta, teologa in sufija Rumija, ki je bil rojen v Afganistanu. Pesem je napisana v 13. stoletju in se ukvarja z razli~nostjo, posebnostjo ter izob~enostjo posameznika iz dru`be. I{~e smisel pravil v dru`bi in izpostavlja svobodo posameznika ne glede na barvo ko`e, religijo ali socialni status. Napisana je v jeziku farsi. Film je kola` recitiranja razli~nih delov pesmi, ki dosegajo brez~asnost Rumijeve poezije ter univerzalnost teme. Njegova poezija je z osebno izku{njo prenesena v dana{nji ~as, postavljena v sodobno dru`bo, z vsemi te`avami. Ahmad Adeliani: »V domovini sem imel polno problemov. V Slovenijo sem pri{el v za~etku leta 2016 z ob~utki obupa, a na sre~o sem na{el varnost in mir, spoznal mnogo prijaznih ljudi, z njimi se dru`im in spoznal sem pomen varne de`ele.« Razstavljene so tri fiktivne »afganistanske zgodbe« umetnic Widad Tamimi in Vesne Bukovec. Widad Tamimi je jeseni in pozimi 2015/2016 kot prostovoljka v begunskih centrih pomagala zdru`evati dru`ine, ki so jih v policijskih postopkih ob pre~kanju meje lo~ili, kot pisateljica pa je zapisovala njihove zgodbe. Ker s fotografskim aparatom ni `elela posegati v dostojanstvo ljudi, je povabila vizualno umetnico Vesno Bukovec, da jih je ilustrirala s svojimi risbami. Zgodbe in risbe so bile objavljene v letu 2016 v ~asopisu Delo. Namen njunega sodelovanja je bilo pokazati in pribli`ati ~love{ko stisko ljudi na begunski poti, ki je potekala tudi ~ez na{o dr`avo, in se na tak na~in spopasti z negativno podobo in strahom pred tujci, ki sta se v dru`bi {irila preko politike, medijev in spleta. Razstava nas spremlja skozi o~i »afganistanske deklice«, ki jo je v Nuristanu – »de`eli lu~i« leta 1999 fotografiral Mare Lakovi~. Ko sem kot avtor razstave zagledal to fotografijo, sem takoj prepoznal, da njen pogled, z Lakovi~evimi besedami – »nesre~ne afganistanske begunke iz Nuristana, izra`a vso norost, nesmisel, absurd in tragiko regije, vpletene v interese gospodarjev vojne. V pogledu te deklice ni obto`be ali sovra{tva, temve~ samo sled groze prestanega trpljenja in krutosti ukradenega otro{tva.« Izbral sem jo za »rde~o nit« vseh publikacij, ki so iz{le ob razstavi. 186 Ralf ^eplak Mencin Razstava Afganistan – slovenski pogledi podaja spoznanja o de`eli, ki je kljub svoji dolgi in bogati zgodovini in umetnosti mo~no nerazumljena in slabo poznana {ir{i javnosti. Afganistan je ve~ kot le prostor vojnih spopadov, ru{evin in mno`ic, ki posku{ajo ube`ati smrti. Razstava je namenjena {ir{i doma~i in tuji javnosti in dostopna razli~nim skupinam obiskovalcev, tudi slepim in slabovidnim. Spremlja jo pester program, od pripovedovanja afganistanskih pravljic, tkanja, socialnih iger, izdelovanja papirnatih zmajev, izdelave nakita, poslikave rok do kulturnih dni v Slovenskem etnografskem muzeju in v Kinodvoru (ogled razstave in projekcija filma Sonita o begunski deklici iz Afganistana). V ~asu postavljanja razstave smo v Slovenskem etnografskem muzeju razmi{ljali tudi, kako bi obiskovalcem omogo~ili, da bi lahko ko{~ek afganistanske kulture odnesli s seboj ali pa ga podarili svojim bli`njim in jih morda tudi tako dodatno spodbudili k ogledu svojevrstne razstave. Poleg prodajnih artiklov na temo Afganistana, kot so tkani {ali, denarnice, torbe (iz tkalskega ateljeja SEM), zapestnice, obeski za klju~e in podobno, sta kolegici Anja Jerin in [pela Regulj (Slovenski etnografski muzej) razvili novo in unikatno kolekcijo nakita z naslovom Afganistanske za~imbe v nakitu. Upamo, da bomo z razstavo Afganistan – slovenski pogledi pribli`ali slovenski in drugi publiki to zaenkrat prezrto in mo~no nerazumljeno de`elo, ki je kljub vsesplo{nemu prepri~anju, da nimamo ni~ skupnega, povezana in prepletena tudi z nami.