24. AVGUSTA 1948 - ŠT. 18 CRNOH3E LEM VESTNIK SINDIKALNE PODRUŽNICE S T.1 »LJUDSKA PRAVICA « j KAJ JE SKLENIL PLENUM UPRAVNEGA ODBORA LETO DNI JE MINILO... Ko to pisem, sicer še ni minilo leto dni, odkar srno prvič črno na belem ugotovili, da ima maša podružnica svoje glasilo. Naš list jo prvič izšel 3. septembra 1947. Če, se nam (bo posrečilo, bo tai številka, in sicer trinajsta, izšla približno ob prvi obletnici’ »Črne-ga n a belem«. To pa pomeni, da naš list izide vsaj povprečno enkrat na mesec lin da je torej treba 13. številko šteti' v drugi letnik. Ob pirvi obletnici našega lista pa bi biiilo treba ugotoviti še marsikaj drugega, mnogo pomembnejšega. Napraviti bi. bilo treba obračun o našem glasilu- K alko smo izpolnili program, kii. ga je »Črno na belem« objavilo v svoji prvi številki? V tisti številki je rečeno: »Naš lilst bo poročal o vsem tem. Pisal bo o tem, kaj vais boli, kair vas žarnima, zato bo piisaiii tudi o naši preskrbi'. •. Pišite o »uspehih« naše preskrbe!... poročali bo o vsem, kair žive ljudi zanima. člami simo društva »Jože Mn-škrič« .. • Pisali bomo o vašem, delu. O društvenih uspehih, prosvetnih in fiz-kullturnih prireditvah. Kdo bo pisal? •.. Pišite torej!... V naših oddelkih imamo udarnike. Pisali bomo tudi n njih. Naš' 1 iist pa b-osite vsi brali — ker bo vaš. To je vestnik maše sindikalne podružnice. Alj vas zanima, kaj naša podružnica dela? Nekateri pravijo, da naša podružnica nič ne dela- NaLš vestnik pa bo dokazal, da pod ni žniica delta, kolikor pač delajo njeni člani...« Sprevidimo, da je bil naš program zelo obsežen. Pisali,i isimo sicer nekoliko, toda pilSiali -so le nekateri, nikakor pa pa ne vsi tisti, ki -so pri n,as pismenk Go vari ili smo precej o uspehih in napakah maše podružnice- Skušali ismo vzgajati mladino ali ji nuditi priliko, da bi se vzgajala sama. Do bi sodelovala v našem listu, ki naj bi bil predvsem njeno glasilo. Mnogo premalo smo pisati o prosvetnem delu lin naših ožjih kulturnih vprašam jih. Izpolnili smo program o fizkulturnem poročanju- Proizvodnji in udar-ništvu v našem pod jel iu smo posvečali precej pozornosti-. Moirdia smo pa še premalo popularizirali naše udarnike. Mnogo smo govorili o izboljšanju delovne discipline. Premalo smo pa pisali o pudingih za izbolišainje sindikalnega dela, kakor tudi -o ukrepih za povečanje pro-ilzvodnjie, znižanje polne laistne cene itd. Premalo smo se poglobili v idejnopolitično, vzgojno delo. Očitajo mam pa prav talko da smo 'bili preveč suhoparni- Nekateri si' želijo živahen informativni list. Pozdravilii bi v njem celo kakšen dovtip. Drugi pa hočejo, mlaj bi bil naš vestnik čim bolj resen in sna višini«. Leto dni je iminilo •.. Dovol j časa, da bi pravilno ocenili naš vestnik: da bi' -se izfkristaliteiinal program našega dela; -da bi kdo is primerno analizo pokazal konkretno na največje napako in nakazali glavne naloge. Leto dni je minilo, tega pa mi nihče storil. V preteklem letu smo torej marsika j zamu- Saj vsi do neke mere čutimo, da ne gre, kakor bi bilo treba. Naši sindikalno življenje je res preveč, mrtvo. Kje iskati vzrokov? Da ne dela upravni odbor in njegove komisije, da se članstvo ne razmaje dovolj? Na obeli straneh bo nekaj krivde. Če se tisti stari izgovor privleče lla dan, da je tudi podjetje, vročina, dopusti pri tam mrtvilu soudeleženi — potem imamo mero polno. Pa se ne borno nič več izgovarjali. Premostimo ovire, odpravimo vzroke. Ta namen je imel sindikalni plenum naše podružnice v torek 10. avgusta. Plenuma naj bi se udeležili ves upravni odbor, nadzorni odbor, člani važnejših komisij in grupni poverjeniki. Vsi se ga niso udeležili — spet dokaz več našim slabostim. Tisti pa, ki so prišli, so vsak po svoje tožili o težavah pri delu. Tn marsikaj pametnega smo se le domenili. Predvsem tudi to, da bo naš »črno na belem« redno mesečno izhajal (urednik res nima nič proti temu, nasprotno, navdušen je, zlasti če se bodo vsi tovariši držali sklepa, da bodo do določenega roka prispevali poročila vsak s svojega področja dela in agitirali za sodelovanje med članstvom). »Črno na belem« pa bo tudi redno prinašal poročila o najvažnejših sklepih in izvrševanju teh s sej upravnega odbora. Saj gre upravičeno večkrat med članstvom glas: kaj pa sploh upravni odbor dela. Že tole poročilo, ki ga zdajle berete, je prvi sad tega sklepa: prinaša vam sklepe našega zadnjega plenuma. Predvsem organizacijske sklene, kajti sklepe s področja posameznih komisij obravnavajo nekateri ostali prispevki. Torej, da ni -prave novezave s članstvom, ugotavljamo. Naš list naj posreduje med odborom in članstvom, komisije, grupni poverjeniki, sestanki, osebni "stiki. Saj oblik je dosti, le da se jih dovolj ne poslužujemo. Grupni poverjeniki na primer. Že na prvi seji po občnem zboru je bilo sklenjeno, da dili, tisti ki smo delali, in tisti, ki so kritizirali ali ki bi morali kritizirati Zdaj pa začenjamo novo leto- Mareiilkaj bomo imeli priliko popraviti, če bomo imeli dober program za kulturno-pro-svetmo delo, bodo v mjetm zajete tudi naloge našega lista. Poglavitno pa je: Če hočemo izpolniti kakršen Očali program, če želimo;, da ho naš list izšel v drugem letu vsa j dvanajstkrat in da ne bo vsaj slabši — pišite! To je imaš program. Pišite! Pišite v-sa, k;i vam je vsaj nekoliko pri srcu uspeh naše podružnice; ki želite, da se dvignemo na višjo kulturno in ideološko stopinjo: ki stremite po napredku vsega našega delovnega l judstva; ki se zavedno borite v vclilkeim boju za sociali izeim ter zaradi teiga ne zanemarjate tudi takšnega »postranskega« dela, kakršno je sindikalno. Pišite! bodo od časa do časa po potrebi raz-Išjirjjene seje upravnega |odborai tako imenovani plenumi. Teh se udeležujejo grupni poverjeniki -— ali pa ti povedo članstvu, kaj se je na takem plenumu sklepalo. Pa še več, če kateri koli grupni poverjenik pri svojem delu med članstvom grupe ugotovi, da bi bilo treba kak problem obravnavati na seji upravnega odbora, se lahko takoj naslednje seje udeleži. Ta sklep torej ni nov. Toda na zadnjem plenumu smo ga obnovili, ker se ga doslej še nihče ni poslužil. Višaj v bodoče se ga posl ližimo. V nasprotnem primeru bo dokaz, da grupni poverjeniki ne opravljajo zadovoljivo svojih dolžnosti in jih tedaj lahko člalnstvo pokliče na odgovornost. Zavladalo je tako mnenje, da se upravni odbor preveč omejuje na razne akcije, priložnostne proslave, prostovoljno delo, predavanja. Celo tako je včasih to mnenje razumeti, kakor da je sindikat predvsem priganjač. Zato smo na plenumu sprejeli tale sklep: čimprej naj bodo v vseli grupah sestanki in edina točka dnevnega reda naj bo kritika članstva o našem sindikalnem delu in življenju. To mora biti šola našega upravnega odbora. Tn če je potrebno, naj bo še skupen množični sestanek vse podružnice o tem vprašanju. Potem bomo pa videli, kdo je več zagrešil in na kakšen način bomo odpravili sedanje ovire. To so najvažnejši sklepi in nko bomo te pravilno izvedli, bo tudi precej. Najhujši pa je vsekakor molk ali kvečjemu tiho šušljanjc za vogali: na dan z besedo, da bo za vse bolje1 _____ Dj. KATERI GRAFIČNI KOLEKTIV JE NAJBOLJŠI? Lani smo več ali manj upravičeno pričakovali, da se bo naš delovni kolektiv uvrstil med najboljše grafične podružnice v diržavi. Vsekakor simo zasluženo prejel} prehodno zastavo kot ■najboljši grafični kolektiv v Slovan:ji-Nikalkor ni bila neskromnost, če je kdo upal, da bomo prejeli tudi zvezno zastavo. Že zato bo zdaj naše člane zanimalo, da je biila 27. in 28. juli ja v Beogradu konferenca ocen jevalne komisije za podelitev prehodnega prapora najboljšemu grafičnemu delovnemu kolektivu v državi. Na konferenci sita zastopala interese najboljšega grafičnega kolektiva Slovenije, »Ljudisko pravice«, tov. dr. Kovič kot zastopnik glavne direkcije in naš predsednik B- čenoič. Naš upravni odbor je na podlagi zapisnikov te konference ugotovil, da so nepravilno ocenjevali naš kolektiv i’n bili v netovairiškeim ter neobjektivnem odnosu do tilskairmc Ljudske pravice. Zfto jie vložil protest na vsa pristojna mesta. Članstvo bomo obvestili o izidiu pritožbe- OBRAČUN 0 DELU UPRAVNEGA ODBORA OB PLENUMU AU HAŠ SINDIKAT DELA? Naslednja poročila, ki smo jih slišali na plenumu našega upravnega odbora 10. avgusta, maj nekoliko odgovorijo na nastavno vprašanje. »Črno na belemc je vestnik naše sindikalne podružnice, zato (je njegova prva naloga poročati €■ našeim isiindiikalmeim življenju. Prav zaradi tega je pa tudi nekoliko upravičena sodba tistih, M pravijo, da maša podružnica ne della, če tudi ne izhaja njeni vestnik. Vendar ibi delali, podružnici kot celoti veliko krivim, če hi bil le njen vestnik merilo vsega njenega delovanja, Vselkakioir si intaraimo želeti;, da, bi bil naš list čim boilj verno, ogledalo vsega podružničnega dela. To zidaj še ni. Zato pa ne smemo ktratkomalo obsojati vse podružnice,, češ da spi. N,a plenumu eo se tovariši funkcionarji sicer morali 'dotakniti nekaterih manjših pa tudi večjih napak, vendar so poročila pokazala, da se naša podružnica giblje. Med najpomembnejšimi vprašanji, ki se jih je plenum dotaknil, je, treba zlasti omeniti koit nujno nalogo,, da si tajnik čimprei organizira organizacijski odsek ali da podružnica zaposli plačanega strokovnega tajnika. Nadalje je treba izpopolniti komisijo z,a preskrbo. Pred jesenjo simo in misliti je treba na zimsko preskrbo; delavcev in nameščencev naše podružnice. Poživiti pa bo treba delo tudi v drugih komisijah. Tako bo n. pr. treba najti nekatere praktične oblike kultur-noprosveittnega dela. Zakaj naše članstvo ni pokazalo prav nobenega zanimanja za ustanovitev pevskega zbora in igralske skupine? Zakaj ne sodeluj© bolj pri isvoijem glasilu? Najbolj boleče rje pa vprašanj© naše mladine. Že večkrat simo ga načenjali. Doslej še nismo znali odgovoriti, zakaj naša podružnica ni mogla im ne znala pritegniti mladine v svoje delo: Skoraj prav tako je pa pereče vprašanje tes-nejlšlega zbiliižainjai med članstvom -in podružničnimi organi. Plenum je pokazali, d,a jte' glavna naloga podružnice afctiviiziirati članstvo. Doseči to, pomeni zbližani© med upravnim odborom in članstvom. Pomočila pa nam nudijo naslednjo Sliko o delu upravnega odbora: NAŠI USPEHI IN NEUSPEHI Julija je produkcija v našem podjetju zelo padla. Plana nismo dosegli in ne pota© lastne cene znižali v takem odstotku kakor simo plansko; predvidevali. Vzroki so različni, treba (je, da jih vsi poznamo ter da vsakdo prispeva svoj delež za zboljšanje, če hočemo da bo naš plan dosežen ob koncu novembra, kakor Bino se obvezali in da; bo polna lastna cena znižana zai zahtevane odstotke. Oddelki Dosežen plan julija v % Dosežen celoletni plan v 70 Doseganje polne lastne cene v 7o I. četrtletje II. četrtletje julija zviš. zniž. zviš. zniž. zviš. zniž. Ročna Stavnica 71.41 59.59 12.05 8.99 0.55 Strojna stavnica 95.94 64.11 — 2.56 0.57 — 6.06 — Stereotiipjija 91.94 63.53 9.86 — 8.42 — 18.69 — Kemigrafija 72.70 51.52 27.10 — 44.12 — 44.83 — Risalnica 93.35 67.35 — 5.49 — 13.07 — 9.54 Liiitopretisk 138.35 89.60 — 8.99 — 5.37 1,87 — Bakroretuša 73.49 59.86 — 26.46 — 26.66 — 20.15 Bakr o,j edlkatai ca 69.20 46.71 0.77 — — 3.20 — 7.18 Fotografija 89.42 55.42 5.25 — 0.04 — 4.65 — 16 četverk 131.89 87.23 — 18.17 — 22.10 — 12.63 8 četverk 107.12 75.04 — 15.54 — 14.36 — 1.48 4 četverke 115.47 71.79 9.95 — 11.62 3,- 2 četverki 91.21 63.71 7.62 — 10.95 — 1.90 1 četverka 84.72 57.33 1.35 — — 11.88 — 2.73 Rotacija 103.98 62.13 — 30.05 — 40.20 — 39.11 Offisetltiisfc - 125.77 96.81 — 17.15 — 24.30 24.28 Bakiratisk velikj 34.42 59.77 7.21 4.45 14.68 Baikrotisik mali 71.58 45.54 38.47 — 28.69 20.93 Knjigoveznica ročna 99.13 70.95 9.06 — 6.44 5.98 Knjigoveznica strojna 94-72 57.10 — 0.19 — 4.64 0.43 | Vse podjetje 93.95 65.65 — 1.44 — 2.32 0.14 Nekateri -vzroki poslabšanjai bodo držali za večino oddelkov, zlasti dopusti. poimainlikanlje dela in izdelatvnega materiala teir zdravniški pregled. Nai seji strokovnega sveta se je pa ugotovilo še sledeče: Ročna, stavnica: v oddelek prihajajo nepopolni rokopisi, kar mora urediti tehnična pisarna, hkrati je dolžnost tehnične piisarne da v redu dostavlja stavnici nakaznice, k.air bo omogočilo bolišo organizacijo dela, ker bodo1 imeli delavci po več del. Oddelek imioira urediti vprašanje razmetavanja, določiti dobre stavce za razmetavanje, ki bodo tudi odgovarjali za zametan material. Na revizije, ki prihajajo v strojno stavnico,, morajo ročni stavci napisati katero delo je. Pri knjižnih polah se mora poleg ■številke poile (signature) navesti Hudi naslov knjige: Strojna stavnica: v oddelku jie pomanjkanje dela ter 1 in četrt ure čiščenja strojev obremenjuje samo 2 izmeni. Strojni stavci naj za revizije, če nimajo pravega formata v stroju, vedno postavijo 2 vrsti, da ročnemu stavcu ni potrebno sekati vrst in jih prenašati iz strojnice v ročno ‘stavnico. St.ereotipija: očita se naim, da je od- delek predrag, toda to je razumljivo, ker ni polno zaposlen in sicer zaradi pomanjkanja deila in zaradi manjšega obsega časopisja. Treba je, da se uprava podjetja pozanima za dodelitev del-a iiz drugih tiskarn, tako da se izvede koncentracija vsega stereotipnega dela v naši stereotipdji. Knjigotisk: oddelek je na sestanku komisije za znižanje proizvodnih stroškov sprejel naslednje sklepe: 1. Za pirevttako naj se po možnosti porabljajo n,a vseh strojih makulaiture. 2. Motorji naj se vedno ustavljajo;, tako pri pripravi ali če se vlagailka odstrani. 3. Dodatek papirja naj se kolikor mogoče šteidi. Strojnike in vlagailke, ki tega ne bodo upoštevali, borno na se-staml48i razlkrinkiali. 4. Delovna disciplina mora biti na višku: zjutraj točno začeti, vestno delati in ne predčasno končati z delom. 5. Strojniki naj se ne držijo samo enega stroja, temveč naj si med seboj pomagajo pri deilu. 6. Tudi vlaigallke naj prispevajo k splošni pomoči talko pri pripravi in izrezovanju kakor tudi prlii zvezovaoju sestavkov itd. 7. Strojniki naj vedno vnaprej poskrbe za naslednjo formo. 8. Strojlnifci iin vlagalike naj vpisujejo vsako iizdelaivno delo. četudi samo po četrt ure. 9. En pomožni delavec naj ostane vedno v strojnici. 10. Doitiskani sestavki naj se zavezujejo vedno izven stroja, da se ne zadržujejo stopji,. V knjilgotišku je v zadnjem času vplivalo na slabše rezultate tudi beljenje oddelka, popravila strojev, omenjava vajencev itd. Da ne pride do raznega čakanja, ne sme tehnična pisarna toliko časa dutii nakaznice z,a tisk, dokler se ni prepričala, ali je papir v skladišču. Da ne bo več prišlo; do pomanjkanja izvodov pri nakladi, posebno- pri knjigah, mora knjigoveznica šteti pole istočasno kot vlagalka, k,i je tiskala. Baltrotisk oddelki: v vseh oddelkih je jpereč problem pomanjkanje raikel-nožav, polir-papiirja, barve in papirja, 'talko da res ne moremo govoriti o- dragih poimanikljlvostiih, dokler se oddelkov ne preskrbi z zgoraj omenjenim. Lito risalnica: oddelek je bil polno zaposlen. Da je bil plan dosežen; le 93.35% ,je tireiba pripisati delno rednim dopustom, delno pa odsotnosti vajencev. Znižanje proizvodnih stroškov in produktivnost oddelka se bo, zvišala; z povečanjem normiranega dela iin pa z presežkom irealnih norm. Pretisk: oddelek se boiri z težavami v postopku delovne procedure, ker mu primanjkuje najrazličnejšega kemičnega materiala. Prvenstvena naloga oddelka je, da korigira norme v tiru silnici ter jih postavi 11-a čim realnejšo bazo. Offsettisk: en stroj ni bil v obratu v dveh izmenah, ker je bil vajenec v šoli-Oddelek ima težave z barvami, ki so slabe kvalitete in premalo ribane, tudi papir ne odgovarja, ker se preveč praši. Kemigralja in fotografija: za oba oddelka je bilo veliko pomanjkanje dela, tako da ne more biti govora o znižanju proizvodnih stroškov. Na splošno; so ee dogajale pomanjkljivosti tudi s strani uprave podjetja in sicer: 1. slaba organizacija delovnega procesa s strani tehnične piisarne: KAKO DELA KOMISIJA ZA TEKMOVANJE IN TARIFO Komisija je dosle j delovala v štirih sektorjih: 1. tekmovanje in obveznosti, 2. norme din maiginajeviamja, 3. proizvodnja in znižanje pmiizvodinlih stroškov, 4. tarifna vprašanja- Tekmovanje- — Naloga tega odseka je organizirati tekmovanje, spremljati razvoj tekmovanja čin ocenjevati rezultate. Naš delovni kolektiv je v proslavo V. kongresa KPJ napovedali vsem grafičnim podjetjem v Sloveniji predkongresno tekmovanje. Rezultat tekmovanja ni takšen, kakršnega smo pričakovali. Prehitel nas je »Slovenski poročevalec«, ki je bil prvi; mi smo na dlrlu-gem mestu. Vzroki našega neuspeha so predvsem, da so bili tedaj nekateri naši oddelki brez dela, razen tega pa je bilo precej ljudi na dopustu. V polletnem 'republiškem tekmovanju ismo pa obdržali prvo mesto itn prehodimo republiško zastavo- V okviru podjetja je knjigoveznica napovedala tekmovanje vsem oddelkom. To tekmovanje bo končano 29- it. m. Norme. — Vprašanje norm v podjetju je v nekaterih oddelkih še vedno pereče. Posamezni oddelki že delajo po normah, kolikor je mogoče, vendar se delavci v nekaterih oddelkih še otepa jo norm. Pomembna naloga referentov v oddelkih je, da budno spremljajo delo po normah- Zavedati se morajo, da so v korist delavcev (im proizvodnje samo realne norme. Proizvodnja in znižanje proizvodnih stroškov. — To je najpomembnejši! sektor komisije razen tarife. V načirltu je bilo, da stalno kontroliramo razvoj proizvodnje po oddelkih, odpravljamo napake, ki bi ovirale proizvodnjo, in budimo med delavstvom čuit za socialistični odnos do deila- Komisija je imela težave, ker je primanjkovalo dela in materiala. Zato ni bila mogoča prava kontrola in napak nismo mogli odpravljati'. Da so pa delavci v prarvtili-nem odnosu do dela, zgovorno pričajo njihovi predlogi za znižanje proizvodnih stroškov. Odsek za znižanje proizvodnih stroškov je najbolj aktiven v strojnici knjiigoitiska- Dobili smo zares dobre, stvarne predloge. Predvsem bo morala uprava podjetja ukreniti vse potrebno, da bo slehernemu oiddelko-vodji jasno, kje so najobčutljivejša mesta v proizvodnji njegovega oddelka. fz dosedanjega dela komisije je razvidno, da ni zajela vsega dela, ki ga je dolžna opravljati. Morala bo pritegniti v ožjo komisijo tovariše, ki bodo odgovorni za vzgojo strokovnega kadra, za stroje in orodje, za statistiko in evidenco. Statistika je bila doslej zelo pomanjkljiva. Največje težave pa ima komisija pri zbiranju mesečnih poročil, ki bi jih morali dajati predsedniki komisij in grupni poverjeniki. Zelo redki so tovariši, ki prinesejo poročilo brez vsakega opomina. V tem pogledu bi mogli posamezniki precej pomagati komisiji pri njenem delu. P. KATEGORIZACIJA TISKARSKIH DEL IN NAŠA TARIFA Kmalu po osvoboditvi je izšla uredba o mezdah in plačah delavcev in. nameščencev. Ta uredba je bila eden pogojev za ustvaritev iin razvoj napredne socialne zakonodaje v novi Jugoslaviji. Na njej je slonel ter se razvijal plačilni sistem po delovnem učinku, pioi normah. Gospodarsko edliino pravilno je, da je bilo treba najprej urediti gmotni položaj delavcev tistih panog naše industrije, ki so hrbtenica obnove iin graditve socializma. Te panoge so pa rudarstvo, metalurgija in gradbena stroka. Tedaj je bilo treba za vsako ceno pritegniti čim več delovnih moči v proizvodnjo sploh ter tako položiti temelj za vse industrijske panoge im tako tudi Za grafično stroko. Zato je tudi nova uredba za tarifo v grafični industriji jizšla tako pozno. Uredba je takšna, da ne more imeti nihče vtisa, češ tiskarska industrija je zapostavljena- Gmotni položaj grafičnega delavstva se je precej izboljšal-Doslej so dosegale najvišje urne mezde 19 dim, po novi' uredbi pa znašajo 29 din- V novih plačah so pa všteti tu- di vsi prejšnji dodatki, n. pr. za slab zrak itd. Nova uredba močno upošteva kvalčr fikaeijo. Za boljšo kvaliteto — višja skupina! Tako so dani pogoji za pospeševanj e strokovne usposobijenoisti. Ob uveljavitvi nove uredbe čaka grafično industrijo rešitev še ene težavne naloge. Obvezno je treba znižata polno lastno ceno za 10%. Kako bomo to dosegli? Na eni strani zvišanje mezd, na drugi pa znižanje stroškov! Zavedno delavstvo pa zna dandanes premagovati največje težave, zato se tudi ne bomo ustrašili te naloge- Dobro se zavedamo, da je treba izpolniti petletni plan in zgraditi socializem,- Za izpolnitev maše naloge bo treba ustvariti naslednje pogoje: popraviti moramo norme, kjer niso realne; iznajdljivo moramo odkrivati nove organizacijske oblike in delovne metode, pa tudi' načine, kako maji še bolj varčujemo z materialom: nujno potrebna je čim trdnejša delovna disciplina. Prav delovna disciplina je zelo pomembna; zaradi neprimerne delovne discipline smo doslej večkrat izgubili največ dragocenih produktivnih ur: H. Sadni leganje z 2 strani 2. napake, ki se dogajajo, se premalo nakazujejo oddelko-vodjem in delavstvu; 3. statistika ni dajala na razpolago Pravočasno svojih podatkov. Tudi komisije za znižanje proizvod-nih stroškov po oddelkih niso bile zadosti agilne, razen v strojnici ter je Potrebno, da se tudi v tej smeri pologi zboljša. Prav gotovo je pa eden najbistvenejših vzrokov mrtvila nezainteresiranost in nesodelovanje vsega delavstva. Mislim, da pa ni potrebno po-®obej pohvaliti oddelkov, ki jim je uspelo kljub težavam, v zadnjem času doseči in preseči plan ter znižati poilno lastno ceno, saij gornja tabela dovolj nazorno kaže posameznih oddelkov uspehe. Celotni plan je dosežen do 65.65%. (5e bi hoteli plan doseči do konca leta, bi moral biti procent koncem juilija 58.33%, -torej vidimo; da imamo že 7.32% naskoka ter moramo v bodočih mesecih prispevati še toliko, da 'boimo plan imeli izpolnjen že do konca novembra. Oddelki, ki imajo plan izpolnjen 63.63%, so izvršili svojo obveznost, ostali oddelki pa morajo v zvezi z upravo podjetja istorilti vse, da ne bodo zaostali. R. Cemčič KAKO JE Z MLADINO V NAŠEM PODJETJU »Dokler bomo imeli takšno mladino, se nam ne bo treba ničesar ib ati, c je dejal maršal Tito. Če si ogledamo delo, ki ga je opravila naša mladina po osvoboditvi, sprevidimo', da se (nam res ni treba bati še tako naporne poti v socializem. Peti kongres KPJ je tudi mladini začrtal osnovni okvir iza njeno delavnost. V zvezi s tem se moramo speit spomniti besed tovariša iTdlta: »Ne le kubični metri, še bolj pomembno je vzgojno delo mladinskih organizacij !< Tudi v tem pogledu je naša mladina dosegla lepe uspehe. Toda zdaj si pa oglejmo poisebUj, kako je z mladino v našem podjetju. Napačno bi bilo, če bi dejali, da pri nas mladina spi. Tudi naša mladina dela. Pravilneje rečeno bi pa bilo: del naše mladine dela. V torek 10 t. m. je bila pri nas mladinska' konferenca. Na njej je naša mladina sklenila ustanovili svojo delovno brigado. V brigadi bo zajeta vsa mladina iz oddelkov in pisarn. Brigada bo predvsem združevala mladino pri prostovoljnem deilu. Sestavljali jo bosta 2 četi, ki bosta sestavljeni iz grup po oddelkih. Naša mladina zdaj tekmuje v kongresnem .tekmovanju, zato se je zavezala, da ho veis čais tekmovanja sieheir-m mladinec delal po en dan na teden le pri produktivnem delu, tako da bo tudi mladina pomagala znižati polno lastno ceno. Mladina se ibo ituidi potrudila, da bo utrdila delovno disciplino in zamujanje popolnoma odpravila. V tem pogledu hoče (biti starejšim zgled. Med tekmovanjem bo tudi opravila 900 prostovoljnih delovnih ur. Razen tega bo skušala z agitacijo zajeti vse tiste mladinke, bi sicer niso dolžne, da se bodo udeleževale predivojaške vzgoje. Mladina se zaveda pomena tehnike, zato bo aktivno sodelovala v »Ljudski tehniki«. Grafikon, ki ga bo mladina izdelala, bo prikazoval uspehe posameznih grup pri prostovoljnem delu. Med tekmovanjem bo imela nadalje še tri študijske sestanke. Na prvi pogled sprevidimo, da vse to delo ni malenkost. Treba bo precej naporov, da ,'bodo izpolnjene vse obveznosti. Zato pa bo moral tudi poprijeti ves mladinski aktiv, ne samo nekateri. Doslej na -žalost ni bilo tako. Dogajalo se je, da so se nekateri izogibali dela ter se na raizne načine izgovarjali. Posamezniki so celo zasmehovali mladinske poverjenike. Prav ti posamezniki pa pravijo, da ne potrebujejo idejnopolitične vzgoje. Ce bi vsa mladina sledila njim, bi ne bilo proge Brčko—Banovini, ne proge Šamac—Sarajevo, n-e avtomobilske ceste Beograd—Zagreb, bila bi .pa pottna' promenada, plesišča in zabavišča, kjer nekateri izgubljajo dragoceni čas ter se razvijajo v malomeščanske idiote. Toda večina naše mladine je zdrava. Šteti jo moramo med slavno Titovo mladino, ki pomaga zavedno ter navdušeno graditi socializem. S. ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Mladina, kje so tvoji prispevki? KAJ VE POVEDATI KOMISIJA ZA PRESKRBO Komisija za preskrbo je ta mesec našemu članstvu razdelila 5 vagonov drv. Hkrati si je komisija zagotovila še 100 m3 drv in dobila pri trboveljskem okriaju izvozno dovoljenje. Tudi' krajevni odbor grofične industrije je obljubil, da bo po glavni direkciji dobil za vse grafične podružnice večji ko-nti-gent drv, talko da so v splošnem Slzgliedi glede nabave drv prav pomot jinli-. Prav talko nam obljublja krajevni odbor v rihodnjem mesecu nekaj premoga in rompirja za naše članstvo- Te obljube niso prazne in lahko nanje z gotovostjo računamo. Vendar pa moramo takoj predlagati, koliko drv potrebujemo za naše članstvo. Zaito naj grupmi poverjeniki ali tisti, ki so v grupi zadolženi za preskrbo, zberejo naročila od svojih članov in jih difmprej sporočijo komisiji. Ta bo potema precenila, koliko od tega bomo 'krili iz naše dobave 100 m3, ostalo pa bo predložila, krajevnemu odboru. Pohitimo- torej, toda ne pretiravajmo v naročilih. Ker bo kmalu razpisana v časopisih ponovna delitev dir v na odrezke gospodinjskih nakaznic, opozarjamo članstvo, ki sii1 namerava po sindikatu nabaviti drva, da bomo te odrezke morali oddati- Lahko se pa nadejajo, da bomo delili večje količine, kakor bi jiili sicer dobili' pri »Kurivu,t, ker bomo dobili precej drv prostih presežkov. Bo pa tudi cena nekaj nižja od orne, ki ja pri »Kurivu« (tam stane meter 598 din, drva ki nam jih pa bo nabavil Krajevni odbor, stanejo firanko Ljubljana 430 din in bo n cika j več prišlo s prevozom) . Da pa mam. bo pir)j jesenskih dobavah nekoliko olajšano vprašanje denarja, nam je priskočila na pomoč mestna hranilnica. Vsakemu članu je pripravljena posoditi 3000 din, ikft jih je treba vrniti najkasneje v petih mesečnih obrokih- Tudi to -akcijo naj čitm-pnej iz vrše imed članstvom poverjeniki, in sicer tako, da isii nekje oskrbe na stroj piiisan seznam svojih članov in ga v dveh izvodih izpolnijo, koliko posojila želii vsak in v kolikih obrokih bo denar vrnil; vis-ak, ki si bo izposodili, naj ise v svoji rubriki podpiše. En izvod bomo imeli v naši blagajni, da bo članom vsak mesec odtrgana določena vsota, drugega pa boi sindikat predložil Mestni hranilnici. S tem odpade za vsakogar iskanje prič, jasno pa je, da se je s svojim podpisom zavezal, da bo v redu vračal, ker zanj odgovarjata uprava podjetja in sindikalna podružnica. Nekateri naši člani še lanskih dolgov niso poravnali, zato letos ne bodo mogli dobiti posojila- Zaradi slabih izkušenj bomo tudi obroke sproti odbijali' pr!i blagajni uprave. Naša komisija je zdlaj dobila tudi nekaj otroške konfekcije (40 otroških majic in 4 čepice), nelkaj g radia, in-leta, športnega platina in nekaj tuljav sukanca, vse to v vrednosti 19.373 din, poleg tega še 440 britvic — kar je zia naše članstvo ramenoma malo, itoda pri pogostejših delitvah, ki' se nam obetajo, bomo prišli vsi na vrsto. V prihodnjih dneh bomo dobili tudi nekaj belilih telovadnih copat, ki jih bomo takoj r azdelili članstvu. ŠE 7253 UR — V TREH MESECIH! Obljuba deila dolg. Ta Stani pregovor bi bilo treba napisati ikot geslo na naše grafikone o prostovoljnem delu. Poleg pa bi imoralli biti vselej tuidi napisana s prav debelimi črkami številka, ki bi je ne smeli vsaj iletos pozabiti: 16.486. Ali veste, (kali ta- številka poim-eini? Če niste pozabili, da smo s-e zavezali letos opraviti maid 16.400 pirostovollljmilh delovnih ur. ne boste gledali -na to ilie kot na — suho številko. V -tem 'je mm-oigo več. Spričo te številke bi se morali naučiti računati. Morali bi pa tudi spoznati, -da- maše obve-znosti niso zgolj suhoparni računi, čeprav je treba sipiričo -njilh računati. Minilo je pet mesecev, odkar se je-začela letaštaja sezona prostovoljnega dela-. V prvih m-ese-ci-h spomlad-i se marsikomu »še ni mudilo«, da bi začel iz-polmjev,ati svoje obveznosti. Leto s-e mu je zdelo zelo dolgo. V predkongresnem tekmovanju smo iškušaii op-raviti Jim ve-č'ur. Tedaj je pa že nastopila vročina in marsikdo je spoznal, da je začel prepozno -delati. Vendar smo meid kongresnim tekmovanjem razveseljivo izpolnjevali skupno obveznost. Če bi vsak mesec opravili toliko prostovoljnih delovnih ur, M v dobrih petih mesec-ih izpolnili obveznost. To se pravi, da bi zda-j že opravili 16.486 iu|r. Jui|lja -smo maimr-eič delali 3105 ur. Toda tako marljivi bi morali biti še skoraj tri mesece, da- bi pred zimo izpolnili, kar smo obljubili. Doslej (do konca julija) smo namreč opravili 9233 -prostovoljnih delovnih ur. To se pravi, da moramo opraviti še 7253 ur. Koliko imamo še časa? Avgust, september in Oktober. Ni več zanesljivo, ali bo mogoče delati Se nov-eimibra. Potemtakem -bi morali poslej vsaik meisec opra- viti še ipo 2417 ur. To pa nikakor ni malenkost. Zato je treb-a še vedno opozarjati na prostovoljno delo. Stalimo bo treba drezati tiiste, (kli se celo zdaj obotavljajo začeti delati, čeprav bo kmalu jesen. Upoštevati tja treba zlasti, -da so mnogi -tovariši in tovarišice ne le izpolnili svoje Obveznosti, temveč jih visoko presegli. Oglejte si grafikone! T-o- pa pomeni. da ije še mnogo zamudnikov, ki svojih obveznosti ne izpolnjujejo, sicer bi nas ne čakalo še 7253 -ur. Poslej ne bo več delalo tolko tovarišev, ki so is voj e obveznosti že zelo presegli, zato je vprašanje, alti bomo opraviti vsak mesec nad 2400 ur. Toda moramo 1 T-o- je vprašanje časti naše sindikalne podružnice 1 Pred kongresom KPJ -smo se zavezali, da- borno med kongresnim tekmovanjem opraviti 2000 ur prostovoljnega dela. Ponosni smemo biti, da smo obveznost presegli za 1536 ur. Zato smemo tudi upati, da bomo ob pirav-em času izpodnili vsele-tno obveznost. 16.486 ur -moramo opraviti do 29. novembra, kakor smo se z-av-ezali. Toda, kakor rečeno, moramo -čim ibolj pohiteti, da -bomo opravili čim več ur že pred novembrom, Idoklleir nei pritisne mraz. Včasih je novembra že sneg in ustavijo se vsa gradbena dela na prostem. Če si pddrabn-eje ogledamo številke-o opravljenem d-el-u. sprevidimo, da so bili n. pr. moški marljivejši kakor ženske: opravili so 1857 prost vovoijn ega dela med tekmovanj e,m, žensk e pa 1248 ur. Spričo razveseljivih uspehov julija, je sledilo avgusta Silno nazadovanje. Dne 8. t. -m. se je udeležilo prostovoljnega KOMISIJA ZA SOCIALNO SKRBSTVO Ni dovolj samo, da na sejah razpravljamo o nalogah naše komisije. Pomembnejše je podrobno] delo -po delavnicah med tovariši. Referenti' morajo dobro poznati’ članstvo v grupah. Za-nimiatii -pa se morajo seveda kar n-aj-b-o-lj -za vprašanja -socialnega skrbstva. Nikakor ne smemo mMliiti, -da je -s tem že vse rešeno, ik-eir je naše socialno zavarovanje na taki višini, na kakršni' še ni bilo. Dolžnost komisije je skrbeti, da -delavstvo tudi uživa vse pravice, ki mu jih zagotavlja zakon. Naloge komisije iso na splošno naslednje: 1. skrb da je delavstvo in na-mašoenstv-o pravilno in pravočasno za-vairovano, 2- da -dobijo zavarovanci pravočasno hrananino-, 3. da se zanima za stanovanjske razmere članstva, 4. da posveča posebno pozornost zaščiti-maših m-ateir v produkciji, 5. da se zanima, v kakšnih razmerah živijo bolniki, .6. da v-o-dii kontrolo nad zdravniškimi obiski. Doisl-ej pa komisija vseh teh nalog ni opravljata kraiikomalo zair-adj te-ga_, ker delo ni, bilo razdeljeno na dovolj številne njene člane. V tem poslovnem letu je imela komisija tri' -seje. Na njih je razpravljala o -dodelitvi -dopustov v sindikalnih do--movih liin o podporah za čas -dopustov. V sindikalne domove je šl-o letos na okrevanje 8 tovarišev in 3 tovarišice--Prihodnji m-e-se-c pojdejo na d-opust trije tovariši: eden iiz ročne stavnice v Gozd Martuljek, -i-z nočnega eikspedita v Bohinj in d'z strojnice v Kast el Stari. Novembra pojde en tovariš iz lliitogn-a-fiije v -dioim »Toneta Čufarja«. S -tem so oddana vsa mesta v -sindikalnih domovih, kolikor jih je dal glavni odbor ES. Denarne podpore iz skliadla za dopuste -po 800 din so prejele štiriii -tovarišice; -ena tovarišica je prejiela 700 dinarjev. Iz fonda za socialne podpore je prejel en tovariš 1500, ena tovarišica pa 1000 dinarjev. Komisi!ja je dala vse podpore na predlog gr-u-pn-ih referentov. Tudi v bodoče naj se prosilci' obračajo za podpore na grupne referente, ne pa neposredno na predsednika komisi!je. Komisija s-ama ne more dovo-lj dobro poznati razmer, v kakršnih živijo posamezni tovariši' din tovarišice. S -tem pa ni rečeno, da ni treba k sodelovanju v komisiji -čim bolj pritegniti vsega članstva- Komisija ibo tmoigla res uspešno delovati, ko ji bodo pomagali pri delu vsi, ki pričakujejo od nje kakršne koli podpore. L. dela na progi V. kongresa le 14 ljudi, 13. t. m. pa- nas je 'bilo samo enajst. Med naiiimairlij-iiv ejšim i prostovoljci -prednjači naš neutrudni brigadir Ivan Opara, ki ij-e iže pred kongresom KPJ izpolnil svojo obveznost — 300 ur! Ni ipa še zadovoljen. Namestnik brigadirja Anton Zrnec bo tudi k-mallu dosegel 300 ur, tako da bosta -pri nais dva tovariša prejela zlato -značko z rde-čo zvezdo. Nikakor ipa ne smemo pozabiti še tovarišice Jožefe Rakarjeive, ki ife že presegla 300 ur. Med mladinci se -je najbolj izkazal Karel Starc iti strojnice, ki ie opravil 260 ur. Obljubil jie, da bo presegel 300 ivr. Številni tovarišli so že prejeli srebrne značke, več jih bo pa kmalu. Zgledov imamo torej dovoli. _da bi tudi posile-j vneto branili čast naše podružnice pri -prostovoljnem delu PROBLEMI ZAŠČITE DELA V NAŠEM PODJETJU Treba je, da se malo širše pomenimo o problemih, ki ee nanašajo na delo in težave v maši komisiji za zaščito dela. Predvsem je treba poudariti, da se je o tem doslej še zelo malo govorilo ter da je bilo splošno težišče razprav pri dvigu proizvodnje, delovni disciplini1, tarifi in tekmovanju itd., o tebničti-o-hiigienski zaščiti delavstva so pa obstojali še vedno nejasni pojmi. Delno je to škodil j iva dediščina še starega kapitalističnega vpliva, da marsikdo še vedno ne pojmuje pravilnega odnosa do delavca ter pozabljal, da delovna moč ni samo za danes ali jutri, temveč da gre tu za nov odnos do delovnega človeka, ki mu je treba z vsemi razpoložljivimi sredstvi varovati zdravje: Nujno je, da opozorim ma to vse naše do-bromiiisleče in progresivne čitatelje ter da bi s skupnimi močmi delali na temi, da se čim prej znebimo te nezdrave miselnosti. Glede pismenega predloga, ki se nanaša na tehnično - higiensko zboljšanje posameznih oddelkov v podjetju, je komisija pri vodstvu naletela na popolno razumevanje. Dokaz tega so že kar lepi rezultati, ki se vidno odražajo. v dosedanjem delu: beljenje in splošna preureditev razsvetljave v strojni stavnici, naprava umivalnice, beljenje in ureditev knjigotiskarske in rotacijske strojnice, beljenje in očiščenje vsega stopnišča, nabava in montaža raznih ventilacijskih naprav, preureditev prostorov v Mišami ter steklitev in pleskanje vseh oken. Vse' to že nazorno prikazuje, da kaže vodstvo podjetja vso voljo za sodelovanje pri izboljšanju delovnih pogojev. Delo za obratno ambulanto ter omarice za prvo pomoč zadovoljivo napreduje: Oboje je v zadnji fazi dela, tako da bomo po dovršitvi pleskarskih del lahko namestili vse na odgovarjajoče mesto. Glede snage ni vodstvo podjetja na splošno izdalo še nobene posebne okrožnice. Uvedlo je poleg starega samo redna pometanje in čiščenje stopnišča,. Vtem pogledu bo treiba vložiti še mnogo truda in volje, tako da se bodo posamezni oddelki z vsemi pritiklinami dnevno čistili: K temu spada tudi: brisanje prahu in čiščenje poda. Zavedati se moramo-, da prebije delavec v obratu skoraj tretjino svojega življenjai, opravlja v n jem nad vse važno in pogosto zelo težko- delo, kije obenem- tudi odgovorno. Zato ne smemo zanemariti nobeine malenkosti, ki bi pripomogla k zboljšanju razmer v oddelkih, bodisi tistih, ki koristijo redu in snagi, ali pa tudi onih, ki so v prid obratnim napravam in produkciji. ^^Posebno pozornost je treba posvečati čiščenju stranišč in pljuvalnikov. Brez dvoma je to poglavje zase ter je vredno, da se- pri tern zadržimo malo delj časa. Zanimiva je splošna -slika, ki jo nudijo naša stranišča v podjetju. Pretežna večina jih je posebno po oddelkih v zelo žalostnem- stanju, kjer takoj opaziš, da so skrajno zanemarjena- in da je čiščenje zelo redko in površno. Poleg tega so potrebna vsa stranišča nujnih popravil, kar s-e do -danes še ni nikjer zgodilo. Vsa ta dejstva so slabi pokazatelji zdravstvene zavesti, splošne kulture- in 'čuta. odgovornosti- posameznika do skupnosti in obratno. Sploh se pogreša v podjetju človeka, ki bi neposredno odgovarjal in skrbel za snago, red in stalna popravila v straniščih. Prav značilen je primer stranišča ročne stavnice. Tu imamo dva pisoarja. Pri prvem pušča odtočna ce-v (kar lahko opa^ zimo. tudi pri- vseh ostalih straniščih), drugi pis-o-ar pa stoji enostavno zalepljen s papirjem, to pa iz razloga, da se ne bi kdo spozabil in opravljal potrebo vanj, ker ij-e odtočna cev še bolj pokvarjena. To obstoja- že dol-go: Pod nobenim po-goijiem ne smemo- misliti, da je splošna skrb za red, snago in splošno zdravje delavca izključna dolžnost vodstva podjetja. Ta dolžnost pade prav v taki meri tudi na posameznika. Na splošno naj pa služijo stranišča res samo svo-jemiu namenu, ne pa kot skladišča stare navlake. Priporočljivo je ogledati si to stvar v nočnem ekspeditu. Že predprostor tega stranišča pokaže-, da ta kolektiv me goji mnogo- čuta za dvig higiene. Vse najrazličnejše posode in kar še taro vidiš, spada gotovo- kam drugam. Stranišče samo pa izgloda še slabše. Vprašanje delovnih oblek od zadnje strani Kočljiva zadeva so pljuvalniki. Teh močno primanjkuje, kjer pa so, se redko uporabljajo. Plj-uje se vsevprek, česar ne smemo pripisati- samio grdi razvadi, kije vsesplošna, temveč, da je to zdravju škodljiva pregreha. V-si predobro vemo-, kako ise e pljunki razširja bacil tuberkuloze, davic-e, influence-, angine in cela vrsta drugih bolezni: Pljunek se posuši in kužne kali se dvigajo s prašnimi delci v -zrak, ki jih vdihavamo. Jasno- je, da je okuženi je potem neizogibno. Ne smemo-se potem čuditi- mmožičnem-u obolenju in pojavljanju- različnih bolezni sploh, če tudi tuberkuloze ne štejemo. Dolžnost nas v-seh je, da -dokončno prenehamo s to grdo- razvado, dolžnost vodstva pa je, da takoj nabavi in namesti zadostno- število pljuvalnikov, ki pa- ne morejo biti1 istočasno smetišče za druge- odpadke, kar lahko danes opažamo. V tem smislu je treba zagotoviti redno- čiščenje. Glede nabave -delovnih oblek ne- moremo omeniti -zadovoljivega rezultata. — V tem smislu obstojajo- najrazličnejši poijim-i, kdo je in kdo ni upravičen do delovne obleke, ki jo nabavlja podjetje de- lavcu. Da to enkrat za vselej odpade, najvajam besedilo pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu v tiskarskih podjetjih, ki povsem jasno obrazloži, kdo je upravičen do obleke. Člen 89. tega -zakona se glasi: Podjetja morajo dati delavcem, ki delajo s svincem in kemikalijami, delovno obleko, ki /se da lahko prati, se tesno prijema telesa ter je za prah kolikor mogoče nepropustna; kjer pa to narava dela zahteva, se dajo delavcem tudi čepice za glavo in rokavice. Te obleke imajo delavci med delom, po končanem delu pa jih pustijo v podjetju. Podjetja skrbe, da se varnostne obleke čim večkrat perejo, a najmanj vsakih 14 dni. Delavcem, ki vlivajo svinec, je treba dati na razpolago varnostne rokavice proti opeklinam, varnostno obutev in predpasnike. Poudariti je treba, da so upravičeni do teh oblek tudi vsi oni delavci, ki so zaposleni pri bronziranju, kar do danes vodstvo podjetja ni upoštevalo. Na splošno se pa mora zavedati vsakdo, da nosi delavec delovno obleko za zaščito lastnega zdravja in ne zato, da si prihrani drugo. Prepričan sem, da bo vodstvo podjetja spoštovalo' zakon ter čimprej začelo izpolnjevati predpise. Kar s-e garderobnih omaric tiče-, n-e smerno -pozabiti, da jih- močno -primanjkuje. Ugotovljeno je, da nima še vedno-56 delavcev svojih- omaric ter so prisiljeni obešati svoje Obleke po stenah ali pa, da jiih tlačijo skupno- z drugimi v že itak premajhnih omaricah. Dolžnost podjetja bo, da tudi- to vprašanje že enkrat dokončno reši ter priskrbi res higienske omarice, kakršne predpisuje zakon, ki -pravi, da da podjetje- vsakemu delavcu dvodelno garderobno omarico-, in sicer en del za civilno, drugi del pa za delovno obleko. Dvodelne garderobne omarice morajo imeti navpično pregrajo-, tako da civilna Obleka ne pride v dotike z delovno. Opremljene maraj-o- bi-ti s ključavnico. Končno bi bilo treba pogledati, kakšno je na splošno zdravstveno stanje delavstva v našem podjetju. O t-eim zdaj še niimamo dovolj jasne- slike. Krajevni odbor -nas obvešča, da je po zadnjih ugotovitvah -procent obolelih precej visok, tako da- je iznašal 7.8%, kar presega maksimum obolenja, ki je -bil doslej, in je znašal 3.5%. Serijski zdravniški pregled, ki je bil pred -mesecem dni zaključen, je pokazal nazorno- sliko-, kakšno je zdravstveno stanje našega delavstva. Do danes nismo na žalost prejeli nobenih podatkov o temi pregledu. Dognano je, da ni bil še n-i-hče- od pregledanih, Iti mu je bila od rentgenologa ali- pri nadaljnjem zdravniškem- pregledu ugotovljena bolezen, pozvan od Drž. zav. za soc. zavarovanje v nadaljnje zdravljenje, kar je goitovo vse graje vredno. V tem pogledu -bo potrebno, da komisija- za zaščito- dela stori vse ukrepe-, da skupno- z inšpekcijo dela doseže v tem smislu povoljne rezultate: Iiz v-seh zgornjih ugotovitev in nedo-statkov je na-loga s-indikata in vodstva podjetja, da polagata na delovno- varnost in zdravstveno zaščito več -pozornosti: Vsi bomo morali posvečati močno svojo delavnost v tej s-merii, ki j-e na j večjega pomena za pravilno in točno izpiolni-tev našega petletnega plana, ki ga ne bo mogoče uresničiti v zatohlih in temnih prostorih, ampak le v zdravih higienskih obratih. Za komisijo: Možina Marjan. KATERA LETA ŠTEJEMO ZA POKOJNINO? Ko Drža vini zavod