Političen list za slovenski narod. r* ptitl prejemu Taija: celo leto ^redplačan 15 fld., pol leU 8 tld., za eetrt leta 4 rld.. za en mesec 1 10 kr. 7 Mlmlnlatnelji prejeman Teljd: Za celo leto 12 grld., za pol leta « fld., za četrt leta I kM., la en mesec 1 fid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 30 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Maroinino prejema opravništvo (adminiatracija) in ekipedioija, Semeniške ulice št. 2, U., 28. Naznanila (inseratil w »prejemajo in velji trirtopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat ; 12 kr oe ae tiska dvakrat ; 15 kr., če ae tiaka trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma ae ne sprejemajo. Tredniitro je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. ^tev. SO. V Ljubliani, v soboto 1. februarija 1890. Letnilt Gabilo na iiaročbo. Z današnjim dnem se prične nova naročba na »SLOVENCA", h kateri najuljudneje vabi opravilistvo. Cena naročnini razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se og^laiajo, pa ^ dopošljejo naročnine, se ne ozira. Rusko domoljubje. Ko 80 avstrijski Slovani, zlasti severni, proslavljali tisočletnico smrti svetega blagovestnika Metoda in je na stotisoč naroda potovalo vzlic „Yele-grajski kugi", kakor je v znani pesmi nazivljal pesnik b. Gregorčič koze, na Velegrad, še v sanjah ni prišlo na misel avstrijskim generalom, admiralom in drugim, da bi tudi obiskali Velegrad. Zdaj pa, ko v svojem zaslepljenji in narodni kratkovidnosti Mladočehi nabirajo za Husov spomenik, zbrali so se v Petrogradu nadškofje, generali, admirali in drugi državni dostojanstveniki ter so pazno motrili gibanje mladočeških husitov. Grof Palmov govoril je na tem shodu in rekel, da se Hus mora smatrati za prvega bojevnika vseslovanske ideje, in vsled Husove reforme imel bi češki narod vsprejeti rusko pravoslavno vero. Znano je, da mnogi protestanti rekUmujejo Husa za-se in zdaj ga hote tudi Rusi. Ruski časopis „Novoje Vremja" piše v št. 4953 o govoru grofa Palmova, da so silno naklonjeni Mladočehi Rusom, toda protestantizem potlačuje večino slovanske zavednosti med češkim narodom. Rusko časopisje in odlična ruska družba je vsa vneta za husitsko gibanje na češkem. Rusko razumništvo naj se raje briga za svoje domače pereče zadeve. Ruski rodoljubi, generali. admirali, nadškofje in grofje itd. pozabljajo, da je I ogromna trgovina z ruskim žitom v rokah 178 trgovskih tvrdk, kojih je v Petrogradu 34. Človek se I mora kar čuditi, da je med vsemi temi 178 žitnimi tvrdkami samo deset ruskih. Ostale, t. j. 168 trgovinskih hiš, so tuje, grške ali židovske. Več nego eno leto je že, odkar so novine te čudne razmere v trgovini z ruskim žitom objavile, ker je doslej molčal o tem trgovinski minister. V Petrogradu bivajo Rothschildovi sorodniki, koji je glava žitne trgovine, in po Ruskem se drve cele tolpe prekupcev, sami židje, ki žitno ceno kar moči znižujejo. Rothschildovec Ephrussi, mladočeško husitstvo in Aščinovo kazaštvo so povsem prvi predmeti domoljubnemu navdušenju ruskih generalov, admiralov, škofov in druzih dostojanstvenikov. Dober tek! Ne škodovalo bi, ko bi tako vzvišene osebe imele malo živejše domoljubje za svoj dom. Blizu Hvalinskega morja poseduje Ruska mnogo izdatnih petrolejskih vrelcev. Lastniki teh vrelcev, ne hoteč se ubijati z dobivanjem in prodajanjem petroleja, izročili so te vrelce Rothschildu v zakup, in tako se v tuj žep iz teh ogromnih prirodnih zakladov steka dobiček, ker se mnogo tega petroleja izvaža v inozemstvo, ostali petrolej pa se na Ruskem dražje prodaje domačemu občinstvu, nego tujemu. Na južnem Ruskem, kakor je v to svrho izvoljena enketa te dni konstatovala, nahaja se samo v 9 gubernijah v nemških rokah sedem milijonov desetin (desjatina = 109 arov) zemljišča, in to nemško zemljiško posestvo še vedno narašča! Baš tu velja znana prislovica o „tihem pridobivanji ruske zemlje po Nemcih!" — Toda take in jednake praktične zadeva so puhlemu domoljubju ruskih velemož in dostojanstvenikov nedostojni in preprosti predmeti. V središči Ruske smejo bivati židje le izjemno in vsled svojevoljnosti uradov. In vzlic temu živi v Moskvi množica Židov, ki nimajo dovoljenja bivati ondi, in ta broj se vedno bolj množi. Redarstvo jih lovi in odpošilja, toda židje se zopet vračajo in vdrajo policijo na vse možne načine. Neki imovit Žid, kojemu je dovoljeno bivati v Moskvi, vspre-jemlje vsak dan po cesarski pošti ogromno veliko dopisov, a vsi slovejo na njegovo ime. Tega mu seveda nihče ne more prepovedati. Toda večina teh vsprejetih pisem ima znotraj še drug zavitek, na kojem je naslov onega Žida, čegar je tudi to pismo. Napominani trgovec ima vrejeno zakotno pošto, ki vračuje po notranjih naslovih lista židovskim adre-satom, in tem načinom dobiva na tisoče Židov, ki se vzdržujejo v Moskvi brez dovoljenja, dan za dnevom mnogo dopisov brez nadzorstva vladnih organov, čuda ni, da se vzlic uradni prepovedi v Moskvi množi število Židov tako hitro, da domače dobrosrčno stanovništvo strmi in jadikuje nad to tajno židovsko odpravo. Letos je temu ravno 25 let, kar Ruska poseduje Taškend. Kaj so storili ruski obrtniki v tej dobi v korist ruske trgovine? Istina je, da bi bil Taškend v angleških ali ameriških rokah vže davno premenjen, ker le ti bi bili znali gotovo izkoristiti ogromno in bogato trgovinsko polje v Kašgaru, Afganistanu in v Perziji. V Taškendu so velikanske premogove jame, ki leže doslej še „mrtve". Tovarne v središči evropske Ruske zalaga tujina na leto s pavolo za 90 milijonov rubljev, dasi ima Ruska v Aziji ogromne prostore, na kojih bi se mogla prirejati lastna pavola, kolikor jo trebajo. Ko bi se na to potrošilo 90 milijonov rubljev, katera doslej pošiljajo v inozemstvo vsako leto za bombaž, izgotavljali bi dostatek in cenejši bombaž, toda na Ruskem vladajoče domoljubje nima niti smisla, niti pojma za tako praktična in koristne reči, temveč njemu prijajo samo pikantne stvari a la Aščino\, mladočeški humbug, in če treba za nameček i francoski napisi na pošiljatvah iz Ruske v inozemstvo!—Jf^^ ? llus V svojem iu sedanjem easu. v. Hus je znal računati dobro. Mislil si je tako-le: Ce se stvari razvijajo dosledno tako naprej, kakor doslej, imeli bodo Nemci kmalu vse boljše službe. LISTEK. Zritiška pisma. XII. Gospod vrednik, danes Vas jaz prvi in prvič pozdravljam s klobukom na glavi. Poslednjo najnovejšo povrhu celo liberalno zaslugo v Slovencih bodem reklamoval v bodoče za svoj psevdonimen naslov in sicer baš zaradi tega, ker sem sicer takov nemodern sitnež, da se me ni prijela niti „inliu-enza", brez dvoma najbolj moderna slabost devetnajstega veka, niti marsikatera protikritika. Naznanjam Vam tudi, da se Čudim, da se ja upala v Slovenijo ta bolestna pokrivalska moda, ali pa moderna bolest, kajti ves svet se je zabaval doslej z našo patriarhališko priprostostjo in pravo Jobovo potrpežljivostjo, v kateri bi sanjali morda še tisuč let, ko bi nas na bila modernizovala kar čez noč blagohotna influenza. Doslej še ne moremo preračuniti natančneje, ali se bodo okoristili z najnovejšo modo bolje naši širokokrajevei, naše kučme in polhovke, ali naše proti neliberalnemu prepihu zavarovane glave. Brez dvoma bode pa tudi po modernem pozdravu na škodi naša slovenska karakteristika, katere stereotipna slika je bila: Upognen život, klobuk pod pazduho in prislovica na jeziku: vaša gnada, kaj bi rada. Kakov napredek in kakova prijetnost tiči v najnovejših pozdravih s klobukom na glavi, čutili bodemo osobito vsi oni nesrečni zemljani, ki smo se rodili pod slamnato streho in osobito Slovenci, ki pletemo stoprv slamnato podstrešje svoji Sloveniji. Se-le zdaj se bodemo prepričali namreč mi „mi-norum gentium", da niso naše kučma „perpetuum mobile" in svetli cilindri ukrojeni le radi tega v dva nadstropja, da ložje kontrolujejo odkrite pleša ponižno upognjenih naših glav. Ako posežemo naposled globočje v skriven vir in socijalen pomen najnovejše pokrivalske svobode, osnujemo brez truda najlepše politične nada — na svobodnih naših pokrivalih. Obče priznana jednakopravnost pokrival vseh razsvetljenih in priprostih glav, vseh stanov in narodov vplivala bode brez dvoma povoljno v globočino pod mirnimi pokrivali, namreč r naše možgane in živce, ki so b.'tje vir vsega zla na svetu. In vsi ti normalni in nadnormalni možgani ia živci se bodo senčili v bodoče v jednakopravnem podstrešju. Izginili bodo morda tudi naši obilni pozdravi: sluga ponižni, ki so bili od pamtiveka r sorodstvu in združeni s slovenskimi klobuki, in spoštovala se bode tudi naša pozdravljajoča žuljava desnica. Nemški pregovor sicer trdi: ,Mit dem Hut ia der Hand kommt man durch das ganze Land," a ta prislovica, kakor še mnogo drugih, ne velja Slovencem. Tajiti sicer ne moremo, da smo hodili in hodimo še s klobukom v roci križem sveta, a istina ja tudi, da še nismo prestopili praga, kjer stanuje devetnajsti odstavek naših pravic, s katerim se draži slovenski narod, jednako Tantalu, le od daleč ia skozi zaklenjene duri. Upajmo, da preustroji pozdravljajoča reforma tudi našo prosjaško usodo. Dočim smo doslej le globoko odkrivali svoje megloreznike in krivili hrbtišča, bodemo v bodoče pozdravljali in ob jednem tudi trkali z desnico, ako najdemo zaprte vhode, in ker je za trkanje potrebna neobčutljiva, krepka pest, vadile se bodo naše desnice v odločnosti in pogumu. vplivnejša mesta in rodovitnejša opravila v svojih rokah, in čebi bomo kot hlapci 4«lali in tr|)eli, zato se mQr|aio upreti tema oemškepa elementa ter ga upogniti in zUmiti. to je bito Basu jas^o, ali kako to doseči, to je bilo teijjko uganiti? Sam Hus tega q| mogel]; to je ^edel, da tr^U iskati močnih zaveznikov in pomočnikov, in ta^il) je našel km^ u in mnogo. A za tak korak, kafor ga j« Bus osoiaraval, je bilo treba množice dobiti za-se. bbojno to delo je Hus pričel in vod'l prav vstrajno. Hus je sprevidel na svojih učiteljih in tovariših, da dober govornik prav mnogo opravi pri množici, če znd ubrati prave strune. Nastopal je kot cerkven govornik povsod, kjer je bila ugodna priložnost. Posebno mu je ugajalo, ko je dobil leta 1402 mesto akademiškega pridigarja pri betlehemski kapeli. Ta betlehemska kapela je bila prostorna cerkev, posebej za češke duhovnike ustanovljena. Tukaj je imel Hus vso pravico. Ogledal se je, kako naj bi osnoval svoje govore. To je lahko spoznal, da starih pridig samo ponavljati ne gre, treba se je ozirati na potrebe in razmere časa; govornik mora govoriti poslušalcem iz srca, to jih gane. Koliko niso govorili ljudje o Konradu, o Mi-licu, Matiji Janovskem i. dr. pred njim, ki so s prosto besedo posegli v življenje in je risali in slikali živo poslušalcem. Tako je sklenil tudi Hus govoriti ljudstvu. Prvi čas je res krasno govoril, in ljudstvo: dijaki, meščani iu plemiči, vse je vrelo v betlehemsko kapelo poslušat Husa. Več plemenitih gospej se je naselilo okrog te kapele ter so želele Husa za du-hovnika-vodnika, pa Hus za ženske ni maral, celo nelepi priimek jim je dal „pix diaboli" (smola vragova). Kmalu pa mu je bilo jasno, da s tem, kar zdaj dela, ne bo dosegel svojega namena — da bi zlomil nemštvo — ker tega tudi drugi pred njim in poleg njega niso mogli. Storil je korak naprej. L. 1402 je umrl šibki nadškof Volfram Skvorec, dva meseca po Husovem nastopu službe pridigarske v betlehemski kapeli. Hus je postajal od dne do dne ostrejši zoper vse stanove, posebno zoper bogate duhovnike. (Hus sam je imel sicer dve službi: profesorsko in pridigarsko, vendar so imeli nekateri drugi še precej boljše.) To stvar je tako pretiraval in z raznimi krivimi nazori o cerkveni oblasti po-mešaval, da so začeli mnogi zmajavati pri teh pridigah. Semtertja se je posvetila kakova misel Wik-lifova iz Husovih ust. Wiklifove bogoslovne spise je prinesel Hieronim Praški I. 1401 na češko in jih izročil Husu. Med tem časom (1402—1403) je bil Hus rektor vseučilišča in kot prva oseba skoraj neomejen gospod. Precej pa, ko je odložil rektorat, stopili so zoper njegove pridige in nazore. Novi rektor skliče vse profesorje na zbor. Temu zboru predloži zapisek 45 zmot iz Wiklifovih knjig, katere naj zavrže in prepove. Ali ni šlo gladko. Češki profesorji s tem niso bili zadovoljni. Nikolaj Litomišeljski in Hus sta očitala magistru Hubner-ju, da je krivo in napačno AViklifa razlagal in da zasluži zato priti na gromado. Štefan Palec in Stanislav Znojimski sta pa branila Wiklifa v vseh 45 stavkih. In ako se uresničijo vse te naše sladke nade in upi, katerih smo že siti do grla, konec bode brez dvoma tudi naši pogosti dosedanji „Kirch-thnrmpolitik", s katero zabavamo jako radi sebe in svoje sosede. Ostala nam bode iz te srečne dobe le še najnovejša »Kirchthurmpolitik", ako namreč utrpi naš g. »Narobe" — kritik silen prepih, ki vleče skozi njegovo vzvišeno stališče in ako ga ne ogluši kritiški »kembelj". Tudi Vaš Psevdonim, g. vrednik, bode vžival lepe čase tedaj. Obesil bode svoje praskajoče pero na kol in pomilujoč bode zrl v nerodovitno dobo kritiške sitnosti svoje. In vendar tolaži se lahko Psevdonim in vsi kritiki slovenski, da ne ostanejo njihove trndne kosti brez spomina v Slovencih, kajti spleta se jim že sedaj, ko kolovratijo po grešni zemlji, leskov spomin, ako jih zasači tudi najzadnji okritikan in „zaveden" Slovenec, po smrti pa jih čaka vendar pod rojstveno streho slovesno vzidana plošča. Za danes kličem le svojemn tekmecu z zvoni-kove višave: „'AaX' fjtsi [liv ui:9ei';9j*tv «X).T5Xotfftv, »st 8' iiAot." Psevdonim. Husu se je za enkrat š') bolj varno zdelo, da se zat^uje iu tovariša pi^sti na cedilu, ker se novemu n^dikofa Zbi^ek-u b^ i^aral p^fcej zameriti. Pri glasovanju so Čehi propadli, in p^^fesorski zbor ja prepovedal vsen^, da pe smejo te^ 45 stavkov učit^ ali braniti. Nef^teri ieiki profesojrji se za to pre-pove(^ niso zmenili. m PaHticni pregled. v Ljubljani, 1. februarija. Notranle dežel«. Sprava? Iz Celovca se poroča »Deutsche Zeitung", da smejo vsi avstrijski ifemci vsled češko-nemške sprave pričakovati boljših časov. »Oni vzroki, ki so pospeševali spravo na Češkem, bodo tudi vplivali, da se bode še bolj omejila slovenščina na Koroškem." Ta dopisnik je zrel za Studenec. — Dunajski »Deutsche Verein" je dne 29. jan. sklenil resolucijo, da je potrebna solidarnost vseh avstrijskih Nemcev proti slovanskemu prebivalstvu na Moravskem, Šajarskem, Koroškem in v Šleziji. Poslanec Steinwender je celo poudarjal, da Nemci v narodnem oziru ne smejo ničesar odjenjati od svojih p red pravic in, če treba, iti do skrajnosti. In nasproti takim izjavam naj se skrijejo Slovenci kakor murni? Šlezija. »Opavsky Tydenik" dokazuje, da je v Šleziji češko in poljsko šolstvo zelo zanemarjeno, in opozarja vlado, naj bi poslala v deželni šolski svčt vsaj jednega moža, ki se bode potezal za češko in poljsko šolo. Tisza ne sedi več trdno na svojem minister-skem stolu, kakor so listi že večkrat poročali. Celo najožji Tiszovi prijatelji ne prikrivajo tega. Da se ni že zgodilo, vzrok je ta, ker mu ne ved6 pravega naslednika. Sedaj imenujejo grofa Telekija, ministra za notranje stvari. Tmanje držare. Srbija. Častniki so se zopet pomirili. Vojni minister in regent general Protic sta se potegnila za častnike ter zabranila stroge kazni; premestili bodo le še nekaj častnikov. Bolgarija, Srbski listi se raznesli vest, da bode Bolgarija oborožila armado ter utrdila trdnjave proti Srbiji. „Agence Balcaniqoe" pa zatrjuje, da so ta poročila neresnična. Vzrok teb poročil tiči v tem, ker bode srbska vlada od skupštine zahtevala ! vojaški kredit. — Ker se žito draži, bode tudi vlada mogla dražje prodati svojo desetino ter pomnožiti državne dohodke. Vlada je namreč nekaj časa po-berala davke v denarji. Ker pa so se pritoževali | mnogi davkoplačevalci in so davki neredno dohajali, i vpeljala je vlada zopet desetino. i Busija. Neko privatno poročilo iz Peterburga javlja, da se je minoli torek v pisarni generalnega štaba zbralo več višjih častnikov in velikih knezov, ki so se razgovarjali o vojni moči Kitaja in o ruskih trdnjavah na kitajski meji. Ali je to znak prihodnje rusko-kitajske vojske? Francija. Zbornica je z 253 proti 219 glasovi ovrgla izvolitev konservativnega poslanca Loreau- a, ker je pritiskal na svoje delavce. Dn^ 29. januarija so imeli shod republikanci, da bi poslušali kandidata, bivšega komunarda Lissagaray-a, in antisemit-skega boulangista Laura. Žreb je določil, da prvi govori Laur. Ko je ta končal in nastopil Lissagaray, zagnali so boulangisti tolik krik, da ni mogel govoriti protikandidat. Ligsagaray opomni Laura, naj umiri svoje ljudi, ker so tudi njega mirno poslušali republikanci. Laur odgovori, da to njemu nič mar. Lissagaray nato Lauru založi dve gorki zaušnici. To je bilo znamenje pretepu v dvorani. Shod je morala policija razgnati. Pretepi so v Franciji pri volilnih shodih že na dnevnem redu, kar spričuje, da je politika postala že neka vrsta rokodelstva, ob katerem se živ6 profesijoniški politiki. Francoski narod pač zasluži v obče boljših zastopnikov. Anglija. Angleška vlada in Zjedinjene države so sklenile novo pogodbo gled6 izročitve zločincev. Anglija je želela, naj bi se izročevali tudi politični zločinci, čemur pa ameriška vlada ni pritrdila. Italija. Princa Jerome in Viktor Napoleon se nista udeležila pogreba vojvode Aosta, akoravno sta se s tem namenom pripeljala v Turin. »Temps" namreč poroča: »Princ Jerome Napoleon je v zadnjem trenotku zahteval od laškega kralja, naj prepove Viktorju Napoleonu, udeležiti se pogreba. Kralj, ki že itak ne more princa Jeroma, bil je nevoljen ter odgovoril: Sedaj ni pravi trenotek, da bi se Vi-dva prepirala. Ia ker ste slabe volje, je bolje, da no-bedea vaja ne pride k pogrebu." In tako se je zgodilo. — Ako oče in sin nista jedina, kako naj bodo njnni pristaši? — Iz Rima se poroča, da bodo Bac-carini in njegovi pristaši interpelovali vlado, zakaj je odposlala generala Overa v Abesinijo. To nasprotuje obljubam prestolnega govora in vlade ter pro-vzročnje nove davke. Nemitja. Cesar Viljem je podelil red rude-čega orla znanemu afriškemu potovalen Wis8manna 'in več redov načelnikom vzhodno-afriške družbe. Turčija. Na Kreti se nekda zopet pripravlja i vstaja. Kakor poroča »Ag. Hav.", bežali so Turki v trdnjave. " Portugal. Portugalska vlada je že dnž 21. decembra v okrožnici prosila pomoli Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Rusijo, Francijo in ŠpapiTb ptoU Angliji. Vse (e države so odgovorile. da^Mvar ni Uko nevarna. Dne 6. januvarija je portugalska ^da po-novil4 prošnjo. Nato so države odgovofile, da ni treba posebnega razsodišča, le nemSla'vlada je od-govorjja, da ne bo ugovarjala takemu razsodišču. Kakof ,K6l. Ztg." poroča, bode nova portugalska vlada Se enkrat potrkala na vra^a evropskih držav I enako prošnjo. T>anskA. Ministerstvo SJstrnppovo je pri zadnjih volitvah zgubilo več glasov, socijalna stranka pa si je pridobila novih sedežev. Večino ima zmerna levica, ki šteje 58 poslancev. Torej bode moglo ministerstvo vladati le p3 želji in volji zmerne opozicije. Na Francoskem je pač drugače. Iz mestnega zbora ljubljanskega. v Ljubljani, 30. januarija. Finančnega odseka poročilo o občinskem proračunu za leto 1890. Finančni odsek je vse izročene mu budgetne predloge za leto 1890 glede mestnega zaklada in podzakladov pregledal in poroča sledeče: I. Mestnega ubožnega zaklada potrebščine se vsled vedno rastoče revščine vkljub temu, da se štedi, kolikor mogoče, in da naša občina povse zdatno manjše podpore daje, nego druge občine, morajo zvišati in se vstavijo s 26.666 gld.; pokritja je 17.666 gld., tedaj primanjkljaja okroglih 9000 gld., ki se ima pokriti iz mestnega zaklada. II. Ustanovni zaklad ima presumtivne potrebščine 7611 gld., pokritja 7811 gld., tedaj prebitka 200 gld., ki se plodonosno naloži. III. Mestne bolnišnice zaklad ima potrebščine 11.435 gld., pokritja 11.984 gld., tedaj prebitka 549 gld. IV. V mestnem zakladu se je pri naslovu I »Uprava v obče" zvišala nastavljena svota za štiri diurniste po 1 gld. na dan s 1095 gld., povsem za 200 gld., ker je njihova dosedanja plača prepičla in ker se mora boljše in marljivejše uradnike vendarle nekoliko odlikovati. Vsled tega zvišanja in drugih na poprečne številke opirajočih se popravkov znese pri tem naslovu potrebščina 55.552 gld., pokritje 2615 gld., torej primanjkljaj 52.937 gld. Pri naslovu II, »Uprava mestnega premoženja", je omeniti, da so se pasivne obresti za blizu 2000 goldinarjev zvišale vsled zidanja nove šole. V pokritji se je pod št. 3 b »posebne mestne priklade" glede na povoljni vspeh leta 1888 zvišala dosedanja svota od 38.000 na 44.000 gld., znižal, ali bolje, popravil se je pa vstavljen znesek za sedaj višjo gostaščino od 26.000 gld. na 22.500 gld., ker ta zadnja številka je izračunjena na podlagi faktičnega predpisa. Pri naslovu 4. a. 2. 3. pokritja se je zvišala dotičnim strankam stanarina od 350 gld. na 400 gld., ker so približno stanovanja v tivolskem gradu v I. nadstropji za toliko več vredna, nego ona v II. nadstropji. Sploh je tukaj omeniti, da z vstavljenjem užitnine, priklade, doklade, pristojbine, gostaščine in »štantnine" se ob enem konstatuje, da davščine ostanejo take, kakoršne so bile, in se imajo v istej obrestnej meri pobirati tudi za leto 1890. Vsled tega se tukaj pokaže pokritja 174.972 gld., potrebščine 30.808 gld. in preostanka 144.164 gld. Pri naslovu III, »Ceste, ulice itd.", se je pri št. 3 & za razsvetljavo s petrolejem več vstavilo za 200 gld., ker bo treba okoli Bežigrada novih svetilnic. V pokritji se je pri mestni cestarini vstavila za 6000 gld. večja svota od dosedanje, to je, zvišanje od 18.000 gld. na 24.000 gld., vsled po-voljnega vspeha leta 1888. Vsled teh poprav se kaže cela potrebščina s 37.730 gld. in pokritje 24.259 gld., torej nedostatek 13.471 gld. Pri naslovu IV, ^Zdravstvene in dobrodelne naprave", se je donesek »Elizabetni bolnišnici" zvišal od 300 gld. na 400 gld., in s tem je tudi rešena dotična prošnja. Dalje se je, kakor gori omenjeno, zvišal prispevek nbožnemu zakladu na 9000 gld. Za desinfekcijski materijal 700 gld. se izbriše. Vsled teh poprav se izračuna potrebščina na 16.148 gld. in pokritje na 840 gld., torej na nedostatek 15.308 gld. Pri naslovu V, »Šolstvo, znanstvo itd.", se je vstavilo pod št. 1 I za izvanredne troške prvi deški šoli zaradi mnogih potrebnih novih naprav 150 gld., pod Št. 3 se dovolijo razven navadnih vsakoletnih (Dalje Y prilogi.) Priloga,štev. „Slovenca" dii6 lebpuari-ja 1890. prispevkov doneski „Gla5beni Matici" 500 gld., »Na*., rodni šoli" 200 gld.y ^Dramatikiemu društru"- 300 ^ gli, .Filharmoniteemu društvu" 200 gld. in društvu 8v».Cir'la'in .Met»da. 400 gld^ s čemu? .se je ob en«in dotičainj prošnjam ugodilo. ^ Cela potrebščina zuese 18.455 gld pokritje 5685 gld., tedaj nedostatek 12.820 gld. Pri naslovu VI, »Vojaška nastanitev"; ni no-beWb prememb in znese potrebščina 9005 gld., pokrije 8978 gld., tedaj nedostatek 27 gld. . Pri naslovu VII, »Raznoterosti", je potrebščine 1740 pokritja 450 gld, ;in nedosUtka 1290 gld. Tukaj je končano redno gospodarjenje in ima ilmncijelnega efekta v potrebščini........ 169.438 gld. v pokritji......... 217 749 » ted«j prebitka.......... 48.311 gld. Pi"evidljivih izvanrednib potrebščin boli- Pri naslovu VIII, »Nove^ gradnje" : 1. Naprava' trotoira^na «v. Petra-cesti 1000 gld. 2.'razširjenje in razsvetljava« novib ^lie. ; pod kolodvorom....... 3200 „ 3. popravljanje tlaka po mu-tlu vsled pot - lag«irja vodovodnih cevi* .... 6000 „ 4. za.stavbo novfga gledališča . .15.000 „ 5. vremenska'piramida '..... 1500 „ 6.'načrt ljubljanskega mesta .... 4000 „ 7.'popravljanje v magistratnem poslopji zlasti kurjave in ventilacije, . . . 2000 „ 8.1 popravljanje trotoira^-na Rimski cesti. 3000 „ 9.'za vpeljavo vode 3000 gld. za po-. pravo vodnjaka J000 gld.,....... 4000 „ l(X.'trotoir na Poljanski cesti . . . . 1000 , skupaj . 40.700 gld. Pri naslovu IX, »Aktivne in pasivne glavnice", sei^tvstavi še zadnji obrok dolga ljubljanske branil-niaa za Tivoli in znese-tukaj potrebščina 4100 gld. Pri zadnjem naslovu X, »Izredne raznoterosti", se;Apoleg j)rispevkov za kaniniško. železnico s 5000 gld; vstavi za pripravo za ljudsko štetje, katero se baii ruski narodni glasbeni proizvodi, n. pr. epičoe pesmi pričenši z IX. stoletjem, o slavnih prazgodovinskih orjakih, o uvedbi krščanstva na Ruskem za časa kne2a iVladimira; starfpovedke potujočih starcev (kalihi perekhoji); staroruske pesmi o običajih, odnošajih in obredih (pri svatbah); zgodovinska po-pevanja, otožne in vesele pesmi vseh dob in vekov; dalje glasbene skladbe prvih ruskih skladateljev, kot: Giinke in druzih. V vsakem koncertu odločen je oddelek tudi cerkveni glasbi, in te cerkvene pesni pel bode moški in deški zbor (brez dam) a capella. — V 25. dan m. m odpeljal »se je ruski pevski zbor v Budimpešto, kjer je priredil v ogerskem narodnem gledišči štiri koncerte, za katere je ravnatelj zagotovil 10.000 gld. V ponedeljek Slavjanski priredi na Dunaji sedmi koncert. (Nemške glediičie predstave v Ljubljani.) V dunajski »Neue Fr. Pr." čitamo: »Vodja Freund^ mora s svojo družbo često potovati v Trst ter ondi igrati kot gost, da bi pokril ljubljanski primanjkljaj ali deficit. Taka nebrižnost za nemško gledidče i inMla bodeito posledico, da ibode^ nemško stanov- ništvo necega dnč brez nemških glediških predstav." Komsolar je nepotraboa. i (Ondfiček t RdeBfradn.) Ceiki virtuoz Frti. tišek Ondriček — znan tudi našemu občinstva — igral je 26. dan m. m. v srbskem narodnem gledišči pred ogromno množico z velikim vspehom. Občinstvo ga je burno pozdravilo kot slovanskega umeteljnika. Včeraj po noči se je Ondfiček odpeljal z brzovlakom v Oarjigrad. ' (Čitalnica na Vrhniki) priredi dnč 9. t. m. ob 8. uri zvečer maskarado. Vstopnina maskovanim 50 krv nanaskovanim .1 gld. Vstopnice se dobivajo pri g. Gab. Jelovšku. (Bralno društvo v Žužemberku) priredi dn6 9. t. m. obi8. uri zvečer v društvenih prostorih maskarado. Vstopnina za ude 40 kr., nende 60 kr. Telegrami. Dunaj;; 1. februarija. člana gospodske zbornice, knez Moric Lobkovio in knez Karol Khevenhuller, sta imenovana tajnima svetovalcema., Pariz, 1. februarija. Kakor listi poročajo, ni se mogel včeraj vršiti volilni shod, ker so se takoj sprli republikanci in boulangisti. Berolin,,. 31. januarija. Cesar je oprostil kneza Bismarcka trgovskega minisierstva in imenoval mim"strom Berlepscha. Moskva, Bi. januarija. Veletržca Grlad-kova v Harkovu je neka , ženska na cesti ustrelila s samokresom. Vzrok i je osveta. Listnica vredniitva:, G. Janez Porent, dacar v Borovnici: Potrjnjejno, da nismo od Vas prejeli dotičnega dopisa, katerega Vam podtikajo. Tujci. 30. januarija. Pri JUmUčmt, Tribor«ky, trgov««, z Dunaj*. — Orof Atteus iz Gradea. — Bartelmii, trgovčeva žena, iz Kočevja.: ClHojan iz Godov iča. S Caa Stanje 1 .16 ---VattBi Vr«n« | ; irmkom«« toplomm o"** opazovanja , po'^ci.iju » g 17. u. zjut.| 738-9 ~4a 8l...vzhn| Jasno" 31 2. n. .pop., 7381 1-6 sr. vzh oblačno 010 9. u. zvecj' 7415 —16 m. vzh. „ sneg • — — -- -1 • - — — ----------n Srednja temperatura —iS' za S-?" pod normalom. Dunajska. borza«^ (Telegrafično poročilo.) 1. februarija. Papirna reata po 100 gl. (s 16^daska). 89 gld. 45 kr. Srebrna „ 5* „ 100 » „ 16 *, » 89 » . 50 » 6% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 » 15 » Papirna renta, davka prosta.......102 „ — » Akcije avstr.-ogerske banke ...... 937 „ — » Kreditne akcije.,.......... 325 » 75 „ London.............118 » 10 „ Srebro ..................» - » Francoski napoleond.......... 9 „ 36*/,» Cesarski cekini............. 5 „ 58 „ Napžka marke ..........57c „ 67'/,„ Tržne cene v^Ljnbljani dne 1. febroarija.). gl.|kr. Pšenica, JjktL ... 6 66 Špeh povojen, kgr, . -r- 66 Bež, » ... 5 — Surovo maslo, „ . — 90 j[ečmen,t. ......4 55 Jajoe, jedno » , . .— | 3 Oves, » ... 3 10 Mleko, liter j ... — S! Ajda-. » , . . . 6 Goveje 1 meso,tkgr. . — 56, Proso, » ... 4 56 Telečje „ » . — 66 Koruza, „ , . . . 4 60 Svinjak«., » „ » . — 561 Krompir, „ . . . . 3 EoStcunovo» » . — 36; teča,. ». ... 12 - eiiaMO.^.......— 65; Grah, » , . . . 10 - 0«]«]^ .i . ......- 20 Fižol, „ ... 8 50 Seno, 100 kgr. . . 2 32 Maslo. kgr. . 1 05 Slam,.. », » . . 2 50 Mast, » , . — 60 Drva trda, 4 □ mtr. 7 ^peh svei, » - - 66 » mefcJta,. » / „ 4 J.FODEIIL-o?attilliiel[ariiit Lingarjeve uiice—Ljitbl^a. i pstae' Kraft: 'i priporoča (6-4), Tovarna za lesovino in papir v Medvodali vzame v službo dva ali tri rezalce papirja (r*apiei*>a»<*liiiei 23,202.77410 1. na človeško življenje v vseh mogočih sostavah. 2. Zoper škode po požaru na cerkvena, graščinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino- vega razpoka in onega pri parnih kotlih. Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20°/,, odpust normalne premije. 3. Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, ladije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na moiji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnim! vrednostnimi pošlljatvami vred. 4. Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal. 5. Zoper telesne nezgode na račun prve splošnjc za-varovalne družbe zoper nezgode na Dunaji. gV Pri zavarovalni stroki na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij: veljavnost polic v slučaji samoumora. dvoboja itd. po petletnem obstanku; nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku; pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, poli polnoma neodvisno od zdravja še živečega zavarovanca; II omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane U in dokazane goljufije; I brezplačne razširjenje zavarovalne veljavnosti do i zneska 15.(X)0 gld. za slučaj, ko bi bil zavarovanec | 1] poklican k črni vojski, in sicer po enoletnem obstanku; jI zavarovanje ne preneha mej vojsklnlm službovanjem jj za zavarovance, ki so člani stalne vojne ali domo-fl branstva, ter se v tem slučaji priračunavajo najnižje i| dopolnilne premije. jj NevojnikI na suhem (uradniki vojaške pošte in J brzojava, vojaški zdravniki, vojaški živinozdravniki, vo-" jaški lekarnarji, vojaški duhovniki, računski in inten-dančni uradniki) ali vojniki na suhem od feldveblja navzdol ne plačajo dopolnilnih premij, za vojtkino zavarovanje do zneska S.fiCK) gld., ako je polica že tri leta veljavna. Zavarovalni oddelek na življenje je popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi s učajna zguba pri zavarovanju zoper pužar ali škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko. Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji škod, katere vedno točno izplačuje. (4) UlaTni zastop t Ljubljani: C. Tagliapietra, Gradišče št. 4. n Ces. kr. zavarovalno društvo na privil. življenje in proti ikodam »Avstrijski Ph6nix" iia l>iiiia,ii, I., Ricmerj^aNNe iijtev. 2, v lastili liiSl. 1'o/no vplaMni tlehU hi (IriHf,! jamfUna nrcMva v.iter.ii letna zavatovalna vplaZ-Ua ihiižbe iznuHa^fo Čez 12 milijonov gld. I čez 10 milijonov gld. Dr u^ha ^n va ruje: a) proti ikodl provzročeni po og^nji, streli, paru ali razpoku kotlov, po graienji, raz-rnienji in odstranjenji oprave iz hišnih in gospodarskih poslopij, strojev iz tovarn, dalje proti škodi v zalogah, pri živini, poljedelskem orodji itd.; l>) proti ikodi*po ognji ali streli ob času žetve poljske pridelke in dotična gospodarska l)oslopja; c) proti ikodi po toči poljske pridelke na travnikih, njivah; ti) vsakovrstno prevažanje blaga po suhem in na morji; Zavarovanje proti nezgodam še ni uvedeno, si. občinstvo hode pa obveščeno takoj, ko prične isto poslovati. na v<>m1co v vseh kombi- nacijah, n. pr.: za slndaj smrti ter izjilača takoj po smrti zavarovanca ostalim ali dotičnim opravičencem pogojeno zavarovalnino; za slučaj smrti in pri protizavarovanji z oproidenjem nadaljnih vplačil premij ter izplačuje dohodke (rente) v slučaji onemoglosti; na doživetje, preskrbljenje v starosti, na I doživetje določene ddbe pri otrocih, ter izplača zavarovano svoto dotičnemu zavarovancu. Sprejema tudi zavarovanja, ki zagotovijo doho-darino (rento), preskrbnino (penzijo) vdovam ter vzgojilno rento otrokom, po najkoulantnejših in najnižjih pogojih, posebno pa jamči za veljavo in nedvomljivo varnost od nje izdanih polic. v Urnu : Veliki trg št. 10, „ I'eSti : Dunajska cesta št. 3 in Ladijska cesta št. 2, „ iuomostu: Marije Terezije cesta št. 37, „ Krakovu: Szevvska ulica št. 6, „ Lvovu: Marijin trg št. 8. v Monakovem : Kostthor 3 I, „ Pragi: Nabrežje št. 10, „ IStrassburgu: Kraljeva cesta 6 I, „ Trstu : Via S. Nicold št. 4, na Dunaju: Riemergasse št. 2, v lastnej hiši. V vseh večjih ohrajih uvstrijsko-ogerske države poslujejo glarni in okrajni zastopi družbe, kateri radoruljno dajejo pojasnila, brezplačno iroaijejo jirospekte in ponujalne pole, ter vsprejemajo zavarovalne ponudbe. Glavni zastop v Gradcu: Pisarna: I., Albrechtgasse štev. 3, II. nadstropje. ---< ------— ^ . -____ Glavni zastop v Ljubljani pri JosipU PerhaUCU, Šellenburgove ulice št. 3. se priporoča preč. duhovščini, društvom, trgovcem, občinskim uradom in slav. občinstvu za vsakovrstna v tiskarsko stroko spadajoča naročila. V Ljubljani, Valvazorjev Trg št. 5 Andr. Dru^ovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, pi-iporo^?a po zelo iiizlci eeiii okove za okna in vrata, štor je za Mokadoranje^ samokolnice, trarerze in stare železniške kine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in Roman-ee-ment, sklejni pajHr (Daehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi loi>o iii niooiio iiarojeiia sledilna ognjišča Im Vodnjake /a zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urali iu majliiiimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti sornji stojali, kakor tudi sa leseno cevi uiesinKaste trombe in ventile in železna okova. vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi ae dobiva »mirom sveii dovski mavec (Lengenfelder (iyp») »a gnojenje polja. Kašelj, hripavost, pljuč ozdravljajo katraiiove iiastile lekarja Piecoli-Ja v Ljiililjaiii. Škatljica ki'. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno poŠto. (O) Ivan Kregar, izdcloTalec ccrkvenoga orodja in posode Rimska cesta št. II, Ljubljana, naznanja prečast. duhovščini in si. občinstvu, da je otvoril pasarsko delalnico ter se priporoča v izdelovanje najraznovrstnejšega cerkvenega orodja, kakor: monitrano, oiborjev, kellhov, tabernakelj-nov, svednlkov, leitenoev (lu«trov) itd., katero obljubi izvršiti po najnovejši obliki, po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu pošteno, lično, trpežno in po najnižji ceni. Sprejemlje tudi staro orodje v popravo in prenovljenje, posrebruje in pozlatuje v ognji. (0) llustrovani ceniki so zastonj In franko na razpolago. vzajemni zavod zavarovanja proti škodam. Usojamo se tem potom naznanjati, da je naš zavod otvoril tekočim mesecem tudi zaTaroraajs mhnil zvonov proti razpoku ali prelomu proti nizki zavarovalnini ter vabimo velečastite gospode duhovnike in cerkvena predstoj-ništva k obilni udeležbi te zavarovalne stroke. Zavarovanje JL*«. Jifl. je že tadi uvedeno in se tudi v tej zavarovalni stroki zavarovanja vsprejemajo. Vprašanja v obeh zavarovalnih strokah prosimo naj se dopošiljajo našim zastopnikom ali pa podpisanemu glavnemu zastopu; vsaktera pojasnila bodemo na zahtevanje nujno in radovolino dajali. Zastopništev želimo po deželi; kdor hoče naš zavarovalni zavod zastopati, naj se obrne do podpisanega glavnega zastopa. Ljubljana, meseca januarija 1890. (3-2) Glavni zastop zavoda „rx\JO C ATIIOLH A- v Ljubljani za Kranjsko, Spo^e-Štajarsko in Primorsko. Za čiščenje in ohranjenje sveže kože. Amica-Glycerln-cvet. najboljši pripomoček proti trdi. razpokani in hrapavi koži, ohranja jo svežo in ozdravlja; v kositar. zavitku a 25 kr. Glycerin-cvet, v lončkih a 25 kr. Vazeline. bel in rumen, od 10 kr. visje. Crame-celeste, od 10 kr. naprej. Pariški prašek za gospe, bel in rosa, najbolj sloveča in najbolj fina pudra; v škatljicah i 40 in 50 kr. Čistilna voda za obličje, zanesljiv pripomoček zoper pege na obrazu, žoltine, mazulčke in kožine spuščaje, 1 stekl. TO kr. Dr. Fr. Lengielovo brezovo mazilo, da se koža nežno ohrani, 1 stekl. 70. kr. Glycerln-milo in Glycerln-viiolično milo, odlikuje se po čistosti, stalni vonjavi in najbolje vpliva na koi. komad po 15, 25, 35, 40, kr. Speik-milo, prav priljubljen., v ohranilo sveže in čiste kože pri gospodih, i 35 kr. Deželna lekarna k Mariji Pomagaj LtDOVIRA GRENELA, v Ljubljani, Mestni Trg št. 11. (9) Razglas, Zastop zdravstvenega okraja Brdo je sklenil pobirati V1.1890 triodstotno naklado od vseh direktnih davkov brdskega davčneg^a okraja, da pokrije skupne zdravstvene potrebščine. To se daje v smislu § 4. zakona z dne 24. aprila 1888, št. 12 dež. zak. in § 83 občinskega reda za vojvodino Kranjsko v javno vednost s pristavkom, da se imajo podati protivni opomini podpisanemu načelniku v neprestopni dobi štirinajstih dni po dnevu te razglasitve. Zastop zdravstvenega okrožja Brdo, dne 31. januarija 1890. (1) Načelnik: Janko Kersnik. V varstvo in ohranitev ust in zobovja. Dr. Fludova uslna voda, izvrstno sredstvo, ohranjuje zobe zdrave, ojačuje zobno meso, zabranjuje gnilobo ter lajša bolečine; steklenica 60 kr. Aiattrlnova ustna voda, po Popu, steklenica 40 kr. Popova anaterlnova ustna voda, v steklenicah po 50 kr., 1 gld. in 1 gld. 40 kr. Salicllna ustna voda, steklenica 50 kr. Kothe-jeva ustna voda, steklenica 35 kr. Rtssler-jeva ustna veda, steklenica 35 kr. Paichel-jeva ustna voda, steklenica 1 gld. Dr. Heider-jev zobni prtiek. najpriročnejše, najbolj zdravo in ceno čistilo za zobe, s katerim se ohrani zobovje do visoke starosti zdravo! Škatljica 30 kr. SalicilnI zobni prašek, Škatljica 30 kr. Zobna pasta, odontosmegma imenovana, jako priljubljeno in izvrstno čistilo za zobe in usta, v porcelanastih Skatljicah a 60 kr. Zobna put« Popova, k 35 kr. Zobna pasta Suin de Boutemardova. a 38 in 70 kr. Zobna pasta PfefTermannova, k 1 gld. Zobna plomba Popova, s katero more vsakdo sam plombovati zobe. v kartonih k 1 gld. Odontin, izvrstno sredstvo zoper zobobol, steklenica 10 kr. Zobne kapljice zoper najraznovrstnejši zobobol. steklenica 30 kr. Cachu (ustne krogljice), v skatljicah po 30 kr. Deželna lekarna „pri iMariji Pomagaj" Ludovika Grečel-a, v I.JuhlJniil, Trgr 11. (9) EDVARD ZBITEK, izdelovatelj trausparentue steklene mozajike v Olomucu na Moravskem, (delavnica v Neustiftu pri Olomucu) priporoča strogo obredne, v vseh velikostih ter posebno opozarja na sv. grobove, ki so napravljeni za manjše prostore ter se razpošiljajo celotni v dveh zabojih. — llustrovani in opisovalni ce-nilniki na zahtevanje zastonj in franko. Predragi gospod! Sv. grob smo hvala Bogu dne 19. m. m. nepohabljen dobili ter se neizrečeno veselim, da si smemo čestitati, kajti sv. grob je vsestranski všeč. Spoštovanjem bilježi dr. Štefan, (5-2) konzistorijalni svetovalec in mestni župnik v Karlovcih v Sirmiji, 2. dan aprila 1880. zavod za cerkvena dela Inomosf, Tirolsko se priporoča za naročila koriiili klopij, spovednic, kleealiiikov altai*jev iu pi-ižiiic, v gotiškem, romanskem in bicantinskem slogu. lesene, fino oljnatoharvane in pozlačene, v vsnlci -vclllcoHti. Izbiikiijeue (relief-) podobe kot n. pr. 14 podob križevega pota. m- CHRISTUS CORPUS ^ s križem ali brez križa, fino oljnatobarvan za cerkev In iom, kakor tudi za misijonske in poljske križe. BoMčno -jasHčne predstave Cvetlice od lesa pristno posrebrene in pozlačene, za cerkvene altarje zaradi lepe oblike in trajnosti posebno priporočljive. O^nate slike na platnu v vsaki velikosti, kot n. pr. za altarje, bratovidlue,^zastave, bandera Itd. Postaje križevega pota na platnu oljnato- barvane, z okvirjem ali brez okvirja. grobovi- JluKtrovane cenike poiUjani na zahtevanje franko ^^ zastonj. Z veseljem potrjujem, da so sobe, katere sem pri Vas naročil, gled6 umetniške izvrSitve zadovolile takd mene kakor tudi dotično župnijo, istotako tudi hvaležno priznavam, da ste točno in v pravem času izvrSili naročilo. Na Dunaji, januarija 1885. SpoStovanjem (8-4) Edvard baron StU/fried. iiiiiiiiiiiiiit- Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnk6czyja, deželna lekarna, Saekstraase. Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czy|a, „pri ev.Frančišku" (ob enem kemična tovarna) V., Hundsthurmerstr. 113. Nepresegljivo za zobe je Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkoczjfja, „pri zlatem levu", VIII., Josefstiidterstrasse št. SO. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnk6czyja. „pri Radeokiju", 111., Radetzkj-platz št. 17. (1) I. salM nstia 70ila aromatiiJna, vpliva okrepievajois zabranjuje gnilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr. LsiillciliiizoipM splošnje priljubljen, vpliva jako okrepčevajoče ter ohranjuje zobe svetlo-bele, k 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mno;;o zahvalnih pisem, ima vedno sveil v zalogi ekam Triczv zraven rotovža v Ljubljani. B^^ Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo. esBa mn za mm m zn m e zrasa t som. Kadilnl papir provzroCi izredno prijetno in vstrajno vonjavo. 20 listov v zav. 10 kr. Potpourri se nasiplje na oglje ali na vroCo železno pločico. Škatljica 30 kr. Sobna dišava (parfum), razsiplje se po sobah, ima vonjavo raznovrstnih cvetic, stekleničica 70 kr. Esenca iz smrekovine, provzroCi, ako se razsiplje po sobah, prijetno gozdno vonjavo. Steklenica 60 kr. Coniferen-sprit, Bittnerjev, stekleničica 80 kr. V porabo za parfumovanje žepnih robcev, perila in obleke imam v zalogi najflnejše francoske In angleške dišave v najraznovrstnejših cvetličnih vonjavah. Steklenice po 50 kr., 1 gld. in 3 gld. Vijolični praiek, provzroči raztresen mej perilo najprijetnejSo vonjavo. V zavitkili h 15 kr. Sachetei za parfumovanje obleke, perila, rokavic in razne oprave, v mnogih vonjavah. Zavitek 20 kr. (9) Deželna lekarna „pri Haijji Pomagaj'' » v Ljiil>ljani, Mostni Tr^f 6tov. 11. A f^ » z 8 sobami in jako prostornimi gospodarskimi prostori, z velikim dvorist-em in vrtom, na jako Mvabnem, za sleherno kupčijo sposobnem kraju v I^JublJanl, ki donaša je na prodaj. Plač-ati je treba takoj le 3000 gld., drugo zamore ostati na hiši. Več zve se v pisarni g. Fr. MDIIer-ja._(2—2) Ta tovarna izdeluje po priiv nizki ceni cerkvene ordle ii lamoilie Glasovi so silno leoi in sostava jako močna. Vplačevaini pogoji so ugodni. Ceniki orgel} in hnrmonijev pošiljajo se zastonj. V kratki dobi 16 let narejenih je bilo blizo 300 novih orgelj, med temi bilo je več velikih, kar je najboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in reelnosti te tvrdke. (24—2) Stiskalnice za zeleno pičo in žir Bluntov patent, za ohranjevanje raznih pič, sladkih in zelenili, detelje, turSice, repnih peres itd. so odlična iznajdba nove dobe, <1ol