PRIMORSKI DHEVMIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
1 —^ ^ ~ Cena 15 lir - 6 jugolir - 2.50 din_
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 In od IS do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 tir. NAROČNINA
Cona A: mesečna 260. četrtlen*. 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165,330, 650 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU na ime: »Založništvo Primorski dnevnik*: Trst 11-5374, — Tekoči račun za Jugoslavijo na ime: »Primorski dnevnik.* - uprava: Ljubljana 6-90601-19
TRST nedelja, 21. marca 1948
Poštnina plačana y gotovim Sp-dizione in abbon. postale
Stev. 852
BIDAULT - MARSHALL - BEVINOV PREDLOG SOVJETSKI ZVEZI IN JUGOSLAVIJI ZA REVIZIJO MIROVNE POGODBE Z ITALIJO
VPLIVNI MANEVER IMPERIALISTOV
m,,,n    j,, Tnrm-n	.	inwniw>miw	‘*i..	m lareriimnTTO™"«^	  »mu	mmi	11 mmummm..	■hihihihiiii mi "hipi—wm—i—■iimiim
Prve izjave o namenih njihovega predloga o priključitvi Tržaškega ozemlja Italiji:
a™> tržaškim Slovenčevi * teko do kraja spregledati j: flenou predloga imperiali-ov o priključitvi Tržaškega h.e. ,a Italiji, saj jih predo-Poznamo. Ti njihovi podli wmeni so na kratko sledeči: s	tir, volitvah De Ga-
in njegovo ameriško i u:nteyalno politiko, ki jo ltalijansko ljudstvo konč-rpt: -no obsodilo glasujoč v !*Ml za ljudsko fronto; i	jušen pogled itali-
bpl rnu ,vo^vcu z ogabnim cin„Ui	niem m njegovo	na-
h	sentimentalnost,	ta-
hmu bil° cxm t€~e	°d~
1 se na levo ali na desno; ... emo9°čiti neposreden	in
M.61} sP°razum med Jugosla-, %n Italijo glede ureditve no nJnnih medsebojnih od-cbo-V <er ustvariti med Ijiv
ma državama nepremost-
I*oda
Prepad.
imperialistom tudi ta
! ?fi;0£Uer ne b° uspel. Jam-, ta to je zmagoslaven po-t sr ^^kratičnih množic k h	množice bodo zna-
ttied rtZ ■ imperialistov rešiti (V. .?bojne odnose med Jugo-hjo in Italijo v korist de-e9u ljudstva obeh držav.
s« 20. — Ze ob 14 popoldni.' vtlne r5?ede'°< da je tukajšnja citer | c‘ia v pripravnem stanju Irirn.,,??1 9klepalei, da se «nekaj» tr; tut	res	te	takoj po 18
Silo	De	Gasperijevo gla-
izdaj, , ,ln)jssime» izšlo v posebni ,*c“dimi napisi, da tri za-tieto ,I s’'e predlagajo ponovno so se borile na m-žaj^p^dbferenci: priključitev Trte Pok*,	1‘aliji.	In	ker	se
26sldžrit	ravn° dobra prilika za
4&jo, N 80 nato izdali še tretjo iz-Plsfj.t® uprizorili precejšen krik ^iaii 'S, tJPtpterjev, ki so list ptro-r?ag:1ta,.0<Ja Tržačani so na vse to »letiit, “ *®k> hladno. Le na zna-^!0n, Acquedcttu je nekdo kar 1* tvn	časopis	ekro?	seb*.
<‘CsH'n	uri le običajnih nekaj
®a niert p:<balincv z Aoquedotta, ki ;viŽgj e-.boj kličejo kakor psi z
Kosa novi c :
WASHINGTON, 20. (AFP) — Jugoslovanski veleposlanik v ZDA Sava Kosanovič je izjavil danes v zvezi s predlogom glede Trsta sledeče: «Ne vem, ali so tristransko odločitev glede Trsta podvzeli z namenom, da bi pripravili Jugoslavijo do tega, da bi podvzela mere, ki bi služile kot pretveza za neposredno akcijo drugih držav. Toda prepričan sem, da je odločitev takšne narave, da ustvarja ozračje živčne napetosti, v kateri naj bi prevladovali predsodki: vedno težje pa bi bilo ohraniti mir in pravičnost*.
★ ★ ★
Togliatti:
Predstavnik
LAKE SUCCESS, 20. (AFP) — Predstavnik sovjetske delegacije pri OZN je označil danes tristransko odločitev glede predloga o priključitvi Tržaškega ozemlja Italiji kot očitno propagando.
«Zdi se mi jasno, da gre ne samo za volivno špekulacijo, pač pa tudi za podel poizkus špekuliranja s čustvi Italijanov, da bi ustvarili v Italiji vojno psihozo. Ta poizkus je treba onemogočiti. Sedanja rešitev tržaškega vprašanja je bila določena v mirovni pogodbi, ki so jo podpisale številne evropske države. Za revizijo te pogodbe je potrebno, da se vse te države sporazumejo.
Izjave nekaterih držav, ki so naklonjene reviziji ene od dveh točk mirovne pogodbe z Italijo, nimajo nobene odločilne veljave.
Vprašanje Trsta zanima predvsem in v prvi vrsti Italijo in Jugoslavijo. Zapadne države so napravile do sedaj vse mogoče, da preprečijo, da se Italija in Jugoslavija sporazumeta med seboj. Danes ponovno skušajo sejati nesporazum med obema državama.
Moje mnenje je, da bomo lahko rešili vprašanje Trsta, ko bo imela Italija demokratično in neodvisno vlado, ki bo vodila politiko sodelovanja in bratstva z jugoslovanskim ljudstvom. Tega vprašanja ne bomo rešili nikoli, dokler bomo imeli vlado vazalov ameriškega imperializma*.
v Italiji politične volitve Vsakdo je prišel do spoznanja, da so sedenji francosko-angleškc-ame-riški korak narekovali votivni razlogi. Sicer pa je bilo zanimivo gledati Bidaulta, ko ga je dopisnik nekega levičarskega lista na tiskovni konferenci v Turinu vprašal, če je pričakovali, da bo Francija napravila podoben kc-rttk tudi glede povrnitve Italiji Brige in Tende in tozadevnih električnih olntral. Se bol) zna-čilon je bil odgovor francoskega zunanjega ministra, ki se glasi: ■iV Brigi in Tendi se je že vršilo ljudsko glasovanje, ki je ugodno izpadlo za Francijo; sicer pa nisem pričakoval tega vprašanja kot reakcijo na mojo ponudbo.»
Podobna vprašanja so si zastavili tudi vodilni krogi ljudske demokratične fronte. Ti krogi pripominjajo: Ce bi ta korak zar padnih treh velesil spremljala samo želja, velikodušno ponuditi 'Italiji Tržaško ozemlje, potem n-i bilo potrebno pričeti pri Trstu (kajti glede na mednarodni položaj Tržaškega ozemlja je potreben sporazum vseh petih velesil), marveč zakaj niso ZDA In Velika Britanija pričele s tem,
SijJ^ki Italiji, odšlo čez Gol-fe.JT* ^Jer je neka hlsterič-,firWSfa d°hila pred napišem i« i dnevnik* božjasten na-Jt man;?1’00 Mazzini. Policija jim ho a.	s tac i jo seveda blagcihcrt-
seveda najbrž n.e P° "ližn0 Ji, 3v°jega poveljstva... Pri-'tg *x J5 '-st«m času pa. se je na e*uij . iI®I>ero pripeljal kamion z
* SO Tlrvcili n-lorr Ualii.-aVc
i5eUvJ ?° i105511 poleg italijanske ‘balm-.Jhdi istrsko z napaom:
0 m°rte».
P1 so takoj razumeli krrn.„'mper:ali8;cv in slišali so
hian^Fji: °6':ten trik! Voliv-
aba .JT' Pa De Gasperiju' res
1 lW- °b 20 uri Pa J* J® objav;?1" ' informacijski urad
hlinil? :zJavo generala A'reya, ^4viPodročja, v katerem za-? š-nite, varrLo*t prebivalstvu in
* bila L.Javnega reda. Izjavo, ki
* vlJena ^-dno mncK° P n* J Pri->010^ kl pa se je izkazala za , ^4zain a. nsumestno in ponovno junici n, _ Seneral Air*y: ali v
da bi sprejele sovjetski predlog in dopustile italijansko upravo v bivših italijanskih kolonijah? To bi bilo pametno dejanje in v Mo-gadisku ne bi bilo prišlo do pokolje. Sioer pa, zakaj ne ponudi Anglija Italiji Malte, otoka y Sredozemlju, ki pripada zemljepisno in narodnostno k tej državi? Mar KOrzika <» Nica nista italijanski? Zakaj ne napravita Francija in Anglija teh korakov, ki bi potrdili stališče, kakor ga je zastopal Molotov v Parizu proti vsem ostalim velesilam, da je tteba dati Italiji zopet njen nekdanji položaj vil’sile v Sredozemlju?
Zato vsakdo ve, da so sedanji frSncosko-angleško-ameriški korak glede Trsta narekovali povsem drugi razlogi, ki povzročajo v srcih pravih Italijanov in tudi Tržačanov le skrb, ker vedo, da so ti razlčgi v nasprotju s svetovnim mirom. Ce bi bile zfpad-ne velisile mislile iskreno na revizijo mirovne pogodbe, zakaj so niso istočasno posvetovale s Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo? Zakaj so torej inscenirale ves ta bluf in napihovanje, o katerem niso niti obvestil« dvth podpisnic
italijanske mirovne pogodbe, od katerih je ena na vprašanju Tržaškega ozemlja direktno zainteresirana? Pri tem načinu postopanja Francije, Anglije in ZDA se vsakdo vprašuje, ali ni im-lo izrazitega namena napraviti sovražno akcijo proti Sovjetski zvezi Vsekakor je to dejanje, ki predstavlja veliko protisovjetsko provokacijo na mednarodnem po-iju, pomeni rešilno injekcijo za De Gasperijevo vlado, ki je na tem, da izdihne.
Očitno je, da hočejo iapadne velesile napraviti iz Trsta nekako izsiljevalno■ orožje proti Jugoslaviji in Sovjetski zvezi, da bi jim istočasno uspelo pritegniti z nenadnim udarcem Italijo v za-padm blok. Iz Trsta hočejo napraviti drugi Gdansk. To so jasni nameni Bele hiše, v imenu katere je Bidault razglasil v Turinu uradno sporočilo. Toda niti Italijani, niti pošteni Tržačani, tako poudarjajo v krogih ljudske demokrati čne fronte, se ne bodo pustili prevarati in bodo preprečili, da bi postalo za Trumana Tržaško ozemlje to, kar je bil za Hitlerja Gdansk.
E. MILIC
ljudstvo zahteva udeležbo
v upravnih organih Tržaškega ozemlja
Veličastno zborovanje prebivalstva šentjakobskega okraja
Tristranska izjava o Trstu
Besedilo trojne izjave, k. so jo | sedanji položaj jamčiti ohranitve istočasno objavile v Wa Jung ionu, bistvenih pravic in interesov prebi-Londonu in Parizu vlade Združenih 1 vaistva svobodnega ozem.ja. držav, Velike Britanije in Francije, | ylade zaruienih ^v, združene-
S1?1*0? u	• *	n	kraljestva in Francije so zaradi
Vlade Združen.h aržav, Vehke £ a skl€ni:e pr;poroMti vrnitev
fladlmasSvS^e”	I	Svobodnega tržaškega ozemlja poa
naj b“se sporne e glede	s"v£rcI'°?t	k0\na^c,f
nega protokola k mirovni pogodbi 1 reš-tev. da bi se tako ustregio de-, Ttelilo no katfrem hi se Svobodno mokratičnim težnjam prebivajva
J v *C1 >1« 6c»*crai j\*rry. blii v v, aiov ,P°zna razpoloženja Trti0 tatij pa hoče na silo, da bi it’ 'ia hi t’ kakršno si ga želi, to vUni , končno njegovi brez-
dela.
v 2	imeli neaaj
rtu?0, da"'!1 deJ*tev Je Jasn
Jfho 'it.rf , Je tukajšnje den-------
boJ. takoj sprevidelo res-rmJ>ier,e najnovejšega ogab-b0 dij’ra imperialistov, s ka-ti živ°n-0vno ndarili v prazno.
skoro re
v letts . namreč po sl 'dl n.f-hovegia vladanja zariti«?' ,maJo kakršen koli na-V*« ,,.';ti naše mesto in ozem-
na to ne
C Vs* rt Ati, n3lše rnesbe h	J’	dokler jih
kra.tisJii?masos’aven pohod de-ltnlh množic.
Hall
fiu. I^^ebnega dopisnika) 5a	__
Predlog treh en-
20-
■*fce
»elesii
mtro
za revizijo itali-
hlfci
un« pogodbe je v R i-
‘ 1-T,1 >Ui senzacionalen ame-*** ves tisk, ki
dem , ”	^	"pre'
sev-, ^tetj^nski voz. Listi H ^ tešil
in	v	posebnih	tzda-
bii na	t	mostno	tistoo-
42 Ure ,"0vi, Vsafcdo je imel vtis,
ti;
f'«t
teihje
vnaprej določeno na-
ou ju ’ Ie b‘Io ravnateljem .tega.	pr«J znano, glede
Pa *° prejeli od vladnih
Prtu n,nat|IJn poziv, da mo-^ Aj * nIini na dan. Narav-l^lta. nai'n i» vest soma ,'teilst^6 °iinte zanimanje prt-rt,k- Iti je’ 1 Pd je po preudar-H'te'10 ,P,t>em trenutku takoj 'tJ1' teko d°. I ap,oino brezbriž-0uana	^ stalo prl-
V;
**i/e.iiaA^apad>l)atka spontana
Tt%;
®)e	te	pr«čl(»I	posebn*
> VpZnikOV’ « te	za-
2°* &■ Zak*l *o *>on-
ih"^hje B ZDit prišle do . "‘'cer, 0 .	po	preteku IS
z ^	I« bila pod-
»°4ba ganska mirovna po-
man) kot
po-
enim
Pr«<tt n «e imajo vrli ti
z Italijo, po katerem bi se Svobodno tržaško ozemlje vrnilo pod italijansko suverenost.
Vlade Združenih držav, Velike Britanije in Francije so prišle do tega skiepa, ker so razgovor: v Varnostnem svetu pokazali, da je nemogoče doreč, sporazum glede izbire tržaškega guvernerja, in ker so imenovane vlade dobile dovo.j dokazov za to, da je bil značaj jugoslovanskega področja Svobodnega tržaškega ozemlja popolnoma spremenjen in prakt.čno vključen v Jugoslavijo. To vključ.tev je Titova Jugoslavija izvršila na način, ki ni prav n.č spoštovala želja velesil, ki so hotele dat. temu ozemlju demokratičen status in samostojnost.
Med razpravami v svetu zunanjih ministrov o itak.anski mirovni pogodbi so ameriški, br.tansk: m francorki zastopniki stalno poudarjal:, da mora ostati Trst kot pretežno italijansko mesto it sklopu Italije. Ke.: ni bilo mogoče doseči primernega sporazuma, so vlade o-menjenih treh držav pristale na to, da postane mesto Trst z majhnim zaledjem svobodno ozemlje s posebnim statutom, ki bi — tako so upa* li — zagotovil sodelovanje vseh pri-zadet:ih, neodvisnost prebivalstva ozemlja vključ.vši merta Trsta.
Do nastopa s'užbo guverne-ja severni del Svobodnega tržaškega ozeml'a upravlja povelinik ant.o-amer’ških sil, južni del pa poveljnik jugoslovanskih sil. Na argio-ameriškem področju so izvajale oblast anglorimeriško vojaške oblast: kot zaupna uprava namesto guvernerja, in demokratičnih organov ljudskega zastopstva, kot po i r <’d-vtdeva stalni statut ozemlja. Ob Istem času pa je Jugoslavija na svobodnem področju izvedla uk: e-oe, k. so dokončno onemogočili možnost izvedbo statuta.
Zaradi teh okoliščin ao *ri vlade prišle do ztključka, da ne more
oooooooocoooocooocoooo
Carinska unija
Itailja-Franclja
TURIN, 20, — Danes popoldne sta Sforza Ion Bidault podpisala dogovor o carinski uniji med Fran. djo in Italijo ter sklenila ustanovitev mešane komisije, ki ima nalogo izdelati načrt za uresničenje tega dogovora. Dogovor pa bo postal veljaven šele tedaj, ko ga bosta odobrila francoski in italijanski parlament. Slednji pa bo Izvoljen šele 18. aprila ter od izida volitev zavist, ali 6a bo novi parlament sploh sprejel ali ne.
Po podpisu je govoril Bidault, ki J* sporočil da so tri zapadne velesile predlagale revizijo mirovne pogodb* z Italijo. (Tozadevno tristransko izjavo objavljamo na drugem mestu).
ter da b: bila tako omogočena vzpostavitev miru in ustaljenost: v področju.
Ker si je Varnostni svet prevzel odgovorno.t za neodv.sncct in teritorialno integrateto Svobodnega tržaškega ozemlje., bodo vlade Združenih držav, Velike Britanije in Franclje	predložle Varnostnemu
svetu v odobrittv zadevne spo:ažurne, katere bo tteba sprejeti združeno.
Ameriški komentarji
LAKE SUCCESS, 20 AFP — Ameriški delegat pri OZN \Varren Austin je danes popoldne izročil glavnemu tejniku OZN Trygve Lje-ju noto ZDA, Velike Britanije in Franclje, z zahtevo, da Varnostni svet določi razpravo glede predloga teh držav o Trstu. *
Diplomatski krogi v Washingto-nu poudarjajo, d*a je predlog treh velesil Trsta v 24 urah že drugo besedolomstvo ZDA, s katerim se mora OZN baviti, ker so ZDA malo prej spremenile svojo odločbo glede Palestine in niso več za njeno razdelitev.
nja, da trevn velesilam ne gre za resn.čno priključitev Tržaškega ozemlja Italiji, temveč le zato, da bi si pridobile simpatije italijanskega ljudstva.. Diplomatski krogi menijo tudi da se bo s predlogom eventualno bavil Varnostni svet le tedaj, ko mu ga bodo predložile tri velesile sporazumno s Sovjetsko zvezo. Isti krogi dodajajo k temu, da nobena vlad treh zapadnih velesil prav gotovo ne bo storila nikakršnih no porov za povratek Trsta Italiji po volitvah, na katerih bi zmagala ljudska fronta.
Ne priznavamo nobenega organa javne uprave na Tržaškem ozemlju, če ni v njem zastopana SIAU kot predstavnica vsega tukajšnjega demokratičnega prebivalstva in zastopnikov slovenskega ljudstva.
Tako je zaključil tov. Dekleva svoj govor na včerajšnjem veličastnem zborovanju vsega demokratičnega ljudstva šentjakobskega okraja, ki se je zbralo na tamkajšnjem trgu, da ponovno in odločno zahteva sodelovanje v javni upravi Tržaškega ozemlja.
Zborovaloem je najprej spregovoril tov. Ferlan, ki je izjavil, da mi tiežko verjamemo Trumanovim zagotovilom o pravičnosti in svobodi, ker dan za dnem vidimo m občutimo, kako njegovi predstav-n.k; teptajo naše najosnovnejše pravice.
Tov. Ferlan je nato podrobno orisal potek pogajanj najprej z nasprotnimi strankami bivšega CLN in nato poznejša pogajanja z zavezniško vojaško upravo
Glede ustanovitve novega posvetovalnega sveta je poudaril, da v nobenem upravnem organu Tržaškega ozemlja ne more biti zastopana večina prebivalstva, če mso v njem tudi predstavniki SIAU in predstavniki Slovencev.
Svoj gover je tov. Ferlan zaključil z besedami bivšega podpredsednika ZDA Wallacea, ki je dejal: ideje se ne pobijajo s topovi. Idej6 so kskor žeblji: bolj po njih Siješ, bolj globoko se zarijejo. Tudi naša zahteva po udeležbi v organih javng uprave je kakor žebelj, ki nanj nabija vojaška obl~st. Čimbolj bo po tej zahtevi udarjala, tembolj globoko se nam bo zarila 1 n tem odločnejša bo postala. Kaj kmalu se bo vse prebivalstvo Tr-
žaškega ozemlja prepričalo•, da je ta žebelj zanj žebelj rešitve.
V slovenščini je tov. Dekleva poudaril da odlečajo o interesih nas Slovencev danes ravno tisti, ki so odločali za časa fašizma. Toda osvobodilna borba nam, je dala za. vest, da smo sposobni ne samo soodločati, pač pa odločati o vprašanjih tržaškega delovnega ljudstva. Govoril je nato o pogajanjih za sodelovanje predstavnikov SIAU v javni upravi in poudaril, da bi naše sodelovanje leta 1945 sa-
Ko je tov. Dekleva omenil govorice o udeležbi Slovenske demokratske zveze v javni upravi in poudaril, da predstavlja ta zveza kot agentura ameriškega imperializma le malo omizje izdajalcev, je tisoč in tisočglava množica vzklikala: «Izdajalci nas ne bodo predstavljali!* Govora je tudi o nekakšnih «prijateljih» OF, ki naj bi stopili v javno upravo. Dobro vemo, kdo so ti prijatelji na papirju in bi jih lahko tu imenovali. Eni in drugi pa n6 morejo predstavljati sloven-
DANES
bodo sledeča
ZBOROVANJA
ki jih je vojaška uprava dovolila:
V NABREŽINI
ob 10 uri dopoldne, govoril bo tov. Gombač Franc NA OPČINAH ob 15 uri popoldne, govoril bo tov. dr. Jože Dekleva
V BOLJUNCU
ob 15 uri popoldne, govoril bo tov. Grmek Alfonz Govorniki bodo razpravljali o zahtevi našega ljudstva za udeležbo v javni upravi Tržaškega ozemlja.
mo oslabilo našo takratno borbo in naše pozicije. Danes, ko je SIAU priznala politično tvorbo Tržaškega ozemlja, pa nima samo pravice pač pa tudi dolžnost do soupravljanja, ker kot najkom-pektnejša in najmočnejša politične organizacija predstavlja in tolmači težnje vsega delovnega ljudstva in vsega demokratičnega prebivalstva Trsta.
ek ega ljudstva. (Klici: «Nočemo Jih!»).
Ko je tov. Dekleva z gornjim besedami zaključil svoj govor, se je množica mirno razšla ob navdu šenčm odobravanju b-sed obeh govornikov. ki so jasne in odločne besed« vsega tržaškega italijanske, ga in slovenskega demokratičnega ljudstva.
Ameriški Slovani obsoialo
Trumanovo voinoSiufshaško politiko
Wallace ponovno poudarja potrebo sporazuma s Sovjetsko zvezo
NEW YORK, 20.	— Kongres
amerišk.h Slovanov je poslal Trumanu pismo, v katerem izjavlja, da njegov predlog o uvedbi obveznega vojaškega vežbanja in zopetni uvedbi obvezne vojaške službe naspro-
tuje tradicijam anuriške zgodovine Dobro informirani krogi so mne- in ponovno dokazuje militaristično
Po stopinjah Hitlerja
Suomenlca KP Anglije o Trumanovih Izjavah - An-glija in ZDA hočeta spremeniti Italijo v drugo Grčijo
LONDON, 20. — Angleška komunistična stranka je priobčila spomenico, v kateri poudarja, da gre ameriški imperializem po Hitlerjevih stopnijah. Spomenica še navaja, da odkrivajo Trumanove izjave na. vodila ameriške napadalne politike, ki je obrnjena danes v glavnem proti italijanskemu ljudstvu, ki stoiji pred volitvami. Ameriški imperialisti in reakcija vsega sveta se bojijo zmage italijanske demokratične fronte. Po vsej gonji, ki Jo je aprcžila proti novi češkoslovaški vladi, hoče ta reakcija ovirati utrditev social-komunistlčne vlade, ki bi prišla v Italiji na površje z zmago večine.
Navedena spomenica opozarja tudi na gibanje ameriških bojnih ledij v>italijanskih lukah, na osredotočenje čet v Trstu in na odkrito izjavo ameriškega zunanjega ministrstva, da bodo ZDA prenehale: takoj z nadaljnjimi ameriškimi pošiljkami, če »e bo italijansko ljud-
stvo izreklo za social-komuniste.
«Daily Worker» protestira proti pritisku, ki ga Anglija in Amerika izvajata na italijansko ljudstvo z namenom, da vplivata na izid prihodnjih volitev, in piše, da se Amerika pripravlja celo na oboroženo intervencijo v Italiji. List pripominja, da imata Anglija in ZDA namen spremeniti Italijo v drugo Grčijo In da bi rajši povzročili državljansko vojno kakor dovolili, da bi ljudstvo pfrlšlo na oblast.
Na zborovanju ljudske fronte v Terniju je Nenni izjavil:
«Kljub tujim spletkam In pritiskom bo italijansko demokratično ljudstvo zmagalo*.
Nenni je nato poudaril, da njegova stranka odločno odklanja udeležbo v zapadnem bloku in da se bodo socialisti odločno borili proti politiki, ki gre za tem, da napravi iz Italije kolonijo zapadnega kapitalizma ter pretvori Padsko nižino v bojišče za tretjo svetovno vojno.
bistvo sedanje politike ameriške vlade. Ti prealogl spadajo v pripravljalno kampanjo «Marshallovegj načrta*.
Trditev, da bo ta politika pripomogla k utrd.tvi načel ciyilizaclje in svobode, pomenijo potvorbo idealov, za katere se je bori-a naša mladina v zadnji vojni. Ameriško ljudstvo se ne more strinjati z vladnimi načrti za podpiranje monarhije v Grčiji. Vse ameriške napredne sile bodo nastopile proti vašim predlogom in se bodo borile pod vodstvom Henryja Wallacea, da se Amerika vrne na pot, ki jo je naz-načil Roosevelt, na pot prijateljstva in sodelovanja med vsemi demokra* tičnlmi državami.
Pismo so podpisali predsednik slovanskega kongresa v Ameriki Kržičkl, podpredsednik Balokovič :n tajnik Pirmski. Kongresa -o se udeležili številni de-egatl ;n gostje iz vseh držav ZDA.
Kakor smo že včeraj delno poročali, je bivš; ameriški podpredsednik Wallaee odgovoril Trumanu na njegova izvajanja, s katerimi je napadel nJega .n ameriške komuniste. VVallace je izjavil, da se je Truman poslužii podtikanj, ker ni njpgel odgovorttj z argumenti in da' napada komuniste kot da bi bili edin; nasprotniki, ki zavračajo sedanjo ameriško politiko glede delitve podpor fašistom, reakcionarjem vsega sveta in raznim državnim pogla. varjem. VVallace končno pripominja, da ga označujejo njegovi nasprotniki za «komunis*s» samo zaradi tega, ker on in njegovi somišljeniki napadajo vse one, k; so jim največ njihovi lastn> interesi in ker VVal-
lace in njegovi somišljeniki smatra, jo, da je možno napraviti s Sovjetsko zvezo mir ter da ni mogoče pobijat; Marksovih gospodarsk.h in socialnih teorij s pomočjo atomskih bomb.
Gognja reakcije bo utrdila sile demokracije
PRAGA, 20. — Danes Je govoril po radiu češkoslovaški zunanji minister Vladimir Clement.s .n izjavil, da vsa propagandistična gonja za novo vojno ne olajšuje sodelovanja .n sporazuma med narodi, kar pa vseeno ne tvori takojšne nevarnosti za mir. Clementis je poudaril, da so nekatere akcije veliko bo.j nevarne, kot n. pr. ta, da je postala Nemčija prvi gospodarsk; zaveznik zapadnih držav, katero so pričeli uporabljati kot odskočno desko za svojo poli-t.ko proti njenim nekdanjim žrtvam. Enake gonje so organ.ziraJi v preteklosti reakcionarji proti Sovjetski zvezi, Oti pa so imele ta uspeh, da so povečale njeno silo. Enako napadajo reakcionarji tudi nove ljudske demokracije, toda kljub temu ne bodo mogli ustaviti nj.hove volje po konstruktivnem delu.
D Palestini odločajo
ameriški petrolejski trust
LAKE SUCCESS, 20. — Včeraj smo poročali, da ;e delegat ZDA predlagal, naj Svet naroč. komisij OZN, da odloži tozadevna dela za delitev Palestine. Zidovski komuni it; y Palestini spravljajo to odloči tev ameriške vlade v zvezo z njeno podporo, ki jo daje enemu največjih petrolejskih trustov »Aran-co». Agencija Teiepress pripom.nja. da si drugače tudi- ni mogoče razlagati ameriškega predloga glede odložitve delitve Palestine. Cim je amerišk; delegat Austin postavil ta predlog, so poznavalci razmer takoj mislih na to, da se je Izvršila ena naj večjih intrig petrolejskih indu-strjcev na škodo palestinskega ljudstva.
Poleg tega je adm-ral Leahy za-trijeval v Washingtonu, da bi z delitvijo Palestine nastopila možnost sovjetskega ogroženja. Teiepress zaključuje, da se je Truman odloč.l rajši za 80 milijonov Arabcev, kakor pa za usodo nekaj tisoč Zidov. Na ta način so ameriški petrolejski monopolisti v zadnji 15 dneh dovedi; zunanje ministfstvo. da je popolnoma spremenilo svojo politiko glede Palestine, samo da ostanejo p: trole.sk vrelci v ameriških rokah.
BEOGRAD, 20. — Na mednarodni konferenci za svobodo obveščanje v Ženevi bo zastopala Jugoslavijo delegacija, ki Jo bo vodil Vladislav Ribnikar, predsednik odbora za kulturo in umetnost, Leo Mates, načelnik zunanjega ministrstva in Stevo Dedijer.
Sokolovski protestira
proti londonskim sklonom
BERLIN, 20. — Na današnji seji nadzorstvenega sveta v Berlinu je maršal Sokolovski ugotovil, da so ZDA, Anglija in Francija na londonski konferenc: razpravljale o vprašanjih, za katera je pristojen nadzorstveni svet, ;n da delegati teh držav nočejo sporcčiti navodil, ki so Jih prejeli od navedene konference. S tem so zopet potrdili, da zanje nadzorstveni svet kot organizem štirih velesil ne obstaja več. Sovjetska zveza ne more priznati niti ukrepov, ki so jih na Irndonski kenferenc; enosttaasko sklenili za zapadne cone.
Ob mladinskem tednu
V preteklem, letu je naša mladinska organizacija s svojo aktivnostjo, ki so jo razvile mladinske množice, pridobila nove borce v mladinskem svetu ter tako Se bolj okrepila enotno mladinsko fronto.
Ta nagel porast naie organizacije seveda ni prijal tukajšnji angloameriSki okupacijski oblasti, ki izraza stremljenja svetovnega imperializma. Zato je uporabila vsa sredstva, katera občuti tržaška mladina potencirana do najvišje mere na svojih lastnih plečih ravno letos z namenom, da spravi ob ugled našo ZAM in da jo onemogoči v gospodarski in politični borbi, ki jo vodi za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev mladih delacev, kmetov, dijakov ter mladine vseh socialnih razredov in narodnosti.
Ta pritisk, ki ga občuti tržaška mladina v svoji vsakodnevni borbi, je rodil ravno obratne rezultate, kot so si jih želeli imperialisti. Mladina se je še bolj oklenila svoje organizacije in Se bolj utrdila pravilno prepričanje, da je ZAM edina mladinska organizacija, ki se bori za interese vse tržaške mladine v sklopu borbe vsega tržaškega delovnega ljudstva. Se globlje je dojela nujnost, da je enotnost vseh socialnih razredov prepojena z bratskimi vezmi slovenske in italijanske mladine naj-večji garant za zmago.
To bratsko povezavo bo Se naprej utrjevala, ker se zaveda, da bo s tem orožjem, s skupno akcijo mladih Slovencev in Italijanov, delavcev, kmetov in dijakov najmočneje udarila po raznih Mdredbaht okupacijske oblasti, s katerimi bi hotela uničiti njihovo odporno moč. Ne ukaz 109, glede odpustov delavcev, ne 141 - giede 28 kratnega povišanja davkov kmetom, da bi jih tako spravili na boben in prisilili v emigracijo
— ne bosta uspela v zamisli okupacijske oblasti. Naša mladina se je na tej zemlji rodila, dajali žrtve in bo na tej zemlji tudi ostala ne glede na to, če je nekaterim ljudem to prav ali ne.
Dijaki vseh šol, ki jim okrožnica 16 zanika pravico do obnove njihove šole in njene demokratizacije bo raztrgala ta nedemokratičen, naprednim dijakom sovražen ukaz, ki utesnjuje dijaško delo, miselnost in težnjo po napredku.
Ko po eni strani okupacijska oblast z vsemi mogočimi sredstvi grozi in zavira delo naše ZAM, daje po drugi strani vso mogočo moralno podporo in materialne pomoči neznatnim mladinskim eek-djam nacionalističnih, političnih strank, ki trobijo v rog imperialistov. Tak primer smo lahko zabeležili ravno pred par dnevi, ko so bili tržaški skavti, ki so pod dejanskim vplivom krščanske demokracije, deležni denarne podpore v znesku I milijone Ur za njihovo *kulturno delovanje». Tako je oblast ponovno potrdila svojo znano tnepristranost» in nam v še jasnejši luči prikazala, kako skuša z denarnimi podporami zbrati in dvigniti pobite reakcionarne mladinske sile, ki so se izkazale nesposobne braniti interese imperialistov na našem ozemlju ravno zaradi udarcev, ki so jih te dob'le z mogočnim porastom naše organizacije.
Najmočnejši argument bitnosti in silne moči mladih antifašistov pa je svetovni mladinski teden, ki se pričenja z današnjim dnem. Ta ogromna manifestacija navdušene tržaške mladine v borbi za svoje najosnovnejše pravice bo splosna mobilizacija in poziv vsej mladini
— ki v‘di nastavljeno smrtno koso imperializma na tržaško gospodarstvo, da pospeši svoje napore v pripravah za l. maj, da stori vse potrebno, da ho kongres delovne mladine z mogočno razstavo vred najjasneje spregovoril o zahtevah mladih delavcev in kmetov.
Vsj fi veliki dogodki, katerim pa bodo sledili še drugi, bodo našli svoj končni cilj le, če bo še v naprej utrjevala enotno mladinsko fronto, ki je alfa in omega vsega našega dela. Slovansko-italijansko bratstvo je mogočno orožje, s katerim se borimo. Zato predstavlja utrjevanje tega bratstva najboljše sredstvo na pofi k izpolnjevanju letošnje aktivnosti.
Naše enotno mladinsko gibanje je trn v peti imperialistov. Zanje predstavlja to gibanje resno nevarnost pri uresničevanju njihovih zasužnjevalnih načrtov.
Vse zmage smo izvojevali z bor-bo; ničesar nam niso poklonili. Zato bomo tudi vse naše bodoče uspehe priborili le z zagrizeno borbo.
Cas, v katerem živimo, /im narekuje, da s podvojenimi silami ustvarjamo enotnost naj4irš:'h> mladinskih množic po tovarnah, vaseh in šolah.
BLAZINA ANGEL
Tržaška demokratična mladina za svetovni mladinski teden
Priobčujemo spored vseh zborovanj in prireditev, ki bodo v Trstu od 21. do 28. marca v proslavitev svetovnega mladinskega tedna:
V nedeljo 21. marca: dopol dne ob 10.30 veliko mladinsko zborovanje v dvorani kina 1 deal; govorila bosta tov. Pesca-tori in Blazina, popoldne pionirski koncerti v raznih krožkih.
V torek 23. marca: udarni ško delo v vseh okrajih.
V sredo 24. marca: prodajanje demokratičnih mladinskih časopisov «Glasa mladih* in «Gioventti».
V četrtek 25. marca: dan solidarnosti z grško, špansko in kitajsko mladino in z mladino vseh kolonialnih dežel. Zborovanja v vseh krožkih.
V petek 26. marca: komemoracije padlih v osvobodilni borbi in s>cer ob 18 v ulici Massi-rao I)’Azeglio, ob 19 v ulici Ghe-ga in ob 18 v rižarni.
V soboto 27. marca: skušnje za vaje za prvomajski nastop v raznih sektorjih.
V nedeljo 28. marca: velik mladinski praznik in zaključek svetovnega mladinskega tedna v Čamporah (Milje) s pričetkom ob 15.30.	_______
Polica}, radio in mi
Družin« Važni k, ki stanuje na Opčinah v »tramvajski hiši», ima ladijski sprejemnik in posluša s-veda postajo Tret II. Slovenska govorica a© pri tem »Uši tudi v spednje prostore, kjer so pa civilni policaji, od katerih enemu, ki nosi celo tri črte na rokavu, prav nič ne ugaja ta .barbarski dialekt* .n j« zato včeraj okrog 12 in 20 mi r.ut priSel k Vačnikovim in začu. deni tiovariiici Vačnikovi povedal, da je policijsko prepovedano, da rad.o tako glasno igr«. Obenem pa se je zanimal, zakaj ne bi rajši poslušali kakšno italijansko postajo. Dovolil »i je celo to, da je aparat osebno priprl ter zaprStll, da bo v primeru neposlušnosti radijski aparat zaplenil, njo samo pa, aretiral in odpeljal v zapor.
V vednost:
1. Vsem tistim, ki se strinjajo s tem, da je policajev pest opek demokratičen.
*. Poveljniku civilne polioije polk. RichardsCnu.
3. Generaloma Aireyu in Gaither-ju, da vzam.Ha opisani primer za temelj svojih dokazov za vsa bodoč« poroiila o odličnem postopanju najboljše polioije na svetu, zlasti s Slovenci.
i. Vsem tslavokomunstom» zato, da bodo Š9 bolj prepričani, da imajo prav, ko s& prisiljeni ponavljati ugotovitev, da je oi vilna policija prežeta z mrinjo do nas prav tako kot so bili fašistični ia«bojniki.
5. Vsem policajem s pripombo, da se spomnijo grdega konca precejšnjega delt tistih, ki so se odlikovali z narodnostno mrinjo do nat.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Enotnega delavstva ni mogoče premagati
Napad na stavkajoče v pivovarni Dreher
Policija aretirala člana tovarniškega odbora, potem ko jo je klicala uprava - Odločen nastop delavstva prisilil upravo, da {e pristala na zahteve delavstva
Včeratf zjutraj je direktor pivovarne Dreher zaman poskušal prisiliti stavkajoče delavstvo, da bi znova začelo delati. Tudi namestnik Arturo Lucdan, ki je naravnost kričal na stavkajoče, ni imel več sreče. Preplašil je le pet delavk, ki so v bojazni pred posledicami ali kdo ve čem, zaradi šibke zavednosti, začele z delom.
Ko je videl svoj neuspeh, je gospod še bolj kričal, toda. delavci se r.iso niti zganili. Zatekel se je k skrajnosti, ki je je sposoben le človek, ki odreka delavstvu celo pravico stavke v obrambi svojih pravic, jn poklical policijo. Policija je po brezuspešnih poskusih, da bi prisilila delavstvo, da začne z delom, aretirala člana tovarniškega odbora tov. Zocchi Viktorja in ga odpeljala v svojo kasarno v uliol Cologna, kjer je bil kmalu nato izpuščen.
Delavstvo je to provokacijo sprejelo z največjo mirnostjo ln a prezirom poslušalo predstavnika Delavske zbornice g. Staraceja, ki Je ob prisotnosti policije nadaljeval s pozivanjem, da začno z delom. Vsi so jasno čutili, da morajo izvoje-vati borbo, katero so jim vsilili delodajalci z nameravano prekinitvijo dela za en dan, ker si delavstvo ni dalo kratiti svobode Zborovanje med delovnim časom do kraja. Ako bf odstopili danes, bi si Jutri gospod J« delodajalci izmislili še kaj novega. Zato so odločno vztrajali.
Ob 12.30 Je direkcija zato sprejela delavske zahteve ln umaknila postopek iproti enemu ismed članov tovarniškega odbora.
Delavstvo pivovarne «Dreher» beleži v svoji borbi novo zmago, novo izkušnjo za bodoče borbe. V tej zmagi pa lahko najde bortoeno izkušnjo tudi vse tržaško delovno l;udštvo.
opremljeno z glasbenimi vložki o skladatelju Franzu Schubertu.
21.10-21.30:	Klavirski	koncert
pianistke Hilde Horakove.
ČETRTEK 25. marca.
Od 19-19.30: Violinski koncert tržaškega rojaka, profesorja ljubljanske Glasbene akademije, Karla Rupla, ki ga bo pri klavirju
spremljal Degrassi Bruno. Spored obsega Schumanova in Brahmsova komorna dela.
20.10-20.30:	Samospeve	ruskih
skladateljev bo pela Ivica Binter, k jo bo pri klavirju spremljal Hubad Samo.
PETEK 26. marca
Od 19.15-19.45: Prvi slovenski skladatelj Jakob-Petelin-Gallus, ki šteje med naiznamenitejše poll-fonske skladatelje XVI. stol. je napisal veliko število zborovskih skJadib. Nekatere od njih bo izvajal radijski komorni abor pod vodstvom dirigenta U. Vrabca.
21-21.50: Mozart: Reguiem.
GLASBENI NATEČAJ
ob stoletnici
..SLAVJANSKE6A DRUŠTVA"
Odsek za znanost in umetnost pri SHPZ v Trstu razpisuje v proslavo stoletnice tSlavjanske-ga društva» v Trstu glasbeni natečaj:
1.) za inštrumentalno skladbo (simfonija, suita, simfonična
pesnitev, uvertura ali katera koli druga glasbena oblika v komorni zasedbi).
t.) za zborovsko skladbo (mešani ali moški zbor).
3.) za toliatično skladbo (samospevi, klavirske skladbe ali skladbe za kateri koli inštrument s spremljavo klavirja).
Bela, označena z geslom je poslati do 1. oktobra 191,8 na SHPZ Lar go Panfili l-III, Trst. Delu naj bo priložena zapečatena kuverta, označena z geslom, v kateri je ime in naslov skladatelja. Ocenjevalca komisija bo naknadno sestavljena.
Za vsako skupino sta razpisani po dve nagradi in sicer: za inštrumentalno SO.000 lir in 30 tisoč Ur, za zborovsko 1,0.000 Fir in ts.000 Ur, za solistično 15.000 lir in 10.000 lir.
Partizani, ki so osvobodili
grad Sv. Justa, nimajo pravice
da bi na njem proslavili obletn’co ustanovitve svoje garibaldinske brigade „Trieste“
Iz-vršilni odbor Zre*« primorskih partizanov je poslal 11. t. m. vod-stvu podjetja za tujski promet pismo, v katerem prosi za dow.?enje uporabe gradu Sv. Justa ob proslavi četrte obletnice ustanovitve garibaldinske brigade *Triest>.
Odgovor jr, bil negativen. Izgovor, ki ga je vodstvo podjetja za tujski pronvet navedlo, se je glasil, da tpridejo v poštev sarr.o tiste prošnje, ki imajo resnično turistični ali gospodarski pomen za mesto samo*.
Hoteli bi vprašati te gospode, če ima prošnja «Leg*. nazionale* za dovoljenje uporabe gradu Sv. Justa za prvi maj 191,8, ki je biltt seveda takoj odobrena, res turistični in gospodarski pomen za Trstt In ali so bile velike važnosti za razvoj turizma in. tržaškega gospodarstva tudi vse šovinistična manifestaciji, ki so jih prirtftli na gradu «Lega nazionale», Edera in drugi t
Ali mislijo ti gospodje na ta «?-čin prikriti svetu resnično moč de-
mokratičnih tržaških množio, ki so že v neštetih prilikah dokazale, da so prav nič ne strinjajo s politiko anglo-ameriškt okupacijske uprave in njenih zvestih hlOpcev in da so trdno odločene braniti svoje pravice f Ali se bojijo videti zbrano množico tistih junakov, ki so leta 191,S osvobodili prav ta grad, katerega mu danes nočejo dati za i roslavo obletnice ustanovitve svoje brigade *Trleste»T Svetovali bi tem gospodom, da bi končno že spremenili svojo politiko, ki jih prav gotovo ne bo pokazala v očeh vseh demokratov kot «samostojne», temveč kot zveste priveske tržaških šovinistov.
CP vedno «najbolfsa»
19. t. m. je prišla skupina sedmih ustašev v neko gostilno v Borštu, kjer so začeli prepevati razne izzivalne popevke in izzivail vaščane, ki so se slučajno nahajali v gostil-
KOLEDAR
Nedelja 21. marca
Cvetna nedelja, Vesna Sonce vzhaja ob 5.26, zan»P ob 18.20. Dolžina dneva UJ* Luna vzhaja ob 13.31, zahaj® ob 4.34.
Jutri 22. marca Vasilij, Lada
Spominski dnevi
1839 se je rodil Modest P. Musogr-sfcl, ruski skladatelj realist.
Umrl je 29. III. 1881.
PRESKRBA
Kok oproščen, Brarinni/a izpuščena
Zaman so bili De Giorgijevi triki
G. Adello Paladlni začasno razrešen svole službe
TRST. (ATS)' — O. Adelio Pala-dini, namestnik ravnatelja stanovanjskega urada Je bil zaradi prijave razrešen svoje službe za dobo, ko bodo policijske oblasti vršile preiskavo.
Preiskava n« srn* vpjivati na redno poslovanje stanovanjskega urada.
VažneiSe glasbene oddale Radia Trst II
v prihodnjem tedna
NEDELJA 21. marca.
Od 19-19.30: Barkovljanski zbor, ki šteje med najboljše tržaške zbore bo, pomnožen z raditfskim komornim zborom. Izvajal slovenske narodne, umetne in partizanske pesmi. Dirigent Ubald Vrabec.
20-20.30: Ljubitelji glasbene u-metnosti bodo preizkusili svoj« glasbeno znanje pri oddaji «Glas-bene uganke.
PONEDELJEK 22. marca Od 13.30-14: Samospevi s sprem* liano orkestra.
21-21,50: Puccini: *La Boheme*, opera v štirih dejanjih.
TOREK 23. marca Od 20-20.20: Tržaški vokalni kvintet, ki je znan tudi pod imenom »Fantje s Krasat, bo pel slovenske narodne pesmi.
SREDA 24. marca Od 18.45-19: Pevski koncert sopranistke Justine Kralj-Vugove, ki jo pri klavirju spremlja Sancin Mirca.
20-20.46: Glasbeno predavanje
•KjdLtuhct.
KNJIGE - GLEDALIŠČE - KONCERTI RAZSTAVE-F.LMi-KRITiKE-DROBTINE
Koncert sveloimskega zbora
V četrtek 18. t. m. je imel pevski zbor prosvetnega društva «s. Škamperle» svoj prvi letošnji samostojni koncert. Na sporedu je imel vrsto partizanskih, umetnih in narodnih pesmi. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se zbor pod spretnim in energičnim vodstvom dirigenta Venturinija stalno dviga. Zbor je v zvoku mnogo bolj točen, ima jasnejšo izgovarjavo, izvedel je dinamične efekte, ki jih včasih ni bilo. Dober zbor se pač ne ustvari od danes na jutri, tudi ni mogoče v začetku doseči onega, kar se doseže šele po večletnem vztrajnem delu. Zato je za zbor gotovo najbolj razveseljivo, če se razvija m napreduje, pomeni, da je zbor zdrav in zmožen življenja.
V prvem delu je zbor odpel nekaj partizanskih pesmi, ki so nam večinoma te znane. Pri prvih pesmih je bUo opaziti pri sopranih nekoliko nesigurno intonacijo, verjetno zaradi tega, ker še n 'so bili vpeti Pozneje je ta hiba izginila; ogrel se je pa zbor v drugem delu, kjer nam je pokazal nekaj umetnih. Prav dobro $o odpeli Venturinijevo »Znamenje», ki je žela tudi pri občinstvu toplo odobravanje, prav tako Foeraterjeva uLjubica*. Na splošno so bile vse pesmi prav lepo podane z izjemo Lajovčeve »Pomladni spe v, katere izvedba je bila nekam medla, neživljenjska Najbrž je pesem za zbor zaenkrat še pretežka.
Na koncu je zbor odpel še nekaj narodnih pesmi. Pri teh in pri nekaterih umetnih, je solistične partije odpela sopranistka Rožica Kozem, Njen prijeten sopran smo sVšall te na mnogih drugih prireditvah, zato mislim, da njenih kvalitet ni treba še posebej povdarjati.
Zbor štele preko 10 pevcev; posamezne glasovne skupine zvene, kakor te v uvodu omenjeno, prav prijetno. Soprani to bili po nekod malo preglasni, 6n»i lepi in izdatni fvčasih ritmično neenotni), tudi tenorji še dovolj lepi, pri altih pa se je tudi slišalo, da jih je le nekam malo.
V koncert je vlotil mnogo truda neumorni fn vedno mladostni dirigent Franc Venturini, Da se tvetoivanski zbor tako lepo razvija In šteje tako lepo število pev-
cev, je v pretežni meri prav njegova zasluga. Njemu in zboru k
zadnjemu uspelemu koncertu brez pridržkov čestitamo. Vsi smo prepričani, da bo zbor na prihodnji turneji, ki jo namerava prirediti po Srbiji iel mnogo uspehov.
vu.
Novi filmlt
Monsieur Verdoux
Monsieur Verdoux je bil zagoneten zločinec, ki je na skrivnosten -način moril svoje številne žrtve in jim izvabljal denar, nekak <iBarbe bleu», ki ga poznamo iz francoskega kriminalnega slovstva.
Charles Chaplin je v filmu, ki ga je sam priredil in zrežiral, definitivno opustil vlogo tCharlotat, nekakega cirkuškega klovna, ki mu je edini nc.men, da s cenenimi sredstvi vzbuja smeh med občinstvom .
Kakor pokate t) filmu «Veliki diktatom, ki ga sedaj z uspehom• predvajajo v Sloveniji, Hitlerjevo osebnost in pojav s tragikomične strani, tako skuša tukaj v vlogi gospoda Verdouxa cinično prikazati upravičenost ubijanja, ker je imel pri tem dober namen, da bi pomagal svoji bolni teni in malemu sinčku. «Celih 35 let sem dal človeški drutbi vse svoje sile na razpolago», je dejal pred sodniki, ko so ga obsodili na smrt, ko pa me je ta drulba zavrgla, sem uporabljal te svoje sile samo za-sen. «Kaj je greh?» je dejal spovedniku, ki ga je spremljal pod giljotino in primerjal svoje umore, tki so imeli dober namenit, z nekaznovanim■ množičnim ubijanjem nedoltnih ljudi v vojni.
V filmu je jedka obtotba sedanje drutbe in njenih enostranskih ter krivičnih zakonov. Kljub grotesknosti nekaterih scen je film na splošno resen in motijo nekatere poteze, fci jih je Chaplin ohranil še od nekdanjega Charlota. Tudi ni na mestu tipično ameriška fraza ob zaključku, ki samo pokvari končni vtit filma. Predstava traja približno dve uri in spada med nr.iboljše, ki smo jih videli t -adnjih mesecih v Rossettiju.
Priža inž. L.zz; Je pričal o nekaterih stvareh, ki spoh nimajo opravka s položajem obtožencev. Mornariški kapitan Ktrel Vcnier, ki stanuje v isti hlSi kot Geir.ma De Oalo, pove.jnlca republikanskih Secskih pomožnih oddelkov, je sicer pregledal fotografije, ki mu jih je dalo sodi&e, vendar ,.a n; iz teh spoznal onih partizanov, ki naj bi izvršili preiskavo v stanovanju po-vernice ženskih oddelkov. Opozoriti moramo, da je bila i-na izmed fotografij ona od Dorota Coka, ki naj bi, po pripovedanju De Culcje-ve, aretiral. Prav tako ;ii priča Berta Reli!, ki je bila zaprta z De Caiojevo v vili Segre in (.ozneje v Prestranku, ni iz fotografij spoznale onega, ki naj bi a.'eMral De Caiojevo. Sledila je še zelo zaniwu-va priča in sicer je to bil Mirko S<-movič. Ko ga je predsedn k vprašal o osebnih podatkih in zakaj je bil zaprt, se je mož izmotaval, da je bil *aprt maja 1945. leta, krr je bil član CLN-a. Toda hočeš i;Ii nočež je moral priznati, da je b.l pred svojim pristopom v CLN član policijskega inšpektorata v ul. Cologna. Priča je še med .svojim na-daljn.m pripovedovanjem povedal, d» so ga aretira.! stražniki z rdečo zvezdo in ga odpeljali v zapjre pri Jezutih, od koder Je prižel ven 10. Junija istega leta. Prisostvoval je nekakemu mučenju pripornikov, vendar pa se je to zgodilo samo enkrat. Ko ga je predsednik vprašal, ali je videl v zaporih Bravinovo, c',a je bila v zaporih pač neka p.avo-lasa partizanka, vendar pi je ni znal opisati. S tem je bilo v glavnem zak'.JučenJo zasliševanj« važnejših prič.
Popoldne Je spregovoril javni tožilec Rossano, ki Je v svojem krt t-kem govoru predlagal za Bra/ino vo oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov glede odvzema osebne svobode in popoino oprostitev na za mučenje. Za Coka je pred'agai eno leto ln 6 mesecev Ječe zaradi odvzema osebne svoboae in 2 leti in 5 mesecev za pohujšljiva dejanja.
Odvetniku BorgniJu, katere, mu je preostalo malo dela zaradi predloga tožilca, je sledil odvetnik dr. Tončič, ki je poudaril, da se m a nekam sumljivo zdi, ker so šele ziaj obtožili Coka dejanj, medtem ko bi ga lahko lansko leto, ko se je proti njemu vršila razprava pred porotni sodiščem. Kaže, da vsa obtožba proti Coku temelji samo na raznih manipulacijah s fotografijami gospoda De Giorgija. Dejansko je že bilo čudno pričanje De Calojeve, ko je trdila, da n! nikdar prej videla Čokove fotografije kot na razpravi. Medtem pa, ko Je to zanika; inšpektor De Glorgl, ki je trdil, da Ji Je že on dvakrat prej pokažal Čokove fotografije. Ze tukaj n! nekaj v redu. Inšpektor De G'orgi je znan, da Je pod vplivom fotografij in na ta način še druge spravlja pod vpliv svoj.h fotografij, ki jih kaže. Glede aretacije De Car lojeve Je odvetnik omenil, da Je bila ta zakonita, ker so aretirali De Caiojevo. kateri so pri hišni prel-: skavi n«sn trt ročne bombe ln ker je bila poveljnica ženskih pomožnih oddelkov. Sicer pa Je že samo kasicijsko sodišče v svoji raasodbi priznalo, da so bile aretacije teh oseb s strani narodne zaščite maja 1945 leta zaken te. Kar se pa tiče mučenja ln pohujšljivlh dejanj, so pa gotovo zamenjali Dorota (Coka) z drugim tipom in sicer z Dore-tom Mui.no. Zato je odvetnik za Coka predlagal popolno oprostitev.
SodiAče Je po dalJJem zasedanju Bravinovo popolne«ra oprostilo ob-
0000000000009000000000
Bela moka za veliko noč
TRST, (AlS) — Kot Je bilo že »porečeno bo VU s sodelovanjem, ameriške podporne misije, /a veliko noč raadelila kot dodatek po 1 kg moke na osebo. Ta nvka bo bela.
Kot nadaljnji dodatek za v?I’ko noč bo VU s sodelovanjem ameriške podporne misije delila tudi na navadno odrezke namesto črne mokč, belo moko.
tožbe odvzema osebne svobode, obsodilo pa jo je na 2 leti ječe za
mučenje, vendar se ji kazen briše. Doro Cok je b.l pa zaradi pomanjkanja dokazov popolnoma oproščen obeh obtožb.
REŠIMO JI ZIVLJENJEI
Okrajni odbor SIAU Opčine o-tvarja nabiralno akcijo s vsoto 3000 lir v prid tovarišice BRUNE UNASIC s Kon-konela. Tovarišica je bila za časa NOB ena najaktivnejših sodelavk. Pri izvrše-* vanju te naloge je zbolela na pljučih. Po raznih poskusih so zdravniki ugotovili, da ji edino še streptomicin ohrani življenje.
Okrajni odbor SIAU je prepričan, da bo tržaško prebivalstvo razumelo pomen te akcije in po svojih močeh prispevalo.
banja na Primorskem. Koliko renske mlacine je šlo v partizanske vrste, je tudi vsem znano. Krvni delež na oltar svobode pa je bilo okoli 150 padlih v borbi, in žrtev okupatorjevega nasilja in taboriš# Te dni so v Renčah sklenili, da se jim bodo častno oddolžili s tem, aa postavijo svojim najboljšim sinovom spomenik. Na sestanku so se zbraii zidarji-vajenci skupno z okrajnim gradbenim podjetjem ZIDGRAD in se pogovorili o vseh potrebaiu Vas sama pa bo prispevala vsestransko pomoč.
Razdeljevanje velikonočnih zavojev, ki vse-bujejo 2 kg bele moke, pol kg sladkorja, 1 kg mleka v prahu, 1 škatio konserviranega mesa in 1 Sketlo evaporiranega mleka, bodo začeli deliti v trgovinah «La provvida* v ponedeljek 22. t. m. za upokojence na odrezek 1 a prednostnih nakaznic s sledečim vrstnim redom: 22. t. m. za priimke s črkami A, B, C, D, E; torek 23. t. m. P G, H. I, K, L; sreda 24. t. m. M, N, O, P, Q; četrtek 25. t. m.; R, S, T, U. V, W, Y, Z. Trgovine «La Prowida» v ui. Udine, G. Mu-z;o. G. Cesare in na trgu V. Veneto bedo zavoje razdeljevale med 8 in 12.30 ter med 15 in 18.30. Tdgovina V ul. F. Gioia pa bo delila med 8 m 12 ter med 14 30 i® 18.30.
Za revne bo delil zavoje občinski podporni urad (ECA) in sicer v oonedeljek za črke A, B, C, D; torek E, F, G, H, I, K; sreda L, M, N, O. P, Q, R; Četrtek S, T, U, V, W, Y, Z. Urnik razdeljevanja je sledeči od 8.30 do 12.30 in od 15 do
ni Ker niso uspeli s svojim izziva- ^Ztlva^vojJ^TvfsI; ki nj-m,	so	se	napotili	proti	Boljun-1	VS€bujejo 1 kg sladkorja, 1 kg te-
cu,	kjer	so	se	ustavili	v	gostilni	I	stenirt, 1 kg riža in 1 liter olja za
Sancin in ponovno začeli izzivati brezposelne, upokojence in revne se
Se vedno nadaljuje. Vabimo vse prizadete, ete zavoj dvignejo, kajti 27. t. m. se delitev nepreklicno zaključi.
Oddaja nakazil. Do jutri morajo vsi razdeljevalci živil oddati občin1 skemu prehranjevalnemu uradu heu kasiila za riž (odrezek I. testenine).
Oddaja vpisnih odrezkov za mle ko. Do jutri moraijo vsi lastniki ozi' roma nameščenci mlekaren oddati občinskemu prehranjevalnemu vrst-du vpisne odrezke za. mleko (št III) za april.
ljudi.
Ko so jih vaščani opozorili, nej molčijo, so jim ti odgovorili s stolicami. Temu grobemu napadu so se seveda uprli vsi navzoči vaščani; videč da ne bodo na ta način uspeli, so ustaši potegnili može in laia ranili dva domačina.
Na kraj incidenta je prišla takoj policija, ki pa ni aretirala ustašev, temveč prav napadena tovariša Ma-verja in 2erjala.
Sicer ni to prvič, da aretira poli-cija tiste, ki so napadeni in pusti krivcem prosto pot.
ALI SI 2E NAROČNIK
PRIMORSKEGA DNEVNIKA?
Zlatnino so mu odnesli
Prejšnjo noč med 19 in 22 so neznanci vlomili v stanovanje 50-lct-nega Jurija Redivo v ul. Vignola 12. Prebrskali so po stanovanju, po eo-bah la odnesli tri zlate verižice, dve zlati zapestnici, en prstan in še več drugih manjših predmetov. U-kradeno blago vredno preko 100 tisoč Ur. Neznanci »o preplezali vrtni zid in od tu vdrli v stanovanje. Ko J« pr;šla policija so svoje delo že odpravili in odšli.
Terorist z dvema bombama je končal v zaporu
ENOTNI SINDIKATI
Za Bruno Unašlč s Konkonela j€ bilo do sedaj nabranega 67.463 lir. Včeraj pa so prispeli še sledeči zneski: Ferluga Evgenij 2500, druažina Paljer 2000, Ferluga Franc 1500, družina Mantovan in Fe r luga Ivan po 1000 lir, družina Andolšek, Fer-luga Roža, Pahor Gabrijela, Ferlu-g¥. Zofija, Ferlupa Nedka, Ferluga Joslpina, Ferluga Danila, družina Majer, Markon Andrej po 500 lir, družina Ferluga in Mikjenci 700 lir, družina Tomec, Ferluga Vida, družina Oblak po 300 lir, Terbižan Jakomina in Ferluga Josip po 250 lir, družina Graher, Černe Natalija, Ferluga Neta, Gec Pavla, Emiliani Bruna, Cermeli Ciril, Ferluga Marija, Germe k Ivan, Ferluga Ivan, Ferluga Marija, Gombač Viktor, družina Cevna, Morpur?o Angela in družina Kapun po 200 lir, Fer-luRa Vincenca in Pahor Sava po 150 lir, Cok Ivan, Svagelj Elma, Ferluga Josip, Ferluga Ferdinand, Ferluga Anton, Ferluga Emilija, Rupnik Ivanka, Piščanc Ljudmila, Ferluga Gabrijela, Borjan Bernarda, Agnelesl Zorka, Ferluga Pierl-na. Pahor Fr-rnc, Borjan Ludvik, Miniussi Gnido, Ferluga Roman, Močnik Milko. Vertovec Stanko. Ferluga Terezija Brana Ernest in Ferlak Ivanka po 100 lir, Borjan Albino 80 lir. Ferluora Olga in Gec Valerija po 50 lir. Skupno 20.030 lir.
V Renčali bodo postavili snomenlk padlim borcem
Renče go pmv gotovo ena izmed tiftih vaa., ki ;e največ žrtvovala za zmago narodno-osvobodilnega (?;-
V petek zvečer je policija aretirala na ulici 20-letnega Tullia Ross: iz Ul. CarplJOn 5, ker Je bil pijan. Pri osebni preiskavi so našli pri njem dve ročni bombi vrste Breda. Ko so se mu policaji pribllža.i, se je hotel iznebiti bomb na ta način, da je vrgel eno na bližnje dvorišče. Bombe so bile brez zapornice ln so jvh pobiralci min razstrelili.
Tullio Rossi ni imel drugega stair nega poklica, kakor tega, da je skupaj z njemu enakimi teroriziral tržaško prebivalstvo. Bil Je često v aružb; «mladen.čev» z Akvedota ln štel med svoje pr.jateije več bivšJi fašistov. Baje je nameraval v kratkem odpotovati v Belgijo kamor se je mislil lzse.iti.
Od časa do časa policija aretira katerega od šovin.stov, ki so redno v posesti orožja in bomb. Vse to pa ne zaleže d ost. .n potrebna bi bila temeljitejša čistka, ki bi jo lahko začeli a tem, da bi zaprli tiste, ki te «m-adcnlce» eborožujejo in ščuvajo.
Osem Irupel v starem mestu
Včeraj so delavci pri kopanju na vrtu vile v ul. S. Michek 20 :zko pali osem napol poapnenjenih trupel, od katerih so bile štiri ženske in štirje moški. Po zunanjih znakih sodeč, to marala biti trupla že dolgo v zemlji. Domnevajo, da so to člani družine grofov Prandi, ki so
bili fevdalni posestniki ter so imeli navado, da so umrle družinske čla^ ne pokopavali kar na svojem vrtu. Vseh osem trupel so odpeljali na patološki oadelek v glavni bolnici zaradi znanstvenega pregleda
Krošnjarju so odnesli trgov no
Prejšnjo noč okrog ene so poklicali civilno policijo v ul. Lorenzet-ti 16, kjer stanuje 60-letni krošnjar Ivan Varesano. Okrog polnoči £0 namreč neznani vlomilci vdrli v njegovo stanovanje in odnesli 190 tisoč Ur gotovine in vsa zalogo sukna, ki Jo je :mel na doml in ki Je bila vredna okrog 200.000 lir. Tatovi so prišli v stanovanje skozi okno iz neke slepe ulice, ki je za poslopjem.
Na »demokratični način*
Predsinočnjim ob 23.20 Ja civilna policija aret rala v ul. Molino a vento 38-.etnega Umberta Rovere z Reške ceste 2 in 31-.etnega Ivana Sirka iz ul. Molino a vento 70. Poročilo pravi, da sta omenjena lepila na zidove lepake, v katerih je bila zahteva po spoštovanju mirovne pogodbe ;n za uvedbo statusa. Ko bi bile oblast; tnko goreče pri izvrševanju svo.ih dolžnost., kakor £0 bili policaj: pri tej aretaciji, bi lme.t v Trstu mnogo mirnejše in normalnejše življenje.
FIZKULTURA
Velik uspeh športnih dogadkov 19. t. m.
Nabrežina si )e v Trstu zaslužila 1 točko, med* tem ko je Koštaiunga morala prepustiti lžoli obe - Velik uspeh tekov čez drn in strn po Istri
Rojstva, smrti in poroke
Za Jožefovo je bilo v Trstu kakor V Brtoniglj: tenska skupina; 1. tudi po Istri mnogo športnih prlre- j Verneč, 2. Novel A , 3. Novel N. (vse d'tev. Tako Je na primer Nabrezi-1 W«ag>. Motka skupina pod 18 leti:. „.. uu „ na, ki je v nogometu srečala s;l. Be.nič, 2. Grassi (oba Cmag), 3.! 0b 13 Ko oih-Tiskarli
Nogomet
Prvenstvo Triaškega uscmlja: igrišče Nabrežire ob 17 Sv. Ana Ko-fttalunga, ob 15 Ponziana B-pr .sta-niščnlki, igr.Sče v žiavijah ob 13 Rojan-Nabrezlna; ob 15 Dreher-Aurcra, ob 17 Montcbello-MHJ«; v Piranu ob 15 Piran-Tovarna strojev; v Ižilj ob 15 Iiola-Sktde ij; v Umagu ob 15 Umag-Mngdaleca.
Okrožno nogometno prvenstvo; r«r Igrieče CRDA ob 11.30 Co.-Sv Mur- S vilja Renata Severi, agent civilne k°, ob 17 Arzenal-Greta^ igrišče v ooljcije It slo Coclini in delavka
Zveza mešane stroke. V ponedeljek 22. t. m. ob 19.30 seja upravnega odbora.
Zveza pomorščakov in pristani ških delavcev. V torek 23. t. m, ob 18 seja upravnega odbora.
Izlet k Belopeškim. jezerom. Pe kovska zveza priredi za veliko noč izlet k Belopeškim jezerom. Odhod ob 6. Cena izleta je 1.100 lir. Zaradi omejenega števila izletnikov, vabimo prizadete, da se čimpreje prijavijo na sedežu v ul. Imbriani 5, soba št. 16.
Poziv pekom. Športni odsek sprejema danes prijave za nogometno tekmo med poročenimi in samskimi peki. Informacije daje tajništvo.
Gradbena stroka. Vsi člani, tesarske in ključavničarske skupine naj ae udeleže občnega zbora, ki bo danes 21. t. m. ob 10 zjutraj na sedežu v ulici Imbriani.
Zveza javnih in občinskih nameščencev. V sredo 24, t m. ob 15.30 bo seja upravnega odbora v ul. Zonta št. 2.
ZPP
ZLATI ALBUM PADLIH ZA SVOBODO. Zveza primorskih partizanov obvešča vse one, ki še niso oddali slik ali kakršnega koli materiala za album, naj to store najkasneje do danes 21. t. m.
Zveza primorskih partizanov vabi vse demokrate našega ozemlja, da ro svojih močeh prispevajo k stroškom' za bodoči partizanski kongres. Vsote naj se pošiljajo na krajevne odbore ZPP.
PROSVETNA DRUŠTVA
Večer smeha na Konkonelu.. Prosvetno društvo na Konkonelu priredi danes 21. t. m. ob 17 uri v*čer smeha. Sodelujejo člani SNG. Vabljeni vsi.
RAZNO
raHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|ll,ll,llllllS5
1 SLOVENSKO j | | NARODNO _ | | I_______________________GLEDALIŠČE	j
| ZA TRŽAŠKO OZEMljE;
Danes 21. marca ob 18;
O’ Neill: cANA ClBj' STIE». Gostovanje v prosenem domu na Kontovelo--' predstavo opozarjamo d88 obiskovalce iz Barkovelj _ drugih okoliških vasi, k* majo prilike videti naše stave na kakem drugem od Vlogo Ane bo igrala tov. J1 da Gabrielčičeva.
Ponedeljek 22. marca
O' Neill: «ANA CHRlST^ Gostovanje v gledališču Chiara v Kopru.
Občinstvo prosimo, <5® pr na predstave točno, ker s« začele točno ob napoved4 času.
Torek ts. maroa ob M*
Ivan Cankar: «KRAlJJ BETAJNOVI*. Gostovanj« gledališču Santa Chiara
pru. Predstava za in dijake.
KONCERTI
pevsko-inštrumentalni ^ pri tSimonu, Jenku*. Prihove,< rek bo priredilo prosvetno fLjivf »Simon Jenko» v svojih nih prostorih inštrumenta!11 .f ski koncert goriškega nista Gabrijela Devetaka te* ^ eperne pevke Pavle Petratov llko v naznanilo vsem Uu“ glasbe.
GLEDALIŠČE VEKD1 f
K«r dirigent Kubelik, ^5?
ral dirigirati letošnji nični koncert tržaške fiU* ni prišel v Trsi« bo isti 1r.ef[
j : : : -i t* -: n t«  — NA	.JI
dirigiral WiHy Ferrero. Na t’i bosta sodelovala bariton^ Tor in pianistka Adriana lini. Na sporedu sta Ger^ «KIavirskj koncert* in «RaP^
edi
Cesta zaprta za promet. O^oaar-Jamo, di Je ul. Gaiatti mrd trgom V. Veikto in ul. F. Filzi zaradi poplavila zaprta za promet.
Mestna občina-oddelek ga pokopališča vabi vse svojce pokojnikov, ki so pokopani v kripti itev. XXIII, ki hočejo prenos ostankov na drug de; pokopnli&ča oz‘roma, ki hočejo obdranti isto mesto, naj do 10. maja 1948 naslovijo prošnjo na občinski urad javnih del, oddelek za pokopi liSča, ul. del Teatro 5-III soba št. 43. V omenjeni kripti, ki bo v kratkem uporabljena za nove pokope, so pokojni umrli med 4. marcem ;n 5. majem 1938 leta.
Dne 19. in 20. marca 1948 se Je rodilo v Trstu 13 otrok, rir.rio je 18 ljudi, perok pa je bilo 6.
line poroke: John Y. De Car-'o in Šivilje. Mirtja pupil.
Cerkvene poroke: mornariški kuhar Leonardo da Vinci Beltnni ln
Savljah ob 8.30 INAML Sv. V il, ob 10 Aiqu:le-OMMSA; igr,šče v Nabrežini ob 9 Primorje P K.-Proleter,
Premog «AUSA» za Avstrijo
TRST, (AIB) — V Trst je prispel •merliški parnik »Ferdinand Gagnon» z 8728 tonami premoga, ki ga je poslala ameriška podporna misija Avstriji.
Pri raztovarjanju premoga so zaposlili tri skupine tržašk!h delavcev. Premog bodo prspeljali v Avstrijo po železnici.
Fernotti (Brtonigla). Moška skupi na nad IS leti; 1. FernetiČ (Berto-nigla), 2 Turina (Plorontia), 3. Sain (Dajia).
Ezio Corsi zmagovalec tekme v hoji Trst-Ricmanje
V petek je z odlično orgin‘zacljo ZDTV bila tekma v hoji Trst B’c-manje za »rlcmanjskl pokal*, ki s1
Tovarno strojev, igrala neodločeno in sl tako neizpodbitno zaslužila eno točko. Ko^talunga pa Je morala v IZoli proti močnemu napadu tamkajšnje ekipe izgubiti.
Tekme v metu na koš
V petek so bile v Kopru tekme za prvenstvo Tržaškega ozemlja, kater h laid je bil sledeč: posamezniki moški - 1. Micol. 2. Manc'nellt; tenske • 1. Della Pietra, 2. Bardi.
Zenski pari. 1. JaksetiČ-MUos, 2 Bisacco-Pizzica. Moški pari: 1. Pe-selli-M'col, 2. Bertocchi-Vlsintinl.
Tek čez drn in strn v Kopru in Brtonigli
V Kopru kakor tudi v Brton'gll	,
sta teka čez drn	in strn Itredno do-! ki),	Miscuiio	(Sv. Alojz),
bro uspela.	V	koprskem teku je	(Sv.	Marko)	Itd.
zmagal Piran, medtem ko je v Brtonigli prevladal S. K. Umag, takoj za njJm pa se je plasiral S.
K. Brtonigia.
Izidi so sledeči: v Kopru - ten-ška skupina - 1. Pettener (Piran),
2. Trest (Troet), 3. Savron, 4. Bertok (Koper).	15	udeleeenk. Moška
skupina nad	IS	leti:	l. Periobon
Bruno (Piran), 2. Gombač (Partizan), 3. Ferfolja (Medusa). Udeležencev 21 Moška skupina pod IS leti: 1. Sabad n (Medusa), 2. Pa-gllaro. 3. Bartole (oba Piran). Udeležencev 36.
Prvenstvo I. skupine: igrišče CR DA ob 13 Sv. Marko B-Primorje P K B, ob 14.30 Redivo-Greta; v Nabrežini ob 10.30 Klektra-Sv. Ivan.
Košarka
Prvenstvo Triaškega ozemlja; ‘grlSJe Col ILVE ob 9 Skedenj-To-varna strojev, ob 1030 Tomatif-Skoljet; igrišče DSZ ES ob 10
ga je priboril športni klub 8v. Ivan DSZ ES Arzenal, ob 11.30 ColILVA-
s 80 točkami. Sledita mu Se pri' slaniki športni klub (78) in Rdeča zveadn <52). 32 tekmovaicev se Je udelitiio tekme in Ezio Corsi (pristaniški športni klub) Je zmagal v čiisu 45’ 23" in 3/10. Njemu sl de še GovorČln (Sv. Ivan), Sabadin (Rdeča zvezda), Magrlni (pr.stinlščni-
Tome
Odbojka v Birmanjih
V petek popoldne je bil v Ric-
m siodedf^v1!1^Ma:Vk<^£ki|a Vo* j vB^ovlj^1*' kolcsar”ev **
Sv. Alojz (moške ek.pe); igrl«e v B.irkovljnh ob 10 B<trkovIJe-Ižo'a, IgrlSče DSZ ES ob 13 R.nuldl-To-mailft (ženske ekloe).
Okrožno prvenstvo: Igrišče v Bsr-kovljah ob B Rnsldl B-Skorklja, ob 11 Vesna-Flent; igrice DSZ ES ob 9 Col ILVA-Magdalena.
Ostali športni spored
Prva cestnu kolesarska tekma v sezoni bo jutri oa progi Trst-Ses-ljan-Devin in obratno (2 krut). Zbor tekmovalcev bo ob 9 na Gol*
2ALUJOCI
Greta-Sv. Ivan 2:0, Sv. Marko Greta 2:0.
Igralci odbojke, pozor!
Dmea ob 8 30 morajo vsi gralci Tiskarjev, E.ektre In 8v. Mark* priti na Igrišče športnega klutoa Tomažiča, zar*dl skupnega treninga.
Tek čez drn in strn S. K. Orete ob obletnici ustanovitve Imeno vanega društva bo jutri ob 10. Zbor-tekmovalcev je ob 9 na sedežu društva. Vpisn no 20 lir za tekmovalca sprejema ZDTV v ul. C^nova 25, II kakor tudi S. K. Greta. Vp,kovanje se aaključlll eno uro pred tekmo.
Giorgina Vismtin, šofer Rok Zate> la in šiviljo Miranda Šemrov, trgov skl zastopn k Emllio Guastalla ln uradnice Bruna Merzek, čevljar Jo-Se Incardona in delavka Tarc*sia Colla.
Umrli: 22-letna Elvija Concllia,
66-letni FerJinad Mionl, 4 ure stari Thomas Joho Maddcn, 49-letna Ida Bertoni, 69-letna Marija Hrovatin,
77-ietna Anita V ali, 64-letnl Anton Vatlč, 97-ietna Karla Scinnamea,
80-letnl Ludvik Canciatil 54-letnl I Attilij Doz. 74-letni Anton Raspolič. I
4 mc.uecev str.ra Mirila Novcco. 3,	--------------
mesece steri Anton Prsanič, 84-let- f(.m zgubil včeraj v Rl^lci. \i rm Donvnlka Ban, 83-letna Ange'a :ia stopnicah proti Bs2°'L d«;, Cocchi, 27-ietni Aldo Palmi, 47-letni stenega najditelja napre^^i!!19 Renato S<iuarci, 38-letni Jože Sava- I izroči upravi «Prlmor, rln.	1
Kadilski spon
TRST n (m 203,6, ftc
v nedeljo 21. marc» ^
7.29. Otvoritev. 7.30. Kole^j^ Jutranja glasba. 7.45. Nap0''. in poročila. 8.00. Jutranji e pozdrav. 8.30. Zaključek. U tijska oddaja. 10.00. Masa ^ Justa (15 minut klasične »
11.15. Tartini: «Vražji trilce* • m) Pridiga. 11.45. Reproduciraj* ba. 12.45. Napoved časa '“Jv'?3*’' 13.00. Glasba po želji.
godci. 14.15. Pregled tiska. tanje večernih sporedov, l^d' ^ venske narodna pesmi. 1‘,U}JF delj8ka popoldanska glasba- ^ ji Narodopisno predavanje. Ji; opernega sveta. 19.00. Zbor kovelj, dirigira Ubald Vrab« •
Na klavir igra Alfred Cor * jo.9>l Napoved časa in poročjlf- 11* Glasbene uganke. 20.30. N8* selih ritmov. 20.45. Kultur® jjj. tualnosti. 21.00. Vesela oddaj*; j Lahka glasba. 22.00. Pester ,;*■ cerlni spored. 22.30. Plesna
23.15. Napoved časa in 23.30. C Stanje jutrišnjih sP«) V 23.35. Polnočna glasba. 2*' ključek.
H#*
{f/F
KINO OB MORJU. 14.30:	f
ka Varjag*. Eden najb°U5iW vjetskih filmov.	!*
SUPKRCINEMA. 13.00: borba*, T. Power, R. W ARMONIA. 14.00: «V Par!^,^ cl», C. Bennett’, Grac« * . rffi ODEON. 14.00: »Dvajset l«1 neje*, Stan in Oliver. , 1TALLA. 14.30: «Ne izdaj n1* noj», Greta Garbo.	'
GARIBALDI. 15.30: *B!1° J® cest!», Gale Storm. , FILODRAMMATICO.
skalci zlata», D. Lamaur.	jr
SAVONA. 16.00: «Ljuto?z*n Ftanku*, C. Boyer, M. s	^
PENICE. 15.30: .Singapu^i, Gardner, Fred Mc.	t'*
MASS1MO. 14.30: Pasteral«" fonifa*. Mlchfll Morgan. IDEALE, 16.00: «Nosanove r lovtščlne*.	mf
IMPERO. 14.00: .Gospa * ja», Jean Renoir.	iui	f
CENTRALE. 14.00:	tOt«*	,
nakl».
KINO \r NABREZINT .Marija! Antonietta».
»ki filmi
|| KINO
Odg. urednik STANISLAV
Tisk Stabillmento Tip- Tr
tVsem sorodnikom. nJ, ljom In znancem nS i*n j tnžno vest, da je premlnUIB J ' v 41	letu starosti	«
KARMELA
r«|. Pahor	^
K	večnemu počitku J® c
pprJmill v ponedeljek 22- holO1 1V30 iz mrtvašnice mestn«
Trst 20. marca 1948.
UMNI TRENCHCOT m
t
TFC¥?S€T> IV ^ OTPM%TT*r^ji
predvaja samo še DANES v /VRHOVI SV nedeljo svetovno znan! film HUnUII Ul. ,f,n
To jc film, ki Vam bi prevzel srce in dušo In ostal n*pnz_n - "
V PONEDELJEK TOREK goSDOtl Id OOSDa ^ zopet nekaj lepega ....	r	^
Pravcata mo)str<yiHiia — vtlefilm s svetovno znanim^.1! -"m
pa sovjetski barvni velefllm Parade mladosti v Moskvi IWfc
Da fti si okoliški t«nsl ogledale ta krasen film v	!#•
harmJi, fci mit ni primer«, »h bodo predstave zač*l<_£^- —
V SOBOTO In NEDELJO težko pričakovani film . .
MARI
Z *
PRIMORSKI DNEVNIK
fcL —_____________________
POLITIČNA PANORAMA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Stranke bivšega cin
ZADRUGMSTVO
ŽARIŠČE GOSPODARSTVA MA VASI
Pri tekmovanju j* seveda v prvi vrsti požrtvovalna mladina, ki se zaveda, da od njene sedanje
požrtvovalnosti in sam »zatajevanja zavisi njena boljša bodočnost. Predvsem bo vse gospodarsko življenje na vasi osredotočeno v zadružnem domu ln njegovo upravo bo vodila kmetijska zadruga. V zadružnem domu bo poleg sedeža kmetijske zadruge ln njenih poslovnih prostorov tudi klet, mlekarna, čitalnica, knjižnica kakor tudi prostori za razvedrilo članov.
Kmetijska zadruga bo v domu vršila, odkup pridelkov vaškega prebivalstva hi razdeljevala vse prehranbene, kmetijske In druge potrebščine. Tam bodo spravljena tudi vsa skupna obdelovalna in predelovalna sredstva, tam bodo skupne delavnice in prostori za predelavo in konserviranje pridelkov.
Z druge strani bodo činit«lji zadruge skrbeli za zadružno vago-jo svojih članov in druge množične organizacije bodo po »voji Uniji vršile delovanje v prospeh gospodarstva, na vasi v skladu s krajevnimi ln obče narodni Interesi.
Ljudske množic« se zavedajo, da samo dobro urejen* kmetijske zadruge ln udobnega zadružnega doma aavisi uspešen razvoj gospodarstva na vasi, zato hitijo ln tekmujejo, da člmprej zgradijo zadružni dom in ustanovijo kme* tijsko zadrugo.
Ti dve ustanovi n« bosta samo žarišče gcepodaratva na vasi, marveč tudi ognjišče socializma,
8. S.
V Bosn! in Hercegovini bodo letos pogozdili 1618 ha zemljišč
Letos bodo r Bosni in. Heroego-clnl pogozdili 7518 ha zemljl&i. Od tega odpade na kras in goljave 1433 ha, na pogorišča in stare poseke pa nad 5000 ha. Da bodo 12-polnill pogoaditveni načrt, bo treba zagotoviti zadostne količine se«ne-oa. Doslej so zbrali okrog 35.600 kg raznega semena gozdnega drevja, skupno ga bodo pa potrebovali 250.000 kg. V Bosni in Heroegovto! imajo 189 gozdnih drevesnic, Id Jih bodo letos razširili za 8370 arov. V drevesnicah bodo letos vzgojili 17,000.000 drevesc.
RoZj kot drugod je Vpliv državne oblasti v političnih odnosih jasen na področju Tržaškega ozemlja, ki je pod Bftglp-ameriško zasedbo. To Pa je pripisati predvsem odkritemu protislovju med nameni, ki jih proglašajo, in ^tedanjimi konkretnimi de-Proglašeni nameni ao kakor je vsem dobro zna-n^~- spoštovanje mirovne po-SOabe, nepristranost do vseh političnih struj, spoštovanje r*avne ureditve, ki je obsta-ko je prišlo do okupa-je: dejstva pa nam doka-te]o ravno nasprotno. Kot J ® vsaki držam vlada bi s oblast izraz dolo-interesov in deluje v rumbo istih, potemtakem, 3<W> we vedno na odkrit , deluje ta državna ob-t Po navdihnjenju in pod-določene politične smeri, to se tu pri nas ta s tvor-Jr** Javlja na bolj viden na-17	kdaj koli. Tako tone-
'one italijanske stranke, ki ? glavnem tiste, ki se zbi-J°okrog Lege Nazionale, . lahlco ohranile tvoj polo-f izključno zaradi podpo-torft	nV/dii° °kupa-
ivMnovane italijan-stranke proglašajo novi-.	različne ideologije: od,
-^Kitične do starega libe-ki so ga olepšati em najbolj znani Hajnški 10,^0^' Ta razno-konstelacija, ki se skli-iJe različne ideologije, je * vzrok m posledica po-.J™1 svojstvenega položaja, za/radi kričanja na-2 n<tfoega problema s social-hiin^-e ^>orno razpravljali o z kanh razrednih interesov Hrtnf?r™i imperialistov, ki . emijo po kolonizaciji Trsta, 0 vplivu na razmeje sil ter ^anatomiji tržaške družbe, ji j. P® se bomo za sedaj omeli? na Vključno politično ana-bi° raf^erja med tukajšnji-9&Hin^'n strankami in
J^kgije ima predvsem na-
Prtdobivanje možnosti
»»len
na eno plat f or-n. množic različnih politič-%l t&ndeno> fe* Va so kakor liz1 Zastrupljene * naciona-j^yrn- Opiranje na eno samo na j110 ideologijo, na primer pr ' krist jonsko, bi pre-"° mobilizacijo važnih ^ ^tržaške javnosti v iko-5*yev imperialistov. rnisuPni imenovalec je v na>-^ ^i obrambi Iitadijanstva, k0l'1 nihče drugi ne ogroža
ital	*mmova>n^
politične stranke,
h j	politični	praksi do-
1 jo vedno po vzorcu načr-
jejo ea vojno, proglašajo najbolj nevaren revizionizem, zdržujejo napetost v našem mestu, da imajo tako lahko izgovore m opravičila za svoje gospodarje, da bi izvedli, kar je CLN predlagal leta l§kh, t. j. anglo-ameriško vojaško okupacijo za deset ali dvajset let.
Stranke bivšega CLN-a so do sedaj vodile politiko «po-žganega ozemlja* glede bivšega področja B Tržaškega ozemlja, Ki je pod jugoslovansko zasedbo. S tem hočtjo dokazati, da je na področju B Tržaškega ozemlja pod jugoslovansko zasedbo nemogoče delovanje kakršnega koli političnega gibanja, ki «i komunistično. Zaito so se držali načela, da ne ustanovijo tam nobene lastne organizacije in so hkrati sistematično pošiljali v svet obtožbo, da vlada tam teror in totalitarizem. S tem djohamijejo svojo odvisnost od delovanja imperialistov vsega sveta, ki skušajo dokazati, da so vse države ljudske demokracije v oblasti najbolj krute diktature spričo katere — kakor piše nekfi nnani tržaški fašistični list — je bila Hitlerjeva diktatura le igra. Stranke bivšega CLN, ki so že v daljnem letu 19 M — po trditvah znanega predstavnika akcijske stranke — pozivali italijansko vlado, nnj se sporazume z Angloameričani, da se zagotovi vojaška okupacija Julijske krajine za dobo, ki naj bi šla od deset do dvajset let, niso mogle drugače nego postati aktivni člani široke protUjudske fronte, ki pod vodstvom Trumana in Vatikana napenja vse sile, da bi zavrla naraščajoče gibanje svetovnih demokratičnih sil.
Kakor De Gasperi, ko izroča Italijo imperializmu m bljuva klevete na italijanske komuniste ter jih obtožuje, da so v službi tujca, ali kakor pripravlja Schumacher pretvorbo Nemčije v kolonijo in hkrati obtožuje komuniste t?r enotno socialistično stranko, da se borijo za zasužnjenje Nemčije, ali kakor se rasni Gruberji in Figli trudijo, da bi napravili iz Avstrije sklep v ustvarjajočem se sanitarnem pasu okrog vzhodne Evrope s tem da vzbuja fašistične tendence, ali kakor Schuman, Blum, Jouhaux obtožujejo francoske komuniste, da so agenti Moskve, med tem ko prodajajo Francijo amglo-a-meriškemu imperializmu, da ne govorimo o Bevinu in njegovih sodelavcih ter vseh drugih politikantih sveta, ki se požvižgajo na svoje ljudstvo, na njegovo neodvisnost, na njogovo svobodo in ga proda-
eadostijo tej svoji funkciji, se te stranke vežejo na razMč-ne ideologije. To zakrinkova-nje reakcije v socialiste, akcijske republikance itd. je bila do danes težka ovira za razčiščenje idej javnosti, če k temu dodamo polemike izključno na papirju med tistimi, ki še večajo zmedo, kakor tudi ustanovitev na papirju raznih front levice.
(Se nadaljuje)
Nova konopljarna v Zadra
Nova predilnica ln konopljarna v Zadru, ki bo začela kmalu obratovati, bo delala v zvezi s tovarno ribiških mrež, vrvi in motvozov. To bo eden največjih Industrijskih obratov v Zadru.
Zaščita gozdov pred požari V LR Hrvatski
Lani so storili v LR Hrvatski Številne ukrepe za zaščito gozdov pred požari. Vsako leto požari uničijo na tisoče kubičnih metrov lesa in povzročijo milijonsko škodo. Da bodo laže zatirali ln preprečevali poaire, so začeli postavljati gozdne opazovalnice, visoke stolpe na primernih krajih, tako da imajo pregled nad večjo gozdno površina Letos bodo zgradili 50 takšnih opazoval« oic. Odobreni so krediti za razne ukrepe za zaščito gozdov.
Osušil »e je mestni tlak. Drobn«, nevidne deževne kapljice, ki so se nabrale na straneh in napuščih oglatih palač, po asfaltnih hodnikih in kamnitih stopniščih so izhlapele. Izginile so v nič. Za seboj ntso pustile ni kakih sledov In tako se je mogla sončna svetloba razliti nad mestom lit njegovo okolloo. Btm od pomolov prinašajo vlažni vetrovi duh morska soli ln vabijo ribiča na odprto gladino.
Mestne vrtove je napolnila otročad, po uhojenih stezicah bolniinio in sanatorijev se sprehajajo okrevajoči bolniki, pijtjo zdravje, ki ga seje sončna toplota in otipavajo z izžetimi prsti brsteče odrastke španskega bezga.
V rebreh nad okoliškimi naselji se }e zganilo pod zapuščeno brajdo. Žilava roka sega po trtlšču, veže, sadi in ovija cepiče. V dolini pod Borštom je stkala toplota rahlo meglico nad aorano njivo, nedoraslo dekletov poganja zdaj proti domu upehana klapouha voliča.
Tam ob zalivu pa samevajo mrhe livarne. Brez haska rjavijo ogromne kovinske naprave in očrneli dimniki štrlijo t> nebo kakor preteči klioajl. Ugasnil je nenehni ogenj v razbeljenih plavžih in z njim nada enih, ki so »i ob tekoči lavini sluHH vsakdanji kruh. Samevajo velikanska skladišča v pristanišču, tiha in prizna, negibni stoje upognjeni želism žerjavi in čalMjo na množice ljudi, ki s rokami v ž~pih in tesnobo v prsih postajajo po pomolih, tavajo px)■ mestnih ulioah Ur sanjarijo o delu in zaslužku.
Pod Katinaro je ozelenela ravnica in rumeni cvetovi so okrasili nrisejno ledino. Nad Boljunctm je bogato vzcvetelo drevo.
Dne 13. preteklega meseca so se ztoraH predstavniki slovenskega zadružništva v Ljubljani ter pretresali organizacijo zadružništva gl# d e na novi gospodarski položaj. ki Je nastal v državi v zvezi x razvojem petletke in potreb, ki so se pokazale s tem v zvezi.
Zadružniki so utemeljili spremembe reorganizacije v zvezi z novim načinom preskrbovanja delovnega ljudstva mest in vasi. Zato je potrebna decentralizacija večjih zadrug in ustanovitev kmetijskih zadrug.
Ta reorganizacija se mora Izvršiti v najkrajšem času. Ravno tako se morajo takoj, v kolikor je potrebno, vzgojiti novi zadružni kadri, predvsem knjigovodje ln upravno osebje.
V to svrho se vršijo posvetovanja med vsemi zadružnimi odbori, na katerih se obravnavajo ta vprašanja v zvezi z novo trgovinsko politiko, o čemur se s tiskom ln zborovanji obveščajo tudi široke ljudske množice. Vsa notranja organizacija zadrug mora biti v skladu z novim načinom trgovanja.
Po vseh vaseh se vršijo priprave za gradnjo zadružnih domov, V kolikor niso isti že v gradnji. Posamezne vasi so si napovedale tekmovanje. Vse masovne organizacije, v kolikor niso na razpolago sredstva zadrugi vneto prispevajo na razne načine, bilo gmotno z zbiranjem prostovoljnih prispevkov bil« z zbiranjem posojil ali z udarniškim delom, da si agradijo čim preje svoj zadružni dom, ki bo odgovarjal vsem gospodarskim, socialnim in kulturnim potrebam kraja.
I Ameriki, deželi »demokracije" so črnci manjvredna rasa
DŽIM KROU, SUROVI ZAKON BREZPRAVNOSTI NA JUGU, IN -JAVNO MNENJE- NA SEVERU ZAPOVEDUJETA, DA SO ČRNCI MANJVREDNA RACA - ČRNCI NE SMEJO V -BELE CERKVE. IN BELCI NE SMEJO V .ČRNE CERKVE.. ČEPRAV PRH ADAJO ISTI VERI ALI SEKTI
Neke hladne decembrske noč; sem se pripeljal v Washington s svojim znancem. Močno je snežilo, vmes pa Je padai dež. Ko so potniki izstopili iz toplih vagonov, so takoj tekli do avtotakSijev, okoli katerih se je razvila prava borba.
Na taksije smo čakal-; v dolgih vrstah. Nedaleč od mene je stala neka črnka. V naročju je držala eno in pol leta starega otroka. Ko se je taksi ustavil, je stekla do njega, vendar pa n; mogla vstopiti. Vrnila se je v vrsto.
Avtomobili so prihajali in odvažali Uudi. Vrsta se :e manjšala. Kadar je hotela vstopiti črnka, se je morala vedno vrniti y vrsto.
Končno je prišla vrsta na nas. Črnka je ponovno poskušala vstopiti. Takoj ko je šofer zagledal črno glavo, ec je grobo zadrl:
«Ni mogoče.*
?*rfa*i»fow in to glede •Ifceon kakor. tudi glede Trža-rn0 0	da	ne	govori-
ter0 n}lflovi ideologiji, na ko-fcj j je naslanjal fašizem, p<j,ja -.Pfii0 privedel do pro-ljaj0' f Mkšni meri predstav-per;„, stranke krajevno im-tendence, mm .„^kazuje njihovo vojno Žanje	izziinUno	zadr-
n<ueo’	°nenvogoča ureditev
frio;CrY) %'naja v interesu de-°lJe m miru mo svetu.
»tr*9.	Politično delovanje
^ni*Tega CLN'a j® as*
delovanja imperia-iejf)	vsem svetu. Ne delu-
aarriP kot MHtuvni del 'ivnizl',. QtHjudske fronte v da na
ha, fa , Tržaškega ozem-*a*edhae jPOd jugoslovansko ^rhvnb k°r tudi v vseh vl'Wa	[udsk9 demokracije
fr* vrti J j kruti teror, pač. ^hih	Pravo funkcijo izzi-
“Ventov 4 tem da delu-
jajo ameriškemu imperializmu, tako se razni Bartoliji, Puecherji, Paladmi, da ne govorimo o drugih, z vsemi štirimi trudijo, da bi izročili tržaško ljudstvo z zvezanimi rokami in nogami anglo-ame-riškim imperialistom in da bi iz Trsta, napravili vojaško oporišče, nov Singapur, in hkrati kričijo: tkomunisti, Slovansko-italijansko antifašistična Unija, so prodanci, so agenti slovanskega imperializma in druge stvari te vrste.
Funkcija, ki jo vršijo stranke bivšega CLN-a, ima razen mednarodnega značaja korakati skupno z imperializmom v poizkusu, da se tu obdržijo okupacijske čete, tudi notranjo funlccijo, to je ohraniti razdor v delavskem razredu, ščuvati, hujskati na narodnostno tnržnjo, ovirati kolikor mogoče utrditev ljudske fronte. In ravno zato, da bolje
Moj prijatelj je pristavil: «Zakaj?»
Šofer ga je začudeno pogledal
in odgovoril:
«Crnka.»
«ln kaj zato», ie odvrnU moj prijatelj ter ji ponudil prostor v avtomob iu.
Prijatelj se Je pričel z njo pogovarjati. Sprva bojazljivo, potem pa vedno odkriteje nema ;'e pričela pripovedovati o ponižanjih, ki jih dnevno doživlja.
«K;e Je vaš mož?»
«Na Japonskem.*
«Na Japonskem?*
«Da, na Japonskem, v vojski,* Je odgovorila. «Trl leta se je boril na Pacifjku, sedaj pa Je y okupacijski vojski*
Ko je črnka izstopila, sem vprašal prijatelja, zakaj so tako grdo ravnali a njo. Ogorčen mi je odgovoril:
«Džim Krou.*
Džim Krou!
Nihče ne vt, oq kje izvira to strašno, pošastno ime. Vendar pa ga v Ameriki vsak pozna. Strašni duh Džim Kroua se čuti povsod
in na vsakem koraku: na «svo-bodnem* Severu, na farmarskem Zapadu, na sončnem Daljnjem zapadu in na Jugu, predvsem na Jugu.
Na Jugu je Džim Krou — zar koni Pisan; zakon, ki velja v celem nizu držav. Ta zakon pa odkrito pove, da 60 črnci manjvredna rasa ter da ae ne smejo mešati z belci.
Zaradi tet rasnih Džim Krou zakonov, se črnci ne smejo družiti z belci, otroci črncev ne smejo obiskovati šolo z belimi otroki, bolniki ne smejo v isto bolnico, kjer so beli bolniki. Tudi voziti se ne smejo skupaj. V vlakih so posebni vagoni, v tramvajih in avtobusih posebni oddelki za črnce. Prav tako imajo belci svoje, čmci svoje cerkve. Crpec ne more v «belo cerkev*, belec v «črno cerkev*, pa čeprav pripadajo iaU veri alj sekti.
Tudi v restavracije ne morejo belci in črnci skupno. Vedno mi bo ostal y spominu primer, ki se ml Je dogodil v Severni Karolini, kjer Je v tobačni tvornlci v Win-aton Silem zaposlenih na desetti-soče črncev. Črnci so $e kljub policijskemu terorju združ.li v sindikatih z belci ia vodijo skupaj borbo. Spoznal sem se z en.m izmed voditeljev te sindikalne organizacij«, ki je črnec. Tom mu Je bilo ime. B.l Je močan, ogromen človek, neobičajno miren in resen. Na prvi pogled skoraj preresen. (Pozneje sem izvedel za vzrok njegov« resnosti: še ko j« bil otrok, so mu člani Ku Klux Klana ubili očeta).
Tom mi Je na široko opisoval položaj črncev, predvsem delavcev črncev, o beli cvišjl vrednosti* in o borbi za združitev belih ln črnih dclavcev. Nato ml je pričel spraševati o Titu, o partizanski borbi ln o izgradnji nove Jugoslavije. Ko sem mu pripovedoval, so mu žarele oči od navdušenja.
Spoprijateljila sva ge ter se počutila kot dva stara, stara tovariša Nekoč sem pozabil, da smo v »demokratični* Ameriki ter ga povabil na večerjo.
»Zelo rad», je pristavil Tom, potem pa se Je zdrznil
«KJe?»
«Bova že našla kakšno restavracijo,* sem mu odgovoril.
«Hm», se je prisiljeno nasmejal, »nemogoče*.
«Zakaj?»
♦Džim Krou*.
V severnih in zapadnih drža-vab Džim Krou ni pisan zakon, vendar pa je življenjska praksa, življenjski zakon. Tukaj zakon ne prepoveduje črncem obiskovati ♦belih* šol, vendar pa v največ šol od ljudskih do univerze črnci ne morejo zahajati. Tudi ne prepoveduje črncem dostop v restavracije, vendar pa je malo restavracij, kjer bodo pustili v njo črnca. Kako daleč gre to ponižanje, se v.d: iz dogodka ko njujorški hotelj niso hoteli dati sob črnim delegatom azijskih držav, ko Je b lo zasedanje Združenih narodov v New Torku.
Kar črncem ne prepoveduje zakon, jim prepoveduje »javno mnenje*. Tako so s vseh mestih Am«rike posebn« mestne četrti za črnce.
»Javno mnenje* pa na vse na-din« vzdržujejo reakcionarni krogi Amerike, s kakšno strogostjo se izvaja ta nepisan zakon Džim Kroua * Ameriki, nam najbolj
pričajo črnska geta. To so najslabši mestni okraji, kjer največkrat ni ne vode, ne elektrike, n« kanalizacije. Črnci morajo tukaj stanovati, ker drugje ne dobijo stanovanja.
Po službenih podatkih dve tretjini črnskih stanovanj nimajo vode in 57 odstotkov elektrike. Samo na Jugu pa je še slabše, kajti 70 odstotkov stanovanj črncev je brez vode in elektrike.
Taka Sta pisan zakon Džim Kroua na Jugu -n »javno mnenje* na Severu ustvarila črnska geta, kjer se duši na milijone čr-r.ih ameriških državljanov. Zaradi teh 6ianovan;sk h pogojev je umrljivost črncev 71 odstotkov večja od belcev. Cmec umre 10 let prej od belca, črnska žena pa 12 let prej. U nrljivost novorojenčkov pa je Ui odstotkov večja od belih.
A
Džim Krou vlada tud; na področju kulturno prosvetnega življenja Amerike. Amer.ški vladajoči krogi nočejo, da bi črnci lahko pristopili h kulturnemu življenju. Najlepše nam o tem govorijo števila o šolah. Iz teh podatkov se vidi, da ;e leta 1943-44 potrošila država za belega dijaka povprečno po 80 dolarjev, za dijaka črnca pa po 30 dolarjev. Tudi učitelji črnci so slabše plačani kot učitelji belci.
S šolskimi poslopji Je ie slabše. «Bele» šole so moderne, iepe, hi-g.enske z vrtov; ln igrišči «Cme» šole so bedne, umazane, mračne In zapuščene koče. To zaradi tt-ga, ker »javno mnenje* smatra otroke črncev za manjvredna bitja, ki nimajo enakih pravic kot beli otroci. V državi Missisipi je samo 40 odstotkov »črnih* šol, v Alaban; pa samo 86 odstotkov. Drug; otroci morajo hoditi v šole v privatnih hišah.
Na Severu in Zapadu zakon ne prepoveduj« črncem dostopa na višje šole. Vendar pa morajo črn-C' napraviti še posebni Izpit, kjer skoraj vsi padejo. Tako se praktično onemogočuje dostop črncev na univerzo.
Kadar pa čm«c kljub vsem tem zakonom Džim Kroua uspe, mu »Javno mnenje* na vsakem koraku ovira pot do uspeha. Ena izmed najboljših pianistk Amerike Haisel Scot, žena narodnega poslanca, izvoljenega v Harlemu Heise; Scota, ni mogla v glavnem mestu ZDA Washingtonu prirediti koncerta, ker ga ni dovolilo »javno
mnenje*, oziroma organizacija
«Hčerke amžHške revolucije*.
Drugi je primer najbolj popularnega pevca Amerike Paula Robinsona. V Evropi in drugih izvenamerlških državah, posebno v Sovjetski zvezi je doživel o-gromne uspehe, ter je pri ameriških množicah :zredno priljubljen. Zelo ga imajo radi predvsem delavci, med katere Paul često zahaja in prireja koncerte za časa stavk ter Jih bedri v borbi. Vendar pa ta pevec često ne more inastopitl v Ameriki, ker je črnec.
UsOda teh dveh velikih umetnikov spremlja tudi vse črnce umetnike, književnike in ostale kulturne delavce v Ameriki.
SIME BALEN
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
u SEMEČIJE
MAŠERI
Vsem Benečanom dobro znani komandant trikoloristov France-sco Slunder je dobil 500 lir nar grade, ker je ustavil Paskvala Blrtlfca in Se dva druga tovariša iz Čedada, ki so šil po svojih opravkih po vaseh. Sedaj je vsem j.Esno, »skaj s tako vnemo to-Jovaj Slunder vrši svojo zločinsko službo in da ima pogum, ker stoje za njim močne osebnosti, ki ga bodo v vsakem primeru zagovarjale, 'e bi se mu moralo kaj neprijetnega pripetiti.
ZAPOTOK - ERBECE
NaSj vasi je obiskal pokrajinski zdravnik Iz Vidma, da bi pregledal studenec, od koder nameravamo zgraditi vodovod za obe vasi. Vodovod nam Je nujno potreben in.nimamo v bližini vode, razen lz prej grenjenega studenca, katerega se ze iz davnih časov poslužujemo. Zdravnik je pa ugotovil, da voda ni dobra in da ne more odobriti načrta za napeljavo vode. Ljudje so nad salomonsko razsodbo zdravnika nejevoljni, saj bi se lahko postavil čistilnik.
Tudi nek! drugi zdravnik Je dejal, da ne more spremeniti sklepa pokrajinskega zdravnika. Zdi se pa, da je gospoda nasprotna, da b» dobili vodovod, ker gre za slovenske vasi. Mi smo se posluževali stoletja vode ravno iz tistega studenca, pa se ni nikdo dosedaj zastrupi.
(Po Soči)
ZASEDANJE ČEŠKOSLOVAŠKEGA PARLAMENTA. NA MIZI PRED SEDEŽEM UMRLEGA ZUNANJEGA MINISTRA. MASA-RYKA LEZI ŠOPEK CVETIC.
V FRANCOVI ŠPANIJI SO POLTCTJSKE PREISKAVE DELAVCEV NA DNEVNEM REDU. KLJUB VSEMU TERORJU PA FRANCO NE MORE ZATRETI SVOBODOLJUBNIH IDEJ S PAN Sl< E/GA DEMOKRATIČNEGA LJUDSTVA, KI SE ODLOČNO IN HRABRO BORI PROTI FASISTICNEMU DIKTATORJU.
Zakaj smo desničarji?
V kameni dobi )• bilo Tei levičarjev kot desničarjev • Desna roka le mo. čne ia ob leve in leva noga močnejša od desne - Asimetrija je močnej-ia pri ženskah kot pri molkih
Vprašanji, zakaj imajo ljudje belje razvito i» spretnejšo desno roko, zakaj so z drugimi bt st dami desničarji, bi lahko postavili takole: zakaj so ljudje po večini desničarjit Mtd nami so tud i levičarji — na vsakih sto ljudi jih je štiri ali p*t, M se v glavnem poslužujejo leve rokt. Prav zaradi tega. majhnega števila levičarjev pa so oni »nenormalni», desničarji pa *ncrmalni*.
To sorazmerja — pet od sto — med levičarji in desničarji pa velja v glavnem samo v civiliziranih krajih, kjer pismenost koristi desničarjem. Med primitivnimi narodi je odstotek veliko večji. To dejstvo lahko tolmačimo tako, da je tudi pr i ni s večje število rojenih levičarjev, ki pa so zaradi vzgoje pričeli rabiti bolj desno roko, Zanimitx) je, da so pri izkopavanju grobov iz kamene dobe Ugotovili, da jt bilo več levičarjev kot desničarjev.
Bilo je tudi mnogo umetnikov, ki so delali samo * levo roka, ali v pretežni večini, tako n. pr. Leonardo da Vinci. Levičarji »o /udi mnogi odločni športniki kot evropski prvak v tenisu C-.hoslo-vak Drobny in jugoslovanski teniški igraleo Palada. Veliko število ijiidl je tudi tekih, ki nl.ro ne levičarji ne desničarji ter imajo obe roki enako spretni in sposobni. V velikih primerih so K1 levičarji vzgoji ni u desničarje. Vendar pa pri vseh kvalitetnih in zapletenih del.h pokličejo »na pomoč* levo roko.
Znanstveniki so prepričani, da je bilo v prejšnjih časih več levičarjev kot desničarjev.
Zanimivo je »vprašanja* leve in desne roke pri opicah. Opioa, ki jt> po svojem razvoju naj-bližja človeku — šimpanz — je levičar, prav tabo tu.di gorila. Orangutan in gibon, ki sta po razvojni lesttHoi bolj oddaljeni, eta desničarja,
V razglabljanju, zakaj smo po velik i večini desničarji, se moramo usfSuifi še pri sorodnem vpra-ianjiK C« fca hitro poaMamo
človekovo telo — tudi skelet — »e nam zdi, da sta desna in Uva roka ter desna m leva noga enaki. To pa ni točno. Deanu roka
je pri 90 odstotkov ljudi močnejša od leve. Baš obratno je pri nogah, vendar no v tem razmerju. V SO odstotkov primerov je leva noga močnejša od desne. To je potrjeno pri današnjem človeku kakor tudi v starih grobniesh.
Večja razvitost desne roke je nedvomno v ozki zvezi z njeno večjo rabo. Pr i tem sta dve hipoteki in sioer, da smo desničarji, ker imamo močnejšo desno roko, ali pa, ker desno roko več rabimo. Obe hipotezi razjasnuje stara teorija, češ da je leva polovica mozga bolje hranjena in oskrbovana s krvjo. Dejstvo je, da je preliv krvi močnejši na Zevi strani mozga — aorte ležijo na levi strani in donašajo več krvi. Enako ima tudi Jeva žila od-vodnica na vrfttu večjo prepustno moč od desne ter lahko v istem času prepusti trikrat več krvi. Centri, ki vodijo delo desnih organov, ležijo na levi strani mozga — znano je, da je naš živčni sistrm križan. To naj fti Ul najenostavnejši In najbolj logičen razlog, zakaj inkliniramo na desničarstvo^ Močnejši in ini-ciativnejši centri leve strani mozga gibajo desno roko. Leva noga pa j. v ritmični zvezi z desno roko.
Ta teorija je veljala do Uta IStS, ko je sovjetski učenjak Astv'caturov iznesel nove misli o asimetriji in o pretežni uporabi desne roke. Hjogova teorija je baš obratna in to je, da je pretežno delo desne roke vplivalo na močnejši razvoj leve strani moztta. Cio V k dela z rokt mi vsa težka dela. V pradavnini, ko je bil vfwin na borbo za obstanek, si je često ranil roho. Leva reka pa jt mnogo bolj povezana z živčnim sistemom na sroe in notranje organe. Prav to živčno povetanost pa je Astvacaturov odlično obdelal. Človek j? bil tako od prvotn.9 rabe leve roke prisUsen, da >» čuva.
Svoboda terorja
v Španiji
PRIMORSKI DNEVNIK
_ 4 —
21. marca 1948
1140-Iž JE TKI C A. JROJSTVA
tržaškega ljudskega pisatelja
Godina slovenski izraz. Tako imamo Carbolo (Cbiarbola), Radin (Chiadino) itd.j če naj ne omenimo vsa domača krajevna
JOSIPA GODINE TRDELSKEGA
'.mena na Vrdeli, ki so se vendar bolj ohranila:	Ograd,	zgoraj
Krajnikov, v Beščekovcu, pod Grižo, nad Civraniščem itd. Prepisali bomo samo en odstavek, k' pravi, kako se italijanski govoreče mesto zmeraj bolj širi na škodo slovenskih kmetov, katerim se tla ožijo: »Okolica s« za njene prebivalce (kmete) čedalje bolj krči in obenem tudi ubo-
20. marca, 1808 se je rodil na Vrdeli, ki je bila tedaj skromna vasica zunaj mesta, Josip Godina. Ne vem, ali so »e ljudje iz tega našega predmestja spomnili te obletnice. Prav pa bi bilo, da bi letos, in čeprav na skromen nar čin, počastili spomin svojega ožjega rojaka. Res, Josip Godina ni bil velik pisatelj, njegovega imena ni najti v slovstvenih zgodovinah — vendar z njim se eače-nja slovenska publicistika ter slovensko časnikarstvo v našem mestu! In to ni majhna zasluga. Pa naj si ‘ho tudi res, da so imeli tisti naši prvi časniki kratko življenje, naj bo še to res, da Je vse mogočno prerasla klena «Edi-
ki štropota pod cestnim tlakom. Ob Godlnovem opisovanju pa nar ša domišljija odstranjuje poslopja, niza »pet male zelene četve-fokote njivic cfb bregove — in Trst je ponovDo skrčeno naselje. Naš; kmetje gojijo radič in solato vse ob n j tui, v njem. Na koncu današnjega Akvedota je še domača «Bajta», Boschetto pa je «Far-ned», gozd, v katerem je pasel mali Jožek Godina z vrdelsklmi pastirji krave..	*
Toda Jožek je že kot deček občutil, kako nedopustna je ,blla krivica, ki se je godila življu tržaške okolioe, učil bi se branja — pa ol bilo knjig; šel bi v solo — pa ni bilo šol! In tako se je
govor o bdj važnih dosedanjih iznajdbah in posebno o strojih ali mašinah, o železnioah in telegrafiji kot obrodkih čudodelne moči človeškega duha».
Ob tej knjigi moramo poudariti dvoje: prvič, da je Godina pravilno pojmoval, kje In kako naj se začne izobrazba ljudstva; in drugič, da že v naslovu poudarja, kako neverjetna je sila človeškega razuma. Zal, nam je njegova slovenščina premnogo-krat kamen na želodcu, toda tu in tam vendar v oklepaju po domače jolmači apokaliptične izraze, ki jih je izdelal v svoji delavnici! Opaziti je, vseskozi v njegovem delu, kako mu, je !m-poniral Kcseski.
\	■■•m--.-
' -S ^ 'C' ...............................
NAČRT TR2ASKE LUKE V LETU 1S70
n ost*. Josip Godina, finančni komisar prvega razreda v pokoju, zasluži vse naše priznanje za bi-strovidnost, za vztrajnost, da, trdovratnost, s katero je pričel publicistično delo pri nas.
Njegovi spisi niso dandanes niti vsebinsko niti jezikovno pomembni. Ne sme pa ostat; nepoznan človek, kateremu je bilo tako ž:vo pri srcu, da se dcirači ljudje bolj in bolj izobrazijo; pisatelj, ki je spisal, založil, prodajal knj.žice in knjCge, da zaostale okoličane pouči o vsem, kar mofajo kulturno zreli ljudje vedeti.
Vsak pisatelj, pa naj si bo še tako skromen in pre;\ast, uresni-č, s svojim delom, jo reši pozabe, neko določeno svojskost časa, v katerem ž.vl. Tako se v Godino-vih publikacijah zrcali naša zgodovinska danost, neša kulturna raven, tu ob morju, nekako do EJ let prejšnjega stoletja. Godina je preprost, domač, prevečkrat naiven, samouk: vse kakor njegovi okoličani, ljudstvo brez šol, ljudje, ki so drug drugega učili 61-tanja. Starejši brat mlajšega brata, zidar Mažiie vaške otročaje v utici, ob nedeljah po maši... O vsem tem govori njegov življenjepis, na vse to ne poaabi opozoriti tudi tedaj, ko morda tolmač,, kako važna je iznajdba parnega kotla in torzo Java in šlv*ln««a stroja- Njegove knjige niso nikdar docela znanstvene, zmeraj, naj govori o zgodovini starih Slovanov, ali o steklu, ali še o slovenskih imenih v Trstu, ne more mimo, ne da bi pristavil dogodek jz svojega življenja, sličico iz domače folkloristike.
Kakor dobri ded se nam zdi; kakor modri nono, ki pripoveduje pravljico. Toda ta pravljica je vsem znano vsakdanje življenje. In bolj kot njegovo znanstveno tipanje nem je prav tole življenje naših ljudi drago. Tako zvemo pri Godini za pehanje naših okoličanov za vsakdanji kruh, za
Ul)!?,:	^
JOSIP GODINA VRDELSKI
njih borbo z mestom, ki se zmeraj bolj šoplrC m žre mandrijer-ska polja in njlv.ee. In še o okoli-čankah, ki perejo perilo tržaški gospodi, zato da pridejo do zaslužka. Perice so, in ob bregovih tržaških potokov se razlega njih petje.
Godina Je z marljivo natančnostjo opisal vse to, povedal o naših potokih še in še, ko da je slutil, kako bodo nekoč njegovi rojaki ■ prerojeno zavestjo tipali nazaj v preteklost, za zgodovino svojih dedov. Zeto nam z ljubeznijo govori o vsem: o potoku, ki Je tekel 2 Vrdele dn kateremu Je bilo ime vStarobrf ški potoka, o potoku, ki je tekel z Rccola ,n kstereirvu so rek'.i «Kijuo». In kako sta se oba združevala na Volti di Chiozza, tam nekje, kjer je imel svojo palačo slovenski kapitalist Kallsterl In, kako sta potem sla do morja. Ob sedanji ulici Battlstl so torej tedaj bile njivice! Pod Carduccl-jevo ulico je moči še sedaj v dnevih velikega deževja slišati vodo,
godilo, da Je nekega dne mali Godina nalovil senic, ko je pasel kravo v farneiu, jih dal v kletko in jo mahnil v Trst. Zato, da jih proda in si kupi v starem mestu knjigo! Na Korzu pa Je mali Slovenček v dolgih mandri-Jerskih hlačah obstal pred napisom; ni mogel kaj, da ne bi poizkušal prebrati črke na napisu! Tedaj se je ob njem strnila trža-' ška mularija in odprla vratca kletke, da so senice sfrčale!
Tako, vse skozi pestro in privlačno je njegovo pripovedovanje. In z napeto pozornostjo mu sledimo skozi vsa leta njegovega dolgega življenja: kako se je šolal v Trstu, Kopru, Gorici, Ljubljani, kjer je bil učenec Matije Copa. Nato na Dunaju, kjer se Je spoznal z cašiml najbolj vidn tri kulturnimi delavci. In, kako je služboval v različnih mestih; kako je končno ostal v »vejem Trstu, kjer s* Je ves posvetil delu za slovenstvo.
IL
Trst je imel tedaj že Svoje Slavljansko društvo in Godina je leta 1853 priredil za Slavjansko društvo koledarček. Bolj pereče vprašanje pa je bilo za tržaške Slovence, katere je revolucionarne leto 1848 tudi razgibalo — vprašanje njihovega časopsjal In leta 1866 je začel Josip Godina skupno z bivšim vrdelskim učiteljem Ivanom Pijanem izdajati prvi slovenski časnik, ki Je izšel pod imenem:	»Ilirski Primor-
jan». List je izhajal dvakrat na medeč in je bil »podučiven, omi-kaven in kratkočasen list*. Ilirski Prlmorjan j« kasneje postal tednik, Pijan in Cegnar sta m# spremenila ime, živel Je do konca 1869 leta. Godina pa je še 1866, takoj za Ilirskim Prlmorjenom, začel Izdajati drug! list z malce čudaškim, toda za Godino, kateremu je bilo pri srcu delo za pri-proste ljudi, značilnim imenom «TfSaški Ljudomll*. List Je že konec leta usahnil, toda neutrudni Godina se je tedej lotil pisanja ter iadajanja mesečnika. Ime Je bilo spet simbolično izbrano: »Pod lipo*. Kakor »tari Slovani nekdaj, tako je hotel Godina, naj se tržiškl Slovenci zberejo rpod lipo*.
Tržaška publicistika je tako napravila svoje prve korake; takoj za Godino Je izšel Martelancev političen list »Jadranska Zarja*, nato Vekoslava Reiča leposlovni almanah »Pomladansko cvetje*; leta 1869 pa je tudi izšla manj znana Raičeva brošura »Potrebe delavcev društva za Slovence v Trstu*. To zanimivo knjižico Je Raič napisal o priliki ustanovitve prvega slovenskega delavskega društva «Cbela», kateremu Je bil predsednik Pran Cegnar, tajnik pa V. Raič.
Omenili smo te publikacije, ne tole ko zaradi tega, da bi imeli kolikor toliko popoln seznam tedanjih naših listov in brošur, temveč zato, da bi postavili Josipa Godino v zgodovinski okvir, v katerem se je udejstoval. Iz Go.ll-novlh spisov vemo, da ga Je P. Cegnar in baje ves krog njegovih sodelavcev, ki so bili od leta 1876 dalje zbrani ob Edinosti, krčevito na na dal.
Naj si bo kakor že Godini gre zasluga, da se Je tako žilavo lotil pisinja za ljudstvo Številne so brošurice, študije in knjige, ki jih Je izdal. Ne bomo vseh našteva.!, naj zabeležimo tiste, ki se nam zde bo!j važne. Leta 1873 je izdal knjižico »Izvirek premožnost!*, katero Je povzel po angleški knjigi »Self-help*.
Zatem je napkal »Kratek pregled vesoljnega »veta, posebno naš» zemlje. «Po*em »pet brošu-rlco, ki Ima prav po Godi novsko razvlečen naslov: »Kratek raz-
V tej knjižici govori o steklu o urah, magnetu, daljnogledih, fladkorju, parnem stroju, brzo-javu. Zanimivo je, da se v svojih razlagah poslužuje antične forme diakga. Kjer ee m« zdi važno, podrobno opiše delovanje kakega »troja. Navedli bomo kot primer opds šivalnega »troja: »Dftneš na določeno mesto nit (konec) in vrtiš z nogo napravljeno kolesje, da spraviš v delavnost spredaj pokonci stoječo in dol obrnjeno iglo, ki vleče k sebi omJnjeno nit in zbada spedaj podstavljeno nit — in šiva Spredaj stoječa oseba nejma pri tem drugega dela kakor vrtenje in pa dajanje, tako rekoč, hrane igli, držeč v primernem redu tkanino.*
Ne moremo si misliti, koliko je okoličan, ki ni še videl šival-
nega stroja, vso to podrobno in zamotano razlago tudi razumel! Da se je pa Godina lotil te težke n a lege, ustvariti slovensko poljudno znanstveno knjižnico tržaškim ljudem — to mu moramo vsekakor šteti v eno njegovih nojvečjih zaslug.
1870 pa je v 482 strani obsegajoči knjigi prvič pisal v slovenskem jeziku zgodovino Trsta! Knjiga ima naslov: »Opis in zgodovina Tersta in njegove okolice — pa še marsikaj druzega o slavjanskih zadevah.* Kulturni zgodovinar, ki z bistrim očesom zasl? duje- Godinovo delo, mora priznati, ^a je imel mož poseben cut za pravo postavljanje problemov. Omsnili smo že naslov njegove knjižice z znanstveno vsebino; ob tej zgodovini Trsta je spet poudariti, kako Godina že v naslovu združuje zgodovino tržaškega mesta in njegovega življa s preteklostjo slovanskega vzhoda. Njegova knjiga je marsikje znanstveno pomanjkljivo, tu in tam naivna, nemetodično zgrajena — toda v nji so tudi v obilici humor, pikra ironija (še posebej ko pravi o italijanskih prenapčtežlh, k; se hvalijo, da so «Romani di puro sangue!*), predvsem pa silna ljubezen za vse, kar je pri nas slovenskega.
Morda je ‘kdaj preveč vnet, in tedaj se ne zna izogniti že ome-rjeni naivnosti, vendar, kako domač nam postane Trst, ko nam ga Godina res krčevito podrobno opiše. Pravi nekje: po navadt imajo ljudje, ki pridejo v tuja mesto nekakega cicercna, to j« tolmača, ki jim razlaga nepoznane zanimivosti. Človek ga mera plačati, potem pa si vendar ni gotov, koliko neslanosti mu je natvezel. Tako nekako je s tolmači, ki pišejo tržaško zgodovino v italijanskem iredentističnem neznanstvenem duhu! Zato bo on, Godina, napisal tržaškim Slovencem zgodovino njihovega obmorskega mesta! Trst nam poslane domač, smo rekli; da, ker za vsa krajevna imena, ki nam sedaj skoraj niso poznana drugače kot v italijanski obliki, ima
ža po tem, da meščani, ki so tako rekoč, pozobali že zdavnej cfcedv« jako rodovitni Carboll, in pa velik del Sv. Marije Magdalene dolenje, Rocola, Kadma Vrdele, Kolonje, Skorklje, Rojana in Grete...* (str. 104).
Posebno piker in zbadljiv je, ko s3 leti dr. Kandlerja, katerega zasleduje kerak za kerakom, ko skuša s peznano alkimijo pretopiti slovensko imenoslovje. Preveč bi se razpisali, če bi beteli r.avesti vse žive sličice, vse skrite kotičke, v katere nas ume Godina popeljati, da zaslutimo pridih naše preteklosti! In kakor močna protiutež za vse to, kar smo izgubili, za vse, za kar smo bili po krivem prikrajšam, nam Godina obširno niza vso zemljepisno prostrano slovansko zemljo. Vso zgodovinsko bogato slovansko zgodovino,.
Res, Josip Godina ni nikak velik duih, nikak genij. Je pa pristen, naš tržaški človek, ki je slutil, kako pestro in vsestransko privlačno je zgodovinsko doživetje tega narodiča ribičev in vinogradnikov ob sinji obali. Živo je čutil, kako vse to kliče po oblikovalcu, po romanopiscu, zgodovinarju, komponistu. Vedel je, da niti od daleč n* temu kos — toda z vztrajno trmo se je spravil na delo. Zato, da se vsaj nakaže, kje je treba začeti. Zavedajoč se, da se kolo zgodovine rado cbrne, da to, kar je bilo prej spodaj, pride nekoč na površje — je pisal in beležil. Njegcve brošurice in knjige, ki so bibliofilska redkost, so za nas. njegove someščane, dragocenost. Brez njegovih knjig bi se ne mogli »prehoditi zdaj z našimi dedi po naših sončnih gričih, lesti z njimi zdolž Starobreškega potoka v mesto, poslušati naše prababice, ki nizke ob vodi perejo in prepevajo. Pojejo in bijejo s perilom ob pe .rilnike!
Zdaj drdra tramvaj tam, kjer Je tekel potok. Toda prav je kdaj pomisliti na dni, ki so bili. Naša dolžnost pa, biti hvaležni možu, ki nam je tako dragoceno dediščino spominov rešil, edini, izpod mogočnega kolesa zgodovine.
Neutemeljen
pred skakalnico v Planici
Preteklo nedeljo sta na mamut-8k; akalilničl k Plan cl dosegla
najdaljši skok na svetu Jugoslovan Janez Polda !n Švicar T»channen, .k,i »ta »koč,la 120 m Toda ti skok- verjetno ne bodo priznan; kot nov svetovni rekord kot tudi ni priznana Planiška, skakaln ca.
Norvežan S-gmund Ruud je X. 1939 izdal knjigo »Smuči ne orje-Jo po svetu*, v kateri blati Planiško skakalnico in vso Jugoslavijo, saj je ravno Jugoslav.ja z zgraditvijo te velike skakalnice odvzela Norvežanom prvenstva v skokih. Sgmund Ruud se je znrsel nad skakaln-co, češ da Je prenevarna. Toda jugoslovanski izvedenec Joso Goreč pravi med drugim: 2kmim:vo Je, da sta ee na skakalnioo v Villarsu, kjer je bil postavljen svetovni rekord v dolžini 86 m, upala samo dva človeka: Sigmund in Burger Ruud, nakar :o .e šv.carska smučarska zveza zaradi nevarnosti prepove dale.
Sigmund sicer napada Planico zgo.j iz ljubosumnosti do rekordov, dasi sta bila z bratom povsod, kjer se je dalo kaj doseči in imata v rokah svetovna in olimpijska prvenstva, postavljena celo v Planici. Zgrešila sta pač, da sta šla, ravno ko «e je postavljal rekord preko 100 —m — med gledalce. Avstrijci so prvi preskočili preko 100 m in zaradi tega sta brata Runda sadila svojo jezo in srd, kjer sta pač našla rodovitna tla. Omenit; je treba, da »e je skokov v Planici udeležilo 86 skakalcev iz 8 držav.
Sigmund Ruud je napisal L 1935 k »Leiptsiger Neueste Nach-rlchten*, da so Norvežani do tistega časa daleč prekašali ostale skakalce. Dalje razpravlja o skokih na velikih skakalnicah, kjeT Je treba posebne aerodinamične tehnike in kjer se zračno strujo v nasprotstvu £ starim slogom skakanja uporablja sedaj v lastno korist. Teoretiki so izračunali, da so mogoči skok. do 130 m.
Planica je pokazala, da Ima najlepše lastnosti in kakor on sam prav; »je bil polet na takšne razdalje razmeroma lahek. Želodec je deloval v redu. Višino pa smo občutili šele pred koncem, to je t.k pred doskokom. Ko bo aerodinamična oblika in tehn ka popolnoma izdelana, ne bo treba imeti pred. takšnimi poleti nobenega strahu; da celo nepopisen užitek bo za skakailca m krasen, nepozabljiv prizor za gledalca.
Ce b. Norvežan; opustili sabotažo Planiške skakalnice, bi brez dvoma še danes imeli oni vse rekorde. Tako pa jih od 13 rekor-
POGLED NA NAJVEČ JO SMUČARSKO SKAKALNICO NA SVETU
V PLANICI
dov imajo iamo 4, medtem ko jih imajo Srcdnje-evropejci kar 9.
Planica pa je šla svojo pot naprej kljub sabotažnim akcijam, prepoved.m :ti Od 75 skakalcev j.h je kar 12 preskočilo 100 m in več ter tako postavili 7 novJi svetovn.h rekordov. Toda Norvežanov v tej (lestvici ne najdemo in to je povsem njihova kr.vda. Saj pravi znan! svetovni prvak Norvežan Andersen med drug.m tudi: »Kal nam pomaga, če imamo od 10 kar 9 mest, medtem ko nimamo glavnega — prvega mesta.*
Pa poglejmo malo zgodovine
Planice. Prvič le zaslovela 1934
leta, ko Je bil postavljen svetovni rekord 93 m, ki se Ja nato iz leta v leto izboljševal, dokter ni leta 1941 dosegel Nemec Gehring skoka U8 m.
Jasno je, da ima Skakalnica ogromne dimenzije: tako je skakalec na startu 188 m visoko nad ravnino ali iztekom. Višina od mosta, kjer se skakalec odžene, pa do izteka znaša 115 m. 6ka-lealeo doseže na odrivnemi mostičku hitrost 90 km na uro. Kljub tem dimenzijam pa Je bilo v Planici od 362 smučarskih poletov *amo 37 padcev.
UIVOD
D. D.
UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOD — POSREDUJE VSE VRSTE POSLOV S TUZFMSTVOM IN INOZEMSTVOM
TRST« ul. Cicerone 8
TELEFON 80-00 - 29-306 • 56-38
PQOPOQPQOOOOOOOOOOOOOQ
POZOR!
POZOR!
KOMPLETNO SPALNICO
z vzmetmi in volnenimi žimnicami za lir 85.000, spalnico za eno osebo za lir 38.000, kuhinjo za 40.000, kuhalnike, šivalne stroje ter spalnico, razkošno s štiridelno omaro, zastore, pogrinjala in volnene žimnice prod.m zaradi odpotovanja.
Ulica Rafaello San zlo it. 20-1.
PREKRASNI
MODELI
Najmodernejši čevlji za otroke in odrasle
CENE ZMERNE.
TRGOVINA ČEVLJEV
GEC ALOJZIJ
TRST, UL. TRA I RIVI 2 (ROJAN)
liilerjewi zadnji dnevi
PAJDAŠI FAŠISTIČNEGA KOLOVODJE 50 SI USTVARJALI KARIERO S FANATIZMOM, LEDENO RAVNODUŠNOSTJO IN MREŽO INTRIG, VSI PA 50 5E MED SEBOJ STRASTNO SOVRAŽlU
Tedaj je napočil »a Himm-lerja trenutek,, da bt utrdil »voj položaj rajhsfirerja, Himmler m mogel dovoliti, da bi se pri njem, o njegovih lastnih vrstah, znova pojsvil nevaren tekmec. Himmlerju se je posrečilo strmoglaviti Strekkenbacha — Haidry-chovo kreaturo — in za šefa glavne uprave varnostne službe rajha je imenovsl Kaltenbrun-nerja (takrat šefa Sonderd.ensta tn Gestapa na Dunaju). V začetku je bil Kaltenbrunner poslušno Himmlerjevo orodje, kmalu pa ga je drugi val dvignil na površje.
Za Hitlerjevo naklonjenost so se zlasti potegovali Gobbels, Himmler en Bohrmann. Ribbtn-tropp je bil že zdavna odpadel, Goringa so bili tudi že potisnili v ozidje, njegov ugled se je silno zamajal, ko se je pokazala nesposobnost aviacija. Vsak izmed teh petih ljudi je- sovražil ostale in si prizadeval, da bi se s pomočjo neprestanih intrig povzpel nadnje. Ko je bil Himmler leta 1944. imenovan za komandanta skupine armad in ko si je z-čol vedno bolj odkrito prizadevati, da bi dobil v svoje roke vso politično in vojaško oblast, je začelo Bohrmanna resno skrbeti, kaj bo z njegovim položajem. Zdelo se mu je, da je našel v Kaltenbrunnerju prikladno orožje za svoja intrige. Spretno in neopazno je začel v Hitlerjevi okolici potiskati Kal-tenbrunnerja v prve vrste.
Bohrmann je brez velikega truda cprivil ta manever tem bolj, ker je moral Himmler, da bi dokazni svoje vojaškt sposobnosti, po svojem imenovanju preživeti večino časa na svojem komandnem položaju, najprej v Bati nu, potem v Prenzlauu jugo-zapadno od Stettina. Kalten-brunnerjev položaj se je bil takrat že toliko utrdil, da je izdajal Hitler navodila neposredno nj-mu, ne da bi se obračal na Himmler ja, ki mu je bil ta podrejen.
IV
Cez pol ure smo končno dočakali, da so se pojavili Hitler, Bohrmasm in Kattcnbrunner. Pozdravili smo se in odšli v posvetovalnico, kjer je Hitler takoj naprosil Guderiana, naj poroča o položaju na vzhodni fronti. Smo v sobi, ki meri samo pet kvadratnih metrov, stene so sive, na njih ni nobenih slik. Vse pohištvo obstoji iz rjave klopi ob steni ter stola in naslanjača pri nji. Ha posvetovanju je danes zelo malo udeležencev. Guderian ve, da je treba tako redko priložnost izkoristiti. V svojem poročilu gre dalje kakor nav-dno. Poudarja neposredno nevarnost za Berlin. Usoda Berlina, izjavlja odločno bo odločila tudi usodo Nemčije. Zato je treba po vsej sili odvrniti Berlinu pretečo nbvarnost. Hitlerja zdnima število ruskih armad, ki so naperile svojo ostrino proti Berlinu. Razmerje med silami je 1:5, toda ne v naše dobro. Helen hoče razgrniti zemljevid , da bi pregledneje prikazal Hitlerju pomen sovražnikove premoči. Toda Hitler to odkloni. V nadaljevanju svojega poročila spregovori Guderian še enkrat o vseh podrobnostih svojega načrta glede Pomeranijz. Rad bi bil čimbolj prepričljiv, da bi doka-eul Hitlerju vso obupnost našega položaja in potrebo, da se čimprej uresniči načrt, ki ga je sestavil 'n ki je zadnje upanje sploh: etakoj je treba potegniti nazaj obe kurlandski armadi, nemudoma prepeljati vse razpoložljive rezerve brez izjeme iz Nemčije same in jih nlmudoma poslati v Pomeranijo skupaj s « tankovsko armado SS pod poveljstvom Bep-pa Dietrichh, ki se je borila v Ardenih, in »a uresničenje tega načrta povsem razredčiti za-
VELIKONOCNA VOŠČILA ZA INOZEMSTVO
treba poslati pravočasno. Dobite jih v KNJIGARNI
ŠTOKA - ul. Milano 37 - TRST
Stroje Singer
garantirano dobre in drugih znamk od Ur 12.000 dalje prodem. Skladišče Coslevich, ul. Mo nzo ni 4
Dr. GAETA# zobozdravnik
Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19.	(Govori	slovenski)
TRST - Ul. Torre Blanca 43
(vogal ul. Carduoci)
N ECC HI
t
a o u
šiva veze, krpa, obšiva
luknje, pr Ulje gumbe
in čipke brez okvira. PLETILNI STROJI DTTBIED.
Tullio IVatale
TRST Ul. C. Battisti 12, tel. 6533
Podružnica v TB2ICD Rono
padno fronto. To bi nam dalo 30 do 40 divizij in 1500 tankov. S silo teh armad bi rad začel Guderian ofenzivo v Pomcraniji, v južni smeri: 1) da bi odvrnil neposredno nevarnost, ki preti Berlinu, 1) da bi nam pridobil nazaj Slezijo in njeno industrijo in Sj da bi organiziral močno strateško obrambo vzdolž tako imenovane črte Tierstiegel. Na to karto je treba staviti vse. Čeprav nam je na zapadu sovražnik za petami, ni vse to nič v primiri z nevarnostjo, ki rtasmi preti od vzhoda. Rdečo armado je treba vreči iz Nemčije.
Guderian govori še hitreje in z večjim navdušenjem kakor dosl-j. Ne zmeni se za Hitlerjeve odklonilne kretnje, marveč kar naprej pojasnjuje svoj načrt, opirajoč se na Helenova poročila o sovražniku, sestavljena do najmanjših podrobnosti. Razkazuje zemljevide, sheme in natančne preglede, sestavljene po podatkih, ki jih je dobil od. letalskih izvidnikov, iz poročil službe za zvezo in pripovedovanj ujetnikov.
Hitler molči. Topo se je zagledal v zemljevide, kakor da ničesar ne vidi in ne .sliši. Z eno roko krčevito■ stiska drugo. Guderian je končal. Povedal je vse in zdaj v pričakovanju gleda Hitlerja. Hitlir so ne gane. Mučno tišino motijo zdaj pa zdaj samo daljne eksplozije tempiranih bomb. Zadržujem' sžtpo, čutim samo, kako močno mi utriplje srce. Zdaj se odloča usoda nemškega vzhoda Hitler počasi vstane in napravi drsaje z nogami nekaj korakov. Gleda z očmi, ki ničesar ne vidijo. Iznenada se usfaui (er se presenetljivo hitro in hladno poslovi od nas.
Kocka je padla.
Kakor nikoli doslej, Hitler tudi zdaj ni poslušal predlogov svojega generalštaba. Dvajset divizij 16. in 18. armade je ostalo v Kur-landiji. Šesta tankovska armada SS kakor tudi nekatere druge divizije z zapadne fronte in iz Nemčije same so bile poslane no Madžarsko, ne pa v Pomeranijo, kjer so se borili naši vojaki prezirajo smrt in krvaveč proti steni, zgrajeni iz jekla, ognja in človeških teles. Na področju s -verna in vzhodno ob Blatnega
jezera ter zahodno od Budvn' pešte je bilo koncentriranih 44
nesmiselno cfenziiuo 1200 tankov. Tu je bilo šest armad Qtn'raf. Balka, šesta tankovska armad« Seppa Dietricha in en konje** ški zbor. S temi silami je nameraval Hitler začeti ofenzivo P1-4 jugu in vzhodu, da bi zavzel Bajski trikot tja do izb Drave v Donavo, da bi *nC
vključil Budimpešto v «'
emšk
obrambni sistem in se v
svoj
obrambi oprl na Donavo.
na-
sprotno pa je sodelovala v °la
zivni operaciji v Pomeraniji
mo šibka tretja armada m tankov.	^
In vendar je Guderian vztmj^ na svojem. Tja do marca r skupaj z generalom Helt*° poskušal pregovoriti Hitlerjo. bi opustil svoje načrte, toii “ segel je samo to, da je Hitler c še bolj zasovražil.
Ko je Helen mld nekim svojih poročilom znova naštel vsa podbitna dejstva, vštevši , f podatke, o številu sovražnika o njegovi premoči v zraku in V* govi vedno večji prCizvodnji kov in topov, je Hitler vstal izjav i z velikim patosom: eTakega dela generalštaba ** odobravam. Sovražnikove nam _
lahko spozna in napravi i*
tega
sih
operativne zaključke samo 9’- ,i a. genij se nf bo nikoli ukvarp’ s takimi malenkostmi!»	u
Stvar je šla tako dalzč, <*a. Hitler vedno, kadar sta mu derian ali Helbn poročala prijetne vesti ali dejstva, gova™ da si prepovlduje ctaka	,
stransko osvetljena poročila. | krat se je izrazil v tem s u da mora poslušati samo instinkt vojskovodje in se r°v ti zgolj po navdahnjeniu. K011',
marca je bil general Helen stranjen s položaja odseka nanjih armad na vzhodu* '* . Hitlerjevo povelje je bil ta od1 skrčen do n-do voljene ga h1'* murna. Kmalu je bil zadan
rec tudi Guderianu.
V marcu je bilo težko najti tPf sobne komandante za nadel vanje vojne. Na nekem v0!"*..
posvetovanju je opozoril - ., rion Hitlerja n% generalie
maršala Mannsteina in gal, naj bi ga znova izkorist
(Se na
ZAm*VGA
llllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
PBlOiDAIALCiEt
iiiiiiliiilllllllliiilliiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiilli
KURIVA
Z. z o
URAD: Ulica Mazzini 6.
SKLADIŠČE: Ulica delle Milizie {MontebeUo)•
Dobavlja po svojih članih:
oglje, trboveljski premog in drva
OBVESTILO
Javljamo cenjenim odjemalcem, da nadaljujemo s Prod8^ po polovičnih cenah ostankov raznih artiklov, ki so vse zelo koristni.
Hlače iz volnene fla-nele..................
Obleke volnene
NAVAJAMO NEKAJ PRIMEROV
Dežni ženski plašči q iz čiste svile . . . Dežni ženski plašči iz bombaževi-ne Makd Dežni plašči iz ga-bardena iz čiste Mak6 za moške .
2.900
Jopiči, športni in c nnn volneni.............il.otlll
ki pla-	j.
nbaževi-	‘jl||li
10
MAGAZZIHI DEL CORSO
TRST - CORS01, GALLERIA PROTIN
KMETJE • VRTNARJI
zapomnite si
Ustanova domačih ki nudi
vse za
Jtmetoi;
kmetjfc
stvo po najugodnejših cei
in najboljše kakovosti
Kmetijska nabavna in prodajna zadrugi)
a. o. j v TRSTU
Urad in skladišče: ULICA U. FOSCOLO št. 1 — Tel.
Poslovalnica v TRSTU: u- S. Mercadante št. 4 — Tel. Poslovalnica v MILJAH: ulica Mazzini št. 1. Svoji k SVO)*^,
HI. Vnsari 10
T81UISAN
VELIKA IZBIRA MOŠKIH IN ZENSKIH ČEVLJEV NAJBOLJŠIH ZNAMK PO ZELO UGODNIH CENAH-
OGLEJTE SI ZALOGO!
OGLEJTE SI ZALOGO!
Ul. Ifasari 10
TRIVISAl
ŠOFERSKI TEČAJ
ZADNJI TEČAJ ZA OKOLICO NA KONTOV^
Vp'»cvanJ» danee 21. t. m. v »Nov! društveni gostilni* ob 10, v BRISCIKIH ob JI in v 9EMPOLAJU ob 12.
TEČAJ TRAJA 20 DO t® M«*-Pouk zvečer in ob ned