GOSPODARSTVO LETO XVI. ŠTEV. 406 CENA LIR 30 POST. PLAČ. V GOT. SREDA, 14. MARCA 1962 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST. UL. GEPPA 9 - TEL 38-93* Italijanska trgovinska bilanca se je 31. decembra 1961 zaključila sicer s primanjkljajem (647 milijard lir), vendar je bil ta manjši kakor primanjkljaj iz leta 1960 (670 milijard), ki že ni več vznemirjal italijanskih gospodarskih krogov. Druge postavke plačilne bilance, zlasti dohodki od pomorstva, turizma, pošiljke izseljenih delavcev, itd., so namreč v nasprotju tako visoke, da z lahkoto krijejo primanjkljaj trgovinske bilance. če si hočemo podrobneje o-gledati ustroj lanske italijanske zunanje trgovine, se moramo zadovoljiti s statističnimi Podatki samo za prvih 11 mesecev 1961, ker podatki za december še niso na razpolago. Na razvoj zunanje trgovine je močno vplival gospodarski razvoj na domačih tleh; ta razvoj je bil razmeroma ugoden; zabeležil je napredek 9,4 odst. v industrijski proizvodnji in 5,5 odstotka v kmetijstvu. Narodni dohodek (za prvih 11 mesecev), se je dvignil za 6,5—6,7 odstotka v primerjavi z dohodkom iz leta 1960. Strokovnjaki, ki so Izračunali te podatke, so upoštevali spremembe, ki so med letom nastale na področju kupne moči italijanske lire, tako da so navedeni podatki «real-ni» in ne morda samo, kakor Pravimo «nominalni». Ta razvoj v notranjem tržišču je gospodarsko ugodno vpli-val na trgovinske stike s tujino. Osnovna značilnost italijanske zunanje trgovine je bila lani ta, da se je vrednost izvoza bolj povečala (za 15,7 odst.) kakor pa vrednost uvoza (za 10,5 odst. v primerjavi z istim razdobjem — 11 mesecev — leta 1960). Povečal se je zlasti izvoz industrijskih izdelkov, in sicer posebno s področja kemijske (za 25,1 odst.), strojne (za 21,3 odst.), tekstilne industrije (za 16,1 odst.), itd. se je pridelkov; vrednost tega izvoza je predstavljala lani le še 10 odst. vrednosti vsega izvoza, medtem ko je predstavljala leta 1960 še 16 odst. V razpredelnici so zbrani po- ,, xv— Nasprotno pa skrčil izvoz kmetijskih datki o izvozu v letu 1960, in za primerjavo tudi podatki za leto 1950. Podatki so izraženi v milijonih lir. V I. stolpcu so vrednosti italijanskega izvoza v države Evropske gospodarske skupnosti, v II. vrednost izvoza v države Evropskega področja za svobodno izmenjavo (EF TA), v III. vrednost izvoza v druge industrijske razvite države, v IV. v vzhodne države (vštevši Kitajsko), v V. v nerazvite dežele in v VI. skupni zneski. ITALIJANSKI IZVO Z (v milijonih lir) I II III IV V VI (EST) (EFTA) ind ust. dež ele Vzhod Neraz. Skupaj 1.1950 170.386 190.616 85.908 39.350 266.728 752.988 1.1960 674.109 475.099 327.751 132.647 604.852 2,281.000 napredek v % 295,6 149,2 2 81,5 237,1 126,5 202,9 NAPREDEK MED DRŽAVAMI tajsko se je začela razvijati še- Malo zahtevajo naši kmetje , Pravijo, da se odsotnemu vse-e1 godi krivica. To velja tudi ta oblasti, ki sta jih naši organizaciji, Kmečka zveza in Zve-ta malih posestnikov povabili na njuno zborovanje in se niso Odzvale povabilu. Krivica se jim lodi v smislu, da trpi njihov 'JQled v javnosti oziroma med Množico slovenskih kmetov, ki predstavljajo 95 odst. vsega kmečkega prebivalstva na Tržaškem ozemlju. Ustvarja se še °ečji prepad med kmečkim 'judstvom in oblastmi; zaupanje v te pada. «Nas imajo za vvce» je vzkliknil preprost 'cmet na nedeljskem zborovanju Kmečke zveze, a oni hočejo biti pastirji!» Tako se samo ustvarja odnos poveljujočih in porejenih! Zaradi pomanjkanja neposrednih stikov z oblastmi ne tTPi samo ugled teh, temveč nastaja tudi velika škoda za Prospeh kmetijstva in gospodarstva sploh, ki bi vendar mo-ral biti pri srcu oblastnikom, saj gre za koristi skupnosti, to ?e države. Mar se državni organi boje kritike, ki bi jo čuli na zborovanju? Ko človek posluša pri-tožbe naših kmetov, mora priti do zaključka, da naši ljudje res 'tnalo zahtevajo! Da bi pri izvajanju Zelenega načrta upoštevali posebne okoliščine, v katerih se razvija naše kmetijstvo; da bi našemu kmetu o-tnogočili vsaj nekaj strokovne tzobrazbe (da bi končno vendar odprli obljubljeno kmetijsko šolo v Zgoniku); da bi postavili v javne urade slovenske strokovnjake, da bi se slovenski kmetje lahko s njimi pogovorili o svojih težavah v svojem jeziku; da bi njihove Predstavnike sprejeli v vodstvo °olniških blagajn in drugih u-stanov: kmetu da bi olajšali Prispevke, za blagajno; da bi svoje pridelke, posebno mleko, Vsaj nekoliko draže prodajali; da bi Kmetijske zadruge ne Zapostavljali, ko gre za držav-fte prispevke za nabavo kmetijskih potrebščin; da bi kmetu Pustili zemljo in prenehali z Tuzlaščevanjem za kolonizacijo; da bi plemensko živino naš živinorejec lahko nabavljal na Krasu v Jugoslaviji, ker je ta Za naše kraje najbolj primer-To so, vendar malenkosti, tn gotovo nV".iič prevratniškega 171 revolucionarnega! Se eno pripombo k nedeljskemu zborovanju. Prav prijetno Uas je presenetila izredno veli-ka udeležba; velika dvorana Trzinske zbornice, ki je hkrati ~udi zbornica za kmetijstvo, je °Ha natlačena. Smisel za skupit torej še vedno živi na nar .crn podeželju in prav v tem prvi pogoj za nadaljevanje veja za dosego pravic ter jam-stvo za njegov uspeh. Pravilno m več govornikov v nedeljo dugiasiio, da je naš rod še ved-?.° močno zakoreninjen v zem-7°, a da nam to nažalost trga-?° kos za kosom, da bi nam lzpodjedli podlago za odpor pro-potujčevanju- .Smisel za skupnost nas vodi k zbliževanju in enotnosti ne g.\cde na politično pripradnost elanov kmetijskih organizacij. rudi v tem pogledu pomeni zadnji občni zbor Kmečke zve-e korak naprej; saj so na zbo-revanju napovedali združitev o-fh naših stanovskih organiza-Cli to je Kmečke zveze in Zve-e malih, posestnikov. EST NAVEDENE V III. STOLPCU Med industrijsko razvite države, spadajo vse zahodnoevropske države razen Španije, dalje Združene ameriške države, Kanada, Južnoafriška unija, Japonska, Avstralija in Nova Zelandija. Napredek trgovinske izmenjave je v omenjenem razdobju 10 let najbolj izrazit na področju industrijsko razvitih držav, pa naj bodo te vključene v gospodarski skupnosti (EST ali EFTA) ali izven teh. Najbolj je napredovala izmenjava med Italijo in ostalimi članicami Evropskega skupnega trga. Za primer naj navedemo, da je vrednost izmenjave med Italijo in Zahodno Nemčijo narastla od leta 1950 do leta 1960 za 400 odstotkov, in sicer po vrednosti od 74 na 376 milijard lir. Vrednost trgovinske izmenjave s Francijo je napredovala za 165 odstotkov (od 65 na 172 milijard lir). Z državami članicami EFTA je blagovni promet napredoval v nekoliko manjši meri. Tako na pr. se je vrednost izmenjave med Italijo in Veliko Britanijo, najvažnejšim članom te skupnosti, povečala v omenjenem razdobju za 82 odstotkov, in sicer od 86 na 157 milijard lir. TRGOVINA Z VZHODNIMI DRŽAVAMI Italijanska trgovina z državami Vzhodne Evrope in s Ki- le po letu 1950. Od takrat se je precej povečala: od 40 milijard lir v letu 1950 je' njena vrednost narastla na 133 milijard v letu 1980 (za 273 odst.). Toda kljub temu velja omeniti, da izvoz v te države ne predstavlja danes več kakor 6 odstotkov vsega italijanskega izvoza. Trgovinski stiki med Italijo in nerazvitimi deželami so precej živahni. Na te države odpade 27 odst. vsega italijanskega izvoza. Trgovinske bilance izkazuje v tem pogledu primanjkljaj za Italijo, in sicer zaradi tega, ker ta uvaža velike količine surovin iz nerazvitih dežel, sama pa še ni poskrbela za ustrezno povečanje izvoza gotovih izdelkov na ta tržišča. IZVOZ V AMERIKO UPADEL Lansko leto je italijanski izvoz v Združene ameriške države nekoliko upadel, in sicer za 2,9 odstotka v primerjavi z izvozom v letu 1980. Vrednost izvoza v industrijsko razvite države je znašala 1.560 milijard lir, vrednost izvoza v Sovjetsko zvezo in njene zaveznice vštevši Kitajsko 138 milijard lir in vrednost izvoza v nerazvite dežele 644 milijard lir. V razpredelnici so zbrani podatki uvoza in izvoza v letu 1961, in sicer po blagovnih vrstah. Ustrezne vrednosti so v milijardah lir: POSTAVKE IZMENJAVE BLAGA V LETU 1961 (v milijardah lir) Uvoz Izvoz Surova nafta 315,3 Motorna vozila 174,7 Pločevina 161,6 Sveže sadje 103,4 Pšenica 105,0 Volnene tkanine 82,9 železni odpadki 101,1 Usnjena obuvala 69,0 Surov bombaž 100,7 Pisalni stroji 63,3 Surova volna 93,9 Pločevina 60,1 Premog 88,4 Umetno predivo 52,0 Baker in zlitine 88,4 Tekstilni stroji 48,7 Navaden rezan les 75,5 Volnene pletenine 48,6 Avtomobili in deli 62,5 Umetne tkanine 47,5 Koruza 61,1 Gorilno olje 45,4 Orodni stroji 52,2 Plovila in deli 45,0 Surove kože 47,8 Suho sadje 41,8 Oljnata semena 42,3 Plinska olja 41,7 Kava 40,9 Agrumi 38,9 Letala in deli 40,8 Umetna gnojila 38,8 Tekma dolar: rubelj Ameriška vlada je sporočila, da bo Argentini podelila posojilo 150 milijonov dolarjev. Posojilo bo podeljeno po načrtu «zveza za napredek*, po katerem se izvaja ameriška gospodarska politika v Južni Ameriki. Argentina bo denar porabila za investicije gospodarske narave, pa tudi za dosego ravnovesja v plačilni bilanci. Združene ameriške države so tudi Dominikanski republiki podelile posojilo 25 milijonov dolarjev. Sovjetska zveza je te dni zaključila s predstavniki vlade afriške republike Gvineje dogovor o gospodarskem sodelovanju ih trgovini, ki se oslanja na izdatno sovjetsko posojilo republiki. Gvinejo je obiskal podpredsednik Anastazij I. Miko-jan; s predsednikom Sekou se je dogovoril o pogojih gospodarskega sodelovanja. Moskovska «Pravda» ni navedla zneska tega posojila, pač pa poroča o njegovi uporabi, s sovjetskim denarjem bo Gvineja gradila razne naprave na letališčih, kakor hangarje in petrolejska skladišča, pa tudi velike trgovine v petih mestih; poleg tega železnico med Ko-nakrijem in Mamuom. Sporazum o posojilu je bil podpisan v Moskvi. Nekaj tednov po odhodu A. Mikojana iz Konakri-ja je gvinejska vlada izgnala sovjetskega poslanika; obtožen je bil, da je sodeloval s študenti, ki so hoteli vreči vlado Sekou Tourea. VELIKO SOVJETSKO POSOJILO VZHODNI NEMČIJI Med obiskom vzhodnemškega voditelja Ulbrichta v Moskvi so se sporazumeli glede podelitve velikega sovjetskega posojila Vzhodni Nemčiji. Dogovor je bil podpisan med obiskom podpredsednika Mikojana na velesejmu v Leipzigu. Za leto 1962. bo Sovjetska zveza podelila Vzhodni Nemčiji posojilo 1,3 milijarde mark, ki ga bodo uporabili za preskrbo prebivalstva, pa tudi za izvedbo racionalizacije gospodarstva. Tovarne v Vzhodni Nemčiji so opremljene z zastarelimi stroji. Treba je tudi dvigniti storilnost delavca. Ul-bricht je sam povedal, da je storilnost delavca v Zahodni Nemčiji 20 odst. višja kakor v Vzhodni. NAJVEČ JI TURBOGENERATOR NA SVETU so te dni pričeli graditi v tovarni električnih strojev v Har-kovu. Zmogljivost generatorja bo prekosila 300.000 kilovatov. Kljub svoji velikosti napravil a-gregat 3000 obratov na minuto. Kmetijska politika EST Ministrski svet držav Evrop- mih let in pol; na razgovorih ' so že računali s težavami, ki nastajajo na kmetijskem ((NAJ IZSKOČIM? TODA KAM...? Predsednik De Gaulle bi rad na Alžirijo spustil angela miru, toda Alžiriji res noče biti konca klanja. V glavnem je bil sporazum med, Francozi in Alžirci že dosežen in v Evianu ob ženevskem iezeru bi se morali zdaj dogovoriti samo še o podrobnostih. Nato bi proglasili premirje. V Alžiriji zdaj strahujejo prebivalstvo pristaši tako imenovane francoske tajne vojske ’OAS’, ki jih vodi bivši general Salan. Ti so nepomirljivi. Na zidovih v Alžiru so se pojavili napisi «La France restera Salan — O AS vaincra-» (Francija bo ostala — zmagala bosta Salan in OAS). Zdaj so spopadi med evropskim civilnim prebivalstvom in Arabci skoraj hujši kakor med francosko vojsko in Alžirci. Prizori po mestih so strahoviti. Tako so nekega jutra meščani v Alžiru zagledali nagega človeka, ki je visel 15 metrov visoko, obešen na žici, ki so jo morilci potegnili čez ulico. OAS noče sporazuma z Alžirijo in zato bi rada zrušila De Gaulla. V samem Parizu postavlja bombe, ki so usmrtile že več Parižanov. Svet se vprašuje, ali bo imel De Gaulle dovolj moči, da lahko uveljavi sporazum z Alžirci. Drugi zopet so mnenja, da noče De Gaulle nastopiti s potrebno odločnostjo proti OAS Kmetijstvo važen političen problem Iz govora N. Hruščeva pred centralnim komitejem Govor ministrskega predsednika Hruščeva o razvoju kmetijstva na nedavni seji centralnega komiteja komunistične stranke so prenašale tudi sovjetske radijske postaje. Hru-ščev je govoril kar 6 ur. Po teh in Moldaviji. Pridelek bombaža v Azerbejdžanu in Turkmenistanu ni bil zadovoljiv. Kazahstan je pridelal samo 900 milijonov pudov žita namesto 1,3 milijarde, mesa 600.000 namesto 700.000 ton, mleka 2 6 milijona ske gospodarske skupnosti se je na svojem zadnjem zasedanju v Bruslju zopet bavil z vprašanjem uvajanja enotnih carinskih tarif v kmetijske pridelke. Tudi to zasedanje je pokazalo, kako težavno je to vprašanje, in sicer mnogo težje kakor vprašanje uvajanja enotnih tarif med posameznimi članicami Evropskega skupnega trga na industrijskem področju. Ker ni bilo mogoče doseči zaželenega sporazuma, je bila zadeva preložena na poznejši sestanek, ki bo hkrati z zasedanjem kmetijskih ministrov držav EST 20. in 21. marca. šlo je za to, da se pospeši u-vajanje enotnih tarif za kmetijske pridelke, da bi tako prej dosegli enotne tarife med državami EST, kakor je določil rimski sporazum. Temu so se uprli zlasti Nemci, ki so jih podprli Francozi in deloma tudi Italijani, medtem ko so bili Nizozemci za pospešitev uvajanja enotnih carinskih tarif. Komisija pri Evropski gospodarski skupnosti je za nekakšno kompromisno rešitev: Za sproščene (liberalizirane) kmetijske pridelke naj bi dodatno znižali carine za 5 odst., položaj nesproščenih proizvodov pa naj bi ostal ne-izpremenjen Po tem predlogu bi se carina na kmetijske pridelke, ko bi se uveljavil novi načrt za pospešitev, znižale za 35 odst., medtem ko bi znižanje pri tarifah za industrijske izdelke doseglo 50 odst. Francoski finančni minister Giscard d’Estaing je zlasti poudaril potrebo, da bi si vodstvo EST prizadevalo, da bi postopnemu uvajanju enotnih tarif med samimi državami EST sledilo uvajanje nove tarife tudi naproti državam, ki so izven Evropske gospodarske skupnosti. Francoski minister je naglasil, da nima smisla pospešiti uvajanja enotnih tarif za kmetijske pridelke, ker je bilo že v zadnjem načelnem dogovoru meseca januarja določeno, da velja za te prehodna doba sed- področju. Vse kaže, da ne bo prišlo do pospešenega uvajanja enotnih tarif za kmetijske pridelke, saj so Angleži med zadnjimi pogajanju v Bruslju zahtevali, naj se rok celo podaljša, in sicer kar na 10 let. Cene in proizvodni stroški kmetijskih pridelkov Švica se je odločila za pridružitev Evropskemu skupnemu trgu, a hoče ohraniti svojo politično nevtralnost. Tudi v Švici so bila mnenja glede tega koraka švicarske vlade deljena in so še danes, in sicer ne samo s političnega temveč tudi z gospodarskega vidika. Pridružitvi se upirajo, kakor povsod v drugih državah, kjer so kmetijski proizvodni stroški visoki, kmečke organizacije, v strahu za bodočnost njihovih članov. V tej zvezi so zanimivi podatki, ki jih navaja «Neue Zuer-cher Zeitung* v eni izmed svojih zadnjih številk o razliki cen kmetijskih pridelkov v Švici in v državah Evropske gospodarske skupnosti. Naj še pripomnimo, da so se načrtom za izenačenje cen kmetijskih pridelkov v okviru Evropskega skupnega tržišča upirali še posebno nemški kmetje. Proizvodni stroški v Z. Nemčiji so višji kakor na primer v Franciji in Italiji in kmetijski pridelki iz teh dežel bi nevarno konkurirali nemškim pridelkom. Kakor nam pokažejo podatki, ki jih je omenjeni švicarski list navedel iz publikacije Organizacije združenih narodov, se isto vprašanje postavlja tudi za švicarske kmete. Cene so navedene v dolarjih za 100 kilogramov pridelka, le pri govejem in svinjskem mesu velja cena za 100 kilogramov žive teže: Nevezane države za svobodno trgovino Ko se je predsednik Tito vrnil s svojega zadnjega potovanja po Afriki, se je odpravil na pot v Kairo državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. Tam se je sestal s predsednikom Naserjem ter je imel več razgovorov z zunanjim ministrom Mahmudom Favzijem o mednarodnih vprašanjih; z jugoslovanske strani sta se razgovorov poleg veleposlanika dr. J. Brileja udeležila tudi opolno-močena ministra v državnem tajništvu za zunanje zadeve B. Lončar in Djura Ninčič. Razgovori so zadevali tudi splošno krepitev gospodarskega sodelovanja med nevezanimi državami. šlo je za to, kako naj nevezane države zavarujejo svoje koristi pred ustvarjanjem zaprtih gospodarskih skupin, kakor je na primer Evropski skupni trg, Koča Popovič je ob tej priložnosti izjavil časnikarjem, da i-majo nevezane države vso pravico, da sprejmejo določene u-krepe za zaščito svojih gospodarstev in da je zamisel o sKli-canju posebne gospodarske konference nevezanih držav pametna. znamenjih se da soditi, kako ton namesto 2,9 milijona ton. veliko pozornost posveča v zadnjem času sovjetska vlada kmetijstvu, Hroščev je že večkrat odločno posegel v ta razvoj, ki ga nikakor ne zadovoljuje. Tudi zdaj je ostro grajal pomanjkljivosti, ki se kažejo v organizaciji sovjetskega kmetijstva. Zanimivo je, da je ob tej priložnosti tudi naglasil, da je treba dati prebivalstvu, ki se bavi s kmetijstvom večjo gmotno spodbudo, z drugimi besedami, omogočiti je treba kmetom oziroma kmečkim delavcem večji zaslužek. Hroščev je med vzroki, ki so dovedli do zaostajanja pri izvajanju sedemletnega načrta, navedel tudi pomanjkanje pravilnega vodstva. Treba je odkrito ugotoviti, je dejal Hroščev, da sovjetsko kmetijstvo nima dovolj sposobnih strokovnih kmetijskih kadrov. PREMALO ŽITA, MESA IN MLEKA Od septembra 1953 se je pridelek žitaric v Sovjetski zvezi dvignil od 5 na 8 milijard 300 milijonov pudov (pud tehta 16,4 kg), proizvodnja mesa od 5,8 na 8,8 milijona ton, goveje živine od 55,8 na 82,1 milijona glav in prašičev od 33,3 na 66,3 milijona glav. Lani so pridelali eno milijardo pudov žitaric manj kakor so predvidevali v 7-letnem načrtu, 3 milijone ton manj mesa in 16 milijonov ton manj mleka. Hroščev je navajal pomanjkljivosti v razvoju kmetijstva v posameznih republikah, kakor v ruski republiki Kazahstanu, Ukrajini, Belorusiji V Ukrajini se je položaj izboljšal, vendar proizvodnja mesa in mleka še vedno zaostajata. Pridobili so 2,1 milijona ton mesa namesto 3 milijone, in 14.4 milijona ton mleka namesto 19 milijonov ton. Celotno je proizvodnja mesa dosegla samo 85 odst. proizvodnje določene v sedemletnem načrtu in proizvodnja mleka 74 odst.. NOVO NADZORSTVO KMETIJSKE PROIZVODNJE Hroščev je napovedal ustanovitev posebnih ^komitejev za proizvodnjo*, ki jim bo načeloval glavni tajnik stranke; ti komiteji bodo povezani z enotno osrednjo organizacijo. Doslej so bili kolhozi (družbene kmetijske organizacije) in sov-hozi (državne organizacije) brez nadzorstva in enotnega vodstva. Nove organizacije bodo nadzirale kmetijsko proizvodnjo in dajale ustrezna navodila. PREMALO STROJEV Hroščev je zlasti obžaloval, da ni sovjetsko kmetijstvo dovolj opremljeno s kmetijskimi stroji in mehanizirano, prav tako ni dovolj napredovala elektrifikacija vasi. Temu je treba odpomoči udarniško. Postavili bodo tri velike tovarne traktorjev in kmetijskih strojev sploh in prizadevali si bodo, da bi novi stroji bili čim bolj popolni. Hroščev je v svojem govoru tudi naglasil, da je vprašanje razvoja kmetijstva važno politično vprašanje; prebivalstvu je treba zagotoviti zadostno prehrano. 1959-60 Belgija Francija Z.Nemč. Italija Nizozem. Švica pšenica 9,40 7,73 10 ,12 10,47 8,00 15,66 ječmen 7,56 6,33 10 ,05 7,94 7,83 12,14 krompir 4,54 4,11 4,12 3,24 3,88 5,13 slad. pesa 1,77 1,55 1 ,93 1,31 1,54 1,99 gov. meso 42.70 38,49 46 ,55 51,93 44,74 51,35 sv. meso 48,68 50,04 56 ,76 56,11 48,69 72,12 jajca 67,68 62,00 73 ,33 76,55 47,90 56,16 mleko 6,28 7,29 8,00 7,38 7,61 9,57 Švicarski strokovnjaki ugotavljajo, da je samo cena govejega mesa v Švici nižja kakor največje cene v ostalih državah, vsi ostali pridelki pa so dražji kakor drugod. Celo mleko je v Švici dražje. Današnja cena mleka je v Švici še višja, kakor je bila v gospodarskem letu 1959-60, ker so oblasti na željo živinorejcev med tem časom povišale ceno za 3,3 rapna (stotinke) pri litru. Švicarska pšenica je dvakrat dražja kakor francoska; dražja je tudi kakor nemška. švicarske gospodarstvenike zanima vprašanje, na kakšni ravni naj se cene v državah Evropske gospodarske skupnosti in tudi v tistih ki hočejo pristopiti samo kot pridružene članice, izenačijo. Komisija Evropskega skupnega tržišča je za to, da se to izenačenje izvrši na srednji ravni, medtem ko zahteva evropski parlament, da bi se izenačenje izvršilo na višji ravni, da bi bilo tako ustreženo kmetom v deželah, kjer so proizvodni stroški višji. Sporazum Amerika - ESI koristen tudi za druge ? Sporazum med Združenimi a-meriškimi državami in Evropsko gospodarsko skupnostjo, ki je bil podpisan v Ženevi med potovanjem ministra Dillona po Evropi glede bodoče carinske politike in izmenjave kmetijskih pridelkov, je zbudil pozornost tudi med državami, ki so iz- ven Evropske gospodarske skupnosti; saj gre prav za sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in#eno izmed gospodarsko najmočnejših držav, ki niso včlanjene v Evropski gospodarski skupnosti. Nevčlanje-ne manjše države računajo, da bodo tudi one imele koristi od sporazuma med Ameriko in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Sporazum teži namreč za sprostitvijo mednarodne trgovine; kajti vrsta carinskih postavk na obeh straneh bo znižana, in sicer bo to znižanje povprečno znašalo okoli 20 odst.; nanaša se na 560 postavk s strani Evropske gospodarske skupnosti in 575 postavk s strani Amerike. Poseben sporazum zadeva trgovino s kmetijskimi pridelki; saj so ZDA močno zainteresirane za izvoz kmetijskih pridelkov v evropske države. Dogovorili so se, da se trgovinska izmenjava kmetijskih pridelkov ne okrne, kar praktično pome ni, da Evropska gospodarska skupnost ne bo postavljala o-vir izvozu ameriških pridelkov v Evropo. Ta sporazum zadeva koruzo, grah, pšenico, riž in pe-ruinino. Evropska gospodarska skupnost priznava v tem pogledu Ameriki ugodnosti, ki so jih bile ZDA doslej deležne na podlagi dogovora z državami splošnega trgovinskega in carinskega sporazuma GATT od 1. septembra 1960. Za ta sporazum se seveda še posebno zanimajo izvoznice pšenice, kakor Kanada, Avstralija in Argentina. nase Renoe Ljubljana, konec februarja Ugotoviti moramo, da se letos razvija gospodarstvo pod novimi okolnostmi in pogoji. Morda je beseda «letos», če jo razumemo dobesedno, postavljena preozko, ker v gospodarstvu in v njegovem razvoju ne moremo postavljati takih terminov. Toda vendar lahko ugotovimo prav letos v primeri s prejšnjimi leti nekatere nove in bolj poudarjene posebnosti, o katerih nameravamo spregovoriti. Kot vsako leto je bil tudi letos sprejet zvezni družbeni načrt gospodarskega razvoja, do-čim je Ljudska republika Slovenije sprejela resolucijo, v kateri so predvidene postavke, ki naj bi jih letos doseglo naše gospodarstvo. Dočim je letni načrt bolj tog in morda o-strejši, naj bi bil v resoluciji zajet delovni program, ki dopušča večja ali manjša odstopanja, pri čemer pa je treba skrbeti, da ne bi rušili sorazmerij v gospodarskem razvoju. Osnovno v gospodarskem načrtu m planu je, da se mora zopet dvigniti proizvodnja in s tem tudi družbeni bru-teprodukt, slednji celo za 15% v primerjavi z lanskim letom. Gospodarsko pismo iz Jugoslavije Kaj obeta letošnji razvoj Dejali smo že, da moramo letos nadomestiti tisto, kar je bilo lani spričo raznih okol-nosti zamujeno, ker bi se sicer razlike glede na petletni perspektivni načrt gospodarskega razvoja z leta v leto večale. VARČEVANJE Z DEVIZAMI Vsekakor je program letošnjega razvoja «napet», kot pravimo, in nič čudnega ni, da o njem razpravljajo v zadnjem še tako majhnem podjetju in ugotavljajo ter iščejo poti, kako ga bodo izpolnili. Doslej v večini primerov ni bilo vprašanje tako zaostreno, kot je v tem pogledu prav letos. Vzrok za to je v vprašanjih, kako in kje zagotoviti surovine in reprodukcijski material in pa zlasti obratna sredstva. Težave so nastale zlasti s tistimi surovinami in reprodukcijskim ma- terialom, ki ga moramo uvažati. Te težave niso nove spričo pomanjkanja deviznih sredstev in pa spričo često nesmotrnega trošenja tistih deviz, ki so na razpolago. Nič čudnega ni, če so podjetja zaostrila vprašanje razpolaganja z devizami in da zahtevajo vedno odločneje tudi na tem področju čim večjo decentralizacijo. Zlasti zahtevajo tista podjetja, ki s svojim poslovanjem sama ustvarjajo devize, da se jim končno prizna tudi pravica do razpolaganja z njimi — če ne z vsemi, vsaj s tolikšno vsoto, kolikor jim je potrebna za njihovo redno poslovanje. Tako pa se dogaja, da morajo podjetja često čakati, da se jim odobri majhen znesek tujih deviz, da bi z njimi kupila v tujini kak del, ki je nujno potreben za dokončanje njihovih izdelkov, ki so namenjeni — izvozu. Poslovanje o- srednjega deviznega sklada v tem pogledu zelo togo počasno OKOLI 200 MILIJARD NOVIH SREDSTEV Glede kreditov za obratna sredstva se stanje v primerjavi z lani ni spremenilo. Tudi letos ostaja kreditna ooli-tika na načelih, ki jih je zavzela že predlanskim in ki se izvajajo dosledno; bančni viri so na razpolago le za kritje o-bratnih sredstev, ki so potrebna zaradi povečanja proizvodnje in za nujne občasne potrebe. V prvi vrsti ne sme trpeti izvoz in pa kmetijska proizvodnja. Sicer pa naj podjeta ustvarjajo obratna sredstva sama m naj jih pravilno razporejajo za morebitne investicije in zlasti za redno poslovanje, to je za o-bratne namene. Res je s:ccr, da bo za to zvišanje Narodna ban- ka dala gospodarstvu na razpolago 191 milijard novih sredstev. Toda to ne pomeni, da bodo vsa omenjena sredstva na razpolago podjetjem. Po ne-ditni bilanci je večina teh sredstev namreč že vnaprej usmerjenih glede na namen, deloma pa je vezanih na investicijske kredite. Doslej se je namreč dogajalo, da so bili investicijski krediti odobreni za gradnjo novih obratov in ko so bili ti zgrajeni, niso mogli začeti z obratovanjem, ker niso imeli obratnih sredstev. V prihodnje bo to onemogočeno in so že vnaprej zagotovljena tudi obratna sredstva za tiste obrate, ki bodo zgrajeni v letošnjem letu in ki bodo tudi začeli obratovati. IZVOZ V OSPREDJU Zunanja trgovina predstavlja vprašanje zase, o katerem je mnogo govora. Ugotovljeno je predvsem, da so dane velike možnosti za izvoz, da pa teh možnosti ne izkoriščamo, številna podjetja se niti ne zanimajo in potrudijo, da bi izvažala, ker jim je prodaja izdelkov zagotovljena doma, in to (Nadaljevanje na 2. strani) I I I Svet še ni izgubljen Marec je mesec pomlaai in vročih revolucij, pa se letos tako kislo drži. človek premišljuje, kako bi se dvignil iz te puste vsakdanjosti visoko nad meglo, ki je sicer danes v Trstu nimate, pač pa se plazi tu gori po kraških tleh. Sam bi vam ne mogel razložiti, zakaj mi je v tem razpoloženju prišel na misel Američan Pourers; saj vendar nisem imel nikdar simpatij do vohunov, čeprav si brez njih ne moremo zamišljati ne napada, ne obrambe. Mislim, da je megla kriva, da me je Poivers navdušil. 20.000 metrov nad zemljo se je odigralo njegovo zadnje dejanje. Prav ta višina je morala privabiti mojo domišljijo iz megle, ki se plazi nizko ob tleh. Da sem pozabil na Gagarina, Titova in Glenna, ki so vendar leteli precej više in celo okoli Zemlje, mi boste oprostili, saj živimo danes tako naglo! Po-iversov primer je nekaj posebnega, skoraj skrivnostnega. Mino plove njegov letalo z velikanskimi krili (okoli 20 metrov na vsako stran) 20.000 metrov nad Zemljo in se približuje Sverdlovsku, srcu Rusije, ko ga neka tajna sila nenadoma sune naprej, nato pok, kakor da se je nekaj razstrelilo, in vse letu-lo ovije čudovit pomaranča-stordeč žar, ki se polagoma zgubi. Od kod vsa ta znamenja, nebeška in peklenska hkrati, iz letala ali z Zemlje 20.000 metrov izpod njega? Kakšen občutek mora imeti človek v odsevu te krvave svetlobe.... Res je tudi v napredku tehnike poezija, toia 20.000 metrov visoko! ' e‘c‘.o se nagne na aesno, potem r.apttj. Pri vsej mirnosti ga pilot ne obvlada več in z višine 1U.0U0 metrov izkoči Powers s pudu-lom. Rusi slavijo zmago, sovruž-no letalo so sestrelili z raketo, in to z višine 20.000 metrov. Poiversa obsodijo, a ga čez nekaj časa zamenjajo s svojim vohunom. Same velike reči, kakor ta zgodba, ki se je odigrala 20.000 metrov nad Zemljo Sledi upor ruskih generalov, češ, tovariš Hruščev, glej, kako ti jo je zagodel tvoj Zapad, s katei.ia se misliš pobotati. Hruščev razvija po diplomatski mizi v Parizu in Eisenhouier odide, prvi sestanek na najvišji ravni propade. Čez mesece Hruščev sezuje čevelj in prične mlatiti po govorniški mizi pred Organizacijo združenih narodov. Same velike reči, ki človeka dvignejo iz megle. Vmes je tudi majhna, morda jih je celo več. Odvisi od tega, iz kakšnega kota gledam. Tista drobna zastrupljena igla, s katero naj bi si Poivers vzel življenje, ko bi padel v sovražnikove roke. Poivers se je ni dotaknil in prišla je pred sovjetsko sodišče kot obremenilen dokaz proti njemu. Tudi ni potegnil vzvoda na letalu, da bi se to razletelo. Prvo je razložila preiskovalna komisija CIA (Central Investigation Agency): Strupene igle ni Poivers vzel s seboj obvezno in tudi ni bil dolžan zadati si z njo smrtnega vboda. Drugo razlaga Poivers: Vzvoda ni potegnil, ker bi se z letalom razletel tudi sam. Tudi 20.000 metrov visoko je očitno še cenil življenje. Pri vseh svojih podvigih človek torej ostane le človek. Koliko strašnejša bi bila zadnja vojna, če bi to ne bilo res. Po-iversova zgodba vsebuje še nekaj tolažilnega: Že sama zamenjava vohunov odkriva duha spravijivisti; Eisenhoiver je prevzel vso odgovornost za vohunski polet in javno izmolil svoj imea culpai>; a preiskovalna komisija CIA ie priznala, da Rusi niso lagali, ko so ponosno izjavili, da so letalo sestrelili z raketo. Tudi v vrhovih je torej še vedno več poštenosti, kakor človek pogosto misli v teh bednih časih. Zato svet še ni zgubljen! — Ib — HOTEL SE JE SPORAZUMETI Z MOSKVO. Zahcdnonemški poslanik dr. Hans Kroll, ki je skrbel za stike med zahodno-nemška vlado in Moskvo, je močnejša osebnost, kakor so navadno poslaniki. V Moskvi je rad nastopal na svojo roko. Pri tem mu je pomagala tudi okolnost, da zna dobro rusko. Večkrat se je sestal s Hrušče-vom. Prizadeval si je, da "m prišlo med Zahodno Nemčijo in Moskvo do sporazuma. A-meriška in angleška diplomacija sta mu očitali, da dela na svojo roko. Dr. Kroll se tudi mnogo ni brigal za navodila nemškega zunanjega ministrstva. že meseca novembra lanskega leta ga je zato nemška vlada hotela odpoklicati. To je storila zdaj. Dr. Kroll je sam izjavil, da ga je bolj zanimalo gledanje kanclerja Adenauerja kakor zun. ministra Schroe-derja. PRED NOVIMI POGAJANJI ZARADI JUŽNEGA TIROLA. Na sestanku ljudske stranke v Innsbrucku je državni tajnik Steiner izjavil, da bo Avstrija dala novo pobudo za pogajanja z Italijo glede položaja Južne Tirolske. Avstrija ne bo čakala, da italijanska študijska komisija zaključi svoje delo o položaju na Južnem Tirolskem. Avstrijska diplomacija očitno brani gledišče, da morajo to vprašanje rešiti avstrijska in italijanska vlada z neposrednimi razgovori. Steiner je dodal, da pričakujejo, da bo italijanska vlada obsodila ravnanje policije na Južnem Tirolskem, če bi do tega ne prišlo, se bo Avstrija obrnila na komisijo za zaščito človečanskih pravic v Strasbourgu. ZOPET VAŽNA POGAJANJA V ŽENEVI. V ponedeljek so se na pobudo zahodnih sil zopet pričela pogajanja o razorožitvi. Sovjetska zveza je najprej predlagala pogajanja na najvišji ravni, Zahod pa je bil mnenja, naj bi se sestali samo zunanji ministri. Uvod za ta pogajanja, je bil sestanek zunanjih ministrov Amerike, Velike Britanije in Sovjetske zveze; nato se sestane razoroži-tvena konferenca 17 držav. Francozi ne bodo sodelovali. Na prvih sestankih so predstavniki Vzhoda in Zahoda vztrajali pri svojih starih glediščih. Na tem sestanku se bo tudi odločilo, ali bo Amerika izvedla Kennedyjevo napoved in obnovila atomske poskuse nad zemljo. Prav tako bodo govorili tudi o Berlinu. Sovjetska vlada vztraja pri stališču, da je treba z Nemčijo skleniti mirovno pogodbo. Nemčijo bi razdelili na dve državi in iz Berlina napravili svobodno mesto. Zahodne čete bi morale oditi iz zahodnega Berlina. Zahod ne sprejme te zahteve. ZAKAJ JE PRIŠLO DO UDA RA V BURMI. Šef generalnega štaba Ne Vin je v Burmi strmoglavil dosedanjo civilno vlado, ki ji je bil na čelu ministrski predsednik U Nu od aprila 1960. General Ne Vin je že leta 1958 prišel na oblast, toda tedaj ga je za to pooblastil parlament, pa tudi dosedanji predsednik U Nu je dal svoj pristanek. Ne Vin se je aprila 1960 umaknil redni vladi U Nuja. Državni u-dar se je zdaj izvršil brez prelivanja krvi, le sina prvega predsednika burmanske zveze Sao Swe Thaika je slučajno smrtno zadela neka krogla. Vojaška vlada hoče preprečiti razpad Burme; nekatera plemena so namreč zahtevala popolno neodvisnost republik. Na odpor je pri raznih plemenih zadela tudi proglasitev budizma za dr žavno vero. KOLIKO STANE OBOROŽEVANJE. Organizacija združenih narodov navaja v svojem posebnem poročilu, da je v industriji, ki kuje orožje po svetu zaposlenih 20 milijonov ljudi. Drugih 50 milijonov je odvisnih od izvajanja vojaških načrtov. V vojaške namene gre 120 milijard dolarjev na leto, to je polovica kapitala, ki je namenjen investicijam in vsaj ena tretjina narodnega dohodka vseh nerazvitih dežel. ŠPANSKI NADŠKOF PROTI NESOCIALNI POLITIKI. Seviljski nadškof je v svojem pastirskem pismu obsodil bedo, ki vlada na andaluzijskem podeželju. Bogastvo ni pravilno razdeljeno, brezposelnost, pa tudi začasna zaposlenost sta pravi bič podeželja. Potrebna je izvedba agrarne reforme; ustanovijo naj se zadruge, v katerih bi sodelovali tudi kmečki delavci. Država si mora prizadevati, da omogoči zaposlitev brezposelnih, škofijsko socialno tajništvo v Bilbau je v svoji okrožnici naglasilo potrebo, da si delavci ustvarijo lastne stanovske organizacije, da bi v njih lahko branili svoje pravice. Teh organizacij ni mogoče odrekati delavstvu s pretvezo, da je v nevarnosti javni red. ŽIVLJENJSKI STROŠKI V ZAHODNIH DRŽAVAH Francosko ministrstvo za trgovino je objavilo primerjalne podatke o življenjskih stroških v nekaterih zahodnih državah. Po teh so cene potrošnega blaga v Zahodni Nemčiji in v Italiji okoli 10 odstotkov nižje kakor v Franciji; potrošno blago stane približno enako na Angleškem, v Belgiji in v Franciji. življenjski stroški v Združenih ameriških državah so bili konec lanskega leta okoli 20 odstotkov višji kakor v Fran- elji. MEDNARODNA TRGOVINA Gospodarsko pismo Pred italijansko -jugoslovanskimi pogajanji Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Italijo izteče 31. tega meseca. Zato se bliža čas pogajanj med obema državama za obnovitev pogodbe. V okviru splošnega sporazuma se bosta obnovila tudi dogovora o trgovini z obmejnimi področji, to je tržaški dogovor in goriški, ki tvorita pravzaprav sestavni del splošnega trgovinskega sporazuma. Novi minister za zunanjo trgovino Preti je pretekli četrtek sprejel jugoslovanskega veleposlanika Javorškega, ki ga je spremljal trgovinski svetnik Iljič. V razgovoru so se dotaknili prav vprašanja obnovitve trgovinske pogodbe ter govorili o možnostih nadaljnjega razvoja trgovinske izmenjave. Sama pogajanja bodo pripravili na predhodnem sestanku strokovnjakov. šele nato bo prišlo do pravih pogajanj verjetno v Beogradu. Preteklo sredo je bilo v Kopru pod okriljem odbora za obmejne trgovinske sporazume posvetovanje predstavnikov jugoslovanskih podjetij, ki se ga je udeležil tudi glavni tajnik trgovinske zbornice Slovenije dr. B. Novak. Govorili so o raznih vprašanjih, ki zadevajo obmejno trgovino, in predlogih, ki bi to še pospešili. Kakor rečeno, se bodo na bližnjih pogajanjih za obnovo trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo dotaknili tudi obmejne trgovine. IZVOZ LESA IZ AVSTRIJE »Slovenski vestnik» (Celovec) ugotavlja, da je leto 1961 preteklo v znamenju nazadovanja izvoza avstrijskega lesa. Lani je do konca novembra Avstrija izvozila 2,815 433 kub. metrov rezanega lesa iglavcev, to je 295.850 kub. metrov (9,6% manj, kakor leta 1960). Izvoz gradbenega lesa železniških pragov in rezanega lesa, listavcev je dosegel 199,522 kub. metrov, to je 10% manj; izvoz jamskega lesa, telegrafov*: in okroglega lesa je nasproti prejšnjemu letu u-padel za 4,8odst. ter znašal 223.908 kub. metrov. Drv je A-strija izvozila za 30% manj kot leta 1960 Lani je avstrijski mehki les zadel na naraščajočo konkurenco severnih in vzhodnih evropskih držav; ta se je najbolj čutila pri izvozu v Zahodno Nemčijo, Madžarsko in Nizozemsko. Samo v Grčijo in Švico ni izvoz nazadoval. To nazadovanje je resno, ker je bilo povsod v Evropi ugodna konjunktura v gradbeni dejavnosti. Avstrijski lesni izvoz je enostransko organiziran. Okoli 90%^ rezanega leša iglavcev gre v države Evropske gospodarske skupnosti in le nekaj nad 8% v ostale evropske države; izven Evrope pa proda Avstrija komaj 1,8 odst. svojega lesa. Več kot polovico izvoznega lesa gre v Italijo, ena četrtina pa v Zahodno Nemčijo. List je mnenja, da bi bilo treba preusmeriti izvozno politiko in izvažati več v malo Azijo in Afriko, in sicer po Donavi ali po Jadranu. SPORAZUM MED VELIKO BRITANIJO IN AMERIKO Pod okriljem Splošnega trgovinskega in carinskega sporazuma GATT je bil sklenjen važen sporazum tudi med Veliko Britanijo in Ameriko, ki bo tudi močno sprostil trgovino med državami. Povprečno so bile carine znižane za petino. Večina angleških carinskih postavk je bila znižana od sedanjih 33 1/3 odst. ad valorem na 25 odst.; v drugih primerih pa od 20 na 16 odst., ali tudi od 10 na 8 odst. Carina na uvoz avtomobilov je bila znižana od 30 na 22 odst. Američani so se obvezali, da bodo deloma uveljavili dogovor že to poletje, deloma pa prihodnje, medtem ko namerava Velika Britanija znižati carine hkrati, in to v ugodnem trenutku, verjetno konec tega leta. ANGLIJA PRISTOPI K PREMOGOVNI IN JEKLARSKI SKUPNOSTI? Sir Arthur Tandy, načelnik angleške misije pri Evropskih združenjih, je te dni v Bruslju izročil tajniku Svetov evropskih združenj Ch. Calmesu pismo, s katerim je Velika Britanija zaprosila za pogajanja o možnostih, da bi pristopila k Premogovni in jeklarski skupnosti. Pismo je podpisal ministrski predsednik Harold Mac Millan ter je naslovljeno na An-toina Spinoya, belgijskega ministra za gospodarstvo, ki je sedaj dežurni predsednik ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti. ČEŠKOSLOVAŠKA PROTI PRISTOPU AVSTRIJE K EST Izvedenci švedske, Avstrije in Švice se na švedskem posvetujejo o pogojih, pod katerimi naj bi se te tri nevtralne države pridružile Evropskemu skupnemu tržišču. V času tega posvetovanja je češkoslovaška vlada v posebni noti protestirala na Dunaju proti' nameravani pridružitvi Avstrije EST. češkoslovaška vlada opozarja na o-kolnost, da je Avstrija nevtralna dežela in naglaša, da ima Evropska gospodarska skupnost politične in vojaške namene. Evropska gospodarska skupnost je samo gospodarska podlaga napadalne politike držav EST. ARGENTINA IZVAŽA TUDI PETROLEJ V Rotterdam je prispela angleška petrolejska ladja s 17.000 tonami surovega petroleja iz Argentine. .To je prva argentinska pošiljka petroleja. Pričakujejo še pet nadaljnjih petrolejskih ladij s tovorom iz Argentine, to je z okoli 100.000 ton petroleja, ki ga bodo izkrcali tudi v Rotterdamu. Argentinci naj bi že sklenili pogodbe za izvoz enega milijona ton petroleja. (Nadaljevanje s 1. strani) pod boljšimi pogoji kot na tujem. To seveda v sedanjih razmerah ni gospodarsko opravičljivo, zlasti ne če gledamo s stališča splošnih koristi. Zato je važno stremljenje, da bi se z večjo vključitvijo na zunanji trg *;emu čim bolj približali v kakovosti in v stroških proizvodnje zlasti tam, kjer so domači proizvodi dražji in ne ustvarjajo kakovosti. VPLINJAVANJE VELENJSKEGA PREMOGA Letos so v načrtu velike in pomembne investicije. Med n.iimi naj zlasti omenimo veliko. Velenjsko toplarno, ki naj bi svoj plin dobavljala praktično vsem največjim slovenskim industrijskim podjetjem, kot so železarne v Rušah, Štorah in na Jesenicah, dalje industriji v Celju in tudi posameznim mestom od Maribora, Celja in Ljubljane. Znano je, da so premogovniki zašli v težave, ker ne morejo razpečati velikih zalog :premoga in da se bo ta položaj v prihodnje še bolj zaostril, kar je zlasti v zvezi z modernizacijo' železnic. Rudnik Velenje je prvi pripravil načrte za vplinjevanie velikih zalog premoga, s čemer si je zagotovil za dolga leta bodočnost. Na drugi strani pa bodo tudi omenjene in druge tovarne ter mesta, ki bodo prejemala energijo po plinovodih, v mnogem spremenila svojo zunanjost, saj bodo odpadla velika skladišča premoga, smrad, dim in podobno. Nad dva j setmili j ardna investicija bo prinesla tako v kratkem velike posredne in neposredne koristi vsemu gospodarstvu. SLOVENSKI GOSPODARSTVENIKI SE ZAVEDAJO Letošnje leto pomeni v marsičem korak naprej, ki bo bistveno vplival na ves nadaljnji razvoj. To bo zlasti važno za slovensko industrijo in gospodarstvo sploh, ki se mora naglo prilagoditi novim gospodarskim pogojem. To pomeni, da je potrebno čim hitreje obnoviti stare naprave in tovarne in modernizirati proizvodni postopek v njih, če hočemo slediti razvoju sploh, posebej pa če hočemo ostati na vodilnem mestu v primerjavi s številnimi najmodernejšimi tovarnami v drugih republikah. Tradicija sama v današnjem hitrem razvoju tehnike namreč ne more zlasti za prenekatero slovensko industrijsko dejavnost biti več postavka, ki ji ohranja prvo mesto v jugoslovanski industriji. To velja zlasti za tekstilno, železarsko, usnjarsko in nekatere druge industrijske panoge. Tega se gospodarstveniki v Sloveniji dobro zavedajo in nič Čudnega ni, če je letos n. pr. «Sklad Borisa Kidriča» predvidel nad eno milijardo sredstev za znanstveno in raziskovalno delo na raznih področjih tehnike, pri čemer zlasti sodelujejo domača industrijska podjetja. -zj- Ma velikih mednarodnih sejmih VZHOD IN ZAPAD V LEIPZIGU Včeraj se je zaključil v Leipzigu »Mednarodni spomladanski sejem tehnike in vzorcev», ki se je začel 4. marca. Razstavljalo je 9.000 razstavljavcev iz 56 držav. Sejem je bil posvečen v prvi vrsti industriji, pokazal naj bi zlasti napredek industrijske proizvodnje v Vzhodni Nemčiji, pa tudi v ostalih državah, ki so politično in gospodarsko povezane s Sovjetsko zvezo t.j. v češkoslovaški, na Poljskem, Madžarskem in v Romuniji. Na veliko presenečenje • se letos sejma ni udeležila Kitajska, pač zaradi znanega spora s Sovjetsko zvezo. Tudi zahodnonem-ška vlada ni naklonjena sejmu v Leipzigu, prav tako iz političnih razlogov, to je zaradi spora s Sovjetsko zvezo in Vzh-Nemčijo glede Berlina. Precej govornikov, ki so nastopili med sejmom, je ostro kritiziralo ravnanje zahodnonemške vlade. Na sejmu razstavljajo samo posamezna zahodnonemška podjetja, vendar letos ni bilo velikih jeklarn iz Porurja, čeprav so dane razmeroma velike možnosti za razpečavanje jekla na vzhodnonemškem trgu. Izredno močna je bila udeležba angleških podjetij; saj je razstavljalo kar 268 razstav- Tedi Italija se boji japonske konkurence Japonsko je nedavno obiskalo posebno odposlanstvo italijanskih industrijcev, ki je poizvedovalo o možnostih nadaljnje izmenjave med obema državama. Vodja italijanskega odposlanstva je dejal, da Italija ne more odpreti vrat japonskemu blagu naenkrat, pač pa lahko to stori le postopoma. Predsednik Glavne zveze italijanskih industrijcev Quinto Quin-tieri je dejal, da si Italija bolj prizadeva, da bi več prodala Japonski, kakor od nje kupila. Japonska ne more zahtevati sprostitve uvoza japonskega blaga v Italijo tako naglo, kakor izvaža v druge evropske države. Quientieri je naglasil, da se mora mednarodna trgovina naslanjati na načelo, po katerem nobena dežela ne sme škodovati .gospodarstvu druge dežele. Vsekakor si bo Italija prizadevala, da v bodoče omogoči povečan uvoz japonskega blaga. Pino Mocchetti, predsednik Združenja proizvajalcev umetnih vlaken, ki je bil tudi v odposlanstvu, je izjavil: Med italijanskimi proizvajalci tkanin vlada velik strah pred japonskim izvozom, čeprav nam Japonci zagotavljajo, da so proizvodni stroški na Japonskem enako visoki kakor v Italiji, v resnici oni lahko prodajajo blago 30 do 40 odstotkov ceneje kakor Italijani. To lahko delajo zaradi nizkih plač. Embalaža prodaja blago! Četrti sejem embalaže bo v Zagrebu (Od našega stal. dopisnika) ZAGREB, marca. Spomladanski zagrebški velesejem, tradicionalno tržišče proizvodov vsakodnevne uporabe in trajnih dobrin, se bo letos obogatil še z novo specializirano prireditvijo, ki skladno dopolnjuje njegovo prikazovanje proizvodov široke potrošnje. To je sejem embalaže, šesta prireditev te vrste v Jugoslaviji, ki je doslej uspevala v Ljubljani. Če izvzamemo velike «con-tainere», zaboje in druga sredstva za odpremo raznih dobrin, se kupec potrošnega blaga v maloprodaji najprej sreča z embalažo. Prvi vtis na kupca naredi prav embalaža ona ga pripravi do tega, da stopi v trgovino in kupi določen predmet. Kakor pravimo, embalaža prodaja blago! Embalaža mora seveda biti iz sodobne snovi, mora biti estetična in obenem funkcionalna ter mora ustrezati vsem tehničnim pogojem za obrambo proizvoda pred okvarami in škodo med prevozom. Embalaža ima torej važno nalogo na poti od proizvajalca do potrošnika. Jugoslovanski proizvajalci posvečajo v današnjem času, ko je domača proizvodnja blaga za široko potrošnjo v bujnem porastu, veliko važnost embaliranju teh proizvodov, tako da bi se pojavili na tržišču opremljeni skladno s sodobnimi zahtevami. DOBRO USKLAJEN PROGRAM SEJMA Spomladanski zagrebški velesejem je središče prodaje predmetov in potrebščin za gospodinjstvo, za šolo in za urad, za potovanja in šport. Vse to so proizvodi, pri katerih igra embalaža zelo pomembno vlogo. Zaradi te funkcionalne povezanosti je VI. sejem embalaže pridobil na pomenu. Zaradi tega je razumljivo zanimanje gospodarstvenikov za to prireditev. Ta sejem je tesno povezan tudi s sejmom plastike, ker se prav plastične snovi zaradi svojih izrednih odlik čedalje bolj uporabljajo v proizvodnji sodobne embalaže. Gospodarstveniki in drugi ob iskovalci spomladanskega velesejma v Zabrebu si bodo letos lahko ogledali zanimive razsta- I ve najrazličnejših proizvodov. Med drugim bodo lahko spoznali celotno proizvodnjo domače embalaže ter proizvodnjo strojev in surovin za izdelovanje embalaže. Poleg domačih razstavljavcev bo na tej razstavi nastopilo tudi več znanih tovarn iz Avstrije, Italije, Zahodne Nemčije, švedske, Švice, Velike Britanije, itd. Sejem embalaže bo organiziran tako, da bodo lahko prišli do izraza posamezni sektorji te važne proizvodnje. Izdelki bodo razvrščeni takole: embalaža za kmetijsko proizvodnjo, embalaža za izvozne proizvode, embalaža za čezmorski prevoz, sredstva proti koroziji, itd. Vsi proizvajalci valovite lepenke bodo priredili skupno propagandno razstavo, ki bo obsegala več kakor 100 kv. metrov ter bo na njej prikazanih poleg samih embalaž iz valovite lepenke tudi več strojev za zavijanje proizvodov. Vzorci embalaže, ki bodo prejeli nagrade «Oskar» in «Eu-rostar», bodo razstavljeni posebej, na vidnem mestu. NOVA EMBALAŽNA SREDSTVA Na VI. sejmu embalaže bo prikazanih več novosti, med temi tudi nekatere s področja plastičnih snovi. Tako bo Tovarna sulfatne celuloze in papirja «natron» iz Maglaja prikazala natronski papir, oplemeniten s polietilenom; tovarna «Polietilenka» iz Bihača bo prikazala celofan in aluminij, prav tako oplemenitena s polietilenom. Beograjsko podjetje «Proleter» bo razstavilo pločevinaste sode do 200 litrov s posebno prevleko proti koroziji, zagrebška industrija «Lim» li-tografirane pločevinske doze in ljubljansko podjetje Saturnus luksuzno embalažo. Zagrebška tovarna «Chromos» bo prikazala kupcem svojo novo tiskano embalažo, podjetje »Ivica Lo-vinčič», prav tako iz Zagreba, strojne papirnate vrečice s križnim dnom in z vložki v dveh barvah. AVTOMATIZIRANA TOVARNA Med proizvodnimi novostmi ima poseben pomen sodelovanje kombinata «Be!išče» iz i-stoimenskega mesta. Podjetje je namreč poleg svojih naprav za kemično in mehansko predelavo lesa postavilo v zadnjem času sodobno in popolnoma avtomatizirano tovarno polceluloze, z opremo za proizvodnjo embalaže iz valovite lepenke z letno zmogljivostjo 20.000 ton. Do februarja letos je nova tovarna obratovala samo poskusno; izdelovala je embalažni papir, in sicer je za to uporabljala kot surovino kostanjev in hrastov les (trščice); kmalu bo začela tovarna uporabljati stebla enoletnih rastlin, na primer koruze, konoplje, itd. To so izsledki laboratorijskega raziskovanja Tovarne, ki ima namen preiti na proizvodnjo nove vrste papirja, ki bo podoben natronske-mu. ZANIMIVA UDELEŽBA TUJIH PODJETIJ Med tujimi razstavljavci pripada posebno mesto švedski tovarni Tetra-pak iz Lunda, ki bo na površini 100 kv. m prikazala svoje stroje za embaliranje mleka in raznih tekočin, poltekočin s prehranjevalnega in kemijskega področja, vakum-ske stroje za paketiranje mesa in sira in stroje za polnjenje zložljivih kartonskih škatel. Velik razstavni prostor je zavzelo tudi zahodnonemško podjetje' Hansella iz Viersena, ki bo skupaj s tovarno Hesser iz Stuttgarta razstavila stroje za orno-tavanje, naprave za embalirani e, stroje za polnjenje in zapiranje škatel itd. Med tujimi razstavljenimi izdelki naj omenimo še polietilenske kontaine-re, raznovrstno papirnato embalažo, shrambne posode iz lepenke prevlečene z aluminijem, stroje za zabijanje žebljev in šivanje tekstilne embalaže, itd. Po doslej sprejetih prijavah, bodo domači in tuji razstavljavci prikazali 52 vrst papirja, 36 vrst kovinske, 21 vrst p'astične, več steklenih in keramičnih embalaž. Poleg tega bo razstavljenih okoli 30 vrst embalažnih strojev, večji izbor surovin za proizvodnjo embalaže, pomožnih sredstev in sredstev za notranji prevoz. Za organizacijo in uspeh VI. sejma embalaže se zanimajo koordinacijski odbor za embalažo Zvezne industrijske zbornice tiradi in centri za embalažo pri republiških zbornicah, Zvezna zunanjetrgovinska zbornica, ker zaradi naglega razvoja tehnike paketiranja obstajajo tudi v državah jugovzhodne Evrope velike potrebe po sodobnih sredstvih za embaliranje in strojih za njihovo proizvodnjo. Od leta 1962 dalje se bo večina teh uvoznih poslov sklepala _ia zagrebških prireditvah. Potrebna finančna sredstva so namreč že odobrena. V času sejma bo tudi več predavanj in posvetovanj. Najboljše vzorce bodo nagradili z jugoslovanskim «G-skarjem za embalažu». M. V. Ijavcev iz Velike Britanije, to je 40 več kakor lansko leto. Pravijo, da je v tej zvezi predstavnik neke angleške jeklarne izrazil A. I. Mikojanu, podpredsedniku sovjetske vlade, ki je obiskal sejem, svoje zadovoljstvo, da niso prišli zahodno-nemški jeklarji, zato je bila za angleške jeklarne konjunktura toliko bolj ugodna; saj je njegovo podjetje prodalo vse blago, ki ga lahko postavi na vzhodnonemški trg. Pri vsem odporu zahodnonemških oblasti predstavljajo razstavljavci iz Zahodne Nemčije še vedno močno skupino tujih udeležencev. Tudi ameriška vlada je bila nasprotna udeležbi ameriških podjetij na tem velesejmu, vendar je iz 'Združenih ameriških držav prišlo na sejem precej podjetij. Dne 21. februarja je angleško ministrstvo za trgovino celo objavilo, da ne bo dovolilo nikakšnih olajšav za izvoz ameriškega blaga na velesejem v Leipzigu. VLOGA SEJMA V TRGOVINI Z JUGOSLAVIJO Sejem v Leipzigu je odigral važno vlogo tudi v razvoju zunanje trgovine med Vzhodno Nemčijo in Jugoslavijo. Jugoslavija redno razstavlja svoje industrijske proizvode v Leipzigu in lani je ta spomladanski velesejem obiskalo kar 700 poslovnih ljudi iz Jugoslavije. Lani je vzhodnonemška republika izvozila v Jugoslavijo med drugim blagom tudi industrijsko opremo za tri bombažne predilnice z okoli 40.0000 vreteni, in to v Beogradu, Somboru in O-roslavju. Predilnici v Beogradu in Somboru sta že v obratu. V smislu zadnje trgovinske pogodbe bodo vzhodnonemške tovarne dobavile še opremo za druge tekstilne tovarne v Jugoslaviji, za cementarne opekarne in drugo opremo. Zaključene so bile že pogodbe za dobavo dvigal za beograjsko pristanišče, kakor tudi naprav za dnevni kop v rudnikih na področju Kosova. Doslej še niso bili objavljeni podatki o letošnjih zaključkih na velesejmu v Leipzigu, pač pa se da že iz podatkov o zaključkih na lanskem velesejmu sklepati, kako velik pomen ima ta sejem v mednarodni trgovini; saj so lanski zaključki dosegli vrednost 1,2 milijarde dolarjev. Razstavni prostor letošnjega pomladanskega velesejma je zavzemal 300.000 kv. metrov. Iz Vzhodne Nemčije je razstavljalo okoli 6.000 podjetij, socialistične države so zavezele 40.000 kv. metrov površine. Jugoslovani so letos nastopili s kolektivno razstavo na površini 1.450 kv. metrov pokritega prostora in 600 kv. metrov na prostem. Popusti za prevoz blaga Italijanske državne železnice so odobrile popust za prevoz obiskovalcev nekaterih mednarodnih sejmov v tujini. Olajšave veljajo tudi za naslednje prireditve v Jugoslaviji: Spomladanski velesejem v Zagrebu (od 13. do 22. aprila), jesenski velesejem v Zagrebu (od 8. do 23. septembra), Sejem tehnike v Beogradu (od 22. maja do 5. junija), Kmetijski sejem v Novem Sadu (od 1. do 11. junija) in Tekstilni sejem v Leskovcu (od 1. do 10. julija). Posebnosti v Padovi Na padovanskem sejmišču se pripravljajo na 40. mednarodno prireditev, ki bo od 29. maja do 13. junija letos. Sedaj izboljšujejo in dopolnjujejo razstavljeno opremo in zaključujejo dela pri končni ureditvi posebnih razstavišč, kakor so razstavišče za gradbeništvo, za kmetijstvo, navtiko in šport. V glavnem bo letošnja prireditev sledila programatičnim smernicam iz prejšnjih let; letos pa bo vodstvo posvetilo posebno skrb določenim industrij- bodo predavanja o pravilnem gojenju živine, o silaži krme, o perutninarstvu in še posebej o kokošereji itd. V okviru kmetijskih prireditev bo tudi Evropska razstava goveje živine simentalske pasme. V dneh 30. in 31. maja bo II. razprava o kurjavi in zračenju v industrijskih prostorih; I. , 2. in 3. junija bo XI, vsedržavni kongres hlada; 6. in 7. junija bo Mednarodni seminar notranjih industrijskih prevozov, kateremu bo sledil 8. in 9. junija 5. kongres z isto temo; II. in 12. junija bo VIII. kongres mestnih uslug. Najavljene so naslednje razstave, poleg stalne razstave motornih čolnov in benečanskega pohištva: razstava železniških prevozov, razstava notranjih industrijskih prevozov, razstava kampingov in obrtniška razstava. II. razstava" ITALIJANSKEGA POHIŠTVA Na milanskem sejmišču bo od 23. do 30. septembra II. razstava italijanskega pohištva. Ministrstvo za industrijo in trgovino je letos uvrstilo to prireditev v uradni spisek sejemskih razstav za leto 1962. II. RAZSTAVA ITALIJANSKIH ŠPORTNIH POTREBŠČIN V času od 17. do 20. marca bo v Milanu II. razstava italijanskih športnih potrebščin, ki jo organizira Vsedržavna zver za , proizvajalcev športnih potrebščin. Razstava ne bo odprta širokemu občinstvu, temveč samo trgovcem in izvedencem, ki bodo prejeli posebno vstopno dovoljenje. SEJEM GOSTINSKE OPREME V MARIBORU Na sejmu gostinske opreme v Mariboru je sodelovalo 85 domačih in 7 tujih razstavljavcev, skim dejavnostim, kakor so go- * ki razstavljali svoje izdelke stinstvo, zasebno in javno gradbeništvo, mehanična industrija in lesnopredelovalna industrija v trgovini, kmetijstvu (posebno živinoreji) in deloma tudi obrti. Za časa sejma bo poseben dan posvečen voditeljem turističnih obratov in voditeljem o-krevališč. Ob določenih dnevih površni 5.000 kv. metrov. Razstava je imela tudi poseben kuharski oddelek. Sejem je omogočil gostincem in proizvajalcem gostinske opreme, da izmenjajo svoje dosedanje izkušnje. Poleg tega je dal nove pobude za zboljšanje gostinstva in s tem tudi za napredek turizma. mm TRST — Ul Carducci 15, telefon 29-656 Bogata izbira naočnikov, dalj nogledov šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. URAENA IN ZLATARNA MIKOLJ KAREL TRST Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE a. p. a. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIH 600.000.000 • VPLAČANIH LIH 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ST. 38-101 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED Hotel POSTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje. PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA GORIZIANA Gorica - Via D. d’Aosta N. 180 - Tel. 28-45, 54-00 - Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo MOBIL! MADALOSSO RST-TRIESTE, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianra, tel. 35-740 Pohištva - dnevne sobe - oprema za urada - vozički - posteljice permafles Razstave: Ul, Valdirivo, 29 - Ul. F. Filzi, 7 Održava osam linija i to: Sjeverna Evropa (tjedno) Sjedinjene Države Amerike (desetodnevno) Južna Amerika (mjesečno) Levant (tjedno) Iran, Irak (svaki mjesec i pol) Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) Daleki Istok, Japan (mjesečno) Daleki Istok, Sjeverna Kina (dvomjesečno) Na svim prugama plovi 40 brzih i modernih brodova, koji imaju 280.000 tona nosivosti, rashladm prostor, tankove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta. Prevozite robu prugama »JUGOLINIJEn ItdjiAJUjiMfia ICopsA, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 - TELEX; 03-517 n Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — Špediter-ska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem va-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče - Bar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel. 37-823 Razstavljajte in trgujte na mednarodnem obmejnem sejmu «Alpe-Adria» Od 11. do 20. maja 1962 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (Jugoslavija) Prikaz izdelkov obmejnih pokrajini Najboljša prilika za sklepanje trgovskih poslov! Vse informaciie: GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUB L JA N A (Jugoslavija) - Titova cesta, 50 Stran 3 SEDEŽ, TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-1. - TELEFON ST. 37-808 GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA | namreč, da ne morejo biti spreta nedeljo 11. marca se je'jeti za vajence mlajši od 15 let. predsedstvo združenja srečalo v Opatiji z zastopniki turističnih ustanov reškega okraja in v prijateljskem razgovoru razpravljajo o številnih turističnih vprašanjih. V soboto 10. marca pa je združenje poslalo trgovinskim zbornicam, turističnim ustanovam in turističnim podjetjem v Vidmu, Gorici in Trstu, Ljubljani in Zagrebu vlogo, v kateri predlaga vrsto turističnih pobud za izboljšanje turizma v obmejnih pokrajinah. -> ZAPOSLITEV MLADINE Vloga združenja na Ravnateljstvo za delo in socialno skrbstvo. Združenje je poslalo ravnateljstvu za delo 3. marca vlogo in predočilo težave, ki jih je povzročil ukrep glede zaposlitve mladine. Ta ukrep določa Ker ta ukrep povzroča precejšnje nevšečnosti, je združenje zaprosilo, da bi omogočili nadaljevanje vajeniške dobe vsaj mladini, ki je bila že zaposlena pred objavo tega zakona. TABLICE MEZDNIH PREJEMKOV ZA GRADBENO STROKO specializirani delavec nad 20 let — 287.78 lir na uro od 18-20 let — 279 87 kvalificirani delavec nad 20 let — 258.90 od 18-20 let — 251.56 od 16-18 let — 220.55 ročni delavec special. nad 20 let — 231.32 od 18-20 let — 216.28 16-18 let — 171.69 pod 16 let — 136.07 navadni ročni delavec nad 20 let — 217.32 od 18-20 let — 203.26 od 16-18 let — 161.10 pod 16 let — 111.23 ŽENSKE-ČISTILKE nad 20 let ~ 201.69 Avtomob. vozač s 60 ur na teden — 15.457 lir tedensko AVTOMOB. VOZAČ brez tehnične priprave s 60 ur tedensko 13.904 SKLADIŠČNIKI s 60 ur tedensko — 12.423 ČUVAJ za 60 ur tedensko ~~ 11.670 Kako je z vojno odškodnino Na političnem Poleg gornjih prejem&ov imajo pravico do dnevne odškodnine 24.46 lir za hrano. Odškodnina za orodje — lir 30 dnevno kamnosekom — lir 20 dnevno o-stalim kategorijam. Družinske doklade — za vsakega sina lir 190 dnevno — za ženo — dnevno 138 lir in za vsakega izmed staršev dnevno 55 lir. ŽIVAHEN OBMEJNI PROMET V februarju je prešlo mejo med Italijo in Jugoslavijo o-koli 440.000 ljudi, od tega 50 tisoč z rednim potnim listom in 390 tisoč s propustnico. Med imetniki potnega lista je bilo okoli 25 tisoč Italijanov, 16 tisoč Jugoslovanov, 1200 Avstrijcev itd. Glede prometa s prepustnicami je bilo število letošnjih prehodov mnogo večje od lanskega (v februarju 1961 je namreč prešlo mejo samo 241 tisoč ljudi), in sicer zaradi tega, ker je bila od 23. februarja do 16. marca meja zaprta zaprta zaradi epidemije slinavke. V februarju se je prvič po letu 1955 zgodilo, da je število prehodov pri Fernetičih preseglo prehode čez blok pri Škofijah. ANGLEŠKI KONZULAT BODO ZAPRLI? Iz neuradnega vira se je izvedelo, da nameravajo angleške diplomatske oblasti zapreti angleški konzulat v našem mestu. Konzulat je v našem mestu od leta 1744 dalje. RAVNATELJSTVO slovenskega učiteljšča sporoča: Kandidati, ki nameravajo delati usposobi j enostni izpit na slovenskem državnem učiteljišču v Trstu, naj vložijo do 31. marca prošnjo pri ravnateljstvu zavoda. Podrobna pojasnila prejmejo v tajništvu. «FILODRAMMATICO» DOKONČNO ZAPRTO. Gledališče «Filodrammatico», v katerem so zadnja leta predvajali sko-■ raj samo kinematografske pred- NAŠE SOŽALJE V Trstu so umrli 67-letni Andrej Ukosič, 90-letna Marija Hreščak vd. Končnik, 75-letna Frančiška Rebec por. Kacic -Batulovič, 62-letni Josip Smot-lak, 66-letna Josipina čač por. Tremoli in Franc šušmelj. V Gabrovici je padel z motorja ter obležal mrtev 26-letni Karel Pertot, v Skednju Ivanka Mo-ser roj. Grk, in Miroslava Žerjal roj. Sancin, v Sv. Križu Rudolf košuta, v Ricmanjih Antonija Korošec vd. Žerjal, v Sežani Štefan Belaj in v Kobdi-lju Franc Marušič. stave in ki ne posluje od maja lanskega leta, je bilo dokončno zaprto. Stečaj je sprožil sam lastnik podjetja. Za gledališčem «Rossetti» je to drugi znak velike krize, ki vlada v našem mestu glede gledališke umetnosti. Stavka pristaniških delavcev prekinjena Minister za trgovinsko mornarico Marcelli je pozval sprte stranke v zadevi nagrajevanja pristaniških delavcev na sestanek, ki bo v Rimu 21. marca, tržaškem pristanišču prekinili stavko in v torek se je delo začelo normalno. Gibanje pristaniških delavcev traja pravzaprav že dva meseca; spojeno je bilo z umestnimi stavkami, ki so seveda ovirale promet v pristanišču. Delavci zahtevajo v glavnem povišanje postavk za obračunavanje dela po tezi natovorjenega oziroma iztovorjenega blaga, da bi tako v posameznih skupinah lahko delalo več delavcev ob istem času. U-prava Javnih skladišč je dosledno zavračala zahteve delavcev, češ da bi zvišanje delovne tarife povzročilo zvišanje tarif za pristaniške usluge, kar bi bilo v škodo pristaniškega prometa. Zarad itega spora je v zadnjih dveh mesecih več ladij odplulo v druga pristanišča in nekateri trdijo, da je Trst zgubil zaradi tega 60 do 70 tisoč ton prometa. Sedemnajst let po drugi svetovni vojni se izplačevanje odškodnine za vojno škodo še vedno ni zaključilo, tožijo prizadeti. Polagoma vendar gre h koncu. Italijanska vlada je izglasovala prvi zakon o poravnavi vojne škode že 1940. leta. Zakon št. 1543 z dne 26. oktobra 1940. Po tem so prizadeti prejemali od države odškodnino za škodo, ki so jo utrpeli v zvezi z vojnimi dogodki. Odškodnino so prejemali samo italijanski državljani, in sicer za škodo na premičninah in na nepremičninah. Zavezniška vojaška uprava je od leta 1944 dalje izplačevala odškodnino samo za škodo na premičninah (obleke, pohištvo, itd). Rok za vlaganje prošen po odškodnini v smislu tega zakona je zapadel junija 1949. leta. V naslednjih letih so zavezniki v naših krajih, izdali več začasnih dekretov, medtem ko so osrednje oblasti izdale prav tako več zakonov za ostalo Italijo. Končno je bil leta 1953. sprejet temeljni zakon o vojni škodi (zakon št. 968, z dne 27. decembra 1953), ki je bil leta 1954 raztegnjen na Tržaško o-zemlje in ki urejuje še danes vprašanje državne odškodnine in prispevkov za vojno škodo. V območje tega zakona so prešle tudi vse tiste prošnje, ki so jih prizadeti vložili v smislu zakona iz leta 1940, a ki do takrat še niso bile rešene. Država izplačuje odškodnino italijanskim drža valjanem, kj so zaradi vojnih dogodkov utrpeli škodo na premičninah ali nepremičninah, pa naj se je to zgodilo v Italiji ali pa v krajih, ki so za časa teh dogodkov ša pripadali njej (Afrika, Trst, Albanija, itd). Država ne piuča. vse škode, ki jo je kdo utrpel. Tako na’ primer ni krita škoda na zlatnini, draguljih, orožju, športnih artiklih, avtomobilih, denarju, gradovih, vilah, parkih m grobnicah. Zamudniki, ki še niso bili vložili prošnje za odškodnino do objave novega zakona v TRŽAŠKI GOSPODARSTVENIKI V JUGOSLAVIJI Prve dni marca so predstavniki tržaških gospodarskih krogov obiskali Ljubljano in Zagreb. Skupino je vodil predsednik Trgovinske zbornice dr. Romano Caidassi. V njej pa so bili poleg novega predsednika tržaškega velesejma g. Suttore tudi oba podpredsednika di Leo Paschi in G. Grioni, dr. N. Vat-ta, predsednik tržaške delegacije Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu. Od meje naprej je goste pospremil jugoslovanski generalni konzul v Trstu dr. Žiga Vodušek. Na ljubljanski trgovinski zbornici so se gostje sestali z najvišjimi predstavniki gospodarskih krogov L. R. Slovenije, in sicer s tajnikom v izvršnem svetu za blagovni promet dr. Marijanom Dermastjo, predsednikom trgovinske zbornice Slovenije V. Valičem, generalnim tajnikom te zbornice dr. B. Novakom, predsednikom odbora za velesejme Ivanom Kellerjem in podpredsednikom zbornice in ravnateljem Gospodarskega razstavišča K. Kušarjem. Predsedj nik velesejma Suttora je ob tej____________ priložnosti poudaril važnost tr- Uradnem vestniku (31. dec. ------- —11953)> s0 lahko to storili v naslednjih 90 ar:en. V tem času se je v vsaici pokrajin sestavila po ena posebna kcmisija «za vojno škodo» in ena osrednja komisija pri Ministrstvu za zaklad. ZAKAJ NISO BILE REŠENE VSE PROŠNJE Rok za vložitev prošenj je potekel spomladi leta 1954; danes, po osmih letih, še niso rešene vse prošnje po odškodnini. Zakaj? Na finančni intendanti, kjer smo se zanimali za to vprašanje, so nam razložili, da je postopek zelo zamotan in dolg. Najprej so morale finančne intendance počakati, da so se nabrale vse prošnje, nato so jim morale priložiti potrebno dokumentacijo (izpri-čanja, lastniške listine, razna dokazila itd.). Nato je vsakain-tendanca pošiljala od časa do časa po več prošenj hkrati v nadaljnjo proučitev na Ministrstvo za zaklad. To večkrat zahteva še dodatna pojasnila, tako da vsa dokumentacija roma še enkrat v periferične intendance, kjer se ustavi za nadaljnjo proučitev, od tod jo vodi pot nazaj v Rim, kjer mora čakati na rešitev. Splošna gospodarska banka V Ljubljani je bila pred kratkim ustanovljena Splošna gospodarska banka kot denarni zavod za LR Slovenijo. Kakor je nedavno naglasil predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, pripada posameznim republikam v sklepu zvezne jugoslovanske republike pomembnejša naloga tudi v gospodarstvu. Za glavnega ravnatelja nove banke je Izvršni svet imenoval Ivana Kellerja, dosedanjega ravnatelja Gospodarskega razstavišča. Nova banka bo nastanjena v novi palači v Titovi ulici nasproti kavarne «Evropa.» Za glavnega ravnatelja Gospo- Kalin. Dvorana ima 400 sede-darskega razstavišča je bil ime-1 žev in galerijo. Za graditev so novan Karel Kušar, glavni rav- prispevali v veliki meri tudi a-natelj podjetja Slovenijales. I meriški Slovenci. žaškega velesejma pri utrjevanju gospodarskih stikov med I-talijo in Jugoslavijo. Popoldne so gostje nadaljevali pot v Zagreb. V Otočcu jih je sprejel predsednik Jugoslovansko-italj-janske trgovinske zbornice inž. Kneževič. V Zagrebu so na sedežu trgovinske zbornice sprejeli goste predsednik zbornice R. Zečevič, generalni ravnatelj zagrebškega velesejma Ivan Ba-čun in svetnik za zunanjo trgovino Trgovinske zbornice dr. M. Lukavec. šlo je poživljenju gospodarskih stikov s Trstom in jugoslovanski udeležbi na tržaškem velesejmu. DOM KATOLIŠKIH SLOVENCEV V GORICI V Gorici so odprli novo dvorano Katoliškega doma za Slovence s posebno akademijo. Odprtja dvorane sta se udeležila tudi nadškof Ambrosi in prefekt dr. Nitri. V svojem nagovoru je nadškof naglasil, da so si po Kristusovem nauku vsi ljudje bratje. Izpregovoril je tudi prefekt in ob zaključku ms gr. A. Novak. O akciji za graditev doma je poročal dr. A. i-w -l • ______ Iv«« /IDn nnrlo. Največ obiskovalcev teh _ približno dvanajst tisoč mesečnih prehodnikov dajejo na jugoslovanski strani Kobarid, manj Bovec in manj tudi Tolmin z bližnjimi vasmi. Kobarid je bil zmerom vezan na Čedad, ceio , zglo hitr0, ker vozijo vsak dan V obmejnem pasu Gornjega Posočja za avstro-ogrske monarhije, ko ljudje niso rabili nobenih potnih listov in nato 25 let pod Italijo in ni čuda, da hodijo Kobariaci in prebivalci vasi kobariškega kota, Kotarji, ki so do 1816 tvorili skupno administrativno enoto z Beneško Slovenijo, radi do Čedada. Vozijo se z avtobusi iz Kobarida in do Robiča, do obmejnega Pre"°“a in nato mimo Stupice po Nadi-ški dolini naravnost v cedau. Za Kobaridce je to najbnz-ja in najkrajša pot, ne pa ta^o za Kotarje, ki se morajo pripeljati najprej do Kobarida o-ziroma do Robiča, in tudi ne za Tolmince, po katere prihaja čedajska ltoriera prav do Tolmina Ti so bolj navajeni Gorice in se vozi le manjši del v Čedad, čez Kobarid in Robič. VSAK DINAR DVAKRAT OBRNEJO Večina prehodnikov je v teh krajih v Breginju in po tolminskih vaseh, po poklicu kmetijska, ki vsak dinar dvakrat obrne, preden ga porabi. Težko jih bremeni vožnja z avtobusi, ki jo je treba računati med 500 do 1.000 za vsak obisk Čedada To podraži navadne stroške za nakup občutno. Zato je trgovsko razumljivo, da se je v tem sektorju obmejnega pasu u-stvarila v majhnih obmejnih vaseh Furlanske Slovenije cela prsta trgovinic, ki prodajajo jugoslovanskim prehodniKom blago, kar tukaj ob meji, da jim ni potreba metati denar za dolgo potovanje po korierah in avtobusih in tudi ne lzgub-ijati časa. Iz vasi okoli Bregi-nja hodijo v Platišče, ki so prav blizu onstran mosta čez Nadižo. Navadno industrijsko in tekstilno blago držijo kar na za-iogi v trgovinicah v Platišču, če pa gre za večji nakup, kakor na primer celih oblek ali _ pa Posebnega blaga, ga naročijo v trgovini v Platišču, ta pa pri veletrgovcu v Čedadu. To gre koriere med Platiščem in Čedadom in trgovci hitro postrežejo. Prihranjenih je okoli 1.000 din na listku za koriere in se drugi drobni stroški in ves dan izgube časa. Ljudje iz tolminskih vasi pa hodijo peš. v vasi občine Dreka onkraj Kolovrata, najrajši v vas Kras. Ta pot pa za Tolmince ni tako pripravna in udobna kakor ona za Breeinjce v Platišče. Treba je namreč iti po ozki stezi iz Vole čez visoki prelaz Jeze in se spet spuščati po drugi strani gl"; boko v dolino. Iz Livka, ki je prav na meji, hodijo v bližnje čeplešišče ali pa Mašere. Celo Podbonesec, ki lezi globoko v dolini Nadiže, kmalu za prehodom štupico, je zadnja leta začel izkoriščati obmejni promet v svojo korist. Podbonesec je mala skupina hiš sedež velike slovenske občine in prav blizu meje. Tod vodi še iz rimskih časov skozi sotesko cesta na sever. Kaj pa so hoteli biti tukaj kot trgovci in gostilničarji, na dnu te luknje Lepo so izkoriščali zmerom slovenske hribovce po bližnji" hribih. Na občini so bili sicer deloma slovenski uradniki, uO-da takšni majhni, na dnu u-radniške lestvice, ki so trepetali pred videmsko prefekturo l" pred domačimi karabinjerji financarji. Politično so bili ti «botegarji* in «oštirji» tu ob meji najboljši stražarji po besedah «svete meje», sicer Pa svojih vlog in interesov v zavodu Banca del Friuli in drugih bančnih ustanov. Pred fašizmom so bili giolittijanci, ood fašizmom kajpada fašisti, med vojsko «republikini», po vojn? so slekli črne srajce in oblekli nedolžne bele demokristjanske ovratnike. Ustanova obmejnega pasu jim od začetka ni dišala ker je fašizem le predolgo trajal in se preveč zajedel v njihove botegarske možgane Zdaj so se pa le zmehčali in že va- bijo slovenske prehodnike z onstran meje in so prinesli spet na dan svojo prav lepo slovenščino. Nekoliko so v svoji nestrpnosti zamudili najbolje prilike, pa skušajo nekaj zamujeno dohiteti. Kdo bi pa pričakoval, da bo obmejni pas koristil daljnemu Tarčentu in Terski dolini, ki sta, kot se v pregovoru reče, «za devetim hribom*. Bovčani se vozijo v Čedad najprej z avtobusom do Kobarida in nato s čedajsko koriero do Čedada. Komur pa se denar smili, in teh je v skromnih razmerah bovških hribov precej, vzamejo pot pod noge od Žage do \fe&f2£L Ekskluzivna agencija za prodajo vesp vseh vrst VELIKA IZBIRA RABLJENIH VESP IZVOZ TRST - UL S. Francesco, 44 Za škodo, ki jo je vojna povzročila italijanskim državljanom izven državnega ozemlja, je bila v Rimu sestavljena posebna komisija. Za škodo nastalo na Tržaškem ozemlju je država sestavljala cenitev na podlagi nominalne vrednosti blaga na dan 30. junija 1943, ter to vsoto pomnožila za količnik 15. (Mimogrede velja pripomniti, da je ta količnik znašal za ostalo Italijo samo 5). Od dobljenega zneska država odšteje 25% zaradi postaranja in razvrednotenja ocenjenih dobrin. Medtem ko je zakon iz leta 1940 določal, da mora prizadeti z odškodnino obnoviti ali popraviti oškodovano nepremičnino ali premičnino, novi zakon dopušča prizadetemu, da prosto razpolaga z odškodnino. Tako je tudi z državnim prispevkom, ki pa je bil na prosto ‘razpolago tudi po starem zakonu. (Običajno je država priznavala prispevek v višini 50 odst. najavljene škode). Učeje. Ni to kratka pot. In šele pod Učejo sedejo v koriero in se odpeljejo mimo planine Tam na meji in Muzcev v Čen-to. Čenta je pa sila ugodno mestece za nakup blaga, ki tekmuje z vsemi drugimi tržišči vsega obmejnega pasu, cenejša cd Čedada in Vidma, kaj šele od Gorice in Trsta, ki sta v očeh jugoslovanskih prehodnikov in dejansko naj dražja med vsemi mesti daleč doli po Italiji. Tistih pičlih tri tisoč italijanskih mesečnih prehodnikov pa pride največ iz nadiških dolin in Čedada. Mnogo je med njimi avtomobilskih izletnikov in motoristov. Prihajajo tudi furlanski Slovenci iz St. Lenarta, ki so sicer narodno že nekoliko izgubljeni, a se v lepih in kulturnih krajih Soške doline dobro počutijo med našimi visoko civiliziranimi ljudmi. (se nadaljuje) POMORSTVO JUGOLlNIJA (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — Indija — Pakistan Dinara 21.3., Lovčen 21.3. Proga Jadransko morje — Indonezija — Daljni vzhod Lovčen 21.3. Proga Jadransko morje — Japonska Lovčen 21.3. Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv Vojvodina 21.3 J ADROLINIJ A Proga Jadransko morje — Dalmacija — Grčija (tedenska) Opatija 16.3., Orebič 20.3. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» je 26 februarja odplula iz Bostona, namenjena v Filadelfijo, Wil-migton, Charleston in druga severnoameriška pristanišča. Ladja «Bohinj» je 1. marca prispela v Trst, ter je nato odplula proti New Yorku via Koper Ladja «Bovec> je 2. marca prispela v Tangier, nato je nadaljevala pot proti Genovi, Neaplju, Palermu, Tesalonikom, Dubrovniku, Benetkam, Trstu, Reki in Kopru. Zdaj so najavljeni naslednji odhodi: ladja «Bo-vec» bo odplula z Reke 28. marca proti Severni Ameriki, via Trst in Koper; ladja «Bled» bo zapustila reško luko 28. a-prila. DRUGE LADJE obzorju kultura in življenje NSZ ZA ENOTEN NASTOP GLEDE AVTONOMNE DEŽELE. Izvršni odbor Neodvisne socialistične zveze opozarja v svoji resoluciji, ki jo je sprejela na zadnji seji na nujnost, da se med vsemi strankami in strujami, ki iskreno zagovarjajo ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina, takoj začno razgovori glede tega vprašanja. Treba je čimprej odstraniti vsa morebitna nasprotna stališča, da bi potem vladi oziroma parlamentu ne bilo treba posredovati za ugladitev nesoglasij glede bodočega statuta avtonomne dežele. Tako bi samo zgubili na času. Resolucija tudi u-gotavlja, da je dežela Furlanija-Julijska krajina edina izmed petih, katerih ustanovitev predvideva ustava, ki pa še ni bila ustanovljena. PROTI «SEDMI REPUBLIKI». Po zidovih na tržaških ulicah so pristaši organizacije bivših italijanskih borcev nalepili lepak «Proti nevarnosti ustanovitve avtonomne dežele Furla-nija-Julijska krajina». Nevarnost je, da nastane v naših krajih takšen položaj kakor na Južnem Tirolskem in da pride tudi pri nas do podobnih sporazumov, kakor je bil sporazum De Gasperi-Gruber glede Južnega Tirola. Bivši borci so proti ustanovitvi avtonomne dežele, ker se zanjo borijo komunisti in Slovenci, ki so po vojni iz Trsta hoteli napraviti sedmo republiko Jugoslavije. Povsem drugačne vsebine je lepak italijanske socialistične stranke, ki pozdravlja vlado levega centra. SLOVENCI V ITALIJI IN AVSTRIJI TER NEMCI NA JUŽNEM TIROLSKEM. Dunajski dopisnik Piccola Bruno Tede-schi se jezi, da Avstrijci tako vpijejo zaradi Južnega Tirolskega, ne vidijo pa vprašanja koroških Slovencev. Do sedaj je sploh ignoriral slovensko manjšino na Koroškem, čeprav gre za usodo 60 tisoč Slovencev, šele v zadnjem času se je zunanji minister dr. Kreisky sestal s predstavniki koroških Slovencev v Celovcu, da bi zvedel za njihove želje. Dopisnik trdi, da bi koroški Slovenci bili srečni, ko bi jim dunajska vlada priznala polovico pravic, ki jih uživajo Slovenci pod Italijo. Mi svojim koroškim rojakom prav gotovo ne želimo takšne sreče. E. Kocbek v italijanščini Potem ko se je Edvard Kocbek pred nedavnim predstavil v francoščini v elitnem pariškem Espritu, je zdaj doživel tudi svoj italijanski krst. U-gledni florentinski mesečnik «11 Ponte*, ki ga med drugimi u-reja tudi florentinski podžupan Enzo Enriguez Agnoletti, je namreč v svoji lanski decembrski številki objavil v prevodu troje pesmi iz ciklusa, s katerim se je Edvard Kocbek po predolgem molčanju spet oglasil v 7. številki lanske hubi lanske Naše sodobnosti. Neznani Kocbekov občudovalec, ki se je skromno skril za psevdonimom Alexa Rocallija, očitno ni poklicen literarni virtuoz, a mu je vseeno uspel vesten in doživet prevod. Iz alegoričnega Dečka na drevesu (str. 1785), iz osebno izpovednega čakam (str. 1786) in iz vojno tesnobnega Po mitingu (str." 1787) bo lahko tudi italijanski bralec dojel vso pasternakovsko dimenzijo Kocbekovega navdiha, tako dragoceno razpetega med drzno liričnim in med odgovorno zgodovinskim doiemaniem sveta. Slovenski bralec pa bo presenečen spoznal, da je za Kocbekovo pesem, za katero je tako značilna razkošnost metaforike, italijanščina tako rekoč idealen prevodni inštrument. Vsekakor na ta objava kaže, kako častno bi bil lahko Edvard Kocbek predstavljiv tisti kulturni Evropi, katere polnopraven državljan že zdavnaj je. Naj še dodamo, da pesmi uvaja kratka predstavitev, žal omejena le na bistvene podatke iz Kocbekove kulturne biografije. ALOJZ REBULA da obstaja med Sovjetsko zvezo in Kitajsko že dve leti odprt spor na ravni državne oblasti in idej. Razlago notranjih (načelnih) vzrokov tega spora bomo našli v Kardeljevem delu, napisanem v marksistični terminologiji. Kolikor gre za trenje med državama, meni dalje Crankshavv, je Sovjetski zvezi močna, industrializirana Kitajska prav tako neljuba, kakor si je nekdaj carska Rusija prizadevala, da bi imela za sosedo čim šibkejšo Kitajsko. V času, ko se je sovjetska politika pričela oddaljevati od dogmatične o-kostenelosti, so se pojavili Kitajci v vlogi pravovernih Leninovih junakov, ki bi tudi afriškim, azijskim in ameriškim narodom radi oznanjali nepokvarjeni marksistični nauk. Tisti, ki sledijo pisanju sovjetskega in kitajskega tisna, imajo še nekaj pojma o tem sporu; toda ako hočejo res razumeti vso trpkost tega spopada, naj si odtrgajo nekaj ur časa, piše Crankshavv, in naj preberejo to Kardeljevo delo. JOYCEOVE POF2IJE. V Milanu je izšla zbirka poezij znanega pisatelja Jamesa Joycea, ki je nekaj časa živel tudi v Trstu kot profesor angleščine, in sicer pod naslovom J. Joyce: «Poesie». Uvod je napisal Alberto Rossi. Zbrane so skoraj vse Joyceove pesnitve, od liričnih do satiričnih, s katerimi je kritiziral družbo v Dublinu. Knjiga obsega 304 strani in stane 2.000 lir. GIORGIO BALLADORE PAL-LIERI: «Saggi sulle organizzazio-ni internacionali*. Zbirka «Qua-derni di diritto internazionale*. Izdal Zavod za proučevanje mednarodne politike (Istituto per gli studi di politica inter-nazionale); Milano, via Clerici, 5. Str. 84. 700 lir. Proga Trst — Vzhod — črno morje «Pal-mah» 14.3., «Ege» 14.3., «Eyal* 20.3. Proga Trst — Zahodno Sredozemlje «T. Cosulich» 15.3., «Vittoria» 20.3. in «N. Fides» 20.3. Proga Trst — Severna Evropa «Pavia* 16.3., «Cagliari» 20.3., «T. Ge-broeders* 20.3. Proga Trst — Severna Amerika «Satur-nia» 18.3., «Export Aide* 21.3. Proga Trst — Srednja Amerika «Pacinot-ti* 15.3. Proga Trst — Južna Amerika «Tritone» 15.3. Proga Trst — Zahodna Afrika «Piave» 20.3. Proga Trst — Rdeče morje «Audax» 17.3., «S. Onorato* 19.3., «Pirot» 20.3. Proga Trst — Daljni vzhod «Ambra» 20.3. ^GOSPODARSTVO" izhaja trikrat mesečno. - UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ul. Geppa 9, tel. 38-933. - CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20.— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Fošt. tek. račun «Gospodarstvo* št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek. rač. št. 600-14-3-375. Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. - CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir. - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. - Založnik: Založba «Gospodarstva». Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT), Trst. NOVA VLADA IN BENEŠKI SLOVENCI. «Matajur», glasilo Slovencev v videmski pokrajini, pozdravlja novo italijansko vlado levega centra, ki jo bodo podpirali socialisti, in pravi: Mi Slovenci in Furlani v videmski pokrajini si nismo mogli prav nič pomagati z dosedanjimi vladami. Konjunktura je rasla, industrije so rasle v bogatih pokrajinah, mi smo pa bili čedalje bolj revni. Mi smo realisti in vemo. da novi vladi strežejo po življenju številni nasprotniki desnice, ki so naši sovražniki; toda duh socializma je prodrl tudi v široke vrste vladne stranke. Zdaj nismo več brez perspektiv in vemo, da bo duh socialne pravičnosti zmagal tudi v Italiji. NOVA VZNEMIRLJIVA VEST. Po Trstu se je razširil glas, da namerava znana tržaška zavarovalnica «Riunione Adriatica di Sicurtd* (RAS) premestiti del svojih uradov v Milan. Gre za eno izmed naj starejših tržaških zavarovalnic, kj so bile znane daleč po vsem svetu. RAS je že leta 1946 prenesla sedež družbe v Milan. V Trstu so o-stali samo uradi, ki opravljajo delo v zvezi z zavarovalstvom v tujini. Tudi te urade naj bi zdaj vodstvo zavarovalnice postopoma preselilo v Milan. Zavarovalnica je sicer objavila izjavo, ki naj bi pomirila tržaško prebivalstvo, dejansko pa ne zanika omenjene namere. V začetku maja bodo v Milanu odprli novo palačo RAS, v katero nameravajo vseliti tudi tri urade, ki so zdaj v Trstu. O zadevi je bilo govora tudi na seji mestnega sveta in župan Franzil je obljubil, da se bo za zadevo zanimal pri generalnem komisariatu. Poleg Assicurazio-ni Generali je bila RAS najpomembnejša zavarovalnica v Trstu. SOCIALIZEM IN VOJNA — SPOR ZA ZAVESO Edvvard Crankshavv, ki je med angleškimi publicisti na glasu dobrega poznavalca socialnih razmer v Sovjetski zvezi in v komunističnih državah sploh, je v londonskem «Observerju» (28. januarja) v tedenskem kultur nem pregledu priobčil pod naslovom «Spor za zaveso* oceno knjige Edvarda Kardelja «Vojna in min>. Knjiga je bila prevedena v razne tuje jezike in tudi v angleščino (Socialism and War — An Survey of the Chinese criticism by Edward Kardelj — Translated by Allee Brown). Kardelj je v svojem delu z navajanjem mnenj znanih marksističnih teoretikov, med temi zlasti Lenina, odgovoril na napade kitajskih komunistov, ki kritizirajo jugoslovansko politiko aktivne koek- RAZSTAVA NIZOZEMSKEGA SLIKARJA Do 20. marca bodo v baru «Tivoli* v Trstu razstavljene zanimive grafike nizozemskega slikarja Toona Wegnerja. Razstavo je organiziral krožek tržaških naprednih umetnikov, ki ima svojega pobudnika v prof. A. Černigoju. To pot je imel krožek srečno roko pri izbiri slikarja, ki naj bi ga predstavil tržaškemu občinstvu, kajti Toon Wegner ustvarja v okolju, ki je v marsičem podoben našemu tržaškemu okolju; njegove grafike nam predstavljajo delo v ladjedelnici in delavske motive, ki so nam sorodni. Sicer opaziš na teh grafikah takoj, da niso nastale ob sončnem Jadranskem morju, temveč na meglenem severu. Zanimivi so tudi motivi, ki jih je nabral na svojih potovanjih po Jugoslaviji, si&tence mirnega sožitja med | kakor «Piranske strehe* in «Ju-narodi. Crankshavv pripominja,' goslovanske ženske v vlaku*. R VTOPBEVOZNISKO PODJETJE A. POŽAR TRST UL. MORER1 3 J Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. Športhotel POKLJUKA (BLED 1250 m) Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom • Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom • Železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jeze. ro. Stalna avtomobilska zveza • Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo! Transatlriu IMPORT-EXPORT VSEH VRST LESA, TRDIH GORIV, EKSOTOV IN STROJEV ZA LESNO INDUSTRIJO TRSI — Sedež- ulica Gicerone 8-11 — Tel. 30-214 Splošna plovba Piran Telefon 51-70 Telex 03523 03522 Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe TRANS- TRIESTE Societa a r. L TRIESTE - TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31 906, 95-880 UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. intermercator SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA TRANZITNE POSLE SEDEŽ TRST, Via Cicerone 8-10 Tel. 38-074, 38-614 Telegr. INTERMERCATOR, TRST Poštni predal: 141 PODRUŽNICE Gorica: Via Cravos 2, tel. 25-65 Milan: Via degli Zuccaro 7, tel. 423160 Rim: Via L. di Montreale 16, tel. 504924 New York: 1457 Broadway, 36 N. Y„ tel. BRyant 900034 IZVOZ - uvoz raznovrstnega blaga, tudi po tržaškem in goriškem sporazumu ZASTOPSTVA raznih metalurških industrij IMPEXPORT UVOZ - IZVOZ - ZASIUPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 Telef. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20-Tel. 50010 Telegr-: lmpexport - Triesta UVAŽA: VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Posreduje po Tržaškem in Goriškem sporazumu Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije TRZNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskem trgu z žitaricami se je prejšnji teden stanje nekoliko zboljšalo. Prekupčevalci so se začeli zanimati za žitarice, kar je vplivalo na cene; te so se razgibale in težijo navzgor. Trg s sadjem in zelenjavo je vedno dobro založen in kupčije se razvijajo ugodno. Povpraševanje po goveji živini je vedno živahno; trg s teletino je bolj miren, trg s prašiči pa je živahnejši. Kupo-prpdaja perutnine se razvija mirno, i-Stotako prodaja jajc. Trg z mlečnimi izdelki nekoliko nazaduje : prevladuje ponudba masla. Sir gre sproti od rok, toda po zmernih cenah. Na trgu z oljem je stanje v zadnjem času kritično, kajti blago sploh ne gre od rok; cene so začele padati. Cene vinu so čvrste in tudi povpraševanje je vedno živahno, in to po vseh vrstah vina. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče 100-110, rdeče pomaranče extra 170-190, I. 120-160, taroki extra 180-200, I. 150-170, limone 55-65, mandarine extra 70-65, I. 50-65, jabolka abbon-danza I. 30-50, delicious extra 130-150, Imperatore 40-60, Mor-genduft 70-75, renete extra 100 do 125, I. 80-100, hruške extra 120-130, I. 120-130, suh česen (netto) 500-600, erbete 80-120, karčofi 50-60 lir kos, korenje krajevnega pridelka 100-125, od drugod 140-200, cvetača 100-125, zelje 70-100, cikorija katalonija 70-100, repa 40-65, domača čebula 120-130, od drugod 100-150, dišeča zelišča (netto) 200-240, koromač 90-100, rdeč radič 250 do 350, solata 90-170, endivija 140-300, krompir Bintje uvožen 55-65, majestic 52-55, okrogel krompir Berlino 40-45, paradižniki 260-320, peteršilj 50-100, zelena 105-180, špinača 70-100 lir za kg. OLJE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, trošarina in prometni davek ne-vračunana. Olje iz surovih semen: iz zemeljskih lešnikov 33 600-33.800, iz sončnic 33.000 do 33.200, iz koruze 30.000 do 30.200, iz tropin 30.000-30.200, iz kokosa 18.800-19.300, iz lana 26.700-26.900, iz ricinusa 34.000 do 35.500. Semensko jedilno o-lje; iz zemeljskih lešnikov 36.800-37.000, iz sončnic 36.200-36.400, rafinirano olje iz soje 35.100-35300, semensko jedilno olje I. 35.600-35.800, II. 33.800- 34.000. Oljčno olje: «lampante» 48.500- 48.700, retifieirano 53.800-54.000 lir za stot. ŽITARICE MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, takojšnja izročitev in plačilo, brez embalaže, trošarina in prometni davek nevra-čunana. Fina mehka pšenica 6900 do 7100, dobra merkantile 6700-6800, merkantile 6600-6650, trda pšenica dobra merkantile 8600-9100, Manitoba 8200-8300, pšenična moka tipa «00» 9500 do 11.100, krušna moka tipa «0» 8800-9100, tipa «1» 8400-8500, fina domača koruza 5125-5200, navadna koruza 4000-4050, koruzna moka 6600-6700, uvožena rž 4700-4725, uvožen ječmen 4800-4950, domač oves 4100-4800, uvožen 4150-4200, proso 4000-4050. Neoluščen riž arborio 7900-8500, vialone 8300-9000, camaroli 10.500- 12.500, Vercelli 8000-8400, R. B. 8400-8800, Rizzotto 8100 do 8400, P. Rossi 8100-8300, Mara-telli 7700-8000, Stirpe 136 7000 do 7300, Ardizzone 7100-7400, Balillone 6800-7000. Oluščen riž arborio 13.900-14.300, vialone 15.200-15.800, camaroli 21.000 do 22.000, Vercelli 14.500-15.000, R. B. 14.100-14.400, Rizzotto 13.600 do 13.900, Maratelli 13.500 do 13.700, Stirpe 136 11.200-11.400, Balillone 10.900-11.100, P. Rossi 13.600-13.800, Ardizzone 11.600 do 11.900 lir za stot. PERUTNINA IN JAJCA MILAN, živi domači piščanci extra 1000-1100, domači piščanci I. izbire 950-960, piščanci iz umetnih vališč 290-310, zaklani domači piščanci extra 1100-1300, I. izbire 1000-1100, zaklani piščanci iz umetnih vališč I. 360 do 400, II. 300-400, uvoženi pi- ščanci zaklani v Italiji 400-500, žive domače kokoši 600-670, uvožene 320-350, zaklane domače kokoši 900-950, uvožene kokoši zaklane v Italiji 550-600, uvožene zmrznjene kokoši 400-450, žive pegatke 1000-1100, zaklane 1200-1300, zaklani golobi I. 1250 do 1400, žive gosi 700-750, uvožene zmrznjene 400-500, živi purani 550-600, zaklani 650-700, uvoženi zmrznjeni purani 400-450, žive gosi 450-530, zaklane 500-650, žive race 400-450, živi zajci 450-480, zaklani s kožo 600-650, brez kože 600-740; sveža doma ča jajca I. 19-23, navadna jajca 17-20, sveža uvožena jajca ožigosana I. 15-19, II. 13-15 lir jajce. MLEČNI IZDELKI LODI. Cene veljajo za kg prodaje na debelo, brez embalaže, trošarina in prometni davek nevračunana. Maslo iz centrifuge 850-860, uvoženo maslo 790 do 830, lombardsko maslo 790-800, domače maslo 800-810, emi-lijsko 780-790, maslo iz sladke smetane 770-780, sir reggiano proizv. 1960 720-760, proizv. 1961 630-670, grana iz Lodija proizv. 1960 700-730, proizv. 1960-61 650 do 660, proizv. 1961 600-620, grana svež 440-470, postan 480-490, sbrinz svež 470-490, postan 560-580, Emmenthal svež 530-550, postan 630-660, originalen švicarski Emmenthal 730-750, pro-volone svež 510-520, postan 570 do 600, italico svež 400-420, postan 470-490, crescenza svež 290 do 310, postan 410-420, gorgonzola svež 335-355, postan 580 do 610, taleggio svež 350-370, postan 430-470, švicarski sirčki (6 kosov) 160-200, slan svež sir 140-150, postan 220-230 lir za kg. PAPIR IN LEPENKA 8100-10.200, srednje vrste 13.500 ljeni paradižniki domače proiz- 1 vodnje v škatlah po 3000 gr 235, po 1200 gr 95, po 500 gr 51, po 300 gr 34 lir za kg, od proizvajalca do grosista. do 16.000, finejši 18.500-20.500, velina za embalažo 16-18.500. Bel in barvan kartončin 23-500 do 25.500, finejši kartončin 27-500- 30.000, kartončin tipa «Bristol» 35.37.000, patiniran kartončin 31.500-34.000; bela lepenka 10.550-11.000, siva navadna lepenka 6000-7700, finejša 8750-10.250, duplex in triplex bel ali barvan 9500-11.500, srednje vrste 13-16.000 lir za stot. VINO PADOVA. Cene veljajo za stop/stot, brez embalaže, trošarina in prometni davek nevračunana. Rdeče furlansko vino 720-760 lir za stop/stot, Merlot 730-780, raboso 710-750, Clinton 780-820, belo vino Piave 750 do 800, belo vino Soave 750-800, navadno vino Valpolicella 740-780, finejše 840-910, piemontski mo-škat 13-16.000 lir stot, rdeče e-milijsko vino 690-740, belo vino iz Romagne 690-740, rdeče 680 do 720, toskansko vino 700-730, rdeče vino iz Mark 690-720, belo 690-720, belo vino Sansevero 670 do 790, rdeče 640-670, belo vino Martina Franca 670-700, rdeča filtnrana vina iz Brindisija 11-12.000 lir stot, Malvazija in Mo-škat 10-12.000, rdeče vino iz Sicilije 580-620 lir stop/stot, belo 600-630 lir stop/stot. KRMA MILAN. Cene veljajo za stot, f.co železniški voz v Milanu, trošarina in prometni davek nevračunana. Celi ali zrezani rožiči 3950-4150, seno majskega reza 3100-3300, II. reza 3100 do 3300, seno iz zdravilnih zelišč 3000-3100, slama v balah 1500 do 1600, krmne pogače iz koruze 4300-4450, lanene pogače 6200 do 6300, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 5700-5750, kokosova moka 4050-4150, iz sončnic 1900-2000, moka iz sezama 5500 do 5600, moka iz surove soje 5200-5250, iz prepečene soje 5550-5650, iz koruze 4050-4150, lanena moka 5500-5600, moka iz paradižnikov 3900-4000 lir za stot. MILAN. Gladek časopisni papir v valjih 11.020 lir za stot, v polah 13.000-15.000, satiniran časopisni papir navaden 15.500 do 16.000, srednje vrste 17.500 do 18.500, navaden pisarniški papir 16-17.500, srednje vrste 18- 20.000, finejši 22-24.000, trikrat klej en papir za tiskovine 22- 24.000, «uso mano» za tiskovine 21.500-23.500, papir za registre | KONSERVIRANA ŽIVILA srednje vrste 18-20.000, finejša 24-25.000, pisemski papir srednje vrste 20-22.000, finejši 22- 24.000, velina za kopije 40.500- 44.000, risarski papir 38.500 do 40-600, patiniran papir srednje vrste 25-27.000, finejši 29-31.000, «pelure» bel ali barvan 24-29.250, pergamin 40-60-80 gr 18-19.000, pergamin extra 30 gr 26-27.500, 40-60 gr 21-23.000, srebrn papir 30 gr 27.500-29.500, papir za zavijanje in embalažo slabše vrste ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL , MANTOVA. Goveja živina za zakol; voli I. 270-290, II. 210 d0 240, krave I. 230-250, II. 140 do 170, junci I. 300-320, II. 270-290, biki I. 320-340, II. 290-310, junci in junice 280-300, teleta 50-70 kg težka 480-520, 70-90 kg težka 470-520. čez 90 kg 520 do 540; goveja živina za rejo: ne-odstavljena teleta 50-70 kg težka, 540-560, 70-100 kg 500-580, junice 75-80.000 lir glava, krave 100-105.000, voli za vprego 270-290 lir za kg, krave mlekarice 150-170.000 lir glava; neodstav-ljeni prašiči 20-25 kg težki 650 lir kg, suhi prašiči 30-35 kg težki 500, 50-70 kg 380, 70-100 kg 440, debeli prašiči 100-125 kg težki 380, 150-180 kg 385, čez 180 kg težki 387 lir za kg. KAVA MILAN. Cene veljajo za kg, f.co prodajalec na debelo. IBC 950-1060, Santos superior 1270-1290, Santos extra 1300-1320, Santos Fancy 1330-1350, Per-nambuco 1210-1230, Colombia Medellin 1350-1370, Ekvador extra superior 1210-1230, Venezuela 1440-1460, Peru naravna 1210-1230, Salvador 1370-1390, Guatemala oprana 1400-1420, Kostarika 1390-1410, Honduras naravna 1190-1210, Haiti naravna 1270-1300, S. Domingo Ocoa 1340-1360, Portoriko 1440-1470, Kongo naravna 3 B 970-990, Gimma 1250-1270, Harrar 1280-1300, Kenija A 1450-1480, Giava 1200-1230, Malezija AP 980-1010, Hodeidah 1360 do 1380, Sanani 1360-1390 lir za kg. tStnJA KMEČKE ZVEZE Mogočno zborovanje naših kmetov Njihove skrbi in težave na občnem zboru Kmečke zveze PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 140 lir kg, 5 kg 142, po 2 kg in pol 147, po 1 kg 152, po 1/2 kg 165, v tubah po 200 gr 43, po 100 gr 30, trikrat koncentrirana par radižnikova mezga v škatlah po 10 kg 150 lir za kg, po 5 kg 152, po 2 kg in pol 157, po 1 kg 162, po 1/2 kg 175, v tubah po 200 gr 47, po 100 gr 32, olup- VALUTE V MILANU Dinar (100) Amer. dolar Kanad. dolar Francoski fr. švicarski fr. Avstrijski šil. Funt šter. pap Funt šter. zlat Napoleon Zlato (gram) 27.2.1962 66,00 620,00 589.00 125.00 143,15 24,02 1746,50 6100,00 5275,00 707.00 12.3.62 66,00 620,05 588.00 126.00 143,08 24,02 1746,87 6075.00 5250.00 708,00 BANKOVCI V CURIHU 12. marca 1962 ZDA (1 dol.) 4,30 Anglija (1 funt šter.) 12,10 Francija (100 nov. fr.) 86,50 Italija (100 lir) 0,695 Avstrija (100 šil.) 16,65 Češkoslovaška (100 kr.) 15,00 Nemčija (100 DM) 107,50 Belgija (100 belg. fr.) 8,60 Švedska (100 kron) 83,00 Nizozemska (100 gold.) 119,00 Španija (100 pezet) 7,05 Argentina (100 pezov) 5,00 Egipt (1 eg. funt) 5,50 Jugoslavija (100 din.) 0,45 Avstralija (lav.funt) 9,57‘/2 MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) 19.2.62 201.50 27.2.62 199,75 123.62 203,75 Koruza (stot. dol. za bušel) • • • 102.50 104,75 107 3/8 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . 31.- 31,— 31 Cin (stot. dol. za funt) . . . 121 — 121,25 122,62 Svinec (stot. dol. za funt) . 9.50 9,50 9,50 Cink (stot. dol. za funt) 12.50 12,00 12,00 Aluminij (stot. dol. za funt) 24- 24 — 24,00 Nikelj (stot. dol. za funt) . 81.25 81,25 81,25 Bombaž (stot. dol. za funt) . 35.55 35,55 35,05 živo srebro (dol. za steklenico) 192 — 192,— 192,— Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt). 34- 34,- 34,— LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) 234.% 236,25 235,75 Cin (funt šter. za d. tono) 949.- 954,50 958,— Cink (funt šter. za d. tono) 68.50 69,75 68 5/s Svinec (funt šter. za d. tono) . • • 58 — 60,25 61,- SANTOS Kava «Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 844- 844,— 844,— Na mednarodnem trgu s su- franka. V zadnjem času sta ku- rovinami so cene kovin v tednu do 9. marca v glavnem napredovale. Baker je ohranil prejšnje ceno. Cene kavčuka so čvrste. Kakao in sladkor sta nekoliko pridobila na ceni, prav tako tudi volna in bombaž. Za pretekli teden je značilno, da so cene na vseh važnejših mednarodnih tržiščih na splošno napredovale. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 9. marca napredovala od 201 na 203 1/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v marcu; cena koruzi je prav tako napredovala, in sicer od 109 3/8 na 110 1/4 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v maju. SLADKOR, KAVA KAKAO Cena sladkorja je v New Torku napredovala od 2,55 na 2,85 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Vzhodne države ne kupujejo več tolikšnih količin kubanskega sladkorja kakor pred meseci in druge države, med temi Brazilija, nastopajo previdno. Cena kave v pogodbi «M» je rahlo popustila, in sicer od 42,20 na 42,19 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. Kakao je napredoval od 19,48 na 20,73 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. Pridelek kakava v Braziliji bo nekoliko manjši kakor so prvotno predvidevali, in sicer zaradi suše. VLAKNA Na newyorški borzi je volna vrste suint napredovala od 123 na 124,5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi; v Londonu je vrsta 64,5 B ohranila prejšnjo kotači j o 98 1/2 penija za funt proti takojšnji izročitvi. V Roubaixu (Francija) je cena ostala neizpremenjena pri 12,85 pila na mednarodnih trgih z volno velike količine blaga zlasti Velika Britanija in Japonska. Avstralski izvoz volne v prvih sedmih mesecih nove sezone je dosegel 921 milijonov funtov (v ustreznem razdobju prejšnje sezone 831,8 milijona funtov), v New Torku je bombaž ohranil prejšnjo kotači j o 35,55 stotinke dolarja za funt. Juta First mark je stala 9. marca v Londonu 117 (prejšnji teden 121) funtov šterlingov za tono. KAVČUK Vrsta RSS je v Londonu ohranila prejšnjo kotači j o 23 7/8-24 penijev za funtov proti takojšnji izročitvi. Na newyorški borzi je cena napredovala od 28,25 na 28,70 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. Razprodaja kavčuka s strateških zalog se nadaljuje. V marcu je ameriška «Board of Trade» prodala 1.000 ton naravnega kavčuka. Na zalogi ima zdaj še 21.510 ton blaga. Vzhodne države so v zadnjem tednu izvršile nekaj nakupov na Ceylonu, kar pa ni posebno vplivalo na cene. KOVINE _ Na londonski borzi so zabeležili naslednje kotači j e: baker 235 1/2 (prejšnji teden 236) funtov šterlingov za tono (1016 kg); cm 958 1/2 (954); Svinec 61 (59 5/8); cink 68 3/4 (68 7/8). V New Torku so bile cene naslednje : baker N. T. 30,28 (prejšnji teden 30,60) stotinke dolarja za funt; svinec N. T. 9,50 neizpr.), cink St. Louis 12 (ne-izpr.), alumnij v ingotih 26 (neizpr.), antimon Laredo 28-28,50 (neizpr.), lito železo 66,44 dolarja za tono, Buffalo 67 (neizpr.), staro železo povprečen tečaj 32,50 (prejšnji teden 33,17); živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 192-196 dolarjev jeklenka. Milijarde za izvoz namiznega grozdja Izvoz sadja in zelenjave iz Italije je narastel, od leta 1954 do leta 1960, kar za 70 odstotkov. Leta 1954 je namreč znašal 14 milijonov stotov, 1. 1960 pa že 25 milijonov. Najbolj je narastel izvoz svežega sadja (za 160 odst.), in sicer od 3.987.000 stotov v letu 1954 na 11 milijonov stotov v letu 1960. Izvoz tega blaga je narastel v mnogo večjem razmerju kakor pa njegovo pridelovanje. Pridelek svežega sadja (agrumi niso všteti) se je v omenjenem razdobju dvignil za 80 odstotkov, izvoz pa — kakor smo že omenili — za 160 odstotkov. V sedmih letih do 1960 je narastel zlasti pridelek jabolk in namiznega grozdja. Zlasti pridelek tega zadnjega se je povečal prav zaradi ugodne prodaje na zunanjih trgih. Izvoz je naraščal v razmerju, ki ga sami izvozniki niso pričakovali. V sezoni 1954-55 je Italija izvozila 605.588 stotov namiznega grozdja; v sezoni 1955-56 je izvoz narastel na 851.000 stotov; v sezoni 1956-57 na 1,287.804 stotov, nato je začel kolebati: v sezoni 1957-58 960.155 stotov, v naslednji pa kar 1.740.830 stotov. V sezoni 1959-60 je izvoz znašal 1.205.916 stotov, v sezoni 1960-61 se je izvoz sukal med 1 milijon 200 tisoč in 1 milijon 500 tisoč stotov. Leta 1960 je železnica odpre-mila 15.216 vagonov tega blaga (vsak vagon drži po 60 stotov grozdja), 83.761 stotov pa so odpeljali v tujino s tovornjaki. Največ namiznega grozdja italijanskega izvora uvaža Zahodna Nemčija. Sledijo po obsegu uvoza Švica, Belgija, Avstrija, Anglija in skandinavske dežele. Italijansko namizno grozdje so v zadnjih letih prodajali v tujini povprečno po 9.004 lire za stot v razdobju 1950-54, in 9.598 lir v razdobju 1955-59. Zgodnje sorte namiznega grozdja se bolje plasirajo. Za italijanske sadjerejce se s postopnim uvajanjem Evropskega skupnega trga odpira širši trg za razpečevanje pridelkov. Tudi notranji trg kaže čedalje večje zanimanje za določene vrste sadja. Danes (1. 1961) ima na primer vsak prebivalec na razpolago povprečno po 20 kg namiznega grozdja (leta 1955 11,3 kg, leta 1958 18 kg). Povprečna potrošnja je skljub temu med najnižjimi v Evropi. Celoten pridelek namiznega grozdja v Italiji se je dvignil od povprečja 2.290.000 stotov v razdobju 1950-54, na 3.826.000 stotov v razdobju 1955-59 (za 68,6 odstotka, ali 1.572.000 stotov). Celotni pridelek grozdja (vinskega in namiznega) se je dvignil v omenjenem času od 76.100.000 na 94.859.000 stotov, (narastek 18.672 stotov ali 24,5 odstotka). V Apuliji so leta 1959 pridelali 1,600.000 stotov, namiznega grozdja, na Siciliji 413.000, v Abrucih 457.000, v Laciju 492.000, v Emiliji 181-000, v Toskani 176.000, Piemontu 75.000 stotov itd. V Apuliji trta čedalje bolj izpodriva oljko in mandljevec. Ta proces je že prišel zelo daleč v pokrajini Bari, ki je sama dala v letu 1960, 1,205.280 stotov namiznega grozdja, to je skoraj dvakrat toliko kakor leta 1957. V nedeljo predpoldne je bil prostorih Trgovinske zbornice v Trstu občni zbor Kmečke zveze. Povabilu izvršnega odbora se je odzvalo res mnogo članov, tako da je bila velika dvorana popolnoma zasedena.. Zborovanje se je razvilo v domačem in prijateljskem ozračju. Poleg poročila izvršnega odbora oziroma upravnega tajnika so bili prav tako zanimivi posegi članov v razpravo; beseda je šla vsem res od srca. Ker je bil predsednik J. Škrk zaradi bolezni v družini odsoten, je zborovanje vodil repen-taborski župan Bizjak Jože. Ta je po prečitanju dnevnega reda in ugotovitvi sklepčnosti dal besedo upravnemu tajniku zveze inž. Josipu Pečenku. Poročilo upravnega tajnika Iz dolgega poročila inž. Pečenka lahko navedemo zaradi pomanjkanja prostora samo bistvena vprašanja, katerih se je dotaknil govornik. Dva važna dogodka sta bila lansko leto v ospredju razvoja, in sicer za uzakonitev Zelenega načrta in sklicanje državne kmetijske konference. Kmečka zveza je že na svojem prejšnjem občnem zboru postavila svoje zahteve glede izvajanja Zelenega načrta. Najvažnejša vprašanja so bila, kdo bo odločal o investicijah, kdo bo deležen prispevkov in posojil in kako se bodo podeljevale podpore ter koliko denarja bo določenega za naše področje. O podeljevanju podpor bi morala odločevati komisija, v kateri bi morali biti tudi predstavniki neposrednih obdelovalcev. Kmetijsko nadzorništvo bi ^ moralo izdelati organski načrt za izvajanje zelenega načrta ob sodelovanju vseh prizadetih. Zakon o zelenem načrtu (2. junija 1961) določa za kmetijstvo 550 milijard lir za petletje 1960/61-1964/65. To je pač malo, če upoštevamo potrebe kmetijstva. S tem denarjem bomo samo preprečili poslabšanje današnjega položaja; državna kmetijska konferenca je bila mnenja, da bi kmetijstvo potrebovalo 400 milijard na leto. Zakon je bil uveljavljen pre-kasno, medtem se je zapuščanje zemlje s strani mladine nadaljevalo. šele pol leta po objavi zakona je izšel pravilnik o njegovem izvajanju. Odlok ministrstva za kmetijstvo, s katerim je bilo naše področje (občine Devin-Nabrežina, Zgonik, Repen-tabor in del tržaške občine) vpisano v spisek gričevnatih zaostalih področij, ne pomeni pravzaprav nič posebnega, že marca 1948 je Zavezniška vojaška uprava proglasila naše področje za melioracijsko področje 1. reda. Zakaj ne objavijo višine denarnih sredstev, s katerimi po zakonu razpolagajo posamezne pokrajine? VPRAŠANJE OBNOVE KMEČKIH HIŠ Zeleni načrt prevideva podpore za obnovo oziroma gradnjo kmečkih hiš, toda pri izvajanju načrta bi morali upoštevati, da imamo na našem področju opravka z izredno majhnimi kmetijami s površino 0,5-1 hektara zemlje; zakon pa predvideva podporo v razmerju s površino zemlje in ne upošteva, da zemlja, kjer se n. pr. goji vrtnarstvo donaša mnogo več kakor druga. Naši kmetje so se bolj zanimali za državne prispevke za nakup strojev in kmetijskih naprav, toda rešitev te zadeve se zavlačuje. Kmečka zveza zahteva, da se brez odlašanja podeljujejo vsi prispevki, ki jih predvideva zakon; naši kmetje morajo biti deležni vseh olajšav, ki jih bo prineslo dosledno izvajanje zakonskih določb. ZAHTEVE KMEČKE ZVEZE PRED DEŽELNIM ODBOROM ZA KMETIJSTVO Na seji deželnega odbora za kmetijstvo meseca septembra lanskega leta so naši predstavniki predložili razne zadeve v korist kmetijstva, ki naj bi jih upoštevali pri izvajanju Zelenega načrta. Prispevki in posojila naj gredo tistim, ki se neposredno ukvarjajo s kmetijstvom; postopek za dosego teh olajšav je treba poenostaviti. S posebnim odlokom naj se omogoči ureditev lastninskih odnosov s čim manjšimi stroški; v obmorskem pasu naj gre prednost vinogradništvu, vrtnarstvu in cvetličarstvu; za posojila naj se uporablja čim nižja obrestna mera; ustanovi naj se kmetijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom uvede služba za pobijanje peronospore ter ustanovi središče za vzrejo telic si-vorjave pasme. Slovenski predstavniki so naglasili te svoje zahteve, ki jih ni predvideval načrt pokrajinskega kmetijskega nadzorništva. VPRAŠANJE PRODAJE IN CENE MLEKA Zopet je prišla tržaška občina na dan z namenom, da našim živinorejcem prepreči neposredno prodajo mleka. To bi bil nov udarec za našo živinorejo, ki ga zdravstveni razlogi nikakor ne upravičujejo; kajti do danes ni bilo nobenega pojava bolezni zaradi potrošnje neposredno dobavljanjega mleka. Naša živina je zdrava, poleg vsega imamo na razpolago veterinarje, ki jo lahko nadzirajo; tudi kakovost mleka zahteva, da se ohrani neposredno dobavljanje mleka. Pobuda ustanovitve kraške sirarne brez sodelovanja prizadetih kmetov oziroma njihovih predstavnikov nas nikakor ne more zadovoljiti, čudno je, da je do te pobude prišlo brez sodelovanja prizadetih. Velike važnosti je vprašanje cene mleka, ki je po mnenju živinorejcev tako nizka, da ne nlača niti stroškov: prefekturni odbor za cene naj bi določil novo ceno mleku, ki bi bila gospodarsko unravičena. že predsednik državne kmetijske konference nosi. Campilli je naglasil, da je kmetijstvo tako velikega gospodarskega pomena, da mora skupnost zanj tudi kaj žrtvovati. Treba je nekaj storiti, sicer bodo kmetje zapustili zemljo. Posebej ie treba še naglasiti, da je rešitev našega kmeta v zadružništvu, in sicer ne samo glede nrodaje mleka, ampak tudi drugih pridelkov. VPRAŠANJA OKOLI KMEČKE BOLNIŠKE BLAGAJNE Priznati ie treba, da so bili kmetje deležni vse oskrbe, ki jo predvideva zakon. Toda v kmečkih blagajnah nastaja primanjkljaj, ki ga je pokrila državna bolniška blagajna. V naših krajih še niso bile razpisane volitve. Državna bolniška blagajna je pri nas drugačna kakor drugod, saj pri nas še niso bile razpisane volitve. Tudi za naše kmete je težko breme plačevanje visokih prispevkov za bolniško blagajno; med sklepi državne kmetijske konference je tudi predlog, da je treba za polovico znižati prispevke neposrednih obdelovalcev zemlje za socialne in zdravstveno zavarovanje. ALI NAJ NA ZEMLJI OSTANEJO SAMO STARI LJUDJE? Na podlagi podatkov o vpisu v kmečke bolniške blagajne se da izračunati, da 53,18 odst. kmečkih družinskih poglavarjev presega 61 leto starosti; poglavarji rojeni med 1901 in 1910 predstavljajo nadaljnjih 27,50 odst.; tako pridemo do zaključka, da ima 80,47 odst. poglavarjev kmečkih družin nad 50 let. Delovna sila izpod 40 let predstavlja pri nas komaj 6,36 odst. družinskih poglavarjev, že v zaključkih državne kmetijske konference je bilo potrjeno načelo «Zemljo tistemu, ki jo obdeluj e». Napeti je treba vse sile, da se uresničijo napredne misli glede nove kmetijske politike, ki jih ti zaključki vsebujejo. TROŠARINA NA VINO IN DRUGI DAVKI Z začetkom letošnjega leta je bila odpravljena trošarina na vino, toda hkrati je bil dohodninski davek na vino povišan in po novih predpisih bi morali s vinogradniki svoj pridelek prijaviti do 30. novembra, vendar je bil rok podaljšan do konca februarja tega leta. Državna kmečka konferenca predlaga oprostitev davka na navadna in peneča vina. VPRAŠANJE NAŠIH PREDSTAVNIŠTEV V JAVNIH ORGANIH Govornik je naglasil svoje prepričanje, da bi bila združitev Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov res koristna vsemu našemu kmetijstvu. Na drugi strani je izrazil negodovanje naših ljudi, da predstavniki naših organizacij niso bili vključeni v tržaško komisijo za kmečke spiske, v pokojninsko posvetovalno komisijo za bolniško blagajno in druge podobne ustanove. Letos sta bila vključena dva predstavnika Kmečke zveze v specializirano komisijo za kmetijske spore pri prizivnem sodišču, todo sodne oblasti so prezrle naše kandidate za podobno komisijo pri tržaškem sodišču. NAŠ JEZIK NA ZBOROVANJU V RIMU Inž. Pečenko je v svojem poročilu tudi omenil, da se je kongresa vsedržavne Kmečke zveze v Rimu meseca februarja udeležilo tročlansko odposlanstvo Kmečke zveze in dvočlansko odposlanstvo Zveze malih posestnikov. Upravni tajnik Kmečke zveze je bil izvoljen v upravni svet Vsedržavne zveze. Na kongresu je prisotne pozdravil v slovenščini in njegov govor o položaju našega kmetijstva v deželi FurlanijarJulijska krajina so nato prevedli v italijanščino. Govornik se je še dotaknil odnosov Kmečke zveze do Federacije neposrednih obdelovalcev iz Rimske ulice ter obsodil njene očitke na račun Kmečke zveze, češ da dela nelojalno konkurenco ter ruši naravna in socialna načela. Dejstvo je, da na občnem zboru federacije kljub prisotnosti velikega števila Slovencev niso niti spregovorili v slovenskem jeziku. STROKOVNI TEČAJI Kmečka zveza je lani priredila dva večerna tečaja, in sicer v Sv. Križu in na Proseku; udeležilo se jih je 100 kmetov. K stroškom za tečaje, ki so znašali 45.000 lir, je prispevala Kmetijska zadruga. Lani se je v Kmečko zvezo včlanilo 37 novih članov. Nato je govornik navedel področne podatke o notranjem delu Kmečje zveze v prid njenih članov, ki se nanaša na vse mogoče kmečke zadeve ter zaključil svoj izčrpno poročilo z ugotovitvijo, da je Kmečka zveza tudi lani odigrala važno vlogo v prid našega kmetijstva. Živahna razprava Na podlagi poročila upravnega tajnika inž. Pečenka se je razvila živahna razprava, katere se je poleg kmetovalcev udeležilo tudi več razumnikov, ki se bavijo s kmetijstvom. Inž. Pečenko je v imenu zbora izrazil solidarnost pristaniškim delavcem v njihovi borbi za zboljšanje socialnega položaja. Pozdrave je občnemu zboru prinesla vrsta predstavnikov drugih organizacij. Tajnik Zveze malih posestnikov Grbec je poudaril, da obe sindikalni organizaciji že štiri leta tako tesno sodelujeta, da jih člani pogosto niti ne ločijo. Vsekakor je treba pozdraviti misel, da bi se organizaciji združili. Bivši dolgoletni upravni tajnik Kmečke zveze in sedajni tajnik Slov. kulturno-gospodarske zveze M Kosmina je s toplimi besedami orisal važno vlogo našega kmeta, ki je s svojo zemljo tudi steber v boju za naš narodni obstanek. Nastopil je proti raz laščevanju zemlje in proti naseljevanju istrskih beguncev na slovenski zemlji in tudi naglasil, da Kmečka zveza ni nikdar delala razlike med pripadniki raznih političnih naziranj Potrebna je enotnost vseh v skupnem boju za pravice. Občnemu zboru je tudi prisostvoval dr. J. Dekleva, predsednik Slov. kulturno-gospodarske zveze. A Ferrante je kot tajnik prinesel pozdrave Deželne kmečke zveze iz Vidma ter v svojem govoru orisal neugoden razvoj kmetijstva v Furlaniji, kjer vedno več ljudi zapušča zemljo in se izseljuje. Zborovalce je pozdravil tudi predstavnik Urada za združene kmetijske prispevke. Ravnatelj Kmečke bolniške blagajne se je pismeno opravičil, da ni mogel prisostvovati občnemu zboru, ker je bil zadržan. Predsednik Kmetijske zadruge Markovič je poudaril nujnost, da se kmetje bolj oprimejo zadružne organizacije. Ta je kmetom nujno potrebna. Pozval je prisotne na IV. kmečki tabor na Opčinah. Upravni tajnik je prečital pozdrave bivšega predsednika nadzornega odbora J. Furlana, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti zborovanja ter poziva, na bi se vezi med Kmečko zvezo in podeželjem bolj utrdile. J. Kocjančič je pozval zvezo, naj zahteva od kmetijskega nadzorništva, da nastavi tudi slovenske strokovnjake. R. Grgič je vprašal, zakaj ne bi bili deležni ugodnosti Zelenega načrta tudi člani, ki so kmetje in hkrati delavci; saj so pri nas kmetije tako majhne, da mnogi kmetje morajo zahajati tudi v tovarne na delo. Kmet z Miljskih hribov je pozdravil zborovalce kot član Zveze malih posestnikov. Inž čok je poudaril, kako potrebna je na- šim kmetom strokovna izobrazba. Zato bi morali na pristojne javne kmečke ustanove imenovati tudi slovenske strokovnjake. Križmančič iz Bazovice je zahteval zvišanje cene mleka. N. Kosmač je povedal, kako so se naši kmetje čutili ponižane, ko so se vračali z zborovanja Federacije neposrednih obdelovalcev, na katerem niso spregovorili niti besede v domačem slovenskem jeziku. Predsednik živinorejske zavarovalnice v Bazovici Z. Grgič je obširno govoryil o težavah živinorejcev, ki morajo svoj glavni pridelek, to je mleko, prodajati po nizki ceni. V primeru prisilnega zakola bi bilo treba kmete oprostiti trošarine na meso, ki doseže tudi 25 do 30.000 lir na glavo. Kmetom naj bi omogočili, da si nabavijo plemensko živino na jugoslovanskem Krasu, ker je ta živina bolj primerna za naše kraje, kakor živina iz Italije. M. Kosmina je naglasil, da bo treba vprašanje razpečavanja mleka temeljito proučiti in poiskati rešitev v ustanovitvi zadružne mlekarne z javno podporo. Inž. Grgič je spregovoril o vlogi zadružništva za gospodarsko našega kmeta. Nato je inž. Pečenko odgovoril na razna vprašanja. Potrjen je bil dosedanji izvršni odbor, kateremu so dodali novega člana Alojza Bukovca s Proseka. Zahteve naših kmetov Ob zaključku je občni zbor soglasno sprejel resolucijo naslednje vsebine: Naše kmetijstvo se razvija v neugodnih gospodarskih razmerah. Posledica tega je tudi, da mladina zapušča zemljo. Da bi naše kmetijstvo rešili iz hudega položaja, zahteva občni zbor Kmečke zveze; a) Zeleni načrt je treba izvajati ob upoštevanju tukajšnjih razmer in zvišati njegov sklad v smislu sklepa Državne kmetijske konference. Le tako bodo tudi mali kmetje deležni podpor iz tega sklada za nujna dela, kakor tudi za izboljšanje stanovanjskih razmer. b) Z ustrezno gospodarsko politiko je treba zagotoviti kritje proizvodnih stroškov, ki so na našem ozemlju višji kakor v drugih predelih države, c) Nova davčna politika naj prizna dohodek iz kmetijstva kot dohodek od dela in v skladu s tem naj zniža davčna bremena, č) Socialno skrbstvo naj se zboljša tako, da se zviša kmečka pokojnina ter prizna neno-srednim obdelovalcem pravica do zdravil in družinskih doklad, a država naj prevzame polovico plačila prispevkov za socialno zavarovanje, d) Brez odloga je treba ustanoviti strokovno šolo s slovenskim učnim jezikom, saj predstavljajo slovenski kmetje na našem področju večino kmečkega prebivalstva. Občni zbor jemlje na znanje pozitivno stališče nove vlade glede ustanovitve dežele Furlanije — Julijske krajine in izraža željo, da bi prišlo čimprej do njene ustanovitve in da bi Trst v tej deželi užival posebno avtonomijo. Občni zbor izreka priznanje izvršnemu odboru, ki si je tudi v preteklem letu prizadeval, da bi prišlo do združitve vseh kmetov v enotno organizacijo. NABAVA STROJEV PO ZELENEM NAČRTU Kmetovalci, ki nameravajo izkoristiti državni prispevek za nakup poljedelskih strojev (zakon štev. 454 z dne 2. junija 1961 — zeleni načrt), morajo predložiti pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu v Trstu, Ulica Ghega, štev. 6. I. nad. prošnjo. Tej je treba priložiti še proračun za stroj, ki ga na-mereva kupiti, in izvleček posestne pole. Opozarjamo, da bodo vzete v poštev samo tiste prošnje, ki bodo predložene nadzorništvu pred nakupom kmetijskega stroja ali orodja. TVRDKA SILA JOŽEF uvoz IZVOZ TRST - Riva Grumula 6-1 • Tel. 37-004, 55-689 Gostilna „ Sc ifSSfMO* r>.e=s r s S 0 V Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom ter domačim pršutom v popolnoma prenovljenem lokalu Grand Hotel Toplice - Bled Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23°C. Drsanje na je. zeru, žičnica za smuk, vsakovrstne zabave in razvedrila. • Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja in odlična domača vina.