Izhaja dvakrat na mesec in velja za (tetri leta 50 kr. -
dvakrat in po 3 kr.. 4c Pisma in dopisi, kakor tudi reklamacije in oznanila
Inozemci doplačajo poštnino. — /a oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 5 kr., se večkrat tiska. — Sprejeli se bodo le frankov«« listi. — Rokopisi se ne vračajo, naj se pošljejo na uredništvo, naročnina in inseratne pristojbine pa na upravništvo »Resnih Glasov, v Rudolfovem
če se enkrat, po 4 kr., če se
„Tuji ljudje“.
Kakor hitro se je Slovenstvo začelo dramili k delu za svoj obstanek, sprevideli so njegovi dramitelji, da politično ločeni v štirih kronovinah živeči Slovenei ne morejo dosti zase opraviti.
Prva misel je tedaj bila, potom poslovodaje zjedinjenje vseh Slovencev pod jedno politično upravo doseči.
Temu se je proti vilo Nemštvo in Italjanstvo na mejah, Nemštvo in Lahonstvo v naših krajih, in vse zahteve v tem oziru našle so gluha ušesa.
S časom smo tudi mi to v najlepših dur-akordih modulirano zahtevo opustili, vsaj naše glasove v lem oziru spremenili v najkrotkejši mol. — Na slovenskem Štajerskem in Primorskem se je ta zahteva po taborih in vseh zastopih, kjer je Slovenec večino imel, energično stavila, na slovenskem Kranjskem po taborih in tu in tam tudi po prošnjah, ali ne tako energično, kakor na mejah Slovenstva, Slovenskim Kranjcem še ne tiči nož germanizacije tako hudo na tilniku; močni so še; njih meščanstvo še po velikej večini slovenski govori.
V času navedenega zahtevanja pa se je razširilo spoznanje vseh Slovencev; meje, ki je nemila nam prošlosl mej nas Slovence postavila, padle so saj v mišljenji zavednih ljudij in kaj lepo je bilo videti, ko je vse spoznnvalo‘,® dn se bojujemo za obstanek vsega naroda, ako se bijemo za slovensko šolo tam ob meji na Muri ali Dravi.
Neprijazne nam vlade stiskale so nas na tla, slovenske Kranjce majorizirala je peščica Nemcev; to jih je kačilo in tedaj je bilo živo posvetovanje mej voditelji na slovenskem Štajerskem, Primorskem in Kranjskem, iz Ljubljane vozarili so se Sokolovci in pevci v slovensko-štajerske kraje. Tedaj bilo je tudi uredništvo glavnega glasila »Slovenskega Naroda« v Mariboru in naj-
LISTEK.
Kočevarji in Slovenstvo na Dolenjskem.
Kočevarji so nemški otok v slovenskem ljudstvu, kacih 20000 jih je. Oni živijo kompaktno v Kočevskem ter raztrošeni ali dotikajoči se drugili Kočevcev v črnomaljskem, žuženperškem ter novomeškem sodnijskem okraji.
Nemško narečje, kpje starejši govorijo, je človeku, ki literarni nemški govori, leško razumljivo, Kočevarji so marljivo, varčljivo ljudstvo. — p o zimi nijso doma, romajo po celem svetu kol kroš-narji ter mali trgovci z južnim sadjem okolo. Marsikateri goldinar pridobijo ter ga domov prinesejo, po leti so kmetje. — Dosti Kočevarjev, ki je z malo košarico šlo mej svet, postalo je v tujini bogatih. Na Dunnji in drugih velieih mestih se nahajejo taki kočevski ljudje.
Homa ljudstvo pridno dela. Zemlja njegova, kjer v kompaktnih masah živi, ni j najplodnejša na Dolenjskem in božjega blagoslova, otrok, je vsako leto veliko. Kočevec mora tedaj mej svet.
Se ve da je tu in tam se kacega Kočevca polastila moderna strast, na zgubo družili se obogateli: marsikateri večji trgovec na Nemškem išče plačilo kupov za na up prodano blago, in večkrat zastonj, ali v velikej večini je značaj Kočevca strogo soliden. Nij bogsigavedi kak talent ali
boljši agitatorji, ki jih je Slovenstvo dozdaj imelo, tudi tam. Uredništvo »Slovenskega Naroda* preselilo se je v Ljubljano in nastopila je Slovencem vsaj v nečem prijazna vlada.
Mirno je jelo postajati na na*em političnem pozorišči glede glavne omenjene naše zahteve. V Ljubljani izhajalo je precej časopisi vn, ali to se je odslej s »Slovenskim Narodom* vred prav malo pečalo s štajerskimi razmerami, in mej voditelji, boritelji lam in tu se nij več občevalo toliko in v slednjem času je to občevanje popolnoma zamrlo. — »Slovenski Narod« sam je moral pred letošnjimi volitvami tožbo slovenskih Štajercev zabeležiti, ki so jo v volilnem shodu izrekli, da se slovenska Kranjska premalo ali nič ne briga za Slovenstvo na Štajerskem in drugod; — »Slovenski Narod« prinesel je še pred kratkim dopis iz Štajerskega, v kojem nek slovensk poslanec pravi da slovenski Štajerci nemajo časa, veliko politiko delati in zraven zanemarjati najvi-lalniše interese Slovenstva, da jim voda že v grlo teče, da nemški »Scbulverein« ne miruje, da germanizacija Slovenstva na slovenskem Štajerskem nij le prazen strah.
Do vsem tein se je hotelo reči, da mora močnejši ud politično razkosanega slovenskega organizma oslabelemu prihiteti na pomoč.
•laz, ki to pišem, živim že kacih 8 let na slovenskem Kranjskem, več let bival sem tudi v Ljubljani. V slednjem mestu opazoval sem življenje' v tem mestu. — Tako sigurne se črnijo slovenski Kranjci, da jih je veselje gledati; tako sigurne se čutijo, da ne vidijo, kako uprav v Ljubljani nemščina prodira v familije meščanov, da ne vidijo, da v socijalnem življenji, na veselicah nemški živelj veliko ulogo igra, tako sigurni, da ne vidijo, da ima velikansko gmotno moč dežele Nemštvo po bogatej kranjskej hranilnici v rokah, da bela Ljubljana še nij lako daleč, da bi slovensko gledišče le vsak leden imela, ali
z malim ve živeti in strasten je v varčljivosti, ako mu to tudi stradanje nalaga.
Do večjem govori Kočevec tudi slovenski, ali strogo na to pazi, da v zakon ne vzame Slovenko. Temu se ima Kočevec po večjem zahvaliti, da se še nij v topil v obdajajočem ga jugoslovanskem elementu. (Mejaš mu je tudi Hrvat). Navezan nij na občenje z navedenimi sosedi in skromen in petičen je.
Kočevec je flegma, ali ako jeza v njem vskipi, je hud. Vendar okrožno sodišče v Rudolfovem nema dosti žnjim v kazensken oziru opraviti; tam se po večjem le prizivne obravnave zaradi žaljenja časli odpletavajo, koje pa svedočijo, da zamore llegma prav gorak postali.
Kočevec rad Kočevcu pomaga in kedar denar razposojuje, nij oderuh Kočevcu nasproti.
O tem ljudstvo še do najnovejšega časa nij dosti govorilo. V novejšem času našlo je drugo Nemštvo v njem dober ferment za svoje do lepe Adrije hrepeneče težnje. — Na ljudsko in srednjo šolo se je gledali začelo. X uspehom seje dozdaj delalo v tej šoli. Mlajši Kočevci ž.e govorijo literarno nemščino.
Nemški «Scbulverein« si je lo deželico v posebno ljubezen izbral; v njo prihaja po njem precej denarja, ki se vto tudi vporablja, na meji proti Slovencem postaviti šole z nemškim pouče-vafnim jezikom. — Ne da se tajiti, da je misel o germanizatorični ^ misiji Kočevstva tudi že prodrla mej zavednejse kočevsko ljudstvo. V mestu Ko-
da se onih par predstav, ki jih požrtvovalnost posameznih spravi na oder, le malo obiskuje.
Tako sigurni so Slovenci v Ljubljani in drugod, da se za to, kar se tam ob Dravi ali Muri ali dolenjej Savi godi, kar nič ne zmenijo. Kranjska je sakrosantna, nij mogoče jo ponemčiti, je mnenje vseh teh mOž. fn zdaj, ko je številno majheno Nemštvo na Kranjskem ob moč prišlo, ker ga vlada ne podpira tako ko prej, — zdaj smo gospodarji v božjem, lepem raji, kdo se bo zmenil za »Štajerce«!
Žalostno je, ali resnica je, slovenski Kratljci ne vidijo radi, ako se slovenski Stajerc naseli v Kranjskej. — Nij prav, da kateri slovenski Stajerc ali Korošec notar poslane v Kranjskej, ali se kdo kot advokat naseli. — Prav ozbiljno slišiš v takih slučajih v Ljubljani govoriti: Že zopet «Stajerc»!
Pa pri tem ne ostaja; tnržnja proti slovenskim Štajercem, Korošcem sega tudi v javnost. — V listu dne 3. julija 1885. v dopisu iz Rudolfovega ščuval je »Slovenec«, torej list, ki bi bil jezen, ako bi se mu domoljubje odrekavalo, proti jednemu slovenskemu Štajercu ter jednemu Korošcu; koja oba sta dozdaj dejansko pokazala, da gorko ljubita slovenski svoj narod, — pisavši o njih: to so tuji ljudje, ne poslušajte jih Kranjci, Kaj ne, to je kristalizirano Slovenstvo? To se ve, da sla si «Stajerc» in »Korošec« zapomnila.
Oprostite gospoda, kaj'človek vč,da ste Kranjci tako budi, hudi ljudje; — ki se ne sramujejo javno naglaševati »tujstvo« nekranjskih Slovencev v Kranjce). Proti takemu orožju se ne brani človek, ki nesebično domovini služi. »Tujca« vas bosta za naprej v miru pustila, ali ljubčeki, ta dva tujca sta neodvisna človeka, — pred nobenim Slovenstvu sovražnim sistemom ne upognila vratov, ________
nemata strahu pred nobenim človekom; — kaj pa tedaj, ko se oni, ki zdaj tako korajžno brlizgajo svojo jezo nad nja, ne bodo upali ven na agita-
čevji je Kočevstvo strastno za to idejo, pa tudi zvunaj na kmetih se javlja ista prikazen ob občinskih volitvah in posebno v krajih na meji Slovenstva. Tu in tam v teh postajah Uaže Kočevec veliko strast, vstrajno strast.
ž vsemi dopustljivimi in nedopustljivimi sredstvi se dela na to, kakega nevarnega Slovenca odvreči od kacega javnega posla, in mej učitelji so ljudje, ki so nevtrujeni agitatorji za sclmlver-dinove namene.
Pravega voditelja Kočevci doma še nemajo; kar se kol tacega šteje, je sredstvo v rokah dunajskih Nemcev, ki v naglici tudi v Ljubljani sveta išče. — Ali nemore se tem možem odreči, da nijso agilni. -- Nekranjski Nemci spoznali so, da zamore kočevski element že zaradi tega dobro sredstvo za potujčenje Slovenstva biti, da sploh obstoji. Vse se stori, da se to vztnogoči.
Hranilnico, dobro okovarjeno hranilnico so v mestu Kočevji ustanovili. Ta hranilnica ima precej denarja. V njo vlagajo tudi zvunaj kranjske domačije živeči Kočevci svoj denar in lega je precej. Kočevec sam ne jemlje dosti iz hranilnice denarja, isti se Slovencu ponuja in tudi tedaj da, ako že ima kranjska hranilnica kakovo svolo na posojilu.
Dolenjski Sloven je večkrat v stiski, vzame — dosti stroškov, H—7°/0 obresti mora plačali. Gleda se na to, da stroške strogo nemški človek dobi.
V mestu Kočevji ustanovil je nemški »Scbul-verein« šolo za lesno industrijo. — Štirirazredno
cijo — na ulico; — tedaj nemara bosta «tujca* dobra, da opominjata k odporu proti potujčeval-cem slovenskega naroda ter družita volilce.
»Tuji ljudje*! Ah se ve da; «vrli Nemci*, smo čitali v »Slovenskem Narodu« in še v uvodnem članku, »vrle Nemce* nazivali ste onih 104 nemških sehulvereinovcev, ki so po komandi Weit-lofa hodili na Dolenjskem v boj proti Šukljetu. — Le škoda, da nij več teh »vrlih Nemcev*, več, par st otin: »Kranjci* so in to je prva, ne »tujci*. Mi »tujci* smo veseli bili, da na Dolenjskem s kočevskim, tedaj zgolj nemškim mestom, ki je dalo 90 glasov, nij več nego 104 nemških glasov! Vi, ki hočete narodu biti voditelji; vi, ki ste baje vso pamet v zakup vzeli, vi ste tožni, da teh »vrlih Nemcev* nij več, nego ubogo število 104! Hinc illae lacrimae v »Slovenskem Narodu* ki se v nečem dopisu nad navedenima »tujcema* jezi, da neki 3 gld. računita za pisarije! (Znano je, da dva »tujca* po dolenjskem beraškem merilu računita in zastonj svete dajeta, ter da se zato, kar drugi 6—8 gld. računijo, v njihovih pisarnah 3 gld. računi).
Pa Nemce moramo dobili, kr imajo neki prepolno srce za slovensko ljudstvo. — Advokati, notarji, uradniki morajo kranjski Nemci, ali saj nemško misleči ljudje biti in ne Slovenci iz Koroške, Štajerske, ti slednji so »tuji ljudje*, in kar »tuji ljudje* in če še tako malo za svoje delo računijo, preveč je! — Prijazni ljudje ste, ali patenta na vaše navedene neumnosti vendar ne boste vzeli.
Žlahtna gospoda, ko se je dr. Hazlag, jeden najduhovitejših, najplemenitejših slovenskih domoljubov nesel k pogrebu v Brežicah, nij se tam videl nobeden Ljubljančan! — Le dr. Vošnjak prišel je ter na grobu govoril lepo o možu, kojega je kot borilelja Slovenstva respektoval tudi Nemec.
V Ljubljani izhajajoče časopistvo dozdaj še nij prineslo temu možu dostojnega nekrologa, — le kratko zabeležila se je njegova smrt. »Tuj človek*! štajerski Sloven!
Dolenjske volitve.
IH.
Jedna najžalostnejših prikaznij v življenji našega naroda je, da socijalno naše življenje ni normalno. Umljivo je, da je to. Nemštvo nam sega do živega, potujčiti hoče naše ljudstvo in lepo našo domovino pridobiti za nemške izseljence. Braniti se moramo temu. in ta boj stori, da je sovraštvo mej Nemci in Slovenci na dnevnem redu. Ne samo v političnih borbah vskipi to sovraštvo, tudi v socijalnem življenji se gledamo ko pes pa mačka.
gimnazijo imajo in ako bo novomeška gimnazija leto za letom manj učencev v gornji gimnaziji imela (le|f>s po 6—10 v jednem razredu in vseh učencev 128), dobili bodo tudi gornjo gimnazijo.
(Nič ne pomaga, država ne bo gimnazijo vzdržavala, koja bo skoraj več učiteljev, nego učencev imela. Železnice nij, vojakov nij, — ljudstvo slovensko v osrednjih dolenjskih krajih obožava in fante ne more pošiljati v srednje šole. Že zdaj mora meščanstvo v Novem mestu s prosto hrano dosti našim fantom v veliko večji meri, kot se to drugodi zgodi, — pomagati.)
Kočevje, glavno mesto, nij veliko, ali čedno, lepo je. Hiše so velike, lepe. Gostilne nahajaš, kakor v večjem mestu ob železnici. Gozdov ima Kočevje veliko, tudi premoga ter snovi za stekleno industrijo. Pet ur od Kočevja na slovenskih tleh v Dvoru so fužine za železnico, lastina prebogatega Auersperga, ki ima v Kočevji veliko posest va. Ako to vse pride jedenkrat v bližino svetovnega prometa, postane Kočevje faktor, s kojim se bo računiti moralo.
Gleda se na Kočevskem na to, da se ne jedna kočevska familija ne zgubi. Ker so Kočevci tudi s Slovenci drugim sodnijam priklopljeni, dela se na to, da se to razmerje razruši, da se vsi Kočevci pod jedno sodnijo združijo. Nij neumna misel to, pri družili sodnijah je nekaj občenja z Slovenci in celota je važna; celota druži Kočevce, separira jih od Slovencev. In kdo vč, ako se ta misel jedenkrat ne uresniči. — Ker zbog uboštva tu pa
Ne bomo razmotrivali, ako je sovraštvo mej našimi Nemci, nemško mislečimi ljudmi, in Slovenci v socijalnem življenji opravičeno, ali ne; toliko je gotovo, da ni lepo in da nam Slovencem škoduje.
Nemci se mislijo mej nami kot boljše pleme. Oni so se že davno začeli ločiti društveno od nas. Ko smo se začeli Slovenci zavedali kot narod, bilo je ločenje ostentativno. Kazino za kazinom se je ustvarjal. Na slov. Štajerskem bilo je število kazinotov početkom kaj majheno. V Gelji n. pr. bila je pred 15. do 20. leti slov. čitalnica veliko društvo, kazino prav majheno. V Mariboru kazino tudi ni bilo kaj veliko v prvih časih.
Kazini pa so se s časoma jačili in zdaj so na slov. Štajarskem v glavnih mestih velika društva, čitalnice majhna in tudi v Ljubljani je nemško kazino društvo, ki se ne dh ignorirati.
Tužna naša zgodovina bila je kriva tega ojačenja nemških zabavnih društev. V vsacem trgu imel je Nemec v naših omikanejših ljudeh svoje pomagače. Kdo starejših se je slovenski učil V — Uradnišlvo bilo je najpripravniši ud nemškim društvom. Uradnišlvo bilo pa je in bo kot iz-obraženejši del naroda merodajno. V prejšnjih časih bilo je uradništvo vsegamogočno. To je vleklo tudi gmotno dobro stoječe druge meščane seboj in tako so nemška društva k moči prišla. K tem pomagali smo tudi mi. Ljudje naše težnje niso razumeli, pravili so, da novega našega jezika ne razumejo, mi smo jih »Nemčurje* zvali, odpahovali od nas. Nemci so jih srčno sprejemali in tam mej štirimi stenami preparirali v sovražnike lastnega ljudstva.
Tako je le malo bilo potrebno, da se nemir napravi mej domačini in Nemci, ter nemško mislečimi ljudmi na Slovenskem, ža plese, zabave je tudi zraven šlo, tudi žensl vo se je utikavalo vmes. Še pred par leti smo na slov. Štajarskem n. pr. v socijalnem življenji v ostrem razporu bili, na slov. Kranjskem nič manj. — To seveda ni bilo dobro. Sovražnik mi v socijalnem življenji, mi je dosti ljutejši sovražnik v političnem boji. Mi Slovenci smo prav ostentativno nemških društev se izogibljali, tam so potem brez nas proti nam govoriti mogli, kar s > hoteli. Naši ljudje, članovi teh društev, vdolbili so se pray močno v nemške nazore in s temi korakali so na politična volišča ter tam v škodo narodovo glasovali.
Iz etičnega stališča je grdo, ako se dva človeka zaradi tega sovražita, ako jeden politično drugače misli, nego drugi. Na Slovenskem se to navedeno sovražtvo lahko opraviči, ali ako se vidi, da se to od strani Nemcev z vso gorečnostjo neguje, ako se vidi, da to naše ljudi v društva Nemcev spravlja, potem ni pametno, to sovraštvo tudi od naše strani negovati.
tam Slovenec na boben pride, nakupi se tam rad Kočevec.
Tako lahko vidite na meji nemških Poljan proti Toplicam, da Kočevec narašča, v Toplicah krčmari, trguje. Bog ve, ako čez par desetletij še vidimo slovenskega gospodarja v dolenjskih Toplicah. Toplice so pa na slovenskem Štajerskem dosti, dosti nemčile, in ako je nemško ljudstvo v kraju toplic že trdno naseljeno, gre to še lažje. — Gori omenjene fužine so le par ur hodčt od Toplic oddaljene. Občenje fužinarjev (slovenskih nemarno, Slovenec je le za teško delo, za katero skrbi ljuba mati narav, je le knap —) s Topličarji v bodočem času, kedar bo več prometa, bo, kakor v Laškem trgu, Zidanem mostu, Celji, na slovenskem Štajerji germaniziralo Slovenstvo. — Tako je gospoda v Ljubljani! Kaj Dolenjska, kaj «slovenski berači* na Dolenjskem! Le naprej v hudem diru za veliko politiko! Da se Slovenstvo na Dolenjskem materijalno in s tem duševno povzdigne, bila bi »kirchthurmpolitik*; — da se Slovenstvo po hrvaškem bližnjem elementu, po železnici čez Novo mesto v Karlovec ojači, bilo bi iz stališča kristaliziranega »Kranjca* bedarija, da se v Ameriko izseljajočemu se dolenjskemu Slovencu napravi torišče za trgovski in drugi njegov talent, to bi bilo nemara Ljubljani na škodo! — Kaj hočemo, »tuji ljudje* nemajo pravice govorili in dr. Poznik, ki je na to mislil, v Novem mestu ustanoviti hranilnico, je »intrigant* in še kaj druzega!
Na slov. Štajarskem se ne more reči, da je »Slovanom prijazni sistem* razmere mej ljudstvom in uredništvom predrugačil. Tam je vse pri starem; Nemštvo se neguje v uradu, šoli, socijalnem življenji, kakor poprej; slov. Štajer se menda že celo k nemškim deželam šteje. Na Kranjskem je v tem oziru drugače. Uradništvo na Kranjskem mlado izvrstno, starejše z malimi izjemami precej dobro slovenski govori, ljudstvo tu ne najde tako labko nemškega tolmača in nemški misleči g. uradniki so pristopnejši slovenskemu uradovanju. Na krmilu lokalne vlade je mož, kateremu slov. domoljubja ne moremo odrekali. On ima dosti opozicije mej lastnimi nemško mislečimi souredniki, ali po večjem le upliva na to, da se vsaj politični uradniki tako hudo ne navdušujejo za Nemštvo. Tudi na justične uradnike upliva to dosti; zmirni elementi mej nimi imajo podporo. Na Kranjskem je bilo dosti mej tako-zvanimi nemško-mislečimi ljudmi takih, ki so vsled avtoritete g. uradnikov hodili ž njim v boj za nemške koristi. — Slednja volitev za državni zbor v dolenjskih mestih je pa pokazala, da ima Nemštvo na Dolenjskem le vzgolj v nemškem Kočevji 69, v Budolfovem, kjer je najmanj 60 uradnikov, 35 glasov, v drugih mestih pa ne jednega glasu. Kranjsko Nemštvo se celo drugod ni upalo s kandidati na dan, samo na Dolenjskem so hoteli Nemci zmagati ali tu so zapazili v veliko začudenje, da jih je z nemškimi Kočevarji vred ubogo malo.
To so vesele prikazni. Le pomislimo, da pri volitvah pod Auersperg-Lasserjem v dolenjskih mestih nismo mogli z narodnim kandidatom prodreti in pomislimo, da je stopilo pri zadnjih volitvah v teh mestih 625 volilcev na volišče, mej katerimi je bilo le 104 nemških glasov, zgolj nemške v Kočevji vračunši.
Kako bi slov. Štajerci takih prikazni veseli bili; z vso gorečnostjo bi lake razmere utrjevali, pazljivo, pametno čuvali iste in ljudi, ki so se vrnili v domačo hišo. O Nemštvu se še na slovenskem Kranjskem dosti govoriti ne more, zdaj celo ne, kakor zadnje volitve svedočijo. V Tržiči je sicer močna nemška vedeta, ta bi pa dala se dobili, ko bi se pametno ravnalo. Ali kaj se stori na slov. Kranjskem? Sramujemo se povedati, ali ker morebiti koristimo, moramo z mislijo na dan: našim ljudem ni prav, da nemarno dosti Nemštva, njim je na tem, da se Nemštvo množi, utrjuje. Kako to? No glejte! »Slov. Narod* je zval Nemce na Dolenjskem, ki so hoteli prodreti s svojim kandidatom in koje je predsednik nemškega »Schul-vereina* vodil, »vrle Nemce* in onim volilcem v Kostanjevici, Višnji Gori, ki so za narodnega kandidata, Šukljela, glasovali, pravil je, grdeč jih, da so še pred kratkim bili »Nemčurji* ter da ne mara za-nje. Ali n. pr. jednemu možu v Črnomlji, najbrže kakovemu g. uradniku, predbacival je, da je njegovo domoljubje še novo, ter ga s tem bolel onečastiti.
Pa še več, »Slov. Narod* in »Slovenec* le padata na zmiraj odločno slovenski mesti, Metliko, Črnomelj, na odločne starejše boritelje za Slovenstvo, kurita socijalno nesrečno sovraštvo mej Slovenci! Berite ta časopisa! Nij lista v kojem se ne bi ta, ali oni slovenski volilec ali agitator od socijalne strani ne prijemljal. Ako je kdo teh napadenih nesrečno Slovenec iz Koroške ali Štajerske, potem se hujska tudi s tem, da se piše: to so »tuji ljudje!*
Volitve so se prav mirno vršile, ali ko se je zvedelo, da sta kandidata propadla, kojejemata-dorstvo v Ljubljani postavilo, začel se je časnikarski lov po istih, ki so neki zakrivili pobede, kar z debelimi črkami se je pisarilo in dosti, dosti hujše, nega kedaj proti Nemštvu — proti domoljubnim slovenskim ljudem. — To vse je res napravilo neko socijalno stanje na Dolenjskem, katero je tako, da le more onemoglo Nemštvo se okoristiti iz nja, ker možje, ki bi po neodvisnosti svojej bili v bodoče dobre moči proti vsacemu sistemu, pravijo: fej — in pustijo vse. Nij dosti izbirati. V zapuščena mesta stopali bodo drugi — ali škoda za vsako moč, škoda posebno za to, ker nismo Slovenci sigurni, da nas hudi sistemi ne obiščejo. In narodno meščanstvo se bega ter v roke podi, kjer ne bi smelo biti. »Nemčur*, »renegal.*, smo vpili pred 20. leti, sovražili soci-
jalno našince, ki niso kmalo vstopali v naše rajde! Bilo to ni dobro v času, ko še nismo vedeli, kako potreben je vsak človek našemu boru; neumno je pa to v času, v kojem naš slov. Štajer lapidarno uči, kam pride narod, ako kdo soci-jalno hujska domačine.
Jeza ljuta vas kolje, ker nijso ljudje hoteli po vaši komandi glasovati; naravna je la jeza; ali kdo vam daje pravico, narodu škodovati, da si jezo ohladite? Kdo ima dobiček iz tega? Na strani stoji onemogli Nemec — jezi ga, da je z vami podlegel, in da vam ne more reči: Glejte, jaz sem vam pomagal, hvaležno mi poljubite roke — ali neizmerno ga veseli, ko vidi, da se tako neusmiljeno trgajo rajde slov. boriteljev; to ga jači, najdrznejši, najuplivnejši možje se po svojcih bratijo, politično polje zapuščajo: »Noch ist Deutschland nichl verloren!*
Zakaj pa vse to? Dva kandidata stala sla si nasproti, katerih jeden za Slovenstvo še nič ni storil, koji še jezika narodnega dobro ne zna, ki ni podpiratelj narodne literature, ne drugih narodnih ustanov, ki se glede omike ne razločeva od narodnega človeka in nasproti temu drugi, ki je literarno že delal, koji je mlad in po prepričanju njegovih prijateljev, mej katerimi so dobri slov. literati, upati dh, da bode njegovo spretno pero beletristično še delalo, ki po navedenih upati d A, da bode s svojo zgovornostjo, ki mej živečimi slov. govorniki prvo mesto zavzima, še narodu koristil, ki po navedenih upati dh, da bode, ako nas Slovence sile sovražnih nam sistemov potisnejo na tla, z žurnalističnim peresom, koje je mej zdajšnjim slov. žurnalistvom najspretnejše, narodu koristil. Ker je ta slednji zmagal, zaradi tega se sme socijalno življenje mej Slovenci razdirati, ker je ta slednji bil v slednjem času podpiratelj kot domoljuba znanega predsednika lokalne vlade na Kranjskem in smo — pisec tega sem tudi mej istimi bil — nekateri ljudje brez dejanske podloge o njem le domnevali, da bi jo ta mož nekdaj tja zavil, kjer narodno nasprolstvo temna pota hodi, zaradi tega je treba sovraštvo sejati mej slov. domoljubi! Ali je kovo ime na Slovenskem, razven ono Gregorčiča, in jednacih mož, ali kovi drugi princip kakor narodnostni, vreden,
da bi se kaj tacega, Slovenstvu toliko škodljivega započeli smelo, kar se je. Za Margherija se to vse dela, da se ne verifikuje Sukljelova izvolitev in bi Margheri sedež slovenskega narodnega poslanca zašel!
Kdo pa je za božjo voljo ta Margheri, «visoko-rodni gosp. Albin Margheri*? — Tako daleč smo že, da se zaradi narodnega nadarjenega in izobraženega človeka, človeka, kojega stopinj ne slišiš v svetu izvan njegove sobe, abstrahirano od vsega druzega — mej rojaci sovraštvo sejati sme! Joj, ali smo ubozi! — Dajmo rajše socijalno razburjeno življenje mej nemško mislečimi našimi ljudmi in domoljubi umiriti, ne pa še zraven mej našimi ljudmi in domoljubi isto razdražili. Nekaj mož misli, da če se volilcem Šukljetovim prijateljstvo napove, da je s tem Bog si ga vedi kaj hudega napravljeno navedenim. Isti si mislijo, da je prijateljstvo, ki se zaradi tega razdere, prav škrbasto in ved d, kakove so imeli prijatelje. Tem je le to na korist. Ali stvar trpi. V malih mestih ni preveč delavnih moči. In če Slovenci socijalno mirno ljudstvo postanemo, delamo po vresničenji besed nemškega pisatelja: »Je mehr die Slaven social an Bedeulung gewinnen, deslo mehr vvird der Zug sanfter Friedsamkeit durch die Mensch-heil gehen..
Dopisi.
Iz Metlike v Črnomel j. Je prav lahko mogoče, ako urednik kakega dnevnika, kojemu je v naših razmerah težavno, vsak dan list z zanim-Ijivim gradivom napolniti, kako stvar sprejme, ki posamezne ljudi ali stranke žali. Kaj tacega se spregleda, posebno ako uredništvo pozneje sprevidi, da je nespametno ravnalo. Ali ako list, in recimo dva lista, «Slov. Narod* in »Slovenec*, v Ljubljani dan za dnevom cela mesta, kakor sta naši mesti Metlika in Črnomelj, devata na ražen, potem je v tem početji nekaj druzega.
»Slov. Narod*! kaj sta ti ta dva mesta žalega storila, da ves tvoj gnoj kidaš na-nju? »Hadži
Loja* je »Slov. Narod* v nečem telegramu jednega — ne vemo katerega — Metličana, zval; »Neznačajneži* smo po navedenih obeh glasilih vsi iz navedenih mest, kojim Margheri ni impo-niral; nek uvoden člankar »Slov. Naroda*, in kakor pravijo najboljši, ki ga še ima, imenoval je Metličane «širokozobno tolpo, pobalinstvo in po-uličarstvo*. — In kako se je pisarilo o Črnomalj-čanih ? Z g. Šušteršičem, mirnim možem, ali trdnem v svojem domoljubnem prepričanji, ravnalo se je, kakor s fantalinom, ki ne ve, kaj dela; črnomaljskemu sodniku, kojega ves okraj čisla, kar se je pokazalo pri slednjih deželno - zborskih volitvah, ki v jednem mesecu več v slovenskem jeziku uraduje, nego č. g. Zarnik v Ljubljani v celem letu — reklo se je prav ozbiljno, da nema prava, svojega mnenja imeti in tako naprej v tem lepem slogu, nedolžne, pečene jance izpustivši.
Slavna pobožna in nepobožna gospoda, kdaj smo Metličani in Črnomeljčani narodnim domoljubnim boriteljem sramoto delali, kdaj smo iste zapustili, ko so bili hudi sistemi, ko se vsi isti g. c. kr. profesorji in drugi, ki zdaj nad nami žolč razlivajo, še o volitvah govoriti niso upali, ko so marširali po mogočnem komandu, ki je sedel pri oddaji glasov tako dolgo, dokler niso vsi oni glasovali, ki so po komandu glasovati morali? — Ha Margheri, Margheri je grof, »visokorodni g. grof*, kakor ga je najboljši «Narodov* uvodni člankar z velikanskim rešpektom imenovati blagovolil, in mi smo »priprosto meščanstvo*, kakor nas isti zove, in to je neki vse drugo!
Hrvatom smo najbližji mejači, rečemo lahko, da se bomo pohrvalili, to je le vprašanje časa. Jednake običaje imamo z Hrvati in kakor tam, vržemo tudi mi aristokrata, ako nam nij po volji. Vi v Ljubljani ste nam javili, da boste nas volilce vprašali po tem, kacega kandidata hočemo. Računih ste gotovo na narodne glasove, ko ste to storili. Ali ste tudi na nemške Kočevarje ter Nemce v Rudolfovem računih? Tega nam niste povedali. No in mi smo vam odkrito povedali, da za Margherija, «visokorodnega grofa*, ne maramo, povedali smo vam tudi, da nas bo najmanj 200 glasov za Šukljeta. Vi še na to porajtali niste, kandidirali ste, kakor vam je nek velemož zaukazal. Pa disciplina! Zakaj se niste vi discipline držali? Ali ste se vi držali discipline pred dvema letoma, ko ste na tihem in za hrbtom necega gospoda, katerega ste se bali, mesto veleč, g. Urha — Šukljeta z vso gorečnostjo priporočali ; ali se je neki drugi velemož ravnal po disciplini, o kojem gospodu je nek volilec ob slednej volil vi v Trebnjem poročal, de je proti starini Luki Svelcu pri zadnjih deželno-zborskih volitvah delal; ali ste vi disciplino špogali, ko ste dr. Dolenca proti kandidatu centralnega odbora, Obrezi, kandidirali?
Vi ste učena gospoda, mi smo »priprosto meščanstvo*, mi smo storili to, kar ste storili vi matadorji »Šlov. Naroda* in »Slovenca*, kateri »Slovenec* je v številki od dne BO. marca letošnjega leta proti Pfeiferju ongavil, dostavši še zraven, da se morajo možje za Dolenjsko kandidirati, ki kaj vedč.
Torej v tem oziru nam vender ne morete ničesar očitali. Za »neumno tolpo* nas, gospoda, ne smete jemati, ki nič ne vidi, kaj se mej vami godi, ki ne vč, kako je ubogo Slovenstvo na Kranjskem brez krmilarjev, ki hi saj v ožjem krogu imponirali. Mirno smo centralnemu volilnemu odboru naša mnenja razodevali. Kaj ste pa vi organi tega odbora na to storili? Gnoj ste kidali na nas, pred svetom naša mesta grdili, nas razupili kot gnezda sovražnikov slovenske domovine!
Šuklje je Beli Kranjec! Videli smo ga mladeniča, videli ga moža. Grehe ima, grehe imate vsi drugi tudi, ali talentiran je in človek, ki se je mnogo, mnogo učil. Oddaljeni od druzega sveta, ljubimo krčevito to lepo našo Krajino in ponosni smo tudi na kak talent, ki ga je rodila Bela naša Krajina. Šuklje nam ni po nobenem činu pokazal, da ja zastavo slovenskega domoljubja zapustil — prvi bi bili, ki bi mu pot do javnega dela zaprli. Kak greh je tedaj naša ljubezen do domačina, kak greh, ako smo videli, Jii bi nas po vašej nakani zopet isti ljudje zastopati imeli, o kojih je g. Pfeifer sam rekel, da so glede Slovenstva in Dolenjske pasivni?
Ali če ste videli, da smo kar le zaljubljeni v Šukljeta, čemu je bilo treba z gnojnimi vilami se nas lotiti? Ali smo vaši sužnji? Kje je to zapisano? To saj srno dozdaj kot vaši zvesti sobo-rilci zaslužili, da do nas lepo, spodobno govorite, ako po vašej volji ne delamo. Dan zna dnevom prinašali ste gnjeva polne dopise, članke proti nam, vsak dan nas dražili, jezili in potem še zahtevate od nas, da vašega kandidata Margherija, za katerega smo manj marali, ko za lanski sneg, z banderi in muziko sprejmemo, ko je prišel, glasove k nam — nabirat !
Vi pravite v jednem uvodnem članku, da je prišel g. Margheri privatno v Metliko in Črnomelj,
—	v nečem dopisu pa, da je prišel glasov nabirat. To slednje je pravo; v Črnomelj je prišel tudi protestirat proti slavoloku, katerega smo Črnomeljčani postavili z napisom: »Šuklje naš kandidat*.
—	Kaj smo storili v Metliki? Nek c. kr. profesor iz Novega mesta je Margherija na potih v Belo Krajino spremljal. Nič hudega se nij kandidatu in kortežu zgodilo; nekateri so se čudili nad možema, da si domišljevata, pri nas, v Šukljetovej domačiji, dobiti glasov in smejali smo se in to veselje so nekateri prav nedolžno izjavili, da so šli v krčmo, kjer sta si general in njegov adjutant hladila jezo. Če se je kdo glasno nasmejal, če se g. grofu nij dopadal sprejem v Metliki, potem učena gospoda, vtolažite se; ljudje, koje ste vi prej razjezili, koje ste sramotili pred svetom, so se dosti dostojniše vedli, nego vi kultivirani ljudje v vaših dopisih in člankih. Ako bi se o katerem drugem mestu na svetu tako pisarilo, kakor o Metliki, kandidat one stranke, ki je tako pisariti, razžaljevafi pustila, bi se sprejel tako, da bi moralisti »Slovenskega Naroda* glave zraven popolnoma zgubili!
In vi verjamete, kar vam človek, ki nič zgubiti nijma, piše, ki je denar na posodo jemal ter g. Margherija za povračitelja označeval.
Malo, malo bi na tehtnico dali, kar so vam dolenjski žurnalisti (imeli ste le dva v Rudolfovem in jednega v Metliki) pisarili in »Slovenski Narod* bi malo po značaju onega povpraševal, ki je kakor besen svoje kozle prevračeval in nemara bi našli, da vendar ne gre cela mesta tako žaliti pustiti, dopise tiskati, katerim se je poznalo, da jih je divji srd in plačano pero pisalo. Verjemite, kar je »Slovenski Narod* iz Novega mesta ter drugodi Dolenjske v času po volitvah prinesel, gabi se tudi pametnim volilcem g. Margherija; oni se z gnjusom obračajo od ljudij, ki so tako grdilno pisarili.
Laž je, kar je »Slovenski Narod* o vedenju Metličanov nasproti Margheriju natiskal, laž je, da se je kdo v sodniji v Črnomlji krohotal. Gosp. Margheri je prišel v Črnomelj glasove nabirat, videč pa gori omenjeni slavolok, postal je jezen, šel protestirat k glavarstvu proti slavoloku, kjer se mu je z vso mirnostjo reklo, da sme občina na lastnem zemljišči slavoloke postavljati. Od tam, pozabivši gornjo sukno, dirjal je k sodniji. Gosp. sodnik je bil na opravilih na deželi. Ko pride domnv, se mu javi, da ga g. Margheri čaka. On gre v urad, tam najde g. Margherija, necega profesorja iz Novega mesta ter kaplana v talarju in ko mu g. Margheri razloži, da je prišel g. Šušteršiča tožit, je sodnik poklical pisarja in g. grofa povabil, naj dft zatožbo na protokol. Potem so vsi trije odšli, in g. grof je tukaj palico pozabil.
Naš črnomaljski sodnik se je taktno kakor le mogoče vedel, in kaj mu je vse dopisnik »Slovenskega Naroda* očital? Bože, kaj more on za to, da mu je Šuklje ljubši kandidat, nego Margheri? Ali ne sme naš sodnik svoje mnenje imeti? Drugodi so se nekateri sodniki za grofovo kandidaturo vnemali, za g. Wurzbacha tudi; celo na potovanje je jeden šel za slednjega. Kaj je na tem? Ali vas luna trka! Bogu zahvalite, da imamo tudi take sodnike, ki v germanizaciji Slovenstva ne vidijo Alfe in Omege vse politike na Slovenskem.
In kak truš delate, ker ima Metlika več glasov, nego kako drugo mesto? To je gotovo dobro, ker domoljubni so vsi metliški volilci. Pri prejšnjih volitvah ste pa jako zadovoljni bili, da smo imeli toliko glasov! če bi bilo res kaj nepostavnega v metliških glasovih, kar ni, in če bi naši ljudje le malo tako pametni bili, kakor so nasprotno, pogledali bi v bodočnost; trpki, hudi boji nas Slovence še čakajo z Nemštvom; aj, kako bodo vsi metliški zdajšnji glasovi še dobri! — Ti naši ljudje so politiki, — ali ima svet take politikarje?
Rešpekta mora vse ljudstvo na tla pasti pred takim vodstvom! — Treba je bilo res prositi za razsvitlenje z nebes, ali ne za volilce, ampak za one, ki so v imeni vse dežele kranjske poslance postavljali in za one, ki so jih in jih še žurna-lisfično podpirajo.
Z Dolenjskega. V »Slovencu« od dne 20. julija t. 1. pod štev. 162 se je nek dopisnik iz Dolenjskega jako hribovsko, z gorjačo v roki srdil in očital sleparstvo pri volitvah kmetskih občin za državni zbor v okrajih: Trebnje, Radeče, Zožen per g, Mokronog, Kočevje. Očita med drugim, da je v dan volitve v Radečah nek gospod vitke postave, ki je občinski tajnik, cerkveni orglavec in nadučitelj, nek telegram volilcem prebiral, ki pa gotovo nij bil resničen, temveč le izmišljen; in nadučitelj vitke postave hotel je z dotičnim telegramom volilce begati i. t. d. Gospod dopisnik! Molčal bi na Vaš dopis, bi li ne bilo v njem toliko neresnic. — Evo Vam resnico! V Radečah smo v dan volitve stali razgovarjaje se večinoma vsi vo-lilci na cesti pred občinsko pisarno. V hipu prinese nekdo (osebe se ne spominjam več) telegram in ga poda meni v roko. Jaz preberem dotični telegram najprvo z&se, a potem glasno, da so okoli stoječi vsi lahko čuli. — Nato pride čast. gosp. župnik Janez Dolinar k meni in ko izve, kaj je v njemu, odide. O drugem gosp. duhovniku mi pač nij znano, da bi bil k meni prišel in zahteval videti telegram. Gosp. Dolinar pa je gotovo dobro vedel njegovo vsebino. — Kje je toraj oni gospod, ki je prašal mene z besedami: »Kje ste pa dobili telegram?« Je li resnično, da sem jaz gosp. vpra-šalcu telegram odrekel in smeje se potisnil ga v žep? — Mar mislite, da je bil telegram iz moje kuhinje, — toraj le izmišljen in jaz sem se bal javno pokazati ga! — Motite se! —• Nadalje naj služi dopisniku »Slovenca« v znanje, da je imenovani telegram bil v Trebnjem oddan 28. maja t. 1. pod štev. 16 ob 8. uri 40 min. dopoldne ter dospel v Radeče isti dan ob 9. uri, in sicer na gospoda župana Juvančiča v Radečah. — Ako Vam drago, gosp. dopisnik, potrudite se do vitkega učitelja in dotični telegram Vam stoji na razpolaganje, da mu preiščete: srce, pluča in sploh vso drugo drobovino. Preverjen pa je učitelj in bodite tudi Vi, da je telegram popolnoma resničen ih zdrav, — in Vi kot tako učen in praktičen zdravnik mu gotovo ne najdete nobene napake. Na vse, kar stoji v Vašem dopisu o telegramu in mojem obnašanji — odgovarjam Vam: »Neresnica!«
Prašal bi rad gospoda dopisnika, kako to, da ne omeni v dopisu telegrama, ki je bil oddan od nekega gospoda v Radečah v dan volitve, na druzega gospoda v Trebnjem. V njem je bilo brati: »Tukaj v Radečah so se volilci zjedinili ter volijo gosp. Windisch-Graetza«.
Volilci v Radečah se nijso zjedinili, da volijo gosp. Windisch-Graetza. V »Slovenskem Narodu« tiskali so se telegrami iz Črnomlja, v kojih je bila neresnica, da je v Črnomlji polovica volilcev za Margherija, in bilo jih je mej 90 samo 15. Kako to, da »Slovenec« temu telegramu drobišča ne prerešetuje? Konečno Vam, gosp. dopisnik, na Vaše vprašanje sporočam, da je moje srce v zadevi telegrama jako, jako mirno.
Nadučitelj vitke postave In volilni mož v Radečah
dne 28. maja t. 1.
Narodno gospodarstvene stvari.
Eknistencminiumin.
Le onim državljanom je mogoče davke plačevati, katerim od svojih prihodkov po odbitku najpotrebnejših stroškov za davke še kaj preostaja. Kdor toliko dohodkov nima, mora glavno premoženje načeli, da zamore davek plačali. Kmet mora prodati živino, obrtnik orodje; brez živine kmet ne more vspešno gospodariti; njive, vinogradi brez gnojenja kmalu opešajo; letina se vedno manjša, kmet je siljen, eno zemljišče za drugim prodati ali pa dolgove delati.
Obrtnik, ki v sili za svojo obrt potrebno proda, je uničen, če ne najde drugod zaslužka. Ako dohodki ne zadostujejo, mora se glavnica podjetju odtegniti in ona gre rakovo pot.
Ustanovilo se je načelo, da zamore le čisti dohodek biti predmet obdačenja, a ravnalo se je po tem načelu le navidezno vsaj gledč zemljiščnih davkov, kajti gledč dohodninskega davka odločuje § 8 c. patenta z dnč 29. oktobra 1849, da so dohodki pod 300 gld. brez davka.
Dri odmeranji zemljiščnega davka pa se ozira samo na čisti dohodek, katerega vrže posamezno zemljišče, a ne na okolščine posameznega kmetovalca. Množina dohodkov je vsakako tudi odvisna od velikosti in rodovitnosti zemljišča. Mala parcela ne more toliko nesli ko velika iste vrste; na peščeni plitvi zemlji je slab sad, če se še tako skrbno obdela.
Kakošna je pšenica in knkošen je ječmen v Banatu, a ista pšenica, isti ječmen na Dolenjskem ne rodi, vsaj poskusne so bile brezuspešne.
Ako pa je samo katastralni dohodek posamezne parcele podlaga obdačevanja, mora vsak mali kmetovalec davek plačati ne glede na to, če zadostujejo dohodki njegovih zemljišč, da redč njega in njegovo družino in da še nekaj preostaja za davek.
Pod Solonom teli (©»/reg) IV. reda niso plačevali davka, isto tako ne rimski »capite censi«
V srednjem veku, katerega si nekteri pobožni do--moljubi nazaj žele, plačala je revna tolpa ves davek (misera contribuens plebs). Državna potreba je pritiskala. Iskalo se je po novih virih državnih dohodkov. Začelo se je pobirali na vedno širneji podlagi in ne samo plemstvo, ampak tudi cerkev je morala pomagali. Davki naj bodo splošno brčme, glasila se je tedanja doktrina. A pri tem ni ostalo.
Spoznavalo se je, da je treba razločevati po zmožnosti in po meri uživanja. Kdor več ima, naj več plača. Več bremen, več pravic, pa tudi narobe — bila je parola. V novejšem času se vedno več domoljubov oglaša za to, da se smejo davki le po razmeri čistih dohodkov in le od onega zahtevati, ki davek premaga. Namen države je, varovati obstoj (eksistenco) državljanov; jih radi države ukončati, je protislovje. Kar velja za meščana in tržana, mora veljali tudi za kmeta. Tudi kmetom je treba zagotoviti eksistenco; kajti če kmetije hirajo, čuti to tudi meščan.
Kako to doseči, o tein so razna mnenja.
Eni zahtevajo, da se preišče in odlOči, koliko je najmanje potreba za eno osebo, da se živi, potem naj se od zemljišnega dohodka ne samo stroški obdelovanja, ampak tudi za družino potrebna hrana odbije in več razredov ustanovi, po katerih bi se zemljiščni davek ne samo z ozirom na pridelke, ampak tudi z ozirom na druge razmere razločeval. Drugi svetujejo, naj se zemljiščni davek ali popolnoma odpravi, ali vsaj od 22 na 10 odstotkov čistega dohodka zniža in da se to, kar s tem odpade, nadomesti z uvedbo dohodninskega davka. Tretji iščejo rešitev v obdačenji obresti naloženih kapitalov in borsnih dohodkov. Mnogo posvetovanja, a malo sklepov. Da se precej ne more odpraviti zemljiščni davek in brez nadomestka, je vsem jasno; a tudi male davkoplačevalce od zem'jiščnega davka popolnoma oprostiti, morala bi se država braniti, kajti potem bi nekateri revnejši okraji bili popolnoma brez davka. Tako na primer v novomeškem okraji v davčni občini Gaberje, ki šteje 421 davkoplačevalcev, le 9 posestnikov plača nad 12 gld. direktnega davka; v občini Stara Žaga z 408 d. p. so samo štirje, ki nad 12 gld. direktnega davka plačajo, v Brusnici z 480 d. p. jih je le 13 tacih.
Te številke pa so tudi živ dokaz, kam seje došlo z razkosavanjem zemljišč.
(Konec prih.)
Razne stvari.
— (Novomeška gimnazija.) Dozdanji ravnatelj naše gimnazije g. Fischer je za umi-rovljenje prosil, druzega bomo dobili. — Važno je za zadržaj cele gimnazije, kedo jej je ravnatelj. O bivšem ravnatelji ne bomo govorili; o njem je »Slov. Narod« že Večkrat pisal in slednjič v jednej zadnjih številk. Nas nič ne briga politično mišljenje g. dostojanstvenikov, gostoljubnost poznamo v tem pogledu tudi tujcem nasproti. Ali veliko bi vredno bilo, ako bi za novega ravnatelja prišel domačin
slovenski. Priznamo, da Nemec tudi ljubiti vč slovensko mladino. Kdo bi jej bil sovražnik? — Lepi, simpatični, talentirani fantje prihajajo v naše gimnazije, mirno, pokorno ljudstvice. 'Dosti imajo boja s tem, da se tujščine, nemščine dobro privadijo ter v njej misliti, učili navadijo. Marsikateri poklekne ter prosi, da bi ga božanstvo razsvetlilo, mej tem ko je jezik, v kojem se mora učili, zavornica na fantovem vozu. Živimo v času, kjer ljubezen do domovine, do lastnega ljudstva toliko upliva na vsacega in posebno izobraženega človeka. — Domačin pozna svojce; sam je bil kot dijak v istih zadregah; sam je časih čez ojnice disciplinarne postave stopil; sam je bil vse to, kar naši zdajšnji mladi ljudje v gimnazijah. Vse drugače — gleda domačin čednosti in grehe mladine domovine, nego še lak prijatelj mladine tujec — Neslovan. V našo gimnazijo prihajejo po večjem fantje, ki dosti nemščine ne prinesejo seboj, so še bolj Hrvati. Dajte, prosimo, gorkega prijatelja slovenske mladine, domačina, kot novega ravnatelja gimnaziji v Novem mestu!
—	(Dolenjske Toplice — — pa železna cesta.) Kačih 300 slranij debelo knjigo »Illustrierter Fiihrer durch Steiermark und Krain« spisal je nek Josef Rabi. V tej knjigi popisuje tudi vse znamenitosti Kranjske, ali mej temi o Dolenj-skej razven Kočevja nič ne omeni. Gorenjskih krajev se spominja, vsako znamenitost, tam popisuje, posebnosti stran železnic ležečih druzih krajev so mu mari, slovensko Dolenjsko pa kratko s tem odpravi, da reče: »Bei Rudolfsvert befindet. sicli das Bad Tbplitz, eine Mineralquelle mit 28n R,, ausgezeiehnet durch viele Heilwirkungen. Leider ist ihre Enlfernung von der Balin viel zu gross, als dass dieses Rad in Aufnahme kommen konnte.« (Blizo Novega Mesta se nahajejo toplice, mineralni izvirek —28° R., znamenit po izvrstni zdravilni moči. Žal, da so te toplice tako daleč od železnice oddaljene, da bi popisale se v lej knjigi.) Dober zdravnik, ki je letos te toplice pohodil, rekel je, da bi te toplice v bližini železnice postale jedne največjih na avstrijanskem jugu; 2000 do 3000 ljudi bi jih vsako leto obiskalo in 60 do 80 tisoč goldinarjev pustili vsako loto v lem kraji. Dolenjske še v knjigah ne omenjajo! — Reva je reva, saj se še domačini lega velicega sveta drugače ne spominjajo, kakor ob volitvah, kako bi se li ino-stransl vo!
—	(Črnomaljski slavolok.) Iz Črnomlja
se nam piše: Slavolok, na katerem smo imeli Črnomaljčani pred volitvami zapisano:	»Šuklje
je naš kandidat«, smo po volitvah stran spravili. To se samo ob sebi razumeva, ali la slavolok je pomenljiv. 2. junija t. I. pripeljal se je visokorodni gosp. grof Margheri v Črnomelj in tirjal je od oblastnije, da se ta slavolok kar precej odstrani. — Mož je gotovo mislil, da živi leta 1785, ko je navedeno zahteval. Človeka spominja to na lužni srednji vek, ko je kako grofovstvo kaj tacega tir jati, kaj, — samo izvršiti in še kaj — dodati smelo, in veseli nas, da smo meščani in kmetje slobodni ljudje. Joj, ali bi se nam drugače slabo godilo; g. grof je bil močno jezen!
—	(Cestne strmine na Dolenjskem.) Med Št. Vidom in Trebnjem jih je 6 po 8 do 16 "/0 rasti navkreber; med Trebnjem in Rudolfovem jih je 16 po 6 do 15°/„ rasti navkreber; med Rudolfovem in Kostanjevico jih je 12 po 4 do 17 °/0 navkreber; med Trebnjem in Litijo pa je zloznani Strmoglavec gotovo v živem spominu vsacemu potniku, ki živ pelč odnese.
—	(Na prvem ži vinskem soinnji na Dunaj i) se proda po 3000 telet, po 1500—2000 ovac, do 2000 prašičev, cena telet po 30—56 kr., ovac po 36— 52 kr., prašičev po 30—42 kr. od kilograma. Koliko bi se dalo tjii spečati iz Dolenjskega.
—	(Vinske letine). Leta 1884. se je vina pridelalo na Francoskem 35, popilo 32 a izvozilo le 2'/a miljona hi.; pridelalo na Laškem 27, popilo 22, a izvozilo le 5 miljonov hi. in na Španjskem 22, popilo 19'l/4, a izvozilo le 2'U miljona lil. — Ko bi v severnih krajih, kjer trle ni, primerno toliko vina popili, prišli bi kupci kupavat tudi dolenjskega cvička; ako ostane vreme tako ugodno ko dozdaj, prekosil bo naš Dolenjec še francoska omizna vina; da bi le že drdrala dolenjska železnica.