Leto XXXVII
Št. 24
Murska Sobota 20. junij 1985
CENA 40 DIN
40. obletnica osvoboditve na Vaneči
Organizacijski odbor — imenovali sta ga občinski organizaciji socialistično zveze in zveze borcev. M. Sobota — si je na ponedeljkovem delovnem dogovoru zastavil naloge za uspešno in dostojno obeležitev 40. obletnice osvoboditve v soboški občini. Spominsko praznovanje bo pri domu borcev In mladine na Veneči 4. julija združeno z zborom Prekmurske čete in Prekmurske brigade. Na sočasni skupščini bodo pregledali delo domicilnega odbora in Izvolili novega. Udeležencem bodo zagotovili avtobusni prevoz iz Murske Sobote, do vznožja vane-škega hriba pa bo moč priti z osebnimi vozili.
BO BESEDA O
POLICENTRIZMU MESO POSTALA?
Bolj ko se bliža 26. junij — takrat bo namreč zasedanje zborov slovenske skupščine — glasnejše so razprave med gospodarstveniki in politiki v pokrajini ob Muri. Na dnevnem redu bo namreč problematika skladnejšega regionalnega razvoja, ki neposredno zadeva skrajni del severovzhodne Slovenije.
NASLOV
Žive naj vsi narodi...
Že v soboto se je v Monoštru sestalo predsedstvo Demokratične zveze južnih Slovanov na seji, katere so se udeležili tudi predstavniki občine Monošter, družbenopolitičnih organizacij Železne županije in ministrstva za prosveto in kulturo LR Madžarske. Osrednja točka dnevnega reda je bila: Položaj in problematika življenja porabskih Slovencev. Res je, da se je narodnostni položaj porabskih Slovencev v zadnjih nekaj letih izboljšal — delno je to posledica boljšega gospodarskega položaja občine — vendar pa še vedno ni zadovoljiv. To bi lahko bila okvirna ocena sedanjih razmer. V Porabju razen prosvetnih delavcev ni druge inteligence, ki bi tehtno in zavzeto širila in utrjevala narodnostno zavest ter jo spodbujala. Zato naj bi v prihodnjih letih največ skrbi namenjali uvajanju dvojezičnega šolstva v Porabju. Na to se sicer že dalj pripravljajo, vendar neusklajeno. Sestavljeni so učni programi za vse razrede osnovnih šole, vprašanje pa je, kdaj bodo natiskani. Letošnjo jesen bodo v Monoštru odprli novo osnovno šolo, v kateri naj bi bil oddelek dvojezičnega pouka za vse tiste učence, ki hodijo v Monošter iz bližnjih slovenskih vasi. Podatki o roj-
»Folklorna skupina iz Sakalovec, ki deluje že preko dvajset let, je pomemben glasnik kulture Slovencev in nosilec utrjevanja narodnostne kulture v Porabju. Svoje plese so plesalke in plesalci predstavili že na številnih festivalih v LR Madžarski in SFR Jugoslaviji, saj so na njih reden gost. Zato se je OK SZDL Murska Sobota odločila, da letošnje priznanje srebrni znak OF podeli tudi tej skupini.«
To je kratek povzetek utemeljitve iz govora predsednika OK SZDL Murska Sobota, Štefana Čahuka, ko je v nedeljo predajal Sa-kalovčanom to pomembno priznanje. Prevzela ga je Erzsebet Kovacs ~ vodja folklorne skupine.
Pred srečanjem na Vaneči
Zmagali smo — ohraniti revolucijo!
Med Številnimi posveti, zborovanji in prireditvami, ki so se že •M se bodo še zvrstile ta mesec, pomeni sobotno srečanje zgodovinar-J«, borcev, politikov in nekdanjih aktivistov iz Pomurja v Domu borcev in mladine na Vaneči, katerega organizator je soboška občin-ska konferenca SZDL oziroma njena komisija za zgodovinopisje NOB, svojevrsten, izzivalen dogodek. Rdeča nit mu bo namreč: leto 1945 — zmagali smo — ohraniti revolucijo! Omenimo samo nekaj sajzanimivejših, do nedavna takorekoč še »tabu« tem, ki jih bodo predstavili.
Kako so ljudje sprejemali in dojeli bistvo nove ljudske oblasti? Prilagajanje na enopartijski sistem. Priprave na agrarno reformo pod geslom: zemljo tistemu, ki jo obdeluje! Boj proti kulaški misel-osti. Vpliv cerkve na javno življenje. (Z agrarno reformo je cerkev “šobila znatna posestva, z ločitvijo od države pa politično oblast.) Problemi odkupne politike, nacionalizacija in agrarna reforma. Iz-**itev obmejnih delov v Prekmurju in Apaški dolini, naseljenih z Nemci, ter kolonizacija le-teh z borci NOB in drugimi zainteresira-Mmi kmeti. Delovanje sodišč narodne časti in obsodbe izdajalcev. "Ooirarevolucionarno delovanje v Pomurju, rovarjenje ostankov kvi-slinških enot, razmere na avstrijski meji ter provokacije in poskusi ®®“°ve starega sistema oblasti. Volitve v konstituanto jeseni leta
Predstavljene teme bodo dopolnili z razpravo, jih avtorizirali in Publicirali, s tem pa pomembno prispevali k proučevanju povojnega obdobja v Pomurju. (B. Ž.)
Skalovcih s« »»stopili tudi mladi folkloristi iz Gornjega Senika, zaplesali pa so ne-
kaj prekmurskih plesov.
stvih pa kažejo, da v nekaj prihodnjih letih ni pričakovati zadostnega števila otrok iz slovenskih in mešanih zakonov. Sicer pa je razprava pokazala še nekaj — osnova vsega mora biti dvojezični pouk, kajti le ta lahko in more razvijati narodnostno zavest. Zato so na seji ugodno ocenili tudi številne trdne vezi me porabskimi in pomurskimi osnovnimi šolami, ki so prerasle oblike formalnih izmenjav učencev, kajti postale so prava iskrena srečanja osnovnošolcev z obeh strani meja.
Sicer pa je bil obisk predsedstva Demokratične zveze južnih
Slovanov namenjen tudi nedeljskemu narodnostnemu dnevu, ki je bil letos v Sakalovcih. Ta velika kulturna in politična manifestacija slovenske, hrvaške in nemške narodnosti, ki živijo v železni županiji, ima dolgo tradicijo in vedno močan odmev med uradnimi krogi te pokrajine. To dokazuje tudi letošnja udeležba na narodnostnem dnevu. Poleg celotnega predsedstva DZJS so se v Sakalovcih zbrali tudi številni družbenopolitični delavci občine Monošter in Železne županije. V uvodnih govorih pa je bilo slišati podobne misli —sklepi 12. in 13. kongresa madžarske partije ter dogovori, ki so nastali na temelju dolgoletnih prijateljskih izmenjav med najvišjimi političnimi vodstvi Jugoslavije in Madžarske, se morajo v celoti izpolniti, se poglobiti. Glasniki dobrega sodelovanja pa so predvsem kulturne skupne porabskih Slovencev Zato je OK SZDL Murska Sobota odlikovala folklorno skupino iz Sakalovec s
LENDAVA
Boljše gospodarjenje
Izvršni svet občinske skupščine v Lendavi je na zadnji seji razpravljal o uresničevanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine za letošnje leto. Načrtovana stopnja rasti industrijske proizvodnje je pri proizvodnji naftnih derivatov, in sicer za 65 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Povečana je tudi proizvodnja v ELMI, Primatu in Delozi, manjša pa v Toku, Indipu in v Planiki Turnišče. Izvozniki v letošnjem prvem trimesečju niso uresničili resolucijskih načrtov.
DROBNO GOSPODARSTVO RAZSTAVLJA
Člani obrtne zadruge Lendava že tretje leto ob občinskem prazniku prirejajo razstavo svojih izdelkov, ki je deležna velike pozornosti. Letos so se jim pridružili tudi čebelarji iz domače občine. Razstavo je odprl podpredsednik izvršnega sveta Aleksander Varga, ki je povedal, da občina veliko pričakuje od razvoja drobnega gospodarstva, saj v tem vidi veliko možnost zaposlovanja ki postaja čedalje večji problem. Na razstavi prvič sodelujejo tudi nekatere delovne organizacije, ki prikazujejo izdelke, ki bi jih lahko proizvajalo drobno gospodarstvo. Člani obrtne zadruge Lendava razstavljajo tekstilne, kovinske, lesne elektrotehnične in opečne izdelke.
Čebelarji pa so razstavili orodje in izdelke iz medu. V lendavski občini je 118 čebelarjev, ki imajo 2500 panjev. Lani so prodali 27 tisoč kg medu ljubljanskemu Medeksu. To je lep uspeh, v prihodnjih letih pa se nadejajo še večjega.
Jani D.
priznanjem in srebrnim znakom OF. Po tem uvodnem delu so na prizorišče, ki je bilo okrašeno s Prešernovim citatom v treh jezikih: »Žive naj vsi narodi...«, stopili člani kultumo-umetniških društev vseh treh manjšin. Zvrstilo se je dvanajst zborov in folklornih skupin iz vse Železne županije. Tudi iz vseh nastopov je vela citirana misel, pa najsi je šlo za hrvaške folkloriste ali nemške pevke ali pa folklorni naraščaj iz Gornjega Senika, ki se šele pripravlja, da bo prevzel najodgovornejšo nalogo — širiti slovenske plese in slovensko kulturo ter nadaljevati kulturno tradicijo, ki so jo v Porabju stoletja negovali. Vsak nastop je požel buren aplavz, obrazi nastopajočih pa so žareli v ponosu dobro opravljenega dela in poslanstva.
To prijateljstvo pa so utrdili na velikem balu, ki je bil pravzaprav samo nadaljevanje popoldanskega srečanja v Sakalovcih.
Dušan Lopamik
saj se je izvoz zmanjšal za 36 odstotkov, to pa predvsem zaradi zmanjšanega izvoza INA-Nafte Petrokemija.
Odkup kmetijskih pridelkov se je povečal za 23 odstotkov. Izvršni svet je ponovno opozoril na problem zaposlovanja, ki je ta trenutek zelo težak. Do konca leta bi morali zaposliti 162 delavcev, toda nihče ne ve kje. Spodbuditi bo potrebno naložbeno aktivnost z združevanjem sredstev za nove programe.
Jani D.
Najbolj občutljivi in nejevoljni so v Pomutju zavoljo nasprotujočih si podatkov, ki jih imajo na republiškem vrhu. Po eni strani razkrivajo, da se razkorak med razvitejšimi in manj razvitimi veča, po drugi pa predlagane spremembe in dopolnitve zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja — zdi se, da na osnovi ekonomskih kazalcev iz leta 1983!? — ožijo območja, ki naj bi poslej sodila med manj razvita. Tako naj bi po poldrugem desetletju zakonske skrbi za to problematiko v »klubu manj razvitih« od 11 ostale samo še 4 občine: Lenart, Ormož, Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju. Pomurske bi — razen nekaterih obmejnih območij v lendavski in soboški občini ter krajevnih skupnosti v Slovenskih goricah (v ljutomerski občini) — vse izpadle.
Ne bi bili radi po vsej sili manj razviti in deležni nekakšne
miloščine, pa tudi ne čezmerne pomoči ali privilegijev, pač pa nam gre za to, da »beseda o po-licentrizmu meso postane«, je slišati te dni v Pomurju. Tista prislovična o siti vrani, ki lačni ne verjame, je postala »dežurna parola«, ki ob suhoparnih, a zgovornih podatkih niti ne izzveni pretirano čustveno obarvana.
Ena osnovnih ugotovitev je, da sodi Pomurje še vedno med najmanj razvite slovenske regije. Ima dokaj nizek delež razvojno obetavnih proizvodenj, občutno primanjkuje razvojnih projektov v industriji, očitna je slabša uspešnost gospodarjenja. Kot ugodno izhodišče za razvoj pa velja večje število projektov v kmetijstvu, kjer ima regija ugodne naravne razvojne možnosti. Od industrijskih panog so se na osnovi domačih surovin razvijale predvsem živilska predelovalna industrija, proizvodnja pijač, kemična industrija, predelava kremenčevega peska in lesna predelava. Industrijski sestav je v Pomurju dokaj razvejen, saj zajema čez 20 industrijskih panog — od vseh 32, kolikor jih je v
MURSKA SOBOTA
Za podaljšanje občinskega samoprispevka
Ker konec februarja prihodnje leto poteče sedanji občinski samoprispevek, s katerim so prebivalci te največje pomurske občine zgradili pomembne objekte družbenega standarda, zlasti na področju šolstva in zdravstva, se nadaljujejo aktivnosti za sprejem novega referenduma za obdobje od 1. marca 1986 do 28. februarja 1991. O tem je bil govor tudi na seji predsedstva OK SZDL v Murski Soboti, kjer so sprejeli program. Dogovorili so se, da bi zaradi priprav na skupščinske volitve bil referendum že sredi decembra letos. Zbrana sredstva bi porabili za gradnjo šolskih objektov in infrastrukturo. Ker se bodo iztekli tudi samoprispevki v številnih krajevnih, skupnostih soboške občine, je to, kot so dejali, ustrezen trenutek za podaljšanje.
Tako bi do 30. junija bili seje predsedstev občinskih družbenopolitičnih organizacij in posvet predsednikov krajevnih konferenc SZDL in osnovnih organizacij zveze sindikatov, julija in avgusta pa bodo razprave o osnutkih programov na razširjenih sejah predsedstev KK SZDL. V ta namen bo do 10. septembra sklicana seja občinske frontne organizacije, o omenjenem gradivu pa bi do sredine septembra razpravljali tudi delegati skupščinskih zborov. Od 14. septembra do 14. oktobra bo potekala javna razprava na zborih občanov v vseh vaseh soboške občine
Sloveniji in blizu 40 podskupin, vendar je veliko industrijskih obratov na dokaj nizki tehnološki ravni oziroma je njihov proizvqdni program ne dovolj premišljen ali neusklajen z industrijo v drugih predelih naše republike in države. Podvajanje proizvodnih programov v nekaterih panogah in njihova siceršnja neuglašenost s proizvodnimi možnostmi pokrajine svarita, da so se določene vrste proizvodnje uveljavile izključno zavoljo potreb po odpiranju delovnih mest za številne brezposelne ali pa zavoljo pospešenih procesov dea-grarizacije oziroma industrializacije.
Nekaterim ključnim spoznanjem na rob moramo dodati, da se Pomurci tačas najbolj ogrevajo za formulo, po kateri naj bi imela najmanj razvita regija v Sloveniji v okviru politike skladnejšega regionalnega razvoja poseben status. Kakorkoli na-
mreč obračamo in razumemo merila razvitosti oziroma pojasnila o tem, kaj je nerazvito in kaj prehodno območje, kaj dve tretjini in kaj 50-odstotno slovensko povprečje, dejstvo je, da se vprašanja brezposelnosti, manjšega zanimanja za naložbe na manj razvitih območjih ter še vedno preskromna zavzetost si-sov materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti vse bolj ostrijo oziroma usodno podcenjujejo. Kakšne posledice ima vse to, se nazorno kaže v kmetijstvu, ki — naj se bere še tako nesmiselno — ni prednostna dejavnost, ampak kvečjemu zavora hitrejšemu razvoju. Zavoljo cenovnih neskladij namreč izgubi pokrajina ob Muri vsako leto več milijard dinarjev dohodka.
Na bližnjem skupščinskem zasedanju se bodo pomurski delegati potegovali za razširitev določenih spodbujevalnih ukrepov (benificirana obrestna mera, nekatere oprostitve in podobno), saj, »če znamo in hočemo pomagati ter združevati sredstva za velike naložbene zalogaje, bi tudi pomoč manj razvitim ne smela biti vprašljiva.« Brank0 žunec
in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, še posebej v občinski izobraževalni in cestni skupnosti. Tako bi do 13. novembra sprejeli predlog programa aktivnosti na zborih občinske skupščine, okrog 15. decembra pa bo referendum za uvedbo občinskega samoprispevka. Rečeno je bilo, da občinski samoprispevek lahko znaša največ 1 odstotek od osebnega dohodka; od tega polovico za šolstvo, polovico pa za infrastrukturo. Temu znesku bo ustrezen delež iz katastrskega dohodka. Hkrati so izvršnemu svetu priporočili, naj v najkrajšem času pripravi sestanek, na katerem bi uskladili programe sisov in KS.
V nadaljevanju seje so obravnavali poročilo o poteku akcije zbiranja dodatnih sredstev za gradnjo kirurgije. Ugotovili so, da so delovni ljudje in občani to akcijo soglasno podprli. To velja tako za OZD kot KS, zelo dobro pa so se vključila tudi društva in naši delavci na začasnem delu v tujini. Niso pa se izkazali obrtniki, zato bo OK SZDL skupno z OS ZSS pobudnik razgovora s predstavniki obrtnega združenja. Prav tako bo treba pripraviti razgovore s predstavniki PZC in občane seznaniti z odpravljanjem pomanjkljivosti, ki so bile izražene v javni razpravi. PZC naj do konca junija pripravi temeljito analizo zbranih sredstev v posameznih občinah, ker bo to omogočalo načrtovanje akcije.
Milan Jerše
aktualno doma in po svetu
Evropo že, ampak ne takšno« — podobne transparente so nosili po Madridu španski kmetje prav tisti * hip, ko so v vladni palači pokali šampanjci ob vstopu Španije v EGS. Osem let so trajala pogajanja za vstop Španije in Portugalske v EGS in samo španski sporazum obsega 65 tisoč tipkanih strani. Brez komentiranja je nekaj res: EGS je bila najbolj enotna, ko je štela samo šest članic; pri devetih se je že začelo zatikati, pri desetih še bolj. In kako bo pri dvanajstih? Manj kriz v EGS pomeni tudi manj naših težav.
Pobude za neuvrščeni
Svetovna javnost je z zanimanjem spremljala pogovore indijskega premiera Radživa Gandhi-ja v Moskvi in v Washingtonu. V obeh prestolnicah se je Gandhi zavzel za neuvrščeni Afganistan in poudaril da »Indija nasprotuje tako tuji prisotnosti kot vpletanju v afganistanske notranje zadeve«. S tem je dovolj jasno povedal, da v Afganistanu ne gre
Stroji se ustavljajo
V več kot 400 jugoslovanskih tovarnah pohištva so skladišča prepolna predragih izdelkov. Podobno je tudi v prodajalnah, kupcev pa ni, poroča Tanjug. Zato so se v mnogih pohištvenih tovarnah odločili ponuditi kupcem brezobrestna posojila, brez porokov in gotovinskega pologa, kar na »lepe oči«, kot pravimo.
Sedanja stiska pohištvar-jev ima svojo zgodovino. V časih pogostih zamrzovanj cen so si izmišljali nove proizvode, da bi tako lahko uveljavljali višje cene. Sedaj se jim to vrača in v nekaterih tovarnah so začasno že morali ustaviti stroje.
Afganistan
samo za sovjetsko vojaško intervencijo temveč za kaj več.
Pakistan namreč že dolgo časa daje zavetje afganistanskim gverilcem. Posreduje jim tudi pomoč, ki jo dajejo ZDA, Kitajska, Saudska Arabija in nekatere druge arabske države. Washington je seveda zainteresiran, da je sovjetska vojska vezana v Afganistanu, kar Moskvo tudi politično kompromitira. Bolj ali manj znano pa je tudi, da so Američani pomoč afganistanskim upornikom letos povečali na četrt milijona dolarjev.
V zadnjih tednih so se zaostrili
tudi odnosi med SZ in Pakistanom zaradi poboja 12 ujetih sovjetskih vojakov na pakistanskem ozemlju. Migi, sicer z afganistanskimi oznakami, so potem bombardirali nekatere obmejne pakistanske kraje. Sovjetski veleposlanik v Pakistanu je odpotoval v Moskvo in dejal, da so odnosi med Moskvo in Islamabadom na »najgloblji možni točki«.
Gandhijeva pobuda za Afganistan je prišla najbrž ob pravem času, čeprav ne kaže na takšen ali drugačen konec intervencij v tej neuvrščeni državi.
Nož v hrbet zaveznikom
Čeprav je bilo pričakovati, je veto ZR Nemčije k predlogu o pocenitvi žitaric v EGS, dvignil veliko prahu med evropskimi pridelovalci žitaric. Kot smo pred tedni že zapisali, naj bi žitarice pocenili za 5 odst., Zahodni Nemci pa se niso strinjali niti s kompromisnim predlogom o pocenitvi za 1,8 odst. S pocenitvijo žitaric so hotele države evropske gospodarske skupnosti zmanjšati svoje zaloge in postati konkurenčne ameriški ponudbi. Pred tedni so namreč Američani prodali Libiji — se pravi Francozom pred nosom — večje količine pšenice. Francija v kupčijo ni mogla po-
seči, ker jo zavezuje dogovor o cenah v okviru EGS. Zahodnoevropske države imajo trenutno preko dva milijona ton žitaric. O nemškem nasprotovanju pocenitvi žitaric menijo nekateri, da je nož v hrbet zaveznikom.
Maratonske razprave o tako imenovanem drobnem gospodarstvu se očitno nadaljujejo zato, ker smo z besedami za, z dejanji pa proti. Prejšnji teden je to potrdil pogovor na zagrebčki televiziji, kjer so bili vsi (razume se) za ustavno zasnovo drobnega gospodarstva, razhajali pa so se zaradi prakse nastajanja drobnega gospodarstva, ki je, oziroma ni nevarno za samoupravljanje, kakršno si želimo (pa ga še nimamo). Na eni strani je bila trditev, da je vse večji pritisk na uveljavljanje načinov obnavljanja mezdnih odnosov (kapital odnosov), na drugi pa, da bo preteklo še mnogo vode, preden bo lahko zaznavna kakršna koli nevarnost zaradi takšnega delovanja drobnega gospodarstva, saj je v celotnem gospodarstvu le kapljica v morje, tako po številčnosti kot po udeležbi v ustvarjenih vrednostih.
PISMO IZ BEOGRADA
Ustavno je spodbujanje vsega, kar temelji na delu, a delu je potrebna materialna osnova, kajti z delom si človek ne more pomagati, če nima orodja in drugih potrebnih sredstev, možnosti najemanja ustreznih kreditov ali kakor tudi drugače rečemo — dostopa do tako imenovanih družbenih sredstev. Neustavno pa je, da človeka ovira pri materializiranju dela toliko stvari, da mu ostane le klasično zaposlovanje v združenem delu ali zdomstvo ali pa šušmarstvo in drugačno pol- in nelegalno delo, kar je že tudi pot v — kriminal. Kakor da je pot v samoupravljanje na sto starih načinov delovanja naših administracij dejansko tako težavno, da je po njej že kar brezupno hoditi.
Vmes je nemara navajenost na preživljanje na najlažji način, kajti nov način gospodarjenja zahteva mnogo bojevitosti, neomajno-sti in nepopustljivosti. V bistvu gre za iskanje odgovora na vprašanje, kako tudi z dejanji dokazati, daje samoupravljanje najuspešnejši način gospodatjenja, tisti, ki omogoča proizvodnjo z najmanjšimi stroški. Pri tem pa ni najpomembnejše, ali lahko zasebnik zaposluje pri svojih proizvodnih sredstvih pet ali več delavcev, ki nimajo svojega deleža v njih, kakor menijo tisti, ki trdijo, da je s takšnim ali drugačnim omejevanjem potrebno zajeziti tok drobnega gospodarstva v kapitalizacijo družbe, niti ne gre za usposabljanje delavcev, da obvladajo dohodek in s tem razšitjeno reprodukcijo, temveč za pogonsko moč delovanja ekonomije nasploh.
Kapitalist (po Marxu) želi ekonomijo minulega in živega dela, tisto ekonomijo, ki mu za nagrado zagotavlja profit. Delavec pa želi ekonomijo svojega dela, dela drugih delavcev, minulega dela, novih vrednosti za vse, ne samo za posameznike, ki si gradijo življenje na kapitalu, do katerega so se dokopali in ga uporabljajo tako, da sami več ne delajo. Kako pride do takšne želje, do takšne pogonske sile za izboljšanje življenja, pa naši ekonomisti pravzaprav še ne vedo, ker so šolani v meščanski ekonomiji ali pa imajo polno glavo ekonomije državnega kapitala.
To kajpak ni zraslo na mojem zeljniku, temveč pri ekonomistih, ki si upajo priznati, da ekonomije najmanjših proizvodnih stroškov in največje delovne zavzetosti, ki naj jo predstavlja sistem samoupravljanja, še ne morejo ponuditi družbi, in da še niso naredili svoje velike »domače naloge«. Če bi imeli odgovor na to, bi že morala vzcveteti razvejanost tehnološkoinovacijskega procesa in tudi že začeti dajati sadove.
Če vse izhaja iz dela, bi pač delu morali odpreti, pot v življenje družbe tako, da ne bo dvoma o tem, kakšno je delo v drobnem in kakšno v družbenem gospodarstvu, kajti če je delo delo, ne pa nekak hibrid organizacijskih oblik, potem tudi dosežki dela ne morejo biti sporni. V izhajanju iz dela, je tudi izkupiček od dela namenjen nadaljnjemu delu vseh delavcev in tistim ljudem, ki šele postajajo delavci z usposabljanjem za delo, kar razumemo kot skupne razvojne cilje, ki nastajajo z uresničevanjem dosedanjih ciljev, seveda potem, ko je združevanje dela utemeljeno tako, da niti načelno niti praktično ni več sporno.
Cilj samoupravljanja je pač uresničevanje največjih možnih razvojnih ciljev z vsemi največjimi dohodki. To pa je bistvo samofinanci-ranja, ki ga zastopa samoupravljanje kot način gospodarjenja, ki najbolj motivira delavce, in sposobnost planiranja v stalnem procesu integracije na temeljih ekonomije dela, česar pa se v 'visokih šolah še ne učijo, in je potem vprašanje, kako naj delavci obvladajo dohodek?!
Viktor Sirec ,
v žarišču dogodkov
globus
ATENE — Tu se predstavniki albanske in britanske vlade že nekaj tednov pogajajo o štiridesetletnem sponi, zaradi albanskega zlata, vrednega 70 milijonov dolarjev. Zlato, 7100 kilogramov, so med vojno zaplenili Nemci in ga odpeljali iz Albanije, po vojni pa so ga zavezniki dodelili Veliki Britaniji.
BRUSELJ — Z nedavnim penisom sporazuma med EGS in Portugalsko ter Španijo je evropska »deseterica« postala »dvanajsterica«Jugo-slavijo bo prizadela ostrejša konkurenca izdelkov novih članic na trgu EGS.
BUENOS AIRES - Skupina čilskih sindikalistov, intelektualcev in znanstvenikov, je od generala Pinocheta zahtevala, naj Čile ZDA ne odstopi Velikonočnih otokov v Pacifiku, da bi si na njem uredile oporišče za vesoljske rakete.
PEKING - Tu so sporočili, da lahko Kitajci sami gradijo vesoljske ladje in jih pošiljajo v vesolje s človeškimi posadkami.
RIM — Države evropske skupnosti so potrdile, da ne bodo priznale »Turške republike severni Ciper«.
ŽENEVA - Na referendumu so Švicarji zavrnili predlog konservativnih in verskih krogov, naj bi z ustavo prepovedali splav.
BEJRUT - Vojna za palestinska taborišča na južnih dohodih v mesto, za Sabro, Šati-lo in Burž el Baražni traja že mesec dni, terjala pa je preko 700 mrtvih in 2800 ranjenih.
WASHINGTON - Ameriški predsednik je izjavil, da bodo ZDA tudi vnaprej spoštovale določila SALT 2, sporazum o omejitvi strateške jedrske oborožitve, ki sta ga na Dunaju leta 1979 podpisala Carter in Brežnjev.
CIUDAD MEXICO - Večina mehiških sindikalnih central predlaga svojim članom, da naj namenijo enodnevni zaslužek nikaragovskim delavcem.
globus
Kaj je strateška obrambna pobuda?
Na tem mestu smo že pisali o tako imenovani SDI (strateška obrambna pobuda) ali, kakor jo radi imenujejo »vojna zvezd«. V komentarju, ki ga povzemamo po Komunistu, govorimo o tem, kaj ta ameriška pobuda pomeni za njihove evropske zaveznike in za Sovjetsko zvezo.
Wapenhouse nas je pohvalil
Na nedavnem blejskem srečanju naših in ameriških gospodarstvenikov — gostov je bilo okoli 300 — je sodelovat tudi podpredsednik Svetovne banke Willy Wapenhouse, ki je o nas dejal, da si moramo na moč prizadevati povečati konkurenco svojih izdelkov na tujih trgih. »Dolgoročni stabilizacijski program kaže, da ste v Jugoslaviji enotni, to pa je jamstvo, da se boste lahko uspešno kosali s problemi v svojem gospodarstvu,« je dejal Wapenhouse.
Ob že tradicionalnem srečanju gospodarstvenikov Jugoslavije in ZDA so letos na Bledu prvič organizirali tudi razštavo proizvodov, ki jih bodisi že izvažamo ali pa so zanimivi za izvoz na ameriško tržišče.
Na Drini in Morači 27 elektrarn
Na zveznem komiteju za energetiko in industrijo razpolagajo z nekaterimi novimi podatki glede izkoriščanja domačih energetskih virov. Tako naj bi se izkop premoga od 70 milijonov ton v letošnjem letu leta 2000 povečal na okoli 140 milijonov. Potrebe po električni energiji naj bi se povečale s sedanjih 77,2 milijarde na okoli 160 milijard kilovatnih nr. Da bi leta 2000 zadostili potrebam, bi morali imeti toliko elektrarn, da bi dale dvakrat več energije kot danes.
Nove elektrarne naj bi temeljile predvsem na hidroenergetskih virih in premogu, predvsem na kosovskem lignitu. Tako na primer samo v porečju Drine in Morače predvidevajo gradnjo 27 hidroelektrarn. Tudi proizvodnja nafte naj bi se povečala s 4,1 milijona ton v letu 1985 na okoli 7 milijonov ton na koncu stoletja.
Nekateri menijo, da je nastanek SDI prisililo Sovjetsko zvezo, da se je vrnila k ženevskim pogajanjem o nadzorstvu nad oborožitvijo. Zato se upravičeno sprašujemo: za kaj pravzaprav gre.
Strateška obrambna pobuda je svojevrsten znanstveno tehnološki poseg, katerega namen
solju in na zemlji, in k proučevanju fizike atomov.
Tretji element programa je raziskovanje orožja s kintečno energijo, ki je potrebna za uničenje balističnih raket z direktnim zadetkom. Raziskave v tem delu programa so usmerjene k tako imenovanim »pametnim izstrelkom«, ki bi jih iz-
Sovjetska stran je dojela to Reaganovo pobudo kot pot za nevtraliziranje njenih ofenzivnih balističnih raket, pri čemer pa bi bile ohranjene lastne, kar naj bi ustvarilo možnost za to, da se zada drugi strani jedrski udarec. Ob takšni logiki bi se torej zamajal celoten koncept odvračanja, na katerem je nad trideset let temeljilo ravnotežje jedrskega strahu. Doslej je tako ena kot druga stran vetjela, da bi v primeru prvega jedrskega napada mogla druga stran v drugem napadu povzročiti nasprotniku nepopravljive izgube, prav na tem pa je tudi temeljilo jedrsko ravnotežje in v končni posledici svetovni mir.
Ameriški zavezniki in prijatelji so različno sprejeli to pobudo. ZR Nemčija, Italija pa tudi Velika Britanija so sprejele Reaganovo pobudo in izrazile pripravljenost, da se vključijo v ta velikanski znanstveno-tehnološki projekt. Le Francija je to zavrnila, ker se ravna po svojih koristih in želji, da ohrani francoska jedrska udarna sila vojaško in politično presežena. Nekateri menijo, da konservativni krogi v Ameriki odločno vztrajajo pri uresničitvi SDI, da bi predvsem pahnili rivalsko silo v kar se da težaven položaj pri odločanju o alokaciji svojih virov.
Dosedanji izračuni ali, bolje rečeno, napovedi, kar zadeva
sredstva, ki bi bila potrebna za raziskave v zvezi s tem projektom, so takšnih velikanskih razsežnosti, da bo dejansko tudi tako močnemu gospodarstvu, kot je ameriško, potrebna zavezniška pomoč. Ne smemo pozabiti niti tega, da imajo tako velike raziskave na opisanih in tem sorodnih področjih velik pomen za napredek znan-stveno-tehnološkega razvoja, predvsem države nosilke projekta, kar je bistveno tudi pri zagotavljanju tehnološke premoči ali najmanj superiornosti v prihodnjem stoletju.
Francoski predsednik Mitterrand, ki je spoznal te in druge implikacije SDI, je sam pred kratkim dal pobudo za združitev zahodnoevropskih držav za izvedbo projekta »evreka«. Predlagana področja raziskav, ki jih zajema pobuda francoskega predsednika, so skoraj enaka kot področja, ki jih zajema Reaganov program »vojne zvezd«, dasiravno »evreko« prikazujejo kot mirovni poseg.
Cas bo pokazal, ali bo nadaljnja dejavnost v zvezi s tem projektom ogrozila nedavno začeta pogajanja o nadzorstvu nad oborožitvijo, ki potekajo med ZDA in ZSSR v Ženevi, vendar pa je več kot gotovo, da bo tudi druga stran, če tega že ni storila, ukrenila vse potrebno, da obdrži korak z Ameriko.
STRAN 2
VESTNIK 20. JUNIJA 1986
od tedna
MURSKA SOBOTA — Na minuli skupščini občinske skupnosti otroškega varstva so delegati (brez razprave) potrdili za 37,5 odstotka višje ekonomske cene oskrbnin v vrtcih, ki bodo začele veljati s 1. julijem. Ob dopolnilnem predlaganem in osvojenem predlogu naj se razmerje med deležem staršev in skupnosti za vzgojni del za deset odstotkov spremeni staršem v prid, kar naj bi vsaj delno omililo podražitev in zavrlo opazen padec števila malih varovancev v vzgojno-varstveni organizaciji Murska Sobota.
MURSKA SOBOTA — Petkova skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva je bila kritična v tisti točki, ki se je nanašala na osnovno skrb za ostarele. Izražena je bila tudi potreba po evidenci potrebnih pomoči, ki naj bi imeli prednost tudi pri nakupu kuriv. V ospredju pa je bilo tudi vprašanje, zakaj niso v celoti izvedli na socialistični zvezi dogovorjene ankete o socialno ogroženih občanih, saj so jo opravili le v krajevni skupnosti Partizan.
MURSKA SOBOTA — Konec tedna je bila prva seja skupščine zvezne mladinske delovne akcije Goričko 85, na kateri je večina od 48 podpisnikov sklenilo samoupravni sporazum o medsebojnih obveznostih, načinu, združevanju in uporabi sredstev za izvedbo akcije. Delegati so tudi potrdili program del, interesnih dejavnosti in finančni načrt. Komandant bo Milan Fujs, namestnica komandanta za interesne dejavnosti Silva E6ry, za delovišče bo odgovorna Romana Kačič iz Trbovelj, za naselje pa Stanko Prašiček iz Gornje Radgone.
MURSKA SOBOTA — V pripravah na območni posvet o uresničevanju družbenoekonomskih odnosov in samoupravni organiziranosti v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje je medobčinska gospodarska zbornica sklicala razgovor s predstavniki večjih delovnih organizacij v Pomuiju. Na njem so opredelili stališča pomurskega gospodarstva za izboljšanje stanja na omenjenem področju, o čemer je delovno gradivo pripravila Gospodarska zbornica Slovenije. Ker bo na območnem posvetu pomursko združeno delo zastopala MGZ, je bilo potrebno opredeliti najpomembnejša vprašanja.
GORNJA RADGONA — Prejšnji četrtek je bila seja izvršnega odbora Zveze kulturnih organizacij. Na seji so pregledali aktivnosti v pretekli sezoni, dogovorili so se za razpis poletnih prireditev (seminarjev, kolonij, udeležbe skupin na srečanjih itd.) Obravnavali so še srednjeročne plane društev in predloge društev in skupin za nakup opreme in dotacije društvom.
GORNJA RADGONA — Na zadnji seji skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti so delegati obravnavali in sprejeli listo za pridobitev posojil iz sredstev solidarnosti in vzajemnosti. Razpravljali so o predlogu spremembe pravilnika o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj. Zatem pa je strokovna služba informirala delegate o pripravah na naslednjo kurilno sezono in o nekaterih drugih aktualnih vprašanjih.
ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI G. RADGONA
SLAB MATERIALNI
POLOŽAJ TUDI
ZARADI ZDRAV-
LJENJA DRUGJE
Položaj občinske zdravstvene skupnosti v Gornji Radgoni je vse slabši. Nekriti odhodki v prvem četrtletju znašajo skoraj 21 milijonov, kar je kar za 386 odstotkov več kot v enakem lanskoletnem obdobju. Občinska zdravstvena skupnost je v prvem četrtletju uspela zbrati nekaj čez 121 milijonov prihodkov, odhodki pa so znašali okrog 142 milijonov dinarjev. Kot kaže se stanje ne bo izboljšalo niti v polletnem poslovanju — kljub povečani prispevni stopnji za 0,44 odstotka, ki je v veljavi od 1. maja naprej. Delegati na skupščini so podprli stališče, da je potrebno $e naprej omejevati vse vrste porabe zdravstvenega varstva.
eden od vzrokov v močnem BOLNIŠNIČNEM ODLIVU mw si .m . 9 odlivu bolnikov v druge kra-J® je govora že nekaj let. V zadnjem času pa se ta pojav spremlja. Strokovno neupravičen odliv bolnikov v zdravstvene organizacije zunaj regije je močno prisoten v občinski zdravstveni skup-
n M MB MB MB MBB BM MB BH BHB
PET NOVIH NALOŽB 1
Že letos začetek obratovanja nove kafilerije
Območna komisija za oceno naložb pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje je sredi prejšnjega tedna obravnavala predloge novih naložb v Pomurju ter predlog prekoračitve naložbenega programa nove kafilerije.
LB Pomurska banka Murska Sobota bo v Ljutomeru na željo občanov začela v avgustu z gradnjo novih poslovnih prostorov. Ker bodo v pritličju nove stanovanjske zgradbe, bodo bistveno cenejši. Prav tako bo dobilo nove prostore Obrtno združenje Ljutomer. Čeprav je Občinski vzgojno-izobraževal-
do tedna
nosti v Gornji Radgoni. Ta pojav je že tradicionalen in ga bo težko obvladovati, na kar so opozorili tudi delegati. Po podatkih strokovne službe je po vrednosti stroškov zdravljenja na zavarovano osebo vrednost zdravljenja v Radgoni za tretjino višja od regijskega povprečja. V regiji je ta vrednost 357 tisoč, v radgonski občini pa kar 473 tisoč dinarjev. Dokaz, da gre za dokajšen strokovno neupravičen odliv bolnikov, je 53 sprejetih bolnikov z radgonskega območja v mariborski bolnišnici brez napotnice. Vsi bolniki so bili sprejeti v enem mesecu. Kot kaže gre tu tudi za kršitev samoupravnega sporazuma o delitvi dela med pomursko in podravsko regijo.
Delegati so analizo o takem stanju sprejeli, žal pa niso govorili, kako se temu zoperstaviti.
Zatem so še obravnavali bolniške, tu pa je opazen močan porast nesreč pri delu, kot kaže pa je to zato, ker se boleznine obračunavajo v delovnih organizacijah.
Janez Votek
ni zavod prvotno načrtoval gradnjo cele nove šole Prekmurske brigade v Murski Soboti, so se sedaj dokončno odločili za obnovo stare šole, popravilo strehe in gradnjo prizidka. 56 odstotkov sredstev so zbrali z občinskim samoprispevkom, 44 odstotkov pa s prispevno stopnjo za naložbe.
Razširjena in modernizirana kafilerija (ki je bila najprej načrtovana kot nova gradnja na ustrezno oddaljenem zemljišču od mesta) Pomurkine mesne industrije v Murski Soboti naj bi na koncu stala okrog 515 milijonov dinarjev. Zaradi razširi-
Ob 29. prazniku občine Lendava
22. junija praznuje občina Lendava svoj 29. praznik. Z dokaj bogatim prazničnim programom se vključuje tudi v praznovanje 40. obletnice osvoboditve in zloma fašizma in 35-letnice samoupravljanja. Predpraznično razpoloženje občanov je zgovoren dokaz zadovoljstva ob uspešno prehojeni poti, ki vodi v doseganje večjega blagostanja in osebne sreče. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na zgodovinske dogodke, ki obeležujejo naš praznik!
To je začetek prvih organiziranih akcij KPS na območju občine v letu 1941 proti okupatorju, 22. junija 1942 pa je okupator množično interniral prebivalstvo iz vasi Benice, Pince-Marof, Peti-šovci in Dolga vas v taborišče Sžrvžr.
Občani lendavske občine se . globoko zavedamo teh zgodovinskih dejstev in smo trdno odločeni braniti in ohraniti pridobitve socialistične revolucije in povojnega časa.
Živimo v dokaj težkih ekonomskih razmerah, ki zahtevajo od nas čvrsto organiziranost na vseh področjih družbenega življenja. To je čas, ko moramo razmišljati o trenutnem položaju in o tem, kaj ima današnji dan v
Pregnati strah pred rudnikom!
Prva lopata zasajena v Benici
Nekoč je veljala klena, udarna parola: več premoga — bliže socializmu! Danes načrtovalci oprezno (in dolgovezno) razpredajo: premog bo tudi v letih do konca tega stoletja temeljni vir energije v SR Sloveniji, ki se bo še bolj uporabljal za pridobivanje električne in toplotne energije, vendar pod pogojem, da bo vsaj na najbolj ogroženih območjih zagotovljeno odpravljanje škodljivih emisij.
' V naši republiki je znanih okrog 290 milijonov ton izkorist-Ijivih zalog premoga, od tega dobra tretjina na območju Pomurja, osredotočena v Benici in Peti-šovcih pri Lendavi. Sicer pa raziskave zadnjih petih let v tako imenovanem lendavskem energetskem kotu potrjujejo, da gre za kakovostno premogovno rudo na meji med lignitom in rjavim premogom, katere kalorična vrednost znaša od dva tisoč do štiri tisoč kalorij. Znatne premogovne plasti segajo nekaj sto metrov v globino, medtem ko so nahajališča v kakih 60 kilometrov dolgem razponu, kjer so nekoč že bili premogovniki Mursko Središče, Presika in Medvedci južno od Ptuja. Nosilca raziskav na območju Lendave sta ljubljanski geološki zavod in REK (Rudarsko-energetski kombinat) iz Titovega Velenja.
PRESENETLJIV ODZIV IZ MEDŽIMURJA
Ko smo se pred kratkim pogovarjali z Alenko Stuparjevo, članico lendavskega izvršnega sveta za kadrovske zadeve, nas je seznanila, da gre pridobivanje bodočih rudarjev v' dve smeri:
Preveč splošen predlog
O osnutku dogovora o skupnih temeljih pianov razvoja Pomurja v letih 1986—1990 se je na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti razvnela daljša razprava. Slišati je bilo precej kritičnih pripomb o vsebini omenjenega dokumenta, ki je po mnenju večine razpravljalcev napisan preveč splošno, brez določitve rokov in nosilcev, pa tudi skupni območni cilji in osnovne usmeritve, ki bi jih lahko vnesli v podoben republiški razvojni dokument, niso nikjer nakazani. Vse to pa ne daje zagotovila za hitrejši razvoj Pomurja, so ugotovili v razpravi, zato takšnega dogovora očitno ne potrebujemo. Poudarili so namreč, da se morajo v tem dokumentu določiti konkretne naloge vseh ustanov in njihovo financiranje v vseh štirih pomurskih občinah.
Predvsem se bo treba nehati zapirati v občinske meje, kajti le s povezovanjem bo možno opredeliti strateški razvoj Pomurja in poiskati stične točke. Nekateri dobri zgledi iz prakse, kot so delovne organizacije Mura, Radenska in druge, ki so nosilke pove-
tev in podražitev se je cena dvignila od dosedanjih 362 milijonov za dodatnih 152 milijonov dinarjev. V novi (obnovljeni) kafileriji bo mogoče že konec leta poleg petnajst tisoč ton klavniških odpadkov iz klavnic v Gornji Radgoni in Murski Soboti predelovati tudi odpadke Agromerkurjeve perutninske klavnice v Murski Soboti. Tako bodo na leto pridobili do 3750 ton kostno-mesne moke in do 2250 ton tehnične masti in s tem nadomestili precejšen del uvoza za domače mešalnice krmil. Z novo etapo gradnje kafilerije, katere predlog je obravnavala komisija, bodo omogočili tudi predelavo odpadnega perja in krvi s hidroli-zacijo. Do konca gradnje morajo v Mesni industriji urediti
sebi že jutrišnjega, nujno prihajajočega. Osvobajanje človeka in dela ter humanizacija vseh medčloveških odnosov so naloge in cilji, ki po svoji pomembnosti prav nič ne zaostajajo za smotri prvega obdobja naše revolucije. V takih odnosih smo dosegali in še danes dosegamo svoje družbenoekonomske uspehe. Veliko smo storili in dosegli na področju dvojezičnosti in uveljavljanja pravic pripadnikov madžarske narodnosti.
Kot obmejna občina zaostajamo za razvitejšimi občinami v SRS, kljub temu pa so doseženi družbenoekonomski uspehi ohrabrujoči in dajejo dokaj realno osnovo za nadaljnji hitrejši razvoj občine. Za naše gospodar-
usposabljanje in poklicno usmerjanje. Po podatkih iz Titovega Velenja naj bi beniški rudnik zaposloval 565 delavcev, od tega 333 rudatjev. »O teh možnostih smo obvestili občinske skupnosti za zaposlovanje, a je bil odziv zelo skromen. Razloga sta verjetno v tem, ker nimamo na tem področju nikakršne tradicije, pa tudi z deli še nismo začeli. Ko bomo, verjamemo, da bo bolje. Vse tište, ki jih to delo zanima, pošiljamo v velenjski rudnik, kjer se lahko zaposlijo in po končanem usposabljanju vrnejo v Benico ali pa ostanejo v Titovem Velenju. Druga je akcija poklicnega usmerjanja. Po vseh naših osnovnih šolah smo organizirali razgovore z učenci, jim predvajali filme, jih seznanjali s poklicem rudarja, predvsem pa poskušali pregnati strah pred delom v rudniku. V prihodnjem letu nameravamo začeti v nižjih razredih, že v petem. Hkrati se z rudarsko srednjo šolo v Titovem Velenju dogovarjamo za to, da bi v Lendavi pri našem šolskem centru odprli dislocirani oddelek rudarske šole, najbrž že v šolskem letu 1986/87.« Na presenetljivo velik odziv je ponudba iz Lendave na-
zovanja pomurskega gospodarstva, pa vendarle dajejo upanje, da se bomo v Pomurju znali dogovoriti o nadaljnjem razvoju. Osnovni problem ostaja pomanjkanje dolgoročnih razvojnih programov tukajšnjega združenega dela, zato se v pokrajini težko
tudi segrevanje vode (55 stopinj) s hlajenjem in zgoščevanjem izparin, električno nape- 1 Ijavo in okolico. Ker bo kafilerija blizu stanovanjskih objek- I tov, vse najbolj skrbi ekološka sanacija. Investitorji zatrjujejo, j da neznosnega smradu več ne bo, ker bodo z biofiltri prečisti- ; li ves zrak iz kafilerije, s spremembo tehnološkega postopka pa bo odpadla tudi uporaba perkloretilena in s tem nevar- , nost onesnaženja podtalnice.
Zadnja dva predloga naložb sta bila v zvezi z nakupom no- I vih strojev v Rašičinem tozdu Beltinka v Beltincih in v Tovar- I ni oblačil in perila Mura Murske Sobote v tujini. Zaradi kon- j kurenčnosti na svetovnem tržišču je njihova modernizacija I
nujna.
B. Peček
stvo je značilno, da največji delež družbenega proizvoda ustvarja industrija, na drugem mestu je kmetijstvo, približno enak delež imata gradbeništvo in trgovina.
Doseženi finančni rezultati poslovanja v letu 1984 so v primerjavi s preteklim letom dokaj ugodni. Gospodarnost poslovanja se je nekoliko izboljšala, dohodek se je povečal. V prvih mesecih letošnjega leta se ugodni dohodkovni rezultati nadaljujejo, tudi proizvodnja je v rahlem porastu; bistveno slabši pa so izvozni rezultati.
Gospodarstvo lendavske občine v preteklem obdobju označujejo spremembe v sestavi proizvodnje, intenzivna vlaganja v nove proizvodne, prodajne ter transportne zmogljivosti, modernizacija proizvodnje in spremembe v organizaciji poslovanja. V zadnjem času je naložbena aktivnost nekoliko zamrla. Pomemben prispevek za hitrejši razvoj občine v zadnjem času so proizvodni pre
letela med Medžimurci. »Razgovora, ki smo ga pripravili z brezposelnimi v občini Čakovec, s je udeležilo čez 300 iskalcev zaposlitve in vsi bi želeli delati v rudniku. Tolikšno zanimanje smo si razlagali z rudarsko tradicijo, saj je znano, da je bilo svojčas v Murskem Središču in drugih krajih na tem območju več premogovnikov.«
NAVZKRIŽJA IN IZKLJUČITVE	________
Zgoščenost naravnih bogastev na geografsko sorazmerno majhnem prostoru je tolikšna, da so — vsaj navidezno, zelo poenostavljeno gledano — druga z drugim v nasprotju ali se celo izključujejo. Ko bomo gradili hidroelektrarne na Muri, bo treba računati z ugovori kmetovalcev in vodnih gospodarstvenikov. V sozdu ABC Pomurka so že nekajkrat na glas izrazili bojazen za okrog 550 hektarjev meliorirane in najboljše zemlje. Če bi hoteli izkoriščati nahajališča premoga v neposredni bližini Mure, bi s tem ogrožali gradnjo hidroelektrarn. In še in še je pomislekov glede tega, kako se lotiti posledično dolgoročnega projekta — odprtja rudnika premoga v Benici pri Lendavi. Prej ko jih bomo argumentirano zavrnili in pojasnili, prej bo tudi javno mnenje na strani tistih, ki bi radi, da izkoristimo, kar se ponuja in zaposlimo brezposelne. B. Žunec
dogovorijo, kaj bo kdo delal. S tem pa seveda odpade tudi možnost enotnega nastopa v širšem slovenskem prostoru.
Zato so se na seji soboškega izvršnega sveta zavzeli za uresničitev nekaterih povsem konkretnih predlogov ki bi jih kazalo vnesti v osnutek dogovora o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja v naslednjem srednjeročnem obdobju. Tako so omenili skupni razvoj infrastrukture, predvsem gradnje cest, oskrbo s pitno vodo in gradnjo čistilnih naprav. V omenjenem dokumentu naj bi izpostavili le naložbe v gospodarstvu, ki so skupnega pomena. Nujen bo enoten nastop pri republiških organih zaradi težav v Pomurju in stvamej-ši razvoj Pomurja ob zagotavljanju novih programov in združevanja sredstev. Na področju družbenih dejavnosti pa se bo treba natančneje dogovoriti o mreži usmerjenega izobraževanja, delitvi dela v zdravstvenih organizacijah in izenačitvi razmer v osnovnem šolstvu.
Na seji pa so obravnavali še lokacijski načrt za gradnjo plinovoda in podprli samoupravni sporazum o medsebojnih obveznostih, načinu združevanja in uporabi sredstev za izvedbo MDA Goričko 85, ki bo letos prvič zvezna.
Milan Jerše
grami ljubljanskega Leka, velike možnosti razvoja se kažejo pri izkoriščanju geotermalne energije in razvoju kemičnih izdelkov na osnovi metanolske in formalin-ske kemije, v industriji keramičnih izdelkov, izolacijskih izdelkov in poliuretana, razvoju varilne tehnike itd. Tudi kmetijstvo ima dobre možnosti za nadaljnji razvoj. Z melioracijskimi in komasacijskimi posegi je še možno bistveno povečati obseg pridelovanja. Sedanje razmere v živinoreji pa lahko imajo negativne posledice za nadaljnje razvojne usmeritve. Lendavsko združeno delo in zasebni sektor zaposlujeta 7.600 delavcev, v zadnjih nekaj letih pa občina ne dosega načrtovanih stopenj rasti zaposlovanja zaradi zmanjšane naložbene aktivnosti.
Da bi omogočili krajevnim skupnostim skladnejši razvoj, se bodo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju združevala sredstva iz čistega dohodka ozdov za sofinanciranje razvojnih programov krajevnih skupnosti.
Veliko pričakuje Lendava od premogovnika v Benici, kjer se predvideva proti koncu prihodnjega srednjeročnega obdobja letni izkop milijon ton premoga z 800 zaposlenimi delavci. Hitrejši razvoj pa bo dosegljiv z boljšim delom vseh nas.
Ob 29. prazniku občine Lendava iskrene čestitke vsem našim občanom in delovnim ljudem z željo, da bi bil naslednji občinski praznik v znamenju še večjih uspehov na vseh področjih — ob tem, da bo vsak storil vse za uresničitev dogovorjenih nalog.
Podpredsednik Skupščine občine Lendava Jože Feher
Še letos začetek gradnje plinovoda Prvi pogovori o gradnji plinovoda za potrebe soboške, radgonske in ljutomerske občine segajo že v leto 1978. Zadeve so se v precejšnji meri zavlekle, zadnji dve leti pa je bilo opaziti večjo aktivnost na tem področju, zato so zdaj glede priprave ustreznih dokumentov v sklepnem obdobju. Novi plinovod, z gradnjo bodo začeli že konec letošnjega leta, se bo pri kri-ževskih opekarnah v Borečih priključil na slovenski plinovod. Od tu bosta speljana dva kraka proti radgonski in soboški občini. Slednji bo speljan mimo Banovec ob vzhodni strani ceste prek mostu na Muri, kjer bo visel, potem med cesto in železniškimi tiri Dokležo-vje—Bratonci, pri postaji Beltinci pa bodo cevi prečkale cesto. Od tu dalje bo plinovod speljan do industrijske cone v Lipovcih, naprej ob progi za rakičansko bolnišnico do postaje v Murski Soboti. Tu bo plinovod priključen na industrijsko cono (Murin kompleks, Panonija in Blisk), kjer bo skupna merilna postaja. Od Tovarme mlečnega prahu pa bodo cevi speljane mimo Mlinopeka Intes ob potoku Ledava do stanovanjskega naselja na Lendavski ulici. Tam se bodo priključili še Platana, Mesna industrija ABC Pomurka in Pomurski tisk.
Kot so povedali predstavniki Zavoda za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, ki so se v precejšnji meri angažirali pri tej pomembni zadevi, je to najkrajša in najracionalnejša pot bodočega plinovoda, ki bo ogromnega gospodarskega pomena. Zaenkrat bo sicer zagotavljal le industrijski plin, za kar so našli 12 podpisnikov v ljutomerski, radgonski in soboški občini. Po zagotovilih strokovnjakov bodo projekte končali že konec junija letos, naložbo pa je prevzela delovna organizacija Petrol. Vrednost bo znašala (po sedanji ceni) kar 89 starih milijard. V prvem letu bodo porabili 14 milijonov kubikov zemeljskega plina, pozneje pa 18 milijonov kubikov. Z alžirskih partnerjem se bodo meseca julija dogovorili o dobavi zemeljskega plina do konca leta 1987, ko naj bi začel delovati nov plinovod. Povejmo še to, da bo za gradnjo plinovoda zagotovljenih 40 odstotkov nepovratnih sredstev, kar je dogovorjeno na republiški ravni, 40 odstotkov bodo znašala posojila banke, 20-odstotni delež potrebnega denarja pa bodo zagotovili porabniki.	Milan Jerše
VESTNHC20. JUNIJA 1^85
STRAN S
PREJELI SMO
PORTRET-.
Elektrarne in politična kultura
Ob prebiranju zadnjega Komunista sem vsaj dvakrat, v dveh različnih člankih, opazil neposredno zvezo z načrtovanimi hidroelektrarnami na Muri. Prvič v uvodniku, kjer avtor piše o »načrtih v zraku«, o »neupoštevanju svetovnih tokov v načrtovanju« in navaja citat, ki pravi, da »če se za 21. stoletje predvideva gnoj, potem je jasno, kam bomo prišli«. Drugič v zapisu pogovora za okroglo mizo o kulturi v M. Soboti, kjer govorci ugotavljajo, da Pomurje ne želi biti provinca, da se želi vključiti v slovensko kulturo (bolj pogumno bi vsekakor bilo vključevanje v svetovno kulturo) in da denarja »seveda ni«, čeprav mladi v Pomurju še nikoli niso imeli »tolikšnih možnosti uveljavljanja in objavljanja«.
Ta zadnja protislovnost ni toliko zanimiva kot dejstvo, bolj je zanimiva kot dokaz, kako težko se je danes pri nas izogniti nasprotujočim si trditvam. Dokler govorimo na splošno, še gre, ko moramo reči nekaj o »hic et nune« (tu in zdaj), kakor je rad
Kaj pa učitelj sam?
V občini Murska Sobota se je v zadnjih letih občutno povečal delež prispevkov za družbene dejavnosti — po prispevnih stopnjah je zdaj na 25. mestu v Sloveniji — kljub temu pa je položaj le-teh bolj ali manj neugoden. V zadnjem času to še posebej velja za osnovno šolstvo, kar se odraža predvsem v neustreznem nagrajevanju prosvetnih delavcev. Ponekod je zavoljo tega nastal že kar napet položaj in posamezniki so celo z izsiljevanjem poskušali doseči višje osebne dohodke. Navajali so češ da drugod zaslužijo učitelji po 6 in 7 starih milijonov dinarjev in zahtevali izenačitev z njimi. Najbrž je to celo res, vendar so take osebne dohodke prejeli ob poračunih ali za dodatno opravljeno delo, v povprečju pa še zdaleč ni tako velikih odstopanj in marsikje celo zaostajajo za prosvetnimi delavci v soboški občini. Takšni pritiski so torej nesprejemljivi. Razumljiva pa so (bila) prizadevanja učiteljskih zborov ali družbenopolitičnih organizacij v šolstvu (sindikati, partija) za spreminjanje razmer po samoupravni poti. Na srečo je bila tudi večina takih poti. Vendar so se ne le v šolstvu, ampak tudi v drugih okoljih ukvarjali s tem problemom. Da so za vzgojo in izobraževanje namenili več sredstev, med drugim kaže podatek, da je bila prispevna stopnja za občinsko izobraževalno skupnost ob koncu minulega leta 4,94 odstotka, letos aprila so jo povečali na 5,41, s 1. julijem pa naj bi znašala 6,05 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Tako so lahko zagotovili v prvem polletju kar 40-odstotno povečanje osebenih dohodkov prosvetnim delavcem v osnovnem šol-
IM
IZREDNA PONUDBA DO 15. JULIJA 1985
KRIŽEVSKE OPEKARNE
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
BOREČI 36	69242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
VAM NUDIJO MODULARNI BLOK
— zajamčena kvaliteta
— sezonski popust
— BREZPLAČNI PREVOZ DO 50 KM ODDALJENEGA GRADBIŠČA
INFORMACIJE IN PRODAJA:
Križevske opekarne, Boreči 36, telefon: 82-517, 82-552. Vse trgovine z gradbenim materialom
govoril K. Marx, pa se zaplete.
Saj tudi ni res, da v 21. stoletju ne bomo več potrebovali gnoja in da bo na tem področju za vse poskrbel genetski inženiring. Pri
tem seveda domnevam, da je bila tudi tov. Stojanovičeva, avtorica citata, »zgrožena« nad tem, da so v zveznem svetu za gospodarski razvoj predvidevali gnoj, ko je vendar pridelovanje le-tega ta-korekoč stvar normalnega življenjskega presnavljanja in ga nikakor ni potrebno biiokratizi-rati v planskih dokumentih.
Kakor hitro govorimo o povsem konkretnih in običajnih rečeh, začnemo lebdeti in izgubljati stik z dejanskostjo, pa naj gre za kulturo ali kmetijstvo.
Ali pa za javnost!
Zakaj problem murskih elektrarn še vedno ni prišel na delegatske mize in v bazo?
Saj bi se, zaradi stika z javnostjo in resničnostjo, morali vprašati vsaj dvoje:
1.	Ali ni načrtovanje hidroelektrarn na Muri dandanes že neupoštevanje svetovnih tokov in pravil načrtovanja v pokrajini,
stvu glede na povprečje v lanskem letu. Sprejeto pa je tudi stališče, da je treba letos zagotoviti 10-odstotno hitrejšo rašt osebnih dohodkov od stopnje rasti v negospodarstvu. Tudi lani so se dogovorili za večje povečanje osebnih dohodkov v šolstvu (52%), kot je to dovoljeval dohodek gospodarstva v občini Murska Sobota (večji za 47,5 %).
KOMENTAR
Po gospodarskem razvoju je občina Murska Sobota na 55. metu v Sloveniji. Glede na že omejene visoke dajatve za družbene dejavnosti, gospodarstva prav gotovo ne moremo še bolj obremenjevati. Trajnejšo rešitev bi bilo mogoče doseči le z uvedbo enotne prispevne stopnje v republiki za zagotovljeni program osnovnega šolstva. Tistim občinam, ki z enotno prispevno stopnjo ne bi uspele zbrati dovolj sredstev za osnovni (zagotovljeni) program, bi torej morali zagotoviti solidarnostno pomoč.
Najbrž pa obstajajo tudi rezerve znotraj samega šolstva. Predvsem pa je nujno čimprej odpraviti očitne razlike v na-gradjevanju prosvetnih delavcev na posameznih šolah v občini (tudi do 10 tisoč dinarjev), ki niso rezultat dela.
Prav bi bilo, če bi se v šolstvu, tako kot so se poglabljali v nagrajevanje, poglobili tudi v druga vprašanja, ki so neposredno povezana z delom učitelja. Ali je ta vzor učencu, je dovolj uspešen pri pouku, aktiven na družbenopolitičnem področju, ima moralne sposobnosti za svoje delo z mladimi, ali...
JOŽE GRAJ
kakršna je Pomurje?
2.	Ali ni to, da delovni ljudje in občani, ki bodo tako ali drugače prizadeti zaradi elektrarn, še vedno niso seznanjeni s problemom, bolj odraz določenega stanja v politični kulturi in manj vprašanje samoupravnega sistema?
Če Pomurci ne bomo začeli javne razprave o nameravani gradnji verige elektrarn, bomo pokazali nezadostno politično kulturo, slovenski prostor pa bo zaznamovan s projektom, ki eno njegovih pokrajin za vedno izlo
ča iz vključevanja v svetovne gospodarske tokove. S tem nočem reči, da so vse slovenske pokrajine, kjer so hidroelektrarne, odpisane in nimajo nikakršnih možnosti za prihodnost. Niso namreč vsa področja enako občutljiva na gradnjo energetskih objektov velikega obsega in glede na svetovne gospodarske tokove ne gradimo v vseh časih enakih naprav za pridobivanje energije.
Eno je gotovo: v planetarni gospodarski sistem se ne vključuješ s tem, če zgradiš elektrarne, ki jih območje zaradi svojih geografskih značilnosti ne more prenesti.
Ne pričakujemo, da bi imeli namesto elektrarn silicijevo dolino, območje z najvišjo tehnologijo. Lahko pa se vključimo kot območje, ki se razvija po merilih časa in ne povečuje svoje odvisnosti od uvoza.
Z razvitim poljedelstvom, turizmom ustrezno energetiko in drugimi dejavnostmi, ki jih pomurski prostor prenese, lahko ustvarjamo celo viške.
Politični sistem omogoča, da se trditve oziroma argumenti preverijo in se v najširši javni
Znanje, spretnost in pogum hkrati
Na zveznem srečanju mladih tehnikov v Bečičih pri Budvi (Črna Gora) so se v začetku junija v znanju, veščinah in pogumu hkrati pomerili »izbrani« osnovnošolci, srednješolci in študentje iz vseh naših republik in pokrajin. Da se jih je kakih 40 iz Slovenije — med njimi sedem iz Pomurja (štirje iz tretje osemletke
IMENITNI DOSEŽKI
MLADIH IZUMITELJEV
Edvard Kardelj ter dva iz prve osemletke Dane Šumenjak v Murski Soboti ter eden iz osemletke Drago Lugarič v Lendavi) — uspelo uvrstiti na državno tekmovanje, ni naključje, saj so morali skozi dokaj »gosto sito« občinskih in območnih izločitvenih srečanj, tako da so se pomerili res najboljši. Tiste mlade pomurske izumitelje, ki so se vrnili iz Črno Gore z medaljo, smo obiskali, da jih spznamo in predstavimo.
TATJANA RAJNAR, 8. b, III. osnovna šola Edvard Kardelj Murska Sobota: »Izdelala sem tesni transformator in prekinje-valec na principu releja. Pri de-
razpravi ugotovi, kaj je boljše. Vprašanje politične kulture je, če bomo to tudi storili. S tem odločamo o dvojem —• o svoji provincialnosti in kulturi.
Vedno, ko se sprašujemo, kako ustvarjalna je kultura, pozabljamo, da je demokracija, ki je mogoča samo tam, kjer je politična kultura, predpostavka ustvarjalnosti.	,
Pozabljamo, da je kultura še kako ustvarjalna, če jo razumemo tudi kot politično ali gospodarsko kulturo, kar po drugi strani pomeni, da ne birokratiziramo stvari in ne delamo iz vsega nekakšnih papirnih zadev. Nekatere stvari so tolikanj samoumevne, da dobijo lastnost splošne kulture, postanejo vrednote, brez katerih življenje ne more normalno teči in teče toliko manj normalno, čim bolj ga birokratiziramo. To velja tako za pridobivanje gnoja kot za pridobivanje energije v drugačni obliki — tudi gnoj je energija.
Nismo provincialni zaradi tega, ker nimamo opere in gledališča. Saj ju navsezadnje lahko povabimo v goste. Provincialci v slabem pomenu besede smo zato, ker ne prakticiramo politične kulture in se izogibamo javnosti postopkov. Državnopravno je to kršitev ustave, še bolj je kršitev samoupravljanja, na čisto vsakdanji ravni pa je to pomanjkanje kulture.
Poleg kulturne dediščine imamo tudi naravno dediščino. Z gradnjo neprimernih elektrarn bomo uničili najlepši del naravne dediščine in veliki provincialci smo, če govorimo o kulturi, a tega ne zaznamo.
Štefan Smej
.monstraciji je prišlo do manjših zapletov, vendar smo jih hitro odpravili. S tesnim transformatorjem sem hotela prikazati prenos brezžične energije, ki človeškemu organizmu ni škodljiv. Tako bi bila tudi izguba energije manjša. Imeli smo tudi zahtevno dokumentacijo 'n načrt, s čimer smo se veliko ukvarjali, vendar
MANICA TRAJBARIČ: »Učenci smo bodrili mentorje, oni pa nas.«
SIMON
STELCL: »Z doseženim sem zadovoljen.«
DINKO MAUČEC: »Na tekmovanj* smo se pripravljali podnevi in ponoči.«
TATJANA RAJ-
NAR: »Nekatere člane komisije smo morali krepko prepričevati, da so nam priznali točke, kajti osnovnošolske ravni ni.«
RENATA VEŽNAVER: »Temelje za naše medalje smo gradili vse šolsko leto.«
vam vsega tega na tekmovanju niso hoteli pogledati, ker so bili prepričani, da mi jo je napravil nekdo drug. Nekatere člane komisije smo presenetili, saj smo imeli zahtevnejši program, in govorili so, da to ni osnovnošolska raven ...« (Tatjana je zasedla prvo mesto in s tem edina v slovenski ekipi dobila zlato medaljo.)
SIMON ŠTELCL, 8. a, L osnovna šola Dane Šumenjak Murska Sobota: »Na republiškem tekmovanju sem zasedel drugo mesto in se uvrstil na zvezno tekmovanje v Budvo. Najprej smo reševali splošni test, po tem je bila na vrsti izdelava modelov, na koncu pa še zagovor. Tekmoval sem v mladinski konkurenci kot edini osmošolec, vsi drugi pa so bili iz višjih razredov srednjih šol. Na srečanju sem moral izdelati podvozje za avtomobil, karoserijo sem imel s sabo. Ob demonstraciji ni bilo težav in je avtomobil dobro vozil.« (Simon je zasedel prvo mesto in med redkimi v slovenski ekipi, ki je pobrala deset medalj, dobil srebrno medaljo.)
DINKO MAUČEC, 8. c, III. osnovna šola Edvard Kardelj Murska Sobota: »Na republiškem tekmovanju sem se uvrstil na prvo mesto. V Budvi sem izdeloval magnetno sklopko. Tu smo imeli najprej splošni zagovor in demonstracijo. Pri reševanju testov iz splošne razgledanosti je šlo bolj slabo, medtem ko je bilo pri praktičnem delu bolje. Ob koncu smo imeli še zagovor izdelanega lastnega modela. Magnetna sklopka, ki sem jo napravil, deluje približno tako kot me-
Veliko presenečenje za delavce
Ob občinskem prazniku v Lendavi obujajo tudi spomine na začetke samoupravljanja. Pred 35 leti je bil namreč v takratni Proizvodnji nafte, ki je bila največja delovna organizacija v Pomurju, ustanovljen delavski svet, ki je formalno prevzel vodenje delovne organizacije. Jože Sakač je bil eden izmed članov prvega delavskega sveta in se teh pomembnih dni rad spominja: »Za nas delavce je bilo to veliko presenečenje, čeprav smo vedeli, da delavski svet v Solinu že deluje, vendar so bili to le začetki. Ko so nam nekega dne povedali, da bomo tudi v naši delovni organizaciji ustanovili delavski svet, srno bili presrečni.
Takrat smo razumeli, da bodo težave, da bo potrebnega veliko dela in veliko znanja, da se bo samoupravljanje razvilo, bil pa je povrh še čas informbi-roja, zato so bili nekateri proti temu, da se ustanovijo samoupravni organi. Aktivistom,
med te sem sodil tudi sam, ni bilo lahko, ni bilo prometnih sredstev kot danes. Peš smo hodili v Petišovce, Dolino pa tudi v Filovce, kjer smo iskali nafto. Dneva, ko je bil ustanovljen delavski svet, pa seveda nikoli ne bom pozabil. Zbrali smo se pred upravo in zaplesali kolo, potem smo vsi odšli v Petišovce, kjer je bilo pravzaprav srce naftne industrije. Slavje je trajalo ves dan.
V Petišovcih so postavili tudi majhen naftni stolp in kamen z datumom ustanovitve prvega
hanska, vendar na principu magnetizma. Izdelal sem tudi magnetno zavoro in oboje je dobro delovalo.« (Dinko je na tekmovanju zasedel drugo mesto in prejel srebrno medaljo.)
RENATA VEŽNAVER, 8. č,
III. delj sem
osnovna šola Edvard Kar-Murska Sobota: »Izdelala polarizacijski rele in vse je
lepo delovalo. Moja kategorija v izumiteljstvu je bila zelo zahtevna, kajti z mano so tekmovali dijaki z gimnazije in študentje s fakultete. Bila sem najmlajša, in zato sem na začetku izgubila pogum. Vlivala sta mi ga mentorja Horvat in Podojstršek. Naj povem, kako je bilo na republišekm tekmovanju, kjer sem sodelovala na dveh področjih: v izumiteljstvu in fiziki! Ko sva s kolegico imeli zagovor, sta bila sodnika zelo presenečena, saj sta sprva menila, da sta pred njima bodoči inženirki. Kasneje sva bili nekoliko razočarani, kajti pričakovali sva boljši uvrstitvi in ne le drugo mesto. Menili sva pač, da sva v najini konkurenci največ znali in pokazali. Imava pa to zadoščenje, da je tisti, ki je bil na republiškem tekmovanju prvak, na državnem zasedel zadnje mesto, kar pomeni, da sva bili prvič vseeno krivično ocenjeni.« (Renata je v Budvi osvojila tretje mesto in bronasto medaljo.)
Plaketi in priznanja
Tudi ob letošnjem prazniku občine Lendava bodo podelili plakete in priznanja delovnim organizacijam in posameznikom. Letošnji plaketi, največje priznanje lendavske občine, bosta prejela: Krajevna skupnost Odranci, za uspešno razvijanje krajevne samouprave in tozd Deloza iz Velike Polane za razvoj delovne organizacije, ki je prerasla iz krojaške delavnice v samostojno organizacijo z moderno tehnologijo. Pisna priznanja pa bodo prejeli Jože Kocet iz Turnišča za bogatitev kulturnega življenja, Stefan Meričnjak za razvoj humanitarnih dejavnosti. Deziderij Sekereš iz Dobrovnika za razvoj samoupravnih odnosov v krajevni skupnosti in Franc Pintarič iz Trimlinov za vodenje gradnje vaškega doma. Priznanja in plaketi bodo podelili\ v soboto na slovesni seji občinske skupščine in družbenopolitičnih or-
ganizacij.
Jani D.
delavskega sveta. Današnja INA-Nafta je lahko ponosna na prehojeno pot, saj je v tej delovni organizaciji močno razvito samoupravljanje, katerega temelji so bili postavljeni pred 35 leti.«
Jože Sakač je ob delu v delovni organizaciji bil tudi svojevrsten kronist. S fotografskim aparatom je bil povsod, kjer je nastalo kaj novega, pa naj je bilo to v mestu Lendavi ali delovni organizaciji. Tisoče fotografij je ostalo kot spomin na pretekla leta, na njih pa je tudi zgodovina Lendave in INA-Nafte. Jože tudi danes, kljub bolezni in starosti, še vedno pritisne na sprožilec in ustvarja svojevrstno slikovno razstavo.
Jani D.
MANICA TRAJBARIČ, 8. a, III. osnovna šola Edvard Kardelj Murska Sobota: »Tekmovala sem na področju avtomodelar-stva. Na republiškem srečanju sem se uvrstila na prvo mesto. Tu je bila samo vožnja na poligonu brez zagovora, na državnem pa je bil postopek naslednji: najprej testi, pri katerem so
imeli domačini največ prednosti, kajti zajemali so veliko vprašanj iz zgodovine Črne Gore, česar nam prej niso povedali, zato smo izgubili veliko točk. Sledilo je praktično delo. Izdelala sem podvozje avtomobila, kar sem nato — skupaj s postopkom delovanja motorja — tudi zagovarjala. Pri demonstraciji sem dosegla zadovoljiv uspeh in na koncu tretje mesto ter bronasto medaljo.«
Še in še smo kramljali z mladimi soboškimi izumitelji, bodočimi strokovnjaki na posameznih področjih, in njunima prizadevnima mentorjema Horvatom in Podojstrškom ter zvedeli veliko koristnega, zanimivega, spodbudnega. Med drugim, da so že pred sedmimi leti na tretji osnovni šoli ustanovili klub mladih tehnikov s 13 sekcijami, kjer se v elektrotehniki, avtomodelarstvu, fototehniki in še marsičem drugem poskuša nnajmanj sto mladih nadobudnežev.
Branko ŽUNEC
STRAN 4
VESTNIK 20. JUNIJA 1985
kulturna obzorja_________________
Kultura in politika v koraku in razkoraku
Pričakovani kulturni plenum (15. seja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije) naj bi bil politični dogovor slovenskih komunistov za spreminja-	____________
nje stanja v kulturi in odnosu do	liko za nazaj, kot za sedaj,
kulture v vseh tistih točkah in	FRANC ŠETINC je opozoril na
vprašanjih, kjer to zahtevajo da- tradicijo kulturnih plenumov in našnje razmere in jutrišnji raz- ................... —	-
voj. Potrebe po takšnem dogovoru izhaja iz spoznanja, ki je prišlo jasno do izraza tudi v številnih predlaganih razpravah za to sejo: da je uresničevanje razvojnih ciljev naše družbe — vključno z dolgoročnim progra-
drugim dejal, da je nevzdržna vsakršna politizacija vprašanj naše kulture, kot tudi nasprotnih zlorab, brez natančnejše analize kulturnih razmer ne to-
vprašanja zedinjene Slovenije ter slovenskega kulturnega prostora. FRANJA ŠPROGAR iz
mom gospodarske stabilizacije — neločljivo povezano z razvojem kulture v najširšem pomenu besede in da bomo morali zato korenito spremeniti tudi naš dosedanji odnos do kulture, mnoge naše dosedanje poglede nanjo in v marsičem tudi našo dosedanjo politiko.
Tako je v uvodu svojega tehtnega, osemnajst strani dolgega referata o nalogah zveze komu-nirtov v kulturi in kulturni politiki dejal dr. Boris Majer. Poudaril je tudi, da kulturna politika ne pristaja na dilemo institucionalna kultura — alternativna kultura, vhunska kultura — subkultura — ljubiteljska kultura in kar je še umetnih dilem.
Revirjev pa je poudarila kritično ort razprave o-kulturi — vprašanje idejnosti in odnosa mladih do kulture. JANEZ VIPOTNIK je poleg kulturnih naštel probleme mladih družin in preživetja ter kulturne vzgoje najmlajših. jože Štiglic je postavil tudi vprašanje, kako to, da na kulturnem plenumu s kadrovsko zamenjavo odhaja iz centralnega komiteja edini kulturnik med politiki - Jože Ciuha. MATEJ BOR je spontano razglabljal o občutljivem vprašanju razhajanja izobražencev, ki so izstopili iz vrste zveze komunistov ali pa
vanjo sploh niso bili in niso včlanjeni.
Še veliko je bilo govornikov (MARJAN OROŽEN, TOMO MARTELANC, FRANC ŠALI, VLADO JANZlC, MITJA RIBIČIČ in drugi) posebej opozoriti pa kaže na delež treh kultur-
POLETNA 1 ŠOLA
Odbor za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije že osmič zapored organizira poletno literarno šolo, ki bo letos v Radencih. Potekala bo od 1. do 6. julija, namenjena pa je mentorjem oziroma vodjem literarnih skupin v šolah, klubih, delovnih organizacijah, knjižnicah in drugod, oziroma vsem, ki s svojim delom kakor koli prispevajo k širjenju bralni: kulture, pomagajo usmerjati pišoče k uspešnejšem^ ustvarjanju ali posredovanju literature. Prav tako bodo udeleženci lahko dopolnjevali svoje znanje o novejši slovenski in svetovni književnosti, se seznanjali s kritičnim vrednotenjem jezika in literature, izmenjali izkušnje o vsebini in oblikah dela v krožkih ter pri glasilih. x
Dopoldanska predavanja bodo dopolnjena s popoldanskim praktičnim delom v treh skupinah ter večernimi spremljevalnimi prireditvami. Med slednjimi je predviden literarni večer mariborske podružnice Društva slovenskih pisateljev in gostov, ogled filma Leta odločitve in srečanje z režiserjem Boštjanom Vrhovcem ter ogled video posnetkov gledaliških predstav. Načrtovan pa je tudi obisk Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti.	> v
JOŽE DENKO: CVET, 1984 Z napovedane razstave v soboškem Klubu mladih
Za gledališko vzgojo
Od 28. junija do 4. julija bo v Radencih seminar za gledališko vzgojo v osnovnih in srednjih šolah, ki ga v sodelovanju s Pedagoškim inštitutom pri univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani organizirata Zveza kulturnih organizacij Slovenije .in Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije. Seminar je namenjen pedagogom, ki skupaj z mladimi učenci raziskujejo gledališče, odgovoril pa naj bi predvsem na vprašanje, kako usmerjati mladino, da bo gledališče spoznavala čim aktivneje, da ga bo raziskovala ustvarjalno in samostojno. Seminar bo potekal praktično, za kar bo potrebna ustrezna oprema, hkrati pa v znamenju predavanj o teoriji režije, temeljih dramaturgije in zgodovine gledališča. Pogoj za udeležbo je opisni tekst o gledališkem delu z mladino ter problematiki, s katero se srečuje pri delu.
Sočasno z omenjanim bo v avstrijski Radgoni mednarodni festival gledališča mladih, zato bo vredno izmenjati izkušnje. bb
Lutkarji — ljubitelji pozor!
Kulturni koledar
PETEK, 21. JUNIJA
LENDAVA - V galeriji Lendava bodo v počastitev občinskega praznika ob 19.00 odprli razstavo domačinov, likovnih ljubiteljev:
Janeza Bošnaka, Bogomila Kot-njeka in Jožefa Totha. Prvi se predstavlja z intarzijami, drugi s skulpturami iz železa in tretji s keramiko. Prav tako v Kranjčevi zidanici urejajo tudi spominsko zbirko.
MURSKA SOBOTA — Tudi ob 19. uri bo v Klubu mladih otvoritev že prejšnji teden napovedane razstave pomurskih likovnih umetnikov: Nikolaja Beera, Jožeta Denka, Sandija Červeka, Zlatka Gnezde, Štefana Galiča, Jožeta Horvata-Jakija, Lojzeta Logarja, Franca Mesariča, Ignaca Medena in Zlatka Gnezde.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin bo ob 18. 30 otvoritev razstave del akademskega slikarja Franca Mesariča.
NEDELJA. 23. JUNIJA
RADENCI — Pri restavraciji Vikend bo ob 11. uri koncert godbe na pihala iz Gornje Radgone.
Razstave
----POMURSKI DELEŽ—
Na kulturnem plenumu se je oglasil tudi lendavski predstavnik TIBOR FULE, ki je poleg splošnega stanja v kulturi občine (kjer je po njegovih besedah dosežen dokajšnji kakovosten premik) opozoril na enakopraven položaj kulture pripadnikov madžarske narodnosti, ki daje ne le možnosti za ohranjanje in razvoj narodnostne samobitnosti, temveč je tudi prvi pogoj in temelj medsebojne bogatitve kultur dveh različnih narodov in sožitja. DANICA ZADRAVEC iz Ljutomera pa je v pisni prilogi kritično merila razdalje med centrom in manjšimi odmaknjenimi kraji ter opozorita na posledice: vedno manj gostovanj in prepušče-nost amaterskim kulturnim delavcem pri zadovoljevanju kulturnih potreb. Tudi zato bi (kot je zapisala) morale biti prispevne stopnje za osnovno kulturno dejavnost višje od stopnje za skupni program Kulturne skupnosti Siovenije, ker bo v nasprotnem primera razkorak med razvitimi in nerazvitimi čedalje večji.
Zveza komunistov se ne opredeljuje in ne želi opredeljevati za nobeno pd navedenih dilem, ker sodi, da je različnost kulturno-umetniških smeri in tokov, oblik ” pristopov, vključno z razll-.čnostjo pojmovanj same kulture in umetnosti izraz idejnega bogastva, demokratične odprtosti in samoupravnega pluralizma našega družbenega razvoja, ne pa nekaj nezaželenega in idej-nopolitično spornega. Tisto, za kar se zveza komunistov v vsem tem ustvarjalnem vrenju opredeljuje in zavzema, tako v celotnem, kulturnem življenju kot znotraj vsakega posameznega umetniškega toka ali kulturno-»metniškega koncepta, je resnična umetniška kakovost in napredna humanistična vsebina, »s« kar človeka duhovno in kulturno bogati, plemeniti, osvobaja, kar ga dviga na višjo kulturno in umetniško raven.
Povedal je še veliko zanimive-8», vredno pa je bilo pozorno ustvarjalna možnost, bolj od nje Prisluhniti tudi dolgo in razveje- . pa pomembno, kar ji bo sledilo, ni razpravi, v kateri so sodelova- To je pravzaprav lahko sklepna " različni govorniki. Kot prvi misel pričujočega pisanja, ven-««pravljalec je JOSIP KOSU- ' TA za'iztočnico izbral javno Wzpravo o kulturi, ki se je s kulturnim plenumom v glavnem sklenila. Ponovil je svoje (tudi v Komunistu) zapisano in večkrat izrečeno stališče o tem, za kaj se zavzemamo in od česa ne odsto-
F*mo ter postavil v ospredje vprašanje ali je res dorečeno, k«ko se bo pisalo kulturi. Pa-®<*no je bilo razmišljanje MILANA MEDENA, ki je med
(-EPIGRAMI------------
Se o nojih Nojevo jajce je res veliko in tehta poldrugi kilogram. Zatiskam oči pred razliko — stehtal sem Vincetičev epigram!
IN SE O NOJIH
Res ni čudež stilistike in biologije, da ta ptica včasih glavo v pesek skrije! Je pa hec, če v močvitje jo zarije — oči, ušesa, in še kaj, voda ji zalije!
Feri Lainšček
alkov med komunisti: dr. MATJAŽA KMECLA, Cirila Zlobca in Toneta Partljiča. Prvi je briljiral z jezikovno izpiljenim stališčem, da je človeku — tako kot od rojstva do smrti zrak — življenjsko pomembna tudi kultura. Duhovit pa je bil tudi v primerjavi sistema z vozilom, ki ne more naprej, če mu manjka eno kolo, in če bolj kot jasno naprej, gleda v vzvratno ogledalo. Izrazil je tudi zaskrbljenost nad lokalizmi, čeprav se je strinjal z mnogosrediščnostjo v slovenski kulturi. Nič kaj poetičen ni bil CIRIL ZLOBEC, ko je nizal svojih deset kritičnih vprašanj z uvodno mislijo Miroslava Krleže, da je kriza velika, torej so tudi naše možnosti velike. Navidezni paradoks je »poslovenil« z besedami, da je torej v času velike družbene krize potrebno v kulturi očitno nekaj velikega narediti. Poudaril pa je tudi, da je razprava o kulturi le
dar pa je potrebno dodati še ugotovitve TONETA PARTLJIČA, ki je kot predsednik društva slovenskih pisateljev povedal ve
liko resnic, pred katerimi si ne gre zatisniti oči in zamašiti ušes, saj so ves čas z nami, in če drugače ne, izražene v knjigah pa
tudi na odrih. Zato je čas, da bo povedano in sklenjeno na 15. se-!i Centralnega komiteja Zveze komunistov tudi udejanjeno.
Brigita Bavčar
Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije organizirata od 28. julija do 4. avgusta v Radencih osrednji seminar za lutkarje-ljubite-Ije. Gre predvsem za nadaljevanje seminarja, namenjenega tistim lutkarjem, ki bi radi poglobili svoje znanje. Letos lahko izbirajo med dvema temama: senčnim gledališčem in ročni-
BESEDA MIROSLA VA KOKOLJA
OB PREDSTAVITVI
PREKMURSKIH SLOVENCEV
Na številne odmeve o delu Miroslava Kokolja Prekmurski Slovenci 1919—1941 objavljamo — z dovoljenjem avtorja — nekaj dovolj značilnih misli iz avtorjeve uvodne besede ob predstavitvi knjige 20. decembra lani v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti.
»KAKO SEM SI DELO ZASTAVIL’
Na misel mi je prišel veliki ruski pisatelj Nikolaj Vasiljevič Gogolj, ko je pisal znameniti roman Mrtve duše. Takrat je sporočil svojemu prijatelju Žukov-skemu: zdaj pišem roman, v katerem bo zaživela vsa Rusija. Zgledoval sem se po njem in si dejal: napisati moram tako delo, v katerem bo zaživelo vse Prekmurje. Se pravi domačini in z njimi prišlekli, katoličani, evangeličani, liberalci, klerikalci, komunisti, kmetje, grofje, agrarni interesenti, kolonisti, sezonci — vsi ti naj bi zaživeli. Nisem se odločil za tako imenovani koherenten način povezave dogodkov, ampak sem jih postavljal drugega za drugim in je nastala nekakšna panorama življenja Prekmurcev od narodne osvoboditve do madžarske okupacije. Prvi pomembnejši dogodek je bil gotovo nastanek nove uprave... Zdelo se mi je potrebno omeniti nekaj številk iz ljudskega štetja leta 1921 in začetne odpore zoper Jugoslavijo. O tem je kar precej napisanega. Izvajali so ga tako imenovani madžaroni, tisti Prekmurci, ki so čutili bolj madžarsko kot slovensko... Bili so navajeni na stari način življenja in kot veste, se staro nerado umika novemu ... Nisem hotel biti krivičen, zato sem se odločil, da bom govoril in pisal samo to, za kar imam pisne dokaze; po možnosti v jeziku, kakor so ga takrat govorili, da bi s tem pričaral takratno vzdušje... Nič nisem hotel razlagati po svoje in izogibal sem se vsaki sintezi. To je mogoče delati šele zdaj, ko je gradivo zbrano. Omejil sem se predvsem na dogajanja. Današnji zgodovinarji so sicer proti temu in imenujejo to pozitivizem, dogodkarstvo, vendar so zame dejstva najbolj važna. Morajo pa biti napisana po resnici. Ničesar nisem dodajal ali opuščal. Gotovo pa boste našli pomanjkljivosti, saj vsega tudi nisem mogel zvedeti... Morda sem kje kaj spregledal, je pa tako, da nobeno delo ni popolno .... Šlo pa mi je še za ne-• kaj. Zgodovina ni samo seštevek faktov. Zgodovina je polna ču
mi lutkami. Pri prvem bo govora o tehnologiji in izraznih specifikah, se-minaristi pa se bodo seznanili tudi z dramaturškimi zakonitostmi gledališča senc (kadriranje, epska pripoved in na drugi strani tehnične realizacije kot so luč, vrste senc, animacija in drugo.
Pri ročnih lutkah, ki jih je pri nas vse manj, bo raziskava usmerjena v
stev, strasti, misli in prav zato se mi je zdelo potrebno, da govorim v jeziku, ki so ga takrat govorili avtorji... Knjiga ni samo za mladino in prosvetne delavce, ampak še bolj za politike. Naj si
jo ogledajo in spoznajo, da bodo tudi njihova dejanja, ki jih danes opravljajo, nekoč opisana in napisana ... (pomenljiv hehet med poslušalstvom — op. B. Ž.).
O KLEKLU IN AGRARNI REFORMI
Temu je namenjeno posebno poglavje. Bil je velik akter in pomembna osebnost in res se je zavzemal, da bi agrarno reformo za tiste čase kolikor toliko pravično izpeljali. Resda imata Vanek Šiftar in Rudi Čačinovič o tem drugačno mnenje in pravita, da je KJekl vse skupaj izkoristil za politične rumene, čemur ne bi ugovarjal. Klekl je že vedel, da si bo s svojim delovanjem v prid agrarnim interesentom te tudi politično pridobival. A to ni vse. Zavzemal se je tudi za madžarske agrarne interesente, ker Madžari niso imeli pravice do agrarnih zemljišč. Klekl je v ta namen izkoristil ljudsko štetje leta 1931, ki je bilo drugačno kot prejšnje. Mnogi madžarski prebivalci so se ali asimilirali ali pa so se, prepričani, da je to bolj opor-tuno, izrekli za Slovence, pravzaprav za Jugoslovane. Klekl je to izkoristil in skušal zanje dobiti zemljo. Celo tiste, ki niso znali niti besede slovensko, ampak so morda njihovi otroci hodili v slovenski razred ali bili po imenu
iskanje mesta ročni lutki danes. Osnovno delo pa bo dopolnjeno s predavanji iz osnov gledališke režije, ljudske igre in drugimi zanimivimi temami. Pogoj za sodelovanje na seminarju je pisni izdelek s konceptom že izdelane oziroma načrtovane predstave, problem, s katerim se trenutno ukvarjate, analiza ogleda predstave in še kaj.	bb
blizu slovenskemu, je razglasil za Slovence... Po eni strani se je KJekl zelo potegoval .za Madžare, po drugi strani pa ni imel vedno dovolj vseslovenskega čuta ...«
KOMENTAR S POJASNILOM
Uokvirja ga spoznanje, da izredno zajetnega 'prikaza Prekmurja in Prekmurcev od narodne osvoboditve do nacistične okupacije ne bi smeli presojati ločeno od siceršnjega Kokoljevega zgodovinsko-publicističnega in kultumo-prosvetnega dela. Predvsem moramo upoštevati delo Prekmurje in Prekmurci v slovenskem periodičnem tisku — Bibliografski pregled od 1846 do 1945 (izdala Obmurska založba v Murski Soboti leta 1957), kjer avtor skbzi ‘172 časopisov, revij in drugih periodičnih tiskov predstavlja pokrajino in ljudi v stoletnem časovnem razponu. Iz predgovora je vredno povzeti naslednje: »Mura kot politična meja je globoko razdvajala pod Ogrsko osamljene in raznarodovanju izpostavljene Slovence od njihovih sonarodnjakov na avstrijski strani. Slednji bi morali močneje privlačevati ločeni predel, toda bili so sami prezaposleni z osrednjeslovenskimi Vprašanji, ki pa so jih ozkogrudni in konservativni politični voditelji reševali, zlasti po dualizmu, tako da so brezpogojno spoštovali mejo med Avstrijo in Ogrsko ...«
Prav tako ne smemo mimo razprave Prekmurje v prevratni dobi 1018—19 (objavljeni v dveh nadaljevanjih v drugem letniku revije Svet ob Muri leta 1957) oziroma prispevka Prekmurje v prevratnih letih 1918—19, objavljenega v zborniku Revolucionarno vrenje v Pomurju 1918—1920 (Murska Sobota, 1981). Nič manj pomembno ni delo Prekmursko šolstvo, ki je leta 1977 izšlo v Murski Soboti, njegova avtorja pa sta Miroslav Kokolj in Bela Horvat. Skratka, opozorili bi radi na kontinuiteto, ki ji Kokolj ostaja zvest in se z drugimi raziskovalci uvršča med plodne nadaljevalce tistega, kar so začeli denimo dr. Matija Slavič z zbornikom Prekmurje 1921 ali dr. Vilko Novak z zbornikom Slovenska krajina leta 1935 in tako naprej.
Branko Žunec
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled 7. jugoslovanski bienale male plastike. Vsak dan od 8. do 13. ure dopoldne in od 17. do 19. ure popoldne v soboto pa od 9. do 12. ure.
POCENI DO KNJIG
Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti je v svojem študijskem oddelku na grajski 2 organizirala razstavo odpisanih knjig. Vse, ki jih zanimajo po vsebini že zastarele ali celo poškodovane knjige, knjižnica vabi, da si jih ogledajo v veliki čitalnici in morda izmed njih izberejo kako za svojo osebno knjižnico. Dajali jih bodo zastonj, če pa bo kateri od obiskovalcev odrinil za nakup novih knjig kak manjši prostovoljni prispevek, se mu delavci Pokrajinske in študijske knjižnice že v naprej najlepše zahvaljujejo.
Razstava odpisanih knjig bo odprta od četrtka, 20._do vključno petka, 28. junija vsal^gn od 7. do 17. ure, v soboto pcnM7. do 12. ure.
DIPLOMA OŠ DANE ŠUME-NJAK MURSKA SOBOTA -Znano je, da se likovni krožek, ki deluje na prvi osemletki v Murski Soboti, že od leta 1967 pa ga vodi učiteljica Majda Babičeva, ponaša s številnimi priznanji, diplomami in nagradami. Prejeli so jih celo z mednarodne likovne kolonije v Zanki na Madžarskem in z likovne olimpiade v Sarajevu. Pred kratkim pa so se mladi likovniki omenjene šole vrnili z zvezne otroške likovne kolonije v Bitoli, kamor so se uvrstili na podlagi razpisa — sodelovalo je 270 šol iz vse Jugoslavije — v pionirskem tisku.
Izbrali so 16 šol — med njimi tudi šolo Dane Šumenjak, kar pomeni za njihov likovni krožek najvišje zvezno priznanje. 3 učenke z mentorico so v Bitoli preživele 7 dni in v tem času so risali zanimive motive v mestu. Domačini so bili zelo gostoljubni in prijazni.
(J. G.)
VESTNIK 20. JUNIJA 1985
STRAN 5
Se okrepiti mednarodno sodelovanje
PREDSTAVLJAMO VAM
Razprava na seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti, v kateri so sodelovali tudi predstavniki nekaterih večjih delovnih organizacij in odbora za mednarodno sodelovanje, je pokazala, da dobiva mednarodno sodelovanje soboških sindikatov vse širše razsežnosti tudi na gospodarskem in strokovnem področju. Doslej
MLADI TUDI POLETI NE POČIVAJO
Precej nalog so mladi iz soboške občine zapisali v operativni program dela občinske konference zveze socialistične mladine v poletnih mesecih. Vse te naloge sodijo v okvir priprav na 12. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki bo prihodnje leto. Te obsežne naloge bodo lahko uresničili ob večji prizadevnosti slehernega mladinca in mladinke, kajti že v tem in naslednjem mesecu načrtujejo šest zahtevnejših nalog. Te so: uresničevanje sklepov in nadaljnjih nalog na področju računalniške nepismenosti, izvajanje mladinskega prostovoljnega dela ter sedemdnevno usposabljanje mladincev in mladink-prostovoljcev teritorialne obrambe in 14-dnevno usposabljanje izvenšolske mladine. Poleg tega načrtujejo vključevanje v novo organiziranost mlav J na Srednješolskem centru tehniško-peda-goške usmeritve zaradi preoblikovanja centra in obravnavo gradiva o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov madžarske narodnosti pri nas ter sodelovanje pri oblikovanju mreže usmerjenega izobraževanja v občini.
Kot kaže, ne bo predana tudi v avgustu in septembru. Takrat nameravajo organizirati okroglo mizo o vzrokih in razsežnostih vedenjske odklonjenosti med mladimi, zlasti zaradi alkoholizma in narkomanije. S tem bodo pregledali uresničevanje sklepov problemske konference. Prav tako se pripravljajo na izvedbo seminarja za vodstva osnovnih organizacij ZSMS iz osnovnih in srednjih
Pred 40 leti je vzhajala krvava zarja
Ivan Ros-Jan	'
Vlasovci in njihova grozodejstva v Prlekiji
Narodnoosvobodilna gibanja, ki so ob jugoslovanskem postajala vse pomembnejši faktor odpora tudi drugod, so povzročala okupatorju vse težje breme. Dejstvo, da so poleg Italije s prihodom RA kapitulirale tudi Romunija, Bolgarija in Madžarska, prej zaveznice sil osi Berlin— Rim—Tokio, je prisililo vse bolj osamljeno nemško armado, da se je morala boriti tudi proti uporu oboroženih formacij naprednih sil teh držav. Zavezniške armade so tako še močneje in hitreje stiskal? fašistične vojaške sile in se bližale nemškim mejam.
V takšnih razmerah v svetu, Jugoslaviji in Sloveniji se meseca septembra 1944. leta nenadoma pojavijo v ožji Prlekiji enote ruskega generala Vlasova, ki so pripadale III. ekskadronu »Polizei Reiterabteilung Serbien«. V Prlekiji so jim rekli kozaki. Vodila sta jih komandant Schlidovsky in njegov namestnik Friemer-man. Prišlo jih je 346. Svojo komando so imeli v Ljutomeru, konjeniške enote pa so namestili v žrebčami ha Moti, v G. Radgoni, Bučkovcih in Vidmu ob Ščavnici. Prišli so z očitnim namenom, da zaščitijo okupacijsko oblast, da zatrejo NOG in s tem zavarujejo zaledje nemške vojske in da s svojim ravnanjem potrdijo znano nemško propagando o strahotah, ki jih prinašajo Rusi in komunizem.
Nemci so jim dali neomejeno oblast. Da bi jo lahko čimbolj uspešno izvajali, so jim dajali tudi podatke, ki so jih imneli v NOG, in ovaduhe, ki so jih vodili k partizanskim postojankam.
Svojo nečloveško izprijenost so pokazali takoj po prihodu. Na konjih in vozovih so prihajali v vasi. Zahtevali so seno, slamo in zrnje za konje, zase pa jedačo in pijačo. Najboljše jim je bilo žganje. Pijani so vdirali v kmečke domove in česar niso dobili na zahtevo, so jemali s silo. Pretepali in mučili so celo take ljudi, ki niso imeli nobenega stika s partizani. Pri družinah, za katere so dobili podatke, da sodelujejo s NOG, so ropali in jih terorizirali, ljudi, pri katerih so naleteli na partizane ali našli sledove njihovega delovanja, so ubijali in njihove domačije požigali. Preko
je bilo namreč še posebno razvito sodelovanje na kulturnem in športnem področju. Mednarodni stiki potekajo v dveh smereh, in sicer prek občinskega sindikalnega sveta in osnovnih organizacij zveze sindikatov. Pri tem je zlasti razvejeno sodelovanje z županij-skim svetom Železne županije v Szombathelyu ter sindikatom v tovarni Audi v Ingolstadtu, kjer
šol ter na volilno-programsko sejo OK ZSMS. Govor bo tudi o problematiki mladih Romov, o analizi razvojnih možnosti prestrukturiranja gospodarstva in uresničevanju referendumskega programa. Nič manj pomembne naloge jih ne čakajo pri vključevanju v volilne priprave, v sestavo planskih dokumentov do leta 2000, nekaj mladih pa se bo udeležilo mladinske poletne politične šole,
noči so ob poteh, cestah in zlasti blizu ceštnih križišč postavljali zasede. Kakšen položaj je nastal na ljutomerskem območju, je razvidno tudi iz ohranjenega poročila OO OF Ljutomer z dne 17. 12. 1944, v katerem je med drugim napisano: »Okupatorje zadnje čase še poostril svoj teror s kozaki. Preiskave po hišah vsak dan. Ljudstvo je zaradi nasilja zbegano, delovanje silno otežko-čeno. Zadrževanje zaradi hajk skoraj nemogoče.
Takšno je bilo poročilo. Toda podatki govore, da so borci NOB in njihovi sodelavci, ne glede na žrtve, hitreje kot bi kdo mislil preživeli prvo krizo in nadaljevali ter celo stopnjevali svojo organiziranost in aktivnost. O tem pozneje nekaj več. Naštejmo sedaj nekatere konkretne zločine kozakov. Aretirali so Marijo Rožman, sekretarko mladine iz Polic, jo med zasliševanjem mučili in nato v gozdu ubili. Kurirja Frančka Horvat-Berlana iz G. Radgone so po mučenju privezali za konja in razmesarjenega privlekli v Police, od tam pa v bližnji gozd, kjer so ga ubili kot zver. Ubili so Marico Satler iz Ivanjec. Zelo so mučili Danico Klemenčič iz G. Radgone in jo pozneje ustrelili ob Muri na Moti pri Ljutomeru. V Radomerju so v bunkerju zajeli Jelko Golob-Marico, jo grozovito pretepali, prebodli z bajoneti in nato še živo zakopali. Iz zemlje ji je molela roka, in tako so odkrili njen grob. V kozaško zasedo sta padla kurirja Franc Poštrak z Radenskega vrha in Alojz Horvat iz Turjanec. Oba sta padla v boju.
8.	decembra 1944 so kozaki zaradi izdaje obkolili hišo Ignaca Lipovca v Podgradju. Tu so bili takrat kurirji Alojz Vrbnjak-Ju-rek, Nande Magdič, Jurij Dobro-tinšek in partizan Dušan. V izpadu iz hiše je padel Vrbnjak. Obroč sta uspela prebiti Magdič in Dobrotinšek, Dušana so kozaki ujeli. Na zasliševanju kljub nasilju ni povedal niti svojega imena. Gospodarja Lipovca so pobili z bajoneti. Hišo so najprej izropali in nato požgali.
29.	novembra 1944 so zaradi izdaje na partizanski postojanki Stanka Topolnika v Banovcih odkrili bunker s propagandnim materialom. Pri Topolnikovih je
je zaposlenih veliko naših delavcev. Ugotavljajo, da so medsebojni stiki vsako leto trdnejši in zajemajo vedno več področij. Gre predvsem za storkovna, športna in kulturna srečanja ter izmenjavo počitniških zmogljivosti oziroma letovanj delavcev. Sodelovanje med organizacijami združenega dela poteka večinoma na obmejnem območju.
ki jo julija organizira slovenska mladinska organizacija.
Med stalno delo pa sodijo obiski v osnovnih organizacijah ZSMS in obravnava aktualnih nalog mladih, izvajanje programa informiranja v mladinskih vrstah in izdajanje glasila, kakor tudi uresničevanje programskih usmeritev soboškega kluba mladih in sodelovanje s pobrateno občino Para-čin in mestom KOrmend na Madžarskem. Ob vsem tem pa se v soboški občini zavzemajo za boljšo povezavo z mladimi delegati v vseh skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, skupščinskih odborih in občinskih zborih ter v oblikah dela socialistične zveze. Menijo, da bi moralo več pobud prihajati iz osnovnih okolij, da bi lažje reševali probleme in uveljavljali najrazličnejše interese mladih.
Milan Jerše
v krajših presledkih večkrat delovala prenosna partizanska tehnika. Topolnika so kozaki aretirali. V ljutomerskih zaporih kljub mučenju ni izdal nikogar, čeravno je poznal številne borce-do-mačine in druge sodelavce NOG. 15. januarja 1945 so ga v gozdu pri Ljutomneru ustrelili.
5.	januarja 1945 je na znano partizansko postojanko pri Pre-logovih na Grlavi izdajalec prignal večjo skupino kozakov. Prijahali so na konjih in v trenutku obkolili vso Prelogovo domačijo. Pri Prelogovih so bili kurirji Nande Magdič, Jurij Dobrotinšek, Janez Viher in Jože Turk. Iz hleva so se partizani uspešno branili. Da bi jih ukrotili, so kozaki hlev zažgali. V hlevu so zgoreli trije partizani. Gospodarja Janka Preloga so živega vrgli v ogenj, v plamenih pa je zgorela tudi Prelogova mama. Iz goreče hiše so se rešile tri hčerke in odšle v ilegalo. Jožeta Turka so ranjenega ujeli in predali gestapovcem v Mariboru. Po nekaterih podatkih je med gestapovskim »zasliševanjem« klonil in postal izdajalec. V boju je padlo več kozakov. Koliko, nihče ne ve, saj so svoje naložili na vozove in odpeljali.
Istega dne kot na Grlavi je prišlo do boja med kozaki in partizani na domačiji Ivana Križan na Spodnji Ščavnici. Pri Križanu so bili trije partizani. V boju sta padla Lovro Vogrinec in Hilda Križan, Mira Kolarič pa se je srečno rešila.
Do tragičnega spopada med partizani in kozaki je prišlo 3. 2. 1945 pri Ivanu Žalik v Logarev-cih. Žalikova domačija je stala tik ob cesti. Verjetno so v njej v zgodnjih jutranjih urah kozaki zagledali prižgano luč. Vdrli so v hišo. V kuhinji so našli vojaški plašč in tako ugotovili, da so v hiši partizani. Takoj so jo obkolili, partizani pa so se pred tem umaknili na podstrešje. Sprejeli so boj in izvedli izpad. Pri jurišu iz hiše sta padla takratni sekretar OO OF Aleš Bemot-Primož in član OO OF Jožko Berden. Težko ranjenega Cirila Jureša, sekretarja OO ZSM, so kozaki ujeli, po sledovih krvi pa so našli umikajočo se članico OO OF Marijo Petje-Vido, partizansko aktivistko, ki jo je vodstvo NOG
Čeprav so v minulem letu zaradi gospodarskih težav ti stiki nekoliko zastali, pa v soboški občini v slovenskem merilu vendarle prednjačijo pri mednarodnem sodelovanju sindikatov. Zato si prizadevajo, kot so opozorili tudi na seji predsedstva OS ZSS, da bi v prihodnje zagotovili višjo raven teh stikov, zlasti v maloobmejnem sodelovanju. V razpravi so poudarili, da so se dokopali do prve evidence stikov osnovnih organizacij in konferenc s tujimi sindikalnimi organizacijami, vendar še niso dosegli bistvenega napredka pri usklajevanju teh stikov, kar bo ena od najpomembnejših nalog v prihodnje.
Hkrati so menili, da si je treba prizadevati za podružbljanje vseh oblik mednarodnega sodelovanja, ki mora prispevati tudi k utrjevanju stikov z narodnostmi na obeh straneh meje. Menili so, da bi delček sredstev morali pridobiti tudi na republiški ravni v okviru sindikata, zlasti še za sodelovanje s Porabjem. Proučili naj bi tudi možnost obnovitve stikov z nekaterimi deželnimi sindikati v Avstriji, predvsem tam, kjer je zaposlenih največ naših delavcev. Zavzeli so se tudi za ublažitev obveznega menjavanja denarja na meji z Madžarsko, kajti prav to mnogokrat onemogoča večje mednarodno sodelovanje.
Na seji pa so se seznanili tudi s pripravami na 11. kongres ZSS in 10. kongres ZSJ, ki bosta prihodnje leto. Ker evidentiranje možnih kandidatov v osnovnih organizacijah ZSS že poteka, naj bi povsod pripravili svoje programe aktivnosti in sproti poročali o teh kandidacijskih postopkih.
Milan Jerše
Slovenije leta 1944 poslalo na pomoč domačim aktivistom. V bitki sta se rešila Rado Pušenjak, ki je pomagal težko ranjenemu Stanetu Simoniču. Cirila Jureša in Marijo Petje so odpeljali v ljutomerske zapore. Kljub mučenju nista ničesar izdala. Jureša so obesili na glavnem trgu v Ljutomeru, Marijo pa so odgnali proti Mariboru. Kje so jo ubili, ni znano. Svobode ni dočakala. Oba Žalika, gospodarja in gospodinjo, so kozaki ustrelili, njuno domačijo pa požgali. Kozaki so v tej bitki imeli več mrtvih. Tu je padel njihov komandant Schlidovsky.
V kozaški zasedi na Kamenš-čaku, dne 27. 2. 1945, je bil težko ranjen novi okrajni sekretar ZSM Križanič Miro. Kljub iskanju ga mladinke naslednji dan niso našle. Našla ga je izdajalka, ranjenega v oko in nogo. V ljutomerskih zaporih so ga zverinsko mučili. Soočali so ga z materjo in sestro, toda »niso se poznali«. Kozaki so ga na vozu javno prikazovali. Peljali so ga v Pristavo in tam ustrelili.
Večji zločin so uprizorili tudi 12. marca 1945. ko so pri Antonu Šnajderju odkrili bunker in v njem nekaj letakov, partizanskih brošur in sanitetnega materiala. Gospodarja so takoj ustrelili, domačijo pa sežgali. Njegovo ženo in dve 'hčerki so odgnali v ljutomerske zapore. Ženo so odpeljali v koncentracijsko taborišče, kjer je umrla. Obe hčerki so tik pred svobodo ustrelili pri Smodiše-vem mlinu na Muri. Svojo zadnjo zločinsko dejanje so izvedli 5. maja 1945, ko so zaradi izdaje odkrili bunker v Radomerju. V boju je padel Stanka Zadravec in tu so ujeli že prej omenjeno partizanko Jelko Golob.
Iz podatkov se vidi, kako kruti in človeško ponižujoči so bili zločini vlasovskih in kozaških enot. Vse to so kozaki delali s pristankom in vednostjo fašistične nemške okupacijske oblasti, brez sodnih in drugih pravnih postopkov. Sodili so sami, sami so določali kazni in jih izvajali.
Še več, vse to delo so opravljali namesto nemških okupacijskih sil in bili so dosledni, dokler ni bil fašizem popolnoma zlomljen.
RUDI CIPOT -sekretar predsedstva
OK ZKS
Z junijem je tudi uradno prevzel funkcijo sekretarja predsedstva občinskega komiteja zveze komunistov v Murski Soboti 36-letni profesor matematike in fizike Rudi Cipot, ki je bil nazadnje pomočnik direktorja in vodja sektorja za izvajanje zavarovanj v Zavarovalni skupnosti Triglav-Pomurski območni skupnosti Murska Sobota.
Rodil se je 31. oktobra 1949 v kmečki družini v Predanov-cih, sedaj pa stanuje v Brezovcih. Kot študent je sodeloval v aktivnostih Kluba prekmurskih študentov v Ljubljani, po vrnitvi z visokošolskega študija pa se je kot profesor matematike in fizike zaposlil na tedanji gimnaziji Juša Kramarja v Murski Soboti, kjer je ostal šest let. V tem času je bil predsednik sindikata srednjih šol, sekretar osnovne organizacije zveze komunistov (v ZKS so ga sprejeli leta 1974) in predsednik konference delegacij. Od tega 1978 pa je delal v območni zavarovalni skupnosti Triglav.
Poleg zahtevnega in odgovornega poklicnega dela je bil stalno družbenopolitično aktiven. Med drugim je uspešno vodil krajevno konferenco SZDL v krajevni skupnosti Ali Kardoš v Murski Soboti, skoraj dve mandatni obdobji pa je bil predsednik zbora krajevnih skupnosti skupščine občine. V zadnjem času je uspešno in prizadevno vodil odbor (po 638. členu ZZD ga imenuje občinska skupščina), ki pomaga samoupravnim organom na Srednješolskem centru tehni-
Nova poštna linija iz Maribora
Z novim voznim redom na jugoslovanskih železnicah so med postajama Maribor in Murska Sobota v začetku junija uvedli novo poštno linijo, ki bo prispevala k boljši in hitrejši dostavi poštnih pošiljk, zlasti časopisov, med njimi tudi domačega tednika Vestnik, poseben zaprt tovorni vagon bo poslej petkrat tedensko od ponedeljka do petka vozil iz Maribora ob 23. uri, v Mursko Soboto pa prispe 15 minut po polnoči. Že ob 1. uri ponoči pa se bo vračal.
III I	Študentski servis
maribor
TOZD HOTEL DIANA
ml	Mo-
pZULML&L	wLuqt bolediw -
HhilfX A£da./\}AAClicc /)U	"
/VHA .	Ajjpod	pOALU.'
&
ndOL&Mhxw /i«. cuic
tdo Ido
’akc do •
4? /ial pM-pučark Ac ACUul hb
0AQ	fHOOp
/ial
lesnina* pohištvo
MURSKA SOBOTA, Bakovska 1
d /U

ško-pedagoške usmeritve pri ureditvi samoupravnih in organizacijskih razmer ter izboljšanju medsebojnih odnosov v kolektivu.
Z družbenopolitičnim delovanjem se je Rudi Cipot potrdil kot napreden in aktiven de-
RUDI CIPOT - Sekretar predsedstva OK ZKS Morska Sobota.
lavec za uveljavljanje interesov in pravic delavskega razreda, za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Zavzeto opravljanje strokovnega dela, številne izkušnje iz družbenopolitične aktivnosti, znanje in sposobnosti pa so gotovo dovolj tehten porok, da se bo uveljavil tudi pri opravljanju zelo odgovorne funkcije sekretarja predsedstva občinskega komiteja zveze komunistov v Murski Soboti.
Milan Jerše
Na ta način bodo omogočili boljšo dostavo poštnih pošiljk in časopisov v Mursko Soboto, ker se je doslej dogajalo, da so marsikdaj ostajale pošiljke na poštnem prometnem centru v Mariboru. To je hkrati tudi uresničitev akcijskega programa soboškega ptt podjetja v pripravah na bližnjo turistično sezono. Ker gre za dokaj pomembno poštno linijo, so skupne stroške prevzele jugoslovanske ptt organizacije-
M. Jerše
VESTNIK 20. JUNIJA 1985
STRAN 6
kmetijska panorama
Za obresti
dvakrat
več kot
za osebne
dohodke
Nesorazmerja med cenami, dragi krediti in visoke obresti, to so osnovni razlogi, ki tudi v letošnjem letu vplivajo na težaven položaj v soboški Mesni industriji. Izgube, s katerimi se v tej delovni organizaciji otepajo že vrsto let, se vlečejo naprej in Mesna industrija je letošnje prvo četrtletje zaključila z več kot 54 milijoni dinarjev izgube.
Težave se še naprej zaostrujejo, kar potrjujejo nekateri finančni rezultati. Porabljena sredstva, ki so večja za 50 odstotkov, rastejo za 3 odstotke hitreje od celotnega prihodka, medtem ko se je dohodek povečal le za 3 odstotke. Zmanjšal se je tudi obseg klanja, in to kar za 17 odstotkov, povečujejo pa se zaloge. Vzrok za te so v manjšem povpraševanju po mesu na domačem trgu, saj je prodaja padla za 30 odstotkov, medtem ko se je količinski izvoz povečal za 10 odstotkov. Zaloge v Mesni industriji so tako večje za 56 odstotkov, v njih pa je vezanih 1,346 milijarde dinarjev. Prav pomanjkanje lastnih obratnih sredstev pa poslovanje še poslabšuje, saj znašajo krediti za obratna sredstva kar 1,360 milijarde dinarjev, samo za obresti pa so morali v treh mesecih plačati 165 milijonov dinarjev.
V Mesni industriji napovedujejo, da bodo tudi polletje zaključili z izgubo, veliko pa pričakujejo od rešitev, ki se pripravljajo pri urejanju dohodkovnega položaja v slovenski živinoreji. Ob tem pa ne zanemaijajo tudi nekaterih notranjih ukrepov, ki naj bi prispevali k izboljšanju položaja. Cim prej bo treba končati s sanacijo obrata za predelavo klavniških odpadkov, odpraviti ozko grlo pri izdelavi konzerv in izboljšati organizacijo prodaje.
V teh dneh v Mesni industriji končujejo tudi s temeljito obnovo klavnice, zato je tudi prihajalo do manjših zastojev pri prevzemu živine, odkup pa se zdaj ponovno normalizira.
L. Kovač
NAJCENEJSA LENDAVA
M. SobotaG. Radgo- Lendava Ljutomer na
solata	147		
paradižnik	250-300	180	250
paprika	500 200—260		300-450
kumare	100-150	500	120	120
korenček	150- 250 100-120	214	200
zelje	100—120	200	77	90
Čebula (mlada)	120 80-160	105	120
krompir (mlad)	100-150 120-160	110	120
stročji fižol	150 100-140		
fižol	285	180	150
grah	200	200	150
jabolka	130-200	160	100
Češnje	130-140	292	200
jagode	200-250 180-260		300
breskve	300 300— 360	150-250	250
limone	250 200-260	270	350
pomaranče	244		
banane	400	* 384	
(jrapefruit	500	270	285
jajca	16,50		15
IZKUŠNJE KMETOVALCEV
Govedoreja in (ali) prašičereja
Živinorejci in prašičerejci se vse bolj pritožujejo nad težavami pri vzreji goveda in prašičev. Visoke cene krmil, previsoke obresti, nizke odkupne cene — to so bile najpogostejše pripombe iz ust kmetovalcev, ki se ukvarjajo s to vrsto kmetijstva. Ce pa se nekdo ukvarja z živinorejo in hkrati s prašičerejo, ima pri tem dvojne težave. Vsaj tako bi pričakovali.
Jože Rantaša iz Kupetinec pa ni bil tako pesimističen, na sedanje stanje v kmetijstvu gleda z realnimi očmi. Usmerjen je v živinorejo, natančneje v vzrejo pitancev, krav mlekaric in plemenskih svinj. Do sedaj ni imel večjih problemov, toda iz lastne ra-čunice vidi, da če se cene v kratkem ne bodo izboljšale v prid kmetovalcev, bo moral opustiti prašičerejo. »Letno oddam po 300 malih pujskov. Res je, da večjih težav z odkupom nisem imel, ker so mi do sedaj vse prašiče odkupili. Drugo vprašanje je, kdaj so prišli po njih. Velikokrat se je zgodilo, da sem jih lahko oddal šele, ko so že presegli dovoljeno težo. Za presežene kilograme, se ve, pa sem dobil pla
»Če se cene prašičev kaj kmalu ne bodo povečale, bomo prisiljeni zmanjšati proizvodnjo«, pravi Jože Rantaša iz Kupetinec.

čano manj. Ves ta čas so pujski svinj.« Zelo sem zadovoljen z de-jedli krmilo po enako visoki ce-
ni. Samo letos sem do sedaj ku-
CENE, OBRESTI, ZALOGE
Cenovna nesorazmeija se neugodno odražajo v poslovanju soboškega Agromerkurja in tudi ta delovna organizacija se je letos že začela srečevati z izgubami. Te so po prvem četrtletju že presegle 40 milijonov dinarjev, zadnji podatki pa kažejo, da položaj ob polletju ne bo ugodnejši in da se izguba ne bo zmanjšala. Proizvodnja se v primerjavi z lanskim letom sicer ni zmanjšala, saj so plan celo nekoliko presegli, v porabljenih sredstvih pa se močno povečujejo stroški za krmo. Ti predstavljajo v ceni piščančjega mesa zdaj že 80 odstotkov vrednosti, vsaka podražitev krme pa se kaže v manjšem dohodku.
POGLED v trgovine in na tržnice
pil že za 38 starih milijonov krmil.Kako je to mogoče, da je vedno, ko pridem po krmilo, drugačna cena? Kdo dovoljuje mešalnicam krmil, da vedno znova dvigujejo cene? Naj potem že enkrat dvignejo tudi cene pujskov!«
Jože Rantaša se upravičeno huduje, saj ne bi rad ravno sedaj, ko ima urejen hlev in v njem res lepe plemenske svinje, opustil prašičerejo. Plemenske svinje je vzrejal tudi doma, tako da je najboljše svinje puščal doma. Spoznal je, da ni razlike pri kakovosti med domačimi in tistimi, ki jih pripeljejo iz Ihana. Da so njegove domače plemenske svinje res dobre, dokazuje lanskoletni rekord, ko je od vsake dobil v povprečju 10 do 11 pujskov. Ena je skotila celo 16 pujskov.
Kot smo omenili že na začetku, se Jože Rantaša ukvarja tudi z vzrejo krav mlekaric, oziroma se je najprej ukvarjal le z govedorejo, potem pa je na pobudo pospeševalne službe začel rediti tudi plemenske svinje. To je bilo pred petimi leti. Takrat je imel v hlevu 28 glav živine, sedaj jih je 20, in ravno toliko plemenskih
lom pospeševalne in veterinarske službe. S pospeševalci se srečuje-
Poseben problem so še obresti. Ce so lani celo leto morali zanje odšteti 110 milijonov dinarjev, so jim v letošnjih treh mesecih obresti pobrale že 73 milijonov dinarjev. Ob tem zapišimo še podatek, da je bil v lanskem letu kilogram mesa obremenjen s 16,45 dinarja obresti, v prvih letošnjih me-
DELO V NASADIH SEMEN
SKEGA KROMPIRJA
Pravkar poteka prvi pregled nasadov, kar pomeni, da morate pregledati nasade in izločiti vse z virusi vidno okužene grme. Ker so normativi za potrjevanje dokaj ostri, je potrebno tudi v prihodnjih dneh vsaj 1-krat tedensko pregledati nasad, saj se okužbe z rastjo grmov in večanjem koncentracije virusa v rastlini vedno na novo pojavljajo. Ko izločamo, moramo paziti, da z neprevidnim delom ne raznašamo virusnih bolezni po nasadu in da ne stresamo listnih uši z izpuljenih grmov — saj so te nevarne prenašalke virusov. Ni do-
mo vsak teden, če mi je kaj nejasno, pa kar stopim do zadruge in se tam pomenimo. Na pobude naših pospeševalcev sem pred petimi leti začel z vzrejo plemenskih svinj«, nam je povedal Jože.
V hlevu ima 9 krav mlekaric in 11 pitancev. Tudi Jože Rantaša je mnenja, da se tačas najbolj splača prodaja mleka. Povprečno oddajo dnevno okrog 80 litrov mleka v zbiralnico v vasi. Za govejo živino pridela krmo na lastnih njivah, kupuje le krmilo za male pujske. Z Ljutomersko mlekarno je sklenil pogodbo, da mu vsak teden pripeljejo 2500 litrov sirotke po ugodni ceni.
Rantaševi obdelujejo 11 hektarjev zemlje, od tega imajo 4 hektarje v najemu. Zaradi živine je največ njiv zasejanih s koruzo — 8 hektarov. Nekaj koruze silirajo, ostalo pa vozijo sušit v sušilnice. Kot vse drugo tudi sušenje postaja vse večji problem, saj bo najverjetneje potrebno za sušenje kilograma koruze odšteti že 10 din.
Na ostalih površinah pridelujejo žitarice, predvsem ječmen in pšenico, ki jih nekaj obdržijo za domače potrebe, ostalo pa zamenjajo za koruzo. Na hektarju imajo letos tudi sladkorno peso, vendar je tu problem z obdelavo, ker je njiva na hribovitem terenu, jeseni pa jo morajo voziti v precej oddaljeni Videm. Na veliki Rantaševi kmetiji delata le mati in oče, zato je razumljivo, da je včasih problem z delovno silo. Sin je že zaposlen, dve hčerki pa še hodita v osnovno šolo. Ko smo vprašali, kako bo z nasledniki kmetije, nam Jože Rantaša ni vedel dati točnega odgovora: »Saj veste, kako je z mladimi. Težko je mladega človeka obdržati doma, še posebno, če vidi, kako se da živeti v mestu. Doma je stalno vezan na kmetijo, ne more nikamor, ne da bi mislil na Zasejane njive in na živino v hlevu.«
B. Peček
secih pa se je ta delež povečal že na blizu 43 dinarjev. Uspeli pa so zmanjšati zaloge od 540 ton ob koncu februarja na okrog 260 ton. K temu je precej prispeval tudi izvoz, saj so v treh mesecih na tuje prodali 276 ton, do konca leta pa nameravajo izvoziti 1.150 ton piščančjega mesa. L. Kovač
volj, da izpulimo le grid, ampak je potrebno odstraniti tudi gomolje. Dokler je krompir majhen, so to le stari gomolji, kasneje pa tudi vse mlade gomolje.
Najbolje je, da damo odstranjene rastline takoj v plastične vreče, te pa po končanem, pregledu odpeljemo. Odpeljati jih moramo dovolj daleč od nasadov semenskega krompirja, tam jih kompostiramo, da odstranimo izvor širjenja okužbe. Ni dovolj, da rastline le izpulimo in jih vržemo za bližnji grm ali na konec njive ozir, kar je najslabše, da jih pustimo izpuljene kar v na-
Razstava živine v Crenšovcih
V okviru praznovanj* občinskega praznika občine Lendava bo po desetih letih ponoven prikaz dosežkov v občini Lendava. Kmetijska zadruga Lendava, sklad za pospeševanje kmetijstva te občine ter Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje M. Sobota so se odločili, da organizirajo razstavo živine s prikazom pospeševalnega dela na območju KZ te občine. Ta mani-
kole vsebino:
Razstava goveje živine bo poskušala prikazati, kaj se je na tem področju premaknilo v obdobju zadnjih desetih let pri pridobivanju mleka in prireji govejega mesa. Med tem se je tržno pridobivanje mleka pove-
Z razstave živine v Turnišču leta 1965
čalo za štirikrat, močno pa sta se povečala tudi obseg in kakovost pitane živine. Število krav, zajetih v kontrolo, se je v desetih letih povečalo skoraj za petkrat. Kljub neugodni posestni strukturi je torej napredek pri pridobivanju mleka in prireji mesa znaten. Ravno na tem področju pa so še velike rezerve v pridobivanju mleka prav na travnatem svetu, saj so pridelki sena na ha tako po količini kakor tudi po kakovosti zelo nizki. Tudi ta manifestacija naj bi bila začetek intenzivnejšega dela za boljše izkoriščanje travnatega sveta.
In kaj bomo lahko videli na razstavi goveje živine?
V TOVARNI MLEČNEGA PRAHU V MURSKI SOBOTI
Vse kot po maslu
Medtem ko se takorekoč vse oblike kmetijske proizvodnje v Pomurju zmanjšujejo, je spodbuden podatek, da se povečuje odkup mleka. V .soboški Tovarni mlečnega prahu se je odkup v letošnjih prvih štirih mesecih povečal v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 18,6 odstotka, v maju je bil večji celo za 25 in pol odstotka, v petih mesecih pa so odkupili dobra 2 milijona litrov več mleka kot lani v enakem času. V zadnjem času se je sicer odkup spet nekoliko zmanjšal, saj se je dnevni odkup znižal s 125 tisoč na 115 tisoč litrov mleka, vendar že v naslednjih mesecih ponovno pričakujejo večji odkup. Zaradi velike ponudbe se je v maju pojavilo v predelavi ozko grlo, saj so zmogljivosti že ob
sadu. Izločanje je potrebno do konca vegetacije, to je do roka določenega za prekinitev vegetacije, ki je določen predvsem glede na pojav krilatih oblik listnih uši. Prekinitev vegetacije pa mora biti popolna, kar dosežemo le z 2- ali hkratnim škropljenjem z reglonom v presledku nekaj dni. Tretje škropljenje je potrebno le, če bi odganjali novi poganjki, ki so zelo nevarni za primarno okužbo.
Kmetijski inštitut Slovenije
Razstavili bomo izbor starih krav, starejših od 12 let, ki so v svojem življenju dale rejcem preko 40.000 litrov mleka. To je za to področje vsekakor pomemben dosežek.
S prikazom izbora mlajših krav orno poskušali podati sliko tipa krav, ki je na tem območju nastajal v zadnjih petih letih.
Posebej zanimiv pa bo prikaz prvesnic, nekatere se namreč približujejo dvajsetim litrom mleka na dan po otelitvi.
Poleg plemenskih telic bomo razstavili tudi mlado pitano živino. Vsega skupaj bo razstavljenih 50 goved.
Na področju prašičereje bomo razstavili plemenske svinje rejke Terezije Kavaš iz Odra-
nec, ki že več kot 20 let redi plemenske svinje in merjasce za potrebe široke reje.
Prikazano bo tudi delo pospeševalne službe na področju živinoreje in rastlinstva.
Na slovesnosti bodo ob tej priliki podeljene nagrade in častni zvonci za najboljše razstavljene živali, hkrati pa bodo tudi največji tržni pridelovalci poljščin, mlekarji in rejci mesa prejeli priznanja in nagrade.
Prireditev bo popestrena s kulturnim programom, v katerem bodo sodelovala društva oziroma skupine iz vse občine.
mag. Milan Erjavec
normalnem odkupu zasedene več kot 90-odstotno, zato so morali 500 tisoč litrov mleka prodati na druga območja.
Sicer pa je Tovarna mlečnega prahu ena redkih delovnih organizacij, kjer kljub zaostrenim gospodarskih razmeram nimajo večjih težav pri poslovanju. Kljub temu da so se porabljena sredstva povečevala nekoliko hitreje kot celotni prihodek, ki se je v štirih mesecih povečal za 70 odstotkov, so čisti dohodek povečali za 60 odstotkov, v poslovnem skladu pa se je nabralo 95 milijonov dinatjev.
Zaloge, ki predstavljajo eno največjih težav v prenekateri organizaciji združenega dela, v Tovarni mlečnega prahu ne bremenijo obratnih sredstev. Povpraševanje po njihovih izdelkih je še vedno veliko, vse bolj pa se usmerjajo tudi v izvoz. Načrtujejo, da bodo letos izvozili izdelke v vrednosti 200 milijonov dolarjev, kar je za četrtino več kot lani, če bodo z začetim izvozom nadaljevali, pa bodo plan izpolnili že v osmih mesecih.
L. Kovač
TURNIŠČE
cene pujskov
Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču iz tedna v te- S den močno niha. Minuli četrtek, 13. junija, so rejci ponujali 140 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Prodali so okrog 70 živali, cena pa se je gibala med 7.500 din 14.000 dinarji za par.
VESTNIK. 20. JUNIJA 198S
STRAN 7
f ČESTITAMO OB
OBČINSKEM PRAZNIKU!
vsem občanom, delovnim kolektivom
organizacij in ustanov lendavske občine in jim želimo $e mnogo delovnih uspehov v vseh delovnih oko|ih.!
SKUPŠČINA OBČINE IN IZVRŠNI SVET Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinska konferenca ZSMS Občinski sindikalni svet
l Občinski odbor ZZB NOV______
KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA
Lendava o. sol. o.	>
Vsem občanom lendavske občine čestitamo ob njihovem prazniku!
MOZV00N0 TRANSPORTNO PODJETJE
MM
GORNJA RADGONA n.sol.o.
TOZD TRANSPORT PE LENDAVA
1
Iskreno čestitamo ob prazniku lendavske občine!
SOZD INTEGRAL DO TP VIATOR LJUBLJANA
TOZD PROMET IN DELAVNICE
LENDAVA
TOZD TOVARNA OBUTVE TURNIŠČE
Vsem občanom lendavske občine iskreno čestitamo ob njihovem prazniku!
— Prevažamo vse vrste naftnih derivatov in tekočih tovorov
— Opravljamo vsa tekoča, srednja in generalna popravila kmetijske mehanizacije, osebnih in tovornih vozil
— Opravljamo tehnične preglede kmetijskih traktorjev in prikolic
— Opravljamo servisno službo za traktorje: — program USSR — ŠTORE (fiat)
- TORPEDO (DEUTZ) - URSUS- IMT - TOMO VINKOVIČ
Vse informacije TOZD promet in delavnice Lendava, tel.: (069) 75-264
Telex: 35264 VALE YU
Iskrene čestitke ob prazniku lendavske občine!
gorenjewwW©[
Industrija in montaža n. sol. o. Lendava
Industrijska cesta b. b.
Telefon: h. c. (069) 75 271
—PROJEKTIRAMO PROIZVAJAMO	.MONTIRAMO—
—	transformatorji za varjenje VAREX, od 120—400 A
—	usmerniki za varjenje VARUS, od 200—600 A
—	polavtomati za varjenje VARMIG, od 200—600 A
—	točkalniki za varjenje 10—25 KVA
—	stroji za sočelno obžigalno varjenje 40 KVA
—	rezalna tehnika
—	naprave za mehanizacijo varjenja in linije za varjenje (inženjering)
vse vrste termoizolacij in strojnih instalacij vse vrste ventilacije-ltlimatizacije in VARVENT cevi predizolacirane cevi PURLEN A, od O 33 do O SCO mm izolacijske plašče PURLEN ALU, od 3/8" do 4" raztezne posode VARFLEX od 25 de 600 litrov sanitarno kabine VARIŠ za stanovanjske in hotelske objekte
Iskrene čestitke ob prazniku občine Lendava!
Notraf^oet kopaMoe VAM8.
VESTNIK 20, JUNIJA 1985
STRAN 8
LENDAVSKA OBČINA PRAZNUJE	LENDAVSKA OBČINA PRAZNUJE
Hitro med razvite
V spomin na 22. junij 1941, ko so se zbrali aktivisti in nosilci narodnoosvobodilnega gibanja in se dogovorili za organiziran odpor proti okupatorju, in v spomin na 22. junij 1942. leta, ko je sovražnik interniral v taborišče na Madžarsko 650 zavednih Slovencev, praznuje občina Lendava svoj praznik. Letos je to že 29. občinki praznik, ki pa poteka tudi v znamenju 40. obletnice osvoboditve in 35-letnice samoupravljanja.
Občina Lendava meri 256 kvadratnih kilometrov, v njej pa živi 27.000 občanov, od katerih je 7500 zaposlenih v združenem delu. Največ jih dela seveda v industriji (4700), nekateri pa v drugih gospodarskih dejavnostih in v negospodarstvu (970). V lendavski občini je 25600 hektarjev zemlje, od tega je 1700 hektarjev obdelovalnih površin. Kar 84 odstotkov je v prvem kakovostnem razredu in so strogo namenjene za pridelavo hrane.
Industrija se v občini Lendava hitro razvija. Večje organizacije združenega dela so Ina-Nafta, Gorenje Varstroj, Indip, Gradbenik, Primat, Planika, Elma, Delo-za, Gidos, Viator ... Velika večina dobro gospodari, še zlasti pa so bili ugodni dosežki v prvem trimesečju letos. Gospodarstvo 'lendavske občine je v tem času Ustvarilo 14 milijard 203 milijo-ha 497 tisoč dinarjev celotnega prihodka, kar je za 110 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Dohodek je znašal 2'milijardi 30 milijonov 52 tisoč dinarjev, kar je za 96 odstotkov več kot lani v prvih treh mesecih. Tako po prihodku kot dohodku se je lendavska občina letos uvrstila na drugo mesto med štirimi pojnurskimi občinami. Še bolj spodbudni so podatki o akumulaciji: v prvem trimesečju so je ustvarila za 750 milijonov 925 tisoč dinarjev, kar je 45 odstotkov od celotne pomurske akumulacije.
Gospodarstvo občine Lendava je torej na dobrih temeljih, s tem pa seveda ni rečeno, da ni treba še naprej iskati možnosti za še boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, uvajanje novih proizvodnih programov, večizmen-sko delo, predvsem pa — boljše delo. Tega se v večini organizacij zavedajo, zato so v to usmerjena tudi njihova stabilizacijska priz-devanja.
Ne glede na precejšnje število zaposlenih pa je še vedno veliko iskalcev zaposlitve. Menda je odstotek nezaposlenih v primerjavi s skupnim številom delavcev največji v Sloveniji. Razveseljivo pa je vendarle, da industrijo širijo, zato se ponujajo možnosti za združitev dela. Prav danes so pri Ina-Nafta odprli obrat Zlatoroga za hidrogeniranje maščob in sodobno skladišče za mineralna gnojila v razsutem stanju. Med pomembnejšimi prodibitvami v tem času sta tudi 110-kV daljnovod in gradnja transfomatorske postaje pri Ina-Nafti.
V lendavski občini so se pravilno odločili: industrije ne razvijajo le v Lendavi, ampak tudi v drugih večjih krajih. V Veliki Polani je Deloza tozd Konfekcija. V Turnišču je tovarna obutve Planika, ki je tudi zelo pomemben izvoznik. V Žižkih se vse bolj uveljavlja Toko tozd Galanterija ... V kratkem bodo proizvodni obrat dobili tudi v Dobrovniku. Uredila ga bo Tovarna usnja Slovenj Gradec, v njem pa bo v začetku delalo okrog 50 delavcev. Proizvodno dejavnost si upravičeno žele tudi v obmejnem Kobilju, kjer so pripravljeni odstopiti prostore, zato se bo želja zagotovo uresničila. Prednost takih vaških tovarn ni treba posebej poudatjati; pomembne so zaradi ustvarjanja dobrin, dajejo osebni dohodek^ ljudje, ki bi se sicer izselili, ostajajo doma in poleg dela v tovarni obdelujejo Je zemljo, kar je tudi velika ugodnost ne le za posameznika, ampak za vso družbo.
Bliža pa se tudi čas, ko bo v lendavski občini več delovnih mest, kot pa bo ljudi, ki bi iskali delo. Rudnik v lendavskem kotu je realnost! Že letos začenjajo z raziskovalnimi deli, v letu 199U pa bodo črno zlato že na veliko kopali. Vsak, kdor bo hotel delati, bo dobil dobro plačano delo. Sprva so nameravali letno nakopati 500 tisoč ton, zaradi energetske krize oziroma velikega pomanjkanja premoga pa načrtujejo na 1 milijon ton letno.
Ob hitrem razvoju industrije — lendavska občina bo vsak čas
v družbi razvitih slovenskih občin — pa seveda -ne bodo zanemarili kmetijstva, saj imajo veliko zemljišč, ki so namenjena izključno za pridelavo poljščin. V naslednjih letih se bo verjetno obseg zasebnih kmečkih gospodarstev povečal, zdaj imajo namreč 6404 lastniki v poprečju le 2,32-hektarsko posestvo. Ne glede na to pa so kmetje vendarle pomembni pridelovalci hrane. V družbenem sektorju ima Kmetijsko gospodarstvo Rakičan TOZD Poljedelstvo in govedorejo s sedežem v Lendavi. V družbeni lasti je 2500 hektarjev njiv, to je 24 odstotkov vseh njiv občini. Torej se je družbeni del kmetijstva že močno okrepil, pomembno pa je tudi, da so te površine strnjene in hidromeliorira-ne, zato dajajo zelo velike pridelke.
Ob kmetijstvu pa ne gre prezreti tudi vinogradništva. Velika večina vinogradov je sicer v zasebni lasti, vendar to ne moti, saj so vinogradi, ki skupaj merijo 615 hektarjev, sodobno urejeni in dajejo visoke in dobre pridelke. Veliko je tudi tržnih viškov, zato je vse bolj upravičena pobuda za gradnjo vinske kleti ali vsaj prevzemne postaje.
Še beseda dve o gozdarstvu. V občini je 5832 hektarjev gozdov, predvsem jelševih. Les v grobem predela lendavska žaga, kar pa ni v redu, saj je tako vloženo premalo dela. Razmisliti kaže o dodatni dejavnosti, ki bi zaposlila nekaj deset ali še več delavcev. Zdaj gredo iz Lendave deske in okrogel les.
Lahko bi kaj več spregovorili o lendavskem, gradbeništvu, trgovini, prometu, gostinstvu in turizmu (Hotel Lipa, ki so mu zlobneži slabo prerokovali, se vse bolj uveljavlja kot nosilec razvoja te dejavnosti!), pa o šolstvu ... Za
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V LENDAVI
LETOS MNOŽIČNO
V tako imenovanih delavskih športnih igrah v lendavski občini je letos sodelovalo 100 ekip s tisoč tekmovalci. Le-ti so se pomerili v odbojki, malem nogometu, rokometu, pikadu, košarki, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju, šahu, tenisu in športnem ribolovu. To so bile že 11. take igre, vendar so bile letos v primerjavi s prejšnjimi leti množičnejše. Zmagovalnim ekipam so podelili priznanja in pokale na slovesnosti v okviru praznovanj praznika občine Lendava.
Š.S.
f LJUDJE In KONJIČKI
30 let radioamater
Že na začetku naj zapišem, da sem se na obisku pri Nikola-ju-Mikiju Šabjanu iz Lendave zelo prijetno počutil. Popeljal me je namreč v sobo, kjer so nama delali družbo aparati za sprejemanje in oddajanje na kratkih valovih, številne diplome, ki jih je dobil za 30-l<tno delovanje v radioamaterstvu, ter seveda kartice, ki jih izmenjujejo radioamaterji, s čimer potrjujejo zveze, vzpostavljene preko radijskih valov.
Nikolaj-Miki je bil pobudnik ustanovitve radiokluba v Lendavi. To je bilo v daljnjem 1954. letu, ko se je vrnil od vojakov. Že čez dve leti so ustanovili radiooddajno sekcijo YU 3 CCD. Priredili so tudi prvi tečaj za radiooperaterje. Pozneje je bilo teh tečajev še veliko. Ni jih bilo malo, ki so se v radioklubu navdušili za elektroniko, pozneje končali poklicne in druge šole, in se zdaj poklicno ukvarjajo z elektroniko. Mnogi, ki so se usposobili v lendavskem radioklubu, so odšli tudi v svet, vendar so ostali aktivni radioamaterji. Ne mine dan, da ne bi kdo iz več tisoč kilometrov oddaljenih krajev vzpostavil radijske zveze z lendavskimi radioamaterji.
Trenutno je v klubu okrog 30 članov. Zahvaljujoč njim je Lendava, mestece ob vznožju goric, znano na vseh kontinentih. Nikolaj-Miki Šabjan mi je s
hip se ustavimo ob drobnem gospodarstvu. To je dejavnost, ki ji tudi v obmejni občini Lendava namenjajo ustrezno skrb in nekaj otipljivih dosežkov je že tu (predvsem v zasebnem sektorju), vendar možnosti še zdaleč niso izrabljene. Na temelju študije Mejne zmogljivosti v obrti, bi imelo delo še 56 popravljalcev oziroma vzdrževalcev motornih vozil, 46 mizarskih delavcev, 35 delavcev v pleskarstvu in sobo-slikarstvu, 27 v vodoinštalater-stvu, 23 v šiviljstvu, 21 v strojnem ključavničarstvu, 18 v zidarstvu, prav toliko v krojaštvu ... Premalo je tudi tehle dejavnosti: popravilo gospodinjskih aparatov, parketarstvo, kemično čiščenje, rtv mehanika, stavbno kleparstvo, pletilstvo, vulkanizacija, urarstvo ... Skratka, tudi v drobnem gospodarstvu je še veliko možnosti, ki naj bi jih izrabili vsi, ki jih osebno delo veseli. Nekatere dejavnosti občina še posebej spodbuja z davčnimi olajšavami.
Občina Lendava je v preteklih letih hitro napredovala. Povprečna rast družbenega proizvoda v zadnjih 15 letih je bila 28-odstot-na (povprečje za Slovenijo je 26 odstotkov). Tudi zaposlovanje je bilo nadpoprečno: 5,7 odstotka (v republiki 3,2 odstotka). V zadnjih 30 letih je občina prešla iz pretežno kmetijske v industrijsko. Tudi v prihodnje bo razvoj napredoval s hitrimi koraki. Jamstvo za to so: zgrajene proizvodne zmogljivosti za obetavne dejavnosti (farmacija, petrokemija, električna in strojna industrija), zaloge lesne mase, nahajališča nafte, plina in premoga, velike zaloge kakovostne gline za opeko in keramiko, vrelci termalne vode, veliko kakovostnih kmetijskih zemljišč in vinogradov, delovna sila, razvita mreža osnovnih šol, zdravstvenih objektov in vzgojnovarstvenih zmogljivosti...
Občani lendavske občine so v teh 40 letih po osvoboditvi izredno veliko dosegli. Zelo pomembno pa je, da so močno krepili tudi sožitje med Slovenci, Madžari in pripadniki drugih narodov.
ŠTEFAN SOBOČAN
ponosom povedal, da so radioamaterji 1960. leta dosegli vrhunec; v zveznem radijskem tekmovanju so osvojili celo 1.
Nlkol«j-Mik< Šabjan: 30 let radioamater.
mesto in si tako za eno leto priborili prehodni pokal. Sodelovali so tudi v več humanih akcijah, na primer ob skopskem potresu. Moj sogovornik pa je s svojo sprejemno-oddajno postajo tudi posredoval pri nujnem iskanju zdravila za bolnika v Srbiji. Na vprašanja, katera zveza mu je najdražja, pa je odvrnil, da so mu vse dragocene — povezal se je z radioama-teiji v 200 državah — če pa že mora izpostaviti katero, naj bo to zveza z ekspedicijo na Antarktiko.
Radioamaterji pa ne vzpostavljajo le radijskih zvez, ampak se tudi osebno srečujejo. Nikolaj-Miki je imel že nekaj takih obiskov in tudi sam je šel obiskat prijatelje ne le doma, ampak tudi v drugih državah. Pokazal mi je tudi zbirko več tisoč kartic o potrjenih radijskih zvezah in tudi koš pisem radioa-materjev iz širnega sveta.
Radioamaterstvo pa ni le konjiček, v katerem najde človek osebno zadovoljstvo, ampak tudi družbeno koristna dejavnost, na primer ob nesrečah, vojni... Nobena skrivnost tudi ni, da se iz radioamateijev »rekrutirajo« radiotelegrafisti za JLA. Je pa res, da je treba biti vztrajen; sadovi se pokažejo šele po daljšem delu oziroma izobraževanju. Radioamater mora biti tudi sicer pošten; radijske zveze vzpostavlja s širnim svetom, zato po svoje predstavlja državo, iz katere izhaja, in vedeti mora, kaj govori. Menda se radioama-tetji lahko pogovatjajo o vsem, razen o politiki in gospodarstvu.
Nikolaj-Miki šabjan je po 30 letih preložil predsedniško funkcijo v klubu na mlajšega tovariša. Novo vodstvo je prav takšno, kakršno je bilo tedaj, ko mu je on načeloval, zato se bo radioamaterstvo v lendavski občini še naprej krepilo.
Š. SOBOČAN
Del poskusnih izdelkov v dolgovaški Opekarni. Foto: Š. S.'
Keramika iz opekarne
ro	I-*	|	-- ^4..	,
Keramika iz opekarne? Da! Začelo seje! Študija je pokaza
la, da je na območju dolgova-ških goric veliko gline, ki je primerna tako za opeko kot keramične (lončarske) izdelke, zato so v Opekami v Dolgi vsi sklenili, da ob izdelavi opeke poskusijo še s keramiko. Ideja je dobila podporo ne le v občini, ampak tudi pri komisiji gospodarske zbornice, ki je ocenjevala upravičenost te nove naložbe. Zadeva niti ne bo poceni; stala bo predvidoma 240 milijonov dinarjev, od tega je občina dala 140 milijonov, lastni sredstva Opekarne znašajo 200 milijonov, delovna organizacije Konstruktor naj bi prispevala 45 milijonov dinarjev, sklad skupnih rezerv 50 milijonov dinarjev, ostalo pa bi bili krediti, ki jih dobivajo organizacije za svoje izvozne programe. V lendavski Opekami so trdno odločeni, da bodo naložbo uresničili, čeprav se zavedajo, da ne bo šlo brez težav. Takoj ko bodo zbrali dovolj sredstev, bodo začeli graditi proizvodno dvorano veliko 42 krat 18 metrov. Le-te ne bo težko zgraditi, saj bodo vgradili montažne elemente, ki jih izdelujejo v betonarni v Lipovcih. Nekaj težav je s pečjo, v kateri mora biti temperatura 1300 sto-
GORENJE VARSTROJ LENDAVA
STREŠNIKI IZ VARSTROJA
Temeljna organizacija združenega dela Gorenja Varstroj VARIS razširja ponudbo svojih izdelkov. Preurejajo del proizvodne dvorane, v kateri bodo v drugi polovici leta začeli izdelovati betonsko strešno opeko. Gre za dopol-
Na začetku delovanja kerami-čarskega obrata bo delalo 45 delavcev. Le-te bodo priučili. Usposabljanje je zelo uspešno, kar potrjuje tudi primer Bibija-ne Koštomaj.
pinj. Skušali bodo najti domačega dobavitelja, v skrajnem primeru pa bodo peč uvozili.
V obratu bodo izdelovali keramiko predvsem ročno, za kar pa bodo potrebni izurjeni oblikovalci. V začetku obratovanja bo zaposlenih 45 delavcev, pozneje pa še enkrat toliko. Tudi količina izdelkov bo temu
nilni program tega tozda, glavni program pa je, kot je znano, izdelava sanitarnih kabin. V začetku bo strešnike izdelovalo 16 delavcev, ki bodo v dveh izmenah naredili 14 tisoč kosov strešne opeke. Polovico proizvodnje bo odkupil
SKRB ZA OSTARELE
Število ostarelih občanov v občini Lendava se iz leta v leto povečuje in po novejših podatkih znaša 14 odstotkov. Zagotavljanje socialne varnosti starostnikom je ena izmed temeljnih nalog skupnosti socialnega varstva, še posebej pa skupnosti socialnega skrbstva. Družbena skrb za ostarele se izpričuje v dodeljevanju družbenih denarnih pomoči, urejanju zdravstvenega varstva, nameščanju v domsko varstvo in rejniške družine. Trenutno prejema 29 občanov družbeno denarno pomoč, ki jim je edini vir sredstev za preživljanje, 72 jih prejema dopolnilno denarno pomoč (imajo neke lastne vire sredstev, vendar so preskromni), 4 občani pa dobivajo začasno družbeno pomoč. V glavnem so to osebe, ki so se vrnile s prestajanja kazni in se še niso zaposlile. V primerjavi z nekaj leti nazaj, na primer z 1981. letom, je zdaj manj prejemnikov družbenih denarnih pomoči.
Vsi, ki prejemajo družbeno denarno pomoč, so do nje seveda upravičeni, kajti nimajo drugih sredstev oziroma so prenizka. S tem pa ne trdimo, da nekateri izmed prejemnikov nimajo materialnih dobrin! Je nekaj občanov, ki dobivajo pomoč, čeprav imajo zemljo. Ker so onemogli, je ne obdelujejo in zato ne daje dohodka. Prav tako so prejemniki pomoči, ki imajo otroke, ki so dolžni skrbeti zanje, vendar ne skrbe. Sploh ugotavljajo na lendavskem centru za socialno delo, da so vezi med starši in otroci (zdaj so to pravzaprav že odrasli ljudje) ponekod močno skrhane; otroci ne skrbe za
starše, ki so ponavadi ostali sami v starih hišah, oni pa so se preselili v  nove. Resnici na ljubo je treba tudi zapisati, da starejši ljudje večkrat niti nočejo zapustiti svojega »gnezda«, češ: tu sem se narodil, tu čem umreti! tedaj ni čudno, da se drug drugemu odtujijo. Pa tudi med otroki večkrat ne pride do sporazuma, kateri naj skrbi zanje, čeprav bi morali izkazovati skrb za starše vsi. Izgovor, češ: jaz ne bom nič dedoval, premalo sem dobil... ni opravičljiv. Žalostno je torej, da tudi tam, kjer so otroci, mora velikokrat poseči vmes družba oziroma njeni socialni organi. Tam, kjer imajo prejemniki socialne pomoči zemljo, narede na sodišču zaznambo v zemljiških knjigah in take zemlje ni mogoče dedovati ali odtujiti, ne da bi bile prej odplačana sredstva, ki so jih dobivali ostareli občani, vendar pa nekateri na tem »profilirajo«; zneski (socialne dajatve), ki bremene določeno nepremičnino, so vedno enaki, torej jih ne valorizirajo, zato dedič v primeru smrti prejemnika socialne pomoči z veseljem odplača obremenitev. Prav lendavski center za socialno delo je dal pobudo, da bi tudi te obremenitve povečevali v skladu z odstotki inflacije.
Tedaj bi se bodoči dediči (starši so pač dobri in nikogar ne razdedinijo, četudi ne skrbi zanje) verjetno bolj zavedali svojih dolžnosti do onemoglih staršev in ne bi le čakali, kdaj bodo umrli, da bi tako prej dedovali. Kruta resnica je, da je v mnogih primerih tako!
Š. SOBOČAN
primema: v začetku bodo letno izdelali 300 ton raznih lončarskih izdelkov, pozneje pa že 700 ton letno. Na tolikšno količino izdelkov naj bi prešli po treh letih.
S keramičarstvom oziroma lončarstvom imajo v lendavski občini sicer nekaj izkušenj, še več pa jih bo treba, kajti če kje, potem je prav pri tej proizvodnji potreben izurjen in sposoben delavec. V ta namen se je v dolgovaški Opekami že zaposlil strokovnjak inženir Peter Fenesi, ki je prej delal v keramični tovarni v Novem Sadu. Delovno razmerje je sklenil tudi Alojz Bojnec, sin znanega lončarja, ki pa se tudi sam razume na keramiko. Tu je tudi Bibijana Koštomaj, učiteljica likovnega pouka, in še nekaj drugih, ki jih priučujejo. Že v kratkem se bo število »učencev« povečalo, da bi bilo tako ob uradnem začetku obratovanja keramičnega obrata resnično vse pripravljeno. Sicer pa že to, kar se da videti zdaj, potrjuje, da so na dobri poti: izdelki so zelo dobri — tako po trdnosti, glazuri in obliki. Kot take jih bo zagotovo dobro sprejelo tako domače kot tuje tržišče. Precej si namreč obetajo zlasti od izvoza.
Š. SOBOČAN
mariborski Marles, drugo polovico pa bodo ponudili drugim kupcem oziroma jo bodo izvozili na Madžarsko in v Avstrijo.
Š.S.
VESTNIK 20. JUNIJA 1085
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
Pranje z ultrazvokom
Sojenje ponarejevalcem
Čeprav slovijo Japonci kot izvrstni izdelovalci in prodajalci bele tehnike, pa je za čuda v njihovih trgovinah nemogoče dobiti sodoben pralni stroj z elektronskim programatorjem. Japonke še vedno perejo s stroji na hladno vodo, perilo pa ožemajo dodatno s centrifugo. Kako to?
Japonska industrija pralnih strojev je šele v povojih. Tujega nočejo in tako morajo japonske gospodinje čakati, da bodo stekli proizvodni trakovi novih industrijskih obratov, kjer bodo delali sodobne pralne stroje. In splača se jim še malo počakati, saj japonski strokovnjaki obljubljajo, da bodo izdelali pralni stroj, ki ne bo zasenčil
samo sedanje, zastarele pralne stroje, ki so v uporabi na Japonskem, marveč tudi vse evropske in ameriške.
Nov pralni stroj si je zamislil profesor Sukeaki Sakuta s tokijske univerze Nihom. Njegov pralni stroj ne potrebuje nikakršnega pralnega praška, saj mu za popolno pranje zadostujeta voda in zrak. Vsa čarovnija
je v ultrazvokih, ki jih prizvaja del stroja. Neslišni zvočni valovi povzroče pojav kavitačije, množično mehurčkov. Takšna voda pa temeljito opere perilo brez vsakih drugih dodatkov.
Pranje z ultrazvoki so doslej poznali le v industriji za čiščenje najbolj občutljivih delov strojev in preciznih aparatur. Vendar je pranje kovinskih delov nekaj drugega kot pranje perila, zato je profesor Sakuta -moral vložiti še velika znanja in domiselnosti, da je nastal prvi pralni strpi na ultrazvok. 
Glasbila na grmadi
Libijska oblast je ukazala sežgati na tisoče zahodnjaških glasbenih inštrumentov, češ da rušijo arabsko kulturo in dediščino. Kot poroča libijska tiskovna agencija, so jih sežgali na grmadi na Zelenem trgu v Tripoliju in na Trgu 7. aprila v Bengaziju, ker »zahodnjaška glasba nima nobene zveze z arabskimi množicami in samo razdira prvobitnost arabske kulture in dediščine«.
Agencija še dodaja, da nameravajo uničiti vse zahodnjaške in-
štrumente tudi v prihodnosti, z njimi vred pa notni in propagandni material, ki lahko »škodi izvirni arabski umetnosti in tradiciji«. Niso pa natanko določili, kakšen material nameravajo »cenzurirati« na tak način. Uničenje inštrumentov je v skladu z Zeleno knjigo libijskega voditelja polkovnika Moamerja el Gadafija, ki piše, da lahko živijo ljudje v harmoniji edinole s svojo umetnostjo in dediščino.
Morska elektrarna prestala preskus
Kanadčan Rheal Belenger si je takole omislil potujočo trgovino. S celim stolpom klobukov na glavi po tržnicah v Ottawi ponuja svoje izdelke turistom, ki bi se radi obvarovali pred poletno vročino
Letos poleti bo minilo eno leto, odkar deluje prva in zaenkrat tudi edina elektrarna na svetu, ki za pogon generatorja izkorišča plimovanje morja. To je morska elektrarna v Novi Škotski. Na tem delu kanadske obale imajo zelo visoko plimo. Že od leta 1910 kanadski strokovnjaki razmišljajo, kako bi to naravno silo koristno izrabili, vendar so gradnjo elektrarne začeli šele leta 1980, ko je bila za svetom že grenka izkušnja naftne krize.
Elektrarna je ekološko povsem čista, vendar je razmero-
ma majhna, saj proizvede le okoli 50 milijonov kilovatnih ur, kar zadošča za 8.000 gospodinjstev. Zaradi narave delovanja je v pogonu 11 ur na dan, ko se plima zaključi in nastopi oseka.
Enoletno delovanje je pokazalo, da so takšne morske elektrarne dobra naložba, zato Kanadčani razmišljajo, kako bi zgradili mnogo večjo in močnejšo morsko elektrarno. Nameravajo zapreti velik del zaliva in izkoristiti plimovanje za pogon 128 turbin, ki bi vrtele generatorje moči 5.000 megavatov.
LJUDJE SO NESRAMNI
— Nekateri so prev nesramni. Čimprej sem hotel izprazniti družbeno stanovanje, zdaj pa...
— So zatika?
— Že bi začel z gradnjo, vendar so nekatere »zasrbeli« jeziki. Znance in prijatelje imam. Vse so mi uredili hitro.
— In zdaj?
— Prehitro so mi naredili, preveč preprosto je šlo. V tem Jo problem. S tem so mo izdali in me »položili« na Jezike.
Samoubijalski plevel
Skupini raziskovalcev z univerze Illinois je uspelo odkriti način, kako nekatere vrste plevela tvorijo klorofil, nadvse pomembno snov v zelenih rastlinah, brez katere rastlina ne zmore opraviti svojih osnovnih življenjskih procesov. Na osnovi teh spoznanj pa so našli tudi postopek za samouničevanje plevela.
Ponoči plevel poškropijo z rasto-pino, ki vsebuje posebne aminske kisline ALA, ki so nujno potrebne za tvorbo klorofila. Podnevi se snov začne v plevelu pod vplivom sonca spreminjati v klorofil. Preobilje te snovi in odpadnih produktov tako močno oslabi tkivo rastline, da začnejo iz nje uhajati sokovi. V nekaj urah se rastlina posuši in odmre. Vendar takšen postopek ne vpliva na procese v kulturnih rastlinah, kot sta bombaž in soja. Koristnost novega postopka za uničevanje plevela je torej očitna.
Na maratonskem procesu proti ponarejevalcem Hitlerjevega dnevnika, objavljenega spomladi 1983 v hamburškem Sternu sta na zatožni klopi stutgartski anti-kvarist Konrad Kujau, ki je ponaredil ta dnevnik, in njegova ljubica Edith Lieblang, obtožena pajdaštva. Prvi obtoženec je Gerd Heidemann, nekdanji Sternov reporter, ki si je pravzaprav izmislil vse skupaj.
V obtožnici je rečeno, da je Heidemann iztisnil od Sterna od januarja 1981 do aprila 1983 za napovedano »senzacijo stoletja«
Preko satelitov
V odmaknjenem kraju južnoafriške države Svazi je zbolel neki deček. Zdravnik, ki se je s terenskim vozilom prebil do njega, se je znašel pred nerešljivo uganko: .bolezni ni mogel določiti. Zatorej se je posvetoval s strokovnjaki v Veliki Britaniji, na tisoče kilometrov daleč. Pomagali so mu še isto uro in rešili dečka.
Fantastika? Ne! Zdravnik je imel v svojem terenskem vozilu najnovejšo napravo, ki omogoča navezavo komnikacijskih stikov preko satelitov s katerokoli točko na svetu. Napravo je izdelalo podjetje za računalniško analizo in programiranje iz Berkshira. Je ravno prav majhna, da jo je mogoče spraviti v kot terenskega vozila, izkaže pa se lahko kot zelo koristna. Služi kot premična telefonska centrala, hkrati pa omogoča tudi prenos teleksa, slike dokumentov in digitalnih podatkov.
Zamislili so si jo predvsem kot pomoč nerazvitemu svetu za navezavo stikov z razvitim svetom. Ustrezne informacije so lahko v veliko pomoč v primeru bolezni in naravnih katastrof.
približno devet milijonov in pol mark in da je od tega vsaj milijon in pol spravil v svoj žep. Obtožen je tudi, da je vedel, da gre za ponaredek in ne za original, zlasti ne za izvirnik, ki naj bi izhajal iz NDR, da pa je vse to prikrival.
Obtožen je tudi ponaredbe 60 zvezkov Hitlerjevega dnevnika, za kar je dobil na roko okoli milijon in pol mark. Kam je izpuhtelo Sternovih preostalih osem milijonov, ni moglo ugotoviti niti sodišče. Lieblangova je skrivala
Kujauja vse odtlej, ko je izbruhnil škandal, in dokler se ni sam prijavil policiji.
Vsa ta zadeva je dvignila veliko prahu. Ponaredek ni bil le »časopisna raca stoletja, temveč tudi očiten poskus, da bi Hitlerja rehabilitirali«. Ponarejevalci so nacističnega glavarja prikazovali kot »občutljivega človeka in nežnega ljubimca«, kot velikega vojskovodjo, ki je izgubil vojno zaradi neumnosti svojih podrejenih, in celo kot nasprotnika preganjanja Židov.
Odkar je Afrika vse bolj privlačna za Evropske turiste, se kljub zaščiti divjih živali, vse češče dogaja podobno kot kaže naša slika: slon je postal žrtev domačih divjih lovcev
 NOVA VERZIJA O !
 PARADIŽNIKU 
VČASIH JE MOLK ZLATO
— Tovarišica, prej ate mi pri plačilu vsuli celo prgišče drobiža.
— In kaj Je narobe?
— Med kovanci ao tudi trije šilingi.
— Na vašem mestu bi okrog tega molčala ...
V vseh učbenikih piše, da je domovina paradižnika Južna Amerika, natančneje — Peru, odkoder je prišel pred skoraj 400 leti v Evropo, pred sto leti pa tudi na Kitajsko.
Vse kaže, da bo ta podatek v učbenikih in leksikonih spremeniti. V kitajski provinci Sichuan (Sečuan) so arheologi pred kratkim odkrili grobnico, v kateri so našli popolnoma ohranjene posode polne riža in pravega kostanja, več vrst semena, med drugim tudi paradižnikovo. Grobnica je nastala več kot 200 let pred našim štetjem. Seme je bilo v zabojih iz trstike in bambusa.
Radovedni znanstveniki so seme posejali. Razvile so se rastline, ki so obrodile paradižnik, nekoliko drugačen kot ga poznamo danes.
Na institutu univerze v Chengduju so potem ugotovili, da seme v grobnico ni bilo prinešeno kasneje in da je dejanski živi ostanek starodavne kitajske civilizacije.
Ko bodo človeku ukazovali roboti
Madžari za lepotice
Tudi na Madžarskem so se odločili, da bodo izbrali najlepšo. Na natečaj o izbiri se je prijavilo več kot 2000 deklet. V prvi selekciji so število tekmovalk že znižali na 630. Te se bodo poleti in v jeseni udeležile župnijskih tekmovanj. Končna izbira najlepše bo oktobra v Budimpešti. Najlepša Madžarka se bo potem udeležila natečaja za miss Evrope na Dunaju. Dobrih petdeset let je že od tega, ko so Madžari zadnjič izbrali najlepšo Madžarico.
KDO JE KDO
— Mirko, vabim to na koline z bujto repo.
— In to zdaj na začetku poletja?
- Kdo ve kdaj jih bodo spet imeli, jaz pa zdaj nimam denarja, pa tudi okrog prevoza imam probleme. Sami stremuhi so. Verjomil
(Po nouti: Mi ga spet žingamo...)
Mi se špancejramo, ka nan pa talij, zakone pišejo, ka se se kadij. Edni pa fujčkajo, ednok se le živij za pun sto sejsti se, se sakšemi midij. Prvi, drujgi, tretji pride k nam, pride k nam, med njimi zmejs tudi je malo znan, malo znan. Holadrija-lo, nikak de že šlo.
Kufre pakejramo, doma slabo se spij, daleč od douma se lepše mamo mij. Dnevnice idejo, Šenk prijde se zna, što pa koga se boji, ostane naj doma. Prvi, drugi, tretji prek mejš, prek mejš, s svojega tozda se vd smejš vd smejč, Holadrija-lo, naprej tak nede šlo.
Kanadčan Powe! Janutus (46) govori 42 jezikov, med njimi tudi makedonskega.
XXX
Slon je edini štirinožec, ki lahko poklekne tudi na zadnje noge.
XXX
Cepljenje proti kozam so na Kitajskem poznali že v 12. stol pred našim Štetjem.
drugje smo prebrali
Dosedanja najvišja stavba na svetu je neki či-kaški nebotičnik, ki ima 110 nadstropij. Sedaj bodo zgradili v New Yorku nebotičnik s 137 nadstropji.
XXX
Ne samo krav, tudi pavov v Indiji ne smejo ubijati. Pred kratkim so nekega kmeta obsodili na šest mesecev zapora in plačilo 500 rupij (40 dolarjev), ker je ubil pava.
V goščavi predpisov, ki jih navaden državljan ne more ne spremljati in ne poznati, ga pa trdo držijo na vajetih, se je doslej znašel le strokovnjak in občan je bil odvisen od njega. Zdaj naj bi svetovalce zamenjali računalniški ekspertni sistemi, ki bodo ljudem svetovali, kaj in kako narediti, da bo v skladu s predpisi, naj bo to pri plačevanju davkov, uveljavljanju socialnih pravic, pri upokojitvi, zavarovanju itd. Skratka, ne bo treba letati od enega do drugega advokata, pravnika, pooblaščenega uslužbenca, ampak bo računalnik dal natančne podatke v skladu z vsako posamezno zahtevo.
Med najpomembnejšimi prednostni ekspertnih sistemov je gotovo skladiščenje strokovnih izkušenj. Posameznik pride do strokovnega znanja, oplemenitega z izkušnjami — šele to naj bi bilo pravo znanje — šele po dolgoletnem študiju in delu. Težko je vse to kasneje posredovati drugim v učilnicah. Ko pa je takšna izkušnja shranjena v računalniškem ekspertnem sistemu, je dostopna vsak hip in vsakomur ob vsakem času in za vse čase.
Prava revolucija naj bi se dogodila, ko bodo ekspertni sistemi vgrajeni v robote. Takšni roboti z umetnim razumom bodo opravljali najtežja dela, ki so preumazana ali prenevarna za ljudi, na primer delo v strupenem okolju, v notranjosti jedrskih reaktoijev, v globokih rudnikih, v vesolju in v velikih globinah. Najverjetneje bo tudi prvo razumno »bitje«, ki bo raziskovalo planete, takšen robot.
Ta čas ni med 32.000 japonskimi, 6.300 ameriškimi in nekaj evropskih (šest jih je tudi v Sloveniji) industrijskimi roboti nobenega »pametnega«, le majhen del jih opravlja zahtevnejša opravila, kot so sortiranje, nadzor in sestavljanje. Dvoroki robot IBM z vgrajenim računalnikom preverja sestav 8.000 žičnih zvez, to delo opravi v petih urah, medtem ko nadzornik potrebuje zanj 100 delovnih ur. A ga še ni mogoče uvrstiti med »pametne« stroje.
Direktor inštituta za robotiko Raj Reddy pravi, da bodo prišli v tovarne prvi roboti z lastno pametjo čez kakšnih deset let, ko bodo strokovnjaki razvili zdajšnje robote z računalniki in senzorji do take stopnje, da bodo kos opravkom, kakršne predvidevajo ekspertni sistemi. To pomeni, da bodo
poznali ves proces in ga po potrebi zaustavljali, spreminjali in prilagajali.
Vsi se teh časov ne veselijo. Pojav umetne inteligence zbuja strah, da bi se utegnilo dogoditi, da bodo roboti in računalniki imeli v rokah preveč funkcij, kar bi lahko pripeljalo do tega, da bi ljudje izgubili nadzor nad lastno družbo. To ni vprašanje iz znanstveno fantastične literature, to je vprašanje, katerega razsežnosti se bodo kmalu pokazale. Tehnološka revolucija ali druga industrijska revolucija, kot jo tudi imenujejo, je pred vrati.
VESTNIK 20. JUNIJA 1985
STRAN 10
za vsakogar nekaj
RADIO MURSKA SOBOTA
VMko sredo v oddaji 21 232
1.	We are the world — United Support of Artists for Africa
2.	Sauda — Plavi orkestar
3.	One more night — Phill Collins
4.	Lipe cvatu — Bijelo dugme
5.	Navali narod na gostilne — Janez Bončina-Benč
Nat in vaš predlog:
Paradni tango — Agropop
Nad mestom se dani — Ditka Haberl
Predloge pošljite na dopisnici na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
PRAVNI NASVETI
UŽIVALEC NEMŠKE NEZGODNE RENTE
Naša bralka Emilija K. je izgubila moža — uživalca nemške nezgodne rente. Pridobil jo je zaradi dvakratne nesreče pri delu od nemškega nezgodnega zavarovanja (Unfallversicherung). To nemško rento je mož užival tudi po vrnitvi v domovino, a se je pred kratkim smrtno ponesrečil na domačem posestvu pri vožnji s traktorjem. Našo bralko zanima, ali dobi tudi ona kaj po smrti moža, ki je dobival do svoje smrti nemško nezgodno rento? Kaj je s pogrebnimi stroški? Sama se ukvarja s kmetijstvom na domačem posestvu.
ODGOVOR: Iz pisma naše bralke sledi, da je bil mož uživalec nemške rente iz posebnega zavarovanja za nesrečo na delu in poklicno bolezen (Unfallversicherung), ki odškoduje delavce ob nesreči ali poklicni bolezni, ki predstavlja najmanj 20 odstotkov izgubljene možnosti za delo (invalidnosti). Ker to ni renta iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Arbeiterrentenver-sicherung), gre vdovi družinska renta iz tega nezgodnega zavarovanja samo, če se je zavarovanec pri delu smrtno ponesrečil ali pa umrl za poklicno boleznijo, zara-
VSEKAKOR PREBERnt
DOBRO JUTRO, VODA
Čisti bomo le, če se bomo vsaj enkrat na dan temeljito umili — in to zvečer, da speremo s telesa prah in pot, ki sta se nabrala čez dan. Priporočljivo pa se je umiti dvakrat na dan — še zjutraj. Jutranje prhanje oziroma umivanje namreč telo krepi, osveži, pospeši kroženje krvi itd.
Umazanijo in pot odstranimo s telesa le z vodo in milom, in nikakor ne le z uporabo dezodo-ransov, kolonjskih vodic itd. Šele, ko se človek temeljito umije, se lahko ospreja in nadišavi, da ima občutek svežine.
Tudi če v stanovanju ni kopalnice, se je mogoče temeljito umiti (na primer s pomočjo umivalnika), če hoče biti človek čist. Ponovimo: umivati se je treba vsak dan s toplo vodo in blagim milom! Kože ni treba vsak dan temeljito militi, ker bi z nje spravili vso naravno maščobo. Kdor ima zelo suho kožo, naj si telo vsaj enkrat na teden namaže s lo-sionom za telo ali s katero koli kremo, lahko tudi z navadnim oljem.
Le slaba sedmina naših ljudi ve, da sodi k dnevnihigieni tudi
NASA RISBA — VAŠ PRIPIS
di katere je bila njegova nezmožnost za delo vsaj 50 odstotna.
Ker v tem primeru smrt moža naše bralke ni bila posledica nesreče na delu v ZR Nemčiji, temveč nesreča s traktorjem, ni upravičena do nemške vdovske rente, pač pa morda do vdovske pomoči (Witwenbeihilfe) v primeru, če je bila moževa nezmožnost za delo zaradi dveh nesreč pri delu v ZR Nemčiji vsaj 50-odstotna (t. i. težje poškodovani ali Schwer-verletzte). V tem primeru bi šli vdovi kot enkratna vdovska pomoč dve petini letnega zaslužka umrlega, ki je bil podlaga za odmero njegove nemške nezgodne rente.
Če je bila pri umrlem možu invalidnost kot podlaga nemški nezgodni renti vsaj 50-odstotna, naj se vdova obme na zavod za nezgodno zavarovanje v Zvezni republiki Nemčiji, ki je umrlemu možu priznal in tudi izplačeval njegovo nezgodno rento. Ta zavod je Glavna zveza obrtnih poklicnih zadrug v Bonnu (Haupt-verband der gewerblichen Be-rufsgenossenschaften, Bonn). Pravice do pogrebnine pa naša bralka ne bo mogla uveljaviti, ker smrt moža ni bila posledica nesreče na delu. Dr. Lev Svetek
vsakodnevno umivanje spolovil, nog in pazduh. Razpadajoča umazanija okrog spolovil lahko povzroči hudo vnetje in to se pri spolnih odnosih prenaša naprej.
Pri spolni higieni so še posebno nemarni nekateri moški. Mnogi, predvsem mlajši fantje, pa celo ne vedo, da si morajo vsak dan pri umivanju odmakniti kožico spolnega uda in pod njQ očistiti vseizločke. Ker mnogi tega ne počno redno, kot vedo povedati ginekologi, se jim pod kožico glavice spolnega uda naberejo izločki, ti povzročajo vnetje, ki boli in se pri spolnem občevanju prenaša naprej.
Nekatera dekleta pa so še vedno prepričana, da se med menstruacijo ne smejo umivati. Pa se morajo! Če imajo le priložnost, naj to storijo večkrat na dan.
RECEPT ZA VAS
NABODALO
Za dve osebi potrebujemo: 20 dekagramov ribice, 2 krompirja, 2 rezini slanine, 1 čebulo, 1 papriko, 1 paradižnik, sol, papriko v prahu, 1 dekagram olja, 2 dekagrama gorčice.
Priprava: ponev z debelim dnom segrejemo na plinskem ali električnem štedilniku. Na ploščo položimo marinirane sestavine za nabodalo. Opečemo in na leseno ali kovinsko nabodalo nataknemo po vrsti: meso, zelenjavo, meso. Pred pečenjem mariniramo meso in zelenjavo, tako da vse posolimo, potresemo s česnom, namažemo z gorčico, pokapljamo z oljem in pustimo vsaj pol ure na hladnem.
Najprej pečemo meso in krompir, dodamo čebulo, nato papriko, slanino in na koncu paradižnik.
.jCARINSKI predpisi
Uvoz osebnega avtomobila
Uvoz motornih vozil neposredno iz tujine je urejen z 8. točko odloka o pogojih, pod katerimi smejo fizične osebe uvažati, prinašati in prejemati določene predmete iz tujine (Ur. list 63/84), in sicer smejo občani uvažati osebne avtomobile, vozila za taborjenje, motoma kolesa, mopede in kolesa s tovarniško vdelanim motorjem, če izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
1.	če so bili nepretrgoma v tujini najmanj 4 leta in se vračajo v SFRJ;
2.	če so bili na začasnem delu
Vložke (ali tampone) je treba menjati na tri ure ali pa še pogosteje, če je menstruacija močna. Če je ženska doma, naj si ob vsaki menjavi vložka splakne zunanje spolovilo s toplo vodo. Ker to vedno ni mogoče, si je treba ob menstruaciji temeljito umiti spolovilo vsaj zjutraj in zvečer.
Mnogi moški (pa tudi ženske) ne vedo, da se je treba tudi po spolnih odnosih umiti z blagim milom ali pa si vsaj intimne dele telesa splakniti s toplo vodo. Takrat se namreč na intimnih delih telesa zadržujejo ostanki sluza, začnejo razpadati in dražiti sluznico, kar povzroča vnetje.
Seveda pa se samo po sebi razume, da morata biti moški in ženska tudi pred intimnimi odnosi čista. Kar predstavljajte si, kakšno vnetje lahko dobi ženska, če vnese moški svoj umazan in vnet spolni ud v nožnico. Vnetje ni nedolžna stvar. Če se ne zdravi, se pogosto razširi na sečno cev, mehur in ledvična izvodila.
Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do 20. junija na naslov Vestnik, Titova 29/1, pripis št. 7. Objavljene pripise honoriramo.
v tujini nepretrgano 2 leti ali najmanj 24 mesecev v zadnjih treh letih in se za stalno vračajo v SFRJ;
3.	če so kupili motorno vozilo pri domači organizaciji združenega dela, pooblaščeni za prodajo motornih vozil, katerih lastniki so tuja diplomatska ali konzularna predstavništva;
4.	če so vojaški invalidi od I. do VI. skupine invalidnosti, ki jim je lastnost invalida priznana samo na podlagi okvare okon-čnin, ter če so invalidne osebe, katerih telesna okvara ustreza nezmožnosti vojaških invalidov od I. do VI. skupine.
Navedena motoma vozila smejo uvažati tudi osebe, ki so dobile državljanstvo SFRJ, in osebe, ki so dobile pribežališče oziroma dovoljenje za stalno nastanitev v SFRJ.
Invalidne osebe smejo po dveh letih uvoziti novo motorno vozilo, drugi pa samo enkrat. Ob uvozu motornega vozila morajo predložiti invalidne osebe pristojni carinarnici potrdilo, ki ga izda za vojaške osebe komisija, ki ugotavlja pravice do ortopedskih pripomočkov, za druge invalide pa invalidska komisija skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v republiki oziroma avtonomni pokrajini.
Ob uvozu motornih vozil pa morajo vsi upravičenci, ki smejo po tem odloku neposredno uvažati motoma vozila iz tujine, plačati carino in posebne uvozne davščine ob registraciji motornega vozila, vendar najkasneje v 15 dneh od dneva uvoza, pa tudi temeljni in posebni prometni davek. To velja tudi za invalidne osebe, ki imajo ugodnosti le pri nakupu domačih vozil.
Neposredno uvoženega motornega vozila ni mogoče pred potekom dveh let od dneva uvoza prodati in ne kako drugače odtujiti.
Nič nas ne sme presenetiti
Turizem in družbena samozaščita
Pomurje s številnimi mejni-, zvezna carinska uprava, vsaka
mi prehodi, je pokrajina, ki je tesno povezana s turizmom.
Skozi našo pokrajino vsak dan potujejo številni turisti, ki prihajajo k nam na počitnice ali pa nadaljujejo pot v druge države. V lanski turistični sezoni, to je v juniju, juliju in avgustu, je čez mejne prehode na območju Pomurja prestopilo okrog 1,5 milijona potnikov, kar je polovica celoletnega prometa. Od tega je bilo okrog 900.000 tujih turistov, medtem ko letos le-teh pričakujemo še več. Največ prehodov tujih turistov je bilo v lanski turistični sezoni na mednarodnem mejnem prehodu v Dolgi vasi, kjer je prestopilo mejo s potnimi listi 417.105 tujih turistov. Sledijo mejni prehodi Gornja Radgona z 226.050, Gederovci 79.891, Kuzma 42.283 in Hodoš z 20.812 tujimi turisti. Z maloobmejnimi prepustnicami pa je v lanski turistični sezoni prestopilo mejne prehode na območju Pomurja 82.986 tujih potnikov. Vsi mejni prehodi na območju Pomurja so lepo urejeni za nemoten promet, kar pa ne velja za mednarodni mejni prehod v Dolgi vasi. Ravno ta mejni prehod je bil v lanski turistični sezoni najbolj obreme-
njen s prehodi turistov iz, lenih oseb, tistih, ki nam ne že-
vzhodnih držav Madžarske, ČSSR in Poljske. Zaradi neprimernih prostorov na mejnem prehodu v Dolgi vasi je zlasti ob koncu tedna, ko je največji naval tujcev, prihajalo do zastojev. Zato je več kot upravičena zahteva carinske službe in obmejne milice, da čimprej začnemo z gradnjo nove zgradbe na mejnem prehodu v Dolgi vasi. Sredstva za naložbo morata zagotoviti SR Slovenija in
ZAKONSKA
— Ti bo ž n ja k, ka ae nadOvaš pred manov, ka tab« za velkoga praštimajo IDdjš, vaj sam jas napravila človeka s tšbal
— V ton »koron latino maš, — Jo proba potoIRi mož, — šr gda sam ta za ženo vzoo, to sam gdnac bio.
(ASG)
	sestavil Marko Napast	ravninska geometrija	avion	močno podaljšan sekalec pri slonu	reka na Poljskem, pritok Visle	od krta izrit kupček zemlje	enakopravnost	vrsta krojaške podloge
	omejen del telesa							
	apoteka							
	oborožen napad na politika							
	princ v epu Mahabharata				Eisenho-werjev vzdevek			
	italijanski spolnik			spodnji del roke	kamboški politik skrajnost baroka			
	naše strupene kače							
	avtomobilska oznaka Španije		ljudski odbor tekmec			Tunizija južnoameriška prerija		
	avstrijski pesnik, lirik (Georg)						planinska ptica ujeda	makedonski revolucionar Delčev
	zdravnik specialist za nosne bolezni							
	rimska 4			barva igralnih kart platina				
	pripadnik azijskega naroda						•	
	ženski pevski glas				nordijsko moško ime			
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: svinjak, teptate, eritrit, Enn, Kra, PA, Sar, 1, Iri, Z, eskorta, Cromer, Horacij, ab, Lo, soliter, etažera.
polovico.
Na letošnjo turistično sezono smo se v Pomurju dobro pripravili za varno bivanje tujih turistov pri nas. Okrepili smo carinsko službo in službo obmejne milice, tako da ne bi smelo prihajati do nepotrebnih zastojev na mejnih prehodih, vendar ne na račun varnosti. Tudi ostale službe, ki so povezane s prihodom tujih turistov, turistične agencije, gostinski obrati, bencinske črpalke, vlečna služba in druge, so se organizirale tako, da bodo potrdile našo znano gostoljubnost. Prednost naše turistične ponudbe je v tem, da se tuji turisti pri nas počutijo vame, zato se tudi zelo radi odločajo za počitnice in potovanja pri nas. Zanje pa se zanimamo tudi mi, zaradi priliva deviznih sredstev, ki jih potrebujemo. Zelo dobro je tudi sodelovanje naših obmejnih organov z obmejnimi organi v Avstriji in Madžarskem, ki si pomagajo pri usmerjanju potnikov na manj obremenjene mejne prehode, da ne bi prihajalo do prevelike čakalne dobe, kadar gre za naval turistov k nam.
Ker pa odprtost naših meja in naša gostoljubnost tudi omogočata prihajanje nezaže-
lijo nič dobrega, moramo poleg varnosti tujih turistov poskrbeti tudi za našo varnost. Pri tem pa mora odigrati svojo vlogo družbena samozaščita v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Poskrbeti moramo za varnost družbenega in zasebnega premoženja in se samozaščitno obnašati takrat, kadar se v našem okolju pojavi nezaželena oseba. To je tudi naša dolžnost. Feri Maučec
— Hura, našel sem prave ljudi na pravih mestih! (P. Brwee) — Za ta K-15 si lahko privoščim malo morja, malo plaže ...
(S. Šeruga)
— Štefka, poglej in videla boš, kako to delajo pri sosedu.
(B. Starič}
— Aaha, zdaj pa jasno vidim vse, ki dvigajo — cene!
(S. Reškfir)
— Ne vtikaj nosu tja, kjer se lahko zaskališ! (F. Potočnik)
VESTNSK 20. JUNIJA 1988
STRAN 11
LEPA NAŠA DOMOVINA ...?
Res je lepa naša domovina, posebno meni, ko jo le nekaj tednov med počitnicami doživljam! Lahko smo ponosni na take naravne lepote, katerih ni veliko. Posebno občudovanja vredni so majhni gozdovi in luže (še) z bogato floro in favno.
Vse to je na prvi pogled v najlepšem redu, vendar so tu in tam tudi vidni grehi tehničnega razvoja — namreč, vse večje kopičenje razno raznih odpadkov,
katerih je vsako leto več ob cestnih jarkih in drugod. Take naše neestetske etikete lahko imajo hude posledice na ekologijo. Posebno odpadki z ostanki kemičnega izvora nam lahko močno zastrupljajo okolico in predvsem talno vodo.
Vprašam se: Ali ni mogoče urediti vaških deponij za smeti na manj škodljivih in prikritih mestih?
Majhen korak v tej smeri smo
naredili mladinci v Gaberju, ko smo vsaj delno počistili vaške obcestne jarke.
Ob tej priložnosti apeliram na vsakega od nas, da obdržimo zdravo naravno okolje, kajti le to je naše največje skupno bogastvo, katero moramo prepustiti tudi bodočim generacijam.
Anita Prendl, 12. r. Gymn.
3157 Burgdorb
Nemčija
Na šoli imamo republiško prvakinjo
Bil je lep majniški dan. Stopil sem v šolo in takoj opazil, da se okrog mizice dežurnega gnete nenavadno veliko učencev. Pristopil sem še sam. Takoj sem ugotovil, da gruča občuduje zlato medaljo. Kmalu kem izvedel, da jo je osvojila naša osmošolka Darja HORVAT in tako postala republiška prvakinja v streljanju z zračno puško. Tudi sam sem se razveselil tega uspeha, saj dokazuje, da se tudi učenci z malih šol uspešno merimo s svojimi vrstniki po vsej naši domovini.
Na šoli sem poiskal Darjo in z njo malce poklepetal o njenem dosežku:
KDO TE JE NAVDUŠIL ZA TA ŠPORT?
— Streljati sem začela v 4. razredu, navdušil pa me je moj oče, ki je bil mentor strelskega krožka na šoli.
KDAJ SI ZAČELA DOSEGATI USPEHE?
— Prve dobre rezultate sem dosegla lani, in sicer tretje mesto na regijskem tekmovanju in na dveh nastopih na republiškem tekmovanju z dvema različnima puškama.
NA TEKMOVANJIH SI BILA ŽE ZUNAJ SLOVENIJE. KJE?
— Lani sem se uvrstila na državno prvenstvo v Zenici.
POVEJ MI, PROSIM, KAJ O LETOŠNJEM TEKMOVANJU?
— Republiško prvenstvo je bilo letos v Slovenskih Konjicah, kjer se nas je zbralo 60 najboljših strelcev in 40 strelk iz vse Slovenije. Državno prvenstvo pa bo junija v Beogradu.
GOTOVO SI MNOGO TRENIRALA PRED REPUBLIŠKIM TEKMOVANJEM?
— Da, trenirala sem v strelišču v Ljutomeru trikrat na teden po dve uri.*
KDO OD STRELCEV SE UVRSTI NA DRŽAVNO PRVENSTVO?
— Vsi tisti, ki dosežejo normo, ki jo določijo pred tekmovanjem.
letos boš Zapustila osnovno šolo. ALI BOŠ ŠE STRELJALA?
— Res zapuščam osemletko, vendar to še ne pomeni konec mojega ukvarjanja s tem športom. Vključila se bom v Strelsko družino Ljutomer in streljala, kolikor mi bo čas dopuščal
Srečko Sovič, 7. raz. OŠ Stročja vas
ALI RADI HODITE V ŠOLO?
DA
— ker se učimo, pišemo, rišemo in se igramo
,	•	, ,	.	Matej, 1. r.
— ker imamo dobre tovarišice
,	. .	...	Renata, 1. r.
— ker imamo telovadbo
— ker lahko obiskujemo knjižnico	Darja, 1. r.
.	. ..	.	Leon, 1. r.
— ker je v soh veselo
Darko, 1. r.
— ker imam tu kolege, ker se dosti naučim, ker imamo ID
Zdenka, 8. r.
— ker imamo uro slovenščine in dobrega tovariša
Mojca, 8. r.
— ker se dobro najemo
Janez, 8. r.
NE
— ker moramo pisati dosti testov in se moramo dosti učiti
Vasja, 8. r. — prepoln je urnik, predolge ure
Janez, 8. r. — prerano vstajamo
Marija, 8. r. — ker v šoli ni disca
Mojca, 8. r.
Iz glasila Naša mladost
OŠ Beltinci
Miška in muca
Miška je v luknjici, sir bi rada imela.
Mačka je prišla k luknjici, koj miško je ujela.
Tanja Posch, 1. a OŠ Apače
Naš delovni dan
V četrtek smo prišli v šolo brez torbic. Najprej smo okopali sadna drevesca, skopali gredice. Posejali smo solato, rože in redkvico. Potem smo si ogledali sosedov sadovnjak in vrt. Videli smo tudi orodje, ki se rabi v sadovnjaku. Sonja SOVIČ, 2. a
OŠ Stročja vas
IZBRANA RISBA: »Delo na polju« — Narisala Nataša Makovecki, OŠ Beltinci.
Tretje srečanje pionirjev zadružnikov Slovenije
7. in 8. junija je bilo v Solkanu pri Novi Gorici 3. srečanje mladih zadružnikov Slovenije. Tega srečanja smo se udeležili tudi trije pionirji zadružniki in mentorica Irena Stolnik z OŠ Tišina.
V Solkan smo se pripeljali okrog 15. ure, kjer smo pornali-cali in že smo se odpravili na ekskurzijo. Pot nas je peljala preko italijanskega ozemlja skozi staro Gorico v Goriška brda. Ta čudoviti del slovenske zemlje nas je prijazno sprejel. Med drugim smo si ogledali v Dobravi vinsko klet, kjer smo zadružniki zobali češnje, tovariši mentorji pa so poskušali goriška vina.
Proti večeru smo se vrnili v Solkan, kjer so nas pričakovali naši gostitelji, zadružniki iz osnovnih šol Nove Gorice.
V soboto smo si ogledali razstavo, na kateri so vse slovenske pokrajine prikazale delo pionirjev zadružnikov, njihovo organiziranost, značilne izdelke krožkov. Na razstavi smo videli mno-
go zanimivih predmetov in marsikdo med nami je dobil tudi kakšno idejo.
Na svečani otvoritvi je ob kulturnem programu spregovoril tudi predstavnik pionirjev zadružnikov Jugoslavije.
Učenci smo se udeležili problemske konference, na kateri smo aktivno sodelovali in povedali svoje mnenje. Predstavili smo tudi delo naše pionirske zadruge.
Slišali smo tudi, kaj in kako delajo zadružniki širom po Sloveniji. Nad našimi predlogi so bili zelo navdušeni in dobili smo veliko pohval, kar nam bo tudi spodbuda za nadaljnje delo. Ugotovili smo, da imamo delo v naši zadrugi dobro zastavljeno in da tudi mi dosegamo lepe rezultate.
Zadružniki z OŠ Tišina:
Danica FICKO Jelka DOMJAN Goran KOUS
65000 NOVA GORICA. CESTA IX. KORPUSA 35. TELEFON: 065/21-324, 21-344, 23-083. 21-327
Kdo so najboljši kovinarji?
Delavci kolektiva Hotelsko gostinskega podjetja Nova Gorica vas sprašujemo in vabimo k sodelovanju:
Poročali smo že, da je bilo letošnje regijsko tekmovanje kovinarjev v Lendavi pod pokroviteljstvom Ina-Nafte. Tokrat objavljamo imena najboljših kovinarskih delavcev, ki so se pomerili v desetih panogah. V kategoriji pla-mensko varjenje je najboljši Franc Vegi, Panonija M. So-
bota, najboljši ročni električni varilec je Mijat Milosavljevič, Slovenija ceste M. Sobota, v kategoriji varjenje s CO. Stanko Smodiš, Panonija, Obločno varjenje Zdenko Kovač, Panonija, pri strugarjih pa so bili najboljši Avgust Balažič, Integral Lendava, Branko Bartalanič, Elrad
Radgona, Franc Silvo LIV M. Sobota, Milan Klemenčič, Elrad Radgona, Alojz Pahor, Ina-Nafta in Albin Horvat Av-toradgona. Najboljši se bodo udeležili republiškega tekmovanja, ki bo v Titovem Velenju.
Jani D.
DO Toko n. sol. o., Domžale '
TOZD ..DROBNA GALANTERIJA' ŽIŽKI
Ljubite dinamično in zanimivo delož Se počutite mlade in kreativne? Radi delate z ljudmi in med ljudmi? Imate ustrezno kvalifikacijo oz. si jo želite pridobiti? Se želite pri svojem delu izpopolnjevati? ...
če ste uspeli si na večino vprašanj pozitivno odgovoriti, vas vabimo k sodelovanju pri izvajanju in nudenju kvalitetnih storitev na področju strežbe, kulinarike, recepcije, drugih hotelskih in turističnih storitev domačim in tujim gostom v naših poslovnih enotah — od manjših bifejev, restavracij, specializiranih restavracij, igralnice, do hotelov B kategorije.Zagotavljamo vam uspešne delovne pogoje, ustrezen osebni dohodek, možnost nadaljnega usposabljanja in specializacije ter s tem pridobitev visoke kvalifikacije, možnost uspešnega reševanja potreb s področja družbenega standarda, tako na področju lastnih počitniških kapacitet, kakor na področju reševanja stanovanjske problejnatike od koriščenja samskih sob do kasnejše možnosti pridobitve stanovanjske pravice, kakor tudi vse druge zahteve in potrebe, ki bi učinkovito prispevale k našemu medsebojnemu sodelovanju
V kolikor ob našem oglasu razmišljate, obiščite nas oz. pokličite- našo kadrovsko službo na telefon 065—23—083 ali 065—21—324, kjer vam bomo rade volje postregli s podrobnejšimi informacijami.
Naš naslov: HGP GORICA, Nova Gorica C. IX. Korpusa 35, 65000 Nova Gorica
N^jiskreneje čestitamo ob prazniku občine Lendava!
NAFTA LENDAVA
— proizvodnja bencinov — plinskih olj,
— kurilnih olj, topil,
— metanola, formalina,
— umetnih smol,
— izolacijskega materiala,
— raziskave in proizvodnja nafte in plina, — proizvodnja opreme za naftno industrijo
Prisrčne čestitke vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in kolektivom ob občinskem prazniku občine Lendave!
VESTNIK 20. JUNIJA 1985
STRAN 12
šport
AKTUALNI ZAPIS-------------------
KOLESARJENJE — PRIMERNA OBLIKA REKREACIJE
V današnjem načinu življenja delovni ljudje in občani iščejo najrazličnejše oblike rekreacije in aktivnosti. V tem poletnem času je ena najprimernejših oblik športne rekreacije kolesarjenje, ki ima nekaj prednosti pred ostalimi aktivnostmi. To so predvsem naravno okolje, menjava prostora in poznavanje raznih krajev, ljudi in znamenitosti. Kolesarjenje pa je nekoliko nevarno na neurejenih cestah.
V okviru Kolesarskega kluba Pomurje iz Beltinec že nekaj časa uspešno deluje sekcija za rekreacijo in množičnost, ki privablja k aktivni rekreaciji ljubitelje kolesarstva. Z rekreacijskim kolesarjenjem pa se ukvarjajo tudi nekatere druge telesnov-zgojne organizacije v Pomurju. Program letošnjih aktivnosti sekcije za rekreacijo in
Namizni tenis
Slabše uvrstitve
Tretji republiški selekcijski turnir mladincev, ki je bil v Kočevju brez najboljših udeležencev ekipnega državnega prvenstva v Komu-navu, pomurskim predstavnikom ni prinesel veliko uspeha, saj so razočarali z igro in uvrstitvami. V prvi skupini sta se Mekicar in Žitek uvrstila na osmo oziroma deveto mesto, v drugi skupini je zadovoljil edino Fridrih s tretjim mestom, Simon Unger je bil deseti.
Na turnirju mladink v Gornji Radgoni je bila v prvi skupini dobra Tanja Sinic z osvojenim tretjim mestom, saj je nastopila po daljši poškodbi, Drozdkova je bila deseta. V drugi skupini je Trčkova osvojila solidno tretje mesto, v tretji skupini pa je bila Vogrinčeva iz Radgone šesta.	M. U.
NISO SE IZKAZALI
V Vinkovcih je bil pregledni pozivni turnir najboljših pionirjev Jugoslavije, na katerem je nastopilo 12 igralcev, manjkal je le (brez posebnega opravičila) Sobočan Zitek, iz Slovenije pa sta nastopila Smrekar iz Zaloga in Sobočan Unger. Unger je na tem turnirju igral daleč pod svojimi možnostmi, saj si ne gre drugače razlagati njegove slabe uvrstitve, ko je z rezultatom 2:9 zasedel deseto mesto. Drugi slovenski predstavnik Smrekar pa je dosegel rezultat 10:1, osvojil drugo mesto in si zagotovil mesto v državni reprezentanci za evropsko prvenstvo.
Slovenska pionirska reprezentanca bo konec tedna nastopila na tradicionalnem turnirju republik in pokrajin BRATSTVO IN ENOTNOST v Šibeniku; republiški kapetan je v reprezentanco določil Smrekarja ter Sobočana Ungerja in Žitka.	M. U.
Zlet mladih v Dobrovniku
Bil je deževen dan, vendar je v srcih mladih dihala vesela pomlad. Dvesto petdeset mladincev se je zbralo v KS Dobrovnik in se pomerilo v športnih panogah: malem nogometu, rokometu (dekleta), pikadu, namiznem tenisu, streljanju in šahu. Mladi so pokazali mnogo volje in spretnosti. Najboljše ekipe so prejele pokale in priznanja. Prvo mesto je osvojila OO ZSMS Planika Turnišče pred ekipo iz Dobrovnika in ekipo iz Velike Polane. Ob zaključku tekmovanja so pripravili kulturni program, v katerem je sodelovala tudi folklorna skupina kmetijske šole
iz Zalaegerszega.
DANES Turnišče: Papimičar
Nogometaši Turnišča, letošnji prvak pomurske nogometne lige, so uspešno preskočili prvi krog kvalifikacij za vstop v območno slovensko ligo — vzhod. Najprej so v Mežici premagali Akumulator s 3:2. V nedeljo pa so slavili tudi v povratni tekmi s 3:1. Gole za Turnišče sta dosegla Mlinarič 2 in
I. ONL Lendava
Zaostala tekma
Bistrica : Olimpija 5:1
Končna lestvica
Renkovci	18 11	4	3 43:22 26
Kobilje	18 10	5	3 44:33 25
Mladost	18 9	5	4 47:29 23
Nedelica	18 9	4	5 39:23 22
Nafta	18 6	6	6 29:40 18
Petišovci	18 6	4	8 41:43 16
Bistrica	18 4	5	9 38:48 13
Mostje	18 4	5	9 31:43 13
Lakoš	18 4	4	10 30:42 12
Olimpija	18 5	2	10 34:53 12
NOGOMETAŠI TURNIRSČA POMURSKI PRVAK - Po nekaj letih so nogometaši Turnišče zopet postali prvak pomurske nogometne lige. Uspešno pa so preskočili tudi prvi krog kvalifikacij za vstop v območno slovensko ligo vzhod.
Foto: Feri Maučec
II. ONL Lendava
Zaostala tekma
Graničar : Žitkovci 5:2
Polana	12	10 2	0 82:22 22
Kapca	12	9 2	1 47:17 20
Graničar	12	7 1	4 44:30 15
Žitkovci	12	5 1	6 35:46 11
Panonija	12	4 1	7 26:33 9
Zvezda	12	1 2	9 23:50 4
Pince	12	1 1	10 13:72 3
množičnost pri KK Pomurje iz Beltinec, ki jo uspešno vodi Aleksander Šmidlehner, je zelo pester in zanimiv. Letošnjo sezono so predvideli 32 klubskih voženj v Pomurju in celo izven naših meja. To so eno- in večdnevni obiski raznih krajev in znamenitosti. Načrtujejo udeležbo na sedmih maratonih v Sloveniji in na prvem mednarodnem maratonu v Celovcu, ki bo 7. julija, dolg 185 km, proga pa je speljana skozi Italijo in Jugoslavijo. To je eden najzahtevnejših in najdaljših maratonov. Posebej pa velja omeniti enotedensko kolesarjenje, ki ga organizira sekcija za rekreacijo in množičnost pri KK Pomurje Beltinci 28. tega meseca od Murske Sobote prek Beograda, Budimpešte in nazaj v Mursko Soboto. Proga bo dolga 1200 kilometrov, za
E. Milinkovič
Pucko. Tako so se nogometaši Turnišča uvrstili v drug ' rog kvalifikacij, ko se bodo v Četrtek, 20. junija 1985 ob 17.30 uri v Turnišču pomerili z moštvom Papimičarja. Pomurski prvaki tudi tokrat računajo na pomoč ljubiteljev nogometa iz celotnega Pomurja.
kar bodo porabili 56 ur vožnje. Dnevno bodo prevozili od 119 do 198 kilometrov. Letos so se tudi odločili za točkovanje vsake prireditve po vnaprejšnjem programu. Število doseženih točk na koncu sezone bo razvrstilo posamezne kolesarje po njihovi aktivnosti. V sekcijo radi sprejmejo slehernega občana, ki čutijo potrebo po aktivnosti. Zbirno mesto je vsako nedeljo ob 10. uri pri spomeniku zmage v Murski Šoboti. Začetnikom nudijo tudi strokovna navodila za treninge in nakup koles. Za svoje uspešno delo je sekcija za rekreacijo in množičnost pri KK Pomurje iz Beltinec dobila tudi letos republiško priznanje za organizirano rekreacijo.
Feri Maučec
SNL
Poraz Mure v Kranju
V zadnjem kolu tekmovanja v SNL je soboška Mura gostovala v Kranju in izgubila s Triglavom z 2:3, čeprav so Sobočani vodili z 2:1. Gola za Muro sta dosegla Kreslin in Vršič. Tako je Mura zasedla deseto mesto.
Koper	26	17 8 1 43:18	42
Rudar (Tr) 26		18 5 3 51:17	41
Slovan	26	14 8 4 55:22	36
Vozila	26	12 3 11 43:38	27
Kovinar	26	10 7 9 27:22	27
Triglav	26	11 4 11 39:42	26
Železničar 26		8 7 11 25:26	23
Rudar			
(TV)	26	8 7 11 38:48	23
Kladivar	26	8 7 11 37:47	23
MURA	26	7 8 11 43:45	22
Ilirija	26	6 8 12 31:44	20
Izola	26	7 5 14 37:52	19
Brežice	26	8 3 15 22:59	19
Šmartno	26	5 6 15 34:51	16
OČI — vzhod
Končna lestvica
Elkroj	22	14	5	3	50:30	32
Aluminij	22	14	3	5	41:30	31
Steklar	22	14	1	7	44:29	29
NAFTA	22	10	4	8	44:30	24
Pekre	22	7	7	8	29:28	21
Dravinja	22	7	6	9	33:38	20
Proletarec	22	7	5	10	28:35	19
Fužinar	22	7	5	10	31:50	19
Partizan	22	6	6	10	27:30	18
Ojstrica	22	7	4	10	26:33	18
Drava	22	7	3	12	30:38	17
Pobrežje	22	6	4	12	19:31	16
I.	MNL MS
Zaostala tekma
Radgona : Pušča 3:1
Končna lestvica
Rakičan	18	12	4	2	44:22	28
Tešanovci	18	11	3	4	59:32	25
Tišina	18	7	8	3	39:30	22
Doklež.	18	6	9	3	47:43	21
Pušča	18	7	6	5	44:42	20
Filovci	18	4	8	6	39:46	16
Radgona	18	4	5	9	30:43	13
Bogojina	18	3	7	8	26:45	12
Puconci	18	5	2	11	42:54	12
Gančani	18	1	8	9	33:45	10
ROKOMETNI TURNIR
Prvo mesto Bakovcem
Rokometni klub Bakovci je v okviru krajevnega praznika pripravil 6. tradicionalni rokometni turnir, na katerem so sodelovale štiri ekipe. Največ uspeha so imeli domačini, ki so osvojili prvo mesto. Rezultati finala — Radgona: Veterani	(Bakovci)
18:12 in Bakovci :Krog 26:14. Vrstni red: 1. Bakovci, 2. Krog, 3. Radgona in 4. Veterani-Bakovci.
DELOZA druga
V Lendavi je bil mednarodni ženski rokometni turnir, na katerem so sodelovale tri ekipe. Največ uspeha so imele rokometašice Drave s Ptuja, ki so osvojile prvo mesto, medtem ko je bila Deloza iz Velike Polane druga, ekipa Lentija z Madžarske pa tretja. Rezultati: Lenti :Drava 13:17, Drava:Deloza 17:7 in Deloza :Lenti 24:15.
SREČANJE INVALIDOV
SOBOČANI TRETJI
V Mariboru je bilo tekmovanje invalidov v balinanju, ki se ga je udeležilo pet ekip severnega dela Slovenije. Zmagala je ekipa Trbovelj pred Mariborom, Mursko Soboto I, Mursko Soboto II in Celjem.
ŠAH
TURNIR V
PUCONCIH
Šahovska sekcija TVD Partizan Puconci prireja v soboto, 22. junija 1985, ob 17. uri na ploščadi pri Osnovni šoli v Puconcih šahovski turnir. Ta je posvečen praznovanju 30-letnice delovanja TVD Partizan. Ob slabem vremenu bo turnir v gostilni Kuhar.
HOKEJ NA TRAVI
V Čepincih zmagala svoboda
Športno društvo Čepinci je pripravilo tradicionalni tumir v malem hokeju, na katerem so sodelovala štiri moštva. Rezultati — Čepinci Lipovci 3:0, Murska Sobota:Svoboda 2:2, Čepinci :Svoboda 2:3, Murska Sobo-ta:Lipovci 6:0, Čepinci :Murska Sobota 2:1, Svoboda Lipovci 6:1. Vrstni red: 1. Svoboda iz Ljubljane, 2. Čepinci, 3. Pomurje iz Murske Sobote in 4. Lipovci. Zmagovalna ekipa je prejela pokal.
V nedeljo pa bo v Lipovcih tretji tumir v hokeju na travi za memorial Milana Forjana.
ŠAH
Cigan popustil
Šesti Vidmarjev memorial se je preselil iz Portoroža v Ljubljano. Najmlajši udeleženec turnirja Štefan Cigan iz Murske Sobote, ki je dobro štartal, je v nadaljevanju popustil in je trenutno z 1,5 točke na zadnjem mestu.
Trideset let TVD Partizan Puconci
Telesnovzgojno društvo Partizan Puconci letos praznuje 30-le-tnico delovanja. V okviru tega jubileja bodo pripravili proslavo prihodnjo nedeljo, hkrati pa tudi v krajevni skupnosti proslavili 40. obletnico zmage nad fašizmom. Ob teh pomembnih obletnicah bodo pripravili razna tekmovanja, kulturni program ter zaslužnim podelili priznanja.
TVD Partizan Puconci je bilo ustanovljeno 22. januarja 1955 na pobudo takratnega ravnatelja osnovne šole v Puconcih Stefana Vučaka, ki je bil tudi prvi predsednik društva. V okviru društva je bila najprej ustanovljena nogometna sekcija, kmalu zatem pa še dramska in pevski zbor. Z ustanovitvijo društva se je v Puconcih začela pestra telesnov-zgojna in kulturna dejavnost, ki je pritegnila številne mlade in tudi starejše. Zleti in dramska dela so postali najbolj privlačna oblika dela takratnega društva Partizan. Pri tem so pomembno vlogo opiavljali mentorji, učitelji na osnovni šoli. TVD Partizan Pu-
SPEEDWAY - REP. PRVENSTVO
Horvat drugi, Kocmut tretji
V Ljubljani je bila tretja in hkrati zadnja letošnja dirka za repu-bliško prvenstvo v speedwayu, na katerem so sodelovali tudi pomorski tekmovalci in dosegli lep uspeh. Najboljši med njimi je bil tokrat lanskoletni državni prvak Albert Kocmut iz Gornje Radgone, ki je .osvojil drugo mesto. Premagal ga je Žagar iz Ljubljane, ki je tako postal republiški prvak. Horvat iz Lendave je zasedel četrto mesto, Lazar pa osmo. Vrstni red zadnje dirke: 1. Žagar (LJ) 15,2. Kocmut (GR) 14,3. Gerjevič (KR) 13, 4. Horvat (GV) 12, 5. Omerzel (KR) 10, 6. Kahn (LJ) 9, 7. Žibert (KR) 8 in 8. Lazar (GV) 8 točk. Končni vrstni red: 1. Žagar"44 točk, 2. Horvat 39,3. Kocmut 37,4. Gerjevič 33,5. Žibert 32, 6. Omerzel 32, 7. Lazar 26 in 8. Kalin 22 točk.
ROKOBORBA
BAČIČ TRETJI NA MADŽARSKEM
V Koszegu na Madžarskem je bilo veliko mednarodno tekmovanje za pionirje v rokoborbi, na katerem je sodelovalo 440 tekmovalcev. Med njimi so bili tudi pomurski rokoborci, med katerimi je bil najuspešnejši Rade Bačič iz Puconec, ki je v kategoriji do 52 kg zasedel tretje mesto. Dosegel je 7 zmag in le 1 poraz.
----KONJSKI ŠPORT------------------------------------
Amo MS zmagal v četrtem teku
V Komendi so bile kasaške dirke, ki jih je pripravil domači konjeniški klub ob krajevnem prazniku. Osrednja dirka je bil četrti tek krožne dirke za prvenstvo Slovenije. Največ uspeha so imeli ljutomerski kasači, ki so zmagali štirikrat. Najuspešnejši tekmovalec pa je bil Marko Slavič, mlajši iz Ključarovec, ki je zmagal z Dorico MS in z Ani MS.
V četrtem teku krožne dirke za prvenstvo Slovenije je zmagal Amo MS z voznikom Jankom Slavičem iz Ljutomera s kilometrskim časom 1:25,4. Psina II (T. Slavič, Ljutomer) je bila četrta. V dirki na 1800 m s temeljem 1,24 je zmagala Dorica MS (M. Slavič, ml. Ključarovci) 1.24,4 pred Limo II (Jureš, Ljutomer) in Lerom II (Hanžekovič, Ljutomer). V dirki na 1800 m s temeljem 1.28 je zmagal Ani MS (M. Slavič, ml), medtem ko je bila Fireta (Sršen, Ljutomer) tretja. V dirki na 1800 m dolgi progi s temeljem 1.32 je zmagal Pančo (Jureš, Ljutomer). Po četrtem teku krožne dirke za prvenstvo Slovenije vodi Amo MS (Janko Slavič, Ljutomer).
Kasaške dirke so v Ljutomeru vselej dobro obiskane. Tako je bilo tudi na zadnji letošnji prireditvi.	Foto: D. L.
6.	SREČANJE MEDICINSKIH CENTROV
PZC četrti
V Murski Soboti je bilo 6. srečanje medicinskih centrov v športnih igrah, na katerem je sodelovalo 7 ekip. Največ uspeha so imeli športniki Čakovca, ki so postali skupni zmagovalec, medtem ko je Pomurski zdravstveni center zasedel četrto mesto.
Rezultati — moški — nogomet: 1. Varaždin, 7. Murska Sobota; Strelstvo: 1. Čakovec, 2. Murska Sobota; namizni tenis: 1. Čakovec, 4. Murska Sobota; Ženske — rokomet: 1. Varaždin, 2. Murska Sobota; namizni tenis: 1. Varaždin, 3. Murska Sobota; mešane ekipe: — kegljanje: 1. Virovitica, 6. Murska Sobota in šah: 1. Čakovec, 2. Murska Sobota. Skupni vrstni red: 1. Čakovec 60, 2. Varaždin 59, 3. Virovitica 58, 4. Murska Sobota 52, 5. Bjelovar 39, 6. Pakrac 31 in 7. Koprivnica 25 točk.	tg
conci je dosegalo spremenljive rezultate. Bila so tudi krizna obdobja, vendar le kratkotrajna. Znova in znova so se v Puconcih našli delavoljni amaterski delavci, ki so spodbujali in privabljali mladino k aktivnostim. Kasneje se je dftmska sekcija osamosvojila od društva Partizan in preimenovala v Kulturno-prosvetno društvo Puconci. V okviru TVD Partizan pa so bile poleg nogometa ustanovljene še košarkarska, odbojkarska, namiznoteniška in šahovska sekcija. Kljub težavam, s katerimi se je društvo pri svojem delu srečevalo, to je pomanjkanjem klubskih prostorov, igrišč in kadrov, zlasti pa finančnih sredstev, se lahko pohvali s številnimi uspehi. Poleg tekmovalnih dosežkov so si v Puconcih zgradili nogometno igrišče in slačilnice, pri čemer so jim pomagali predvsem Tovarna Ruše — tozd Proizvodnja kremenčevega peska Puconci, Opekama Puconci in nekateri privatni obrtniki (Fran Huber, Janez Varga). Seveda pa so veliko del opravili
Premagal ga je zahodnonemšld tekmovalec Urlich. Uspešno je tekmoval tudi Janez Cifer iz Puconec, ki je štirikrat zmagal, vendar kljub temu ostal brez uvrstitve. Ostali pomurski tekmovalci so izpadli v predtekmovanjih-Ekipno je Murska Sobota zasedla tretje mesto.
C. IX.
sami s prostovoljnim delom. Veliko razumevanje do telesnokul-tume dejavnosti ima tudi krajevna skupnost in ostale družbenopolitične organizacije. Z zgraditvijo nove telovadnice in osnovne šole v Puconcih, ki ima prav tako veliko razumevanje za dejavnost Partizana,'pa so se ustvarile boljše razmere za delo. Zaradi tega se tudi vse bolj uveljavlja množična športna rekreacija. Za svoje uspešno delo je TVD Partizan Puconci prejelo številna priznanja. Med njimi velja posebej omeniti zvezno priznanje za množično rekreacijo in pa letošnje priznanje OF občine Murska Sobota v letošnjem jubilejnem letu. Poleg ustanovitelja društva Štefana Vučaka so funkcije predsednika TVD Partizan opravljali Konrad Vučak, Karel Kološa, Janez Jošar in Štefan Varga, ki to funkcijo opravlja že četrto leto. Za slednjega bo v nedeljo tudi priložnost, da se zahvali vsem, ki so prispevali delež k uspešnemu delovanju TVD Partizan v treh desetletjih. Feri Maučec
VESTNIK 20. JUNIJA 1©8E
STRAN 13
Slovenci!
Turisti so na pragu naše dežele. Zasedli bodo naše ceste. Zasedli bodo naša mesta in vasi. V naše gore se bodo vzpenjali. Poselili bodo našo obalo in uživali v našem morju.
Slovenci in Slovenke I
Ti turisti so naši gostje! Od nas ne bodo terjali ničesar, pričakovali pa veliko.
Poskrbimo le, da bodo radi prihajali k nam in da se bodo domače počutili. Poskrbimo, da se bodo še vračali, ker jim bo všeč dežela in njeni ljudje.
Tega smo zmožni!
Zmožni smo ohraniti deželo lepo. Zmožni smo odstraniti ekološke posledice starih grehov in preprečiti nove. Zmožni smo premagati miselnost, ki je uničila in še uničuje najlepše primerke naše tradicije. Zmožni smo, naposled, tudi v teh časih ohraniti dostojanstvo, ne da bi zapravili prijaznost, ki si jo vsakdo želi, kadar pride v tujo deželo.
V turizmu je naša prihodnost! C hranimo in razvijajmo svojo deželo tako, da bodo tudi drugi prihajali k nam. Odprtost je pogoj za preživetje in razvoj malih narodov. Bodimo odprti, bodimo samozavestni, ohranjajmo tisto, kar je že stoletja temelj naše samobitnosti!
Skr^enija
Moja dežela.
s
STRAN 14
VESTNIK 20. JUNIJA 198S
I
30 LET GORENJA ELRAD
Preseneča, da se je v severovzhodni Sloveniji, ki je bila pred več kot 30 leti še izrazito kmetijsko območje, razvilo podjetje, oziroma najprej obrtna delavnica, ki se je in se ukvarja z elektroniko. V petdesetih letih seveda še ni bilo moč govoriti o neki delitvi dela in osamosvajanju posameznih vej, ki jih je prinesla znanstveno-tehnološka revolucija.
Ob ustanovitvi Elektro-radia pred 30 leti, 14. 6. 1955, še niso razmišljali, da bo razvoj tako bliskovit. Osnovna dejavnost, ki jo je opravljalo 6 delavcev Elektro-radia, so bile servisne storitve za električne in radijske aparate. Uspešno so se vključevali tudi v elektrifikacijo podeželja. Kljub skromni opremi so se delavci odločili za razširitev dejavnosti. Imeli so dve manjši stružnici, stiskalnico in brusilni stroj. V delavnici s 95 kvadratnimi metri površine so začeli izdelovati električne kuhalnike, svetilke in klešče za omamljanje živine. Joda s tem niso dosegli večjih uspehov. Na srečo pa se je začel hiter razvoj radia na ultrakratkih valovih in za tem še televizije. To pa je bila priložnost, ki jo je bilo potrebno izrabiti. In v Elektro-radiu jim je to uspelo, usmerili so se v izdelavo sprejemnih anten za radioaparate in televizijske sprejemnike. Osvojili so proizvodnjo novih, za
Eden od prvih industrijskih izdelkov Elrnda — klešče za omamljanje živine.
navadnega zemljana čudnih (po obliki) anten, ki jih je poleg izumitelja Japonca Yagija poznal le ozek krog strokovnjakov. Preusmerjanje v program sprejemnih anten za radioaparate in televizorje s pripadajočim priborom je trajalo do leta 1958. To leto pa pomeni tudi prelomnico v razvoju podjetja. Z novim proizvodnim programom so dosegli dobre uspehe, število zaposlenih seje povečalo na 100, to pa je terjalo tudi nove oblike organiziranosti in proizvodno-tehničnega dela.
Razvojna prelomnica
Dosežki pri izdelavi anten so obrtno podjetje vodili k načrtovanju dolgoročno izredno pomembnega razvoja. Leta 1961 se je podjetje preimenovalo v Industrijsko podjetje Elrad. Opustili so vse storitvene dejavnosti in začeli izdelovati antene. Ta program so začeli širiti. Decembra istega leta so začeli izdelovati še visokofrekvenčne kable in širiti program na elektronske sestavine pribo-
Stroj za predelavo plastike, ki so ga kupili v začetku šestdesetih let.
Od klešč za omamljanje do sodobne elektronike
ra za antensko tehniko. Poleg prvih antenskih ojačevalnikov na elektronke so začeli izdelovati tudi elemente za skupinske antenske naprave.
Ob tem so se odločili tudi za večjo naložbo. Leta 1962 je bila dograjena nova proizvodna hala (imenovana hala C), v kateri so nato pripravljali in sestavljali antene ter izdelovali različne kable. Zgradili in opremili so še oddelek za površinsko obdelavo z eloksiranjem, cirikanjem in bakrenjem.
Proizvodnja pretvornikov
Svoj program so razširili v letu 1964 z izdelovanjem televizijskih in ultrakratkovalovnih pretvornikov in oddajnikov. Takšna usmeritev pa je zahtevala vedno več znanja in vse več elektronske merilne opreme in orodij. Takšen zalogaj je zahteval tudi kadrovsko krepitev delovne organizacije. Zlasti so bila potrebna vlaganja v znanje. Vse to so uspeli z lastno skupino inženirjev in tehnikov. Poleg tega je v Ljubljani začela z razvojnimi deli skupina raziskovalcev, ki je razvijala profesionalni elektronski program za RTV hiše. Z razvojem UHF televizijskih sprejemnikov se je pojavila tudi potreba po kanalnikih. Prvega so izdelali leta 1966. Iz tega se je pozneje razvil poseben program delov za izdelavo televizijskih sprejemnikov, ki je prerasel v močan obrat. Danes lahko izdelajo več kot 300.000 kombiniranih kanalnikov na leto.
1971. skok v razvoju Elrada
Tega leta so bili opremljeni in dokončani novi proizvodni prostori za elektroniko in razvojno področje. Vzporedno š hitrim tehnološkim in prostorskim razvojem se je povečevalo število zaposlenih v delovni organizaciji. V začetku sedemdesetih let je bilo v Elradu že okrog 500 zaposlenih. S celovitim programom izdelkov za sprejemniško in oddajniško tehniko si je Elrad pridobil ugled in s tem tudi kupce širom po Jugoslaviji in na zunanjih trgih. Leta 1983 so se v Elradu odločili za še eno pomembno poslovno potezo in ne samo to — združili so se z Gorenjem. Na referendumu se je namreč večina delavcev izrekla za združitev s to organizacijo združenega dela. Združitev ni bila samo formalnega pomena. V Elradu so razširili proizvodni program in začeli izdelovati sestavne dele za izdelke bele tehnike. To pa je vodilo delovno organizacijo v nove naložbe in nakup nove razvojne opreme. Obnovili so že dotrajano in zastarelo opremo v galvaniki, kupili še več opreme za elektroniko, razvojni oddelek in kontrolo. S tem pa so lahko razširili
proizvodnjo in program po količini in kakovosti. Širitev je omogočala nove zaposlitve. V Elradu so se namreč zavedali, da je območje občine zelo gosto naseljeno in industrijsko nerazvito, in za razvoj so se odločili tudi zato, da dobi zaposlitev vsak, ki mu je potrebna, in si na ta način dvigne svoj življenjski standard. Zavedali so se tudi tega, da s tem rešujejo še en velik problem, to je problem agrarne prenaseljenosti, ki je nasploh značilen za pomursko ravnino in njen obrobni gričevnati svet.
Vsa'ta moč in izredna prožnost kolektiva sta ga pripeljali še do ene pomembne odločitve. Leta 1979 so se delavci odločili za gradnjo novih delovnih prostorov v industrijski coni Gornje Radgone, ki je na Meleh. Z novimi prostori imajo 26.000 kvadratnih metrov površin, kar omogoča normalno industrijsko proizvodnjo obsežnega programa delovne organizacije.
V novih objektih in s sodobno opremo sedaj v Gorenju Elrad izdelujejo sodobne antene, visokofrekvenčne kable, elektroniko, elektromehaniko in sestavne dele za elektronsko industrijo in industrijo bele tehnike. Na jugoslovanskem tržišču prodajo okrog 70 odstotkov svojih izdelkov, ostalo pa na tujih trgih, ria Zahodu, v deželah tretjega sveta, v zadnjem času pa se vse bolj uveljavljajo na Vzhodu. Preden se lotimo predstavljanja sedanjosti in naravnanosti Elrada pri načrtovanju prihodnosti tja do konca tega tisočletja, je prav, da si po-bliže ogledamo, kaj so ti delavci ob tako bliskovitem razvoju ustvarili sami zase. Kaj pravzaprav imajo pb tej tako hitri graditvi družbenega standarda in infrastrukture v svojem delovnem okolju Za urejanje zasebnega življenja.
Osvobajanje človeka oziroma delavca
Resnično je moč trditi, da se je Elrad razvijal celovito, da ni vlagal samo v zidove in stroje, ampak mu je bil osnovna skrb človek. Da to ni fraza, dokazuje celovita in strma pot tovarne, ki je v svoji tridesetletni poti zrasla iz 6-članskega kolektiva v največjega izdelovalca antenskih sistemov v naši državi. Na področju družbenega standarda so v Elradu ves čas skrbeli za svoje delavce. To dokazuje tudi 120 stanovanj za delavce. To za kolektiv s tako kratko zgodovino ni malo, če k temu še dodamo pomoč delovne organizacije delavcem pri zasebni gradnji, saj v letošnjem letu gradi okrog 200 delavcev, ki jim pomagajo s krediti. Koliko je bilo teh kreditov v preteklosti, bi bilo sedaj odveč naštevati, saj nam prej navedeni zgled dovolj jasno kaže-na odnos delovne organizacije do stanovanjskih problemov delavcev, ki so jih, kot so nam zagotovili v delovni organizaciji, vedno sproti reševali.
Skrbijo pa tudi za oddih delavcev, saj jim omogočajo letovanje. Delovna organizacija ima štiri objekte v počitniškem naselju Lovrečiča v sklopu Počitniške skupnosti Gornja Radgona. Na otoku Pagu imajo 11 počitniških prikolic, poleg tega pa imajo še prikolice na Krku in v Moravskih Toplicah. Delavci pa med kolektivnimi dopusti letujejo tudi v drugih objektih Počitniške skupnosti Gornja Radgona.
Urejen je tudi obrat družbene prehrane, ki pa po njihovem mnenju še ne zadovoljuje vseh potreb. Resda s toplim obrokom med delom ni problemov, moti jih le enoličnost, zato razmišljajo, da bi obrat povečali, kar bi nedvomno prispevalo k pestrejši ponudbi.
Izdelava anten v novih prostorih leta 1962.
Kulturna dejavnost
Res je sicer, Ja organizirane kulturne dejavnosti na začetku v delovni organizaciji ni bilo, so pa ob pomembnejših praznikih v delovni organizaciji organizirali razne kulturne manifestacije. Te dejavnosti so bile vedno bolj stalne, iz česar se je potem rodilo Delavsko kulturno društvo Gorenje Elrad, ki deluje že 10 let. Delo društva je izredno široko in raznovrstno zastavljeno, tako da lahko najde vsak član kolektiva nekaj zase; bodisi da se sam ustvarjalno vključuje ali pa je na nek način odjemalec kulturnega ustvarjanja svojih sodelavcev. Da kultura ni samo parola, dokazuje že 8. likovna kolonija. Vsako leto povabi delovna organizacija 10 slikarjev, ki ustvarjajo med ljudmi in v delovni organizaciji. Ustvarjena dela ostanejo v organizaciji, kjer je stalno razstavljena, kar je spet eden od načinov nevsi-Ijenega osveščanja delovnega človeka. Izdajajo tudi brošuro Oči in srce. V njej so zbrani literarni prispevki delavcev in tudi drugih literarnih ustvarjalcev. Prevladujejo pa literarna dela amaterskih piscev, ki so bolj ljudska in delavcu tudi bolj dostopna. Pohvalijo pa se lahko tudi s kakovostno pevsko skupino. Oktet deluje že 6. leto, veseli so predvsem zaradi tega, ker se je uveljavil zunaj
Obrtna delavnica, iz katere se je razvila današnja tovarna.
Razstava profesionalne tehnike v letu 1966.
Začetek gradnje novih proizvodnih hal na stari lokaciji leta 1968.
delovne organizacije v občinskem in medobčinskem merilu.
S tem pa aktivnosti in možnosti stika s kulturo še ni konec. Elrad ima namreč bogato strokovno in leposlovno knjižnico. Strokovna literatura je last delovne organizacije in je namenjena predvsem strokovnemu izpopolnjevanju in raz-vojnoraziskovalnemu delu. Leposlovne knjige pa si izposojajo od občinske matične knjižnice.
Ob kulturi še telesna kultura
Čudno bi bilo, če v Elradu ne bi bilo nobene športne aktivnosti, saj je kljub prazno
vanju 30-letnice to sorazmerno mlad kolektiv. Zato je tudi športna aktivnost izredno razvita. Najbolj so aktivni odbojkarji, nogometaši, ribiči, kegljači in planinci. Planinci imajo celo sekcijo planinskega društva. Že vrsto let se srečujejo na troboju z delavci Murala in Varstroja.
Preden končamo, moramo zapisati še besedo dve o družbeni samozaščiti. V Elradu imajo hamreč gasilsko društvo, in to eno najboljših, ki letos prav tako praznuje svojo 20-le-tnico. Za dejavnost je letos dobilo priznanje Osvobodilne fronte.
Gospodarjenje delovne organizacije
Gorenje Elrad v letu 1984
Lani so ustvarili 2963 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je za 19 odstotkov več, kot so načrtovali. Ustvarjen dohodek znaša 1143 milijonov dinarjev, kar je za 24 odstotkov več kot so načrtovali. Čistega dohodka je prav tako za 24 odstotkov več — 567 milijonov dinarjev. Ustvarjena akumulacija znaša 68 milijonov 533 tisoč dinarjev; kar je 32 odstotkov več od načrtovane in za 530 odstotkov več kot leta 1983.
Skupno je delovna organizacija prodala (na domačem in tujem trgu) za 2419 milijonov dinarjev blaga. V primerjavi z letom 1983 za 206 odstotkov več, v primerjavi z načrtom za leto 1984 pa je indeks 120. Na domačem trgu so povečali prodajo v primerjavi z letom 1983 za 97 odstotkov. Izvozili so za 444 milijonov dinarjev. Pri izvozu dosegajo kar 157-odstot-no povečanje. Izdelke so prodali na zahodno tržišče. Njihovi najpomembnejši sodelavci pa so iz Zahodne Nemčije, Italije, Francije, Iraka, Nigerije, Danske, Švedske.
VESTNIK 20. JUNIJA 1985
STRAN 15
Iff—JIH' I II.
kronika
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
ČAKOVA - V nedeljo, 16. junija, ob 18.25, je na domačiji Leopolda Gregorca v Čakovi izbruhnil požar. Ogenj je zajel gospodarsko poslopje veliko 32 krat 9 metrov, 15 ton sena, 2 toni koruze, električni motor, deske ... Po prvih ocenah je škode za milijon dinaijev. Medtem so tudi ugotovili vzrok: k drobilcu koruze speljan električni kabel je bil poškodovan, zato je ob vključitvi drobilca švignila iskra, ki je zanetila seno, nato pa se je ogenj razširil. Pri gašenju je sodelovalo veliko okoliških gasilskih društev.
CERNELAVCI - V Pušči so miličniki IS. junija prijeli Konrada Pilingerja iz Maribora. Le-ta je osumljen, da je v začetku tega meseca vlomil v omaro pri R. S. v Murski Soboti na Prežihovi ulici in odnesel razno zlatnino v skupni vrednosti 250.000 dinarjev. Predmete je prodal v Ljubljani.
CRENSOVCI - Štefan Balažič iz Črenšovec je prijavil vlom v hišo. Med daljšo odsotnostjo lastnika je storilec po lestvi splezal v prvo nadstropje, kjer si je prisvojil električni kabel (1300 metrov), nekaj rjuh, posodo, ventilator in drugo v skupni vrednosti 100.000 dinaijev. Doslej vlomilca še niso odkrili.
VANČA VAS - Janez Kuhar, 44-letni avtomehanik iz Vanče vasi, je z bencinskim gorilnikom ogreval cevi. Zaradi nepazljivosti mu je gorilnik padel na tla, in ko ga je hotel pobrati, se je bencin, ki se je razlil, vnel. Ogenj je povzročil Kuharju hude opekline po levi roki. Lažje pa se je poškodoval tudi Kuharjev 7-letni sin, ki je očetu hotel pomagati. Oba so odpeljali v bolnico.
PEČAROVCI - Pred dnevi se je 42-Ietni Karel Broder iz Pe-
čarovec s traktorjem peljal po klancu navzgor. V bližini domačije številka 17 je hotel premakniti ročico v nižjo prestavo, toda le-ta je obstala v prostem teku.
Traktor je začel drveti nazaj in po 10 metrih vzvratne vožnje je zapeljal na njivo, kjer je traktorist padel z njega in se hudo poškodoval.
MURSKA SOBOTA - 15. junija ob 21.15 se je zgodila prometna nesreča na Lendavski ulici v Murski Soboti. Nikolaj Vogrinčič iz Murske Sobote se je peljal z osebnim avtom, ko je v križišču z ulico Iva Lole Ribarja z leve pripeljal kolesar Edmond Gorza iz Moravskih Toplic, ki je izsilil prednost. Zadel je v Vo-grinčičevo vozilo, padel in se hudo poškodoval.' Gmotna škoda na prevoznih sredstvih znaša 60.000 dinaijev, zoper oba pa so odredili strokovni pregled.
NEMČAVCI — Milan Luk iz Murske Sobote se je 15. junija peljal z osebnim avtom iz Mart-janec proti Murski Soboti. Zaradi neprimerne vožnje ga je v desnem nepreglednem ovinku pri gostilni Baranja v Nemčavcih zaneslo na levo bankino, po kateri je peljal 104 metre, nato pa trčil v drevo, od koder se je avto odbil in prevrnil na cesto. Voznik in trije sopotniki so se lažje poškodovali, sopotnica Vera Luk pa je dobila hude poškodbe.
Gmotna škoda znaša 400.000 dinarjev.
GORNJA RADGONA — V nedeljo, 16. junija, ob 22.10, se je Franc Klobasa s Polic peljal z osebnim avtom po Prešernovi ulici.
Pri hiši številka 17 je iz neznanega vzroka zavil čez cesto na le-
IZŽREBANE ŠTEVILKE NA TOMBOLI V KROGU
Komisija za izvedbo tombole BD Mura, ki je bila 16. 6.1985, sporoča, da so bile izžrebane naslednje številke tomoboiskih kart za 103 dobitke:
1.	006133	21	. 012940	41	. 014448	61	. 006091	81.017110	
2.	019859	22	. 003972	42	. 004923	62. 007995		82. 009152	
3.	018031	23.	016479	43.	014462	63.	015947	83.	011960
4.	001541	24.	011106	44.	011996	64.	001453	84.	009506
5. 002115		25.	000964	45.	018893	65.	003708	85.	001574
6.	016993	26.	013298	46.	007332	66.	006595	85.	001574
6.	016993	26.	013298	46.	007332	66.	006595	86.	003620
7.	014546	27.	002885	47.	017979	67.	019015	87.	011576
8.	003812	28.	003592	48.	009689	68.	005169	88.	010317
9ž 004774		29.	007876	49.	007430	69.	017724	89.	004551
10.	007287	30.	015755	50.	015444	70.	007805	90.	007204
il.	000725	31.	007027	51.	002981	71.	010580	91.	016162
12.	004947	32.	000977	52.	002561	72.	003697	92.	003233
13.	011664	33.	010600	53.	010195	73.	019447	93.	009255
14.	009247	34.	018311	54.	018273	74.	018472	94.	011811
15.	010851	35.	011739	55.	012605	75.	016477	95.	005664
16.	019285	36.	008063	56.	000636	76.	004833	96.	017219
17.	002847	37.	010765	57.	009179	77.	015142	97.	001082
18.	0016081	38.	015295	58.	011040	78.	011918	98.	014738
19.	010785	39.	004758	59.	017095	79.	018980	99.	018120
20. 000043		40. 015759 60. 000190 80. 016880						100.	012761
101.004245 102.003878 103.011070
Rok za izdajo dobitka poteče 2 meseca po objavi. Dobitke lahko dvignete prva dva tedna od 8.00 do 12.00 pri Vrdoljaku v Elektrotehni, Murska Sobota, Titova 15, pozneje pa vsako soboto od 8.00 do 12.00. Brodarsko društvo Mura Krog se zahvaljuje vsem, ki soprispevali dobitke ali kakor koli pomagali pri uspešni izvedbi tombole.
Velik požar v
vo, nato pa trčil v drevo. Vozilo se je prevrnilo, voznik pa se je hudo poškodoval. Odpeljali so ga v bol-
Čakovi
nico. Materialno škodo so ocenili za 120.000 dinarjev.
Š.S»
za gradnjo kirurgije
Družina Ludvika Mariča, M. Sobota (namesto venca na grob dr. Gabriela Kastelica ) — 3.000,00 din; Sodelavci Adele Vrbnjak iz tozd grozd G. Radgona (namesto venca na grob ob smrti brata ) — 2.000,00 din; Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih M. Sobota (namesto venca za pok. Emila Dora, M. Sobota) — 3.000,00 din; ŠD »Radenska« — šahisti (namesto venca za pok. Mikloša Fehera in Štefana Babiča) — 4.000,00 din; Potrošnik OOS TO ME M. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Anice Domiter, Krašči 15) — 2.000,00 din; Občinska skupnost socialnega skrbstva M. Sobota (namesto venca Emilu Dora) — 5.000,00 din; Učenci 8. a Osnovne šole G. Radgona (namesto cvetja na grob matere Borisa Roškara) — 2.800,00 din; Ludvik Temlin, Moščanci 48 (namesto venca za pok. Emila Dora) — 2.000,00 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca za pok. Janeza Lenarčiča, Markovci) — 1.000,00 din; Družina Šiker, Cankarjevo naselje 37, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Emila Dora M. Sobota) — 2.000,00 din; Potrošnik OOS TO Merkur M. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Franca Morči-ča, Rankovci 49) — 2.000,00 din; Dr. Marija Štucin, Ljubljana, Veselova 8 (v spomin dr. Kastelicu) — 1.000,00 din; Lovska družina Mlaj-tinci (namesto venca na grob dr. Gabriela Kastelica) — 10.000,00 din; IO OOS TOZD Zdravstveni dom M. Sobota (namesto venca na grob pok. moža dr. Gregorc-Kastelic Anice, M. Sobota) — 2.000,00 din; IO OOS TOZD Zdravstveni dom M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavke Nade Ori, M. Sobota) — 2.000,00 din;IO OOS TOZD Zdravstveni dom M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta dr. Miroslave Domanovič, M. Sobota) — 2.000,00 din; Občinski odbor RK M. Sobota (namesto venca za pok. Emila Dora) — 2.000,00 din; Občinski odbor RK M. Sobota (namesto venca za pok. moža Marije Dora, M. Sobota) — 2.000,00 din; Društvo upokojencev Bakovci (namesto cvetja na grob pok. Štefana Meolica) — 1.000,00 din; Delavci TOZD Prašičereja — Ižakovci (namesto venca pok. očetu Katarine Čontala) — 2.000,00 din; Obrtno združenje M. Sobota (namesto venca za pok. obrtnico Frido Gaberšek iz Kuzme in pok. Emila Dora, M. Sobota) — 5.000,00 din;
DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO!
PRISPEVEK NAKAZUJTE NA RAČUN: 51900-763-30297
DELOVNI LJUDJE IN OBČANI TER ORGANIZACIJE, KI BODO NAKAZOVALI PROSTOVOLJNE PRISPEVKE NAMESTO VENCEV MORAJO NA SPOROČILO O VPLAČILU POLEG NAMENA NAKAZILA NAVESTI TUDI NASLOV ŽALUJOČE DRUŽINE, KI JI BODO POSLALI SOŽALNICE.
poroke
Rudolf DERVARIČ, delavec, Bodonci 20 in Dragica BALEK, šivilja, Gornji Petrovci 61; Miran ROJKO, študent. Murska Sobota, Stara 3 in Cvetka CIPOT, študentka, Murska Sobota, Trstenjakova 11; Alojz MEOLIC, trgovski pomočnik, Krog, Trubarjeva 28 in Marina KETIŠ, delavka, Tropovci 59; Stanislav GORČAN, strojni tehnik, Fokovci 83 in Milena SEVER, šivilja, Polana l/a; Andrej CELEC, elektromehanik, Cernelavci, Avnojska 17 in Dragica HARTMAN, delavka, Titovo Velenje, Ul. Vrnjačke banje 7; Koloman HORVAT, delavec, Čemelavci, Pušča 110 in Bernarda CENER, delavka, Cernelavci, Pušča 110; Bojan JOZELJ, krojač, Sebeborci 39 in Majda PAVLIČ, trgovska pomočnica, Sebeborci 134.
; Jožef DOMONKOŠ, avtomehanik, Kobilje 7 in Marija NEMEC, ekonomska tehnica, Filovci 111; Alojz IVANIČ, šivalec, Petanjci 51/f in Ana HORVAT, šivilja, Bogojina 43; Andrej ŽIŽEK, strojni ključavničar, Rakičan, Štefana Kovača 6 in Lilijana LUKAČ, delavka, Krog, Plečnikova 49; Branko SAPAČ, predmetni učitelj, Murska Sobota, Tišinska 8 in Sonja KOLARIČ, trgovska pomočnica, Murska Sobota, Tišinska 8; Stanislav RITLOP, kalkulacijski konter, Murska Sobota, Šercerjevo naselje 22 in Vesna FLUHER, vzgojiteljica, Murska Sobota, Lendavska 23/a; Zvonko FLANDIJA, dipl. inž. elektrotehnike, Škocjan 5 in Gabriela MARIČ, dipl, ekonomistka, Beltinci, Ravenska 31.
krvodajalci
SDK — Franc Poredoš (7), Jože Gobar (1), Jožica Vida (4), Marjeta Škrilec (6), Marija Padar (5), Igor Muhič (3), Štefan Petkovič (4), Viktor Gider (3), Igor Kos (1), Slavko Brglez (11), Avgust Zakojč (10), Silva Kuzmič (7), Angela Novak (7), Branko Povoden (7), Emilija Malačič (3), Nada Segeri (2), Ernest Kodi-la (6).
OBČINA — Jože Varga (2), Marija Kuhar (2), Vladimir Abakumov (30), Ela Zelko (5), Marija Gaber (10), Štefan Maučec (8), Marica Meško (19), Branko Solar (13), Štefan Zekš (9).
KRVODAJALCI OD DRUGOD - TMP - Franc Fartek (75), PUCONCI - Jože Ošlaj (74), PANONIJA - Franc Hauko (23), Evgen Sapač (17), TEHNOSTROJ - Anton Lasbacher (35), CERTUS - Karel Dolgov (26), PLANIKA TURNIŠČE - Marija Lutar (4), INA NAFTA - Jože Lutar (6), HOTIZA - Franc Špilak (2), AVTORADGONA - Franc Štesl (2), SPLOŠNA BOLNIŠNICA — Rozika Santro (14), ELRAD — Zdenka Stanjko (3), Zorica Fras (4), MURA - Šarkezi Štefan (12), ZD LENDAVA - Lukič Gojko (8), Djura dr. Probojčevič (16), Evgen dr. Šimonka (18).
www
Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO Domžale, Kidričeva c. 1 n. sol. o.
TOZD Maloprodaja
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
prodajalke
v poslovalnici v Lendavi.
Pogoji za opravljanje navedenih del so:
1.	Končan vzgojno izobraževalni program trgovinske dejavnosti — smer prodajalec
2.	1 leto delovnih izkušenj
S kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas — 6 mesecev s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave v kadrovsko službo DO TOKO Domžale, Kidričeva 1.
PZC M. Sobota TOZD Zdravstveni dom G. Radgona
objavlja licitacijo:
1.	Specialno vozilo Citroon CX 2000 tip sanitet leto izdelave 1979 za sklicno ceno	din 270,000.—
2.	Specialno vozilo Citroen CX 2000 tip sanitet leto izdelave 1979 za izklicno ceno	din 250.000.—
Javna dražba bo v torek 2. 7. 1985. Licitacija od 12.do 13. ure.
Ogl“H možen od 10. do 12. ure
Razpisna komisija pri svetu šolelvan Cankar Ljutomer razpisuje prosta dela in naloge
pomočnika ravnatelja.
Razpisni pogoji:
Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz 511. člena zakona o združenem delu in 89. ter 96. člena zakona o osnovni šoli.
Prijavljeni morajo imeti vsaj 5 let delovnih izkušenj pri pedagoškem delu.
Rok prijave je 8 dni od objave razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku razpisnega roka.
CARINARNICA GORNJA RADGONA
Razpisna komisija pri Carinarnici Gornja Radgona objavlja naslednja prosta dela in naloge:
blagajnik
lahko je pripravnik v odseku za finančno materialne zadeve
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
končana 4 letna srednja šola ekonomske smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj za kandidate, kise ne prijavljajo kot pripravniki.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi posebne pogoje po zakonu o carinski službi (Ur. list SFRJ, št. 56/80).'
Poskusno delo za delavce traja 3 mesece.
Pisne vloge s priloženimi dokazili in administrativno takso 8,00 din pošljite na naslov: CARINARNICA GORNJA RADGONA za razpisno komisijo najkasneje 15 dni..po objavi razpisa. Pozneje prispele vloge komisija ne bo upoštevala.
RAZPISNA KOMISIJA
CARINARNICA Gornja Radgona objavlja
JAVNO DRAŽBO
RABLJENIH OSNOVNIH
SREDSTEV
1.	Osebni avto Zastava 750 LE, letnik 1981, št. šasije 00781526, izklicna cena 94.867,00 din
2.	Osebni avto Zastava 750 LE, letnik 1981, št. šasije 00790056, izklicna cena 105.000,00 din
3.	Osebni avto — kombi bus IMV 1600 TURIST, 8 + 1 sedež, letnik 1975, št. šasije 44421, izklicna cena 115.000,00 din.
Dražba bo v ponedeljek, 1. julija 1985. ob 10.00 uri na Odseku za blagovno carinjenje v Gornji Radgoni.
Ogled avtomobilov je možen pred dražbo.
Interesenti morajo pred dražbo položiti varščino v višini 10 % izklicne cene. Prometni davek ni vračunan in ga plača kupec. Osnovna sredstva bodo prodana po načelu »OGLEDANO-KU-PUENO«.
TOZD OBRTNO INSTALACIJSKIH DEL n. šol. o.. TOZD KOMUNALA n. sol. o. in DSSS
DEJAVNOST. OBRT TER STORITVE n.sol.o. LENDAVA
LENDAVA
OPRAVLJA NASLEDNJA DELA;
v TOZD Obrtno instalacijskih del:
-	vse vrste elektroinstalacijskih del
-	keramičarsko-teracerska dela
-	kamnoseška dela
-	cementninarska dela
- pleskarska dela
- t/akarskain
- mizarskadela
v TOZD Komunala:
- vse vrste komunalnih storitev
- vodoinstalacijska in gradbena vzdrževalna dela
STRAN 1«
VESTNIK 20. JUNIJA 1985
Radijski in televizijski spored od 21. do 27. junija
PETEK SOBOTR NEDELJA PONEDELJEK TOREK. SREDA . ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Glasbena oddaja, 1630 — Aktualno v petek, 21. junija (mladinska oddaja, Kam konec tedna, Najbolj iskane plošče), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.50 Poročila, 17.55 Spored za otroke: 18.40 Na poti v inovacijsko družbo: 20.05 Človekovi možgani: Videnje, 20.55 Ne prezrite, 21.10 R. A. Simonns: Gangsterska kronika, 22.45 Tv dnevnik II, 22.55 Žepar, ameriški film (čb/
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
15.55 Tv dnevnik, 16.15 V osemdesetih, otroška serija, 16.45 Rokomet (ž) za Lovoriko Jugoslavije — Jugoslavija :Kitajska, prenos (slov, kom.) v odmoru ... 18.15 Dvorci Slavonije, izobraževalna oddaja, 18.45 Thommy’s pop show, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Glasba in mi, oddaja resne glasbe, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.00 Ljudski faktor, dokumentarna oddaja, 21.50 Nočni kino: Morilci v službi zakona, francoski film (do 23..50)
TV ZAGREB
16.00 Poročila, 16.05 TV I koledar, 16.15 Osemdeseta, I 16.45 Rokomet: Jugoslavi-I ja—Kitajska, 18.45 Rock koncert, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Mesto srečanja lahko domnevamo (serijski film), 21.00 Formula 21., 21.45 Dnevnik, 22.00 V petek ob desetih
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari (nadaljevanka), 21.20 Šport, 21.30 Poletna noč glasbe
DRUGI PROGRAM
16.25 Monaco Franze, 17.15 Črna bodočnost bele štorklje, 18.00 Pan-opti-kum, 18.30 Hiša na trgu Eaton, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dežela gora, 21.15 Čas v sliki s Politiko v petek, 22.05 Jesse James (film),
TV MADŽARSKA
8.30 Filmi za otroke. 9.35 Beg iz zlate dežele, pon. 16.25 Studio Szeged za upokojence. 16.45 Spored za tri dni, 16.50 Studio 9, zunanja Politika. 17.25 Poštni predal 250. 17.45 Vode in nevarnosti. 18.00 Koledar. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Saul Levitt: Storil sem na ukaz, TV igra. 21.45 Srečanje v petek, za mlade. ‘22.45 TV dnevnik, himna.
TV KOPER
14.15 TV novice, 14.20 Live — koncert v živo, 15.00 Burna leta, tv nadaljevanka, 16.00 Nepremagljivi Shogun, risanke, 16.30 Bratje in sestre, tv film, 17.00 Prijatelji, dok. oddaja, 17.30 Čudoviti ranč rumene žolne, tv film, 17.55 TV novice, 18.00 Sužnja Isaura, tv film, 18.30 Govorimo o..., 19.00 Odprta meja — inform, oddaja v slov, jeziku, videotelex, 19.30 TVD - Stičišče, 19.50 Z nami pred kamero, 20.25 Odiseja, tv nadaljevanka, 21.30 Človek in yznemirjajoče živali, dok. oddaja, 22.00 TVD vsedanes, 22.10 Visok, glasbena oddaja, 23.00 Taksist, tv film, 24.00 Vaterpolo: mednarodni turnir v Budvi
16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno v soboto, 22. junija (sobotna reportaža, Iz društvene dejavnosti, Svet računalništva), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 - Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
10.40 Poročila (do 10.45), 16.10 Poročila, 16.15 Človekovi možgani: Gibanje, ponovitev, 17.05 Retrospektiva filmov Franceta Štiglica: Povest od dobrih ljudeh, slovenski film, 18.40 Boj za obstanek: Tiger, ki živi med koreninami, angleška poljudnoznanstvena serija, 20.00 Zgodba o Charleyu Floydu, ameriški film, 21.15 Zrcalo tedna, 21.40 Videogodba, 22.45 Poročila
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.30 Nepokorjeno mesto, ponovitev Tv nanizanke, 19.00 Silhuete, narodna glasba, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Rock maraton, 20.30 Dokumenti našega časa, 21.15 Poročila, 21.25 Športna sobota, 21.50 Operman-novi, zahodnonemška nadaljevanka — 2. del, 22.45 Poezija (do 23.15)
Zagreb 2 — 21.00-22.10 Festival otroka — Šibenik 85, prenos otvoritve
TV ZAGREB
16.10 Sedem TV dni, 17.10 Poročila, 17.15 Vaterpolo: Jugoslavija—Italija, 18.25 To, je to, 19.10 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Ženska za nedeljo (film), 21.50 Dnevnik, 22.05 Program ob koncu tedna
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Družinski spored, 13.15 Poročila, 14.30 Očarljiva Arabella (film), 15.55 Otroški in mladinski spored, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Vražji fantje v letečih škatlah (film), 22.00 Šport, 23.00 Linška glasbena noč
TV MADŽARSKA
8.30 Naš ekran, pon. 8.50 Za otroke. 9.55 Ponovitve do 12.35. 15.10 Nagrajeni film. 15.20 Marco Polo, pon. 16.45 Moralne pravljice. 17.25 Kuharska knjiga; Švedska kuhinja. 17.40 Te-lerama. 18.20 Parabola. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Morilci na počitnicah, film. 21.55 Umetnina tedna. 22.00 Ljubezen — spletkarjenje, vesela opera. 22.40 TV dnevnik.
TV KOPER
13.00 Alta Mercato, tržnica, predstavitev in prodaja, 14.15 TV novice, 14.20 Bermudski trikotnik, film dokument. USA, 1978 režija: Richard Frieden-berg, igrajo: Brad Crandall, Donald Alboe, Lin Berlitz, 15.45 Risanke, 16.00 Nepremagljivi Shogun, risanke, 16.30 Bratje in sestre, tv film, 17.00 Neznana obzorja, dokumentarna oddaja, 17.30 Čudoviti ranč rumene žolne, tv film, 17.55 TV novice, 18.00 Sužnja Isaura, tv film, 18.30 Govorimo o..., 19.00 Atletika, TVD stičišče med odmorom, 20.25 Quiller Memorandum (spion, Anglija 1967), režija: Michael Anderson, igrajo: George Segal, Alec Guinnes, 22.00 TVD — vseda-nes, 22.10 Kamera na svet, 23.00 Taksist, tv film, 34.00 Vaterpolo — mednarodni turnir v Budvi
10.05 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (Nosilci gospodarskega razvoja do leta 1990, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do
13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
8.50 Poročila, 8.55 Otroška matineja: 11.30 A. Sil-va-D. Comparato: Lampi-jon in lepa Marija, 3. del brazilske nadaljevanke, 12.10 Čez tri gore: Oktet DPD Svoboda F. Prešeren Žirovnica—Breznica, 12.35 625, oddaja za stik z gledalci 12.55 Propagandna oddaja, 13.00 Pevski tabor — Šentvid pri Stični, prenos, 14.00 Poročila (do 14.05), 14.15 L Štivičič: Kam gredo divje svinje, ponovitev 9. dela nadaljevanke Tv Zagreb (čb), 15.15 Deževje prihaja, ameriški film, 16.50 Poročila, 16.55 Sombor: Rokomet (ž) za lovoriko Jugoslavije — finale, prenos, 18.25 Zabavnoglasbena oddaja Tv . .., 19.30 Tv dnevnik, 19.50 Vreme, 20.00 G. Paskaljevič — F. David — D. Tana: Somrak, 1. del nadaljevanke Tv Sarajvo, 21.00 Beseda da besedo — pogovor z A. Stipaničem, 21.35 Športni pregled, 22.10 Poročila
TV ZAGREB
10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Na svoj način, 14.15 Železna cesta. 15.15 V nedeljo popoldne, 17.20 A$ja (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zahod (film), 21.00 Morie, ljudje — obale, 21.35 športni pregled, 22.20 Dnevnik
TV AVSTRIJA
11.00 Ali tla umirajo?, 13.00 Računalniška družina, 15.00 Nič počitnic za boga (film), 16.30 Otroški in mladinski spored, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mesto zločina, 21.40 Poročila. 21.45 Šport, 22.10 Vaš na meji (TV film),
TV MADŽARSKA
8.30 Spored za otroke do 10.50. 10.55 Honved—Raba ETO, rokomet. 15.30 Studio Szeged. 16.10 Napoved sporeda. 16.40 Nebodigatreba, kriminalka. 17.35 Scala Milano, ob 200-letni-ci. 18.30 Delta. 19.30 Teden, aktualne reportaže. 20.30 Poročila. 20.35 Praznik madžarske pesmi, prenos 7. dela. 21.40 Družabna igra. 22.20 D. Kosary, portret. 23.15 Poročila.
TV KOPER
12.15 Primomercato, tržnica, predstavitev in prodaja, 14.15 Videomix, ponovitev, 16.15 Fotografska dediščina, dokumentarna oddaja, 17.00 Kralja griča, tv film, 18.00 Sužnja Isaura, tv film, 18.30 Gorovimo o .. .,19.00 Sava, reka, ki življenje daje, dokumentarna oddaja, 19.30 Ekologija in onesnaževanje, dok. oddaja, 20.25 Manon Lescaut, opera, 22.30 Dokumentarna oddaja, 23.00 Taksist, TV film.
Po domače,
16.00
16.30 — Aktualno v ponedeljek, 24. junija (šport, Priporočajo vam ...), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.50 Poročila, 17.45 Po-letavček, nanizanka Tv Beograd, 18.25 Čira čara, 18.45 Rock oko, glasba za mlade, 20.05 R. Connolly: Lyttonova kronika, 5. del angleške nanizanke, 21.05 Spoznano — neznano, oddaja o znanosti, 21.45 V. Novak: Balade, glasbena oddaja češkoslovaške, 22.20 Tv dnevnik II ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.30 Beograjski Tv program, 18.55 Premor, 19.00 Indirekt, oddaja o športu, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Znanost, 20.50 Poročila, 20.55 Propagandna oddaja, 21.00 Dinastija, 52. del ameriške nadaljevanke, 22.00 Hit meseca (do 22.45)
/o ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Otroška oddaja, 18.45 Rock-oko, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik 20.00 Kretničar Stihi (drama), 21.15 Meridijani, 21.45 Izbrani trenutek, 21.50 Dnevnik, 22.10 En avtor, en film
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v
šoli, 10.30 red, 13.00 Počitniški Otroški in red, 18.00
Družinski spo-Poročila, 14.45 spored, 16.30 mladinski spo-Avstrija v sliki,
18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.45 Magnum, 22.30 Mossad — izraelska tajna služba
DRUGI PROGRAM
17.15 Svet leta 2000, 18.00 Svet živali, 18.30 Hiša na trgu Eaton, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Hotel 21.00 Novo v kinu, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Schilling, 22.05 Lahek plen (film), 23.35 Zgodbe strahu,
TV MADŽARSKA
15.30 TV SREČANJE VESZPREM, 15.30 Konjar-jeva cvetna nedelja, TV igra. 17.15 Rossini: Prilika dela tatuu opera. 18.05 Labodova smrt, TV igra. 19.30 Lysistrate, TV variacija opere. 20.15 Poročila. 20.20 Vnuki ne bodo videli, varstvo mest. 20.55 Poklic igralka, Zsuzsa Banki. 21.35 Po poti, dokumentarni film. 22.35 Poročila, himna.
TV KOPER
14.15 TV novice, 14.20 Koncert pod zvezdami, 15.00 Mesto na koncu ulice, tv nadaljevanka, 16.00 Nepremagljivi Shogun, risanke, 16.30 Bratje in sestre, tv film, 17.00 Sava, reka, ki življenje daje, dok. oddaja, 17.30 Čudoviti ranč rumene žolne, tv film, 17.55 TV — novice, 18.00 Zdravnik in otrok, 19.00 Odprta meja, informativna oddaja v slovenskem jeziku, videotelex, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Zdrava prehrana, 4. del, 20.25 Športni pregled, 21.00 Tujec — film TVD — vsedanes (med odmorom), 23.00 Tibetanski zvon, tv film
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 25. junija (gospodarska tema, Predstavljamo vam, Iz krajevnih skupnosti), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.55 Poročila, 18.00 Gruzijski komorni orkester, 3. oddaja, 18.20 Miti in legende — Antični miti: Oj-dip, nanizanka Tv Beograd, 18.40 O kresi se dan obesi, dokumentarni film, 19.30 Tv dnevnik I, 19.55 Vreme, 20.00 M. Duras: Vse dneve v krošnjah dreves, francoska drama, 21.45 Sonja, do-kumentarno-igrani TV film, 22.20 Tv dnevnik II
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.55 Tv dnevnik, 18.15 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju, 18.45 Thomm’s pop show extra, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Večer za tamburico, 20.45 Žrebanje lota, 20.50 Poročila, 20.55 Od Kaira do Novega Sada, dokumentarna oddaja, 21.35 Branje (do 22.05)
TV ZAGREB
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Otroška oddaja, 18.45 Thommys popshow, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dialogi, 22.55 Atentat (film), 22.35 Dnevnik
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v
šoli, 10.30 red, 13.30 Počitniški Otroški in red, 18.00
Družinski spo-Poročila, 14.45 spored, 16.30 mladinski spo-Avstrija v sliki,
18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 21.15 Notranjepolitični raport, 21.15 Bogati in revni, 22.00 Zrcalne slike
DRUGI PROGRAM
17.00 TV v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Očarljiva Jannie, 18.30 Hiša na trgu Eaton, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Uganite moj poklic, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Klub 2
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
8.30 Filmi za otroke. 19.30 Beg iz zlate dežele, pon. 15.50 Chip-čudeži, 1. del. 16.30 Spored za tri dni. 16.35 Prijatelj narave. 16.55 10 minut za ribiče. 17.10 Rehabilitacijski forum. 17.30 Ne le za žene! 17.45 Čez pokojninsko dobo. 18.15 Regionalne oddaje. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Arhiv smrti, 13. del. 21.05 Studio '85. 22.05 Tveganje. 22.35 TV dnevnik.
TV KOPER
14.15 TV novice, 14.20 Koncert Pod zvezdami, 15.00 Mesto na koncu -ulice, tv nadaljevanka, 16.00 Nepremagljivi Shogun, risanka, 16.30 Bratje in sestre, tv film, 17.00 Sava, reka, ki življenje daje, dok. oddaja, 17.30 Čudoviti ranč rumene žolne, tv film, 17.55 TV novice, 18.00 Sužnja Isaura, tv film, 18.30 Govorimo o..., 19.00 Odprta meja, informativna oddaja v slov, jeziku, videotelex, 19.30 TVD - stičišče, 19.50 Po sledovih prednikov, arheološka rubrika, 20.25 Vesolje, dok. oddaja, 21.30 Na pragu novega življenja, 22.00 TVD — vsedanes, 22.10 Možje Raf-a, TV film, 23.00 Zdravnik in pacient
16,00
Iz domačega
glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 26. jnnija (pogovor v živo, Iz delovnih kolektivov), 18.00	—
»21—232« — propagandno glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.45 Poročila, 17.50 Roža škrlatka in sin orlič, lutkovna oddaja, 18.05 L Suhodolčan : Figole fagote, 18.40 Želeli ste — poglejte, poučnozabavna oddaja 20.05 Mednarodna obzorja, 20.55 Film tedna: Made in Britain, angleški Tv film, 22.15 Tv dnevnik II
ODDAJNIKI H. TV MREŽE:
17.55 Tv dnevnik, 18.15 Legende sveta, otroška serija, 18.45 Zabavno-glasbena oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Glasbena dogajanja, 20.55 Darovalci, dokumentarna oddaja, 21.35 Z Beograjskega festivala jazza (do 22.20)
TV ZAGREB
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Legende sveta, 18.45 Zabavnoglasbena oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Test pilota Prixa (film), 22.55 Dnevnik
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 14.45 Počitniški spored, 16.30 Otroški in mladinski spored. 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Jaz in Katarina (film), 21.55 Vas na meji (TV film).
DRUGI PROGRAM
16.15 Iz parlamenta,
17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Policijska postaja L, 18.30 Hiša na trgu Eaton, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Onstran jutranje zarje (film), 21.15 Čas v sliki, 21.45 Kulturni žurnal, 22.30 Umetnine
TV MADŽARSKA
8.30 Filmi za otroke. 9.30 Delta. 19.55 Beg iz zlate dežele. 16.35 100 mojstrovin. 16.50 Kratki film. 17.30 Smrtni sovražnik, sovjetski film, po M. Šolohovu. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Da vidimo, kako beži, ameriški TV film. 21.30 Umetnina tedna; C. Lorrain: Vila na rimski Campagni. 21.35 Iz studia L: Gy6rgy Melis, portret. 22.30 TV dnevnik.
TV KOPER
14.15 TV novice, 14.20 Koncert pod zvezdami, 15.00 Mesto na koncu ulice, tv nadaljevanka, 16.00 Nepremagljivi Shogun, risanke, 16.30 Bratje in sestre, tv film, 17.00 Sava, reka, ki življenje daje, dok. oddaja, 17.30 Čudoviti ranč rumene žolne, tv film, 17.55 TV novice, 18.00 Sužnja Isaura, tv film, 18.30 Govorimo o..., 19.00 Odprta meja, informativna oddaja v slov, jeziku, videotelex, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Zdrava prehrana 5. del, 20.25 Celovečerni film — avant. Francija 1972 — II Milione — (nimamo prevoda), režija: Jacques Bes-nard, igrajo: Michel Serrault, Rosy Varte, Michel Galabru, 22.00 TVD — vsedanes, 22.10 Celovečerni film — Francija 1972 — Anche i gangster Man-giano Lenticchie — (nimamo prevoda), režija: Reneč Clair
16.00 — Iz sveta resne glasbe, 16.30 — Aktualno v četrtek, 27. junija (kultura, iščemo odgovore na vaša vprašanja, Prispevek s področja SLO in DS), 18.00 -Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.45 Poročila, 17.50 F. Rudolf: 40 Zelenih slonov, 18.05 Ovčarska pesem — makedonska narodna, 18.15 Kako nstane violina
(Demšarjeve gosli), Mozaik kratkega Najlepša jama na poljski film. Jahte
18.40 filma: svetu, Valef,
angleški film, 20.05 Tednik, 21.10 L. Maroti: Franz Liszt, 8. — zadnji del madžarske nadaljevanke,
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.55 Tv dnevnik, 18.15 Na črko, na črko, otroška serija, 18.45 Jaz sem hotel, kanadska zabavno-glasbena oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Večni klic, 15. del sovjetske nadaljevanke, 21.00 Poročila, 21.05 Gibljive slike, 22.00 Rašomon, film

TV ZAGREB
18.00 Poročila, 18.05 TV v šoli, 18.15 Črka na črko, 18.45 Danes v skupščini, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Monitor, 21.05 Beseda je o (kviz), 22.05 Dnevnik
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 14.45 Počitniški spored, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dalli, dali, 21.50 Razkrivanje, 22.45 Nagrada Ingeborga Bachmanna 1985
DRUGI PROGRAM
15.55 Iz parlamenta, 17.10 Zgodovina morskih potovanj, 18.00 TV kuhinja, 18.35 Hiša na trgu Eaton, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kviz, 21.15 Čas v sliki, 21.50 Klub 2
TV MADŽARSKA
8.30 Filmi za otroke. 9.30 Beg iz zlate dežele, pon. 16.15 Pavijansko življenje, kratki film. 16.45 Pulzus, zabavna glasba. 17.40 TV borza. 17.50 Telešport. 18.15 Javljamo z zasedanja parlamenta. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Starszky in Hutch, serijska kriminalka. 20.45 Panorama, svetovno-politični magazin. 21.45 Nekaj minut o gledališču. 22.00 TV dnevnik.
TV KOPER
14.15 TV novice. 14.20 Koncert pod zvezdami, 15.00 Mesto na koncu ulice, tv nadaljevanka, 16.00 Nepremagljivi Shogun, risanka. 16.30 Risanke, 17.00 Sava, reka, ki življenje daje, dok. oddaja, 17.30 Čudoviti ranč rumene žolne, tv film, 17.55 TV novice, 18.00 Sužnja Isaura, tv film. 18.30 Govorimo o ..., 19.00 Odprta meja, informativna oddaja v slovenskem jeziku, videotelex. 19.30 TVD stičišče, 49.50 Video igre, 20.25 Prosa, 22-00 TVD — vsedanes, 22.10 Videomix
vestnik 20. junija 1985
STRAN 17
tedenski koledar
PETEK, 21. jul) - ALOJZ
Sobota, 22. junij - ahacu NEDELJA. 23. junij - KRESNICA
PONEDELJEK, 24. junij - JANEZ
TOREK, 25. junij - VILJEM
SREDA, 26. junij - HELENA Četrtek, 27. junij - dan SAMOUPRAVLJALCEV
kino
KINO
»PARK« MURSKA SOBOTA
23.	6. ob 16. in 18. uri ameriški film: JEZUS KRISTUS SUPER-STAR in ob 20. uri ameriški film: NEWYORŠKE NOCl. Ogled filma mladini do 16. leta ni dovoljen.
24.	6. in 25. 6. ob 18. in 20. uri italijanski film: LJUDOŽERCI AMAZONKE.Ogled filma mladini do 16. leta ni primeren.
26.	6. in 27. 6. ob 18. in 20. uri ameriški film: POLNOČNI MORILEC.
GORNJA RADGONA
21. 6. ob 18.30 francoski film: BELMONDO - PROFESIONALEC in ob 20.30 italijanski film: RAZVNETI DUHOVI;
TRAKTOR ŠTORE 402, nov, nerabljen, dodatno opremljen, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-2710
MLATILNICO HOFHER-SCHRANTZ, v odličnem stanju, prodam. Ivanovci št. 41. M-2716 BARVNI TELEVIZOR GORENJE UGODNO PRODAM. Žižek, Beltinci, Gubčeva 2. M-2718 126 P, letnik 1979, z novimi gumami, dobro ohranjen, prodam. Drago Fotjanič, D. Slaveči 104. M-2720
VEČJE PUJSKE PRODAM. Topolovci 13, p. Cankova. M-2721 SEME ZA PROSO IN SOJO ter KRAVO prodam. Domajinci 42, p. Cankova. M-2722
MOPED 3 ML, star tri mesece, prodam. Bakovci, Mladinska 32. M-2724
ETERNIT (avstrijski), črne barve, za kritje strehe, 180 m2, prodam. Alojz Gomboc, Pertoča 39, p. Rogašovci. M-2725
' DOBIMO SE V / /CAFE BARU " TR1J
Lendavska -19/b, Murska 'Sobota
prodam
BOBNE TAMA IMPERIAL STAR s carinsko deklaracijo ugodno prodam. Milan Vučko, Srednja Bistrica 23 a. M-2511 ZELO DOBRO VPELJAN GOSTINSKI LOKAL V TURISTIČNEM KRAJU, z odkupom inventarja, dam v zakup takoj ali po dogovoru. Naslov v upravi lista pod šifro: »VSE ZA TURIZEM«. M-2712
DIANO 6, letnik 1977, prodam. Lipič, Moravske Toplice, Ulica na bregu 17. M-2713
ARMATURNE MREŽE 10/6 in 6/4,2 prodam. Vzamem tudi ček. Telefon 22-210, int. 399 - dopoldne. M-2714
IVERICO, 3 m1, prodam. Radenci, Pionirska 3. M-2715 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Beltincih, Ravenska ulica 72, visoko etažno (5 sob, kuhinja, kopalnica, shramba in stranišče), prodam. Informacije v odvetniški pisarni Danila Harija, M. Sobota. M-2536
DVE PLEMENSKI SVINJI, breji tri mesece, prodam ali zamenjam za prašiča za zakol. Ivan Tkalčič, Nedelica 145 a, p. Turnišče. M-2704
POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam. Breznik, Murska Sobota, Štefana Kovača 11. M-2707 MOPED APN 6, star devet mesecev, prodam tudi na odplačilo. Ščavničar, Kobilje 223. M-2708
KARLU KRANČIČU iz RANKO-VEC, ki je pri vojakih v Ku-manovu, ob praznovanju
20. rojstnega dne iskreno čestitajo, želijo vse najlepše v novem okolju ter srečno vrnitev v domači kraj — ata, mama, stara mama, sestra Nada in Gaborjevi.
OSEBNI AVTO MOSKVIČ PRODAM. Ogled vsak dan. Naselje Borisa Kraigherja 26, M. Sobota, telefon 21-270 M-2726 TRAKTOR FERGUSON * PRODAM. Naslov v upravi lista. M-2727
KOSO OLT PRODAM. Magdič, Nedelica 125. M-2728 ZASTAVO 101, karambolirano, prodam. Odranci 70. M-2729 KRAVO, visoko brejo, prodam. Črenšovci 90. M-2730 ŠPORTNO ŠKODO, letnik 1974, registrirano do marca 1986, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Štefan Kolarič, Črenšovci 79 F. M-2731
OPEL REKORD, letnik 1978, in STAREJŠO SIMCO prodam. V soboto in nedeljo: Dolič 78, ob delavnikih: V. Vlahoviča 5, Murska Sobota, telefon 78-226. M-2732
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 360 1, prodam. Cimerman, Murska Sobota, St. Rozmana 8. M-2733
KRAVO, staro devet let, brejo šest mesecev, prodam. Sukič, Zenkovci 83, p. Bodonci. M-2734
BARVNI TELEVIZOR GORENJE, tip 950, prodam. Mladinska 48, telefon: 22-563. M-2736 ŽITNI KOMBAJN ZNAMKE EPPLE PRODAM. Koloman Horvat, Lončarovci 7, p. Križevci v Prekmurju. M-2763 POROČNO OBLEKO št. 38 (uvoženo), prodam. Telefon 48-369. M-2766
NJIVO, 60 a, TRAVNIK v k. o. Noršincih, 44 a, in TRAVNIK v k. o. Lukačevcih, 74 arov, prodam. Informacije po telefonu 23-100 (Podlesek), do 15. ure. M-2738
TOVORNI AVTO MERCEDES 1113, letnik 1968, prekucnik, prodam. Telefon: 78-614. M-2739
ZLATO ZA ZOBE PRODAM. Telefon 24-873. M-2740 ŠTEDILNIK GORENJE (2 plin + 2 elektrika), nov, prodam. Naslov v upravi lista, telefon 74-597. M-VP
MOTORNO KOLO MZ 250 ETZ, kot novo, prodam. Mulec, Zbigovci 27, Gornja Radgona. GR-171
KARAMBOLIRANI WARTBURG DE LUXE, tudi po delih, prodam. Kos, G. Radgona, Ljutomerska 7, telefon 74-186. M-OP
DOLGO, MODRO POROČNO OBLEKO, velikost 38-40, primemo za valeto, prodam. Cena 15.000,00. Telefon dopoldne 73-003, tov. Alenka Mašič. M-OP
KRAVO, staro šest let, brejo osem mesecev, prodam. Renkov-ci 145, p. Turnišče. M-2742 KRAVO PRODAM. Lipovci 93. M-2743
HIŠO V TEŠANOVCIH, z zemljo ali brez, prodam. Ponudbe pod šifro- GOTOVINA. M-2761 OPEL ASCONA 16 S, letnik 1976, naprodaj. Telefon popoldne po 15. uri: 71-378. M-2762 FENDER z zvočnikoma SELECTION 2 x 100 W, malo rabljen, prodam. Telefon 71-474. M-2768
ČOLN MAESTRAL 9 S z motorjem TOMOS — 4, prodam. Telefon popoldne: 22-061. M-2770
ZAMRZOVALNO SKRINJO 410 ali 310 1, novo, in PLUG IMT, »PLAVI«, prodam. Kuro-nja, Križevci 69 v Prekmurju. Telefon od 7. do 14. ure: 77-806. M-2771
BREJO PLEMENSKO KRAVO PRODAM. Kuzma 83. M-2773 KABINO AVTORADGONA ZA TRAKTOR IMT 540, novo, prodam. Pečarovci 70. M-2774 FIAT 126 P, bele barve, v dobrem stanju, letnik 1977, registriran do novembra, prodam. Lipovci 232 ali telefon 71-458. M-2777
OSEBNI AVTOMOBIL DIANA 6, letnik prve registracije 1979, naprodaj. Telefon 21-875. M-2778
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Ivanjševci 11. M-2785
STISKALNICO ZA ŽITNI KOMBAJN 133 prodam. Naso-va 20, p. Apače. M-2786
CIRKULARKO KOVINSKE KONSTRUKCIJE prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Jože Lovrec, Kokolanjščak 16, p. Videm ob Ščavnici. M-2779 GLASBENI AVTOMAT ROCK COLA NAPRODAJ. Gostilna pri MLINU, Petanjci, telefon 76-402. M-2781
MENJALNIK ZA PZ 125, motor za OPEL RECORD in VW 1600 prodam. Telefon: 76-460. M-2782
MEŠANI GOZD V OTOVCIH, 14 ha, prodamo. Informacije: Mikloša Kuzmiča 31, telefon 24-670. M-2783
MALE PUJSKE IN TRAVO ZA KOŠNJO PRODAM. Magdič, Miizge 1, pri letaliču — Raki čan. M-2787
VW 1300, letnik 1972, prodam. Bratonci 112. M-2789
MOTORNO KOLO, JAWA 350 novo, neregistrirano, ugodno prodam. Radko Šantl, Petanjci 95 a. M-2781
KAROSERIJO ZA PEUGEOT 304 prodam ali kupim motor. Panker, Peskovci 4. M-2788 FIAT 126 P, letnik 1982, prodam. Trdkova 69. M-2790 KAVČ, mala fotelja, nizko mizico, štedilnik (elektrika, plin), preprogo (3 x 2), žensko kolo Rog, 3-delni lestenec, televizor in rjav tapison (12 m2), prodam. Staneta Rozmana 14, II. nadstr. stan. št. 9. M-2791
TRAKTOR FERGUSON 35 in PŠENIČNO SEJALNICO OLT, 18-redno, prodam. Avgust Vozlič, Gibina 1, p. Ljutomer. IN-361
ODSLEJ
VSAKO SREDO OD k
OO 12. URE- _______
HRASTOVE DESKE, 3,5 cm debeline, 3 m3, prodam. Informacije po 20. 6. 1985. Marjan Škof, Ključarovci 7 B, p. Križevci pri Ljutomeru. IN-362
ŠIVALNI STROJ BAGAT PRODAM. Murska Sobota, Naselje 14. divizije 56. M-2744
STREŠNO OPEKO, BIBER, staro, poceni prodam. Murska Sobota, Trstenjakova 6. M-2747 GOZD, pribl. 70 arov, delno za posek, prodam. Telefon 77-805. M-2748
UTO (12 x 6), prodam. Naslov v upravi lista. M-2749
PUJSKE, 20 kg, prodam. Krajna 11, p. Tišina. M-2750
OSEBNI AVTO LADA 1200, le- ,
POHIŠTVO ZA SPALNICO, malo rabljeno, prodam. Naslov v upravi lista. IN-366
OPEL KADETT, dobro ohranjen, prodam. Ogled v soboto dopoldne. Kreslin, Boračeva 26 a. M-2797
OBRAČALNIK SIP ZA KOSILNICO BCS prodam. Murska Sobota, Gregorčičeva 23. M-2798 KOMBAJN DECHENTREI-TER, z okvaro, prodam. Celec, Čemelavci, Gorička 75. M-2799 MLADO KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. Fartek, Kuzma 76. M-2800
DVOMANUALNE ORGLE EL-KAM Z RITMI PRODAM. Ogled: Novak, Lendavska 59. M-2801
MOPED TOMOS APN 4 PRODAM. Ogled: Novak, Lendavska 59. M-2801
TRAKTOR TOMO VINKO VIČ, 30 KS, star pet let, s 1.300 urami, dobro ohranjen, prodam. Kočar, Grad 33 ali telefon 77-612. M-2802
MLADO KRAVO S TELETOM PRODAM. Turnišče, Čevljarska 9. M-2805
TRDA DRVA, 6 m3 prodam. Andrejci 57, p. Martjanci. M-2806 KOMBAJN ZMAJ 780, letnik 1972, prodam. Vaneča 50 a. M-2809
ŠPORTNO KOLO, rabljeno, prodam. Telefon 21-980. M-2810 KRAVO, staro štiri leta, brejo pet mesecev, kontrola A, prodam. Alojz Pertoci, Rankovci 48, p. Tišina. M-2811
AVTO FORD ESCORD, letnik 1976, ugodno prodam. Gorza, Vaneča 59 g. M-2813
MLADE KRAVE prodam. Okoslavci 6, p. Videm ob Ščavnici. M-2814
TRAKTORSKO KOSO NA ZADNJI PRIKLOP (podobna BUSATIS), prodam. Filovci 159, p. Bogojina, ali telefon 76-248. M-2815
MALE PUJSKE PRODAM. Bo-rejci 17, p. Tišina. M-2816 NAKLADALEC PANONIJA za gnoj in gramoz prodam. Skakov-ci 41. M-2820
TRAKTOR ZETOR, 45 KM, prodam ali zamenjam na osebni avto. Pince 43, p. Lendava. Le-289
KOSILNICO BCS (BENCIN— PETROLIN), z vozičkom, prodam. Marjan Zadravec, Vučja vas 29, p. Križevci pri Ljutomeru. In-354
KOSILNICO BCS 715 prodam. Slokan, Ljutomer, Postružnikova 10. In-355
OSEBNI AVTO AUSTIN 1300 prodam. Mira Novak, Radome^-je 14 G, Ljutomer. In-357
FIAT 750, v celoti obnovljen, ugodno prodam. Slavica Pal, Podgorje 17, p. Ljutomer. In-358 BARVNI TELEVIZOR GORENJE, ekran 65, prodam. Informacije po telefonu: (069) 82-530. In-359
TRAKTOR STEYR 18 s priključki prodam. Pečarovci 95. M-TH1
kupim
TRAKTORSKI BLOK ZA STEYR 28 KUPIM. Raduha, Mele 1 a. GR-164
BALIRANO SLAMO, 1000 kg, kupim. Ludvik Fartek, Kuzma 76. M-2800
razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost letnega spričevala, izdanega za šolsko leto 1981/1982 na SCTPU — smer krojaštvo, za 3. letnik. Ivanka Škodnik, Domajinci 50, p. Cankova. M-2735PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala o zaključnem izpitu, izdano 27. junija 1978 na Gimnaziji Juša Kramarja v M. Soboti. Jolanda Smodiš, Stanjevci 97. M-2741 GASILSKO DRUŠTVO SEBE-BORCI VABI V NEDELJO, 23. junija 1985, ob 19.30 na VELIKO VRTNO VESELICO. Zabavali vas bodo: ANSAMBEL ALPSKI KVINTET S PEVCEMA Ivanko Kraševec in Oto Pestner. Za vedro razpoloženje pa bo poskrbel humorist VINKO SIMEK - ŠRAUFCIGER. Vljudno vabi GD Sebeborci. M-MM
ZA UREDITEV OKOLJA IZDELUJEM TRAVNE PLOŠČE (prane ali neprane), stebre za ograje, stebre za vinograde in drugo. Oglasite se v Mladinski ulici 36. M-2764
DVE ČRNI MUCI PODARIM DOBRIM LJUDEM. Naslov v upravi lista, telefon: 22-500. M-2767
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala za 8. razred OŠ Mačkovci, izdano za šolsko leto 1964/65. Marta Horvat, Otovci 70. M-2784
GOSTILNO V ČRENŠOVCIH oddam v najem za tri leta. Ignac Horvat, Črenšovci 3. M-2706
Ljubezen, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje, nam pa ostali sta praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je po kratkotrajni bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
Janez Domiter
iz Krašč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, kolektivu SGP Konstruktor, DO Potrošnik in vsem, ki ste sočustvovali z nami, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Hvala zdravnikom in ostalemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu za zdravniško pomoč, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — najlepša hvala!
Krašči, 31. maja 1985
Žalujoči: žena Inna, sin Janez z ženo Silvo, sin Jože z ženo Anico, hčerka Anica, vnukinje Petra, Marjetka, Barbara in Helenca, bratje Jože, Štefan in Mihael, sestra Vika z družino ter drugo sorodstvo
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota,
Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktoija in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinatji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarskopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer 81-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 1.600 din, polletna 800 din; letna naročnina za tujino 318 ASch, 45 DM, 19 Can dol., 13 USA dol., SFR 39; letna naročnina za delovne organizacije 2.000 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176. Cena posamezne številke je 40 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
tnik 1973, naprodaj. Fras, Veržej 12 b. M-2751
RISALNO MIZO (1 x 1,5 m), novo, zahodnonemško, prodam. Telefon: (069) 23-278. M-2753 RENAULT 4, letnik 1977, prodam. Jože Bertalanič, Pertoča 98, p. Rogašovci. M-2754
DVA'KOMBAJNA, pripravljena za žetev, in elevator za silažo, prodam. Jože Režonja, Mala Polana 41. M-2755
FORD ESCORD, tehnični pregled do januarja 1986, prodam. Gral, Krog, Ravenska 2. M-2756 MALE PUJSKE PRODAM. Martjanci 49. M-2757
KRAVE IN TELETA PO IZBIRI prodam. Murski Črnci 9, p. Tišina. M-2758
OTROŠKO HARMONIKO PRODAM. Murska Sobota, St. Rozmana 4. M-2759 HLADILNIK ZA KUHINJO PRODAM. Ludvik Beznec, Puconci 22 b. M-2760
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam za 130.000 din. Naslov v upravi lista. M-DL
LADO 1600 prodam. Cipot, Miklošičeva 13. M-FD
NOVE LETVE ZA MLATILNI BOBEN ZA ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 780 SPECIAL prodam. Stanislav Godina, Dolnja Bistrica 92. M-2776
NOVI TRAKTOR IMT 560 prodam. Informacije: Martin Voda, Mestni vrh 115, 62250 Ptuj. M-2792
TELEVIZOR, čmo-beli, prodam. Cena 20.000 din. Ogled, v soboto in nedeljo. Naslov v upravi lista. M-OP
MOTORNO KOLO ČZ 175 ENDURO prodam. Cena 75.000 din. Zlatko Rebernak, Janžev vrh, p. Radenci. M-OP NJIVO NA BAKOVSKEM, v bližini letališča, 60 arov, prodam. Naslov v upravi lista. M-2793 STREŠNO OPEKO, BOBRO-VEC, 5000 kosov, prodam. Murska Sobota, Štefana Kovača 24. M-GK
POMIVALNO KORITO, novo, prodam 20% ceneje. Noršinska cesta 1, M. Sobota. M-2795 TRAKTOR IMT FERGUSON, 55 KS, nov, prodam. Viljem Ficko, Vidonci 98, p. Grad. M-2795 VIDEORECORDER SISTEM 2000 nujno ugodno prodam.
Kranjec, bife Ložič. M-2796 ROTACIJSKO KOSO 135 prodam. Lemerje 62. M-2797
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 77. letu starosti zapustil naš mož,, oče, stari oče in brat
Evgen Janot
iz Ivanovec
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in šopke ter nam izrekli sožalje.
Hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS tov. Vajdi za slovo ob odprtem grobu.
Ivanovci, 27. maja 1985
VSI NJEGOVI
V SPOMIN
Letos mineva osem žalostnih let, odkar me je zapustil moj dragi mož
Ludvik Andrejč
in tri leta neizmerne žalosti, odkar sem izgubila še edino upanje, dragega sina
Režija
Tiho in mimo počivata v domači zemljici, ob robu borovega gozdička, ki jima v lahki sapici poje večno uspavanko.
Težki so mi dnevi brez vaju, še težje so noči, ko mi v spomin na vaju tiha solza kane iz oči.
Žalujoča: ŽENA IN MAMA
SWM f8
VESTNIK 20. JUNMA 1988
sobe
SOBO V MURSKI SOBOTI IŠČEM.
Naslov v upravi lista. M-2752
SOBO OZ. GARSONJERO v Murski Soboti ali bližnji okolici vzamem v najem. Naslov v upravi lista. M-2765
zaposlitve
KOMBAJNISTA S PRAKSO ZA KOMBAJN UN1VERZAL SPREJMEM. Mele 26, p. Radenci. M-2803 POMOČ V GOSPODINJSTVU za 4 ure v dopoldanskem času nujno iščem. Plača dobra. Kličite po telefonu 74-413 - od 18. do 21. ure. M-2807 GOSTIŠČE V NOVI GORICI IŠČE DVE DEKLETI ALI FANTA ZA POMOČ V STREŽBI. Prenočišče zagotovljeno. Plačilo o dogovoru. Prijave po telefonu 065 25-255, razen ponedeljka in torka. M-OP
V SPOMIN
Ani Bencik roj. Novak iz Kroga
22. junija 1985 mineva leto bridke žalosti, odkar si prezgodaj in za vedno odšla od svojih najdražjih.
Spomin na tvoj dragi lik v naših srcih ne bo nikoli zbledel.
VSI TVOJI
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 88. letu starosti nepričakovano zapustila draga mama, tašča in stara mama
Karolina Novak
iz Černelavec
Ob tej težki in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. seniorju Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za slovo ob odprtem grobu.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO JO IMELI RADI
ZAHVALA Ob smrti našega dragega
Gustava Čižka
upokojenca iz Murske Sobote Stara ulica 3
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje ali darovali v dobrodelne namene.
Posebna hvala kolektivu TMP M. Sobota, društvu upokojencev, Občinski organizaciji RK, KS in sostanovalcem bloka v Stari ul. 3.
Prisrčna hvala govornikoma TMP in DU za poslovilne besede, g. župniku za pogrebni obred, pevskemu zboru DU za odpete žalostinke in pihalnemu orkestru.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
M. Sobota, Čakovec, Šopron
V SPOMIN
16. junija je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Mihael Obal
z Vaneče
Volja in ljubezen do življenja nista uspeli premagati krute usode, ki gaje iztrgala od nas. Dom, ki si ga imel tako rad, je ostal pust in prazen, toda spomin nate bo ostal v naših srcih do konca dni.
VSI TVOJI
Minilo žalostno je leto dni, zapustil dom in drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi.
V SPOMIN 21. junija mineva boleče leto, odkar smo izgubili dragega sina, brata, strica in vnuka
Tončka Peterko
iz Kroga
Kje si sinek, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje pridne roke, ki so nam pomagale? Ne mine dan, da se te ne bi spomnili, in čakamo, da prideš vesel in nasmejan domov, tako kot si se vedno vračal. Toda tebe ni in te nikoli več ne bo, a v naših srcih živiš in boš živel do konca naših dni. Neusmiljena usoda je za vedno preprečila uresničitev tvojih in naših načrtov.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, prinašate cvetje na njegov prerani grob in prižigate sveče.
Žalujoči: VSI TVOJI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 64. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča in stara mama
Helena Poredoš
iz Bodonec
Iskreno se zahvaljujemo osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebno dr. Kološe-vi za vso oskrbo in lajšanje bolečin med njeno boleznijo.
Posebna hvala vsem sosedom, ki so nam v težkih trenutkih bili v pomoč, vsem sorodnikom, posebno botrini, sovaščanom in vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala g. duhovniku za ganljivo slovo, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS za poslovilne besede.
Žalujoči: Mož Štefan, sin Evgen z ženo Dragico, vnuk Branko in drugo sorodstvo
Žalujoči: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Nepričakovano in brez slovesa nas je v 75. letu starosti zapustila draga žena, mama, tašča, stara mama in sestra
Katarina Kozar
roj. Markotan iz Lendave
Ob boleči in nenadni izgubi se prisrčno zahvaljujemo zdravniškemu osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice, ki so ji v času težke in zahrbtne bolezni lajšali bolečine.
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Obrtnemu združenju Lendava in vsem drugim, ki ste nam v trenutkih žalosti lajšali našo bol, izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Lendava, 12. junija 1985
KJE ZAČETEK -
KJE KONEC JE TRPLJENJA .. .
ZAHVALA
Ugasnilo je zlato srce naše drage žene, matere in omike
Gizele Karas
roj. Papič te M. Sobote
Prisrčno se zahvaljujemo osebju internega oddelka soboške bolnišnice za vso nego in trud med njeno dolgotrajno boleznijo, č. duhovščini za pogrebni obred, pevcem za lepo odpete žalostinke, govornici za poslovilne in tolažilne besede ob slovesu ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam bili v pomoč.
Žalujoči: mož Nikolaj, hčerki Sonja in Zorica z družinama ter drugo sorodstvo
Žalujoči: mož Jože in hčerka Cica z družino
Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam pa ostali sta praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
4. junija nas je brez slovesa, v 48. letu starosti, zapustil naš dragi mož in oče
Franc Sampl
iz D. Slaveč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, še posebno sosedom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, učencem 3. razreda OŠ Rogašovci, duhovniku iz Rogašovec, pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali vence.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Anica, hčerka Bernarda z zaročencem Jožetom, sinovi Andrej, Henrik in Branko, stric in brat Alojz z družino iz Kanade
Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZMWKLN
Boleča je resnica, da nas je po težki bolezni v 66. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica Marija Benčec roj. Šebjanič iz G. Petrovec 66
Ob tej težki in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in šopke cvetja ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Najlepša hvala zdravniškemu osebju Kliničnega centra Ljubljana in dr. Kiršnerju za nesebično pomoč.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS tov. Kovačecu za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
G. Petrovci, Peskovci, 6. junija 1985
Žalujoči: mož Franc, sin Aleksander, hčerka Jolanka z možem Milanom, vnuka Milan z ženo Lidijo in Silva z možem Danielom ter pravnuka Aleš in Saša
VESTNIK 20. JUN|JA 1985
STRAN 10
v besedi in sliki
Kaj urediti?
Na zadnjem posvetu strokovne službe stanovanjske skupnosti in predsednikov hišnih svetov, katerega se je udeležil tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja, so prišle na dan mnoge nepravilnosti in neurejeni odnosi med hišno samoupravo in strokovno službo.
Predsedniki hišnih svetov so ugotovijj, da je hišna samouprava samo na papirju, saj se mnenja in stališča hišnih svetov slabo oziroma sploh ne uveljavljajo. Strokovna služba in skupščina stanovanjske skupnosti jih ne upoštevata. Tako je, ker predstavnikov hišne samouprave ni v skupščini. Zaradi neučinkovitosti in nespoštovanja stališč hišnih svetov je nastala že dokajšnja materialna škoda. Namreč, skorajda v vseh stanovanjskih blokih je, kljub ugotovljenim napakam, ki so jih popisali hišni sveti, prišlo do zamude pri popravilih. V večini primerov so namreč garancijski roki že potekli. Do zamude je prišlo pri obračunavanju kurilne sezone za letošnje leto. Takoj 4 po končani sezoni v mesecu marcu naj bi začeli s plačevanjem stroškov za letošnjo zimo. Toda prišlo je do zakasnitve plačevanja za več kot dva meseca. Na strokovni službi se izgovarjajo, češ da ne vedo, kdo bo ostal priklopljen na ogrevanje in kdo ne. Vzrok za vse to naj bi bili neurejeni odnosi med skupnostmi stanovalcev in strokovno službo. Kot pravijo, je nejasno, kaj naj bi opravljala strokovna služba in kakšne so njene konkretne naloge.
Vse kaže, da bo v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti prišlo še do ene nepravilnosti. Po sklepu skupščine so delegati sprejeli sklep, s katerim bodo del razpoložljivih solidarnostnih sredstev za letošnje leto namenili za izolacijo stanovanjskih blokov. Dopolnilo k spremembi samoupravnega sporazuma o temeljih plana za to srednjeročno obdobje je že v razpravi v združenem delu. Toda očitno gre za nezakonit postopek, saj se solidarnostna sredstva po zakonu o stanovanjskem dospodarstvu in družbenem dogovoru o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na podoročju stanovanjskega gospodarstva morajo uporabljati strogo namensko za pridobivanje novih stanovanjskih površin, kar pa se tokrat ne bo zgodilo. Tudi trditev nekaterih strokovnih delavcev, da ne gre za solidarnostna sredstva, ni točna, kajti iz aneksa številka 4 k SaS o temeljih plana je točno vidno, da gre za solidarnostna sredstva. J. Votek
Ob prazniku so spet opozorili na šolo
Ves prejšnji teden so se v tlakovcih vrstile kulturne, športne in zabavne prireditve ob petem prazniku krajevne skupnosti, sklepna prireditev pa je bila v nedeljo pri čebelarskem domu v gozdiču na robu vasi. Kar pester kulturni program so pripravili pihalni orkester, mladi pevci in recitatorji, za prizadevno delo in sodelovanje na različnih področjih pa so podelili odličja Kamili Kozel, Stevu Marušiču, Alojzu Smodišu, TVD Partizan Bakovci in Občinski gasilski zvezi Murska Sobota.
Od lanskega praznovanja so v bakovski krajevni skupnosti z združenimi sredstvi in delom dosegli lepe uspehe. Z zbranimi sredstvi so financirali gradnjo doma za potrebe gasilcev in civilne zaščite, modernizirali gasilsko opremo, precej denarja pa so odšteli za vzdrževanje cest in gradnjo obsežne mrliške veže. Kar štiri milijone dinarjev so porabili za posodobitev vaškega doma, kjer je zdaj dovolj prostora za sestajanje in najrazličnejše druge dejavnosti. Skrbijo za šport, družabnost in rekreacijo. Za to, poleg mladih, kažejo precej zanimanja tudi starejši. Kako
Ves teden so se v Bakovcih vrstile kulturne, športne in druge prireditve ob petem prazniku krajevne skupnosti, nedeljski program pa je popestril predvsem mladi rod.
pa naprej? Na naloge je opozoril predsednik sveta krajevne skupnosti Alojz Smodiš:
»Pred nami je novo srednjeročno obdobje z veliko nalogami. O vseh se še nismo dogovorili. Toda ena je že danes omembe vredna. To je gradnja nove šole. Ali jo bomo končno uspeli zgraditi, je med drugim odvisno od tega, ali bomo pripravljeni tudi v prihodnje prispevati sredstva za
Pred 35 leti so v INA-Nafti Lendava ustanovili prvi delavski svet. Ob tej priliki so postavili tudi miniaturni naftni stolp v Petišovcih. Zanimiva je zgodovina tega stolpa. Najprej je stal v Petišovcih, potem so ga preselili v Lendavo pred dvorano Nafte, od tam je izginil v skladišče, pred leti pa so ga obnovili in postavili spet v Petišovcih pred obrat družbene prehrane INA-Nafte.
Gasilske slovesnosti
Gasilske organizacije v soboški občini bodo tudi letos proslavile pomembne obletnice. Tako letos praznujejo 40-letnico delovanja gasilska društva v Borečih, Kra-ščih, Motovilcih in Martinju. 60-letnico delovanja pa praznujejo gasilska društva v Fikšincih, Fokovcih, Gerlincih, Gornjih Slavečih, Gornjih Petrovcih, Černe-lavcih, Juriju, Krplivniku, Kuzmi, Peskovcih, Noršincih, Vaneči in Rakičanu. Poleg obletnic bodo slovesnosti pripravila gasilska društva ob prevzemu novih gasilskih avtomobilov, in sicer v Nu-skovi, Poznanovcih, Pečarovcih,
Bakovcih, Krncih, Ivanovcih in Rakičanu. Gasilsko društvo Cankova pa bo 7. julija pripravilo slovesnost ob otvoritvi novega gasilskega doma. Ob teh slovesnosti bo Občinska gasilska zveza Murska Sobota podeljevala posebne zahvale gasilskim veteranom, ki so veliko prispevali k obnovi gasilstva po vojni. Pravkar se končuje tudi množično tekmovanje za memorial Matevža Haceta — prvega predsednika GZS. Potekajo pa tudi sektorske vaje, na katerih preverjajo strokovno znanje in gasilsko tehniko vse gasilske strukture.	F- M.
-SREČANJE
Biserni jubilej zakoncev Puhan iz
Bogojine
Pred kratkim sta v krogu svojih najbližjih praznovala pomemben življenjski jubilej — biserno poroko 88-letni Stefan Puhan in njegova 79-letna žena Ana iz Bogojine. Jubilanta, dobro znana in cenjena ne samo v svojem kraju, temveč v širši okolici, sta kljub težkemu življenju dočakala lepo starost. Imela sta štiri otroke.
Po končani osnovni šoli se je Stefan izučil za krojača pri mojstru Jožetu Benkoviču v Bogojini, nato ga je pot zanesla v Bratislavo, kjer je eno leto delal v vojaški delavnici. Potem je prišla prva svetovna vojna in kot telefonistke moral na rusko fronto. Sodeloval je v veliki ofenzivi v boju za Trst, Gorico in Reko. Konec vojne je dočakal v bolnišnici Gyor na Madžarskem, leta 1918 pa se vrnil, v rojstno Bogojino, kjer je nekaj časa delal pri-raznih krojaških mojstrih. Leta 1925 se je poročil z Ano iz Noršinec. Ker v Bogojini ni bilo gostilne in so se ljudje radi ustavljali pri Puhanovjht sta začela razmišljati o gradnji gostilne. Denarja za gradnjoje bilo kajpak v tistih časih premalo, zato sta odšla na delo v Francijo, da bi si prislužila potreben denar. Želja se jima je uresničila leta 1956, ko sta odprla gostilno v Bogojini, v katero so gostje radi zahajali celih deset let. Ker ni bilo naslednika.
naše skupne potrebe. O tem bomo glasovali še pred koncem leta.«
Predsednik pa je na nedeljski slovesnosti opozoril, da bodo morali v prihodnjem obdobju nameniti še več pozornosti kadrovski politiki. Pritegniti je treba več mladih, ki so se že doslej uveljavili na različnih področjih samoupravnega dela.
—js—
JLA
v gosteh
V petek, 21. junija, bo v Pomurju gostoval estradni orkester umetniškega ansambla JLA iz Beograda. Ob 16. uri se bo predstavil v lendavskih Termah (če bo deževalo v Lipi) ob 20. uri pa bo koncert pred hotelom Zvezda v Murski Soboti ali v grajski dvorani, če bo slabo vreme. Orkester spremljajo vokalni solisti: Tatjana Dremelj, Duško Ko-stič, Ljuba Stepanovič, Vesna Gavranovič, Rade Damjanovič ta Gordana Stojičevič.
60 LET GASILSTVA V PETIŠOVCIH
Petišovsko gasilsko društvo je praznovalo 60-letnico uspešnega delovanja. Na proslavi, ki sojo pripravili na termalnem kopališču, je bilo veliko vaščanov ter gasilcev iz drugih društev, s katerimi gasilsko društvo Petišovci uspešno sodeluje. V kroniki društva je med drugim zapisano, da je bilo le-to vsa leta pobudnik akcij v vasi, da je veliko pozornosti namenjalo usposabljanju na zelo občutljivem območju, saj je krajevna skupnost v neposredni bližini petrokemičnega kompleksa Ina-Nafte. Sodelovanje med industrijsko gasilsko enoto in gasilci iz Trimlinov naj bi še bolj okrepilo varnost pred požari. Na proslavi so podelili tudi priznanja najboljšim članom.	Jani D.
x
Kakovost mesnih izdelkov se izboljšuje
Ocena strokovne komisije, ki je že desetič pred 23. mednarodnim Kmetijsko-živilskim sejmom v Gornji Radgoni ocenjevala mesne izdelke slovenskih proizvajalcev, je, da se njihova kakovost dviga, izbor pa je večji kot lansko leto. Opazen je predvsem napredek v tehnološki kakovosti mesnin, nekatere delovne organizacije pa tudi uvajajo novo tehnologijo, kar je še posebno spodbudno.
Tokrat je bila med 198 anonimnimi vzorci 17 slovenskih ozdov mesnopredelovalne industrije močneje kot doslej zastopana perutnina. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da na ocenjevanje nobeden izmed proizvajalcev ni poslal kranjske klobase, ki je naša mednarodno priznana mesna specialiteta. To pa ni krivda zgolj proizvajalcev, temveč tudi tržnih razmer (ki so največkrat vzrok, da se sicer visoka kakovost slovenskih mesnih izdelkov na poti do potrošnikov izgublja), zato bi bilo nujno na ustrezen način zaščititi naše mesne specialitete in posebnosti.
Sicer pa je tudi tokrat nosilec kakovosti MIP Nova Gorica, ki je od vseh podeljenih (46 zlatih, 39 srebrnih, 31 bronastih) prejela 17 zlatih in 5 srebrnih odličij. Pomurski mesarji — Mesoizdelki G. Radgona in Mesna industrija ABC Pomurke — so odnesli 3 zlata, 1 srebrno, 5 bronastih oziroma 3 zlate, 4 srebrne in 8 bronastih. Šampiona kakovosti za trikratno zaporedno osvojitev zlate medalje (1983, 1984 in 1985) pa je komisija podelila mortadeli special Šampion, kuhani mesni slanini (MIP Nova Gorica) in piščančjim prsim v ovitku, poe-tovii iz perutninskega mesa (PP Ptuj) in salaminu (prav tako MIP N. Gorica)	vp
GORNJA RADGONA
Na obisku mladi
pobratimi iz Mladenovca
Od četrtka do sobote je pionirje iz radgonske občine obiskalo 45 vrstnikov in njihovih mentorjev iz vseh osmih osnovnih šol iz pobratene občine Mladenovac v SR Srbiji. Po sprejemu v Apačah so bili v petek dopoldne gostje na svečani občinski pionirski konferenci na radgonski osnovni šoli Jože Kerenčič, nato pa so si ogledali razstavo učencev šole s prilagojenim
učnim programom dr. Janko Šlebin-ger in radgonsko enoto mariborskega muzeja. V soboto so dan preživeli na Pohorju, kjer so obiskali Tri žeblje pri Osankarici in Pavčkovo bolnišnico pri Slovenj Gradcu. Obisk bodo mladim Mladenovčanom pionirji iz občine Gornja Radgona povrnili predvi-
doma oktobra.
-- LENDAVA ---------------
Nov Zlatorogov obrat
sta gostilno dala v najem. Stefan Puhan, ki je bil zelo cenjen kot krojač in gostilničar, je vrsto let aktivno deloval v društvih. Zlasti je raid pel in nastopal v pevskem zboru v Mariboru in Bogojini. Bil je tudi pobudnik za ustanovitev KUD Bogojina. Jubilantoma, ki sta bila zelo vesela našega obiska, smo zaželeli veliko zdravja, ki si ga tudi sama želita, in jima čestitali k pomembni obletnici.
Feri Maučec
V okviru 29. občinskega praznika občine Lendava so v Petišovcih odprli nov Zlatorogov obrat, ki je stal 100 milijonov dinarjev. Gre za obrat za hidrogeniranje maščob. To je pravzaprav poseben obrat, ki je znotraj meja INA-Nafte, vendar ga je zgradil in financiral Zlatorog iz Maribora. Takšne vezi in poti združevanja dela in sredstev bo INA-Naf-ta še ubirala. Ta obrat je le začetek, saj se bo v prihodnosti še razširil. Čeprav je obrat Zlatoroga samostojen, pomeni za INA-Nafto pridobitev infrastrukture, s tem pa tudi možnost nadaljnjega sodelovanja. Jani D.
LENDAVA
Švedski učitelji v Lendavi
Delegacija prosvetnih delavcev s Švedske je obiskala dvojezično osnovno šolo Drago Lugarič v Lendavi. Prosvetne delavce iz daljne Švedske, iz mesta Goteborg, je zanimalo, kako poteka dvojezični pouk. Ker se tudi na Švedskem ukvarjajo s problematiko izobraževanja narodnosti, so se odločili, da bodo nekaj izkušenj nabrali v lendavski dvojezični osnovni šoli, ki je, kot kaže, znana daleč po svetu. Obiskali so tudi Ljubljano, si ogledali nekaj kulturnih ustanov in bili gostje Zavoda za šolstvo SRS.	Jani D.
Krambergerjevo gostišče spet odprto
Ni se še prav polegel prah in kontroverzni dobrotnik Ivan Kramberger ponovno vabi goste 'v svoje gostišče ob Negovskem jezeru. V soboto ga je »skesani« Ivan odprl brez zanj običajnega pompa in tako je — upajmo — neprijetna zgodba, ki je po svoje zabavala slovensko javnost, sklenjena.
»Ne bom se več vmešaval v delo gostišča, ampak vse prepustil ženi Marjeti. V tem dobrem mesecu, odkar smo zaprli, nas je obiskalo toliko gostov, telefon je neprestano zvonil in ker sem ure-
dil vse »težave«, ni vzroka, da bi bilo gostišče še naprej brez gostov.« Takole pravi, v isti sapi pa dodaja, da ob Negovskem jezeru (čeprav brez vode) ne bo dolgočasno. Ob nedeljah dopoldne se bodo tod zbirali motoristi, kot pravi, pa bo poskrbljeno še za kakšno popestritev.
/	_____L.
Marjeta: »Odprto bo od 11. do 23. ure, disco pa ob petkovih in sobotnih večerih, za večje skupine pa tudi med tednom. Zraven mene bodo zaposleni še natakarica, kuhar in snažilka.«
Zares kes, ali zgolj dobro preračunana reklamna poteza? Kakor koli že, tudi kažipoti so ponovno na svojih mestih.