ŠTEVILKA 45 . leto XLn* cena hOOO din ______________Celje, 17. novembra 1988
iioVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Kadar topovi grml/o,
muze molčllo
Politična histerija ne potrebuje fil-
mov o Kosovu. Stran 3.
Ljubezen In delo, dvoje trdnih vezi
Jakob in Marija Kodela sta nazdravila biserni poroki.
Stran 10._
Črna nedelja no zelenem Martinu
Miličniki so imeli na Martinovo veliko dela. Stran 15.
lati Remingtonovci
žirija Društva slovenskih filmskih delavcev je na Tednu domačega filma izročila številne nagrade in priznanja
ovenskim filmskim ustvarjalcem za dosežke v preteklem letu. Zlate nagrade »Metod Badjura« z diplomami sta^prejela
žiserja Božo Šprajc in Filip Robar-Dorin, ob njiju pa tudi celotna ustvarjalna ekipa filma Remington (na sliki). Žirija je
obrazložitvi ob podelitvi te ugledne nagrade Remingtoncem zapisala, da gre za izredno avtorsko delo celotne ekipe
;tvarjalcev, kije notranje skladna in zvesta svojim ustvarjalnim izhodiščem tako v zarisu celotne zasnove, kot posamez-
h segmentov filma. Foto: EDI MASNEC
Prevetriti programe
16. Teden domačega filma le pritegnil
okoli 32 tisoč obiskovalcev
Triinsedemdeset celove-
černih in kratkih filmov ter
risank, šest posvetovanj,
okroglih miz in javnih tri-
bun, tri dni dela v fllmski
delavnici, 32 tisoč obisko-
valcev filmskih predstav,
več deset srečanj in pogovo-
rov ustvarjalcev z gledalci
fllmov - to je v grobih šte-
vilkah izražena bera letoš-
njega 16. Tedna domačega
filma, ki se je v torek iztekel
v Celju.
Seveda vseh, ki so se tako
ali drugače udeležili razveja-
nih programov TDF, niti ni
bilo mogoče, pa tudi ne smi-
selno preštevati. Kajti če bi
postal barometer programov
le obisk, bi morali organiza-
torji že prihodnje leto na pri-
mer odmisliti program krat-
kih filmov, ki nikakor ne na-
leti na odziv med občin-
stvom. Po drugi strani pa bi
morali večino premiernih fil-
mov preseliti v kinodvorane
zun^ Celja, ki so bile v Na-
zarjah, pa v Vitanju, Šentjur-
ju in še kje do zadnjih kotič-
kov napolnjene.
Pa kljub temu obiska ven-
darle ne gre povsem zane-
marjati. Tudi v celjskih ki-
nodvoranah ne, ki so letos
v času TDF privabile na
filmske predstave skoraj če-
trtino manj obiskovalcev,
kot na primer lani. Gre kriv-
do temu pripisati sloven-
skim celovečercem samim,
standardu občana, ki iz dne-
va v van grobo pada, ali pa
morda premalo domišljeno
sestavljenim programom fil-
mov, ki so predaleč pričako-
vanjem gledalcev? Organiza-
torji bodo morali pošteno
odgovoriti na ta vprašanja in
zagotovo do prihodnjega, 17.
Tedna domačega filma tako
prevetriti program, da bo
bolj kot letošnji ustrezal tudi
gledalcem samim. Končno je
prav njim tudi namenjen.
Sicer pa je letošnji TDF
v javnosti odmeval pred-
vsem po dobro pripravljenih
kulturnih srečanjih, ki so kot
novost izredno popestrila
sam program, kot tudi kul-
turno življenje Celja. Kot do-
bro se je izkazalo predvsem
to, da so jih pretežno pri-
pravljala strokovna društva,
kar je nanje privabilo v pro-
blemske pogovore usmerje-
no strokovno javnost. Pogo-
vora o tabujih v jugoslovan-
skem filmu in o razpotjih ko-
sovske resničnosti, prikaza-
nih v filmu, pa bi lahko glad-
ko ocenili kot zelo uspela tu-
di zaradi eminentnih gostov,
ki so se ju udeležiU.
In če smo že pri gostih,
moramo omeniti podatek, da
se jih je od 148 vabljenih
udeležilo predstavitev fil-
mov, posvetovanj in ostalih
prireditev Tedna več kot sto
iz vse Jugoslavije. Med njimi
številni režiserji (ob France-
tu in Tugu Štiglicu, Janetu
Kavčiču, Damjanu Kozoletu
in mnogih drugih iz Sloveni-
je tudi Krsto Papič, Iso
Quosja, Rajko Grlic), igralci
(od najmlajše Ane Papež iz
Maje in Vesoljčka tudi prva
dama jugoslovanskega filma
Milena Dravič, Sonja Savič,
Mustafa Nadarevič) in števil-
ni drugi filmski ustvarjalci.
Prav oni pa dajejo skozi sre-
čanja z gledalci Tednu do-
mačega filma pravo veljavo.
DAMJANA STAMEJČIČ
r prenovo s svinčenimi nogami
Ui je za prenovo gospo-
rstva res potrebna samo
!gova svoboda in zakon-
! ter ustavne spremembe,
bi odprle pot podjetni-
u, ali pa gospodarstvo
irebuje še kaj drugega?
em vprašanju razmišlja-
s širšega in delno tudi
ega ekonomskega vidika
;mi tega tedna,
'.am je pravzaprav treba
Jzati za razbremenitev,
.0 in predvsem v kakš-
1 času do reforme skrahi-
ranega gospodarstva, so tudi
vprašanja, ki smo jih zastavi-
li ekonomskim strokov-
njakom.
Gospodarstvo pri nas raz-
polaga le še z 41 odstotki
družbenega proizvoda, eko-
nomsko premoč nad njim pa
s tremi petinami družbenega
proizvoda dobiva skupna in
splošna poraba. To je tudi
eden razlogov, da gospodar-
stvo vstopa v prenovo
s »svinčenimi nogami«,
skratka preobremenjeno do
te mere, da ob še tako ideal-
nih pogojih in odprtih vratih
v podjetništvo (to je seveda
le predvidevanje) voza, ki dr-
si navzdol, samo verjetno ni
več sposobno zaustaviti.
Po mnenju mnogih so po-
trebne takojšnje rešitve. Po-
treben je dodatni kapital, za-
to je osnovno vprašanje, kdo
ga lahko gospodarstvu v tem
trenutku lahko da. Na Mi-
klavža in dedka Mraza ni ča-
sa čakati, pa četudi bosta še-
le ta dva, po napovedih so-
deč, prinesla vsaj nekaj tiste-
ga, kar bi dajalo osnovo za
pot v bolj tržno gospodar-
stvo. Ali bo to le en ali pet ali
morda celo deset zakonov,
se še ne ve. Ne glede na to,
kohko jih bo v prvi rundi, je
gotovo, da ne bodo pretrese-
ni v kakšni široki javni raz-
pravi.
Temo tedna objavljamo na
5. strani. PANTELIČ
Žalsici sindilcat
za delavce
Lika
Tako kot celjski se je
tudi žalski občinski sindi-
kalni svet odločil, da iz
svojih sredstev dodeli od-
pravnine delavcem nek-
danje temeljne organiza-
cije Lika Savinja. Nado-
mestila odpravnin v viši-
ni 600.000 dinarjev so
v petek izročili desetim
delavcem Tovarne pohi-
štva Šempeter, ki so iz-
polnili pogoje za upokoji-
tev in bi bili sicer prikraj-
šani za svojo pravico do
odpravnine, saj njihove
delovne organizacije ni
več. Slovesnosti, na kate-
ri so se delavcem za vlo-
ženo delo zahvalili pred-
stavniki sindikata, so se
udeležili tudi predstavni-
ki skupščine občine in
družbenopolitičnih orga-
nizacij. MBP
roča Icri zaradi
en in doiiodlcov
ozorlll so na nevzdržne razmere
rejšnji teden v petek in
ito je bilo precej vroče
v nekaterih obratih Go-
a Gospodinjski aparati
itovem Velenju, ko so
ivnavali rezultate 9-me-
lega poslovanja in ko so
vci prejeli osebne do-
te za prejšnji mesec,
ilavci so  opozorili na
nevzdržno povečanje živ-
ljenjskih stroškov v velenj-
ski občini v zadnjem času.
Še posebej gre za cene da-
ljinskega ogrevanja, komu-
nalnih storitev in električne
energije. Zato so zahtevali,
da se ponovno prouči upra-
vičenost zadnjih podražitev,
še posebej zato, ker delavci
z najnižjimi osebnimi do-
hodki ne zmorejo več tako
visokih življenjskih stro-
škov.
Precej vroče krvi so pov-
zročile tudi primerjave oseb-
nih dohodkov. V precejš-
njem številu delovnih orga-
nizacij in skupnosti, tudi
v družbenih dejavnostih in
v občinskih upravnih orga-
nih so namreč ta mesec iz-
plačali poračune za to leto.
Poračune so si privoščile tu-
di nekatere delovne organi-
zacije, ki poslujejo na robu
rentabilnosti.
M. L.
Brez deia Je vse več Hudi
število nezaposlenih na
celjskem območju hitro na-
rašča. Medtem, ko je konec
leta 1986 iskalo zaposlitev
na skupnosti za zaposlova-
nje 1096 ljudi, se je do letoš-
njega oktobra številka
povzpela že na 2436.
Posebno zaskrbljuje poda-
tek, da je več kot polovica
tistih, ki iščejo delo, mlajših
od 26 let, da je med njimi
dosti ljudi z višjo in visoko
izobrazbo in da jih več kot
tretjina čaka na prvo zaposli-
tev že več kot leto dni. Ob
gospodarski reorganizaciji
bo prišlo do novega viška de-
lavcev, ki jih bodo morali
prekvalificirati ali odpustiti.
tako da bodo problemi pri
zaposlovanju v prihodnosti
še hujši.
Veliko bolj kot številke
(takšne številke v razvitem
svetu ne pomenijo nič po-
sebnega) zaskrbljujejo ne-
ugodni trendi. Zato je v tem
trenutku smotrno ugotavlja-
ti vzroke negativnih trendov
pri zaposlovanju.
Eden izmed glavnih je ne-
gativna rast zaposlovanja, ki
je najbolj očitna v celjski, ko-
njiški in žalski občini. V Ce-
lju je ta stopnja -1,5, v Slo-
venskih Konjicah -1,1 in
v Žalcu -1,2 odstotka. Pozi-
tivno rast, 2,3-odstotno, ima-
jo le v šmarski občini.
Večanje števila nezaposle-
nih je tudi odraz dejstev, da
štipendijska politika še ved-
no ni dovolj učinkovita, v de-
lovnih organizacijah slabo
delujejo kadrovske službe,
organizacijo dela ne prilaga-
jajo povpraševanju po delov-
nih mestih, premalo posve-
čajo pozornost inovativnosti
kot možnosti zaposlovanja
itd.
Prej ko slej bo moral začeti
delovati tudi trg delovne si-
le, ki izključuje socialno po-
litiko pri zaposlovanju. Na
osnovi vsega tega se bo šte-
vilo nezaposlenih v prihod-
nosti še povečevalo.
VOJKO ZUPANC
2. STRAN - NOVI TEDNIK
17. NOVEMBER V
Za spreminjanje miš^^^^nja gre
Celjski Občinski komile ZKS o strategiii družbene preobrazbe
Družbena preobrazba je potreba
pred katero si ni več mogoče zatiska-
ti oči. Res da politična kriza ni od
danes, vendar so jo v ospredje potis-
nile šele težave na materialnem po-
dročju. Očitno namreč je, da razvoja
proizvajalnih sil ali recimo gospo-
darske reforme ne bo mogoče doseči
brez posegov v sfero družbenih od-
nosov.
O tem so prejšnji teden govorili tudi
na seji občinskega komiteja zveze ko-
munistov Celje, ko so obravnavali gra-
divo za sejo Centralnega komiteja Zve-
ze komunistov Slovenije o strategiji
družbene preobrazbe. Dokument, ki
bi ga naj sprejeli še ta mesec, odpravlja
dogovorno ekonomijo z uveljavlja-
njem tržnih zakonitosti na vseh po-
dročjih in uveljavlja sporazumevanje
kot obliko politike. Kot je ugotovila
delovna skupina predsedstva celjske-
ga občinskega komiteja, gre v najšir-
šem smislu za spreminjanje življenj-
ske filozofije.
Tone Zimšek je ob tem dejal, da je
po njegovem mnenju v pretežnem de-
lu mogoče spremeniti logiko v glavah
- če pa to ne bo šlo. bo pač treba
zamenjati glave. To se v največji meri
nanaša na odstranitev objektivnih in
subjektivnih zavor, ki tudi v Celju one-
mogočajo uresničitev vrste dobrih
programov in modelov. Med različni-
mi mnenji o naravi teh zavor je na tej
seji prevladalo, da so osnovne ideolo-
ške. Franc Gazvoda je menil, da je
glavna zavora, ki sega od združenega
dela do države, tiha opozicija, ki ni
konkretno vpeta v skupna prizadeva-
nja in si jemlje vlogo ocenjevalcev. Tu-
di partija še ni sestopila z oblasti, nje-
no pokroviteljstvo pa se odraža prav
v odnosu do gospodarstva. Opozoril je,
daje učinkovit le sistem, kije izjemno
enostaven in opušča svobodo in inici-
ativo nosilcem tega sistema.
Dokončnega preloma z usedlinami
sistema tudi ustavne spremembe, če
bodo sprejete, ne prinašajo, prav tako
pa tudi ne zakoni, ki jih na njihovi
osnovi pripravljajo. Tomaž Jeglič je
pripravo teh zakonov označil kot zma-
go tihe birokratske večine. Tudi Ivo
Potočnik je opozarjal, daje treba vide-
ti razloge za zaostajanje Celja izven
združenega dela in dejal, da je treba
besedo preobrazba uporabljati previd-
no, dokler ne bodo razrešena nekatera
osnovna vprašanja - na primer last-
nina.
Skupno ugotovitev, da imajo v Celju
dovolj dobrih analiz in programov, ki
pa ne prinašajo rezultatov, je predsed-
nik občinske skupščine Tone Zimšek
strnil v predlog, da bi pripravili kon-
Med stvarmi, ki pa jih je v Celju
vendarle mogoče pričeti premikati,
je izstopalo predvsem vprašanje ka-
drov. Očitna je neizkoriščenost njiho-
vega znanja. Aleksa Gajšek-Kranjc je
predlagala, da bi izbrisali pravilo, po
katerem je kraja kadrov nelojalna,
saj je konkurenčnost glavno gibalo
zaposlovanja. Za nevralgično točko
Celja je označila negativno selekcijo
kadrov na vseh ravneh, kajti ostoječe
strukture ne prenesejo ob sebi ljudi,
ki bi jih lahko presegli, nadomestili,
zato tudi ne izkoristijo njihovega
znanja. Ker je odhajanje strokovnja-
kov iz Celja ena izmed nereševanih
problemov, se je vprašala, zakaj
združeno delo tudi v Celju zanje ne
gradi na primer hiš, kot to delajo
drugje.
cept strategije občine v reformi, v ka-
teri bi izluščili vse, kar je v občini ven-
darle mogoče narediti, in dosegli novo
učinkovitost.
MILENA B. POKLIC
Vrtci se ne bodo združili
z novim letom bi se po načrtih o prestrukturiranju
družbenih dejavnosti celjske vzgojno-varstvene
organizacije povezale v enovito delovno organiza.
cijo. Vendar pa z načrti, ki niso od včeraj, pač pa so
podobne težnje znane že izpred skoraj desetih let_
očitno tudi tokrat ne bo nič. Delavci so namreč
svojih zborih glasovali proti temu, da bi razpisali
referendum o povezavi v v enovito delovno organiza-
cijo.
Vse tri vzgojno-varstvene organizacije v Celju so so
že pred leti povezale v okviru odbora za spremljanje
sporzauma o uresničevanju skupnih interesov pri
vzgoji in varstvu predšolskih otrok. To pomeni, da so
bili dokaj poenoteni pri vsebinah dela z otroki, sodelo-
vanju s starši in cenami. Z združitvijo v eno organiza-
cijo naj bi ohranili doseženo raven predšolske vzgoje
in varstva, saj so ugotavljali, da ponekod število otrok
v enotah upada in da so s tem povezane finančne
težave vzgojno-varstvenih organizacij. Nekateri pa so
pričakovali, da bo združitev rešila finančni položaj
otroškega varstva v občini in prinesla številne pri-
hranke. Že v pripravah so opozarjali, da so takšna
pričakovanja nerealna, hkrati pa naštevali težave, ki bi
nastale s povezavo. Prišlo bi do nekaterih racionaliza-
cij v finančno-administrativni službi, vendar se je pri
tem pojavil tudi prostorski problem za delo skupnih
služb nove organizacije. Očitno zaposlenih domnevne
prednosti združitve niso prepričale, tako da ostajajo
vrtci organizirani na dosedanji način v tri vzgojno-
varstvene organizacije. Zato pa so se povsod lotili uva-
janja novih dodatnih programov, ki naj bi v končni fazi
prinesli več pozitivnih učinkov kot sama reorganiza-
cija.
TC
Slabše očiščene ceste
Letos pozimi bo začel veljati, tudi na Celjskem
seveda, nov pravilnik o zimski službi. Od starega se
razlikuje po tem, da so v novem pravilniku strožje
določeni pogoji, katere ceste bodo pozimi prej čistili in
pri kakšni višini snega jih bodo sploh začeli čistiti.
Na skupščini sisov za ceste Slovenije so se za spre-
menjeni pravilnik odločili zato, ker ogromno denarja,
več kot polovico vsega, ki je namenjen za vzdrževanje
cest, porabijo za zimsko čiščenje. To je po njihovem
mnenju preveč, saj na ta način ostane premalo denarja
za letno vzdrževanje.
Takšno ravnanje bi razumeli, če bi bile prejšnja leta
ceste pozimi res dobro očiščene. Vsak voznik pa ve, da
ni bilo tako. Poleg tega, nihče ne more zagotoviti, da se
bo prihranjeni denar res porabil za letno vzdrževanje.
VOJKO ZUPANC
J.žiisiii učitelji napovedujejo stavico
Zahtevajo sprotno usklajevanje osebnih dohoilkov
Delavci v vzgoji in izobra-
ževanju v žalski občini so že
dlje časa nezadovoljni
s svojimi osebnimi dohod-
ki, ki v povprečju ne prese-
gajo niti 600 tisočakov, kar
je pravzaprav sramotni po-
datek, zlasti še, če vemo, da
ima večina vsaj višješolsko
izobrazbo, o poslanstvu uči-
teljev pa ni, da bi ponovno
izgubljali besede.
Očitno se njihovega odgo-
vornega dela ne zavedajo niti
najbolj odgovorni v občini.
Učitelji in drugi delavci
v vzgoji in izobraževanju ni-
kakor ne morejo razumeti,
da, ob kolikor toliko solidnih
rezultatih gospodarstva ob-
čine, prejemajo manjše plače
kot njihovi stanovski kolegi
v prenekateri drugi občini.
Na zadnji razširjeni seji
sveta Vzgojnoizobraževalne
organizacije so znova pouda-
rili, da še vedno ni uresniče-
na bistvena zahteva - to je
izenačenje osebnih dohod-
kov z osebnimi dohodki de-
lavcev v gospodarstvu. Zah-
tevajo sprotno usklajevanje
in uskladitev za pretekla ob-
dobja v tem letu, na predzad-
nji seji pa so med drugim
zahtevali tudi, da se razišče
odgovornost vseh dejavni-
kov, ki so osnovni šoli dolžni
zagotavljati splošne pogoje
za delo, posebej pa še odgo-
vornost predsednika občin-
skega izvršnega sveta, Anto-
na Bratuše, podpredsednice
izvršnega sveta za družbene
dejavnosti, Elze Golob in ko-
miteja za družbenoekonom-
ski razvoj in družbeno plani-
ranje. Takrat so zahteval tudi
odgovor na vprašanje, kako
je potekalo kadrovanje za
imenovanje Elze Golob in
zakaj je potekalo brez tega,
da bi tudi delavce v vzgoji in
izobraževanju kdo povprašj
za mnenje. Nobenega objel
tivnega razloga ni, so pouda
rili na zadnji seji, da do zab
tevanega datuma odgovore
na zastavljena vprašanja n
so prejeli.
Na seji so zavrnili td
sklepe izvršnega sveta, p
katerih naj bi bila posebn
delovna skupina zadolženi
da pripravi poročilo o stanju
in razmerah na področju
vzgojno izobraževalne dejav-
nosti za leto 1988. Sklepe so
zavrnili predvsem zaradi
grožnje, da lahko v nasprot-
nem primeru začnejo s po-
stopkom za ukrep družbene-
ga varstva, za kar v žalski
vzgojnoizobraževaini organi-
zaciji ni nikakršnih razlogov.
Skratka, na seji so obsodili
odnos in način razreševanja
problematike vzgoje in izo-
braževanja s strani izvršnega
sveta, zlasti pa njegovega
predsednika. Delavce
v vzgoji in izobraževanju je
treba razumeti in v občini
bodo morali njihovim pro
blemom posvetiti več pozor
nosti. Samo izgovori, da m i
dovolj  denarja, so najbolj I
enostavni  in  morda  tui;
plehki. Ob vsem tem, kar st
sedaj dogaja na tem področ
ju v žalski občini, pa seveda
ni nič čudnega, če prizadeli s
napovedujejo prekinitev dC; j
la in zbor vseh delavcev, ^
naj bi bil v petek, 25. noveff
bra.  Je vsega tega splof
treba?
JANEZ VEDENiK
Prepozno in prehitro
Pomisleki na predlagane spremembe
zakona o zdravstvenem varstvu
Delegati zborov Skupšči-
ne SR Slovenije se bodo 22.
novembra odločali o spre-
membah in dopolnitvi za-
kona o zdravstvenem var-
stvu. Bistvena sprememba
tega »mini« zakona je pre-
nos zagotavljanja potreb in
interesov iz občinskih
zdravstvenih skupnosti
v Zdravstveno skupnost
Slovenije za ambulantno
specialistično, bolnišnično
in zdraviliško dejavnost ter
zdravstveno dejavnost za-
vodov za socialno medicino
in higieno.
Občine celjskega območja
in še posebej občinske
zdravstvene skupnosti takš-
no spremembo, še zlasti za
bolnišnično dejavnost, zago-
varjajo in terjajo že vrsto let,
saj nesporno drži, da so ob-
činske zdravstvene skupno-
sti premajhne, da bi prenesle
rizičnost za bolnišnično
zdravljenje, uveljavljen si-
stem soUdarnosti pa ni zado-
voljeval ne občin prejemnic
ne dajalk solidarnostne po-
moči. S spremembo zakona
bi potreba za solidarnost za
potrebe, ki bi se prenesle na
raven republike, odpadla.
Ob tem pa so zanimive re-
akcije na celjskem območju.
Zdravstvene skupnosti so za
spremembo, ki so jo same
ves čas predlagale, vendar
opozarjajo, da ostaja nereše-
no vprašanje solidarnosti za
osnovno zdravstveno službo
in druge dejavnosti, ki osta-
jajo v domeni občinskih
zdravstvenih skupnosti in
zanje namenjajo povprečno
47 odstotkov sredstev za
zdravstveno varstvo. Zave-
dlo pa se, da ima ta spre-
memba, ki bi naj bila spreje-
ta po skrajšanem postopku,
značaj interventnega zako-
na, s katerim bi preprečili
grozeč razpad sistema zdrav-
stvenega varstva v republiki.
Izvajalci zdravstvenega
varstva imajo več pomisle-
kov. Menijo, da finančni pro-
blemi ne bi smeli biti razlog
za hitre postopke in da bi bi-
lo prej potrebno postaviti
trdne strokovne podlage.
Terjajo večjo dorečenost,
standarde in normative,
predvsem pa enaka izhodiš-
ča za vse izvajalce. Vsakršno
indeksiranje zavračajo, zlasti
Zavodi za socialno medicino
in higieno pa želijo vedeti,
kaj jih pravzaprav čaka. Vsa
ta in še nekatera druga odpr-
ta vprašanja bi po sprejemu
spremembe zakona uredila
Zdravstvena skupnost Slo-
venije s svojimi akti.
Predlagana sprememba
glede na dolgoletne zahteve
prihaja pozno in težko bi
sprejeli trditve, da tudi pre-
hitro. V vsakem primeru gre
za začasne spremembe, saj
so teze za celovito spremem-
bo zakona o zdravstvenem
varstvu že pripravljene. A do
uveljavitve teh sprememb
mora zdravstvo na nek način
preživeti. Zelo čudno bi bilo,
če bi bili ravno delegati
s celjskega območja proti
uveljavitvi zahtev, ki so jih
sami postavljali.
MILENA B. POKLIC
Razrešili Staneta Meleta
Sedaj že bivši sekretar predsedstva
občinskega komiteja zveze komuni-
stov Celje Stane Mele je prevzel dolž-
nost predsednika začasnega kolektiv-
nega poslovodnega organa celjske de-
lovne organizacije Metka. Zaradi nez-
družljivosti obeh dolžnosti ga je komi-
te razrešil in določil Darka Končana
kot izvršnega sekretarja in člana pred-
sedstva, da začasno opravlja funkcijo
sekretarja. Odprli so tudi postopek
evidentiranja za novega sekretarja, ki
ga bodo zaključili 5. decembra.
Takšno odločitev je komite sprejel še-
le v ponedeljek ob ponovitvi sestanka
o tej temi. Sprva so se namreč odločili,
da bodo zaradi pospešitve postopkov
skušali najti sekretarja v svojih vrstah.
Kadrovska komisija je evidentirala
enajst možnih kandidatov, a kar deset
jih kandidature ni hotelo sprejeti iz raz-
ličnih razlogov, večina zato, ke niso mo-
gli na hitro prenehati z delom, ki ga
sedaj opravljajo. Tako je komite imel
samo enega kandidata, ki bi se bil pri-
pravljen vključiti v nadaljne postopke
(Vikija Krajnca). Ravno celjska organi-
zacija pa je bila med prvimi, ki je že
svojega predsednika izbirala z odprte
kandidatne liste. Ponovno zapiranje
kandidatne liste bi torej pomenilo korak
nazaj in takšnega mnenja so bili tudi
sekretarji osnovnih organizacij, ki so jih
člani komiteja povprašali za mnenje po
seji, na kateri se niso mogli odločiti, kaj
naj naredijo (z izgovorom, da niso
sklepčni). Kandidat komiteja je zato od-
stopil od kandidature in s tem omogočil
enakopravno, širše evidentiranje. Vse se
torej začenja znova in če je razlog resnič-
na želja po demokratičnosti postopkov,
je tako tudi prav.
MILENA B. POKLIC
Odgovori so, denarja ni
Svoje stališče bo povedal še izvršni svet
Po javni ekološki tribuni v Trnov-
Ijah se je zvrstilo kar nekaj sestan-
kov, na katerih so pripravljali pro-
gram aktivnosti glede na zahteve in
stališča tribune. V okviru celjskega
občinskega komiteja za urejanje pro-
stora in varstvo okolja so na eni iz-
med sej tudi predlagali ustanovitev
posebne komisije, ki bo pripravila
odgovore na vprašanja. Kaže, da je
komisija pred dnevi svoje delo opra-
vila in pripravila odgovore ter pro-
gram aktivnosti na zahteve občanov,
ki so se zavzemali predvsem za na-
daljnje meritve onesnaženosti oko-
lja, za ugotavljanje vpliva na zdravje
ljudi in za ustrezne ukrepe na osnovi
ugotovitve.
Pri ugotavljanju onesnaženosti zra-
ka v občini naj bi vzpostavili stalno
mrežo še za druge škodljive snovi, ne
le žveplov dioksid. Dušikove okside bi
merili v Kersnikovi ulici, sediment in
s tem v zvezi težke kovine na desetih
merilnih mestih, organske snovi pa na
štirih. Predračun za nekaj osnovnih
meritev znaša skoraj 60 milijonov di-
narjev, kar pomeni, da bi z nalogo lah-
ko pričeli takoj, ko bi zagotovili po-
trebna sredstva. Podobno velja tudi za
številne druge naloge iz programa, še
vedno a ni povsem jasno, kako zbrati
potreben denar. Po programu naj bi
dodatno analizirali pitno vodo, odvzel
vsaj 300 vzorcev zemlje sirom občin'
in preiskali dodatne vzorce živil žival
skega in rastlinskega izvora. V Zdrav
stvenem centru bi glede na zahteve
tribune pripravili raziskavo o vplivi
onesnaženega okolja na zdravje Iju"^'
in program ukrepov za najbolj ogroža I
ne prebivalce v neposredni bližini V
rov onesnaževanja. i
V program so zapisali tudi nalol* I
kot so poostren nadzor nad izvajanje"" '
sanacijskih ukrepov pri onesnažev^'
nju v industriji, ugotavljanje škodlj'
vih snovi v surovinah in odpadkih d^'
lovnih organizacij, upoštevanje ekol<^
gije pri izdaji vseh dovoljenj za posegi
v prostor... Vse te naloge bo obravn^'
val še celjski izvršni svet in verjetn^
dodal svoje pripombe, predvsem P.
t7. NOVEMBER 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Kadar topovi grmijo, muze molčijo
v današnji spolitizirani si-
tuaciji se filmi o Kosovu proti
ijfitkom. da so ali etnično či-
^ti in narejeni z določenim na-
^jenoni ali pa zagovarjajo do-
ločeno republiško politiko, ne
^orejo braniti s svojo esteti-
Ijo in umetniškim, humani-
jjtičnim sporočilom. Zdaj so
fdina hrana intelekta strasti
jn naša realnost je duhovno
utrujena. Tistim, ki ne znajo
misliti - ti filmi pa dajejo
prav izhodi.šča za razmišlja-
nje in ne vsiljujejo svoje in-
terpretacije kosovske resnič-
nosti - je resnica nedostopna.
Njihova zavest je namreč
obremenjena s političnim in
to je nemogoče spremeniti,
saj bi bila edina rešitev v tem,
da bi jih začeli čisto na novo
vzgajati, brez vplivov politič-
ne birokratske samovolje.
To so na javni tribuni o raz-
potjih kosovske resničnosti, ki
jo je v ponedeljek v Klubu kul-
turnih delavcev pripravilo celj-
sko društvo politologov in so-
ciologov, ugotavljali udeležen-
ci Žarko Dragojevič. režiser fil-
ma Hiša ob progi, Isa Qosja, ki
je zrežiral Varuhe megle in
^em Shkrelli„ direktor Koso-^
vafilma. Menili so. da so se
v položaju, ko vsakdo že vna-
prej natančno ve. kaj hoče
v kakšnem dogodku ali filmu
videti in to tudi vidi, ne glede
na vsebino, tudi umetni.ški kri-
teriji povsem spolitizirali.
Umetniki in tako tudi režiserji
bi morali za vsako najmanjšo
metaforo natančno vedeti kaj
so z njo hoteli, poleg tega bi ta
morala biti čimbolj uporabna
za dnevno politiko. Umetnost
je zrcalo družbe in tu so vzroki
političnosti teh filmov, ki se si-
cer z aktualno politiko sploh
niso imeli namena ukvarjati.
Prišli smo namreč tako daleč,
da je film o človeških usodah
takoj političen, ker ne skriva
realnosti, prostora in časa teh
usod. V takšnih časih je zelo
vprašljivo, koliko lahko umet-
nost, kakršnakoli že, artikulira
svojo govorico. Filmi o Koso-
vu so, kot je rekel Dragojevič,
za včeraj in jutri, v času politič-
ne histerije pa ne morejo biti
normalno videni, razumljeni in
sprejeti, saj v tem trenutku
umetnost ni nikomur potreb-
na. Umetniki ne morejo dajati
recepta za boljšo, pravno drža-
vo, na lastni koži pa občutijo.
če je država v popolni birokrat-
ski blokadi, kot je Jugoslavija.
Ta položaj, ki napaja tudi vse
nacionalizme, pa po Dragojevi-
čevem mnenju izvira iz našega
primitivnega državotvornega
koncepta, po katerem se vse
lažje uveljavlja, kot se uveljav-
ljajo pravne norme. Ilustracija
takšnega stanja je lahko tudi
izjava predstavnika beograj-
skih kinematografov, češ, da
ne bodo odkupili Qosjinega fil-
ma, ker ga Beograjčani ne bi
sprejeli. Toda - kdo ga je za
takšno izjavo pooblastil? Tisti
Beograjčani, ki so bili v pone-
deljek na javni tribuni, ga
niso...
"Kaj vidim, ljudje? Vidim
škornje!", pravi Memo v filmu
Varuhi megle, ko mu na vratu
stoji  noga  policaja.  Kakšne
škornje bi videl danes? Tiste,
ki jih je obula politokracija, ti-
ste, ki si jih je nadela celotna
družbena stvarnost našega
vsakdana, ali morda tiste, ki
jih je nekdo obul novinarjem?
INES DRAME
V času TDF so v Celju kar dvakrat spregovorili o Kosovu.
Najprej so filmskovzgojni delavci na svojem tradicionalnem
posvetu spregovorili o načinih prenosa kosovske realnosti na
filmske trakove, nato pa so se razpotij kosovske resničnosti
lotili sociologi, politologi in zainteresirana javnost. Povod za
to pa so bili trije filmi, ki s svojo kosovsko problematiko
pomenijo tematsko novost v jugoslovanski kinematografiji.
Srdan Karanovič s filmom Za zdaj brez dobrega posega v zao-
strene mednacionale odnose. Žarko Dragojevič v Hiši ob progi
pripoveduje realistično zgodbo o izselitvi srbske družine
s Kosova, Isa Qosja pa v Varuhih megle govori o totalitarizmu
60-ih let na Kosovu in stiski intelektualcev v takšnem
sistemu. Slednji je bil deležen tudi najostrejših napadov - zla-
sti v približno 200 novinarskih prispevkih...
Cilj je petina družbenega proizvoda
Po mnenju mnogih ekonomskih stro-
kovnjakov je prav drobno gospodar-
stvo tisto področje, ki bi v čakanju na
potrebne sistemske spremembe lahko
najbolj prispevalo k oživitvi gospodar-
stva, ki si samo ni več sposobno poma-
gati. V tem oziru je še posebej aktualna
analiza stanja drobnega gospodarstva
v občini Celje, ki jo daje v delegatske
klopi celjski izvršni svet in o kateri so
prejšnji teden govorili na seji Sveta za
družbenoekonomske odnose in ekonom-
sko politiko pri OK SZDL in tudi v sa-
mem predsedstvu socialistične zveze.
Analiza, ki podrobno opisuje stanje, za-
vore in ukrepe za uresničitev ciljev drob-
nega gospodarstva je po mnenju pred-
stavnikov sveta, predsedstva in tudi
drobnega gospodarstva dober odraz sta-
nja, manjkajo pa ji terminsko in tudi dru-
gače opredeljeni ukrepi za uresničevanje
ciljev.
Najbolj zaskrbljujoče je, da je delež
drobnega gospodarstva v celotnem druž-
benem proizvodu občine le 4,7-odstoten.
Nikakršnih dvomov menda ni več o po-
menu tega dela gospodarstva za skupen
razvoj, zato pa je še vedno toliko več
avor na poti k temu, da bi drobno gospo-
darstvo ustvarjalo najmanj petino skup-
nega družbenega proizvoda.
Cilj je dolgoročen in naravnan na pre-
lomnico tisočletja. Ta je sicer blizu, a cilj
bi lahko uresničili še prej, če ne bi zamu-
dili preveč v preteklosti, posebej še, če
celjski razvoj primerjamo s tistim v neka-
terih obrtniško bolj razvitih občinah.
Četudi gospodarstvo prav zdaj največ
pričakuje od drobnega gospodarstva je
to pri vlaganjih v podobnem položaju kot
obubožano veliko gospodarstvo. Ob
takšnih kreditnih pogojih in obrestova-
nju zanimanja za odpiranje novih obrato-
valnic ni, če ob vseh ostalih problemih,
kot so poslovni prostori, davčna politika,
zunanjetrgovinski predpisi itn., omeni-
mo le najbolj perečega. Na obeh posvetih
so zato govorili o ustanovitvi posebnega
sklada za pospeševanje drobnega gospo-
darstva (iz tega naj bi sredstva črpali šele
Da je razen zakonodaje potrebna tudi
sprememba miselnosti in še časa, doka-
zuje tudi nezanimanje obrtnikov, da bi
zaposlovali več delavcev. Novi obrtni
zakon namreč dovoljuje veliko večje
število delavcev, vendar pretiranega
navdušenja med obrtniki za to ni. Če bi
imeli motiv, bi bilo drugače in drugače
bo le takrat, ko bodo to bistvo spoznali
vsi.
Odveč bi bila verjetno razmišljanja
o tem, kje dobiti naložbeni kapital, če bi
imeli pri nas trg vrednostnih papirjev,
ki je po mnenju Boruta Cenca vključno
z delnicami nujen. Cene je tudi ocenil,
da je nova zakonodaja v sedanji obliki
le šminka, saj drobnemu gospodarstvu,
posebej še pri poslovanju,s tujino, ne
ponuja nič več svobode. Še vedno bo
moral imeti Formator kot firma z sed-
mimi zaposlenimi vseh sedem usluž-
bencev registriranih za poslovanje s tu-
jino, če se bodo hoteli vključevati na
tuji trg.
ob potrebi), o čemer pa so bile posebej na
predsedstvu, različna mnenja. Vprašljivo
je namreč, kje dobiti denar za sklad, koga
sploh še dodatno obremeniti. Vse predlo-
ge so zato dali v proučitev k občinskemu
komiteju za družbenoekonomski razvoj.
Sicer pa je za spremembe potrebna tu-
di drugačna zakonodaja, na ravni občine
pa pričakujejo, da se bodo novim potre-
bam bolj prilagajali tudi v stanovanjski
skupnosti, katere predstavnike so na
predsedstvu OK SZDL, poleg tistih iz
banke in Kovinotehninega informacij-
skega centra, še najbolj pogrešali.
R. PANTELIČ
Karle Maslo-Drago
v SPOMIN
Življenje in delo KARLA
MASLA, rojenega 28. avgu-
sta leta 1912 na Ostrožnem
brdu na Brkinih, je neločlji-
vo povezano z veliko epope-
jo, ki jo je bojevalo ljudstvo
na Primorskem v štiri deset-
iptja dolgi borbi proti itali-
janskemu fašističnemu oku-
patorju. V tej borbi je imel
Kari o Maslo kot organizator
Vstaje leta 1941 vidno vlogo.
Karlo Maslo je rastel in se
kalil v uporniškem okolju,
ki se je že leta 1918 goloroko
Postavilo v bran tuji okupa-
Cijiskj vojski. Zrastel je v trd-
'}! in zavedni slovenski
krnečki družini, ob očetu in
kateri, ki sta vzgojila 11
ofrok, ponosnih in zavednih
Slovencev. Oba roditelja,
^^^sti pa mati, sta imela od-
ločilen vpliv na oblikovanje
njegove osebnosti, na nje-
Sov uporniški značaj, na nje-
gov čut do sočloveka, na
spoštovanje družmskih vezi
in tudi na njegov odnos do
kmeta in kmečkega dela.
V 30. letih so se politične
razmere na Primorskem vse
bolj zaostrovale. Vojna v Eti-
opiji, vojna v Španiji in vse
bolj grozeča nevarnost sve-
tovnega spopada so stopnje-
vale pritisk okupatorja na
nepokorne Slovence. Karlo
kot zaveden Slovenec se ni
odzval pozivu na služenje
v italijanski vojski, zato je
bil leta 1935 kot dezerter
kaznovan z 18 meseci zapora
in za tem vključen v kazen-
ski bataljon v italijanski voj-
ski. Doživel je skupaj s prija-
telji veliko razočaranje oh
kapitulaciji bivše jugoslo-
vanske vojske leta 1941. saj
so ljudje na Primorskem pri-
čakovan, da jih bo končno
osvobodila tujčevega jarma.
Z velikim veseljem in nav-
dušenjem je sprejel novice
o ustanovitvi osvobodilne
fronte in oboroženem odpo-
ru proti okupatorjem. Po-
begnil je iz italijanske enote,
potem, ko je izvedel nekaj
diverzantskih akcij in de-
cembra 1941 stopil v parti-
zansko vojsko. Sodeloval je
v vseh akcijah, ki so jih iz-
vedle partizanske enote pro-
ti karabinijerskim in voja-
škim postojankam na tem
terenu. Spomladi 1942je po-
stal komandir legendarne
Brkinske   čete,   zaščitnice
ljudstva pred okupatorje-
vim terorjem in maščevalke
za zločine nad nedolžnim
prebivalstvom. Brkinska če-
ta je odigrala ogromno vlogo
na tem najbolj izpostavlje-
nem področju slovenskega
ozemlja, ne samo kot udarna
borbena sila temveč tudi kot
močan politični faktor. Raz-
vila je intenzivno delo med
ljudmi, krepila njihovo na-
rodno obrambno zavest,
pregnala je mnoge tujce, ki
so jih okupatorji poslali iz
južnih delov Italije, da bi
čimprej potuj čili področje.
Preprečila je namere okupa-
torjev, da ustanovi krajevne
straže kot svoje izpostave.
Ugled Brkinske čete je s tem
neprestano naraščal, vzpo-
redno s tem pa tudi ugled
njenega komandirja Karla
Masla, za katerega je bila
razpisana izredno visoka na-
grada. Delovanju te legen-
darne čete je vsekakor vtis-
nil svoj pečat njen komandir
Karlo Maslo, s svojo veliko
hrabrostjo, s svojim strate-
škim talentom in svojim ob-
čutkom in odnosom do lju-
di. V letih od 1943^5 se je
Karlo Maslo boril v različnih
enotah narodnoosvobodilne
vojske. Bil je komandant ba-
taljona Gradnikove brigade,
komandant Istrskega odre-
da, komandant Kosovelove
brigade.
Svoj zmagoviti pohod je
zaključil kot komandant Ju-
rišnega bataljona 30. divizi-
je, ki se je spomladi leta 1945
kot prva enota NOV Jugo-
slavije prebila v samo srce
Trsta.
Bil je večkrat ranjen. Za
izkazano hrabrost in politič-
ne ter strateške sposobnosti
je dobil več odlikovanj, je
nosilec Spomenice 41, leta
1953 pa je dobil tudi zasluže-
ni Red narodnega heroja.
Po osvoboditvi je Karlo
Maslo služboval v JLA in se
je leta 1950 kot major demo-
biliziral Takrat, leta 1950 je
prišel v Celje. Tu je deloval
kot upravnik Kmetijske za-
druge Lava, kot direktor Ža-
ge. Bil pa je tudi aktiven.^
v političnih   organizacijah'
v zvezi komunistov, zvezi;
borcev in zvezi vojaških voj- \
nih invalidov. i
Po upokojitvi se je Karlo ]
Maslo posvečal predvsem ]
svoji družini in svojemu sa- \
dovnjaku. ki ga je vzorno
uredil z veliko zagnanostjo
in tako izpričal svojo ljube-
zen do zemlje in kmečkega
dela. Svoje znanje je rad pre-
našal na svoje sosede. Cenil
je majhnega človeka, zato so
ga tudi ljudje spoštovali.
Ko se danes poslavljamo
od Narodnega heroja Karla
Masla-Draga, se zavedamo,
da je iz naše sredine odšla
pomembna osebnost, ki je
živela med nami skromno in
skoraj neopazno, ki pa je da-
la ogromen prispevek v raz-
voju narodnoosvobodilne
borbe in graditvi sociaUstič-
ne družbe, za kar mu izraža-
mo našo globoko zahvalo.
OLGA VRABIČ
SmmO lEDNOH
Piie Slobodan Vujanovlč
Zgodovinski korak Palestincev
Zasedai\je Palestinskega nacionalnega sveta (PNC),
imenovanega tudi parlament v izgnanstvu, v Alžiru je
prineslo dolgo napovedovani zgodovinski korak - sprejeta
je bila deklaracija o razglasitvi neodvisne palestinske
države. Dokument, ki se sklicuje na »naravne, zgodovin-
ske in zakonite pravice palestinskega ljudstva«, je pred
450 delegati in številnimi opazovalci prebral voditelj Pale-
stinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat.
Za novo državo z imenom Palestina na zasedeni zahodni
obali reke Jordan in območju Gaze je dejal, da bo država
vseh Palestincev, ne glede na to, kje živijo, in da bo organi-
zirana kot demokratična parlamentarna država. Poudaril
je tudi, da je cilj nove države mirobljubno sožitje s sosedi
in pozval OZN, naj nadzoruje vzpostavitev miru na nje-
nem ozemlju.
PNC je pred tem izglasoval tudi pomembno politično
deklaracijo, s katero je kot temelj za mednarodno mirovno
konferenco sprejel dotlej za Arabce sporni resoluciji var-
nostnega sveta OZN številka 242 in 338. Sporni zato, ker
posredno zahtevata priznanje Izraela. Sprejem obeh reso-
lucij so doslej kot pogoj za udeležbo PLO na mirovnih
pogajanjih postavljale tudi ZDA.
S sprejetjem deklaracije o neodvisnosti so tako Pale-
stinci že drugič v minulih 41 letih dobili državo in tudi
tokrat šele na papriju. Kot je v Alžiru opomnil tudi Jaser
Arafat, so OZN že leta 1947 (z resolucijo 181) predvidele
razdelitev Palestine na židovsko in palestinsko državo, ta
odločitev pa je po njegovih besedah temelj za uresničenje
davnega palestinskega sna.
Če se pomudimo pri zgodovini, je ironija usode v tem, da
so Arabci omenjeno resolucijo OZN, ki je Palestincem
dodeljevala precej večjo državo, kot naj bi bila sedanja,
odločno zavrnili (kot zdaj razglasitev države Palestine
zavrača tudi Izrael). Potem, ko je bila leta 1948 razglašena
država Izrael, je pet arabskih držav (Egipt, Sirija, Transjor-
danija, Libanon in Irak) začelo proti njej »sveto vojno«.
Židje po prepričanju Arabcev niso imeli pravice do države
na palestinskem ozemlju.
Posledice arabskega poraza v vojni z Izraelom so bile
najtežje prav za Palestince. Z ozemlji, ki jih je zasedel
Izrael, se je židovska država povečala skoraj za polovico.
Po naslednjih dveh vojnah (tretja, leta 1967, je znana kot
»šestdnevna«) je postala ustanovitev palestinske države še
bolj neuresničljiva, kajti Izrael je zasedel vsa palestinska
ozemlja, nato pa je zahodni breg Jordana prepustil
v upravljanje Jordaniji.
Prav letošnji sklep jordanskega kralja Huseina, da Jor-
danija prekinja administrativne vezi z zasedenimi ozemlji
(kar je presenetilo tako Izrael kot Palestince), je dodatno
zaostril palestinsko vprašanje in na nek način tudi utrl pot
deklaraciji o neodvisnosti. Enako pomemben za njen spre-
jem so bila tudi širša mednarodna gibanja, zlasti pa že leto
dni trgajoči upor Palestincev na zasedenih ozemljih.
Kljub slavju Palestincev na zasedenih ozemljih in dru-
god pa je, kot rečeno, po sprejetju deklaracije o neodvisno-
sti nova država Palestina še vedno le na papirju in do
njenega morebitnega uresničenja bo še dolga pot. Arabski
svet je sicer večinoma z odobravanjem sprejel deklaracijo
(odločno so jo zavrnile le nekatere radikalne palestinske
frakcije), novo državo pa so doslej že priznale Alžirija,
Irak, Malezija, Kuvajt, Saudska Arabija in Severni Jemen.
Priznanje Palestine je seveda zavrnil Izrael, premier
Jicak Šamir pa je dejal, da je odločitev PNC samo »tak-
tična poteza PLO in nič drugega.« Tel Aviv trdi, daje PNC
sprejel sporno resolucijo 242 le v »paketu« z drugimi
dokumenti in da s tem PLO Izraela ne le ni priznala,
temveč naj bi si ga še naprej prizadevala uničiti. Kot je
znano, zmagovalec na nedavnih izraelskih volitvah,
stranka Likud na čelu z Jicakom Šamirom (ta bo najbrž
primoran skleniti koalicijo z laburisti) zavrača kakršnokoli
palestinsko avtonomijo, medtem ko je laburistična
stranka precej prožnejša in se zavzema tudi za medna-
rodno mirovno konferenco o palestinskem vprašaniu.
Vprašanje torej, ki zdaj visi v zraku, je - kako naprej ?
Marsikaj bo odvisno tudi od tega, koliko držav bo priznalo
novo Palestino. Kot kaže, teh ne bo malo, toliko večji pa
ho tudi pritisk na Izrael, naj sprejme poganjanja in medna-
rodno mirovno konferenco. Washington doslej ni uradno
reagiral, iz Bele hiše so prišle le (dovolj pomenljive) izjave,
da »preučujejo palestinski sprejem resolucij OZN«.
Nemara še najpomembnejši korak, ki so ga Palestinci
napravili z razglasitvijo neodvisne države, pa je korak
k večji enotnosti med njimi samimi, kajti prav zagrizeno
frakcionaštvo in notranji spopadi so doslej ovirali kakrš-
nekoli tehtnejše skupne politične pobude. V odsotnosti
politične volje pa je bilo toliko več prostora za bohotenje
nasilja in terorizma.
Busha že tarejo skrbi
Izvolitev Georgea Busha za ameriškega predsednika so
po svetu dokaj ugodno sprejeli, poudarjajoč pri tem konti-
nuiteto, zlasti, kar zadeva zunanjo politiko in odnose
z drugo velesilo. Slednje so poudarili tudi v Moskvi, naklo-
njenost novemu ameriškemu predsedniku pa je izrazil
tudi Peking. Marsikje ni manjkalo želja po pozitivnem
odnosu nove administracije do regionalnih problemov.
Jugoslovani pa smo, mimogrede, večinoma šele zdaj izve-
deli drobno zanimivost - Bushev sin je namreč poročen
s hčerko našega politika Lazarja Mojsova.
Novega ameriškega predsednika že tarejo skrbi, med
njimi je na prvem mestu imenovanje kakšnih 4000 do 5000
novih funkcionarjev do 20. januarja, ko bo tudi uradno
prevzel svojo dolžnost. Bush je že napravil prvo
pomembno potezo - novi državni sekretar (zunanji mini-
ster) bo James Baker, dosedanji finančni minister, znan po
načrtih za urejanje dolžniške krize. Po drugi strani pa bo
prav urejanje razmer v ameriškerrf^ospodarastvu (zuna-
njetrgovinski in proračunski primanjkljaj) ena n^težjih
Bushevih nalog, kot že opozarjajo številni ekonomisti.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
17. NOVEMBER i!
Likvitinostne težave se še zaostrujejo
smaikat o nič kal obetavnem gospodarienju na Celjskem
Proizvodnja še naprej zaostaja in je
z nekaterimi izjemami zaskrbljujoča,
nekoliko boljši pa je izvoz. Takšni so
devetmesečni podatki (za proizvod-
njo) in napovedi (za izvoz) na širšem
celjskem območju, predstavljeni na
zadnji seji Medobčinskega sveta zve-
ze sindikatov. Zaradi podaljšanega
roka za oddajo periodičnih obraču-
nov flnančnih rezultatov prejšnji te-
den še ni bilo, a tudi tu napovedi niso
obetavne. Ker je imelo gospodarstvo
septembra za polovico manj denarja
kot avgusta, se je namreč likvidnost-
ni položaj še poslabšal.
Po posameznih občinah so imeU po
devetih mesecih največjo, 12-odstotno
proizvodno rast v občini Šmarje, pozi-
tivno rast pa še v Titovem Velenju,
Mozirju in Laškem. V ostalih občinah
je proizvodnja slabša od lanske s tem,
da je v žalski in konjiški občini v pri-
merjavi z polletjem zaostanek zmanj-
šan. Po devetih mesecih v primerjavi
z enakim lanskim obdobjem pri proiz-
vodnji najbolj zaostajajo v občini
Šentjur.
Po posameznih zvrsteh proizvodnje
najbolj zaostaja proizvodnja sredstev
za delo (-15 odstotkov), pri proizvodnji
reprodukcijskega materiala pa so v re-
giji zabeležili celo majhen porast (1,6
odstotka). Kljub zaostajanju je proiz-
vodnja v regiji v povprečju še vedno
boljša kot v repubhki.
Ob ustavljeni domači prodaji se del
gospodarstva usmerja v proizvodnjo
za izvoz, ki je na konvertibilnem po-
dročju po osmih mesecih za 19 odstot-
kov višji od lanske, kar je tudi bolje
kot v republiki. Žal je tudi uvoz s kon-
vertibile višji kot v Sloveniji, njegova
pokritost z izvozom pa seje znižala. Po
občinah pri konvertibilnem izvozu
najbolj zaostaja občina Celje, velenj-
sko, mozirsko, šmarsko in žalsko go-
spodarstvo pa so v zadnjem obdobju
med vsemi najbolj napredovali pri iz-
vozu.
Finančni rezultati še niso znani, bi-
stvenih sprememb pa v primerjavi
s polletjem verjetno ne bo. Izjema je
likvidnostni položaj, ki seje še poslab-
šal. Morda je zaradi negativnega tren-
da zaposlovanja, večje izgube v Što-
rah, znanih težav v zvezi z Metko in
Toprom ter napovedanim novim zgu-
bašem Emom položaj, vsaj po tistem,
kar so povedali predstavniki občin-
skih sindikalnih svetov, še najbolj za-
skrbljujoč v občini Celje.
Predstavniki sindikata so v zvezi
z gospodarjenjem opozorili, da bi bilo
treba zadeve okrog razbremenjevanja
gospodarstva reševati bolj kompleks-
no. Bolj bi morali govoriti tudi o odgo-
vornosti poslovodnih ekip, ki v likvid-
nostno težjih časih tudi vse pogosteje
pred delavci skrivajo dejansko stanje.
Sindikalisti zahtevajo tudi mesečne
Majda Meštrov, predsednica OS
ZSS Celje je opozorila na probleme,
ki so prisotni pri Borovi najemni pro-
izvodnji v bivši LIK Savinja. Opozo-
rila je na nujnost ocene, ali je podpo-
ra Boru iz Laškega umestna, saj je
program, s katerim ta oživlja proiz-
vodnjo v Liku, dober in je v zadnjem
mesecu prinesel 70 tisoč dolarjev iz-
voza. Meštrova je menila, da so ne-
umestne trenutne zahteve upnikov
po višji najemnini, po njenem pa tudi
ne bi bilo dobro, da bi se nadaljevala
prizadevanja za podaljšanje najemne
pogodbe, saj to pomeni le eno: da je
sto delavcev še vedno zaposlenih
zgolj za določen čas in da so zato tudi
brez potrebnih pravic.
(najosnovnejše) poslovne rezultate, ko
bodo omogočali sprotnejše preverja-
nje dela posameznih poslovodnih
ekip.
Po besedah Ivana Kramerja, pred-
sednika MS ZSS, položaja podjetij ne
bi bilo treba reševati s prisilno upravo,
saj bi lahko že prej nesposobne zame-
njah. V zvezi z zadnjim ukrepom
v celjski Metki pa je opozoril na to, da
Ivan Mele, občinski partijski sekretar
v času, ko je že bil v Metki, še ni bil
razrešen dolžnosti v občinskem komi-
teju, kar je po Kramerjevem mnenju
nevzdržno. R. PANTELIČ
Dober posel z dedki
Za novo leto bodo vse veleblagovnice Nama Ljub-
Ijana v Sloveniji okrašene s 60 cm velikim dedkom
Mrazom, izredno uspelim proizvodom Reklame Celje.
Letos je ta delovni kolektiv uspešno zastavil prodajo
novoletne dekoracije za trgovine in gostinske lokale.
Osrednji lik te dekoracije je dedek Mraz, ki ga izdelu-
jejo v treh velikostih, tako da je primeren za majhne in
velike prostore ter seveda kot prijetna okrasitev novo-
letne jelke.
Samo dedkov Mrazov so prodali preko 2500, kar je
desetkrat več kot lani. Uspešni so bili tudi izven meja
ožje domovine, saj bodo izdelki Reklame Celje krasili
tudi številne trgovine in hotele vzdolž jadranske obale,
na Hrvaškem in tudi v Bosni in Hercegovini. Med
kupci je tudi veliko zanimanja za iz papirja izrezane
smreke, saj imajo že sedaj v Reklami naročil za več kot
1500 kosov.
- ar
Kako do ekonomske
učinkovitosti
Razvojno raziskovalna
naloga »Ocena kadrovskih
možnosti za prestruktuira-
nje celjske industrije pred-
stavlja konkreten poskus
kadrovskega podprtja celj-
ske industrije skozi sisteme
poslovodenja, inovativno-
razvojnega dela ter zaposlo-
vanja in izobraževanja, zato
bo še posebej znimivo sliša-
ti, kakšni so na to temo od-
zivi strokovnjakov, gospo-
darstvenikov in vseh tistih,
ki jim je kaj do razvoja
Celja.
Občinska konferenca
SZDL organizira namreč
v torek, 22. novembra ob 17.
uri v dvorani regionalne
zdravstvene skupnosti okro-
glo mizo z nazivom »Kako
do ekonomske učinkovitosti
skozi sisteme poslovodenja,
inovativno-razvojnega dela
ter zaposlovanja in izobraže-
vanja«. Teze sta na osnovi
razvojno raziskovalne nalo-
ge pripravili Karmen Gori-
šek in Aleksa-Gajšek Krajnc,
organizatorji pa pričakujejo
boljšo udeležbo kot je bila na
prvi bkrogli mizi z nazivom
Ključ prihodnosti je v prete-
klosti.
Razpravljali bodo o tem,
kako do višje tehnološke raz-
vitosti in dviga izobrazbene
strukture ter polnejšega iz-
koriščanja znanj, kje so zavo-
re na poti k tem ciljem, opre-
deljevah pa se bodo tudi do
predlaganih variantnih reši-
tev v R. R. nalogi. RP
Glin brez tozdov
Na referendumu v nazar-
skem Gorenje-Glinu so spre-
jeli z večino (skupno 80 od-
stotkov glasov) spremenjen
statut delovne organizacije
in samoupravna sporazuma
o spremembah organizirano-
sti in o združevanju dela de-
lavcev. S spremembami ho-
čejo v Glinu izkoristiti notra-
nje rezerve in doseči nekate-
re vsebinske cilje.
V Glinu, kjer so večje izko-
riščanje notranjih rezerv in
doseganje večjih gospodar-
skih učinkov obravnavali že
od maja, menijo, da je spre-
memba dosedanje organizi-
ranosti med bistvenimi po-
goji za uresničitev vsebine
sprememb. Odpraviti želijo
ugotovljene slabosti in omo-
gočiti hitrejši razvoj Glina.
Z boljšo organiziranostjo že-
lijo večjo racionalnost notra-
njega poslovanja in boljšo iz-
koriščenost skupnih služb.
Podrobnejše vsebinske cilje
so si začrtali tudi na posa-
meznih poslovnih področjih.
V vseh štirih Glinovih tozdih
so bili akti izglasovani z veči-
no glasov.
BRANE JERANKO
Učinek projekta sorazmeren vlaganju
v bodoče podpreti le nekaj nalog
o uresničevanju druge fa-
ze projekta P so v Celju že
razpravljali na eni izmed
sej izvršnega sveta, pred
dnevi pa je bila to osrednja
točka seje sveta za razisko-
valno delo in inovacije pri
celjski socialistični zvezi.
Ponovno so poudarili, da
je treba ločevati širši proces
prestrukturiranja celjskega
gospodarstva in projekt, ki
pomeni le spodbujanje tega
procesa in malenkostno fi-
nančno podporo nekaterih
raziskovalnih nalog. V drugi
fazi projekta so nastale neka-
tere raziskovalne naloge, ki
so globalnega značaja in mo-
delni razvojni projekti v po-
sameznih delovnih organiza-
cijah. V tretji fazi pa naj bi
prišlo do izvedbe perspek-
tivnih programov, za kar pa
so potrebni precej drugačni
pogoji, kot vladajo sedaj
v celjski industriji. Tu je mi-
šljena predvsem boljša orga-
niziranost, kadrovska preno-
va in zagotavljanje potreb-
nih finančnih sredstev.
Pri dosedanjem ocenjeva-
nju vloge projekta v pre-
strukturiranju celjske indu-
strije pa so menili, da je tre-
ba upoštevati vlaganja, ki so
skromna in sorazmeren te-
mu je tudi učinek. Delež pro-
jekta P predstavlja v skup-
nih vlaganjih v razvojno-raz-
iskovalno dejavnost v občini
komaj 15 odstotkov, predra-
čunska vrednost projekta pa
je letos ocenjena na več kot
2 milijardi dinarjev. Pri tem
predstavljajo sredstva občin-
ske raziskovalne skupnosti
približno 10 odstotkov.
V primerjavi z vsemi vlaga-
nji v razvoj no-raziskovalno
dejavnost pa predstavlja ta
delež le 3 odstotke. Ugotav-
ljajo tudi, da se letos v pro-
jektu ne pojavljajo banke
s svojimi krediti. Zato pa so
za investitorje postala zani-
mivejša nepovratna republi-
ška sredstva v obhki razvoj-
nega dinarja, žal pa se v obči-
ni Celje za ta sredstva pote-
guje le Ljubečna, pripravlja-
jo pa se tudi v Emo.
Kljub temu ugotavljajo, da
projekt P daje določene re-
zultate. Tu navajajo pred-
vsem strateške usmeritve pri
nadaljnjem razvoju, ki jih
dajejo raziskovalne naloge in
ustanavljanje malih produk-
cijskih enot.
V razpravi so člani sveta za
raziskovalno dejavnost in
inovacije menili, da je treba
projekt v prihodnje zastaviti
tako, da bodo podprli le ne-
katere naloge, ki so z vidika
prestrukturiranja širšega po-
mena in da sredstev v bodo-
če ne bi drobili po posamez-
nih projektih, pač pa bi jih
usmerili le v nekatere najpo-
membnejše. Poleg tega bi
morali ugotavljati, v kolikšni
meri se ugotovitve iz nalog
že prenašajo v proizvodno
delo, kar je navsezadnje ena
glavnih    nalog    projekta.
V razpravi pa so sprožili tudi
vprašanje ekološkega inžini-
ringa, o katerem bi veljalo
razmišljati v okviru projekta,
saj bi ga v Celju potrebovali,
kar se je pokazalo zlasti
v razpravah o čistilni napravi
za Emovo tovarno frit. Svet
je predlagal, da društvo inže-
nirjev in tehnikov strokovno
oceni obe ponudbi za Emovo
čistilno napravo.
T. CVIRN
Kakovost kot del
poslovne politike
Druga konferenca o kakovosti v Topolšicl
Več kot 50 udeležencev
druge konference o kakovo-
sti, ki jo je prejšnji teden
v Topolšici pripravila Sa-
vinjsko-šaleška gospodar-
ska zbornica, je dokaz, da si
vse več gospodarstvenikov
iz šaleškega in mozirskega
konca prizadeva, da bi se
kakovost uveljavila kot se-
stavni del poslovne politike
posameznih podjetij. To do-
kazuje tudi analiza, ki so jo
pripravili v velenjski zbor-
nici.
Stanje je sicer dokaj razhč-
no, izjema je le Gorenje, ki
na tem področju izstopa. Si-
cer pa so v zadnjem letu dni,
odkar so začeh v zborniciiia-
črtneje spremljati to področ-
je, tudi nekatere druge orga-
nizacije opredelile kakovost
kot del poslovne poUtike.
Osrednja tema letošnje
konference, o kateri je pre-
daval Ivo Bakija, je bil razvoj
sistema kakovosti in potrebe
po dokumentiranju, v raz-
pravi pa so tudi opozorili na
potrebo po kakovosti v ku-
poprodajnih in pogodbenih
odnosih. Razen pregleda sta-
nja so ob upoštevanju prak-
tičnih izkušenj na konferen-
ci opredeliU tudi cilje, ki naj
bi jih imeli pri uveljavitvi ka-
kovosti.
Konferenca, ki so jo pri-
pravili v Savinjsko-šaleški
zbornici, predstavlja konkre-
tizacijo repubUških zbornič-
nih in tudi velenjskih občin-
skih prizadevanj za to, da bi
kakovost postala vsakdanja
sestavina življenja in dela.
RP
NOVEMBER 1988
NOVI TEDNIK ~ STRAN 5
Brez prave konkurence ne
DO uspešnega gospodarstva
Ukrepi majske ekonomske politike se z visoko inflacijo
fazblinjajo. O vzrokih za to in posledicah, ki jih čuti
-ospodarstvo in ki bodo vplivale na predvideno reformo,
siiio se pogovarjali z dr. Davorjem Savinom, sekretarjem
^druženja jugoslovanskih ekonomistov, v nedavni radij-
jlti oddaji Radia Celje pa so na to temo odgovarjali še
gernard Krivec, predsednik društva ekonomistov občine
(;elje, Miloš Pešec, predsednik izvršnega sveta SO Celje,
Jure Toplak, podpredsednik PO Gorenje Commerce ter
jlarold Karner, pomočnik direktorja Aera, zadolžen za
finančno komercialne posle. Povzemamo njihove najzani-
piivejše misli in jih prepletamo z nekaterimi razmišljanji
in ugotovitvami v zvezi z reformo.
Razbremenitev gospodar-
stva je tema zase, pa tudi raz-
[nišljanja o tem, kako »olaj-
šati« gospodarstvo so različ-
na. Mnogi namreč menijo, da
teze o razbremenjevanju go-
spodarstva delujejo pravljič-
no. Na zdravstvo, šolstvo in
socialno varstvo ne gre raču-
nati. Rezerve so le pri prora-
čunu (stroški za armado),
učinkovitejši porabi sred-
stev za nerazvite in radikal-
nemu kleščenju samouprav-
ne infrastrukture. Po mne-
nju republiške gospodarske
zbornice ne moremo zmanj-
ševati plač zdravnikom, šol-
nikom, pač pa zarezati med
institucije, posrednike,
upravljalce in razdeljevalce
prisluženega denarja, pri
tem pa ultimativno zahteva-
ti, da gospodarstvo razpola-
ga z višjim odstotkom druž-
benega proizvoda. Vsem bi
naj bil za zgled proračun, ki
pa že pred začetkom vseh
obračunov z rebalansom
uničuje dobro voljo in pri-
pravljenost tistih, ki bi se bili
denarju v skupni in splošni
porabi utegnili vsaj delno
odreči. Kako v podjetju, ob-
čini zmanjšati porabo, če se
vlada obnaša zapravljivo?
Ponekod smatrajo razbre-
menitev gospodarstva kot
potezo, s katero bi morali
razvrednotiti dinar, prav ta
dolgoletna politika poceni
denarja pa je pripeljala drža-
vo v sedanjo težko ekonom-
sko krizo. Tudi zmanjševa-
nje obresti je po mnenju
mnogih račun brez krčmar-
ja, kajti vprašanje, kako bo-
do na to reagirali varčevalci,
ostaja še brez odgovora. Vse
ostale trenutne prerazdelje-
valne akcije naj ne bi vpliva-
le na nič drugega kot na od-
log plačila zunanjih dolgov,
sicer pa so v svoji biti gene-
rator inflacije, in tudi grobo
posegajo v delovanje trga.
Ob vsem tem pa predvsem
\'državnem partijskem vrhu
vidijo rešitev v velikih inve-
sticijskih podvigih države
'ceste, stanovanja, kmetij-
stvo, turizem), v ekonomski
|new deal) logiki, ki je na za-
hodu propadla v šestdesetih
letih.
Vse to je groba sUka tre-
nutnih jugoslovanskih go-
^Podarsko-političnih doga-
janj.
Konkurenčnost se
Diora začeti že
»vrtcu
Svoje jc seveda dodala tu-
^'komisija ZIS, ki je po še-
^tih mesecih pripravila sve-
^■^j reformnih zakonov in
pedpisov. V začetku so ob-
čili 40 zakonov, v septem-
■^^ potem napovedali za 1.
J^fiuarja 1989 23 zakonskih,
predlogov, konec prejšnjega
meseca vse skupaj skrčili na
deset, v začetku tega meseca
pa napovedali, da jih bo le
pet ali šest. Med temi so si-
stemskega značaja zakoni
o podjetjih, bankah in tujih
vlaganjih. O tem, kaj priča-
kuje v luči reforme od nove
zakonodaje, je Davor Savin
dejal:
»Družbeni sektor z aku-
mulacijo, kakršno ima, jugo-
slovanskega gospodarstva
nikoli več ne bo sposoben
potegniti iz krize. Potrebuje-
mo takojšnjo rešitev, brez
čakanja na sicer potrebne za-
konske spremembe. Žal so
vsi sistemski ukrepi narav-
nani na srednji in dolgi rok.
Tudi če bi bili vsi ti ukrepi
idealni, na dogodke v na-
slednjih mesecih ne bodo bi-
stveno vplivali. Brez dodat-
nega dela v tem trenutku ni
izhoda, zato bi se morali ta-
koj, ne jutri ali morda celo
v začetku prihodnjega leta,
opreti na privatni kapital, na
drobno gospodarstvo, ki bi
lahko namesto sedanjih sed-
mih odstotkov družbenega
produkta v Jugoslaviji
ustvarilo vsaj 20 odstotkov,
brez da bi bil kaj preveč pri-
zadet socializem. Socializem
lahko namreč varujemo s pa-
metno fiskalno in davčno
politiko, ki bo posameznike
hkrati tudi vzpodbujala k de-
lu. Nujno rabimo popestri-
tev lastninske strukture
z vsem tistim kar lahko zač-
ne proizvajati, od privatne-
ga, zadružnega do, če hočete,
tudi cerkvenega kapitala.
Res da to zahteva zakonske
in ustavne rešitve, vendar se
marsikaj da začeti tudi brez
tega. Ali ne bi bilo na primer
novega obrtnika dobro pu-
stiti pri miru dve ali tri leta,
da se postavi na lastne noge,
namesto da mu že takoj prič-
nejo pošiljati položnice.«
Ilustrativnejši je po Savi-
novih besedah primer Dom-
žal, ki ustvarjajo več družbe-
nega proizvoda kot celo Ko-
sovo, vendar je bila, kot je
komentiral to izjavo Miloš
Pešec, cena, ki so j o nekateri
v Domžalah plačali za tak na-
predek, previsoka. Zato gre
po njegovem mnenju bolj za
osnovno opredelitev, kako
naprej:
Problem je, ker uveljavlja-
nje tržnih zakonitosti ni pro-
ces, ki bi ga lahko izpeljal
v mesecu dni, saj gre za pro-
ces, ki zahteva najmanj »pet-
letko«. Gre namreč za spre-
membo miselnosti in uvelja-
vitev konkurenčnosti:
»Bojim se, da je tudi za
uveljavitev konkurenčnosti
potreben čas, kajti ta konku-
renčnost, ta bitka za obsta-
nek, ločitev na boljše in slab-
še, na tiste, ki vlečejo in tiste,
ki zavirajo, se mora začeti že
v otroškem vrtcu,« je ko-
mentiral Miloš Pešec in tako
pojasnil, kaj je po njegovem
najpomembneje, da bi bila
v bodoče stopnja tveganja
gospodarstvenikov večja, da
bi se manj lovili na napakah
in si več upali, vendar bi se
z manjšim odstotkom ures-
ničenega le razvijali naprej.
Zgled so lahko
skandinavske dežele
Da so se izgubila osnovna
merila, kaj je in kaj ni dobro,
je poleg neustreznega eko-
nomskega sistema, potrebne
finančne konsolidacije in te-
ga, da samo zaradi inflacije
noben produkt ne more biti
rentabilen, eden osnovnih
problemov tudi po mnenju
Bernarda Krivca:
»Hočemo radikalne spre-
membe, a potem v praksi že
pri prvi, drugi stvari kapitali-
ramo. Moramo doseči, da bo
gospodarstvo svobodno de-
lalo in sprejemalo riziko na
svoj račun. V gospodarstvu
bi morali odločati upniki in
banka, ki bo dala denar, in če
ima podjetje izgubo, ni dru-
ge rešitve kot sanacija ali ste-
čaj. Namesto tega zaenkrat
hočemo s prerazdeljevanjem
obdržati vse, dejansko pa iz-
gubljamo denar in povečuje-
mo inflacijo. Diferenciacije,
brez česar pa tržnega gospo-
darstva ni, se bojimo. Imamo
veliko naložb iz preteklosti,
ki brez državnih jasli, in brez
pokrivanja izgub ne bi zdr-
žale.«
Po mnenju Jureta Topla-
ka bo večina tega, kaj bomo
dosegli, odvisna od znanja in
pripravljenosti vodstvenih
struktur. Zato ne bi smeli ži-
veti v prepričanju, da bodo
zakoni prinesli rešitve, ob
katerih ne bo treba hkrati tu-
di drugače delati. Dolgoroč-
no pa je Jure Toplak pesi-
mist: »Optimist nisem zato,
ker menim, da niti ni tako
naključno, da so nekateri se-
danji osnutki zakonov bolj
ortodoksni od izhodišč, ki
jih je pripravila Mikuličeva
komisija. Prav imajo zato
vsi, ki pravijo, da bomo mo-
rali najprej v osnovi spreme-
niti naše mišljenje in potem
uresničili tržni sistem. Oseb-
no menim, da bi se morala
Jugoslavija v marsičem zgle-
dovati po skandinavskih de-
želah, ne glede na vprašanja
o tem, ali sedaj namesto soci-
alizma uvajamo kapitahzem.
Rekel bi namreč, da imajo
nakatere skandinavske deže-
le celo več socializma, ali
drugače, njihove rešitve so
naprednejše od naših. Tudi
zadeve okrog zaposlenosti in
sociale. Dokler pa vsa stvar
v zvezi z reformo ne bodo na
dolgi rok usklajena s siste-
mom, tudi nima smisla kaza-
ti na tiste, ki sedaj še nekako
poslujejo. To se lahko na dol-
gi rok izniči, posebej če bi se
uresničile napovedi o neki
hiperinflaciji.«
Motiv - profit
Doseči tak dohodek, da se
boš lahko razvijal, bi moral
biti osnovni motiv dela, na-
mesto tega pa ob vmešava-
nju države v delitev ne dela-
mo ničesar drugega kot to,
da izračunavamo tak doho-
dek, ki bo ustrezal družbene-
mu dogovoru, ki bo zadostil
predpisom. Energija v lju-
deh se sprošča na neustrez-
nih stvareh. Že 40 let po
mnenju Harolda Kamerja
pri nas gledamo le bilance
uspeha, bilance stanja pa so,
ob tem da je v njih več kot
tretjino balasta, španska vas.
Naše bilance bremenijo raz-
na obvezna posojila (itn.), ki
ne rastejo skladno z inflacijo,
tudi terjatve seveda na tej os-
novi ne rastejo z inflacijo,
kar povzroča ogromno preta-
kanje družbenega premo-
ženja.
Osnovni problemi so po
mnenju Aerovega finančni-
ka v tem, da ni meril, kaj je
dobro in kaj ni, kar onemo-
goča opredelitev ciljev in
spremljanje rezultatov.
Vprašanje je tudi, s katerimi
indeksi, državnimi ali lastni-
mi, izračunavati. Stvar je še
hujša, ker se indeksacija, ki
je speljana skozi visoko
obrestno mero, prenaša na-
prej na trg. Te terjatve oziro-
ma obresti tričetrt jugoslo-
vanskega gospodarstva
sploh ne priznava in ne pla-
čuje. Posebno vprašanje je
tudi tečaj, pravzaprav dva te-
čaja, vhodni in izhodni, ki pa
seveda vplivata na to, da na-
ša podjetja ne morejo biti
konkurenčna s tujimi, zato
Harold Karner od sprememb
pričakuje predvsem to, da
bo lahko podjetje bolj prila-
godljivo za reševanje proble-
mov, ne pa za reševanje
struktur: »Računamo, da bo
sistem končno omogočil, da
bomo lahko šli z delom tja,
kjer bomo konkurenčnejši.
Doslej imamo namreč izred-
no negativne izkušnje
z združevanjem dela in sred-
stev, ker smo bili dejansko
okradeni. Enostavno, šlo je
za sredstva, ki se nikoli niso
revalorizirala in ki so danes
odpisana - in če vzamemo,
da smo pred leti združili de-
nar za tovarno, je danes to
vredno le še en avto(mobil-
ček). To je rezultat prejšnje-
ga sistema, zato pričakuje-
mo, da bomo lahko z več po-
vezovanja v Jugoslaviji več
naredili.«
S to ugotovitvijo tema
o pogledih na gospodarsko
reformo še zdaleč ni izčrpa-
na. Ekonomika lahko temelji
le na razvoju podjetništva in
inovativnosti, česar pa ne bo
mogoče doseči le z dodelavo,
predelavo, urejanjem in us-
klajevanjem sedanjih •snut-
kov zakonskih sprememb.
Vprašanje je sploh, kdaj bo-
mo potrebna zakonske spre-
membe (in v kakšni obliki)
sploh dobili, saj je po bese-
dah Jožeta Mešla, delegata
v zveznem zboru, že v »fizič-
nem« smislu težko v tako
kratkem času »prebaviti«
takšno število zakonov, kaj
šele, da ^pi lahko enakovred-
no sodeloval v razprpavi. Za-
kone rabimo, rabimo pa tudi
takojšnje rešitve, zato zaklju-
čimo z Davorjem Savinom,
ki je, v primeru, da se ne
usresniči tisto, kar je po nje-
govem najnujnejše, napove-
dal 400 do 450 odstotno infla-
cijo. V pogojih, ko je inflacija
višja od 300 odstotkov (ko-
nec leta bo vsaj 250-odstot-
na), pa regularni ukrepi ne
pomagajo več. Potem je tudi
konec z ekonomsko politiko
klasičnega tipa. Upajmo, da
se tudi ta napoved, podobno
kot tista o ciljni inflaciji, ne
bo uresničila.
RADO PANTELIČ
NOVI nONIK - RADIO CEUE
telefonske številke: redakcija, naročnine,
OSlasi: 29-431, 29-438, 29-419, 29-409.
direktna številka studia Radia Celie: 21-250.
OKNO y JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Želje po Kosovu in Metohiji
Kako znajo nekateri res dobro organizirati javno raz-
pravo, je značilen primer območja Titovega Užica. V treh
mesecih ustavne razprave (o spremembah ustave SFRJ in
SR Srbije) je bilo 825 sestankov v krajevnih skupnostih in
ozdih, na njih je bilo 90.000 ljud;, v razpravi jih je sodelo-
valo 7000, ki so imeli »resne predloge in sugestije«, kot
poroča Tanjug. Med njimi so zahteve po enotnosti Srbije
in Jugoslavije, dosledno uresničevanje vladajočega polo-
žaja delavskega razreda, uvedba zbora združenega dela
v skupščino SFRJ, učinkovitejša in popolnejša pravna
zaščita državljanov, vrnitev imena Kosovo in Metohija
pokrajini Kosovo, razčiščonje tega, ali so sploh potrebna
predsedstva republik in pokrajin. Vprašanje je, o čemer
Tanjug ne poroča, kako bodo tisoči in tisoči iz tega dela
Srbije zadovoljni, saj polovica njihovih resnih predlogov
ni dobila podpore v zvezni ustavni komisiji in zveznem
zboru skupščine SFRJ.
Mimogrede so na seji medobčinske SZDL in medobčin-
skega sveta za območje Titovega Užica »še obsodili nastop
Janeza Stanovnika v Ameriki«, je pisalo v poročilu.
Nastop Janeza Stanovnika v ZDA, kamor je šel obiskat
lastnega sina (Ali smo sploh še ljudje, ali oče ne sme več
obiskati svojega sina, ne da bi mu kdo to očital, tako
nekako se je razhudil Janez Stanovnik), je seveda spet
velika in dolga zgodba zase.
Napadi na »očeta slovensicega
naroda«
Tisk v Srbiji - po novem se mu je pridružil tudi vojvo-
dinski, kot sestavni in neločljivi del velike SR Srbije,
lonček je pristavilo tudi Oslobodjenje - je napade na
»očeta slovenskega naroda«, kot popularno pravimo
Janezu Stanovniku, stopnjeval iz dneva v dan. In to še
preden je bilo sploh objavljeno verodostojno sporočilo
o tem, kaj je Janez Stanovnik sploh bil rekel v Washing-
tonu.
Najkrajše rečeno, so bili očitki strnjeni v naslednjem:
»Janez Stanovnik je v Washingtonu zagrešil ,namerno'
osebno napako« (Večernje novosti iz Beograda); »Ameri-
ški Srbi protestirali pri Georgeu Shultzu« (Politika);
»Pomanjkanje državniške modrosti« (Oslobodjenje);
»Kdo je podpihoval državljansko vojno, tovariš predsed-
nik?« (beograjski Nin); »Politično-metodološke enostran-
skosti« (Borba); »Borec proti srbski nevarnosti« (Politika
Ekspres); »Dedek rad grize Srbe« (beograjski Študent);
»Tovariš Janez, niste smeli narediti take škode, kot so to
svojčas poskušali Stalin, Churchill in Roosevelt«
(Narodne novine. Niš); »Prodaja države za kozarček
viskija« (beograjski Nin).
Dlje od vseh uredništev pa je šel v ponedeljek narodni
heroj Dušan Pekič (bralci Novega tednika se bodo spom-
nili neslavnega obračuna dveh borcev Petra Matica in
Dušana Pekiča na seji predsedstva jugoslovanskih bor-
cev), ko je govoril na tribuni mladih v Smederevski
Palanki. O Janezu Stanovniku je Dušan Pekič rekel:
»Kar zadeva Janeza Stanovnika, pa tudi druge, ki so si
ustvarili debele devizne pokojnine na grbi delavskega raz-
reda te države - znano pa je, da ima Janez Stanovnik dve
stari milijardi na mesec plus plačo predsednika predsed-
stva SR Slovenije - menim, da to ni združljivo niti
z moralo niti z objektivnimi merili-nagrajevanja, saj je
Stanovnik dobil mesto v Združenih narodih s pomočjo
Jugoslavije; zakaj bi potem imel poseben privilegij, ker
nas je tam zastopal? Jaz bi mu, če bi me kdo vprašal, to
vzel in vsaj del denarja usmeril v kakšne socialne sklade.«
Taisti Dušan Pekič seveda ni pripravljen, da bi se odre-
kel dela svoje (dodatne) borčevske pokojnine v prid tistim,
ki morajo v Srbiji kupovati socialni kruh, ali onim, ki bi
v nekaterih srbskih mestih skoraj dobili kruh na karte.
Kar naenkrat je torej visoka (zaslužena, za dolgoletno
delo in znanje) pokojnina Janeza Stanovnika nekaterim
snet v očesu. Vendar to ni problem Janeza Stanovnika,
ampak tistih, ki niso dovolj pazili na svoje oko.
Seveda napadi na Janeza Stanovnika, ki so najhujši
v Srbiji, ne prispevajo k dobrim odnosom med republi-
kama. Imajo pa, bi lahko rekli glede na komentarje iz
neuradnih krogov, dva cilja: onemogočiti predsednika
predsedstva SR Slovenije - potem ko se niso posrečili
napadi na Milana Kučana in Jožeta Smoleta (edini »učin-
kovit odstrel« je bil Franc Šetinc); skratka napadati je
treba ljudi, ki so po najnovejši raziskavi slovenskega jav-
nega mnenja med najbolj popularnimi Slovenci (Kučan
65%, Stanovnik in Smole po 50%, Bavčar 20% glasov
anketirancev) - in onemogočiti Živorada Kovačeviča,
veleposlanika SFRJ v ZDA, ker ni iz sedanje vladajoče
garniture v Srbiji.
Neslana šala iz Cicibana
K dobrim odnosom pa ne prispevajo tudi tako neslane
šale, kot si jo je privoščil nekdo iz Mirna pri Novi Gorici.
V trgovino DO Crvena zastava v Vrnjački banji je prišel
velik zavoj, natančno zavit in oblepljen z izvirnim lepilnim
trakom tovarne Ciciban iz Mirna. Ko so ga v trgovini
odprli, so bili neljubo presenečeni. Namesto dudk, ropotu-
Ijic in kockic za igranje so bili v zavoju - štruca socialnega
kruha, prazna steklenica piva, cigaretni ogorki in umazan
papir. Dobavnica in odpremnica sta bili podpisani in ove-
rovljeni.
Ali so posamezni pripadniki slovenskega naroda res
pozabili, da smo del kulturne Evrope?
Ali nam mor^o res biti za zgled drugi, recimo Beograj-
čani, ki bodo v soboto »odprh svoja srca«, saj bodo gostite-
lji sto tisočev iz Srbije, Črne gore, Makedonije, Vojvodine,
s Kosova in od drugod, ki se bodo zbrah na mitingu
solidarnosti? Beograd, ki bo v soboto Jugoslavija
v malem, kot se že zdaj radi pohvalijo prebivalci jugoslo-
vanske metropole, bo odprt samo za dobronamerne goste.
Vse tiste, ki bodo prišli v Beograd z nepoštenimi name-
rami ah bodo poskušali izzivati, bodo odločno odstranili.
Zanje ne bo ne hrane ne vode, vsega tistega, kar bo v izobi-
lju za poštene goste.
Ali bodo v Mirnu našli »prijatelja« Srbov, mu dopove-
dali, da njegova neslana šala spodkopuje ugled Slovencev
v bratski republiki, in ustrezno ukrepali?
6. STRAN - NOVI TEDNIK
17. NOVEMBER 19
Bogastvo tretjega življenjskega obdobja
Rudi yIzlak je predsednik zglednega društva \
Pravijo, da je Društvo upokojencev
Y celjski krajevni skupnosti "Slavko
Šlander« na Otoku zgledno. Ustano-
vitelj in predsednik komaj dve leti
starega društva je Rudi Vizjak, ki je
tudi predsednik krajevnega odbora
Rdečega križa in sveta za socialno
skrbstvo, član izvršnega odbora celj-
skih upokojenskih društev in tudi
sodnik porotnik. Pred upokojitvijo je
bil prosvetni delavec.
»Upokojenci v krajevni skupnosti
»Slavko Slander« se srečujemo vsako
sredo,« pravi Rudi Vizjak. Od petsto
upokojencev jih je včlanjenih v dru-
štvo skoraj štiristo. Za Martinovo, sil-
vestrovanje, pusta in za dan žena prire-
jajo družabna srečanja. Letos so bili že
na desetih izletih. Obiskujejo tudi bol-
ne člane, skrbijo za sosedsko pomoč,
prirejajo razstave, nudijo pravno po-
moč in skrbijo za obiske kulturnih pri-
reditev v Celju, Mariboru in Ljubljani.
V krajevni skupnosti imajo 35 stano-
vanjskih blokov, v vsakem pa svojega
poverjenika.
»Posebnih težav nimamo,« pove. Vsi
člani, z izjemo enega, ki ima socialno
podporo, imajo pokojnine. Primerna
stanovanja imajo vsi, nihče ni brsz
centralnega ogrevanja.
Rudi Vizjak: »Zjutraj srečujem mno-
go upokojencev na poti v trgovino.
Mnogi so nezadovoljni, ker primanj-
kuje socialnega kruha in mleka.«
Sicer je velika večina upokojencev
v krajevni skupnosti še dejavna v Rde-
čem križu, v Zvezi borcev, v pevskih
zborih in v športu. »Čim več se giblješ,
tem manj misliš na bolezen. Kot upo-
kojenci imamo precej več časa tudi za
medsebojna srečanja, pogovore. Šele
zdaj navezujemo tiste tesne stike, za
katere prej ni bilo časa.«
Predsednik Društva, Rudi Vizjak,
zato meni, da je med upokojenci manj
človeške odtujenosti kot med drugimi.
»Tudi težimo za tem. Nekako lažje
nam je.«
BRANE JERANKO
Človekovih osem križev
Oni dan je praznoval
osemdesetletnico. Skrom-
no, obdan z otroci svoje dru-
ge žene, v prav tako skrom-
ni hišici v Rečici pri La-
škem. Tu sicer živi sam, pa
mu življenjska pot, kot
nimski trak, pogosto in izo-
streno steče skozi misel in
zavest.
Pavčnik Leopold. Rojen
v takrat edini porodnišnici
avstrijske in slovenske Šta-
jerske - v Gradcu. Tri mese-
ce je imel, ko mu je mati
umrla, oče pa jo je že prej
popihal v tujino in nihče več
ni zanj nič slišal. Nezakon-
skega Poldija so prelagali iz
rok v roke in nazadnje je
ostal v bajti starih staršev
v Trnovem hribu. Šolar je
torbo zamenjeval s košem in
brento; dela veliko, kruha
manj, saj je bilo v bajti se-
dem ust. Ko je zrastel iz šol-
skih hlač je bil za tavrharja
na kmetijah, za cestarja, do-
kler ga sedemnajstletnega
niso sprejeli v rudnik.
Premeščen je bil v kočev-
ski rudnik, kjer bi ostal, če bi
ne bilo vojne. Ko so rudnik
partizani razrušili, seje zače-
la beda. Nemci so bivše ru-
darje razkropili. Leopold je
prišel v Jesenice, v železar-
no. Julija 1944 so jih po na-
padu Prešernovci vzeli s se-
boj. Postal je partizan. Po-
slan je bil v podoficirsko šo-
lo v Cerknem. Preden jo je
končal, so jih Nemci ob na-
padu razhajkali. Pridružil se
je jeseniško-bohinjskemu
odredu. Ko je slekel vojaško
suknjo je bil vodnik
v KNOJ.
Spet je rudaril v Laškem
rudniku. Zmogel se je do vi-
soke kvalifikacije. Spet za-
suk usode. Zakon se mu je
razsul in po ločitvi je vzel
partizansko vdovo v Rečici
in potem, ko so njeni otroci
drug za drugim odhajali na
samostojno pot, nenadoma
ovdovel in ostal sam. Ne vse-
lej. Obiskujejo ga, mu poma-
gajo, postorijo, prinesejo. Ta-
ko kot oni dan, ko si je nalo-
žil osmi križ.
Tako je življenje. Le malo
tistega, kar bi si želel. Kaj
pravi pisatelj in psiholog
Scott Peck? Da je življenje
nekaj, kar se vam primeri, ko
načrtujete nekaj drugega.
OBRAZI
Marija Zdolšek
Danes se novinarjem ne
zgodi pogosto, da se lahko
pogovarjamo z ljudmi, ki so
bili rojeni v prejšnjem stolet-
ju, še posebno, če imajo za
sabo tako zanimivo življenj-
sko pot, kot jo ima Marija, ki
bo 25. novembra dopolnila
90 let.
Življenjska pot Marije
Zdolšek seje začela leta 1898
v Ljubljani, kjer je v času pr-
ve svetovne vojne tudi matu-
rirala na učiteljišču. »Večino
predmetov so takrat pouče-
vali še v nemškem jeziku,«
pravi. »In takrat Slovenci,
Hrvati in Srbi še nismo imeli
svoje državnosti.« Prvo nje-
no, delovno mesto je bilo
v Šmartnem v Rožni dplini,
že leta 1925 je prišla v Šent-
jur, kjer je, razen v času dru-
ge svetovne vojne, službova-
la na šentjurski osnovni šoli
in nekaj časa na nižji gimna-
ziji.
Posebno zanimivo je njeno
življenjsko obdobje od leta
1925 do druge vojne, ko je
bila tajnica telesnokulturne-
ga društva Sokol. Solze so ji
stopile v oči, ko se je spom-
nila staroste Sokolov dr. Fra-
na Svetino. »Bilje pravi ljud-
ski zdravnik in koliko poti je
prehodil, da je pomagal
ljudem.«
V začetku vojne so Marijo
kot zavedno učiteljico izgna-
li na Hrvaško. Tam se je
kmalu priključila osvobodil-
nemu gibanju in poučevala
kot partizanska učiteljica.
Osvoboditev je dočakala
v Mostaiju.
Takoj po vojni se je vrnila
v Šentjur in ponovno začela
učiti. Poleg tega je začela
vneto zbirati slovenske knji-
ge, ki med vojno niso bile
uničene.
Marija je bila vseskozi člo-
vek s posebnim občutkom
za dojemanje razlike med
dobrim in slabim. Njena ho-
tenja in želje so se vedno pre-
pletale z interesi slovenske-
ga naroda. Tudi v najtežjih
časih za slovenski narod ji ni
bilo težko reči: »Slovenka
sem.«
Tudi po upokojitvi, leta
1952, ni mirovala. Ukvarjala
seje s knjižničarstvom, mno-
go je brala, nemalokrat se je
odpeljala tudi v Ljubljano na
kakšno kulturno prireditev.
Verjetno bi mi Marija po-
vedala še precej več, če ne bi
bila ravno na dan, ko sem jo
obiskal, zelo žalostna. Nekaj
dni prej, ji je namreč umrla
dolgoletna prijateljica Lojz-
ka Koželj. Kaj čemo, vsako
življenje se enkrat izteče. Tu-
di Marijino se bo. Ostalo pa
bo vse tisto, kar je Marija
Zdolšek naredila dobrega.
VOJKO ZUPANC
Aranžerji
v Pragi
Sekcija celjskih aran-
žerjev, ki dejansko zdru-
žujejo vse svoje poklicne
kolege iz regije in deluje
v sklopu Društva propa-
gandistov Celje, je izved-
la uspešno strokovno
ekskurzijo na Čehoslova-
ško in v Avstrijo.
Blizu trideset aranžer-
jev si je ogledalo v Pragi
»vzorčno« veleblagovni-
co Kotvo, ki naj bi poslo-
vala po zapadnem vzoru
in ima povsem drugačen
pristop kot klasične bla-
govnice Prior v tej deželi.
Na posebnem obisku pri
direktorju aranžerskih
oddelkov Frančišku Kve-
tonu so se celjski aranžer-
ji seznanili z uspehi, želja-
mi in problemi svojih ko-
legov iz Prage.
Ob povratku so si ogle-
dali nov trgovski center
na Dunaju, ki dejansko
predstavlja s svojo povr-
šino, ki je enaka površini
treh naših celjskih sej-
mov, nov prijem v ponud-
bi organizirane trgovine.
J. K.
Za boj proti raku
Rak je bolezen, ki nas lahko kadarkoli prizadene
Z zdravim načinom življenja, pravočasnim prepozna^
vanjem bolezni, njenim sprejemanjem in znanjein
o njej je mogoče z njo boljše živeti. Vse tiste, ki želijo
kaj več vedeti o raku, vabi komisija za zdravstveno
vzgojo in Zavod za socialno medicino in higieno
Zdravstvenega centra Celje v četrtek 17. novembra ob
17. uri v dvorano Medobčinske zdravstvene skupnosti
Celje. Specialist dr. Jože Avžner bo spregovoril o novo.
stih v zvezi z rakavim obolenjem, o preprečevanju in
zdravljenju te bolezni. Po predstavitvi novosti bo usta-
novni občni zbor društva za boj proti raku Celje.
MPB
Veter mladosti ob
dnevu republike
V vsakdanji praksi velja
zgrešeno pravilo, da mla-
dim pripada le dan mlado-
sti, ostali prazniki in
spremljajoče manifestacije
pa se odvijajo po ustaljenih
normah in možnostih, ki jih
narekuje preživeta izvir-
nost ali zastarel duh.
Prišel je trenutek, ko se tu-
di na tem področju nekaj
vendarle premika. Ob praz-
novanju dneva republike so
na celjski Srednji družbo-
slovni šoli pripravili nov
koncept, ki predstavlja po-
gled v realnost in v primerja-
vi s predhodnimi tovrstnimi
prireditvami idejno zdrav
pristanek evforičnega leta.
Na letališču aktualnosti
nas je pričakala predsednica
mladinske organizacije na
SDŠ Vladimira Skale: »Ves
čas že pogrešamo, da bi bil ta
praznik resnično tudi naš,
zato smo se letos odločili, da
bi se na nek način vključili
s svojimi idejami, ki so od-
sev trenutka sedanjosti.
V sklopu prireditve naj bi
potekale okrogle mize z raz-
lično tematiko, seveda pa bo
rdeča nit kulturna dejavnost
v besedi in shki. To bo dan
izobraževanja, kjer naj bi se
srečali mladi z vseh srednjih
šol s skupnimi interesi in se
med sabo povezali v idejnih
ciljih, katere bi potem po-
skušali realizirati.«
Med potencialnimi gosti
prireditve so dobitniki Zlate
ptice, image darker Igor Vid-
mar in še nekateri, ki zaen-
Vladimira Skale: »Prazni
republike je tudi nat
skrb.«
krat predstavljajo skrivne
organizatorja.
Pri takšnih poizkusih i
ternative, žal, še vedno o
stajajo nekateri, ki jim dr
gačnost ni pogodu.
»Ljudje niso v£yeni tal
nih sprememb in tako
v naprej dobivamo ultimal
ki ciljajo nezaupljivo, češ i
tega ne bomo izpeljali. 1
srečo gre le za posamezni!
medtem ko nas mladinsl
organizacija in sam ravnat
moralno zelo podpirajo.«
Da, kritika ali industriji
čutov pride vedno na konctt
Zakaj ne bi vsaj do takrj
ustvarjalcem pustili proM
roke in nezastrupljen razuJ
BOJAN KRAJIi
V Vrbju praznovali
v najmlajši , krajevni
skupnosti občine Žalec, Vrb-
ju, so v minulem tednu po-
tekale prireditve ob letoš-
njem krajevnem prazniku,
ki ga slavijo v spomin na 11.
november leta 1944, ko je
okupator požgal Debičevo
domačijo.
Prireditve so zaključili mi-
nulo soboto s slavnostno se-
jo skupščine krajevne skup-
nosti, ki so se je udeležih
predstavniki krajevnih in
občinskih družbenopolitič-
nih organizacij ter predstav-
nika sosednjih krajevnih
skupnosti Griže in Žalec.
Osrednji govor je imel pred-
sednik skupščine KS Vrbje
Dušan Pungartnik, ki je naj-
prej govoril o pomenu praz-
novanja, nato pa o težavah.
Med tednom so pripravili
srečanje krajanov starih
šestdeset in več let, amater-
sko gledališče iz Škofje Loke
se je predstavilo z delom
Hrup za odrom. Gledališče
pod kozolcem iz Šmartnega
ob Paki pa z delom Prihra-
njeni dolar. Gasilci so prika-
zali reševanje iz gorečega ob-
jekta, svoj dan pa so pripra-
vili tudi mladinci. Tudi
športniki so se izkazah in
pripraviU tekmovanje v ša-
hu, namiznem tenisu in no-
gometu.
T. TAVČAR
Popravek
v prejšnji številki Novega
tednika smo v reportažnem za-
pisu o zakoncih Druškovič na
Vranskem zapisali, da je njun
sin Tomo smučarski skakalec.
Morda je kdaj res bil, vendar je
zdaj znan predvsem kot odli-
čen nogometaš. Za pomoto se
opravičujemo in dodajamo še
to, daje zakonca Druškovič sli-
kal LJUBO KORBER.
Dušan Pungartnik, pred
sednik skupščine KS iT
slavnostni seji ob krajevneii
prazniku: »Kljub lansl^
uspeli akciji za pripravo
izvedbo krajevnega samopr]'
spevka, ki je bil namenj«J
zbiranju sredstev za gradnjj
otroškega vrtca v naši krj^
jevni skupnosti, nam sreif
stva, ki se zbirajo s samopf*
spevkom, ne dovoljujejo, d"
bi pričeli z gradnjo. Skoko^^'
ta rast cen in velika stopnja
inflacije sta naredila svoje i"
postavljeni smo pred de^
stvo, da bomo morali ponoy
no in temeljito proučiti mo*'
nosti za pričetek gradnja
V kohkor pa se kljub tem'
ne bi našla prava rešitev ^
pričetek gradnje otroškel'
vrtca, bo potrebno sredstv'^
ki se zbirajo s samoprisp^^'
kom krajanov, investir^*^
v kaj drugega.«
DO IGM »GRADNJA« ŽALEC
Latkova vas - Prebold
objavlja
prosta dela in naloge
1. pravnik
2. analitik in planer
Pogoj;
Pod 1) višja šola pravne smeri in 24 mesecev delov-
nih izkušenj v pravnih zadevah ter 3-mesečno po-
skusno delo
Pod 2) višja šola ekonomske smeri in 24 mesecev
delovnih izkušenj ter 3-mesečno poskusno delo
Kandidati naj prošnje z dokazili o izpolnjevan[u po-
gojev pošljejo na naslov: IGM »GRADNJA« Žalec,
Latkova vas 45/b, Prebold, v roku 8 dni po objavi.
|7. NOVEMBER 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 7
1f Laškem hitijo s pripravami
iia gradnjo čistiinili naprav
fja naslednji seji zborov
jbfinske skupščine v La-
jliem bodo dali na dnevni
tudi osnutek odloka
Q lokacijskem načrtu za či-
jtilno napravo v Radečah,
fistilno napravo bodo po-
jtavili na levi breg Save
„izvodno od novega cestne-
ga mostu, kakšnih 300 me-
trov od naselja. V prvi fazi
bodo zgradili napravo
i zmogljivostjo 5000 enot
5 kanalizacijskim kolektor-
jem od črpališča do napra-
ve za predčiščenje, kasneje
pa napravo dogradili do
zmogljivosti 10.000 enot.
g pripravljalnimi deli za to
iistilno napravo bodo zače-
li prihodnje leto.
V Laškem se zavzemajo,
da bi finančno in časovno us-
kladili gradnjo vseh treh či-
stilnih naprav - v Radečah,
Laškem in Rimskih Topli-
cah - da bi bile postavljene
do takrat, ko bo začela obra-
tovati HE Vrhovo. prva v ve-
rigi savskih elektrarn. Prav
zato, ker je hidroelektrarna
na območju laške občine, si
prizadevajo, da v celoti izpol-
nijo svoj del obveznosti ve-
zanih na ekološko sanacijo
Save do leta 1991, ko naj bi
predvidoma začela obratova-
ti HE Vrhovo.
Zato so v polnem zamahu
tudi priprave dokumentacije
za preostali dve čistilni na-
pravi. Za tisto v Laškem je
bil že narejen lokacijskih
preizkus. Razvojni center
Celje pa pripravlja lokacijski
načrt. Če bo vsa dokumenta-
cija pripravljena in sprejeta
po rokovniku, potem bi že
prihodnje leto začeli s pri-
pravljalnimi gradbenimi de-
li, jeseni leta 1990. pa z grad-
njo same čistilne naprave, ki
bo imela zmogljivost 10.000
enot.
Vojni center za medicin-
sko rehabilitacijo v Rimskih
Toplicah pa že ima načrt za
lastno čistilno napravo. Ven-
dar se sedaj v občini dogo-
varjajo, da bi zgradili čistilno
napravo, ki bi dolgoročno re-
šila problem ne samo odpad-
nih voda zdravilišča temveč
tudi komunalnih odplak
Rimskih Toplic in okolice.
Tako je Razvojni center
v Celju že začel pripravljati
elaborat o tem, kje naj bi po-
stavili čistilno napravo
v Rimskih Toplicah in kakš-
na naj bi bila zmogljivost le-
te. Ta predlog pa morajo
v občini uskladiti še z vojno
pošto.
VVE
Porabili več
kot so imeli
Občinske zdravstvene
skupnosti celjskega ob-
močja so v devetih mese-
cih porabile več denarja,
kot so ga imele. Skupaj so
imele 81 milijard dinajev
prihodkov, odhodkov pa
87 milijard dinarjev. Raz-
lika 6 milijard 141 milijo-
nov dinarjev predstavlja
7,4 odstotka vseh odhod-
kov; lani je primanjklj^
predstavljal 11,2 od-
stotka.
Primanjklj^ im^o vse
občinske zdravstvene
skupnosti, največje La-
ško in Šmarje, najmanjše-
ga Slovenske Konjice.
Kljub temu so v celoti po-
krile obveznosti do
Zdravstvenega centra Ce-
lje, ki je devetmesečno
obdobje zaključil brez iz-,
gub v vseh temeljnih or-
ganizacijah.
MBP
Ukinitev aii sprememba financiranja
Humanitarne organizacije v Celju bljejo plat zvona
Socialno humanitarne or- i
|[anizacije v Celju nimajoj
denarja za dva profesional- i
na tajnika, da o njihovih de- i
javnostih sploh ne govori-;
mo, ker jim manjka denarja;
za delo, čeprav so svoje pro- \
grame racionalizirale na
Dajnižji minimum. Potreb-
no bo uvesti nov ključ za
pridobivanje sredstev, ker!
je sedanji preveč razdrob-
ljen predvsem pa je slabost
tudi v tem, ker niso odvisni j
samo od celjskih interesnih;
skupnosti, ampak iz celotne \
celjske regije. i
O tem so razpravljali na,
koordinacijskem odboru za-
družbeni položaj in aktiv-j
aost invalidov pri občinski i
konferenci socialistične zve- i
M v Celju, ki se je sestal na I
pobudo aktiva tajnikov soci- \
alno humanitarnih organiza- \
cij v Celju. i
Medtem ko se število čla-;
nov v invalidnih organizaci-:
jah povečuje, pa ni denarja 1
a dejavnosti društev, zato <
50 nekateri člani menili, da i
;e bolje, da se društva ukine-1
10, kot da bi životarila naprej, \
zlasti ko je prišlo do tako ab- i
surdne situacije, daje zmanj- i
kalo denarja za socialno var-
nost dveh profesionalnih taj-
nikov. Razprava je odrinjala
mnogotere rak rane našega
sistema, med drugim tudi to,
da humanitarne organizacije
sodijo v isto raven kot ostale
društvene organizacije, kar
pa bi bilo potrebno ločiti,
zlasti zdaj, ko socialna stiska
zavezuje mošnjiček vsem,
tudi tistim, ki ne morejo na,
nikakršen način zaslužiti,
med take pa sodijo prav hu-
manitarne organizacije.
Glede nadaljnjega financi-
ranja pa je v razpravi prevla-
dovalo mnenje, da se pri so-
ciahstični zvezi v Celju usta-
novi delovna skupina, ki bo
proučila nadaljnje financira-
nje teOnikov humanitarnih
organizacij, v programe le-
teh pa vnesti racionalizacij-
ske posege tam, kjer je to
sploh še možno. Vsekakor
pa sredstev ne drobiti, pač
pa stremeti za tem, da bodo
prihajala iz enega mesta.
ZDENKA STOPAH
Celjska koča je zaprta
RaUI Imajo mladinske filme
Od lanskega oktobra pa do
letošnjega novembra smo
o Celjski koči veliko pisali.
Slabo leto sta zanjo skrbela
zakonca Zakelšek, vendar
njuno sodelovanje z Izletni-
kom ni bilo dobro ter je tako
prišlo do razdora. Čeprav je
bilo vehko medsebojnih se-
stankov in razgovorov, kjer
je bilo med drugim tudi iz-
ključno povdarjeno, da Celj-
ska koča ne sme biti niti eno
uro zaprta, pa je do zaprtja
vseeno prišlo in to že prejšnji
teden.
Zakonca Zakelšek sta
v Celjski koči vse pospravila,
svoje odpeljala in kočo za-
klenila. Izletniku ključe ne
želita predati do takrat, do-
kler jima ne bo plačal tiste-
ga, kar jima je dolžan. Kon-
čana je tudi ocena sodno za-
priseženega izvedenca in ce-
nilca o Celjski koči in objek-
tih ob njej. Kako bo Izletnik
prevzel Celjsko kočo, nihče
ne ve, sploh pa, če ne bo pla-
čal tistega, kar zakoncema
Zakelšek pripada.
Verjetno ne bo druge izbi-
re, kot da se bo ne polno leto
tr^zgoče »prijateljstvo« med
Izletnikom in Zakelškoma
končalo na sodišču. Naj se,
vendar kljub temu je treba
zagotoviti, da bo Celjska ko-
ča odprta tako za planince,
ki jih je posebej ob koncu
tedna veliko, ter za smučar-
je, ki bi zah^ah tja takoj, ko
bo zapadel prvi sneg. Takšen
nesmiselen spor ne sme ime-
ti posledic, ki bi jih še naprej
čutili pravi ljubitelji narave.
T.VRABL
V SPOMIN I
dr. Franjo IVIiagaj
Zadnje slovo od nena-
doma preminulega dr-
.Franja Malgaja, predsed-
nika invalidske komisije
Skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavaro-
vanja za celjsko in posav-
sko regijo, je bilo zrcalo
njegove priljubljenosti,
spoštovanja do njegove
izostrene zdravniške eti-
ke in obče človeških
vrlin.
Dr. Franjo Malg^ se je
^odil 8. julija v Sentlo-
^encu nad Štorami
^ rodbini zavednih Mal-
SAjev, kije dala slovitega
koroškega junaka, Mai-
strovega borca - poročni-
ka Malgaja.
Medicino je študiral
^ Gradcu in Zagrebu in se
Potem kot zdravnik-sta-
*^st zaposlil v celjski bol-
nišnici, od tu pa je odšel
^^prej za obratnega
zdravnika v štorsko žele-
zno, potem v tovarno
»Metka«, da bi naposled
kot specialist medicine
dela petnajst let vodil te-
žavno in odgovorno delo
predsednika invalidske
komisije v SPIZ.
Besede, izrečene ob
zadnjem slovesu, da je bil
dober strokovnjak, ki sta
ga odlikovala bister ra-
zum, natančnost in do-
slednost, pojasnjujejo
njegova življenjska na-
čela.
Tak si je postavil spo-
menik v spominu in srcih
upokojencev, predvsem
invalidov, ki jim je v okvi-
ru zakonitosti vedno bla-
gohotno pomagal. S svo-
jim toplim človeškim od-
nosom je osvojil tudi srca
sodelavcev, ki jim je bil
velik prijateljski sveto-
valec.
Njegovo življenje je bi-
lo mirno, skromno. In ta-
ko je tudi odšel - a je za-
pustil za sabo bolečino in
globoko vrzel.
Sonja Čvan
Boštjan Milčii
Lea Pšaker
Radi imajo mladinske filme
v času Tedna domačega
filma v Celju so na Polzeli
pripravili 13. teden mladin-
skega filma. Mladi so si ogle-
dali osem filmov in sicer Po-
letje v školjki I. in II. del.
Čisto pravi gusar. Nekoč je
bil snežak, M^a in vesoljček,
Pastirci, Slovenske risanke
in Kavka. Teden so pripravi-
li s pomočjo Kinopodjetja
Celje in organizacijskega od-
bora TDF. ProdaU so dvesto
abonmajev, poleg tega pa še
veliko kart za posamezne
predstave.
Sonja Čvan: »Hodim
v osmi razred, letos pa imam
že tretjič obonma za teden
mladinskega filma. Najbolj
všeč mi je bil film Poletje
v školjki drugi del in Čisto
pravi gusar. Ta prireditv je
edina, ki je namenjena iz-
ključno osnovnošolski mla-
dini.«
Boštjan Milčič: »V osnov-
no šolo hodim zadnje leto,
med gledalci filmov v tem
tednu pa sem vse od prvega
razreda dalje. Čeprav so se
nekateri filmi ponavljali,
sem jih z veseljem gledal, saj
je sicer malo filmov za nas.«
Lea Pšaker: »Tudi jaz zelo
rada gledam mladinske fil-
me in letos sem si ogledala
vse. Mislim, da nas je večino
najbolj navdušil drugi del fil-
ma Poletje v školjki. Obon-
m^ska karta je stala 5 tisoč
dinarjev, kar za ogled osmih
filmov res ni vehko.«
T.TAVČAR
Savinja in Turist
se spogledujeta
z združitvijo bi, dolgoročno, pridobili
oboji
Zamisel sicer ni nova.
V strokovnem gradivu, s ka-
terim utemeljujejo znova
oživljeno pobudo o združi-
tvi zgornjesavinjske trgov-
ske organizacije Merx-Savi-
nje in gostinsko turistične
organizacije Merx-Turist,
so opredelili vse prednosti
»preračunane možitve«.
Pobudo je dal kolektivni
poslovodni organ sozda
Merx, podpirajo pa jo tudi
družbeno politične organiza-
cije v občini. Gospodarsko
šibka, m^hna delovna orga-
nizacija Turist-Nazarje bi se
v občini, s pomembno turi-
stično razvojno perspektivo,
vključila v delovno organiza-
cijo Merx-Savinja, ki bi osta-
la enovita tudi vnaprej. Savi-
nja, ki na področju trgovine
ne more pričakovati nadalj-
njega razvoja, bi s priključi-
tvijo Turista pridobila mož-
nost širjenja razvoja na po-
dročju gostinstva in turizma.
Pridobili bi seveda tudi
v Turistu, ki bi si v močnejši
delovni organizaciji zagoto-
vil boljše pogoje po finančni.
razvojni in komercialni plati.
Turist jih zd^, zaradi majh-
nosti, ne more izv^ati dovolj
uspešno. Savinja pa te funk-
cije že ima: predvsem dobro
razvito komercialno in fi-
nančno funkcijo. Turistovi
delavci bi si z združitvijo za-
gotovili tudi večjo socialno
varnost. Združena delovna
organizacija bi tako la^e in-
vestirala, najemala posojila
znotraj in izven sozda Merx
ter se hitreje razvijala. To bo
prišlo do izraza še bolj s po-
večano vlogo trga.
V Turistu Nazarje so samo-
upravni organi in družbeno-
politične organizacije pobu-
do o združitvi že podprli,
med tem ko v Savinji pobu-
de do sedaj še niso obravna-
vali. Po sprejemu pobude
v delovni organizaciji Savi-
nja, bi začeli z ostalimi dejav-
nostmi za izvedbo reorgani-
zacije, z elaboratom o gospo-
darski upravičenosti pridru-
žitve Turista in z predpisani-
mi samoupravnimi dejav-
nostmi za izvedbo reorgani-
zacije.   BRANE JERANKO
Ves Svet o AIDS-u
Svetovna zdravstvena or-
ganizacija je izbrala 1. de-
cember 1988 za svetovni
dan AIDS-a. Geslo sporoči-
la generalnega direktorja
Svetovne zdravstvene orga-
nizacije dr.Hiroshi Nakaji-
ma je »Pogovarjajmo se
o AIDS-u«. Le skupna priza-
devanja in odkriti pogovori
vseh od posameznikov do
družbe v celoti, poznavanje
načina okužbe in prepreče-
vanja širjenja te bolezni na-
mreč lahko omeji grozečo
nevarnost, za katero še ni
zdravila.
Pogovori o tragični bolez-
ni, ki lahko prizadene mo-
ške, ženske in otroke, bogate
in revne, morajo z^eti ves
svet. Prav zato Svetovna
zdravstvena organizacija po-
ziva vse dežele, da sodelujejo
ob svetovnem dnevu AIDS-
a, ne glede na stanje in števi-
lo okuženih in oboleUh v po-
sameznih državah. Povsod
po svetu je n^učinkovitejše
orožje proti AIDS-u informi-
ranje, osveščanje in za-
upanje.
Temu pozivu so sledili tu-
di organizatorji okrogle mize
Pogovaijajmo se o AIDS-u,
ki bo v okrogli dvorani Can-
karjevega doma v Ljubljani
v četrtek, 24. novembra ob
17. uri. Na njej bodo sodelo-
vali člani RepubUške komi-
sije za AIDS: prof. dr. Borut
Drinovec in prof. dr. Miha
Likar za področje laborato-
rijske diagnostike, prof. dr.
Ljerka Glonar za področje
transfuziologije, dr. Ludvik
Vidmar za področje klinične
diagnostike in zdravljenja,
prim. dr. Dunja Piškur-Ko-
smač za področje epidemi-
ologije, prof. dr. Jože Lokar
za področje psihiatrije in kot
moderator novinar Vitko
Kogoj. Kogar zanima proble-
matika AIDS-a, lahko udele-
žencem postavi vprašanja
tudi po telefonu. Pokličite
24. novembra med 14. in 17.
uro po telefonu številka 061
215-015. Odgovorili vam bo-
mo na okrogli mizi.
MBP
Čiovelcoljubna
dejavnost
Rdeči križ v Vojniku skrbi
za zdravstveno vzgojo in pro-
svetljevanje, za socialno de-
lo, za akcijo Človek človeku,
za zbiranje rabljenih oblačil,
pohištva in drugih potrebš-
čin, pobirajo pa tudi članari-
no. Mesečno prirej^o zdrav-
stvena predavanja. Rablje-
nih oblačil zberejo za tovor-
njak. Prinesena oblačila so
velikokrat kakovostna, ne-
katera tudi nova. Tako jih
lahko posreduje tistim, ki jih
vse bolj potrebujejo, pred-
vsem nekaterim družinam,
ki po njih vse bolj povprašu-
jejo. V krajevni skupnosti je
tudi 60 do 80 krvodajalcev.
BJ
STRAN - NOVI TEDNIK
17. NOVEMBER i!
jzej na
{istem
v muzeju na prostem,
imenovanem skansen
predstavljajo v Rogatcu tip
ene izmed pogostih vzhod-
noštcuerskih domačij.
V tem kompleksu so etno-
logi že zaključili s prezenta-
cijo hiše, hleva, kozolca,
svinjaka in poljskega stra-
nišča.
Osrednja stavba - hiša bo
v celoti muzej in do njene
dokončne podobe manjka-
jo še restavratorska dela
v njeni notranjosti.
Kletni prostori bodo na-
menjeni za klet in vinote-
ko. Prav zdcO jo opremljajo
s sodi, naslednje leto bodo
ti že napolnjeni z vinom in
bodo služili za popestritev
turistične ponudbe.
Rekonstruira se tudi če-
belnjak, s^ po tradiciji vča-
sih ni bilo domačije brez
čebelnjaka. Tudi zdaj bo
opravljal svojo funkcijo, saj
bodo v njen namestili 16
Žnidaršičevih panjev.
V neposredni bližini ob-
novljene domačije mislijo
postaviti še tip kozjanske
hiše, kjer bodo stanovali ti-
sti, ki bodo upravljali mu-
zej. Le s takšno celovito po-
nudbo bo muzej zaživel,
zlasti še tedcg, ko bodo
s »pušelšankom« poskrbeli
za kulinarične dobrote s te-
ga predela Štajerske.
Z.S.
Gledališki abonma v Žalcu
Izbor predstav ni pritegnil gledalcev
Letos so v Žalcu še uspeli
pripraviti gledališki abon-
ma v okviru katerega si bo-
do gledalci lahko ogledali
pet predstav. Grenak pri-
okus ob dejstvu, da je bila
izvedba abonmaja zaradi
premajhnega števila intere-
sentov vprašljiva, vendarle
ostaja. Nerazumljivo in tež-
ko verjetno je, da bi v Žalcu
naenkrat usahnilo zanima-
nje za gledališko dejavnost.
Zadnja leta je bil kulturni
dom v Žalcu ob vsakem gle-
dališkem dogodku skorajda
poln.
Logično je torej vprašanje,
kje so vzroki manjšega zani-
manja za gledahšče v Žalcu.
Na to vprašanje ni težko
odgovoriti. Poglejmo samo
izbor predstav, kijih je kul-
turna skupnost Žalec letos
uvrstila v abonmajski spo-
red. Trikrat se bo na žalskem
odru predstavilo SLG iz Ce-
lja in sicer s predstavami
Steklena menežerija, Pe-
trom in Pavlom in Opero za
tri groše. Eno predstavo - ve-
seloigro A. T. Linharta: Vese-
li dan ali Matiček se ženi bo-
do odigrali združeni gleda-
liščniki občine Žalec, zad-
njo, z naslovom: Fleur de
Marie pa bodo ljubitelji gle-
dališke dejavnosti v Žalcu
lahko videli v izvedbi SNG iz
Maribora.
Kar tri predstave od petih
so v izvedbi SLG iz Celja, ki
si jih lahko Žalčani ogledajo
že prej v Celju in to v času, ki
jim najbolj ustreza. Samo
ena predstava je takšna, da si
jo lahko večina ogleda le
v sklopu žalskega abonmaja.
To pa je za nakup celotnega
abonmaja, čeprav je ta soraz-
merno poceni, abonmajska
karta stane od 20.000 do
25.000 dinarjev, verjetno pre-
malo.
Ob vsem tem se nam pora-
ja , dosti razmislekov; ali
v Žalcu ni denarja za pestrej-
šo ponudbo gledaliških
predstav, kdo odloča o spo-
redu in izboru predstav in ali
so na kulturni skupnosti
sploh sposobni in voljni pri-
sluhniti željam in hotenjem
ljudi?
Denarja za umetnost je na
žalost res vse manj, toda
marsikdo bi bil pripravljen
odšteti dosti več denarja, če
bi bil abonmajski spored pe-
strejši in bolj privlačen. O iz-
boru predstav odloča le peš-
čica posameznikov, ki se ni-
koli niso preveč trudili, da bi
ugotovili, kakšne gledališke
dogodke si Žalčani resnično
želijo videti.
V ta namen verjetno ne bi
bilo odveč izvesti kakšno an-
keto, ki bi pokazala resničen
interes in okus publike. Tudi
ideja, da bi abonma zajemal
več umetniških zvrsti in ne
samo gledališko, je vredna
razmisleka.
VOJKO ZUPANC
Zbor iz Opčlii iiii
gostoval v Celju
z Boris Kidrič iz Celja
bo v okviru medsebojne iz-
menjave organiziral celove-
černi koncert Mešanega
pevskega zbora Primorec-
Tabor z Opčin pri Trstu.
Koncert bo v soboto, 19. no-
vembra ob 19.30. uri v Na-
rodnem domu v Celju in bo
uvod v letošnjo pevsko se-
zono v Celju.
MPZ Prirnorec-TaJDor, ki
ga zdaj vodi Matjaž Šček, je
bil ustanovljen leta 1985, ko
sta se združila Mešani zbor
Primorec iz Trebč in Mešani
mladinski zbor z Opčin.
V treh letih skupnega delo-
vanja je zbor sodeloval na
vseh večjih prireditvah na
Tržaškem Krasu ter gostoval
doma in na tujem.. Pevci po-
krivajo snemalne potrebe ra-
dia Trst A ter radia Opčine in
Koper, istočasno pa se ude-
ležujejo raznih tekmovanj in
revij, kjer dosegajo zavidlji-
ve rezultate. Konec oktobra
so se na Tekmovanju pev-
skih zborov Furlanije-Julij-
ske krajine uvrstili v najvišjo
kategorijo, že prej, na Naši
pesmi, pa je zbor osvojil ne
samo zlato plaketo mesta
Maribor, temveč tudi poseb-
no priznanje za najboljšo iz-
vedbo skladbe, napisane po
letu 1950.
MPZ Primorec-Tabor se
bo celjskim ljubiteljem petja
predstavil z deli Kerscha,
Perose, Lebiča, Puričeve ter
priredbami slovenskih na-
rodnih pesmi. V programu je
zajeto tudi delo Turist, ki ga
je na besedilo Iztoka Geister-
ja uglasbil Aldo Kumar, zbor
pa je za izvedbo dela prejel
v Mariboru posebno na-
grado.
Poslušalcem se v soboto
zvečer obeta ne samo prijet-
na popestritev jesenskega
koncertnega mrtvila, temveč
tudi zanimiv in atraktiven
glasbeni večer z našimi mla-
dimi pevci iz zamejstva, ki se
z veliko entuziazma in trde-
ga dela, bUzu, a vendar vča-
sih daleč proč od nas, zave-
dajo svojih korenin in slo-
venske pripadnosti, ki je ne
izražajo samo s slovensko
besedo, temveč tudi s pe-
smijo.
Teden dni kasneje bodo
pevci APZ Boris Kidrič pod
vodstvom Adriane Požuno-
ve vrnili obisk s koncertom
na Opčinah. Č. V.
v monografiji
zbrani delci filma
Zgodovina slovenskega
filma se odvrti skozi tekst
in fotografijo pred kratkim
izšle monografije z naslo-
vom »V kraljestvu filma«,
ki so jo predstavili v pone-
deljek zvečer v galeriji
Izba.
Bil je to skromen, a prija-
zen kulturni utrinek za sicer
redke prisotne, ki so v izbo
vstopili v večini iz poklicne
radovednosti. Žal so med-
tem razstavo s 27 izvirnimi
fotografijami iz monografije
že zaprli, a knjiga, ki je prav-
zaprav fotozgodovina slo-
venskega filma iz obdobja
1905-1945, ostaja in ljubitelji
filma jo bodo radi prelista-
Knjigo iz zbirke Slovenski
film je uredil Silvan Furlan,
izdal pa Slovenski gledališki
in filmski muzej.
Avtorji, Silvan Furlan, Bo-
jan Kavčič, Lilijana Nedič,
Stojan Pelko in Zdenko Vro-
lovec, so si za izhodiščno toč-
ko vzeli najmanjši delec fil-
ma, se pravi izbrani foto-
gram posameznega filma,
oziroma iz fotograma izdela-
no fotografijo. To pa že po-
meni, da gre pri delu pravza-
prav za zgodovino »drob-
cev« in tistih momentov
v posameznih filmih iz dane-
ga obdobja, ki so pisce prav
posebej vznemirili. Skratka,
gre za povsem subjektivno
fotozgodovino, ki pa se ne
odreka nekaterih objektiv-
nih ugotovitev. Tako na pri-
mer, da film na Slovenskem
v obdobju 1905-1945 bolj ah
manj ponavlja lumierovski
princip, kar pomeni, da se
»igrani« fikcijski film pojav-
lja le kot nekakšen tujek, ali
lepše, spodrsljaj.
In avtorje so v glavnem za-
nimali prav ti trenutki spo-
drsljajev.
Delo, predstavljeno v Izbi
je predvsem zgodovina slo-
venskega filma skozi foto-
grafijo. Sedemindvajset eks-
plikacij, ki tako slonijo na iz-
brani fotografiji iz posamez-
nega filma, pa skušajo raz-
merje med fotografijo in fil-
mom uvideti iz več per-
spektiv.
Izid tega dela je omogočila
kulturna skupnost Sloveni-
je, izšlo pa je v nakladi 1000
izvodov.
MATEJA PODJED
Foto: EDI MASNEC
Prodaja darovanih iikovnili del
Razstava, ki naj pomaga obolelim s cerebralno paralizo
Humanitarna akcija zbira-
nja likovnih del, ki poteka na
pobudo dveh celjskih likovni-
kov, Alice Javšnik in Vilibal-
da Krajnca in v okviru Dru-
štva za pomoč prizadetim
s cerebralno paralizo Celje, se
približuje zaključnemu deja-
nju. V petek, 18. novembra bo-
do namreč v razstavnem pro-
storu Muzeja revolucije odpr-
li razstavo vseh zbranih ozi-
roma podarjenih del prizna-
nih umetnikov s širšega celj-
skega območja, iz drugih kra-
jev Slovenije in iz tujine.
Gre za likovna dela, ki so jih
podanli Karel Pečko in Bo-
gdan Borčič iz Slovenj Gradca,
France Peršin iz Ljubljane, Ja-
nez Knez iz Trbovelj, Avgust
Lavrenčič, Darinka Pavletič-
Lorenčak, Alica Javšnik, Vili-
bald Krajnc in Borut Hlupič iz
Celja, Zlata Volarič in Jože Vo-
larič iz Kranja, Dare Zavšek iz
Žalca, Anton Herman iz Tito-
vega Velenja, Vlado Novak iz
Petrovč, Metod Lavrin iz Za-
gorja ob Savi, Karel Kozole iz
Trbovelj, Regina Hrastnik iz
Maribora, Štefan Horvat z Viš-
nje gore, Jože Peternelj iz Ži-
rov, likovna sekcija »Relik«
z avtorjem Iztokom Permetom
iz Trbovelj, Jaglenka Markulj-
Leban iz Celja in Erika-Marija
Bajuk iz ZDA.
Z otvoritvijo razstave pa se
bo pričela tudi javna akcija od-
kupa rcizstavljenih del. Dru-
štvo za pomoč prizadetim s ce-
rebralno paralizo računa pri tej
akciji predvsem na pripravlje-
nost našega združenega dela.
Na tak način zbrani denar bo
društvo porabilo za nakup nuj-
nih pripomočkov za potrebe fi-
zikalne terapije prizadetih
otrok. V vse težjih ekonom-
skih pogojih bo Društvo za po-
moč prizadetim s cerebralno
paralizo, žal, vedno bolj odvis-
no od pomoči čuteče javnosti
in podobnih oblik zbiranja
sredstev.
Razstava likovnih del z na-
slovom Lepši jutri bo odprta
do 30. novembra, na pot pa jo
bo pospremila Marlen
Premšak-Sever.
M. A.
KULTURNA SKUPNOST OBČINE
CELJE
bo v skladu s 1. in 2. členom Pravilnika
o nagrajevanju umetniškega in zaslužnega dela na
področju kulture v občini Celje
nagradila ob kulturnem prazniku
slovenskega naroda 1989
kulturne delavce, ljubiteljska
kulturna društva, sekcije in OZD
s področja kulture
- za pomembne umetniške dosežke, objavljene, raz-
stavljene ali izvajane v obdobju zadnjih dveh let;
- za posebne uspehe pri odkrivanju, ohranjanju in
popularizaciji kulturnih vrednot v zadnjih dveh letih
in
- za posebno pomembno življenjsko delo na po-
dročju kulture.
Vabimo TOZD, KS, DPO in društva ter posameznike,
da pošljejo ustrezne predloge z utemeljitvami odbo-
ru za kadrovska vprašanja, štipendiranje in nagraje-
vanje pri skupščini KSOC najkasneje do 20. decem-
bra 1988 na naslov: Kulturna skupnost občine Ce-
lje, Gregorčičeva 5 a.
Komisija za delovna razmerja
SiGMA gradbeni elementi
in montaža Zabukovica
objavlja
prosta dela in naloge
knjigovodstvo osebnih dohodkov in
blagajna
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- ekonomski tehnik;
- 2 leti delovnih izkušenj na podobih delih oz. na-
logah.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v roku 8 dni
po objavi na naslov: SIGMA, gradbeni elementi in
montaža Zabukovica, kadrovska služba, 63302
Griže.
SKUPŠČINA OBČINE
ŠENTJUR PRI CELJU
IZVRŠNI SVET
OBJAVLJA
rok za prijavo kandidatov za prosta dela in naloge
direktorja uprave za družbene
prihodke
občine Šentjur pri Celju
Poleg splošnih pogojev, ki so z zakonom predpisani
za delavce državne uprave, pričakujemo od kandida-
ta, da ima:
- visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne ali
upravne smeri
- najmanj tri oz. pet let delovnih izkušenj na podob-
nih delih in nalogah
- organizacijske sposobnosti
- komunikativne sposobnosti
Kandidat bo imenovan za dobo štirih let.
Pisne vloge z dokazilom o izobrazbi in življenjepi-
som naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od dneva
objave.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni od
dneva objave.
NOVEMBER 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 9
U Mozirju ni več prenočišč
fiekateri gostinski lokali so zanemarjeni
Mnogo ljudi še vedno ver-
jame, da je Gornja Savinj-
ska dolina turistično razvi-
ta in to kljub nedavni bode-
či neži za katastrofalne raz-
bere v biseru alpskih dolin
Logarski dolini. Gornjo Sa-
vinjsko dolino si predstav-
ljamo kot biser, ki se pona-
ša s čistočo, izrednimi na-
ravnimi lepotami, čistim
zrakom in z dovolj pestro
turistično ponudbo.
Žal, se ljudem, ki prihajajo
v ta predel, sanje kaj kmalu
razblinijo. Če marsikaj, kar
smo našteli, drži, potem ne
drži vsaj to, da je v preneka-
terih gostinskih lokalih sta-
nje obupno in pravzaprav
ponižujoče tako za goste kot
tudi za tiste, ki se sicer trudi-
jo, da bi turisti iz mozirske
občine odnesh kar najlepše
spomine.
Posebno poglavje je deni-
mo hotel Turist v središču
Mozirja, ki se je spremenil
v navadno gostišče, kjer ko-
likor toliko zahtevni gostje
nimajo kaj iskati. Že samo
ko pride človek na stranišče
v tem hotelu, ga mine vese-
lje, da bi se tam zadrževal
dalj časa. Nekajkrat sem bil
zadnje čase tam po službeni
dolžnosti in vsakič so bili od-
toki zamašeni, zaudarjalo je,
skratka bilo je obupno. Tudi
prenočišč v hotelu ni več,
ker so sobe z opremo vred
dotrajane. Skratka, v Mozir-
ju je dandanes nemogoče do-
biti prenočišče. Nekateri pa
si središče mozirske občine
še vedno predstavljajo čisto
drugače. Vsaj tako kot deni-
mo druga podobna središča
v Sloveniji, ki med drugim
slovijo tudi kot zimsko
športni kraji.
Nazarje so sicer poznane
kot industrijski kraj v mozir-
ski občini. Sem prihajajo lju-
dje z vseh predelov Jugosla-
vije in marsikdo med njimi
zavije tudi v Turistovo go-
stišče pri avtobusni postaji.
Temno, umazano, zakajeno
in zanemarjeno gostišče je
to. ki se ponaša med drugim
tudi s tem, da lahko gostom
ponudi le eno vrsto belega
vina in s sanitarijami, ki so
še mnogo slabše urejene kot
denimo v mozirskem hotelu.
Seveda nikomur niti na kraj
pameti ne pade. da bi v stra-
nišču privil vsaj kakšno žar-
nico, ki bi gorela.
Vse to je sramota za obči-
no, za njen turizem in ne na
zadnje za veliko večino Sa-
vinjčanov, ki slove kot čisti,
marljivi in gostoljubni lju-
dje. Razumem objektivno te-
žave družbenega sektorja go-
stinstva; vem, da ni dovolj
denarja za naložbe, prepri-
čan pa sem tudi, da bi lahko
bilo marsikaj drugače, če bi
odgovorni pokazali vsaj ne-
koliko več zavzetosti in do-
bre volje.
JANEZ VEDENIK.
Navdušeni gostje
Rogaško so obiskali avtobusarji iz ZRN
Pred dnevi je Rogaško Sla-
tino obiskalo dvesto organi-
zatorjev potovanj iz posa-
meznih pokrajin Zvezne re-
publike Nemčije. V Rogaško
Slatino so prišli v organizaci-
ji nemške turistične agencije
Grimm Touristik Wetzlar in
ljubljanskega Kompasa.
Nemški organizatorji poto-
vanj so bili pred tem na štu-
dijskem obisku v Grčiji, na
poti domov pa so se ustavili
v znanem slovenskem zdra-
viliškem kraju. V glavnem
so bili to avtobusni prevozni-
ki in tolikšnega števila avto-
busarjev naenkrat ni uspel
doslej privabiti v Jugoslavijo
noben turistični center.
Namen njihovega obiska
v Rogaški Slatini je bil, da bi
se seznanili z zdraviliško tu-
ristično ponudbo in gostite-
lji so se zares izkazali, kar je
še toliko bolj pomembno, saj
število domačih gostov vse
bolj upada in so zato gostje iz
tujine toliko bolj zanimivi.
V Rogaški Slatini si sedaj
obetajo nove posle z nemški-
mi turističnimi agencijami,
vtise gostov z obiska v Roga-
ški Slatini pa je mogoče str-
niti v enem samem stavku,
ki ga je izrekla predstavnica
agencije Grim Touristik
Wetzlar, gospa Fischer:
»Takšne Jugoslavije doslej
še nismo poznali!«
JANEZ VEDENIK
Prospekt Rogle
RTC Unior Zreče je iz-
dal nov prospekt z naslo-
vom Užitek nedotaknje-
ne narave.
Pod istim geslom je iz-
šla tudi serija plakatov in
zgibanka s skupnim na-
slovom Višje, hitreje,
močneje. Gostom želijo
predstaviti lepote Zreške-
ga Pohorja, kjer je na
nadmorski višini 1500
metrov rekreacijsko turi-
stični center Rogla. Pro-
spekt, ki poleg naravnih
lepot predstavlja tudi
ostalo turistično ponud-
bo Rogle, je oblikoval
Zdravko Papič, fotografi-
je sta prispevala Janko
Dermastija in Nino Mihe-
lak, izdala pa ga je pro-
dukcija Brut film iz Ljub-
ljane.
Besedilo v prospektu je
napisano v slovenskem,
nemškem in angleškem
jeziku, v drugi inačici pa
v slovenskem, italijan-
skem in francoskem jezi-
ku. Prospekte in plakate
lahko naročite pri RTC
Unior v Zrečah.
JANEZ VEDENIK
PLANINSKI KOTIČEK
Delavni planinci
v Šentilju
Planinci v krajevni skup-
nosti Šentilj v Titovem Vele-
nju (v sekciji je 247 članov)
so letos pripravili štiri samo-
stojne izlete v gore. Duša
planinske sekcije je Marjan
Hrustelj. ki ima tudi veliko
zaslug za to, da so izdali
značko v zlati srebrni in bro-
nasti izvedbi. Značka je lepo
oblikovana in prva naklada
je že skoraj v celoti razpro-
dana.
L.OJSTERŠEK
li s posebno ličnimi smerni-
mi tablami. Opis poti je izšel
v posebni brošuri.
Pot je bilo mogoče preho-
diti v približno petih urah.
S cilja so nazaj v Litijo vozili
posebni avtobusi, žal malo
pozno.
Vsak pohodnik si je lahko
kupil tudi kartonček poti,
kamor je moral vtisniti štiri
žige, za kar je na koncu pre-
jel spominsko značko. Izdali
so tudi posebno razglednico
za to pot. »
Š.J.
Od Litije do Čateža
v nedeljo je bil drugi po-
hod po kulturno-zgodovin-
ski Levstikovi poti od Litije
do Čateža, ki so se ga udele-
žili tudi planinci Savinjske-
ga MDO. Letos mineva 130
let odkar je Levstik objavil
potopis od Litije do Čateža.
Na podlagi tega potopisa so
že lani pripravili traso poti,
ki so jo letos s pomočjo
dr. Matjaža Kmecla popravili
po avtentični poti in opremi-
Na Gorjance
o lepoti in bajkah pogorja
Gorjancev smo zvedeli že od
Trdine. Koliko te prvotne le-
pote se je ohranilo po sto le-
tih, so se vprašali pri Planin-
skem društvu Celje. Na Gor-
jance, na 1178 metrov višine,
bodo celjski planinci odšU
v nedeljo, 20. novembra. Od-
hod bo ob 6. uri z Glazije. Na
Gorjance se bodo povzpeli
mimo kartuzije Pleterje, po
vrnitvi s Trdinovega vrha pa
se bodo ustavili pri Gospo-
dični. Vrnili se bodo ob 20.
uri. Za prevoz je treba odšte-
ti 11.000 din.
BJ
Na jesensko Menino
Planinsko društvo Celje bo
ponovilo aprilski izlet na Meni-
no, ker je planincem konec
aprila ponagajal snežni metež.
Odhod na Vransko, od koder
je do oskrbovanega doma na
Menini 4 ure hoda, bo ob 6. uri
z nove avtobusne postaje. Pla-
ninci bodo sestopili v Gornji
grad, na popoldanski avtobus.
V Celje se bodo vrnili že ob 18.
uri.
BJ
Prava pizzeria v Žalcu
Končno je v Žalcu mogoče pojesti pizzo in popiti kozarec
piva v pizzeriji v pravem pomenu besede. '
Pizzeria, s simpatičnim imenom Mamma mia, je odprtal
vsak dan razen nedelje, nahaja se v novem nakupovalnem j
centru, poleg nje je še nekaj prijetno urejenih malih trgovi-s
nic, ki so vse v rokah zasebnikov. Morda ravno zaradi tega
ne preseneča izredno lepa urejenost vseh prodajnih in
gostinskih objektov v tem delu Žalca. Notranja urejenost
pizzerie je privlačna in funkcionalna.
Tudi ponudba hrane je zadovoljiva. Prodajo največ vseh
vrst pizz, ki spominjajo na prave italijanske pizze. V Mamma
mii je mogoče dobiti še lasagno, špagete na več načinov,
različne sire, pršut, sipino solato in še kaj.
VZ
Olcleščen solidarnostni dinar
za sušo v šmarslii občini
Letošnja suša tudi šmar-
skemu kmetijstvu ni priza-
nesla. Komisija, ki je oce-
njevala škodo, je ugotovila,
da je suša prizadela kulture
na skoraj 9 tisoč hektarih
kmetijskih površin zaseb-
nega sektorja in na 140 hek-
tarih zemlje v družbeni
lasti.
Odstotki ugotovljene ško-
de so na posameznih kultu-
rah različni, giblje pa se med
20 in 50 odstotki. Skupno
Ugotovljena škoda je v obči-
ni Šmarje pri Jelšah blizu
4 milijarde dinarjev, kar
predstavlja   6,88   odstotka
družbenega proizvoda obči-
ne, ustvarjenega v preteklem
letu. To pomeni, da je šmar-
ska občina upravičena do re-
publiških solidarnostnih
sredstev.
Šmarski izvršni svet je
obravnaval zaključno poro-
čilo o ugotovljeni škodi zara-
di suše ter zaprosil Odbor
podpisnikov družbenega do-
govora o načinu uporabe in
upravljanja s sredstvi soli-
darnosti za odpravljanje po-
sledic naravnih nesreč v SR
Sloveniji za solidarnostna
sredstva. Odbor je na seji
koncem    oktobra    sprejel
sklep, da je občina upraviče-
na do teh sredstev, ker pa jih
ni dovolj, naj bi prejela le 1,3
odstotka sredstev od ocenje-
ne škode oziroma slabih 52
milijonov dinarjev.
Tako okrnjena razpoložlji-
va sredstva bodo na voljo
v dveh akontacijah, kmetijci
pa jih bodo smeli porabiti iz-
ključno za nabavo reproduk-
cijskih materialov, mineral-
nih gnojil in zaščitnih sred-
stev. Razdeljevanje solidar-
nostnih sredstev bo potekalo
na osnovi računalniških izpi-
skov pri Hmezadovem Kme-
tijskem kombinatu v Šmar-
Šmarsko kmetijstvo pa ni
prizadela le suša, ampak tudi
spomladanska pozeba, ven-
dar ne v tolikšni meri, da bi
jo Odbor podpisnikov že
omenjenega družbenega do-
govora uvrstil med naravne
nesreče.
M. A.
Spravilo krme
v poznih jesenskih dneh je dobrodošel vsak lep dan, za spravilo krme in pridelkov.^
Potem, ko so kmetje pospravili sadje, peso in korenje ter siliraU šc preostalo koruzo, je
ostala na poljih še koleraba, ki je neobčutljiva za mraz in tudi pri nižjih temperaturah še
raste. V teh dneh pa so začeli pospravljati tudi to zadnjo poljščino. Na sliki vidimo
Ciberlove (po domače) iz Orove vasi pri spravilu kolerabe. T. TAVČAR
Šmarska veterina v
zakonskem precepu
s problematiko sedanjega
stanja in bodočega rMvoja
yeterinarskega zavoda Šmar-
pri Jelšah se bodo soočili
•delegati na zasedanju šmar-
ske občinske skupščine, ki bo
v Ponedeljek, 21. novembra.
Gre za strokovni prikaz sta-
nja Veterinarskega zavoda
^iiarje pri Jelšah in prikaz
Perspektive z večih vidikov:
^konsko-pravnega, integracij-
^•^ega in ekonomskega. Komi-
sija je ugotovila, da Zavod ne
•spolnjuje vrsto pogojev in
t^favnih predpisov o delovanju
^^terinarskih zavodov, katere
'določa Zakon o zdravstvenem
1'Srstvu živali; zgradba v Šmar-
•J^ nima vseh potrebnih delov-
prostorov, primanjkuje jim
^•"okovnih kadrov. Zavod ni-
primernega vozila za pre-
odpadkov živalskega izvo-
,? in poginulih živah. Zavod
ni ustrezno organiziran,
samoupravni akti niso us-
j^eni z Zakonom o zdrav-
stvenem varstvu živali. Šmar-
ski izvršni svet se je s to pro-
blematiko že večkrat soočil,
njegova pobuda, naj se Veteri-
narski zavod Šmarje priključi
k Zavodu za živinorejo in vete-
rinarstvo Celje, pa je bila zavr-
njena. Zato je izvršni svet
predlagal spremembo 87. čle-
na Zakona o zdravstvenem
varstvu živali v tem smislu, da
ni nujno, da im^o vsi zavodi
v svoji redni dejavnosti zgjeto
tudi osnovno diagnostično de-
javnost. Republiški izvršni
svet je to pobudo zavrnil, prav
tako republiška skupščina. Ju-
lija letos pa je republiška vete-
rinarska uprava izdala odloč-
bo, po kateri se, med drugim,
prepoveduje nadaljnje delo
šmarskega Zavoda na področ-
ju zdravstvenega varstva živa-
li. Pritožbo na odločbo je dru-
gostopenjski organ zavrnil, se-
daj pa je pritožba na Vrhov-
nem sodišču Slovenije, ki pa
še ni rešena. M. A.
Sadike v izvoz
Med dejavnosti Sadjastva
Mirosan, delovne organizaci-
je žalskega Hmezada sodi tu-
di vzgoja sadik raznega sad-
nega drevja. V teh dneh so
na sedežu delovne organiza-
cije pričeli s prodajo raznih
sort jablan, hrušk, breskev,
sliv, češenj in drugega sad-
nega drevja. Cena za posa-
mezno sadiko je od 6.500 do
8.000 dinarjev.
Po besedah vodje proiz-
vodnje Simona Napotnika
so v teh dneh tudi pripravili
in izvozili v Belgijo 17 tisoč
sadik novih kvalitetnih sort
jablan. Na posnetku vidimo
delavce Sadjarstva Mirosan
pri pripravi sadik za izvoz.
T.TAVČAR.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
17. NOVEMBER 198a
Ljubezen in delo,
dvoje trdnib vezi
Jakob In Marija Kodela sta nazdravila
biserni poroki ^
Tretjič sta si zakonca Ma-
rija in Jakob Kodela iz Le-
skovca v Škofji vasi izme-
njala zlata prstana. Prvič je
to bilo pred šestdesetimi le-
ti, ko sta mlada ženin in ne-
vesta stopila pred matičar-
ja in župnika, polna načr-
tov, idealov in skrbi okoli
spletanja družinskega gnez-
deča. Drugič je bilo pred de-
setimi leti, ko sta slavila
zlato poroko in obljubila,
da bosta počakala na bi-
serno.
Obljubo sta držala in v so-
boto, malo pred poldnevom,
spet stopila pred občinskega
matičarja. Spet čila in vesela
v krogu njunih najdražjih.
Spet sta obljubila - tokrat
diamantno poroko, a zdelo
seje, kot daje bila ta obljuba
izrečena bolj negotovo od ti-
ste izpred desetih let. Zdrav-
je pri teh letih pač lahko kaj
hitro hrbet obrne.
Za daljši pogovor med ce-
remonialom, ki ga znajo
v celjsko poročni dvorani za
takšne priložnosti še poseb-
no lepo pripraviti, ni bilo ča-
sa. A človek vendarle dobi
vtis, podobo. Prepriča se, da
se imata Jakob in Marija Ko-
dela zelo rada, morda zdaj še
bolj kot v mlajših letih, vse-
kakor pa drugače. Človek je
presenečen nad njunim hu-
morjem in optimizmom. Ma-
rija potrdi, da je bila glavno
vezivo njunega sožitja ljube-
zen. »Seveda se za kakšno
uro skregaš, a potem je lju-
bezen še večja,« se zasmeje
in nagajivo pogleda svojega
Jakoba, ki doda, da ju je vse
življenje povezovalo tudi tr-
do delo. Če je dela veliko,
potem ni časa za neumnosti.
Delo pa sta si vedno delila na
dvoje, prav tako odgovor-
nost. Pri hiši ni bil nikoli
nihče glavni. »Delo me gor
drži,« pove Marija, ena od
štirih hčera pa se vmeša in
prida: »In to, da te ima naš
atek tako rad.«
Po obredu v celjski poroč-
ni dvorani so jima otroci pri-
pravili svečano kosilo in ve-
čerjo. Velika druščina je mo-
rala biti na njunem domu
v Leskovcu. Poleg otrok in
njunih zakonskih sopotni-
kov imata Jakob in Marija še
osem vnukov in trinajst
pravnukov. »Najbolj sva
srečna, ker je najinim otro-
kom lepo in, seveda, najinim .
vnukom in pravnukom. Ve-
liko nas je, naš rod še ne bo
kmalu propadel,« reče Mari-
ja, dvigne kozarec šampanj-
ca in trkne s svojim Ja-
kobom.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
IVIartInovanje z ijudsicimi pevci in godci
v Laškem Je bil tudi seminar o glasbeni podobi Štajerske
Konec tedna je Laško spet enkrat
živelo v vzdušju ljudskega izročila,
ljudske pesmi, ljudskih viž in običa-
jev. S petka na soboto so v tem zdra-
viliškem mestu, kjer je že tisočletje
Martin farni patron, veselo martino-
vali okoli bogato naložene praznične
mize v zdraviliški dvorani in ob sodu
novega vina. Sobotno dopoldne in ve-
čer pa so dogodki privabili v Laško
ljubitelje ljudskega izročila iz vse
Slovenije, bilo pa je spet tako veselo,
da so nekateri tu dočakali prve ure
martinove nedelje.
Seminariste-folkloriste iz vse Slove-
nije je pozdravila predsednica občin-
ske zveze kulturnih organizacij Irena
Mulej z željo, da bi se kmalu srečevali
in videvali v prenovljenem kulturnem
domu, ki se širi in praznično preoblači
v Laškem. Etnomuzikolog instituta za
narodopisje pri SAZU Julijus Strajner
je nato s svojo strokovno razlago, s po-
močjo magnetofonskih posnetkov za-
obsegel glasbeno podobo Štajerske,
pri čemer ni mogel mimo opredelitev
o ljudskem petju in glasbi na sploh in
o značilnosti obojega v vsem sloven-
skem etničnem prostoru. Ko je izzve-
nel še pogovor, je nastal dober vtis
o tem, da je marsikaj bolj jasno, pred-
vsem pa spoznanje, da naj v folklornih
skupinah v širšem pomenu besede
enakovredno zaživi zavzetost za petje,
muziciranje, kot je doslej bila posveče-
na predvsem plesu in ljudski noši.
Popoldne pa so v Laško začele pri-
hajati skupine pevcev, godcev in seve-
da tudi njihovi prijatelji, ljubitelji ljud-
ske pesmi in viž.
Ker je bil dopoldanski seminar
o glasbeni podobi Štajerske, je bila tu-
di večerna prireditev v tem okviru.
Zvrstih so se: ljudski pevci folklorne
skupine Impol iz Slovenske Bistrice
pevska moška skupina iz društva Lipa
v Rečici pri Laškem, dva od kvarteti
»Štirje Pohorci« iz Stranic, devetčlan
ska družina Postavkova iz Podgorja
sestri Potočnik iz Tevč pri Laškem
vaški pevci iz Kovače vasi, Vaberšk
fantje imenovani, nadalje so bili ti
pevci iz Tevč pri Laškem, ženska sku
pina KUD Lipa iz Rečice in pevc
s harmonikarjem iz Gorenja nad Zre
čami.
Med godci je bil najbolj burno spre
jet Ivan Ulaga, 78-letni ljudski glasbe
nik s Svetine, vaški in nekoč partizan
ski kapelnik - prava legenda, ki ji
s svojim godčevskim tovarišem Fran
cem Kapelom odigral nekaj starih vii
Izredno toplo sta bila sprejeta tud
mlada godca. Zoran Zorko iz Laškeg
z venčkom narodnih in Tone Omahnj
ki je v prireditev dobesedno pad^
- oče ga je pripeljal iz Brezja pri Don
Žalah, misleč, da gre za odprto srečanj
pevcev in godcev.
Začetek in konec prireditve s
v glasbeni venec zaokrožili godci fo
klorne skupine »Anton Tanc«.
Vsako martinovanje je v Laškei
imenitno, tokrat pa je bilo še prec
bolj.
Ljudska pesem se poje sede za mizo ali za pečjo, pri delu ali če je mizil
obložena za praznik. Stoje le pod oknom dekleta, ali na vasi pod lipo. Najboljš
zveni ob natočenih kozarcih. Na sliki so pevci iz Tevč pri Laškem.
Imenitna podoba Martinove sobote v Laškem. Brhka kelnarca ob sodu, zadaj
pa pojoči in bržčas žejni Vaberški Fantje.
Godlerjeva ziatoporočenca iz Kasaz
čvrsta in dobrega zdravja
sta 75-letni Rudolf in 69-let-
na Marija Godler dočakala
zlati jubilej svojega skup-
nega življenja, zlato po-
roko.
Kot r>junim številnim vrst-
nikom iz delavskih in kmeč-
kih družin tudi njima otro-
štvo ni bilo »z rožicami post-
lano«. Posebno Rudolf se je
moral kmalu spoprijeti z živ-
ljenjem, saj je že kot otrok
izgubil starša, kmalu potem
pa še teto, ki je skrbela zanj.
Oba izhajata iz okolice Brež-
ic; Rudolf iz Blatnega, Mari-.
ja pa iz Piršbrega.
Poročila sta se 13. novem-
bra leta 1938 v Pišecah. Ta-
krat je Rudolf delal v rudni-
ku Globoko pri Brežicah.
V prvem letu zakona se jima
je rodila hči. V začetku vojne
sta bila izseljena v.Šlezijo, tu
se je rodila druga hči, v Arji
vasi, kamor se je družina
preselila po vojni, pa sin. Po-
tem se je Rudolf zaposlil
v današnji KIL Liboje, poz-
neje pa se je tam zaposlila
tudi Marija. V tem času sta
tudi pridno gradila hišo
v Kasazah, v katero sta se
vsehla leta 1953.
Tukaj preživljata jesen
svojega življenja. Pomaga ji-
ma sin Ivan, hčeri pa živita
v Avstraliji, kjer sta jih jubi-
lanta kar štirikrat obiskala.
Ob svojem prazniku sta za-
dovoljna in srečna predvsem
zato, ker sta še zdrava in pa,
kot sama pravita, ker njuni
otroci in vnuki živijo lažje in
lepše, kot sta sama.
TONE TAVČAR
Uspešno delo AMD Šlander
Vsako leto, 16. novembra, je poseben dan članov Avto-m^
društva Jugoslavije. Ta datum so proglasili za svoj dan. V okv
tega praznovanja sodi tudi 30. redna skupščina AMD Šlander
bo 19. novembra, ob 17. uri v Domu JLA v Celju.
Na celjskem območju je malo tako številčnih in po s\
dejavnosti tako razgibanih društev, kot je AMD Šlander. V d
štvo vsako leto vključijo približno 9000 članov, ki vsako 1
plačajo članarino. Ta ni visoka (do konca novembra še 22.50(
kasneje 60.000 dinarjev), če imamo v pogled vse ugodnosti, ki
imajo člani društva: ena brezplačna vožnja poškodovan
vozila (vleka) na območju cele Jugoslavije, brezplačna vleka
razdalje 100 km iz Italije, Avstrije in Madžarske, prevoz poš
dovanega motorja, popusti v nekaterih delavnicah in pri ost
storitvah, brezplačno prejemanje Motorevije itd.
Ostali pomembnejši dejavnosti društva sta vzgoja o cestr
prometu in tekmovalni šport. V vzgojo ni vključeno le pouč«
nje novih voznikov, temveč tudi preventiva, ki prispeva k b(
prometni kulturi in s tem zmanjšanju števila nesreč. V tek
valnem športu dosegajo lepe rezultate v moto-crossu, karti
in avtorallyu ter pri organizaciji različnih tekmovalnih pi
ditev.
Smučarski sejem v Žalcu
Smučarski klub Gozdnik Žalec bo, tako kot že vrsto let d
daj, pripravil sejem rabljene in nove opreme za zimske šp<
Sejem bo odprt jutri od 15. do 18. ure, v soboto od 9. do 18
v nedeljo od 9. do 17. ure. Razen komisijske prodaje rabi
opreme, ki jo bodo prinesli obiskovalci, bodo prodajali
novo opremo različnih proizvajalcev. Na sejmu bo tudi serv
popravilo smuči ter montažo vezi ter svetovalna služba. Pre
jali bodo tudi razne videoposnetke in pa včlanjevali s smuča
zvezo in Smučarski klub. Gozdnik Žalec.
17. NOVEMBER 1988
NOVI TEDNIK-STRAN 11
Še ie čas za
slovesnost
Kadar pot pripelje izletni-
ka v Šentjur, bo gotovo poi-
skal rojstno hišo in muzej
skladateljev Ipavcev. Pot ga
bo vodila mimo glasbene šo-
le po cesti, ki nosi ime po
skladateljih in zdravnikih
Ipavcih. Kdo in kaj so bili ti
ljudje? Zakaj so v sloven-
skem prostoru in tudi zunaj
njega tako pomembni? Vse
jim postane jasno, ko slišijo
njihove skladbe, ki so ka-
menček v mozaiku sloven-
ske glasbe. Saj ni Slovenca,
ki bi ne poznal in ne občudo-
val del, ki so nastajala izpod
peresov šentjurskih rojakov:
Slovenec sem, Planinska ro-
ža. Kje so moje rožice in še bi
lahko naštevala.
Mnogo in vedno več je lju-
di, ki jim kulturni duh ne da
miru in je njihova »glasbe-
na« radovednost brez meja.
kakor tudi lakota po kultur-
nih užitkih. Tem ljudem bi-
želeli mladi Šentjurčani, čla-
ni turistično-zgodovinskega
krožka prikazati življenje in
ustvarjanje glasbenikov
Ipavcev. S tem smo se že in
se še bomo ukvarjali v tem
šolskem letu. Pri prebiranju
razne literature, pri zbiranju
gradiva in z obiskom v mu-
zeju smo naleteli na mnoge
pomembne podatke, dogod-
ke in druge omembe vredne
stvari o bratih Ipavcih, s ka-
terimi smo obogatili lastno
zbirko znanja o slovenskih
umetnikih. Pri vsem tem pa
smo prišli do spoznanja, da
letos mineva 80 let od smrti
dr. Benjamina in dr. Gustava
Ipavca.
To, kar sta ta dva velika
moža naredila za razvoj
Šentjurja, za ohranitev slo-
venske besede in pesmi
v širšem slovenskem prosto-
ru, je neprecenljivo. Večno
bosta vzornika nas mladih.
Njuno delo pa je cenjeno
še daleč preko meja našega
kraja in domovine. Cenili so
ju tudi naši predniki in star-
ši, ki so svoj odnos do kul-
turne preteklosti izpovedali
s tem, da so jim postavili lep
spomenik in odprli muzej na
Zgornjem trgu.
Mladi čutimo dolžnost, da
spomnimo vse Šentjurčane
na to veliko obletnico.
Dr. Gustav Ipavec je bil
v svojem času najbolj pri-
ljubljen  ljudski  skladatelj.
Poleg tega lahko trdimo, da
je bil v krajevnem merilu na-
jizrazitejša kulturna in poli-
tično-gospodarska osebnost.
Dr. Benjamin Ipavec je
služboval v Gradcu, vendar
Xe bil na svoj rojstni kraj
Šentjur zelo navezan, saj ni
bilo jeseni, da ne bi prišel
v domači kraj na lov in ribo-
lov. Tudi v Gradcu je živel
v tesnih stikih s slovenskimi
študenti in jih podpiral.
Menimo, daje še čas za slo-
vesnost, s katero bi obudili
spomin na delo velikih pred-
nikov in prikazali kulturno,
dejavnost Šentjurja danes.
PETRA DEBELAK
Šentjur
Spomini na
prijatella
Več mesecev že pokriva
vojniška zemlja mojega pri-
jatelja iz otroških let Vinka
Tepeža iz Zadobrove. O nje-
govem odhodu sem izvedel
šele pred kratkim ob dopiso-
vanju s sorodniki. Potrla me
je ta novica, kot da bi bil od-
trgan en list z mojega dreve-
sa, preden porumeni in ga
odkrhne jesensko deževje.
Rojen je bil leta 1925 v sa-
motni hiši na Ljubečni kot
drugi sin molčečega, skrbne-
ga Martina in živahnejše, srč-
no dobre Marija, katere se
spominjamo z vso vdanostjo.
Ne spomnim se, kako in
zakaj sem začel zahajati v to
hišo; bržčas zaradi gosto-
ljubja, ki ga je kazala. Res je,
da smo mejili z njihovim po-
sestvom in je živina uhajala
čez mejo. Družili smo se tudi
ob poljskih delih in na seno-
žeti. Vendar nam je to grebe-
nasto poslopje pomenilo do-
sti več, dasi smo se otroci
ogibali resnega Vinkovega
očeta. Mati, kot rečeno, je bi-
la darežljivih rok in nenehno
prijazna. Vselej je položila na
mizo hleb kruha s šalico
(presladke) kave ali čaja. Te-
mu se nisem odrekal, saj mi
je glad le redko prizanašal.
Pri njej smo dolgo jemali
mleko; dobre mere in nikdar
posneto. Denarja ni terjala,
odtehtali smo ga včasih
s krompirjem.
Zdelo se mi je, da se njena
plemenitost preliva v Vinka.
Starejši sin Stanko mi je si-
cer bil sošolec, vendar nisva
našla globljih stikov. Pri
Vinku se je čutilo nekaj ne-
odkritega, nesproščenega in
vdanega. Navezala sva se
drug na drugega, skoraj ne-
vede in mimogrede. Redki
so bili dnevi brez srečanj in
pogovorov, brez iger in otro-
ških naklepov.
Ob zimskih večerih je Vin-
ko prihajal k meni v hišo, že
itak polno. Ko se je sprostil
in postal - po oceni mojega
brata Evgena - celo razposa-
jen, mu je le-ta ponavadi od-
meril kazen: moral je glasno
brati iz kakšne knjige (Erjav-
ca, Jurčiča, Stritarja, Trdi-
ne). Branje seje Vinku sprva
zatikalo, .vendar se ni upiral
ali se užaljeno poslovil (kot
bi štorih dandanašnji); men-
da je slutil dober namen.
Sčasoma je branje teklo
gladko, da, celo naglašeno in
prepričljivo, da smo ga za-
maknjeno poslušali pozno
v noč.
In glej, knjiga se je Vinka
oprijela kot prijateljica in
v njej je odtlej iskal življenj-
skih skrivnosti in napotil.
Tudi v šoli je vidno napredo-
val. Posnemal me je tudi pri
glasbi; oprijel se je klarineta
(vadil je pri trnoveljskem
»Slavčku«) in kasneje tudi
viohne. Vojna nama je, žal,
prekinila to skupno pot.
Ko se je Vinko zmagovito
vrnil na domači prag, ga je
zajela samota. Življenje gaje
opomnilo na dvoje: delo in
družico. Izpolnilo se mu je
hrepenenje po Milki Krajšek
iz Zadobrove, pravega dela
pa, kljub vojnim zaslugam,
ni našel. Postal je zamišljen,
skoraj potrt in nedostopen in
dozoreval je za - odhod.
Sprejela ga je Kanada.
V tistih časih meje obiskal
v Chicagu. Premlela sva vse
najino življenje. Poznalo se
je, da se je že udomačil v Ka-
nadi, a istočasno ga je vleklo
domov. Zmagala je rojstna
vas, kjer ga je čakala nova
hiša in svojci, ki so ga objeli
in mu poljubili žulje na ro-
kah. Žal mu usoda ni name-
nila, da bi dolgo užival sado-
ve svojega dela; kot še mno-
gim, ki so iskali kruha po
svetu. Kakor, da bi mu bila
zamerila dvojne vezi; saj ni
nikdar tožil nad izrabljanjem
v tujini in je očitno kazal, da
mu je v srcu košček domo-
tožja po Kanadi. Četudi gaje
pritegnila topla domovinska
ljubezen, se je razpoka v nje-
govi notranjosti razbohotila.
Doletela ga je zahrbtna in
neozdravljiva bolezen.
Na takšnega sem naletel
lani v mesecu rožniku (kako
rad je slišal ljudska imena za
vsak mesec) ob obisku v nje-
govem domu. Toda Vinka ni
bilo - vsaj ne tistega, s kate-
rim sem tolikokrat kramljal.
Bila je le še njegova senca.
Vinko ni črhnil o svoji
nadlogi in usodi. Molčal je
tudi vse preostale dni. Brez
dvoma mu je v srcu ostala
praznična in neizpovedana
mladost.
MAKS MILANEZ
Chicago
PRIREDITVE
. Ansambel Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja
bo v soboto, 19. novembra gostoval v Krškem. Ob 18. uri
bodo uprizorili delo Toneta Peršaka Peter in Pavel.
V torek, 22. novembra bo predstava na celjskem odru ob
12. uri, ko bodo Toneta Peršaka Peter in Pavel uprizorili za
III. mladinski abonma in v sredo, 23. novembra isto delo
ob 11. uri za VI. mladinski abonma.
V dvorani Narodnega doma v Celju bo jutri, v četrtek
ob 19. uri koncert pevskih zborov SOZD Slovenske žele-
zarne. Nastopili bodo mešani pevski zbor Železarne Štore,
moški oktet DPD Svoboda Veriga Lesce, moški pevski
zbor Fužinar iz Raven na Koroškem, ženski pevski zbor
Milko Škoberne Jesenice, moški oktet Studenček KUD
Marija Goršič Ostrožno za Žično Celje, Koroški moški
oktet Ravne na Koroškem in moški pevski zbor Stane
Žagar za Plamen iz Krope.
V soboto, 19. novembra pa bo ob 19.30. uri v dvorani
Narodnega doma koncert slovenskega mešanega pev-
skega zbora »Primorec-Tabor" z Opčin pri Trstu, ki bo
v Celju nastopil kot gost Akademskega pevskega zbora
Boris Kidrič iz Celja.
Slovenski mešani pevski zbor Primorec-Tabor pa bo
v nedeljo, 20. novembra nastopil tudi v Rogaški Slatini.
Njihov koncert bo v Kristalni dvorani zdravilišča, pričel
pa se bo ob 16. uri.
V domu II. žalskega tabora v Žalcu bo v soboto, 19.
novembra ob 17. uri predstava veseloigre Antona Tomaža
Linharta Veseli dan ali Matiček se ženi v izvedbi združenih
gledališčnikov občine Žalec. Predstava bo za krvodajalce
občine Žalec'
V sredo, 23. novembra pa bo v domu II. žalskega tabora
v Žalcu recital šansonov Vite Mavric. Njen nastop se bo
pričel ob 19. uri.
Danes bo v knjižnici v Titovem Velenju literarni večer,
na katerem se bodo predstavili štirje slovenski pesniki
Kajetan Kovic, Janez Menart, Tone Pavček in Ciril Zlobec.
Na današnjem kulturnem večeru bodo brali svoje pesmi,
naprodaj pa bodo tudi ponatisnjeni izvodi Pesmi štirih, ki
so prvič izšle pred 35 leti. Srečanje s pesniki se bo pričelo
ob 19. uri.
Turistična agencija Kompas organizira 24. novembra
ogled Verdijeve opere Rigoletto v ljubljanski Operi.
Odhod iz Celja bo tega dne ob 16. uri. izpred hotela Celeia,
za ogled predstave pa se lahko prijavite v vseh Kompaso-
vih poslovalnicah.
Agencija Popotnik v Kocenovi ulici organizira 28.
novembra obisk v Cankajevem domu, kjer bo gostoval
ansambel Državne opere in baletnega gledališča iz Min-
ska, glavnega mesta Beloruske socialistične republike.
Uprizorili bodo Adamov balet Giselle. Odhod iz Celja bo
28, novembra ob 17. uri s parkirišča na Glaziji.
V KLJUBu Mladinskega kulturnega centra v Celju bo
drevi ob 19.30. uri video projekcija filma Allan Quaterman,
jutri ob 21. uri bo Jazz club z Zdenko Kovačiček in triom
Vanje Lisak, v soboto, 19. novembra pa bo v KLJUBu
plesni večer.
V Pivnici Zdravilišča v Rogaški Slatini bodo jutri ob
19.30 uri odprli razstavo del udedežencev Dnevov kera-
mike, ki so bili septembra v Rogaški Slatini. V kulturnem
programu ob odprtju razstave pa bo koncert Ženskega
pevskega zbora.
V razstavnem prostoru poslovne stavbe Konusa v Slo-
venskih Konjicah je na ogled razstava slikarskih del v raz-
ličnih tehnikah slikarja Staneta Petroviča-Čončija. Raz-
stava bo na ogled do 25. novembra.
V razstavnih prostorih Muzeja revolucije v Celju bodo
jutri odprli razstavo likovnih del Vilibalda Kr^nca. Raz-
stava je prodajnega značaja, avtor pa bo izkupiček name-
nil društvu za celebralno paralizo. Razstava bo na ogled do
konca meseca.
V galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem
Velenju je na ogled razstava slik trboveljskega umetnika
Janeza Kneza. Razstava v galeriji bo odprta do konca
meseca.
V galeriji v Mozirju je odprta razstava likovnih del
Šaleških likovnikov in likovnih amaterjev občine Mozirje.
Razstava bo na ogled do ponedeljka, 21. novembra.
V likovnem salonu v Celju si lahko do sobote, 19.
novembra ogledate razstavo z naslovom Gibljive in sta-
tične slike avtorjev Zvonka Čoha in Milana Eriča, ki je
v Likovnem salonu bila pripravljena v okviru Tedna
domačega filma.
V avli knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu
v Celju je odprta razstava slovenskih knjižnih ilustracij
med obema vojnama. Razstava bo odprta do 23. no-
vembra.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
17.
Nagrade najboljšim
Omanova, Ban In Sottlč, so razglašeni za Igralce leta
Režiserja Franci Slali in
Filip Robar-Dorin ter celot-
na ustvarjalna ekipa filma
Remington so prejeli Zlate
nagrade Metod Badjura
z diplomami na pravkar
zaključenem Tednu doma-
čega fllma v Celju. Odloči-
tev je sprejela žirija Dru-
štva slovenskih filmskih
delavcev, ki si je ogledala
vso letošnjo proizvodnjo še-
stih celovečernih filmov, ti-
indvajsetih kratkih fllmov
in šestih fllmov študentov
AGRFTV.
Nagrade in priznanja Me-
tod Badjura so podelili na
zključni slovesnosti TDF, ki
je bila po predstavi premier-
nega filma Maja in vesoljček
v torek v kinu Uniom, hkrati
so razglasili še igralko, igral-
ca in debutanta leta in raz-
glasili - po mnenju publike
- n£yboljši slovenski celove-
černi film. Za igralko leta je
posebna žirija razglasila Ber-
nardo Oman za vlogo v filmu
P. S. (Post scriptum), igralec
leta je postal Ivo Ban za vlo-
go v filmu Odpadnik, debu-
tant leta pa Rasim Softič za
vlogo v filmu Remington.
Celjskega viteza, priznanje
publike n^boljšemu celove-
černemu filmu, pa je prejel
režiser Tugo Štiglic za film
Poletje v školjki.
Kot zapisano, je žirija Dru-
štva slovenskih filmskih de-
lavcev na letošnjem Tednu
domačega filma podelila tri
zlate nagrade Metod Badjura
z diplomami. Režiser Božo
Šprajc je to visoko priznanje
prejel za režijo celovečerne-
ga filma Odpadnik v proiz-
vodnji Viba filma iz Ljublja-
ne, režiser Filip Robar-Dorin
za režijo kratkega filma No-
vomeška pomlad v proizvod-
nji »Figa« iz Novega mesta
in TV Ljubljane, celotna
ustvarjalna ekipa filma Re-
mington (v proizvodnji E-
motion filma iz Ljubljane in
Avale filma iz Beograda) pa
za izredno avtorsko delo. Ži-
rija DSFD je posebni nagra-
di Metod Badjura z diploma-
ma podelila mlajšemu sne-
malcu Radovanu Čoku, di-
rektorju fotografije pri fil-
mih AGRFTV ter najbolj ce-
lovitem avtorju - študentu
AGRFTV Janu Zakonjšku
za film Primer Vladimirja
Paulina. Na zaključni sloves-
nosti so podelili še šest priz-
nanj Metod Barjura z diplo-
mami. Za kamero je to priz-
nanje prejel Valentin Perko
za celovečerni film Maja in
vesoljček, Jani Golob za
glasbo v celovečernih filmih
Poletje v školjki II, Čisto
pravi gusar in Odpadnik, Be-
lica Škerlak pa za scenogra-
fijo v celovečernem filmu Či-
sto pravi gusar. Priznanje
Metod Badjura z diplomo so
prejeli še Branko Ranitovič
za animirani film 6 etud, ju-
goslovanska Kinoteka, dvo-
rana v Ljubljani za 25-letno
uspešno delovanje ter Film-
ski muzej za zbirko Sloven-
ski film.
Pogovori so pomemben vsebinski del TDF-Filmski ustvarjalci so se o nimih pogovar-
jali z gledalci. Poletje v školjki II je vžgalo.
Znani obrazi na Tednu domačega filma - Med gosti sta
bila letos tudi igralka Bernarda Oman ter igralec Mustafa
Nadarevič. <
Koristna izlfušnja
Nikoli Izčrpani razgovori v šolah
Tudi letošnji pogovori
fllmskih delavcev v osnov-
nih šolah celjskega območ-
ja, so izpolnili vsa pričako-
vanja. Razvrstimo jih lahko
v dve skupini: ena skupina
je bila sestavljena iz film-
skih delavcev različnih
strok in poklicev, ki so po-
trebni za natanek fllma in
jo je oblikovalo Društvo
slovenskih fllmskih de-
lavcev.
Ta skupina v sestavi sce-
nograf Mirko Lipužič, kostu-
mografinja Milena Kumar,
igralec Maks Furijan, režiser
Boštjan Hladnik in monta-
žerka Olga Meglic so obiska-
li osnovno šolo Slivnica, kjer
so se pogovarjali o nastaja-
nju filma. Srečah so se tudi
s predstavniki (izbrani učen-
ci različnih razredov) osnov-
ne šole v Šentjurju, kjer je
tekel pogovor na enako te-
mo. Druga skupina v sestavi
Andrej Stojan kot režiser,
igralec Janez Albreht, kostu-
mografinja Irena Fehcijan,
snemalec Janez Verovšek in
igralec Stevo Žigon je obi-
skala Vitanje. Tudi tam je
pogovor tekel o skrivnostih
filmskega trika, montaže in
igre.
Drugi vidik razgovorov pa
je predstavljalo srečanje
ustvaijalcev filma po pred-
stavi, ki so jih osnovnošolci
videli pred pogovorom. Ta-
ko so v Žalcu osnovnošolci,
tudi tisti s prilagojenim pro-
gramom, gledah Kavko in se
pogovarjali z režiserjem Mi-
lošem Radivojevičem, ko-
scenaristom Svetozarjem
Vleokovičem, producentom
Jovanom Markovičem ter
igralci Mileno Dravič, Sonjo
Savič in mladim Sloboda-
nom Negičem. Čeprav film
ni imel slovenskih podnapi-
sov, so učiteljice, ki so sicer
srečanje pripravile z veliko
pozornostjo, dejale, da bodo
v delu z mladimi nadomestili
tudi to pomanjkljivost, kajti
razumeU so organizacijske
težave, ker filmske kopije, ki
jih prinašajo v Celje za TDF
predvsem producenti, nima-
jo slovenskih prevodov zara-
di pomanjkanja časa med
nastankom filma in predva-
janjem na Tednu domačega
filma. Ekipa filma Post
scriptum seje srečala z učen-
ci kmetijske šole v Šentjur-
ju, v torek pa so se dijaki
celjske Srednje družboslov-
ne šole pogovarjali z ustvar-
jalci najnovejšega sloven-
skega filma Remington.
Vsi razgovori so pokazali,
da so potrebni, da si jih mla-
di želijo, ker so to prave male
učne ure filmske vzgoje, za-
nje pa so zainteresirani tudi
v šolah, s^ jih vse večja revš-
čina pri financiranju posa-
meznih programov sili
v zmanjševanje obsega estet-
ske vzgoje, kamor sodi tudi
film. Toda razgovori so po-
kazali tudi to, da tam, kjer so
zavzeti prosvetni delavci in
kjer čutijo trdno vez s potre-
bami mladih, ni samo denar
tisti, ki odločilno vpliva na
njihovo voljo. Koristna iz-
kušnja za vse čase tudi s 16.
Tedna domačega filma. Si-
cer pa, mladi so filmu vedno
stali ob strani.
DRAGO MEDVED
Med ignoranco in poiemiifo
Zanimive reakcije občinstva na pogovorih o filmih
Prava vprašanja se po-
stavljajo samo pravim fil-
mom, nasploh pa se vpraša
za kar se ne ve in kar bi
lahko zanimalo. To nenapi-
sano življenjsko pravilo še
kako velja tudi za oceno od-
zivnosti filmskih gledalcev
na premierne predstave
v kinu Union. V primerjavi
z lanskim letom so gledalci
manj spraševali, se manj
pogovarjali z ustvarjalci,
zato pa so bila vprašanja in
razmišljanja globlja, s po-
skusom uperiti se v bistvo
in ne v podrobnosti.
Vseh predvidenih pogovo-
rov ni bilo. Zaradi prem^-
hnega zanimanja je odpadel
pogovor z ustvarjalci omni-
busa Post Scriptum in filma
Pozabljeni. Če bi od prvega
zaradi »nekomunikativno-
sti« to morda celo pričakova-
li, pa je ignoranca drugega
filma, ki razpreda podobne
zgodbe kot pred leti zelo gle-
dana nadaljevanka Sivi dom,
presenečenje. Nasilje, van-
dalizem, usode zavrženih,
nezaželjenih otrok, je vendar
dovolj izzivalno gradivo za
razmišljanje.
Vsi ostali pogovori so bili
dobro obiskani, lahko pa bi
jih z igro besed takole ozna-
čili: pogovor o filmu Odpad-
nik je bil n^bolj resen,
o Stricu najbolj ganljiv, o Re-
mingtonu najbolj zabaven,
o mladinskih, Školjki in Gu-
sarju, pa n^večje razočara-
nje. V Odpadniku je gledalce
pritegnila družbenoangaži-
rana problematika, kot je
korupcija, odpor inovacijam,
odtujenost vodstva od delav-
cev n podobno. V glavnem
pa je bil Odpadnik deležen
pohval gledalcev, zanje je bil
dovolj zanimiv in sporočilen.
Sprožil je tudi nekatera
vprašanja, kot na primer, za-
kaj se mora film končati tako
pesimistično in krvavo.
V pogovoru o filmu Živeti
s stricem je gledalce spet
vznemirilo, v naših filmih že
kar preveč »prežvečeno« ob-
dobje petdestih let, ki pa to-
krat nima namena duhovno
in poUtično generalizirati
stisk posameznikov, marveč
zgolj izpostaviti usodo dveh
mladih zaljubljencev. Njuna
življenjska zgodba se vzne-
mirljivo zaplete in tragično
razplete s kastracijo glavne-
ga junaka. Prav ta zaključna
dimenzija je naelektrila gle-
dalce, ki so tako kot v Od-
padniku pripomnili režiser-
ju, da bi se lahko izognil tako
mračnemu koncu. Očitno je,
da se gledalci zelo občutljivo
odzivajo na takšne scene in
sporočila ali na mejne živ-
ljenjske situacije, kot jih je
imenoval režiser Odpadnika
Božo Šprajc in za katere pra-
vi, da so lahko zelo izpoved-
no izrazno sredstvo, če se pri
tem ne pretirava.
Pogovori po mladinskih
filmih. Poletje v školjki II. in
Čisto pravi gusar, so negativ-
no presenetili. Pogovarjati
se je res prišlo veliko otrok,
ampak spraševali so zane-
marljivo malo. Tista redka
vprašanja pa so bila, pa če-
prav gre za otroke, kar pre-
več »otročja«, v stilu kako
dolgo že Kaja igra klavir.
Morda so temu kot meni re-
žiser Školjke Tugo Štighc
res deloma krivi žarometi,
mikrofoni in kamere, ki otro-
ke del^o sramežljive in ne-
sproščene, vendar mladost-
nemu nemiru in radovedno-
sti to ne bi smelo priti do
živega.
Pogovor o filmu Reming-
ton je bil najbolj polemičen.
Občinstvo je očitalo režiser-
ju, da je zgodbo vse preveč
zapletel in da je storil napa-
ko, ker ni omogočil bolj jas-
nega, enovitega razumeva-
nja, še zlasti konca filma.
Nasploh so gledalci filmu
očitali neživljenjsko drama-
turgijo, megleno obdelane
argumente za zgodbo, ki naj
bi se imenovala kriminalka.
Za Maria Šehha to sploh ni
bila kriminalka, ampak kla-
sičen ljubezenski film, nje-
gova vloga pa ne psihopat-
ska, kot mu jo je naprtil eden
izmed gledalcev, ampak
upodabljanje hka, ki ga živ-
ljenje lahko porodi. Režiser
Damjan Kozole je na gledal-
čeve očitke odgovoril, da bi
film morali videti kot fikcijo
in ne kot imitacijo življenja.
Na prvem (Odpadnik) in
zadnjem pogovoru pa sta re-
žiserja izrazila veliko nejevo-
ljo zaradi slabe zvočne in pri
Remingtonu tudi slabe vizu-
alne reprodukcije filma,
krivdo pa pripisujeta slabi
akustiki kina Union. Tako se
po njunih besedah v pičU uri
in pol razprši ves večmeseč-
ni trud, ki ga morajo vložiti
v snemanje filmov. Znani re-
žiser Franci Slak je bil še
bolj kritičen in je dvorani
Union pripisal »dinozavrske
pogoje« za predvEganje fil-
mov. Po njegovem mnenju
je treba najprej urediti in iz-
boljšati osnovne prvine, da
se bo film dobro slišalo in
videlo, šele potem se lahko
začnejo sociološki, politolo-
ški, psihološki pos.veti, sre-
čanja in druge »debate«
o filmu.
Zapostavljeni
kratki filmi
Na letošnjem Tednu do-
mačega filma so kratki fil-
mi znova potrdili znano,
nepriljubljeno resnico, da
so zapostavljeni filmski
žanr, v senci ml^šega brata
celovečerca. Na tak sklep
navega zelo skromen obisk
gledalcev v Malem Unionu,
filmske strokovnjake pa to
ne preseneča. V ustvarjal-
nem smislu pa kratki filmi
niso zanemarjena kategori-
ja, se je predstavila zelo
bogata in raznovrstna bera
dokumentarcev, risanih,
športnih, amaterskih fil-
mov in filmov študentov
AGRFT.
Ciklus Slovenski kratki
filmi, med katerimi je bilo
16 novih kratkih filmov iz
Vibine produkcije in 5 iz-
delkov Unikal studia, se je
prvi dan odvrtel pred enim
samim gledalcem. Morda
so redni obiskovalci obi-
skovalci TDF že nekoliko
navehčani od kač, ki so lani
kot predfilmi s svojimi risa-
nimi zgodbami, zaradi iz-
virnosti in nenavadnosti
morda še zabavale. Simpa-
tični medvedek Bojan pa
se je dokaj ponesrečeno
znašel v družbi sporočilno
resno naravnanih kratko-
metražnikov, pa je na tele-
viziji že dovolj sprostil gle-
dalce, zlasti mljaše. Večje
pozornosti bi na vsak način
lahko bili deležni Unikalo-
vi filmi o Sloveniji.
Radovedni šolarji so temeljito izprašali filmarje - Pogovori v šolah so dokazali, da
mlade še kako zanima film in njegovo nastajanje.

NOVI TEDNIK-STRAN 13
II le umetniški odsev naše družbe
•KO različna kuliurna srečanja so nehote imela rtJečo nit
,j srečanja, zasnovana kot
Rimskih ustvarjalcev, stro-
y in zainteresirane javnosti
j problemsko zastavljeni te-
la letošnja programska no-
' Manj množična, zato pa
Ij polemična, pomenijo po-
popestritev kulturnega, in-
lega in nenazadnje družab-
enja v Celju. Tematsko na
različna so vendarle imela
^0 nit, ki bi jo lahko strnili
[ev, da sodi film na področ-
^Kega ustvarjanja in se zato
odrejati politiki, niti igrati
arto lahkotne gledljivosti.
Slovenski film brez občin-
njini, ki sta se ga udeležila
Ugo Stiglic in Boštjan Vrho-
edstavnika Vibe Milan Lju-
3 Polanko, je razkril vso be-
ike scenaristike, ki je nihče
noče spodbujati in plačati,
ih zgodb pa ni dobrih in
filmov. Poleg tega je pri nas
ej plačan, zato se režiserju,
; njega narediti umetniško
eba ozirati na okus in želje
občinstva. Čeprav umetniške plati se-
veda ne gre zanemarjati, pa so udele-
ženci skupaj s filmsko dobro podkova-
nimi učenci Srednje pedagoške šole,
kjer se je srečanje tudi dogajalo, na-
mignili, da bi nam kakšna raziskava
filmskega tržišča prav prišla.
Pogovoru z režiserjema Krstom Pa-
pičem in Vojkom Duletičem o razmer-
ju med zgodovino, realnostjo in este-
tiko je pripravil aktiv celjskih prosvet-
nih delavcev. Papič je ugotavljal, da
jugoslovanski film životari med valovi
demokratizacije in represije, da pa je
celotno povojno obdobje pravzaprav
celota, ki je ni mogoče časovno deliti
in je zato zgodba iz petdesetih let po-
vsem aktualna tudi za sedanjost. Dule-
tič pa je opozoril na obstoj cenzure, ki
deluje preko različnih komisij in jo je
zaznati po zelo prefinjenih metodah.
Pogovor Obračun s tabuji v jugo-
slovanskem nimu pa bi pravzaprav
lahko označili za kristaUzacijsko točko
vseh srečanj, saj je opozoril na koreni-
ne mnogih bolečih točk naše kinema-
tografije. Tabuji, ki so pri nas pred-
vsem politični, izvirajo iz socrealistič-
nega koncepta umetnosti, ki od
ustvarjalca zahteva, da služijo določe-
ni ideologiji, politiki. Lahko se izredno
hitro spreminjajo, ker ni trdnih vred-
not in pravil igre in si jih zato lahko
politika ali celo kultura vedno znova
izmišlja. Poleg tega so mnogi avtorji
s tabuji koketirali, jih navidezno podi-
rali, v resnici pa jih s previdnostjo le
na novo vzpostavljali. Udeleženci po-
govora, ki ga je pripravil Klub kultur-
nih delavcev, so bih znani režiserji
France Štighc, Rajko Grlic in Krsto
Papič. Opozorili so, da naloga filma ni
podiranje tabujev samih po sebi, pač
pa pripovedovanje zgodbe, pri černer
pa ne sme skrivati realnosti, v kateri se
ta dogaja. Film je namreč stvar umet-
nosti, ne pa dnevne pohtike.
To bistveno misel pa so poudarjaU
tudi udeleženci javne tribune o raz'-
potjih kosovske resničnosti, ki jo je
pripravilo celjsko društvo politologov
in sociologov. Udeležila sta se je reži-
serja dveh filmov o kosovski proble-
matiki Žarko Dragojevič (Hiša ob pro-
gi) in Isa Qosja (Varuhi megle) ter di-
rektor Kosovafilma Azem ShkreUi.
Z roko v roki s pokrovitelji
vrata 16. Tedna domačega
1 lahko odprla, so v veliki
mogle delovne organizaci-
8 regije. Približno petdeset
rganizacij združenega dela
mikov je prazniku sloven-
1 v Celju namenilo finanč-
acijsko in drugo pomoč,
s je Gorenje iz Titovega Ve-
elo vlogo generalnega po-
ionus iz Slovenskih Konjic
)okroviteljstvo nad sprem-
lom TDF, celjska Kovino-
opa s TDF v korak že vseh
\ nastopila v vlogi pokrovi-
ilmskih sporedov,
iv je tudi odziv detovnih
organizacij iz krajev, kjer so se v osmih
filmskih dneh odvijale zunanje premi-
ere. Tako so TDF podprU še Avto Ce-
lje, KS Vitanje, kulturni skupnosti Ža-
lec in Šentjur, mozirski Elkroj, ERA
Vino Šmartno ob Paki, Zdravilišči Do-
brna in Rogaška Slatina, Merx Celje,
Ljubečna Celje, Izletnik, Emo in
Unior.
Tudi letos so imeli posamezni pre-
mierni filmi gostitelje: Ingrad, Zarjo
Petrovče, Cinkarno, Gradiš, Ljubljan-
sko banko - splošno banko Celje,
Aero, SCT Javna skladišča Celje, Za-
varovalno skupnost Celje, Etoi, Zlatar-
ne in Tkanino.
Celjski Teden domačega filma so
podprli tudi občinska in republiška
kulturna skupnost. Skupščina občine
Celje ter ČGP Delo iz Ljubljane. Da
smo lahko uspešno delali udi v »zaku-
Usju«, to je v press centru, pa nam je
s prevzemom pokroviteljstva omogo-
čil šentjurski Alpos. Prostor žal ne do-
voljuje naštevanja vseh ostaUh posa-
meznikov in delovnih organizacij, ki
so se kljub zapleteni gospodarski situ-
aciji odzvale organizatorjem TDF.
Praznik filma v Celju zato ni le praznik
za filmske ustvarjalce, novinarje in lju-
bitelje filmske umetnosti, temveč tudi
za vse, ki so tako ali drugače pripomo-
gli, da je Teden domačega filma tako
uspel.
kina v motel - Premierni filmi so dodobra razvneli občinstvo na filmskih
izven Celja. Tudi v Šentjurju, kjer so se gledalci iz kinodvorane podali
tvarjalci filma Post scriptum v bližnji motel ter z njimi sproščeno načeli
Tradicionalna
posvetovanja
Filmskovzgojni delavci, ki
se v Celju srečujejo vsako le-
to, njihov posvet pa soorga-
nizira Zavod za šolstvo SRS,
so na pogovoru o Kosovu
skozi filmsko prizmo spre-
govorih o razmerju med do-
kumentarnostjo in umetni-
ško fikcijo ter o odnosu med
poUtiko in umetnostjo. Za iz-
hodišče jim je služil Karano-
vičev film Za zdaj brez do-
brega naslova, vendar pa jih
je bolj kot sama vsebina fil-
mov o Kosovu zanimal način
interpretacije aktualnih do-
gnanj. Posvet neo bi jim na-
mreč omogočil nabiranje no-
vega znanja, ki ga potem po-
sredujejo učencem.
V Celju pa so se letos spet
srečah tudi slavisti, ki jim
posvetovanje vsaki dve leti
organizira Sekcija za umet-
nostni jezik pri RK SZDL.
Spregovorih so o jeziku
v slovenskem filmu in vlogi
lektorja, pri tem pa so precej
pozornosti namenili avten-
tičnosti filmskega govora, se
pravi kako jezik na filmu
čim bolje prilagoditi doga-
janju.
Celjske izložbe
v znamenju TDF
Celjski aranžerji so se tudi
letos potrudili in ob prazniku
domačega filma uredili osem
izložb v znamenju sedme
umetnosti. Tričlanska komisi-
ja (Ratimir Pušelja, Ika Plev-
nik in Stane Hafner) je po izlo-
čitvi izložbe pod šifro Rodovit-
no polje zaradi neupoštevanja
razpisnega nateč^a prisodila
prvo nagrado izložbi Avto Ce-
lja s šifro Ustvarjalnost, ki jo je
opremil aranžer Franc Loko-
šek. Dobrote jeseni, ki sta jih
v izložbo Bomboniere postavi-
la Barbara Šibanc in Edi Ko-
lar, je zasedla drugo, izložba
Pustite me sanjati avtorja Bo-
jana Dežana iz Tkanine pa tret-
je mesto.
Sveži likovni prijemi
Proces nastajanja likovne tJeJavnosti ob
domačem filmu
če danes lahko govorimo in
pišemo, da so likovne razsta-
ve ena od pomembnih prire-
ditev Tedna domačega filma,
je bilo potrebno v minulih le-
tih marsikaj v tem smislu na-
rediti.
Tuje imel in ima pomembno
vlogo in nalogo Likovni salon
Celje, ki se v času Tedna do-
mačega filma vključuje v pro-
gram, povezan s sedmo umet-
nostjo. Svoje poslanstvo je le-
tos razširil še na galerijo Izba,
kjer je bila v ponedeljek po-
poldne promocija monografije
V kraljestvu filma. Do 20. no-
vembra bo v Likovnem salonu
še vedno odprta razstava z na-
slovom Statična in gibljiva sh-
ka. Mladi likovniki so letos z h-
kovnimi deli opremili dvorano
doma JLA po temah iz filma
Maja in vesoljček in Odpadnik.
Torej tri izredno zanimive in
pozornosti vredne razstave so
zrasle po prvem Tednu doma-
čega filma, leta 1973, ko rast
Ukovne dejavnosti še ni bilo
mogoče nič napovedovati. Mo-
rebitnim kronistom, ki bi jih
ob filmu na Tednu zanimala
spremna likovna dejavnost,
bomo olajšali delo, če se s 16.
Tednom spomnimo na leto
1974, na razstavo slovenskega
filmskega plakata. Sveži prije-
mi pri pripravi likovnih raz-
stav so v naslednjih letih domi-
selno pospremili na pot še raz-
stave o maski v filmu, sceno-
grafiji, kostumografiji, pla-
katu ...
Letos pričakujejo v Likov-
nem salonu več kot 4000 obi-
skovalcev, med njimi bo seve-
da največ mladih iz osnovnih
in srednjih šol. Letošnja raz-
stava se sme po kakovosti, do-
miselnosti in izboru primerjati
z ostalimi iz minulih let, le da
so Statične in gibljive slike
Zvonka Čoha in Milana Erilča
zlasti blizu mladim, saj gre za
predstavitev v smislu uporab-
nosti likovne umetnosti v dru-
gačnostne namene - film in
knjiga.
Kaj bi vnesli V program
17. Tedna domačega filma?
Branko Stamejčič, programski vo-
dja TDF: »Teden domačega filma ima
svojo ustaljeno obliko že več let, zato ni
dvoma, da so določene spremembe po-
trebne. Mislim, da bo potrebno zmanj-
šati število filmov in tako omogočiti
občinstvu, da resnično lahko vidi vse.
Treba se je tudi odločiti, kaj in kako
s kratkimi filmi, katerih projekcije gre-
do še vedno, kljub večletnemu trudu
organizatorjev, mimo občinstva.
S spremnim sporedom smo letos lahko
zadovoljni, a menim, da bi vseeno mo-
rali tudi tu narediti določene organiza-
cijske posege. Na primer: zmanjšati šte-
vilo posvetovanj, javnih tribun, itd., za-
to pa tiste, ki bodo, temeljito pripraviti.
V prvi vrsti pa moramo izboljšati tehni-
ko in tako zagotoviti avtorjem res do-
stojno slikovno in tonsko raven film-
skih projekcij. Konec koncev bomo
morali osvežiti tudi organizacijski od-
bor z novimi, mlajšimi entuziasti.«
Darinka Jošt, kulturna delavka: Po-
govori o filmih v dvorani Doma JLA, ki
jih sicer odobravam, mislim, da bi med
gledalci lahko bili bolj odmevni, če ne
bi bili tako odmaknjeni od osrednjega
filmskega prizorišča, pripravljeni v bolj
intimnem vzdušju med gledalci in
ustvarjalci, med katerimi je cesto čutiti
pregrado, odmaknjenost in vprašanja,
ki se bolj vrtijo okoli tehnične strani
filma. Pogovor pa bi moral bolj voditi
v trajno idejno in vsebinsko poslanstvo
domačega filma. Žal mi je tudi vsakega
napovedanega razgovora s filmskimi
ustvarjalci, ki zaradi neodzivnosti gle-
dalcev odpade, pa bi bil morda dialog
toliko bolj potreben. Da bi bili ti pogo-
vori bolj pristni, si osebno ne želim mi-
krofona pred usti in kamere pred očmi.
Pogovor torej naj ostane, a razmišljati
bo potrebno o njegovem ambientu in
vsebini.«
Nataša Gorišek, Biljana Filipov, Pe-
tra Pižmoht, dijakinje Srednje peda-
goške šole Celje: »Ne bi bilo slabo, ko
bi v bodoče razdelili ocenjevanje fil-
mov v dva dela: posebej bi ocenjevali
mladinske in posebej ostale. Lahko bi
ocenjevan tudi filme, ki v Celje prihaja-
jo iz drugih republik, ki so kvalitetnej-
ši. Ko je TDF, oživijo tudi celjske ulice,
toda v prihodnje bi jih veljalo še bolj
popestriti z lepaki ipd. Tudi izložbam bi
morda v tem času posvetili še več po-
zornosti. Dobro bi bilo, če bi pripravili
tudi več posvetovanj. Na naši šoli je
bilo letos le eno, udeležilo pa se ga je
lahko le nekaj dijakov iz vsakega razre-
da. Boljše bi bilo, če bi bili posveti
s filmskimi ustvarjalci neposredno po
šolskih filmskih predstavah. Zanimivo
pa bi bilo v času TDF postaviti na celj-
skih ulicah stojnice, na katerih bi pro-
dajali bedže, dajah informacije o TDF,
prodajah bi lahko tudi kakšne majice
ipd. Gotovo pa bi šli dobro v prodajo
tudi filmski plakati.«
Majda Sirca, novinarka: »Konstruk-
tivnost tega filmskega srečanja je od-
visna od konstruktivnosti slovenskih
filmskih del in edino kar nam ostane je
upanje, da bo umetniških užitkov v bo-
doče na voljo kaj več kot jih je bilo
letos. Glede samega srečanja moram re-
či, da se včasih zdi kot da bi bilo nekoli-
ko umetno vzdrževano. Morda zato, ker
se filmski delavci večinoma srečujejo
že prej in drugje. Tako je Celje neke
vrste podaljšek in na žalost niti ne zaba-
va. Filmi niso resnično premierni, kar
je še en handicap za Celje. Tu je še
celjsko občinstvo, ki teden gotovo
vzdržuje. Kljub vsemu menim, da bi
moral hiti TDF krajši in intenzivnejši,
ne pa daje vse skupaj tako razvlečeno.
Ker tukaj računajo na celjsko publiko,
ki je, kot povsod, glede na interese se-
lekcionirana, to pomeni, da je ostane
malo in potem prihaja do zadreg, ki
smo jim bili priča: kaj govoriti, nepolna
udeležba posvetov. Iz tega stališča me-
nim da je TDF umetno vzdrževana
oblika.«
Bogomir Veras, igralec: »Nisem
spremljal Tedna domačega filma. Toda
vprašajte me, zakaj ga tudi celjski igral-
ci niso spremljali? Mislim, da je ta festi-
val tematsko, kar zadeva problematiko,
ki jo naj bi obdeloval slovenski film,
nezanimiv in da je to klanovstvo, ki je
tudi prisotno v slovenskem filmskem
prostoru, pač izpustilo tudi celjske
igralce.«
Miloš Radivojevič, režiser: »Nikar
ne spreminjajte Tedna domačega filma.
Dokler živi toliko spremljajočih prire-
ditev, dokler je toliko projekcij po oko-
lici in dokler je vsaka dobro obiskana,
spremembe res niso potrebne. Nekateri
predlagajo - kot slišim - da bi se na TF
lahko za nagrade potegovali tudi drugi
filmi, ne le slovenski, vendar sem jaz
osebno proti temu. Ob tako strogi se-
lekciji, ko se od 35 novih jugoslovan-
skih filmov v premierni spored lahko
vključi le pet, je že sam izbor nagrada.
Koncepta skratka ni treba spreminjati,
saj se mi zdi, da TDF kar dobro živi
svoje življenje, skrbi me le, kaj se bo
zgodilo, če Slovenci kakšno leto ne bo-
ste posneh nobenega filma ali enega
samega - ali bo potem TDF odpadel?«
Mirko Lipužič, predsednik Društva
slovenskih filmskih delavcev: »Pred-
lagam, da bi TDF prihodnje leto razpo-
tegnil svoj program v tem smislu, da bi
po izteku ustaljenih prireditev pripravil
še pregled najboljših scenografskih,
kostumografskih in glasbenih dosež-
kov v jugoslovanskem filmu. Tega pre-
gleda sedaj, ko je v Mladenovcu zamrl,
v Jugoslaviji nimamo, menim pa, da bi
si TDF zaslužil, da bi mu bil organi-
zator.«
Damjan Kozole, režiser filma Re-
mington: »Lani sem spoznal TDF kot
prisrčen festival, ki izpolnjuje tisto os-
novno funkcijo filma, to pa je spekta-
kel. Veliko festivalov imam za seboj,
morda je celjski eden najlepših. Vendar
se mi zdi, da je letos izgubil na spekta-
kularnosti. Ves trud prizadevnih orga-
nizatorjev se izgubi, če ni spektakla, če
ni ustrezne medijske pozornosti, če ni
kronik na televiziji, če ni radijskega in
časopisnega poročanja. Tukaj se lepo
počutim, ni tiste gnajvaže in gonje za
nagradami, kot v Puli. Potrebno je ob-
držati ta imidž, vnesti nekaj osvežitve-
nih novosti, predvsem pa nekaj ukreni-
ti z dvorano Union. Poglejte, eno leto
smo garali za ta film, potem pa prva
projekcija zaradi slabega zvoka in slike
prava katastrofa.«
Toni Tršar, filmski kritik in urednik
umetniškega programa na televiziji
Ljubljana: »Sem pristaš razmišljanja,
daje film del nekega show bussinesa in
da film ne more in ne sme biti sam sebi
zadosten. Film se lahko realizira le
v najožji komunikaciji z ljudmi. Velike
kinematografije, ki imajo zgrajen ta or-
ganizem, ki vključuje vse te mehaniz-
me post-produkcije preko sistema »pu-
hlic relations«, znajo približati in lasira-
ti film gledalcu. V ta namen dajejo tudi
tretjino proračuna za film in to filmu
zagotavlja neko življenje že takoj na
startu. Brez tega ne bi smelo iti tudi
v slovenskih razmerah. Slovenski film
mora najti način, kako bo sebe približal
publiki. V teh okvirih razmišljam o celj-
skem Tednu domačega filma, kije v ne-
ki post-puberteti, doživlja neko krizo,
to si moramo biti na jasnem. Gre za
krizo rutine, ponavljanje nekih že ute-
čenih obrazcev, nekoč uspešnih obraz-
cev. Mislim, da je ta ekipa ki je v vseh
16. letih s svojim volunterskim delom
pokazala veliko prizadevnosti in elana,
sposobna nekih novih, sodobnejših pri-
stopov, inovacij, pritegniti mora ljudi
z novimi idejami. Predvsem pa je pr\-a
skrb izboljšati tehnični standard kino-
dvoran, še zlasti glavne v Unionu. To je
temelj vsega, če je zvok ali slika za nič
je vsa energija organizatorjev in filmar-
jev zavržena.«
Tugo Štiglic, režiser: »Mislim da na
pogovorih občinstva s filmskimi
ustvarjalci nekoliko moti, če je občin-
stvo osvetljeno z reflektorji in če jih
v svoj objektiv lovi kamera. Tudi meni
bi bilo, če bi bil na njihovem mestu,
neprijetno v takšnem vzdušju zastavlja-
ti vprašanja. To lahko trdim, ker sem
videl, kako je bil popolnoma drugačen
odzivna osnovnih šolah, ki smo jih obi-
skali z ekipo Poletja v školjki. Tam so
se pogovori razvili brez težav. Sicer pa
tisti, ki imajo vprašanja za igralce, vpra-
šanja zastavijo že v pismih le-tem in jim
zato na takšnih pogovorih ni potrebno
nič vprašati. O TDF na splošno pa me-
nim, da je program že preveč natrpan,
zato kaj novega ne bi dodajal. Morda pa
zares ne bi bilo slabo, ko bi se program
razširil se časovno podaljšal, kot pred-
laga Lipužič. Prvi del bi bil namenjen le
slovenskemu filmu, drugi a filmom iz
drugih republik. Predlagal pa bi tudi,
da bi celjsko filmsko delavnico, glede
na zahtevnost projekta, lahko pričeli
prej. Na ta način bi bilo lahko vse, kar
bi naredili, dokončali že med celjskim
festivalom in predstavih gledalcem.«
S Tedna domačega filma so po-
ročali:
DAMJANA STAMEJČIČ
NATAŠA GERKEŠ
ROBI GORJANC
INES DRAME in
MATEJA PODJED a
Fotografiral je
EDI MASNEC ^    |
14. STRAN - NOVI TEDNIK
17. NOVEMBER 1988
Dragi prijatelji!
Moram priznati, da ste včasih že pravi novinarji, tako
hitro se odzivate na razUčne dogodke v vašem okolju.
Pišete poročila o zanimivih prireditvah na vaši šoh,
anketirate sošolce in jih sprašujete o njihovem mnenju
in razmišljate o družbenem dogajanju. Same pohvale
torej, le pri risbicah bi vas rada še enkrat opozorila, da
se večbarvne v časopisu zelo slabo vidijo in da je torej
bolje, če rištete s tušem ali črnim flomastrom. Pa
veselo na delo!
Vaša Tanja
Kaplja na
avtomobilski šipi
Nekega dne sem na avtomobil-
ski šipi opazovala dežno kapljo.
Ravno takrat smo se peljali k sta-
ri mami. Tista kaplja je bila ved-
no večja. Mislila sije: »Joj, ko ne
bi posijalo sonce!« Dežna kaplja
ni vedela, kam bi se skrila. Misli-
la si je: »Zdaj, zdaj me bo sonce
posušilo.« Potem pa je drsela po
šipi navzdol, skočila v lužo in je
bila rešena. Za njo se je poznala
sled. Meni pa je bilo dolgčas, ko
dežne kaplje ni bilo več. Moja
mamica je vozila naprej in se po-
govarjala z očetom stvari, ki jih
še nisem razumela.
MARTA JESENIČNIK, 4. r.
OŠ 3. bat. VDV
Vitanje
iVioj muc Oidi
Mojemu mucu je ime Didi. Je
črne barve in se rad igra. Najraje
je meso. Mijavka tudi takrat, ka-
dar je sit. Ko oma kuha kosilo, ji
skače med nogami. Včasih ga ni
doma po ves teden. Takrat me
zelo skrbi, kje hodi. Mislim, da
takrat išče svojo ljubico. Kadar
imam čas, se igram z njim.
MAJA TUTEK, 3. r.
OŠ Boris Vinter
Zreče
IVloje kuliarske
sposobnosti
v sredo dopoldan sem bila sa-
ma doma. Ker sem bila lačna,
sem se odločila, da si spečem pa-
lačinke. Vzela sem tri jajca in jih
razbila v skodelico, nato sem po-
sladkala in dobro premešala.
Med mešanjem sem prilivala
mleko in dodajala moko. Kar na-
enkrat pa mi je zmanjkalo mleka,
zato sem med maso nalila malo
radenske. Mislila sem pač: »Kar
bo, pa bo!« Nato sem v ponev
nalila malo olja in postavila na
.štedilnik. Ko se je olje segrelo,
sem v ponev nalila tanko plast
mase. Med peko sem morala pa-
ziti, da se mi ne zasmodi. Ko sern
palačinke spekla, sem jih nama-
zala z marmelado in postavila
krožnik na mizo. Tedaj so prišli
domov ati, mami in bratje. Ko so
videli palačinke, so se zacelil
smejati, kajti bile so luknjaste
kakor švicarski sir, ker sem
v maso nalila radensko. Kljub te-
mu so me pohvalili, kajti bile so
zelo okusne.
NATALIJA DVORJAK, 7. r.
OŠ 3. bat. VDV
Vitanje
Kaj je domovina?
To sta očka in mamica, sestri-
ca, dedek in muca Pika in seveda
jaz, ki živimo skupaj v toplem
domu. (PRIMOŽ, 1. r.)
To so hribi in doline, sonce in
oblaki na nebu. (SARA, 1. r.)
To je moja hiša, hlev in živali
v njem, pa mamica, ati in sestri-
ca. (KATJA, 1. r.)
Šola, učenci, učitelji, ceste, po
katerih vozijo previdni ljudje.
(BLAŽ, 3. r.)
UČENCI V
PODALJŠANEM BIVANJU
OŠ Kompole
Padala je toča
Letos je bil planinski mladin-
ski tabor v Tamarju. Imeli smo se
lepo, vendar je bilo vrerne v glav-
nem deževno. Enkrat je celo pa-
dala toča. Vsi smo jo šli gledat.
Toda, ko smo prišli nazaj v šotor,
smo imeli po tleh nekaj vode.
Vse smo umaknili na suho in po-
klicali tovariša. Skopal je jarek,
da je voda lahko odtekala. Kljub
slabemu vremenu smo se imeli
lepo. Obiskali smo okoliške vr-
hove in se naužili svežega zraka.
Planinskih taborov se bom še
udeleževal.
LUKA MLADENOVIČ
Iz glasila Tabor mladih
planincev Tamar 88
Konjiški grb
Konjiški grb je bel konj na rde-
čem polju. Pravijo, da je v zvezi
s pravljico o konjiškem zmaju.
V Konjiški gori je bilo jezero,
ob katere je živel strašen zmaj.
Vsako leto, ko je Konjiška gora
oživela, je zahteval najlepšo de-
khco Konjic. Zagrozil je, da če
mu deklice ne dajo, da bo popla-
vil cele Konjice. V svarilo je spu-
stil majhen potoček, ki seje ime-
noval Zmajeva slina. Konjičani
so vsako leto strahoma čakali, da
bo Konjiška gora ozelenela in bo-
do morali peljati deklico na skalo
Gospodično. Tja je prišel ponjo
zmaj. Nekoč je bila na vrsti graš-
čakova hči. Graščak je odposlal
sle, da poiščejo junake, ki bi pre-
magali hudobnega zmaja. Veliko
junakov je prišlo, a zmaj je vse
pomoril. Zadnji dan pred odho-
dom deklice k zmaju je prijahal
po zelenem polju na belem konju
vitez Jurij. Pred Konjicami mu je
konj omagal, peš je nadaljeval
pot proti Konjiški gori.
Premagal je hudobnega zmaja.
Kri iz zmajevih žrel je pordečila
vsa polja in travnike Konjic. Ko-
njičani so bili vitezu Juriju zelo
hvaležni, ker jih je rešil hudobne-
ga zmaja.
BRANKO ESIH, 5. r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Rad bi bil miličnik
Rad bi postal miličnik. Ustav-
ljal bi voznike, ki prevozijo rdečo
luč. Delal bi od šestih do treh.
Miličniki veliko, zaslužijo. Ta po-
klic me zelo veseli. Oče mi pravi,
daje kadetska šola težka. Zato se
bom zelo trudil, da bom lahko
postal miličnik. Če te šole ne
bom naredil, bom šel za kovinar-
ja. Tudi ta poklic me veseli. Kar-
koli bom, v službo bom redno
hodil.
GREGOR VREČKO, 4. r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Koiyice
Želje otrok na dan
OZN
želim, da ne bi bilo vojne v Ju-
goslaviji. Drugače pa se imamo
dobro, le cene iz dneva v dan
divjajo navzgor. (FRANCI, 7. r.)
Želim si, da bi bil svet urejen.
(LUKA, 1. r.)
Želim si, da bi bil na svetu mir,
da ne bi zmanjkovalo hrane, da
bi bila narava čista in da bi bili
vedno siti. (TATJANA, 4. r.)
Rad bi, da bi bil na zemlji mir,
ampak ne tak, kot je sedaj v Ju-
goslaviji. Ne bi bil rad tako ogro-
žen kot moji vrstniki v Iraku in
Iranu. (VID, 6. r.)
Želim si svet brez vojne. Lju-
dje naj bi živeli v bratstvu, slogi
in enotnosti. Vsi naj bi uživah
zemeljske dobrine. Manj indu-
strije, več naravnega življenja.
(DANI, 7. r.)
UČENCI
OŠ Ivan Farčnik-Buč
Vransko
Kiparska kolonija
vSi shšala? Vtorek, 25. oktobra
imamo kulturi dan!« »Kaj? Spet
ta dolgčas!« »Ne, kje pa! Imeli
bomo kiparsko kolonijo in obi-
skal nas bo kipar in grafik Janez
Boljka.« »Saj to je pa super! Za-
kaj nisi prej povedal?«
Tako so se pletle prve govorice
o kiparski koloniji. Vsi smo bili
veseli, kajti že od zgodnjih otro-
ških dni radi ustvarjamo. Najprej
smo zidali peščene gradove, po-
lagali kamnite reliefe, rezljali
(včasih tudi mize in klopi), po-
tem pa smo se, lotili zahtevnejših
del. Tudi tega dne smo obliko-
vali.
V prvih in drugih razredih so
se ukvarjali z glino in naravnimi
materiali. Majhne zapackane ro-
čice so vlekle glino na vse strani
in iz kupčka je nastala prava
umetnina. Ni kaj! Rečemo lahko,
da se umetniki res že rodijo. Od-
ličen pripomoček za oblikovanje
je tudi vrvica in papir. To so nam
dokazali tretji in četrti razredi, ki
so izdelali čudovite lutke. Vas za-
nima, kako je v vesolju? Dovolj
je bil le pogled v učilnice petih
razredov in vesoljski center
s kartonskimi roboti vam bo po-
jasnil to vprašanje. Šestošolci pa
so se ukvarjali s pustnimi maska-
mi. Če jih bodo uporabili na
pustnem tekmovanju, bo prva
nagrada njihova. Material sed-
mošolcev sta bila glina in mavec.
Iz gline naj bi nastali lončeni iz-
delki. Saj so! Ker pa motiv ni bil
določen, so nastali sami srčki. Iz-
za kulis pa so prihajale vitke ba-
lerine, ki so jih z mavčnimi oblo-
gami postavljali na žično kon-
strukcijo. Osmošolci pa so kot
pravi umetniki vzeU v roke sipo-
reks, mavec in baker.
In kje so izdelki našli svoj novi
domi? V stari telovadnici, kjer je
bila razstava teh naših mojstro-
vin. Tu pa je potekala tudi okro-
gla miza, kjer so učenci poročali
o svojih občutkih in delu. Pogo-
vorili smo se s kiparjem in grafi-
kom Janezom Boljko in spoznali
življenje in delo tega umetnika.
Naš kulturni dan je popolnoma
uspel, kar so dokazovali zado-
voljni obrazi učencev.
LITERARNO-NOVINARSKI
KROŽEK
OŠ Vera Šlander
Polzela
Kostanji
Včeraj sem nabirala kostanje.
Ni jih bilo veliko, saj so jih drugi
otroci pobrali. Šla sem v drug
gozd, tam jih je bilo še manj. Po-
tem sem se razjezila. Šla sem
v tretji gozd, tam jih je bilo malo
več. Ampak še zmeraj nisem bila
zadovoljna, ker še zmeraj nisem
imela polne vreče.
METKA GOBEC, 2. r.
OŠ Boris Vinter
Zreče
Pionirji praznujejo je narisala ANA TREBOVC, 3.r. OŠ Kompole.
Prižgal sem svečko
Za dan mrtvih smo obiskali
grobove prvih slovenskih talcev
v Dobravi pri Brežicah. Prižgal
sem prvo svečko. V skupnem
grobu sredi gozda je pokopana
tudi prva slovenska talka Ivanka
Uranjek. Talce so Nemci ustrelili
že julija leta 1941. Na mestu, kjer
so bili ustreljeni, je danes kamnit
spomenik.
GAŠPER LEDNIK, 2. r.
OŠ Veljko Vlahovič
Celje
Pri vrtnarjih
v petek smo si ogledali vrtnari-
jo. Videli smo odkrite gradiče.
Na gredicah so rasle mačice.
V pokritem rastlinjaku smo si
ogledali krizantemie. Vsi smo
z zanimanjem gledali in spraše-
vali. Vrtnar nam je povedal veli-
ko zanimivega. Zelo rad imam
rože. Tudi moja mamica jih ima
veliko doma. Rad jih opazujem.
Večkrat jih tudi zalijem. Tudi
v šoli sem pomagal saditi tuli-
pane.
BOŠTJAN PODERGAJS, 4. r.
OŠ Pohorski odred
Slovenske Konjice
Atkina zanka
Tokrat ti Atka zastavlja rebus. Prav lahek je, zato si
ga gotovo že rešil. Rešitev napiši na dopisnico in jo do
torka, 22. novembra pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3a, 63000 CELJE.
V prejšnji zanki se je skrivalo pet trikotnikov in
sedem krogov, kar je ugotovil tudi RAFI PETEK iz
Hrenove 33, Strmec pri Vojniku, ki bo dobil nagrado
Aera.
DELOVNA SKUPNOST
razpisuje \
v skladu z 49 členom Statuta delovne skupnosti]
LB Splošne banke Celje in 8. člena Pravilnika '
o razvidu del in nalog, dela in naloge delavca '
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ;
za področje vodenja
EKSPOZITURE LAŠKO
z naslednjimi pogoji:
- višja izobrazba ekonomske, pravne ali organizacij-
ske smeri
- 48 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali po-
dobnih delih in nalogah
Mandat traja 4 leta.
Poleg navedenih pogojev se bo pri kandidatih upo-
števalo njihovo dosedanje delo, ki mora dokazovati
uspešno in celovito samoupravno in družbenopoli-
tično aktivnost ter moralno-politične vrline.
Kandidati morajo ponudbi priložiti dokazila o šolski
izobrazbi in pisno opredelitev pri realizaciji progra-
ma Ljubljanske banke Splošne banke Celje. Potreb-
ne informacije v zvezi s predlogom k realizaciji pro-
grama nudi kadrovsko-izobraževalni oddelek.
Ponudbe sprejema Ljubljanska banka Splošna ban-
ka Celje v zaprtih ovojnicah v 8 dneh po objavi tega
razpisa na naslov:
LJUBLJANSKA BANKA
SPLOŠNA BANKA Celje
CELJE, Vodnikova 2
»za razpisno komisijo za razpis del in nalog s poseb-
nimi pooblastili in odgovornostmi«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po
sprejemu sklepa o izbiri.
REK Elektrostrojna oprema, p. o.
Preloška c. 1
63320 Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja DO ESO objavlja
prosta dela in naloge:
1. samostojni referent za plan in
analize
Pogoji:
- ekonomist oz. dipl. ekonomist
- 2 leti delovnih izkušenj na planu in analizah, lahko
tudi pripravnik
2. samostojni projektant strojnih
del
Pogoji:
- visoka ati višja - ing. oz. dipl. Ing. stroj.
- zaželjen strokovni izpit
- lahko tudi pripravnik
3. vodja pravne službe
Pogoji:
- dipl. pravnik
- 2 leti delovnih izkušenj
- zaželjen pravosodni izpit
4. pripravnik V. stopnje
Pogoji:
- upravno administrativni tehnik, oziroma
ekonomski tehnik
5. Pleskar
Pogoji:
- KV antikorozist ali KV avtoličar
- 2 leti delovnih izkušenj
6. upravljalec CNC strojev
Pogoji:
- KV rezkalec
- 2 leti delovnih izkušenj
7. brusilec orodja
Pogoji:
- KV brusilec
- 2 leti delovnih izkušenj
Rok prijave je 15 dni od dneva objave.
Pismene vloge s priloženimi dokazili naj kandidati
pošljejo na naslov:
REK Elektrostrojna oprema, p. o.
Preloška c. 1.
63320 Titovo Velenje
(Kadrovska služba)
t7. NOVEMBER 1988
NOVI TEDNIK-STRAN 15
NOČNE
CVETKE
• Prejšnji petek so mi-
ličniki privedli k preisko-
valnemu sodniku Matjaža
p. z Mariborske ceste 8.
Matjaž je poravnaval ra-
čune z bivšo ženo - grozil
je njej m otrokom, da je
mislil zelo resno, pa pri-
čajo tudi modrice, ki jih
je dobila nesrečna žen-
ska. Preiskovalni sodnik
je ocenil, da so Matjaževe
grožnje zelo resne in gaje
za osem dni priprl.
• Slavko K. je marti-
noval doma v Kovinarski
ulici. Bolj ko je Slavko
pil, bolj je postajalo mar-
tinovanje nevzdržno za
domače, nazadnje pa so
se odnosi tako zaostrili,
da so morali posredovati
miličniki in Slavka spra-
viti »na hladno.«
• Tudi Branislav K. je
v soboto martinoval do-
ma Pod kostanji. Ker je
preveč razgrajal, so ga mi-
ličniki pridržali do iztrez-
nitve.
• Jusuf Z. iz UUce bra-
tov Vošnjakov se gaje na-
cedil v nedeljo, potem pa
se odpravil na železniško
tovorno postajo v Čretu,
kjer je motil delavce pri
delu. Ker ga niso mogli
odgnati, so poklicaU mi-
ličnike, a se Jusuf tudi
teh ni ustrašil, zato je mo-
ral v prostore za trez-
nenje.
S.Š.
Kresnička sveti v živijenje
v naših poročihh o prometnih nesrečah
večkrat zapišemo, da je voznik zaradi pre-
tesnega prehitevanja zbil pešca, ali da je
vozil z neprimerno hitrostjo, zato pešca ni
pravočasno opazil. Iz zapisa izhaja, kot da je
za nesrečo vedno kriv voznik. Ne da bi
zmanjševali njihov delež krivde, pa je ven-
darle treba priznati, da svoj delež nosijo tudi
pešci, ki so se zadovoljili sicer s tem, da
hodijo ob robu ceste, niso pa se opremili
s kresničkami. Zaradi tega so manj vidni in
v mraku, temi ali megli jih vozniki res teže
opazijo.
Sedaj, ko je vse več meglenih dni in ko
pade mrak že kmalu popoldne, so taka svet-
likajoča telesa še bolj potrebna. Pa žal opa-
žamo, da jih ne nosijo niti otroci, čeprav se
iz šole odpravljajo v mraku in hodijo po
cestah, ki nimajo pločnikov, niti niso osvet-
ljene. Nimajo jih tudi odrasli pešci. Kresnič-
ke so dobrodošle tudi pri prečkanju cest,
kjer ni semaforiziranih križišč, saj pešce
vozniki veliko prej opazijo.
KOMENTIRAMO
Res je sicer, da morajo vozniki paziti na
pešce, toda še kako prav je tudi, da tudi
pešci sami bolj poskrbijo za svojo varnost.
In s kresničko lahko naredimo veliko. Taka
kot je pa tudi ne pomeni za nobenega pešca
nikakršnega dodatnega bremena. Pomeni
pa veliko za njegovo varnost.
F. K.
Črna nedelja po
zelenem Martinu
če bi ocenjevali po števi-
lu prometnih nesreč, potem
je bilo za Martina na cestah
na celjskem območju res
mirno. Ni pa bilo mirno za-
radi poostrenega nadzora,
ki so ga ta dan opravljali
miličniki.
Po vsej Sloveniji je bila ta
dan taka akcija, nanjo so tu-
di opozarjan po radiu - pa so
vseeno miličniki ustavili ve-
liko voznikov, ki so vozili ta-
ko kot ne bi smeli. Kljub
opozorilom, da bodo voznike
še posebno preizkušali,
v kakšnem psihofizičnem
stanju vozijo, so zaradi vinje-
nosti vendarle odvzeli dovo-
ljenja kar 60 voznikom. Za
osem občin celjskega ob-
močja je to gotovo veUko.
Skupaj pa so miUčniki ta
večer izvedli 2906 ukrepov;
298 voznikov so ustavili zara-
di kršitev cestnoprometnih
predpisov, 115 so jih zaradi
kršitev predlagali sodniku za
prekrške, izterjali so 120
mandatnih kazni. Vse to je
veliko, veliko zaradi opozar-
janja na akcijo in zaradi no-
vega zakona, ki vendarle
grozi z ostrejšimi kaznimi.
Po dokaj mirnem petku pa
kot da bi se vozniki malo od-
dahnili - in sledila je črna
nedelja: pri več prometnih
nesrečah je bil en udeleže-
nec mrtev, pet hudo ranje-
nih, več laže. Nastala je tudi
vehka gmotna škoda na vozi-
lih. Vzroki za domala vse
prometne nesreče pa so bili
enaki: neprevidnost in vož-
nja z neprimerno hitrostjo.
F. K.
Umrl je
v potoku
V potoku ob lokalni ce-
sti v Zbelovi gorci je
v soboto, uro pred pol-
nočjo umrl 86-letni
Franc Škrabl iz Zbelove
gorce.
Ta večer se je vračal
s srečanja upokojencev in
očitno omahnil z neosvet-
ljene ceste v potok, v ka-
terem je bilo okoh 20 cen-
timetrov vode.
Tu naj bi bil umrl zara-
di podhladitve in uto-
pitve.
iospodarsko poslopje v ognju
Prejšnji torek je zagorelo gospodarsko poslopje Marije
ovan v Arji vasi. Preden so ga sovaščani, prostovoljni in
eljski poklicni gasilci pogasiU, je zgorelo ostrešje, nekaj
ena in slame ter lesa; škodo so ocenili na okoli 10 milijonov
inarjev.
Ogenj naj bi izbruhnil zaradi dotrajanega električnega
abla, ki je od tega gospodarskega poslopja vodil proti
ližnjem objektu, ki ga še gradijo. Kabel je bil pod zloženo
oruznico, ki naj bi se bila zaradi kratkega stika vnela.
ožar v Kostroju
v torek zvečer je nastal požar v zunanjem priročnem
ladišču Kostrojevega tozda Plastika v Slovenskih Konji-
h. Tu so imeli pomožno delavnico za krivljenje plastičnih
ofilov, v njem pa tudi posodo z vročim oljem. Ob tem
ritu je bilo več zamaščene čistilne volne. Ogenj naj bi bil
stal zaradi pregretega olja ah samovžiga zamaščenih krp.
kode na objektu, izdelkih in napravah je nastalo za okoli 40
lilij ono v dinarjev.
lapadalce iščejo
Delavci UNZ Celje še vedno iščejo napadalce, ki so pred
levi pred gostiščem Amerika pričakali in napadli 50-let-
iga Jožeta G. Zbili so ga na tla in udarjali. Ko so ostali
išli, seje eden še vrnil, ga še nekajkrat udaril ter mu iz žepa
»1 okoli 30 tisoč dinarjev.
PROMETNE NESREČE
Neprevidna piešec In
voznilf
v nedeljo, nekžg po 21. uri
je na regionalni cesti v Sed-
larjevem umrl 66-letni Slav-
ko Križmanič iz Plaviča pri
Klanjcu. Plavič je šel peš po
sredi leve polovice ceste od
Bistrice ob Sotli proti Golo-
binjeku, naproti pa mu je
z osebnim avtomobilom pri-
peljal 33-letni Evgen Živko-
vič iz Zagreba. Pešca je pre-
pozno opazil, zadel je vanj in
ga zbil po cesti. Pri tem se je
tako hudo ranil, da je na me-
stu nesreče umrl.
Izsiljevanje
v križišču
Na križišču žalske obvoz-
nice se je v nedeljo ob 16.20
uri pri prometni nesreči rani-
lo šest udeležencev, gmotne
škode pa je nastalo za okoh
12 milijonov dinarjev.
Dvainpetdesetletni Miljen-
ko Pipuš iz Titovega Velenja
je pripeljal po obvoznici in
zavijal levo proti Žalcu, pri
tem pa izsihl prednost 56-let-
nemu vozniku Kiru Kosev-
skemu iz Slovenske Bistrice,
ki je ob zeleni luči na sema-
forju vozil naravnost. V trče-
nju so se hudo ranili voznik
Kosevski, 31-letna Aleksan-
dra Kosevski iz Slovenskih
Konjic ter 57-letna Šarlotte
Kosevski* in 83-letna Ivanka
Risa, obe iz Slovenske Bi-
strice. Laže sta bila ranjena
voznik Pipuš in sopotnica,
25-letna Hermina Pipuš, tudi
iz Titovega Velenja.
Zbila Je kolesarja
Med prehitevanjem je na
lokalni cesti v Migojnicah
37-letna Ana Ambrož z oseb-
nim avtomobilom zbila 68-
letnega kolesarja Srečka Ku-
reta iz Ložnice pri Žalcu. Ku-
ret je vozil kolo brez luči, za-
to ga je voznica tudi prepoz-
no opazila. Zbila ga je v ob-
cestni jarek, nato pa so ga
huje ranjenega prepeljali
v celjsko bolnišnico.
Prek dvojne
neprekinjene črte
v soboto ob 21. uri sta na
magistralni cesti v Titovem
Velenju čelno trčili osebni
vozili, ki sta ju vozila 28-letni
Anton Maršnjak z Brdc nad
Dobrno in 24-letni Stanko
Verdev iz Pernovega pri Žal-
cu. Maršnjak je med vožnjo
zapeljal čez dvojno nepreki-
njeno črto na nasprotni voz-
ni pas, kjer sta vozili močno
trčili - pri tem je bilo ranje-
nih kar šest udeležencev.
Hudo so bili ranjeni voz-
nik Verdev in njegova sopot-
nika, 53-letni Jože Arh in 38-
letna Majda Siter, laže pa
v istem avtu še sedemletna
Polona Arh in 11-letni Ver-
ner Siter. Laže se je ranil še
voznik Maršnjak.
V ovinku v levo
Na ovinku lokalne ceste
v Zgornjih Rojah je v sredo
28-letni Renato Pirš zaradi
vožnje z neprimerno hitrost-
jo zapeljal levo. Nasproti mu
je tedaj pripeljal tudi z oseb-
nim avtom 59-letni Mihael
Divjak iz Zgornje vasi pri
Žalcu. Vozili sta trčiU, pri
tem pa se je voznik Divjak
laže ranil, huje pa sopotnica
v njegovem avtomobilu 53-
letna Mihaela Divjak. Oba so
prepeljali v Celjsko bolnišni-
co. Gmotne škode na vozilih
je nastalo za okoli 11 milijo-
nov dinarjev.
Umrl po nesreči
v četrtek ponoči je v celj-
ski bolnici umrl 65-letni Ivan
Klančnik iz Paske vasi. Po-
nesrečil se je 21. oktobra, ko
se je zvečer peljal z neosvet-
ljenim kolesom po lokalni
cesti od Titovega Velenja
proti Paski vasi. Voznik
osebnega avtomobila, 38-let-
ni Drago Poličnik iz Nazarij
gaje prepozno opazil, s^ ko-
lesar tudi ni imel odbojnih
stekel - zadel ga je in zbil po
cestišču. Rane, ki jih je do-
bil, so bile tako hude, da je
tri tedne po nesreči umrl.
Zbil učenko
Med vožnjo mimo ustav-
ljenega avtobusa, ki je bil oz-
načen z znakom, da prevaža
šolarje, je v četrtek voznik
osebnega avtomobila Ivan
Medvidovič iz Zagreba zbil
12-letno učenko osnovne šo-
le Rogatec Natalijo P. Šolar-
ka je pred avtobusom nena-
doma stekla prek ceste, voz-
niku pa kljub umikanju in
zaviranju trčenja ni uspel
preprečiti. Hudo ranjeno de-
khco so pripeljali v celjsko
bolnišnico.
Pretesno Je
prehiteval
Na Ulici Leona Dobrotin-
ška v Šentjurju je v sredo
opoldne zaradi pretesnega
prehitevanja 26-letni Akif
Podrimqu iz Celja z osebnim
avtomobilom zbil 52-letnega
voznika kolesa z motorjem
Josipa Jagodica iz Turna pri
Šentjurju. Hudo ranjenega
kolesarja so prepeljaU v celj-
sko bolnišnico. Voznik je vo-
zil osebni avto brez vozni-
škega dovoljenja.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
j7^N0VEMBE^98j
Živahen športni utrip v Gol    u
Od petka do ponedeljka, še posebej pa
v soboto in nedeljo, bo v različnih šport-
nih objektih ŠRC Golovec živahno bolj,
kot ostale dni, saj v bazenu, na kegljišču
in na teniških igriščih pripravljajo po-
membna tekmovanja, med katerimi bo
plavalno celo mednarodnega obsega,
tekmovanje v kegljanju pa bo zbralo
skoraj vse, kar je kvalitetnega na po-
dročju ženskega kegljanja v Jugoslavi-
ji. Zanimivo bo tudi pri tenisu, kjer .se
bodo prvič organizirano lotili te zani-
mive in aktualne športne panoge.
Plavalni klub Klima Neptun bo že četr-
tič pripravil mednarodni miting za pokal
mesta Celja. Gre za prireditev, kjer se
zberejo predvsem tisti mladi plavalci iz
številnih evropskih držav, katerih čas še-
le prihaja. Letos je povabljenih štirideset
domačih in tujih klubov, tekmovalci pa
bodo nastopili v kategorijah A (ženske
letnik 1973 in starejše, moški 1972 in sta-
rejši), B (1974 in 1975, 1973 in 1974) in
C (1976 in mlajše ter 1975 in mlajši). Vsa-
ko ekipo sestavljajo po trije tekmovalci,
pokal mesta Celja pa bo o-svojila ekipa, ki
bo zbrala največ točk. Za klub lahko na-
stopi tudi po več ekip. Discipline so:
100 m delfin, hrbtno, prsno in kravi.
200 m mešano, delfin, hrbtno in prsno ter
400 m kravi za moške in ženske. V soboto
se ob 16. uri začne razplavanje, ob 17. uri
tekmovanje, v nedeljo ob 8.30. uri je raz-
plavanje, ob 9.30. pa tekmovanje. Pri PK
Klima Neptun ocenjujejo, da bo po kvali-
teti plavalni miting doslej najmočnejši,
saj je to tudi preverjanje forme plavalcev
pred pričetkom ostalih tekmovanj. Žal
bodo v nekoliko podrejenem položaju
domači plavalci, ki so z rednimi treningi
v zaprtem bazenu začeli šele 3. no-
vembra.
»VročC" bo tudi na kegljišču, kjer bodo
člani KK EMO namesto vsakoletnega
turnirja za pokal Golovca tokrat prvič
pripravili tekmovanje za pokal mesta Ce-
lja. Vse stroške turnirja krije organizator
in po besedah predsednika KK EMO Ce-
lje doslej še ni nobena ekipa odpovedala
tekmovanja. Torej se obeta revija najbolj-
ših jugoslovanskih kegljavk na čelu s Ce-
Ijankami Mikac, Šeško, Gobec, Razlag,
Zupane in drugimi. Prednost tekmova-
nja je v tem, da bo vseh osem ekip nasto-
pilo naenkrat, kar omogoča osemstezno
kegljišče Golovca.
Igralci tenisa bodo imeli od petka do
ponedeljka bolj delovni sestanek, kar pa
ne pomeni, da to ne bo zanimivo za vse,
ki imajo radi tenis in teh je iz dneva v dan
več. Pri tenisu bodo aktivni vsak dan od
9. ure zjutraj do osmih zvečer.
TONE VRABL
Igor Mahkovec
Milan Pevnik^
Vlado Bojovič
Andrej Pečovnik
Teodor Melanšek
Pok^\ NT-RC v trajno last Trim teamu
Rekreativni rokometni
klub Trim team iz Celja, ki
v svojih vrstah združuje celo
vrsto nekdanjih odličnih celj-
skih rokometašev, ki so nas
navduševali v 1. in Z. zvezni
ligi, domačih ter tujih tekmo-
vanjih, je tudi letos pripravil
zdaj že 12. tradicionalni tur-
nir slovenskih veteranov,
kjer je nastopilo 18 ekip, ki so
bile razdeljene v šest skupin.
V predtekmovanju so se po-
merile v telovadnici tehnične
šole v hali Golovec, najboljše
pa popoldne še v boju za naj-
boljša mesta. Čeprav že nekoli-
ko v letih, so nekdanji rokome-
taši pokazali zvrhano mero ro-
kometnega znanja. Res je, da
so igrali počasneje kot nekoč,
vendar so s svojo igro vseeno
navdušili redke obiskovalce.
Prav prijetno bi bilo, da bi or-
ganizatorji »pravih« prven-
stvenih tekem kdaj pa kdaj
v odmoru pripravili srečanje
dveh dobrih veteranskih ekip
v katerih bi nastopila cela vr-
sta nekdanjih rokometnih od-
hčnikov. To bi bila posebna
poslastica za vse, ki imajo radi
rokomet.
Po predtekmovanju so se
najboljše ekipe uvrstile v zak-
ljučne boje, kjer sta se v finalu
pomerili ekipi Šoštanja in
Trim teama. Slednji so bili
boljši in so slavih 8:12 (5:8).
Končni vrstni red: 1. Trim te-
am Celje, 2. Šoštanj , 3. Inles
Ribnica, 4. Branik Maribor, 5.
Brežice, 6. Minerva Griže itd.
Za najboljšega vratarja so pro-
glasih Tomiča, igralca V. Bojo-
viča (oba Trim team), ki je bil
tudi najboljši strelec, vendar je
naslov prepustil drugemu, Ra-
diču iz Inlesa, za fair play so
nagradili Šoštanj, med sedem
najboljših pa so bili izbrani:
Tomič, V. Bojovič in Ivezič vsi
Trim team, Melanšek Šoštanj,
Kersnič in Radič Inles ter
Damjan Branik.
Zmagovalci Trim team so
prejeli dva pokala: Rokometne
zveze Slovenije, ki se imenuje
po pokojnem predsedniku
RZS Stanku Tošu in predhod-
nega Novega tednika - Radia
Celje. Ker pa so tega osvojili že
petkrat, je postal za stalno nji-
hova last.
Pred 12. turnirjem sloven-
skih rokometnih veteranov so
pripravili še 1. turnir super ve-.
teranov, kjer so nastopile štiri
ekipe, igrale vsaka z vsako,
zmagal pa je domači Trim
team pred Veliko Nedeljo, Mi-
nervo iz Griž in Krmeljem. Tu-
di ta turnir naj bi postal tradi-
cionalen.
Igor Mahkovec, predsednik
RZS: »Celjani si za vzorno or-
ganizacijo vsakoletnega sreča-
nja rokometnih veteranov vse-
kakor zaslužijo vse priznanje.
Pozivam pa vse nekdanje ak-
tivne rokometaše, naj se vrne-
jo in pomagajo v klubih do no-
vih uspehov slovenskega roko-
meta. S svojim znanjem bi lah-
ko veliko naredili zlasti pri naj-
mlajših, ki v njih vidijo pravi
športni vzor.«
Milan Pevnik je bil kapetan
zmagovalne ekipe Trim team:
»Treniramo enkrat tedensko,
pred tekmovanji pogosteje.
Bolj kot osvajanje trofej pa je
za nas pomembno, da se vide-
vamo in v sprostitvenih uricah
pokramljamo o nekdanjih ča-
sih ter sedanjem življenju, ki
ga vsak po svoje preživljamo
na različnih delovnih mestih.
Zahvala pa velja vsem, ki so
omogočili, da smo turnir lahko
tako uspešno izpeljali.«
Vlado Bojovič, član zmago-
valne ekipe Trim team, naj-
boljši igralec in tudi strelec,
čeprav se je temu naslovu od-
povedal: »Športno tekmova-
nje je pravzaprav v drugem
planu, bolj pomembno je, da
smo skupaj tako kot smo bili
pred leti, ko smo dosegali
uspehe in poraze v različnih
tekmovanjih. Današnje roko-
metne ekipe Aera ne hodim
gledat, jo pa spremljam preko
vesti v časopisih in prijateljev.
Imajo dobro mlado ekipo, ki
bo čez leta lahko zaigrala tam,
kjer smo bili mi, v 1. zvezni
ligi«
Andrej Pečovnik, predsed-
nik Trim teama: »Veliko tru-
da smo vložili, vendar nam ni
žal, saj so z organizacijo vsi za-
dovoljni. Ker smo se v dvanaj-
stih letih postarali, smo se od-
ločili, da v bodoče pripravlja-
mo tudi turnir super vetera-
nov. Tako bomo zagotovili, da
bomo tudi v prihodnje
skupaj.«
^ Teodor Melanšek, kapetan
Šoštanja: »Treniramo enkrat
tedensko, pred tekmovanji po-
gosteje. Smo redni gostje vete-
ranskih turnirjev v Mariboru,
Umagu in Celju. V Šoštanju je
dovolj mladih rokometašev za
katere upam, da jim bo končno
uspel podvig osvojiti naslov
prvaka in se uvrstiti v 2. zvez-
no ligo.«
TONE VRABL
Foto: TONE TAVČAR
OB ODBOJKARSKI MREŽI
1. republiška liga 6. kolo moški: Celjani so gostoyah v Ljuto-
meru in gladko s 3:0 izgubih z Agroplodom, derbi v Šempetru pa
so dobili dornačini, ki so premagali Topolšico 3:1.Lestvica: 6.
Topolšica, 9. Šempeter, 11. Celje.
1. republiška liga 6. kolo ženske: po dveh zaporednih porazih
so odbojkarice Ljubno Glin tokrat zmagale, ko so v Lučah
ugnale Topolšico Kajuh 3:1, Celjanke pa so slavile v Rogozi 2:3.
Lestvica: 3. Ljubno Glin, 5. Celje, 9. Topolšica Kajuh.
TV
HOKEJSKE NOVICE
Medrepubliška liga 2. kolo: hokejisti Cinkarne so se v novem
prvenstvu prvič predstavili pred domačim občinstvom in v sre-
čanju z Jesenicami II doživeli nepričakovan,, vendar zaslužen
visok poraz 2:6 (1:1,1:1, 0:4). Strelca za Cinkarno sta bila Strašek
in Žolek, pred okoli 100 gledalci so sodili Čemažar z Jesenic in
Celjana Zorko in Trnovšek. Najboljši v celjski ekipi so bih
Bulatovič, Strašek in Filipovič, kazenske minute Cinkarna 24,
Jesenice 8.
Pionirji Cinkarne so gostovali v Kranju in po vodstvu 1:3 igrali
samo 4:4 s Triglavom (1:1, 2:3,1:0). Strelci so bili Podsedenšek in
Kolar po 1 ter Kelgar 2. Kljub samo eni osvojeni točki so mladi
celjski hokejisti pokazali, da so dobro pripravljeni in da bodo
v letošnjem prvenstvu igrali še vidno vlogo.
Mladinci Cinkarne so se srečah z ekipo Bleda in izgubili 10:5
(4:3, 4:2, 2:0), pred 50 gledalci pa sta sodila Pinter in Zorko iz
Celja. MARJAN SORŠAK
20GA JE OKROGLA
Republiška liga 12. kolo: v predzadnjem kolu jesenskega dela sta
bila dva lokalna derbija, ki sta se končala miroljubno, z neodločenim
rezultatom. Partizan Hmezad Žalec je na svojem igrišču gostil Ingrad >
Kladivarja in ob koncu tekme je bilo 0:0. Tako sta obe ekipi poleg^
Pohorja, kije celo na 3. mestu, »glavni« v ligi za neodločene rezul-
tate, saj jih imajo vsi že po sedem ali polovico več kot so odigrali vseh';
srečanj. Partizan Hmezad je dosegel že peti zaporedni neodločeni'
rezultat, Ingrad Kladivarju pa tudi v predzadnjem jesenskem kolu ni
uspelo zmagati, kar je v takšnem rangu tekmovanja vsekakor svoje-
vrsten dosežek. Mirnoljubno sta se razšli tudi ekipi Rudarja in
Elkroja na stadionu ob velenjskem jezeru 1:1. Povedli so Elkrojčani
z golom Grobelška, domačini pa so izenačili iz enajstmetrovke
z golom Brdžareviča. Lestvica: 4. Rudar (TV), 6. Elkroj, 7. Partizan
Hmezad in 12. Ingrad Kiadivar.
Vzhodna območna republiška liga zadnje jesensko kolo: velik
uspeh so dosegle ekipe s celjskega območja, saj so se kar tri uvrstile
v prvo polovico, dve pa se celo borita za prvaka in ponoven vstop
v republiško ligo. V zadnjem kolu so najvišjo zmago dosegli nogome-
taši ERA Šmartno, ki so doma 4:0 premagali Pesnico, kar pa ni bilo
dovolj za naslov jesenskega prvaka, ki ga je osvojil Steklar iz Rog.
Slatine po osvojitvi točke v Zagorju s Proletarcem 2:2. Obe ekipi sta
tako zbrali po 17 točk in med njima bo tekla glavna beseda za
končnega prvaka po odigranem spomladanskem delu. Dravinja je
gostovala v Lendavi in igrala 1:1 z Nafto ter osvojila 6. mesto z dva-
najstimi točkami. Predzadnji je novinec Papirničar iz Radeč s sed-
mimi točkami.
Medobčinska nogometna zveza Celje člani jesenski del: 1. Kovi-
nar Štore 13, 2. Odred Kozje 12, 3. Hrastnik 12, 4. Oplotnica 10, 5.
Svoboda Brežice 8, 6. Celulozar Krško 7, 7. Opekar Ljubečna 6, 8.
Šmarje 1, 9. Orlica Podsreda 1 točka, odigrano pa še ni bilo srečanje
Opekar - Celulozar. Mladinci 1. Hrastnik, 2. Elkroj Mozirje, 3. Papir-
ničar Radeče, 4. Partizan Hmezad Žalec, kadeti Posavje 1. Hrastnik,
2. Kovinar Štore, 3. Celulozar, 4. Svoboda, 5. Steklar, 6. Papirničar,
pionirji Posavje 1. Celulozar, 2. Papirničar, 3. Svoboda, 4. Hrastnik,
5. Steklar, 6. Kovinar, kadeti zahod 1. Ingrad Kiadivar, 2. Usnjar
Šoštanj, 3. Dravinja, 4. Rudar (TV). 5. ERA Šmartno, 6. Elkroj, 7.
Partizan Hmezad, pionirji zahod 1. Ingrad Kiadivar, 2. Dravinja, 3.
Partizan Hmezad, 4. Usnjar, 5. Rudar (TV), 6. ERA Šmartno, 7. Elkroj
in pionirji vzhod 1. Zreče, 2. Oplotnica, 3. Loče, 4. Olimp, 5. Odred in
6. Šmarje.
Pokalne tekme MNZ Celje sezona 1989/90 1. kolo: Svoboda
- Oplotnica 3:0 b. b.. Kovinar - Orlica 2:1, Hrastnik - Šmarje 3:0 b. b..
Odred - Celulozar 1:0, tekma Opekar - JLA pa je bila preložena. 2.
kolo bo na sporedu že v soboto, 19. novembra, ko bodo vse tekme ob
14. uri: Odred - Svoboda, Kovinar - Hrastnik in Opekar - JLA, ekipa
sodnikov pa je tudi tokrat prosta.
TV
ROKOMETNE VESTI
2. zvezna liga 7.
kolo moški: roko-
metašem Aera je
uspelo z vrha lestvi-
ce odstraniti še eno
ekipo in to po Parti-
zanu iz Bjelovara
pred tremi koli zdaj
še Vrbas iz T. Vrba-
sa, saj so ga prema-
gali s kar 27:16
(13:6).
To je bila tretja za-
poredna zmaga do-
mačih rokometašev,
ki s takšnimi igrami
napovedujejo pono-
ven razcvet celjske-
ga rokometa. Upa-
mo, da v izjavah ni-
smo prehitri in da
nas v naslednjih tek-
mah ne bodo razoča-
rali. Pred okoU 1000
gledalci, ki so s hu-
ronskim navijanjem
.spremljali tekmo,
smo videli nekaj
bravuroznih potez
domačinov, katerim
se gostje niso mogli
upirati, poleg tega
pa so zastreljali še
sedem sedmerk
Posebej je navdušil ta visoki novinec, ki je ubranil štiri set
merke in več drugih hudih strelov ter opozoril, da je dobi
vratar in odlična zamenjava Strašku. V igri sta bila odličn
strelca Čater (7) in Selčan (7), pa tudi druge strune na violini s
pod taktirko trenerja Kosteliča tokrat ohrabrujoče in optim
stično zvenele. Celjski rokometaši so s tekmo manj na 5. mesti
2. zvezna liga 7. kolo ženske: rokometašice Velenja so gosti
vale v Pulju, kjer so v srečanju z ekipo Arene uspele zmaga
18:23 (8:11). Karičevaje bila najboljša strelka, kije dala 11 goloi
odlikovali pa sta se še Vičarjeva in Goličeva. Velenjčanke s
s šestimi točkami na 10. mestu.
Republiška liga 9. kolo moški: Šoštanj je doma z goloi
v zadnji sekundi komaj s 26:25 (14:12) premagal Preddvor t(
zadržal vodilno mesto, vendar ima enako število točk tudi dri
gouvrščena ekipa STT Rudar iz Trbovelj 16. Proti Preddvoru j
bil najboljši strelec Vračar, ki je dal 10 golov.
T
V začetku tekme je bilo težko prodreti
skozi gosto in trdo obrambo gostov,
vendar Miša Toplaka (4) ni zadržala niti
trojka gostov Vrbasa - bivši državni
reprezentant Jovovič (5), Momič (13) in
Lauševič (8).
Foto: TONE TAVČAR
POO KOSI
1. B zvezna liga 5. kolo moški: tudi celjskim košarkarje!
Merxa ni uspelo zmagati pa čeprav so v gosteh vodili vse do a
minute tekme, ob tem pa izdatno 36:43 dobili prvi polčas. Igra
cem Borova, ki so bili na robu poraza, se je uspelo zbrati, strd
odpor Celjanov in ob koncu slavili visoko zmago 107:91. Na
boljši igralec tekme je bil Gole, kije dal 39 košev, žal pa je tudi j
bilo premalo za prvi par točk. S kar petimi porazi (dva li
domačem in trije na tujem igrišču) so Merxovi košarkarji.razun
Ijivo na repu lestvice. Vsaj doslej ni ostalo nič od uvodni
obetajočih napovedi po uvrstitvi med celo tri najboljše ekip
ohrabrujoče pa je to, da Celjani le ne igrajo tako slabo, k(
kažejo rezultati in da se mora ta črna serija tudi za njih enkn
končati.
1. B zvezna liga 3. kolo ženske: neprijetno presenečenje i
pripravile košarkarice Kors Rogaške, ki so doma izgubile z La
čevičem iz SpUta presenetljivo visoko 54:71 (26:34). Zlasti nera
položena je bila Virantova, ki je dala tokrat samo dva kož
najboljša pa je bila Ciglarjeva s 23 točkami. KORS Rogaška
tako s štirimi točkami na 6. mestu.
Republiška liga 6. kolo moški: obe ekipi sta zmagali. RogašI
doma proti Iskri iz N. Gorice 90:77 (51:39), največ košev je d
Volarič 24 in Comet v gosteh po podaljških s Colorjem v Sko
loki 94:95 (83:83, 46:44). Šmid je dal tokrat samo 14 koš(
odhkoval pa se je Železnik s 33 koši. Comet je na lestvici tre
z enakim številom točki kot ekipi pred njim Mineral Slovan
Postojna, Rogaška pa je sedma.
Republiška liga 6. kolo ženske: za spremembo od moških s
obe ženski ekipi izgubili. Metka katastrofalno v Ljubljc
z vodilno Ilirijo 90:34 (32:27). Jurakova je dala 21 košev, Con
pa na Jesenicah 69:64 (41:27). Šporarjeva je dala 26 košev. Za
mivo je, da so igralke Cometa bile slabše v 1. polčasu, medt«
ko so drugega dobile. Ekipi Comet in Metka sta na 8. oz.
mestu.
2. republiška liga center moški: košarkarji Zlatoroga
Laškega so gostovali v Ljubljani in izgubili z Iskra Delto Jež
86:47, največ košev pa sta dala Pečak 18 in Zor 12.
Prva teniška delavnica
To je delovni naslov akcije, ki so jo vključili v svoj progi
člani teniškega kluba Zlatarna Celje, izvedli pa jo bodo od
do 21. novembra s podnaslovom »kako priti do prvih t
v svetovnem tenisu«.
Po enomesečni pavzi, kije nastopila po končani uspešni pi
nji tekmovalni in rekreativni sezoni, so v TK Zlatarna C
začeli z delom za novo sezono. Ker imajo še nekohko tt
s pokritimi teniškimi igrišči, nabirajo samo kondicijo v dvo
AD Kovinotehna Kiadivar, medtem ko telovadci šole B
Kidrič vadijo teniško tehniko. Nič ne želijo prepustiti naklju
ampak z delom priti do rezultatov.
Koncem tedan bodo tako pripravili prvo teniško delavi
v obliki teniškega tabora. Akcijo bodo pripravili skupaj s i
Golovec ter tako prvič nastopili skupaj kot teniški center. \
teniški delavnici bodo lahko sodelovali tudi boljši teniški igi
iz celjske regije in ostahh predelov Slovenije. Trening v t
škem taboru se bo odvijal pod strokovnim vodstvom medna
nega inštruktorja Vjerana Friščiča, kateremu bo pomagal
dr. Oto Kugonič iz ljubljanske fakultete za telesno kulturo.'
bodo prikazovali člani slovenske demonstratorske vrste.
Program bo zajemal trening dela s selekcijami, odpravlj
tehničnih pomanjkljivosti tekmovalcev pionirjev in mladin
analizo vrhunskih tekmovalcev, zvečer pa bodo še predav
o psihološki pripravljenosti igradcev tenisa ter ustrezni prehi
T.VRi
17. NOVEMBER 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Tanko tudi uradno
svetovni rekorder
Med 11. in 13. avgustom le-
tos je znanemu celjskemu pla-
valcu maratoncu Jožetu Tan-
liu, sicer zaposlenemu v Kovi-
notehni, članu PK Klima Nep-
tun, uspelo premagati razda-
ljo, ki je daljša od svetovnega
rekorda.
Od Kopra, kjer je startal pa
do marine Del Cavallino je
v času 37 ur in 23 minut prepla-
val 60.70 morskih milj ali
112,42 kilometra. Vso potreb-
no dokumentacijo z zapisni-
kom, izjavami sodnikov in fo-
tografskim materialom je po-
slal na svetovno federacijo
v daljinskem plavanju s sede-
žem v Kairu in Napoliju, od
koder je prejšnji petek dobil
obvestilo, daje tudi uradno po-
trjen kot svetovni rekorder.
»Vsi, ki smo v akciji sodelo-
vali, smo vedeli, da smo uspeli,
žal pa mnogi drugi niso verjeh.
Zdaj imam črno na belem, da
sem v tej disciplini najboljši,«
skromno, vendar zadovoljno
pripoveduje Jože Tanko, ki že
snuje načrte za prihodnji dve
sezoni.
Jože Tanko je znan po tem,
da je vsestranski športnik, saj
poleg plavanja rad teče, kole-
sari, smuča, še posebej na te-
kaških. V plavanju za prihod-
nje leto nima na programu nič
spektakularnega. V načrtu je
daljša turneja po Italiji ter tudi
nastop na odprtem svetovnem
prvenstvu v Napoliju. Plaval
bo nekaj krajših maratonov,
v začetku avgusta pa celotno
slovensko obalo od Savudrije
do Trsta v dolžini 42 km.
Takoj zatem bo nadaljeval
pot v ZDA na Atlantic City, to
je maraton dolg 45 km in kjer
se plava z otoka do celine. Vse
skupaj pa bo glavna priprava
za nov podvig, ki ga načrtuje
za leto 1990, ko bo plaval iz
Trsta do Benetk s ciljem na
Markovem trgu v dolžini
130 km. Če bo uspel, bo to nov
daljinski svetovni rekord
v enem poskusu.«
TONE VRABL
REKLI SO:
Edo Vranjek, predsednik
Medobčinskega društva nogo-
metnih sodnikov Celje: »V po-
nedeljek smo začeli s tečajem
za pridobitev novih nogomet-
nih sodnikov, ss^ želimo naše
vrste pomladiti in okrepiti
z novimi, kvalitetnimi kadri,
kar tudi zahteva sodoben raz-
voj nogometa. Trenutno ima-
mo v našem društvu 46 aktiv-
nih sodnikov, med njimi je
osem začasnih in dvanajst in-
štruktorjev ter kontrolorjev.
Imamo tri zvezne sodnike
Zdravka Martuna iz Laškega,
Mira Sitarja iz T. Velenja in Vi-
lija Krajnca iz Gornjega grada,
zdaj pa je pred zadnjo oviro, da
postane zvezni sodnik tudi
Slobodan Jovanovič tudi iz
T.Velenja. V naših vrstah je
deset republiških sodnikov,
med zimsko sezono pa se bo za
pridobitev tega naslova pote-
govalo še osem. Najboljši so
tisti nogometni sodniki, ki so
se z nogometom sami aktivno
ukvarjali, seveda pa v tečaj
sprejemamo tudi vse tiste, ki
imajo do tega samo veselje in
tudi smisel.«
Dušan Tanko, trener judo
kluba L Reya iz Celja: »Na
zaključku zvezne lige na Ilidži
v Sarajevu smo imeli veliko
smole ter smo tako nesrečno
izpadli iz družbe najboljših.
N^tesneje smo izgubili
s HINS Partizanom iz Novega
Sada, ki bi ga lahko celo pre-
magali, tako pa so oni osvojili
2. mesto, mi pa zapuščamo li-
go. Vzrokov je več; nesreča
Pungerška, vseh načrtov pa ni-
sta izpolnila Imanovič in An-
derle. Zdaj smo v republiški
hgi, kjer je start že decembra,
vendar je vprašanje s kakšno
ekipo bomo nastopili, k^ti
propozicije prepovedujejo
v istem tekmovalnem letu na-
stop v zvezni in potem repubU-
ški ligi. To pa velja za vso seda-
njo ekipo. Naša druga ekipa je
izredno slaba in če propozicij
ne bodo spremenili v našo ko-
rist se kaj lahko zgodi, da bo-
mo izpadli še iz republiške li-
ge, to pa pomeni povratek med
n^boljše šele čez dve sezoni.
Ekipo res sestavljajo starejši
borci, vendar so ob vestnem
delu še vedno sposobni za pod-
vige tudi med n^boljšimi.«   ~
NA KRATKO
Med najboljšimi
Leber in Štrljič
v Gornji Radgoni je bil selek-
cijski turnir severnovzhodne
Slovenije za mladince v namiz-
nem tenisu, kjer je bilo med 56
nastopajočimi tudi šest članov
ŠD ingrad iz Celja Leber, Štr-
ljič, Turk, Motoh, Hrastnik in
Dimitrijevič. Še posebej dobro
sta se izkazala najboljša mlada
Celjana Leber in Štrljič, ki sta se
: dobrimi igrami uvrstila na re-
mbhško prvenstvo, med 28 dvo-
icami pa sta bila tretja.
Najboljši v Škofji
loki
I Skupina članov za slepe in
slabovidne iz Celja je nastopila
na republiškem prvenstvu
v kegljanju, ki je, bilo v ŠkoQi
Loki. Ekipa Jože Šumah, Marija
Frs in Matej Žnuderl je osvojila
1. mesto, med posamezniki pa so
dosegli naslednje uvrstitve: kate-
gorija B ženske 1. Marija Fras,
moški 7. Jože Šumah, 11. Stane
Spolenak, kategorija C 1. Jaka
Vodušek, 2. Jože Korenak in ka-
tegorija A 2. Matej Žnuderl.
Smaga strelcev
empetra
Na strelišču Šempetra v Sav.
lolini je bilo 4. kolo 2. republi-
[ ke lige - jug z zračnim orožjem.
Itrelci S. Šlandra so premagcdi
ID Sokol iz Ljubljane 1436: 1407,
led zmagovalci je bil najboljši
Jojz Zagoričnik 370 krogov.
' empetrčani so tako na ji. .mestu._
ske, kjer je nastopilo tudi pet
kegljavk KK EMO Celje in zno-
va doseglo lep uspeh. Po osvoji-
tvi naslova republiške pr\'akinje
Jožice Šeško smo zdaj v Celje
dobili še državno prvakinjo, to
pa je postala naturalizirana Re-
čanka Sonja Mikac, ki je podrla
892 kegljev. To je tudi doslej nsg-
večji uspeh te odlične igralke.
Uvrstitve ostalih Celjank: 8. Sil-
va Razlag 841, 12. Jožica Šeško
832, 17. Tanja Gobec 816 in 25.
Marta Zupane 800 kegljev.
Judoisti izpadli iz
zvezne lige
v Ilidži pri Sarajevu je bilo
zaključno tekmovanje zvezne li-
ge v judu, kjer so nastopili tudi
tekmovalci Ivo Reya iz Celja ter
po dveh porazih osvojili 13.-16.
mesto, kar pomeni da so izpadli
iz lige in se vrnili v republiško.
Celjani so izgubili oba dvoboja
z novosadskima ekipama HINS
Partizan 3:4 in Slavijo 2:4, za eki-
po pa so se borili Mihelčič, Cuk
(dve zmagi), Pungeršek, Imamo-
vič (oba po eno zmago), Z. Pliber-
šek (en dvoboj neodločeno), Vi-
dovič in Anderle (dobil je en dvo-
boj, vendar brez borbe).
Vombek prvi v Žalcu
Na hitropoteznem turnirju za
november je v Žalcu nastopilo 17
šahistov, zmagal pa je Vombek
pred Zrokom, Džordevičem,
Turkom itd.
JOŽE GROBELNIK
; lOris Gorišek
ajboljši
v 4. kolu 2. republiške lige
vzhod so strelci D. Poženel iz
: ečice pri Laškem doma izgubili
Im polom iz Slovenske Bistrice
i52; 1432, najboljši med posa-
Jzniki pa je bil domačin Boris
■ orišek 365 krogov.
VINKO LAVRINC
ri zmage za strelce
ITudi v 1. republiški ligi so se
felci pomerili v 4. kolu, vse
'ipe s celjskega območja, ki so
[•slej streljale slabo, pa so zma-
(le. Kovinar Štore je premagal
e^orizirano  ekipo  Rudnik  iz
jfastnika (najboljši posameznik
I- bil Vili Ribnikar 364 krogov, ki
(1 premagal celo Branka Malca),
čljec je bil boljši od Ljutomera
Jaden Melanšek 375), Celjani
^ od Uniorja Zreče (Jože Jeram
, Ervin Seršen po 365 krogov).
^ 2. republiški ligi je SD F. Šte-
č iz Škofje vasi na Celjskem
'blišču izgubila iz Boštanjem,
t ^ne Žnidar pa j nastreljal 356
r t^gov.
t! TJ
v
Na Mikac državna
svakinja
^Ž* kegljišču Voždovca pri Be-
^T^du je bilo letošnje državno
pnstvo v kegljanju za žen-
ŠPORTNI KOLEDAR
Košarka:
1. B zvezna liga 6. kolo moški:
sobota, 19. novembra v Zenici
Čelik - Merx.
1. B zvezna liga 3. kolo ženske:
sobota. 19. novembra v Sarajevu
Bosna - KORS Rogaška.
Republiška liga 7. kolo moški:
sobota, 19. novembra v Slov. Ko-
njicah derbi Comet - Rogaška.
Republiška liga 7. kolo žen-
ske: sobota, 19. novembra Comet
- Induplati Mengeš in Metka
- Kladivar.
2. republiška  liga skupina
Center: sobota, 19. novembra ob
17.30 v Laškem v telovadnici OŠ
P. Trubar Zlatorog - Trebnje.
Rokomet:
2. zvezna liga 8. kolo moški:
sobota, 19. novembra v Bugojnu
Iskra - Aero, ponedeljek, 21. no-
vembra v Mostarju Velež - Aero
(zaostala tekma).
2. zvezna liga 8. kolo ženske:
sobota, 19. novembra v Rdeči
dvorani v T.Velenju repubhški
derbi Velenje - Kranj.
Republiška liga 10. kolo: mo-
ški sobota, 19. novembra v T. Ve-
lenju Šoštanj - Prule.
Hokej na ledu:
Medrepubliška liga 3. kolo:
sobota, 19. novembra v Kranju
Triglav - Cinkarna Celje.
Nogomet:
Republiška nogometna liga
13. kolo: nedelja, 20. novembra
ob 14. uri na Skalni kleti Ingrad
Kladivar - Stol Virtus Kamnik,
Domžale - Rudar (TV) m v Mo-
zirju Elkroj - Partizan Hmezad
Želec.
Tenis:
Na treh zaprtih teniških igriš-
čih v SRC Golovec prva teniška
delavnica, ki bo trgala od petka,
18. do ponedeljka, 21. novembra
vsak dan od 9. do 20. ure.
Keglanje:
1. turnir za nagrado Celja, sobota,
19. novembra od 13.30. ure dalje
na vseh osmih stezah kegljišča
Golovec. Sodelujejo: Tekstilac in
Jedinstvo oba Zagreb, SCT
Ljubljana, Gorica N. Gorica, vsi
1. zvezna liga, Mlaka Rijeka 1.
hrvaška rep. liga, Triglav Kranj 1.
slov. liga, EMO Celje I 1. zvezna
liga in EMO Celje II 2. slov. liga.
Plavanje:
Sobota, 19. in nedelja, 20. no-
vembra v bazenu ŠRC Golovec 4.
mednarodni miting za pokal me-
sta Celja, povabljeni plavalci iz
štiridesetih plavalnih klubov
ČSSR, Italije, Madžarske, Polj-
ska, Avstrije in Jugoslavije. Tek-
movanje bo v soboto od 16.ure
dalje, v nedeljo pa od 8.30.
Sejem smučarske opreme:
Od petka, 18. do nedelje, 20.
novembra bo v dvorani Hmezada
v Žalcu tradicionalni sejem rab-
ljene in nove smučarske opreme,
ki ga prireja SK Goznik Žalec.
Šah
Sobota, 19. novembra v Šem-
petru ob 40-letnici ŠK Savinjčan
šahovski turnir, kjer sodeluje 20
ekip.
Domača glasba
v Libojah
že 16 let, vsako predzad-
njo nedeljo novembra, DPD
Svoboda Ludvika Oblaka
v Libojah pripravijo revijo,
kjer se na dveh koncertih
predstavi okoli dvajset an-
samblov, z več kot štiride-
setimi bolj ali manj novimi
domačimi vižami, ki jih ne-
kateri ansambli napišejo
prav za to prireditev.
Na letošnji reviji bo nasto-
pilo 21 glasbenih ter ena vo-
kalna skupina in seveda fan-
faristi libojske godbe na pi-
hala. Sedem skupin se bo le-
tos prvič predstavilo na tej
prireditvi, kar bo prijetno
presenečenje tudi za tiste, ki
vsako leto prisluhnejo liboj-
ski reviji. Edina skupina, ki
je nastopila na vseh revijah
je ansambel Francija Zemeta
iz Vojnika.
Veliko je ansamblov, ki so
prav na tej reviji prvič javno
nastopih in potem osvajaU
priznanja na raznih tekmo-
vanjih od Ptuja do Števerja-
na. Zato gre Libojčanom
priznanje za organizacijo
vsakoletne prireditve, kar
znajo ceniti tudi ljubitelji to-
vrstne glasbe, saj dodobra
napolnijo dvorano v Li-
bojah.
Letos bosta koncerta to
nedeljo ob 14. in 17. uri.
TONE VRABL
Hardcore na poti uveljavitve
Polska malca In ujetniki svobode med zidovi Kljub-a_
čeprav je hladen petkov
večer napovedoval dobre
angele in mirne sanje, je
vsaj nekaterim račune brez
krčmarja prekrižal hard-
core žur v MCK Kljub-u,
kjer so ordinirali Ujetniki
svobode iz Laškega kot
predskupina bolj afirmira-
ni Polski malci iz krškega
podzemlja.
Ujetniki svobode, ki si za-
enkrat svoje simpatizerje iš-
čejo s koncertiranjem in jim
do kakšne plošče ali kasete
še dosti manjka (predvsem
financ), so v svoji polurni
predstavi izpeli zaklad iz sta-
rega skladišča. Žal pa se do-
ber namen ni popolnoma po-
srečil, saj se je vokal izgub-
ljal v hrupu kitar in bobnov.
Za Ujetnike fiasko ne pome-
ni tragedije, saj je to mlada
skupina, ki si išče prostor
pod soncem šele tri leta in če
je verjeti članom banda, bo
njihova pot odslej peljala le
še navzgor.
Nekako ob pol desetih po
srednjeevropskem času so
na sceno stopili gostje iz Kr-
škega pod krinko Polske
malce. Že samo ime skupine,
kije pred sedmimi leti začela
orati po polju takrat še nero-
dovitnega hardcora, je ugan-
ka posebne sorte. Ker nima-
mo namena razpisati natečaj
za ta dvoumni naziv, odkri-
vamo resnico: ime je nastalo
kot neke vrste opomin na
dogajanja na Poljskem, ki so
žal dandanes pri nas še kako
aktualna. Polska malca je
pred kratkim pri koperski
založbi izdala kaseto Provin-
ca vrača udarec, na kateri
predstavlja svoje skladbe še
nekaj drugih skupin, sam
naslov pa zgovorno priča, da
Ljubljana in njena under-
ground scena le nista tako
vsemogočna. Pohvah pa se
lahko še z drugo kaseto, kije
izšla v samozaložbi, muzici-
ranje na njej pa je plod dela
zadnjega časa in glasba sama
ni več tisti tipični hardcore.
Nastop v Kljub-u je v pri-
merjavi s predskupino izzve-
nel bolj dodelano, sočno in
energično, pečat ritmu pa je
Divji ritem moltrih las - Polska malca.
dajal bobnar; čeprav še »ze-
lenec«, lahko predstavlja
vzor marsikateremu vete-
ranu.
Torej, nastop Polske mal-
ce v Celju je bila prava posla-
stica za ljubitelje tovrstne
glasbe, za skupino pa izkuš-
nja več, saj že v mislih in
besedah gravitirajo na za-
hodno hemisfero.
Organizacija koncerta je
bila tokrat na zavidljivem ni-
voju, majhno črno piko bi
lahko prisodil le precej pov-
prečnemu odzivu pubUke, ki
se bo jutri zvečer pomerila
z jazzeri na običajni sceni
v Kljub-u.
BOJAN KRAJNC
Foto: EDO EINSPIELER
18. STRAN - NOVI TEDNIK
17. NOVEMBER 1988
Sindikalna značilnost
Pravijo, da je posebna značilnost sindi-
kalnih funkcionarjev, da v svojih razpra-
vah velikokrat rečejo: bom rekel (rekla)
- in potem res tudi rečejo.
To pomeni, da so korak pred ostalimi:
kar obljubijo, to tudi naredijo.
Konkurenca
Slišimo, da so se pri nas avto-
mobili BMW, Nissan in še neka-
teri pocenili.
Naša avtomobilska industrija
se je tej akciji takoj ustrezno
konkurenčno postavila po robu.
Na pomolu je podražitev avto-
mobilov vseh naših domačih
proizvajalcev.
Optimizem
Potem ko so mnoge občine pri indu-
strijski proizvodnji donedavna precej za-
ostajale za dosežki v preteklem letu, ka-
že, da bodo do konca leta le ujele lansko
raven.
Ampak to le po zaslugi preteklega leta,
ki je bilo v zadnjem trimesečju zelo slabo.
ZRCALO
Riše Bori Zupančič
ČUDEN PATRON JE TA SVETI MARTIN;
NE SAMO VINA - LETOS KRSTIL JE BENCIN!
Kakšna vizija
Direktor celjske Vizije Teo Biz-
jak je pred dnevi sam prenašal
službene pisalne mize.
Ob tem so nekateri celjski di-
rektorji resno zaskrbljeni!
Celjska enačba
Kaj je to: P + B = bp
V Celju ne zaživi najbolje pro-
jekt P, na zadnji razpravi o teža-
vah gospodarstva so opozarjali
tudi na velike blokade (B). Na
splošno vzeto pa je stanje v Celju
b.p.
Obolela leva
Celjska leva sta se ob seda-
njem prvem mrazu resno prehla-
dila. Nekateri pa ob tem le spra-
šujejo, ali sta bolezen staknila
zdaj kar naenkrat, ali se je razvi-
jala že dalj časa.
Pravijo namreč, da je bolezen,
ki se dalj časa nabira, mnogo
teže zdraviti.
Težave z lastnino
v zadnjem času zelo veliko go-
vorimo o raznih vrstah lastništva.
In to prav zdaj, ko imamo vsi
skupaj vse manj v lasti.
Vzdih tedna:
Podražila se je električna ener-
gija, podražil se je bencin, kuril-
no olje; le cena človeške energi-
je je mnogokje še premalo ce-
njena.
Vse bolj se vračamo k pr-
vobitnosti.
Ob vse dražji elelctriki
bomo tudi sveče vse bolj
uporabljali res le za raz-
svetljevanje.
»Surovine« za Strojno i
Delovna organizacija Hmezada Strojna je speci-
alist za podjetja v stečaju. Najprej so prevzeli šem-
petrski del Lika Savinje, zdaj prevzemajo Montano,
Nekateri v žalski občini se sprašujejo, kdo bo pod
Strojno padel naslednji. |
VALERIJA SKRINJAR-TVRZOVA
DOLINA ČRNE REKE
Prevedla Neža Maurer
Ni marala družbe, živela je samotno. Kaj bi z družbo,
to so le stroški; ona pa nima denarja, da bi ga razmeta-
vala, pa tudi svojih misli ne želi spremeniti. Najlepše ji
je takrat, ko si izmišlja in počasi snuje svojo naslednjo
potezo. Ne mudi seji, s^j lahko čaka; najbolj pomembno
je, da potegne vrv ob pravem času. In potegnila je.
Več kot dve desetletji, je iskala izgubljenega Grofa.
Ko je končno zvedela, kje živi, seje odpravila v njegov
kraj, da bi se prepričala, če je bil res on. Potem je vse
potekalo tako, kot je predvidevala.
Poslala je pismo, ki gaje sestavljala dolga leta, besedo
za besedo in misel za mislijo.
Kadar je priletna, odklonjena devica trpela, je vzela
papir in pisala pismo. Med pisanjem sije predstavljala,
da piše pismo ljubljenemu, pa so nežne besede kar same
lile iz njenega zamrzlega srca. V takih trenutkih si je
domišljala, da samota ni več tako strašna, s^j bi zagle-
dala nekoga, ki si jo je želel in kiji bo že jutri odgovoril
na njeno pismo.
Nihče ni pričakoval njenega pisma, zato tudi odgo-
vora ni nikoli dobila. Pismo, ki ga je tako dolgo pisala,
tarnajoč nad svojo usodo, je imelo poseben namen. Zdaj
je napočil čas. Pisala je namesto Lene, jo podpisala in se
odpravila v njen kraj, da bi sama odposlala pismo.
Uro in pol hoje ni pomenila nič v primerjavi z zado-
voljstvom, ki jo je prevzelo. Grof se bo ujel, prepričana
je bila v to. Takšni kot on radi igrajo vlogo večnih
zapeljevavcev in tolažnikov.
Lena bo presenečena, odkod seje neki vzel, kakor da
bi bil padel z neba. Menila-bo, da je žaloval za njo in jo
iskal. Njeni lepi, čeprav že osiveli glavi bo ta misel
ugsdala. Preden se bosta zavedla, za kaj gre, bosta govo-
rila, morda enkrat, dvakrat ali trikrat. Nekdo ju bo
gotovo videl in opravljanje se bo začelo. Sama pa se bo
pobrigala le, da bo vse to zvedel Martin.
Stara Ana, kije bila zmeraj nekako oglata, je postala
še bolj groba ob dolgoletnem delu na separaciji. Spozna-
nje, da je svojo zamisel izpeljala, pa jo je navdajalo
z notranjim zanosom. Še noge je niso več bolele in tudi
v hrbtu je ni več zbadalo, ko seje vračala domov z dela.
V prostem času, ko je ležala v postelji v polmraku, sije
predstavljala vihar, ki bo divjal v Leninem domu, ko se
bo Martin nenadoma vrnil. Takrat ji je okrog ust zaigral
hinavski nasmeh. »Jaz ga nisem dobila, pa tudi tebi je
presedelin še ti bo!* je šepetala,prvič vživ^/eivu zado-
voljna sama s seboj.
Nihče od ljudi, ki jih je stara devica vpletla v svojo
nakano, ni mogel zaslutiti, da ima ona prste vmes. Samo
Lena je čutila v sebi nekakšen nemir, že ko seje prvič
srečala s svojim starim prijateljem, ki gaje tako vdano
ljubila v mladih letih. To ni bilo radostno vznemirjenje
temveč nek tajni nemir, nekakšna slaba vest. Občutek,
da nek^ ni v redu. Z Grofom se ni vrnila svetloba
nekdanjih dni; ostala je tam daleč na tistem hribčku,
v nekem zaljubljenem dekletu.
V njunih očeh je bilo le veliko utrujenosti in nekaj
žalosti. Kljub temu se je bilo lepo pogovarjati z njim,
najlepše pa je bilo molčati in poslušati.
Opazovala je njegove razredčene lase, kjer se je tu in
tam zasvetil bel las, in še zmeraj negovane brke. Zakaj je
izginil prav takrat, ko gaje najbolj potrebovala? Zakaj
seje prikazal zdaj, ko je njegov prihod le še ena bolečina
več?
Vseeno je, ali si ga želi ali ne. Čeprav ji njegova nav-
zočnost govori, da je življenje minilo tako, kot si nista
želela - vendar ni povsem ravnodušna. Če že nič dru-
gega, obžaluje, da se ne more vrniti tisti prelepi čas
mladosti, ko se mavrične sanje spreminjajo v resnico.
Še zdaj bi rada, pa še kako rada bi zaplesala v orfe-
umu, kjer je takrat igral! Rada bi, toda ve, da seji ta želja
nikoli ne bo izpolnila in da je tako daleč od nje kakor
mladostni čas.
Mati je dolgo premišljevala, kako naj se pogovori
s hčerko. Ana je to opazila, še bolj pa občutila, da se mati
ne more odločiti.
Že dvakrat je načenjala pogovor, toda vsakič se je
umaknila in se skrila v svoj oklep.
Neodločnost je Ano vznemirjala. In končno, kaj hi
bilo še treba reči? Vse, kar seje bilo zgodilo, je prišlo kar
samo na dan tisto noč, ki se je zarezala v njeno dušo,
morda še huje kot v materino.
Mati dela molče. Ana jo opazuje, ko se vsa zatopljena
predaja vsakdanjim opravilom. Sama pa še posebno
zvečer čuti, kako se drobi po kosih in kako razpada
v pesek, ki beži s tega kraja in si želi govoriti s komer-
koU.
Včasih se sprašuje, če obstaja kje družina, kjer se mati
ne boji očeta, kjer ni oče dini sodnik, ki sodi in kaznuje
vse po vrsti kot božja pravičnost; če je kje družina, kjer
so tudi otroci - ljudje.
Tja bi šla, sedla bi v kot za vrati in vsa njena čutila bi
uživala ob njihovem medsebojnem razumevanju. Če
obstaja takšna družina bi, gotovo našla toplino tudi za
njeno izmučeno dušo.
Mati je gledala hčerko in se ni mogla odločiti, da bi
spregovorila. Če bi ji povedala, da je vse to, in še več,
maščevanje njene sestre - o tem je bila zdaj povsem
prepričana - kako bi Ana to sprejela ? Ali bo - v njej je
veliko očetove nepremišljenosti - imela dovolj moči, da
sprejme dogodke kot spoznanje in izkušnjo za življenje
ali kot breme, ki kriči po maščevanju?
Sama včasih premišljuje, da bi bilo treba pokazati
zobe stari Ani: naj ve, da je nekje stena, kjer se bo
razbilo njeno veselje. A zakaj? Kaj bi dosegla s temi
Tudi njej ni bilo življenje naklonjeno. Lena pa, naj bo
kakorkoli, ima nekoga, ki jo še imenuje - mati. Ta
beseda pa zašije kakor sonce - in takrat je vse pozab-
ljeno, ker ni ničesar drugega razen sreče, ki traja. Ne. Ne
bo povedala hčeri o svoji sestri. Ne sme biti obreme-
njena, če bi se kdaj srečali.
Zadnji dogodki so Ano izmučili bolj, kakor sije mat
lahko predstavljala. Sama se je bila naučila le trpeti. Tc
je že bila od nekdaj ženska lastnost. Ko seje odločila, di
bo molčala, je spregovorila hčerka.
»Kdaj se bo oče vrnil?« je vprašala naravnost.
»Še sam tega ne ve.«
»Bolje bi bilo, če sploh ne bi prišel«
»Moj bog, kaj pa govoriš!«
»On, sekira in jaz ne spadamo pod isto streho!«
Mati je pogledala hčer. Ne, to ni več ne otrok, ni
dekle; to je odrasla ženska, je pomislila. Ženska, ki Si
želi pogovarjati z žensko.
In hči je poskusila spregledati mater. Nemogoče je, d
se ne bi želela pogovoriti; premehka je, da bi se zavil
v trdovraten molk.
In vendar, o tisti noči se ni hotela pogovarjal
z materjo. Menila je, daje bilo že takrat vse povedano
»Mati, ali gre oče kaj k svojemu sinu, mislim k tistem
nezakonskemu, Ivanu?«
»Ana?!«
»Poglej me, odrasla sem. Ko sem ti prvič omenil
fanta, ki mi je ugajal, si mi prepovedala sestajati s
z njim. Bala si se...«
»Ne govori, prosim te!«
»Hočem, mati. Morava se pogovoriti.«
»Kdo ti je povedal?«
Zmeraj so ljudje, ki komaj čakajo, da bi spregovori
o tujih grehih, je pomislila.
»Si se sestajala z njim ?«
»Želela sem si, da bi ga srečala. Nato sem ga užalila j
potem pobegnila.«
»Ana?! ti...«
»Ne skrbi, mati. Prej, ne potem. Mislim, potem ko r.
je rekel. Zakaj mi nisi povedala ? Veliko trpljenja bi t
prihranila.«
»So stvari, o katerih znam le molčati.«
»Starejša sem, kot si bila ti, ko si se poročila.«
20. STRAN - NOVI TEDNIK
17. NOVEMBER 1988
ZDRAVILNE RASTLINE
Saš
Šaš (Carex arenaria L.) sodi v red Ciperales, ki
zajema eno samo družino-ostričnice. Ta je razširjena
po vsem svetu, posebno pa v zmerno toplih klimat-
skih območjih. Družina obsega 70 rodov s 3700
vrstami, od katerih rastejo številne na vlažnih tleh
in po močvirjih in to pogosto v gostih sestojih kot
kisle trave. Manj pogosto rastejo ostričevke na suhih
rastiščih.
Na prvi pogled so precej podobne travam, zato so to
družino včasih imenovali poltrave. Za razliko od trav
steblo ostričevk ni kolenčasto, na njem pa se poleg
listov razvijajo enospolni ali dvospolni cvetovi.
Podobno kot pri travah so tudi pri predstavnikih te
družine cvetovi v klaskih ali glavicah, ki se lahko
združujejo v sestavljena socvetja.
Najobširnejši rod ostričnic je rod Carex - Šaš s 1100
vrstami. Ta naš zdravilni šaš sicer pri nas ne raste,
najdemo pa ga na obalah Severnega in Baltiškega
morja, na sipinah, ob rečnih obrežjih in goljavah ter
v peščenih borovih gozdovih. V zemlji ima zelo dolgo
koreniko in doseže dolžino nad 10 dm in debelino do
2 mm. Raste vodoravno, iz nje pa v večjih ali manjših
presledkih poganjajo stebla. Rastlina je trajnica, stebla
zrastejo do 30 cm visoko, so triroba, zgoraj grobo dla-
kava, listi so žlebasti. Cvetovi so združeni v klasasta
socvetja, ki so dostikrat povešena. Pri tem šašu je
zdravilna korenika, ki jo izkopavajo zgodaj spomladi
ter jo hitro posušijo, da ne spiesni. Je lekarniško priz-
nana rastlina in včasih smo jo imeli tudi pri nas.
Korenika je aromatična in diši po terpentinu ter
vsebuje saponine, čresiovine, glikozide v sledovih,
sluzi, veliko kremenčeve kisline, razne rudninske soli
ter malo močno dišečega eteričnega olja. Zaradi obi-
lice saponinov pripravki iz korenike pospešujejo in
povečujejo izločanje potu, blažijo bolečine in pospešu-
jejo izločanje seča. Dostikrat jo uporabljajo tudi za
čiščenje krvi ter za lajšanje motenj v presnovi. Čislajo
ljudsko zdravilstvo in jo uporablja pri kroničnih bron-
hitisih, pljučnih obolenjih, revmi in protinu, pri bolez-
nih mehurja, pa tudi pri slabi prebavi in črevesnih
motnjah s kolikami in driskami. Ker vsebuje veliko
kremenčaste kisline, ima podobne zdravilne lastnosti
kot preslica in zebrat. Kremenčeva kislina je drago-
cena pri lažjih primerih pljučne tuberkuloze, ker utr-
juje zaraščeno tkivo. Šašovo koreniko lahko uporab-
ljamo podobno kot preslico tudi za kopeli, ki naj spod-
budijo presnovo v koži in tako ugodno blažijo motnje
prekrvavitve, ozebline in golenske razjede (odprte
noge). Ker so tudi revmatična obolenja in protin
bolezni presnove in ker telo vodotopno kremenčevo
kislino pri kopanju delno vpija, blažijo šašove kopeli
tudi te težave. Za pripravo popolne kopeli potrebu-
jemo približno 100 g korenike, ki jo nc^prej kuhamo
pol ure, nato pa precedimo čaj v kopel, v kateri se
namakamo največ 15 minut. Nato moramo počivati
najmanj eno uro v pogreti postelji.
BORIS JAGODIC
BOLNIKI,
POZOR!
HERMELIKA (sedum maximum) spet na zalogi! Pre-
delana v tinkturo blagodejno učinkuje pri naslednjih
boleznih; revmatizem (sklepni, živčni, mišični), šen, čir
na želodcu in dvanajsterniku ter druga notranja vnetja,
pri vnetjih mehurja, ledvic in jeter, slabi prebavi,
gastritisu, želodčnem in črevesnem katarju. Hermelika
vrne tek, zaradi česar se suhi ljudje zredijo, pomaga
uravnavati količino želodčne kisline na normalno,
njen učinek je ugoden pri boleznih trebušne slinovke
(pankreas), prostate, pri udarninah in krčnih žilah,
odprtih ranah - tudi starih, pri trombozi, arterioskle-
rozi, glavobolu - migreni, sinusih, raznih ekcemih,
ozebUnah, oteklinah vseh vrst, hemeroidih, tumorjih
in še veliko drugih boleznih.
HERMELIKO (tinkturo) BOMO OSEBNO PRODA-
JALI EN DAN po 15. decembru 1988 v CELJU IN
MARIBORU. O točnem datumu prodaje vas bomo
predhodno pravočasno pismeno obvestili na vaš
naslov. Pri prevzemu dobite tiskano navodilo za upo-
rabo.
Če si tudi vi želite blagodejnih učinkov hermelike
(tinkture), ki vam jo iz dolgoletnih izkušenj ISKRENO
PRIPOROČAM, mi takoj (in vedno) pišite.
Pišite na naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH
ZELIŠČ. HERMINA (IN STIPE) PIVČEVIČ, Glin-
škova ploščad 8/1, 61113 LJUBLJANA - Bežigrad.
Opomba: Hermeliko (tinkturo) lahko dobite pri meni
v Ljubljani na gornjem naslovu ali telefonirajte na št.
(061) 348-170.
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Nekaj čisto novega
Tako bi lahko rekli za tele
modele, vendar le tisti, ki
smo se rodili šele po uvedbi
naše agrarne reforme. Sko-
raj sleherna stara mama bi
se namreč z veseljem spom-
nila časov, ko so se nosila
prav podobna ogrinjalca.
V ta videz preteklosti pa so
nas zeleh ujeti tudi modni
oblikovalci, ki'so pobrskali
po nekaj desetletij starih
skrinjah in s pomočjo sodob-
ne kreativnosti ustvarili no-
vost, kije postala hit letošnje
jeseni in zime. Takšnale ogri-
njalca so lahko iz istega ma-
teriala in barve, kot je oblači-
lo, lahko pa so tudi čisto
kontrastna - morda pletena,
usnjena ali krznena. Včasih
so kot kratka, ljubka peleri-
na, drugič dolga in romantič-
no rafinirana, kot starodaven
pled, nekajkrat ovit okrog te-
lesa. Večkrat se lahko spre-
meni v ogromen ovratnik ali
kratek pončo.
Nešteto imenitnih idej to-
rej, kako si lahko enostavno
in brez večjih izdatkov osve-
žimo staro obleko, kostim ali
plašč, da bo videti drugačen,
istočasno pa tudi bolj moden
in še toplejši.
RADIO CELJE
Četrtek, 17. 11.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne
z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Šola za starše, 11.00 Zaključek.
Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 14.15 Aktu-
alni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (RLJ),
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo: vzgojno
izobraževalno delo v celjskih muzejih. 18.00 Zaključek sporeda.
Petek, 18. 11.: 8.00 Poročila, obvestila. 8.20 Petkov mozaik,
10.00 Poročila, 10.10 Žveplometer, 11.00 Zaključek sporeda.
Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 14.15 Aktu-
alni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (RLJ),
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00
Kronika 17.30 Turistična oddaja, 18.00 Zaključek sporeda.
Sobota 19. 11.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Prenos val 202
- jubilej celjske gimnazije, 9.00 Kuharski kotiček, 9.15 Nadalje-
vanje prenosa, val 202, 10.00 Poročila in koledar prireditev,
10.15 Vključitev v val 202, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Zaklju-
ček, Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 14.15
Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi i
(RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica!
zabavnih melodij, 18.00 Zaključek sporeda. ;
Nedelja, 20. 11.: 9.00 Napoved, informacije, 9.10 Poročila,,
obvestila, 10.00 Kekčevi prijatelji, 11.00 Žveplometer, 11.30 Kme-
tijska oddaja, 12.15 Literarni utrinek, 12.30 Iz domačih logov,
13.00 Poročila, 13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 21. 11.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Športno
dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Zaključek. Popoldanski spored:
14.00 Napoved, informacije, 14.15 Aktualni trenutek, 15.00 Poro-
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 18.00 Zaključek spo-
reda.
Torek, 22. 11.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Iz sveta glasbe,
10.00 Poročila, 10.45 Z uredniške mize, 11.00 Zaključek. Popol-
danski spored: 14.00 Napoved, informacije, 14.15 Aktualni tre-
riutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (RLJ), 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Naši zbori, 18.00
Zaključek.
Sreda, 23. 11.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Otrok, družina,
družba, 10.00 Poročila, 10.15 Koledar prireditev, 11.00 Zaklju-
ček. Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 14.15
Aktualni trenutek, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi
(RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Studio
CE, 18.30 Zaključek sporeda.        __. _     .   _
TV SPORED
NEDELJA, 20. 11. 88
Program: LJ 1
9.10-23 00 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 9 25 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV Žt\\i
10.10 VRNITEV »ANTILOPE", ponovitev angleške nadaljevanke 6,13: 1045
S.SheIdon: DIAMANTNA DINASTIJA, ponovitev ameriške nadaljevanke 5,9
11.30 ČEZ TRI GORE . . VOKALNI KVINTET GORENJCI IZ NAKLEGA IN MIHa
DOVŽAN; 12.00 KMETIJSKA ODDAJA TV Novi Sad; 13.00 VELIKA DEŽELA
ponovitev ameriškega filma, 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 KOLO SREČE, pono'
vitev; 17.00 POROČILA; 17.10 VIDEO STRANI; 17 15 RIBJI OREL, kanadski fi^
18.45 RISANKA; 18 55 VIDEO STRANI; 19 00 VREME; 19.01 TV MERNIK, 19 ig
TV OKNO. 19 24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20 in
A.Šenoa-Z Dirnbach: KANARČKOVA LJUBICA, drama TV Zagreb 1/2; 21 10
EPP; 21.15 ZDRAVO; 22.45 VIDEO STRANI
Program: LJ 2
10.00 DANES ZA JUTRI, KRVAVA BAJKA, jugoslovanski film (do 13.00), 14 00
ŠPORTNO ZABAVNO POPOLDNE; 19 30 TV DNEVNIK; 20.00 FRESKE JOVANa
AOUILE, poljudnoznanstveni film; 20.30 MALI KONCERT; 20.45 VČERAJ
DANES, JUTRI; 21.00 MALI KONCERT; 21.20 ŠPORTNI PREGLED; 22 0$
ŠAHOVSKA OLIMPIADA, komentar (do 22.25)
PONEDELJEK, 21. 11. 88
Program: LJ 1
9.35-12.15 in 16 30-23.30 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 9.50 VIDEO STRANI
10.00 MOZAIK: ZRCALO TEDNA, 10.15 NAŠ UTRIP; 10.30 SKRIJ SE, ameriški
film; 12.00 VIDEO STRANI; 16.45 POROČILA; 16.55 VIDEO STRANI, 17.00
MOZAIK, ponovitev, ZRCALO TEDNA; 17.00 NAŠ UTRIP; 17.30 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE; 17.30 RADOVEDNI TAČEK: ROBOT; 17.45 LJUBO DOMA
KDOR GA IMA; 18.15 SAFARI V MESTU: LOV NA PONIRKE, poljudnoznani
stvena serija; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01
OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME
19.59 EPP; 20.10 KONCERT V REZIJI; 21.20 EPP; 21.25 OSMI DAN, oddaja
o kulturi; 22.05 TV DNEVNIK in POROČILO S KONFERENCE ZK SRBIJE; 22.35
VIDEOGODBA; 23.20 VIDEO STRANI
TOREK, 22. 11. 88
Program: LJ 1
9.35-11.35 in 15.55-23.10 TELETEKST RTV LJUBUANA; 9.50 VIDEO STRANI
10.00 MOZAIK: ŠOLSKA TV, PLANET ZEMLJA, 2. oddaja; PAMET JE BOLJŠA
KOT ŽAMET^S. odd.; 11.00 ANGLEŠČINA, 55. lekcija, 11.20 VIDEO STRANI
16.10 POROČILA; 16.20 VIDEO STRANI; 16.25 MOZAIK: ŠOLSKA TV, ponovi-
tev; 17.25 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 17.25 LONČEK, KUHAJ: DUŠENA
JABOLKA, 17.30 PTUJSKO GLEDALIŠČE, dokument, film; 18.15 POROČILO
S SKUPŠČINE SRB; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01
OBZORNIK; 19.13 TV OKNO: 19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK; 19.50 VREME
19.54 EPP; 20.05 M.Korda: OUEENIE, ameriška nadaljevanka 4/5; 20.55 EPP
21.00 TV MOST LJ-BG-SA FEDERACIJA MED DANES IN JUTRI; 22.30 TV
DNEVNIK in POROČILO S KONFERENCE ZK SRBIJE; 23.00 VIDEO STRANI
SREDA, 23. 11. 88
Program: LJ 1
9.35-11.25 in 15.35-23.50 TELETEKST RTV LJUBUANA; 9.50 VIDEO STRANI
10.00 MOZAIK; 10.00 OSMI DAN, oddaja o kulturi; 10.40 MOSTOVI: 11.10
VIDEO STRANI; 15.50 POROČILA; 16.00 VIDEO STRANI; 16.05 MOZAIK, pono-
vitev; 16.05 OSMI DAN, oddaja o kulturi; 16.45 MOSTOVI; 17.15 ANGLEŠČINA
55. lekcija, ponovitev; 17.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 17.35 M. Jezer
nik: MEDVEDOV GODRNJAVČEK; 17.55 A.Marodič: KRIKEC IN PIKEC; 18.1!
PRED IZBIRO POKLICA: VZDRŽEVALEC, izobraževalna oddaja 4/6; 18.45
RISANKA: 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 V<
OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK: 19.55 VREME; 19.59 EPP
20.10 FILM TEDNA: VIHAR, ameriški film; 22.30 EPP; 22.35 TV DNEVNIK ii
POROČILO S KONFERENCE ZK SRBIJE; 23.05 MEDNARODNA OBZORJA
SANJE IZRAELA; 23.40 VIDEO STRANI
ČETRTEK, 24. 11. 88
Program: LJ 1
8.45-13.30 in 14.50-0.45 TELETEKST RTV UUBLJANA; 9.00 VIDEO STRANI
9.10 EPP; 9.20 Val Thorens: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJI
- VELESLALOM (Ž), prenos 1. teka, komentator: M.ŽIBRAT; 10.15 MOZAIK
ŠOLSKA TV; 10.15 GRAFIČNE TEHNIKE: LESOREZ, 2. oddaja; 10.45 SLOVEN
SKI LJUDSKI PLESI, 3. oddaja (do 11.15); 12.15 EPP; 12.25 Val Thorens
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - VELESLALOM (Ž), prenos 2
teka, komentator: M.ŽIBRAT; 13.15 VIDEO STRANI; 15.05 EPP, 15.15 SVE
TOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - VELESLALOM (Ž), posnetek iz Va
Thorensa; 16.15 POROČILA; 16.25 VIDEO STRANI; 16.30 MOZAIK: ŠOLSKA TV
ponovitev; 17 30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 17.30 NORO, NOREJŠE
NORIŠNICA, norveška serija 6/6; 17.45 POLTRONA EXPRESS, španska nar
6/20; 18.00 GLASBENI ROPOT; 18.45 RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.0
VREME: 19.01 OBZORNIK; 19.13 TV OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 EPP; 19.30 T
DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.10 TEDNIK; 21.10 EPP; 21.20 J. A. Bai
dem: LORCA, španska nadaljevanka 6/6; 22.45 TV DNEVNIK; 23.00 RETRC
SPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA FILMA, 30 LET NAGRADE JELEN: PROME
TEJ Z OTOKA VIŠEVICE; 0.35 VIDEO STRANI
PETEK, 25. 11. 88
Program: LJ 1
8.45-14.55 in 15.05-0.35 TELETEKST RTV UUBUANA; 9.00 VIDEO STRAh
9.10 EPP; 9.20 Val Tfiorens: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČAN.
- VELESLALOM (M), prenos 1. teka, komentator: M. ROZMAN; 10.15 MOZAI
10.15 TEDNIK; 11.15 MEDNARODNA OBZORJA: SANJE IZRAELA; 11.'
DOMAČI ANSAMBLI: CEUSKI INSTRUMENTALNI KVINTET; 12.15 EPP; 12.:
Val Thorens: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU - VELESLALOM
prenos 2. teka. komentator: M. ROZMAN; 13.15 J. A. Bardem: LORCA, španSi
nadaljevanka 66; 14.40 VIDEO STRANI; 15.20 EPP; 15.30 SVETOVNI POK;
V ALPSKEM SMUČANJU - VELESLALOM (M), posnetek iz Val Thorensa; 16.
POROČILA; 16.40 VIDEO STRANI; 16.45 MOZAIK: TEDNIK, ponovitev; 17.
SPORED ZA OTROKE IN MLADE: VRNITEV »ANTILOPE«, angleška nadal
vanka 7/13; 18.15 PESEM KRAŠKEGA GOZDA, izobraževalna serija 3/5; 18.
RISANKA; 18.55 VIDEO STRANI; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; 19.13 '
OKNO; 19.18 ZRNO; 19.22 EPP; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.
ZRCALO TEDNA; 20.15 EPP; 20.25 R. McDonald: MELBA, avstralska nadal
vanka 3/8; 21.15 EPP; 21.20 ČAS NEGOTOVOSTI: USODNO TEKMOVAN.
angleška dokumentarna serija 8/12; 22.20 TV DNEVNIK; 22.35 SMRT V CA^
ANU, ameriški film; 0.25 VIDEO STRANI
SOBOTA, 26. 11. 88
OPOMBA: Bologna: ZLATI CEKIN, prenos, 16.00-18.00
Program: LJ 1
7.45-13.30 in 15.15-1.20 TELETEKST RTV LJUBUANA; 8.00 VIDEO STR/"
8.10 OTROŠKA MATINEJA, ponovitve RADOVEDNI TAČEK: ROBOT; 8.25 L(
ČEK, KUHAJ: DUŠENA JABOLKA; 8.30 M.Jezernik: MEDVEDOV GODRNi
ČEK; 8 45 A.Marodič: KRIKEC IN PIKEC; 9.05 UUBO DOMA. KDOR GA H
9.30 NORO, NOREJŠE. NORIŠNICA, norveška serija; 9.45 POLTRC
EXPRESS. španska nanizanka; 9.55 PTUJSKO GLEDALIŠČE, dokumenti
film: 10.40 EPP; 10.50 Les Menuires; SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMU
NJU - SUPERVELESLALOM (Ž), prenos, komentator: M. ŽIBRAT, 11 45 IZE
TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI, ponovitve oddaj; 13.15 VlC
STRANI; 15 30 OKROGLA MIZA O AIDSU, posnetek; 16.30 POROČILA; K
VIDEO STRANI; 16.45 MUPPETKI V LONDONU, ameriški mladinski film, K
DA NE BI BOLELO: STOMOTERAPIJA; 18.45 RISANKA: 18.55 VIDEO STB/
19.00 VREME; 19.01 KNJIGA; 19.13 TV OKNO, 19.22 EPP; 19.30 TV DNEVI
19.55 VREME; 19.59 NAŠ UTRIP; 20.15 EPP; 20 25 ŽREBANJE 3x3; 2(
S.SheIdon: DIAMANTNA DINASTIJA, ameriška nadaljevanka 6/9; 21.25 E
21.30 KRIŽ KRAŽ; 23.00 TV DNEVNIK; 23.15 DOLARJI, ameriški film;
VIDEO STRANI
24. STRAN - NOVI TEONIK
17. NOVEMBER 1988
Praznik filma in Martina
Da se premiera slovenslte-
ga celovečernega filma lah-
ko prelevi v čisto pravi kul-
turni dogodek, pričajo števil-
ne premiere teh filmov med
TDF v manjših krajih izven
Celja. V Vitanju, kjer so go-
stili ustvarjalce filma Odpad-
nik m druge filmske delavce,
so to še posebej dokazali. Po
projekciji filma v kulturnem
domu so se namreč gledalci
in gostje preselili v nekdanjo
gostilno Petelinšek, kjer so
domačini pripraviU prijate-
ljem s filma še veselo marti-
novanje.
Veselo in prisrčno so do-
mačini pozdravili ekipe film-
skih ustvarjalcev tudi v Na-
zarjah (pred polno dvorano
se je predstavila ekipa Polet-
ja v školjki II, v Vojniku,
kjer so gostili Gusarja, in ne
nazadnje v Šentjurju, kjer so
gledalci filmarje pospremili
v Merxov motel in se z njimi
pozno v noč zadržali v prisrč-
nem pomenku.
Utrinki s fotografije so
s praznika filma in Martina
v Vitanju.
Foto: EM
Garači filmske delavnice
SnemaU so že tretji dan: na
prostranem šoštanjskem po-
lju osamljen orač s konjem
vleče dolge brazde...
»Stop!« zakriči kmet, sicer
igralec po sili, saj je njegov
konj SLO-jevska last. Mi že
še zmoremo, konj pa je ven-
dar že utrujen!
Utrinek s snemanja ekolo-
ško obarvanega filma v le-
tošnji filmski delavnici TDF
slikovito označuje garaško
delo kakih desetih entuzia-
stov. Pod rnentorstvom reži-
serja Tuga Štiglica, s pomoč-
jo snemalcev Jureta Verov-
ška in Aleša Šega so mladi
filmski ustvarjalci na obrob-
ju Titovega Velenja tri dni
v nemogočih ekoloških in
vremenskih pogojih snemali
kratek film, ki ga bodo sku-
paj s filmi iz prejšnjih film-
skih delavnic letos tudi
zmontirah. Pri delu so jim
pomagali člani gledališke
skupine Pod kozolcem iz
Šmartnega ob Paki. Film bo-
do prikazan na 17. TDF.
Foto: EM
Partizanske domačije

Piše Mllenko Strašek
Hitro smo se odločiU in ku-
pih vsak en izvod časopisa.
Kolporter je bil zadovoljen,
saj je prodal skoraj vse, kar
je imel in je hitro izginil. Za-
godrnjal je svoj heilhitler, mi
pa tudi, da ne bi bili sumljivi,
kajpada, v meni pa je le osta-
lo nekaj nedorečenega, kar
me je gnjavilo še teden dni
po sestanku. Iz vsega tega se
na srečo ni nič izcimilo.
Iz gostilne smo se odpravi-
U kakšnih petsto metrov na-
prej, do tja, kjer se svet neko-
liko odpre, zavili v Kojz^co in
šh križemkražem po goščav-
ju do steze, ki vodi na Se-
draž. Nad tisto stezo je bila
- in je še danes - velika ska-
la, nad skalo pa jasa, obra-
ščena z grmovjem. Od zgor^
si lahko videl človeka, če je
šel po stezi, on pa tebe ne.
Kr^ je bil torej več kot pri-
meren.
ZbraU smo se v tej privlač-
ni, nedeljski tišini, se odzvali
klicu partije delavski zastop-
niki jugoslovanske strokov-
ne zveze, kjer je imela svoje
ljudi tudi partija pa tudi nsg-
zanesljivejši in najnapred-
nejši iz vrst krščanskih soci-
aUstov. Bilo je le borih pet-
indvajset dni po ustanovitvi
Osvobodilne fronte v Ljub-
ljani, v času torej, ko je na-
pihnjeno rožljanje z orožjem
doseglo višek in so hitleijev-
ci kot stekh psi hrumeli, ka-
morkoli si stopil, suvjuoč
z rokami osovraženi poz-
drav.«
Zidanšek, Šlander, Besed-
njak, poznejši narodni hero-
ji, Grčar, Novak, Kores, Ju-
rač, Hočevar, Ustar, Lešnik,
sogovornik Diacci (že pokoj-
ni), ki je takrat živel nad
Rimskimi Tophcami, v Sev-
cah nad Šmarjeto, Rebršek,
niso oklevah. Muževno zele-
nje pomladi, opojni dih ma-
ja, so se morali umakniti kli-
cu domovine, partije... Zi-
danšek je spregovoril o do-
godkih pred petindvajsetimi
dnevi v Ljubljani, o ustano-
vitvi Osvobodilne fronte slo-
venskega naroda, o organiza-
cijski shemi, nalogah, ki jih
bo treba opraviti, previdno-
sti... Za njim je povzel bese-
do profesor Leon Novak in
podrobno orisal zunanje po-
htični položaj.
»O marsičem smo se pogo-
varjali že prej, slutili, raz-
glabljah, da bi našU pot, tako
temeljito kot takrat pa nas
seveda nihče ni seznanil,« je
pripovedoval o dogodku
Lojze Diacci. »Po referatih
smo se spustih v dolg, vnet
pogovor, kjer smo sodelovali
kar vsi po vrsti. DobiU smo
odgovore, ki smo jih potre-
bovah: kako se je treba orga-
nizirati, da je treba ustanav-
ljati krjuevne odbore Osvo-
bodilne fronte, da moramo
paziti, s kom se pogovarja-
mo, povezujemo, komu za-
upamo ... da ne smemo niče-
sar zapisovati.
Rečeno je bilo tudi, n^
začnemo zbirati orožje, oble-
ko, vse, kar bomo in bodo
potrebovali. V Rečici je bilo
namreč nekaj fantov, ki so že
bili partizani.
Zidanšek je dejal: Tovari-
ši, to bo gverilska vojna, bo-
rih se bomo do zadnjega di-
ha. In ne pozabite, da je so-
vražnik mnogokrat močnej-
ši, pa tudi zvit, z dobro orga-
nizirano obveščevalno
mrežo...
Profesor Novak (ah morda
Zidanšek?) je domala vse za-
pisoval na majhne Ustiče ci-
garetnega papirja.
»Če me ujamejo, jih lažje
požrem,« je mimogrede pri-
pomnil.
Potem so se poslovili
s kr^a, kjer je v skalo vzida-
na spominska plošča in mar-
sikdo med njimi ni slutil,
kakšne posledice bo imel se-
stanek, ki je tr^al kakšne tri
ure, kot je vedel povedati
Lojze Diacci.
Ustanovni sestanek na
Kojzici je minil in možje so
se razkropili. Martin Koreš
in profesor Leon Novak pa
Metod Hočevar in Lojze Leš-
nik so odšli z Diaccijem na
dom in so tam vroče zanese-
no razpravljali vse do večera,
ko so se poslovili.
»Seveda je bilo potem za-
četo delo treba nadaljevati,
misel s Kojzice razvejati in ji
dati polet. Začeh smo naj-
prej kar doma, ko smo se ko-
maj kakšen mesec dni poz-
neje zbrali celjski politični
delavci v ilegali in ustanovih
okrožni odbor Osvobodilne
fronte v Govcah, pri Blažu
Kurniku, v vasici, ki jo je po-
žrl rudnik. Predsednik
okrožnega odbora Osvobo-
dilne fronte za Celje je postal
moj dolgoletni sodelavec
Lojze Lešnik. Začeh smo
zbirati vse, za kar smo se
zmenih na Kojzici, konec le-
ta 1941 pa smo se že povezali
z revirsko četo,« je zaokrožil
pripoved Lojze Diacci.
Pod Diaccijevo kmetijo je
soteska, v kateri je komaj
prostora za cesto, Savinjo in
progo. Žvižgi lokomotiv na-
polnjujejo prostor. Promet
spod^, brez prestanka vrvi
življenje. Onkr^ hriba je
Kojzica, hrib zgodovinske
odločitve.
Ni mogel dolgo ostati do-
ma Lojze Diacci. Močno si je
želel, da bi bil tudi sam med
tistimi, ki so sejali iskro upo-
ra, kot so lepo zapisaU prene-
kateri poeti. Vendar je bil
potrebnejši tam, kjer je bil,
na svoji domačiji in šele v le-
tu štiriinštiridesetem, ko ni
bilo več moč skrivati svojega
dela, je prišlo iz Kočevskega
Roga pismo prijatelja, naj
naposled vendarle pride.
Diacci si je oddahnil. Vedel
je, da noči, ko so se menjava-
Kraj ustanovnega sestanka.
li v njegovi hiši partizani
Nemci, terenci in brigade, ne
bodo večno trgale, da to ni
mogoče. Odšel je na Rog, to-
da to je že druga povest, po-
vesti pa je veliko.
Sestanka na Kojzici se ni-
so udeležih vsi povabljeni, je
bil pač takšen čas. Prišli niso
iz zasavskih revirjev, ni jih
bilo iz Laškega... Od osem-
inštiridesetih se jih je pod
skalo sredi goščavja zbralo
dvanajst. Tnje so narodi
heroji, dva sta ostala živa.
Diacci je doumel p«
membnost dogodka ki
kmalu. Je pač tako, da stva
pridejo za človekom.
Ko sva se zadnjič videla,]
dejal:
»Pravzaprav sem zelo hvi
ležen zgodovini, da me je t
takšen način vpela v svo!
kolesje. Da sem nekaj stol
za to stvar!« j.