POSTHMA PATSAMItAMA.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT. 3/L - TELEFON INTERURB. 174.
ŠTEV. 18.	LJUBLJANA, DNE 15. MAJA 1931.	LETO HI.
,,PECARA“ D. D. SISAK
UPITAJTE ZA CIJENE!
ČEVLJE otroške kakor tudi galanter, damsko obuvalo in telovadne čevlje nudi specijalni zavod OTON LUSTIC Petrske nam. 5.	UHriEJIE sa ßeuy Kao h rajiaHTep. aaMCKa oöyka h impejie sa rea. bbxc6e HYTlA cneuHjaauH 3 a b o a i :: PRAGA II., Telefon 9551.
	
50.000 metrov „Hydrof ilgaza“ vel. 5/5, 40/42. . 80/82 cm 1 m po . . Kč 2"80 se takoj proda. Ponudbe pod „V. D. gaz“ ha upravo lista.	50.000 wexapa « XhäP o (JjHTiras a » BBA. 5/5, 40/42, 80/82 um. 1 m no . . . Kh 2"80 npOÄa ce OÄMax. IloHyAe noA »B. R, ras« na ynpaBy Aucxa.
Zaboje za slive,
okvirčke za opeko, lesene jermenice iz trdega lesa izdeluje in dobavlja po najnižjih cenah tovarna zabojev in jermenic
VELIKO POSESTVO
se proda v Posavini: 50 oralov prvovrstnih njiv, 100 oral. pašnikov, 25 oral. gozda, ves živi in mrtvi inventar. Cena 2,500.000 K. — Naslov v upravi lista.
Vsebina 18. številke:
A German Judgement of Jugoslavia. — Sejmski red „Ljublj. velikega semnja“. — Ljubljanski veliki semenj. — Lesni trg z ozirom na železniške pragove. — Puškarska industrija v Sloveniji. — Socijalizacija elek-trizacije v Jugoslaviji. — Prometne tež-koče. — Pravo prednosti po mirovnem ugovoru in ostalih mednarodnih ugovorih. — Novci v Evropi in Severni Ameriki. — Narodno gospodarstvo.
A German Judgement of Jugoslavia.
In the magazine »Technik und Wirtschaft« No. 3, ipulMished in Berlin and wfliidh is the organ of the Association of Engineers of Gcrmany, Professor Dr. Otto Göbel. ane of the foreanost econoifniists of Germany. has pnbliislhed a very interes fing essay about Jugoslavia trom which we give ’here some excerpts.
Jugoslavia with 271.000 square Kilometers and 15 Millrons irthaibitants is in southeaistern Euroipe the large st state. Täte state has on ac-ootuint of its agricultural character during the wir proportionately very little suffered. The bürden of debtts of state is proportionately insiignifica.nt and does not exceed three Milliarde francs in gold. The finances of Jugoslavia are the' most sound amiong all the States Partieipating in the Great War. In the budget for the year 1920/21 the expendltures of the state were put down to the amiount of 3994 MMlions Dinars against 3884 Mitiions Dinars as revenues At this the taxes m eaoh head of the Population amiount only to 280 Dinars against 700 Din. in Bulgaria, 900 Din. in Romunia and Czchoslovakia and 1000 Din. m Rramce. Similar to the finances of state is the worth of the vaiue of tlie J ugasla vic money. In the last imionths of the year 1920 a dinar was worth two German marks and only towards the end of the year showed a sligiht falling which was a consequence of the general economical crises which at intervals visit Europe causlng even to the most indifferent States ehhemeral financial inconveniences. The ovenpowering of these' crises in a shorter or longer time will for a long period influence the future of the slngmar States...
The wealth of Jugoslavia is foundet ipnn-cipally on its agricultural Products espeoially cattlebreeding. The state owns now 5 1h Millions cattle, 5 Millions hogs, 10 Mil. sheep (twice as miuoh as Germany) and 2 MM. goats. On the field of Industry too enter,prise is not wanting; domostic. Englisch, French and partly Russlan caipital is in this line invested. A multitude of new industrial enterpr.ises wäre newly founded; many indiustries increased their caipital and an entire line of new undertakings is going to be developed. Per example there is at ,p ress ent in Osijek. Slavonia. in construction a large tactory for the manufacture of aniline colours; in Zagreb a glass factory was build. which, sio !it is said, will esover the demand after this article iof all Jugoslavia. ln Serbia is projected a great tabak factory. But ithere are also ,olbstades which hinder the vdevelopment of Industries. Want oif machines and raw materials, z for the import of which tid the month of September 1919 were proviided diverse tarifi faoflities or free import, shortness1 of coal. on account of which not lang ago railroad
Ne kupujte za drage novce
umetne ude (proteze), pomožna orodja, pasove proti kili, rokavice, ortopedične čevlje iti pripomočke novodobne kirurgije
pri tujih neprijateljskih podjetjih
ako vse te predmete v brezhibni izpeljavi
po konkurenčnih cenah lahko nakupite v tovarni dobroznanega
,Ortopedičnega društva voj. invalidov1 Praga, Vysehrad. tF.-Emanzy, Češko.
Posebni oddelek za izdelavo navad, čevljev.
Filljalka: HRADEC KRÄLOVE-TftlDA NÄRODNIKO VOJSKA.
Zahtevajte v lastnem interesu naš prospekt 1
ISjr
ČELIČNE
ZA VOJNE KAPKE
za dućane i izloge (Stahl-Rollbalken). Konstrukcije za sunčane plahte svih sistema kompletno, Bostwik-gitere [(škaraste gitere za sklapanje) u svim dimenzijama i prvoklasnoj izvedbi
preporučuje
Prva jugoslavenska tvornica žaluzija, roleta, drv. I čeličnih kapaka
G. Skrbić, nasljednici
Braća Vidakovič
Ilica br. 40 Zagreb Tel.int.4-92
Preprodavci i trgovine željezom popust. — Svaka naručba se izvršuje najbrže (za 2—3 dana). — Vlastita proizvodnja na veliko. — Popravci brzo i jeftino Tražimo zastupnike po cijeloj Jugoslaviji.
Moku,koruzu m pšenicu
dobite uz konkurenčne cene pri tvrtki
B. Šurjak i drug, Zagreb,
Gundulićeva ul. 58.
_______Zahtevajte cenikel____
Toaletna zrcala brušena
in nebrušena, v niUastih in lesenih okvirjih v vseh izdelavah (namizne, ročne, žepne, tridelne) nudi
Zrcadläma Lažne železnice ::: Čehoslov.
Metle salonske
(sirkove) broj 0/750, 1/850, 2/950, 3/1050, 4/1150, Reforma br. 5/1250. Metlice za odjela čistiti po K 600"—. Cijene se razumijo za 100 komada. NUDI NA VELIKO!
Pajo Babič, agentura ::: Zagreb.
„OST- EXPORT“
Organ für den :::: Waren-Austausch zwischen Mittel -und Ost - Europa
List za izmenjavo blaga med srednjo in vzhodno Evropo ::	:: ::	::
Razširjen po Finski, Poljski, Čehoslo-vaški, Rumuniji, Bulgariji, Jugoslaviji,,
izhaja v Berlinu.
Zastopstvo: Anončna ekspedicija AL. MATELIČ, Ljubljana,
Kongresni trg S.
Čitajte
Jugoslovansko borzo I
Ženitna ponudba
Slaščičar Hrvat v najlepši moški dobi se želi poročiti z gospodično ali vdovo, ki ima toliko premoženja, da bi si ustanovila z združenimi sredstvi boljšo slaščičarno in prodajalno južnega sadja. — Ponudbe s točnimi podatki pod „Lepa. prihodnost 24“ na upr. lista. Tajnost zajamčena.
Priporoča se tvrdka
JOSIP PETU,
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Tovarniška zaloga šivalnih strojev, za rodbinsko in obrtno rabo, na veliko in malo, posamezni deli za vse sisteme, olje igle in deli koles.
Bomaüa tvrdka. Solidne tene.
Ljubljana
Prešernova ulica 9.
Hajnovejši kroji. Točna postrežba.
Velika izbira izgo- [ tovljene
obleke E
vseh vrst za go- | spode, dame in : otroke. Zaloga vsa- ; kovrstnega
blaga E
za moške obleke, • površnike in snii- i nje, dalje
vata i
za krojače v kosih : in na metre.
Trgovina čevljev (cipela)
in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo.
Matija Trebar, Ljubljana, Sv. Petra c. 6
Telefon št. 539.
UNDERWOOD
THE REX CO., Ljubljana
Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10.
Kod većih narndžaha .popast.
traffic was curtailed and lastly obstruct to some degree the iprodbctton waige troubles with wor-kinamen. On places there c an be obserived shortness of money. The mercantilc balance continues to be passive because tihe ihigh stand of the dinar renders the export of agricultural Products diffjcult. It was considered artificiaily to lower the valiue of the dinar toy the emlssiom of a «reater quantity af pa-per money.
To overcome the shortness of coal great electfical projects are contemplated which the staite will erect or which will be concessioned to stock Companies... What the state needs most are rali road traffic material, agricultural machi-nes, tools and imiplements for the home Industries. consisting in about some hundreds flour Mills and sawmills. 12 sugar faetories. 50 bcer ibreweries. tanneries etc. The .Czecho'Slavakish republic bas organized a Samiple-Fair in Jugo-slavia.
We must consider Jugoslaivia in southeastern Europe as a state of the greatest vital .po-wer if she manage« to obtain the contentment of the Population liiving on the territory of Ex-Austria and will not try to neglect the interest of these territories for the benefit of Serbia proper. The social conditions. on aocount of the agricultural ebanaeter of the country. give no reason for any troubles that may anise in this respeet.
Such is the judgement of a German Econo-mist of Jugoslavia — a member oi a natiionaiity that ne v er showed any sympathy to the SlalVlsh world.
In reigard to 'Ms notice about the peoples formerly liiving ander Austria and which now fonin patt of the.piooulaticm of Jugoslavia be re-miarked that they are very mach contented to be politicaiUy united with their brethran in race and blood and that they fcel themselves an integral part of Jugoslavia.	v ^
Individuals mourning after defunct Austro-Hungary are morally defective subjeots prerering foreign sla very to national freedom and indeipen-dence — they are few and far between an do not count. Some troulble make the pnafessiomail poli-ticians of the old parties in their eagerness to oust eadh other in the stnuiagle for fat smecures. Oi their patriot is,m there oaninot be doubt and of their fenvor for the enjoyment of a Ufe of ealse and comfort less. Time and the sound iudgement of the siouthslavic people will cure them of their ioibles and everything will be serene and happy.
■DeBaneaeaBDeasDiBiea caocanasaBa
pozor. Ljubljanski vel. POZOR' vzorčni semenj
Ljubljana.	13.—-24. avgusta 1921.
BBBOBnBaBOBQBDsnBBaDBnBnciBnBaacu
Sejmski red
„LjubSjan. velikega semnja“.
Čas in kraj semnja.
Ljubljanski veliki semeni prične v soboto dne 13. avgusta 1921 ob 8. uri zjutraj ter traja do 24 avgusta 1921 do 18. ure zvečer. Semenj se vrši v posebnih v ta namen postavljenih zgradbah pod Ti vali jem na travniku med Gosposvetsko cesto in Koslerjevim vrtom.
Kdo se more udeležiti semnja kot rajzstavlialec.
Semnja -se more udeležiti kot raizstavljalec vsak induKtrijec. obrtnik in trgovec-grosist, ako se njihova podjetja nahajajo niai ožemi ju Srbov, Hrvatov im Slovencev. Istotako Se morejo udeležiti semnja jugoslavenska industrijska. Obrtniška in trgovska udruženja.
Udeležba ie dovoljena tudi linoizemskilm interesentom. prednost pa imajo oni, ki so zastopani po domačih tvrdkah. Vendar se inozemcem žabi anjuje razstavitev predmetov, ki se izdelujejo v naši državi.
Sejmski urad »Ljubljanskega velikega semnja« si pridrži v vsakem primeru pravico prijave k udeležbi odkloniti brez navedbe vzrokov.
Razdelitev panog.
V splošnem se bo- semeni delil na tri dele: 1. industrijskega in obrtniškega. 2. trgovskega in 3. v odd d ek inozemskih udeležnikov. V .vsakem teh oddelkov se določijo še pod odseki, razvrščeni po. strokah.
PRODA SE
salonska oprava, krasno francosko delo, z lepim ogledalom. Oprava je bogato okrašena z bisernico (Perlmutter) in medenimi (Messing) vložki. Oprava je kupljena na zadnji razstavi v Parizu. — Naslov v upravi.
Jožef Berounsky
tovarna kovinastega in pločevinastega blaga
Svratka, Češkoslov,
nudi
vsakovrstno kuhinjsko posodo in gospodinjsko orodje iz bele, črne, počinjene in cinkaste pločevine — dalje močno žičnato blago čisto počinjeno, kakor tudi železno lakirano.
Ceniki na zahtevo zastonj!
Razstavljalec II. mednarodnega praškega velesejma.
JOCHn BEPOVHCKM
TBOpHHUa JIHMOBHe H KOBHHacie pode
CsparKa, HeuJKoenoB. HyflM
CBaKOBpCHO KyXHtfaCKO
nocyfje h opy^e aa uy-haucTBo aa öejror, up-Hor, nopuiLeHor n u;h-Hacior jiHiia — flaae jaKy atHuuy pody, uh-cto nouHBbeuy koiuto h atejtesHy aaKOBany. UeHMKM Ha aaxreB 6a-flaaa! HajioatHrea II. MebynapoflHor npamisor Bejiesaniapa.
T rgovei!	POZOR! T rafikanti!
Cigaretni papir, stročnice vseh vrst, pis. papir, kremo, ličilo, vazelina, riževe ribarice, konjske ščetke, nogavice, rokavice, sviterje, šale, žabce, sukanec, bombaž vseh znamk, vezalke, sesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago, kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri tvrdki
0nito[i!ii3iiUiöliliEST.Pi!i[aL33.
Za Staro Srbijo, Makedonijo in Sumadijo
prevzel bi, kot dober poznavatelj razmer, zastopstvo večjega podjetja. Dopise prosim pod „zivič“ na upravo „Jugoslovanske borze“.
Slivovka
(rakija)
(25 g) 250 hi in
špirit
89—90°/o nerafiniran 200 hi se proda. — Vprašanja na upravo lista.
200 M.
prvovrstnega belega namiznega
vina
letnika 1919 in 1920 iz Varaždinske okolice na prodaj. Interesenti se naj blagovolijo obrniti na upravo „Jugoslovanske borze“.
Za Hrvatsku, Slavoniju, Medjumurje, Banat i Bačku se preporučamo za nabavu svih potrebština za
pisaće strojeve, narobio bojadisane vrpce
za sve sustave i u svakoj boji, dalje karton-papir i voštani papir itd. kao što i pisaće stroje Underwood Samoprodaja
Zagreb, Mesnička ul. 1, Underwood.
TPA2KHMO
arajme sacxynHHKe no cbhm BekHM MecTHMa sa nam jihct. nony^öe na ynpasy » jyrO C JIABEHCKE BYP3E«
N
Mostna tehtnica
znamke Schember
za tehtanje naloženih vozov do 5000 kg s pa- , tentiranimi skalami in napravo za registriranje teže, 4.5 m dolgim in 2.2 m širokim hrastovim mostom, patentirano napravo proti poškodbi oglov, želez, okvirjem, v tvornici preizkušena.
Pojasnila v Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Tražimo
agilne zastupnike po svim većim mjestima za naš list. Ponudbe na upravu
»Jugoslavenske burze“.
Na prodaj manjša oprema za
tovarno
slamnikov
z vsemi pripadajočimi stroji, surovinami in zgotovljenim blagom. Dopise pod „G. L. 1000“ na upravo „Jugoslovanske borze“.
Trgovina z urami In zlatnino F. ČUDEN, Ljubljana, Preäcr-ncva ul. 1.
Štora đ. z o. z.
Št. Vid nad Ljubljano
tovarna za gardine, bonfams, posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotele iz tula, ripsa, entamina, kongresa, platna i. t. d.
Lastilo Ia za cipele
prodaja na veliko i malo. Kemička tvornica
Fr ant Trefny
Rožmital Češko Oddelčni 18 f.
JlaiHTHJIO Ia
sa mmejie
npo^aja na bbotko h Ma;io, KeMHHKa TproniiHa
Opanr TPEOHH
PoxHHTaa, Hecna
Osejieibe 18 cj>.
Tvrdke
ki bi uvažale
konoplj o
(surovo in izdelano) in
električne aparate
za razsvetljavo in kurjavo,naj blagovolijo nemudoma javiti svoje naslove na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
OnpMe
noje 6h Hasa^a^e
KOHon;by
(cHposy h HapaljeHy) re
e^eKTpHHHe
anapaxe
aa pacBexyh orpes, nena oflMax 6jiaroH3Boae ja-BHTB csoj nac^OB na AnoHnny encneaHUHjy A. Maxe Jmh, JbyöjbaHa, KonrpecHH xpr 3.
V industrijskem in obrtniškem delu se smejo razstaviti samo predmeti ij-ugoslorvenskega porekla, ki se izdelujejo v laistnib tvorni c ah ali delavnicah. V trgovskem oddelku se smejo razstaviti vsake vrste izdelki, tudi inozemskega izvora, v oddelku za inozemce pa se razstavijo izključno le njihovi predmeti.
Prijave.
Vse do sedai na katerikoli naslov doposlane prijave k udeležbi na semnju tat razstavljal ec so bile za sejmski urad ;le informaitivnega značaja. Prijava k udeležbi kot razstavljal ec postane šele definitivna in .za prijavljenca obvezmai z fenolnit-vijo in doposlanjem »Prijavnice za razstavljalce«. Prijavnica se mora izpolniti natanko po predpisu in razločno čitljivo. Za 'posledice, ki bi nastale radi netočno ali nerazločno izpolnjene ,prijavnice, ne prevzame urad »Ljubljanskega velikega semnja« nikake odgovornosti. Že viposJana prijavnica se ne more več preklicati. Obenem s prijavnico je doposlati tudi naplačilo 100 K. ki se pozneje odna/čuni od zneska za najemnino prostora. Kdor bi se po obvezni prijavi, dostavljeni uradu »Ljubljanskega velikega semnja«, premislil in se semnja ne bi hotel udeležiti z razstavitvijo svojih predmetov, mora plačati vso najemnino ea prostor, ki se je zanj obvezal v svoji prijavi; seim-ski urad pa sme s tem prostorom pričenši z 8. .avgustom 1921 prosto razpolagati. (Glej tretji odstavek pod »Dovoz in odvdz« razstavnih predmetov). S podpisom prijavnice se vsakdo podvrže vsem predpisom sej inskega reda.
Do kedai Je prijavnice doposlati.
Prijavnice je doposlati do dne 31. maja t. 1. .mal naslov: Urad »Ljubljanskega velikega semnja« v Ljubljani, Turjaški trg 6-11. Istočasno s prijavnico je doposlati na isti naslov tudi nalpla/čMo po 100 K. Prijave brez naplačila; se ne vpoštevajo. Prijavnice, ki' bi došle šele po določenem roku. se bodo vpoštevale skmo še po možnosti, razen tega se zvišajo za take prijave vse cene m 50%.
Prostori in cene.
Prostori se bodo delili v:
1.	prostore v pokritih in zaprtih zgradbah v najmanjši izmeri 8 ma. Str arnike, ki bi zahtevale masni kot 8 kvadratnih metrov prostora, morejo prostovoljno skupaj z drugimi najeti eno tako celico ali jih pa more združiti tudi sejmski urad. V vseh primerih pa se zaračuna v maieimniiimo celokupna talna ploskev posamezni ali več strankam dodeljene celice, ki bo obdana na treh straneh z lesenimi -stenami.
2.	pokrite prostore ob zunanjih stenah zgradb. Tudi ti prostori bodo oddeljeni kot oni pod točko i, razloček je le ta. da ne 'bodo v zaprti zgradbi.
3.	prostore, na prostem pokrite s provizorno streho.
4.	prostore na prostem, nepokrite.
5.	prostore v paviljonih, ki jih postavijo privatna podjetja sama.
Cene so določene za prostore navedene: pod 1. za m2 na 500 K. pod 2. za m2 na 300 K. pod 3. za m2 na 250 K,
* ; pod 4. za m2 na 100 K.
Cene prostorom navedenim pod št. 5. se bodo določile sorazmerno z ostalimi c arami od primera dn primera.
Pri najemu pod točkami 1. in 2. navedenih prostorov v izmeri več kot 40 m2 se dovoli primeren popust.
Najemne cene prostora mozemcem se posebno določijo.
Cene se razumejo v kvadratnih metrih računanih na tleh. Vsak pričeti kvadratni meter šteje za celega. Kot najemni prostor se šteje z izjemo onega pod točko 1. in 2. navedenega, kjer le plačati stranki za celo dodeljeno celico, ves oni prostor.. ki ga bo pdšamezna tvrdka faktično zasedla, toraij ne samo oni prostor, ki ga bodo zavzemali edinole razstavni predmeti. Za v porab o sten. ki omejujejo tvrdki dodeljeni prostor, ni plačati do višine 2 m nikake posebne odškodnine. Če bi pa katera tvrdka rabila samo stenski prostor, torej brez talnega, potem se zaračuni stenski kvadratni meter po istih cenah kot talni.
Po možnosti se bo vsakemu prijaviljemcu dodelil tako velik prostor, kakor ga želi, vendar si sejmski urad pridržuje pravico v primeru potrebe prostor tudi zmanjšati. O tem. koliko prostora se je končno določilo, se vsaka stranka obvesti.
Najemnino za prostore je plačati do dneva otvoritve semnja pri seimskem uradu.
Trgovina z Nemčijo!
Import
NajveČje
TRIGLAV
DRESDEN-A.
Zinzendorferstr.2b.
Brzojavna adresa: „Triglav“ - Dresden. Tei. št 10 510.
Export
ugodnosti!
Zastopnike
NAROČILA
Strokovni register v vseh vzhodnoevropskih jezikih priobčeval se bode v
„OST-EKSPORTU“
listu za izmeno blaga med srednjo in vzhodno Evropo. 12kratna mesečna objava v 7 jezikih stane nem. M. 504.— Naročila sprejema Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Pocinkano pločevino
v večjih množinah odda najceneje
Ivan Podboj, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 95.
LEP HOTEL,
MATE
ubijana, Kongresni trg 3.
Reklamne
prostore
na stavbišču palače Ljubljanske kreditne banke pred glavno pošto (križišče štirih najprometnejših ulic v Ljubljani) oddaja Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana.
v vseh večjih mestih Jugoslavije
išče tovarna kravat.
Ponudbe pod „K r a v a t e“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
za izdelavo plakatov za „Ljubljanski velesejm“ sprejema An. ekspedicija Al. Matelič :::: Ljubljana.
16 sob za tujce, lepi restavracijski prostori, trgovsk lokal, vrt, električna razsvetljava in vodovod v hiši na najlepšem prometnom letoviščnem kraju v Jugoslaviji
se zamenja
za enak hotel ali večjo trgovsko hišo v Jugoslaviji, najrajši na Spodnje Štajerskem. — Ponudbe sc prosi pod „Zlata grobenca“ na anončno ekspedicijo AL. “ TELIČ, Ljut" H ‘ '	~
Stran 4.	J Ü O O S L OVAN SKA BORZA
Zgradba lastnih paviljonov.
Kdor namerava zgraditi svoj paviljon, mora poslati najdalj 'do 31. maja t. .1. natančen načrt sejimskomu uradu. Iz načrta mora biti predvsem natančno razvidna fasada. Z agradbo sme stranka pričeti šele takrat, ko. se ji vrne od sejrrtskega urada potrjen načrt. Prostor, kjer naj bi stal paviljon, se določi Sporazumno s stranko. V vsakem .-arimeru pa mora stranka, ki -postalvii svoj paviljon, skloniti glede, njegove postavitve, vpora'be ter odstranitve s še.tmskim uradom pismeno pogodbo.
Stranke, ki bodo prodajale na semnju okrepčila.
S takimi strankami se sklene poseona najamna pogodba.
Dodelitev in menjava prostorov.
Zapovrstni red prostorov dotoči prijaviteu-cem sej niski urad. Nobena stranka nima, pravice dodeljenega prostora svojevoljno zamenjati z drugim. Istotako ne sme dajati nihče svojih prostorov proti odškodnini ali brezplačno v najem ali podnajem.
Priredba strankam odkazanih prostorov.
- Posameznim istrankam odkazani prostori se bodo oddali v naiem popolnoma prazni. Eventualno potrebno opremo, kakor mize. stole, kloipi, omare, police itd., na katerih namerava stranka razložiti svoje predmete, si mora preskrbeti sama ali tih pa na n'tene stroške na željo preskrbi sejmsikii urad. Oprema mara biti primerno okusno izdelanai Sploh mora vsaka stranka v lastnem interesu skrbeti, da priredi svoj prostor kar nai-okusneje. V splošnem pa je radi priredbe prostorov vezan vsakdo na navodila, ki jih bodo dajali pooblaščenci seimskega urada.
Posameznim strankam odkazane prostore oskrbi sejmski urad s tekočimi številkami. Razen tega preskrbi urad radi enotnosti za vsako stranko tudi tvrdkino nadipisno tablo. Te, iz .močnega kartona izdelane table se bodo -potračunile strankam po lastni ceni.
Napeljava vodovoda in električne sile.
Kdor želi v svoj oddelek napeljavo vodovoda ali električne sile za razsvetljavo ali pogon, mu izvrši to delo po možnosti sejmski urad na njegove stroške.
Dovoz in odvoz razstavnih predme:ov.
Dovoz in odvoz kakor tudi izmotanje m vmo-tanje razstavnih predmetov igre na stroške raz-stavljalca in mora to oskrbeti sam. ali -pa more to na željo oskrbeti na njegove stroške tudi sejmski urad.
Vse razstavne predmete ie dostaviti na sejmski prostor do dne 8. avgusta 1921 na naslov sojmskaga urada, do dne 10. avgusta 1931 pa mora vsaka stranka svoje prostore popolnoma urediti. Prazna ambalaža (zaboji itd.) se ne sme hraniti v sejimskih prostorih, ampak bo v to na razpolago proti majhni odškodnini poseben prostor pri sejniskem uradu.
Če bi katera stranka ne doposlala svojih razstavnih predmetov pravočasno, torej do 8. avgusta 1921. izgubi pravico na dodeljeni ji -prostor brez vsake odškodnine, mora pa plačati celo najemnino. S prostorom ,razpolaga sejmski urad po svoji preudarnosti.
V teku petih dni po zaključitvi semnja morajo vse stranke svoje razstavne predmete odstraniti iz sejmskega prostora. Odvoz predmetov pa se sme izvršiti šele potem, ko je sejmski urad dal vsaki stranki pismeno dovoljenje v to. kar se zgodi brez ovire, če ie stranka poravnala) vse event. dolžne zneske.
Nobena tvrdka ne sme predmetov, ki jäh ima razstavljene, pa jih ie prodala v teku semnja, odstraniti iz seimskih prostorqv. To pa seveda ne velja za one. ki razstavijo okrepčila, vendar samo s pogojem, da odprodano vsak dan zopet dopolnijo.
Zastraženje. zavarovanje in jamstvo za razstavljene predmete.
Vsi sejmski prostorni . bodo nepretrgoma po posebnih organih sejmskelga urada, kakor tudi po javnih organih zastraženi. Vendar ne prevzame sejmski urad v nobenem pogledu mikake odgo-vornasti za ikatcrakdli nastalo škodo. Priporačbi-vo je, da nazstavljalec svoje predmete da -zavarovati proti -požaru, tako tudi protHatvini. Na željo preskrbi to -zavarovanje na stroške stranke tudi sejmski urad.
Istotako ne prevzame sejmski urad nikake odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo nepričakovani dogodki.
Novost! Novost!
Izdelovanje zračnih motorjev
za prenos premoga in drugih predmetov po žlebovih.
Sistem „Ostrava“ pat. ing. V. Petäk, Slezska Ostrava — ČSR.
„Jugoslovanska borza” se razpošilja brezplačno!
«!$?•
UnETO PLAKATE' TlEKLAMNETU/BE' CvnUTKE-VAR/TV-ZMAMKEdMEtlA-DIPLOME' MODERNO OVOJNINO-ETIKETE ' EJE-OJKRBI-
'A LOMA*
Lesene žeblje za čevljarje
(drvene čavlje za postolare)
izradjuje Tvornica drvenih čavlja,
Ivan Seimig ml, Taten pati Šmarno noro pri Ljubljani.
Lesne izdelke,
kakor: kuhalnice, deske za rezanje, seklanje, rezance, leseni krožniki za rezanje mesa, tase za serviranje, stojala za sušenje, klinci za obešanje perila, obešalniki za suknje in obleko, ročne torbe itd., vsakovrstno strugarsko in mizarsko blago. Lesene igračke (nirnberški način) originalne, brezkonkurenčne, trpežne v vseh možnih izpeljavah nudi: Kärntner Werkstätten G. m. b. H..Klagenfurt, . Deutsch-Österreich.
flpeeHe nponssoge
iiao: KyxaoHHpe, flacice aa pesame, ceKame, pe-aampe, Apnene Taanpe aa pesame neca. Tace sa cepnnpaae, CTojajin-pe ha cymeae, Apnene nanjbe aa oGemaae pyöjna. Apnena oßenxa-via 3a icaGannite n OAe-jia, pynne Top6nn;e n t. Ad cnaKOBpcny cipy-rapeny n CTonapcny po-6y. Apnene nrpane (nn-peMöepcKH nannn) opn-rnnanne, GeaKonitypen-nne, cojinAne y cbhm MoryhnM HSBeAÖaMa ny-ba:
Iščemo
agilne zastopnike y vseh večjih mestih za naš list. Ponudbe na upravo
„Jugoslovanske borze“.
Štev. 18.
FRANCOSKO-SLOVENSKI
ŽEPNI BESEDNJAK
ZA TRGOVCE IN DIJAŠTVO!
IŠČE SE ZALOŽNIK.
DOPISI POD „BESEDNJAK“ NA UPRAVO. Nameravamo kupiti večjo
tovarno za klobuke
v Ljubljani ali okolici.
Cenjeni dopisi pod „B r a r i s“ na upravo „Jugoslov borze“.
Zaprta kočija - coupe
skoraj popolnoma nova in fina poniklana nova konjska oprema (1 par) se za 30 000 K proda.
Ponudbe na A. Sušnik : Ljubljana, Zaloška cesta štev. 21.
Proda se kompl. vodna turbina
z regulatorjem 34—70 HP, sistem „Girard“ s stoječo osjo za 2*5—3 m vodnega padca; lahko se pa tudi zamenja za manjšo turbino sistem „Francis“ ali pa za električni motor oz. dinamo. Ponndbe na An. ekspedicijo AL. MATELIČ, Ljubljana, pod „JŽV*.
FURNIR
žagan, iz vseh vrst trdega lesa, od 1 mm debeline naprej, :::
ima v zalogi
tovarnafurnirja,žaga, in trgovina z lesom Podrečje p. Domžale.
Nakupuje trdi suhi les v plohihjin hlodih.
Pozor! Postolarski obrtnici, industrijalci i tvorničari!
Prodaju se malo rabljeni strojevi:
1 klinčenica za probijanje poplata (Mansfeld-Holznagelmaschine),
1 kombiniran stroj za čistenje i poliranje poplata, (Kombinierte Ausputz- & Poliermaschine), 1 stroj za opšivanje luknica na cipelama (Singer-Knopflochmaschine),
1 bencinov motor 3 HP sa 5 m transmisije.
Svi strojevi mogu se vidjeti u pogonu te se prodajo uz povoljne cjene, i svaki stroj posebno. —
Upitajte se kod
ViLIMA BAUERA, KRAPINA.
VlltfU I V
terpentinov« čistilo za tevlje razpošilja glavna zaloga
Mi Trebar Ljubljana
Sr. Petra c. 6-
Veief, 539.
Zastopstvo tvrdke in notranji red.
Vsaka tvrdka, ki se semnja udeleži z raz-stavljemini predmeti, nan ima po možnosti ves čas semnja v svojem oddelku lastnega .zastopnika. Cc ji tega ni mogoče, more svoje zastopstvo 'poveriti tudi kaki drugi tvrdki, ki se udeleži semnja, vendar ji mora izdati v to pismeno pooblastilo.
Vsa navodila, tičoča se notranjega reda. bo daM sejotski urad ter njegovi pooblaščenci. Tem navodilom se morajo stranke brezpogojno pokoriti. Če je bila katera stranka mnenja, da se ji je zgodila kmiivica, razsodi razsodišče, ki se sestavi iz enega zastopnika sejmiskega urada, enega zastopnika prizadete stranke, kot predsednika pa določi tretjo osdbo Trgovska, in obrtniška zbornica. P,roti Izreku tega razsodišča rti miikaike pritožbe in se mora stranka na visak način ukloniti. Kdor bi tega ne storil, ga sme sejmski urad z niogovimi predmeti" vred brez vsake, odškodnine ali vrnitve najemnine na njegove stroške odstraniti iz sej inskega prostora.
Reklama.
Vsaka strankal naj se v najiiadatnejši meri poslužuje reklame po lepakih, iletakih itd. Glasno priipoTačeivanje svoje robe v sejmskih prostorih je iprepdvedano. V svnho rekilame sme vsaka stranka porabiti samo stene njej dodeljenega oddelka. Nikakor pa nimajo stranke pravice delati reklamo za tuja .podjetja ali pa nat e pij a ti ali sploh pritrjevati svoje reklamne plakate po drugih seim-skih prostorih ali stenah sejmskih zgradb. To pravico ima samo seiteski urad. ki pritrdi lepake na zaželjena mesta proti odškodnini. Izdal se bo posebni sejmiski katalog, ki se bo v veliko tisoč liztisih oddajal obiskovalcem semnja.	Razstav-
li aleem se v njihovem interesu priporoča, da se. poslulžijo iniserirania v tem katalogu. Prijave sprejema sejmski urad. Jugoslovenske tvrtilke, katere se sicer semnja kot razstavljale! ne udeleže, pa se hočejo posluževati reklame, morejo to izvršiti .preko seimskuga urada.
Zaščita izumov.
Razstavljeni predmeti, ki bi bili še ..nezaščiteni izumil razstavi j alea. so zaščiteni ipo tozadevnih predpisih,
Ugodnosti.
Ukrenili so se koraki, da sc dosežejo za obiskovalce in razstavlialce za 50 odstotkov znižane vožnje po vseh železnicah naše države. — O uSpehu se bo še poročalo.
Naročba stanovanja.
Na ljubljanskem glavnem kolodvoru bo za časa semnja posloval odsek .za nakazovanje sta-novanii ali .prenočišč v .privatnih hišah. Stanovanje se more naročiti tudi vnalprei pri seimskem uradu, ki ga po možnosti preskrbi, navesti pa je natančno, za koliko noči in v .katerih dneh se bo rabilo stanovanje. Za hotelska stanovanja le skrbeti posetniku samemu.
Ljubljanski veliki semenj.
Kakor že objavljeno se vrši v Ljubljani v dnevih od 13. do 24. avgusta 1921 »Ljubljanski veliki semenj«. Opozarjamo interesirane trgovske. obrtniške in industrijske 'kroge v njih lastno korist še enkrat na to prireditev, ki nudi vsakomur najlepšo priliko za naj,izdatnejšo reklamo. Podjetja in posamezniki, ki nameravajo porabiti to priliko, da seznanijo širši trgovski svet s svojimi proizvodi in se zato nameravajo udeležiti s svojimi proizvodi omenjenega semnja, dobe brezplačno prijavnice in sejmski red z izčrpnimi navodili in podrobnimi pogoji vsak dan v pisarni »Ljubljanskega velikega semnja« v Ljubljani. Turjaški trg 6/IT. Oglasiti se je osebno ali pismeno. Ker se prijave razstavljalcev na semnju Sprejemajo sarmo do 31. maja. 1921, se p okiva jo vsi inte-resentje. da do,pošljejo prijavnice, izpolnjene s potrebnimi podatki, najkasneje do naznačenega roka nat sejmski urad.
dB		OB
D	Našim generalnim zästupeem	D
	proČeskoslovenskou republiku	
	jest p. Viktor Dostäl v Fraze,	
BO	Marianska 16. — Tel. 228/VIII.	□a
Lesni trg z ozirom na železniške pragove.
Že nekaj časa prinašajo tukajšnji listi članke o našem lesnem trgu s posebnim ozirom na železniške pragove, ki prihajajo v poštev na Izvoz.
Članki se bavijo s cenami železniških pragov, ki so za prodajalca zelo ugodne. S tem ti članki pospešujejo dviganje cen. odbijajo kunce in škodujejo narodnemu gospodarstvu. Naš tng mora nadvladati ostale lesne trge v Evropi, ako nočemo. da se s tem sicer počasi, toda stalno oslabi eden naših glavnih izvoznih predmetov.
Kolikem smo poučeni, se doslej na našem lesnem trgu še niso pojavili resni inozemski kupci za železniške pragove. Tudi po informacijah, ki so nam jih dale naše borze, ni znano, da so bile sklenjene take pogodbe z inozemskimi tvrdkami. Dejstvo pa je. da ie povpraševanje Inozemstva po železniških pragovih v Jugoslaviji zelo veliko. Naši producenti računajo z velikim povpraševat-njem po tem predmetu, in se pri določevanju cen radi tega ne Opirajo na faktične stroške proizvajanja blaga.	'
To načelo Špekulacije se morda utegne pojaviti v mali trgovini, dasi je tudi tukaj zelo škodljivo, toda v veliki eksportni trgovini, ki se mora vendar opirati na narodno gospodarstvo, se to nikakor ne sme zgoditi.
Glede železniških pragov je razmerje med povpraševanjem tega predmeta in po resnični prodaji kakor 0—100. Dasi se je mnogo pisalo o povpraševanjih in ponudbah, doslei še niso bile sklenjene take pogodbe z inozemstvom.
Morda naš trg še ni dovolj razvit in se naši producenti zaradi tega obotavljajo, predno sprejmejo velike obveze. Sodimo, da bo to precej. odgovarjalo resnici. Toda zgrešeno ie. alko se hoče z raznimi noticami, katerim manjka vsaka gospodarska podlaga, tipi r vati bodisi na- producenta, bodisi na kupca.
Listi pišejo tudi o cenah, ki dosegajo fantastične številke. Naši listi pravijo, da stanejo na našem trgu bukovi pragovi 200 kron. hrastovi pa 260 kron. Pio drugih podatkih stanejo ti pragovi 105 do 120 kron, po nekaterih tudi 120 do 150 K. Vidi se, da pri določevanju cen nazinanja niso enotna.
Ako zazna inozemstvo za te gorostasne cene, ki vladajo na našem trgu, vsaj kakor pišejo naši listi, nam bo to zelo škodovalo, ker se na ta način pripravila konkurenca drugih držav. Ako se to uresniči, bomo imeli škodo, ki se bo dala le težko popraviti.
Pri določevanju temeljnih cen svetujemo našim producentom, naj določajo stalne cene v naših kronah, ker so na ta način neodvisni od menjavanja tečajev valut. Na to okolnost naj bi se naši •p rodu centi ozirali zlasti Mdkrat, kadjar gre za dolgoročne pogodbe, tudi ako bi s tem doprinesli kako malo žrtev glede temeljnih cen.
Res ie. da ie odgovornost, ki io prevzemal :> .producenti pri sklepanju velikih in vsled tega tudi dolgoročnih pogodb, -zelo velika, zlasti ako vpo-štev&mO naša pomanjkljiva transportna sredstva, katerih se moramo posluževati, ko spravljamo blago do državne mete. To ie zelo valžno v trgovini z železniškimi Dragovi, ker naša prometna sredstva niso v nikalkem razmerju s produkcijo tega predmeta in po povpraševanju, zlasti v toplih mesecih, ko ie treba s tem računati, da se pokvari blago, ki ga ne moremo transportirati.
Ves ta riziko producenta ie treba seveda vpoštevati url določevanju cen. Pri tem pa se ne sme pretiravati. Ne smemo dvigati cen .zaradi tega. da si zagotovimo bodočnost. To lahko dela deta!ist. ne na izvoznik.
V interesu naše produkcije, ki je sedal skoraj popolnoma paralizirana, zlasti kar se tiče lesa, bi morala naša trgovinska zastopništva v inozemstvu razvijati uspešno propagando _ pri raznih bančnih konzorciiih ali velikih imPartn.ih tvrdkah, ki dobavljajo .železnicam gradbeni materijali, d,a se kuoci prepričalo, da bodo toliko časa, dokler se bodo kupne pogodbe opirale na mredajo franko meja itn na plačila proti voznemu listu, pri naših producentih vedno naletavali na ovire pri sfcle-p.anju velikih pogodb, zlasti z ozirom1 na fforij navedene okolnosti. Ta trgovinska zastopništva bi morala inozemstvo prepričati, da bi bilo veliko boli praktično, da se bavijo s problemom, ali ne bi bilo nailbolie. da bi prevzemali blago na mestu in bi g,a odvažali z lastnimi vagoni, ki bi jih dobili na razpolago bodisi direktno, bodisi indirektno.
Računajoč z eventualnostio. da bi naše banke dale pravo inicijativo za pogajanja iglede močnega izvoza, smo- s temi vrsticami hoteli le izraziti svoje mnenje glede našega lesnega trga. ne da bi
pri teh hoteli začeti debato o ceni. ki zanima v prvi vrsti le producente in inozemske kupec. — Hoteli smo proučiti položaj z vidika, da moramo na vsak način dvigniti naš izvoz, zlasti lesa. hi da moramo vedno na to delati, da preprečimo inozemsko konkurenco, ako nočemo, da se nam zapre pot na evropska tržišča.
Puškarska industrija v Sloveniji.
Vsled nesrečnega koroškega plebiscita, so bili prisiljeni slovenski puškarji v Borovljah, se izseliti in prenesti svojo puškarsko Obrt v Jugoslavijo.
Kot svoje novo bivališče ter industrijsko središče so si izbrali prijazni Kranj in se .združiti v zadrugo pod tvrdko Puškama v Kranju.
Ker ie nabavila Puškama najmodernejše stroje. bode izdelovala lovske puške ipo boroveljskih in najmodernejših svetovnih vzorcih.
Izvršuje vse v puškarsko stroko spadajoča popravila kakor tudi predelavo sistemov pušk.
V	zalogi ima vsakovrstno lovsko orožje, revolverje. pištole, municije vseh vrst. In vse druge lovske potrebščine.
V	Kranju se ustanovi državna strokovna puškarska šola in državna preizkuševainica pušk.
S prenosom sedaj prve in edine puškarske ‘obrti v Jugoslavijo se je napravil zopet korak dalje v napredku naše industrije.
■!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
j	SEJM-VAŠAR	:
LIBERCE-REICHENBERG
■	(ČEŠKOSLOVAŠKA)	■
E AVGUST 1921
Socijalizacija elektrizacije v Jugoslaviji.
Glavni pogoj razvitka Vsake industrije ie brez sumnje obilna in cenena delavna sila; ta pa se more didb.ivati in ,proizvajati edino s pomočjo elektrotehnike. Zato so velike vodne in kalorične centrale glavni sestavni del našega,- gospodarskega življenja, njihovo grajenje pa življensko vprašanje naše mlade države.
Z zavidanjem gledamo danes na mastne dobičke. ki j Ul dobivajo lastniki iz svojih premogo-kopov in iz drugih večjih industrijskih podjetji; ti lastniki pa so večinoma sami tujci, zato mi na nje 'psujemo in se vprašujemo, zakali mi nismo mogli imeti ta podjetja v svojih rokah. Pri tem pa pozabljamo, da temu niso krivi današnji posestniki. ampak mi sami. Do danes nismo mi kazali niti najmanjšega interesa za Izkoriščanja svojega prirodnega bogastva; zato ni čudno, da je to naše bogastvo prešlo v roke tuiega podjetnika. Ne moremo se opravičevati češ, da nismo imeli za to dovolj sredstev, ker nam primeri iz prakse kažejo, da so postala tudi mala podjetja, ustanovljena 'Z malim kapitalom, sčasoma prvorazredni zavodi, če so bila seveda v dobrih rokah. Po mojih mislih pa leži glavni vzrok v pomanjkanju podvzetnega duha pri nas.
Naši ljudje so navadno že srečni, če morejo grmaditi svoj denar pri različnih denarnih zavodih, v svojem 40-tem letu se pa posvetiti nedelavnosti ter odmoru in živeti od procentov prihranjenega kapitala. V obče -imamo mi zaupanje samo v podjetja, katerim prepuščamo celo svoj kapital, nato se pa pritožujemo, da smo v rokah tujcev in da nas oni vladajo.
Če hočemo biti gospodarji v svoji hiši in hiti neodvisni od tujih elementov, tedaj je potrebno, da dobimo vsa ta kot tudi -nova podjetja v svoje roke in da jih tudi sami vzdržujemo.
V prvi vrsti je poklicana država, da pridobivanje teh podjetij podpre in v obče omogoči: toda prepustiti zopet vse državi, bi po mojih mislih značilo zahtevati nemogoč n ost; da bi ji> pa pridobivali s prisilnim zakonom, bi bila ogromna napaka, ki bi imela zelo škodljive posledice, ker nimamo momentano še dovoli spretnih tehničnih in trgovskih sil.
Za enkrat ne preostaja toraj drugo nego da prepustimo vsa podjetja vodstvu onih. ki so jih
d 3 sedaj vodili, ker itnia država od njih ileipe koristi; podvreči pa mora ta podietia strogi kontroli, da ne bodo vodena z lopovskim gospodarjenjem.
Nova podjetja pa moramo ibrezpogoino usta-navljaiti sami. da ne .padaimo zopet v naš stari greh. Sedaj, ko smo zadobili popolno samostal-iio'st, se nam hudi prilika, da popravimo stare grehe; da pokažemo svetu, da nismo narod, ki je ustvarjen za suženjstvo, ampak narod, ki ima voljo in silo. da pokaže, da more | on graditi svoje samostalno gospodarsko življenje.
Držeč se tega načela je potrebno, da spro-vedemo izkoriščanje naših prirodnih sil, vodnih in kaloričnih, ne pa čakati, da se‘tudi tega ne poloti tujec, ki bi napravil vso naišo industrijo odvisno od njega; mi bi ostali še dalje njegovi iami-čarji. korist bi pa imel od tega samo on. Tako bi zagrešili ne samo na nas samih, ampak tudi na naših potomcih, ki bi nam s polnim pravom predbacivali, da smo jih napravili za sužnje tujega kapitala. Z zjedinienimi močmi države in privatnika bi mogli — po mojih mislih — ohraniti največja podjetja v svojih rokah tudi tedaj, kadar bi bili prisiljeni pripustiti tudi del tujega kapitala; treba je samo skupnega, vztrajnega in žilavega dela (naravno tudi raziboritega).
Koristi, iki bi jih črpali fe izkoriščanja nalših prirodnih sil. bi bile v glavnem sledeče:
1.	'Naše poljedelstvo bi dobilo ceneno električno eneržijo za gonitev strojev, za razsvetljavo in granje. Za ceneno električno energijo bi se pridobivala' cenena umetna gnojila, s čimer bi se jako povzdignila produkcija naše zemlje, 'Raz-ven tega bi bilo umetno gnojilo tudi naš glavni izvozni artikel.
2.	Industrija bi dobila ceneno energijo za grmitev.
3.	Našim duševnim in ročnim delavcem bi bilo omogočeno dobro -honorirano delo.
4.	Naša trgovina bi dobila novo polje delovanja t. j. trgovala bi z električni.ift imstalačnim materijalom1 in s proizvodi novoosnovanih tvornic.
5.	Naše železnice bi dobile ceneno- gonilno silo (mesto pare).
Edino z brzo toda racijonalno izgradnjo velikih električnih central si odpiramo pot k blagostanju; edino s tem gradimo močan financiljelni teimeli naši državi; s tem -osiguravaJmoi tudi zaposlenje vsem našim delavcem in uradnikom tev sebi obstandk v bodočnosti.
Da" pa moremo to naše tako važno vprašanje tudi pod vzeti, je brez sumnje naj važnejši moment ta. da si priskrbimo potrebna financijska sredstva.
Kot sem že zgoraj omenil, mora dati ustvar-jaoje teh velikih podjetij čvrst temelj za blagostanje v vseh delih našega naroda; izato pa ic potrebno, da pri ustvarjanja! tega pomagalo vsi sloji, -vsak sodelavec pa mora uživati še posebne olajšave.
Celokupna bi sestojala iz:
1.	Električnih central, ki bi jih gonila vodna
sila.	,
2.	Električnih central z rezervnim parnim pogonom in
3.	mreže, ki bi te električne sile razplele po vseh krajih.
Velike kalorične centrale naj bi se zgradile v neposredni bližini nremogoikopov, toda to samo nri takih, ki bi mdgli preskrbovati te centrale s premogom naimani za dobo 50 let.
Glavni čili vsega te®a podjetja pa bi moral biti: oskrba vsakega pojedinca, ki bi pri podjetju financijelno sodeloval, s stalno množino -električne eneržije za dobo 50 let in za —- v kolikor bi bilo mogoče — predvojno ceno.
Da hi pa cena mogla ostati vedno stalna, bi bilo v prvi vrsti potrebno, da se država obveže, da ne bo 50 let to električno eneržijo olbdačevala z novimi davki.
Dia bj se mogla prodajati delničarjem električna eneržija za predvojno ceno. je brezoogojno potrebno, da so tudi stroški za zgradbo in vzdrževanje električnih podjetij predvojni. To pa je mogoče sprovesti edino s tem, da znižamo danes potrebne stroške na predvojno višino t. i. treba jih je razdeliti na dva dela: 1. na predvojno vrednost. 2. na razliko današnje in predvojne Vrednosti. Predvojna vrednost naj bi bila stalna, toda razlika med današnjo in predvojno vrednostjo bi morala biti takoj izbrisana, tako da bi oni, ki hi upise podal, dobi potrdilo samo za vsoto, ki odgdvarja predvojni vrednosti.
Prometne težkoče.
V »Jugoslovanski Borzi« smo razpravljali v -št. 17 o našem voznem parku. Todiai ne samo pa-man.ika.nje istega in pomanjkljivost pri njega upravi sta vzrok našim žalostnim prometnim razmeram, temveč še dva druga momenta; 1. carinski postopek, 2. nezadostno železniško omrežje.
K 1. Kakor izna-no, se ie razširil srbski carinski zakon s carinskim postopkom vred na celo dnžavo. Ker sta bila ta dva prikrojena za enostavne razmere v nekdanji kraljevini Srbiji, je naravno, da ne moreta zadoščati za povsem drugačne pritoke Jugoslavije, ki ima -zlasti v severnih pokrajinah že razvito industrijo in tudi sicer druge potrebe na gospodarskem in splošno kulturnem polju. Res so se izdale razne dodatne naredbe. toda osnovna načela — in za to raivno gre — pa so ostala nespremenjena.
Vendar pa -ne smemo valiti vs-e krivde radi nedostatnosti pri prometu na obstoječe carinske predpise, kajti imamo še druge vzroke. Ti so: Pomanjkanje skladišč, v katera bi se zlagalo blago ipred locarimenlcm in ev. po- ocarinjenju, pred-no se odpravi. To je seveda prüpisoivati dejstvu, da je z novim političnim položajem nastala potreba, cariniti blago (pri izvozu in uvozu) v -mestih kakor: Maribor. Ljubljana. Zagreb in v čisto neznatnih obmejnih krajih, doči-m se je -ta vršilo pod bivšo Avstro-Ogrsko v Trsitu, na Reki in drugod. Opremiti prav -imenovana mesta in kraje z zadostnimi,carinskimi skladišči in upravnimi poslopj-i, pa bo še dalj časa že radi denarnega vprašanja nemogoče.
Dalje nimamo v mestih, kjer se -opravlja carinjenje. dovolj stranskih kolodvorskih tirov, na katere bj se spuščali vagoni z iblagam. pod-Vr-ženem zacarinjevanju. Tako so tam vozovi drug drugemu na poti.
Slednjič nam nedostaje izveižbanega, dobrega, carinskega osObja. tako da tudi s tega stališča zastaja delo. — Vsi tu navedeni vzroki pa povzročajo perijodično se ponavljajoče žaba sanje železniških carinskih postaj, tako da se mora omejiti celotni blagovni promet. To Pa moti našo uvozno in Izvozno trgovino in vzbuja nezaupanje inozemstva napram naši gospodarski politl-Kl. — Odpravo opisanih nedostatkov moramo tedai pospeševati z vsemi močmi.
K 2. Avstrija ie svoje južne pokrajine iz -sovraštva ali vsai iz brezbrižnosti do slovanskega življa sistematično zanemarjala. Zato je tudi gradila tam le železnice, ki so bile potrebne za Osebni in neobhodni blagovni promet. Zanemarjala pa ie namenoma zgradbo železnic, ki bi mogle -južne avstrijske, s slovanskim- ljudstvom naseljene dežele, gospodarsko povzdigniti ali jih celo bolje zvezati s Srbijo in z ostalim slovanskim Balkanom. Še Ogrska ie napravila več železnic na slovanski zemlji, toda ne iz ljubezni do Hrvatov, -arooak z namenom, da pritegne pomorski im kontinentalni promet na Reko in Budimpešto. Nekdanja kraljevina Srbija je sicer .zgradila za svoj promet potrebno število- železnic, toda te sa večinoma razdejale tuje okupacijske čete (Nemci, Madžari), ko so se umikale 1. 1918. pred zmagujočimi’ -srbskimi in ententn-imi voji.
Jugoslovansko prometno ministrstvo Ima tedai izvršiti naravnost gigantsko delo. predno bo naše železniško omrežie tako spopolmeno in razširjeno. da bo zadostovalo vsem potrebam in naraščajočemu gospodarskemu raz-votu. Dotični projekt je deloma že izdelan in za gradnjo- najmanjših prog dovolien kredit 250 milijonov dinarjev. Sicer na' dvomimo, da bi m-oigli mi izvršiti ves zadevni načrt brez inozemske polnoči in kapitala.
Pravo prednosti po mirovnem ugovoru in ostalih mednarodnih ugovorih.
Razumljivo je. da je zadnja svetovna vojna povzročila raznim industrijskim panogam mnogo škode in zastoja. Medtem ko -so pred vojno imeli člani zveze za- zaščito industrijske svtoitne pravico uživati svoja prava v vseh državah zveze, je Vse to med vojno zastalo; celo zagotovljene in pridobljene pravice je vojna po nekod uničila. Mednarodna patižka konvencija iz 1. 1-883. je s tem, da ie regulirala -nravne odn-ošaie med -podaniki posameznih dežela, napravila lep napredek v mednarodnem - privatnem pravu in stvorila temeli mednarodni industrijski zajednici. Nismo mnenja, da je ta konvencija kakor vse -poznejše
idealni tip za mednarodno - -privatno - pravne odnošaje. V vsakem slučaju lahko rečemo, da je bila zasigurana industrijalna svojina v dovoljni meri v zemljah, v katerih je kakšen možem ec iskal zaščite za svojo industrijsko panogo. Naravno ie. da je voina raztrgala vse vezi solidarnosti in samo prijateljske države so megle in -h )-tele vzdržati med seboj -stare odnošaje.
Mednarodni biro v Bernu za zaščito industrijske svojine ie neumorno delal v času -vojne na to, da se raztrgane vezi čim -preje obnovijo in da se zastoj, škodljiv za industni-jo. zopet izgladi. Biro je dostavljal svoje predloge tudi pozneje na mirovno konferenco.
Prvo Vp-rašanje. ki ga je bilo treba rešiti, je bilo vprašanje prednosti ali ipnvemstva (prioritete). Še novembra 1914. leta v začetku vojne, se je obrnil mednarodni biro na vse člane zveze (in sicer na Belgijo, Brazilijo. Španijo. Francosko. Veliko Britanijo. Italijo, Holandsko. Portugalsko, Srbijo. Švico. Tunis. Norveško, Švedsko. Zjedi-njene ameriške države. D-ominiko. Dansko. Japonsko. Nemško, Meksiko. Kubo, Avstrijo. Ogrsko. Maroko, (Čehoslovaško). (Poljsko) i-n Romunijo) s predlogom, da se -prioritetni roki, ki niso iztekli 31. julija i!914. leta prolongiirajo do časa šestih mesecev po sklepu miru. Na ta predlog so prišli različni odgovori. Nekatere države so pristale v principu na to -z gotovimi pretiip-ogdii in omejitvami, kakor na primer: z zahtevo reciprocitete za zemlje, katerih podanikom bo dana pri-o-ri-teta ali prednost. Ostale pa so formalno te predloge odbile. Nekatere so se -zopet -ometile na gotove Industrijske -panoge. Vsled takih odgovorov predlog mednarodnega biroa ni prodrl. Radi tega ie bilo treba v soglasju z -zakonskimi predpisi ralzli-čniih dežela -priti najpreje do načrta občnega mednarodnega privatnega prava za industrijsko- svojino. Biro je čakal na mir-ovn-o konferenco, da tej predloži svoje jntirve predloge. Med državami, ki so p-re-dlog sprejele z -omejitvijo reciprocitete, se nahajajo prejšnlja Avstro-ogrska. Nemčija, Belgija. Brazilija in droge. Definitivna regulacija ie prišla na vrsto šele v mi-•rovriih govorih, versajskim, sen-žermen-sklm in trianonskim. Poražene države so se morale obvezati, priznati in prolongirati -prejšnje ugovore.
člen 259 sen-žermenskega mirovnega ugovora (10. IX. 1919) pravi, da morajo pogajajoče se države še eno leto držati se -prejšnjih obvez, ki so se pridobile pred ali med vojno.
Mirovni ugovori, ki regulirajo, pravo p-red-no-sti, jemljejo za osnovo -čl. 4. pariške konvencije od 1. 1883. revidirane v Bruslju 1. 1900 in v Wa-shingto-nu 1. 1911.
Iznajdba, ki ie bila priglašena in na ta način obvarovana izrablianja od droge strani, more biti priglašena tudi v drugih, v .zvezi se nahajajočih državah s pravico prednosti. Prednostni rok iznaša eno leto od dneva Prijave v prvi državi, od katere ie bil zahtevan patent na to ;z-naidbo. Če se i-znaidba že izvršuje tajno in pulšča , izdelek v promet od drugega lastnika, bo ta lastnik imel pravo delati to še na-pr-ei poleg Ze patentirane iznajdbe od strani droge osebe.
Alko je žig Prijavljen za registriranje v kateri dc-želi, se isti lahko • registrira-tudi v Ostalih deželah. Rok za tako registriranje je štiri mesece.
Na podlagi člena 274 senžermen'skega mirovnega ugovora, mora naša država priznati vsa prava industrijske 'svojine, ki so bila v veljavi v pokrajinah bivše Avstro-ogrske države.
Na teritoriju Avstrije ali Madžarske bodo našim državljanom iz -pokrajin bivše dvojne monarhije. Obvarovana vsa praiva industrijske svojine. ki so jih dobili po zakonih Avstro-ogr-ske vse do razpada te države.
Mednarodne odredbe te prirode so nekoliko nerodne. O teh pravicah so različna zakonodaj-stva različno ustvarjena, n-i enotnega kriterija in -bodo nove odredbe interpretirane p-o zakonih onih drlžav. v katerih se išče prednost patenta onemu, ki ga je najpreje napravil tozadevnim državnim oblastim.
VELESEJM F O I R E
V PARIZU DE PARIS
10.—25. MAJA 1921.
Novci v Evropi in Severni Ameriki.
Da olajšamo primerjanje med današnjimi tečaji valut in deviz in med njihovo nominal o in si zračimamo ;padec ali pa povišek (aigio in disagio) P-asaimezne vrednote na pr am zlatu, prinašamo danes tabelo jugoslovanskih im najvažnejših inozemskih novcev. Upamo, da ibo marsikomu od naših čvtateljev dobro služila.
I.	Jugoslovanski novci.
V Jugoslaviji ie uvedena srbska veljava, V Srbiji je osnovni novec ali enota zlat dinar (D), ki pa se ne kuje. ima 100 par (p).
1.	) Kurant ni novci v zlatu po 20 dinarjev (tehta 6.45161 g in ima 5.80645 g čistega zlata), ter po 10 dinarjev (tehta 3.2258 g. in ima 2.90322 g čistega zlata).
2.	) Drobiž:
a)	srebrni novci po 5. 2 in 1 dinar ter po 50 par;
b)	niikljevi novci po 20, 10 in 5 par, ter
c)	bronasta novca po 2 in 1 para.
3.	) Bankovci narodne ibamke kraljestva SHS po D 1000, 100. 20. 10. 5. 1 in %
Deželni .ali kurantni novci, ki so v lugoisla-viji še v prometu so v zlatu 20 kronski ter 10 kronski novec.
Drobiž:
a)	srebrna novca po K 5.—. 2.— in po K O.—.
b)	niklov novec za 20 h in nikliev novele ali novec od nov. srebra za 10 h:
c)	bronasti novec za 2 h im bremaisiti iza 1 h;
Trgovske novce, ki nam služijo v prometu z inozemstvom imamo dvojne: cekine po okroglo D 11.— in levantinske tolarje z letnico 1780 po okroglo D 4.—
Kot stara trgovska novca. naj. se še omenita 8 goldinarski zlat (vreden okroglo D 20) in pa 4 goldinarski zlat (vreden okroglo D 10.)
-------\
Narodno gospodarstvo.
Zvišanje telefonskih pristojbin.
S 1. julijem t. 1. stopi v veljavo sledeče zvišanje telefonskih pristojbin: tovarne, hoteli, banke in hranilnice bi plačale pri omrežju z več kakor 500 naročniki 10.000. pri manjšem omrežju pa 8000 K letno. Restavracije, kavarne, buffeti, slaščičarne. pivnice, bari. trgovine, agenture, menjalnice, gledališča, orfeji in bioskopi pa naj bi plačali letno 8000 oz. 6000 kron.
Proti temu povišanju so dvignili vsi prizadeti velik odpor in hoče velika večina dosedanjih telefonskih naročnikov telefon rajši odpovedati. kot pa plačevati nove neprimerno visoke cene. 5 teni pa bi bila prizadeta naša trgovina, kar bi povzročilo veliko škode.
Železniška ležnina. S 1. junijem t. 1, se ukine brezplačno ležanje onega blaga na postajah, ki se predaja v prev-ož do mogoče odprave in ki je bilo doslej oproščeno ležnine.
Trgovska agencija. Razen zasebnih trgovskih zastopstev pospešuje mednarodno trgovino zlasti tudi uradne trgovske agencije v inozemstvu. Tem je ministrstvo trgovine in industrije naročilo, da
seznanijo inozemstvo z objavami v listih o naših industrijskih, prometnih in splošno gospodarskih razmerah. Pri tem naj posebno poudarjaj o, kaj pridelujemo za izvoz in katere uvozne predmete potrebujemo. — Na enak način pospešuje Češkoslovaška republika svojo trgovino in fje ustanovila v ta namen sedaj tudi v Beogradu trgovsko industrijsko zbornico.
Padanje cen sirovlnam na svetovnem trgu.
Cene sirovlnam na svetovnem trgu padajo naprej. Vedno večja je vrsta blaga, kateremu je cena padla na predvojno višino ali pa še pod njo. V Ameriki so oves, koruza, loj in mast cenejši kot pred vojno. Isto velja za baker i(123/« centov za funt. v aprilu 1921 proti 14 centov v juniju 1914), za cink (4 pet osmin centov proti 5.1 centov). cin 28:!/‘ centov proti 30 centom), bombaž (12 centov proti 13l/s centov), koruza (60 centov proti 71 centom), loi (5 centov proti 63/4 centov). Londonski trg kaže podobna znamenja. Sledeča primerjanja kažejo to: baker (po vojni 381/4 šilingov za meterski stot proti 54 šilinigom pred vojno), laneno olje (23 šilingov proti 26 šil.), palmovo olje 251/- šil. oroti 32 šil.), juta 30 L proti 31 L za tono), gumi (1 šiling proti 21/2 šilingom za funt). Temu gibanju niso sledila pred vsem žita in sicer pšenica in rž, ker Rusija ne daje običajne množine žita na svetovni trg. Padanje cen znači prve znake saniranja splošne draginje posebno za dežele s slabo valuto. 'Vendar se v teh deželah gospodarsko stanje še vedno ne bo izboljšalo tako dolgo, dokler se ne poveča kupna moč vrednot, ki veljajo danes za slabe.
vešč v žaganju vsakovrstnega blaga, in
Gaterist
•	1	1	• e vešč brušenja žag, se pod ugodnimi po-
CirKlilariSt SW takoj sprejmeta. — Ponudbe pod „Gaterist" in „Cirkularist" na upravo.
ZASTOPNIKI
za razpečavanje kemičnih izdelkov se sprejmejo. — Prednost dobro vpeljani. Ponudbe pod „LABORATORIJ“ na upravo lista.
Prah zoper mrčese
(proti muham in bolham)
100 škatlic za pršenje (Spritzkarton) K 350'—.
. Sprejmejo se zastopniki!
,Herba‘z.s.o.j. Zagreb, PalmotićevalO.
Trpežne trakove za čevlje, (Eisen-garn), in stremena (Schuhstrupfen) nudi točno po najnižjih cenah FR. DOSTAL, veleizdelovalnica trakov za čevlje in stremen. TROPAVA. Čehoslovenska.
Svakovrsne cipele
na malo i veliko, proizvode iz prave kože bez papirnatih dodataka, sve ručno, fino i trajno izradjeno, razšilje
Cipelarska gospodarska zadruga
LjubnO pri Podnartu Gornja Kranjska.
Ljepa
kočija
sa tamnomodrim suknom i 2 konjska komata prodaju se za K 25.000. — Pojašnjenja i naslov dobiju se u upravi „Jugoslavenske burze“.
/lena murnja ca Ta-
MHOMOflpHM CJKHOM H 2 KOBCita KOMara npo-flajy ce sa K 25.000. Oöjacmema h iiacjioii floöirjy ce y ynpaBii vJyrocJiaBCHCKe Öypae«.
Ustanov. 1898. Anončna ekspec Ljubljana, Kongresni (Pri vprašanjih zadostuje 32. Nov klavir (Flügel) črn, prvovrstne dunajske firme Gebr. Stingl, križem strune, na 3 pedale krasen glas, izdelek mirnega časa se proda. Cena K 55.000"-	Ustanov. 1898. licija AL Matelič trg 3. Telefon 174. poleg navedena številka.) 43. 3 motorna kolesa 1) Puch 2 HP, 2) 6-7 HP, 3) Raaf 3 Va HP, v dobrem stanju z malo rabljeno pnevmatiko ceno naprodaj.
38. Družabnik za mizarsko podjetje z 200.000 K kapitala se išče za že obstoječe dobro vpeljano podjetje.	45. Visoka vrata z angleško ključavnico, skoraj popolnoma nova, se prodajo.
42. Modema lokomobila na visok pritisk (Hochdruck) 16 HP, prvovrsten fabrikat, kurij iva z drvmi, cirkularna žaga 5 HP 1 in železo-stružnica se franko Slovenija po ugodni ceni proda.	46. Sprejme se razmnoževanje vsakovrstnih risb, not, okrožnic, z ročno in strojepisno pisavo, vabil itd. po najugodnejših cenah in takojšnji prvovrstni izvedbi.
Čitajte
„Jugoslovansko Borzo“!

Nudim trgovcem po najnižjih cenah Kanafase, cena za meter Kč. 14'—, Oksforde za srajce, cena za meter Kč. 14"—, Zefire za srajce, cena za meter Kč. 14"—. Dalje bele in barvaste žepne robce, rute za na glavo,
Hybam TproBiuma no
najHHKHM uenaMa: Ka-natjiace, uena aa wexap Km. 14"—, OKccjiopae sa Komy/be, učna sa Merap Ku. 14"—, SecjjHpe sa ko-uiy*e, neua sa Merap Kq, 14'—. Ha»e 6ene h
mapene MapaMHue, jain-
potiskano blago za pred- Maice, HauiTaMnany po6y pašnike.	sa nperase.
FRIDERIK KUDELKA
TKALNICA
ČERVENV KOSTELEC, ČEŠKO.
TURISTI!
PENZIJA
„GRINTOVEC“
v grajščini „Preddvor“, pošta Tupaliče pri Kranju ::	:: Slovenija
nudi svojim gostom izborno in ceno prehrano, krasne izlete, kopeli na prostem in druge zabave. — Po naročilu pričakuje vsakega gosta voz na kolodvoru v Kranju.
Mr
,,K :
\ .' =
-V U:/
Tovarna električn. aparatov za jaki tok
SCHEIßER & KWAYSSER
d* Z O e Ze
Wien XIII/2 AL, Linzerstrasse 16
-
Vt! L‘(4 .
Ročni menjalnik
s zavarovanjem, na dva pola. 250 Volt, do 400 Amperov.
APARATI ZA
NIZKO IN VISOKO NAPETOST.
Ceniki in ponudbe brezplačno.
7000 sifonskih steklenic
se pod ugodnimi pogoji proda. — Ponudbe pod 7000 na upravo lista.
7000 CHtfjOHCKHX
6ou;a
npo/ta ce ys noBOJbne yßeie. IIoHyAe iioa »7000« na ynpasy jih-cia.
VILA NA BLEDU
naj-
krasnejše letovišče Jugosla-vije, na |_l_j prodaj.
Krasna I 1 I oprema.
Sobe prirejene tudi za zimsko sezono. — Zidava moderna, solidna, lil I |_| Proda se vsled j_!_| I I I preselit-
ve iz Jugoslavije. — Cena K 850.000"—. Pojasnila daje Anončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana.
Brnska industrija predpasnikov (kecelja)
Wodak & spol
BRNO
Starobrnenska 9/11. Češkosiovenska.
Predpasniki, krila, damsko perilo. — Zahtevajte vzorčne pošiljke. — Spreten zastopnik se sprejme.
PUTNIKE
uz visoku proviziju, koji su dobro poznati po cjelom kraljestvu, traži Prva Petrovačka tvorpica x četaka, kistova i metala F. Filip, Petrovac, Bačka.

s trgovskimi prostori v Ljubljani se ugodno proda. Resni reflektanti naj blagovolijo sporočiti svoje naslove pod „600.000“ na
Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg št. 3.
Javite svoj naslov in uprava „Jugoslovanske borze“ Vam bo pošiljala svoj list brezplačno.
Automobile, kolesa, motocikle ter vso opremo nudi iz skladišča I. Goreč, garaža, delavnica Ljubljana, Gosposvetska 14, Vegova 8.
Soudeležba z varnostjo na posestvu
je omogočena trgovcu ali pa tudi samo kapitalistu, ki bi se hotel udeležiti ev. tudi aktivnega sodelovanja pri trgovini z mešanim blagom, deželnimi pridelki, lesom, vinom in sadjem v prometnem kraju na Štajerskem (Slovenija). Trgovski prostori se nahajajo v lastni hiši. Kapitala se potrebuje 400—500.000 kron. Reflektanti naj blagovolijo vposlati svoje naslove na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg št, 3.
TproBUH y CpÖHjH
Kojn jom ne ÄOÖHBajy öecn/iaxHO »Jyroc;iaBeHCKe öypse«, nexa npHjaBe CBoj HaczioB ynpaBH. JaBHxe h HacjiOBe cbojhx KOJiera!
Priložnostni nakup!
Prostostoječa litoželezna peč centralne kurjave na gorko vodo (8 m2 kurilne ploščine) in 500 m cevi iz počinjene železne pločevine (premer 90 mm) ceno na prodaj
Obrniti se je na upravo lista pod „litoželezna p e č“.
Prilični nakup!
Slobodno stoječa lievo-željezna peč centralnog ogrjeva na toplu vodu (8 m2 ogrijalne ploštine) te 500 m cjevi iz pocinkane željezne pločevine (promjer 90 mm) proda se jeftino.
Obratite se upravi lista pod „lievoželjezna peč“.
n
JIH- S
npmiMHHM HaKym!
CnoPoflHo ciojajyha ToatejiesHa neh ca :qeH TpajiiioM orpečoM na Tonjiy Bo^y (8 m2 orpn-jiume luioiiiTirae)	to
500 M HOBII H3 nOHHH-
Kane atejieane nJionoBH-He (npoMep 90 mm) npofla ce jetjTHHo. 06-paiHie ce ynpa.Bii jnicia no/t, »jiHToateJiesna neh«.
C1	• ve.
okoro najvecji
moderni mlin
v
Češkoslovaški na prodaj. — Cena Kč 4,700.000. Reflektanti, ki se zanimajo za točen opis, naj blagovolijo sporočiti svoj naslov na An. ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
OBRTNA BANKA
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4 ::: TELEFON 508
Preskrbuje nakup n prodajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut. — Vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu- in inozemska bančna tržišča. — Daje predujme (posojila) na vrednostne papirje. — Eskomptuje in vnovčuje menice. — Sprejema denarne vloge na tekoči račun ali pa na čekovni promet. — Hrani in oskrbuje vrednostne papirje, reviduje številke. Dovoljuje vsakovrstne kredite. Finansiranje obrtnih podjetij.