štev. 20
Nedelja, 1$. maja
1933
France PodUpniU:
JelarjGvi čuvaji
Pri Starem grada јз Tončeva armada imela svoj tabor. Kakšen tabor? Nobena vojska nima takega. Po vseh šitirih je bilo treba s te strani od trga priplezati navzgor, oprijemaje se ob vitkih smrekah, ki so stale na samih skalah in daleč raztezale korenine. Vmes sta se pletla srebot in bršljan. АИ goni pri jamah — kjer je bil vhod v luknje med skalami in kjer so slutili vhod v podzemski hodnik — tam je bilo položno in prijetno.
Ko je Tončeva armada preplezala tja
gori, is našla vsi ▼ starem redu. Pod pečino so zanetili ogenj. V staro pločevinasto ponev so pri bližnjem studenca
la vprežena vleči navkreber, da se mali gospodje vojščaki niso preveč upehali.
Ko je Tonč zatrobil v svoj volovski rog, se je armada zbrala pri ognju pod pečino. Stali so v dveh vrstah in Tonč je komandirai:
»Ste čuh, nam bo napovedana vojna. Сг pride Ladi s svojimi smrkavci sem gori, jih nabiksamo, da bo veselje. Da-
zajeH vodo, da bo zavrela. Neznansko
so se tega veselili, sladke koreninice so nakrahali, pojedli so krtih, ki so ga bih prinesli s s »boj ▼ platneoih torbah, opasani'h preko ramen. In tema so rekli menaža. Nato se >î pričela zabava. S samim srebotom je bila na dve vzporedni smreki pripeta dolga gugalnica Komor se ni ljubilo njihati, je lahko šel na drčo. Vsedel se je na šop smrekovih vej in se popeljal nizdol — seve na cmo levo stran, kjer ni bilo skal Presneto hitro je šk> m pri dičanju sta tudi Pik m Karo imela svojo zabavo. Lajala sta ffi divjala za drčo, nato pa sta jo mora-
nes narežemo puščice la tek» b*no
streljali, da se nobeden ne bo upal pogledati sem gori.«
Fantiči so tnrozsS med Jekivjuii tanke šibe, jih olupili, ožgafi konice v ognju m jih po petdeset nabrali v šop, katerega ja vsak vtaknil za pas. Nato je poveljnik Tonč posadil svojo belo čepico na koL Na daljavo dobrih osem metrov se je vršilo vežbanje v streljanju. Kmalu јг bila čepica vsa preluknjana. Imenitno so se odrezali vsi mlad? strelci — najbolj pa oni trije novi gadje iz bližnje vasi.
Drugi dan je Tonč okrog Starega gra-
du nropoefčtvfl straže. SIM uuieslpve,
z k>ki in puščicami dobro oborožene korenjake je postavil vsakega v drugo zasedo. Ce se približa sovražnik, naj žvižgajo, jim je naročil.
Nato se je s svojimi vojSčaki spravil v luknje. Tem so dejali »šance«, sam Bog vedi zakaj. In plezanje v luknje je bila najzamenitejša zabava Tončeve armade pri Starem gradu. Tri luknje so vodile — z vhodom po trideset korakov druga od druge — pod zemljo, pravilneje; pod samo živo skalo. Kmalu znotraj so se stikale in je nato vodila dalje ena sama luknja. Tako ozka je bila, da odrasel človek ni mogel plezati po njej. Tonč in njegovi vojščaki pa so se rinili dalje. To je bilo zelo nevarno, posebno ča jih je po več rinilo v luknjo. Vračati se je bilo namreč treba zaden-sko in po vseh štirih. Pa če je bil med njimi kak nerodnež, ki sa ni znal umika jti na tesnih ovinkih, so vsi plazilci zastali in je položaj bil obupen.
Neki vajenec se je nekoč sksoro zadušil v luknji. Prvi je plezal, za njim jih je bilo še petero, poslednji pa neki fantič, ki v luknji še ni bil nikoli. Ta je na povratku zagvozdil izhod, ker se ni znal zadensko prariti na ozkem ovinku. Tako je bilo vseh šest v pasti. Upili so, a kdo bi jih bil čul! Pomrli bi lahko od gladu in obupa. Bila je že trda noč, ko so jih doma vse pogrešili. Nekateri otroci so povedali, da so pogrešana videli popoldne na poti k Staremu gradu. Na pomoč so morali gasilci z bakljarrai. Srečno so izvlekli prvega, ali prav za prav zadnjega nerodneža, nakar so se izkobacali tudi drugi. Vajanec, ki je bil najdalje znotraj, je že omedleval.
Odslej ja bila mladina pri plezanju v Šance bolj previdna. Pa saj ja bil Stari grad trdnjava Tončeve armade in se ni smel nihče približati, če ni komandant dovolil. Tonč pa je plazal v šance vedno le sam. In kakor je želel, da bi kdaj odkril zaklad ali vsaj lisičji ali jazbe-čev brlog, so ostale njegove želja vedno neizpolnjene.
Danes je bil ravno pri stfkti vseh treh lukenj, ko je zunaj zadonel klic na pomoč. Tonč se je naglo izplazi!
Približal se je sovražnik.
Kontrolorjev Ladi ja prignal svojo Toisko.
Tončeve straže so se wmaknfle iti povedala: »Kakšnih dvajset jih je. Sami gosposki. Pa iz okolice jih je tudi nekaj. Počasi se plazijo. In kanon tudi imajo, kakšen kanon! Staro železno cev od vodnjaka. Vleče ga pa kontrolo rjava ovca.«
Tonč Je veleJ svoj! агнккИ, — Imel }в
ta dan le petnajst mož: »Z loki na prežo okrog in okrog gradu. Streljajta samo v zrak, da ne iztaknemo komu očesa. Jaz se skrijem pri šancah. Ko bodo napadli, izpustim oba psa ...«
To je bilo krohota med Tončevmti vojščaki. Kar na glas so začeli izzivati Ladijevo vojsko in jo klicati na koraj-žo. Oh, nesrečni vojskovodja Ladi je pa mislil, da se bo s svojimi čisto skrivaj priplazil, Tonča pregnal in Stari grad osvojil.
Po zraku so začele frčati orve puščice. Seveda niso nikogar ranile, toda obetal se ja grozen spopad. In vendar ga ni bilo.
Komaj se je med grmovjem pokazal Ladi s svojo ovco in kanonom, ja Tonč nekaj šepnil Karu in Piku 'n švignila sta nizdol, kakor dva bliska. O/ca v dir — iztrgala se je iz vprage — psa za njo, Ladi pa v jok. Kakor bi trenil je bila razbita in poražena vsa sovražna vojska.
In dokler je še potlej imel Tonč svojo armado in svoja dva »kanonirja«, je ostal Stari grad nepremagljiva njegova trdnjava.
Tako so Tonču potekala najlepša leta, — o, dvanajst polnih je že imel za seboj. Pa ni treba misliti, da se jt vse njagovo mladinsko rajanje sukalo okrog samih norčavosti in otroških iger. Ne, tudi v šoli je bil marljiv. Doma — seveda, doma ni nikoli dolgo strpel. Kako tudi! Bratec Francelj, ki je bil prvi za njim, je šela komaj neha! platno p'O-dajati in je bil malo bolehen. Sestrica Polonica je sicer bila živahno dekletce, toda ša vedno je žulila dudko v ustih in se je najraje pletla okrog maminega krila. Tiček — najmlajši — pa je šele poskušal blebetati prva besede in je na-merjal prve korake.
Tonč je imel vse tri neznansko rad. A da bi se z njimi ukvarjal — ne. to mu ni dišalo. Kadar sa je torej naveličal doma in druščine s svojimi vojščaki, je pozval Kara in Pika in se odpravil tja za log, k stricu Jemejcu. Vse popoldne je prebili tam in stric Jerneje ja imel bistrega Tonča rad, hudo rad. Pa teta Bara tudi — o, še kako! Njima Bog ni dal otrok, zato sta se prav razveselila, kadar se ja za logom prikazal Tonč s svojima spremljevalcema Karom in Pikom, ki sta kaj dobro poznala pot do svojega rojstnega doma ...
In teta Bara je ob takem ljubem po-setu paJjala Tonča v izbo. ki je bila že tako snažna, kakor malo kje. Pogostila je sladkosnednega nečaka z medom in
sirovim maslom in še kakšen štrukelj se je navadno našel v shrambi.
Stric Jerneje, ki je bil zapriseženi logar, pa ie Tonča nato povedel v gozd. Razkazoval mu je drevje in sledove divjadi. Odkril mu je skrivališče lisic in še bolj skrite jazbine. Tudi gobe sta nabirala in zdravilne rastline. Ali pa sta izpod narezanega lubja natakala pilpoh, ki je kakor bela gosta smolnata kri počasi curljala v nastavljeno steklenico. Pilpoh je stric Jerneje za prav čedne denarce prodajal kot domače zdravilo.
Najbolj mikavne pa so bile pripovedke strica Jemejca. Kaj vse zanimivega in poučnega so ob takih sprehodih po gozdu slišala Tončeva ušssa! Pa so bila ušesa premalo. Od strmenja je Tonč časih kar zastal in razprl tudi usta, da je še bolje dojel in slišal prečudne zgodbe o vilah in škratih, o loka vos ti lisic in dehorjev pa mične doživljaje nerodnih ježev in mladih srnic.
Neke sobote sta stric Jerneje ш Tonč spet namerila korake po gozdu. Leto se je že nagnilo v jesen, a ta je bila topla in prijazna, kakor redko kdaj. Popoldansko solnce je še toplo prigrevalo, gosti prameni žarkov so svetili skozi vejevje na mehki mah. Viihovi smrek in hojk so blesteli v zelenem kovinskem sijaju.
»Do kod pojdeva?« )e povprašal stric
Jerneje.
»Do srednjega studeocal« je hitro
povzpel Tonč.
Ah. tam je bilo najlepše. Pri tisti ska-lini sredi gozda kjer je vladala globoka tišina. Samo studenček je žuborel in curljal preko skale v majhen tolmunček. Za Tonča je bil ta kraj kakor v pravljici. Tu je lahko gradil jez m postavljal srčkane jezove in mline. Še stric Jerneje mu je pri tem igračkanju rad pomagal ter obujal spomine na svoja otroška leta.
Prišla sta do studenčka in sedla vsak na svojo stran skaMne. Tedaj se je nenadoma domislil stric Jerneje:
»Kod se pa klatita Karo in P'k? — Priklici jih! čisto sva pozabila nanja. Veš. jesen je in bom začel z lovom. Ne maram, da mi psa strašita divjad. In pa lisicam že pasti nastavljam ... Daj, pri-kliči oba divjaka!«
(Dalje prihodnjo nedeljo.)
Manica;
Birmansko darilo
Kar načuditi se niso mogli otroci Žeh-tinovemu Lojzku, da si je izbral za svojega birmanskega botra starega, še pa-vega Brklarja, ki je stanoval tam ob robu gozda v leseni kolibi, izdeloval razne lesene predmete ter jih nosil naprodaj v širni svet.
»Joj, takega botra, ki berači — te ni sram?«
»čemu lažeš?« se je razhudil Lojzek. »Brklarjev očka ne beračijo. Vzamejo in jedo samo tisto, kar jim kdo sam prinese. To pa ni beračenje!«
»Pa ti ne bo mogel dati nobenega darila, ker nima nič — ojej«.
»Tisto mi je vseeno. Saj so mi naredili že tri piščalke in mi darovali še mnogo drugih igrač. O, jaz imam Biklar-jevega očka zelo rad«.
Žehtinu, Lojzkovemu očetu je bilo všeč, da se je fant tako potegnil za svojega botra.
»Prav imaš«, ga je pohvalil. »Človeka ne smemo soditi po denarju, nego po značaju. Brklar je reven in časih res malo čudaški toda poštenjak je«.
In kako je Brklar botroval Lojzku. In' kako ponosno se je držal! Tudi Zahti-nov oče je bil takrat z njima. Nič niso popivali in vendar so se imeli dobro. Lojzkova mati je napravila okusno malico in vsi so bili zadovoljni. Zvečer sta oče in Lojzek spremila botra domov in tedaj je dobil srečni birmanec ced kup lesenih igrač.
»Veš, Lojzek,« je rekel boter dostojanstveno, »to je za danes. Birmansko darilo pa že še dobiš, ko pride čas«.
Tedaj se je pa oče Žehtin glasno zasmejal in potrepljal Brklarja po rami:
«Beži. no, beži! Kaj boš dajal, k« d
sam siromak! Sicer pa — saj si mu dal, da komaj nosi. In še sitnosti si imel. Že dobro, že! Hvala ti!«
Segli so si v roke in se poslovili.
Naslednjo zimo je Brklar resno obolel in obležal. Hiral je od dne do dne. Stragel mu je največ Žehtinov Lojzek, ki se kar ni mogel ločiti od svojega dobrega botra. Lojzkova mati je pošiljala bolniku juho in karkoli je poželel. Oče Žehtin je pa ubogega Brklarja obiskal slednji večer in ga tolažil, kakor je vedel in znal.
Ko je bil nekega večera v dražbi še dveh sosedov spet pri njem na obisku, ie začel bolnik sunkoma:
»Žehtin, umri bom. Ali boš skrbel za moj pogreb?«
»No, no, lahko se še pozdraviš«, je hitel Žehtin. »Če bi pa naposled res podlegel, ej, le brez skrbi bodi.
»Ne, ne mislim tako«, je dejal bolnik s slabotnim glasom. »Denar za pogreb imam sam. Tu v omarici je že pripravljen. Želim h, da bi vse drugo, kar je treba pri pogrebu, uredil, če si tako dober? Pa — pa — tisto, kar je v tœsiti-le Jeseni skrinjici, daj Lojzku, to je, njegovo birmansko da-rilo —«
Žehtin in ostala dva soseda so se skoro muzaje spogledali, v svesti si, da v skrinjici pač ne more biti drugega nego kako orodje m morda nekaj lesenih igrač.
»Vse se bo z-godilo po tvoji želji«, mu je obljubil Žehtin. »Zdaj pa lepo počivaj 1 Utrujen si«.	1 1'
Bolrfik je zatiisnil oči in začel težko «opsti. Drugo jutro pa je mirno umrl.
Ubogi Lojzek! Saj se bi bil skoro ndu-iil v solzah.
Po pogrebu, ki se je izvršil vse tako, kakor je želel pokojnik, so pospravljali njegovo kolibo. Odprli so tudi skrinjico, v kateri je bilo shranjeno Lojzkovo birmansko darilo. A kdo popiše začudenje navzočih, ko se je zableščalo pred njimi — za več tisoč srebrnega denarja.
Ker pokojnik m imel sorodnikov, Je ves denar dobil Lojzek.
Vsi oni pa, ki so nekoč zbadafi Lojzka zaradi njegovega boka, so bili zdaj cadostž osramočeni.
t Srečko Kosovel:
Marjetice
Svoje bele solnčnike so razpele marjetice zjutraj k solncu:
Iz nočnih dvoran so stopale tiho v polje zeieno —
med valovečo travo, drobno šumljajočo so se vstavile, kraljičine.
Solnce je stopilo nad bregove in vinograde, kostanji so šumeli,
v travi pa so se igrale marjetice ves solnčni dan.
Dva trgovca
Siromašen trgovec je odpotoval im dal vso svojo zalogo železa bogatemu trgovcu, naj jo shrani. Ko se je vrnil, se je oglasil pri bogatem trgovcu ш ga prosil, naj mu vrne železo. Bogati trgovec je bil vse železo prodal in ker se je bilo treba kako izgovoriti, je dejal:
»S tvojim železom se mi je pripetila nesreča.«
»Kakšna pa?«
»Spravil sem ga v žitno kaščo, kjer je vse polno miši Vse železo so pojedle, sam sem videl, kako so ga grizle. Ce os verjameš, pojdi in poglej 1«
Siromašni trgovec se ni hotel prepirati: »Nič ne bom gledal, saj tudi tako verjamem. Vem, da miši zmerom žro železo. Z bogom 1« bi siromašni trgovec Je odšeL
Na ulici je videl majhnega otroka. Bil Je sin bogatega kupca. Siromašni trgovec ga je vzel v naročje in oesel domov.
Drugi dan je bogati trgovec srečal siromašnega, mu povedal svojo nesrečo in ga vprašal: »Ali si ga mogoče ti kaj videl?«
Siromašni trgovec je odgovoril: »Kajpak, seveda sem ga vidai. Ko sem vče-
raj šel od tebe, sem videl jastreba ki se je spustil na tvojega sinčka in g« odnesel.«
Bogati trgovec se je razjezil in dejal: »Kaj se norčuješ iz mene? Ali te ni sram? Kdaj pa je še jastreb ugrabil kakega otroka?«
»Nič se ne norčujem. Ali je kaj Čudnega, če je jastreb odnesel malčka, ko pa vendar tiste maji me miši požro sto pudov železa? To se prav lahko zgodi.«
Tedaj je bogati trgovec spoznal, kam meri siromak: »Tvojega železa niso niso snedle miši, ampak jaz sem ga prodal. Plačal ti bom zanj dvakrat toliko.«
»če je tako, potem tudi jastreb ni n grabil tvojega sina ш prinesel ti ga bom nazaM
Danilo Gorinšek;
Kmet
Na pomlad tzorje njive, v brazde kmet semen natrosi, da stotero bi rodilo Boga Stvarnika naprosi —
In vse zrnje gre mc v Idasje, kloni težko glavo žito, kjer je bila pasta zemlja polje vse je valovita
Koder seje, tod I žanje, s čela znoj zaman ne Kje. — Bok je dober: kdor se trudi,
njwp x mikv^jn уДхујј«
Bogo Pregelj
Kroma
V prvo se je razpela umita sinjina od belih gora do temnih gričev. Zimski vetrovi so se razpršili v soteskah. Prvo pomladnje žuborenje je napolnilo svetli dan. Drobni beli oblaki polahko polže čez nebo proti goram.
Na njih sede angelci. Na glavah imajo srebrne krone. V njihovih rogljih se mavrično krešejo pisani karani. Angelci se sklanjajo globoko čez rob oblakov. S skrbnimi očmi vneto glodajo zemljo pod seboj.
Tam gre po kolovozu mož. Globoko se sklanja pod tovorom, ki ga nese y oprtanem košu. Gorko solnce mu je s potom zalilo obraz. Videl je to angel in zaveslal oblak, da je njegova senca hladeče zajela upehanega moža.
Angelček T": se je pretcjnil na puhastih blazinah svojega oblaka. Široko je zazdehal, popravil si je kroriico vrh las in vzdihml: Kdo bo gledal kar naprej! Saj ni nič. Sama rjava puščoba.
Kaj si je vendar izmislil stari Peter, ve3 dan naj buljim v prazna strnišča. Kaj pa še! Tik je že do grla sit, preljubi sveti Peter! Kar sam glej, ako se ti da.
Tako je godrnjal in na legel na hrbet. Pa mu je sijalo solnce prav v oči in ga slepilo. Zato je sedel. Z rokami je objel kolena. Znova je zazdehal in začel v dremcu kihati. Solnce ga je peklo čedalje huje v hrbet. Kronica vrh glave je enakomerno kimala, kakor bi z zelenimi kamni hudomušno pritrjujoč mežikala: »Le daj ga, le daj ga. Bo vsaj vedel, c'a pri delu ne sme spati!«
Gorkeje so se uprli žarki v oblaček. Vneto so ga pili, da je vse bolj sahnel in kopneL Tik pa je kimal venomer. Nič ni čutil, kako je oblak pod njim vse tanjši in tanjši. Kar trdo je zaspal in zasanjal.
Večer je že, se mu je sanjala Kakor bela čreda so se zbrali oblaki pred nebeškimi vratL Angelci so poskakali z njih in se postavili ▼ vrsto in red. Pred njimi ве je razkoračil ključar »v. Peter. Њ*-
do gleda in rezko vprašuje: »Kaj si danes napravil dobrega?«
Angelci se ga močno boje. S tenkimi, drhtečimi gl-.-Dvi odgovarjajo. Sv. Peter pa ni nič zadovoljen. Samo hm, hm, pravi.
' Tik stoji s Takom na koncu vrste. Najmanjša angelca sta. Tak si razburjeno mane roke in šklepeče z zobmi. Komaj požira solze: »Peter bo hud, ker nisem nič dobrega napravil. Kaj bo...«
Tudi Tiku je nekam tesno pri srcu. Pa noče pokazati. Stisnil je ustnice in se drži trdo, kakor bi požrl koL Tik ni taka mevža kot Tak.
Komaj je vprašal sv. Peter Taka, so se mu že vdrle debele solze: »Tako majhen sem. Samo za trobentico sem imel kapljo rose ...«
Peter ga je pogladil po laseh in mu tolažeče dejal: »Nič ne vekaj, Tak. Saj si bil priden. Kar si mogel, si napravil. Zato pa boš vodil v naprej citrončke na pašo.«
»Res?« je vprašal maloverno Tak in si obrisal s pestjo oči. Potem se je zasmejal in je zaplesal: »Pa pero ti bom moral dobiti.«
Peter mu je dobrodušno prikimal »Seveda t pa se je obrnil k Tiku: »In ti?«
»Spal sem«, je odvrnil Tik trmasto. »Spal je! Tik je spal!« je završelo v vrsti. Vsi angeli so se ozrli vanj. Kamni v njihovih kronah so žareli kakor oči, ki bo se odprle v začudenju na stežaj. »Spal je, mesto da bi delal dobro!«
Sv. Peter si je povrtal s prstom v ušesu ter znova vprašal: »Nisem dobro alitai. Kaj Bi počel?
»Spal sem«, je ponovil Tik, »prazna in pusta je bila zemlja. Pa sem spaL Nihče me ni potre ovaL«
Tedaj se je razsrdil sv. Peter: »Lenob pa pri nas ne potrebujemo. Kar lepo pojdi! V pekel!« Vsi angeli so prikimali, ie Tak: »Tako Je pravi«
Tik se je ust-išil. Huda kazen je bila. Opravičiti se je hotel: »Saj, saj ..., pa ga Sv. Peter ni poslušal. Za rame ga je prijel, dvignil gp iz vrste in ga vrgel z nebeškega praga v brezdno, '-i je črnelo por! oblaki. Tik je obupno zakrilil z rokami in zavekal: »Tak, pomagaj!«
Tak Je skočil na svoj oblaček in se spustil do njega. Sklonil se je preko robu ,da je skoraj izgubil ravnotežje. Pograbil je Tika za lase in ga potegnil k sebi. Pri tem je zdrknila Tiku krona z las in radala vse globlje v prepad...
Tik je pogledal debelo okrog sebe. Visok dan je. Na belem oblačku leži. Samo sanjal je! Pred njim stoji razkora-čeno Tak. V boke je uprl roke, pa se jezi: »Tako spiš, da oblak kar izpod tebe puhti. Še na zemljo bi telebnil, če ne bi bil k sreči blizu. Ali misliš na tak način postati angel varuh?!«
Tik si je pogladil lase. Pa mu je zastala roka. Krone ni imel na glavi. »Na zemljo ti je padla, ko sem te ravno še ujel za lase«, mu je pritrdil Tak in ga tolažil: »Pa se le pripravi, kaj bo dejal Peter, ko se boš vrnil brez oblaka in brez krone. Boš malo spal...«
Tik si je pokril obraz in zajokal: »Moja krona...«
Tikova kronica je padla v sredo zelene ruše, ki je pravkar pognala iz rjavih taL Ravno z obodom se je vjela v zeleno bilko. V lahnem vetru se je drobno pozi-bavala.
Mimo je prišla mala punčka. Pokleknila je k njej in se začudila: »Mama, poglej, tu pa rase jo kronice!« — .
Ko se razstro prvi beli poletni oblački čez nebo, vzcveto vsako pomlad nove kronice Gologlavi angelček Tik jih rosi, da ne zvenijo. Kronice ga pozdravljajo. Pa Je z zemlje v nebo previsoko.

Moja mlada leta. Dobro se še spominjam
lepega poletnega dne, ko smo se otroci zbrali, da se gremo kopat. Spremljala nas jn moja starejša sestra, ki ji je bilo takrat kakih deset let, meni pa komaj dve leti. Sonce je vroče pripekalo. Ob vodi smo našli nekaj tovarišev in tovarišic. Moj brat Mirko je šel prvi v vodo in za njim sem se skobacala tudi jaz. Preden se je kdo zavedel, kako in kaj, sem štrbunknila v vodo in izginila. Začeli so me iskati v vodi in kmalu so me potegnili na suho. Takoj nato so me nesli domov in vsi so bili preplašeni. Bali so se, da jih ne izdam staršem. Spotoma so mi neprestano govorili, da ne smem povedati, da sem padla v vodo, ker drugače ne bom smela nikoli več z njimi. A vkljub temu sem vse izblebetala in sta bila brat m sestra pošteno kaznovana zaradi njune nepazljivosti.
Marica Skrjane, oč. IV. razr. v Dobu pri Domžalah
O vilah. V davnih časih »o ljudje Je verovali v vile. To so bila nesmrtna bitja, ki »e jih ljudje še dandanašnji radi spominjajo in o katerih si radi pripovedujejo pravljice. Prepričani so bili, da so vile lepe, bele ione, s svileno poltjo, z dolgimi, srebrnimi lasmi in z zlatim srcem. Živele so v gonah, nekatere pa tudi po dolinah. Največ vedo pri nas pripovedovati o vilah, ki so živele nekoč v Triglavskem pogorju, kamor takrat ni prišel skoraj noben človek. Prihajale »o rade v dolino in pomagale siromašnim ljudem. Pastirje so učili spoznavati zdravilne zeli. Na njihov ekaz je tudi iz skalnatih tal pognala sočna trava, da so se mogle pasti koze in ovce siromašnih pla-ninarjev. Ker so bile tako dobre, jih je narod obdržal v najlepšem spominu. Nikolaj Koritnik, uč, П. reatr. reaL
ginm. t Ljubljani (Ш. drž. reaL pran.)
Dragi ttrid Tudi jaz M udeležim natečaja, ki si ga razpisal dne 8. maja v »Mladem Jutro«. Predem kaj napišem, »e Ti moram malo predstaviti Takoj bo šlo vse laže, če ee bova malo bliže «poznala. »Mlar dega Jutra« sem vsako nedeljo hudo vesel! Komaj čakam nedelje m ko ga dobim, ga vsega pregledam in preberem. Iz lista vidim kako se učenke in učenci iz drugih krajev zanimajo za tvoje natečaje, le iz Domžal nI nobenega glasu. Zaradi tega sem sklenil, da postanem tvoj stalni dopisnik, če boš le hotel moje dopise priobčiti In lepo se ti priporočam, da popraviš vse napake, ki jih napravim. Za danes naj končam. Iskreno te pozdravlja tvoj
Vlad. Menart, eč. TO. razr.
▼ Domžalah
Zgodba o ptiïkah. Nekoč je imel etrned
ženitev. Povabil je vse svoje prijatelje k sebi. Prišlo je mnogo ptičk in so se skupaj veselile v gostilni pod leskovo vejo. Tedaj pa reče strnad: »Zdaj ko smo vsi zbrani, bi bilo prav, da si zberemo kralja. Tistega bomo izvolili, ki bo najvišje zleteli« Gosti eo biLi zadovoljni. Postavili so se v vrsto in se vsi naenkrat vzdignili v zrek. Palček, droben ptiček, je smuknil v letalo in se dvignil visoko visoko pod nebo. Kmalu so začeli ptiči pešati, le orel in palček v letalu sta še ostala v višavah. Naposled je tudi orel opešal in tako je smuknil palček z letala in tudi sam počasi zletel nazaj na zemljo. Drugi ptiči so vedeli, da je goljufal in hoteli so ga Ubiti. Palček pa je hotel biti kralj in ko je videl, da so njegovi tovariši resnično jezni nanj, se je hitro skril v mišjo luknjico. Od tistih dob se ga drži ime »Kraljiček«. Ali ga poznate?
BogomiT Skrjane, učenec V. razrede v Dobu pri Domžalah tov. Berač.
Poveet o krojačkovem sinu. V času tl»-
ke je živel krojaček, ki je imel sina Fran-čka. Franček ni bil tak kakor drugi dečki. Zmerom je hotel biti sam in stikal po gozdu. Nekega poletnega dne je našel skriven hodnik. Tesnoba ga je obšla, ko je stopil po neznani poti. Dolgo je hodil in naposled je prišel k bivališču palčkov. Te-dajci ga je zagledal palček-rjavček. Prestrašil ee je človeškega bitja in poklical druge palčke. Kmalu so spoznali, da Franček ni njihov sovražnik m zato so mu podarili čarobno piščalko. Franček se je lepo zahvalil in se odpravil domov. Toda zgrešil je bil pot in prišel je v tujo deželo. Tem so ravno volili kralja. Vsak )e hotel biti kralj rn zato so se ljudje med eeiboj prepirali. Naipoeled »o sklenili, da postane tis-ti kralj, ki mu bo krona patfla na glavo. Starešina je vrgel zlato krono v zrak in glej čudo, priletela js FraruSlcu na glavo. Franček je vedel, da se ima za to zahvaliti edino le čarobni piščalki, ki jo ie imel v žeipn. Postal je kralj dežele in žive! je srečno in zadovoljno mnogo, mnogo let
Anica KrajSe k, uč. V. ватг. r Trbovljah.
âlarijaoa Žetteznova-KokaHs
Vsak večer
Vsak večer
moj sinček pogteda,
če zvezdica blida Da nebu blešči.
»Še zvezdice nt« vesel govori, naprej se igra.M
»2e zvezdica sije!« boječe zavpije, v naročje se skrije..«
In t3i je večer.
Pošastna krog h ti že plazi se zver, ki ptič ni, ne miš
Križanka »Golob«
Vodoravno: 4. Prostor v ћШ. 10. Mlia-deitka. 11. Svetloba.
Navpično: 1. Praznik, 2. Skrajni v morje segajoč del celine. 3. Kratica pred imenom odbornika. 4. Povratni zaimek. 5. Predlog. 6. Domača žival. 7. Ime kraja ob naši severni meji. 8. časovni prislov. 9. Stevnik.
Rešfter križani» »Zvočnik«
ÎVodoravno: 2. sad, 4. pelod, d. osno« tek, 8. stopalo.
Navpično: 1. bkp, 2. kdo, J. dots. 4. pet, 5. del, 6. oe, 7. ko.
Rester ttgatike Spflja pri klobasi
Posetnica
ANA «TOK
Kaj je ta dam po pofcficu?
*Za spretne roke
Skrinjica
Iz lepenke si terežemo prizmin plašč, kakor vidimo na sliki 1. Ob robu a—b prilepimo 2—3 cm širok platnen trak, da se pokrov pozneje pri odpiranju ne bi prehitro odtrgal.
k		
	1	
		
a	■//////////////////////////m /////////Hf/f///////////MY/	b
	■ _J	
	f.	


\ У* "I
■ i
si. z.
Plašč oSepimo v notranjosti s pisanim papirjem, kakršnega dobimo v podlogi kuvert. Zunanje ploskve pa oble-pimo z bezgovim lubjem, ki smo ga iz primemo debelih bezgovih palic previdno izlupifi ter med dvema deščicama obteženima z opeko, zravnali in posušil H. — Taka Skrinjica (si. 2.) je prav lepa te jo lahko uporabljamo za hranje-vanje pisem пабт prijateljčkov.
Stevilnica
U 2» 3,	2,4,5,6,7,8	
2, 8, 2,	3	
3, 2, 4,	7	kamïlniSkji epont
2, 8, 5,	2	tekočina
4, 7, 5		odprtina v zide
5, 2, 6		del leta
6, 2, 8		afriški ptK
7, 6, 4,	7	izraz žalosti
8, 2, 5,	6	žitarica
		domača Rval
Prva	vodoravna	vrsta In prva ne»
vpična	vrsta dasta ime bajnega bitja.