St. 218 L let Izhaja vsak 5 mesece L 22. L 6 50 vet — v tirokostl 1 ki smrtnice, zibvak, Mali nnftf&i BttH ctiratittiU ptflA M Trstu, ¥ nad+ljo, 12« septembra 192«. Posamezna številka 30 stot. Letnik Ll eddjk*. Naročnina: za l mesec L 8.—p lete L 75.—, v inozemstvo mesečno 'stot. — O^iMnlna za 1 mm prostora trgovske in obrtne oglase 75 stot, a« 1.20, cglase denarnih zarodov L 2,— u za besedo, najmanj L 3. Uredništvo in nprmvaiitvo: Trst (3), ulic« S. Franc« »co d'A nisi 20. Telefon 11-57. Dopisi na) se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi. rekla-aiacži« in denar pa upravništvu. Rokopisi s« o« vračajo. Nefranlurans pisma se ne spreemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost" Poduredniitvo v Gorici: ulica Glosuč Carducci št. 7. I. o. — Telef. št 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Nemflla v Družbi narodov O dveh važnih mednarodnih dogodkih, ki so se odigrali v zadnjih treh tednih v slavnem in gostoljubnem švicarskem mestu Ženevi, smo imeli priliko poročati v zadnjem času našim čitateljem. Prvi dogodek je bilo veliko in pomembno zborovanje narodnih manjšin, ki se je vršilo pod predsedni-štvom našega poslanca dr. Wilfana od 25.—27. avgusta. Drugi dogodek največje zgodovinske važnosti je letošnji (VII.) občni zbor Družbe narodov, ki mu predseduje jugoslovenski minister za zunanje stvari dr. Momčilo Ninčić. O velikem pomeru, ki ga je imelo zborovanje narodnih manjšin, so se mogli čitatelji «Edinosti» prepričati že iz krasnega, misli in načrtov polnega govora poslanca dr.ja Wilfana, ki smo ga objavili te dni v našem listu. Odločilna zgodovinska važnost letošnjega rednega občnega zbora Družbe narodov pa je zapopadena vsa v dogodku, ki tvori središče vsega važnega programa sedanjega ženevskega zborovanja, namreč v skrejemu Nemčije v Družbo nar. Ko je jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčić na seji 8. t. m. kot predsednik sporočil zborovalcem izid glasovanja, ki je pokazal, da so vse zastopane države glasovale za sprejem nove Članice, so resni zborovalci improvizirali navdušeno manifestacijo. Ni bila to toliko manifestacija vljudnosti na naslov nove velike članice ženevske ustanove. Kar je prihajalo v tej manifestaciji držav do izraza, je bilo mnogo več, nego mednarodna vljudnost, bilo je izliv čustva olajšanja in radosti nad velikim uspehom, ki ga je dosegla ta dan ideja miru med državami. In res pomeni vstop Nemčije prvi korak, pomeni začetek resničnega po-mirjenja in resnične sprane, ki naj napravi trajen in pravi-konec svetovni vojni in omogoči v vsakem oziru uspešno zdravljenje njenih posledic. Rane, ki so jih zasekale vojna in njene posledice Evropi, niso še niti od daleč zaceljene. Gospodarske, finančne in socijalne krize razjedajo najmogočnejše države Evrope. Potrebno je dolgo, vztrajno in potrpežljivo zdravljenje. Mirovne naloge, ki jih morajo rešiti posamezne države po vojni, ne zaostajajo po svojem materi jalnem bremenu za nalogami, pod katerimi so ječali narodi med vojno samo. Te naloge niso nerešljive, toda neobhodni predpogoj za uspešno premaganje hude povojne krize sta red in stalnost, in sicer ne samo v notranjosti posameznih držav, temveč tudi mednarodni red in mednarodna stalnost položaja, ki so ga ustvarile mirovne pogodbe. Ta red in tai stalnost sta se 8. septembra znatno okrepila in utrdila. S svojim vstopom v Družbo narodov Nemčija ni le razširila krog članic ženevske organizacije, temveč se je že s tem tudi slovesno obvezala, da bo spoštovala mirovne pogodbe ter sedanje stanje med državami. Z njenim vstopom v Družbo narodov zadobi namreč polno veljavo tudi oni sistem prijateljskih in garancijskih pogodb, ki so znane pod imenom locamskih dogovorov in ki imajo za cilj ohranitev sedanjega stanja ob Renu in na vzhodu med Nemčijo na eni ter Poljsko in Čehoslovaško na drugi strani. Pa tudi razširitev kroga držav-Članic Družbe narodov kot taka ima velik zgodovinski pomen. Najvažnejše med vsemi vprašanji, kar jih ima rešiti Družba' narodov in od katerega je pravzaprav odvisen trajni mir, je vprašanje razorožitve. Zadovoljiva rešitev tega vprašanja se da doseči le pod pogojem, da pride do sporazuma med vsemi državami. Delna razorožitev, za katero bi se obvezale nekatere države druge pa ne, je izključena in bi ne mogla imeti nobene praktične vrednosti. Vzporedno s stremljenjem po razorožitvi mora torej iti tudi stremljenje po razširitvi Družbe narodov na vse države sveta. Pristop take velesile, kakršna je Nemčija, pomeni torej ogromen korak tudi na poti k razorožitvi. Kljub temu pa bo ta pot menda še dolga, zakaj dve mogočni svetovni državi — Rusija in Z edin j en en države — se nahajata še izven ženevske organizacije. Že bližnja bodočnost bo pokazala, ali bo imel pristop Nemčije blagodejen vpliv tudi na zadržanje teh dveh velesil napram Družbi narodov. Obenem z vprašanjem vstopa Nemčije je bilo rešeno tudi vprašanje preureditve Sveta Družbe" narodov, katero majo srednje in male države. Ako bi J^bora v znak protesta proti temu, da se obsegala Družba narodov vse države ni ugodilo njunim zahtevam ▼ polnem sveta, potem bi se moral razSiriti Svet | obsegu. »tri s<^a P0"**" bi jih Najnevarnejša kriza pa Je premaga, Rusija in Zedinjene države a končno Prist Nemčije je gotovo dejstvo brez dvoma tudi Kitajska, tako ^f *Min v tem jezgodovinski pomen letošnje-bil sestavljen ves odbor iz ^topnikov zlx>/OY^j& Ce bi V bil sprejem devetih velikih m zastopnikov devetih * srednjih in malih držav. [hko storili Španija ali Belgija s tem, S sedanjo razširitvijo števila sedežev, ;d b ^ ^>Cni zbor £ &lasovali kakor smo jo zgoraj opisali se upa za- . s£rejemu - bi ne pomenilo to zadovoljiti tudi Poljskozačetka konca Družbe narodov, zilijo, ki so odločno zahtevale, da se, temveč tudi polom miroVne ide- istočasno kakor Nemčiji mora tudi njim ; ____" Ji ^ , dovoliti stalen sedež v Svetu Družbe j Cilj Družbe narodov je v tem da je narodov. Z razširitvijo števila nestalnih ^ volJe posameznih drža.v, da se sedežev ter ustanovitvijo treh na pol rešujejo vsi spon mirnim potom. Je to-stalnih se bodo, kot so trdno prepriča- reJ to izraz nekake mirovne konfesije hi vsi krogi Družbe narodov, pomirile j suverenih držav. Razpad Družbe naro-tudi omenjene tri države, posebno pa dov bi bil izraz ra^o nasprotne ideje: Brazilija in Španija, ki sta dve temni' Nočemo nič vedeti o mirnem reševanju točki na letošnjem občnem zboru, ker sporov, reševali jih bomo vsak po svoje, se obe ti državi ne udeležujeta občnega: s silo in vojno... (Nemčije onemogočil — in to bi bili la. jnjoslousnskn vlado za sanadlo gospodarske Krize ,IV. kongres pridobitnlkov v Beogradu BEOGRAD, 11. (Izv.) Ministrski svet je nocoj od 17. do 20. imel sejo, na kateri je razpravljal o poročilu trgovinskega ministra dr. Krajaća glede ukrepov za ublažitev gospodarske krize. .Ukrepi, ki jih bo storila vlada bodo podobni onim ukrepom, ki so jih storile Francija, Italija in Belgija v svrho štedenja. Odredbe bodo precej ostre in se o policijski agenti, ki so spremljali on. vilne in verske cerimonije v zvezi z iz-! , _ . . r/ irs™8Kl nnanci. prizadevanje za zbliževanje imelo ve-lf«iwAl1«l(a v nneakn atn avinmnlilln. ialovlienim atentatom. ^reavsem no trena zvišati proizvodnjo dno yeC uspehov. Mussolinija v posebnem avtomobilu, jalovi j enim atentatom. Izjavil je na kvesturi, da se imenuje Manifestacij« t Rimu in drugih Italijan-Ermete Giovannlni. Rojen Je bil leta skih mestih. 1980 v Castelnuovo di Carfagnana. Pri-: RIM, 11. Takoj po atentatu so se meščani Šel Je s Francoskega. Prvi minister on.' podali pred palačo Chigi ter so priredili Mnssolini Je popolnoma nepoškodovan. iMussol ini ju živahne manifestacje. M^sto - na j tt m^^Tjv^ni običajno delo ▼ palači ChlffL v 7 ixjalovlj€(nim atentatom na RIM, 11. KO se je avtomobil prvega on. Mussolinija. ministra on. Mussolinija bližal tr^u < Za jutri ob 11. dopoldne je sklican faši-Porta Pla, je šofer naenkrat zapazil' stovski direktorij ▼ palačo Lrttorio. nekega mladeniča ob robu ulice. Ta je Čestitke HusdUli — NinOćeva brzo-stal mirno, kakor da bi koga pri čak o-; Javka, val. Ko je neznanec zagledal Mussolini-1 Prvi minister je prejel iz inozemstva ce-jev avtomobil, je prekoračil ulico ter, lo vrsto brzojavnih čestitk. Jugoslovenski avtomobil v stran, da ne povozi neznaii- ; W1 na Vato eks^lenco JizvrSen atentat, me ca, katerega so že zapazili tudi policij-.je globoko pretreala. Izražam Vam ob tej ski agenti, ki so spremljali on. Musso- priliki čustva mojega najodkritosrčnejše-linija v posebnem avtomobilu. Mislili ga prijateljstva ter Vam iskreno čestitam, so, da se neznani mladenič približuje Ninčić. z namenom, da izroči prvemu ministru kako prošnjo. Nasprotno pa je imel ta mladenič v rokah bombo tipa «Sipe». Vrgel Jo je z vso silo proti Mussolini j e-vemu avtomobilu. Na tleh je eksplodirala s strahovitim pokom. Mussolinijev Šofer je medtem pognal in zmanjšati uvoz, posebno kar se tiče luksusnih predmetov. Mnullil mptvtdole sartio kužen zi atentate RIM, 11. Danes zvečer so se vršile na trgu Colonna manifestacije ljudskih množic, da dajo duSka svoji radosti, ker avtomobil v dir proti palači Chigi in1®? Je izjalovil atentat na Mussolinij^ drobci bombe ga niso niti najmanj za-|N» trgu 0>lonna se je zbralo okolu 18 deli Policijski agenti so se vrgli na ^e nešteto patrijotičnih udruženj in fa-atentatorja, ga uklenUi ter odvedli na, Sistovskih organizacij. Množice so ne- 'prestano vzklikale on. Mussoliniju. St 11 TO Važne "podrobnosti o tem dogodku je | Okolu 18.30 se je vladni načelnik v podala tudi neka oseba, ki je sedela ves »premstvu vseh ministrov pojavil na dopoldan v kavami, katera se nahaja 'balkonu palačo Chigi ter je imel na blizu trga, kjer je bil izvršen atentat.! msistei ta-le nagovor: Izjavila je, da je videla danes zjutraj! Rimljani, črne »rajce! Pred vsem za-tri mladeniče, ki so stopicali gor in dol htevam, da se ne krSi javni red po tej po trgu. Vsi trije so imeli rdeče kra- manifestaciji. Velik narod, kakor je ita- Govor dr. Stresemanna je bil sprejet z velikim odobravanjem in živahnim _ x . . v , _ a blamiranjem. Njegov govor je bil nato ^if®? v torek prispel v Trst j preveden v francoščino in angleščino, BEOGRAD, 11. (Izv.) Politično življe- j nakar dobiI bosedo francoski zunanje v Beogradu stoji v znamenju sko-;njj roinister Briand. rajšnjega Pašičevega povratka. Po| Skoro vsak odstavek njegovega govo-brzojavki iz Monte Carla bo Pašic v ra bil prekinjen z odobravanji, pondeljek odpotoval s francoske rivi- Briand je govoril: Dejstvo, da sta. se da-jere v t je najboljge znamenje za pomemb- za ki j učen jnost tega dne. Vsi tisti, ki so doslej LJUBLJANA, 11. (Izv.) Danes je bil dvomljivo ali z ironijo opazovali delo s plenarno skupščino zaključen II. kon- Družbe narodov, bodo morali svoje gres jugoslovenskih pravnikov. Spreje- mnenje spremeniti. Današnji dan pote so bile razne resolucije, med kateri- m*mja pomirjenje vseh onih očetov in mi je vzbudila posebno pozornost ona mater, ki so bili v strahu za življenje resolucija, ki zahteva uvedbo obvezne {svojih otrok, kajti današnji dan pome- civilne poroke, dočim naj bi bil cerkveni zakon fakultativen. Po kongresu so se gostje porazgubili po Ljubljani, na Bled in drugam. Zvečer so se v Operi in v Drami vršile slavnostne predstave. Po sprejemu Nemil Je v Družbo narodov Komentarji francoskih listov - Strese-mannov in Briandov govor PARIZ, 11. Listi se danes obširno ba-vljo z vstopom Nemčije v Družbo narodov. Nagladajo, da je prišlo včeraj v Ženevi do popolne sprave med Francijo in Nemčijo. Včerajšnja seja skupščine Družbe narodov predstavlja važen do- ^te tfr so rU t^r^ul^po^rn^t! ' l^dl V^ ^vo^lto umerjen in vsi odobravajo Briandova izvajanja. ŽENEVA, 11. Včeraj dolgo pred po- Naenkrat so se vsi trije porazdelili. Dva popolnoma obvladati svoje živce. (Mno-sta odšla proti ulici Nomentana, tretji žlce: Ne» ne! Mussolini je le eden!) Napa je ostal na trgu Porta Pia v bližini I flavti hočem ob tej priliki par besed, npkA rA*TYTvwi»inJnirp li^trtv Ko ie ta I ki pa se morajo točno tolmačiti. Cas je, . , mladen«Pu^f Mus^liS avtomSbU d» ^ onkraj meje enkrat konCa neza^ Četkom 8eje so bili vsi prostori dvora- Nato je atentator bliskoma zbežal v ve- tero M slučaji, kakor je ta-le, zamoglijbora Guerera (Salvador) porofia o spre-žo nekega veCjega poslopja, kjer so ga usom na Kve" jre. To ne pravim za se, kajti jaz rad ži- rano nemška delegacija in zasede svoje: Ženevi dobil davi noto španske vlade, *vim v nAvamoftti. irovorim zavolio na- Drobci bombe so se razleteli v daljam1™1 v nevarnosti, govorim zavoljo na roda, italijanskega naroda, ki vztrajno dela, kakor je njegova dolžnost in njegov privilegij. In ta narod ne smejo vsako toliko motiti pri tem delu skupine zločincev. .Kakor smo odpravili v Italiji splošne vo 50 metrov ter so neznatno ranili sedem mimoidočih oseb. Atentator je izjavil na kvesturi, da je že del j časa pristaš anarhistične stranke ter da je živel več let na Francoskem. Prišel je v Rim le za nekaj dni. izkrcal na ligurski obali ter je nadaljeval pot v Genovo ter od tam v svoj vprašanje je bilo izzvalo v Družbi skraj-j rojstni kraj Castelnuovo di Garfagnana. no nevarno krizo. Število nestalnih Bratom in sestram ni ničesar izdal o tV nadaljnjem je izpovedal, da je prišel stavke, tako bomo tudi zajezili aten-iz Marseille-ja, kjer je v avgustu mese- tate> čeprav s smrtno kaznijo. In vi ve-cu z drugimi Italijani prisostvoval ne- ste> da ko govorim naravnost ljudstvu, kemu protifašistovskemu kongresu. ne izTekam praznih besedi. — Po teh Ker ni imel potnega lista, se je ponoči besedah se je Mussolini umaknil z balkona1 in množice so mu navdušeno vzklikale. svojem načrtu. Po kratkem bivanju pri svojih stariših je včeraj zvečer odpotoval v Rim, kamor je prispel danes ob sedežev v Svetu se je pomnožilo za tri, tako da jih bo devet. Izmed teh bodo trije na pol stalni, to je države, ki se izvolijo na tista tri mesta, se lahko iz- j 7.30 zjutraj volijo po preteku dobe vnovič, tako da( RIM, 11. Po izvršenem atentatu je bodo v praksi tudi njih sedeži stalni, i Ermete Giovannini zbežal v neko ve£o. Tako bo obstojal bodoči Svet Družbe Ko je opazil, da ga zasledujejo policij-narodov iz 15 članov, izmed katerih je ski agenti, je med potoma spustil na šest stalnih (Italija, Anglija, Francija, Belgija, Japonska in Nemčija) in devet nestalnih in napolstalnih, ki jih zavze- tla bombo, zavito v časopisni papir. Na kvesturi je izjavil, da je rojen leta 1900, da je služil med vojno v italijanski voj- SARAJEVO, 11. (Izv.) Danes so se sestali v Sarajevu k važni seji delegati daVidovićeve in muslimanske stranke. Sklenili so, da bodo Se pred sestankom narodne skupščine predložili obema kluboma predlog za skupno parlamentarno zastopstvo obeh strank, z imenom «Demokratska zajednica«. S tem bi se demokrati in muslimani definitivno zedinili za skupno iK>litično delovanje. * mesto poleg avstrijske delegacije. V ki v smislu čl. 1 pakta D. n. nazna-dvorani nastane buren aplavz in vihar-Inja, da bo Španska po preteku dveh no pozdravljanje. Dr. Ninčić pozdravi j let nehala biti članica Družbe narodov, nemške delegate in poudarja velik po- Slično noto je španska vlada poslala men vstopa Nemčije v Družbo narodov.' vsem članom Sveta Družbe narodov. DNEVNE VESTI ATENTAT no ministrskem predsednika Posledice-takega razida bi bile nedo-gledne! Zopet jo blazna roka izvršila v Rimu poskus zoper življenje ministrskega predsednika. Zopet se je našel blaznež, ki Je hotel z zločinskim dejanjem ugrabiti Italiji moda, katerega je usoda 2e dvakrat na SudeSen način ohranila domovini, ki jo vodi z železno roko njenim višjim ciljem nasproti. Tudi najnovejši zločin se Je ponesrečil. Ogorčenje, ki se Je polotilo vseh državljanov t prvem hipu, se je spremenilo v brezmejno radost, ko se je zvedelo, da le ministrski predsednik nedotaknjen. Tndi mi se pridružujemo obči radosti. Tudi ml se pridružujemo obči radosti in hvalimo Boga, da je odvrnil od Italije preteče gorje. čim se je potrdila vest o rešitvi gospoda Hussolinija, so zaplapolale po vseh oknih tržaških ulfc zastave in ljudstvo Je z zgražanjem komentiiaka blazvl čin. Čim je prejel občinski komisar vest o .novem atentatu, je izdal na prebivalstvo sledeči proglas: n. ▼ Trstu, du 12. septembra 1928. « Meščani! Zopet se je svetoskrunska roka dvignil« proti življenju vodje in načelnika Vlade! In zopet je mila usoda rešila življenje moža, na katerega gleda domovina neomejenim zaupanjem in s globoko ljubeznijo. % Bil sem tolmač dude Trsta s tem, da sem brzo javil Nj. E. Mussolim-ju globoko ogorčenje nad blaznim atentatom •In radoet tega mesta, ki vidi, da je ohranjen naciji njen vzvišeni vodnik. Živel vodja! Živela Italija! V Trstu, 11. septembra 1926. Prefekt urni komisar: Perezn. Prefekturni komisar je nadalje poslal ministrskemu predsedniku sledečo brzojavko: «Globofco ogorčen nad infamnim atentatom se raduje Trst v zvestobi in vdanosti, da je njegov veličastni vodja ohranjen na dobro in veličino Italije*. Manifestacije na trga Uni ta Ob 7.30 zvečer se je vršil na trgu Unita shod, ki je bil sklican potom li-Btov od tukajšnjega fašja. Z okna sedeža fašja nad kavarno Specchi je govoril množici fašistovski visoki komisar posl. Ricci. Nato se je obrazoval z godbo na čelu sprevod, ki je krenil okoli trga in dalje skozi Corso V. E. III. Pred uredništvom «Popolo di Trieste» ,so se manifestanti ustavili ter vzklikali. Nadaljujoč so krenili preko trga Gol- doni v ul. Carducci, kjer so se razšli. *** Zvečer so bila vsa uradna in mnoga druga poslopja razsvetljena. Kaj prool nMlensKI oteHtan Napona, a vztrajna borba naSega okoličana s sedanjo suAo, V septembru smo. Že to dejstvo samo znači, da imamo jesen pred durmi in narava sama, je tudi že začela kazati precej jesensko 1-ice. Vsa ta izprememba je nastopila v dokaj kratkem času zadnjih par tednov. Seveda; naši vrtovi, kateri se nahajajo po veČini na visečih legah, so že, ako Štirinajst dni ne dežuje, v vrhnji, rastlinam dostopni plasti zemlje, skoraj popolnoma izsuSeni. Sedaj je tpa potekel nad en mesec, odkar nismo imeli izdatnega dežja in medtem smo imeli Še tetko burjo v g osteh. Torej je razumljivo, da se v resnici tako naglo bližamo jeseni, ne-glede na to, da nam tudi koledar tako prav L Ne mislite morda, dragi Čitatelji «Edi-nosti«, da ni ves ta čas «deževalo» na man-drjarjevo zemljo. O nel V tem slučaju bi moralo iodpasti poročilo o cenah i zelenjave na blagovnem trgu, katero čitate vsak dan v tem listu. In preprodajalke po mestnih trgih bi morale, da obrnejo pozornost mimoidočih kuharic na svoj «čr-ni» radič, rabiti različne njim lastne klice in vabljivke, kakor: donne, donne, seda (svila) no radicio. In Če se hožete prepričati, je li res «deževalo» mandrjarju, kar stopite na vrt k vodnjaku in pokukajte v notranjost njegovo. Samo pazite, da vam noga ne spodrsne, sicer padete v globo-čino in ne v vodo, temveč na trdo dno ali v mehko blato. To so pa malo vredni vodnjaki, da se tako hitro izpraznijo, boste rekli. Vam ne ugovarjam; poglejte samo malo po vrtu za menoj. Glejte, tu »o lehe, ali je «kvadr» melancanov, tukaj je selen že odrastel, in je zopet šelen, a manjSi, in še solata poletna med njim. Tam je radič, eden večji oziroma starejfti in drugi Se mlad, goden komaj za prvo režnjo. Gremo dalje. Sedaj je čas sajenja endivije. Tu je zemlja komaj prekopana, namenjena za saditev. Sedaj je suha do dna in predno je pripravljena in dovolj mokra, da se iahko sadi zahteva vode, mnogo vode. In potem je treba dnevno močiti, celo dvakrat, da rastlinice prestanejo presaditev. In tako dalje: vsaka rastoča stvar potrebuje vode, drugače trpi na razvoju in u-vene. Tako torej vidite ves vrt in povsod nekaj raste. Da vzdržimo rast in pospešimo razvoj naših vrtnih rastlin, moramo zaliva i, vsak dan in izdatno zalivati; danes eno kulturo, jutri drugo v nekem redu. N ikatere dnevno močimo, n. pr. radič, da os Lane lepo bel; drugače počrni in ni za trr, ker ga živ krst ne mara takega. Take vidite im&mo trajno delo z zalivanjem, da nam skoro ne da časa opraviti druga istotako nujna dela na vrtu. Ob tihem vremenu naše zalivanje precej zaleže, posebno ako se to delo opravlja bolj proti večeru. Tekom noči, ko voda tako hitro ne izhlapeva, ima več časa, da lahko pronikne globoke je h koreninam in jo rastlina vsrka. Drugače je pa ko burja piha; takrat je naš trud docela brez uspeha. Sedaj upam, se ne boste Čudili praznim vodnjakom in razumeli boste, da se Še tako pelika zaloga vode, ako nima stalnega dotoka, končno le izčrpa. Kaj pravi pa trta: bo-li dala obilo pridelka? Tako, tako; ponekod več, drugje manj. Dosegla pa ne bo povprečne mere. Krivo je temu neugodno vreme ob cvetenju grozdja in tudi pozneje se isto ni moglo povoljno razviti radi mrzlih, brefc-Bolnčnih dni. Bledice na trti nismo mogli odnraviti, dočim smo pa peronospori uspešno kljubovali. Izučile so nas pač izkušnje zadnjih let. Plesnoba se je letos močno pokazala in grozdni molj je od spomladi sem vedno na delu. Imamo se boriti s celo vrsto Škodljivcev in če vsak le malo škode napravi tekom dobe, ko se trta in grozdje razvija, se ob trgatvi vseeno pozna in včasih močno pozna. Zadnji čas je grozdje precej dozorelo; še en izdaten dež bi mu zelo prav prišel, sicer se bo začelo sušiti ln se količinsko manjšati že itak skromni pridelek. Burja mu more tudi zelo škodovati, ker čim bolj dozoreva tem mehkejše postajajo jagode in se e lahkoto prebijejo, da se izcedi sladki sok. Lani je ravno ob trgatvi nastopila silovita burja in na grozdju napravila mnogo škode. Ker me že spremlja burja skozi cel čla- tos tako «dohra», da nam prid« ravno oJ> trgatvi na «roko», vam Magdalenčazri, i* sporočim. Pa ne nem, i— to pa da bosta v naprej vedeli In se prav ravnali — ampak le tulim, kateri redno Citate »Edinost*. Mlad Iz Vfllfl ML fc JEffluT i Trsta Volno a droflire parnu u volanov! Pod tem naslovom opozarjamo Se delj časa zamudnike, ki po osmih letih povojne dobe niso prišli do tega, da vložijo prošnjo zal vojno pokojnino: očetje ali matere po sinovih, Žene po "soprogih, sirote po odetih. Podčrtavamo datum: L oktobra liti To je dan, s katerim poteče rok za vlaganje tozadevnih prošenj. Prošnji naj se priloži za enkrat 9kmo mrtvaški list padlega vojaka. Mrtvaški list, ki ga izda ftupni urad, mora nosi d tudi vizum Županstva* drugače je neveljaven. One družine, ki ne morejo dohiti mrtvaškega lista, ker je vojak iiglnil v vojski, naj priložijo notornoetni akt. Tega sestavi notar ali sodnik na podlagi pričanja štirih zapriseženih oseh (bivših vojakov, ki so služili z izgubljenim vojakom). Prizadeti naj pridejo v naš urad z mrtvaškim listom ali z notornostnim aktom, pa* se jim bo tukaj sestavila formalna prošnja. Ob tej priliki opozarjamo tiste, ki so Že vložili prošnjo, katera pa še ni rešena, da ne smejo vlagati novih; s tem bi škodovali sami sebi. ker bi s tolikimi istoimenskimi vlogami nastala konfuzija. Utegnilo bi se jim tudi zgoditi, da jim bo tekla pokojnina s prvim dnem prihodnjega meseca, ko so »Mlati sast- fttol. Popušča filol v stroCju in napreduje luičen nov. Tudi ta Je srsdnje kakovosti. Bo nekoliko droben, toda dober. Na trgu je mnogo čebulo, malo fssns. Buče in kumare odzopsvajo. Današnji trftni dan Je hO precej dober, Blaga je precej zaostalo, tođa to je na prvi pogled presegalo potrebo mesta _ Zelenjava: Radič 80—900; pesa rudeča 50—60; pesa bela 40—»; Man 80—100; spi-nača 140-220; buče 70—140; zelje 100—1S0; vrzote 70—80; fižol v stročju zelen velik 180—180; fižol v stročju selen mah tSO do 220; fižol v stročju sa luščenje lisast ln svetlontmen 140—200; fižol nov 200—220; krompir 50—66; paradižnik SO—60; grah £40; malaacans 60—100; Čebula 40—00; Česen 180—220 — Sadje: Sešplje 40—120; breskve 70—480; hruške 80 -320; jabolka 50—100; fige 40 do 80; grozdje 150-380; ind. fige 40—80; limone 12—40 L za zaboj. — • • • Ssno je nekoliko popustilo v ceni Najlepše kupčije so se sukale okoli cene 38 L. Nekaj ga je Slo sicer tudi po 40 L, večinoma pa pod to ceno. Seno je dobro, toda kakor da bi bilo poparjeno. — Tržni dan za seno.precej mrtev. — Skedenj javlja vsem svojim Slanom, posebno pa onim, ki imajo veselje za kolesarstvo, da se bo vršil v* torek dne 14. t. m. (začetek ob 8.30) v društvenih prostorih ustanovni »astanah kolesarskega odseka Vabljeni so tudi vsi kolesarji iz bližnje okolice, četudi nečlani, ki želijo sodelovati v tem odseku. —t Načelnik.« TELESNA VZGOJA SPORT S. D. PRIMORJE Ja športna manifestacija na Prošeka. Počivali so na&i športniki. Le žive reklame so vzdrževale počitniško športno življenje in sedaj je prišel Čas nastopa. Zače-nio proMo na pokojnino, jSoteattaksm i »porto© i eto in prišel je Čas izgubijo zastenka. Torej prevtd&oat! V {kovanja. Kdo nam daje vaglsd* No mest, takem slu&rtu se le ooeoefti orva uro-:temveč podeželska društva, ki imajo laatem siucsfjo se le poepesi prva prq j.atevi|DeJfl# zapreke in se kljub temu ne Snja, na katero naj ae vedno v vsakem j ^^ mCesar ^ ^^ po^en pohod po dopisu sklicujejo. i poti novega napredka. Začela so vssstran- Za podeželske ljudi, katerhp so naftej sfci sport, osrednje in druga pokrajinska taj.n*- Na dan-ašnji manšfaetaeiji so zastopane štva preodda&en* prinašamo kratek; kar štiri panoge in ni dvoma, da prihitijo obrazec tozadevne prošnje: Al Ministero delle Piname Servisno Pensioni per le Terre Reden te Straldo Asehifcenza Militare Ufficio Terve Red en te, (Palazzo Braschi) Roma. L'istante (ime, priimek, očetovstvo) ....... . con domieilio in (točen naslov) .......Co- mune Poet«..... Provinci«....... cMede la liquida£kme a norma di legge, nella qualila di (tu se navede ali: podre ali madre ali tuttore del-• 1'orfano — ime sirote — ali moglie) del militare (ime, priimek, očetovstvo) . .......gii apparte- nente al (zadnji regiment, kompanija ........morto in guer- ra^ addl.......1»1 Allega 1'atto di morte (ali atto no-torio) e prega gli vengano effettuati gii assegni di penslone ali'Uffieio Postale di . . * . . . . . . s 3 addi . i - . 1926 (1 allegato) Podpis: (Raccomandata) ...... ProSnja nae se poHje priporočena; dobro je tudi, da) se plača sa potrdilo prejema, ki ima dokazati, da jte vloga res bila pravočasno poslana na kompetentni urad. — M. Urbaaučič - Tista Rok sa vlaganje proženj za pokojnine invalidom je potekel že z dnem 31. decembra 1923. Takrat smo skoči cele trt meeece opozarjali potom «Edinosti* vse upravičence, naj se prijavijo do tega časa. Invalid, ki je zamudil ta rok, je absolutno zapravil svojo pokojnino. TAJNIŠTVO POL DR. «EDIXOST». TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG 11. 9. 192«. Tržni teden je končal v znamenju sadja, ali bolje rečeno češpelj, ki zavzemajo že tri dni bistven del tržnega življenja. CeSplje so sadje, ki zahtevajo izmed vsega drugega morda najmanj negovanja in skoro ni-kakih obzirov glede posod, v katerih prihajajo na trg. Imamo jih sicer skoro izključno v jerbasih, le tupatam kakšna brenta, ali kos. Približno 180 kvintalov je za tržaški trg lepa dnevna množina in dovoljuje pobarvati tržni prostor po svoje in mu vdihniti lastno življenje. Nudijo tudi lepo izbero — od velikega temnovijolčastega sadu, do majhnih sivkastih. Tudi v cenah je razlika precejšnja. Od 180 kvintalov jih je dal Kras 150, drugo Istra in okolica Trsta. Tudi breskve' so količinsko nalahko narasti e — sledijo jim hru&ke in jabolka. Posebno hrušk je na trgu zelo mnogo. Tudi teh je izbera precej lepa. Od velikih zimskih, katerih en sad tehta nad pol kilograma, do jurjevk orehove velikosti, od naj-vabljivejSih zlatorumenih, do izvrstnih hrušk sivkaste krompirjeve barve, rudečih in zelenih. Male jesenske lige postajajo že važen predmet tržaškega trga. Dovažajo se večinoma iz zgornje Istre z motornima jadre-nicama «Ponente» in «Levante». Dopolnjuje sliko sadnega trga grozdje, ki v količini častno konkurira s drugim sadjem. Na trgu še ni speeijelnega blaga. Zelenjadni trg ni klonil, le da tudi ta del trga zavzema vedno izrazitejši jesenski značaj. Krompir je danes nekoliko odločneje nastopil, a ni popustil v ceni. Vsekakor pa je kmalu izginil s trga. Z zeljem se kupčuje vedno živahne je. Blago je srednje nek. naj končam z burjo. Ako bo tudi le- kakovosti in zdravo. V odločilno fazo stopa sportnki ln neepoortniki da si ogledajo to teleeno vzgojno prireditev. Sportim Dana Vam je prilika, da zastopale barve svojih drufttev in žal Vam bo, če tega ne storite, ker de je čas se vpisati k kolesarski dirki in distančnemu teku na 5 km. Prijave se sprejemajo do pol ure pred odhodom. Spored je vsakomur že znan. Med ljuto športno borbo nam bo svirala domača godba, ki bo vedno bolj vzpodbujala tekmujoče športnike. Ne zamudimo prilike in iz-kažimo hv&laKnost na Mm narodnim delavcem, ki so skoz dan in noč pripravljali ta nastop! Spremembe? Hazena «Primorje»—uRocol ob 14.30. Nogomet «Primorje»—«Magdalena» ob 16. uri. _ SPORTHO tJDBUKBME Uradno posedlo O. & V- Na danafinji športni manifestaciji na Prošeku, ki jo organizira S. D. Primorje, je odrejen za vrhovnega komisarja g. Bi-dovae F. Spremljevalec kol. dirke g. Prea-ntiSar. Poživljamo članice, da nam tekom dveh dni javijo svoje n—ina nsalnen za dopisovanje. Korespondenco naslovljeno na ka-terisibodi organ S. U. se mora pošiljati izključno na naslov: Ferdo Bidovec — Trie-ste 11 — Via S. Nicold 18 IV. Danes ob 2. uri psp. se srečate imenovani prvi nogometni četi na trsteniSkem AgriSču. M. D. Zarja Rofsn. Nogometadi prve čete se snidejo ob 19. uri pri rojanskih obokih. Sp. V. Turneja a kapo dr. D. Sardoi«. Danes ae srečata v otvoritveni nogometni tekmi Concorcfta in RocoL Tekme se, kakor z min o Trie na igrišču S. D. Obaora v Rocola. PriČetek tekme točno ob 4. mi in pol pop. Boj med tema dvema favoritima nižjega razreda obeta biti nad vse zanimiv, ker zamore po izbranem sistemu z nekoliko sreče ena izmed teh dveh tekmujočih zna priti Se celo v finale. Drugo nedeljo., dve tekmi: Pr os ve t a-Obzor in Adria-Sparta, Komisar pri tekmi Concordia-Rocol g. Pregarc. S. D. «Adria». Danes ob 9. ari zjutraj nogometni trainmg. Vsi nogometaši na igr&ču! Pop. čete v navadno kopaHiSel — Športni vodja. S. D. Adria. Na znanje S. U. in nem bratskim društvom! No« vi odbor S. D. Adrie se konstituiral kot sledi: G. Anton PodbrSček preds., g. Milič Drago pod-preds., g. Slavoj Rebec tajnik, g. Cesar Josip taj. nam., g. Primožič Rudolf blagajnik, g. Švab Rafael," g.čna Mila Kravo« in g. Budih na Valerij blag. namestniki, Goepodar igrišča je g. Koren Josip. Nje- fov nam. g. Sakaida Ludvik. Odborniki: Kraljič V„ erjal Ernest, Družina Tonon, Smrdel R. in Vrbec. Športni vodja S. Rebec. — Tajnik M. D. Sparta - CooconMa 3-2 (1-1). Vsekakor zanimiva tekma, ker je našla v borbi dve četi iz istega kraja — Skednja. Bila je to nekaka tekma za domače prvenstvo, če ga hočemo tako imenovati. Starejša «Sparta* je namreč prvo-divizijska četa, ki pride v borbi z drugodivizijskimi najpreje v poštev. Ravnotako je menila prinese po kratkem podajanju potom Ketnarja do prvega goala iparle. Od tu naprej je «Šparta» v vidni premoči. Prvi polčas konča z rezultatom 1-1. DrugI polča« vidi Concordio v močnem napadu. AH uspeha le noče biti. Nasprotno, posreči se Fondi od •Sparte* pritirjati iogo do vrat «Concor-die», kjer neubranljivo zabije goaL «Concordia» zopet pritiska. Žaman. Gibčni vratar 2erjal-ubrani vse ioge. Roka «Sparte* v kazenskem prostoru. Kazenski strel: Goad za «Concordio». Igra se gftlfs od sedaj naprej za lep kot tempa v sredini igrišča. Izgleda skoraj da bo izpadla tekam, neodločno. Kratek Izpad «Sperte»* Sancin Ga-briM neabranlpvo strelja v mrežo «Coneordie». Gnal znaagel Konec Igre dobi ftparto v vidni pre» Sodnik g. Bertoncelj dober. Vedenje igralcev kavaHrskou P—t. Iz triaikega iivllenla Smrten padac starega težaka. V skladišču olja firme Cattai na nabrežju Nazario Sauro št. 18 se ie rčeraj zjutraj pripetila huda nesreča, pri kateri je jbKtt-bil življenje 60-letni tetak Peter FavotTsta-nujoč ▼ ulici S. Cilino Št. 4. Favot je ure-jevil sklad sodov v skladišča, ko je nenadoma zgubil ravnotežje in padel s višine par metrov vznak na kameniti tlak. Pri tem se je- tako močno udaril v glavo, da je obležal nezavesten. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je dognal, da ima nesrečni starec počeno lobanjo in liu-do pretresene možgane. Siromak je bil prepeljan v zelo nevarnem stanju v mestno boln&nico, kjer je kljub prizadevanju zdravnikov ob 17.30 izdihnil, ne da bi se ves čas zavedel. Hmpda strojevodje. Ko je vlak ©2, ki je odrinil vče#a'j ob 9.30 iz glavne postaje ,vozil med Barkov-ljami in Miramarom, je na lokomotivi ne- nadoma podla parna cev. Pri tem je parn butnila z veliko silo is kotla ter oparila strojevodjo. 28-latoega Josipa Dotta, starajočega v ulici 8. Brznara AL 3» po hrbta. Na bližnji postaji je Boita izstopil ter m vrnil s drugim vlakom v mesto. Po parvi pomoči, ki jo je dobil od zdravnika n« glavni postaji, se je mladenič podal v mestno nolnffinico, kjer so ga »prejeli v dermatologični oddelek. Zdraviti se bo mo ral kakih 15 dni. Tatovi v tovarni obla*. V noči od petka na soboto »o neznani jlikovci obiskali tovarno oblek Antona Lazzaricha, katera se nahaja v ulici S. Nicold 8t .4. S pomočjo ponarejenih ključev so se najprej vtihotapili v vežo hi&a, kjer so odprli stranska vrata, skozi katera so prifili v shrambo za staro Saro. Tam so nemoteno prevrtali zid in se skozi luknjo skobacali v prostore tovarne. Sli so naravnost k blagajni, da bi jo prevrtali. Toda to naporno delo jim je bilo prihranjeno, kajti blagajna je bila odprta in — prazna. Razočaranje zlikovcev je moralo biti zelo bridko, kajti iz jeze so raztrgali vse listine* ki so jih naSli v blagajni in pisalnih mizah; tudi kljuCe blagajne so odnesli, menda ker so menili, da jim bodo lahko že kdaj prav prišli. Tatvina, ki so jo odkrili uslužbenci tovarne včeraj zjutraj, je bila javljena policiji. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Sejmi na Goriškem od IS. do 19. sept. 192®. Cerkno: 14. septembra; čepevan: 15. septembra. Dorcuberg: 15. septembra; Rllem-berg: 19. septembra (kvaterna nedelja); Sv. Križ pri Ajdovičlni: 14. septembra. Odprte lekarne v Gorici. Danes na nedeljo 12. septembra so odprte v Gorici sledeče lekarne: ves dan lekarna Giubich v RabattfCu 18. (ta lekarna bo opravljala tudi nočno sluibo prihodnji teden); do 1. ure popoldne pa lekarni Liberi, Corso Vett. Emanuele 39. in Cristofotetti na Travniku 14. P oazi ga Je na tis. 09emnajstletni Peter Fon iz Srpenice, MvajoČ v &t. Petru pri Gorici, je zaposlen nrigradnji novega tira aa Kostanjevico v poznano'pomen Vlovensk^Treka" «V sio blttlm trga. v petek po konča-j ^ je mcC H Res je, Se zavedamo te«a nem delu je vodil Fon svoje koio za roko, ^ da nam je sI posebno v današnji sam je stopal zraven kolesa. V tem pndir: ; ča^ih in poSebno v gospodarskem ozii a ja »a svojem kolesu tuj kolesar m se zaleti n9obhodno potrebna, nam priča nti5a na tako nesrečno v ničesar slutečega Fona,, novo ustanovljena mlekarska zadruga in da je ta padel na tal in si pri padcu zlomil , miekarna, ki je sta]ft obilo truda in gniCt. desno nogo. Fona ^e takoj p>repeljal Zeleni f nth žrUv Zttp0mniti si je ^ predvsem krtt v občinsko boUnSnico, krivca pa išče- I to> da ena stanova, recimo zadruga aH jo karabimrji, tuji k »tesar jo je namreč ta- j ĆTuity0t ^ samo dobičkonosnega namo-koj, ko je videl, kaj se je bilo zgodilo gFo-:na ne odgovarja pomenu sloge, ln nje ob* ne onega; pač pa se lahko sodi vsakega nekaj. Ker se nam radi slabe letine nudi pičel pridelek in ker nas nadleguje birič, in konec konca temna slutnja, ki se često-krat rada uresniči, da bo treba pas za par lukenj še bolj pritisniti, potem bomo po starem tarriaje sedli v započek ter podpirali glavo s komolcem. Kes je, da tarnanje nič ne pomaga; a če človek potoži svoje nadloge in težave svojemu prijatelju, se. zdi da z njim deli in s tem vse lažje prenaša. Proč s tistim samotarjenjem, katerega sad je samoljubje in sebičnost! Treba je družabnosti, za katero je prilike dovolj na razpolago. Smo nekateri, ki bi se, če se površino pogleda, lahko reklo o nas, da veljamo zA razumne ljudi, ker smo pri gospodiu^tv^ recimo gospodarji, in zuvedni možje, ki nora, popihal na kolesu proti Volčji dragi. Zaprli so ga. Na po si v drftavnega pravdnika so agent-je goriške kveeture zaprli Antona Ober-danka, mesarja, bivajočega v ulici Barcel-linij Ta je bil namreč oni voznik, ki je pred dnevi zadel ob voz Frančiške Čevdek, ki je padla z voza in se precej I poškodovala. Oberdank se bo moral zagovarjati radi kul-pozne/osebne poškodbe. Pod voz f& padla. Ko je tri in petdesetletna Frančiška Ča-deft iz Sovodenj dovršila svoje opravke na pokritem trgu, je sedla na voz in se peljala proti domu. V ulici Rabaka ji je prišel nasproti mesarski vos, ki se mu ni mogla tako naglo ogniti. Voza sta zadela skup Ia pri tem je padla CadeŽ z voza. Ranila se Je na glavi in na levem stegnu. Zeleni križ jo e takoj odpeljal v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer se bo morala, po mnenju zdravnikov, zdraviti najmanj Štiri tedne. 6R5IČE. Pote. Pri Brankoviču gori! se je nenadoma raslegel klic'po naši občini. Vaščani so hiteli skupni se lotili gašenja. Gorel je senik Brankoviču Ivanu. Po hudem naporu se je posrečilo omejiti požar samo na senik, ki je bil že*v ognju. Nesreča bi bila večja, če bi se bil vžgal sosednji senik, kjer je bilo stoj ni postavljen na trdni podlagi. Prava sloga zahteva požrtvovalnosti, dobre vti-lje in vztrajnosti; posebno pri posameznih vodilnih organih je potrebno krotenjg svojih slabih lastnosti: godrnjanja, nagle jeze itd. — Naše poti spričo letošnjega slabega vremena še ne izgledajo tako slabo. Popravila neobhodno potreben pa je most pri Valjavcu, katerega podlaga je popolnoma izpodkopana. Dolžnost občinske u-prave je, da se most prej ko slej poprovi in sicer tako, da bi kljuboval vodi, da ne bo treba vednih popravil, katera vsakoletno stanejo mnogo več. V. shranjenega 60 stotov sena, ki ni bilo za- . varovano. Zgorela je tudi streha poslopja. ^ ni. mogla prisostvovati Vesti iz Istre JELČANE. Proslava S0-letcice Čitalnice v Jelšanah. Naše kulturne prireditve postajajo veti no bolj redke; in čim bolje se posrečijo tem več zaslužijo, da jih pohvalno omenjamo. Saj so spojene v marsikaterem oziru z rizikom, ki ni nikakor majhen in ki ga n' jme nihče več podcenjavati. Zato naj zabeležim vsaj na kratko proslavo tiO-letnics ustanovitve «Citalnice» v Jelšanah, katera se je predzadnjo nedeljo srečno in lepo oh-hajala .Žal da ni doslej kako bolj domače, pero opisalo podrobno tega pomembnega dogodka, da bi ostal vtisnjen v spomin i)i tudi bil v posnemanje oni širši javnosti, ki radi odda^ Škode ima približno 3600 L. Kako je nastal požar, se ne ve, a sumi se, da je vnela seno iskra iz bližnjega dimnika. SOLKAJf. RomarfL — Ženica z «Edinostjo®. Mislim, da bo čitatelje «Edinosti» zanimalo tudi razpravljanje o pomenu tega našega glasila. Pisalo se je večkrat, kakšen pomen ima ljenosti. Že rano po jutranji maši so se zbrali domačini na pokopališču in položili velik lovor-venec na ozaljžani grob nepozabnega dekana Pirševca, ki tamkaj počiva v senci košatih lip že 40 let. On je leta 18G<5. ustanovil Čitalnico v Jelšanah kot prvo tako prosvetno središče v slovenski Istri. Iz skrbno sestavljene društvene kronike, ki zasluži kot pravi kulturni dokument, da liti. «Edinost» za našo skupnost in kakšne ! ^^ tud* v bodočnosti, se vidi, kako koristi prinaSa nje raznotera vs~K;— ocetov^Ko reden čitatelj «Edinosti», a nikji koristi prinaSa nje raznotera vsebina. Sem ^™jno J? skrbel ustanovi- SVuateli«EdinosU». a nikjer nisem Še-^JJ ^ 20 let skupno s župani, kaplani m • «Edinott» kot učiteljem za obstanek in razvoj društva v raznih panogah kulturnega stremljenja. A jelšanski pevci in igralci so potem nasto- naSel zapisano, da služi solnčnik romarjem ki gredo na Sv. Goro ob vročih fP^^^V^iaz^^eden^e P*" sodelovali še daleč na okrog pri če, Poročal o temi, bom pa J^as^ed^rJoe , mnogih prireditvah, a vsakovrstni poduk bil teden ljudskega romanja na bv. uoro. r® i^obrarha ki niriH tem no- Iz vseh krajev prihajajo ljudje, da poselijo j Jei «>i>sa izobrazba, Ki sta se sirili tem po^ mjvozgradbo, katera se tako lepo sveti na ^m med ljudstvom so zapustili tamkaj še vrhu h^ba. Marsikatera ..lirica ostane v : ji, ampak tudi občinska blagajna na uzit popoMne pa ^ je vr6ila na obžirnein dvorišču sredi vasi veselica društva «Slo- nini. Umestno bi bilo, da bi naša oblast po- skrt^ii" da W Me vsaj nekatere gostilne ! g^SUri ps^i, nekdan ji flan^in glnsmh odorte celo noč, ker romarjem, kateri pri- »jeisansKe uiiainice, so pogumno zapeu defo iz dalj^ krajev, ne mire jo nuditi ^oje starejših pesmi^ med njimi tud, So-ri^ ^vnli okrpnnila i« letni Josip t rol v dokaz, da jih leta niso dve gostilni na Sv. Gori dovolj okrepčila in in počitka, kot bi bilo treba. Ljudje so primorani iti na vrh, kjer leže zunaj po gostilni, cerkvi ln po hodnikih, kar ni ne zdravo ne higij'enično. Sem se malo oddaljil od onega, kar sem hotel poved&ti. Preteklo soboto je šla stara ženica iz tržaike okolice molit na Sv. Goro. Ker pa je slučajno pozabila solnčnik doma, si je mala pametna kmetica pomagati. Kupila je «Edinost», si j[o dela čez glavo in navrh opeko, tako da ji ni mogel veter odnesti »Edinosti«, katere morda ni še prebrala. Nese «Edinost» na Sv. goro, da si z njo lajSa čakanje do prve sv. mate in preganja zaspanec in pa tudi da jo obvaruje solnčnih žarkov 1 IZ 8ELA PRI VOIMLM Če kdo prenaSa križe in težave današnjih dni dan na dan in molče trpi, je to znamenje, da je do sila potrpežljiv, ali pa v isti meri brezbrižen. No prt nas se v polni meri ne more prisoditi, ne tega in §e strla ne na duši in ne na telesu. Bodi ta ganljivi in redki prizor v spominu in v spodbujo mlajšim, mladini in najmlajšim, koliko je človek odvisen od svoje volje! Zatem so uprizorili domačini na okusno in primerno opremljenem odru Ganglove-ga «Sina». Igrali so ga gladko, naštudirali dobro in razumeli brez dvoma vsak svoje ulogo, ki pač ni bila lahka; samo kak strokovnjak bi znal pri tako sentimentalnem delu iztakniti kako manjšo in opravičljive bibo ali slabost. Žal da se je kljub naglemu tempu zavlekla vsa igra do pod noč, ko po morali posamezniki radi povratka še pred koncem oditi. Igralcem vsa čast in hvala in ravno tako neumornemu režiserju. Vendar bodi dovoljena še opazka, da tako tož-ke stvari kakor Ganglov *Sln» ne spadajo na deželo in pred milo nebo — dan os potrebuje in želi ljudstvo prej kaj poučnem in razvedrilnega. Posebno priznanje gre ša izvrstnemu orkestru. V Trstu, dne 12. septembra 192i «EDINOST» Udeležba občinstva je bila zadovoljiva, tudi iz oddaljenih krajev Liburnije ter iz plstrice ni manjkalo gostov, vendar nismo Srečah vseh, ki bi lih tudi radi videh ob tej izredni priliki. ; Med mnogimi so počastiH prireditev s vvojm posetom tudi zastopniki oblastev in goepodu jettanskemu poteštatu so domačini izrazili svojo zahvalnost, da jim je Sel pri dovoljenju te prireditve na roko. Radi nekih formalnih tež koč sta odpadli dve zabavni točki kar je sicer občutno zmanjšalo gmotni dogodek te veselice, vendar ni dvoma, da so JelŠanci veseli svojega uspeha, ki je vredno obogatil tradicijo, katero uživa ta lepi kraj tudi na kulturnem polju. Izletnik. Dr. V. P.: Razvoj ruskega imperija Odločilna za razvoj ruske države je bila krimska vojna. Poraz ruske armade je povzročil v ruski politiki popoln preobrat. Tedanji car Aleksander II. (1855-1881) je uvidel, da se Rusija nikakor ne more kosati z modernimi državami, ako se sama ne moderniziral Vzlic ogromnemu človeškemu materijalu in naravnemu bogastvu ni Rusija dosegla v boju z zapadom tistih uspehov, ki bi jih lahko dosegla. Vzrok temu je bila tehnična zaostalost ruske države, slaba in premnogokrat korupt-na državna uprava, ki je po znani ruski krilatici «car daleko a Bog visoko« po svoje upravljala državo in to brez kontrolo javnega mnenja, ki je bila v takratnih strogo asolutističnih časih popolnoma« nemogoča. Gornji razlogi so privedli človekoljubnega carja Aleksandra do tega, da je dovolil največjo svobodo Časopisju, povratak političnih izgnancev, odpravil tlako in organiziral najširšo občinsko in pokrajinsko samoupravo. Reforma pravosodja in splošna vojaška obveznost je imela zaključiti začasno pravo vrsto reform, fci so imele pripraviti pot ljudskemu zastopstvu. Toda vsem tem blagodejnim nakanam carja Aleksandra IL se je sicer j>asivno, toda z vso vztrajnostjo uprlo rusko plemstvo in uradništvo, kl se je stični balo za svojo oblast in svoje privilegirano stališče. Plemstvo je vladalo kmete kakor trope sužnjev in je zahtevalo radi tega tudi primerno odškodnino. Vlada je v toliko šla zahtevam pleme-niiašev na roko, kolikor je moral ruski kmet plačati plemenitašu precejšnjo odškodnino v denarju za kos dobljene zemlje in v povračilo odpadlih tlačanskih del. Svota je bila tako visoko, da jo je kmet poravnal le s pomočjo 6% državnega predujma. Akoravno je bilo v 6% obrestih vsebovana amortizacijska kvota, je bil oproščeni kmet prisiljen plačevati državi skozi dolgo dobo 49 let visoke svote. Pri razdelitvi zemlje je dobil kmet tako malo zemljišča, da je gospodarstvo komaj krilo stroške obdelovanja. K temu se je pridružila še druga neprijetnost. Z namenom, da se prepreči po zapadnoevropskem vzorcu proletarizacija kmetskih mas, se je dodelila zemljiška last občinam, to je ta>-kozvanim «mirom» ali zadrugam in delitev zemlje je bila mogoča le s sklepom dvotretjinske veČine. Vsak družinski oče je imel pravico do enakega dela zemlje in od časa do časa se je razdelila zemlja na novo. Ker pa se je prebivalstvo vedno bolj množilo, je postal razdeljeni kos zemlje tako malenkosten, da je bilo racijonalno gospodarstvo skoraj popolnoma onemogočeno. Mnogi kmetje so oddali svoj del zemljišča v najem in se odselili v mesta ali pa se posvetili rokodelstvu. S tem so sicer nastala večja gospodarstva, toda radi negotovosti v posestnem stanju se niso mogla tako razviti kot pri ustaljenih posestnih razmerali. Tako je zakon iz leta 1861. ruskemu kmetu podaril svobodo, toda gospodarsko mu ni pomogel. Koncem 19. stoletja si 58V£ milijonov kmetov, to je 91% kmetskega prebival-; stva, ni moglo nabaviti iz svojega go- spodarstva dovolj živil in krme za Sivino. Le 51/, milijonov kmetov ali po 9% je bilo tako srečnih, da so pridelovali preko svoje potrebe. Naravna posledica gornjih nasmer Je bilo zanemarjeno obdelovanje poli« in naraščajoča beda. Kakor »osvoboditev® kmetov tako tudi samouprava ni dosegla zažel j enega ciljat. Pri pomanjkanju splošne izobrazbe je ostala samouprava samo na papirju in ko je leta 1855. prepotoval Amerikanac White Rusijo in se zopet vrnil leta 1800., ni skoro niti opazil kake spremembe v razmerju med ljudstvom in državno upravo. Menda je ravno malenkostni uspeh dobromišljenih reform vzbudil carju resne pomisleke. Vsej stvari je dala popolnoma nasprotno smer nesrečna poljska vstaja iz leta 1863. Podana kot posledica zapadnih modernih idej je vzbudila velik odpor sta/-roruskih in reakcij onarnih krogov .proti vsaki zapadnoevropski novotariji K temu je prišlo še dejstvo, da je bila potrebna za udušitev poljske vstaje močna armada, katere oficirji so bili samo Star oru si. Na tak način je general Muravjev, ki je premagal Poljake, prišel do odločilnega vpliva v ruski politiki. Protest pristašev ustavnih reform proti nasilnemu postopanju napram Poljakom se je smatral za napad na enotnost in veličino Rusije in tako se je zgodilo, da je car v polovici šestdesetih let obstal nai započetem potu in preklical ali pa oslabil vse svobodoljubnih naredb: Ženitva so bila postavljena pod najstrožje nadzorstvo gruber-natorjev, politični delikti odtegnjeni jurisdikciji rednih sodišč in dodeljeni v kompetenco izrednili komisij, politični osumljenci poslani na navaden carski ukor v Sibirijo, svoboda časopisja je bila ustavljena in ves tik na šolah postavljen pod najstrožjo nadzorstvo duhovščine. Naravno, da so v teh razmerah na celi črti prevladali radikalni in nihili-rfementi. Dtjastvo je hujskalo kmete na upor in zasego zemlje. Atentati so se vrstili in množili s strahovito naglico. Vse to je pa! še bolj raspalilo vladne kroge. Sledila je strahovita roH akcija in deportacije v Sibirijo so zavzele naravnost strahovite dimenzije in tako je v letu 1870. popolnoma zmagala staro ruska struja in žnjo avto kracima in pravoslavje. Ako niso retorme v političnem življenju imele večjih uspehov, so pa na gospodarskem polju povzročile tem večje spremembe. Kakor že omenjeno, je hotel car A-lekaander obvarovati Rusijo pred zapadnoevropsko nevarnostjo. Car je dobro vedel, da bi brez močne In sposobne domače industrije ne bila Rusija v stanu, da sama gradi železnice, oskrbuje armado z vsem potrebnim in izkorišča svoj a ogromna naravna bogastva. Glavna zapreka h gospodarski obnovitvi Rusije je bilo pomanjkanje kapitala in domačih žzftolanih, vodilnih in organizacije zmožnih ljudi Agrarna reforma in osvoboditev kmetov je gornjim razmeram odpo-mogla v dvojnem o žiru: predvsem je spravila odškodnina kmetom mnogo Gradba prog se je prepustila privatnim družbam, kapital pa je prišel iz inocematva, kakor tudi tračnice, vozni park in vodilno obratno osobje. Železa sicer nf manjkalo t Rusiji, »staroruska struja in t njo avtokracija .toda pridobit v ene metode te rude so bile tako primitivne, da je bila množina pridobljenega čistega železa premajhna, da bi zadostovala' vedno bolj naraščajočim potrebam. Do leta 1880. je Rusija uvoatta šest sedmin vseh tračnic. Akoravno je v sredini šestdesetih let r^gr1 na vsej črti absolutizem, se vendar ni upal nastopiti na gospodarskem polju in tako popolnoma odtegniti Rusijo zapednemu vplivu, ker s tem bi bila komaj razvijajoča se ruska industrija v kali zadrta. Posebno stalfttte je zavzemala v gospodarskem oetru Poljska. Tu se je najprej razvila industrija po zapadnem vzorcu, ki je s spopolnitvijo železniškega omrežja prodirala čedalje bolj proti vzhodu in izpodrinjala rusko manjvredno obrtništvo in industrijo. Tovarnarji v Moskvi so sicer zahtevali, da jih Ščitijo s carino, toda ruska vlada je bila dovolj pametna, da ni u-godila tej želji in obvarovala svoji na j-* bolj razviti in produktivni industriji njen naravni trg. (Konec prih.) Poslano") G. Avgustu Ravniku, gen. zastopniku zavarovalnice L'Union v Gorici, via Bar-zellini 2, in zastopniku g. Francu Kogoju v Trnovem se spodaj podpisani zahvaljujem za točno in kulantno izplačilo odškodnine za moja vsled požara v Knežaku 20. avgusta t. 1. poškodovana poslopja in vsakemu toplo priporočam zavarovalnico L'Union. Knežak št. 14, dne 9. septembra 1928. <946) JOfiKF aOLAVBC. MALI OGLASI DBBV ITT fftfJUM Vb Fabio FilU 20. pouk In DLKUU JUHHIL prerodi v vseh Jezfkfh. (135* SOBA, mcbliraaa, velika, z lučjo, se odđa poštenima prijateljema. Via Chiovza 43/11, 8 CosmerL 1407 G. DOLUNAR, Trst, Via Ugo Polomo it. 5 (prej Via Bacckg Telefon 27-tl, wroz- izv o*. Velika maloga papirja za zavijanje, pisah*«* i t d., papir-natffa Treflc ter valčkov raznih velikosti l&*taega isdelka. 1160 STANOVANJE, malo, lepo,ev*ntuelno z vrtom, r goriški okolici, se odda v najem po nizki ceni. Po-nodbe pod «Varah« na apravniitvo. 1408 ČEVLJARSKEGA delana, dobro izučenega spre j-DMfn takoj. Plačam L 1.50 cd kosa ve« kot normalno. Stanič, Herp«l<« 1409 ELIZm CHJNA. Jako okuaen. Vzbuja točnost in fe najboljše zdravilo proti želodčnim Šibkostim in za rekonvalescenco. Steklenica L 6.—. Dobiva se •amo v lekarni Castellanovich, Via Gčaliani 42. 1369 BABICA, avtorizCTana, sprejema noeeče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-19. 1369 VODA «DC3X'ALABARDA. PROTI IZPADANJU LA&. Veebnje kantn m je vsled tega posebno pH-porottpva preti prikljam in ca ojačenjc korenin. Steklenica po L 6 se dobiva same v lekarni •Castellanovich, Trst, Via GioJiaai 42. 1360 IŠČE SE 20 oseb ^ugotlov^suke narodnosti zmoi-nc mizarskega dela. UtUlo» 1413 SODI od 50 do 700 litrov se prodajo. Via Pier Luigi da Palestrina 1 1414 GLTKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki topijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju slasti Glykot jc sp]očeti in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Castellanovich, Trst Via Giu-liani 42. 1367 BABICA« autorizirana, diplomira«, sprejema noseče. A dele Emerscbitz-Sbaizero, Farne t o tO (podaljšana Ginnastica), lastna vila, tel. 20-64. 1366 KOKSUMNO DRUŠTVO ▼ LONJERJU razpisuje službo krčmarja. Ponudbe naj se počtjejo na pred-sodnika. 1384 KOZO amerikanske pasme, z mlekom, prodam radi sebtve. Darujem psa. Novak, Vicolo Forluna-to 7 (Greta) 1415 HARMONIJ majhen se proda po niski ceni. Scor-coia & Pietro 101 ' 1416 DOJILJA zdrava, se sprejme takoj. BreŠČak Via Artisti 4/m 1417 PROSTOR na najprometnejeem delu mesta pripraven za razprodajo mleka in surovega masla na drobno in debelo, se odda. Ponudbe pod ^Mlekarna* na upravniitvo. 1418 BABICA, diplomirana, sprejema noseča na dom. Via Madonoina 10, H. 1396 PISALNI stroj «Adler» se proda po zelo "i^L-i ceni. Na ogled v Via Pallini 4, m, vrata 16. 1403 *) Za članke pod Um rednfttvo nikake Cerniče, Osetjan, £empos, Osek, Gojade, in Vrtov in, razpisuje alttf&o edravntka. Čas aa vlaganje pro- POZORJ Konceesjoiiirani zidarski mojster odfiko-yan po raznih tu in inozemskih stavbinskih podjetnikih prevzame vsako v to stroko spadajoče delo, novo in straro, kakor predelovanje starih hii zvišanje _ ali razpredelovanje notranjih prostorov pod najugodnejšimi pogoji. Liči pročelja hič najokusnejše. Postavlja betonske vodne rezervoarje, terase, ploščice. Štedilnike in vsakovrstne peči. Vsako delo zajamčeno, Izdehije točno in po neoporečno konkurenčnih cenah. Dela načrte in proračune brezplačno. Prevzame delo kjerkoli. Franc Vodopivec, zidarski mojster, Mali otok 27 Postojna- 1406 KAMION «Praga» «Nssseldorf» ali «Fiat Dunaj* kupim če je cena nizka. Ponudbe pod Ivanok, na upravniitvo. 1419 HIŠNO 40—50 let me sprejme v vili v tržaški okolici. Služba stalna. Predstavitve v uL Imbriani < II. desno VRTNAR, ki se razume tudi na vino, se sprejme takoj v stalno službo. Poizvedbe v ul. Imbriani t II. desno. MLADENIČ 34 leten, z me£m obrtom, iiče gospodično aH vdovo z majhnim kapitalom kot sotrad-zrfco. Eventuelna poroka. Ponudbe pod «Miadcmč» na uprevmitvo. 1411 •H Brezplačno zdravi zdravnik dr. Mol! Zaletel na domu v Bistrici (Kozlek) vse revne bistriškega okraja vsako sredo in soboto dopoldne od 7. do 9. ure, a siromake postojnskega okraja vsak torek in petek popoldne od 2. do 4. ure v privatni kliniki g. dr. Cicero v Postojni. (909) kapitala na trg m s postopno proleta-rifcocijo kmet&kegu prebivalstva! preskrbela industriji delovnih moči, kt so bile pripravljene se posvetiti tudi drugemu delu razen kmetovanju. Toda primanjkovalo je popolnoma domačih vodilnih moči. Tudi 'domaČi kapital ni zadostoval za velika • podjetja. Zateklo se je k velikim zuikanjim posojilom, katerih obresti so se plačevale z izvozom žita in živine, katero blago je v Rusiji tako obilno. Ker pa je bil uspešen in cenen izvoz mogoč le s pomočjo dobrih železniških zvez, se je ruska vlada sama lotila graditve železniške mreže, ki je štela leta 1858. komaj 1100 km. Zdravniški konsorcij »P«, afatSy šenj poteče z dnem 11. oktobra 1928. Letna plača znaša L. 9000.— več 800 L. za upravljanje zdravstvenega odseka, L. 3000 letno kot odškodnina zapre važan je bodisi 0 konjem ali avtomobilom. Za prevažanje s kolesom L. 1000.— letno. Razen tega obe dragi njski doki adi. Prošnja mora biti vložena na kolkovm-nem papirju od L. 2.— in mara biti opremljena s sledečimi listinami, ki morajo biti poatavno potrjene: 1) italijansko državljanstvo, 2) krstni Ust, 3) družinski list, 4) spričevalo lepega, vedenja, 5) potrdilo vpisa v sdravniški red, J 6) spričevalo o sposobnosti v lzvrdevanfu poklica Cir Smith mu je dal, kakor vedno, roko in ga peljal k oknu. «Ayrton, je začel, poklicali smo vas semkaj iz važnega vzroka. Ladja 1e na vidiku.« Najprej je preletela lahna bledoba Ayr-tonova lica ^n oči so se mu za trenotek zameglile. Nato se j« naslonil skozi okno ter preletel z očmi obzorje, toda ni nič videl. •Vzemite ta daljnogled, je deial Gedeon Spilett, in glejte pozorno tja, ker je mogoče, da je to Duncan, ki se vrača po vas. — Duncan I je mrmral Ajrton. 2e?f» Zadnja beseda mu je ušla iz ust bolj nehote in tako je bil razburjen, da si je zakril glavo z rokami. Dvanajst let pregnanstva na zapuščenem otoku se mu še ni zdelo dovolj. Ali se skesani grešnik ni čutil v svojih in drugih očeh še pomiloščen? «Ne, je rekel, ne I Ni mogoče, da bi bil Duncan. — Prepričajte se dobro, Ayrton, ga je prosil inženir, mnogo nam je na tem, da vemo, pri čem smo.» Ayrton je vzel vnovič daljnogled v roke in ga obrnil k označeni točki. Več minut je opazoval obzorje, ne da bi zganil z ustni in končno je izpregovoril besede: «Ladja je? toda Duncan ne more biti.» — In zakaj ne? je vprašal Gedeon Spilett. — Ker Duncan je parna jahta, jaz pa ne vidim znamenja o dimu. — Morda rabijo sedaj samo jadra, je pripomnil Pencroff. Veter je ugoden smeri ladje in pri taki veliki oddaljenosti od celine se jim zdi umestno štedlti s premogom. — Morda imate prav, Pencroff, je odgovoril Ajrrton; morda so ugasnili ogenj pod kotlL Počakajmo, da se še nekoliko približa obrežju, pa bomo vedeli, pri čem smo.» Po teh besedah se je Ajrrton molče vse-del v kot dvorane. Naseljenci so se še dalje pogovarjali o neznani ladji, toda Ayrton se ni več udeleževal razgovora. Vsi so bili v takem nastroju duha, da se niso mogli lotiti nobenega drugega o-pravila. Zlasti Gedeon Spilett in Pencroff sta bila videti silno razburjena; hodila sta gori in doli in si nista našla miru. Pri Harbertu je prevladovalo radovedno pričakovanje vsa ostala čuvstva. Samo Nab je ohranil svoj mir. Ali ni bilo njegova domovina tam, kjer je bil njegov gospod? Inženir se je zatopil v misli in se je bolj bal prihoda ladje, kakor da bi si ga želel. Medtem se je ladja nekoliko približala otoku. Z daljnogledom so zdaj razločno videli, da je to večja ladja, ne pa eden onih malajskih čolnov, ki jih rabijo v splošnem morski razbojniki Tihega oceana, še je bilo torej upanje, da se inženirjeva bojazen ne uresniči in da ne bo navzočnost ladje v vodah otoka Lincolna nobena nevarnost za naselbino. Pencroff je ugotovil, da jadra ladja poševno proti otoku, kar je tudi Ayrton pritrdil. V to smer plavajoč, bi morala kmalu izginiti za odrastki Čeljustnega rta, ker je jadrala proti jugozapadu, in če bi jo hoteli z očmi zasledovati, bi se morali podati na vrhove za Zveznim zalivom poleg Zra-koplovnega pristana. Na nesrečo pa je bila ie peta popoldne in mrak je imel kmalu onemogočiti nadaljno opazovanje. IV. cfionu»t> V trstu, one 12. septemora Gesoodarstvo. ŽIVNOSTENSKA BANKA V TRSTU. Glavni vhod palače te banke, ki je v Italiji za sedaj edina podružnica največje trgovske banke češkoslovaške republike, krasita od današnjega dne dve bronasti karijatidi nadnaravne velikosti. Vojna doba je preprečila, da bi ti umetniški predmeti bili že prej postavljeni na določeno jim mesto in radi tega zamoremo Se le danes občudovati krepko postavo kovača, predstavijajočega češkoslovaško industrijo in zamorko, bujne telesne krasote, predstavljajočo južne zemlje. Podružnica Zivnostenske banke v Trstu je bila ustanovljena pred leti v svrho poglobitve trgovskih stikov med jugom in severom. Po ustanovitvi češkoslovaške republike razširja tem intenzivnejši svoje delovanje, posebno v interesu italijansko-češkoslovaških gospodarskih stikov, ki so najtrdnejši temelj prijateljskih vezi obeh narodov. Karijatidi, ki krasita palačo Živnosten-ske banke, sta delo slovečega češkega kiparja L. Šalouna. Njegovi umotvori so v okras raznim praSMm muzejem in njegovi najznamenitejše delo je znani veliki spomenik Jana Husa na staromestnem trgu v Fragi. Saloun spada po svojem načinu ustvarjanja v ono vrsto modernih umetnikov, ki skušajo, vsled nagnenja k verizmu v obliki, doseči harmonično celoto, ki daja kipu nenavadno visoko vrednost. Vrhu tega je Šaloun izboren obrazar, ker so njegovi portreti, kar se plastike tiče, vedno verni originalu. Tudi se izogiba umetnik vsake ostrosti obrisov, ker obdeluje predmet z mehkimi potezami in vsaka podrobnost najde v njem paznega mo-trilca. Omenjeni karijatidi, ki sta že kriti z lepo povlako, postaneti tudi znatni umetniški okras našega mesta. V veži Živnostenske banke stoji na posebnem mramornatem podstavku ribič ja-kega izraza, mojstrsko dovršeno delo istega umetnika. _ ____ Razne zanimivosti Spadale filsče Iti«, hald no medveda! Da, spodnje hlače, pa ne morda kratke po modi, ampak dolge, ki se v gležnju lahko dobro zavežejo, je treba obleči in še par nadomestnih stlačiti y nahrbtnik, če hočeš na lov na medveda. Tako se je glasila parola na trinajsto pobinkoštno nedeljo v idrijski in črnovrški okolici. In ko so se razni lovci in mnogi nelovci pripravljali na ta, za naše kraje precej nenavadni lov, so se hotele njihove skrbne boljše polovice še v naglici prepričati, da ne manjka slučajno radi njihove pozabljivosti pri športnicah še kak trak ali gumb. Ker morda bi tudi medved to za-nikrnost zapazil in gotovo bi se iz sočustvovanja usmilil ubogega zemljana, mu preskrbel topli grob v svojem želodcu in ga rešil na ta način. Priprave so bile v polnem teku. Vsak si je ogledal svojo puško, morda tako natančno Šele prvič, če bi ne bila tudi za naboj s kroglo itd. In treba je bilo tolmačev, je li puška samo za šibre, ali tudi za kroglo, ali za brezdimni prah ali samo za črni, ki se tako rad pokvari in splesni, kar je le v srečo divjačini. Drugi so zopet poskušali svoje trobente, da bi v slučaju sile in nevarnosti njih mili glas pripravil k plesu kosmatina. Pleše namreč zelo rad nerodnež, saj o tem smo vsi prepričani, ker le plešočega smo ga bili vajeni videti do sedaj. «Pleši, pleši Marko...» — Dr. Slavko se je pa oborožil s precejšnjo čutaro medu, da bi ga s tem potolažil, če bi postal nasilen. Iz dveh dolin so se imeli sestati ti naši junaki pri dobro znani gostilni; če bi bilo zbirališče pri kakem znamenju ali kapelici, mesto pri kapljici, bi jih prišlo gotovo nekaj manj in še bolj gotovo pa s pre-tf&jšujo zamudo. Tako je pa bila točnost vzorna. To bi bilo posnemanja vredno tudi za marsikak občni zbor, ali temu podol> no. Zadnje tolažilo, zadnji požirek, razen še one «železne rexerve» v nahrbtniku in odšli so po nemarkirani poti proti gozdu, kjer je pričalo več njiv ovsa in koruze, da je njihov redni gost medved. Brez glasovanja so prevzeli trije lovci poveljstvo nad prilično 40 ljudi brojeco, deloma tudi z vilami, ikoli in drugim oboroženo silo in odkazali mesta posameznikom. Obkolil se je precejšen kos gozda in brakirji so pričeli svoj posel. Posamezniki so še dobro pogledali, če bi ne bila do prvega soseda prevelika razdalja — e, nič se ne ve, previdnost je le dobra. Vem, da se boste smejali temu junaštvu, ali rad bi videl, kako bi bilo vam v takem položaju. — Le vprašajte ženske v tamošnji okolici, kak strah jih je spreletel, ko se jim je prikazovala mrcina. Možakarjem še ni namreč izkazala te posebne časti, le odtiske svojih podplatov, ki so 27 cm dolgi brez kremplja, jim je pustila v pogled. Prične se prvi pogon. Minuta mineva za minuto. Vse je tiho in napeto pričakuje. Nenadoma se od daleč oglasijo psi, že prihajajo bliže in vse se podi čez Martinov vrh; pa saj tam je dobro zasedeno, vsak čas mora počiti. Že se izgubljajo glasovi pridnih istrskih psičkov in nič več ni čuti. Začudeni se vprašujejo sosedje, kaj to pomeni. Ali so pustili namenoma mimo nedveda, ali so jim puške od strahu odpovedale. Slavko, naveličan te zagonetke, zatrobi v znamenje, da je prvi j>ogon končan, Vse pribiti radovedno skupaj, da vidi, kaj so psi gonili. Star možakar, ki je tesaril pred 50 leti po Slavoniji, oborožen z gnojnimi vilami na dolgem nasadu, sfe najbolj jezi, da ni prišel medved njemu nasproti, on bi mu posvetil in pokazal pot v večnost. Med tem, ko se ogleduje nabrana medvedova dlaka, razne sledi, analizirajo ostanki njegove prebavljene hrane in drugo, se ugotovi, da manjkajo trije tovariši, ki so zastavili prehode za Martinovim vrhom, ravno tiste prehode, kjer je pasirala zverjad. Morda se je pa le zgodila kaka nesreča in je medved požrl vfje tri tovariše zelene bratovščine. Vedno večja panika in večja radovednost. Rešilna ekspedicija se napoti na ono mesto a se vrne brez vsakih poročil. O tovari\'i ne duha ne sluha! Brzo drug pogon in smrt medvedu! Morda se še rešijo prijatelji, dokler jih mrcina ne prebavi. Saj j«- bil Jona tri dni £iv in zdrav v samovecn trebuhu! Brezuspešno se zaključi tudi ta pogon. Žalostni se vračajo lovci po prejšnji poti proti domu. Da bi pa vsaj^nekoliko pozabili na bridko izgubo svojin tovarišev in videli po tolikem naporu vsaj nekaj divjačine, zavijejo k «Zajcu». Strnejo se v ožji krog in ga obkolijo. — Vsaj nekaj!.. Pa spak in sv. Hubert sta ukrenila drugače. Zajec je ostal zdrav in čil, lovci so pa odnesli muca, katerega so med raznimi dovtipi lovili do zgodnjih jutranjih ur, in to iz samega veselja, ker so se medtem pogrešani tovariši srečno vrnili. Pravili so, da niso videli medveda, ker so zapustili odkazane jim prostore radi prevelike žeje, katero so si šli gasit k bližnjemu z vipavčkom dobro preskrbljenemu kmetu. Tako je potekel prvi medvedji lov; a lovci ne bodo mirovali in so prisegli smrt kosmatimi, ki se Še vedno preklada med Črnim vrhom in Novim svetom. Pa tudi medved se veseli srečanja z njimi, da se prepriča, ako nosijo lovci spodnje hlač« iz njegove nekdanje trgovine v Gorici. Cič. z. M Mflis" 821 Prlsnaal uničevalec podgan. Učinkuje brez izjeme. Poacbaoct tvrdke Nozzoleid št Štefani irescia Zahtevajte ga nanvsosc od tvrdke ali v mirodilni-<*h, lekarnah kakor tsdi pri podružnicah Mutua Far-"acestica Italiana v Trstu, Vidmu (Udine) itd. MIHI II« III ZDRAVNIK Dr. Fran Korsano od 12 do 1 In od 5 do 7 »07 Via 1 Lazzuro it. M L n. ril 111 Velikanski dohodi dunajskega ess POHIŠTVA navadne in finejše vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah Na drobno Na debelo Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Tai. 793 - Vtata XX Sattaotbra 33 TRST n i ! sai Preobljiictenost Evrope Zelo hitro raste število ljudstva, ne v aritmetični vrsti 1, 2, 3, 4 itd.), ampak j preje v geometrični vrsti (2, 4, 8, 10 itd.). V poslednjih 120 letih se je Število ljud- [ stva podvojilo in bo v bodočnosti vedno j bolj hitro rastlo. Vendar ne glede na to t naši zemlji ne grozi še dolgo preobljude-nost, kajti samo 15% suhe zemlje je obdelane, dočim se da lahko obdelati še 63%. • Ostanek tvorijo skale in pustinje. Najslabše je na vsak način v Evropi. V tem delu sveta se je prebivalstvo pomnožilo v zadnjih 100 letih za 2>4krat. Evropsko prebivalstvo zraste letno za 0.8S%, kar znaša pri številu 450 milijonov prebivalcev (leta 1010) približno 3,960.000 ljudi. Ako bi ne bilo svetovne vojne, bi prebivalstvo Evrope doseglo leta 1930 približno že število 530 milijonov duš. Tako se bo doseglo omenjeno število za deset let pozneje, ali vsaj gotovo do polovice tega stoletja. 530 milijonov Evropejcev ali še nek^j več je precej kritično število za naž del sveta. Pri površini 5,280.000 kv. km, katere ima Evropa, bi to pomenilo najmanj 100 prebivalcev na 1 kv. km. Toliko ljudi pi> naš del sveta ni v stanu prehraniti, četudi bi prišel celo na pomoč dovoz živil iz osta-' lih delov sveta. Ako bi hotela Evropa plačati ta dovoz živil, bi morala biti indu- 1 strija tako razvita, kakor je danes v An- ! gliji ali Nemčiji. Morala bi imeti tako močen svetovni položaj, da bi mogla svojo i industrijsko produkcijo tudi drugje unov- ! čiti. Toda to je zelo dvomljivo. £e danes čutimo ne samo silno konkurenco Ame- : rike, ampak tudi Azije, kamor se indu-1 strijska podjertnost zelo naglo prenaša. Neprimerno ugodnejše razmere bodo kakor drugod v Evropi na Ruskem. * Medtem ko bo zapadna in srednja Evropa izkazovala v navedenem roku pribitek najmanj 76 milijonov prebivalcev, jih bo na Ruskem manjkalo še vedno 98 milijo- ! nov. Na Ruskem so še večje možnosti, tam i n. pr. zadostuje, da se gozdna površina, ! katere je sedaj 28%, stanjša na 20%, da bi i se na ta način potem dobilo 83 milijonov I hektarjev nove zemlje za oranje, torej približno polovico današnje sejne zemlje na Ruskem. Poleg tega se da dohodek zemlje še zelo zboljžati z intenzivnim gospodarstvom in boljšim obdelovanjem. In pri tem se niti ne oziramo na Sibirijo, katero je Nansen pravilno nazval zemljo bodočnosti. Država, katera bo zelo zgodaj preoblju-dena, je Nemčija. Dva momenta podpirata to nevarnost. Predvsem Nemčija nima kolonij, kamor bi poslala prebitek svojega prebivalstva, kakor delajo mnoge druge države. Drugič pa vidimo iz statistike, da je v Nemčiji mnogo manj padanja poro- ' dov, kakor n. pr. v Franciji in Angliji. Kam torej s prebitkom prebivalstva? In tu se nemške oči obračajo k obljubljeni deželi, k Rusiji! Mehko baršunasto koZo dobite z noveta neprektsIflveH »Ha BANFI mka Zlati petelin Poskusite ga, kar je najfinejše na svitu. Škrob, boraks Banfi je najbojSe Lmi ■■ —t—t rabo j j i za likanje perila. laa I Najnižje konkurenčne cene. PRODAJA SAI40 NA DEBELO lesene pipe, s plutcem češkega izvora, Ittči In s*etitjk, jedilnega oro^a, ŠKAFOV, VEDE6 prve vrste in po zmernih cenah, decimalnih mer za iekočine, sirguij, »aiinov XS kave, kotlov, ponev, ščipalk zaperilo, llkalltlkOV in vseh drugih potrebščin iz železa, cinka in pokositrenega železa. FRATELLI LEDERER TRST — Via Qm GoSiti 14 nasproti glavna poŠte - TRS? j Vodstva Uubljfiisktsfl mrim* (Mestna priredi od 4. do 13. JcpLembra 1926 L Pokrajinsko razstavo pod isenon LJUBLJANA V JESENI Razstava obsega sledeče panoge: poljedelslvo-mlekarstvo, vrtnarstvo, čebelorejo, vinogradništvo, živinorejo, avtomobilizem, radij, umetnost, splošno razstavo industrijskih izdelkov, zdravstvo i:d. Obiskovalci bodo deležni sledečih olajšav: 50% popust na jugoslovanskih železnicah, 30% popust na italijanskih želznicah. — Lir 12 konzularni vizum. — Legitimacije, ki dajo pravico do imenovanih znižanj, se prodajajo po Lir 16 pri komisarju razstave Oglasa! zavod G. čebovin - Trsi, Viale XX Setteiabre 65, L - Telefon 33-17. 1 ______ __ _ _ ____ . NB. - P-krbise konzularni vizum in dostavi = legdimacijp. K gornjemu znesku naj se docia še - = Lir 7 za poStne in režijske trcgke. Za nakup obuvala obrnite se na dobroznano Čevjarnico Vodopivec Trst« Via r&bor jo 29 Trsi, Via Riborgo 29 kjer najdete bogato izbero moškege, ženskega In deškega obuvala, navadnega ln finefšega po najugodnejših cenah. Sprejemajo se tudi naročila po meri in popravila. (945) Hl i i TRGOVINA ŽELEZN1N „MADfLE" Ne pozabite, d* ima -tvrdka M fiHtesf Trn Cone smii. 2b n« spi o ti zastavlja* »i iti F5£ffetl€ tti-fH itidtmskf b!iW Lastna krojdEnka I. rađa Co" se slovansko KR iS plačuje vedno par cent, več kot dru^i ALOJZU POOHp KfiZZfl Mfrđt t prvo nadstropje Pazite na aaalov! Pazit« na naslov Dober odgovor. Med posvetovanjem Malega sporazuma (Jugoslavija, Rumunija in Ceško-Slova-ška) na Bledu je dobil češki zunanji minister Beneš presenetljiv poziv svoje stranke naj poda svojo ostavko in to takoj* ker je njegova stranka v najhujši opoziciji proti vladi. Kakor znano, Beneš tedaj ni podal svoje ostavke in komaj črez nekaj tednov se je odpovedal svojemu poslanskemu mandatu. Kakor poročajo listi,- sta se v tem Času izmenjali sledeči brzojavki. Narodni socialci so brzo javil i BeneŠu: «Dragi brat! (narodni socialci se nazivi je jo med sabo bratje in sestre) Takoj ostavka! Izvrševal ni odbor.» — Beneš je odgovoril svoji stranki tudi z brzojavko: «Dragi bratje! Vaše brzojavke žalibog nisem dobil. Beneš!» r Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU ViaM.R.MriMri1S.!.frtjmi Hrani) S od t-li in od 5-7 L. družba z. o. z. TiiSTf Via Card&acci 22 (vogaE Via tfolozza) Velika izbera žeieznin in drugih kovin. Specijaliteta: Potrebščine za obrtnike in rokodelce. Orodje za poljedelce. Ključavnice za vrata, okna, pohištvo i. t. d. . . v. . TJK' ifc.- ^SSJBSSaEEB Vsled obnove prodajalne in vsled reorganizacije naše zaloge blaga prodajamo do preklica vse potrebščine po Popusti so povsem realni in prosimo občinstvo, tla obišče našo prodajalno brez vsake obveze ter da se prepriča o iiredm pržSitsi katere naj se vsakdo okoristi. Prodajalna. M. Kirscliner CAMPO S. GIACOMO 7 3T Odpretje danes 21. t. m. ob S. uri LUIGi GREGORICH »so Loterijske Številke izžrebane dne 11. septembra 1926 BARI 26 55 43 41 74 FIRENZE 46 54 33 29 14 MILANO 25 34 10 38 48 NAPOLI 27 11 79 35 31 PALERMO 10 2 64 49 72 ROMA 64 82 25 49 30 TORINO 39 80 47 87 58 VENEZIA 1 64 52 76 53 Lepa prilika za tovarne ali čevljarske zadruge Proda se najmodernejši stroj za Stranj« podplatov (Durchnaht), pripraven tudi za obrat z motorjem, ter stroj za zarezanje podplatov, oba s pritiklinami fšivanki itd.) Ker so cene jaiko ugodne, ne zamudite prilike. — Naslov pove upravništvo (917) TRST ST. 15 JAKOB BEVC ln Blatarm Trst, Campo S. Glac Zlato kupuje v vsaki množini po naj vitjih con ali Kron« plačaj e nije kot vsi drugi. raznovrstnih ur in zla'enine. 903 Telefon 6t. t« Ustanovljena 1. 1889 Poštni ček. 10.533 Mestna Hranilnica Ljubljanska LJUBLJANA (GRADSKA ŠTEDIONICA) Prešernova ulica LJUBLJANA Stanje vloženega denarja.: SOO milijonov dinarjev nad 800 milijonov kron sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšim u obrestovanju. Hranilnica plačuje z'asti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tek. računu najvišje mogoče obresti. Jamslvo ^a vse vloge in obresti, jdi tekočega računa, je večje kot ^ kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premo- |g ženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo, g Uprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski " ■ uradi cerkveni in občine občinski denar. ™ Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. 2£h Hranilnice daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. i Krone Srlljnti piiflt ZB-bmki zlili kmli zlato plačuje po viijlh cenah nego vsak drugI Albert Povh — urarna Troti m NinM 4• 419 LJUBLJANSKA KREDITNA —T PODRUŽNICA tf TRSTU I ~ Umita h mm liurjev M.UMJir- Telefon ; 5—22—98 F CENTRALA V LJUBLJANI &Mc2 in rezerve Dinarja? 69.QQQ.03Q - Teleion: 5—13» 22—M 153 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 %, na tekočih računih po 4 %% vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podrnlnlce: GORICA, Brežice, Celje, ueraomelj, Kranj, Logatec ::::;::::: Maribor :::::::::: HtipriRladircjSa zvszn z Jmoslauljo Blagajna Je odprte od 9l/f—12l/, in od 141/,—16 41 Podrufnfce: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::