laBce IS# iet)'' ,, kupujte J!0JNE BONDE! Najstarejši Bi^J slovenski dnevnik v Ohio I Oglasi v lem listu so uspešni ^XXVm._LETO XXVIII. ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest FC^lCTORY Slovene Daily BUY in Ohio ctoM united ★ Best Advertising Medium ' J ŠTEVILKA (NUMBER) 76 ICLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) APRIL 2, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 76 100,000 nacijey obko^enih v Ruhru ^Wca se o sporu med Hitlerjem in generali radi predloga premirje d ' 2. aprila — Oklopne kolone ameriške pr- , srniade so završile obkolitev industrijske pokra- Joja^ov ^ SG nahaja zajetih v pasti okrog 100,000 nemških hirale gi , kolone ameriške tretje armade so istočasno pro- ^erling ^ Nemčijo m so se snoči nahajale samo 162 milj od , Obeiipyy, lovjj poroča iz nemških virov, da se britske čete bori- Stozi ® velikem mestu severno od Ruhr a, kar pomeni, da ^ vsem Nemcem, ki se nahajajo na Holandskem. armada jena drugem koncu dolge fronte pro-in se je snoči nahajala samo 45 milj od 'nacijsko sveto mesto," ter 124 milj od Main in se je snoči nahajala samo 45 milj od kolone tretje in sedme armade so prodrle ta-% v, ^ Nemčijo, da sedaj stoje samo okrog 100 milj od za- LONDON, 1. aprila — Poročila iz Evrope javljajo, da so se nemški generali in Adolf Hitler na dramatični seji, kije trajala vso noč, sporazumeli glede načrta, da Nemčija takoj prosi za^ premirje, ampak da se je izvedba načrta odložila, ker naciji niso hoteli pristati na zahtevo generalov, da nacijska vlada takoj odstopi. Člani nemškega generalnega štaba so glasom teh poročil, ki prihajajo iz Stockholma, dokazovali, da je vpričo zavezniškega predora na zapadni fronti in sovjetske grožnje na vzhodni fronti z vojno nemogoče nadaljevati. Hitler je na predlog za odstop nacijev stavil protipredlog za organiziranje "firerskega sveta," kateremu bi stala na čelu maršal Albert Kesselring in gen. Ferdinand von Schorner, poveljnika zapadne in vzhodne fronte, člani tega sveta pa bi bili Hitler sam, maršal Herman Goering, gestapovski načelnik Himmler in grand-admiral Karl Doenitz. Poročilo pravi, da so člani generalnega štaba Hitlerjev predlog odklonili, ter dostavlja, da končni rezultat konference ni znan. '"•lile volitve v Ofnenjena konferenca se je baje vršila na Hitlerjevem glavnem stanu. Neka brzojavka, katero je prejela agencija "Exchange Telegraph" iz Zuricha, pravi, da je Hitler na seji končno priznal, da je Nemčija izgubila vojno. PARIZ, 1. aprila — Pojavljajo se znamenja, da bodo ostanke nacijskih armad na zapadu vodile boj* do skrajnega konca, in da utegnejo v zadnjem desperatnem poizkusu celo poizkusiti s proti-ofenzivo. Nemci zbirajo svoje moči za zadnjo bitko ob reki Weser. Visoki zavezniški vojaški častniki so trdno uverjeni, da se bo nemški napor razbil ob jeklenem obroču zavezniške sile, toda priznavajo, da utegne biti kot posledica konec vojne v Evropi zelo krvav. Večina izkušenih zavezniških častnikov sodi, da bo vzelo še dva do tri mesece, predno bo Nemčija popolnoma zdrobljena. Očitno je sicer, da je nemška armada kot vojaška sila poražena, ampak naciji se tega očividno ne zavedajo, oziroma so tako zaslepljeni od fanatizma, da tega niso pripravljeni priznati. « Cle se bodo 29. ma-volitve, pri ° ^olilci imeli prili-"lestw vreči dodatek Sa ^^^terju, glasom mestna zbor-iL. ° odrediti, da,se volitve vršijo tli se moglo ® v if za redne S ki tudi vsem ^ oboroženih si- ® b w ° volilci tozadevni Van je predložil ^awi •23, '' '^ard J. Kovačič ' J' bo mest- določila, da L' ^ dodatek zavr-primarne vo-četHp. °^^Gajno, namreč >%kr^kp*dreaumiv^ L ^ 2. oktobra. iilj^''edlott je Kovači- ''®C;sodi ■^olilci načrt pri fa da se bo '^nice *^hko razposla-člane oborože- mH"" ero6 Nta' S T? dobro " zjutraj je % '"skan rojak \ 968 'tf let, sta- 6evr Bil je Cleve, J^'^jev med Slo-«?• Doma je bil ' Ljubi c<^' jani, odko-,n pred 42. bčer Ni Ohio Terškan • ^čev. .' ^er v stari do- ro Mar poročeno y Frankovič. 'iHj A Jezi^'^^^Mnega dru- ^ "lo^ Truplo bo , j> oder v to- '6K ■' ob « °^^eb se bo vršil j^.45urizjutmj k i, % Za, " Zjutraj IZ S:'"8 5"^a August F. " izrecno že-cvetje hvalež- Sporazum med UNRRA in Jugoslavijo glede živeža Prva pošiljatev, ki znaša 24,000 ton, na poti. Zdravila za izropane . bolnice, poslana z letali RIM, 31. marca"— Upray^ Združenih narodov za re-lif in rehabilitacijo (UNRRA) je včeraj naznanila, da je bilo v Jugoslavijo poslanih že 24,000 ton vsakovrstnih potrebščin. Med pošiljatvami je bilo 13 ton zdravil in bolniških potrebščin za bolnice v Belgradu, katere so Nemci popolnoma izropali. Te potrebščine so bile poslane z letali. BELGRAD, 27. marca (O.N.*-:- A.) — Sporazum, ki je bil ravnokar podpisan, bo skrbel za to, da dobi Jugoslavija v bodočih mesecih precejšnje količine živeža in drugih potrebščin. Ako bi človek sodil po okolici Belgrada, bi mislil, da je Jugoslavija ena najbolj blagoslovljenih dežel zasedene Evrope. Toda te bogate kraje loči od onih predelov, ki trpe glad in lakoto, širok pas neverjetno opustošenih krajev, v katerih ni nobenih transportnih možnosti. Mnogo cest je še vedno v posesti Nemcev, druge so porušene. Nemci so odnesli ali odvedli skoro vse vagone in vozove. Radi tega je skoro edina možnost za dovoz hrane v pokrajine, kjer vlada pomanjkanje, z ladjami do dalmatinskih pristanišč. Stiska največja v dalmatinskih krajih Dr. Pavle Gregorid, minister za Hrvaško, trdi, da je pomrlo najmanj 10,000 oseb od gladu samo na Hrvaškem. Toda kljub likansko in kritično pomanjkanje različnih posebnih vrst živeža, vitaminov in zdravilnih potrebščin. Kritično nujno je, da dobi UNRRA potrebne ladje, da bo mogla privesti v deželo te vrste podpore. Upanje prevladuje, da se bodo razmere mnogo izboljšale po 15. aprilu, ko bo UNRRA prevzela od vojaških oblasti skrb za dovoz vsega potrebnega. i RUSIJA ZAHTEVA I SEDEŽ ZA VARŠAVSKO POLJSKO VLADO LONDON, 1. aprila. — Včeraj je naznanila, da bo zahtevala, da provizorična poljska vlada v Varšavi dobi sedež na konferenci Združenih narodov v San Franciscu ter izjavila, da dejstvo, da Washington in London nimata diplomatskih stikov z varšavskim režimom, ni noben vzrok, zakaj bi se predstavnikov istega ne povabilo na konferenco. Moskovski radio je istočasno poročal, da ni nobenega upanja, da bi se poljska vladi tako kmalu reorganizirala v smislu sklepa, ki je bil sprejet na konferenci v Jalti. Vehka Britanija in Anglija sta skušala zasigurati zastopstvo na konferenci poljski za-mejni vladi v Londonu. Vtis obstoji, da bo vprašanje poljskega zastopstva v San Franciscu 'eden najtežjih problemov, ki čaka veliko trojico. IŠČE SE SESTRO Maria Nose Heglar, doma iz Dobrepol, vas Kompolje, ki se nahaja z jugoslovanskimi begunci v Italiji, bi rada zvedela za naslov svoje sestre Anice Nose Ček, ki se nahaja nekje v Clevelandu, ker ji želi obširno pisati 9 položaju doma. Naslov naj se pošlje Mrs. Frank Kerže, 2661 Heath Ave., Bronx, N. Y., N. Y., ker Keržetova hči Terezija, ki se nahaja z bolničarkami v Italiji, bo posredovala, da temu je dala Dalmacija, katere i dotična naslov sestre. prebivalstvo šteje vsega skupaj j 700,000 duš, preko 100,000 vo-l Keržetova piše staršem, da bon jena divizija poslana v Ju- jakov Titovi armadi. Ako je goslavijo, kar ji bo dalo prili-sploh kdaj' nekje narod zaslu-[ ko prepričati se" o tamošnjih žil, da se mu pomaga, velja to razmerah. za naše Dalmatince. Povedal je, da dobivajo Jugoslovani že nekaj časa precejšnje količine pomoči, med njimi tudi skoro 1000 tritonskih tovornih avtomobilov, ki zdaj prevažajo potrebščine od obale v notranjost. Ko bodo ceste popravljene in bodo ti avtomobili mogli voziti dalje v notranjost dežele, bo Jugoslavija kmalu sposobna v pogledu živil skrbeti sama zase. Toda poleg živeža obstoji ve- NOVE URE V KNJIŽNICI Vodstvo Norwood javne knjiž-ce na 6405 Superior Ave., sporoča, da od danes naprej bo otroški oddelek v knjižnici zaprt vsak večer ob 6. uri. Knjižnica pa bo še za naprej ostala odprta za odrasle vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek do 9. ure zvečer; ob sredah se zapise ob 6. "uri zvečer, in ob sobotah je knjižnica zaprta ves dan. Rusija in Zed. države bodo imele po tri glasove WASHINGTON, 31. marca. Včeraj je bilo tukaj prvič odkrito, da je konferenca na Krimu zaključila, da bosta imela Rusija in Zed. države vsaka po tri glasove v zbornici svetovne mirovne organizacije. Ta sklep je bil napravljen na predlog Rusije in Zed. države so obljubile, da ga bodo podpirale na konferenci v San Franciscu. Tozadevni kompromis je bil dosežen v Jalti, ker je Rusija v očigled dejstva, da bo Velika Britanija s svojimi dominion! imela šest glasov, zavzela stališče, da ako je Anglija upravičena do tolikega števila glasov, morata imeti Rusija in Amerika^ vsaj skupaj enako število glasov. Rusija bo formalno predlagala, da se prizna na konferenci zastopstvo Ukrajine in Bele Rusije. Nikakega dvoma pa ni, da bodo mali narodi vodili opozicijo proti temu, d& bi se Rusiji in Ameriki priznalo več kot po en glas vsaki. Rdeča vojska 22 milj od Dunaja; klešče se zapirajo LONDON, ponedeljek, 2. aprila.-— Velike klešče Rdeče vojske se zapirajg v 156-miljskem loku okrog Dunaja in Bratislave. Včeraj so se ruske kolone nahajale samo še 22 milj od avstrijske prestolnice ii) 13 milj od glavnega mesta Slovakije. Bliskovito prodirajoče sovjetske kolone drobijo razpadajoče nemške obrambe pred omenjenima mestonia. Poročilo iz Moskve pravi, da je v teku zadnjih 24 ur padlo v ruske roke 32,150 Nemcev, ki so kapitulirali. Druga velika ruska zmaga, katero je naznanil maršal Stalin, je bila izvojevana v šleziji, kjer so ruske sile zavzele obkoljeno trdnjavsko mesto Glo-gau ob reki Odri. Proga Dunaj-Trst bo kmalu presekana Rusi so včeraj tudi zavzeli veliko trdnjavsko postojanko Sopron, ki straži dohod na vzhodni strani Dunaja in so snoči stali samo osem milj od Wiener Newstoadta. Na dotičnem sektorju stoje Rusi samo štiri milje od železniške proge, ki veže Dunaj z Gradcem, Ljubljano in Trstom. PRODUKCIJA PRI G, M. PREKO 10 MILIJARD NEW YORK, 1. aprila. — Danes je bilo tu naznanjeno, da je General Motors korporacija izza vstopa Zed. držav v vojno producirala za več kot 10 milijard dolarjev vojnega blaga. DELAVCI PUŠČAJO MALE VOJNE TOVARNE WASHINGTON, 1. aprila. — Senatni odsek za male industrije je danes prejel poročilo, da delavci v malih vojnih obratih zapuščajo delo' ter skušajo dobiti delo v velikih tovarnah. Pričakujejo namreč, da bodo male tovarne prve začele odslavljati svoje moči, ko se bo začela vojna produkcija nižati. PRESTALA OPERACIJO Dobro poznana Mrs. Angela Burja, z 698 E. 156 St., se je pretekli četrtek podvrgla težki operaciji, katero je srečno prestala. Nahaja se v Mt. Sinai bolnišnici. Želimo ji skorajšnje okrevanje! Invazija ameriških sil na otoku Okinawa Amerikanci so vdrli tri milje globoko napram lahkemu odporu; na obrežju je do 100,000 mož GUAM, ponedeljek, 2. aprila —^ Admiral Nimitz je naznanil, da so ameriška pehota in marini, broječa morda do 100,000 mož, invadirali japonski otok Okinawa, ki se nahaja v otočju pred durmi Japonske, ter napram primeroma lahkemu odporu ustanovili tri milje globoko mostišče. Na otoku se nahaja od 60 do 80 tisoč mož broječa japonska posadka, ki je bila popolnoma presenečena, kajti Tokio je očividno domneval, da bodo Amerikanci invadirali otok v otočju Ryukyu, ki so ga ameriške bojne ladje in zračne sile tekom zadnjih dni strahovito bombardirale. Ameriške izgube pri izkrca- j kakor pa da bi padli v roke nju so bile presenetljivo nizke, j "ameriškim barbarom." Čete 10. ameriške armade so} Armadni fotograf Alexander Japonski civilisti pobijajo svoje žene in otroke TOKASHIKI JIMA, Ryukyu otočje, 29. marca. — Ko so se Amerikanci danes izkrcali na tem otoku, so tam našli na kupe mrtvih japonskih civilistov. Japonski civilisti so očividno raje poklali svoje žene in otroke, potem pa izvršili samomor. se izkrcale nekaj milj severno od prestolnice Naha na zapadni obali Okinawe. Pred invazijo so ameriške sile bombardirale vzhodno obalo otoka. Roberts iz New Yorka, ki je bil s prvo opazovalno patrolo, ki se je izkrcala na obrežju, pravi,, da tako groznih prizorov ni videl še nikdar prej v življenju. Vesti iz življenja ameriških Slovencev New York. — Združeni odbor je izdal zelo lepo in zgodovinsko važno ilustrirano revijo "Liberation (Osvoboditev)" o osvobodilnem boju v Jugoslaviji. Revija bazira na izbranih slikah — po številu okrog 125 — ki jih je Združeni odbor prejel iz starega kraja. Uredil jo je zelo lično in okusno' pisatelj L. Adamič. Stane 50c izvod in se naroča pri United Committee of South-Slavic Americans, 465 Lexington Ave., New York 17, N. Y. Revija je velike zgodovin-iske vrednosti in jo toplo priporočamo vsem. . Fredericktown, Pa. Dne 14. marca je šel k vojakom Edward Magayna, ki je bil pozvan v armado. Starejši sin Max Magayna ml. je nekje v Nemčiji. Sledeči rojaki so v službi Strica Sama: William Lokar, John Zad-nik, Edward Turman, Joseph in Paul Cerar, Charles Yerkish in Frank Barbich. St. Louis, Mo. — V bolnišnici sta Terezija Romshek, zadeta od mrtvouda, in Anna Hočevar, doma se pa zdravita John Skubic in Gearc Racky. Ely, Minn. — Tukaj je umrla Elizabeth Janezich, doma nekje z Gdrenjskega, kjer zapušča več sorodnikov. Hibbing. — V tukajšnji bolnišnici je po kratki bolezni umrl John Barich, star 51 let in je živel v tem mestu čez 30 let. Chisholm. — V Mesaba Clinic Hospitalu je umrla Mrs. J. Klebar iz Milwaukeeja, stara 28 let. Nashwauk. — Mike Misko-vich je bil obveščen, da je 22. februarja padel v Italiji S/Sgt. Joseph Miskovich. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" UNRRA UNITED NATIONAL clothing collection M-229 Need ofCotW The Destitute People of Europe ore Desperately io Owned and Published by THI AMERICAN JUGOSLAV PBINTINO AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday: SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mn.ii Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto)______^__________ Por Half Year — (Za pol leta)____________________ Por 3 Month* — (Za 8 mesece)________________________________ joao 3.50 2.00 ^ ^ P ^ ^ 1^ g ^ "jjih ni nobenega železniškega prometa; lokomotive, vagoni 'in tovorni vozovi ležijo v grabnih ob progi. Delavnice in popravi]alnice so bile razdejane in samo v Črnomlju je bilo pognanih v zrak trinajst lokomotiv z vso opremo vred. Železnica že ne obratuje na Dolenjskem od septembra 1943. Jugovzhodno od Ljubljane se ni videlo ali slišalo premikajočega vlaka nad eno leto. Vsi mostovi na glavnih deželnih cestah so porušeni, ceste pa so polne barikad in grabnov, da sovražni tanki in oklopni avtomobili ne morejo naprej. V važnih vaseh in trgih so mostovi čez reke in potoke brez izjqpie popolnoma uničeni. Sloyenska vojska se prevaža čez vodo na bro-dih. V nekaterih krajih pa so pijonirjl zgradili začasne lesene mostove. Nemci so za vsako ceno hoteli obdržati prometno cesto med Novim mestom in Brežicami in so jo močno zavarovali. Toda tudi tu niso uspeli, kajti jugoslovanski vojni komunike prve dni marca 1945 je povedal, da so partizani spustili v zrak edina dva mostova med Novim mestom in Brežicami. Edina dva mostova sta bila v By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)__ Por Hall Year — (Za pol leta)__ Por g Month* — (Za t meeec#)__ __.|7.50 _ 4.00 _ Por Europe, South America and Other Foreign (Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske driave): Por One Year — (Za celo leto)__________ Por Half Year — (Za pol leta) _____________________________________ ..$8.00 - 4.60 Entered a< Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3id, 1879. • Mirko G. Kuhel: Slovenija v borbi za svobodo XXIV. Civilisti so upravičeni v bolnišnicah do iste postrežbe kakor vojaki, toda zavedati se je treba, da ima vojaščina vedno prednost v vseh zdravniških zadevah. Tudi nekaj zobozdravnikov prakticira v teh bolnišnicah, toda bavijo se v glavnem z izdiranjem zob. Za popravila, plombe in umetno zobovje ni materiala. Osvobodilna .fronta se dobro zaveda, daje zdravje zelo važen pogoj osvobodilnega gibanja. Zdravniški štabi, civilni in vojaški, vodijo obširno kampanjo po vojaških taborih in po vaseh o nevarnosti nezadostne sanitacije, zlasti o nevarnosti muh, uši, in bolh, o legarju, pljuvanju po tleh in čistobi stranišč. Otroci dobivajo v bolnišnicah najboljšo postrežbo in starejši ljudje v prid njim z veseljem odstopajo svoj delež svežega mleka. V eni takih bolnišnic ordinira tudi Boža Ravnikar; junakinja v Adamičevi knjigi "My Native Land." Vest, da je živa in zelo aktivna v Osvobodilni fronti, je prispela v Ameriko januarja 1944. Vsi tisti, ki so obžalovali tragično usodo, katera jo je zadela na podlagi Adamičevih poročil, so se razveseli te novice. Istočasno pa je reakcija okoli "Ameriške Domovine" izkoristila ta slučaj za ponovni napad na Adamiča, češ, da si je Božino smrt sam izmislil, da iztrži čim več iztisov svoje knjige. Kaj je prava resnica o tej zadevi? Zlasti člane Slovenskega ameriškega narodnega sveta bo zanimalo dejstvo, da je vest o Božini smrti razglasil Miha Krek, član tedanje kraljeve vlade in načelnik Slovenske ljudske stranke. Louis Adamič je dobil pismeno obvestilo o tragični "smrti" svoje mlade prijateljice iz Londona, obenem pa je vest bila objavljena v New York Times-u. Novica ni bila več tajna. Odkod je Miha Krek prejel obvestilo? Iz italijanskega vira v Rimu, od Italijanov, ki so prelivali slovensko kri v Sloveniji. In to se je zgodilo že januarja 1943, medtem ko je knjiga izšla šele oktobra 1943. Kdo si je torej izmislil to novico, pisatelj Adamič, ali gospoda, ki danes preliva krokodilove solze in za malenkosti išče dlake v jajcu? Ta incident je tudi dokaz, da so zastopniki v jugoslovanski ubežni vladi prejemali novice od—sovražnika. Vsekakor pa Boža danes vrši svoje plemenito delo v korist slovenskega naroda in si sama plete venec slave za svojo požrtvovalnost in narodno zavednost. Ravno tako se udejstvuje v Osvobodilnem gibanju njen mladostni tovariš Bač Zupančič. POVOJNI PROBLEMI Italijanska okupacija slovenskih pokrajin od 1941 do 1943 je bila krvava in zločini v nebo vpijoči. Brezobzirno in neusmiljeno požiganje vasi je bilo na dnevnem redu. Dasi vse pokrajine niso bile prizadete, so Italijani vseeno požgali in razdejali na stotine slovenskih vasi. Ena tretjina vseh domačij in poslopij južno od Save je bila požgana in porušena. Osvobodilna fronta se je globoko zavedala, da bo veliko pripomogla zavezniški stvari, ako napravi sovražniku čim več škode ter mu zastavi in onemogoči prevoz vojaških zalog in potrebščin po Sloveniji. Poleg tega pa je bil ta material potreben za domačo slovensko vojsko. Zavedala pa se je obenem, da bo to zastavljanje sovražnika pomenilo opustošenje in uničevanje slovenske lastnine in naprav ter da bo po končani vojski vse to treba popraviti >ali nanovo zgraditi. Za to se bo rabilo milijone in milijone ljudskega denarja. Toda za uničenje sovražnika in za dosego svobode se ni zdela nobena cena previsoka in nobena žrtev prevelika. Partizanske skupine so se lotile sabotaže na debelo. Na Dolenjskem so železniške postaje popolnoma porušene, proge pa pretrgane in razdejane. Celo tračnice so partizani odpeljali s seboj. Predori, železniški in cestni mostovi in vse važne točke so bile razstreljene. V teh okra- Kostanjevici čez Krko. Glasovi iz domovine: Pomočnik An+e. že zopet ropota okrog Lašč. Borci Cankarjeve brigade že tri dni v snegu in mrazu drže položaje nad -vasjo. Nešteto juri-šev so že odbili. "Prokleto je mrzlo", se je hu-doval že postaren tovariš in si gladil okorne brke. Bili so beli od mrzle sape. "Nisem mehkuž-než, vsako zimo sem preživel doma v gorenjskih planinah pa mi sedaj misli neprestano uhajajo k domači peči, tolaži pa me misel, da tudi domobrance zebe, gotovo še bolj kot mene. Prav jim je, bedakom." Ko se je ozrl, je opazil, da se mu tovariši smejejo. Njegove besede so jih sprayile v dobro voljo. Zazrl, se je v dolino pod seboj in se tudi sam začel smejati. "Vrag naj vzame današnji čas, tare te tisoč nadlog, nazadnje pa se vsemu sme ješ. Morda smo pa res čisto, novi ljudje . . .?" Za debelim hrastom je imel svoj položaj naš mitral jezeč. Besno je rjula njegova strojnica iza debla. "Na še en rafal za tvoje izdajstvo", je siknil tovariš in vložil nov saržer. Za njim je ležal v snegu njegov pomočnik Ante Slako, dalmatinec po rodu. Bori se na naših tleh in če-sto misli na svojo Dalmacijo. "Tam je že svoboda. Čisto prav. Ustvarimo jo še tu, potem se pa vrnem k družini." Sovražnik se je polagoma znašel in začel jurišati proti našim položajem. Mislil je, da bo to enostavna stvar, a se je zmotil. Težko zmotil. Okoli hrasta, za katerim je imel zaklon naš mitraljezec, so začele vse gosteje švigati krogle. Brenčale so kakor ose. Sovražnikove strojnice so ščitile njegove vojake v jurišu. "Torej mislite resno, izdajalci," se je pridušil za hrastom mitraljezec in praznil saržer za saržerjem. "Pa se dajmo! Ravno prav ste prišli, pri nas je tekmovanje!" Pokalo je kakor v loncu,, v katerem se pražijo ocvirki. Beli so cepali kot muhe. Tedaj je mitraljezec poglt\?aI 3voj mitraljez v vsej dolžini. Do sedaj je pazil samo na muho na koncu cevi. Kar zazeblo gra je skoraj bi rekel, da se je ijBtrašil. Cev je gorela, kakor, da bi iz strojnice postal metalec ognja. "Novo cev," je zakričal pomočniku Anteju, ki se je tiščal za njegovim hrbtom v snegu. Ker je bil bolj oddaljen od hrasta, je bil tudi bolj izpostavljen kroglam. Čudno, da ga še ni nobena zadela. Belogardisti so streljali z vsem orožjem, čisto blizu so že bili. j j "Kaj bo, če se sedaj dvig-, I nem? Igra s smrtjo!" Z očmi je' I Ante premeril razdaljo do mi-' j traljezca. Samo en korak, toda' sedaj se mu je zdelo, da je kilometer daleč od njega. "Kaj naj storim'? Kako? Sedaj;" Toča krogel je zažvižgala okoli njega in ga pritisnila k tlom. "Večnost! Ne samo trenutek! Ne mor . . . kaj, ne morem? Toda moram! Moram! Sedaj ali nikoli!" Belogardisti so prišli že čisto blizu. Ante se je pognal kvišku kot srna in v trenutku podal mitraljezcu svežo cev. Bilo je, kakor da bi glavo pomolil v osje gnezdo. Vrgel se je v sneg. Oddahnil se je. Kakor da bi mlinski kamen vrgel raz sebe. Pred njim je začvrčalo, žareča cev je padla v sneg. Mitraljezec je s u n i 1 v luknjičast hladilnik novo cev. "Dobro, da imam šar-ca, ki seda hitro sklopi ti." Tres-nil je z zaklopko. Naslednji trenutek je mitraljez za hrastom že zopet kosil po sovražnih vrstah. Sovražnik se je pričel umikati. Ne, to je bil že paničen beg. Anteju se je zdelo, da se je ro-potanje za hrastom spremenilo v pesem. Borba je ponehala. Za hrastom je nastala tišina. Mitraljezec in pomočnik šta se skoraj objela. Zopet je začel naletavati droben sneg. Prijetno hladilo po tako vročih trenutkih. ("Naša vojska" 12. feb. 1945) Kako in zakaj goje strupene kače v bližini braziljanskega mesta Sao Paolo se nahaja zavod, v katerem goje strupene kače. Goje jih pa zato, da pridobe iz njihovega strupa protistrup. Zavod stoji na odprtem polju na vznožju nekega griča. Za glavnim poslopjem je dobro zavarovan prostor, kjer zbirajo kače. Tam živi na stotine kač, raznih vrst in raznih velikosti. V Braziliji dobro poznajo zdravilno moč kačjega protistrupa, zato tudi skrbe, da ima zavod vedno dovolj kač na razpolago. Skoro vsak posestnik pošlje zavodu kako kačo. Zanjo dobi brezplačno protistrup proti njenemu piku. Kdor pošlje zavodu šest kač, prejme od zavoda še brizgalko, s katero vbrizgnemo od kače napadenemu protistrup pod kožo. Lov na kače je zelo lahek. Zadostuje palica, na katerem koncu je pritrjen pravokotno zavit košček močne žice. S to palico, oziroma z žico dvignemo s tal kačo sredi telesa tako, da ji visita glava in rep navzdol. Kajti tudi strupene kače so brez moči, ako izgube oporo, na katero se uprejo z drugo polovico syojega telesa. Zavod razpošilja posebne vrste zank za kačji lov. Na koncu palice je pritrjena usnjena zanka. To je nekak laso, le mnogo krajši. To zanko polože na tla pred kačo, ali pred kačjim skrivališčem. In ko zleze kača z gla- vo čez zanko, dvigne lovec palico, zanka se zadrgne okrog si-kajoče kače in strupena prazil-ka je vjeta. Vsa^ posestnik, na katerega posestvu je mnogo kač, dobi zabojček z naslovom. Kače je treba le položiti v zabojček in ga odnesti na najbližjo pošto ali železniško postajo. Za odpošilja-tev kac ne računa ne poštna, ne železniška uprava nikakih pristojbin. Zavod ima zveze z nad tisoč posestniki, ki mu odpošiljajo kače posebno v času žetve. Zato ni čudno, da je zavod prejel v 25 letih, odkar Obstoji, nad 80,000 kač. Sedaj prejema vsako leto okrog 4,000 živih kač, od kfeterih je polovica klopotač, katerih strup je petkrat močnejši od strupa drugih kač. Ko prejme zavod zabojčke, jih izprazni in pošlje posestniku protistrup. Kako odvzamejo kači strup? Takoj ob prihodu polože kačo na tla in ji z a d r g n e j o zanko okrog vratu. Nato jo z roko primejo za rep. Pred žrelom drže stekleno posodo posebne vrste. Kača divje zasadi zobe v rob posode in pusti na njem nekaj kapljic strupa—povečini brezbarvno, pri nekaterih tudi mlečno ali rumenkasto tekočino. Da odda kača čim več strupa, pritisnejo njene zobe še močno ob posodo. Nato odnesejo kačo v zbirališče in jo puste tam tedne dolgo brez hrane. Kače žive lahko mesece dovolj brez hrane. Po dveh do treh tednih, ko si kača spet nabere dovolj strupa, ji ga zopet odvzamejo. To se večkrat ponavlja. Kako izdelujejo pa serum— protistrup? Sveži strup filtrirajo, da ga izčistijo. Nato ga v posebnih prostorih posuše pri 37°. Pri tem se tekočina izpremeni v kristale. Te male kristale raz-tope v nekoliko slani vodi. To raztopino vbrizgnejo v majhni množini konjem ali oslom pod kožo. Po treh ali petih dneh se to ponovi, ali v vedno večjih množinah. Polagoma se živalsko telo tako navadi na strup, da prenese končno večstokratno množino tistega strupa, ki bi drugače imela smrtne posledice. V krvi živali se namreč tvori protistrup. Ko ima žival vratne žile pet do šest litrov krvi, iz katere izločijo zdravilni serum. Seveda so protiserumi razne vrste. Za vsake vrste kač je poseben. Izdelujejp pa tudi serum proti raznim vrstam kačjega pika. Tega dobe na ta način, da vbrizgajo konju strup več vrst kač hkrati. Ta protistrup se rabi, ko človek ne ve, katere vrste kača ga je pičila. Zdravilni serum vbrizgajo bolniku pod kožo na hrbtu, in sicer 20 do 40 centiliarov, in to čimprej po piku. V Braziliji ozdravi na ta način vsako leto okrog 50,000 ljudi. V kraljestvu tigrov Izmed raznovrstnih zveri indijskega kraljestva je najnevarnejši bangelski tiger. Je še nevarnejši in strašnejši od leva, ki je tamkaj strašil v starih časih, a so ga že tako iztrebili, da ga le malokje srečajo. Tiger ni le drzen, ampak tudi izredno prekanjen, le zato je mogoče, da je še vedno gospodar obsežnih pokrajin Indije. Njegov pogum, združen z divjostjo in močjo, ne pozna mej. Zato tudi nima med živalmi tekmeca. Vse se ga boji, vse se ga izogiba. Le slon mu je kos. Tiger to dobro ve, zato ne pride rad s slonom v dotiko. Dvoboj s slonom se navadno za tigra slabo konča. Slon ima tako debelo kožo, da jo šo tigrovi zobje komaj pregrizejo, razen tega so slonove noge in silne moči njegovega rilca žo marsikaterega tigra ugonobile. Izmed treh vrst azijskega ti- gra: sibirskega, bengalskega in javajskega, je bengalski tiger največji in najmočnejši. Z 80 centimetrov dolgim repom vred doseže odrasel samec dolžino treh metrov. Prebiva v džunglah, v goščavah in grmov jih step. Če je lačen, se približa tudi vasem in mestom in je zelo predrzen. Je neutrudljiv popotnik, ki v eni sami noči prehodi in preišče do 40 kilometrov dolgo pot. V sili plava zelo daleč po deročih rekah in veletokih. Domačini se ga zelo boje in vidijo v njem božjo kazen, proti kateri se ni mogoče boriti. Zelo nerad in zelo redko se domačin spravi na lov proti tej zveri. Tiger si izbira tudi človeške žrtve. Ponekod tako neprestano preži na človeka, da se domačini ne upajo več iz svojih vasi. V takih primerih se vladar tiste pokrajine ali kak evropski lovec odloči za lov na strašnega Ijudo-žrca. Ob železnici, ki pelje skozi džunglo Madras, je toliko nevarnih tigrov, da so morali sezidati posebno močno zgrajene čuvajnice. V prejšnjih čuvajnicah je namreč tiger večkrat napadel čuvaje. Ugotovili so, da je ena sama tigrica v enem letu raztrgala 0 ljudi. Seveda se tiger ne loti vsakega človeka. Je previden in preračunljiv, kakor so vse mačke. Že od daleč prav dobro loči oboroženega Evropejca od šibkega domačina. Evropejca bo le redkokdaj napadel, a domačina, posebno otroka pa se takoj loti. Nerad pa se sreča z čanglijem, indijskem divjim psom, ki je podoben srednje velikemu hrtu. Ti psi love v krdelih in ne lajajo. Svojo žrtev obkrožajo z vedno manjšimi krogi in jo nazadnje napadejo hkrati. Morda se tiger boji njihove množine. Ali tudi neslišni način njihovega lova mu najbrž ni všeč. Tigra love na razne načine. Največkrat s sloni, s katerih hrbtov streljajo lovci nanj. Ta način lova se najbolj prilega za bengalske stepe, kjer je trava tako gosta in visoka, da se človek ne bi mogel preriti skozi njo. Ali ne prestavljajmo si tega načina lova kot streljanja v tarčo, pri čemer so lovci v košarah na slonovem hrbtu povsem na var- ŠKRA PeiJČek j* rtu brez dovoljenj^ t Ne da = . L pW.f'/I vr buk črešenj del, spleza čez r-, jo . seveda raztrga b - ^ Iji ko blisk. - »r ■»« pot zastavi: , "Le čakaj, ti si jgg hitro Jih n - H del! Kakor g, ni polovico, pa te . Pepček se polovico in jo Franceljev starej^^. (daopaawU, ga%** "OdAad pa Tako? Pepček povem očetu! To ^ Pepček se vda-^je!' vedal, pa ti dam Starejši brat je joka je se Pepce mu sem si pa ^ gal?!" Domaco front« »r 4 .. ,, vojn''' Restavracije v /•"iVy Washington. .1 Mobilization a»d po^ je pooblastil War misijo, da opio" ^jje 1% nočne policijske ur ^ racije, ki dajejo jg ti' vojnih obratov. Ch' _ -Pa..! V. WMC. Glasom $oi votnega načrta ' ske ure, bi smele ^ le take restav raciJ®' n"'''. vso običajno odprte p: McNutt-ova izJ "Py drugim nasledW jn y za vojno mob.^ J verzijo je pooW^s War Manpovvei ■Kof;: urf ^ daljša ci onim reatavi rajo dclavce v ki poslujejo po nod- lov na tigre liitJLu lia vai- luv iia i* F nem. Tudi tak lov je nevaren in nih pokrajin aH „ ji»' zahteva od Jovca izredne hladno-' Lov na tigre sp ad&' --------------------V..O- - gpL krvnosti in pazljivosti. R,es je, J slone, k "velikei^ jo^v sloni so mirni in na tak lov na-! vadno povabijo J vajeni. Ali vendar se zgodi, da! Ratlam je mal® pfet"^j napade tiger slona in se mora ta' diji. šteje le 85, braniti. Pri tem seveda se ne mo-1 Vsi indijski knez' or^' re mirno gibati in zgodi se, da radža) niso odlete lovci iz košare na slono-1 je revnih, od sk9^ ggO zveri, ali pa pod noge divje, ote- imajo zelo skrom"® .g jjiaJ. ? - izeia vem hrbtu na tla v bližino divje!knezov, je pajočega se slona. In kar napa- i ke. Njihova dez< de ranjeni tiger ali na kar stopi i njihovi podanik'^, slon, se več ne gane. ' kjer nič ni, tam Kakor smo že omenili, prirede' sar vzeti. 1945 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Ihišica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Guniher Poslovenil Boris Rihteršič (Nadaljevanje) in Brenden sta posla-stvari na izbero, ker je ^sokost imeti darila za Morda bo .g. J primernega." j®;zmeroih isto! In j Ifejo J malo nami- J stare odnošaje, so iw ^^''^šnejše. In potem h oče . ^^teina užalil: nje-"N ti najprijetnej-ijje °oa, da si je sin živ-^lik ^^"^^šno pokvaril." ^ bi i2« z rameni. ^ svoje lastno mne-■», ni zdelo primer- "^bi . spodaj med vegjj- ^^tniki imajo zme-^ JG S Starimi rečmi." S5l^t P° hod- ki J v Polzastim stop-Ta ip spodnjo gale-J^ajiuj ° P^ta in mrzel dih S nasproti. Na ozka, ima v steno Jo^ide Oskrb- ^P^stoDi poiskal ključe, y ^soko vdolbino Zunaj posta- še *^® ........................................................................ ................ fond Združenega odbora kot Member" istega. - —____ ^''''e(/'^p*^^^"Oi*dere izdajte na ime; ^fttifiiltee of South-Slavic Americans spadal k nakitu. Tudi rubin, samo v zlato vkovan, in podobno delo." Na prstanu visi enaka ploščica iz lepenke, toda druga pisava je na njej. Nerodna roka, ki je morala biti bolj vajena meča kakor peresa, in beseda, ki govori v svoji tudi kratkosti o stari bolečini: Moj sin umrl. "Sin je torej umrl pred očetom; ali ima ta Henrik-Friderik kakšen pomen za zgodovino rodu?" "Ne, visokost, če izvzamemo to, da je bil oče prvega kneza." Na zlati ploščici pod rubinom je vrezan grb Thorsteinov in trak z napisom. "Ali mi lahko razberete rek?" "Glasi se: Pri božji volji ne vprašuj, zakaj." Knez zastoka: "Pri božji volji ne vprašuj, zakaj; trdnejša srca so morali imeti stari. Ali je to edina reč, ki ima grb?" "Samo še čelni okras, prastar, karolinško delo, zlato; Thorsteinovka je bila najstarejša hči v rodu. Grof Henrik-Friderik je nosil celo kopico okrasja. Moral je biti nekakšen elegan sedemnajstega stoletja. Sponke, verige, zaponke za čevlje, za klobuke. Vse kaže, da tega potem ni nihče več nosil, in vse ima na ploščici znamenje; Moj sin umrl." Knez je zamišljeno potehtal prstan v roki: "Prav za prav bi mi bilo kaj drugega ljubše kakor prstan. No, ta Henrik-Friderik nima posebnega pomena. "Umrl je zelo mlad; edini sin je bil." Knez je pgledal na ploščico; edini. Hudo grenko mu je moralo biti, toda saj je imel vnuč-ka. "Zdaj pa zaprite, prosim, omaro, — zmerom prihaja kakšna stara bolečina iz teh reči. Vnesite zapisek v knjige in priložite ploščico; sicer sem pa le vesel, da sem nekaj našel", je dejal knez. Mislil si je; "Ta dar z njegovim lastnim grbom je tako lepo primeren, da mu ne bora dal z njim občutiti njegovega zavoženega življenja. Največjo uslugo mi je izkazal. Če riše obraze, bi lahko naročil pri njem sliko male; če bo preslaba, — je pač ne bom dal obesiti. — Toda da bi to storil kar zdaj, tako nekako iz hvaležnosti, — se mi le upira. Zdeti bi se mu utegnilo, da ga skušam potisniti preveč globoko v sedanjost. Izvolil si jo je sicer sam, toda ljubeznivost zahteva, da se zato ne zmenimo. Če ga nazadnje ni le malo zaneslo? Če ne bi uganjal takšnih neumnosti, bi ga naposled lahko uporabili za okras! Ta čudovita postava! Prijetno mi sicer ni, če moram govoriti z ljudmi z iztegnjenim vratom." Knez je šel s svojim prstanom v roki skozi galerijo na tako imenovani hodnik princes. Tu je viselo na stenah tudi nekaj rogOvja, ki je morda prispelo sem iz drugih soban; drugače je visela tu slika pri sliki, belo pudrane lepote osemnajste- First Marine Fiat Top Fliers Iha first marine carrier-based squadron looks over a chart planning, the attacks on Formosa and Okinawa Jima, in which they participated, Lt. Col. William A. Millington o£ Seattle, squadron commandei", points tfl the target area. He was the first to draw Japanese blood of this crew, I when he shot down an enemy plane during the attack which followed. ga stoletja. Debel gospod z rdečim nosom, v sinjem plašču, ki bi bil vaba za mnoge rodove knežjih deklet. Buljil je z zalitimi očesi. Zdaj je že izgubil nekaj svojega sijaja. Široko zarezo je imel čez obraz; imenovali so ga kočijaža Hacka, po koči-jažu, ki je vozil prtljago, ker je bil njegov rdeči obraz s kuma-rastim nosom premalo krasilen za gospodarsko vprego. Knez je vstopil v tesno predsobje, ko so se hlastno odprla vrata in mu je hči pritekla naproti. Pravkar je ušla iz rok gospodične Braunove in je bila še v praznični obleki iz čipk in bele svile, vsa dehteča in sveža, s srebrno se lesketajoče atlasovo opasnico. Toda obrazek je gledal skoraj kakor senca iz te krasote, samo oči so se lesketale v hlepečem veselju. "Papa, slišala sem te in sem ti hotela priti naproti," je vzkliknila, "toda gospodična Braunova ni bila še pri kraju s pentljo. Zmerom te slišim, ko prideš po hodniku, in ko odideš stran, te tudi slišim." Čez očetov obraz je švignil oblak, in dejal je z nekoliko po-učljivim glasom: "Korakov odsotnih ni mogoče slišati." Šel je z njo v veliko prijazno a vendar preprosto sobo in sedel z njo za okroglo mizo, na kateri je bil zelen prt. Potegnil ga je stran, da se je pokazala stara hrastova plošča. Potem se je posmejal; "Mala, to je zdaj tvoje kraljestvo. Prej je bilo moje. Tu morajo še biti moje čačkarije. Prt smo sovražili. Zmerom je ležal prt v kakšnem kotu. Glej! Tole rogovje je nastalo neko vroče poletno popoldne med grško uro. In zdaj, mala, ali se i kaj. veseliš večera?" Dušica se je privila k njemu in ga zamišljeno pogledala. : "Ne vem še." i "Še ne veš? Mi smo to zme-j rom dobro vedeli. Teta Helena,; Fedo in jaz smo imeli koledar- i je in smo vsak dan trgali listke , stran. Fedo je narisal imenitne-1 ga možica z debelim nosom, da i je bil podoben staremu gospodu; tamle zunaj." — I "Kočijažu Hacku, misliš?" { Knez se je vedro zasmejal: I "Tako se imenuje zdaj? —; no, ni slabo. In debeluhu je mo-1 Igl listek iz ust in žrl je ure. To je bil njegov koledar. Gosposki ni bil, ampak lep. In ti ne veš, \ ali naj se veseliš?" j Zastokal je. In pod njegovim' stokom so se stisnile ozke ra-j me, kakor bi jih bilo zbodlo. < "Ali ste imeli tudi vi častno i besedo, papa? Mislim, takrat, ko ste bili tako majhni in ste imeli takšno zabavo s koledarskim možičkom?" "Mala, kako pa ti je prišlo to na misel? Ne morem si misliti, da bi se bili mi takrat košatih s takšnimi velikimi besedami. Kaj pa veš o tem?" "Dosti vem, in ti sam si mi to povedal, ko si bil poleti s stricem Fedom tu." "Da bi bil jaz kaj takšnega govoril?" "Pogovarjal si se s stricem Fedom o nekem možu in častni besedi, in vprašala sem te, ali so jo spoštovali tudi ti številni možje z oklepi in kitami, ki vise v veliki dvorani. Tedaj si rekel:« Da. Sicer ne bi tam viseli." Knez se je zdaj tudi sam mračno spomnil nečesa takega. "Kar čudovita si s svojimi poskakujočimi mislimi; in to si si tako dolgo zapomnila ... toda kako je to s teboj v zvezi?" I (Dalje priliodnjlč) U. s. Navy aud Coast Guards Deliver the Goods < ,• •• .: Naznanilo in zahvala Photo, just rcccivcd, showing that out of the gaping mouths of coast-guard-manncd and navy landing craft I rose the great flow of invasion supplies to the blackened sands of Iwo Jinia, a few hours after the marines had j wrested their fpotbold on the vital island in the front yard of Tokyo. I V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je nemila smrt posegla v našo družino in nam odvzela našo prelj ubij eno in nikdar pozabljeno soprogo in drago mater MARY POZELNIK ROJENA PERKO ki jo je po dva tedna trajajoči bolezni Bog poklical k sebi in je sprevidena s svetimi zakramenti zatisnila svoje mile oči v Polyclinic bolnišnici 15. februarje v starosti 52 let. Rojena je bila 17. maja 1892 v Clevelandu, Ohio. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cerkvi sv. Vida je bila dne 19. februarja 1945 položena k večnemu počitku na Calvary pokopališče. Sorodniki in prijatelji naj sprejmejo prisrčno zahvalo za podarjene cvetlice in tolažilne karte za zdravje, ko se je pokojna nahajala v bolnišnici. V dolžnost si štejemo, da se tem potom prisrčno lepo zahvaljujemo Rev. Francis Baragi za podeljene svete zakramente v bolnišnici, za opravljene molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz Jos. Zele in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede in za tako ganljiv tolažilni govor v cerkvi. Enako se tudi prisrčno zahvaljujemo Rev. Frank Gabrov-šku in Rev. Andrew Andreyu za asistenco pri sveti maši, ravno tako Monsignor B. J. Poni-kvarju za navzočnost pri sveti maši. Enako tudi Rev. Leo J. Hammer, St. Jerome Parish, in Rev. Andrew Andreyu za molitve ob krsti in ki sta prišla pokojno pokropit. Posebno se želimo prisrčno zahvaliti sorodnikom in prijateljem, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo v tem najbolj težkem času. Enako tudi vsem drugim, ki so nam na en način ali drugi kaj dobrega storili v teh žalostnih dnevih. Ravno tako tudi prisrčna hvala vsem, ki so jo prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. Globoko hvaležni se želimo zahvaliti vsem, ki so v njen blag spomin okrasili krsto s krasnimi venci. Našo prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so darovali za svete maše za mirni počitek blage duše. ^ Naša prisrčna zahvala naj velja tudi sledečim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki pogreba. Posebna iskrena zahvala naj bo izrečena spremljevalcem krste pokojne, ki so jo nosili do groba in položili k večnemu počitku. Obenem naj velja tudi naša iskrena zahvala članicam društva Carniola Hive, št. 493 T. M. in podružinici št. 25 SŽZ, ki so se udeležile skupne molitve ob krsti pokojne in za udeležbo pri sveti maši, in za spremstvo do groba. Prav prisrčno zahvalo želimo izreči pogrebnemu zavodu Jos. Zele in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za izvrstno vodstvo pogreba. Prelj ubij ena in nikdar pozabljena in draga skrbna mati, zastonj Te sedaj iščejo naše solzne oči, ker Tebe, ki smo Te tako iskreno ljubili, ni več med nami. Težko nam je pr^srcu, ker Bog Te je poklical k sebi in morala si nagloma že zapustiti svoje drage. Zelo Te pogrešamo, ker ostali so nam samo Tvoji dragi spomini. Počivaj sedaj v miru, blaga duša, in uživaj večno veselje v večnosti. Žalujoči ostali: ANTON POZELNIK, soprog ANTHONY, sin. in ALBINA, hči Zapušča tukaj tudi žalujočega brata Frank M. Perko. E. 174 St., in žalujočo teto Mrs. Mary Bambic na Prosser Avenue, ter več drugih sorodnikov. Cleveland, Ohio. 2. aprila, 1945. 6TRAN 4 ENAKOPRAVNOST v METE2U MARIJA KMETOVA Roman illllllllllllllllllllllllB Tina pa je nemo zrla v sonce, mislila je na morje in tako hudo ji je bilo, da so pritekle solze same od sebe. Jasno je čutila, da ne bo nikdar več videla morja in ne znancev in tudi sonca ne. "To je bila moja zadnja pot," je pomislila, potem je omahnila, in mati jo je vsa prestrašena odvedla nazaj v posteljo. Ondi je ležala kakor mrlič in ni se zavedla do večera. Andrej jo je klical in je čutil, kako se je prelomilo tudi njegovo življenje. Zdravnik je zmajeval z glavo. "Nova operacija?" je drhteče vprašal Andrej. "Ne mučimo je," je odvrnil zdravnik in Andrej je povesil glavo. "Ni pomoči ? A jaz hočem, hočem, da živi!" je vzkliknil, 'a zdravtiik ga je prijel za roko in je dejal: "Veliko je pretrpela. Privoščite ji počitek." Andrej se je sesedel, onemoglo je strmel skozi okno v noč in noč je bila krog njega in v njem. Potem! si je Tina nalahno odprla oči in je premaknila ustnice. Andrej se je sklonil čeznjo in je zaslišal šepetajoče besede: "Odpusti." Andreju se je skrčilo srce in zavpil bi bil v neskončnih bolečinah, pa je le šepnil: "Tina." Tina je široko odprla oči in je strmela v neznano daljavo in je dehnila: "Kajne, kako sem oglodana," je smehljaje dejala Tina in pristavila: "Obleka kar visi na meni, vse mi je preširoko, lasje so se izredčili, glej," se je ogledovala v zrcalu. "In te gube, vidiš, oči medle in utrujene, ustnice tenke in brez krvi, obraz bled, bled. Pa kaj?" Zamahnila je z roko. "Vajena sem že. In že dolgo je od tqga, odkar sem se prestrašila same sebe takole pred ogledalom in se razjokala od obupa. In si pomagala s šminko in ne vem s čim še—dolgo je že od tega; zdaj si več ne pomagam. Bolna sem pač, postarana, izmučena—pa pojdimo!" Andreju se je paralo srce, ko je poslušal in gledal Tino. Videl je ,da govori resnico, in tako ga je davilo v grlu, da ji ni mogel oporekati. Z Melanijo sta jo odvedla na verando in Tina je komaj sopla, sedla je v naslanjač in mrzel pot ji je stopil na čelo. Na široko se je bilo razprostrlo sonce po verandi, šipe so se bleščale kakor luč in jesensko listje je vse cekinasto drhtelo v žarkih. "Iti moram," je dejala Mela-nija. "Zbogom, Tina." "Zbogom," je komaj šepnila Tina in ni izpustila roke Mela-niji in ji je pogledala naravnost v oči. Potem je omahnila roka, da se je Melanija zdrznila in je komaj razumela Tino, ki je dejala : "Doma pozdravi; zbogom." • Ko je Melanija odhajala, se ji je v hipu zazdelo, da morda ne bo nikdar več videla Tine in tesnoba jo je obšla. Potem je prišla mati, ki je bila že obupana radi Tinine bolezni, in Andrej je moral spet po opravkih. "Odpusti, o Bog, odpusti!" Potem je zaprla oči, grenak smehljaj se je pretegnil krog ustnic, roka je omahnila; Tine ni bilo več. KONEC PROPAGANDA NE MIRUJE Desetletja pred prvo svetovno vojno sta Berlin in Rim prišla do sklepa, da je treba razmah in osamosvojitev Slovanov v Evropi preprečiti; Dunaj je tem ciljem služil kot ponižna dekla. Prva svetovna vojna se je zaključila drugače kot so si zamišljali v Berlinu, v Rimu in na Dunaju; na račun Slovanov se je okoristil le Rim. Istočasno pa je v Rusiji padla koruptna carska vlada z domačimi in tujimi priveski in novi sistem je dvignil deželo v manj kot četrtini stoletja med resne svetovne velesile. Ni dvoma, da je bilo zato potrebno mnogo žrtev, in ni dvoma, da so bile izvršene mnoge zablode, toda stara korupcija je bila odpravljena, ljudstvo je dobilo šolsko izobrazbo in dežela se je razvijala industrijalno in splošno gospodarsko. To morajo priznati tudi njeni največji nasprotniki, če hočejo biti pošteni. Seveda, primerjati to, kar je naša republika dosegla v več kot poldrugem stoletju, naravnost s tem, kar je Rusija izvršila v dobrih 25 letih, odkar se je izvila iz krempljev koruptnega cariz-ma, je bedasto ali zlobno. Ni dvoma, da je naša dežela v premnogih ozirih dosti f)red Rusijo. [ Glede tega je vsako prerekanje nesmiselno. Toda tudi naša dežela je potrebovala časa, da se je razvila v to, kar je. Pomislimo samo, da je naša dežela pred dobrimi 80 leti prakticirala še suženjstvo in da je bilo treba državljanske vojne za opravo istega. Marsikaj se je izboljšalo tudi tekom zadnjih 30 ali 40 let, kar mi pomnimo, in marsikaj se bo nedvomno izboljšalo tudi v bodočih letih in desetletjih, toda vse vzame čas. Pametni ljudje to vedo in pošteni ljudje to tudi upoštevajo. Cilj protislovanske propagande iz Berlina in Rima je bil vedno očrniti Slovane in jih predstaviti svetu kot zaostale divjake. Posebno si je propaganda vzela na piko največjo slovansko državo, Rusijo, ki je pokazala čudovito življenjensko silo, odkar se je otresla gnilega cariz-ma. To propagando sta posebno raznetila Hitler in Mussolini, in dasi njuni zvezdi zahajata, je propaganda še izredno živa. Širijo jo plačani in neplačani apostoli v različnih oblačilih in nasedajo ji tudi mnogi pošteno misleči ljudje, dasi nosi jako očitne znake botrov v Berlinu in Rimu. ' Vsi vemo, da se v sedanji vojni bori Amerika v prvi vrsti zase in svojo varnost, Velika Britanija v prvi vrsti zase in Rusija tudi v prvi vrsti zase. To je logično in o tem bi bilo vsako prerekanje odveč. Vodite^i vseh treh dežel pa si v tej vojni medsebojno pomagajo, ker vedo, da je tako najbolje za vsako deželo posebej in za vse skupaj. Ko bo zmaga nad nacifašizmom dosežena, bo šla zasluga tako Ameriki, kot Rusiji in Veliki Britaniji. Ena dežela bo prispevala k tej zmagi v enem oziru več, druga v drugem. Američani so se sijajno izkazali na Pacifiku, v Afriki, v Italiji in posebno na zapadni evropski fronti. Angleška vojna in trgovska mornarica sta prispevali in prispevata mnogo k uspehom zaveznikov; dalje se je angleško vojaštvo dobro izkazalo v Afriki, na zapadni evropski fronti in drugod. Rusi so vzdržali največji nemški naval, ga vrgli nazaj, beležijo sijajne uspehe na vzhodni evropski fronti in so likvidirali več Nemcev kot vsi ostali zavezniki skupaj; to so priznali v Wash-intonu in Londonu. Vsi ti zavezniški uspehi pa so povezani med seboj. Uspehi na ruski fronti pomagajo zavezni- kom na zapadni evropski fronti in obratno. Niti Rusija, niti Amerika, niti Anglija ne bi mogla dosegati takih uspehov proti Nemcem, če bi se borila sama. Za vsako samo zase bi bil poraz Nemčije zelo trd oreh. Sodelovanje med vsemi tremi pa je pognalo Nemčijo na rob poraza* ki ne more biti več daleč. Katera izmed zavezniških velesil je prispevala največ k tem uspehom, je nesmiselno vprašanje; vsaka je prispevala, kar je mogla in kolikor je mogla. Skrajno neslano je tudi besedičenje, ki ga čujemo" tu in tam, da bi se Rusija ne mogla boriti, če bi ji Amerika ne bila pošiljala orožja in drugih potrebščin. Tako besedičenje nosi jasen pečat nemške in laške protislovanske propagande. Res je, da je Rusija dobila iz Amerike velike količine orožja, hrane in drugih potrebščin, toda to je bil končno le majhen odstotek potrebščin, katere je Rusija potrebovala za svojo ogromno armado in svojo tisoč milj dolgo fronto. Veliko večino potrebščin je Rusija pro-ducirala in producira saijia. Ni dvoma, da ji je bila ameriška pomoč dobrodošla, kakor je bila na primer taka pomoč dobrodošla Angliji in Kitajski. Rusija bi bila zmožna se boriti proti Nemcem tudi brez te materialne pomoči, toda verjetno je, da bi bili uspehi njenih armad nekaj manjši. Morda bi se bila mogla tudi Anglija boriti proti Nemcem brez ameriške pomoči, toda njeni uspehi bi bili nedvomno manjši. Vsak uspeh ruskih in angleških armad pa pomeni, da bodo ameriške življenjske žrtve toliko manjše. In Amerika prav gotovo rajše žrtvuje topove, tanke in letala kot človeška življenja. Značilno je, da skoro nikoli ne slišimo govoričenja, da se Anglija ne bi mogla bojevati, če bi ji Amerika ne dajala materialne pomoči. Le glede Rusije se to poudarja. Vendar vemo iz številk, ki jih je objavila naša vlada v Washington, da je Amerika po "lend-lease" sistemu dala več materialne pomoči Angliji kot Rusiji. Ali ne zasledite v tem berlinsko-rimske protislovanske propagande! Velesile: Amerika, Rusija in Anglija bodo v doglednem času porazile pošast nacifašizma; porazile jo bodo s sodelovanjem in Za delavce Za delavce THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE ZA POSLOPJA V DOWNTOWN Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Z glasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone Co, Za delavce z združenimi močmi. Nobena sama zase, ampak vse tri skupaj. In. bodoči svetovni mir bo mogoče vzdrževati le, če bodo omenjene velesile tudi po vojni nastopale solidarno v mednarodnih zadevah. Amerika je tukaj in ostane; istotako sta tukaj Anglija in Rusija. Nihče jih ne bo zbrisal s površja zemlje. Sosede so in sosede bodo morale ostati, in, čim večji sporazum bo med njimi, tem bolj gotovo bodo bodoče vojne preprečene. Družabni in gospodarski sistem je drugačen v Angliji, Rusiji in Kitajski kot je v Zedinje- nih državah, in vsaka velesila bo obdržala ali si prikrojila tak sistem, ki bo najbolj primeren za prizadeto deželo. Veš svet ne bo nikdar prikrojen po enem kopitu. Države in narodi pa lahko živijo v dobrem sosedstvu in prijateljstvu, spoštujoči drug drugega. "Nova Doba" glasilo ABZ. » J „ MOŠKI IN ŽENSKE KI NE DELATE SEDAJ V NUJNI INDUSTBU ! THE EUCLID CASE PLANT IMA DELA V VSEH ODDELKIH DELAVCI NA PRODUKCIJI Maintenance delavci in splošno pisarniško osobje SE TAKOJ POTREBUJE NA VSEH VISOKA PLAČA OD URE. DOBRE DELOVNE IZVRSTNA CAFETERIA — PRIMERNA TRANSPW_ Za prijazen intervuj pridite osebno ali P® j « IVanhoe 7300. Employment urad odprt od 5. pop. vsaki dan^ , , ri Euclid Case Plant 1121 E. 260tn Vse uposlitve so v skladu s WMC regulacij®^ } Mali oglasi Dorothy's Gift Shop 16378 Euclid Ave. VOŠČILNE KARTE — KNJIGE COSTUME ZLATNINA IN DARILA POPRAVLJAMO URE VSEH IZDELKOV GLenville 4308 Wounded Vets Join Ball Clubs NOVA IZDAJA Angleško-slovenski besednjak (English-Slovene Dictionary) Sestavil Dr. F. J. Kern Cena $5.00 Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Uradnice podr. šf. 14 S. Ž. Z. Presednica, Frances Rupert, 19301 Shawnee Ave.; podpredsednica, Antonija Svetek; tajnica, Frances Klein, 19407 Mus-koka Ave., IV. 4820; blagajni-čarka, Pauline Sajovec; zapis-'nikarica, Mary Yapel; nadzor-! nice: Frances Globokar, Fran-ces Grčman in Frances štupica. Seje se vršijo vsak prvi tprek v mesecu. Left, Lt. Bert R. Shepard, who lost his right leg on his 34th mission over Germany, is shown as he hatted them out at the Washington Senators' training camp. Upper right, Emer Durrett, discharged marine veteran of Guadalcanal, now a Brooklyn Dodgers' outfielder; Lower right, Bright Whiteside, Boston Red Sox catcher, received navy medical discharge, having been wounded in action. NOV KOT JUTRIŠNJI DAN GOSPODINJE! Tu je nov, priročen zaboj za mleko. Kompakten in pripraven Dobi se ga sedaj v trgovini, kjer trgujete, ali na vozu. THE NEWT'SDURRE MILK BOTTLE SAVES SPACE HANDLES and POURS EASIER SOURRI EUCLID-RACE DAIRY CO. 515 EAST 200th ST. KE. 0515 Ne morete prestajati BOLEČIN V HRBTU? Toplota olajša bolečine v mišicah—hitro, efektivno. Da imate dobrodošlo, stalno olajšavo toplote za več dni, baš na bolečem mestu, denite velik Johnson's RED CROSS PLASTER—ali pa težjega, toplejšega Johnson's Back Plaster . . . Lahka, aktivna medikacija prijetno segreje hrbet, oživi krvno cirkulacijo, odvrne podplutje, olajša bolečine . . . Gorko pokrivalo z blaga obdrži toploto života, protežira proti prepihu, nudi stalno podporo . . . Poskusite ta čist, lahak, zanesljiv način z "toploto zdraviti" navaden hrbtobol in druge bolečine v mišičevju—DANES. (V slučaju kroničnega hrbtobola, obiščite vašega zdravnika.) . . . Vedno zahtevajte PRISTNEGA, izdelanega po Johnson & Johnson. RED CROSS PIASTER goWoA BACK PIASTER WHERE THE FUEL GOES A MODERN DESTROYER uses" more than 3,000 gallons of oil an hour at top speed. tl P <10 •We're waiting for the gal that come# on the 6:00 to 9:00 shift. She gives us each n bowl of Wheaties too!" Dovoljeno nam je vhodu POTREBUJ®^" press ass. extern^ gr engine operator^ turret la^ opbraw^ radial dri^ g operator^ VOZNIKA ELEKT VOZIČKA težake ^ stalna dela sedaj Visoka plača od ur 4 LEMPGO P DUNHAM maple h0°" 5 ur na je vse, kar je šega časa, da de teriji. Izkušnja P. pravljanje zelenj jie# la na razpolago, uniforme. ^tt®' Vprašajte za M • u THE Couog Leader Bld9» ^ Išče 9« za sh'PP'"9 2 Si Dobra plac® " j^uS začetek Izkušnja m P j Lempco r InC' . 10205 B'"" /po^ POMIVAL^ g ,Nic" Downtown- 6 dol TedensW^y. 1111 CHESit , .v o driiŽ'® iirs"/ hiša za 3 plin, 2 garaži, lot" jI J; way", se Cena $9,500- vsak dan Arrowhead A^^^ nosti po Želi se kakršnokoli 1®*^ i li velikosti. ff. J. 1363 E. Prvovrstna jp>^y Kupujte voj"®