Št. 625
¥ Ljubljani, sreda dne 22. novembra 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev t
Jtmto* Mm Ja v««k da« — Mi oh nedeljah )■ »■■■Itifc -Al ijutraj, ofc ponedeljkih ob M. 4o-|Mh. — HmoMb« znaia: v Ljubljani v npr*v»i§tvu " »K ISO, i 4wtavljanje* m dom K 1*50; a poit« » K UK-. r*Uetn« K 10--, četrtletno K S —, K m Za InoMnatvo celoletno K M1—.
I	Telefon itevllkt 303.	t
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev i
Uredništvo in upravništvo Je v Frančiškanski ulici t. Oopiai se pošiljajo uredništvu, naročnina upravniStv«. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se M vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnica, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne« oglašanju popust. Za odgovor je priložiti lamko. :	Telefon	številka	303.	:
Socijalno delo in § 14.
Dunaj, 20. novembra.
Ko se je letos poleti sestal avstrijski drugi ljudski parlament, se je splošno poudarjalo, da rabimo v Avstriji parlament, ki bo imel smisla za socijalna vprašanja, ona vprašanja, ti jih drugod rešujejo zbornice z največjim preudarnostjo in smotrenostjo. Dolga je ona vrsta predlog, ki naj posežejo v življenje avstrijskega prebivalstva ter doneso pričakovanih in zaželjenih uspehov. Draginjsko vprašanje in protisredstva, da se odpomo-re naraščujočim vsakdanjim potrebam, starostno vprašanje, uradniške predloge, učiteljsko vprašanje, vse to čaka rešitve, a v avstrijskem parlamentu se menjajo ministrstva, menjajo ministri, a vse delo zbornice je odvisno le od človeka, ki se danes imenuje grof Sttlrgkh.
Finančni minister Mayer je podal svojo demisijo, Sttirgkhu je bilo to prav ljubo, ker so mu začele postajati razne frakcije v poljskem kolu malo Rreveč nemirne, ko so slišale, da dobe Cehi dva resortna ministra, a Poljaki se morajo zadovoljiti le z enim ministrom brez portfelja. Hitro je bilo razglašeno, da postane poljski minister krajan Zaleski novi minister financ. Vitez Zaleski je bil visok uradnik, ki je prišel po naključju — kakor je v Avstriji že navada — v kabinet, poleg tega je sedaj tudi državni poslanec, zato ga je Stiirgkh, dobro preračunano, poslal tudi v boj v draginjski debati. No, ko v Avstriji ministrski Tesort ni nič kaj posebnega in težkega, zakaj naj bi ne bil ta gospod Zaleski tudi zmožen finančni minister, dozdaj je upravljal poljedelstvo, zdaj naj pa finance. V Avstriji je to mogoče, saj pri prihodnji rekonstrukciji kabineta postane lahko ravnatelj žreb-žarne v Lipici tudi naučni minister. Pa bilo je treba sedaj zasesti mesto Poljskega ministra. Sttlrgkh se je seveda obrnil na večnega mešetarja viteza Bilinskega. Ta je bil takoj pripravljen: po svojih zaupnikih je kol-portiral po parlamentu sledečo terno: predsednik poljske ljudske stranke Stapinski, poslanec iste stranke dvorni svetnik Kedzior in podravnatelj državnih železnic dr. Wrobel. Izmed teh treh kandidatov naj izbira grof Sttlrgkh in v parlamentu se je ugibalo, kdo je pravil Konec ugibanju je naredil Bilinski sam, ki je izjavil po poljski korespondenci: kandidatura Stapinske-
?;a ni aktuelna, Kedzior neče prevze-i portfelja, Dr. Wrobel pa ni všeč Sttirgkhu. Torej nobeni A v istem Času je proklamiral Bilinski novega ministra krajana v osebi viteza Dlu-goszal Bilinskega ternopredlog je bil samo politična finta, da je mogel ugladiti pot svojemu pravemu in edinemu kandidatu, Dlugoszu.
V	soboto dopoldne se je razglasila ta kandidatura kot gotovo dejstvo! Vsi navzoči poslanci so ugibali, kdo je ta novi mož. In naenkrat se je konstatiralo, da je novi minister tudi
državni poslanec I Popolen homo igno-tus je, niti enkrat še ni govoril v zbornici, niti enega medklica — čudež v avstrijskem parlamentu — še ni naredil, a danes je minister. Situacijo je popolnoma značilno označil dr. Kramar, ki je rekel: Svoje kolege v parlamentu spoznamo šele takrat, ko sedejo na ministrsko klop.
Kdo pa je ta vitez Dlugosz? Prav srečen mož, večkraten milijonar, lastnik petrolejskih studencev v Galiciji in podpredsednik ter finansijer poljske ljudske stranke, letos je šele prišel v državni zbor in nato pol leta, pa je že minister. Lepa karijera I
V avstrijskem kabinetu bomo gledali sedaj tudi reprezentanta karte-listov, dasi Dlugosz kot lastnik petrolejskih studencev ni karteliran, vendar je v najožji zvezi z amerikanskimi trusti in karteli, ki »delajo" cene. V parlamentu se pripravlja zakon zoper kartele, dr. Krek se je mučil in mučil, da je izdelal osnovo in svoje poročilo, a Stiirgkh je hudomušen, v kabinet pokliče zaupnika kartelov, mogoče je hotel na ta način pokazati, kako neizmerno spoštovanje ima pred parlamentarno akcijo proti kartelom I
V avstrijskem parlamentu leže na pultih razna socijalna vprašanja, ki čakajo nujne rešitve, a Sttlrgkh kliče v svoj kabinet zaupnika veleindustrij-cev nekega Dlugosza I Res prav avstrijsko, ali je pa to ona .politična resnica", ki je mi navadni zemljani ne razumemo I
Vpoklic veleindustrijalca in kar-telista Dlugosza v kabinet jasno označuje mnenje sedanjega ministrskega predsednika o socijalnih vprašanjih, ki naj jih reši parlament pod njegovim ministrovanjem. Ko je prevzel Sttlrgkh vodstvo kabineta se je splošno trdilo: izraziti minister § 14. In s svojim delom ter postopanjem Sttlrgkh vedno bolj potrjuje ta domnevanja. Dosedaj je bilo prvo delo vsakega ministra, da si je iskal delavne večine. Sttlrgkh ne dela tega, on se samo informira o razpoloženju strank, on se ne briga za delavno večino, njemu zadostuje provizoričen modus vivendi, živelo se bo pač tako s parlamentom, kolikor časa bo šlo, potem pa brez parlamenta!
Sttlrgkh tako misli, a zbornica je našla eno točko, ki se na podlagi iste bori proti Sttlrgkhovim nameram, zbornica ni izvolila svojih članov za delegacijo, ki naj se sestane že pred novim letom. Zbornica je zapretila Sttirgkhu: dokler ne rešiš parlamentarno predloženih predlog, toliko časa ne dobiš svoje delegacije! — Priznati se mora, da je ta alternativa precej kočljiva, a kdor pozna razpoloženje v našem parlamentu, pač dvomi, da bi zbornica vstrajala na svojem stališču. Ako Sttirgkh zahteva jutri delegacij-skih volitev, mu jih zbornica tudi dovoli, potem je on na suhem, ter ne potrebuje več parlamenta!
In potem bo grof Stiirgkh po nasvetu kartelista veleindustrijalca Dlugosza reševal socijalna vprašanja, ka-
ko to bo videla in občutila avstrijska javnost!
Socijalno delo in § 14 to sta dva ekstrema, ki se nikdar ne združita, a Sttlrkgh hoče napraviti to, a rezultat vsega bo, da bo njegovo socijalno delo skrajno nesocijalno v škodo vsega prebivalstva I
A razočaranje ne bo preveliko, socijalnega dela ni poznal v Avstriji parlament, poznal ga pa tudi ne bo Sttlrgkh s svojim § 14.	—c—
Dunajski Slovenci.
Dunaj, 20. novembra.
Dolgo vrsto let sem je na Dunaju životarilo slovensko društvo »Zvezda4*, ki je imelo namen pospeševati družabno življenje dunajske slovenske kolonije, društvo je imelo po svojem naslovu trojno nalogo — izobraževalno, podporno in zabavno, prve sploh vršilo ni, drugo po svojih skromnih sredstvih, tretjo pa je hotelo vršiti s svojimi zabavnimi večeri, ki so bili pač dvomljive vrednosti, da so se jih začeli odtegovati počasi tudi širši krogi. A lansko leto, ko se je vršila reorganizacija društva, ko je prevzel vodstvo agilni in temperamentni g. Ing. Plbrovec, prišel je v društvo nov tok, novi odbor je pomedel s starimi tradicijami ter hotel pokazati slovensko družabno življenje v vse drugi luči, kakor se je kazalo doslej. Kakor so bile dosedaj vse prireditve diletantovske, tako se je letošnja sezona pričela s koncertom, ki ga je treba naravnost vpoštevati; sodelujoče moči je treba ocenjevati raz najstrožje kritiško stališče. Pa saj imamo dunajski Slovenci v svoji sredi kot znance in prijatelje ves slovenski naraščaj na glasbenem polju, ki ga danes imenujemo že svoj, ki ga bomo pa kmalu spoznavali le iz tujih ocen in iz mimogredočih gostovanj in nastopov v Ljubljani. Gdč. Hrastova, bratje Trosti in Trošt, g. Rijavec vsi bodo odšli ono pot, kamor je šlo že toliko in toliko njih prednikov, tja v tujino, kjer postanejo tujci sebi in nam. A danes jih imamo dunajski Slovenci še y svoji sredi in ponosni smo na moči in na umetniške užitke, ki nam jih nudijo!
V	nedeljo je priredila »Zvezda* v slavnostni dvorani ,Wiener kaufman-mscher Verein* svoj prvi veliki koncert pod vodstvom c. k. dvornega glasbenika Karola Jeraja. Prvi akordi moškega zbora so nas uverili, da je prišel zbor iz diletantovskih rok pod taktirko resnega umetnika, ki stremi za popolnostjo. Moški zbor je izvajal naravnost precizno sentimentalno Slav-janskega rusko narodno „Ej uhnem* in nagajivo Saint Sagnsovo »Zimsko romanco*; kdor je slišal kdaj poprej peti ta zbor, moral je naravnost priznati, da zna delati g. Jeraj čudeže, tako dovršeno je bilo prednašanje, moškega zbora, ženski zbor sicer ni tako siguren, a vendar je čustveno prednašal Mokranjčev II. rukovet srb
skih narodnih. Jako spretna je Jerajeva sestava slovenskih narodnih pesni, ki jih je pel mešan zbor. Med solo-točkami v zboru naj omenim gospo dr. Prijateljevo, ki je v Jerajevem šopku prav — narodno pela solotočke ter g. Božiča, ki je s svojim simpatičnim in pastoznim baritonom nastopil prvič pred dunajsko publiko in si za-dobil simpatije vseh. Zlasti je ugajala njegova solo-točka v Mokranjčevem rukovetu. G. Jeraj, je s svojim zborom dokazal, kaj more , narediti resen umetnik in to v tako kratkem času. V zahvalo in priznanje mu je bil izročen lovorov venec.
S tremi solo-točkami je nastopila koncertna pevka gdč Ivanka Hrastova; čustveno in toplo je prednašala Lisztovo »Mignon* in Schumannovo romanco »Nikar me ne vabite* iz slovenske glasbene literature pa Devovo »Pastarico*. Pri gospodični Hrastovi je poznati velik napredek, izborno šolan glas, ki je zlasti v srednjih legah jako popoln, naravno prednašanje in Čisti izgovor dela pevko jako simpatično. Zlasti je ugajala v točki »Mignon*, kjer je prišel njen glas zlasti v nižjih legah do popolne veljave, ki je za dobil tekom njenih dunajskih študij veliko na barvi in obsegu. V gospodični Hrastovi zadobimo Slovenci prvovrstno koncertno pevko, ki bo v čast vsakemu koncertnemu odru.
V	solotočkah sta nadalje nastopila tudi brata Trosta, pljanist Anton in vijolinist Ivan. Oba umetnika sta dobra znanca slovenskega občinstva. Anton Trost je prednašal na glaso-virju Chopina in sicer nokturno in scherzo cis moll op. 39. Tehnika mladega umetnika je naravnost virtuozna, njegovo dovršeno in individuelno prednašanje priča o zrelem, inteligentnem umetniku najvišjih stremljenj. Njegov brat g. Ivan je igral na gosli tudi Chopinov noeturno in Smetanovo skladbo »Iz moje domovine* II. Tudi on, dasi mlad, kaže izvanredno ambicioznost, njegova tehnika in njegovo prednašanje nam vzbuja najbolje nade, da dobimo v njem Slovenci dovršenega virtuoza.
Prvič se je dunajskim Slovencem mesto službeno zadržanega g. Betetta predstavil konservatorist tenorist g. Rijavec. Mlad, šibek človek, zamišljenih oči, inteligentnih potez. Njegov lirski tenor je nadvse simpatičen, višina njegovega glasu je čista in polna, zlasti pa je čuvstveno njegovo prednašanje, njegovi piani spominjajo na laško maniro. G. Rijavec obeta veliko, kar dokazujejo tudi njegovi nenavadni uspehi na konservatoriju. Mlademu pevcu želimo le vstrajnosti na njegovi poti in srečne bodočnosti.
Omenim še, da je solo-točke spremljal g. A. Trost na koncertnem glasovirju, ki ga je dala brezplačno na razpolago slovanska tvrdka Czapek in sin. — Koncert je posetilo najboljše slovensko občinstvo na Dunaju in mnogi slovanski gostje.
S tem svojim koncertom je nastopila dunajska »Zvezda* novo pot,
in želimo le, da se vzdrži na tem stališču, da vedno napreduje in da dočaka čas ko stopi s svojimi močmi tudi pred širše dunajsko občinstvo I V. F. Jelenc.
Iz slovenskih krajev.
Iz Breznice. Že več kot mesec dni napenjajo klerikalci vse sile, da bi vlovili čim več volilcev. Pode se za pooblastili, kakor hudič za dužjo. Županu Finžgarju je dobro znano, da se mu maje županski stolec. Njegova opora sta le vasi Smokuč in Rodinje. Toda tudi tukaj se mu majejo tla. Hotel je tudi na vsak način, da bi Jcandidiral g. župnik Lavrič v I. razredu. Toda mož se ne vmešava v politični boj in je zato odklonil to čast.
V	volilnem imeniku je izpuščen kot volilec I. razreda posestnik Prešeren, ki je dosedaj še vedno volil v I. razredu. Seveda, Prešeren ni pristaš klerikalne stranke in zato so ga oče Finžgar izpustili. A to veselje mu bomo že prikrajšali.
Iz Hrastnika 16. izkaz prostovoljnih darov za Sokolski dom v Hrastniku, h kateremu so prispevali sledeči gospodje, gospe in gospice, ter slavna društva: Josip Mohorko,, žel. pristav, Zidan most, prebitek plesa, 19 K 20 vin. Po 10 K so poslali oziroma nabrali: Juro Kislinger, učitelj, Laško, Fran Konšek, Trojana, Ivan Murnik, ces. svetnik, Ljubljana, Juro Naglav, Tr-bovje (bi. 34), Slovensko učiteljišče v Mariboru (bi. 349), Ana Dimnik, Trbovlje (bi. 270), Veinberger, Zagorje (bi. 150). Nadalje so poslali: Anton Škof, Ljubljana, 1 K; Anton Turnšek, M. Nazaret, 5 K; Anton Santel, šolski svetnik, Gorica, 2 K; Jos. Rudež, Sv. Jernej (Dolenjsko), 5 K; V^drOva tovarna hranil, Praga, 5 K; Ivan Maukoč, Trst, 5 K; Fr. Maselj, rač. stotnik, Ljubljana, 2 K; dr. Fran Žižek, Gradec, 4 K; Ant. Černe, Ljubljana, 1 K; B. Zupan, brivec, Laški trg po bratu Jurku, 5 K; Iv. Gorup, Trst, 2 K; Fran Oset, Trbovlje, 3 K; Sokol II., Ljubljana, 10 K 40 vin., Niko Pinterič, Trbovlje, 5 K; F. Šentjurc, Sromlje, 3 K; iz društvenega gramofona pri g. Rošu, 12 K 6 vin., Julči Pintar, Hrastnik, 16 K. Nadejajoč se, da se nas spomni še mnogo rodoljubkini in rodoljubov, kličemo dosedanjim blagim darovalcem iskreno zahvalo in sokolski Na zdarl — Odbor.
Iz Trsta. Zavod sv. Nikolaja v Trstu je tudi letos začel razpošiljati okrožnice za podporo. Na tem mestu prosimo še enkrat vse one, ki bodo dobili prošnje, in pa tudi druge rodoljube, naj se odzovejo vsaj z malo podporo. Zavetišče je res v veliki stiski, a navezano je le na prostovoljne darove. Slovenske služkinje se množe od tedna do tedna, z njih številom pa raste tudi njih revščina. Če pustimo, da bi zavodovo delovanje nazadovalo, tedaj si obenem pripo-remo sami, da propadajo naša rodna dekleta moralno in tudi narodno. Po-
LISTEK.
•UCHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
— Hodi! Toda glej, da boš ob štirih tu ... če ne, te naznanim. da si bil odsoten vso noč . . .
— Le miren bodi! je odgovoril mornar, zavihtel se čez ograjo in se spustil po vrvi s svoj čoln, ki je takoj odrinil in zdrčal proti nabrežju.
Sredi luke je srečal veliko čalupo, ki je hitela na vsa vesla proti admiralski ladiji.
— Ko je stal Skalabrino sam, se je splazil k veliki srednji lini.
Sklonil se je in prisluškoval par hipov . . .
Notranjost ladije je bila mračna in molčeča.
Skalabrino je dvignil oči proti nebu, gledal nekaj časa zvezde, ki so se lesketale v višavi, in izginil polagoma v trebuhu admiralske ladije.
Šalupa, ki jo je srečal boječi mornar sredi luke, je dospela naglo do admiralske ladije.
Njen vodnik je poklical stražo.
Na krovu se je začelo tekanje semintja.
Prišel je oficir in nagovoril barko.
Odgovor je bil tak, da so vrgli prišelcem vrvno lestvico.
Veslači in krmar barke so ostali na svojih mestih; moški, ki so ga vozili pa je splezal kvišku, s pretnostjo, ki je pričala, če ne o spretnosti, pa vsaj o njegovi moči in volji.
— Peljite me k admiralu, je dejal prišlec kratko, ko je stopil na ladijin krov.
Častnik je nedvomno razumel, da ima ta neznanec pravico, dajati mu ukaze, kajti odvedel ga ie brez ugovora h kastelu na zadnjem delu ladije, potrkal na vrata in izginil.
Vrata so se odprla; neznanec je izginil za njimi.
Toda, kakor naglo se je to zgodil6, kakor kratko je trajal žarek luči, ki je padla iz kabine, oficir je vendar zagledal pri-
šlecev obraz.
— Generalni kapitan! je zamrmral. Vraga 1 Trenotek se bliža . . .
Res je bil Altieri.
Ostal je dvajset minut pri admiralu, nato pa se je vrnil v svojo šalupo; poveljnik ga je spremil do ogTaje.
Ko je Altieri prestopil ograjo, mu je dejal admiral.
— Takoj pričnem manever.
Kakor hitro je Altieri izginil, je zbral admiral vse častnike v svoji kabini ter jim razložil manever, ki se je imel izvršiti nemudoma in brez vsakega šuma.
Takoj so zbudili mornarje; čudno gibanje se je začelo po krovu ladije; molče, v temi in golonogi so mornarji izvajali povelja, ki so jim jih dajali častniki polglasno ... šalupe so se spustile v morje in hitele z dolgo vrvjo h kopnini . . . nato so dvignili mačke, in kmalu se je začela vsa ogromna masa premikati počasi proti nabrežju.
Ob štirih zjutraj je bila admiralska ladija priklenjena k nabrežju, ne da bi bile ostale bojne ladije zapazile njen manever.
Na bi egu sta stali v vrstah obedve Altierijevi kompaniji, lokostrelska in arkebuzirska.
Vojaki so se nemudoma začeli vkrcavati,
Ob petih je bilo to poslednje delo končano.
XXXIII.
Stari dož.
Bralec je videl srečanje Foskarijevega sprevoda z mrtvaškim sprevodom Dandolovim.
To srečanje, ki je tolikanj vznemirilo doža in generalnega kapitana, se je naključilo brez Leonorinega hotenja.
Šlučaj edini je bil njegov povzročitelj — slučaj, ali bolje rečeno posebna uredba beneških ulic
V	tem morskem mestu je bilo kaj malo kopnih cest, po-rabnih za večjo množico; in tako je bilo srečanje obeh sprevodov skoraj neizogibno.
Sicfir pa Leonora, četudi je zapazila to srečanje, ni obrnila nanj posebne pozornosti.
Toda s potoma je videla reči, ki so jo šiloma opozorile nase.
Trume ljudi in vojaške čete so korakale po mestu, molče sicer, a vendar nekam preteče.
Vse hiše, vse prodajalne so bile zaprte.
Dobro uro po srečanju obeh sprevodov	se	je	dvignilo v
daljavi, tam nekje v Lidu, glasno kričanje.
Trume, ki jih je Leonora opazila in ki so takrat molčale, so zdaj kričale:
— Altieri I . . . Altieri I . . .
— Altieri je zmagal, je dejala Leonora	sama	pri sebi.
A kaj briga njo vse to!
Saj je sama rekla: naj zmaga generalni kapitan ali vladajoči dož, njene misli in njene skrbi bodo vendar vse drugod 1
Hrup je postal glasnejši.
Pokali so streli.
Nato je strašna detonacija stresla ozračje . . .
Za hip je zavladala splošna tišina.
Nato se je iznova pričel krik in hrup.
Po vseh cerkvah je zvonilo plat.
V	nepopisnem trušču upornega mesta je stopala Leonora za očetovo krsto.
— Altieri je zmagal, je mislila.
In čimdalje bolj se ji je mudilo končati.
Ko je dospel mrtvaški sprevod na Olivolski otok, je začutila pokoj, ki jo je obdal nenadoma; dvignila je glavo.
Videla je, da je na cilju, in nasmehnila se je.
Grobnica Danaolov se je naslanjala k cerkvi sv. Marije Formoze.
Duhovniki in bratovščine so obstali pred malo zgradbo, obdano z železnim omrežjem.
Vstopili so samo pogrebci.
Duhovniki so naglo opravljali svoje molitve, preplašeni in zbegani od strašnega hrupa, ki je rohnel v daljivi ...
Nato so zaprli grob in ograjo.
Tistih par oddaljenih sorodnikov, ki so spremljali Leonoro, je pristopilo k njej ter ji ponudilo, da jo spremijo v palačo Altieri.
(Dalje.)
magajte torej našemu zavodu, pomagajte našim slovenskim dekletom, ki si morajo iskati kruha v nevarni tulini.
Od Sv Križa pri Trstu, N. D. O. odsek dramatične skupine je vprizoril v nedeljo 12. t. m. v Sv. Križu pri Trstu rodbinsko drama »Sin". Igra je jaka lepa in potrebuje dobro izurjenih igralcev. Seveda so bili do zadnjega skoraj vsi na mestu. Glavno in naslovno ulogo igral je g. Kolesa, kateri je svojo ulogo rešil prav umetniško; posebno se je odlikoval v 4. dejanju. Priporočali bi mu, da bi se popolnoma posvetil slov. gledališču, ker njegov nastop in igra je bilo res nekaj izvrstnega, tako da je po končani predstavi sprejel mnogostranske časti tke. Očeta Sternena je igral g. Mi-hajlovič, kateremu se vidi. da je izboren igralec in režiser. Posebno se je odlikoval v 3 dejanju v sceni s sinom Cirilom (g. Koleša). Mati g. Stemičeva je prav pridna, a potrebno bi bilo, da bi bolj glasno govorila. Izvrstna je bila partnerica g Grgelj kot Helena posebno v 2. dejanju. Bila bi izborna moč za tržaško gledališče kot tragedkinja. Tudi ostale uloge so bile v dobrih rokah. Pohvalno so igrali gdč Marica, g. Slak, g. Brand-ner. Orožniku in Metodu bi pa želeli popolnejšega glasu. Po igri je b i ples, pri katerem je sodelovala godba od Sv. Križa »Lira*. Upamo, da se nam v kratkem zopet uprizori kaka predstava in vabimo celo društvo na veselo svidenje pri Sv. Križu.
Križani.
DNEVNE VESTI
.Jutro* in naša mestna policija.
Včerajšnji »Slovenec11 in .Slov. Narod* priobčujeta pod tem naslovom nasled njo popolnoma enako notico, iz česar se vidi, da sta jo dobila od vodstva ljubljanske policije: .Zanimalo nas je izvedeti, zakaj se .Jutro* dan na dan zaletuje v našo ljubljansko policijo ter napada njo in njenega šefa, policijskega svetnika Lauterja, katerega je vendar poklical v Ljubljani napredni župan Hribar z naprednim občinskim svetom, zagotovivši mu popolnoma objektivno poslovanje. Informovali smo se pri merodajnih faktorjih ter izvedeli zanimivo vest, da izvira vsa ta .nemilost* .Jutra* iz golega maščevanja, ker se .Jutrovim* reporterjem ne dovoli, in ne more dovoliti, da smejo prihajati, zlasti v večernih urah, na osrednjo policijsko stražnico izpraševat po takozvanih .policijskih vesteh*, brez katerih ne morejo biti. — Takoj, ko je namreč začelo .Jutro* izhajati, prihajali so njegovi uredniki na policijsko centralo ter zahtevali od službujočega vodje, ali pa tudi od drugih stražnikov, naj se jim pove, kaj se je vse do 10 ure zvečer v mestu dogodilo, da vporabijo te vesti za svoj list. Izpraševali so celo stražnike na stojiščih. Vse to je policijski svetnik z odobrenjem takratnega župana Hribarja kot na podlagi službenih predpisov popolnoma nedopustno, ustavil, nakar je neki odposlanec „Jutra* — ime je na razpolago — svetniku Lauterju zagrozil: .Vas bomo pa napadalll* Izvedeli smo tudi že druge gorostasne podrobnosti; a to naj zadostuje, da izve javnost pravi deianski položaj ter ve ocenjevati .Jutrove* napade.* Izjavljamo, da lastniku In glavnemu uredniku našega lista ni o tem, da bi se mestni policiji žugalo z napadi, ako nam ne bi dajala policijskih vesti, ničesar znanega in zato pozivamo gg Lauterja in Jančigaja, ki sta omenjeno notico napisala, ali pa vsaj inspirirala, da povesta — kakor to obljubujeta v »Slov. Narodu* in .Slovencu* — ime
MALI JjISTEK
Beseda o slovenski kritiki.
/	(Piše	E. Rumpelj.)
(Dalje.)
Začne se zabavljanje in zmerja nje, pri čemer je nežni spol osobito izboren, letanje k ravnateljstvom, urednikom, ščuvanje in indirektno groženje kritiku. Na pošteno odkrito besedo se ne upajo reagirati kot zob za zob kritiku, temveč igra izključno vlogo zahrbnost in zlobnost. Šumečim krilom, vznešeno-patet čnim besedam, ja-dikanju o svetovni karijeri, o nekaljeni slavi na .tujem* itd. se ne ubrani odgovorni in .kratkega* vleče zopet kritik.
Vsakdo ni za kritika in najbolj vesel je lahko tisti, ki nikdar ni imel le dvomljive časti in je ne misli imeti. Kritika je dolžnost, ki se jo vestno izpolnjevati ne sme. Seveda, le pri nas.
—	Ako hoče pisati kritik resnico, za-leda komaj prva njegova kritika beli an, pri drugi predstavi je tudi že drug kritik. To se godi pri nas, kjer se boje gotovi ljudje luči, resnice in odkritosti!
Navada je, da presojajo dramo ljudje, ki se pečajo s pisateljevanjem
dotičnega, ki je žugal z napadi. Na dan z imenom 1
Čudno! Iz zgorajšnje notice o .Jutru* in ljubljanski mestni policiji, ki je bila priobčena v .Slov. Narodu* in .Slovencu*, se vidi, da stojita ta dva lista v prav tesni zvezi z vodstvom ljubljanske mestne policije. — Glede .Šlovenca* se temu čisto nič ne čudimo, ker so tam že zdavnaj znane intimne zveze med .Slovenčevim* uredništvom in nemškutarskim klerikalcem Lauterjem ter klerikalcem Jančigajem. Ali čudno se nam zdi, da napredni .Slov. Narod* napada radi teh dveh klerikalcev (Lauterja in Jančigaja) napredno .Jutro* I Sicer pa, kdaj smo mi napadali ljubljansko mestno policijo kot tako? Mi smo vedno ožigosali samo popolno nezmožnost gg Lauterja in Jančigaja in .Sl. Narod* nam bo priznal — ako je pravičen, da sta ta dva gospoda res nezmožna za vodstvo ljubljanske , mestne policije, saj se je .Slov. Narod* sam že to-likrat pritoževal radi te nezmožnosti! Odkod sedaj ta izprememba? Prepričani smo, da je bila Lauter-Jančigajeva notica vtihotapljena v .Slovenski Narod* kot policijska vest, ki je — kot take — gg. uredniki niti prečitali niso, ker najbrže niti pomišljali niso na to, da bi znala gg. Lau-ter in Jančigaj v policijskih poročilih tudi — polemizirati z listom, ki jima ne ugaja.
Velika gospoda sta Lauter in Jančigaj I Gg. dr. Tavčar in dr. Triller se zadovoljujeta z enim organom, »Slov. Narodom*, gg. dr. Šušteršič, dr. Lampe, dr. Krek in ljubljanski škof se tudi zadovoljujejo z enim samim organom, .Slovencem*, gg. Lauter in Jančigaj imata pa kar dva .lajbžur-nala*. Upamo, da se .Slov. Narod* odreče te dvomljive časti, da bi bil organ dveh klerikalcev, ki svojo pravo barvo sicer skrivata, ali — brezuspešno; bilo bi to pač samo v njegovem interesu.
K imenovanju drja. Tominška ravnateljem mariborske gimnazije.
Bivši ravnatelj goriške gimnazije dr. Josip Tominšek je, kakor smo že poročali, imenovan ravnateljem mariborske gimnazije. To je spodnještajerske Nemce silno razburilo. V .Gr. Tag-blattu* vehementno napadajo vlado, ki se je drznila na dosedanje nemško mesto postaviti Slovenca. Nemci naj bodo le pomirjeni. Dr. Tominška Slovenci že zdavno ne moremo prištevati med svoje. Saj je bil v Gorici celo član .SUdmarke* in je jako pridno posečal »Stidmarkine* plese. Zakaj, to je že vedel, Vedela pa je tudi vlada sama zelo dobro, koga je na to mesto imenovala. Torej nemški Mihel! le ni-kakih nepotrebnih skrbi.
Brezpravni Nemci na Kranjskem. Poraz tržiških nemškutarjev pri občinskih volitvah v Tržiču, je Nemce zelo neprijetno iznenad>l. Po graških časopisih zatrjujejo, da so Slovenci zmagali le vsled terorizma nad nemškimi volilci. Smešno 1 Nemci slišijo res travo rasti. V Tržiču se sploh ne more govoriti o Nemcih. Ogromna večina prebivalcev je slovenskega po-koljenja, katere je dosedaj teroriziralo par privandranih nemških turnarjev. To bo seveda sedaj nehalo in je bil tudi že zadnji čas, da se tržiškim Nemcem postrižejo peroti. Ako govorijo Nemci o svoji brezpravnosti na Kranjskem, seveda tega sami ne verjamejo. Prikriti in omiliti pač morajo svoj poraz v Tržiču, naj si bo že na katerikoli način.
Dostojnost v reklami. Opozarjam gg. lekarnarje na Piccollijeve o železnatem kina-vinu. Res skrajni čas je že, da ž njim temeljito obračunajo in da ga nauče kaj je dovoljeno in kaj ne. Žalostno spričevalo za lekar-
sami in to je tudi prav. S tem pa še nikakor ni rečeno, da je vsak pisatelj kritik. Ej še dolgo ne! Dobijo se pisatelji, ki so zagrizeno zaverovani le v lastni stil in jim bodisi romantika ali pa resnična realnost sploh ne prija. Taki pisatelji, ki si domišljujejo, da je le njih pisateljevanje res kaj vredno, so navadno sovražni drugim delom, da dostikrat celo svetovnim delom. Če pa presoja dramo človek, ki je v to prisiljen se mu ne sme šteti v zlo njegove eventualne hibe. Prisiljena stvar nikdar ne odgovarja popolnoma resnici in naj se trudi do-tičnik kolikor hoče, lice je vedno drugačno kot jedro. In tudi tu ni vsa krivda na kritiku, kajti on kritizira le zato, ker je v to primoran, bodisi moralno ali pa materijalno. Krivda je na odgovornemu, ki angažira oziroma prisili kritika k v njegovo stroko ne-spadajočemu referatu. Moralna vez je pa dandanes pri tej neznosni korupciji skoro trikrat hujša kot ma-terijelna. Opero in opereto kritizirajo naj izključno le pevci - glasbeniki. Če je človek slučajno poet, zato še dolgo ni sposoben presojati opere, ker se nanjo popolnoma nič ne razume. Za kritika opere in operete mora biti za dnevnik pevec, za strokovni list pa glasbenik. Kdor se ni učil inštrumen-tacije ne more soditi o godbi in kdor se ni učil sam petja, ne more preso-
narje, da mirno vtaknejo v žep očitanja, da imajo njihova železnata vina isti zdravilni učinek kot navadni cviček, dočim strpa Piccoli v svoje vino cel rudnik železa. Javnost pa opozarjam, da se ne da zavesti, ker dobrota železnega vina ne obstoji v tem, da vsebuje veliko množino železa ampak kakšna je tista železna spojina. Človeški organizem assimilira namreč samo zelo majhno množino železa, dočim ostali del telo zopet nespremenjeno izloči. Visok procent železa je za želodec samo balast in prej škodljiv kot koristen. Za Piccollija je seveda grozna umetnost natrpati železa v vino. Čudo dvajsetega stoletja.
Mr. Ph.
Sanitetno oblast v Ljubljani opozarjamo na inšpekcijsko sobo lekarne Piccolli. Vprašamo jo, ali za papeževega založnika ne veljajo min. odredbe. Ali je za njega dovoljeno, da mora službujoči farmacevt spati v lekarni in celo noč vdihavati strupene pline. Kako dolgo bodo še pristojne oblasti trpele take nedopustnosti. Dokler ne uredi dostojnejše in zračne sobe, naj oblast sploh prepove Piccollijevi lekarni imeti nočno službo. Toliko za danes! Drugič večl Več farmacevtov.
Češke pridige na Dunaju. Dunajski nadškof Nagi je odredil, da se vrše vsako nedeljo v desetih dunajskih cerkvah češke pridige. Strašno ! Čehi so lahko ponosni na to svojo pridobitev. Pa menda ja ni ta pridobitev nadomestilo za velikanski udarec, katerega so Čehi na Dunaju doživeli v tem, da so jim, zaprli vse češke šole. S pridigami Čehi gotovo ne bodo ničesar pridobili.
Obletnica Tolstojeve smrti je bila v ponedeljek dne 20. t. m. Veliki ruski mislec in pisatelj je umrl, kakor znano, na mali železniški postaji Astapovo na begu k duhobor-cem.
Svarilo pred nakupom zlatnine.
Nekaj dni hodi po Ljubljani neki nemški židovski agent, ki prodaja zlatnino na obroke privatnim strankam in sicer za visoko pretirane cene. Vsled tega opozarjamo slavno občinstvo v lastno korist, da naj se raje ozira na tukajšne domače tvrdke, kjer bode solidneje in ceneje postreženo ter se ne da zapeljati od tujih židovskih agentov.
Igrača narave. Malček Dušan Svetlič nam je prinesel včeraj iz domačega vrta na Taboru št. 5 par krasnih rdečih jagod.
Noč ga je vzela. Gosp. Matevž Omerza, bivši pek .v Spodnji Šiški nam javlja, da je vest, da je izginil iz Sp. Šiške in zapustil večje dolgove, neresnična. Prizadeti se nahaja v Ljubljani in je tudi že poplačal dolgove.
Težka telesna poškodba. Tesarski pomočnik Anton Kalan iz Medvod je bil na cesti v Kokrici pri Kranju iz neznanega vzroka od dveh delavcev napaden. Napadalca sta ga tako potolkla, da so ga morali prepeljati v ljubljansko deželno bolnico.
Otrok utonil v loncu. Poldrugo leto stara hčerka Antonija Svetova v Podkrajniku v cerkniškem sodnem okraju je padla, ko je nihče ni čuval, v velik lonec poln vode in je v njem utonila.
V	vodo je skočila. Neka na Poljanski cesti stanujoča delavka je imela že delj časa z mesarskim pomočnikom Jožefom Prepeluhom ljubavno razmerje. V ponedeljek zvečer je srečal Prepeluh delavko na Poljanskem nasipu v družbi nekega drugega fanta. Zaradi tega je nastal prepir. Novi kavalir je pobegnil, punca pa je skočila v vodo, toda Prepeluh in še neki vojak sta jo potegnila iz vode. Prepeluh jo je nato spremil domov.
jati petja. A teh svojstev se ne priuči človek le teoretično, tudi praktično jih mora poznati. Kritike o orkestru mi imponirajo edinole izpod peresa kakega A. Lajovica, vse drugo je fraza-rija. Zato bi morala biti za pravo presojo opere dva kritika, jeden za godbo in drugi za petje. To seveda le pri strokovnih lislih, kajti velikokrat se zgodi, da potrebuje glasbenik pevca in ta zopet njega, ker drug ne pozna polje druzega res strokovno. Pri dnevnikih je to nezmisel, kajti široka masa ne čita takih razprav, ki imajo interes le za ono majhno krdelce slovenskih glasbenikov in pevcev. V posameznih dnevnikih se pač znajdejo še gotovi .kritiki*, ki mučijo čitatelje s celimi stranmi svojih nezmiselnih klobasarij. Tudi letos nastopajo kot kritiki ljudje, ki trdijo, da ga. Šmidova n. pr. ni izborna pevka, da g. Novak disponira (kaj je sploh to), da je letošnja opera najboljša na slov. odru; nekaterim ne ugaja ga. Šipankova glasovno in jed-nake budalosti. Čujejo se pa jedno-mer hvale na le gotove osebe. Te kritike izvirajo od oseb, ki niso niti glasbeniki niti pevci, ki nimajo menda sploh pojma o glasbi niti teoretično še manj pa praktično. In še več, ti kritiki niso primorani kot drugi, ker niso nastavljenci časopisa, temveč privatne osebe in vendar pišejo
• Požar. Dne 14. t. m. okolu polu 11. ure po noči je nastal na podu posestnika Janeza Knavsa v Travniku pri Loškem potoku ogenj, ki je uničil pod in vsa tam spravljena gospodarska orodja ter mnogo žita in krme. Škoda znaša 24.000 K, zavarovalnina pa znaša 7100 K. Ogenj je najbrže zanetil slaboumni posestnik Knavs sam; oddali so ga že v deželno blaznico na Studencu.
Ogenj. Dne 15. t. m. je izbruhnil v podstrešju hiše posestnika Franca Šušteršiča v občini Šmihel Stopiče na nepojasnjen način ogenj, ki so ga pa domači še o pravem času opazili in pogasili. Škoda ni velika. — Dne 16. t. m. dopoldne je nastal ogenj v hiši J. Maceleta v Novem Taboru pri Čr-mošnjicah. Vpepelil je del slamnate strehe. Ker so domači začeli takoj gasiti in ker je bilo dovolj vode, so ogenj hitro pogasili. Vzrok ognja je bil pokvarjeni dimnik.
Pretep v gostilni. V gostilni Franca Jermana v Radomljah je razsajalo več gostov in nadlegovalo druge mirne pivce. Iz prepira je nastal pretep, v katerem je mlinarski pomočnik Korošec napadel posestnikovega sina Valentina Seška z nožem in mu prizadejal pet težkih poškodb. Razbil je tudi šipo v vratih. Seška so prepeljali domov, Korošca pa so odvedli v zapor v Kamnik.
Pretepač. Samski kajžarjev sin Janez Poljanec iz Pristave je te dni popival v družbi posestnika Osilnika in njegove žene iz Globočice v neki gostilni v Moravčah. Že v gostilni se je začel Poljanec z Osilnikom brez vzroka prepirati. Ko pa je zvečer šla družba proti domu, je napadel Osilnika, ga vrgel na tla in ga pretepaval, prizadejal mu je več poškodb in mu je zlomil nogo. Žena je med tem pobegnila. Revež se je splazil v neko šupo, kjer so ga pozneje našli ljudje in prenesli v neko hišo.
Vedeževalka. K neki posestnikovi hčeri v Gornjem Vranjem pri Senožečah je prišla zadnjič neka 20 let stara ciganka in ji začela vedeževati. Pri tej priliki ji je pa izmaknila na skrivnem iz žepa petkronski tolar in je izginila. Okradena je pa tatvino takoj zapazila in je šla za ciganko, ki jo je tudi dohitela v Britofu v družbi dveh ciganov. Tatica v začetku ni hotela dati ukradenega denarja nazaj, in njena spremljevalca sta začela dekletu groziti. Šele, ko sta prišla po cesti dva moža, je vrnila ukradeni petkronski tolar.
Trpinčenje živali. V soboto sta peljala po Gruberjevi cesti hlapca Janez Gruden in Primož Bregar dva vozova, težko obložena s premogom.
V	vsak voz je bil vprežen samo en konj. Živina ni mogla po cesti, od dežja razmočeni, več naprej peljati; zato sta začela hlapca neusmiljeno po konjih mlatiti z biči in sta ju suvala s škornji. Stražnik je slednjič napravil konec grdemu trpinčenju živali.
Nevaren tat. V nekem ljubljanskem prenočišču je bilo te dni gostom ukradenih več dragocenosti in nekaj denarja. Tatu niso mogli takoj izslediti, zdaj se je pa sam izdal. Prodajal je namreč neko žepno uro, ki o nji ni mogel povedati, kje jo je dobil. Policija je tatu prijela in je po njem odkrila tudi še nevarnega ptička Jožefa Mašero iz celjjke okolice, ki je onemu prvemu dal uro, naj jo proda. Oba zlikovca je oddala policija sodišču.
Prijet tat. Dne 17. t. m. zvečer je orožnik zalotil nekega postopača iz Želimlja, ravno ko je v gozdu posest| nika Jožefa Železnikarja les kradel. Tat se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
kritike listom, ki kriče na ves glas, da so že skoro po celem svetu mero dajni. Kje je pa tu krivda? O ti sveti birokracij! O slovenskem koritarstvu bi pisal lahko cele knjige. Včasih je bila slovenska kritika domena raznih profesorjev in doktorjev, ki se niso ženirali učiti ljudi in celo umetnike takih stvarij, o katerih sami niso vedeli ničesar. Danes so na njihovem mestu le deloma zmožni ljudje in takih protežiranih „veščakov* je še vedno pretežna večina,
Kritiki, ki pišejo ocene del radi lastnega interesa, morajo pisati paralelno z načeli lista. Kritiki, ki h o-čejo pisati resnico, jo ne morejo, ker iste noben časopis ne sprejme. Vez, ki obstoja med kritikom in listom ne sme ovirati svobodnega izraza in sodbe prvega in če tudibi moral nastopiti proti osebam in inštitucijam listu naklonjenih ali obratno. Kakor hitro pa se omeji svoboda kritika na kakor-šensibodi način, ni odgovoren za oceno on, temveč list, kajti ista ni več resnično mnenje kritika temveč tendencijozno prikrojena izjava časopisa.
Spori, ki obstoje radi takih izjav med igralci in kritiki bi se morali
Za zgradbo sokolskega doma .Sokola I.* je dovolil kegljaški klub Spinčič v svoji seji dne 11. t. m. 10 kron, .Sokolli II.* pa 50 K v petih letnih obrokih po 10 K — oboje z željo, da bi se Sokoli pri nakupovanju svojih potrebščin ozirali na člane-trgovce kegljaškega kluba Spinčič, ki so gg-: Iglič, trgovina s papirjem na Mestnem trgu, Krapež, urar na Jurčičevem trgu, Ravtar, delikatesna trgovina istotam, Lukič, trgovina z oblekami Pred škofijo in Šterk, modna trgovina na Starem trgu.
Radeckega veteran umrl. V Gorenji vasi nad Škofjo Loko je umrl v petek, 17. t. m. ob osmih zvečer Radeckega veteran Franc Polenšek v 87. letu. Pokojnik je bil rojen leta 1825, k vojakom je šel 1. 1846. Služil je pri 19. lovskem bataljonu in se udeležil vsega skupaj 13. bitk, tudi pri Milanu in Vicenci. Vsega skupaj je služil celih 9 let in bil med tem le enkrat za 3 mesece doma. Kljub starosti še vedno svežega spomina je prav rad pripovedoval, kaj vse je doživel na Laškem. Ni čuda, da je bil vsled svojih zanimivih doživljajev splošno priljubljen. Po poklicu zidar je delal do zadnjega, v poslednjih letih seveda le lažja dela. Bolehal pa prej ni, šele zadnji mesec ga je bo-lezen spravila na posteljo. V tratarski fari je samo en mož starejši kot p°' kojnik, Radeckega veterana sta pa ®e dva.
Podružnica Ljubljana I. avstrlj-društva drž. slug vabi k društvenemu sestanku, ki se vrši danes ob 8. uri v društveni sobi pri tovarišu Zupančiču Sv. Jakoba trg št. 7. Dnevni red se naznani pred otvoritvijo.
Društvo inženirjev v Ljubljani-Danes zvečer ob 8. se vrši II. izredni občni zbor pri .Zlati kaplji* na Sv. Petra cesti z nadaljevanjem dnevnega reda I. izrednega občnega zbora.
.Ideal*. Namesto .Zvonarja iz Notre Dame* na popoldanskem sporedu krasna vojaška slika. — Zvečer .Zvonar iz Notre Dame*.
Zatekel se je mlad, bel pes, z velikimi črnimi učesi, večje pasme, t" Dobi se pri hišniku na glavni po»«*
Književnost in umetnost
.Vaška romantika*. Kakor smo že poročali, je napisal V. F. Jelenc kmečko igro ,Na vasi*, ki se vprizori še letošnjo sezono na ljubljanskem odru. Pisatelj je izpremenil sedaj naslov svoje igre, ter jo naslovil »Vaška romantika*. Snov igre je zaJef?- _ kmečkega življenja, kjer slika rodbinsko tragedijo na vasi, pomešana pa Je s cigansko romantiko. Za igro je na‘ pisal skladatelj Emil Adamič izvirno godbo. .Vaška romantika* se vPrij0I1 tekom prihodnjih mesecev na na»em
odrl1,	-	i Vp-
Naša Ančka. Povest. Sp<sa1.,. koslav Radgončan. Založilo uredništvo .Tiskarskega obzornika*. Natisnila .zadružna tiskarna* v Ljubljani. Cena oU vin. — To čedno povest, ki ji je tuat zunanja oprema prav lična, toplo priporočamo.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek se igra drugje izborna burka .Nebesa na zemU*. (za par-abonente), ki je pri premijefl izredno ugajala. Burka je brez pikap" tnosti ter ima namen, zbujati smeh jn veselo zabavati. Glavne vloge igral° g. Verovšek, g. Nučič, g. Povhč, ga-Šetfilova in ga. Bukšekova. — V soboto prekrasni operi .Ksenija* »o .Suzanina tajnost* (za nepar). — v nedeljo popoldne ob 3 vesela opereta .Sramežljiva Suzana* (za lože par) na željo zunanjih gostov; zvečer opera .Prodana nevesta* (izven abone-
uravnati v tem oziru, da se prepričati obe stranki, je li izraženo mnenje res sodba jedinca ali ne. Največkrat ne! In potem, ko se dožene pravega krivca, znosi se nad njim, ne pa nad nedolžnimi žrtvami tega nehvaležnega
poklica!
Svoboda se mora dati kritikom in dok le r ne bode te, ni odgovoren kritik za oceno. Zato je bolje, da se gre boj skupno in sicer za umetnost, svobodo in resnico! Kdor pa je 1(0 stj resnici, je nasproten pravi umetn°-in sovražnik svobodi!	-	a
Tuji pevci, ki prihajajo v ang? na slov. deželno gledališče se a '
krat pritožujejo radi preostre km •
Naj bode v odgovor na to sleaece: Ako je kritik res nepristranski, teaaj sodi po svoji vesti znanje posameznika in oceni isto tako, kakor se je o-cenjevalo pri nas za časa bivanja prej omenjene res umetniške opere v Ljubljani. Pri taki oceni imajo morda pevci momentano slabo stališče, toda kone-čno vedno izboren dobiček. Ljubljansko gledišče ne bode imelo nikdar stalnega opernega osobja in ta vedna menjava nam prinese vsakovrstne moči. Ker je slov. publika že iz P0*0^ v umetnosti razvajena — daSi 95 oa sto iste o njej ne ve ničesar — noce imeti pred seboj vedno predstave ai dvorna opera.	(Konec.)
nienta; za lože par). Kot gost nastopi v naslovni vlogi Marinke gospa operna pevka Marenka Kramperova, bivši član češkega narodnega gledališča v Brnu.
Gledališkim prijateljem na znanje hoče vstreči ravnateljstvo na ope-
tovano izražene želje s tem, da vpri-zori v nedeljo popoldne ob 3. uri najnovejšo opereto »Sramežljiva Suzana0 in zvečer opero „ Prodana nevesta". Naročila na v sedeže sprejema blagajničarka ga. Čcšarkova (Šelen-burgova ulica).
Italllansko-tnrška vojna
Laška vlada namerava, kakor smo že poročali, Turčiji poslati ultimatum, da hoče razširiti svoje vojno polje tudi na Egejsko morje, če Turčija ne bi hotela izlepa priznati aneksije Tripolitanije.
S tem bi vojna stopila v novo fazo. Stališče bi bilo seveda tudi za Italijo težavno, kajti vmes bi posegle velevla-sti, ki so v Egejskem morju zainteresirane in se doslej v laško-turško vojno niso vtikale- — V svrho orijentacije prinašamo zemljevid prizadetega ozemlja.
*
Splošni položaj
je tak, da izključuje vsako možnost kakih mirovnih pogajanj med Italijo in Turč^p in glasovi o miru, ki so se pojavili v zadnjem času, so bili pač brez vsake podlage. Nasprotno, položaj postaja zopej skrajno nevaren, evrop-si mir je resno ogrožen, ker hoče Italija na vsak način začeti z vojnimi operacijami v evropski in azijski Turčiji, v tem slučaju pa nastopijo proti nji vse evropske velike sile, ker bodo radi tega oškodovani njihovi trgovski interesi, v tem slučaju bi tudi
mogla razpasti trozveza,
ker bi v tem slučaju morale nastopiti proti Italiji tudi Avstro-Ogrska in Nemčija. O tem poročajo iz Berlina: V tukajšnjih diplomatičnih krogih se začenja resno računati s tem, da izstopi Italija iz trozveze. Italija zahteva, da bi Nemčija in Avstro-Ogrska pri tsnile na Turčijo v tem smislu, da bi se odrekla Tripolitaniji in jo odstopila Italiji. V Berlinu in na Dunaju pa izjavljajo, da bi bil tak pritisk ne samo nedopusten z ozirom na proglašeno nevtralnost Nemčije in Avstro-Ogrske, temveč bi ostal tudi brez uspešen, ker je vojni položaj Turčije na bojišču ugodnejši od vojnega položaja Italije. Posebno v Berlinu so merodajni krogi prepričani, da se bo položaj Italije prej poslabšal kot zboljšal in zato se bojijo, da se spusti Italija, prisiljena po razpoloženju ljudstva, v vojno akcijo proti pristaniščem v evropski Turčiji, tak korak bi pa izzval represivne mere evropskih veli kih sil. ki bi se jim pridružile tudi Nemčija in Avstro-Ogrska. To bi bil pa konec trozveze.
Tudi Rusija nastopa proti Italiji,
o čemur poročajo iz Petrograda naslednje : Rusija, katere žitni eksport je radi akcije italijanske mornarice v Egejskem morju močno ogrožen, je poslala v Rim prav resno noto, v kateri odločno zahteva, da Italija ne za čne z nobeno vojno akcijo v Egejskem morju.
Italija in mir.
»Corriere della Sera“ odločno nasprotuje po poročilih iz Rima vestem, ki so se pojavile o miru. Italija da nima prav nobenega vzroka, da bi želela mir ali prosila zanj. Turčija mora izreči željo po miru. Mirovni
ueresi
n/z/'/k ec/ti °Zsitu'n/u o
Adramyt/
A v c/z//ar
-Agač G-omeč
mados
ivaiik
mnoms
asm at
Makaron/a
%nmn*°
Bikeh 'Adzano
Candarh
Ali-Agfia en/c/že ■ Fcca
tskidze-foca
Achirlu
Panagta
Kamabu
nar
*fiarpana
Qlnkyim
mvrna
o /ur la
°Amisra
atsata
0 S/Vri- H/ssar
predlogi, ki bi jih zdaj stavila Turčija, bi se lahko sprejeli, toda ne pozneje. Velesile so dozdaj dajale le nasvete; porta si pa obeta iz angleško-nemške rivalitete velik dobiček. Ona igra z vojno nevarno in obupno igro, ker odgovarja ta rivaliteta dvema nasprotnima strujama v Turčiji.
Z bojišča
so došla v teku včerajšnjega popoldneva naslednja poročila: Poslanec Toscanelli, ki je dospel iz Tripolisa v Rim pravi, da Italijani nikakor ne morejo misliti na prodiranje v notranjost Tripolitanije, ker si morajo najprej šele zasigurati svoje pozicije v Tr polisu samem. — V Solunu se še vedno vzdržujejo vesti, da križajo italijanske vojne ladje med Dedea-gačom in otokom Tasosom. Sedem italijanskih vojnih ladij \je baje priplulo pred otok Tasos ter oddalo več slepih strelov proti mestu. Nato so vojne ladje odplule proti otoku Lem-nos.
Agenzia Stefani poroča iz Tripolisa: Tekom noči se ni zgodilo nič novega. Vreme je lepo. Na našo vzhodno fronto so se včeraj tudi ponovili navadni mali napadi, toda z manjšo silo. Na naši strani sta bila dva moža lahko ranjena. Iz H o m s a prihajajo ugodne vesti. Italijani so dovršili zgradbo svojih obrambnih naprav. Iz Tobruka poročajo 16. t. m. sledeče: Naš oddelek je razrušil del brzojavne zveze s S o 1 u m o m, pri čemur je zadel na odpor Arabcev, ki so jim poveljevali turški častniki. Mi smo imeli tri ranjence. Sovražnik je mel .velike izgube. Poročila iz D e r n e potrjujejo, da so bile naše postojanke v noči na 17. t. m. izpo stavljene hudemu napadu, ki je bil pa odbit. Štirje možje od naših so postali za boj nesposobni. Sovražnik je imel mnogo mrtvih in ranjenih.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Poslanska zbornica.
Dunaj, 21. nov. Na današnji seji poslanske zbornice je ministrski predsednik grof Stilrgkh predstavil poslancem novoimenovana ministra dr. Bra-fa in Dlugosza. Nato se je nadaljevala debata o draginjski predlogi Prvi je govoril dalmatinski poslanec dr. Ivče-vič, ki je razpravljal o dalmatinskem ribarstvu in dalmatinskem železniškem vprašanju. Nato je govoril češki agra rec Janovec, za njim pa socijalist Schlinger. S tem je bila končana dra-ginjska debata. Nato se je Vršila volitev generalnih govornikov. Za generalnega pro-govornika je bil izvoljen socijalist Maks Winter, glede generalnega contra govornika pa jč prišlo do ožje volitve, pri kateri ie bil vsled agitacije slovenskih klerikalcev izvoljen slovenski klerikalec Hladnik. Nato je bila seja zaključena.
Dunaj, 21. nov. Tako] po seji poslanske zbornice se je vršila seja proračunskega odseka. Prvi je govoril ministrski predsednik grof Stilrgkh, ki je odločno dementiral vest, da bi nameraval vladati s § 14. Nato je novoimenovani finančni minister vitez .Zaleski priporočal rešitev budžetne
predloge v vladnem smislu. Med člani budžetnega odseka vladajo glede vladne predloge različna mnenja. Ve čina je za to, da se dovoli samo tri mesečni proračunski provizorij. Samo Poljaki odločno zahtevajo, da se dovoli šestmesečni provizorij. Tudi.glede posojil so različna mnenja. Cehi zahtevajo, da se najame investitacij-sko posojilo v znesku 85 milijonov kron za nove vagone in zboljšanje telefonih zvez. Predsednik proračun skega odseka dr. Korytowski zahteva, da se reš ta budžet in posojilo še ta ttden Tako pride v petek do odločilnega glasovanja, pri katerem se odloči usoda zbornice. Če vlada ne dobi šestmesečnega provizorija, tedaj bo zbornica čisto gotovo odgodena aii pa razpuščena.
Ljubljanske občinske volitve pred upravnim sodiščem.
Dunaj, 22. nov. Danes ob 12. uri dopoldne se vrši pred upravnim sodiščem ne Dunaju obravnava o rekur-zu dr. Pegana proti razsodbi kranjske deželne vlade glede ljubljanskih občinskih volitev.
Italljansko-tofška vojna.
Akcija v Egejskem morju.
Petrograd, 21. novembra. Italijanska vlada je poslala ruski vladi
oficijalno obvestilo, da prične še ta teden s svojo akcijo v Egejskem morju. Italijanska mornarica prične v kratkem z blokado najobčutnejših turških postojank v Evropi. Ruska vlada je vzela to obvestilo na znanje.
Pred Tripolisom.
Carigrad, 21. novembra. Turška poročila zatrjujejo, da je turška armada zopet zasedla dve italijanski utrdbi pred Tripolisom. Italijani so se umaknili z velikimi izgubami.
Italijansko brodovje pred otokom Pasos.
Koln, 21. novembra. Po poročilih ..KOlnische Zeitung" iz Soluna, so se včeraj 3 italijanske ladije pokazale pred otokom Pasos v Egejskem morju in ga obsvetljavale z reflektorji. Oddale so tudi par slepih strelov, na katere so Turki takoj odgovorili. Nato so se Italijani umaknili. Italijansko brodovje se po turških poročilih še vedno nahaja v Egejskem morju. Tor-pedovke in torpedni rušilci križarijo pred Dardanelami in čakajo na izhod turškega brodovja iz Dardanel.
Razne vesti.
* Železniška nesreča. Mei Lib-nom in Vysočani je skočil raz tir delavski vlak severo-zapadne železnice. Železniški delavec Kavcky je bil nevarno ranjen.	j
* Smola. V soboto se je na policijskem uradu v Hrušanu pri Poljski Ostravi javil delavec Franc Kabeš, ki je bil osumljen, da je izvršil na stražniku Schenku umor. Hotel se je na policiji oprati tega suma, toda policija ga je čisto enostavno takoj vtaknila v luknjo. Preiskava je namreč spravila za Kabeša toliko obtožilnega materi-jala na dan, da je skoro gotova stvar, da je on morilec. V bolnici ležeči stražnik Lubovsky je z vso gotovostjo zatrdil, da je Kabeš morilec Schenka.
* Samomor. Poštni praktikant dr. Pavel Piš iz Černovic si je pri kopanju z britvijo prerezal grlo in žile na rokah. Vzrok nesrečna ljubezen.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Plut.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Da mnogo otrok v šoli ne more z drugimi napredovati, da so nepazljivi ih utrujeni, je prav pogosto vzrok nežna telesna konsti- Samo 0 8 tucija. Pospeševanje večkrat to znamko (ri-izgubljenega veselja do jedi kom "LuoVe in boljša prehrana sta tukaj pr°cedure vsekakor na mestu. Nič ni za to pri-pravneje nego že desetletja preizkušena
Scottova emulzija
Dalje časa zapored redno uživana jači deklice in dečke tako razveseljivo, da zopet dobe veselje do učenja in šole.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Znamka .Scott", vpeljana že nad 35 let, jatnči za dobroto in uspeh.	10
Cena originalni steklenici 2 K 50. Dobi se v vseh lekarnah.
Mali oglasi.
Beseda & t|b. Najmanjši znesek &0 Tin. PU-menim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji lnserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Izurjena Sivi'Ja se priporoča cenj. rodbi-binam za šivanje na dom. Naslov pove „Prva anončna pisarna".	719/3—1
Več gospodov se išče na dobro hrano Kje, pove .Prva anončna pisarna. 673 10—2
Prodajalka v papirnati stroki išče službe, gre tudi za blagajničarko bodisi tu, ali drugje. Ponudbe: .Prodajalka* na .Prvo anončno pisarno*.	712	3—1
Lovska pslcu šterličediakasta (Stichhaarig) in gramofon se proda v Kolodvorski ulici številka 7.	722/1-1
dobro In ceno lirano se sprejme več gospodov, eventualno tudi na stanovanje. Stari trg štev. 19. II. nad.	720/2-1
Uradnik z dežele želi v Ljubljani privatno prenočevališče približno 10 krat na mesec v nedoločenih dneh. Ponudbe pod .Uradnik* na Prvo anočno pisarno.	721/1—1
Korespondenca.
Vefljl posestnik se želi v svrho ženitve seznaniti s pridno deklico z nekaj premoženjem. Mlada vdova ni izključena. Ponudbe če mogoče s sliko pod „Prihodnjost 1000“ na „Prvo anončno pisarno'*. Tajnost strogo zajamčena.
714
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago,
Kuc
za slabokrvne in prebolele
•je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kui najboljše sredstvo. 5 kg franko K 4*50
3t. Novakovič, Ljubljana.
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
▼ Malih oglasih r Jutra". Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
FR. P ZAJEC
opni
zarod
Ljubljana, Stari trg št. 9.
Cenike pošiljam zastonj In poitnlne prosto.
lčne in novoletne
ter sploh vse vrste
razglednice, reklamne koledarje in tiskovine
dobite najceneje pri
L. Pevaleku v Ljubljani
Židovska ulica št. 4.
Najcenejša
božična
prodaja.
6 kosov 'finih platnenih rjuh brez šiva
150/200 cm velike K 15-— 150/220 „	„	„	18--
30 m finih ostankov „ 18*—
Vsakovrstni vzorci najboljšega platna za domačo uporabo in nevestne opreme gratis in franko.
Tkalnica bratov KREJCAB,
Dobruška 305, Češko.
Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Dobro idoča, ve^ let obstoječa
trgovina se odda v najem
takoj ali z majem, eventuelno se proda tudi hiša iz proste roke. — Poizve se pri lastniku: Kapiteljska ulica št. 7, 1. nadstr.	P618
Iv •■■■• i	’
m si iMiiifa ii- v
s ..n?-.?,:	'
Velika zaloga
pohištva in I
IR. KAPUS
Marije Terezije cesta 11. (Kolizej.)
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, oto-mane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke ter kuhinjsko pohištvo.
Sprejema se tudi oprema hotelov.
Zmerne cene.	Izdelki	solidni.
)
trgTOTrla
A. LUKIČ, Ljubljana
Pred Škofijo 6ter. 19 priporoča svojo velikansko zalogo izgotovljenih oblek po najnovejšem kroju za gospode, dečke in otroke.
JVajnovej&e -v	t
konfekciji za dame In deklice.
Solidna in točna postrežba.
Najnižje cen«.
z z	::
»Ljubimca beneška"
bo kmalu končan in potem pričnemo takoj priobčevati nov, ravnotako zanimiv roman, na kar že sedaj opo zarjamo vse cenjene čitatelje Jutra “.
Naročajte in kupujte JUTRO!
Izvod samo po 6 vinarjev.
Spominjajte se družbe sv. C. in M.
Ljubljana
kakor: ovratnice, mufi, klobuki, čepice za dame, gospode in otroke, otročje garniture, vse v največji izberi po zelo ugodnih cenah v modni trgovini
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
nasproti glavne pošte.
Varčne gospodinje!
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v, Jutru4
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
Konfekcije za dame in deklice ter narejenih oblek in raglanov za gospode in dečke.' Ogromna izbita najnovejših komadov v vseh == najmodernejših barvah in krojih. ==
Cene brez konkurence.
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIC
Ljubljana, Mestni trg 5
Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Franc Čuden,
-  urar ■. —:
Ljubljana, Prešernova ulica 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
===== je delničar =====
največjih tovarn Švicarskih ur .Union* v Genovi in Bielu, •*» torej lahk« p« originalno tovarniških ee n ah
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znan«
ALPINA URE .*.
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, arebru, nikeljna in jekla
Nedosežno velika izbira. Večletno jamstva Ceniki zastonj in poštnine prosti
■ ■■■■■»lisan■aa bb n ■■■■■■bb
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. &
"i --- icghfrovaaa	zadruga z omejenim jamstvo« —	, i;	—
pripocoft «*•£> bogato zalego aajnovejSh tiskovin za Sole, krajne Šolske svete, Županstva Ir druge urade. — Tiskarna »prejema vsa v tf tkaakm h Mhognfeke aMa spadajoča dela ter jtti tevrfuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje SoMdh knjig kt čaaopiso*
T i»jrtxi.o Tmlofr-n 1 čitrrro-	čr3
Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar,
(Repertoarna igra češkega .Nar.divadla* v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi.
Cena 60 vinarjev.
♦V • • J ' i
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.
Zavaruj« poak>pja in pramiMne P*** požarnim ikodaan p« »ajnižjlh ***, Zavaruj* proti tatvini, lasbltja og*eM In ihmklli ptolč.
Sprejana zavarovala čiovtikega Mv-Ijeaja p« naJta—viatncJMk lwnMna-djak pod tak* ugodnimi pogoji, ko
Prebstale izvode romana
v' ■
vzajemno zavarovalna banka v Pragi mi a1 ra
Reserve In fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine Ju kapitalije K 100,856.860*51. P« velikosti droga vzajemna zavarovalnici uie države s vseskozi slovanska - narodi« iprav«.
"  ............. —	Vaa	pojaanila	daj«:	 .n	,.	,
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici it 12.
~	'	'	Plaam«	ao	v	lastni	ban&al	klM.	■	i	n
Va* dati (UMtak aa ra*4«IM* uvan-vaaem; doiedaj a* ga )a »oplajala K 2,406-na- -,
Dovoljoja I* SMap **Kka a** podpora t aaradoa ki obfc»*'u,"u namana.
ki je; vzbujal toliko zanimanja, ko je izliajal v B Jutru “.prodaja upra^-ništvo B Jutra “ mesto po prvotni ceni (1 K)
po 60 vin. izvod.
Zunanji naročniki naj pošljejo znesek v naprej in pridenejo 10 v za znamko. Na naročila brez denarja se ne ozira.
K 8,000.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. \ 800.000.
Stritarjeva, ulica &teV. 2, (lastna hi^a)
Za žrebanje dne 1. decembra 1911 priporočamo promese drž. srečk iz L 1864. Glav. dob. K 300.000—. Cele K 36'—, pol K 18 50.
= Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu In Gorici. —	—
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4,|a°|0