118630 KTL, industrija papirje in embalaže M«W|«m.,,.,.l... št.114 Lelo 1989 5 SREČANJE DELAVCEV KTL Sonce nam je letos stalo ob strani! V velikem številu smo se letos v soboto, 27 maja, udeležili »Dneva KTL« in se v sončnem dopoldnevu zbrali pred hotelom Rakov Škocjan. Od 1.200 prijavljenih se ocene udeležbe gibljejo med 800 in 900 udeleženci. Pisana množica ljudi, ki so si segali v roke in se po tozdovsko posedli za mize. Prihajali so avtobusi iz Ljubljane, z Gorenjske, z Rakeka in Logatca. Živahen pogovor in smeh, ki nista zamrla do večera. Po stari navadi smo pokritizirali golaž, se postavili v vrsto za pijačo in hvalili lepo vreme. V svoji sredi smo pozdravili dolgoletnega generalnega direktorja KTL Franca Zupančiča in številne upokojence. Pečat letošnjemu srečanju pa je dajal jubilej temeljne organizacije Kartonaže Rakek, ki je tudi na ta način obeležila 25 — letnico svoje ustanovitve. Pretehtane besede slavnostnih govornikov: generalnega direktorja Miroslava Samardžije in direktorja temeljne organizacije Kartonaže Rakek Toneta Bajta, so za nekaj časa zaposlile naše misli. Za vse tiste, ki na srečanju niste bili, jih povzemam v nadaljevanju prispevka. Glasbeno — zabavni program je povezoval simpatični Janez Dolinar, neutrudne plesalce pa je imel na skrbi ansambel RŽ. O prijetnem vzdušju pričajo fotografije, organizatorjem srečanja pa dolgujemo pohvalo. In naj vas še kdaj pot zanese na Kras! Pravijo, da se v tej deželi kamenje meša z biseri, pravijo pa tudi, da je Kras večna legenda o tem, kako življenje vedno premaga kamen ... M.Š. ^yj§Oflčna sobota, številna udeležba in jubilej Kartonaže Rakek yy* - v%o je dajalo pečat našemu letošnjemu srečanju v Rako- f|um»®focian"- IZ VSEBINE: pippiipippppitll ti ■lil ..t 1 Finančni rezultati poslovanja za obdobje januar-april 1989 Hali/acijii proizvodnje v potili mesecih letošnjega leta Kje je mestu KTL v bodočem razvoju in implikaciji informacijske tehnologije in dejavnosti? ■ S seminarja za vodilne in vodstvene delavce v Bohinju: Tudi mi trkamo na vrata Evrope >92 Novi obrazi: Miran ŠKOF, vodja Bnaačtte stežbe Srečanje delavcev KTL - fotokronika 8 Pripravili so učenci OS »Jožeta Kranjca« Rakek - obrambni dan lil Literarni prispevki Novi upokojenci is&išišiš&i: . ... Nagradna križanka Pilil III1II1III1IIII ilillši ■lil ■lili ■ " ______ OB JULIJSKIH PRAZNIKIH -4. JULUU-DNEVU BORCA IN 22. JULIJU DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA -ČESTITAMO! ...........i - lil %%%%% Hilli FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA ZA OBDOBJE JANUAR-APRIL 1989 Vrednotenje finančnih rezultatov skozi ohranjanje realne vrednosti kapitala Podatki iz tabele v nadaljevanju kažejo, da samo temeljne organizacije Kar-tonaža Rakek, Valkarton Logatec in Papirna konfekcija Ljubljana z doseženimi finančnimi rezultati poslovanja ohranjajo realno vrednost kapitala. Bojazen je, da temeljni organizaciji Papirna konfekcija ne bo uspelo tega zadržati že v mesecu maju, še težje pa v naslednjih mesecih. Res je tudi, da temeljni organizaciji Papirna konfekcija in Kartonaža Rakek v tekočem letu realno izkazujeta bistveno slabše rezultate poslovanja kot sta jih dosegli v istem obdobju preteklega leta, kar je posledica manjšega obsega proizvodnje in prodaje. Da bi ohranili vrednost kapitala, bi morali v obdobju januar-april doseči naslednjo višino sredstev za reprodukcijo: /tabela a.) V sredstva za reprodukcijo je vključen tudi vpliv učinka revalorizacije lastnega kapitala, ki je vključen med stroške poslovanja temeljnih organizacij Kartonaža, Rakek v višini 1.024.950 DEM, Valkarton 4.854.500 DEM in Papirna konfekcija 894.250 DEM. Podatki s prejšnje tabele kažejo tudi to, da če eliminiramo v vseh temeljnih organizacijah vpliv obresti, ohranjajo realno vrednost kapitala samo temeljne organizacije Valkarton Logatec, Lepenka Tržič in Papirna konfekcija (v naslednjem obdobju ne bo obdržala), medtem ko vse ostale temeljne organizacije, vključno s temeljno organizacijo Kartonaža Rakek ne ohranjajo realne vrednosti kapitala, le-to pa bi dosegle ob naslednjem obsegu proizvodnje in obstoječi strukturi proizvodnje: /tabela b.) torej obsegu proizvodnje, ki je bil ničko-likokrat prezentiran, proizvodne kapacitete v vseh organizacijah, razen temeljni organizaciji Kartonaža Ljubljana, pa so celo večje. Nenazadnje pa velja povedati še to, da samo temeljna organizacija Valkarton Logatec uresničuje planirane finančne in količinske rezultate poslovanja, da pa se planiranim in poslovanju brez izgube iz meseca v mesec približuje tudi temeljna organizacija Kartonažna Ljubljana ob dejstvu, da je ta temeljna organizacija najslabše opremljena in da so za doseganje kvalitetne proizvodnje potrebni večji napori večine delavcev. Slavka Brank a.) (v obračunskih din, izraženih v DEM) Tozd Obveznost Doseženo Stopnja Vpliv Doseženo brez Stopnja doseg. obresti vpliva obresti doseg. Kartonaža 1.547.786 1.608.377 103,9 688.242 920.135 59,4 Lepenka 1.214.953 717.799 59,1 -522.935 1.240.734 102,1 Valkarton 4.337.735 7.913.458 182,4 2.835.876 5.007.582 117,1 Kartonažna 2.171.693 430.773 - -1.966.601 1.535.828 70,7 Papirna konf. 1.197.516 1.174.643 98,1 -109.038 1.283.681 107,2 Jelplast DO tov.poti. 137.273 -257.316 -201.651 -55.665 emb. v ust. 2.915.226 -728.209 - -1.939.142 1.210.933 41,5 SKUPAJ: 13.522.181 9.997.979 73,9 1.215.249 11.213.228 82,9 b.) TOZD OBVEZNI Doseženo letni 4-mesečni v 4 mesecih v tonah KARTONAŽA 12.912 4.260 3.784 KARTONAŽNA 9.030 3.007 2.654 JELPLAST 444 148 95 DO Potiskane embalaže v ustanavljanju 7.800 2.597 1.347 Milena Čeganjac na povezovalnem avtomatu na Rakeku. (Foto F. Debevec) Delo v centru za krmiljenje proizvodnje Kartonaže Rakek - Pavla KOČEVAR na šivalnih škaijah na Rakeku. (Foto F. od leve proti desni: Stane Cekada, Slavko korošec in Joža Debevec) Švigelj. (Foto F. Debevec) ŠTAFETNI INTERVJU - ŠTAFETNI INTERVJU - ŠTAFETNI INTERVJU - ŠTAFETNI INTERVJU - ŠTAFETNI INTERVJU V tistih sredinah, kjer bodo delavci, predvsem vodilni delavci, zbrali dovolj moči, znanja in smelosti, se bodo našla zdravila za vse probleme« V prejšnji številki Glasila je na vprašanje »štafetnega intervjuja« o perspektivah našega sodelovanja s tujimi par-tneiji z nabavnega vidika odgovarjala Meta BOMBAČ, pomočnik direktorja marketinga. Aktualno vprašanje, ki ga je postavila za nadaljevanje te rubrike pa se glasi: »Zaključujem pripravo ukrepov za realizacijo programa, ki sem ga pripravila ob imenovanju za pomočnika direktorja marketinga. Ob tem ostajam na pol poti zaradi nedogovoljene (nespo-štovane) delitve proizvodnih programov med temeljnimi organizacijami ter s tem povezanim investiranjem, pa tudi nedorečene oblike organiziranja delovne organizacije v pogojih podjetništva. V sklopu teh vprašanj pa tudi širše, postavljam naslednje vprašanje: Kako se Valkarton pripravlja na vključitev v Evropo 1992, kakšna je njegova tržna usmeritev? Vprašanje postavljam njegovemu direktorju tov. Jerini. Izbrani sogovornik tov. Jerina odgovarja takole: »Vklučitev v Evropo 1992 se na našem proizvodnem programu, t. j. na področju transportne embalaže, lahko konkretizira v največji meri s pomočjo kupcev. Da pa bi to dosegli, mora biti naš izdelek v vseh pogledih konkurenčen, tako doma kot v tujini. Predpogoj za konkurenčnost pa je, da smo tehnološko sposobni proizvajati embalažo, katero zahteva svetovni trg. Valkarton že sedaj v jugoslovanskem merilu ni zastarela tovarna, resna vključitev v svetovni trg pa seveda zahteva ustreznejšo tehnologijo. Iz tega razloga smo v zadnjih dveh letih organizirano pristopili k pripravi investicijskih programov, tako na področju proizvodnje kot tudi na področju predelave valovitega kartona. Tako bomo že v mesecu avgustu pričeli z rekonstrukcijo in modernizacijo kartonskega stroja Martin ter modernizacijo linije za izdelavo mikrovala (E val). V zaklučni fazi pa je aktivnost pri pripravi investicijskega programa »Modernizacija (tehnološka sanacija) predelovalnih zmogljivosti v TOZD Valkarton.« S to novo tehnologijo bodo proizvodne zmogljivosti povečane, predvsem pa bomo sposobni izdelovati kvalitetnejšo embalažo, uvedba mikroprocesorjev na kartonskih in predelovalnih strojih pa bo omogočala zelo fleksibilno prodajno politiko, saj bo možno prevzemati tudi manjša naročila, ne da bi pri tem bistveno zmanjšali produktivnost. Ob tej moderni tehnologiji pa se bomo morali tudi mnogo bolj »Evropsko« organizirati v organizacijsko - kadrovskem smislu. Pričakujemo, da nam bo nova zakonodaja, predvsem Zakon o podjetjih, še posebej pa Zakon o delovnih razmerjih, omogočila, da se bomo tudi v tem zelo pomembnem segmentu poslovanja vsaj približali svetu. Tretji element, lahko pa je tudi prvi, pa je, da se bomo morali z našimi cenami oz. stroški poravnati s svetom. Priznati moramo, da se v sedanjih inflacijskih časih s temi problemi ne ukvarjamo resno, da smo se sprijaznili z razlago, da sami ne moremo nič storiti, ko bodo drugi drugače delali, bomo pa tudi mi. Torej v Evropo 1992 se bomo lahko vključili, če bo naš izdelek po kvaliteti, ceni, rokih dobave konkurenčen: za to sedaj nekaj možnosti imamo, čaka pa nas še veliko dela.«. Glede tržne usmeritve TOZD Valkarton pa: »V skladu s spremenjenim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo KTL ima temeljna organizacija pro- dajno funkcijo (operativna prodaja), ostale funkcije marketinga smo zaupali delovni skupnosti skupnih služb; zato je pričakovati, da bomo v najkrajšem času, glede na spremenjene tržne razmere, dobili tudi usmeritve oz. novo tržno strategijo.« Dodala sem naslednje vprašanje: Udeleženci seminarja za vodilne in vodstvene delavce iz TOZD Valkarton ste seminar ocenili kot izredno zanimiv, konkretnost in prepričljivost izvajalcev vas je potrdila v vaših usmeritvah oz. vaših pogledih na podjetništvo in bodoči razvoj. Kakšne so te usmeritve oz. pogledi? Tov. Jerina odgovaija: »Seminar za vodilne in vodstvene delavce je bil zanimiv, koristen, predvsem pa v pravem času. Pospešeno prehajanje v podjetniško organiziranost bo pokazalo vse boleče točke našega delovanja. V tistih sredinah, kjer bodo delavci, predvsem vodilni delavci, zbrali dovolj moči, znanja in smelosti, se bodo našla zdravila za vse probleme. Pravimo, da sedaj čas hitreje teče, zato bomo kaj kmalu videli, kakšni podjetniki smo v KTL oz. v TOZD Valkarton.« In vprašanje ter sogovornik za prihodnji štafetni intervju »Štafetno vprašanje« predajam direktorju TOZD Kartonažna tov. Peterlinu. Sprašujem ga, kako si predstavlja KTL po sprejemu Zakona o podjetjih? pripravila za objavo Majda Štrekelj <& tiskano v DO potiskane embalaže DOPISUJTE V GLASILO Kako smo poslovali v prvih petih mesecih? Ko analiziramo prve rezultate dela v letošnjih petih mesecih ugotavljamo, da so odstopanja od letnih planskih ciljev velika. Tako odstopamo od dinamičnega plana proizvodnje že za 2.291 ton ali 6% na ravni delovne organizacije, po temeljnih organizacijah pa je odstopanje od plana naslednje: KARTONAŽA - 275 ton LEPENKA +68 ton VALKARTON - 466 ton KARTONAŽNA - 186 ton PAPIRNA KONF. - 373 ton JELPLAST - 40 ton EMBALAŽNI SERVIS - 84 ton SIGMA - 133 ton TOV. POTISKANE EMBALAŽE____________- 802 ton DO KTL - 2.291 ton V prvih petih mesecih smo proizvedli 35.400 izdelkov, kar je za 1507 ton ali 4% manj kot v enakem obdobju lani. Večji obseg proizvodnje izkazujeta le Kartonažna (za 16%) in Jelplast (za 21%), vse ostale temeljne organizacije občutijo pomanjkanje naročil tako za domači kot tuji trg. Fakturirana realizacija znaša v obdobju januar- maj 342.598.024.000 din, od tega 17.071.023.000 din v izvozu. Vpri-merjavi z lanskim enakim obdobjem je letošnja realizacija za 594% večja. Iz izračuna fakturirane realizacije v obračunskih din, izraženo v DEM, s katerim smo izločili inflacijo, je razvidno, da je fakturirana realizacija v primerjavi z lanskim enakim obdobjem za 8% manjša v Tovarni potiskane embalaže (fizični obseg je manjši za 18%), le za 2% je večja v Jelplastu (ob 21% večjem fizičnem obsegu), za 8% je večja fakturirana realizacija v Papirni konfekciji (kjer je fizični obseg tržne proizvodnje za 12% manjši kot lani, izjema je le Kartonažna, ki izkazuje tako rast fizičnega obsega kot tudi fakturirane realizacije. V petih mesecih so v Valkartonu proi- zvedli 29.844.000 m2 plošč valovitega kartona in mikrovala, ki sedaj predstavlja 1,1% skupne proizvodnje. Dosežena skupna proizvodnja je 6% manjša od lanske v enakem obdobju, za 8% pa zaostaja za dinamičnim planom; vzrok je v manjšem odjemu plošč Valkarto-nove DE-05 in Kartonaže Rakek, kar pa je spet pogojeno z naročili, ki jih omenjena enota oz. temeljna organizacija nista imeli dovolj. Izkoristek materiala znaša za DO KTL v poročanem obdobju 88,8%, kar je toliko kot lani in za 1% slabše kot DOPISUJTE V GLASILO smo načrtovali. V letošnjih petih mesecih je delavec v eni uri izdelal 24,10 kg/h, lani pa kar 25,20 kg/h, kar je 4% manj, to je ravno toliko, kolikor je manjša proizvodnja. Za proizvodnjo 35.401 tono smo vložili 1.468.817 delovnih ur. Izvoz na konvertibilno področje znaša za DO KTL 2.214.954 USD, to je 48% več od dinamičnega plana in 29% več kot smo izvozih lani v enakem obdobju. Na žalost je v celoti izpadel izvoz Lepenke, manjši je v Papirni konfekciji in Tovarni potiskane embalaže, močno pa ga presegajo v Kartonaži, Valkartonu in Kartonažni. Na klirinški trg smo uspeli izvoziti v vrednosti 40.652 Cl. $, kar je le 21% lanskega klirinškega izvoza, medtem ko ga za letos nismo planirali, ker zanj ni bilo izgledov. B. J. ZA RAZVOJ INFORMATIKE, TOREJ IMPLICITNO TUDI INFORMACIJSKEGA SISTEMA, NI DOVOLJ LE ŽELJA, TEMVEČ DEJANSKO SPREMINJANJE MISELNOSTI IN RAZMER ZANJO Kje je mesto KTL v bodočem razvoju in implikaciji informacijske tehnologije in dejavnosti? Povsem očitno postaja, da je naša gospodarska (in tudi sploh) kriza posledica tehnološkega zaostajanja na vseh ravneh oziroma da jo bo mogoče premagati le z osvojitvijo nove, višje tehnološke ravni. V ospredju te tehnološke ravni, ki jo moramo obvladati, je informacijsko-računalniška tehnologija komponenta, na kateri so industrijske družbe v sedemdesetih letih zasnovale svoje upravljanje in proizvodnjo pa tudi raziskovalno dejavnost. Razvoj tehnologije je (v bistvu že zdavnaj) dosegel točko, na kateri živo delo nižje in srednje razvitih družb ni več konkurenčno. To je trenutek razvojnega razpotja, ko je pot naprej pogojena, poleg nujnih miselnih transformacij, z obvladovanjem infor-macijsko-računalniške tehnologije. Tudi mi postajamo del(ček) informacijske družbe, kjer vlada soodvisnost tehnologij e - organizacij e - vsebine človeške dejavnosti. Dejstvo je, da je kot vsaka tehnologija, informacijsko računalniška tehnologija sredstvo, orodje ter da je ob vsej visoko razviti tehnologiji vendarle vključen človek, njegov vrednostni sistem, znanje, razgledanost in kritičnost ter zavzetost za spreminjanje družbenih in implicitno tudi poslovno tehnoloških razmer, kajti te nove tehnologije vplivajo in sooblikujejo ne le ekonomske in tehnične, ampak tudi vse druge značilnosti proizvodnih in uprav-ljalskih procesov in odnosov, in vplivajo tudi na družbeno delitev človeškega dela (t. j. fizičnega in umskega), teh-nično-tehnološko delitev dela ter kvaliteto življenja. Kot ves svet smo tudi v naši družbi, v našem podjetju, pred nedvoumno alte-nativo: obvladati novo tehnologijo (in-formacijsko-računalniško, robotsko, proizvodno idr.) ali biti od nje obvladan mimo vseh državnih in ideoloških meja. Ob nedvomno nespornih dejstvih o vlogi in pomenu računalniške tehnologije in informatike, pa so ključna vprašanja, ali ustvarjamo in kako ustvarjati tudi konkretne praktične pogoje za nujno kar najširšo uporabo na vseh in Melita Sosič pri delu za terminalom. tudi naših poslovno proizvodnih področjih za uveljavljanje inovacijske atmosfere, inovativnega znanja kot generatorja tehnološkega posodabljanja proizvodnih in upravljalskih procesov ter uveljavljanja »informacijske ekonomije«. Naj navedemo nekaj možnih sklepov, kako se usmeriti naprej: 1. Predpogoj dinamiziranja teh procesov sta dvig informacijske pismenosti in kulture v okviru nujnega hitrejšega izboljševanja sedanje, zahtevam sodobne tehnologije, proizvodnje in . upravljanja neustrezne kvalifikacijske strukture. Informacijska pismenost je usposobljenost in naravnanost ljudi, da aktivno in v medsebojnem sodelovanju spoznavajo, opredeljujejo in formulirajo in skupaj z drugimi, razrešujejo probleme, ki nastajajo pri njihovem delu in življenju (v podjetju in okolju). Računalniška pismenost izhaja iz informacijske, katere pomen je tudi za povdariti, pa bo postala koristna za informacijsko aktivne delavce oz. soupravljalce. Strokovne ocene govorijo, da bi morali sistematično in postopno informacijsko in računalniško opismeniti vsaj 70% ljudi. Vključiti, pridobiti oz. izobraziti bi morali dovolj informacijskih in računalniških strokovnjakov, ki naj bi uspešno nosili smotrno angažiranje in širjenje uporabe in proizvodnje segmentov informacijske tehnologije (softvverske in har-dwerske). Na ključnih strokovnih mestih in tudi upravljalskih mestih, bi morali biti ljudje z zadostnim (vsaj minimalnim) in ažurnim znanjem o informacijski tehnologiji in njeni uporabi, ki bi jo tudi uporabljali. Vzpostaviti bi bilo potrebno različne programe izpopolnjevanja in special-ziranih znanj na tem področju. 2. Nujnost mnogo večjega opiranja na znanje, nujnost ustvarjanja materialnih ter vseh drugih pogojev ter aktiviranje motivacijskih faktoijev, ki bodo prispevali k dejanski afirmaciji, vse širšem uveljavljanju in pretoku znanja in rezultatov znanosti kot proizvodne sile. To mora izpodriniti zgolj intuitivno, voluntaristično in pragmatično vodenje in ravnanje v naši praksi. Vzpostaviti bi morali našim potrebam in možnostim smiselno razmerje med bazičnimi in aplikativnimi raziskovanji in razvojnimi podlagami ter spodbujati in krepiti fond inovativnega znanja ter pospeševati tehnološki in celotni razvoj. Zares neoklevaje je nujno omogočiti in krepiti funkcije informatike kot »priključkov« na sodobni razviti svet. Nujen in stalen spopad mora tudi postati spreminjanje stare miselnosti in vsebine prakse, ki zanemarja tudi dejstvo, da je uvajanje in razvoj vsestranske informatike zahtevno strokovno in multidisciplinarno delo; da to ni gradnja hiše, proizvodnja avtomobila, ampak mnogo več. 3. Potrebno je poskrbeti za materialne pogoje, materialna sredstva za vlaganje in naloge na področju razvoja informatike. Razvojna politika podjetja mora podpirati povečanje vlaganj v znanstveno-raziskovalno sfero, za kadrovsko in aperatumo krepitev zmogljivosti za razvijanje in nastanek informacijskih znanj, za snovanje celovitih sistemov, osvajanje zahtevnih Nekaj mnenj udeležencev seminarja Miroslav SAMARDŽIJA: »Seminar je bil za vse udeležence izredno koristen, ker smo se lahko seznanili z različnimi mnenji in teoretičnimi osnovami o organizaciji podjetja po novem. Nekateri predavatelji so nam povedali veliko novih misli, za nas mnogokrat nenavadnih. Prav ta nenavadna in od naših drugačna razmišljanja pa nam morajo biti pravzaprav osnova za to, da razčistimo naš položaj in naše misli o organiziranosti po novem. Naša naloga je torej, da na podlagi razmišljanj, ki smo jih slišali, naredimo lastno predstavo o organiziranosti KTL, o doseganjih pomanjkljivostih in medsebojnih odnosih. V bodočnosti je potrebno nadaljevati s takimi seminarji, morda bolj po strokovnih skupinah.« Slavka BRANK: »Predavanja so mi osvežila in poglobila znanje o podjetništvu oziroma zakonitostih tržnega gospodarstva. Tržno gospodarstvo, čeprav kruto, je v razmerah, v katerih se, žal, nahaja celotno gospodarstvo Jugoslavije, edini način za izhod iz zaskrbljujočega ekonomskega stanja. Cilj tržnega gospodarstva je profit ali dobiček, le-ta pa se ustvarja z znanjem, delom in kapitalom!« Ana JAKLIČ: »Udeleženci iz TOZD Valkarton menimo, da je bil seminar izredno zanimiv, da so bili izvajalci konkretni in prepričljivi in da smo dobili potrditev naših usmeritev oz. naših pogledov na podjetništvo za bodoči razvoj.« Svetko PRAŠTALO: »Menim, da je bil seminar potreben ter da je dosegel svoj namen. Informacije in razmišljanja, ki smo jih slišali na seminarju, so zame osebno dvojno koristna: Prvič, pomenijo dopolnitev »mozaika« o novih predpisih in sistemu, ki ga ti uvajajo na področju organiziranosti, vodenja in na sploh obnašanja gospodarskih subjektov; Drugič mi razmišljanja in pozitivna praksa, ki se je že uveljavila v nekaterih organizacijah združenega dela, pomeni na nek način potrditev pravilnosti usmeritev, za katere smo se v TOZD Kartonaža odločili v letu 1988 in jih vletošnjem letu že uresničujemo. Pri tem mislim predvsem na spoznanja o nujnosti oživitve razvojne in permanentnega usposabljanja delavcev ter na usposobitev za vključevanje v mednarodni trg.« Miran ŠKOF:»Seminar je bil zelo koristen, ker so predavatelji vsebino predstavili tako skozi teorijo kot prakso, kar je velika prednost. Ker sem nov v KT1 je bila to zame tudi priložnost slišati mnenja posameznikov o določenih vprašanjih pa tudi osebno spoznati in navezati stike z udeleženci iz temeljnih organizacij.« Danilo BENEDIK: »Seminar je bil zelo koristen, ker smo se temeljito seznanili s sistemom gospodarjenja, ki nas čaka. Odprl nam je nove vidike razmišljanja oziroma nas soočil s čisto drugačnim razmišljanjem kot smo ga vajeni. S takimi seminarji je potrebno nadaljevati, predvsem s specializiranimi seminarji po posameznih področjih.« Spraševala: M. Štrekelj UTRINKI Z »DNEVA KTL« Risale so svoje direktorje Nekaj lačnih. V ritmu ansambla Rž. Iz zabavnega programa srečanja: šivali so gumbe. NOVI OBRAZI - NOVI OBRAZI - NOVI OBRAZI - NOVI OBRAZI - NOVI OBRAZI - NOVI OBRAZI - NOVI OBRAZI Prisega na uporabnost osebnega računalnika PC Kar oddahnila sem si, ko sem se tokrat za spremembo pogovarjala z nekom, ki mu delo pomeni izziv, povrhu tega pa razmišlja o KTL neobremenjen z njeno preteklostjo, predvsem za naprej. Miran ŠKOF, dipl. ekonomist, se je v DSSS KTL zaposlil s 1. 4., na nalogah vodenje in organiziranje posebne finančne službe. Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, organizacijsko- plansko-ana-litsko smer je končal leta 1983. Kot pripravnik se je zaposlil v ISKRA COM-MERC, kjer je kmalu, po enem letu, postal vodja gospodarske službe v dejavnosti marketinga. Za delo revizorja v sektorju za spremljanje inozemske mreže (lastnih in mešanih podjetij ISKRA COMMERCA v tujini) se je odločil, ker mu obstoječe delo ni predstavljalo kakšnega posebnega izziva. O sebi pravi da ni preveč podjeten, prej marljiv, zelo pa ceni podjetne ljudi, ker se da z njimi dobro delati, kljub riziku, »da ti hitro navijejo ušesa, če je kaj narobe« Izmed delovnih izkušenj, ki jih je prinesel s seboj, povdarja tiste s kroženja po firmi, o čemer sam pravi: »Imel sem srečo, da sem bil ob razporeditvi na delo revizorja, kljub 3 letom dela v firmi, ponovno poslan na kroženje. Tako sem spoznal kompletno računovodstvo, domačo komercialo in zunanjo trgovino firme, ki ni majhna. To mi je omogočilo, da sem si ustvaril sliko o obeh straneh poslovanja - komercialni strani, ki ima nalogo posel realizirati, in knjigovodski, računovodski, ki ima nalogo to ustrezno in zakonsko skladno prikazati. Pri teh povezavah oz. v teh odnosih namreč največkrat prihaja do težav ali nesporazumov. Možnosti, da si to sliko ustvari, nima vsak, zato to izkušnjo posebej cenim.« Kaj pa vaše izkušnje z obdelavami na računalniku. Kako ocenjujete situacijo v KTL na področju razvoja informacijskega sistema in obdelav na računalniku? »Predvsem sem presenečen, da se še toliko stvari dela ročno ter da je toliko stvari, ki bi se jih dalo organizirati, še neorganiziranih. Veliko delam s sodelavci iz centra AOP in vem, da to ni njihova krivda, pač pa je zamujen pristop ali drugače: kasneje smo prišli do spoznanja, da je postavitev določenega sistema nujna. Obdelave podatkov so deloma ročne, nekaj preko Mehano-grafskega centra, nekaj na disketi, malo na računalniku in to je prav gotovo opravičilo, da prihaja do težav. V bistvu smo na nekem prehodu in idealno bi bilo, če bi lahko počasi (to ni stvar nekaj mesecev, pač pa dveh, treh let) izgradili informacijski sistem, ki gaje pravzaprav potrebno vseskozi graditi, saj spremembe neprestano vplivajo nanj. Poleg Miran ŠKOF tega, da sistem postavimo, izgradimo je potrebno tudi ljudi naučiti dela z računalnikom. Poudarjam, da bodo tudi vodilni delavci, ki sicer ne bodo neposredno delali na tem, morali vedeti, kaj sistem omogoča, kaj se da od njega zahtevati. Skratka, uporabniki podatkov bodo morali znati diktirati svoje zahteve.« Kaj pa razlika v razvoju informacijskega sistema med prejšnjo firmo in KTL? »Tudi tam so določene stvari še v povoju, teče pa, poleg različnih obdelav, dobra analiza poslovanja Iskrinih podjetij v tujini, ki jo je speljalo nekaj zanesenjakov, neposrednih uporabhikov te analize, ki so znali povedati, kaj želijo. Prenosa knjigovodstva na računalnik so se ravno dobro lotili, z vsemi začetnimi težavami, ki so neizogibne. Povdaijam, da je prenesti knjigovodstvo in računovodstvo na računalnik, trdo in obsežno delo. Človek si sicer poenostavljeno predstavlja, da je to le knjiženje dogodkov na konto in proti konto, pa vendar je precej več. Gre za sklop različnih povezav, ki jih je potrebno spraviti v sistem oz. dopustiti določena odstopanja. Iz svojih dosedanjih izkušenj opažam, da ob graditvi sistema, vedno manjka povezava med uporabnikom in tistim, ki program dela. Namreč: knjigovodja točno ve, kako se knjiži, bodisi ročno ali mehanografsko, pa tudi računalničar ve, kakšne so zahteve za operiranje s podatki. Srž problema je v tem, kako podatke transformirati iz ene oblike v drugo. In pri tem knjigovodja in računalničar govorita dva različna jezika. Zato je dobro najti vmesni člen, tistega, ki pozna zakonitosti knjigovodstva in zmogljivosti računalnika. Na takšnega povezovalca, rekel bi »prevajalca« opozarjam za takrat, ko bomo delali na prenosu posameznih obdelav na računalnik. Prav gotovo bom eden tistih, ki bo predlagal, da na to razporedimo ustreznega delavca; ljudi, ki bi bili sposobni to delo opravljati, imamo.« Obvladate delo z osebnim računalnikom, predvsem program Lotus za delo s preglednicami? Sem pristaš PC-ja kot orodja, ki ga uporablja posameznik - v primerjavi s sistemom, ki mora biti postavljen na računalniku, kjer potem tečejo programirane obdelave. PC je dober pripomoček, ki ga je prinesel čas in bo v prihodnosti nadomestil kalkulatorje. Omogoča veliko stvari, več ga uporabljaš, več se naučiš pa tudi spoznaš, da se moraš še več naučiti. Sam ga imam na svoji mizi, želel pa bi, da ga spozna čim več zaposlenih ter da bi se ti trije PC-ji, ki jih imamo v hiši, čimveč uporabljali, da skozi uporabo dokažemo, kako koristni so, saj so koncev tudi strošek. Zelo dobro poznam program LOTUS, to je program za delo s tabelami. Pripravljen sem voditi interni seminar izobraževanja zaposlenih za ta program, o čemer se dogovarjamo. Zunanji tečaji so sicer boljši, vendar so izkušnje sledeče: bolje je, če ti nekdo iz hiše stvari sicer malo slabše razloži, je pa potem pri roki, da pomaga, ko^se pri neposrednem delu kaj zatakne. Želeli bi, da delo z osebnim računalnikom predstavimo tudi tistim, ki za to niso preveč navdušeni. Ker se na sistemu predvideva tudi program, s katerim bo možna povezava na osebne računalnike PC - delali bodo torej tudi kot terminali in koristili bazo podatkov iz sistemskega računalnika -vidim v PC-jih še dodatno prednost.« Če se vrneva na finančno področje -finančni odbor je strokovno službo zadolžil, da ponovno prouči možnost zbiranja hranilnih vlog zaposlenih. Kakšno je vaše mnenje o tem? »Prav gotovo moramo razmišljati o tem, da bomo dobili denar iz drugih virov pa naj si gre za obveznice, delnice ali zbiranje hranilnih vlog zaposlenih. Kar se obveznic tiče ravno pionirji ne bomo, kar pa ne pomeni, da ne moremo tega med prvimi proučiti. Glede zbiranja hranilnih vlog zaposlenih pa menim, da trenutno nismo v stanju hranilne službe dobro oz. optimalno organizirati. Izhajam namreč iz cilja, da bi morali varčevalcem nuditi boljši servis kot ga nudi poslovna banka. To pomeni hranilnico približati varčevalcem in nuditi realne obresti za prihranke. Ena omejitev je različna lokacija temeljnih organizacij, potem prednosti tekočih računov oz. čekov kot plačilnega sredstva, pa tudi to, da ljudje uporabljajo enostavnejši način za ohranjanje realne vrednosti prihrankov. Pri zdajšnjih cenah ljudem niti ne ostaja veliko denarja za prihranke. Naša služba je v tem času pravzaprav »na prepihu«. Pričakujemo obsežne zakonske spremembe in veliko se preveč. Za težave, s katerimi se ukvaijamo, ni krivo samoupravljanje, kriva je logika in mehanizem »centralne pameti« znotraj in zunaj naše organizacije. Zato smo v zadnjem letu nekaj že naredili tudi pri decentralizaciji poslovnih funkcij, kar se je iskazalo kot pravilna odločitev. Toda, bodi dovolj o tem. Obdobje, ki je pred nami, bo prav tako ali še bolj za nas vse obdobje velikih preizkušenj. Sočasno bomo morali delati in se dokazovati na poslovnem področju, to je na trgu in se ponovno reorganizirati v skladu z novo zakonodajo. Pomembno je, da se reorganiziramo na novo tako, da naše delo in sposobnost na trgu ne bosta trpela. Nasprotno, z reorganizacijo bomo zasledovali težnje po večji učinkovitosti in sposobnosti celotnega sistema. Ob takih reorganizacijah se pojavljajo, kar je normalno, tudi težnje po dezintegraciji. Prisotna je miselnost, da bi posamezni deli hujšo konkurenco na trgu. Menim, da imamo v KTL dovolj znanja in sposobnosti pa tudi modrosti za težke naloge, ki so pred nami, če se poenotimo v ciljih, ki jih hočemo doseči. Naš cilj mora biti, po mojem mnenju, postati na področju embalaže, ki jo izdelujemo, prva in najboljša organizacija v Jugoslaviji. Samo tako bomo lahko izboljšali tudi pogoje za svoje življenje in delo. Tako kot je rekel eden naših velikih ljudi, da človeku sreče ne more dati ne država ne partija, človek si lahko srečo ustvari sam. In mi si lahko srečo, blagostanje, boljše življenje in pogoje za delo ustvarimo predvsem sami. Vsem bivšim in sedanjim sodelavcem v KTL, ki ste se danes zbrali v tem lepem kraju želim veliko prijetnih trenutkov in dobrega počutja, delavcem TOZD Kartonaža Rakek pa čestitam k 25-letnici.« bolje poslovali popolnoma samostojno kot pa združeni v sistem KTL. Prepričan sem in izračuni, ki smo jih naredili kažejo, da je taka miselnost zmotna. Naša medsebojna povezanost in odvisnost je tako velika, da bi vsak del utrpel samo škodo v poslovanju in dohodku, če bi deloval in delal sam. Gotovo pa je, da se moramo organizirati tako, da bo vsak naš del, vsak program, posloval še bolj samostojno in fleksibilno. To bomo lahko storili in zlahka se bomo tudi po novem organizirali, če bomo vsi prispevali k izgradnji hiše in družine, ki se imenuje KTL in ki so jo pred nami gradile mnoge generacije. Pri vsem tem pa bosta čedalje bolj odločala znanje in sposobnost, pa tudi modrost. V kratkem bomo morali odgovoriti na vprašanje, ali imamo v KTL vsega dovolj, da bi lahko izgradili moderno, sposobno, učinkovito organizacijo, ki se bo bolj kot sedaj sposobna spoprijeti s čedalje UJETO V FOTOOBJEKTIV ... PRIPRAVILI SO UČENCI OŠ »JOŽETA KRANJCA«, RAKEK Splošni ljudski odpor Vsakdo pripada neki skupnosti, neki celoti. Vsakdo, pa čeprav je še tako reven ali pa neznansko bogat, ima domovino, svobodo. Svoboda. Magična beseda, ki nekomu pomeni vse. Njene moči se ne zavedamo, dokler nam je nekdo ne skuša vzeti. I če ti jo nekdo skuša vzeti, se mu upreš in če se upre več ljudi, rečemo temu splošni ljudski odpor. Kdo se pravzaprav upira in komu se upira? Upirajo se množice, vsi ljudje, upira se starec in upira se tudi otrok. Upirajo se neznani sili, tujcu, sovražniku, ki jim hoče odvzeti dom, varnost. Le kdo ne ljubi svoje domovine, svojega doma? Saj to je del njega samega in če mu odtrgaš ta kos, se rana počasi celi, brazgotine pa so večne. Mi tujega nočemo, svojega ne damo. Tako je govoril Tito, tako govorim jaz in moji rojaki, tako govoriš ti prijatelj, ki nisi moj rojak, a mi ne želiš hudega. Kajti, če bi vsakdo tako govoril, tako mislil, bi ne bilo potrebno postavljati meja, ne bi bil potreben splošni ljudski odpor. Takrat bi bilo naše življenje lepše, izpolnjeno bi bilo z ljubeznijo. Biljana Marič 8. a razred Poročilo o obrambnem dnevu V sredo, 26. aprila, smo imeli ob 15. uri obrambni dan. Vsi učenci smo odšli v učilnice. Tam so nam razredniki povedali potek obrambnega dne. Ob 15.15 je zazvonil zvonec, kar je pomenilo alarm. Vsi smo skozi najbližja vrata stekli v bližnji gozdiček. Vadili smo umik iz šole v primeru zračnega napada. Že prej smo izvedeli, da se moraš v takem primeru umakniti iz zgradb. Kmalu smo zopet odšli v šolo in sicer v jedilnico. Od tam so sedmarji in osmarji odšli v učilnice na kviz o SLO in CZ, mi, petarji in šestaiji, pa smo se razdelili v dve skupini in si šli po Rakeku ogledat vojne lokacije šole. Naša skupina je imela vojne lokacije v hiši na ulici Heroja Iztoka, v hiši pod Orlkom in v dveh hišah v Dovcah. Po ogledu hiš smo se vrnili v šolo. Sledil je kratek kulturni program, ki so ga pripravili učenci od prvega do osmega razreda. Kulturni program se je začel s praktičnim delom tekmovanja za sedmarje in osmaije. S tem so si tekmovalci nabirali nove točke in se borili za prvo mesto. Nato smo poslušali pesmi, ki jih je zapel otroški pevski zbor, nekaj spisov o SLO, ki so jih napisali učenci višje stopnje ter nekaj recitacij, ki jih pripravlja nižja stopnja. Ogledali smo si tudi nekaj skečev in dva plesa, ki jih je pripravil plesni krožek. Po končanem programu smo odšli domov. ■ . Katarina Kogej J 6. b razred Ljudje, ki živijo v varnem zavetju doma ne vedo, da je to noč; da je krik sredi samote umiranje, da je zunaj tema in da se mraz zažira v kosti, da ... da nekdo leži pokrit s časopisom. Zakaj? Pokrijejo se z odejo in zazibljejo se v spanec. Pretrgan in težak. Nekje smrčanje, drugje pa se v spanju nekdo, obtežen s skrbmi. Le malo jih spi mirno in trdno. Tudi to je noč DADA Dekleta na obrambnem dnevu, (foto: F. Debevec) Delo v skupinah - levo razredničarka Irena Peteh. Katarina Kopitar ob nastopu v skeču na obrambnem dnevu. Noč Nad mesto se spušče tema in luči se prižigajo v mraku: prva, druga in potem čedalje več. Rdeče, rjave, zatemnjena in svetla okna v stolpnicah pričajo, da je mesto živo. V drevoredih tišina, ulične svetilke medlo razsvetljujejo okolico in dolge sence lezejo po temnih tratah. Na klopi spi osamljen potepuh in potepuški psi iščejo zavetje pred nočnim mrazom. Osamljen maček išče hrano v kanti. Mrzel piš veje po parku in veje se zibljejo mrtvo. Suh list je padel z drevesa in šumu je prisluhnila noč. Vendar, tudi to je življenje. Na ulici se odvija prepir. Prediren ženski glas in pomirjajoč moški. Odhajajoči, težki koraki in stopicanje TIK, TIK, TIK, po stopnicah skozi park. Slabotna senca v soju luči. Na vogalu se v raztrgan plašč zavija ženska in čaka. Čaka na stranko. Avto pripelje, zasenčene luči. Ustavi se, ženska vstopi in odpeljeta se. V daljavi zadnji glasovi motorja, ki se izgubljajo med stolpnicami. In potem, okrog polnoči sova, ugašanje luči, umiranje mesta. Izposojeni izrek Nekaterim je delati nemogoče enostavno, nekaterim pa enostavno nemogoče Dež Kapljica, kaplja, trop kapelj, naliv. Mokri dežniki in umazane glave, premočeni čevlji in noge smrdljive narave. Dež, dežniki, deževniki. Prenatrpane ulice premočenih. Pohojeni deževniki in mokre strehe. Dežne kaplje na oknih, zvedav obrazek izza zavese. Zadnja kapljica. Sonce in mavrica. Zmeda Hodim po cesti, srečujem žive sence tamkaj na poti, kamor ni stopil še nihče. In kozarec se je razbil, ko sem hotela piti vodo. Vodo, mrzlo, čisto, kristalnd. Živi vir, studenec. In še zdaj ne vem, kaj naj storim, kam naj stopim, kje naj obležim. Kjer se pojavim, utihne pogovor. In če kaj pozabim, se nikomur čudno ne zdi. Saj sem sama, sama med živimi liki, sama sem in sama ostajam. A tisti čas mi odprl je oči in spoznala sem ljudi. DADA Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo KTL na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, 33-316/72) oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov. »NOVI« UPOKOJENCI Martič Mara iz TOZD Kartonažna Ljubljana Vrečar Marija iz Tovarne potiskane embalaže (na šefovi desni). Lube Kristina iz de-20 Bartolec Ana iz TOZD Kartonažna Ljubljana Rezultati žrebanja nagradne križanke iz prejšnjega glasila Upoštevali smo vašo pripombo na prekratek rok za pošiljanje rešitev nagradne križanke in ga podaljšali za en teden, tako da so bile pri žrebanju upoštevane rešitve, ki so v informativno službo prispele do vključno 23. junija. Prejeli smo 55 rešitev,žreb pa je bil naklonjen naslednjim reševalcem s pravilnimi rešitvami: 1. nagrado v višini 20.000 din prejme PETRIČ Petra - DSSS 2. nagrado v višini 15.000 din prejme JESIH Tanja - DSSS 3. nagrado v višini 10.000 din prejme VIRANT Bernarda - Tov. potiskane embalaže 4. nagrado v višini 5.000 din prejme ZEMLJIČ Anton - DSSS 5. nagrado v višini 5.000 din prejme SEME Milan - upokojenec Pravilna rešitev nagradne križanke iz Glasila št. 4-89: Vodoravno: SKALA,OVES, KON- TRABANT, ARA, ORADA, ATOM, LIKA, EMBALAŽA, OR, PIVO, SITO, ANT, PARNAS, IGALO, BLED, TISOČAK, ČR, ADUT, NEON, JE, ONESNAŽENOST, EP, KILT, NE, ASUAN, ORKAN, TERACO, REVIR, IBO, ZALOG, AHAJA, ROB, SOLATA, RL, LN, RADE, BOAC, KLEK, RT, ŠKATLE. Razpis nagrad za nagradno križanko št.5/89: Izžrebanim reševalcem pravilnih rešitev nagradne križanke bodo razdeljene naslednje nagrade: 1. nagrada 20.000,- din 2. nagrada 15.000,- din 3. nagrada 10.000.- din 4. nagrada 5.000,- din 5. nagrada 5.000,- din Rešitve pošljite v zaprti kuverti na naslov: KTL n. sol. o., Ljubljana, DSSS, Kotnikova 19/a, informativna služba z pripisom »NAGRADNA KRIŽANKA«, če pa rešitev pošiljate po interni pošti zadostuje naslov: INFORMATIVNA SLUŽBA KTL - »NAGRADNA KRIŽANKA«. Rok je do 17. julija 1989 inf. služba Ugankarski slovarček ACOSTA - židovski mislec in filozof (Uriel, 1589-1640) AKIRA - KUROSAVA - japonski režiser; EZOP - grški basnopisec iz 6. stoletja pred našim štetjem; KOTVA - sidro, anker; KRIPTOFON - prisluškovalna naprava; NARVAL - zobati kit; m. z. NAGRADNA KRIŽANKA iuok.ru nm- ZAMlU k-n. cvrm muski V.RALTJ e,tokA nnt, z. me. ttomz. i^S£kr kuto- SAUA loRLAJJ Hesro h-aac- SlhRo KRATICA NA M,-ClTTU 2At£2A V SobO H£So- HvALkA G-oRA v Švici fcotOSOL vvAliAe. NASLOV ŠIVANI g. 3£UNCV gLAS. koRtm.1 RokSNSoV sTfcASTtN TRIMR-l. toiTlR. rvsi.u škoVALO TlTAtU c?Lok£- TUHSIu foVEM SKVgRo VLfrob kua m Oa)R,LT, IVERIA v ORLU ZbtAvlL. RAsTL. /INULA/ MIŠIN. TOČILA toTL fo\)£ČL UANO STŽIZLO G-RŠkl fcA-SNO- P|S£.C UR.A- voot,- No sr 6.UC4- UJALb VC721 niusov IZ-kAV t-OUU-NHI osn- N£.k blžUiSA TRoP A£fcO- bfc.oK\ SAuo- 2VA- N£C n.ob~ Nik, MStb |V SZ. ž.mt Tbo>. fAPlffČ. kRATJRU auun TvToTT lULKA boHAc; Č -IMZ T6.I- STAlJ or*. Ctt-A- N£.U VULtoiN NA-UIV)- hANAU TRANc. SLI toAfe. bŽTT obLCki SAV lc£. >oS£ST-\)0 STARA K.MtRA TRUŠČ HU ZA ClUfclž PŽ.SNIŠ k rOSTIV. LokAt LRAVICA TRAČ- NICA GLASILO KTL - INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2100 IZVODOV. IZHAJA MESEČNO, UREJA UREDNIŠKI ODBOR V SESTAVI: MILENA KLEVA (predsednik), CVETA AHČIN, DARKO DENIŠA, FANI GUTNIK, ANTON ORAŽEM, MANJA PREZEU, BOGO SEME (Sani), TEHNIČNI UREDNIK MARINA POŽEG TER GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK MAJDA ŠTREKEU, TISK KTL TOVARNA POTISKANE EMBALAŽE LJUBLJANA, NASLOV UREDNIŠTVA: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA, KOTNIKOVA 19/a, TELEFON: 061/316-922, INT. 293.