VU T) 1J J IVO K N TRST, sobota 4. junija 1955 Leto XI. - Št. 131 (3060) rtORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93-808, 37-338 t^??*STVO: UL- MONTECCHl Jt. «, III. nad. — TELEFON 93-1 L,, 38 ~ OGLASI: od 8.-12.30 m od 15.-18. — Telefon 37-338 -808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. o.-ii.ju m ou u.-io. — imciuii 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širim 1 stolpca: trgovski 60. finančno-vni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 >ir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 (»n. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovomje, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 7. - 375 • Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Tm Beograjska izjava ' važen mejnik i, e ogromno zanimanje za .®Ttt7slce razgovore med so-»r.j 'n jugoslovanskimi glavniki je bilo dokaz, to 20 2e^° važno zade-j.’ ki bo imela velike posle-iim Za nadaljnji razvoj ne , o odnosov med obema temveč tudi za u-Uep najbolj perečih med-pj °anih vprašanj. Odmev »a je skupna jugoslo-mula~*°vjetska izjava, po ? ~be°9raiskih razQ°- doživela v svetu, ka-°na V^^dstavlja res-r9dn' nac^vse važen medna-l^n\ih°^ument' ki mu Je v tih 1 , desetih povojnih le-tutet enakih. Ze prvi tre-lof iP0 Pijavi je bito molj oceniti to izredno važ-Ug ; sedaj pa, ko je svetovij j;avn°st zvedela ne samo n,- ovtentarje javnega mne-»itntVeta’ Izraženega v ko-ar7’b svetovnega časo-kje!!’ *emveč tudi za uradne n- j Posameznih vlad tako iu Z^Podu kakor na Vzho-#0ot OTan}o na prvem mestu. !e tn poudariti, da gre it „,nar°dni dokument, ki bra Pletel na soglasno odo-°nthQp.Je Predstavnikov vseh doi0’ so med seboj še ne-n0v. tc9® vodili tako ime-kater ° hladno vojno, zaradi iai0 h Se ie '9°vorilo in pi-obstaja nevarnost iz-itrofe lretie svetovne kata-2el0 ’ . bi pomenila zaradi sIce Verjetne uporabe atom-dejansko uniče- sveta. 2q tir- raai loga ni prav nič pre-«ta “. rečt, da bo beograj-te • JO»o predstavljala ene-r°in*h>le^ osnovnih medna-aktov, na podlagi ka- ,l®n bo mogoče dos seci nor- *er, iheli" ■■ . -■ ž0t. aci7° odnosov med dr-w™,> Preiti nato na rned-končn"0 sodelovanje ter ti jn P.ysa vprašanja reševa-H tudi dejansko rešiti J»ci, n°čel listine Organi-,e združenih narodov, to**. 2nis.:,renovala Poseben ‘ostLf 1 udbor’ ki °ld V1 MO r„u,, ______ pu r9bu gospo-r“,vam ■ Ministrski VSgič o ,n bo v,nedel)° sta,. Do J m ,ednu golt ke j radiu; omenil bo “O^tovi ’pe vlade- da '1. ov> vsaj zasilen pro- da bi ifeeefa.*naka ni,___________ %C*riačeu n 1 strojnikov ed?o Popustil, /ato ho CTstvo na reSi,ev. da rav-,'c - .nac>onaliziranih že- S «atStane na $>*^r,r".Pa se bo o- zvišanje osu.fj železni J')o „llh »‘rok, ki ne so-v stavki. Bonn se resno loteva načrtov za vzpostavljanje lastne vojske Bundesrat je začel razpravljati o zakonu o novačenju prostovoljcev, pripravljeni pa so že načrti za njihovo vežhanje in uvrščanje v operativne enote - Protesti proti imenovanju nacista Schlueterja za nižjesaškega prosvetnega ministra - Ulbrichtov program «širokega ljudskega gibanja. BONN, 3- — V navzočnosti | enote. Potem se bo zacel° kanclerja Adenauerja je ko-lvežbanje vojakovs ki se .bodo misija Bundesrata za evrop-1 prijavili za daljšo sko varnost, ki jo sestavljajo predsedniki vlad posameznih dežel, začela danes proučevati zakonski pačrt o novačenju ((prostovoljcev«. Po informacijah iz parlamentarnih krogov so predstavniki dežel izrazili nekaj ugovorov proti predlaganemu besedilu. Pravna komisija Bundesrata, ki je sicer tudi formulirala podobne ugovore, pa je izrazila mnenje, da zakon ni take narave, da bi mu bila potrebna odobritev Bundesrata in da ga je zato mogoče takoj poslati v proučevanje Bundes-tagu. . Kot predvideva urad za nemško varnost (bodoče za-hodnonemško obrambno ministrstvo). bodo prvi prostovoljci bodoče zahodnonemške vojske začeli z. vežbanjem to jesen. Predvsem bodo prirejeni tečaji za oficirski kader. Prvi kurz bo za generale, drugi pa za poveljnike polkov, bataljonov in čet. Vsak tečaj bo trajal dva meseca. Prvi inštruktorji bodo častniki NATO, ki jih bodo kmalu nadomestili nemški častniki, ko b.odo dovršili prve tečaje Del* nižjega vodilnega kadra’se ho v ZDA in Angliji izve/bal v uporabi modernega °rožja Sele po desetih me secili bodo prvi kadri bodoče zahodnonemške vojske sposobni za uvrsti|)y v operativne ___________________ vojaško službo”Vpoklici letnikov splošne vojaške obveznosti se ne bodo mogli začeti pred prvimi meseci leta 1857. Predstavnik zahodnonemške vlade je na vprašanje nekega novinarja izjavil, da se bodo Posarci in prebivalci zahodnega Berlina lahko javili kot prostovoljci v zahodnonemške vojsko. Zahodna Nemčija bo v pri-hodnjih treh letih porabila 1 2 milijarde mark za gradnjo protiletalskih zaklonišč in protiletalskega obveščevalnega in alarmnega sistema. Zakonski načrt o tem je notra-nje ministrstvo danes predložilo vladi v odobritev. Medtem se v Zahodni Nemčiji širi protestno gibanje proti imenovanju nacista Leon-harda Schlueterja za prosvet-nega ministra na Nižjem Sa-škem Protesti so močni predvsem' med študenti in v kulturnih krogih. Schlueter je star nacist, po vojni pa eden izmed najvidnejših voditeljev neonacistične « socialistične stranke rajha« (ki jo je vlada prepovedala kot nacistično >n protiustavno), med njegovimi javnimi izjavami pa je tudi takšna- »Nacizem je najbolj zdravo politično gibanje, kar jih je Nemčija imela od prejšnjega stoletja«. Schlueter je danes član desnega krila svobodne demokra- v domovino, dobili ameriškega vizuma. Indonezijski ministrski predsednik Sastroamidjojo je danes odpotoval iz Pekinga, kjer je bil teden dni na obisku. Sastroamidjojo se je razgo-varjal s Čuenlajem in s številnimi drugimi kitajskimi o-sebnostmi. tične stranke, ki ga pa, got kaže, po splošnih protestih noče več podpirati. Svoje nasprotovanje njegovemu imenovanju so izrazili tako univerzitetni rektorji in profesorji kot delavski sindikati. Ena izmed največjih zahodno-nemških filmskih družb, ki ima svoj sedež v Goettingenu, je sporočila, da se bo preselila izven Nižje Saške, če bo Schlueter potrjen kot prosveft-ni minister. V Berlinu je Walter Ul-bricht, prvi sekretar vzhodnonemške enotne socialistične stranke, zahteval danes ustanovitev «velikega ljudskega gibanja«, ki naj bi združevalo vse demokratične in miroljubne Nemce. To gibanje naj hi zmanjšalo gvpliv militaristov v Zahodni Nemčiji«, zavzemalo pa naj bi se za naslednje cilje: sporazum med velesilami o razorožitvi in prepovedi atomskega orožja, prepoved vsake vojnohujskaške ali rasistične propagande, normalizacija položaja v Berlinu, spodbuda za združitev Nemčije brez zavezništev, temveč z jamstvom pogodbe o kolektivni varnosti, normalizacija gospodarskih odnosov med obema Nemčijama, odstranitev vseh »fašističnih vojnih zločincev« iz zahodnoberlin-ske uprave in policije, sodelovanja med sindikati in ostalimi družbenimi organizacijami obeh Nemčij, kufturno :n športno sodelovanje med obema deloma dežele. SCELBfl ZOGOUARJA OBSTOJ SVOJE VLADE RIM, 3. — Danes opolnoči se je končala volilna kampanja na Siciliji, ki je bila izredno dolga in hrupna — kot da bi stranke hotele s čim ugodnejšimi rezultati okrepiti svoje stališče v vsedržavnem okviru, v kronični 'vladni krizi. V tgm smislu je sicilsko volilno kampanjo.razumel tudi ministrski predsednik Scel-ba, ki sicer na eni strani izjavlja. da imajo volitve samo krajevni pomen in da torej nikakor ne morejo biti merodajne za odnose med strankami v Rimu, na drugi strani pa izrablja svoje Volilne govore izključno za podpiranje svoje teze o nenadomestljivosti sedanje vlade. Danes je Scelba govoril v Cataniji in v govoru, ki ga je v celoti — edinega izmed govorov te volilne kampanje — objavila agencija ANSA, polemiziral na levo in desno z vsemi, ki zatrjujejo, da se je sedanja vladna formula preživela in da vlada troši svoje energije za to, da se ohranja pri življenju, ne pa za konkretno delavnost V korist dežele. Scelba je govoril o zunanji in notranji politiki in ju obe povezal v en sam dokaz, da vlada ne sme pasti. Omenil je tudi možnost prihoda ameriških čet v Italijo in dejal, da je sklep o tem stvar organov NATO in da ima Italija v okviru atlantskih obveznosti «pravico in dolžnost«, da na vsak tak sklep pristane. Kot osrednjo točka vladnega programa je Scelba navedel »krepitev demokratičnih ustanov in državne avtoritete«, kar pomeni v običajni praksi krepitev državne oblasti na škodo svobode posameznikov. leri vidi jugoslovanska javnost ne samo velik prispevek k popuščanju mednarodne napetosti in k izboljšanju meddržavnih odnpsoV med obema državama, temveč tudi potrdilo pravilnosti politike svoje vlade in pravilnosti naporov vseh tistih v svetu, ki se borijo za trajen mir. Rezultati jugoslovansko-sovjetskih razgovorov so v mednarodnem obsegu in glede medsebojnih sovjetsko-jugoslovan-skih odnosov tako poraembfli,' da jih morajo, poudarjajo v Beogradu, iskreno pozdraviti vsi tisti, ki edino v miru vidijo blaginjo človeštva. Skupna jugojlovansko-so-vjetska deklaracija, poudarja današnja «Borba», je velik prispevek k uspešnim naporom za popuščanje napetosti, za mirno rešitev odprtih vprašanj, za krepitev nedeljivega, univerzalnega svetovnega miru »Deklaracija je velik bodrilen mednarodni akt. ker se odločno izreka za aktivno mednarodno sodelovanje na demokratičnih osnovah, na katerih bi morali sloneti mednarodni odnosi sploh, in ker jasno postavlja okvire in osnove odnosov med obema državama. Deklaracija se zavzema za metode pogajanj. Prav sovjetsko-jugoslovanski razgovori so pokazali vso koristnost te metode in potrdili, da Je ta metoda v reševanju mednarodnih vprašanj najpozitivnejša in najprimernejša. Zelo pomembno je, da je deklaracija točno Formulirala osnove demokratičnih načel v mednarodnih odnosih, kar bo pripomoglo ne samo k urejevanju sovjetsko-jugoslovanskih odnosov ter h krepitvi tiste poti, ki edina lahko zagotovi mir — aktivno mednarodno sodelovanje. Ni slučajno, poudarja »Borba«, da je v deklaraciji celo poglavje posvečeno OZN in da se pereča mednarodna vprašanja naštevajo prav v tem poglavju. Deklaracija jasno poudarja, da je treba rešitev teh vprašanj iskati na osnovi univerzalnega sistema svetovne varnosti v okviru Združenih narodov«. Deklaracija jasno govori o tem, kakšni naj bodo jugoslo-vansko-sovjetski odnosi in priporoča ukrepe, ki odpirajo nove perspektive v jugoslovan-sko-sovjetskih odnosih. Rezultati teh razgovorov — zaključuje «Borba« — so tako pozitivni tako glede na splošni mednarodni položaj kot glede na jugoslovansko-sovjetske meddržavne odnose, da si je težko zamisliti, da bi kdorkoli v svetu, ki je dejansko za mir, lahko nastopil proti tem rezultatom. V istem smislu komentirata skupno deklaracijo tudi »Politika« in radio Beograd. Inozemski komentarji Vse svetovno časopisje, ki je z Veljko pozornostjo spremljalo potek beograjskega sestanka, je po vesteh jugoslovanskih in inozemskih dopisnikov , objavljalo i v izvlečkih, mnogi pa v celoti “besedilo ju-goslovansko-sovjetske deklaracije. Svetovno časopisje poudarja. posebno tiste odstavke. v katerih se precizirajo načela aktivne koeksistence, obsoja politika vojaških blokov. podpirajo načela ZN. zagovarja miroljubno in demokratično reševanje nemškega vprašanja in sprejem Kitajske v OZN. Ker je zadnja seja v Beogradu končala zelo pozno, je le nekaterim listom uspelo objaviti tudi lastne komentarje. Veliki del objavljenih komentarjev se strinja, da je beograjska deklaracija kot ugo- Pogajanja za ribolov se nadaljujejo BEOGRAD, 3. — Italijanski in jugoslovanski strokovnjaki so danes v Beogradu nadaljevali razgovore o vprašanju ribolova na Jadranu. Razgovori, ki so se pričeli 3. marca, so bili prekinjeni 7. aprila zaradi zapolsenosti str' kovnjakov obeh držav v zvezi s kongresbm mednarodne kor, ference o zaščiti morskega bogastva, ki je bil v Rimu. BEOGRAD, 3- — Predsednik zvezne skupščine Moša Pi.ja de je sklical danes oba sveta zvezne ljudske skupščine na zasedanje za 15. junij. tavlja pariški »Franc Tireur«. velik dogodek, ki se ga je treba veseliti iz mnogih razlogov. Deklaracija vsebuje načela, ki morejo in morajo prispevati k nadaljnjemu popuščanju mednarodne napetosti. Sovjetski listi poudarjajo velik pomen beograjske deklaracije. «Pravda» zagotavlja, da je deklaracija dokument velikega mednarodnega pomena, ki bo prispeval k razvoju in krepitvi vsestranskega sodelovanja med narodi, k u-stvarjanju zaupanja med državami, in h krepitvi miru. Poleg tega odgovarja deklaracija interesom delavskega razreda vseh držav, ter ugotavlja, da je vprašanje notranje ureditve in oblike razvoja socializma izključno notranja zadeva narodov posameznih držav. V istem smislu pišejo tudi »Izvestja«. V moskovskih kinematografih so pričeli prikazovati filmski dnevnik o prihodu sovjetske vladne delegacije v Beograd. B. B. Uradne izjave WASHINGTON, 3. — Uradni predstavnik državnega tajništva je v prvem komentarju o jugoslovansko-sovjetskih razgovorih v Beogradu danes dejal: «Državno tajništvo je zadovoljno, ker je ZSSR, kot se zdi. sprgjela jugoslovansko neodvisnost, kot izhaja iz poročila o jugoslovansko-ru-skih razgovorih, ki so se pravkar zaključili v Beogradu. Vlada ZDA jo stalno podpirala pogumne in uspele napore Jugoslavije, da ohrani svojo neodvisnost«. V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da je jugoslovanska vlada držala besedo, ki jo je dala zahodnim vladam pred obiskom sovjetskih državnikov, da se niena politika ne bo spremenila. Predstavnik je nadalje sporočil, da je bil angleški veleposlanik v Beogradu sir Frank Roberts v stalnem stiku z glavnimi člani jugoslovanske delegacije med nedavnimi razgovori in da bo sredi junija prišel v London ter ustno poročal vladi o jugoslovansko-sovjetskih pogajanjih. Nadalje predvidevajo, da bo veleposlanik Roberts sodeloval pri pripravljanju jugoslovansko - angleško - francosko - ameriške konference o lil Zgoraj: Tito in Bulganin podpisujeta skupno deklaracijo po sedemdnevnih razgovorih. — Spodaj: Hruščev in Bulganin na obisku v tovarni »RADE KONČAR« v Zagrebu. konec meseca v jugoslovanski prestolnici. V Atenah je grški zunanji minister Stefanopulos izjavil: izmed držav podpisnic poročila ni spoštovala teh načel, je lahko. samo zadovoljna in iskreno . želi, da bodo t* Ugotavljamo pa, da sloni beograjsko poročilo na načelih, ki vodijo jugoslovansko politiko. Izjava poudarja predvsem načelo spoštovanja suverenosti, neodvisnosti in e-nakopravnosti držav in zavrača kakršno koli vmešavanje v notranje zadeve drugih političnih, gospodarskih in vo-! držav ter vsako propagando jaških vprašanjih skupnega j te vrste, Grčija, ki je v pre-interesa štirih držav, ki bo | teklosti zelo trpela, ker ena »Ne nameravamo komentirati, osnovna liačrja v prihodnje 'kupne izjave, ki je bila ob- odločno uveljavljena«, javljena v Beogradu. Omeju-! Tiskovni urad zahodnonem-jemo se na upanje, da se bo ške svobodne demokratične ZSSR zares držala načel, pro- stranke je danes izdal o beo-glašenih v tej izjavi, v novih grajski izjavi naslednji ko-odnosih, ki jih poskuša vzpo- mentar; ((Zanimivo je, da so-staviti z zahodnim svetom, di izjava, da je rešitev nem- škega vprašanja mogoča samo na demokratični osnovi. Ta formula izključuje vsak diktat velesil glede Nemčije, obenem pa svari, da ni treba verjeti utvari, da je lahko združitev Nemčije rezultat posebnega prizadevanja te ali one skupine velesil. Prav to stališče lahko pomeni koristno sredstvo za bodoče razgovore o Nemčiji«. Hruščev: Jugoslavija ni žrtvovala svoje suverenosti in neodvisnosti SOFIJA. 3. — Sovjetska delegacija, ki jo sestavljajo Hruščev. Bulganin in Mikojan je prispela ob 12.15 po krajevnem času z letalom iz Beograda v Sofijo. Kot poroča sofijski radio, so sovjetsko delegacijo na letališču sprejeli člani bolgarske vlade s predsednikom vlade Cerven-kovom na čelu. predstavniki CK KP Bolgarije, člani diplomatskega zbora in mnoge druge osebnosti. V čast sovjetskih gostov je bilo na Trgu IX. septembra v Sofiji veliko zborovanje, na katerem sta na kratko govorila Cervenkov in Hruščev. Ob prihodu pa je Hruščev prebral izjavo za bolgarski radio. Hruščev je poudaril, da so se beograjski razgovori razvi- jali v duhu prijateljstva in medsebojnega razumevanja in da so se uspešno končali s podpisom deklaracije. Med razgovori je bila ugotovljena želja obeh držav za razvoj Vsestranskega sodelovanja, ki odgovarja interesom obeh držav, interesom ostalih narodov, stvari miru in socializma. Potem ko je prikazal svoje mnenje o nekaterih dogodkih iz prejšnjih odnosov med obema državama, je Hruščev izjavil, da je zdaj odprta pot za vzpostavitev in okrepitev prijateljskih odnosov ZSSR in ostalih držav ljudske demokracije z Jugoslavijo. Hruščev je poudaril, da je svoje suverenosti in da je o-hranila svojo neodvisnost. Med razgovori, je poudaril Hruščev, je bila ustvarjena zdrava normalna situacija, odprta so bila pota za nadaljnji napredek prijateljskih odnosov in vsestransko sodelovanje med ugoslavijo in ZSSR. Izboljšanje odnosov med ZSSR in FLRJ bo nov prispevek, h krepitvi mednarodne varnosti, varnosti narodov in utrditvi miru. Potem ko je poudaril, da bodo jugoslovansko - sovjetski razgovori služili interesom vseh miroljubnih narodov, je Hruščev izjavil, da so ta po- sovjetska delegacija vedela, da I gajanja , s posebnim zadovolj- Jugoslavija kljub težavam, ki stvom sprejeli narodi Sovjet- Jih je imela zaradi prejšnjih ske zveze in držav ljudske odnosov z ZSSR, ni žrtvovala 1 demokracije. MILANO, 3. — Jutrišnja številka glasila KPI »Unita« objavlja, razgovor glavnega urednika Davida Lajola - Ulis-seja z Vidalijem, iz katerega Vidali se umika? ((Nobenega dvoma ni, da ia-raža ta članek zgrešeno itg-lišče, ki ga je gotovo kriva prenagljena in površna pra-soja dejstev ter slabo sporo- je razvidno, da se je Vidali Izjave Tidalija glavnemu uredniku čenih m slabo tolmačenih be- začel umikati s stališča, ki ga je zavzel v znanem član- »* ku objavljenem v ponedelj-ski številki «11 Lavoratore«. Vidali v svojih odgovorih najprej pozitivno ocenjuje beograjske razgovore in deklaracijo ter posebej poudarja, da bo tržaško prebivalstvo od novega položaja imelo korist. V odgovoru na vprašanje glede izjave L. Longa pa je Vidali dobesedno izjavil; «Tovanš Longo, kateremu sem že toliko let tovariš in bratski prijatelj, je med vsemi tovariši učitelj, priznal, da se je tržaška komunistična partija vedno ravnala po inspiracijah marksizma-lenmi-zma. To je naše prepričanje zaradi vztrajnega in vnetega dela. ki smo ga v teh letih izvršili vedno v interesu tržaškega prebivalstva. Potem ko smo ugotovili postavko, ki smo jo zgoraj omenili, vsi vedo, da je obstajala razlika v mnenjih o tolmačenju nekaterih odstavkov govora, ki ga je imel tov. Hruščev, tolmačenje, ki ga je z naše strani smatral tov. ITnita“ Davidu Lajol u - Ullsse ju Longo kot prehitro in zgrešeno, smo zgrešili, da smo sodili S svoje strani verjamem, da bo glede tega gotovo prišlo do popolnega razčiščenja v najkrajšem času«. Kot je znano, je bilo v članku tednika «11 Lavoratore«, ki se pripisuje Vidaliju, med drugim rečeno; «To pa nikakor ne pomeni, da se strinjamo z vsem tistim, kar je vsebina izjave tov. Hruščeva o notranjem jugoslovanskem režimu, o tolmačenju, ki ga jugoslovanski voditelji dajejo marksizmu-leninizmu, resoluciji o notranjem položaju v jugoslovanski komunistični partiji, ki so jo vse komunistične partije včlanjene v informacijskem uradu in mednarodno demokratično gibanje odobrili junija 1948». Nadalje je Vidali o Hru-ščevovi izjavi napisal: «Bodi tudi jasno povedano, da se ne bi pomišljali niti trenutek podpisati izjave tov. Hruščeva, če bi bili, kakor tov. Hruščev, prepričani, da na osnovi dokumentov, ki so se izkazali za lašne ali izdelane po agentih imperializma in sovražnikih socializma«. «Vsi mi smo bili že več časa prepričani, da tisto, kar se je izvajalo na našem o-zemlju in tudi v sosednji državi ni bil marksizem-lenini-zem, glede nacionalnega vprašanja, glede delavskega in kmečkega vprašanja, glede sindikalne politike, glede življenja partije in množičnih organizacij. To je bil razuzdan nacionalizem, kamufliran s socializmom, pustolovstvo, sektaštvo, fizični in politični terorizem. Mi smo dali veljp-vo oni resoluciji ter njenim osnovnim delom z našimi dokumenti, z našim trpljenjem, z našim izkustvom, Drez posredovanj nekega Berje in agentov imperializma«. Po drugi strani pa je v svoji izjavi, ko je omenjeni Vidalijev članek kritiziral, sekretar KPI L. Longo napisal; sed. Izjave tov. Hruščeva o sovjetski gonji, da se odstranijo vse ovire, ki zavirajo popolno normalizacijo odnosov. med SZ in Jugoslavijo, in o želji predstavnikov KP ZSSR, naj se tudi med partijama obeh dežel vzpostavi medsebojno zaupanje nedvomno prispevajo k zmanjšanju mednarodne napetosti, k ohranitvi in utrditvi miru v svetu. Te izjave zato povsem odgovarjajo interesom delavskega razreda in delovnim kmetom obeh dežel in delavskega gibanja v celoti; vsi komunisti in vsi, ki sta jim pri srcu mir in boljša bodočnost človeštva, jih lahko samo odobrijo in z zadovoljstvom pozdravijo«. Hkrati pa iz Rima poročajo, da je danes popoldne pod To-gliattijevim predsedstvom zasedalo vodstvo KPI. Z gotovostjo se trdi, da je bila na dnevnem redu tudi «zadeva Vidali«. Vendar pa p tem ni bilo izdano nobeno poročilo, pa tudi novinarjem niso hoteli dati nobenega odgovora kljub rjihovemu vztrajanju. >p»mi>i»Ki i»\t;vi Na današnji dan so leta 1950 beneški Slovenci manifestirali pred De Gasperiiem v , Čedadu Za svoje človečanske in narodne pravice. ■m < n Danes, SOBOTA 4. junija Sonce vzide ob 4.18 “ 18.48. Dolžina dneva 15.3IL Lu vzide ob 19.07 in zatone ob » Jutri, NEDELJA 5. jUdlja Valerija, Dobromil SESTANEK AKTIVA ZVEZE RAZREDNIH SINDIKATOV Za enotno sindikalno organizacijo hi bo ščitila interese vseh delavcev Sindikalni aktivisti zahtevali sklicanje ustanovne sindikalne skupščine, ki jo je svoj čas predlagala CGIL in ki so jo onemogočili voditelji Delavske zveze sinoči je bil na sedežu Raz-rednih sindikatov sestanek njihovega aktiva. Tov. Borto-lo Petronio je sindikalnim aktivistom razložil sedanji politični položaj v zvezi z obiskom sovjetskih voditeljev v Jugoslaviji in pomen izjav Hruščeva, ki so popolnoma pokopala zloglasno resolucijo lnformbiroja. Ta resolucija, je dejal tov. Petronio, je prizadela predvsem v našem mestu ogromno škodo delavskemu gibanju, ker se je našla skupina, ki je tesno povezala delavsko sindikalno borzo z zlagano strankarsko politično borbo in tako vnesla v delavske sindikalne vrste, ki so bile tedaj močne, razkol in zmedo. Mi, je dejal tov. Petronio, smo že tedaj zahtevah od drugih sindikalnih voditeljev, ki so se takoj vrgli v naročje VidalijU, naj se ne vnese v sindikalno gibanje razkol, naj bodo sindikati .izven strankarske politične borbe, da se sindikalno gibanje osvobodi strankarske odvisnosti, v katero so ga takoj hoteli vpreči nekateri Vi-dalijevi pristaši. Tedaj, je poudaril tov. Petronio, so ti protidelavski elementi napravili vse. da so vnesli v sindikalno organizacijo razkol, s terorjem so prisilili delavce v tovarnah, da so se »izrekli* za zloglasno resolucijo in vsakogar, ki jim ni hotel slediti ali pa, ki je zahteval obširno razpravo o napadu na Jugoslavijo, so proglasili za izdajalca in ga vrgli iz sindikalne organizacije. Na ta način je večina delavcev v zadnjih letih izstopila iz sindikalne organizacije in je danes v Trstu več kot polovico delavcev, ki niso sindikalno organizirani. Mnogo pa je še takšnih, ki so člani Delavske zveze, ki pa se ne udejstvujejo v sindikalni borbi in pasivno sledijo razvoju dogodkov. To stanje delavskega gibanja je omogočilo delodajalcem. da so prišli v ofenzivo in začeli odvzemati delavcem trste pravice, ki si so jih pridobili v dolgoletni hoife.!. Takoj ob objavi resolucije In-formbiroja, kot vseh zadnjih sedem let. smo mi stalno poudarjali. da je takšna razbi-.iaška sindikalna politika izključno v korist protidelav-skih sil in zahtevali, da se v Trstu ustanovi neodvisna sindikalna organizacija, ki bo ščitila delavske interese in ki ne bo podrejena nobeni politični stranki. To naše odločno stališče so sedaj, po sedmih letih, potrdili sovjetski predstavniki v Beogradu, ko je njihov vodja in sekretar sovjetske partije dejal, da je bila zloglasna resolucija navaden zlagan dokument, ki so ga pripravili sovražniki ljudstva in ki je povzročila tqliko škode celotnemu svetovnemu delavskemu gibanju. Pri nas v Trstu pa je ta škoda še bolj občutna, ker se je delavsko gibanje dejansko razbilo. Nujnost ponovne ustanovitve enotne sindikalne organizacije je čutila tudi Italijanska splošna zveza dela (CIGL), ki je že pred šestimi meseci predlagala v Trstu sklicanje skupščine, na kateri naj bi tržaški delavci sami ustanovili svojo enotno sindikalno organizacijo. Ta skupščina bi morala predstavljati ne samo delavce, organizirane v sedanji Vidalije- vi Delavski zvezi, ampak vse ostale delavce, ki bi hoteli sodelovati pri ustanovitvi nove Sindikalne organizacije. Mi, je dejal tov. Petronio, smo takoj pristali na sklicanje ustanovne skupščine in večkrat izjavili ostalim tržaškim sindikalnim organizacijam in še posebno Italijanski splošni zvezi dela, da smo pripravljeni sodelovati v tej skupščini. Hkrati pa smo pozivali vse delavce, naj se takoj zavzamejo za sklicanje skupščine, da bomo v Trstu vendarle ustanovili enotno sindikalno organizacijo. Toda vsi naši dosedanji napori in predlog italijanske sindikalne organizacije niso naleteli pri Vidalijevih sindikalnih voditeljih na razumevanje. Nasprotno, ti so do sedaj sabotirali sklicanje skupščine. Vi-dali jim je naročil, naj delajo proti ustanovitvi nove sindikalne organizacije, ker se boji, da bi bila ta sindikalna organizacija resnično neodvisna in mu bi zbežala iz rok, da ji ne bo mogel več diktirati svoje strankarske politike, da ne bi mogel več sabotirati tržaško delavsko gibanje in organizirati solidarnostne stavke s fašisti ali pa stavke proti Jugoslaviji. Nova, neodvisna sindikalna organizacija. bi se borila proti delodajalcem, upirala bi se njihovi ofenzivi in bi bila. kot predstavnica večine razredno zavednih delavcev, največja zaščitnica delavskih interesov. Zato, je zaključil tov. Petronio, je naša dolžnost, da sedaj, ko ni več dvoma, da je bila resolucija Inf. nava- den zlagan dokument, ko ni več dvoma, da ne morejo obstajati med tržaškimi delavci različna gledanja na sindikalno borbo in ko se postavlja nujnost ustanovitve enotne sindikalne organizacije, da najbolj odločno zahtevamo sklicanje skupščine za ustanovitev takšne sindikalne organizacije, v katero bodo imeli zaupanje vsi delavci. Zaradi tega moramo v tovarnah in v delavnicah ak- Kaj čakajo? Ze lani so v Ulici Fabjo Severo, kjer je nastal pravi gozd bencinskih črpalk, skopali veliko luknjo, kjer bi morala po vsej verjetnosti zrasti še kaka bencinska črpalka. Toda dela okrog te nove bencinske črpalne postaje so že več mesecev u-stavljena. toda tla so pustili razkopana. Ljudje, ki hodijo mimo se pritožujejo nad takšnim stanjem, ki predstavlja poleg drugega tudi nevarnost za otroke in v slabem vre-mene celo za odrasle. V poslednjih mesecih je burja nanesla v izkopano luknjo najrazličnejše smeti. Vse skupaj predstavlja v tem delu središča mesta žalostno sliko. Zato priporočam: občinskemu tehničnemu in higienskemu uradu, da se pozanimata, kdo je začel tam razkopavati in da posredujeta, naj se dela vendar končajo ali pa naj se ponovno, uredi prostor tako, kot ^e bil poprej. tivno delati na tem. Redke . , &58?",SSrt"»£ ai\m m cdajte fllimolbki dtM*ukl priznati svoje zmote, pa je treba izolirati, da bodo ostali osamljeni. V nedeljo, 5. junija t. 1. ob 16. uri bo v Lonjerju proslava 160-letnice ustanovitve slovenske šole na Katinari Proslavo organizirajo bivši učenci te šole. ki se za to priliko pripravljajo, da združeni proslavijo velik kulturni dogbdek. Poleg domačega združenega pevskega zbora Lonjer - Katinara sodelujejo še pevski zbori iz Bazovice, iz Boršta, iz Boljunca, iz Rovt, folklorna skupina iz Brega ter najmlajši iz katinarskega šolskega okoliša. Vljudno vabimo vse Slovence, da se udeležijo proslave in z domačini počastijo kulturnozgodovinski jubilej. Bivši učenci katinarske šole ŽIVAHNI SESTANKI V MESTU IN OKOLICI Zmeda in demoralizacija delovnega ljudstva bi bili samo v korist reakcionarnih krogov Najboljši odgovor na Vidalijevo razbijašKo politi-Ko je Krepka razčiščevalna in prepričevalna akcija Na pobudo iniciativnega od-j SZ po Stalinovi smrti in raz-bora je bil v četrtek popol- lične pojave, ki govore o od- dne v Križu dobro obiskan sestanek, na katerem sta govorila tov, Dekleva, irj tov. Branko. Oba govornika sta rimala sedanji mednarodni položaj zlasti v luči beograjskih dogodkov, prihoda sovjetske delegacije v Jugoslavijo in izjave Hruščeva, Govornika sta podrobno opisala posledice teh dogodkov v svetu in zlasti izredno pomembne politične posledice v Trstu. Po govorih se je razvnela živahna diskusija, v kateri so prisotni poudarili spremenjeno stališče velike večine ljudi, ki so še do pred kratkim sledili Vidaliju. Sedaj velika večina priznava, da je bila politika Vidalija v vseh zadnjih letih zgrešena in nasprotna interesom delavskega razreda ter ni bila v skladu s socialističnimi težnjami ljudstva. V diskusiji sta tako govornika kot vsi prisotni dalj časa razpravljali o perspektivah socialističnega gibanja in poudarili, da ni naš namen razbijati kakršno koli gibanje, niti zamenjati vodstva komunistične partije, kot hočejo nekateri tendenciozno prikazati. Mi se tudi nočemo polastiti njihovih sedežev ter menimo, da je vprašanje stališča stranke notranja stvaj- članov, ki morajo sedaj razčistiti vsa ta vprašanja in postaviti komunistično stranko na zdrave delavske osnove. Včeraj je bil prav tako dobro obiskan sestanek tudi v Bazovici, kjer je tovariš Branko poudaril, v čem je bilo bistvo spora med Jugoslavijo in SZ, orisal nova stališča IZSELJEVANJE V AVSTRALIJO SE! NADALJUJE Ladja „Toscanelli“ odplula z novimi tržaškimi izseljenci Resne posledice krčenje števila specializirane delovne sile Točno ob 11.15 je včeraj odplula iz našega pristanišča Ltoydova potniška ladja »To-scanelli*, ki je odpeljala 56 Tržačanov-izseijencev na dolgo pot proti Avstraliji. Na ladjo so se izseljenci pričeli vkrcavati okrog 8. tire zjutraj. Ves čar do odhoda je bilo okrog pomorske postaje izredno živahno, saj so se tam zbrali številni družinski člani, znanci, prijatelji, pa tudi drugi Tržačani, da se poslove od izseljencev, ki za vedno zapuščajo naše mesto. «TOscanelli» je včeraj odplula proti Benetkam, kjer bodo vkrcali okrog 700 izseljencev iz Benečije, ki bodo povečini dobili zaposlitev na plantažah sladkornega trsa. S tem odhodom se za letos še ni zaključilo izseljevanje Tržačanov v Avstralijo in bori) odpotovale v prihodnjih mesecih še druge skupine v okviru kvot. določenih za iz-' seljevanje v letu 1054-1955. Ne ve se tudi, koliko izseljencev bo Avstralija sprejela v okviru kvot za prihodnje leto. Prošenj je bilo vloženih zelo veliko in številne družine raču najo z možnostjo izselitve. izseljevanje iz Trsta je s tem zavzelo izredno resen značaj in to ne toliko zaradi u-godnih pogojev »a življenje v Avstraliji kolikor zaradi izredno slabega gospodarskega položaja v Trstu, zaradi vedno hujše gospodarske krize, ki prizadeva vse prebivalstvo. Izseljevanje je že dobilo tak obseg, da se že resno občuti pri raznih kategorijah pomanjkanje visoko kvalificirane delovne sile. ki predstavlja vedno največjo dragocenost in resnični kapital vsakega mesta Žalostno je dejstvo, da so se v zadnjih mesecih izseljevali ne samo brezposelni, temveč tudi številni kvalificirani zaposleni delavci, ki so hoteli na ta način priti do ugodnejše zaposlitve in do višje življenjske ravni, česar v sedanjem položaju Trst ne more nuditi. Na ta način se jp ustvaril v Trstu izjemni položaj, ko se po eni strani izseljuje najbolj dragocena kvalificirana delovna sila, po drugi strani pa prihajajo v naše mesto vedno novi priseljenci, zlasti iz južnih pokrajin, ki dobivajo zaposlitev predvsem v javnih službah. Na ta način se u-metno spreminja podoba prebivalstva, kar je po vsej verjetnosti tudi razlog, da odgovorne oblasti do sedaj niso nič ukrenile, da bi vsaj zajezile val izseljevanja. miranju kominformizma. Tov. Branko je nato orisal pomen razgovorov in zaključne izjave, podpisane v Beogradu. Živahna diskusija se ie vnela prav o tej zaključni izjavi. Navzoči so poudarili pomen načela nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav in izreden pomen načela, da lahko vsaka dežela po svoji poti gradi socializem. Prisotni so ožigosali nepravilno in delavskemu razredu škodljivo Vidalijevo stališče, k' ponovno razbija delavske vrste in s tem samo koristi reakciji. V prejšnjih dneh so bili podobni sestanki tudi v Nabrežini, Vižovljah in Cerovijah. Na krajevnem sestanku, ki je bil sinoči tudi v Skednju, so prisotni domačini razpravljali o novem političnem položaju, ki je nastal predvsem v zvezi z obiskom sovjetske delegacije v Beogradu. Po daljši obrazložitvi tov. Stoke se je razvila živahna diskusija, v kateri so prisotni poudarjali pomen beograjskih dogodkov ter s tem v zvezi krizo, ki je zajela tržaško kominformovsko partijo. Pri tem je bila jasno izražena misel, da ni naš namen, kijuo veliki zmagi v borbi za ideološko koeksistenco med raznimi naprednimi in socialističnimi miselnostmi, ustvarjati kakršnih koli meksikanskih pučev, temveč da je treba le nadaljevati z ideološkim prepričevanjem posameznikov, da se otresejo kominformovskih okovov, ki niso bili nikoli lastni revolucionarnim .n socialističnim gibanjem. Prisotni so nadalje poudarili, da je nujnost okrepitve ideološke borbe in prepričevalne akcije bolj potrebna kot kdaj koli, vendar so opozarjali, da je treba preprečiti de-moralizacijo med delavci, saj bi ta koristila samo reakciji, ki že vodi in bo v bodočnosti skušala še povečati svojo o-fenzivo proti delavskim pridobitvam. Delavci iz bližnjih lovarn so povedali, da je delavstvo pozdravilo zbližanje rnel Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, pri čemer tvorijo izjemo le nekateri zagrizeni aktivisti, ki so se že v preteklosti izkazali kot ljudje, ki jim ni mar uveljavitev delavskih interesov. Poudarili so tudi nujnost ustvaritve široke delavske fronte, saj bo le tej uspelo, da zavre in prepreči nakane sovražnikov delavskega razreda. Nesrečen padec Sinoči so z avtom RK pripeljali v splošno bolnico 79-letnega Pietra Martinija iz begunskega taborišča na Proseku, ki je malo prej padel in si zlomil desno nogo. Zdravniki so odredili njegov sprejem na ortopedski oddelek, kjer bo moral ostati, če bo šlo vse po sreči, od 70 do 90 dni. Agente je talil Včeraj popoldne so policijski agenti ustavili v Padričah 21-letnega Enea Rismonda iz Ul. Crispi 9, ki se je tedaj voz,il z vespo, last njegovega prijatelja Carla Bellanija. Policisti so motociklista ustavili zato. ker vozač ni držal z rokami volana. Na opombo policistov o prekršku, je Ris-mondo začel policiste žaliti, pri čemer je enega celo rahlo sunil. To je zadostovalo, da so ga aretirali pod obtožbo žaljenja javnega funkcionarja in upora ter ga odpeljali na policijski komisariat na Opčine, kamor so ga zaprli v policijski zapor. Zaboj na nogo Včeraj zjutraj ob 8.15 so z avtom RK pripeljali v splošno bolnico 24-letnega Francesca Petruccija iz Ul. Baiamonti 37, kateremu so zdravniki u-gotovili poškodbo na desni nogi. Po nudeni zdravniški pomoči je Petrucci povedal, da se je poškodoval med delom na račun podjetja Gon-drand, in sicer ko mu je padel na nogo lesen zaboj, NOV SAMOVOLJEN UKREP V CRDA Ravnateljstvo suspendiralo in posvarilo več sto delavcev Pogajanja za rešitev spora z varilci so odložili na prihodnji torek - Delo razsodišča, ki se mora izreči o 7 odpustih Položaj v ladjedelnici Sv. Marka in v CRDA sploh postaja vedno bolj napet. Danes bi morali na uradu za delo obravnavati spor, ki je nastal med ravnateljstvom CRDA in varilci, pa so sestanek odložili na torek dopoldne, kar pač kaže, da ni pričakovati v kratkem rešitev tega spora. Medtem pa traja stavka varilcev že petnajsti dan in je zaradi nje suspendiranih tudi nad sto delavcev drugih strok. Ker je bil odložen sestanek na uradu za delo, so odložili tudi skupščino varilcev in suspendiranih delavcev na prihodnjo sredo dopoldne. Nepopustljivost ravnateljstva CRDA pa potrjuje še bolj oster in samovoljen u-krep. Včeraj je ravnateljstvo poslalo več sto pisem delavcem ladjedelnice Sv. Marka in Tovarne strojev, s katerimi so delavce ali posvarili ali pa celo suspendirali z dela samo zato. ker so prejšnjo sredo ob 15.30 uri zapustili delo in odšli na zborovanje, ki je bilo na dvorišču Delavske zbornice. Vsa krivda teh delavcev je bila v tem, da niso delali nadurnega dela, kajti redni delovni urnik se neha ob 15.30. Ta ukrep je zelo resen in predstavlja pravo izzivanje. Je tudi v nasprotju z določbami delovne pogodbe, ki pravi, da morajo delavci opravljati nadure le v izrednih primerih ter da ne sme njihovo skupno število presegati 10 ur na teden. V CRDA pa se delodajalci na te določbe požvižgajo in so zanje nadure postale že nekaj rednega. Sindikalne organizacije še niso sklenile, kako bodo na ta novi napad ravnateljstva CRDA odgovorile, gotovo pa je. da ne bodo držale križem rok. Stavka 200 varilcev ladjedelnice Sv. Marka je enotna in se je strnjeno udeležujejo vsi delavci ne glede na sindikalno pripadnost. Zaradi tega smo prepričani, da bodo tudi vsi delavci enotno nastopili proti novim krivičnim ukrepom. Toda pri tem ne smemo pozabiti na stavkovno gibanje, ki sta ga proti prvim ukrepom enotno napovedala oba večja sindikata, ki pa nisto skupno vztrajala v stavki, saj je Delavska zbornica prva podpisala sporazuma, katerega posledice nosijo sedaj vsi delavci. Zaradi tega mora delavstvo v CRDA budno paziti, da se to zopet ne ponovi v stavki varilcev. Ce bi nadaljevali po tej poti, tedaj bi bil ves odpor zaman in bi imelo od tega korist samo ravnateljstvo CRDA, ki bi lahko vedno računalo na umik ene sindikalne organizacije. Včeraj se je sestala arbitražno razsodišče, ki se mora izreči o 7 odpustih v CRDA. O delu razsodišča ni nič znanega, ker sindikati ne ma-j rajo, da bi se s polemikami otežilo njegovo delo. Razsodišče se zopet sestane v sredo. * * * V ponedeljek bodo na Zvezi industrijcev razpravljali o odpustu 9 uradnic Tržaškega farmacevtskega zavoda. Prva predstava cirkusa Palmiri Na obsežnem zemljišču v bližini Ul. sv. Marka bo drevi prvič nastopil cirkus Palmiri z zelo pestrim sporedom, ki je žel mnogo uspeha v i-nozemstvu. Spored je zelo sodoben in prilagojen sedanjim zahtevam občinstva. Bianco bo predstavil gledalcem številne točke, kot na primer: «zračno» privlačnost «Les 6 Texas». komika paro-dista Paolina in Zeze, brate Palmiri, akrobate na elastičnem trapecu. glumača Zidla. akrobate «Trio Edixon», skakalce »Ifni Sahara Troupe«, ki so prvič v Italiji, flegmatične «Brate Gottani«, balet «Devis» v koreografski fantaziji #Noč v Westu», mikrofonsko zvezdo Edy Dory. veliko privlačnost »Emil Zavatta in Miss Rosita«, ki so jo že občudovali v filmu «Največja predstava na svetu«, itd. Predstava se konča s ((cirkuško apoteozo«. v kateri nastopi okrog 50 igralcev. Prodaja vstopnic v osrednji blagajni v Galeriji Protti. Slovensko gospodarsko združenje se preseli v Ul. Fabio Filzi S Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja opozarja vse svoje člane, da se bo v ponedeljek 6. junija preselilo v nove ustreznejše prostore v Ul. Fabio Filzi 8, visoko pritličje. Gesla zaprla za promel Županstvo sporoča, da bodo zaradi popravila cestnega tlaka v predoru, ki veže Seneni trg z Largo Baiamonti, zaprli prehod za vozila na ■tistem, -delu Ul. Roncheto, ki gre od vhoda v predor do Ul. Baiamonti. Cesta bo zaprti. .od -6. .junija dalje, in sicer približno 20 dni. Danes se v Ljubljani poročita tov. Milena Lavrenčič in ing. arch. Miloš Lapajne N ovoporočencema želijo prijatelji in znanci obilo sreče in zadovoljstva! 4 NADI in EDIJU ZETKU »e je rodil sinček ALEKS Prijatelji iskreno čestita- jo! POLEMIKA OKOLI ROTACIJSKEGA SKLADA ZA TRST Sedaj bi radi tudi Furlani odjedali Tržačanom Kredite Ni jim dovolj, da bo deležna rotacijskega sklada goritta pokrajina, marveč hočeio del kreditov tudi za videmsko pokrajino - Zavlačevalni manevri rimske birokracije Poročali smo že o predlogu furlanskih parlamentarcev, da se rotacijski sklad v korist Trsta raztegne tudi na videmsko pokrajino, kar bi nujno privedlo do znatnega zmanjšanja sredstev v korist Trsta. To vest so objavili vsi tržaški listi in kritizirali videmski predlog, saj nima ta po-, krajina nobene zveze s skladom. ki so ga pustili Tretu A-meričani. Včeraj je na te vesti in komentarje pismeno odgovoril Alfredo Berzanti, videmski poslanec, tržaškemu listu «11 Piccolo«, kjer ugotavlja, da predlogi videmskih parlamentarcev niso privedli do zakasnitve dela parlamentarne komisije pri popravljanju zakonskega načrta o rotacijskem skladu, temveč da te je zakonski načrt zakasnil zaradi različnih stališč pri sestavljanju. Parlamentarec poleg tega dodaja, da njih predlog ne določa raztegnitve tržaškega rotacijskega sklada, temveč ustanovitev podobnega sklada za videmsko pokrajino, zato ker se mora ta pokrajina braniti pred Trstom, ki bo z rotacijskim skladom v privilegiranem položaju. Vsi ti razlogi videmskega parlamentarca so kaj malo resni. Cim pride pred parlamentarno komisijo, ki proučuje predlog zakona o rotacijskem skladu za Trst, nov predlog o ustanovitvi podobnega sklada za Videm, se delo komisije nujno zavleče na škodo Trsta. Seveda pa ima parlamentarec tudi precej prav, ko govori o različnih stališčih glede ureditve tržaškega rotacijskega sklada in da je to privedlo do nedopustne zakasnitve pri sestavi ustreznega zakona. V resnici se je okrog tega sklada razvnela prava lutka interesov različnih gospodarskih krogov, ki so tuji Trstu (in med njimi tudi vi nasprotju s tržaškimi interesi in je zaradi tega naletel na ostre kritike Ta dolga polemika in ostre kritike so nadvse značilne, saj je Trst z vsemi sredstvi, ki sestavljajo rotacijski sklad (skupno okrog 32 milijard lir), pred prihodom italijanske u-prave v celoti in popolnoma avtonomno razpolagal. Ob prihodu italijanske uprave je vlada svečano obljubila, da bodo ostala vsa ta sredstva v Trstu in da jih bo Trst izkoriščat za krepitev svoje industrije. Kaj kmalu nato pa s« je izkazalo, da se za ta sredstva zanimajo tudi drugi. Predvsem je tako predvideva! stari zakonski osnutek o rotacijskem skladu, da se fond raztegne tudi na goriško pokrajino in vse kaže,_ da glede tega vprašanja tržaški protesti niso privedli do nikakih sprememb in da je parlamentarna komisija sklenila, vključiti to raztegnitev tudi v novi zakonski osnutek. Rimsko zakladno ministrstvo pa je bilo drugi interesent, saj je hotelo prevzeti sklad v svoje roke, kar v o-biča.ini in dobro poznani praksi pomeni, da bi ministrstvo dejansko razpolagalo in izkoriščalo vsa sredstva rotacijskega sklada. Sedaj pa hoče imeti svoj »košček torte* še Videm Vse govorjenje o novem rotacijskem skladu za videmsko pokrajino je namreč le pesek v oči Tržačanom, saj je nemogoče dobiti potrebna sredstva od drugod kot iz skladov., s katerimi je doslej razpolagal Trst. Vsa ta vmešavanja drugih, Trstu nasprotnih gospodarskih krogov, so že privedla do zelo žalostnega rezultata, da se je zakon o rotacijskem skladu vJcorist Trsta že zakasnil za skoro pol leta in da se nič ne zdi. da ga bodo kmalu izglasovali. V praksi to pome- jih izkorišča zakladno ministrstvo v Rimu) in jih ne more uporabljati tržaška industrija, ki se bori z ostrimi težavami. med katerimi le prav najpomembnejša — pomanjkanje kapitala. Namesto v filobus so jo odpeljali v bolnico Z avtom Rk so pripeljali včeraj okoli 14. ure v splošno bolnico 43-letno Albino Bo-nafin por. Bagatin iz Ul. Toti 3, kateri so zdravniki obvezali rano na kolenu ter jo nato odposlali domov s priporočilom petdnevnega počitka. Bonafinijeva je v bolnici povedala, da je na Trgui Garibaldi hotela stopiti v n-lobus. ko ji je na stopnici nenadoma spodrsnilo. Seveda je padla in si pri tem poškodovala koleno. SLOVENSKO KAKODKOGLGDALIlitK zn Tržaško ozemlje GOSTOVANJE DRAME Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora V sredo 8. junija 1955 ob 21. uri v dvorani Prosvetnega doma na OPČINAH V četrtek 9. junija 1955 ob 16.30 in ob 21. uri v kino- dvorani v SKEDNJU IVANA IZ LORRAINE n n Drama v treh dejanjih Spisal: Maxwell Anderson Prevedel: Jaro Dolar Režiser: Jaro Dolar Scenograf: Vlado Rijavec Prodaja vstopnic za OPČINE: dve uri pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. Prodaja vstopnic za SKEDENJ: v torek in sredo od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Ul. Roma 15-11. ter dve uri pred pričetkom predstav pri blagajni kina. ( GLEDALIŠČA ) VERDI Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za zadnji koncert orkestra Tržaške filharmonije s sodelc/anjem violinista Franca Gull.ia pod vodstvom dirigenta Franca Caraccio-la. Koncert bo danes ob 21, uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV vabi ob zaključku šolskega leta na ples ki bo danes 4. junija ob 20.30 v Ul. Montecchi 6 Igra jazz orkester Vstop samo z vabili, ki jih lahko dvignite od 8. do 19. ure v Ulici Roma 15. PROSVETNO DRUŠTVO « IVAN CANKAR a priredi 12. junija t. 1. izlet na Višarje in k Be-lopeškim jezerom. Vpisovanje vsak večer na sedežu v Ul. Montecchi 6-IV. od 20. do 21.30. PROSVETNO DRUŠTVO V KRIŽU vabi na plebni* zabavo ki bo danes 4. junija ob 20. uri na prostoru letnega kina IGRAL BO DRUŠTVENI ORKESTER ( ŠOLSKE VESTI ) Ravnateljstvo državn« nižje trgovske strokovne šole v Trstu sporoča, da bodo pismeni, praktični in grafični iapiti za nižji tečajni izpit v poletnem roku 1955 v naslednjih dneh: Danes, 4. junija 1955 slovenščina. 1#lc. v ponedeljek 6. junija 1955 knjigovodstvo in trgovsko računstvo. v torek 7. junija 1955 trgo- vinstvo - praktične vaje. v sredo 8, junija 1955 mate- matika. v petek 10. junija 1955 StenO- S^i-ia; u. v soboto 11. junija 195o italijanščina. v ponedeljek 13. junija i955 Čtrojepis. . Pričetek pismeni‘h nalog dnev- no ob 8.30. cJli Q ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri 5. t. m. ob 11. uri dopoldne v kino dvorani v NABREŽINI mladinska igra Oskarja Wuehnerja ..PASTIRČEK PETER IAI URILI ORIEJANTIN" ob 16. uri igra Eduarda de Filippa -FILUMENA MARTURANO' demskih), tako da je bil prvi I ni. da so visoke vsote ves ta zakonski osnutek v ostrem1 čas neizkoriščene (odnosno da Podlegel poškodbam Dne 1. junija je v splošni bolnici podlegel poškodbam 70-letni Giuseppe Poselli iz Ul. Bosco 22, katerega so dva dni preje sprejeli na ortopedski oddelek z zlomljeno nogo, Poselli je postal žrtev prometne nesreče, ko ga je na Nabrežju Gulli povozil neki zasebni avto. Usoden padec Včeraj ob 17.50 so z avtom RK pripeljali v splosno bolnico in sprejeli na ortopedskem oddelku 86-letno Giu-seppino Deotti vd. Tornelli iz Ul. Coroneo 3, katera si je ob padcu v njenem stanovanju zlomila desno nogo. Njen 53-letni sin Ferruccio je v bolnici povedal, da je mati padla že pred petimi dnevi, vendar si ni nihče misli da si je zlomila nogo. Zdravniki se niso hoteli izjasniti o njenem zdravstvenem stanju, ki je precej resno, RAZPIS Podporno društvo eDijaška Matica» v Trstu razpisuje vlaganje prošenj za šolsko leto 1955-56 1. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki ,.ip J5.10' silci dobijo pri upravi Dijaškega doma v Ul. Buonarroti 31 ah pri tajnici Dijaške Matice v Ul. Roma 15-11. (Pri SPZ). 2. Prosilci lahko prosijo: a) za sprejem v Dijaški dom za rednega ali zunanjega gojenca, . b) za znižanje vzdrzevalni-ne v Dijaškem domu. c) za izposojo šolskih knjig iz knjižnega sklada, e) za podporo v drugih oblikah. 3. Prošnje za podpore v smislu 2. točke tega razpisa sprejemata do 30. julija t. 1. uprava Dijaškega doma ali pa tajnica Dijaške Matice. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku. .. 4. Vsa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih. —-o——————— Od včerai do danes uojstva. smrti in poroke Dne 2. in 3. junija se je v Trstu rodilo 6 otrok, porok je bilo 7, umrlo pa je 10 oseb. POROČILI SO SE kurjač Stellio Faiman in gospodinja Maria Trento, delavec Giordano Ruzzier in prodajalka Maria Do-minese, kotlar Karol Ravbar m šivilja Joripina Kete, oficir Gio-vann j Stel)a in študentka t ranča Guiducci, električar Claudto Fa-no in gospodinja Carmen Irau-sin. delavec Gioachino Stefanich in gospodinja Ann.n Valenta, motorist Livio Celant in gospodi-dinja Maria Kirn. UMRLI SO: 76-letni Giuseppe Giurco, 64-1 et.na Maria Diana vd. Bozzer, 65-letni Giovanni Fabris, Cinzia Bittistella stara 2 meseca, 51-letni Gabriele Genzo, 47-letna Maria Cremenotti por. Millo. 61-letna Marija Zobec por. Žerjal, 74-letna Angela Gregorič por. Alessio, 71-letni Giuseppe Boselli, 66-letbj Romano Zorze-non VltEME VČERAJ Najvišja temperatura 21.6, najnižja 13.6, ob 17. uri 21.4, zračni tlak 1015.7 stanoviten, veter za-hodnik 5 km na uro, vlaga 56 odst., nebo jasno, morje skoraj • mirno, temperatura morja 16.5, Moški zbor fantov s Pro-seka-Kontovela in mešani pevski zbor Prosvetnega društva iz JBarko-velj, oba pod vodstvom Milana Pertota, priredita jutri 5. t. m. ob 17.30 v dvorani na Kontovelu KO S € K RT umelniti in narodnih pesmi SPORED: Anton Foerster; Ljubica Milan Pertot: Konjuh planino m Stevan Mokranjac: Deseti šopek 'narodnih pesmi iz južne Srbije Emil Adamič: Moravska narodna Boris Papandopulo: Skoči kolo Anton Foerster: Pevajte ve planine Vasilij Mirk: Katrica Oskar Dev: Tihi veter Peter Jereb: Pelin roža Anton Foerster: Herce- govska ODMOR Mitja Tomc: a) - Moj očka b) Ko so fantje c) Štajerski fantič č) Rezjankica d) Dolenjski furmani Milan Pertot: a) Kej me b'š t’ku za-m’jero b) D’n s je ta iste dan c) U celem Trste lučke ni č) Bulše be blo d) U Leblan n'lep»m pl’c VABILO Uprava SNG v Trstu vabi tiste, ki imajo veselje za delo na področju igralske umetnosti m bi se v tej radi izpopolnili, da se prijavijo do 10. junija 1955 v pisarni SNG, Trst, Ul. S. Vito 17, tel. 39230 v u-radnih urah od 9. do 13., kjer dobijo vsa pojasnila glede avdicije, načrta za igralsko izobrazbo i. dr. Rosaetti. 15.30: «Mal»ga», M. CTHara, D Carey. Ezcelsior. 16,00: »Pogubljeni kontinent«, Fenice. 16.30: »Zaklad Amazon- ke«, F. Lamas, R. Fleming. Nazionale. 16.30: »Napad v džungli«, S. Stephen. Ftlodrammatico. 16.30: «Trt broad-\vayska dekleta«. D. Reynolds, M.'in G. Champion. Sup^rcinema 16.30: »Parisova ljubimka«. H. Lamarr. M. Serato. Arcobaleno. 16.00: «Timbersack», S. Hayden. Astra Rojan. 15.30: «Okno na dvorišče«, J. Stevvart Capitol 16.00: »Neutolažljivi kS-valir«, Y. De Carlo. Cristallo. 16.00: »Princ igralcev«, R Burton J. Derek. Graitacielo. 16.00: »Potopljeni zaklad«, J. Russell Alabfrda. 16.00: «OgenJ in meso«, L. Turner. Mladoletnim prepov ertano. Ariston. 16.00: »Moški imajo rajši plavolaske«, M Monroe. Arinonia 15 15: «Možje po meri«, J. Crain. Aurora. 15.30: »Norosti leta«, M Monroe. Garibaldi. 15.30: »Divjak«, M. M Fiore. Ideale. 16.00: »Pogumen princ*, Mason Impero. 16 00: »Pustolovščine Casanove«. G. Ferzetti. Mla- doletnim prepovedano. italia, 16.00: «Senca». M. Toren. S. Marca 16.00: »Dež«, R. Hay-vvorth Kino ob morju. 16.15: »Prema- ganci«, A. M. Ferrero. Mladoletnim prepovedano. Moderno. 16.00: »Karavana k Luna Parku« A. Baxter. Savom. 15 30; »Sabrina«, A. Hepburn«. Viale. 1600: «Veriga sovraštva«, H. Remv. Vittorio Venelo. 15.30: »Rapeodi- Azzurro 16.00: »Saskatchenvvat*^ rdeči jopiči«, A Lada. ^ Belvedere. 16.00: «Potopljeno sto«. R. Ryan n C*“ Marconi. 16,00: »Cigan«, u-coran, »ra Massimo. 16.00: »V.icomte iz » gelona«, G. Marchal. Novo Cine. 16.00: «Nimfa dov«, E. tviliiams. ^i«, Odeon. 16.00: »Lepotice P. Cressoy, Mladoletnim ™ vedano. k, Radio. 16.00: »Jezdi vaaueri"' Gardner. lit. Secolo. 16.30: »En dan — v5t ljen,ie». M. Oberon. Venezia. 16.00: ((Javanski ^ nik«. F. Murrav. ^jji Skedenj. 18.00: »Roparji morij«, J. Pa.vne -Mini- Kino na Opčinah. 18.00. j, niča mladoletnih deki • Marais. F. Arnouil POLETNI KINO Ariston. 20.45: «Moški ®JJ. ši plavolaske«, M. Mont . ^ Paradiso. 20.15: »Nočni r*J». Gaynor. uenfk Ponziana. 20 30: »Hong - 140 J. Chandler. . „ mv Rotan. 20.45: »Sin bledega (*» za«, B. *Hope. "MM SOBOTA 4. junija »** TUNI POSTAJA A . 12.00 P9, 11.30 Zabavna glasba: i ■ ^ rtnine in zdravje; 12. > ( ob ogar nekaj: 12.45 zormik: 12.55 LahkC j jjtf 13.30 Jugoslovanski "I011 Ameriški ritmi; 14-4» j-iiodst** motivi; 15.00 Lab 15.30 Pogovor z ženo, p*, ke melodije igra orke ^^evij ohiori; 16.20 D0*11?, m sla'* 16.50 Plesna glasba: H-p’ f/po-pevci: 18.00 Cajkovsk • ^ freda«, simfonija; lkov * . u„|. nega aveta; 19.15 R3*1!,-. 20,10* verza; 19.30 Pestra g13"":rOt>(0-Šport: 20.05 Mojstri o* r0dovi to; 20.30 Glasba raznin ^ 21.00 Malo za šalo — .mnraWns»i 21.15 Skladbe Liszta m ot 2j|)0 21.45 Francoske P°Pev jLj. jV« Puccini: Izbor njegovih otm Plesna glasba. T It s T . j, 4j 11.00, 13.00. 14.00. ^-^Jjsarsk« Poročila s krožne so- dirke po Italiji; 12 00 Sl fer-listi: Vaša Prihoda; t5 ,nfldejan' ron: «Svoboda», igra ka; 15.45 Lahka glasba. K 4» P K «4 Slovenska poročila: 6.30. 7.45. in 23.30jnil 12.30' 13.30, 1430, 19.30 in '■“'-'dali Hrvaška poročila: vsak 20.20. , u Italijanska poročila: o-13' 19.00 in 23.00. ,oo K> 6.40 Jutranja glasba. ■ v«| - ledar - vremenska nav“ jo-napoved časa; 7.05 Glasb bro jutro; 7.30 aZ «***. iJ.0® 11.00 Od opere do Glasba po željah; l4.oo 44.40 spored glasbenih ugan • rjtrnd Tržaška kronika; 14.50 jfn ;fi-polke in valčka z gor^ lf->‘ st rum entat n im kvartetom, ^ert Popoldanski simfonični gnesm 18.30 Motivi iz revij |n 19.15 Spori; 20.00 nemške glasbe; 20.40 Noe prCre* ni koncert. Josip HatzC- ^ pa-skozi opero «Povratek»: v dijska 'igra: Mikeln vw' mladni noči4, (Celjski 1 22.00 Plesna glasba. It O 1 |L 1 «P S j 327.1 m. 202.1 m, 2114 |JF' Poročila ob 5.00. 6.00. 7.tN> 15.90 17.00 in 22.00 1^ 11.00 Radijski koled3;. pesm Glasbena medigra; D-®** 1. za naše male; 12.10 SidfV priredbe Danila Butan j ste-Planinski oktet: 13.00 Zel ^tio poslušajte! 13.30 Pes er jj.t» operne in solistične S13?-,- l5-J» Ritmi iz latinske 3m,erL..' l5J» minut skladb za kla^*'. igr Slovenska narodna gl^fL-jaiiv*' Utrinki iz literature: .*“,»* pc/L polja, cvet — to bil J? ... 1®?» (Izbor Murnove 1‘r S-a' 1 Zabavna in plesna g Glasbene uganke: l?-15./ melodije: 18.00 Prof. 18’ Rupel: Jezikovni pOf^iLi’ - isu^aci. 'iciiKuvn-i t/«*- -fll **:,» Slovenske narodne P^-jfca L Vaški kvintet, pojeta Sonja; 18.45 Igra t-amtogjtfli V k ester; 20.00 Zabavni s čer. TEim iz. Čeprav nam prikazuje ooert kot svoj osebni osnutek ter pričakuje m želi, da bi se oglasili drugi s svojimi Pripombami in nasveti, gotovo spričo položaja, ki ga le zavzemal pisec in ga tudi sedaj zavzema, ne grešimo ve-‘tko, ako pripisujemo načrtu ?°}j ali manj oficialen značaj. Priznati moramo, da je avtor vložil v svoje delo veliko truda in da je v uvodnih po-Sfavjih zbral premnogo zanimivega m važnega gradiva. ki ]e sicer raztreseno in del- no Vsaj nam teže dostopno. Po spisu samem sicer dvo-jttimo, da bi avtorjev poziv debati o njegovem načrtu veljal tudi Slovencem, vendar 'mamo za svojo dolžnost, da ** oglašamo tudi mi. To je tem bolj potrebno, ker je nevarnost, da bi se izdelal *tatut, ne da bi k temu pri-eSnili tudi zastopnike Slovencev ali vsaj slišali njihovo mnenje. Podobno je že bilo p statutom za Trentin-Gornje v°adižje in usodne posledice te izključitve nemških predstavnikov se opažajo še danes. V tem članku ne bomo razpravljali o tem, ali je deželna avtonomija s posebnim tatutom potrebna, kakšen naj 0 njen obseg in kakšen njen V8troj, prav tako tudi ne o em. ali je Tržaški teritorij. *t je poverjen italijanski u-Pravi, lahko sestaven del tar e dežele ali ne. Naš namen kritično presojati položaj, J, “i ga po tem načrtu imeli bvenci v tej lahko rečemo -*l.sedaj še «h,ipotetični» de- čnano je, in to tudi avtor am, čeprav bolj prikrito, v ,v°Ji knjigi priznava, da je z ustavo italijanske . republike hkrati z Dolino Aoste n Trentinom-Gornjim Foadiž-Jem ustanovljena dežela i ur-,n'Ja'Julijska krajina prav "edf na tamošnje druge j thske skupine, t. j. na Fur-'n na Slovence. , Castro odreka Furlanom i.°Cela značaj posebne etni-skupine in‘ v nasprotju štetju iz leta 1921 1.106. Za->pai bi Slovenci predstavljali meznih določbah). Pri tem iz- realno število j najmanj devetino celotnega prebivalstva. Zaradi tega bi bilo sodelovanje Slovencev pri izdelavi-; statuta tudi po njihovi številni moči upravičeno. ' Toliko smo želeli pripomniti k premisam, iz katerih-izhaja De Castro, da bomo tako laže razumeli razne določbe njegovega osnutka statuta, ki se nanašajo na pravice Slovencev kot etniška ali jezikovna skupina. De Castro sam ponovno podčrtava v tvojem komentarju k osnutku, da je zelo širokosrčen nasproti manjšinam. V formalnem pogledu moramo priznati, da je temu res tako. Ce pa upoštevamo, kar smo omenili glede na njegove premise, in še posebne pogoje, ki jih on postavlja za uživanje predvidenih manjšinskih pravic, se te pravice kakor bomo še pokazali, praktično reducirajo na to. kar je Slovencem že sedaj zajamčeno ali vsaj priznano na omejenem delu celotne dežele. De Castro je pripravljal svoj osnutek statuta, še preden je bil podpisan londonski sporazum o T’rstu. Iz dela prvotnega osnutjca, ki ga objavlja (str. 72 sl J, smemo sklepati, da je bil tedaj bolj ozkosrčen. Sedaj, ko so tržaškim 'Slovencem s sporazumom in z dodatnim statutom zajamčene razile manjšinske pravice, jih naravno tudi on priznava in vsaj načelno tudi ni proti temu, da bi se te pravice raztegnile na vso deželo (seveda s klavzulami, ki jih bomo omenili pri posa- ške Prvotnim načrtom «f’urlan- c,:«*? gibanja« iz 1. 1947 lz_ HJUcuje rabo furlanskega je-i' a v javnem življenju in teeno zabranjuje furlanšči-tSf ° 'e Castrom glede fciv-1 tonosti slovenskega pre- c«j* -V.8' >*' mor^j zna- Jirii Vi^emski ■.—;I ne odrekati ne Slovencem „ n Goriški pokru- Irj .‘d 'udi ne Slovenc« ut na n l/ern teritoriju. Nedvom-je znano, da se je radi tega je Slovencev v Videmski pokrajini gotovo višje od 50. ODD V . Goriški pokrajini naj H' bilo po De Castru vsega 11.000 Slovencev. Po zadnjem avstrijskem štetju iz leta 1910 jih je bilo na tem področju več kot 20.000, a celo po italijanskem štetju iz leta 1921, ki je njihovo število v sami Gorici neusmiljeno potvorilo v njihovo škodo, jih je bilo okoli 14.000. Na Tržaškem teritoriju je, kakor« po .nam neznanem viru trdi De Castro, vsega okoli 40.000 Slovencev (str. 102). Pri tem popolnpma prezre, da je Zavezniška vojaška uprava le tri leta, preden je on postal njen italijanski politični svetovalec, na osnovi prvih občinskih volitev cenila število Slovencev v tržaški občini na 50.000, a v ostalem delu od Zaveznikov upravljane cb-ne na 13.000, vkupno tedaj na 63.000. Realno’ število pa je vsekakor še večje. Na to smemo sklepati tudi po zadnjem zanesljivem štetju, namreč po avstrijskem štetju iz leta 1919. (Italijansko štetje iz leta 1921, ki je dognalo v Trstu samo 18.000 Slovencev, je bilo pač samo žalostna burka). Zaradi tega skusa De Castro (str. 49) omajati zanesljivost podatkov štetja iž leta 1919, češ. da je tedanja «Avstrija v doseg o trializma Frana Ferdi-nji-nda imela potrebo- poslovnimi italijansko ozemlje ter je v ta: namen cero falzificiraht štetje*. V podkrepitev te svoje trditve pravi, da je že leta 1946 na osnovi proučevanja vseh popisnih pol sestavil dokumentaren spis, v katerem je ta «falzifikat» dokazal tudi z raznimi fotokopijami, in naznanja, da bo ta spis, ki ga je leta 1946 predložil mirovni konferenci, morda v kratkem izročil tudi javnosti. Mi to njegovo namero samo pozdravljamo in pričakujemo objavo spisa, ker nam- bo nudila priliko, da pokažemo eve-tu vsa sredstva, katerih se je posluževal tržaški magistrat kot popisni organ neposredno ali posredno po svojin pooblaščencih, da bi čimbolj zmanjšal število Slovencev, tako da je bila avstrijska vlada na protest Slovencev prisiljena odrediti revizijo štetja, ki je povečalo število , Slovencev in Hrvatov kar za 21.425. Iz gornjih naših izvajanj izhaja, da predstavljajo Slovenci na Tržaškem ozemlju okoli 25 odst., v Goriški pokrajini pa 15 odst. in v Videmski pokrajini v sedanjem obsegu 7 do 8 odst. vsega prebivalstva: Ako bi -se, kakor se pričakuje, od Videmske pokrajine odcepila Fordenonska pokrajina, bi SloVenči predstavljali v zmanjšani Videmski pokrajini 11 do 12 odit. Ne samo Tržaško*- ozemlje-,” kakor pravi De Castro, temveč tudi Goriška in Videmska pokrajina so tedaj ((jezikovno mešani«. Prav iz tega razloga se je s furlanske strani leta 1947, ko je bila že znana nova državna meja in ustanovitev isTO, v zvezi s prvim načrtom za avtonomno deželo Fur--Innija-Julijska krajina (brez Tržaškega ■ teritorija! j predlagala razdelitev te dežele v štiri kurije; prva (centralna) bi bila furlanska s središčem v Vidmu, druga rlovensko-nem-ška s sedežem v Gorici, tretja karnijska s sedežem v Tu-meču (Toimezzo) m četrta sedežem v Pordenonu. V drugi kuriji, katere obseg ni bil nadrobneje označen, bi bili Slovenci (od Goriške in Videmske pokrajine) v večini. Poleg njih bi bili še Furlani m Italijani ter maloštevilni Nemci v Kanalski dolini. De Castrova avtonomna dežela bi bila večja ter bi obsegala tudi Tržaški teritorij; toda on ne predvideva razdelitev dežele v nove enote, temveč je za ohranitev dosedanjih pokrajin. Vse te bi bile, icakor s-mo omenili, v nasprotju z njegovo trditvijo, jezikovno mešane, v vsej deželi haja iz stališča, da se mora dobro ravnati z manjšinami, dokler te hočejo ostati manjšine. da se pa mora reagirati proti njim, kadar skušajo kakorkoli ukazovati večini ali «se sklicevati na neobstoječe privilegije, kakor v primeru protesta iz zadnjega časa proti gradnji slanovunjskih h ir, za istrske begunce v občini Devin-Nabrežman. S to pripombo je De Castro proti svoji volji razodel, kako si moramo tolmačiti njpgovo ši-rokosrčnost pri formulaciji manjšinskih pravic. Značaj narodne manjšine je prav v tem, da biva strnjeija na nekem zaključenem teritoriju. In to velja tudi za Slovence pod Italijo, njihovo ozemlje se vleče nepretrgano vzdolž vse državne meje od Kanalske doline do Miljskih hribov. Obstoj narodne manjšine je vezan na ohranitev narodnega teritorija. Zaradi tega ima vsaka narodna manjšina pravico, da brani svoj teritorij proti sistematični razlastitvi tega ozemlja in proti kolonizaciji po večinskem narodu v izrazito raznarodovalne name-( ne. To ni noben privilegij j " manjšine in tudi ne nobena |“ uzurpacija pravic, to je naraven in upravičen boj narodne manjšine za njen obstoj in za njeno življenje. V takem Loju pa niso Slovenci edini v Italiji, enak boj bijejo tudi Nemci v Južnem Tirolu. Po takem splošnem uvodu lahko preidemo k proučevanju posameznih določb- I.RT« Čerme 1.J Upati je, da bo OZN vendarle uspešnejša v tem tako perečem vprašanju Eno najvažnejših mednarodnih vprašanj, ki . si ga danes postavlja mednarodna javnost, je brez dvoma vprašanje razorožitve, posehno v zvezi s trenutnim londonskim zasedanjem podkomiteja OZN za razorožitev in najnovejšimi sovjetskimi predlogi. Na o-snovi teh predlogov je razvidno, da so Rusi ne samo sprejeli predlog zahodnih držav glede obsega suhozemnih sil velikih držav, ampak da so šli še dlje, izdelali so celo obliko organizacije ter način poslovanja organa, ki bi nadzoroval izvajanje bodoče konvencije o razorožitvi.. Ce se opremo na trenutno smer političnega razvoja v svetu, ki v svojih osnovnih obrisih vendarle teži k mirni ureditvi vseh kardinalnih mednarodnih spornih vprašanj, bi moral tudi kar zadeva vprašanje razorožitve prevladoti nekak zmeren optimizem. To vprašanje je rešljivo kot vsa druga. Da bi se pa dosegel neki konkreten uspeh, je treba v prvi vrsti biti na jasnem, a večjih dosežkov v tem pogledu ne gre pričakovati od danes na jutri in, drugič, da je pri pogajanjih potrebna vsaj minimalna doza objektivnosti. iskrenosti in dobre volje. Komur je kaj mar za usodo tako pvoje dežele kot sveta nasploh, se temu ne bo odrekel Določeni napori v tem smislu so bili storjeni tudi v času med obema vojnama. Znano je, da je iz prvega svetovnega spopada izšla, lahko rečemo, kot zmagovalka samo Amerika, Ostali udeleženci na strani Antante eo sicer fingirali kot zmagovalci, toda vojaški napor jih je ekonomsko tako izčrpal da v takšni zmagi niso mogli, videti. kdo ve kakšnega uspeha. S svojo gospodarsko premočjo je Amerika hkrati težila tudi za politično in s tem neogibno tudi vojaško premočjo. V prvi vrsti, da bi zaščitila in si zagotovila .svoje interese na tihomorskem področju. Mnogo močnejša od vseh je svoje namene uveljavila s sklicanjem znane \va-šhingtonske konference, kjer so se imele razdeliti interesne sfere na Daljnem vzhodu in hkrati doseči določena o-mejitev pomorske oborožitve. Rezultat pogajanj, ki eo se jih udeležile Amerika, Velika Britanija, Japonska, Francija in Italija, a so potekala v precejšnji nasprotovanjih, je bii naslednji; Skupna tonaža linijskih ladij, ki ne presegajo 35.000 brt. se ima ravnati po razmerju: 5:5. 3:1, 75:1, 75; dalje, da lahko imata Amerika* in Velika Britanija letalonosilke, lci ne presegajo 33.000 brt, v skupni tonaži 135.000, Japonska 80.000 a Francija in Italija 60.000 brt: tretjič, da se ne grade križarke, ki bi presegale 10.000 brt; četrtič, da VODJA ITALIJANSKEGA ODPORA 0 JUGOSLOVANSKO-ITALIJAMSKIH ODNOSIH Na domuferriiccia Parri obžaluje, da do sporazuma ni prišlo prej - Trst mora ohraniti značaj mednarodne luke in postati izhodišče na morje za države, ki tvorijo zaledje Trsta - Kulturno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo ima velike možnosti bo Trst *nril cj, , *ržašt Sc) Se °k c:asu vzpona Ve,-,,.. luke priselili iz sio-- "fbga zaledja ~ — lujci kakor e Priselili iz raznih 11 i,tiradi manjši po- ri tujci kakor Italijani, ki krs,r Priseli Italije. izrePrac*' tega bi moral statut ne omenjati Slovence in „e a splošno eetniške skitp’- PnLuT°2ilc«)le od italijanske» Js ne.n° za radi tega. ker Sgj0 varno-l>il0 . a'i o.iiiiovo število bi tia z 110 omejeno). Ne vem Ki j.0!11 0Pira svoje trditve, iti jz "lanskem uradnem štet-bešti ®!a 1911 je bilo v Beki „ Sloveniji 36.171 oseb. govorile .slovenski Tuji lpta 13-l ki se «*tičhbllS 0 ,vl'šilo že pod fa-33.935 , fežimom, so našteli *!*hi akih oseb in v urud- 6ei], Poročilu (Censimento 6. h-, °Polazione del Regno !'"lei |a' Relazione gene- •* Stan na sU- 6«. da ^avi) , iS. ni urad pred ob-ibskli c uradno od ob-<*v Ul PredstOjnikov potrdi-P* til Podatkov. Tl podatki kjer ‘ 0 ?-a.ieli vseh naselij, Mvo .eov°i‘ijo slovenski Dei- Joških V založbi časopisnega podjetja tiNaš rfsk», je izšel v knjižni obliki roman ((Motilni rougen, ki o• Morda bi omenili, da predstavlja roman celo izredno draga. Sl. Ru. Jutri bo proslava 160. obletnice ustanovitve slovenske osnovne šole na Katinarl. Pričujoča slika nam prikazuje ucence drugega razreda katinarske sole iz leta 1393 se na Daljnem .vzhodu ohra- nistatus quo v pogledu utrdb in postojank; petič, da se V vojaške namene ne smejo uporabljati strupeni plini in . podobna sredstva. Zanimivo je. da je tvashing-tonska konferenca predstavljala prvi sporazum o razorožitvi po haaških mirovnih konferencah leta 189.9 in 1907, ko je bilo postavljeno vprašanje omejitve oboroževanja. Tudi v paktu Društva narodov, ki je bilo ustanovljeno 28. aprila 1919, je bil vnesen dokaj obsežen člen. posvečen vprašanju razorožitve. Na prvem zasedanju omenjene organizacije leta 1920 je bilo sklenjeno, da se ustanovi posebna komisija, katere naloga ja bila. da uresniči določila, ki so bila v tem členu. Svet Društva narodov- je dalje u-stanovil (leta 1925) komisijo, k; je imela pripraviti mednarodno konferenco o razorožitvi. Pet let je ta komisija delala na pripravah za to konferenco, končno se je septembra 1930 razšla, od vseh njenih naporov pa je ostal samo načrt konvencije o zmanjšanju in omejitvi oborožitve. Drugega februarja 1932 te je pod predsedstvom angleške ga delegata Arthurja Hender-sona sestala v Ženevi mednarodna konferenca za zmanjšanje ter omejitev oboroževanja, ki se je udeležilo 61 držav. Med temi jih je bilo pet (tudi Amerika), ki niso bile članice Društva narodov. Konferenca se ie vršila ’ v času, ko so v svetu vladali zelo zaostreni odnosi. Leto dni prej je Japonska napadla Kitajrko, Nemčija pa se je odkrito pripravljala, da se u-pre določilom mirovne pogodbe, podpisane v Versaillesu. Nekatere velike sile so se v tem pogledu kazale nasproti Nemčiji preveč popustljive, med manjšimi pa je zaradi nesposobnosti Društva narodov, da' reši vrsto perečih mednarodnih vprašanj, vladala pobitost. Velike tile so na tej konferenci nastopile vsaka s svojimi posebnimi interesi. Francija je, v -strahu pred naraščajočo napadalnostjo Nemčije, predlagala ustanovitev posebne mednarodne vojske pri Društvu narodov, zraven tega pa še sklenitev pogodbe o dopolnilnih garancijah glede njene varnosti, kakor tudi sklenitev novih vojaških zv.cz. Anj glija je, kot zagovornica evropskega ravnotežja, skušala iti na roko nemškim zahtevam o enakopravnosti s,gled^, oborožitve, 'Amerika je "naslopiila z zahtčvo, naj. bi se suhozeno ne sile zmanjšale za, tretjino, Japonska pa, naj bi se odpravile omejitve, ki -jih je morala sprejeti na tvashing-tonski in londonski konferenci (leta 1930). Italija je bila na strani Nemčije, a je, razen enakopravnosti glede oborožitve. zahtevala se posebno dovoljenje, da ustanovi milico 100-000 mož, kakor tu di. da more imeti ofenzivno orožje, t. j. tanke, letala, težko artiljerijo. Sovjetska zveza je predlagala, da se vojna kot sredstvo nacionalne politike odpravi, da se pristopi k splošni in popolni razorožitvi. V kolikor bi ta predlog ne. bil sprejet, je bila za progresivno in proporcionalne razorožitev. Konferenca se je sestala, da bi se proučile možnosti smanj šanja in omejitve oboroževanja nasploh. Zaradi nemških zahtev pa se je spremenila v konferenco o omenjeni oborožitvi Nemčije. Da bi njen predlog bil sprejet, je Nemčija pritisnila na konferenco tako, da jo je začasno zapustila. Ko pa je na angleški poseg konferenca Nemčiji priznala enakopravnost v oboroževanju se je ta (oktobra 1933), tedaj že v Hitlerjevih rokah, dokončno umaknila iz nje, pri čemer je izjavila, da se bo umaknila tudi iz Društva narodov. Kar je oktobra 1935. tudi storila. Z izstopom Nemčije iz Mednarodne konference za zmanjšanje in omejitev oboroževanja, je ta praktično doživela svoj končni neuspeh. ,Njen plenum se je še enkrat, a to zadnjič, sestal maja 1934, in to brez Nemčije. Nekater njeni organi so formalno životarili še do oktobra 1937. Sredi leta 1934 je kazalo, da bo dosežen sporazum glede zmanjšanja omejitve oboroževanja v sledeči obliki: 1. Prepoved' letalskega bom bardiranja in uporabe kemičnega, zažigalnega in bakteriološkega orožja; 2. razotožitev glede kvalitete in kvantitete; a) glede kvalitete: ta- kojšnje uničenje artilerijskega orožja velikega kalibra kakor tudi tankov, v kolikor to orožje presega odrejeno ko ličino; b) glede kvantitete: zmanjšanje količine orožja, ki dovoljeno; 3. kontrola nad proizvodnjo orožja in njegovo prodajo 4. obvezna prijava stroškov narodne obrambe; 5. kontrola nad izpolnjevanjem konvencije o razoroži tvi, s periodičnimi inšpekcijami na terenu; 6. garancije glede izpolnje vanja konvencije. Znano je, da se od tega prav nič ni izpolnilo. Neposredna zasluga /a to gre Nem čiji, posredna pa Angliji. To so zgodovinske resnice. Vprašujemo se. in to z veliko skrbjo, če bo tudi OZN doletela enaka usoda kot predvojno Društvo narodov. Upati je, da ne, ker je današnje razmerje sil v svetu vendarle drugačno, a tudi javno mnenje postalo močnejši politični faktor. ki ga je treba upoštevati. Javno mnenje pa je odločno proti Vojni. LENARD FURLAN JOSIP FURLAN rojen v Gabrovici 19. 11. 1924 rojen v Gabrovici 20. 10. 102* padel na Krasu 25. 9. 1943 padel v Bukovici 15. 9. 1943 GIORGIO DE ROSA rojen v Trstu 29. 12. 1924 obešen v Ul. M. D’Azeglio 1945 padel pri Temenici 17. 3. 1944 umrl v nemškem taborišču 1945 ARRIGO PAVER rojen v Miljah 19. 12. 1919 padel 2. 10. 1943 STELIO FONTANOT rojen v Miljah 2. 4. 1915 MIROSLAV GRGIČ rojen 6. 9. 1922 VLADIMIR PERCIC rojen v Sempolaju 16. 3. 1909 padel v Črnem vrhu 20.3.1944 NEREO OLIO rolen v Miljah 6. 7. 1921 padel 22. 0. 1944 v Kastelcu DANILA OTA SALVINO NOVEL rojena v Dolini 14. 12. 1921 rojen v Miljah 14. 3. 1926 umorjena 22. 4. 1944 v Dolini padel 9. 8. 1944 na Vipavskem LEOPOLD MERVIČ ERNEST METLIKA rojen v Devinu 4. 4. 1920 rojen v Trstu 14. 10. 19M obesen 8. 9. 1944 na Opčinah pogrešan od 1944 v GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK PRED USTANOVNIM OBČMIM ZBOROM SLOVENSKE KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE Združili bomo vse naše sile za kulturni in gospodarski razvoj Jutn dopoldne se bodo v dvorani «Pri zlatem , pajkus v Gorici zbrali delegati naših kulturnih in gospodarskih u-stanov z namenom, da ustanovijo sSlovensko kulturno-gospodarsko zvezo*. Cilj in namen te zveze /je, voditi in usmerjati delo, ki presega delokrog posameznih društev in ustanov. Naši manjšini v Italiji je taka zveza zelo potrebna-Ze pri našem preteklem, delu smo naleteli na številne težave, ki pa bodo v bližnji bodočnosti prav gotovo še narasle, ko se bodo v posebni regionalni statut vnašale v podrobnostih naše sicer naj-elementarnejše pravice, za katere se borimo že vsa leta po vojni, zlasti pa po uveljavljenju mirovne pogodbe. Poleg tega bo imela SKGZ še nalogo, da bo uravnavala vse naše kulturne in gospodarske koristi ter skrbela za uspešno in pravilno rast zamejskih Slovencev Ze dosedanje delovanje naših kulturnih in gospodarskih društev in ustanov, ki so najavile svoj pristop v SKGZ tn bodo poslale na nedeljski ustanovni občni zbor svoje delegate, nam je porok, da bo sSlovenska kulturno-gospo-darska zveza* močan in trden činitelj v obrambi naših pravic, ker bo tesno povezala vse to drobno delo in ga e-notno usmerila proti za nas življenjsko važnemu cilju. Zveza slovenskih prosvetnih društev z vsemi včlanjenimi društvi, Dijaška Matica, društvo akademikov in srednješolcev, Podporno društvo, Ljudska čitalnica in knjižnica, zadruge in posojilnice itd., ki bodo povezane po tem svojem koordinacijskem organu, bodo na ta način mnogo laže zmagovale premnoge težave in odstranile ovire, ki se pojavljajo pri njihovem delovanju. Izkušnje pri dosedanjem delu so nam pokazale, do bomo morali v bodočnosti le trdno povezani premagovati vse naše napore in težave, ker je edino v taki povezavi jamstvo za uspešno delo in končen uspeh. Z ustanovitvijo »Slovenske kulturno-gospodurske zvezen NEZADOVOLJSTVO ZARADI KRIVIČNE RAZSODBE SE ŠIRI na emniKi ne bodo zapustili zemlie U »afero so vložili irud in denar Če ne bo šlo drugače, bodo odšli tudi do prefekta V četrtek se je v Pevmi se- je, da je utopljenec Jugoslo- stal odbor najemnikov, ki so se tožili z ustanovo Tre Ve-nezie. Razpravljali so o krivični razsodbi, ki daje prav ustanovi Tre Venezie ter obsoja kmete na denarno kazen in na izročitev zemljišča u-stanovi. Kmetje so sklenili plačati po 2000 lir, ne strinjajo se pa s tistim delom razsodbe, ki govori, da morajo zemljo takoj prepustiti ustanovi. Zahtevati kaj takega od kmetov ne bi bilo samo protizakonito, ampak tudi nečloveško, saj so vložili v zemljo svoj trud in seme. Ta del razsodbe zaradi tega ne more stopiti v veljavo; kmetje se bodo proti njej uprli in bodo odšli tudi k prefektu, če ne pojde drugače. Dnevni red občnega SKGZ Jutri v nedeljo bo ob 9. uri v dvorani «Zlati pajek« v Gorici ustanovni občni zbor Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze s sledečim dnevnim redom; 1. otvoritev, 2. izvolitev delovnega predsedstva, overovi-teljev ter zapisnikarja, 3. pozdravi gostov, 4. poročilo, 5. organizacijsko poročilo in či-tanje pravil, 6. diskusija o o-beh poročilih. 7. sprejem pravil, določitev števila članov upravnega in nadzornega odbora ter določitev članarine. 8. izvolitev upravnega in nadzornega odbora, 9. slučajnosti. Poleg številnih delegatov organizacij bodo zboru prisostvi vali predstavniki SGKZ iz Trsta ter predstavniki Zveze slovenskih organizacij iz Celovca. Delegate pozivamo, da se občnega zbora z gotovostjo in brez zamude udeležijo! Utopljenec je iz Kromberqa Kakor smo že poročali, so pred dnevi našli utopljenca pri grabljah električne hidi centrale v Stražicah. Vest se je raznesla tudi na jugoslovansko stran. Domnevalo se van. V četrtek popoldne je prišel iz Kronberga Josip Pavlin v spremstvu dveh njegovih znancev iz Gorice. Vsi trije so odšli v mrtvašnico glavnega pokopališča, kjer jim je pokopališki čuvaj pokazal u-topljenčevo truplo. Pavlin je v njem takoj spoznal svojega 55-letnega brata Franca, poljedelca iz bližine Kronberga. Franc je 23. maja zapustil bivališče ter odšel neznano kam. Brat je dejal, da je Franc že nekaj časa kazal očitne samomorilske namene. Proslava republike v svetogorski vojašnici 2. junija je bila v svetogorski vojašnici sveča.ta proslava devete obletnice proglasitve republike. Notranji pa-iadi vojske so prisostvovali predstavniki oblasti skupaj s prefektom dr. De Zerbijem. kvestorjem itd. se bo sprostila tudi politična aktivnost našega delovnega ljudstva, ker bo ta popolnoma ločena od našega kultur-no-gospodarskega življenja in dela. Po tej ločitvi bomo lahko stopili ramo ob rami v borbo z italijanskimi socialističnimi silami za dosego premnogih človečanskih ciljev, ki nam jih skušajo oblastniki odrekati in katerih del je tudi pravična rešitev našega nacionalnega vprašanja. Obstoječi volilni zakoni in drugi predpisi so prirejeni tako, da nam onemogočajo samostojno uspešno nastopanje na političnem področju. Pa tudi če nam bi bilo to mogoče, je ne samo naša dolžnost, ampak tudi korist, da na političnem področju delujemo skupaj s tistimi naprednimi socialističnimi silami med italijanskim ljudstvom, ki razumejo in odobravajo naše u-p ravičene zahteve in težnje ter nam bodo pomagali pri ostvarjanju teh, saj je osnovna težnja resničnega socializma popolna enakopravnost vseh državljanov, ne glede na nji-hob jezik ali gospodarski položaj. Kot pravi demokrati in socialisti želimo, da bi Zveza, ki bo zaživela na jutrišnjem ustanovnem občnem zboru, krepko uspevala in se razvila v korist vsega našega slovenskega ljudstva v Italiji, pa naj to prebiva ob Soči, ob Nadiži ali ob Beli. S to željo bomo spremljali delo naših delegatov, ki bodo jutri polagali temelje naši novi osrednji in osnovni organizaciji, ter jim pri tem važnem delu želimo obilo uspeha za našo vse pečjo kulturno in gospodarsko rast in za uveljavljenje demokratičnih pravic in svoboščin. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ulica Carducci 12 - tel. 22-68. KINO CORSO. 17.15: «Dekle z dežele«. G. Kelly- VERDI. 17.00: »Dolina kra- ljev«, R. Taylor in E. Parker. CENTRALE. 17.00: «Odkar si moja«, barvni film, M. Lan-za. VITTORI A. 17.00: «Obmejni lovec«, barvni film, B. Scott. MODERNO. 17.00: «Rommel. puščavska lisica«. SEJA SOVODENJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Zakaj je gradiškemu sodniku napoti dvojezična matična knjiga? Odobrili so še vrsto sklepov upravnega značaja Na zadnji seji sovodenjske-ga občinskega sveta, ki je bila v sredo zvečer, so svetovalci razpravljali o pritožbi gradi-škega pretorja, kateremu ni, prav, da vodi sovodenjska občinska uprava matično knjigo v slovenščini in italijanščini. Občinski svetovalci so to vest sprejeli z nezadovoljstvom in sklenili, da bodo matično knjigo vodili samo v italijanskem jeziku, če bo prefektura prepovedala dvojezičnost in zahtevala izključno uporabo i-talijanščine. Svetovalci so mnenja, da prefektura kaj takega ne bo napravila. Nasprotno naj se dvojezično uradovanje uvede po vseh občinskih uradih ter v vseh slovenskih m M 5:=i 1 ' Ji I Mi 7 5388'i PO XIX. ETAPI KROŽNE DIRKE PO ITALIJI Na dolomitskih prelazih so favoriti razočarali CORTINAd AMPEZZO P.so di faliareqo T&JT Eraiicoz Dotto prvi x naskokom na cilju v Trentu, Španec Serra naj aktivnejši pri nabiranju gorskih nagrad - Nencini že zmagovalec dirke? in mešanih občinah na Goriškem. Obračun finančnega leta 1953-1954 ima 2.300.000 lir primanjkljaja. katerega naj bi na prošnjo županstva krila država. Odobrili so tudi vrsto raznih sklepov, kot n. pr. prodajo zemljišča Rajmundu Hledeju, licitacijo za nabavo občinskih tiskovin, plačilo bolniških stroškov za Franca Lukmana. Jeseni bodo sklepali o namestitvi javne razsvetljave v Sovodnjah in Gabri-jah. Glede družinskega davka so sklenili, da tudi za letos ne bo spremenjen; odobrili so 15.000 lir za nakup cepiva proti slinavki ter potrdili davčno lestvico tudi za tekoče leto. Vrstni red na cilju XIX. etape Cortina d’Ampezzo—Trento (227 km); 1. Dotto Jean (Francija) v času 7.34T9”, s povprečno hitrostjo 29.979 km na uro; 2. Magni Fiorenzo 7.37’55”; 3. Koblet Hugo (Švica), 4. For-nara Pasquale, 5. Lauredi Nel-lo (Francija), 6. Geminiani, 7. Nencini, 8. Moser, 9. Coppi, 10. Coletto Agostino, 11. Botella, 12. Conterno, vsi s časom Ma-gnija; 13. Barozzi 7.45'40”; 14. Baffi, 15. Iturat, 16. Serena, 17. Giudici, 18. Martini, 19. Grosso, 20. Fantini, 21. Sarti-ni, 22. Pedroni, 23. DalTAgata, 24. Wagtmans, 25. Chiarlone, 26. Keteleer, vsi s časom Barozzi ja. TRENTO, 3. — Tudi najtežja etapa kolesarske dirke po Italiji je za nami. Kdor je pričakoval, da se bodo na njej uveljavili «kanoni» in skočili na vodilna mesta v splošni klasifikaciji, se je pošteno ura-čunal. Ne Coppiju, ki je s takim optimističnim zanosom govoril v Trstu novinarjem, ne Kobletu in ne Magniju ni uspelo to, kar je uspelo sicer znanemu, a vse prej kot favoriziranemu Francozu Dottu, ki je prišel prvi na cilj v Trentu, ali pa še manj poznanemu Spancu Serri, ki je o-svojil prve najvišje vrhove včerajšnje dolomitske etape. Ta etapa je dala «Giru» dokončen pečat nezanimivosti oz. dolgočasnosti, ki se je začela kazati že od vsega p»-četka. Start za današnjo 227 km dolgo etapo čez visoke in za-snežene dolomitske prelaze ji bil točno ob 9.30. Nebo je bilo oblačno, toda zrak kljub snegu na višinah ni bil mrzel. Začetni vzpon je dolg 15 km. Prvi pobeg izvedeta Stock in Baffi, ki ju kmalu zamenjata Van Breenen in Fillippi nakar jih dohiti večja skupina. Pri 5. km vodijo Serra. Astrua. Monti in Rocks. Njihov naskok se veča, toda glavnina jih dohiti. V višini nad 1800 m je sneg ob cesti. Tempo skupine je počasen, vendar uspe Serri znova pobegniti. 1 km Na domu Ferruccia Parrija (Nadaljevanje s 3. strani) pred vrhom prelaza Falzarego potegneta še Gelabert in Monti, toda prvo veliko gorsko nagrado osvoji Serra. 10” za njim privozi Gelabert, nato v presledkih še 5 dirkačev in nato glavnina z zaostankom 49”. V spustu glavnina doseže ubežnike razen Montija, ki vozi sam proti prelazu Pordoi. Sledijo mu Dotto, Rossello, Lauredi itd. Na začetku vzpona. ki je dolg 11 km. ima Monti 50” prednosti, toda po nekaj km ga dohiti Serra in Monti popusti, tako da vozi podjetni Španec sam proti cilju. 4 km pred vrhom ima Serra 1'08” prednosti pred skupine 54 dirkačev. Ob 11.24 osvoji Serra 2.239 m visoki vrh prelaza Pordoi, ki je najvišja točka letošnjega «Gira». V spustu se glavnina spet združi in skozi Fasso privozi naenkrat 40 kolesarjev. Potem uide Baffi, ki ima v Moeni 55” naskoka pred 5 dirkači in 1’02” pred glavnino. V Pre-dazzu. kjer se začne vzpon proti prelazu Rolle, ima Baf-f: že ,1T6»’ naskoka pred prvimi zasledovalci in kar 3’05” pred glavnino. Vzpon je dolg 20 km. Tik pod vrhom potegne Coppi, kateremu sledijo Nencini in drugi. Coppi forsira močan tempo in 2 km pred ciljem popustijo Coletto, A-strua in Fornara. V zadnjem sunku Nencini prehiti Coppija in osvoji veliko gorsko nagrado s kakimi 10 m prednosti pred Botello. Coppi je tretji, četrti Moser. V spustu Fornara in Coletto dohitita Coppija, Moserja in Nencinija in vsa petorica z blazno hitrostjo požira km v spustu. Toda kljub temu se jim utegne pridružiti še Lau- Dotto vozi skozi cilj v Trentu med levim krilom Krščanske demokracije in Italijansko socialistično stranko. To je možnost. ki jo je treba uresničiti postopoma in na pameten način zaradi očitnih notranjih in mednarodnih razlogov. Na-e parlamentarne razmere so krhke in to lahko še bolj pospeši parlamentarne volitve. Morda že leta 1956. Niti Krščanska demokracija ne more v brezkončnost zavlačevati sedanjih razmer, niti vladati brez absolutne večine. Toda Fanfani je oprezen. Ce bi bil hotel, bi bil nedavno lahko pripomogel »usmeritvi v levo«, toda tega ni hotel. Parri je trdno prepričan, da Se v bodoče in to v doglednem času ne bo moglo izogniti povezovanju levih sčciali-stičnih struj in strank v Italiji ter da bo to omogočili), da dobi Italija nekoč stabilno vlado, ki bo imela absolutno večino v parlamentu. Ko me je gospod Parri spremil do hišnih vrat je v hiši sodobnega italijanskega Ka-tona vladala svečana tišina in prijeten mir. Na terasi sem se ponovno srečal s sončnim rimskim popoldnevom, ki je bii prežet s svežim zrakom, kot po neki nevihti. Panorama rimskih streh, ki so se stikale s plavim nebom, ima evojo privlačnost. JAKŠA BUZANCIC NOGOMETNO PRVENSTVO V JUGOSLAVIJI Hajduk že prvak? Lokomotivabo izpadla V drugi ligi sta si Budučnost in Velež skoraj qotovo zagotovila prvi mesti in s tem vstop v prvo ligo Po kratkem premoru zaradi tekme z Italijo, je tudi v Jugoslaviji vsa pozornost nogometnega občinstva spet posvečena borbam za državno prvenstvo predvsem v prvi in drugi ligi. Že sam pogled na klasifikacijsko lestvico kaže, da je že marsikaj odločeno. Zdi se, da splitskemu Hajduku nihče več ne more do živega in da mu je prvo mesto in s tem naslov državnega prvaka zagotovljen. Po 22. kolu si je namreč nabral 34 točk. medtem ko jih imata njegova najbližja zasledovalca Dinamo in BSK po 29 (BSK je odigral eno tekmo manj). Toda Dinamo in BSK tudi na drugem oz. tretjem mestu nista kdove kako varna. Po zadnjih tekmah sta se jima Partizan in C. zvezda z zmago nad Sarajevom oz. Dinamom približala na dve točki razlike. Sredino lestvice zavzemajo Vojvodina, Sarajevo, Spartak, Zagreb, Proleter in Radnički, na repu pa sta Vardar z 12 in Lokomotiva z 9 točkami in sta oba že obsojena na izpad. Ta četrtek so bile odigrane štiri tekme. V Beogradu je Crvena zvezda porazila Dinamo z rezultatom 2:0 (1:0). Strelca golov sta bila Živano-vič in Mitič (iz enajstmetrovke). Tekma ni bila na posebni višini. V Zagrebu je Lokomotiva na lastnem igrišču zgu- bila proti Sarajevu z rezultatom 1:2 (0:1). V Novem Sadu je domača Vojvodina nepričakovano izgubila proti Radnič-kemu iz Beograda z visokim rezultatom 2:5 (0:3), v Splitu pa je Hajduk prepričevalno zmagal nad Spartakom z rezultatom 4:1 (2:0). Še bolj jasen kot v prvi. je položaj v drugi ligi. Budučnost in Velež premočno vodita z enakim številom točk (24) pred Metalcem, ki ima 19 točk. Slovenski predstavnik Odred tvori skupno z Zenico (proti kateri je zadnjo nedeljo izgubil) sredino, na gotovi izpad pa je obsojen Bokelj, ki je zadnji s 6 točkami. Tako se bosta V jeseni presila v prvo ligo Budučnost in Velež. TAKO MISLIMO MI: Fiorentina - Torino Genoa - Milan Inter - Lazio Napoli - Atalanla Novara - Udinese Roma - Sampdoria Spal - Triestina Brescia - Legnano Padova - Como Salemitana - Parma Treviso - Modena Sanremese - Empoli Venezia - Lecco Lanerossi - Monza Bari - Prato 1 X X 2 1 1 X 2 1 1 1 X 1 2 1 1 X 1 1 X 1 t X redi in pozneje še nekateri tako, da šteje vodilna skupina na začteku vzpona proti prelazu Gobbera 13 dirkačev, med katerimi je tudi Koblet. Skozi cilj na vrhu vozi prvi Moser pred Bertoglio in ostalimi v gosjem redu. Pri Canale S. Bovo se jim pridružita Dotto in Geminiani. Ob 14.20 smo ob vznožju prelaza Brocon, poslednjim napornim vrhom etape. Vzpon je dolg 12 km in povede diršače z višine 758 na 1616 m. Dotto začne takoj napadati z ostrim tempom in prispe prvi na vrh ter osvoji četrto veliko gorsko nagrado v tej etapi 3T5” pred Nencini-jem, ki vodi skupinico. Coppi, Conterno, Fornara in Coletto so 5” za njim, Koblet in Magni pa 40”. Spust privede dirkače spet v ravnino, kjer začne deževati. 55 km pred ciljem vodi Dotto, skupina 8 dirkačev pa ima 2’25” zaostanka. V Gri-gnu ima Dotto še 1’10” prednosti, toda v zadnjih kilometrih poveča hitrost in zanesljivo zmaga z naskokom pred ostalimi. Po tej etapi je Nencini skoraj gotovo zmagovalec letošnjega »Gira« kajti tisti ki bi ga danes lahko prehiteli, so razočarali. Splošna klasifikacija po XIX. etapi: 1. Nencini 99.35’47”; 2. Geminiani z zaostankom 43”; 3. Magni 1’29”; 4. Coppi 1’42”; 5. Coletto Ag. 3’H”; 6. Moser 3’ 53”; 7. Fornara 5’08”; 8. Botella 10’02”; 9. Conterno 10’12”; 10. VVagtmans 11’55”; 11 Lauredi 12'15”; 12. Astrua 14 55”; 13. Dotto 14'58”; 14. Koblet 16' 08”; 15. Monti 20’08”; 16. Van Breenen 20'32”,' 17. Gismondi 25’59”; 18. Minardi 29'29”; 19. Giudici 29’45”; 20. Clerici 30’41”. PLAVANJE, VATERPOLO MOSKVA. 3. — Na mednarodnem vaterpolo turnirju, ki se bo začel 12. t. m. bodo sodelovale reprezentance ZSSR. Romunije, Madžarske. Italije. Egipta in Jugoslavije. * # * BEOGRAD, 3. — Za sestavo vaterpolo reprezentance, ki se bo 25. in 26. junija pomerila v Bukarešti z Romunijo, so bili določeni naslednji igralci: Ježina, Šarenac. Bakasun. Kačič, Zeželj, Brainovič. Roje. Kurtini. Frankovič, Arneri, Siljak in Mohorič. * * * SPLIT. 3. — Veslači «Mor-narja« so odpotovali v Torino, kjer bodo 4. in 5. t. m. sodelovali na veliki mednarodni veslaški regati. Odpotovali so člani osmerca in dvojica brez krmarja. NOGOMET PARIZ. 3. — Na seminar nogometnih trenerjev, ki bo v Parizu od 13. do 27. junija je francoska nogometna zveza povabila tudi jugoslovanske trenerje. HSO Pordoi Andra« Canazei S.Ciovantvi dt Tassa rloena Paneveggio P so Boli* Martino dt CflStč Siror azzo 6 Canale J. Bovo TRENTO Gobb«ra Brocon tasrello Tesino PLANINSTVO Premagan še en himalajski velikan DARDJILING, 3. — Angleška planinska odprava z dr. Charlesom Evansom na čelu je zavzela himalajski vrh Kan-čanjungo, visok 8759 m. Ta gora je tretja najvišja gora na svetu in je bila obenem najvišja, ki še ni bila zavzeta. Evansova odprava je dosegla ta uspeh dve leti po zavzetju M. Everesta (8882 m). Takrat je vodil angleško ekspedicijo polkovnik John Hunt, toda z njim je bil takrat tudi dr. Evans. Planinci zatrjujejo, da je bil vzpon na Kančanjungo še težji kakor na Everest. Člani odprave se zdaj že vračajo z vrha in bližajo izhodišču. Ta gora je 130 km oddaljena od Mount Everesta ter leži na meji med Nepalom in Indijo. Odgovorni uredni* STANISLAV BENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trs* KIHI) ŠKEIlK|j predvaja danes 4. t- m' ob 18. uri barvni f'1®' ,,Roparji sedmih morjj Igralci: John Payne, Donna Reed // KINO PROSfK-KONIOVft danes 4. t. m. ob l9'30 uri barvni film: »OTROCI MUŠKETIRJE/’ Igralci: Cornel Wilde’ Mavreen 0'Hara predvaja danes 4. junija ob 18. uri V glavnih vlogah VITTORIO DE SICA in GINA LOLLOBRIGIDA Mink, n m m ijfl DANES ZVEČER OB 21.15 V UL. SV. MARKA GALA PREDSTAVA ciRKUs palmiB Na j več ji mednarodni prikaz akrobatične umetno*1'' Cirkus se vrača z zelo uspešne turneje v inozemstv • Predprodaja vstopnic v OSREDNJI BLAGAJNI, Galerija Protti - tel. GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA TITOVA 5» OGLEJTE Sl I.MEUI\IAHU[)HIU KAZSTAl/U IMIlilllil.lli: IN UPIIKflBli I.KS/I lili 4.-13. JUNIJA (popust na železnici) V K1 .1* Ji Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Druga knjiga) TEŽKA JE POT DO UČENOSTI Prvo poglavje« PRVIČ V ŠOLI - PLJUČNICA - NA PRAGU SMRTI «So zarje, ki se žarele niso*. Friedrich Nietzsche: »Tako je dejal Zarathustra« 1. Dtrok v predšolski dobi živi, če ni s kmetov doma, kjer ga lenjske prilike same že od prvih nog kličejo k delu, sko-ia brez vsakih obveznosti, kakoT ptiček na veji. Sam si ra zaposlitve m po izbiri teh se velikokrat že v tej prvi dosti pokaže, kam je njegov karakter usmerjen. Tyche„ nja naključja, mu siplje v košaro njegovega življenja, ji je drago vplivi pronicajo vanj z vseh strani in od njih trok prisvoji pac tisto, k čemur, je po svoji naravi naj-nagnjen. S tega vidika smo šli v prvi knjigi čim bolj na široko po* sall smo pronikniti ne samo v takratni sodobni okoliš, *V6Č smo šli v rodu in zgodovini domačega kraja nazaj, zliišeili čim več vzmeti in činiteljev, ki so utegnili vplivati sprejemljivo otrokovo duševnost in sodelovati pri obl.ko-ju poznejšega značaja. človek raste iz tradicije rodu, domačega kraja iz tradi-naroda in človeštva. Vplivi so marsikdaj zavestni, veliko osteje pa pod- ali nezavestni Kdo bi si upal trditi, da more znati in navesti vse, kar je vplivalo, kar je delovalo in okovalo nanj in na oblikovanje njegove duševnosti, njego- vega značaja? In še najmanj tisto, kar je vplivalo nanj v prvih letih življenja. Zato sem poskušal v prvi knjigi zagrabiti čim več tistega, kar je bilo takrat v naši ožji okolici tako rekoč v zraku. Skušal sem prikazati rodovno tradicijo z materine in očetove strani, praznovanja in običaje takratnih Svetoivančanov, dobo secesije, v katero sem se vrodil; šel sem nazaj v tradicijo domačega kraja in prikazal nekatere markantne osebnosti, kakršna je danes že skoraj 97-letni Josip Negode; skušal sem orisati slavni okolicanski bataljon, njegov pomen in njegov konec; nit me je privedla ualje do prvega domačega literata Josipa Godine Vrdelskega in do njegovega poseganja^ v ožje tržaško in širše slovensko kulturno in javno življenje. Ker nam je okoliš skupen, bo marsikdo od mojih ožjih rojakov našel v tem širokem okviru marsikaj, kar je — vedč ali nevedč — vplivalo tudi nanj in pomagalo pri izgradnji njegove osebnost: njegovega značaja. če sem zapisal, da živi predšolski otrok prost skoraj vseh obveznosti kakor ptiček na veji, je treba pa le priznati, da lina tudi on na kupe majhnih in majcenih skrbi, ki so pa vs” bolj ali manj prijetnvga značaja Skrbi ga, kje bo dobil naj boljšo malto za svoje »pogačice«; ali bo naslednji dan lepo vreme, ko bo moral po mah za jaslice ali po cvetje za okrasitev oken in vrat k prazniku svetega Ivana; skrbi ga, ali mu bosta oče ali mama prinesla iz mesta to ali ono zaželeno stvar; ali bo dobil za Miklavža, kar je zaprosil. Itd Vse te skrbi, ki se zdijo predšolskemu otroku velike in pomembne, pa postanejo čisto majhne, ko začne zahajati v šolo. Tedaj prevlada ena sama resna in resnična skrb: ali bo v šoli znal, ali bo odgovoril na vprivanja in ali bo prav napisal nalogo. Vsak človek, vsako živo bitje je svet zase. Vsakdo pozna kolikor toliko sebe in svojo notranjost. Kaj se godi v našem bližnjem, bi nihče ne vedel, če ne bi imeli jezika. Jezik, govorjena beseda, nam omogočata izraziti to. kar mislimo in kar čutimo. Ježik je največje čudo, ki je bilo dano človeku, šele preko in s pomočjo jezika Je človek postal družbeno ali socialno bitje. Toda da se zares naučimo izražati tisto, kar mislimo in kar čutimo, do tega je pot dolga in težavna. Sprva sklepa vsakdo na svojega bližnjega po analogiji, po primerjanju s samim seboj. Toda to dovede pogostoma do velikih in celo usodnih zmot. Višina človekove kulture se meri tudi po tem, koliko in kako točno zna nekdo z besedo posredovati drugim od sebe, od svojega. Če so splošne zakonitosti, katerim je človek podvržen, vsem skupne, pa je vsakdo v podrobnostih individuum zase. Zlasti otrok v prvih letih, pa tudi preprostejši odrasli sklepajo skoraj izključno po analogiji, po primerjanju s seboj na svojega bližnjega. Če se ta v čemer koli razlikuje od onih, ga bodo smatrali za čudaka in svojevrstneža in še huje: zbujal jo v njih nezaupanje in celo odpor. Vsakomur so znane pravljice o črni rački — mladem abodu in o njenih nezaupljivih in neljubeznivih belih sestricah; ali o belem vrabčku in o beli vrani. Nekako podobnega em se moral počutiti tudi jaz med svojimi vrstniki. Eden najbolj pogostih ogovorov, ki se ga spominjam iz svoje nladosti. Je bilo vprašanje, zakaj in ali se dolgočasim. Marsikatera dobrohotna strina, ki je prišla k nam ali šla mimo našega vrta. pa tudi marsikateri od mojih sorodnikov m vrstnikov me je vprašal, če me je videl igrati se samega ali stikati za živalmi po vrtu ali gmajni; «Pej kej se ne dougočaseš?« //j ^ej nimaš nobenga, da bi se jegrou?« «Ma kej je ta uatrok zmiran sam?« »Buoge fant, se zmiran dougočase«. i^iie Gotovo so me take in podobne pripombe na tihem J j pe Včasih sem kaj odvrnil, včasih pa tudi ne. Saj bi j'm sPioh bu znal razložiti, da nisem nikoli sam in da dolgega casa0trese* ne poznam. Ko so skrbni povprasevalci odšli, sem se nadležnega občutka in se spet zatopil v svoj pose.1- g3 Odkar pomnim, sem nosil v sebi svoj lastni svetij upiral1?' ja u?c na svetu ne hotel izgubiti in ki se mi je tud jhoi0gi.ii' da bi ga posredoval drugim. Bil sem. kot se pravi v Ps 0vjroje^ samemu sebi zadostujoč. Bil sem introvertiran ali vase otioK. red'Uin Toda ne vedno in ne dosledno. Od časa do sen! ciklih, me je pritegnila okolica mojih vrstnikov in P jrug'11 se včasih naravnost noro predal skupnim igram ln . otroškim podjetnostim. , notram. Vendar dolgočasil se nisem nikoli. Imel sem SV°L rm'eZ,o svet, ki sem ga gojil in negoval kakor p«jek drs«*, v središču je bila zavest kakor drobna kaplja. / , ot/*' po stoterih nitkah zdaj sem zdaj tja. O čem saf'Lna knl^j, O tm- kaj bo naredil, ko bo velik. Otrok je ne.P0^j se ° (go s tisočerimi stranmi. In tisočero Je možnosU, ^/ /rja prikazujejo v bodočnosti kot mamljiva in vabljha Tem neznanim zarjam, tem še nepreizkušenim ^ pji ^ i tr.lrv/4^1 z. i: i . _*.___i--------^4-; coni V . « zarje, ki še žarele niso«, je dejal nemški filozof- ti P £reiid- e lahko do smrtne uiru.i^e'nuJe ^ »dnevnim sanjam« (»Tagtraume«), kot jih "JU set>i' Osptr 1 t-.ii.. i.i nirl And 1 fil. XXI a OV* --- *, v c* oaijam, v sz Vi JO IžL* sem gledal tudi jaz kot otrok naproti, nosil sem„^-ti P^reud-arljivi odsfit in se lahko do smrtne utrujen ,e r ,a0r varljivi odsfit in se lahko do smrtne V tem smislu sem se za okolico, ki je sklepala P/ajne časil in v tem smislu sem moral delati tudi vt,ls sud113 nosti ali, kot se je temu reklo, raztresenosti. neico do V resnici sem bil zmerom zbran. Neko mis • lcrsJ ' pil sanjo, neko fantazijo sem zmerom zasledoval' Kor * prirč' njene izpolnitve v mojem notranjem svetu- ovai m zbran, ko sem risal ali modeliral ali ko sem op“ jal svoje žuželke za zbirko. Nadaljevani*