OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrsline tiskovine OPRAVN O EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXV.—LETO XXXV. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), FEBRUARY 25, 1952 ŠTEVILKA (NUMBER) 40 ivovi GROBOVI (lANG KAJSEK-CHURCHIlL Un; "NEVARNI ELEMENTI V AMERIKI EMMA VICIC Po dolgotrajni bolezni je minila v soboto zvečer na svo- , T . ^ TT-vv . tal Churchillu, da le hotel s svo jem domu Emma Vicic, rojena .. ^ rr, , i. • - -1 oA-i Jim nastopom pred ameriškim Tekaveo, stanujoča na 1201 ___________^_____,,, Norwood Rd. Stara je bila 39 rr LONDON, 24. februarja—Vodja britanske opozicije laborist Clement Attlee je obtožil ministrskega predsednika Winstona Churchilla, da je pri svojem zadnjem obisku I v Ameriki dal "škodljivim elementom" v Ameriki novega poguma, ko ti elementi želijo razširjenje vojne na komuni? stično Kitajsko. Clement Attlee je nadalje oči-^ let in je bila rojena v Clevelandu. Bolehala je na srčni napaki. Bila je članica društva St. Clair grove, št. 98 WC. Tukaj zapušča soproga Antona, ki zadnjih 12 let dela v Ma-lenškovi mesnici na Norwood Rd., hčer Hermine in sina Norman, mater Mrs. Mary Posar, tri sestre; Mrs. Mary Brundula, Mrs. Julia Kure in Mrs. Carol Menart ter dva brata Johna in Joseph Tekavec. Pogreb se vrši v sredi zjutraj ob 9. uri iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri ter nato na pokopališče Calvary. * JACOB HUGO Po tri-mesečni hudi bolezni je preminil na svojem domu Jacob Hugo, star 61 let stanujoč na 950 E. 237 St. Doma je bil iz Opatije. Preje je dolgo let živel na 741 SOM Center Rd. Bil je član društva Cvetoči Noble, št. 450 društva Euclid, št. 29 SDZ in SNPJ. Tukaj zapušča soprogo Frances, rojena Ipavec, in pastorka Vincent Dugar, ter Mrs. Josephine Klaus. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9.30 iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., na Whitehaven pokopališče. PATRICIA MINDICK V soboto zjutraj ob 3.30 ^uri je umrla v Woman's bolnišnici Patricia Mindick, 22 mesecev stara hčerka družine Ralph in Dorothy Mindick. Dekliško ime matere je bilo Shepec. Družina stanuje na 14015 Hale Ave. Pogreb se je vršil danes zjutraj iz Grdinovega pogrebnega Zavoda, 17002 Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Jeromija in nato na pokopališče sv. Križa. gumi v prosti razpolagi WASHINGTON, 24. februarja Zvezna vlada je dala zasebni industriji na razpolago uporabo Rumija brez vladine kontrole. Gumi je bil zamrznjen od 29. decembra 1950. Položaj na svetovnem trgu je sedaj dovolil svobodno razpolago z gumi jem. kongresom zavesti ameriške politične predstavnike, da bi ti verjeli, da si razširjenje vojske na Kitajskem želijo tudi Britanci. Attlee se je pečal z izjavo Churchilla, ko je slednji dejal: "Če bi pogajanja za premirje na Koreji uspela in če bi se premirje ne držalo od strani komunistov, bo Velika Britanija nastopila v skupni takojšnji odločni in učinkoviti akciji." Attlee je razlagal to izjavo Churchilla v tem smislu, da bo Velika Britanija pomagala, če bi prišlo do napada na komunistično Kitajsko. Churchill ni pravilno predstavil Britancev V svojih nadaljnih izvajanjih je Attlee trdil, da je Churchill napačno predstavil Britance in da- ni dal pravilne slike niti o lastni konservativni stranki. Dejal je: "V Ameriki so elementi, ki so zelo merodajni in ki zagovarjajo vojno s komunistično Kitajsko. Ti elementi podpirajo koruptne in reakcijonarne sile Ciang Kaj-Tia Fcrr?o?,i. V zadnjai dneh so se izjavili v tem smislu Ame-rikanci, ki stojijo na visokem političnem položaju." (V svojih volilnih izjavah sta bila v kritiki ameriške zunanje politike do Dalji^ega vzhoda republikanska kandidata Taft in Stassen tista, ki sta poveličevala Čiang Kajšeka in njegovo armado in ki sta zahtevala, da se ta armada pošlje v boj zope;- komuniste na Korejo, ali pa kar kitajsko celino. Taft je poveličeval vojake Čiang Kajšeka, da ti sicer niso opremljeni, nimajo ne orožja, ne obuvala in ne oblačil, da pa imajo "vojaško srce in pogum.") "Škoda je, da je Churchillov nastop pred ameriškim kongresom vzbudil v Amerikancih vtis, kakor da je sedanja britanska politika do Daljnega vzhoda drugačna kot je bila politika, ki jo je vodil Labor. Churchill je s svojim nastopom pred kongre-gresom opogumil te škodljive elemente v Ameriki, ki hočejo razširitev vojske na Kitajskem," je ponovno zatrdil Attlee. Ministrski predsednik Winston Churchill je razlagal in to ponovno, da ne gre za nobene nove sprejete obveznosti v bližnji bodočnosti. Če je temu tako, ga je zavrnil Attlee, potem govori Churchill—dvoumno. Ministrski predsednik Winston Churchill bo podal v britanski spodnji zbornici svoje zunanje poHtično poročilo v torek 26. februarja. Eisenhower spodriva Tafta PRINCETON, N. J., 24. februarja — Gallupov zavod za raziskovanje javnega mnenja je povprašal volilce, kdo bi vodil boljšo ameriško zunanjo politiko, ali Eisenhower ali Taft kot predsednik. V odgovoru so se volilci do 70% izjavili za Eisenhowerja, za Tafta le do 18 %. Povprašani demokrati, ki ocenjujejo položaj v republikanski stranki, so se v ogromni večini enako izjavili za Eisenhowerja. Klub Ljubljana Jutri, v torek zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja kluba Ljubljana v navadnih prostorih AJC na Recher Ave. Po seji bo nekaj posebnega in vabi se članstvo in prijatelje na udeležbo. V zadnjo slovo Članice društva St. Clair Grove št. 98 WC so prošene, da pridejo nocoj ob osmih v Zakraj-škov pogrebni zavod, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Em-mi Vičič. IMELA BO DVA SPREMLJEVALCA ŽIVLJENJA CHICAGO, 24. februarja — V katedrali se je izvršila poroka. Ženin je bil William W. Vomack, star 22 let, ki služi pri vojakih kot letalec, nevesta pa Kathleen Frances May. Zraven nju je stal pes nemške policijske pasme. Nevesta je slepa. Nevesta je bila baletna plesalka in je izgubila lanskega junija vid. Na očesu se ji je napravila roženica, May se je dala operirati, toda operacija se ni posrečila. Nevesta je slišala ženina, ko je pel na nek^n prijateljskem sestanku in ji je ugajal njegov bariton. Potem ko je nevesta oslepela, si je dobila psa, ki jo vodi vsepovsod. Ob priliki poroke jo je vodil do oltarja in od oltarja. Eisenhower na Vzhod, Adenauer na Zahod WASHINGTON, 24. februarja —Po poročilih iz Pariza bo še' Eisenhower to pomlad, morda žc meseca marca, na obisk v Grčijo in Turčijo. Slednji dve državi st£ bili pripuščeni k Severno-atlant-ski zvezi in bo obisk uradnega značaja. Po poročilu iz državnega tajništva bo prispel to spomlad v Ameriko nemški kancler Adenauer. NEVŠEČNI DOGODEK NA KOREJI Slabo leto za zidarje in tesarje WASHINGTON, 24. februarja — Statistični oddelek delavskega urada napoveduje, da bodo imeli delavci, zaposleni v stavbeni stroki, leta 1952 kakih 400,000 manj zaposlen j, kakor preteklo leto. Stavbena delavnost da bo leta 1952 tako nizka, da se bo dala primerjati le z ono v letu 1946. V poštev prihaja pri. ocenitvi položaja privatna gradbena delavnost, v tej pa tesarji, zidarji in shkarji. Statistika predvideva, da bo imelo leta 1952 v gradbeni stroki od 1,375,000 do 1,400,000 ljudi zaposlitev. Lisbonska konferenca odobrila 3000 milijard in 50 divizij za N.A.T.O. PRAKTIČNA IZVEDBA PROGRAMA PA ŠE ČAKA NA REŠITEV Sneženi zameti v Sloveniji BEOGRAD, 24. februarja — Beograjska vlada je zaprosila Mednarodni rdeči križ, da ji pošlje letalo tipa helicopter, ki naj pomaga v Sloveniji, kjer so nekatere občine odrezane od sveta in to vsled velikih sneženih žametov. Po poročilu iz Slovenije naj bi prišlo pri teh snežnih zametih ob življenje kakih 50 ljudi. LONDON—EGIPT LONDON, 24. februarja Direktna pogajanja med Vehko Britanijo in Egiptom se začnejo ta teden. Tudi egiptski predsednik vlade Maher Paša je potrdil, da se bo pogajal z Britanci začetkom t%ga tedna kako rešiti spor o obrambi Sueškega kanala in o pripadnosti pokrajine Sudan. Pogajanja se bodo vršila brez posredovanja kake tretje sile. DUNN—POSLANIK V PARIZU WASHINGTON, 21. februarja —Dosedanji večletni poslanik Amerike v Rimu James C. Dunn je premeščen v Pariz, kjer bo zastopal Ameriko. Dunn je poklicen diplomat in se je v Italiji zelo uveljavil. Italiji je mnogo pripomogel, da je dobila ameriško dolarsko pomoč. MRS. ROOSEVELT V PAKISTANU KARACHI, Pakistan, 21. feb-ruaija—Vdova Mrs. Franklin Roosevelt je prispela v Pakistan. Na letališču jo je pozdravilo 10,000 oseb, večinoma žene in otroci. Priredili so ji parado, ki je nosila pečat kraja. V paradi je šlo tudi 127 kamel—velblodov. LISBONA, Portugalska, 24. februarja—Izvršilni odbor Severno atlantske zveze je sprejel soglasno sklep, da naj se prispeva $300,000,000,000 ^za stroške zapadno evropske obrambe in to za prihodnja tri leta. Istočasno je bil sprejet sklep, da naj se to leto postavi na noge skupna zapadno evropska armada, ki bo imela 45 do 50 divizij, ali okroglo 2,000,000 mož. S tem se je zaključilo formalno zasedanje N.A.T.O.; delegati se razidejo v pondeljek dne 25. februarja. Severno atlantska zveza ima"* Poroka Pi"ošli teden sta se poročila v Cerkvi sv. Vida Miss Eileen Me-"art iz 679 E. 91 St. in Joseph ^enko iz 18516 Chapman Ave. ^lademu paru čestitamo in mu ^limo vse najboljše v zakonskem življenju. 2adušnica V torek zjutraj ob 6.30 uri se o brala zadušnica v cerkvi sv. ida v spomin tretje obletnice ®rnrti Joseph Hrastarja. Prija-^®lji so vabljeni, da se opravila udeleže. Izredna seja Nocoj ob osmih se vrši izredna članstva društva Euclid št. ^ SDZ in društva Cvetoči No- We Št. 450 SNPJ in sicer radi ^ntirti člana Jacob Hugo. Vabi ^ članstvo na polnoštevilno udeležbo. MUNSAN, Koreja, 24. februarja — Pogajanja za premirje je zasenčil dogodek, ko so se uprli vojni ujetniki v taborišču na otoku Koje. Pri tem je bil en Amerikanec ubit, 139 vojnih ujetnikov ranjenih, okrog 40 ameriških stražnikov-vojakov pa tudi ranjenih. Vojni ujetniki v rokah zaveznikov so navalili ;ia ameriške straže s kamenji, palicami, sploh kar so imeli pri roki. Zavezniki zatrjujejo, da je bil ui)or organiziran in sicer po komunistih. Vsi vojni ujetniki niso komunisti, vprašanje politične pripadnosti pa je važno spričo dveh stališč, ki se pojavljata v tem vprašanju pri pogajanjih na Koreji: Komunističnega, da se morajo, četudi s silo, izmenjati in vrniti vsi vojni ujetniki; zavezniškega, da naj bo izmenjava prostovoljna. Zavezniki trdijo, da so imeli prste vmes komunisti, ki hočejo imeti svojo nadvlado tudi med ujetniki v taboriščih, ki se hočejo izkazati že v naprej kot taki, ki so ostali dobri komunisti tudi v ujetništvu in jih čaka doma nagrada in kot taki, ki zasledujejo mirovna po- gajanja obeh delegacij in hočejo vplivati iz taborišča na ta pogajanja sama. Komunistična delegacija je očitala zaveznikom, da so nastopali na barbarski način zoper vojne ujetnike. Delegacija je vložila pri zaveznikih tudi formalni protest in si pridržala pravico, da slučaj "ki kaže na netoleran-co in krvoželjnost," preišče. Komunistična delegacija je nadalje izrabila ta incident, da je podprla svojo zahtevo po prisilni in brezizjemni izmenjavi vojnih ujetnikov, ki da se, kakor to kaže slučaj taborišča Koje, hočejo vrniti in nočejo imeti nobenega stika z Amerikanci, Amerikanci pa da jim vrnitev ovirajo. To priliko so komunisti izrabili, da so ponovili svojo zahtevo, da jim zavezniki vrnejo tudi 44,000 vojnih ujetnikov, o katerih zavezniki trdijo, da niso pravi vojaki, marveč civilisti, ki se izjavljajo, da ne marajo nazaj pod komunistični režim. Poveljstvo osme armade in Mednarodni rdeči križ vodita preiskavo radi opisanega incidenta. VOZNIK JE IMEL PRAV DES MOINES, la., 21. februarja — Vodstvo mestne prevozniške drifžbe je dobilo pritožbo potnika, ki je bil vržen Iz avtobusa, ne da bi se mu istočasno povrnila plačana pristojbina 15 centov. Izvršena preiskava pa je dognala. Potnik je prišel v avtobus s psom, dvema goloboma, bobnom in veliko posodo, polno živil. Vodstvo avtobusnih podjetij je dalo šoferju prav. Samomor industrijalca V hotelu Statler so našli mrtvega Ruhlanda Isalya, 43 let starega ravnatelja podjetja Isaly Dairy Co. Zraven postelje je le žala pištola, glavo pa je imel pre bito s krogljo kalibra .32. Isaly je zapustil tudi nekaj zapiskov na svojo ženo, kjer se pritožuje nad svojim zdravjem. Podr. št. 48 Sans Jutri, v torek zvečer ob osmih se vrši letna seja podružnice št 48 SANSa v navadnih prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Vabi se članstvo in društvene zastopnike na polnoštevilno udeležbo. V bolnišnici V sobi št. 202 v St. Alexis bolnišnici se nahaja že od 18. feb. Matt Brezovar iz 1051 E. 67 St. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnjega okrevanja. sedaj s pristopom Grčije in Turčije 14 članic. Članice so: U.S.A., Kanada, Velika Britanija, Norveška, Švedska, Danska, Nizozemska, Belgija, Luksemburg Francija, Italija, Portugalska, Grčija in Turčija, kot samostojne države. Praktično je v tej zvezi vsa Evropa izven komunističnih držav razen nevtralne Švice, malih državic, ki so na evrop-skeni zemljevidu le kot zgodovinski ostanki in brez pomena, ter panije diktatorja Franca. Odprto vprašanje: Praktična organizacija Čeprav je bilo sprejeto na te; konferenci dvoje načelno važnih sklepov, to je, da se postavi na noge skupna armada, h kateri naj prispevajo posamezne članice, nadalje pa so se določili stroški za organizacijo in vzdrževanje te armade, je vse ostalo š: nerešeno. V prvi vrsti morajo organizacijo severno Atlantske zveze in omenjeno armado odobriti parla menti, v kolikor jih še niso odobrili. Napoveduje se, da bodo te parlamentarne debate trajale dalj časa, vsekakor pa ni priča kovati, da bi bili vsi potrebni sklepi sprejeti pred koncem leta 1952. Do tedaj pa zapadna Nemčija ki bi bila v vojaškem pogledu zelo važen faktor v tej skupni ar madi, ne sme začeti z rekrutira-njem svoje armade, kakor je to sklenil francoski parlament. Drugo važno vprašanje je, ka ko porazdeliti stroške vzdrževa MOč SOVJETSKE ARMADE MOSKVA, 24. februarja—34-letnico obstoja sovjetske rdeče armade je proslavil sovjetski tisk nadvse svečano. Proslava se je vršile sočasno z, zasedanjem izvršilnega odbora NATO v Lisbon!, kar je dalo sovjetskemu tisku povod, da je spravil to obletnico v zvezo s presojo mednarodnega položaja. Vojaški pisci trdijo, da ima Sovjetska zveza na razpolago atomske bombe vseh vrst in če bi Zapad napadel Sovjetsko zvezo, bi dobil nazaj uničujoči smrtne udarce Anglo-ameriški imperialisti da hočejo započeti tretjo svetovno vojno, toda Sovjetska zveza je pripravljena. Sovjetska zveza ne more biti nepripravljena in si je radi tega preskrbela vsa potrebna orožja najmodernejše kvalitete. Zapad naj se ne udaja misli, kakor da bi mogel obračunati s Sovjetsko zvezo, s kako bliskovito vojno, bodisi z atomsko bombo, ali pa z zračnimi napadi. Sovjetska zveza vzame položaj realno kot je in dela na obrambi koordinirano, toda tako, da si zasigura končno zmago. ' V zvezi s konferenco v Lisbon! se tisk obrača na mednarodni I položaj in navaja Korejo, fran- cosko Indokino, Filipine, Malaj ski polotok, Burmo in Indonezijo kot kraje in države, kjer dr vodijo uporniki pravično vojne za svojo osvoboditev. Na Sred njem vzhodu se dviga upor zo per zapadni imperializem. Upor no gibanje se širi v vzhodni, se verni in južni Afriki. Kar počne jo Amerikanci na Koreji, kjer si se uprli komunistični agresiji. Britanci v Egiptu in Francoz v Tuniziji, označuje sovjetsk tisk za zločine. O Japoncih pa trdi, da strašno trpijo vsled ameriške okupacije. Iz pisanja sovjetskega tiska izhaja na splošno, da naj bi šla vsa mednarodna gibanja za svo bodo v prid sovjetski ideji. Pc načelu Stalina pa morajo bit' sovjetske oborožene sile v staln vojni pripravljenosti. V tujini, v satelitskih državah, kakor tudi v Berlinu, so priredile sovjetske oblasti posebne čajanke, na katere so bili povabljeni tudi zastopniki. Čajanke v Berlinu se je udeležil ameriški visoki komisar McCloy. V Berlinu je oddelek sovjetske vojske položil venec na spomenik, ki je zgrajen na čast Rdeči armadi, ki je leta 1945 prva vkorakala v Berlin. nja te armade na posamezne države. Posamezni delegati so ž: na tej konferenci iznesli na dnevni red težave svojih držav, ki obstojajo v pomanjkanju surovin in dolarjev. Med surovinami pa 3ta jeklo in premog, ki se morata uvažati iz tujine. italija ponuja svojo delovno moč Kak je gospodarski položaj v Italiji, je povedal italijanski finančni minister Pella. Pella je objavil številke italijanske brezposelnosti, ki gredo v milijone. Pella je ponudil državam, ki nimajo dovolj delovne moči na razpolago, italijansko delavno moč. Vprašanje Nemčije je komplicirano in se bo moralo reševati jostopoma. Amerikanci so Nemčiji bolj naklonjeni kot pa Francozi in Britanci. Amerikanci so za to. da naj bo nad Nemčijo čim manj kontrole, dočim so Francozi in Britanci na Nemčijo ljubosumni. Ameriške čete, ki so v Nemčiji kot zasedbene čete, naj se čimpreje spremenijo v čete N.A.T.O., to je ameriško stališče. Vkljub temu, da Nemčija ni enakopraven član v zapadni evropski obrambi, naj bi plačala približno $3,000,000,000 stroškov za skupno obrambo. Nemčija od svoje strani gre za tem, da se sprosti nemška industrija vsake zavezniške kontrole zlasti pa industrija letal, ki da bo po zatrdilu nemške vlade proizvajala itak le civilna letala. Nemško vprašanje v obče bo predmet nadaljnih posebnih pogajanj, ta pogajanja pa imajo za končni cilj, da pride do prave mirovne pogodbe z zapadno Nemčijo. KOMUNISTI V IRANSKI ARMADI TEHERAN, Iran, 24. februarja — Iransko vojaško poveljstvo je izdalo poročilo, da so odkrili v iranski vojski mrežo komunističnih zarotnikov, to mrežo pa je razpletla prepovedana komunistična stranka Tudeh. Isto poveljstvo javlja, da je bilo več voditeljev komunistov v tej zvezi aretiranih. Na dopustu Na dopustu se nahaja John Gerl, sin poznane družine Mr. in Mrs. John Gerl iz 19807 Shawnee Ave., ki se nahaja pri marinih. Na svojo službeno mesto v Norfolk, Va., se vrne v soboto. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu. želimo mu mnogo zabave in r-azvedrila na dopustu. Na operaciji Danes se je podala dobro poznana društvena delavka Mrs. Josephine Tratnik iz 6505 Bonna Ave. v Lakeside University bol-nišnicb, kjer se bo morala podvreči operaciji. Želimo ji, da bi se čim preje zdrava povrnila v krog svoje družine. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 25. februarja 1952 ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1 5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)______ For Three Months—(Za tri mesece) ______________________________ -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)__________________ For Six Months—(Za šest mesecev)________ For Three Months—(Za tri mesece)_____________ $10.00 - 6.00 L 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. PO KONFERENCI N. A. T. 0. (1) Kadar se sestavljajo armade, posebno skupne armade in se zbirajo vojaki, gre končno za to, da bodo ti vojaki v teh armadah pripravljeni dati najvišje za gotov cilj—svoje lastno življenje. Ali bo mogoče z armado, ki naj se postavi v okviru severno Altantskega pakta in ki naj bo za-padni Evropi skupna, zastaviti cilj, za katerega bodo vojaki različnih narodnosti žrtvovali svoja življenja? Na konferenci N. A. T. O. v Lisboni na Portugalskem so si zastopniki posameznih držav zastavila formalni cilj, da se osnuje skupna armada, ki bo imela kakih 50 divizij ali 2,000,000 mož, dalje pa so določili kvoto, katero naj nosi vsaka od držav članic za vzdrževanje te armade. Nemških zastopnikov ni bilo zraven. Glede Nemčije je bilo kot je list že poročal, sklenjeno v načelu, da se pripusti k tej skupni armadi, da se ji dovoli kvota do 400,000 mož, da bo imela Nemčija posvetovalni glas pri vodstvu te armade, da pa bo lahko začela z rekrutiranjem svojih vojakov za to armado šele tedaj, ko bodo vsi prizadeti parlamenti držav članic tega pakta končno veljavno potrdili organizacijo, za katero gre. Strokovnjaki so trdili, da bo ta korak storjen proti koncu leta 1952. Recimo, da gre vse v redu in da so po preteku tega časa opravljene vse formalnosti. Koliko je vredna udarna moč te skupne zapadno evropske armade, katere še nikjer ni? Ali bo branil Nemec Francoza, če Sovjeti napadejo Francijo in obratno Francoz Nemca, če bo stal sovjetski vojak na tleh za-padne Nemčije? Ali bo branil nemški socialist francoskega buržuja in kapitalista in ali se bo italijanski kmet in delavec boril onstran Alp v nižinah Francije, ko bo v nevarnosti francosko ljudstvo? Ali bosta šla skupaj belgijski nacionalist in Nemec katerekoli branže in ali je pozabil Belgijec na dve pokra j ni oziroma mesti Eupen in Malmedy ob belgijsko-nemški meji, kateri mesti sta menjavali svojega gospodarja, kakor je bila pač vojna sreča? Ali je Belgijec pozabil oba vdora Nemcev, ko je Belgija služila kot mostišče za nemško invazijo Francije, pa je morala biti radi tega pregažena, porušena in vedno za nekaj let v okovih pruske soldateske? Pri vsem tem naj v nadaljno pojasnitev položaja omenimo takoj zadržanje zapadno nemške vlade ko ta govori svetu in Nemcem iz ust Konrada Adenauer j a. Konrad Adenauer bije boj za osvoboditev nemške industrije izpod vsake zavezniške kontrole. Isti Adenauer je zatrdil, da bo Nemčija dobila svobodno roko pri kemičnih raziskovanjih, ki bodo seveda služila v civilne namene in v letalstvu, ko naj nemška gradnja letal služi izključno—tudi samo civilnim namenom. ... Ne bo odveč če ponovima odstavek iz knjige Winstona Churchilla o političnih problemih, kjer je izkušeni britanski politik opozarjal Britance, kakor tudi ostali svet na mladega letalskega poročnika Hermana Goeringa.... Tudi ne bo odveč, da imenujemo svetovno znano ime nemške "Lufthanse," ki je med Nemci organizirala nemška civilno zrakoplovstvo in bila tudi pod Hitlerjem, vsaj na zunaj le v službi civilne ideje. V tistih dneh pred zadnjo vojno, ko se je začel uveljavljati Adolf Hitler, sedaj že kot nemški kancler in diktator, se je mnogo pisalo in govorilo o vlogi nemških letal. Izšle so statistike, ki so predočevale svetu, da se pripravlja Hitler na letalsko vojno. 2e takrat je bil skovan izraz "entinselt," ki je veljal Veliki Britaniji in ki je pomenil predvsem zanjo, da Velika Britanija ne bo ostala več nedostopno otočje, katerega lahko brani britan ska civilna in vojna mornarica, marveč, da bo kraj kot da ni več otočje, ker ga bodo preletela nemška letala. Na vse te očitke je pokazal Hitler, posebej pa še Herman Goering na nemško "lufthanso," ki da sicer goji letalstvo, je pa v strogi civilni službi. Letališča pod zemljo niso bila videna v taki meri kot letališča na zemlji. Nemci so znali vedno najti odgovor, da gre vse v civilne namene. Dogodki zadnje svetovne vojne so znani, znana tudi vloga nemškega letalstva, ki je skoraj pokrilo nebo in nosilo na vse štiri strani sveta razdejanje in smrt med vojno in civilno prebivalstvo. To letalstvo je vzletelo iz iste "lufthanse"! Kancler Adenauer pravi, da bodo imeli Nemci svobodo pri kemičnem raziskovanju, ki bo šlo v svojih rezultatih itak za tem, da služi znanstvenim in civilnim potrebam. Naj ne oslabi spomin na dvoje črk F. I.—Farben Industrie. Ta nemški gospodarski trust je delal največ za Hitlerjev vojaški aparat poleg Kruppovih tovarn v Porurju. Kemična pomoč tega podjetja je bila Hitlerju isto kot ilBliililiilaliilaliilaiiilaliilBliililiilaliililiililiiUliildi UREDNIKOVA POŠTA iiBUKaiinainiadiiaiiiianiianiiaiiiiaiinaiiiiaiiiiBnuBi ilaliilBliilaliilaiiilaliilaliilBliilBiiiialiilaliilaiiilBliiiai Bolnici se zahvaljujeli Uredništvo Enakopravnosti je prejelo pisemce od dveh našh mladih Slovenk, ki se nahajati v Warrensville bolnišnici za kronične bolezni, in sicer od Miss Jean Remic in "Mrs. Mary (Bunny) Tolar. Miss Remic je hči poznane Mrs. Jennie Remic-Bricel, Mrs. Tolar je pa hči takisto splošno poznane družine Mr. in Mrs. John in Anna Zaic iz E. 157 St. Obe se nahajati v bolnišnici že dalj časa, zato se razveselite, ko prejmete pisma in obiske prijateljev in znancev. Progresivne Slovenke so se obeh že ob raznih prilikah spomnile s kakšnim darilom, za kar ste jim iz srca hvaležne. Tu sledi njuno pismo: "Cenjeni, "Bunny Tolar in jaz se želive potom Enakopravnosti iskreno zahvaliti Progresivnim Slovenkam krožka št. 7 za njih krasne "Valetines," robce in slaščice. "Kot pravim, biti popolnoma onesposobljen je ena stvar, ampak ko se te spomnijo tako dobri ljudje,—well, ne morem reči drugega kot, da sve bile z Bunny zelo ganjene! Najino toplo zahvalo naj sprejmejo vsa dekleta, bodi vam stotero povrnjeno za vašo dobroto! • "Ostajeve vam vedno hvaležne. Jean Remic" DVANAJSTKRATNA MORILKA POITIERS, Francija, 21. februarja — Pred sodiščem se zagovarja 54-letna vdova Mme. Marie Besnard. V letih 1927 do 1949 je skušala priti do premoženja in se je na tej poti poslužila Vseh sredstev. Pomorila je dva svoja zakonska moža, svojo mater in očeta, in osem ostalih sorodnikov oziroma prijateljev. K© so izkopali nekatera teh trupel, so našli v njih strupe. GEORGE WASHINGTON: POSKUSNI KMETOVALEC 13-LETNA NEVESTA JACKSON, Miss., 24. februarja — Družina Fallin je imela 13-letno hčerko Dee Onno, ki je bila za svojo starost preko razmerno razvita. Po dnevu odsotnosti se je pojavila doma s poročnim prstanom in z novico, da je poročila 23 let starega Johna H. Man-ninga, ki je delavec na gasolin-ski postaji. Starši nad novico niso bili presenečeni in so rekli: "Kakor si je postlala, tako bo ležala." "RDEČI DEKAN" SLAVI RUSIJO LONDON, 21. februarja—Dekan iz Canterburya Hewlett Johnson, ki je bil lanskega junija v Rusiji in dobil od Stalina mirovno nagrado, je govoril na zborovanju britanskega društva sovjetskih prijateljev. "Rusija ni zadaj, kar se tiče atonjske energije, pa iiajsi gre za to energijo v službi miru ali vojne," je zatrdil Johnson. PRED PETINDVAJSETIMI LETI Od 20. do 27. februarja 1927 Don't gamble with fire— the odds ore against you I Rodovi Araerikancev so se naučili misliti o George Washing-tonu kot "prvi v vojni, prvi v miru in prvi v srcih sodržavljanov." Manjše je pa število onih, ki so se naučili misliti o njem kot o kmetovalcu, ki je delal važne poskuse v času, ko so dohajale surovine za ameriško kmetijstvo—rastline, semena, plemenska živina kot tudi ideje—v veliki meri iz starega kraja. Ker skušajo sedaj Zedinjene države odplačati nekaj svojega kmetijskega dolga ostalemu svetu, bodisi s tehniško znanostjo ali izurjenostjo, je umestno povedati, kako je obdeloval George Washington njegovo zemljo, da je postala najboljša v novi Republiki. Tekom celega življenja je skušal Washington razširiti dvoje kmetijsko znanje s tem, da je dopisoval s kmetijskimi izvedenci v drugih deželah. Pri Francozih in Angležih se je naučil saditi deteljo in krompir lia najnovejši način. Izumel je nove načine, kako nastopati proti rastlinskim boleznim in boljši način za oranje. Prejemal je rastline, ptiče in živali iz Francije, Arabije, Kitajske, španske in sredozemskega otoka Malta—pošiljali so mu jih prijatelji z željo, da mu pomagajo zgraditi kmetijstvo v Republiki, pri osnovanju katere je igral tako važno vlogo. Washingtonovo delo na kmetiji ni sličilo onemu drugih kmetovalcev v Ameriki. Ker je bilo takrat obilo zemlje in je bila nje cena nizka, se je večina lastnikov preselila drugam, ko je bila zemlja izčrpana. To pa ni bil Washingtonov način. Ko se mu je zdelo, da je zemlja izčrpana, je poskušal nova gnojila. Pre-menjaval je pridelke in sejal nove vrste semen. Varoval je svojo zemljo. Navzlic vsem poskusom p^ ni hotel, da bi postala njegova kmetija poiskusna postaja za kmetovalstvo, pač pa kmetijsko podjetje. Pšenica je bila Washingtonov najboljši pridelek. Svoj dnevnik je napolnil z opisi mongih pois-kusov s pšenico. Lastoval je tri mline in sčasoma mu je vspelo mleti v njih tako enakomerno fino moko, da ni nikdar pogrešal odjemalcev. Izvažal jo je v Zapadno Indijo v doma izdelanih sodih, označenih samo z "George Washington — Mount Vernon." Washington je bil tudi počet-nik v vrtnarstvu, njegovi vrtovi so postali znameniti. S tem, da je mnogo cepil in umno sadil, mu je uspdo vzgojiti izvrstne vrste češpelj, grozdja, hrušek, breskev, jabolk in črešenj. Znan je bil tudi kot uspešen živinorejec in je vzgojil mnogo dobre živine, ovc in konjev. Kot izvrsten jahač, se je zanimal Washington posebno za svoje konje in kupil mnogo kobil. Ni pa hotel, da bi rodile te kobile konje za ježo; on je hotel imeti konje za delo. Vzgajal je tudi mule ter je prejel kot darilo posebno vrsto dobrih mul od Lafayette. V pismu upravitelju Ttmetije leta 1795 je pokazal Washington, ki je služil takrat drugi rok kot predsednik, kako visoko ceni drevje. Pisal je: "Enemu je vedno mogoče posekati drevo, a samo čas jih more zopet postaviti tja, kjer si jih kdo želi, ko se jih je enkrat posekalo." Kadarkoli se je kako polje očistilo, je pustil Washington vedno nekaj dreves rasti. Ko je poročal o svojih opazovanjih o kmetijstvu Arturju Young, kateri je bil prvovrsten angleški opazovalec v 18. stoletju, je Washington pisal: "Čimbolj spozanavam kmetijske zadeve, tembolj sem z njimi zadovoljen . . . koliko bolj razveseljivo je delo izboljšanja zemlje kot vsa prazna slava, katero je mogoče doseči z opustošenjem iste, potom najmanj prekinjenega dela za pridobitev." (Common Council for American Unity) Kruppovi kanoni. Neposredno po vojni je bil problem podjetja F. I. eden glavnih v Nemčiji. Ali naj onemogočijo nemško kemično delo tako bistveno* važno v vsaki vojni? Ali naj veliko podjetje kot je bilo F. I. razstavijo, razdrobijo, da v malih drobcih ne bo postalo več škodljivo? To vprašanje je bilo problem zase. Omenjamo ga le, da podpremo našo trditev, da je Adenauer ostal Nemec, četudi demokrat, kakor je bil Nemec Hitler, četudi diktator. Presenetljivo je, kako gresta obe poti obeh politikov skupaj. Nemška "lufthansa" pred vojno naj oživi po vojni. Nemško kemično raziskovanje naj dobi svobodno roko. Dvoje panog, ki lahko služita izrazito militarističnim ciljem. Ali se Adenauer za te panoge poteguje zato, da bo branil Francijo, če bo ta napadena....? L. Č. Dragulji romance in Indusfrije Dragulji ali dragi kamni so mnogih vrst, toda prvo mesto med njimi zavzema demant. Njegova briljanca in njegova trdost ga dviga nad vse druge dragulje. Mi povprečni ljudje poznamo de-mante večinoma le iz izložbenih oken zlatarskih trgovin, kjer jih vidimo vdelane v prstane, uhane, ovratnice in druge okraske. De-manti, ki jih navadno ne vidimo, pa so tisti, ki služijo industriji. Demanti so najtrši kamni, ki režejo vsako kovino ali rudnino. Obenem so obdelani in obrušeni demanti najbolj briljantni dragulji v industriji lepotičenja. V Zedinjene države se letno impor-tira za več kot ste milijonov dolarjev demantov; doma se jih pridobiva le nekaj malega v državi Arkansas. Surovi demanti, ki se najdejo v naravi, nimajo običajnega de-mantnega bleska. Treba jih je obrusiti in večkrat tudi razrezati; značilno je, da se more to izvršiti le s pomočjo drugih demantov, ker noben dragulj se po trdoti ne more meriti z deman-tom. Najbolj dragoceni demanti so beli, to je podobni steklu; dobijo pa se tudi rjavi, sivi, zeleni in bledo rumeni, ki za okraske nimajo prave cene. Taki demanti se v večjih ali manjših odlomkih rabijo v industriji in so cenejši od "perfektnih," dasi še vedno zelo dragi. Vsi vemo, kako lahko je rezati trdo steklo s pripravo, v kateri je nameščen majhen košček demanta. Podobne porabe imajo demanti v panogah mnogih industrij. Na primer, za vrtanja globoko v zemljo za oljem se poslužujejo svedrov, ki so na konicah opremljeni z industrijskimi demanti. Tak sveder prevrta najtrše skale in rudnine v zemlji. Seveda, demanti se zaradi svoje trdosti rabijo se v neštevilnih drugih industrijah in so vsled tega izredno važnega pomena. Večina demantov pa se porablja za okras. Noben dragulj z najfinejšim obrušenjem ne izraža take briljance kot demant; namreč perfekten bel ali višnjev-kast demant. Do 95 odstotkov demantov za okras in za industrijo se pridobiva v Afriki, in sicer v Južnoafriški uniji. Samo 5 odstotkov se jih pridobi v Južni Ameriki, to je v Braziliji, Venezueli in Britiški Guiani; ti slednji so večinoma porabni le v industriji. Industrija pridobivanja demantov in trgovina z istimi je skoro stoprocentno kontrolirana od sindikata, ki posluje potom svojim uradov v Londonu. Ta sindikat tudi določuje cene za surove in brušene demante. Cene demantov se le malo izpreminja-jo. Kadar iz enega ali drugega Delavstvo v Sanghaju je proglasilo generalno stavko proti Angležem. Kitajske oblasti preganjajo stavkarje in kakor javljajo, je bilo obglavljenih 90 stavkujočih delavcev. Med Anglijo in Sovjetsko Rusijo pride najbrže do razkola. Angleška vlada je poslala v Moskvo ostro noto, v kateri zahteva, da takoj prenehajo z proti-an-gleško propagando. Poudarja se posebno ruske aktivnosti na Kitajskem. Poslanski zbornici v Colum-busu je predložil D. E. Morgan iz Clevelanda predlogo, po kateri bi si vsak lahko napravil sadne soke, brez da bi kaj napravil za fermentiranje. Predlog je bil dan na pritisk sadjerejcev. V Metropolitan opernem gledališču je bila snoči (17. februarja) premijera ameriške nove opere "The King's Henchman." Glasbo za opero je zložil Deems Taylor, besedilo pa Edna St. Vincent MuUay. Po sprejemu publike in ocene v listih, je delo uspeh. * Robert Marx, bivši sodnik v Cincinnati ju, je označil Henry Forda kot največjega sovražnika Židov. Marx je odvetnik Aro- na Sapiro, ki toži Forda za milijon dolarjev odškodnine radi serije člankov, ki so izšli v Fordovi publikaciji "Dearborn Independent." V Euclid Village je prišlo končno do sklepa radi plina. Napravilo se bo pet-letno pogodbo z East Ohio Gas Co. za mešani plin. Dramatično društvo "Triglav" je podalo v nedeljo, 20. februarja ob 7.30 uri zvečer na odru Slovenskega narodnega doma "Pod krinko postave" (Within the Law). Kdo je nastopil in re-žiral ???? Igralci Ivan Cankarja so priredili velik karnival v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Razdalo se je 14 krasnih nagrad. Na 19. februarja je priredil Odsek naprednih žena velik ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Prvi slovenski harmonikar, ki je nastopil na WJAY radio postaji, je bil Frank Žiberna. Nastopil bo zopet 23. februarja ob 7.15 uri zvečer. Slovenski lastniki radio aparatov, ne prezrite tega slovenskega programa. PRED DESETIMI LETI Od 22. februarja od 1. marca 1942 Ofenziva generala MacAr-thurja na Bataan se nadaljuje. Na Burmi in nad Javi so izgubili Japonci od 94 do 100 letal. Sredi svoje predavalne ture, ki je imela trajati dva meseca in katera se je pričela 1. februar je bil ameriški pisatelj Louis Adamič nenadoma draftan po ameriški vladi. Sodeloval bo pri filmu, ki se nanaša na ameriško industrijo in priseljence. Njegova knjiga "Two Way Passage" je vzbudila splošno zanimanje ne le pri ameriški publiki, ampak sta jo z zanimanjem čitala predsednik Roosevelt in Churchill. Poraz proti-delavske predloge, katero je predlagal Howard W. Smith iz Virgin!je. Predlog vsebuje preklic 17 postav, ki so bile uzakonjene pod Novim dealom, ki postavljajo omejitve uram ameriškega delavstva. Za poraz te predloge se je odločno zavzemal predsednik Roosevelt. Jugoslovanski četniki so osvojili železniško progo Trst-Ljub-Ijana. Razdejali so železniško postajo, zažgali 23 železniških vzroka svetovni trg za demante ni dober, sindikat enostavno zmanjša produkcijo ali pridobivanje. Tako cene ostajajo pri-lično stalne. Na primfer, od začetka vojne v Koreji so se cene demantov na svetovnem trgu dvignile samo okrog dva procenta. Značilno je, da je zahteva za demante za okraske danes prav tako velika ali večja kot je bila pred desetletji, kljub temu, da se moda, zlasti ženska moda, izpre-minja. Otroci ženskega spola se rodijo vsak dan in odraščajoče ženske hrepenijo po demantih. Skoro vsi demanti, ki se v Zedinjenih državah rabijo za okras ali za industrijske svrhe, morajo biti importirani. Na to luksusnost, posebno na demante za okras, pa je naložena zelo visoka carina. Zato imajo carinske oblasti mnogo posla s tihotapci; kadar jih zalotijo, morajo tihotapci plačati ne samo predpisano carino, ampak dodatno k temu tudi visoko globo. Stric Sam se ne šali s tihotapci demantov. —NOVA DOBA VOZ bencina in ubili veliko število italijanskih vojakov. Odgovor urednika "Enakopravnosti" (Antona Šabec): Nasveti Ameriške domovine slovenskim Primorcem, ki še niso ameriški državljani ter so kot taki še vedno podaniki Italije, so v protislovju s postavami in ukazi ameriške vlade. Zapeljevati naše ljudi v nesrečo v teh resnih časih, niso nobene komedije, kakršne si lahko "špogamo" v domačem cirkusu- Dramski zbor "Ivan Cankar" je podal veseloigro "Pri belem konjičku." Nastopili so: Minka Kramer, Frank Plut, Max Traven, Caroline Hodnick, Frances Godnjavec, Dorothy Paliska, Frank Kokal, Joe Godec, Vatro J. Grill, Rudy Widmar, Jean Turkovich, Joe Terbižan, Stanley Skuk, John Evetz, Joseph Skuk, Alice Hočevar, Anica Schuster, August Komar, John Krebel, Frances Tavčar, Albert Fatul- in Margaret Stefanič. Režijo je imela Mrs. Antoinette Simčič. Po oceni je bila predstava uspeh. Scenerija krasna, bliskanje izvrstno, dež pa—smešen. FOTOGRAFIRANJE MKSECEVIH PLANIN Isolde Tebbit in Charles Ma''' laghlan, bivša letalca britanske vojne mornarice, se že več mesecev trudita, da bi fotografirala vrhove Mesečevih planin v Centralni Afriki, četudi trdijo strokovnjaki, da jo to nemogoče; Tajinstveni planinski masiv, je visok nad 5,000 metrov in Č'' gar vrhovi so stalno v snegu, se razprostirajo od Tanganjike do belgijskega Konga. Vrhovi pl»' nin pa so samo osem dni na leto brez megle in oblakov. Na te dni letalca čakata. Vendar tudi ^ primeru lepega vremena ne bosta imela lahkega dela. Letanje nad temi planinami otežkoČaj" silno močni navpični zračni tokovi, ki so nevarni letalcu, ker mu lahko polomijo letalo. Vendar oba letalca verujeta, da bosta uspela. I ENAKOPRAVNOST ^ RTRSNS Fran Milčinski: Cvetje in trnje o TREH MICKAH Naj me blagovoli takoj brcniti koklja, če ni sledeča historija skoz in skoz resnična, ne dosti manj. Od konca do kraja je posneta po uradnih spisih, skoraj bi lahko pritisnil pečat podnjo B ptičem, in povest ne bi bila več povest, ampak—kapo dol! '—javna listina in učena reč. Res in brez šale! Nimajo povsod take beletrije. Pričenjajo se pa ti slavni dogodki recimo pred kakimi petindvajsetimi leti ali kali, nemara bas na dan tretjega decembra— zakaj pa ne?—in nikoder drugod nego v Beli Ljubljani. Tisti dan je proti večeru pričelo snežiti. Tiho, počasi, enakomerno so padali gosti, veliki kosmiči. Kakor neskončna ko-prena so očem zagrinjali hiše in ulico, motno je skoz njih nemi ples mežikala skromna cestna luč. Hudo pot je imela ženska, ki se je tesno zavijala v veliko ko-casto ruto počasi pomikala po vijugasti Karlovski cesti proti mestu. S trudom je gazila spri-jemajoči se vlažni sneg, segajoč ji čez gleženj. Ali je bila bolna ali le upehana? Zdaj zdaj se je naslanjala ob zid, sključena za-ječala, ozirala se okrog—ali po cilju?—ali po pomoči?—potem stoka je nadaljevala pot. Srečala ni žive duše. Ni bilo še pozno, ali neprijazno vreme ni nikogar vabilo čez prag.— Zdaj pa naprej kos pojasnila. V uradnih spisih—kapo dol!— ki se nanje naslanja sledeča povest, seveda ne stoji toliko in takšnih besed o snegu in o slabi poti, kakor jih je zapisanih tukaj. Duhoviti bralec in dražest-na bralka sta pač že sama uganila, da vesten uradnik ne bo skrunil častitljivega uradnega papirja s takimi in enakimi popisi. Ti in taki popisi gredo potemtakem na rovaš čisto drugi osebnosti, ki menda ima, ne da bi jo zagovarjal, spričo razmer. 'jaww.wjLii ""V"' ^'T ^/k'" ! 'k I ^ *. / ^ ^ * '] "* 't ; ' -<-,4 ..........f/ .......W.^^...^.A A v\ // v; ................ ^ Because pedce needs our unHed - eknsB k SAYS CLAUDETTE COL&ERT These are days when danger never sleeps—when only our power keeps our country safe. That's why I say now, with all my heart—let's not relax! Defending America, andthebletsings it gives us, isihe most important job we have today I Three and a half million Americans are doing their part in our armed forces. But defense is our job, too. And one very important way we can all do a defense job is by buying our country's Defense Bonds. For bonds and other forms of saving are a protection for our homes and our families. They back up our mihtary force with solid citizens and a sound economy. They give America strength — and we all know by now that today peace is only for the strong! Get in on the "D" Driv«. Buy an axlra Defente Bond lodoyl Do something now for peace! Sign up to buy an extra Defense Bond during the great Defense Bond Drive. Then go on buying Bonds regularly through your Payroll Savings Plan or the Bond-A-Month Plan where you bank. Buy 0##*nie Bondt.tvcry month. Now lh*y tarn Inlorott 10 yon longtrl Now every Series E Bond you own can automatically go on earning interest every year for. 20 years from date of purchase instead of 10 as before! The bond you bought for $18.75 can return you as much as $33.33! Bankers rpconimcnd Defense Bonds as one of tlu- safest of investments. IHERI IS NO SAFER INVESTMENT IN THE WORLD TODAY-BUY U S DEFENSE BONDS Tht U. 8. Oovtrnmtnt dott not pay for this od. iwr/ijin*. TfM Tr»a$ury liepartnfllt thiinkn, for Oittr patriotic donation, thi Adnrtiiing Council and ENAKOPRAVNOST buy draginje in tako dalje sigurno kolikor toliko razlogov stvarnega ali vsaj osebnega značaja za svoje početje. Uradnim spir som pa ni očitati ničesar.—Toliko v blagohotno uvaževanje, da nam kdo ne očita potvorbe uradnih listin. Žensko bitje je torej počasi in stokaje rilo naprej skoz snežni metež, vedno češče se ustavljalo, počivalo, iskaje obračalo glavo. Zdajci ji zazvene v neposredni bližini udarci ob zvon—v stolpu je bilo osem. Ženska se je oddehnila. Za snežno kopreno je uganila obrise cerkve sv. Florijana—zdaj je vedela, kod je. Napela je omagujoče svoje sile, krenila v postransko ulico na levo in se vlekla naprej. Pri četrtih vratih je postala. Tipajoč je segla po zvoncu, oprijela se za ročaj in ga potegnila, potem pa omahnila na prag—moči so ji bile pri kraju in zdelo se ji je ,,da bo kar zaspala in se ne bo nikdar več zbudila. Kakor v polsnu je čula odklepanje vrat, govorjenje moškega glasu in ženskega, pred očmi ji je zableščala luč, več rok jo je spravilo v zaduhel gorek prostor in potem se ji je mešalo in ni več ločila v svojem spominu, kaj je bilo res od vse grozote in kaj le sen vroče groznice. Ko se je slednjič prebudila iz dolgega globokega spanja in se do dobra zavedela, je bil velik dan. j Ležala je v mali kamrici na škripajoči postelji, zadeta z visoko pernico. Poleg postelje je stala majhna okrogla gospa v ponošeni mestni obleki, rdečega obraza je bila in drobnih, svet-hh oči, in ji je molila belo povito štruco, ki je na enem koncu vekaia kakor mlad petelin-ček, ki bi rad pel, pa še ne zna. Režala se je gospa in se sklanjala : "Dobro jutro, mlada mamica! Ali ste se naspančkali? Hvala Bogu, vse je šlo dobro in naša mala punčka je močna kakor ka-nonir." Popestovala je s prispodobo kanonirja počaščeno stru-co: "Pridna bodi, miška!" in pripovedovala: "Vaši maipi sem še včeraj poslala pošto po potu, kakor sva se zmenili, ravno sem ga še ujela, že je sedal na voz; drugega mu nisem naročila, kakor da naj jih pozdravi in da prineso kokoš. Tako sva se zmenili z mamo. če bi bil fantek, bi pa naročila petelinčka." Dekle v postelji — komaj je štelo osemnajst let—je zatisni-lo velike izmučene oči. Pa le za par hipov. Hitro si je uredilo misli in se spomnilo poglavitnega, kje je in zakaj. Dvignilo je glavo, opleteno z debelima kitama, in se uprlo na komolca. "Pokažite!" Okrogla gospa ji je pomolila jokajočo se štruco pred obraz, bolesten nasmeh je spreletel dekletu zagorelo, pa vennar bledo lice. "Majčkena je!" "Hvala Bogu, recite! Če bi se ponujala na svet velika kakor star kanonir—o jej!" Ta razlog je bil tehten in mla da mamica se mu je uklonila. Ali miru ji ni dalo. "Veka. Nemara je lačna. Ali je ne daste meni?" "Nič ne skrbite za naju. Ne bova glada poginili ne midve, kajne, miška moja, midve bova že iz stekleničice pupali, ko pride najin čas. Se ne smeva laz-vaditi, reci, pri mamici, ko naju mamica ne obdrži. Št—št . . Mladi mamici sta se orosili očesi. Rada bi bila ugovarjala, vprašala, izvedela ... Pa se je iz prve sobe začul droben moški glas. "Žena kh, kh, žena!" Bolnica se je spomnila glasu, čula ga je bila oni prvi večer . . . Okrogla gospa je položila otroka na posteljo k nogam, odprla je duri iz kamre v sobo pa je kar na pragu obstala, razkri-lila roki in od radostnega presenečenja zacvilila. "Le noter, stara mama, le noter, gospa Lončarka!" (Dalje prihodnjič) -A. .V. Dr. Vid Grošelj: NAJPOGOSTNEJŠA OBOLENJA V JESENI (Nadaljevanje) Ko govorimo o prehladnih obolenjih dihal, ne smemo pozabiti na influenco ali gripo in na razne vrste pljučnice. Dasi je influenca značilna nalezljiva bolezen, ki se prenaša od človeka na človeka s kapljično okužbo, vendar se včasih tudi prehlad velikega pomena pri njenem nastanku. S padcem odpornosti postane namreč organizem mnogo bolj dovzeten za viruse, ki povzročajo to obolenje. Zato ni čudno, da imamo v hladnih letnih mesecih mnogo več primerov influence. V značilnih primerih ni težko spoznati obolenje. Temperatura se naglo dvigne in spremlja jo včasih mrzlica. Bolnik se čuti močno bolnega in utrujenega. Boli ga v vseh udih, v hrbtu in v prsih, kot da ga je kdo zelo pretepel. Istočasno se pojavi neprijeten kašelj in drugi znaki vnetja zgornjih dihal. Vročina ostane visoka običajno le nekaj dni, nato pa polagoma pada. Obenem s padcem temperature se boljša tudi splošno pacientovo počutje. Vsak bolnik z influenco mora brepogojno ostati v postelji vsaj toliko časa, dokler ima zvišano vročino. Pri nekompiliciranih primerih nam zadostujejo zdravila, ki smo jih že omenili pri običajnem prehladu. Proti močnemu glavobolu in visoki vročini dajemo piramidon,' aspirin in druga slična zdravila. Med najpogostejšimi komplikacijami influence opažamo pljučnico. Kot že ime pove, je pljučnica vnetje, ki prizadene večji ali manjši del pljučnega tkiva. Povzročajo jo najrazličnejši virusi in bakterije in ima zato zelo različen potek. Vsako pljučnico moramo smatrati za resno obolenje in je najbolje takega bolnika poslati na zdravljenje v bolnico, kjer ima ustrezno nego in vsak čas na razpolago potrebna zdravila. Tudi pri nastanku pljučnice je prehlad često odločilnega pomena. Ko sprašujemo bolnike o prieetku obolenja, nam neredko pripovedujejo, da so se nekje močno premrazili. Od mraza si niso več popolnoma opomogli in kmalu nato so nenadoma zboleli z mrzlico, zvišano temperaturo in zba-danjem v prsih. Dasi ne najdemo pri vsaki pljučnici take pred-zgodovine, moramo vendar upo- števati pomen prehlada, ki se očituje zlasti v močnem porastu te bolezni vsako jesen in zimo. Ker je pljučnica dokaj pogostno in resno obolenje, ki ne prizanese niti mladim, drugače zdravim ljudem, se mi ne zdi odveč nekoliko podrobneje spregovoriti še o tej bolezni. Začetek je navadno nagel, z mrzlico in hitrim dvigom temperature. Bolnik se takoj spočetka čuti hudo bolnega, prične ga mučiti kašelj in zbadati v prsih. V značilnih primerih se kmalu pojavi gnojen izmeček, obravan s temno-rdečkasto krvjo. Dihanje postane površno in neredko bolnikom primanjkuje sape. Največja nevarnost preti starejšim pacientom, zlasti onim z okvarami na srcu in obtočilih ter alkoholikom, Kot znak slabšega delovanja bolnih pljuč in srca se pojavijo modrikaste ustnice in hladne roke in noge. Starejše medicinske kakor tudi poljudne knjige opisujejo pljučnico kot hudo, zelo nevarno bolezen z veliko umrljivostjo. O poteku bolezni beremo, da sledi približno en teden dni trajajočemu stanju z visoko vročino hiter padec temperature, spremljan z močnim potenjem, ki ga imenujemo krizo ali prevrat in pomeni običajno pričetek okrevanja. Za bolnike z oslabelim srcem pa je kriza lahko usodna in bolnik neredko podleže. Takega poteka bolezni pa danes skoraj več ne poznamo. Sodobno, učinkovito zdravljenje je namreč popolnoma spremenilo potek te bolezni, ki zdaj skoraj ne pride več do polnega izraza. Med zdravili, ko so tako korenito spremenila značaj tega obolenja in rešila nešteto življenj, moramo na prvem mestu omeniti sulfonamide in pencilin. Prvi so kmalu po svojem odkritju v letu 1935 našli svoje zasluženo mesto v zdravljenju raznih bolezni, ki jih povzročajo bakterije. Pljučnico najčešče povzročajo razni koki, ki so med bakterijami ene izmed najobčutljivejših za sulfonamide. Te predpisujemo običajno v obliki tablet. Bolnik mora v enakomernih časovnih presledkih uživati zadostno količino zdravila, ki naj ne bo manjša od šest gramov dnevno, kar ustreza 12 tabletam. Da Zdravilo doseže pravi učinek in da ga laže prenašamo, moramo spiti obenem večjo količino tekočine, najbolje toplega čaja. Toda včasih se zgodi, da povzročajo pljučnico bakterije, ki so odporne ali, kakor pravimo, zistetne proti sulfonamidom. V takih primerih imamo na razpolago antibiotična sredstva, ki so jih odkrili šele med drugo svetovno vojno in kasneje ter so nedvomno eno največjih odkritij medicine v zadnjih letih. Mislim predvsem na penicilin, ki je med njimi najstarejši in najbolj razširjen ter deluje na bakterije zlasti tako, da zavira njihovo rast in razvoj. Dajemo ga v obliki injekcij v točno določenih časovnih presledkih. Uspehe zdravljenja s sulfona-midi in penicilinom lahko najlepše opazujemo ravno pri pljučnici. Že po enem ali dveh dneh pade vročina in s tem se zboljša tudi splošno počutje bolnika. Smrtni primeri so postali prava redkost in še to izključno pri starejših bolnikih, ki trpijo poleg tega še za kako drugo boleznijo, zlasti na srcu in obtočilih. Toda kljub hitremu ozdravljenju ostane odpornost organizma še dolgo časa zmanjšana in se mora bolnik še več mesecev skrbno varovati ponovnih prehladov in izogibati težjega telesnega dela. (Dalje prihodnjič) TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega doftovora. Njegov naslov je Dr. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 vogal Easl 62nd Street: vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK FEBRUARSKA PRODAJA To je razprodaja ob priliki 49. obletnice našega podjetja. Tako ugodne priložnosti, da prihranite z nakupi denar, še dosedaj nismo imeli in zato vas vse vabimo, da zagrabite priliko in se vsi udeležite te velike poceni prodaje. Ker ta razprodaja ne bo trajala dolgo, ampak samo omejen čas, ne boste . pogrešili, če nakupite vaše potrebe kar sedaj in takoj. Če rabite žimnico (modroc) ali svetilko ali majhen tepih ali pa kompletno pohištvo za vaš dom, pridite in okoristite se s to razprodajo, kajti tako boste prihranili mnogo denarja. Iskreno verujemo, da je v vašo veliko korist če se udeležite te naše FEBRUARSKE RAZPRODAJE. ^ . NOVE PRODAJNE URE: - Pondeljek - četrtek - petek — do 9. ure zvečer torek in sobota do 6. ure zvečer A. Grdina in Sinovi FURNITURE DEALERS — FUNERAL DIRECTORS 15301 WATERLOO ROAD KE nmore 1-1235 Z VSAKIM NAKUPOM DAJfMO EAGLE ZNAMKE Društveni koledar MARCA 8. marca, sobtoa—Skupni ples društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ in društva Euclid št. 29 SDZ v AJC na Recher Ave. 30. marca, nedelja—Kokošja večerja krožka št. 1 Prog Slovenk v SDD, Waterloo Rd. APRILA 6. aprila, nedelja—Program in. veselica Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. 20. aprila, nedelja—Igra in zabava kluba Ljubljana v prid AJC na Recher Ave. 26. aprila, sobota—Plesna veselica društva Nanos št. 264 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 27. aprila, nedelja—Zbor Jadran poda opereta "Kakor stari tako mladi" v SDD v Waterloo Rd. 27. aprila, nedelja—Koncert pevskega zbora Planina v SND na Stanley Ave., Maple Heights, Ohio. MAJA 4. maja, nedelja—5-letnica zbora Triglav; koncert in spevoigra "Kmečka svatba" popoldne v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. Zvečer ples isto-tam; v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., pa domača zadava. 18. maja, nedelja—Bazar krožka št. 3 Prog. Slov. v AJC na Recher Ave. JUNIJA 22. junija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na farmi SNPJ. 22. junija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na farmi SNPJ. 29. junija, nedelja—Piknik društva Vipavski raj št. 312 SNPJ na farmi SNPJ. JULIJA 13. julija, nedelja—Piknik krožka št. 1 Prog. Slovenk na farmi SNPJ. V CmP 1 (HllDlIffl SLOVENSKA DVOJICA s 3 leta starim otrokom želi dobiti stanovanje s 4 ali več sobama. Je pripravljena plačati do $50 mesečno. Kdor ima za oddati naj pokliče MU 1-6060 SLOVENKA srednjih let, stalno zaposlena, mirnega značaja, išče stanovanje s , 3 ali 4 sobami. Kdor ima za oddati, naj pokliče IV 1-2452 POPRAVLJAMO IN STAVIMO NOVE STREHE. ŽLEBOVE IN FORNEZE VAM NUDIMO PRVOVRSTNO DELO PO NIŽJIH CENAH. KER SAMI IZVRŠIMO DELO. IMAMO 25-LETNO IZKUŠNJO Se priporočamo v naklonjenost. Pokličite K O V I C H & SON 1554 E. 55 St., EN 1-2843 Pri nas radevolje PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 DELO DOBIJO ŽENSKE Stenografinja STALNO DELO. Razna pisarniška dela. 5 dni v tednu. Tedenska plača. KROMEX CORPORATION 880 EAST 72nd STREET EN 1-2922 DELO DOBIJO MOŠKI ARC WELDER All around BORING MILL OPERATOR Vertical DRILL PRESS OPERATOR Radial EXTERNAL GRINDER Ako ste izkušeni v sestavljanju lastnega dela, in ste zmožni Citati blue print, ste kvalificirani za to dobro službo s plačo od ure. Morate znati angleščino. RELIANCE ELECTRIC and ENGINEERING CO. 1088 IVANHOE RD. 'Prijazna družba, pri kateri napredujete' STRAN 4. ENAKOPRAVNOST J O :: A ^ BOJER: IZSELJENCI R o M A X (Iz Norveščine prevedel Božo Vodušek) =nii lir: (Nadaljevanje) Ne upa si nikomur omeniti niti besedice o tem. To bi utegnilo biti ljudem in živalim v nesrečo. Ali počutila se je vse bolje in bolje. In nobene vrtoglavice nima več in tudi glava je ne boli več tako od neskončne ravnine. Tako je, kakor bi spet čutila vonj gora in fjordov. Otroci in Kal se samo čudijo. Saj zdaj je prav taka kakor takrat, ko je hodila po Skaretu. IV Spet je nedelja. Elza in Ola sta napravila svojo običajno pot okrog njiv, zdaj popoldne pa sedita v senci koče na mehkem senu in se pogovarjata. Ola je gologlav. Njegovi svetli lasje so kakor gosta kožuhovina, v roki ima gosli in zdaj pa zdaj malo zabrenka. Elza ga prosi, naj zaigra ples, in on zaigra. Ali melodija se izgublja preko neskončne planote in Elza razume, da se je ta ples rodil v čisto drugačni pokrajini, tuj tisti, ki jo zdaj gledata pred seboj. Obuja sla- pove in prepade in gozdnate hribe in jasne poletne noči. Komur se doslej še ni stožilo po domu, temu se mora stožiti po njerti ob tej melodiji. Ampak Ola nima dobrega posluha. Glasovi so površni, velikokrat nečisti. Saj ona je prej igrala klavir in se učila glasbe. Vzame mu gosli in brenka s prsti po strunah. Igrati sicer ne zna, ampak uglaša jih. Poizkusi z lokom, uglasi jih bolje. "Rada bi vedela, če zdaj ne zvenijo bo-Ije," pravi Elza in mu jih vrne. Ola potegne z lokom preko strun. Zares, tudi on sliši. In spet razume, da mu je prihranila očitek. Samo svoj tenki posluh je dodala njegovemu, na tak način ga je ona vodila. Da da, tako je. Njemu pa se zdi,^ da on ni pravi, ki bi mogel njej kaj zaigrati. Ali ni najbolje, da kar preneha s tem. Ko Ola leže k opoldanskemu počitku, gre Elza preko prerije, da obišče Ano. Sosedje so tako pogosto obiskovali drug drugega, da je nastala majhna ozka steza. Isto vroče solnce s sinje- dečimi valovi vročine je še zmeraj nad ravnino. Voli in krave, ki se pasejo, niso večji od žuželk. Zdi se, da znaša razdalja med njimi po več milj. Ampak Elza ve, da tega, kar išče zdaj, tudi pri Ani ne bo našla. Ali se ne bo tega kmalu sama sebi priznala ? Ni le nekaj mračnega, kar ruje globoko v duši, neki strah, da je mogoče ubila svojega očeta, prinesla obema bratoma sramoto, onečastila ime, in da jo zdaj vsi preklinjajo. O ne, ni samo to. Če dela preko dneva z vsemi silami, tedaj svoje misli obvlada, čuti ji otopijo prav tako, kakor se utrudijo roke in križ. Ali neka druga izguba se javlja, zakaj si je ne bi priznala? Misel na gornji razred in kulturo—ali je vse to prazno govoričenje? Ali je tako lahko mogoče vreči vse to v vodo ? Ali je za življenje dovolj, ljubiti kakega moža, žrtvovati se zanj, vzeti del njegovega zločina nase, da je njemu lažje* Ali je dovolj? To sicer lahko da komu poseben občutek sreče, vendar pa, ali je to dovolj za vse življenje? Ah, ko bi mogla slišati res dobro glasbo, kako Beethovnovo sonato, kak Chopinov noc-turno, kako Schumannovo pesem. Nikoli poprej ni slutila, da morejo imeti te stvari tolikšno vrednost. Da, le vpij tja v prerijo, govori o tem svojim sosedom, Ani! Kakšen odgovor boš dobila? Ali ne boš nikoli več prišla v dotiko z drugačnimi ljudmi? Gleda okrog sebe. Prerija, neskončna mrtva ravnina izginja v sinini, iztrepetava na vse strani. Ona je tukaj zaprta, prisiljena 18871 Starman 1952 Naznanilo in zahvala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrla naša ljubljena soproga in draga mama FRANCES STi^RNAN rojena STURM Zatisnila je svoje mile oči dne 2. januarja 1952. Pogreb se je vršil dne 5. januarja iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi na Highland Park pokopališče, kjer smo jo položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljene. Ta dokaz vaše ljubezni napram njej nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Dalje srčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so se prišli poslovit od nje, ko je ležala na mrtvaškemu odru*, in vsem, ki so jo sprejmili na njeni zadnji poti na pokopališče. Hvala tudi vsem, ki so v njen spomin darovali v gotovini in za dobrodelne namene. Najlepšo zahvalo naj prejme pogrebni zavod Joseph tele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Zahvala naj bo izrečena vodstvu Slovenske narodne podporne jednote za točno izplačitev zavarovalnine, kakor tudi Progresivnim Slovenkam ža izkazano zadnjo čast. Končana je Tvoja zadnja pot, ljubljena soproga in mama. Odšla si tja, kjer ni križev in ne težav, tja, kjer vlada večni mir. Mf se Te bomo spominjali z ljubeznijo v naših srcih, dokler bodo utripala. Spavaj sladko večno spanje! Žalujoči ostali: JOHN STARMAN, soprog CHARLES, FRANK, LOUIS, WILLIAM ,TONY in JOSEPH, sinovi sin#he, vnuki in vnukinje in več sorodnikov v stari domovini pa zapušča brata in sestro Cleveland-Euclid, Ohio, dne 25. februarja 1952. gledati v preteklost, spominjati se. In kaj vidi? Hiše, ljudi na Dyrendalu, fjord, hribe, očeta. O, oče, oče! Usoda—kaj je usoda? "Prav je, da si prišla," pravi Ana. "Per je šel po svojih potih. Mislim, da je šel k Mortenu." Anin otrok leži v postelji. Revčka tako hudo nadlegujejo muhe. Vrata so odprta, tako da prodira v mračno kočo nekaj svetlobe. In tam sedita mladi ženi, nedeljsko oblečeni, med njima majhna miza, ki jo je napravil Per. Ob stenah so vedra za mleko, na ognjišču lonec s kašo, na stenskih policah raznovrstna jedila, pod streho visi prekajena gnjat. Tako je zdaj v koči Ane Ramsoyeve. "Tukaj ti je prijetno," pravi Elza in se ozira okoli sebe. "Da, tukaj je skoraj prav tako, kakor na graščini," odgovori Ana in dvigne obrvi. Smehljata se druga drugi. Obe sta zarjaveli od solnca in vetra, njune roke so zaznamovane od dela. Obe sta temnolasi, ali Anin ovalni obraz je še tako živahen. Za velikimi budnimi očmi se gotovo skrivajo slike, najbolje je, da jih obdrži zase. Elzin obraz je bolj zaprt. Zdaj pa zdaj-skloni glavo, preden pove tisto, kar misli. Večidel stvari pa ne pove, to se ji vidi. V njenih rjavih očeh so globine, v katerih je marsikaj skritega. Elza si mora ogledati fantička. Izak mu je ime po starem očetu. Da, da stari Izak Foil je še zmeraj korenjak, gotovo še pleše? In mali tam v postelji ne kaže, kakor bi se hotel izneveriti rodu. Ana posluša, vendar pri tem gleda v steno in se smehlja. Potem vpraša Elza in pobesi oči: "Ali je težko skrbeti za otroka?" Ani se oči hudomušno zabli-skajo. "O," pravi, "skrbeti zanj ni tako težko, ali spraviti ga dobro in lepo na svet, je huje." Elza se spozabi in pogleda Ano prestrašeno v oči. "Ali je res? Ah je bilo tako hudo, Ana?" Ana bi jo rada še malo prestrašila. Za kazen, ker hudi Elza okrog in misli, da bo skrila, kako je zdaj z njo. "O, da— moj Bog!" pra\'i. "Če le pomislim na. to, takoj spet čutim. O moj Bog! Ampak k sreči sem j imela zdravnika in babico." I Ali se je mogla Elza temu upi-* I rati ? Ne, morala je z resnico na I dan. Prišla je po ovinkih, ampak i prišla je. Kako bi bilo, če bi tu-I kaj rodila otroka. Tukaj v div-I jini, kjer ni ne doktorja ne ba-! bice ? Ana je presenečena. "Kaj vendar praviš, ali je res tako daleč s teboj?" In spet se ji zabli-ska v očesnih kotičkih. Prisilila I je to gosposko damo, da je pozabila na ves ponos in si ni vedela nikakor pomagati. "Sicer to zna tudi Karen," jo potolaži^ "Karen! Pa saj se ni ničesar učila." ' "Ona že zna. Pri nas so žene vajene pomagati si brez babice." Ani je seveda ta tolažba dovolj, ne pa Elzi. "Da, ampak če se ni nič učila. Ti veš, kako lahko je dobiti ob'porodu vročico. In celo, če bi bilo mogoče poklicati doktorja semkaj, bi trajala pot sem in nazaj več tednov." Vzdihne in skloni glavo. "Da, da, ljubi Bog, mora že tako biti, kakor je." Prvič je, da da komu od drugih tako približati se ji. Ali ni bil stanoval občutek, da je pol-kovnikova hči, ki ji je branil? Da je s temi ljudmi kakor tovariš, da se oblači kakor oni, da opravlja isto delo kakor oni, to je bila stvar zase. Ampak, da sedi tukaj in izpoveduje svoj najbolj skriti strah kmečkemu dekletu, to je bilo nekaj drugega. (Dalje prihodnjič) čudovita ameriška rastlina >0000000000000oooc Vsi poznamo koruzo, a malokdo ve ali pomisli, kakšne čudovite lastnosti vsebuje ta rastlina, ki leto za letom šelesti na obširnih poljih Amerike in mnogih drugih dežel. Koruza je originalno ameriška rastlina; pred odkritjem Amerike je ostali svet ni poznal. Ko so španski zavojevalci prišli v sedanje dele Centralne Amerike in južne dele Severne Amerike, so našli Indijance, ki so kultivirali koruzo. Indijanci so kultivirali koruzo že stoletja in morda tisočletja Dred prihodom belcev na ta kontinent. Znanstveniki to sklepajo iz dejstva, da dandanes nikjer ni najti divje koruze, dasi je bil najbrž prvotni dom koruze V iužnem delu.sedanje južnoameriške republike Peru. Nobena sodobnih vrst koruze, ki jih poznamo, se ne razmnožuje sama; treba jo je sejati in gojiti. To znači, da je že izredno dolgo kul-tivirana, ker je izgubila svojstva samolastnega razmnoževanja. Dandanes se koruza prideluje v vseh delih sveta,, ki imajo primeroma gorko podnebje. V Evropi, v Mehiki, Centralni in Južni Ameriki in v mnogih drugih delih sveta predstavlja koruza 'zredno važno živilo za ljudi. Tudi v naši rodni Sloveniji so važni koruzni žganci in polenta, ponekod tudi koruzni kruh. Značilno pa je, da koruza ne uspeva v vseh predelih Slovenije; po nekod je zanjo prehladno in ne dozori. Na splošno velja pravilo, da kjer uspeva vinska trta, tam uspeva tudi koruza. V Zedinjenih državah se prideluje letno tisoče milijonov buš-Ijev koruze. Posebno znane "ko-mzne" države so Iowa, Illinois, Kansas in Indiana. Mnogo pa se ie prideluje tudi v drugih državah nižjega srednjega zapada, iuga in vzhoda. Na splošno pa se v naši deželi porablja le prime-''oma malo koruze za direktno 'judsko hrano; največ se je rabi za. krmljenje goveje živine, prašičev in perutnine in v razne industrijske svrhe. Neke vrste koruzni kruh prihaja deloma v po-^ev v naših južnih državah in mestoma tudi drugod. Zelena po-košena in v silosih prezervirana koruza predstavlja važno zimsko krmo za krave mlekarice in ponekod napravljajo iz fermentira-nega koruznega zrnja nelegalno žganje. Zrna kbruze vsebujejo mnogo škroba (starch), iz katerega dobivajo razne potrebne produkte mnoge industrije, kot tekstilna, oapirna, kemična in druge. Iz istega se pridobiva tudi važno zdravilo "dextrose"; ta produkt, namreč dextrose, tudi omogoča V blag spomin ob peti obletnici odkar je umrla ljubljena soproga in dobra, skrbna mati JENNIE GOSPODARIC Zatisnila je svoje mile oči dne 25. februarja 1947 Pjet let počivaš v hladnem grobu, Te krije črna žemljica, samota je v hiši v vsakem kotu, preljvfba soproga in mamica. Enkrat bomo se združili in si stisnili roke. Ti predraga, nepozabna, to bo veselo snidenje! Žalujoči soprog Anton Antoinette, hčerka Jimmy, sin Jane, sinaha in vnuki Cleveland, Ohio, dne 25. februarja 1952. prvovrstno kvaliteto umetnega gumija. Iz koruznih storžev se pridobiva tudi furfural, ki se rabi pri izdelavi nylona in raznih plastik. Vsi vemo, kako važen je v sodobnem zdravstvu penicilin. To sijajno zdravilno sredstvo se pridobiva iz neke vrste plesni. Plesen mora imeti za rast in razmnoževanje gotove pogoje, tako rekoč "njive" na katerih raste. Da je danes penicilin primeroma poceni, je v veliki meri pripomogla plebejska koruza. Pronašli so, da se za napravo penicilina potrebna plesen najbujnejše razvija na tekočini, ki jo imenujejo "steep" in ki ni nič drugega kot voda, v kateri se je namakalo zrnje koruze v svrho pridobivanja škroba v industrijske svrhe. Prej so tako vodo odtakali v kanale, danes pa se ta tekočina porablja za "njive," na katerih naj-sijajnejše uspeva plesen, potreben za izdelavo penicilina. Stebla, zrnje in storži koruze dajejo surovine še za mnoge druge produkte industrije, ki jih je nemogoče navesti na malem prostoru. Kemiki vodijo še nadaljne raziskave, kaj bi še mogli dobiti iz koruze oziroma iz posameznih delov iste. Koruza je danes tako \,pIošno znana in razširjena rastlina, da nikjer ne vzbuja posebne pozornosti. Vendar, če bi se zavedali čudovitih lastnosti, ki lih vsebuje ta plebejska ameriška rastlina, bi skoro čutili, da se ie treba odkriti, kadar gremo ali se vozimo mimo polja šelesteče koruze. —NOVA DOBA SPALNO SOBO SE ODDA V NAJEM POŠTENI ŽENSKI ALI DEKLETU. Zglasite ali pokličite po 6. uri zvečer. 6124 GLASS AVE., SUITE .2 EX 1-2886 SVETOVNO ZNAN FILM V BARVI "GUATEMALA" Serija potovanj po svetu MASONIC AVDITORIJ —- 36th & EUCLID V SREDO, 27. FEBRUARJA OB 8.15 URI ZVEČER Osebno nastopi Clifford Kamen Vstopnice pri Burrows in Masonic avditorij — $1.00-$1.25-$1.55-otroci 60c USTANOVLJENO 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 ST. CLAIR AVENUE Dva pogrebna zavoda Za zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnišico postrežbo po CENAH. KI JIH VI DOLOČITE pokličite A.GRDINA&'SONS Funeral Directors #VKNI7VKt Df ALCK& low Cw »2^ ST mi^ttJ-sctiiois-KUmirt hseso Oglašajte v Enakopravnost! Prijatel's Pharmacy PRESCRIPTION SPECIALISTS Zastonj pripeljemo na dom St. Clair Ave., vogal E. 68 St. ENdicott 1-4212 CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 BUSINESS OPPORTUNITY GOSTILNA NAPRODAJ — Moderna oprema; dobroidoCa. Lastnik žrtvuje po nizki ceni za hitro prodajo. Dajte ponudbo. Pokličite DOlton 7006 Pozor! Lastnik prodaja MEAT MARKET; dobroidoča mesnica; na Lincoln Highway, v zelo prometnem kraju v Rochelle, III-Ena najbofj ekskluzivnih mesnic v tej okolici. Nova in moderna oprema. Izvrstna prilika za do; brega mesarja. Cena $8000 ah najvišjemu ponudniku. Pozive se pri WASHINGTON MARKET. Rochelle, 111.—tel. 55. HELP WANTED MALE PLATE BIJR1\ER OPERATOR NEEDED IMMEDIATELY! MUST HAVE EXPERIENCE ON TlAROGRAPll EI|UIPME]^T Call: LAfayette 3-7210 MR. McNEIL We Have Immediate Openings For MECHANICS Experienced in Food Packaging Machine Maintenance. Good Pay. Excellent Working Conditions. Ask for Mr. Perkins. STAIVDARD BRANDS, 1IV€. 2133 W. PERSHING RD. FEMALE HELP WANTED FACTORY GIRLS IMMEDIATE OPENINGS LARGE EXPANSION PROGRAM WIRERS AND SOLDERERS Excellent Wages. — Pleasant Associates. — Good Working Conditions. — Well Established Electronic Plant. "You'll Like Working Here" APPLY: DIRECTOR OF PERSONNEL Central Commercial Industries 1215 W. Washington Blvd. Apply to "Dep. S"