Leto XXXVI Št. 47 Murska Sobota 28. nov. 1984 CENA 20 DIN RODILA SE JE NOVA JUGOSLAVIJA NASLOV Ponos, radost, pričakovanje se je mešalo r noči od 28. na 29. november 1943. ko se je sredi vojne vihre r osvobojenem mestecu Jajcu kovala usoda nove — lepše domovine — Demokratične federativne Jugoslavije enakopravnih narodov. Čez 200 delegatov se je udeležilo tega zgodovinskega shoda — II. zasedanja A vnoja. Vsak izmed njih in vsi kot eden so hoteli, da se rodi nova, lepša domovina. In bučni aplavz po predlaganih sklepih je potrjeval. da le-ti zagotavljajo uspešno pot napredka, tisto, za kar so morali umreti nešteti mladi borci, 'za kar se je v tem času umiralo na bojiščih širom po domovini. Nedvomno je ena izmed najpomembnejših zgodovinskih odločitev tega shoda, da postane Jugoslavija prava domovina vseh narodov in narodnosti na federalni osnovi, kjer bodo vsi narodi in narodnosti suvereno — enakopravno zastopani in imeli vse pravice na temelju medsebojnega razumevanja in utrjevanja bratstva in enotnosti. Tovariš Tito je na tem zasedanju dejal: »Morali smo preliti potoke dragocene krvi, potrebnih je bilo več deset tisoč mladih življenj, da bi nazadnje resnico o Jugoslaviji spoznala svetovna javnost. Morda ni noben mali narod tako drago plača! davka, da prepriča svet, da je prelita kri v Jugoslaviji njegova kri, ne pa brezvestnih izdajalcev, katerih poglavarji uživajo gostoljubnost v zavezniških državah.« To prepričljivo dejstvo je dajalo poguma vsem, da se odločajo o predlaganih rešitvah. Nadvse bučno. z dolgim aplavzom je bil osvojen tudi predlog slovenske delegacije, ki ga je podal Josip Vidmar, da se vrhovnemu komandantu NOV dodeli naziv maršal Jugoslavije. In tako se je pričela pot naše nove domovine pod vodstvom tovariša Tita, pod vodstvom parti preneslo iz večinskega dela delavcev v majhne skupine, rezultatov pa ni, zlasti tistih, ki bi delavcem pokazali jasnejšo pot v prihodnost v domovini, kakršno imamo: demokratično. samoupravno, večnacionalno. Ne gre oporekati napredku, saj smo mnogo zgradili, družbeni napredek je bil ogromen tudi v našem Pomurju, kjer smo ustvarili razmete za lepši danes mladih z organiziranim varstvom, s šolanjem v lepših razmerah — v svetlih učilnicah, napredek je bil v vseh fazah našega življenja. Vsega tega danes ne smemo pozabiti, z vsemi silami si moramo prizadevati. da pridobljeno obdržimo ter težiti k napredku, obenem pa plačati del davka tudi za preteklost. Letošnje leto je v nekem smislu prelomno, saj se izteka predzadnje leto pred novo petletko, kar nas zavezuje, da opravimo temeljit obračun doseženega iz sprejetega srednjeročnega načrta, da bomo znali uperiti moči v doseganje načrtovanih ciljev. Na vseh ravneh nastajajo resolucije, kjer si zastavljamo smele cilje, in prav je. da so smeli, toda ob tem nam često zmanjka predlogov, na kakšen način v konkretnem okolju te smele cilje doseči. Imamo rezerve v združenem delu in družbi nasploh. toda tako težko jih jt konkretizirati in izvajati. Ob vsem tem pa nam je jasno — danes bolj kot kdajkoli — da v središče dogajanj sodi delovni človek, katerega delo in prispevek lahko prispevata in morata prispevati k napredku. Ne obrabljene fraze, gola dejstva kriče, da mora dobiti Murska Sobota čestitata Poskus sinteze ne MS ZKS Pomurje Kriza podžiga, da ljudje spregovorijo Prvi poročevalec na petkovem sestanku medobčinskega sveta ZKS Pomurja je bil občinski sekretar iz Murske Sobote Stanko Erjavec. ,,Komunisti na terenu in v organih komiteja so v celoti izvedli operativni načrt po 13. plenumu CK ZKJ. Veliko je zagotovil za spreminjanje razmer, povezanih z odgovornostjo in kadrovsko politiko, ob tem, da je močno prisotno ogibanje prevzemanju družbenopolitičnih funkcij. Navzoč je občutek nemoči in črnogledosti. Morda je res, da si včasih nalagamo preveč nalog, saj, če jih ne zmoremo, smo dežurni krivci. Člani ZK so pogosto omenjali zglede, ki jih manjka. Iz krajevnih skupnosti je prišlo obilo pripomb na račun delegatskega skupščinskega sistema, ki da je preorganiziran in je skupščina bolj mesto odločanja kot pa usklajevanja in dogovarjanja.” Potoke žolča so soboški komunisti zlili na administracijo, administriranje in poplavo predpisov. Opozarjali so na nagrajevanje po delu, ki je še vse preveč uravnilovsko ali naravnano po teoriji enakih želodcev. Premalo je možnosti za uveljavljanje mladih, delavoljnih, usposobljenih ljudi in domače pameti sploh. Pasove morajo zategovati predvsem delavci, ob tem, da je veliko šušmarstva, postranskega zaslužkarstva, lažne solidarnosti ter ,,prekratkih” inšpekcijskih organov oziroma ,.razrahljanega” davčnega vijaka. Statiko Erjavec je dodal, da so se razprave ponekod preveč omejevale na celotno organizacijo ZK in niso snnle čjnrn ‘••ko da je kritičnim ostem manjkalo konkretnosti, če že niso bile zamegljene lastne slabosti. Drugi poročevalec, občinski sekretar iz Ljutomera, Jože Vidovič je dejal, da so bile razprave na njihovem območju obarvane z iskreno skrbjo zaradi zdajšnjega gospodarskega stanja. ,,Očitno je, da mora priti do krize, da si ljudje upajo glasno in odkrito spregovoriti. Primer za to so težke razmere v Tehnostroju. Sicer pa ne moremo ljudem ponujati črne perspektive, hkrati pa od njih terjati angažiranje in spreminjanje razmer na bolje.” Tretji poročevalec, občinski sekretar iz Lendave, Rudolf Leiner je presodil, da nam kljub želji, da bi bili v tokratni partijski razpravi ,,drugačni”, zlasti učinkovitejši, to ni povsem uspelo. ,,Še vedno nimamo izdelanih stališč do moralno-političnih vprašanj, kot je recimo plačevanje stroškov ogrevanja v stanovanjskih blokih, saj tudi komunisti ne plačujejo, pri čemer vedno znova padamo na izpitu. V času, ko v organizacijah združenega dela izvajamo referendume za spremembe in dopolnitve samoupravnih aktov, ki se tičejo dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov, bi morali še posebej upoštevati problematiko socialne ogroženosti, ki visi kot Damoklejev meč nad našimi glavami, je posvaril poročevalec. Pojasnil je še, da se komite s pobudo komunistov iz Elme, po kateri naj bi CK ZK Slovenije proučil možnost ukinitve profesionalnih, izvršnih sekretarjev po občin skih komitejih in sekretarjev medobčinskih svetov, ni strinjal in to tudi ustrezno utemeljil. Četrti poročevalec, občinski sekretar iz Gornje Radgone, Ferdo Matvos se je zadržal pri metodah in načinih partijskega delovanja, kadrovanju za odgovornejša dela in naloge ter refrenu ,,funkcionarji nazaj na prejšnja delovna mesta”, ki žal še ,,meso ne postaja”. V nadaljevanju seje, namenjene sintezi razprav pomurskih komunistov po 13. plenumu. CK ZKJ ter gospodarskim gibanjem v regiji, je sekretar MS ZKS Pomurja Franc Kolarič dal nekatera pojasnila h gradivu, ki so ga na seji dobili člani in vsebuje v prvem delu osnovo razprav, v drugem kategorizacijo problemov in vprašanj na tri skupine — družbenoekonomsko, delovanje političnega sistema in delovanje ZK — ter v tretjem nekaj sklepov, ki so jih razpravljalci dopolnili in poglobili. Gre predvsem za nadaljnjo aktivnost komunistov po načelih opredeljevanja do problemov, selektivnosti in spoštovanja prednosti, in če. omenimo samo združevanje dela in sredstev, samoupravno organiziranost in povezovanje združenega dela, združevanje kadrov in znanja v regiji in širše, je verjetno dovolj povedano. A dodajmo še nekaj misli iz razprav! Ivo Peršak iz skupščine občine Ljutomer: ,,Depozit in boni so postali nesmisel in so plodovi slabih kompromisov, nevzdržni pa tako s humanih kot idejnopolitičnih in- materialnih vidikov. Nelogični so tudi nekateri drugi ekonomski ukrepi.” (Slišali smo enega od navzočih, ki je omenil uvoz 300 tisoč ton sladkorja ob tem, da tistega iz sladkorne tovarne v Ormožu ne bo tako lahko poslati na tržišče. Gre za neposredno škodo na račun prizadevanj, pridobiti kar največ kmetov, da se odločijo za ,,sladko” poljščino). Boris Goljevšček, direktor SDK Murska Sobota: ,,Ali se mora ZK res ukvarjati z vsakim ukrepom ali pa naj se od njega javno ogradi? Pri plačevanjih blaga, določenih obveznosti in storitev se dogajajo prave farse in včasih se zdi, da gre v našem gospodarstvu vse narobe. V Pomurju smo lahko tem bolj zaskrbljeni, saj industrijska proizvodnja pada, zaloge gotovih izdelkov rastejo in nekatere panoge, na prvem mestu kovinsko-pre-delovalna, a tudi lesna in kmetijska, so v hudih težavah, tako glede ekonomičnosti kot rentabilnosti in reproduktivne sposobnosti. Ob zapiranju tržišč, divjanju cen in ostri konkurenci, je edini ventil izvoz, kjer se je regija skoraj v celoti preusmerila na konvertibilna tržišča in manj na klirinška.” Ostali razpravljale! so se dotaknili še vedno aktualne teme: politike skladnejšega regionalnega razvoja. Tu bodo morali biti pomurski komunisti odločnejši in agresivnejši, saj ni vzdržno, da bi se razvojne škarje kar naprej stiskale, razkorak med razvitejšo Slovenijo in manj razvitimi območji, kakršno je večidel prav pokrajina ob Muri, pa še povečeval. Branko Žunec je. Dolga je prehojena pot od rojstva prek vseh sprememb, ki so nastajale v naši družbi. Od centralistične vodene države do pomembne prelomnice v letu 1950. ko je bilo upravljanje z družbenimi sredstvi dano delavcem v tovarnah. Veliko dejanje, ki pa žal včasih med hami ne najde pravega razumevanja, ki po tolikih letih izgrajevanja sistema često najde privržence, ki krivdo za vse slabosti, zlasti v gospodarskem pogledu, prevračajo na samoupravljanje, ne zavedajo pa se, da se mnogo naprednih držav bori, da bi delavcem omogočili več pravic pri odločanju o njihovi usodi. Nagel razvoj naše domovine je skozi obdobja prinašal samozadovoljstvo. lepo življenje, višji osebni in družbeni standard kol so nam dovoljevali naši rezultati. Hotenja po vedno večji blaginji, ki smo jo ustvarjali brez večjih naporov, so rodila sedanje stanje. Nismo se naučili, da je potrebno bolje in več delati, še vedno je pojem »odgovornost« zamegljen, odločanje se je veljavo dobro, ustvarjalno delo, kar se mora pokazali pri rezultatih. In to bitko moramo izbojevati, saj se nam samo na ta način odpirajo lepše možnosti. Prav bi bilo, da to spoznanje čim prej najde pot do slehernega posameznika. saj bo le tako mogoče smeleje zreti na pot novega obdobja 1986—1990. Smelo upam trditi, da je interes in pripravljenost delavcev, da se spopadejo z vsemi slabostmi sedanjega časa pod pogojem, da znamo jasno pokazati poti, po katerih je potrebno korakati, da ohranimo vse velike pridobitve — od samoupravljanja delavcev do krepitve bratstva in enotnosti. Vsem delovnim ljudem in občanom želim srečen praznik, srečen praznik naši domovini, da ne bi bila nikoli pozabljena trnova pot, po kateri smo prišli do domovine, kot jo imamo. Mira MARKO, predsednica MS ZSS Pomurja ■■ aktualno doma in po svetu Nekoliko polemično ob govoru, ki ga je imel deželni glavar avstrijske Gradiščanske Teodor Kery ob otvoritvi spomenika v spomin na 450-letnico priselitve Hrvatov na Gradiščansko v Velikem Borištofu in primerno za naš Dan republike Brez zgodovinskih predsodkov Vzporednice: Jugoslovani imamo drugo zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) 29. in 30. novembra 1943, ki je med drugim sklepal o federativni ureditvi nove Jugoslavije in s tem v zvezi tudi o položaju narodov in narodnosti v novi državi; Avstrijci imajo državno pogodbo od 15. maja 1955, ki jih je zelo določno obvezala tudi glede tega, kako ravnati s tistim delom avstrijskega prebivalstva, ki se tako ali drugače čuti na pr. Slovenec ali Hrvat. Prihodnje leto bomo ,,slavili” 30-letnico podpisa pogodbe. In še ena vzporednica: to je bilo takrat nekakšno razmerje med zmagovalcem in premagancem: prvi se je zavestno odločil, drugi je bil v pogoje prisiljen. Tako vsaj lahko ocenjujemo po tridesetih letih. Nobenih statistik, nobenih ,,preštevanj” Slovencev na avstrijskem Koroškem in Hrvatov na Gradiščanskem. Tega je bilo dovolj in preveč . . . in vedno v škodo Slovencev in Hrvatov. V Jugoslaviji se ne preštevamo; ponekod število pripadnikov narodnosti nekoliko narašča, drugod upada, pač glede na gospodarske in socialne razmere okolja itd. Hrvate na Gradiščanskem pa vedno in vedno preštevajo: uradne statistike tako, cerkvene drugače: slednje vedno v prid narodnosti, in temu tudi smemo verjeti. ,,H0ren wir auf, Kroaten, Ungarn, Zigeuner, Deutsche zu zahlen!” je dejal v svojem slavnostnem govoru deželni glavar Teodor Kery 26. oktobra v Velikem Borištofu. Pa res, nehajmo se ,,Hrvati, Madžari, Cigani in Nemci preštevati”. Nekoliko zapoznela je ta pobuda.........Avstrijci smo in Gradiščanci,” je dejal Kery. Kot da bi bili v teh tridesetih (in 450 letih) gradiščanski Hrvati res nekakšni sovražniki svoje domovine, kakšna je bila, takšna je bila. (Kakva bila, takva bila, svaka domovina mi je mila). Deželni glavar Teodor Kery je v svojem nagovoru ,,ljubim gradiščanskim Hrvatom” predlagal tudi tole: ,,lass mich Dich besser verstehen, lehre mich Deine Sprache, so wie ich bereit bin, Dich meine zu lehren.” (naj te bolje razumem; nauči me tvojega jezika in tudi jaz sem pripravljen, da te naučim svojega). Ob poznavanju razmer v treh desetletjih, bi lahko rekli, da je tukaj posredi vsaj nekoliko demagogije. Kdaj neki le, so nemško govoreči Gradiščanci prosili Hrvate, naj jih, za božjo voljo, naučijo gradiščansko hrvaščino! Keryjev nagovor ,,ljubim” gradiščanskim Hrvatom ob otvoritvi spomenika v Velikem Borištofu ni bil ne prvi in verjetno ne zadnji te vrste. Ampak, pustimo to. Jugoslovani smo 21. oktobra letos v Prosenjakovcih slavili 25-letnico dvojezičnega šolstva v Pomurju. Zbralo se je vse, kar je čutilo pomembnost tega trenutka. Med gosti iz avstrijskega Gradiščanskega je bil tudi Fric Martinkovič, ki je v ,,Hrvatskih .novinah” št. 45/46 z dne 9. novembra zapisal med drugim tudi tole (citirano v gradiščanski hrvaščini) ,,Ca se je u prošli 25 Ijeti u Prosenjakovci zaista dostignulo, o tom moremo mi Hrvati u Gradišču samo sanjati suznim očiju.” Smemo reči, in to je potrdila tudi nedavna televizijska serija: ,,Narodnosti, bogastvo Evrope”, oddaja o življenju narodnosti v Vojvodini, ki je po mnenju avtorja oddaje o naših problemih o narodnostih, H. Andicsa, vodje gradiščanskega studia ORF, nekakšno ,,vežbališče narodnosti”, da smo Jugoslovani s polno odgovornostjo iskali in našli pot, kako urejati sicer zapletena, občutljiva in draga vprašanja obstaja in razvoja narodnosti. Brez zgodovinskih predsodkov smo Jugoslovani, in tudi v Pomurju, urejali dvojezično problematiko. Madžari so bili v Prekmurju (del Pomurja, levo od Mure), tisočletje gospodarji nad Slovenci. To je zgodovina. Iz današnjih razmer nastajajo novi narodnostni odnosi, ki so takšni, da kaj hitro razkrijejo razliko med pristnim sožitjem in prenapetim nacionalizmom, pa naj gre pri tem za madža-ronstvo ali za ,,nadvlado” večinskega naroda. To je sporočilo nam, Jugoslovanom, Pomurcem. In Avstrijci, 15. maja prihodnje leto, ko bo trideset let od podpisa državne pogodbe? ,,Die Thematik scheint erschdpft (tematika je izčrpana), je dejal v že omenjenem govoru deželni glavar Kery. Nič novega se torej ne more zgoditi . . . Pa se mora! Juš MAKOVEC M iti z otrokom v naročju (obrnjenim z obrazom k A), ,,da ne bi videl, kaj se dogaja z gradiščanskimi Hrvati v Avstriji”, kot so to komentirali nekateri gradiščanski Hrvati. Kip je visok 170 cm, izdelan v bronu, avtor pa je prof. Stanko Jančič iz Zagreba. To je spomenik, ki so ga 26. oktobra v spomin na 450-letnico priselitve Hrvatov postavili v gradiščanskem kraju Veliki Borištof Proračun 6,6 odstotka družbenega proizvoda 574 milijard in 144,2 milijona dinarjev. Tolikšni naj bi bili državni izdatki v prihodnjem letu po osnutku proračuna federacije, ki ga je sprejel zvezni zbor skupščine SFRJ. Veliko denarja torej (48,5 odstotka več od letošnjega proračuna), še več pa problemov v zvezi s samim proračunom, saj je vse bolj očitno, da deluje inflacijsko, vendar ne najdejo nobene protiinflacijske formule zanj. Delegatom je o proračunu uvodoma govoril zvezni sekretar za finance Vlado Klemenčič, ki je tudi sam opozoril, da vlada predlaga tolikšne izdatke vse prej kot mirne vesti. O proračunu so nekajkrat razpravljali, vendar se očitno niso uspeli dokopati do rešitve, ki bi bila povsem v duhu dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Tako bo torej proračun z letošnjih 5,8 odstotka prihodnje leto porasel na 6,6 odstotka družbenega proizvoda države. Toda če bi ugodili vsem zahtevam, ki temeljijo na določilih srednjeročnega družbenega plana, bi bil proračun (ob 50-odstot-nem načrtovanem deflatorju) celo za 95 odstotkov večji od letošnjega. Skratka, za splošno in skupno porabo v manj razvitih republikah naj bi iz zvezne blagajne šlo okoli 39,5, za pokojninsko in invalidsko zavarovanj borcev pa približno 75 milijard dinarjev. Daleč največ izdatkov gre seveda za JLA, ki izvaja program modernizacije in ki — navzlic vsem gospodarskim težavam — ne sme zmanjšati svoje bojne pripravljenosti. O izdatkih za armado in o njenem varčevanju je posebej govoril zvezni sekretar za ljudsko obrambo admiral flote Branko Mamula. Osnutek proračuna je zvezni zbor sprejel brez razprave. Zato pa je bila kar večurna diskusija o razvojni in tekoči gospodarski politiki v prihodnjem letu. In vendar se premika .. . Zadnje čase se nam zdi. kot da je vse obstalo, toliko se govori o neprijetnostih, v katerih smo se znašli. Sami sebi se zdimo kot nekakšni negibni potniki, mimo katerih drvi vse z neznansko hitrostjo in zamika nas. da bi stekli po vlaku naprej, da bi prej dosegli cilj. Temu se pravi nestrpnost zaradi nerealnih želja, da bi s prehitevanjem časa doživeli tisto, kar ni mogoče. Kaj takega se najraje dogaja delavcem, ki se borijo za napredek v forumih in je vsakdanjost često ni razumljiva, ker je pač v sejnih dvoranah vse lahko in mogoče, pač po načelu: mi odločamo ( oni pa naj to storijo. In če to ni bilo storjeno, pravijo, da nazadujemo, da je treba spremeniti to in ono v tisto, kar bo vodilo k napredku. To pa je že moti viranost oblastnikov, ki nikogar več ne moti vira, saj k napredku ni mogoče nikogar prisiliti, temveč le — spodbujati. Za to pa je potrebno biti borec med ljudmi, ne pa nad njimi! To je zelo preprosta resnica o »nesposobnosti« političnega sistema, ki da ga je treba spremeniti ali vsaj spreminjati, če hočemo, da bo deloval tako kot je treba. Vprašanje pa je, če je sploh res, da politični sistem ne funkcionira?! Morebiti ne funkcionirajo tisti, ki so ga dolžni uresničevati? Vsakdanja praksa nam izdatno odgovarja na ta vprašanja tudi z nedavnimi partijskimi razpravami članstva zveze komunistov, ki jo je spodbudil centralni komite ZKJ. Kako to kje zgleda, je zelo različno, vendar prav tako zgovorno kot v beograjskih dogajanjih. Tukaj seje namreč prav nedavno zgodilo nekaj zelo ilustrativnega. Beograjski vodovod je naposled naročil študijo za uporabo vodnih merilnikov, nekaj zelo banalnega, kar je na robu pameti, saj že vrabci na veji čivkajo da nadzor občanov nad porabo vode pomeni veliko varčnost za svoj in skupni interes. Učenjaki so napisali oprezno ugotovitev. da bi z uvedbo merilcev vode v vsa stanovanja prepolovili stroške za vodo in se znebili stroškov za gradnjo velikih vodnjakov, ki naj bi jih zdaj zgradili iz samoprispevka meščanov, katerega vrednost pa je vsako leto že kar prepolovljena, takodaje zelo vprašljivo, ali bodo za ta denar meščani dobili tisto, kar jim je bilo prej obljubljeno. Še bolj vesela pa je njihova ugotovitev, da je vpeljava merilnikov zelo draga in je vprašanje, kdo jo bo sploh hotel prevzeti. Meščani, ki niso bili poklicani k razpravi pa so molče in prebrisano začeli kupovati vodne merilce, čeprav niso 'poceni, in bodo s tem modrovalce o preskrbi mesta z vodo prej ali slej spravili v mat pozicijo. Žal jim je le, da so med tem že vpisani v plačevalce samoprispevkov, ki pravzaprav niso potrebni, če je gospodarjenje racionalno. Tako je v Beogradu odkrita javna skrivnost, da brez posredovalcev v gospodarjenju sploh ni težko uresničiti na primer, stabilizacije saj je mogoče narediti podobnih gospodarnih potez nič koliko, saj ima vsako gospodarjenje nek skupni imenovalec, v katerem nima nihče tako odločilne vloge kot drobni prispevki občanov, delovnih ljudi. Razveseljivo pa je to. da občani, delovni ljudje, delavci ne čakajo na to, kdaj bodo administracije kak velik problem rešile, temveč na to, kdaj bodo prišli sami do poteze in na mah uresničili to, kar drugi odlašajo. Ob avnojskem prazniku ta ugotovitev pomeni razveseljivo novost, da se nam le po nepotrebnem ustvarja vtis, da mirujemo, ne napredujemo. saj je očitna resnica, da se gibljemo, čeprav se to zdi neopazno, in da se temu gibanju nasprotni dejavniki kljub vsem naporom ne morejo uspešno upirati. Nesreča je le v tem — pravzaprav njihova nesreča je to — da se nasprotujoče si sile največkrat niti ne zavedajo svojega zavirajočega delovanja, saj je resnica, da doslej še noben birokrat v sebi ni spoznal — birokrata. Modrost delavskega razreda je bila torej čakanje, da se prevelika državotvornost po novi ustavi izčrpa, kajti ko bo opešala, bo nastopil čas uspešnejše graditve samoupravljanja, združenega delovanja za stvarni, ne samo deklarativni napredek, a to je menda tisto bistveno za avnojsko vizijo, kar so mnogi kritiki sedanjega stanja preprosto spregledali, ker pač niso vizionarji. Viktor Širec 1 RAZOČARANA SVETLANA Stalinova hčerka, 58-letna Svetlana Alilujeva, je na konferenci za domače in tuje novinarje v Moskvi govorila o tem, zakaj se je po 17 letih emigracije vrnila v ZSSR, in zanikala, kot je sama dejala, ,.špekulacije, ki se širijo na Zahodu”. Za vrnitev v ZSSR se je odločila 10. septembra in sama je odnesla pismo s to željo na sovjetsko veleposlaništvo v Londonu. „Gre za osebne in ne za politične vzroke,” je pojasnila Stalinova hčerka in pripomnila, da je bil tudi ,.motiv njenega bega” iz ZSSR pred 17 leti ,.človeške in ne politične narave". globus CIUDAD MEXICO - V predmestju glavnega mehiškega mesta je bilo ob eksploziji plina ubitih preko tisoč ljudi, 10 tisoč ljudi pa je ostalo brez strehe. LUANDA — V treh letih naj bi se iz Ugande umaknilo 20 tisoč kubanskih vojakov.To naj bi se zgodilo takrat, ko bodo v Namibijo prišle mirovne sile OZN. PEKING — Kitajska bo kupila dva televizijska satelita. BUKAREŠTA - Na 13. kongresu romunske KP je bil za vodjo partije ponovno izvoljen Nikolae Ceausescu. CORINTO - V tem nikaragovskem pristanišču je pred dnevi pristala jugoslovanska ladja »3. maj«, ki je v Nikaragvo pripeljala koruzo, mleko in druga živila. Pomoč je poslala zvezna direkcija za hrano. PEKING - Na Kitajskem so letos natočili 140 tisoč ton medu in so se tako na svetovni lestvici uvrstili na drugo mesto, za ZSSR. MADRID — Španija je bila lani po številu pomorskih nesreč prva na svetu. Po podatkih družbe Lloyd se je potopilo 39 španskih ladij. Prej sta v tem pogledu prvačila Grčija in Panama. BONN - V ZR Nemčiji bo leta 1989 obratovalo že 27 jedrskih elektrarn. NEW DELHI — Indijska vlada bo ustanovila mednarodno nagrado za mir, ki se bo imenovala po bivši predsednici Indiri Gandhi. BUDIMPEŠTA — 13. kongres madžarske partije bo 25. marca prihodnje leto. To bo natanko pet let po 12. kongresu. LONDON — Predstavniki 40 članic Common-wealtha so od britanskega zunanjega ministra zahtevala, naj nasprotuje britanskemu izstopu iz Unesca (organizacija OZN za izobraževanja, znanost in kulturo). Ze lani so izstop iz te mednarodne organizacije najavile ZDA. ..Slepo sem idealizirala tako imenovani svobodni svet, v resnici pa nisem bila tam svobodna niti en sam dan,” pravi sedaj in razlaga, da so njeno ravnanje usmerjali poslovneži, odvetniki in drugi, ki so ji naročali, ,,kaj in kako naj piše, kaj naj reče”. Alilujeva je rekla, da se je ,,ves čas čutila močno krivo”, ker je zapustila ZSSR. Hotela je Sveti v kakšni manjši državi, Švici, Grčiji ali na Švedskem, ..vendar mi tega niso dovolili”. Zato se je iz Amerike preselila v Anglijo. Iz Londona je navezala stike s sinom Josipom, 39-letnim zdravnikom v Moskvi. ..Življenje v tujini je zame izgubilo smisel,” je povedala Svetlana Alilujeva in dodala, da v tretji knjigi, ki je v Ameriki niso marali natisniti, opisuje svoje razočaranje. TRGOVSKO PODJETJE wuesna W LJUTOMER po. Trgovsko podjetje VESNA Ljutomer se trudi, da bi bile njene poslovalnice čimbolje založene z artikli, ki so potrebni vam in vašemu gospodinjstvu. Trgovsko podjetje VESNA se zahvaljuje vsem za zaupanje in se priporoča še v bodoče OB 2 9. NOVEmBRU - DNEVU REPUBLIKE ISKRENO ČESTITAmO I STRAN 2 VESTNIK, 28. NOVEMBRA 1984 od tedna MURSKA SOBOTA — Na trodnevnem obisku v Sloveniji se ie na povabilo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije mudila v Sloveniji delegaci ja Avstrijske sindikalne zveze za Koroško, ki jo je vodil predsednik Ervin Friichbauer. Med obiskom so se sindikalni aktivisti iz sosednje Avstrije v četrtek mudili v Pomurju in si ogledali delovni organizaciji Radensko in Muro, kjer so se tudi pogovarjali s sindikalnimi delavci in vodstvom organizacije. V Muri so jim predstavili razvoj in dosežke ter poudarili, da so vse. kar so dosegli, dosegli z lastnim delom in takorekoč brez, kreditov. Predstavili pa so tudi svoje delo v socialni politiki in skrb za delavca. O vsem so se sindikalisti iz Avstrije pohvalno izrazili. LENDAVA — Koordinacijski odbor za socialna, zdravstvena in solidarnostna vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL je razpravljal o uresničitvi določil samoupravnega sporazuma o zdravstvenem varstvu ter učinkih prenosa izplačil denarnih nadomestil v združeno delo. Razpravljal je tudi o problematiki in organizaciji zdravstva v občini Lendava. LEN DAV A — Na seji koordinacijskega odbora za mednarodne odnose in obmejne stike pri predsedstvu občinske konference SZDL so razpravljali o programu obmejnih stikov v letošnjem letu in predlogih za obmejno sodelovanje v prihodnjem letu. Menili so. da se obmejno sodelovanje širi na vsa področja, najbolj pa na kulturno in športno. Konec leta bodo sprejeli program sodelovanja v prihodnjem letu. do tedna LENDAVA Skupščin^ o resoluciji Na seji vseh zborov občinske skupščine Lendava so razpravljali o možnostih gospodarskega razvoja občine v prihodnjem letu. Gospodarjenje bo težavno, vendar v občini načrtujejo nekoliko hitrejši razvoj kot v republiki. Poseben poudarek bo namenjen razvoju kmetijstva. Izvoz naj bi se povečal za 12 odstotkov, pri čemer bo največ odpadlo na Planiko iz Turnišča in Petrokemijo v Lendavi. Občinsko resolucijo o družbenoekonomskem razvoju bo potrebno uskladiti z republiško, posebej pa bo potrebno skrbeti za dolgoročno načrtovanje. Delegati občinske skupščine so se seznanili tudi s problemi TOZD Elektromaterial Elma iz Lendave. Gre namreč za povezavo tega delovnega kolektiva z Elektrokontaktom iz Zagreba. Javna razprava o tem se je že začela, kakšna pa bo dokončna odločitev tega 500-članskega kolektiva,doslej še ni znano. Skupščina podpira takšno rešitev, ki bo zagotovila hitrejši razvoj in socialno varnost delavcev. Uspela združitev v DO Ljutomerčan Delovna organizacija Ljutomerčan ima med OZD v občini Ljutomer najbolj razvejano samoupravno razdelitev. Ima deset temeljnih organizacij, združena pa je v dve sestavljeni organizaciji: SOZD ABC Pomurka in SOZD Slovin. Pred kratkim pa so na pobudo družbenopolitičnih organizacij v temeljni organizaciji Klet pripravili referendum za združitev s temeljno organizacijo Vinogradništvo. Vinogradništvo in vinarstvo predstavljata v DO Ljutomerčan približno 25 odstotkov celotne dejavnosti. Ti dve dejavnosti sta po sprejemu zakona o združenem delu leta 1978 bili organizirani kot dve samostojni temeljni organizaciji, a se je pokazalo, da takšna organiziranost ni ustrezna. Ves ta Referendum za združitev je bil temeljito pripravljen in tudi uspešen. Za združitev je glasovalo več kot 70 odstotkov delavcev obeh temeljnih organizacij. Osnovni cilji pri združitvi so bili predvsem ekonomski, seveda pa sta pomembni tudi sorodnost in povezanost obeh dejavnosti. Vinarska proizvodnja v tozdu Klet temelji predvsem na pridelavi Včeraj je bila v delovni organizaciji Mlekopromet v Ljutomeru proslava ob dnevu republike in dnevu delovne organizacije, na kateri so nekaterim delavcem in delovni organizaciji podelili visoka državna odlikovanja. Delovno organizacijo Mlekopromet je predsedstvo SFRJ odlikovalo z redom dela z zlatim vencem za poslovne dosežke in zasluge »AGROMERKUR« perutninarstvo in transport n. o. sol. o. Murska Sobota Osnovna ugotovitev je, da se rezultati gospodarjenja slabšajo. Dohodek v občini se je v devetih mesecih povečal le za 28 odstotkov, kar je daleč pod povprečjem v regiji in republiki. Na tako slab rezultat pa sta vplivala slabo gospodarjenje in izguba v DO Tehnostroj. Delegati so zato v celoti podprli predlog izvršnega sveta, da ukrepajo po 629. členu ZZD in naložijo DO Tehnostroj TOZD Proizvodnja, da dosledno izvajajo sprejeti sanacijski program, povečajo odgovornost vseh za opravljanje sprejetih nalog, povečajo disciplino na vseh ravneh in notranje utrdijo kolektiv, posebno pozornost pa morajo nameniti kadrovski problematiki. Zanimivo je, da si je izvršni svet pustil precej svobode pri odločanju o usodi DO Tehnostroj, saj bodo uresničevanje omenjenih nalog spremljali mesečno in šele po lastni presoji predlagali ukrep družbenega varstva, če bodo menili, daje potreben. Na seji občinskega komiteja Zveze komunistov v Ljutomeru 5. novembra smo v razpravi slišali tudi tole: „V temeljni organizaciji Vitrina škofjeloške LTH je veliko napak. Cim prej se jih moramo lotiti, če nočemo imeti drugega Tehnostroja. Prevelika je administracija, slaba organizacija, veliko je kraj družbene lastnine, visoki so proizvodni stroški, tozd pa tudi ne dosega plana.” Razpravljalec je bil Miran Blago vič. Tudi Vitrina daje svoj delež k zmanjševanju iskalcev zaposlitve v ljutomerski občini, zagotavlja direktor Jože Klemenčič. ZASEDANJE ZBOROV SO V MURSKI SOBOT! DELEGATI: VRSTA PRIPOMB V prihodnjem letu je treba uveljaviti kakovostne dejavnike gospodarjenja, produktivno zaposlovanje, izvoz na konvertibilni trg in še bolj okrepiti materialno osnovo dela, še posebej akumulacije. To so poudarili na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine v Murski Soboti, ko so razpravljali o pomembnih razvojnih dokumentih. Delegati so sicer podprli osnutek občinske resolucije za prihodnje leto, imeli pa so tudi vrsto konkretnih pripomb, katerih upravičenost bodo presodili v široki javni razpravi, ki bo do 10. decembra. Konec tega leta naj bi na skupščinskem zasedanju sprejeli predlog omenjenega dokumenta. Tako sta delegata iz krajevne skupnosti Gornji Petrovci menila, da je treba v osnutku resolucije dati večji poudarek vzgoji in izobraževanju, ki se je zaradi finančnih težav znašlo v težkem položaju, nikjer pa ni omenjena celodnevna šola. Delegat KS Beltinci je opozoril, da je doslej premalo storjenega pri komunalnem urejanju obrtne cone v Beltincih, in menil, da je treba v omenjeni dokument vnesti tudi izkoriščanje geotermalne vode za potrebe ogrevanja in kmetijstva. Predstavnik občinske raziskovalne skupnosti je dejal, da bodo finančno podprli uresničitev te naloge, nato pa pou- perutninskega mesa, zahvaljujemo se za zaupanje in čestitamo ob dnevu republike! daril, da si bo treba v prvi vrsti prizadevati za ustanovitev raziskovalnih enot in za odpravo žarišč onesnaževanja okolja. Slišati je bilo tudi pripombo, kaj bo z gradnjo poslovne zgradbe krajevnega urada v Rogašovcih, kjer bi svoje prostore dobila tudi enota LB, saj imajo v ta namen že zbrana sredstva. Delegat KS Puconci pa se je zavzel za izenačitev položaja delavcev, ki ustvarjajo dohodek, pri čemer je imel v mislih zlasti družbene dejavnosti. V nadaljnji razpravi so soglašali s predlogom, da ne kaže pristajati na 10-odstotno zaostajanje skupne in splošne porabe za rastjo dohodka, ker bi drugače težko uresničili prednostne naloge v zdravstvu in šolstvu. Delegat KS Cankova, Pertoča in Rogašo.vci pa sc je zavzel za posodobitev ceste Cankova—Gerlinci — Fikšin-či—Rogaševci, ki je že nekajkrat izpadla iz planskih dokumentov. Opozoril je, da se morajo tudi obmejna območja enakomerneje razvijati, zato je predlagal, da se cestni odsek Salo-vci—Čepinci, ki so ga urejevale tudi mladinske delovne brigade, v letu 1985 dokončno modernizira. Zanimiva je bila tudi ugotovitev predstavnika konference delegacij Vitrina - med kritiko in objedalstvom sami, da imamo svoj žiroračun, planirannje in zaposlovanje, pa tudi direktorja rabimo. Ostalo je proizvodna režija. Trdim pa, da imamo neugodno razmerje med proizvodnimi in režijskimi delavci. Slednje iz dveh razlogov: z odgovornimi v naši delovni organizaciji bi se rad sporazumel, da bi še zaposlovali na našem območju in dosegli vsaj tisto, kar smo si zastavili že ob izdelavi elaborata, se pravi 50 do 60 ljudi — zdaj jih je v tozdu 45 — hkrati s tem pa dali svoj delež k zmanjšanju brezposelnosti v ljutomerski občini.” , Nekoliko demagoško se je slišal Klemenčičev odgovor na trditev o kraji družbenega premoženja, čeprav nam je enega od primerov, ko so delavca zaradi večih tatvin odpustili, zelo podrobno obrazložil. Dejal je: „Kradejo tako kot v večini delovnih organizacij. Res je, da si prizadevamo te primere zmanjšati na minimum, ^den od ukrepov bo zaposlitev nočnega čuvaja oziroma nadzor vsaj ob prostih dneh, da bi povečali kontrolo nad celotnim premoženjem, ki ni tako majhno.” (Mimogrede: tovarnica Vitrina v Ljutomeru je ena redkih, ki še nima ograje okrog in okrog! Še beseda dve o načrtih. ,,Začrtali smo si kratkoročne in dolgoročne naloge. V mislih imam predvsem osvajanje tehnološkega procesa in usposabljanje kadrov, glede tržišča pa naj dodam, da pri nas ne bo šlo toliko za napore, ki bi jih vlagali, da bi osvajali tržišča, saj imamo za to prodajno-komercial-no službo v Škofji Loki. ,,Direktor nam je tudi potožil, da so že trikrat razpisali dela in naloge za vodjo proizvodnje, a neuspešno. Sprejemali bodo pripravnike in se resneje lotili štipendiranja. ,,Ker gre za dolgoročni proces, računam, da nam bo šele v treh do petih letih uspelo usposobiti in vzgojiti — ob pomoči naših strokovnih služb v LTH Škofja Loka — ustrezen kader, tudi zato, ker se pogovarjamo o osvajanju zahtevnejših programov.” Več nam Klemenčič ni izdal. SKRIVALNICE IN PONG-PONG Skoroda se i.e bi bilo vredno spotikati ob uvodni drobec iz razprave na seji ljutomerskega partijskega komiteja, če ... Ce ne bi — kot smo se prepričali — skušali razpravo enostavno ,,prikriti” ne le pred direktorjem Klemenčičem, marveč celotnim kolekti-. vom. Ko je namreč Klemenčič pri sekretarju komiteja ZKS Ljutomer Jožetu Vidoviču hotel pozvedeti, kaj so v resnici govorili na seji, je bil zavrnjen, da nič takega o Vitrini, kar bi bilo omembe vredno. Pri predsedniku občinskega izvršnega sveta Kosiju pa je prvi mož tozda dobil do potankosti iste podatke, kot smo jih navedli že na začetku. Jasno, da mu je zdaj, ko smo se pri njem oglasili še mi, zavrelo in hotel je vse skupaj razčistiti. Po telefonskem pogovoru z Vidovičem in Blagovičem smo se naposled Je dokopali do jedra ,,nesporazuma”. Dejstvo je, da so na seji osnovne partijske organizacije v Vitrini — udeležil se je je tudi Blagovič — zelo ostro razpravljali o tegobah, ki jih že pri postavljanju na lastne noge čuti kolektiv. Na podlagi devetmesečnega poslovnega poročila, ki razkriva v številkah dokaj ugodne rezultate — na primer več milijonov ostanka čistega dohodka za sklade in akumulacijo — so se kritično opredelili do slabosti in napak, ki so bile na seji občinskega komiteja ZK še bolj izpostavljene, in tako je tudi prišlo do primerjave s Tehnostrojem. Ne želimo delati krivice ne eni ne drugi strani, dovolimo pa si vprašanje: če je seja odprta in razprava javna, mar se razpravljale! ne bi mogli in morali zavedati odgovornosti in teže, ki jo imajo njihove razprave, še posebno, če zadevajo konkretne kolektive? Branko ŽUNEC Ljubljanske banke, da nakazane investicije ne omogočajo kakih novih zaposlitev, v prihodnje pa je vprašljivo tudi dajanje kreditnih sredstev, ker se nekatere gospodarske panoge ubadajo z likvidnostnimi težavami. Delegat avtobusnega podjetja Certus pa je opozoril na problem ustreznega reševanja javnega avtobusnega prometa, ki mu je treba dejansko priznati status posebnega družbenega pomena. Na neusklajenost porabe pri razvoju šolstva je opozorila tudi delegatka osnovnošolskega vzgojno-izobraževalnega zavoda, medtem ko je delegacija Mure menila, da morajo zahtevnim izvoznim ciljem slediti tudi v drugih ozdih. Sklenili so, da bo javna razprava o osnutku občinske resolucije trajala do 10. decembra, o njej pa naj spregovorijo vsaj na delavskih svetih delovnih organizacij. Delegati so sprejeli tudi osnutek republiške resolucije ter ugotovitve in stališča izvršnega sveta. Med pripombami omenimo, da je treba opredeliti kriterije, po katerih bo možno začeti nove naložbe, izvoznikom dati več pravic pri odločanju o porabi ustvarjenih deviz itd. Milan Jerše Mercator- Univerza! MERCATOR-UNIVERZAL LENDAVA razpisna komisija ponovno razpisuje prosta dela in naloge VODJE ODDELKA ZA OBMEJNO GOSPODARSKO SODELOVANJE Z LR MADŽARSKO Pogoji: — visoka izobrazba ekonomsko-komercialne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah, — izpit za delavce v zunanji trgovini, — aktivno znanje madžarskega jezika, — moralno-politične kvalitete. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Mercator-Univerzal, Lendava, Partizanska 22, z oznako: za razpisno komisijo. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu organa upravljanja: VESTNIK, 28. NOVEMBRA 1984 STRAN 3 VODA IN ODGOVORNOST DO DELA.. ‘ Pomenek z republiško delegatko Berto Kološa PRINAŠATA USPEHE! ..Ko so mi zaupali kakšnofunk-tpu, sem se je lotila za vso odgovornostjo. da ne bi razočarala tistih, K; so me izvolili oziroma katerih interese zastopam. Prav ta čut odgovornosti in zavest, da mora nekdo poleg svojega dela opravljati še družbenopolitično delo, me spodbuja, da se po svojih sposobnostih in možnostih trudim naložene obveznosti kolikor toliko zadovoljivo opravljati. ” Besede Berte Kološa izdajajo bogate izkušnje vsestranske aktivistke na političnem in družbenem področju življenja murskosoboške in širše družbenopolitične skupnosti. Zdaj je vodja delegacije za delegiranje delegatov za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije, sicer pa zaposlena v največji pomurski delovni organizaciji — tovarni oblačil in perila Mura v Murski Soboti, kjer je od leta 1977 na delovnem mestu referentke za uvoz. Mnogi jo imajo za domačinko, čeprav je rojena v Veržeju. ,, V družini smo bili štirje otroci, ker pa smo imeli le košček zemlje, smo se težko preživljali. Leta 1955 sem se po končani osnovni šoli in opravljenem knjigovodskem tečaju zaposlila kot knjigovodja v kmetijski zadrugi. Nenehno sem čutila potrebo po dodatnem izobraževanju, zato sem ob delu končala srednjo ekonomsko šolo in višjo pravno šolo. V delovni organizaciji Mura sem se zaposlila leta 1963. Sprva sem delala v knjigovodski službi, pred sedmimi leti pa sem postala referentka uvoza. Tako sva začela kramljati z Berto Kološa, ki s svojo odkritosrčnostjo kaj hitro ustvari prijetno vzdušje. Le na kratko sem ja zmotil sredi pripovedovanja. Hotel sem namreč izvedeti, od kod sploh spodbuda za družbenopolitično delovanje in kdaj se je to začelo. Med prste je prijela svojo ogrlico, pogledala je nekam vstran. Zamišljeno, z rahlo otožnim nasmehom se je obrnila, nato pa kar naravnost dejala:,,Nikoli nisem imela posebnega veselja do družbenopolitičnega dela, začelo se je pač v Muri. . . Najprej sem bila delegatka v delavskem svetu delovne organizacije, zatem predsednica osnovne organizacije zveze sindikatov v delovni skupnosti skupnih služb dve mandatni obdobji, predsednica zbora delovnih ljudi, delegatka SIS za kulturo, predsednica delavskega sveta delovne organizacije itd. Sedaj sem delegatka temeljne organizacije za zbor združenega dela skupščine občine in vodja delegacije za zbor združenega dela republiškd skupščine. ” Ker sem imel pred sabo nadvse aktivno družbenopolitično delavko, se mi je zdelo, da moram vprašati tole: Kakšno je vaše mnenje o ženskah pri delu v raznih družbenopolitičnih funkcijah? „ Mislim, da ni nobenega razloga, da ženske ne bi bile sposobne za opravljanje družbenopolitičnih funkcij, čeprav je aktivnost žensk povezana s skrbmi, ki jih imajo kot žene, matere v družini. Morda bi bil korak naprej v udejstvovanju žensk, če bi že pri mladini vzbujali zanimanje za opravljanje družbenopolitičnih dejavnosti. Morali bi jih bolj vključevati v družbenopolitično delo kot doslej. ” Nato sva se skušala dotakniti nekaterih aktualnih delegatskih vprašanj, s katerimi se tovarišica Berta srečuje skorajda vsak dan. Vprašanje je bilo, koliko delegatskega gradiva mora preštudirati in kakšno pomoč ima pri tem? ,,Živimo 'v času,, ko nenehno ' iščemo nove, boljše rešitve in tako obstoječe zakonske in podzakonske akte spreminjamo oziroma sprejemamo nove. Gradiva je zares veliko, poleg tega pa so tudi obširna in zelo zahtevna. Največ pozornosti posvetim obravnavi pomembnejših vprašanj, ki so na dnevnem redu republiške skupščine, ostalo gradivo pa samo preletim, • da vidim, za kaj gre. Kot vodja delegacije moram gradivo temeljiteje preštudirati, da ga lahko v skrajšani obliki posredujem dele gatom na seji. Do seje delegatov običajno že prejmem stališča odbora skupščine SRS, ki so mi velik pripomoček pri oblikovanju stališč in mnenj na seji delegacije. Precej mi pomaga tudi občinski izv’ršni svet, ker vsa pomembna vprašanja obravnava na svojih sejah, s stališči pa seznani tudi delegate. ” — Vas kdaj zamika, da bi poleg stališča baze, ki ste ga dolžni povedati, dodali še svoje, morda precej drugačno mnenje? BERTA KOLOŠA — Delegatka republiške skupščine iz Murske Sobote, referentka uvoza v delovni organizaciji Mura. Foto: Marija Rituper. ,,Seveda me zamika, toda največkrat je za'to premalo poguma. Zgodi pa se, da razprava posamezne delegate izzove in povedo svoje lastno menje. Res pa je, da sb to delegati, ki so gradivo zelo dobro preštudirali in ki zadeve zelo dobro poznajo. Nadvse pomembno je namreč, da je delegat primerno izobražen oziroma razgledan. ” — Kakšno je vaše življenjsko načelo, ki ga skušate uveljaviti na delovnem in političnem področju? ,,Predvsem to, da je dobro organizirano skupinsko delo, volja in odgovornost do dela ter dobri medsebojni odnosi, ki so pogoj za uspešne rezultate. Delegat, ki mu je zaupana družbenopolitična funkcija, pa mora le-to opravljati zavestno in odgovorno. To bi v veliki meri prispevalo k razvoju samoupravnih delegatskih odnosov. ” — Kako doživljate naš današnji trenutek, ne le kot delavka ali zasebno, pač pa predvsem kot občanka in državljanka naše socialistične samoupravne Jugoslavije? ..Ukrepi stabilizacije, ki se močno odražajo v nenehni rasti cen, gotovo prizadenejo vsakega od nas. Po mojem mnenju se moramo odločneje lotiti dosledne politike nagrajevanja po rezultatih dela, kajti zaradi omejevanja porabe so se v šolstvu in zdravstvu ter na nekaterih drugih področjih znašli v nezavidljivem položaju zaradi omejevanja osebnih dohodkov. Nedvomno pa se moramo iz te težke gospodarske situacije izvleči, kar ne bo lahko, pa tudi dolgotrajno bo. Prepričana pa sem, da bi z dobro organiziranim delom, boljšo delovno disciplino in odgovornostjo, ki bi pogojevala racionalnejše izkoriščanje delovnega časa, naredili korak naprej v stabilizacijskih prizadevanjih. Sicer pa Je še vsepovsod dosti skritih rezerv, ki jih prepočasi odkrivamo!" Z Berto Kološa sva še dolgo kramljala: Priznala je, da ima vse drugo kot dovolj časa. ,,Ko pa le najdem malce prostega časa, ga porabim pač za tisto, kar me najbolj navdušuje. Sem ljubitelj narave, zato poleti rada kolesarim. S kolesom se večkrat peljem k staršem v Veržej in pomagam pri poljskih opravilih. Jeseni rada nabiram gobe in robidnice, v zimskih mesecih pa se udejstvujem na kulturnem področju. Sodelujem pri amaterski gledališki skupini. Ker rada pojem, sem bila do lanskega leta tudi aktivna članica pevskega društva Štefan Kovač. Trenutno pa vsega enostavno ne morem!” Ostaja pa gotovo vtis, da rada deta z ljudmi in ne glede na težave ohranja svoj optimistični pogled. Milan JERŠE POMURSKI SINDIKATI 0 AKTUALNIH VPRAŠANJIH Kirurgijo moramo zgraditi Člani medobčinskega sveta zveze sindikatov za Pomurje so pretekli torek v Murski Soboti najprej obravnavali informacijo o predvideni združitvi enote za projektiranje Proizvod-no-gradbenega podjetja Ljutomer v delovno organizacijo Projektivni biro Murska Sobota. Informacijo so podprli kot dobro osnovo za nadaljnje razprave v obeh kolektivih pred končno odločitvijo o združitvi na referendumih (v Ljutomeru in M. Soboti); hkrati pa so menili, da bi takšna združitev omogočala boljše delo oziroma močnejšo projektivno organizacijo, ki bi bila sposobna prevzemati najzahtevnejša in hkrati »celotna dela (inženiring) z vključevanjem možnosti uporabe proizvodnih zmogljivosti gospodarskih asociacij z območja občin in regije«, prinesla pa bi tudi druge koristi. Zakaj pravzaprav povezovanje? Po novem zakonu o gradnji objektov v Sloveniji ljutomerska enota za projektiranje tako kot deluje sedaj, ne bi mogla več obstajati. Ker pa gre za skupino dobrih strokovnjakov, bi bilo škoda, če bi jo ukinili., Z združitvijo s soboškim Projektivnim birojem pa bi lahko še naprej delovala kot enota s sedežem v Ljutomeru. Nato so člani medobčinskega sveta zveze sindikatov za Pomurje spregovorili o letošnjem tekmovanju kovinarjev. Poudarili so, da so tekmovanja koristna, vendar pa se je treba nanje bolje pripraviti, kot je to bilo letos, in poenotiti financira nje ter hkrati zmanjšati stroške. Sprejeli so tudi pobudo, da bi v prihodnje kazalo eno leto izvesti le občinska in reaionalna tekmovanja, naslednje leto p republiška in zvezno. Tako bi la ho žagotovili večjo kakovost in zmanjšali stroške. Ko so obravnavali poroči-looinvesticija hskupnega po-, mena na področju zdravstva v Pomurju, pa so menili, da bi bilo nesprejemljivo prenehati z gradnjo in usposobitvijo novega kirurškega blo^ ka soboške bolnišnice, zato so podprli pobudo za dodatno zbiranje manjkajočih sredstev. Predvidoma naj bi jih zagotovili z enodnevnimi zaslužki vseh zaposlenih v Pomurju, iz skladov skupne porabe, s prostovoljno zbiralno akcijo po vaseh in z zbiranjem drugih prostovoljnih prispevkov, te akcije so tekle že doslej, organizirali pa naj bi tudi prostovoljno mladinsko delovno akcijo za ureditev okolice nove kirurgije. PomursKu sindikate pa čakajo tudi druge pomembne akcije in naloge. Najprej bo v ospredju obravnava poročila reubliškega sveta ZSS o aktivnostih v pokongres-nem obdobju, ki se nanašajo zlasti na analiziranje iztekajočega se srednjeročnega obdobja in sprejemanje temeljev planov razvoja za prihodnjo petletko. Te razprave bo treba končati do 15. decembra.Do 10. januarja pa bodo v osnovnih sindikalnih organizacijah morali imeti letne članske sestanke (občne zbore). J. G skupščine občin — izvršni sveti — občinske konference SZDL — občinske konference ZKS — občinske konference ZSMS — občinski sindikalni sveti — občinski odbori ZB NOV ITIurska Sobota Gornja Radgona Lendava Ljutomer čestitajo za praznik republike 2 9. november! STRAN 4 VEST^SK, 28. NOVEMBRA 1984 kulturna obzorja Pogled v notranjost obnovljene dvorane v kulturnem domu v Turnišču. Foto: S. Prša Osemdeset let učiteljice Marije Rad bi natrgal osemdeset rdečih rožic in jih daroval 80-letni slovenski učiteljici Mariji Štublovi, rojeni Benko, ki bo 5. decembra letos praznovala visok življenjski praznik. Peše, da je prekmurska vas Brezovci prijazen kraj z idilično lego ob cesti Černelavci—Grad. In v tej vasi je bila 5. decembra 1904 rojena Marija Benko, hčerka poljedelca Franca in njegove žene luže roj. Fajs. V domačem kraju je obiskovala ljudsko šolo, potlej pa je nadaljevala šolanje na meščanski šoli v KOrmendu in Murski Soboti, leta 1922 pa se je vpisala na mariborsko učiteljišče, ki ga je uspešno končala 1926 leta. Istega leta ježe bila kot učiteljica nameščena na osnovno šolo v Bodonce, kjer je poučevala do leta 1930, nato pa so jo premestili na Cankovo. In tu je vrla ,,slavska školnikojca” Marija vzgajala mladino do leta 1936. Po poroki je učiteljica Marija Štubel učila v šoli v Kupšincih do usodnega 6: aprila 1941. leta. V teh letih se je uveljavila kot vaditeljica in prosvetarka, veliko je študirala, končala pa je tudi tečaj,,Škote-rada” v Kraljeviči. Vojno leto 1941! Naša slavljenka trepeta za usodo svojega moža Miroslava, ki je kot rezervni poročnik branil domovino, a so ga ujeli Nemci, in sedaj preživlja hude mesece v nemškem vojnem ujetništvu. Učitelj Stubel se vrne iz ujetništva proti koncu leta 1941, vender pa ostane brez službe. Kolikor sta mogla, sta zakonca Stubel sodelovala z Osvobodilno fronto Franci Just DANAŠNJA POmURSKA LITERARNA SCENA »Umetnika, pravega, ne takega,, ki mu je umetnost meščanski poklic, temveč usojenega in prekletega umetnika, uzrete z ne preostrim pogledom v množici ljudi. Na njegovem obrazu je občutek, da je ločen, da ne sbdi zraven, da je spoznan in opazovan, nekaj kraljevskega in obenem neka zadrega. Nekaj podobnega utegnete opaziti na obrazu vladarja, ki civilno oblečen stopa skozi ljudsko množico ...«(Thomas Mann) Maja in junija letošnjega leta je pomursko literarno sceno razgibal izid treh publikacij: t i. «/e-poslovnika" ISKANJA (ustanovitelj in izdajatelj ZKO obč. M. Sobota), brošurica OČI IN SRCE (izdajatelj DPD Gorenje—Elrad in ZKO obč. G. Radgona) in “lietarno-publicistične “Vestniko-ve priloge ODMEVI. Slednji dve je spremljal, žal je treba to priznati, v glavnem kvazikritičnipremislek ki je opredeljeval stvari zgolj površno, brez konkretne analize in potrebne. zavesti o svojem početju, in nekajkrat zašel tudi v ‘•polemike-. Namen tega zapisa ni, prilivati olja na že razplamteli ogenj, ampak poskusiti objektivno, s konkretno analizo osvetliti vse tri publikacije in posikati vzroke, ki so do tega pripeljali. Pri Stublove slovenskega naroda, podpirala brezposelne Slovence, politične jetnike in internirance, 21. aprila 1945, ko je bila ob Muri še fronta, in ko je nemško topništvo na Kapeli še usmerjalo cevi v Soboto sta bila zakonca Štubel nameščena na osnovno šolo v Murski Soboti. Naglo so minevala povojna desetletja. Učiteljica Marija je s podvojeno močjo uspešno nadaljevala svoje pedagoško pa tudi izvenšolsko delo. Oktobra 1951 so jo sprejeli v vrste Komunistične partije Slovenije. Za svoje prizadevno delovanje je prejela številna priznanja in odlikovanja. Tako je leta 1949 prejela nagrado OLO, leta 1951 pohvalo in nagrado NB Ljubljana, ker je v letih 1949—-52 organizirala varčevanje med šolsko mladino, prejela je red zasluge za narod, red dela s srebrnim vencem in druga moralna priznanja. Ne smemo prezreti, daje naša jubilantka tudi krepko pomagala svojemu možu pri njegovem zgodovinskem delu, saj vemo, da se je dolga leta poglabljal v domačo zgodovino, vrsto let je bil predsednik zgodovinske komisije pri okrajnem in občinskem odboru zveze borcev. Neutrudno je zbira! gradivo iz NOB in pisal. . . Bil je znan kot ,,živi leksikon”. Sestavil je kroniko Sobota 1941—1945, je eden izmed avtorjev zbornika Umirali so v boju za svobodo in drugih del. In Marija je seveda upravičeno ponosna na svojega moža — stanovskega tovariša. Jože Janež tem se bom omejil na poezijo, vendar v njenem ožjem pomenu lirike, saj ta v omenjenih dveh publikacijah zavzema večino prostora, v eni pa je prav tako močno pristotna. ISKANJA, OČI IN SRCE Skupne točke med obema publikacijama ne predstavljajo Samo štirje “skupni- avtorji (ki so objavili svoje verze v obeh publikacijah), ampak njuna literarna struktura, predvsem repertoar tem in motivov, položaj lirskega subjekta in jezikovni izraz. Vse to s svojo večinsko tradicionalnostjo in klišejskostjo izkazuje tisto literarno strukturo, ki jo običajno imenujemo ljubiteljska, amaterska. 1. Najobsežnejši tematski sklop predstavlja izpoved osebne stiske, (ki se pojavlja v več različnih variantah. Zelo pogosta je tema osamljenosti subjekta (Terezija Luk, Iskanja, 10 — v nadaljevanju Is.), ki se izteka v željo po etično odgovornem, prečiščenem človeku, človeku, “ki človeku bil bi v ponos- (Mimogrede: nepotrebno razbitje ritma, bolje: ••ki bil človeku bi v ponosrc -upi-, Is., 4) ali pa v hrepenenje po sočloveku (Vladka Jagetič, Prošnja, Oči in srce, 14 — v nadaljevanju OiS). Zanimiva in glede na doslejšnjo prakso OiS presenet- V TURNIŠČU OBNAVLJAJO KULTURNI DOM____________ NE BO SAMEVAL Občani Turnišča, Renkovec, Gomilice in Nedelice so se 1980. leta obvezali, da bodo s samoprispevkom zbirali denar tudi za ureditev kulturnega doma v Turnišču. Te vasi namreč „uradno” sestavljajo krajevno skupnost, pa tudi sicer so si blizu tako po razdalji kakor željah in potrebah. Pravilno so torej ugotovili tudi potrebo po sodobnem kulturnem domu v krajevnem središču — Turnišču. Dom je namreč že močno načel zob časa, kot pravimo, zato je bil potreben temeljite obnove. Tajnik krajevne skupnosti Tone Sep nas je popeljal k domu in naštel že opravljena dela. Najprej so seveda prekrili streho, pozneje pa so se lotili obnove stavbe. Naredili so vrsto prezidav in dozidav, uredili sanitarije, prostor za igralce, kadar je na sporedu odersko delo; oder je prav tako nov, vgradili so novo gradbeno pohištvo (okna in drugo), prav tako pa sta novi električna instalacija in kanalizacija; dvorana in drugi prostori so tudi centralno ogrevani. Skratka: opravljeno je bilo veliko dela. Ob vsem tem pa seveda ne preseneča, da so dela veljala veliko več kot so prvotno računali. Vsota je narasla na 7 milijonov novih dinarjev. Ker so od republiške kulturne skupnosti dobili le milijon dinarjev, je razumljivo, da je namenskih sredstev, kolikor so jih predvideli s krajevnim samoprispevkom, premalo. No, ker pa blagajna krajevne skupnosti ni prazna, naj bi skupščina krajevne skupnosti odločila o drugačni razporeditvi denarja. Torej nekaj več za kulturni dom. Ni daleč dan, ko bodo delo končali. V veliki dvorani, ki meri 15 krat 10 metrov, bo tako priložnost za domače kulturne ustvarjalce in seveda za nastope gostujočih ansamblov. V Turnišču zatriuidio, da dvorana ne bo samevala. Tudi kinopredstave naj bi bile v bližnji bodočnosti, seveda, če bo moč usposobiti pokvarjen kinoprojektor. V kulturnem domu pa že zdaj deluje knjižnica, prav tako pa je v teh dneh živo v razstavnem prostoru, kjer razstavlja svoja platna Andrej Cerni iz Renkovec. Š. Sobočan ljiva je pot iz osamljenosti k Bogu (Terezija Luk, Prošnja, OiS, 20;8 ••zato kličem k tebi, o Bog) vrni se k duši ti moji. -). Posebna oblika te variante je tudi občutek povože-nosti, izgubljenosti v silnicah časa, kakor ga izraža pesem Neizbežna pot StarTka Arnuge (Is., 9). 2. Tudi naslednja varianta (romantično nasprotje med stvarnostjo in idealom) pozna več pojavnih oblik. Zelo radikalno je to nasprotje izraženo v pesmi Vse želje so splahnele (Is., 4) Nade Berden-Tinev, sicer se pa giblje med prešernovskim nasorotiem med mladostjo zrelo dobo, ki se izteče v hrepenenje po smrti kot rešiteljici (Marjana Kocbek, Trenutek, OiS, 16), ter nasprotjem med sanjami in resničnostjo (Marija Vreča, Na pokopališču sanj, OiS.40). 3. Naslednji, tudi precej zastopan tematski sklop je ljubezen, največkrat med moškim in žensko. ki se lahko skrči v poskus opesnitve spomina na počitniški seks ob morju (Jožica Peček, Topli dnev, Is., 2; OiS, 23), celo v poskus ritmičnega posnemanja gibov, ki so za zadovoljevanje te pomembne človeške potrebe oz. za najvišji dokaz privrženosti partnerjev drugega drugemu, značilni (Stanislav Koštric, V rit- To je pretresljiva kronika učlovečenja predšolskih otrok in njihovih staršev, predvojnih viničarjev s hribov okrog Jeruzalema v Slovenskih goricah. Po vojni naj bi se tukaj vse spremenilo na bolje, predvsem za mladi rod, za otroke, za katere so ustanovili enega od naših prvih podeželskih vrtcev. Toda koliko revščine in zaostalosti, zakoreninjenih navad, bridkih razočaranj in izkušenj, bolestnega malodušja, trdovratnega nezaupanja, kljubovanja in bojazni tamkajšnjih ljudi je bilo treba premagati, da so Dom igre in dela na jeruzalemskem vrhu vendarle napolnili otroci! Iz ocene prof. dr. Ludvika Horvata: Čeprav je delo napisano kot leposlovna zvrst ima izredno dokumentarno vrednost. Ta je v opisih časa in kraja dogajanja in prikazu različnih miselnosti ljudi tega dogajanja. Prikazi družinskih okolij, vraž, predsodkov, splošne socialne in kulturne zaostalosti so prepričljivi in resnični. Toda delo ni le opis revščine in zaostalosti, ampak ga skozi pripovedovalca (delo je pisano v prvi osebi kot pripoved vzgojiteljice) prežema neskončni otpimizem do tega človeka in prepričanje, da je moč marsikaj spremeniti — še največ in najprej v ljudeh samih. Moto ali rdeča nit tega optimizma je v tem, da je prej in laže moč premagati čustveno in intelektualno bedo kot pa materialno revščino. Rezultate teh naporov kaže pripoved v stopnjah in res prepričljivo .... mu dveh, /s„ 3), ali pa se posploši v občino ljubezen do vseh Hudi (Milena Reščič, Imela bi. OiS, 35). Največji del pa se nahaja med obema skrajnostma: lahko je to tožba nad moškim kot metuljčkom, ki leta od cveta do cveta in se le občasno oglasi pri njej (Nada Gomboc, To si ti, OiS, 11), lahko je to ljubezensko hrepenenje osamljene ženske (Jožica Peček, OiS, 23), tudi dogajanja v človeku po slovesu (Franc Ci-gan-Caki, Kot ženska, OiS, 10) ali tožba nad slovesom (Jožica Peček, Odhod, OiS, 22). 4. Zadnji sklop predstavljata praktično le dve stvaritvi, katerih glavna značilnost je moraliziranje, v prvem primeru o nekaterih psihičnih razsežnostih človeka, ki preide v zagovor človekovih afektivnih dejanj (Helena Revnič, Pamet, Is., 11),v drugem primeru pa — sedaj že v drugo — moraliziranje o “cesti življenja", na kateri se pojavi tudi transcendentni On (Vladka Jagetič, Prošnja, OiS, 14: “ko zaslišiš klic Njega, (ki deli življenje in smrt, (.. J da te obsije žarek prave luči."), moraliziranje, ki bi ga bil vesel vsak dušni pastir pri opravljanju svojih verskih obredov. S tem je tematski repertoar, ki ne prinaša ničesar presenetljivega, novega, katerega informacija ie — če uporabim terminologijo informacijske teorije — minimalna, izčrpan, značilna zanj pa je naivno-veristična zavest, ki ji ustreza tudi avtorski, osebni in največkrat eksplicirani lirski subjekt. Ljubiteljsko strukturo tega dela obeh publikacij dokazuje tudi uporaba orodja (jezika), ki se omejuje na osnovne “delovne operacije", samo orodje pa večkrat zbuja vtis, da biga bilo treba tudi popraviti. To velja predvsem za OiS, kjer bi bil lektor nujno potreben. Tako je od “spremljajočih" besedil jezikovno brezhibno le tisto Denisa Poniža — v nasprotju z njim je uvodna predstavitev delovne organizacije Gorenje-EIrad prototip jezikovne mizernosti — pa tudi pri “literarnih« avtorjih, ki uporabljajo običajno stavčno in pravopisno strukturo, je napak vse preveč. To je torej ljubiteljski del obeh publikacij, resnici na ljubo pa je treba dodati, da se nekaj avtorjev z večjim ali manjšim delom svojega opusa dviga nad ljubiteljstvo, skorajda za vse pa je značilno nihanje med ljubiteljsko in ljubiteljstvo presegajočo strukturo, ali drugače povedano, skorajda praviloma se še ne morejo povsem dvigniti nad ljubiteljsko strukturo. (nadaljevanje prihodnjič) OB 80-LETNICI VLADU MIRJA MOČANA ZRASLI SMO POD NJEGOVIM MENTORSTVOM Novembra praznuje profesor Vladimir Močan visok življenjski jubilej. 80-letnico. Skoraj vse življenje je posvetil glasbi, predvsem zborovskemu petju. Vsak, ki ima rad lepo zapeto umetno, ljudsko ali partizansko pesem, ga pozna. Leta teko, a mnogi spomini na tega neumornega zborovodjo, dobrega razrednika, izrednega pedagoga. prihajajo in ostajajo. Ne morejo izginiti, saj smo skupaj dan za dnem delali polnih pet let. Profesor Močan na področju podajanja glasbe, mi uči-teljiščniki v izpopolnjevanju znanja. Prepevali smo in prepevali. ure in ure so tekle na vajah. Našemu zborovodji ni nikoli zmanjkalo moči in tudi nam je ni smelo. Kako ponosno smo držari r rokah razmnožene pesmi in se v začetk u spraševali, kako je možno, da tovariš enkrat napiše, vsi pa imamo to v rokah. V mnogočem je bil presenetljiv. Nikdar ni bil zadovoljen z zapelo pesmijo, iz nas je znal izvabiti še tisto, za kar smo mislili, da ne zmoremo več. A ko je bilo nastopa, koncerta, tekmovanja konec, je bila le pohvala v nekaj besedah, a nam je to bilo toliko, kot če bi bila pohvala dolga strani. S profesorjem Močanom smo prepotovali Prekmurje, gostovali na Madžarskem, peli v Mariboru, tekmovali v Celju. Še sedaj je živ spomin na tekmovanje v Celju leta 1965. Takrat smo dosegli svoj največji uspeh, saj smo med pomutacijskimi zbori dosegli prvo mesto, na zvezni reviji pa tretje. Še sedaj ne vem. kdo je bil bolj nervozen pri čakanju na rezultate, mi ali naš zborovodja. Zmračilo se je že. bili smo že v sobah, ko je naš zborovodja odprl vrata in povedal le toliko.dasmo prvi, in že ga ni bilo več. Le kdo bi vedel opisati naše veselje. Ko smo se vračali domov, je vso pot donela pesem. Naš zborovodja pa se je ves čas narahlo smejal. Vedeli pa smo, da je ponošen na nas. Vedno je bil skromen v besedah, pri podajanju glasbe pa tako bogat. Koliko teorije nam je podal, preskrbel pesmarice, pesmi. Marsikateri vse to hrani še danes. Trejo je bilo naše delo, a doživeli smo toliko lepih skupnih trenutkov. Koliko strahu, trepetanja, treme je bilo, a ko smo pogledali našega zborovodjo, ki je bil miren, je bilo spet vse v redu. Pa tudi nasmejati se je moral iz naše mladostne nerodnosti, posebno še. ko smo se učili pesmi tujih skladateljev, saj je bila naša madžarska ali nemška izgovorjava prav smešna. Zrasli smo pod' njegovim mentorstvom. Vcepil- nam je ljubezen do petja, dal znanje iz teorije in mnogi sedaj navdušujemo mladi rod za petje. Tako vcepljamo delček tistega, kar smo dobili od našega zborovodje. Naj pojo rodovi, pesem ne more zamreti, mnogi skrbimo za to. vendar toliko, kot smo mi dobili od profesorja Moča-na. ne moremo dati. A ponosni smo. da smo toliko let peli pod njegovim vodstvom. Želeli bi. da bi še kdaj skupaj zapeli, da bi še kdaj zapeli svojemu zborovodji. »Teče mi teče vodica...« tudi leta teko. Ob visokem jubileju naj bodo prav naše čestitke najprisrčnejše. saj je bil profesor Močan najboljši naš zborovodja in mi učiteljiščniki najbolj njegovi pevci. Ruža Rožman t MURSKA SOBOTA — Danes, 28. novembra, ob 18.00 bodo v galeriji kulturnega centra odprli razstavo Sodobna likovna prizadevanja v Pomurju. Razstava bo odprta en mesec. LENDAVA — V Galeriji — muzej je od včeraj (27.11.) odprta razstava likovnih del z 12. mednarodne likovne kolonije. Razstava je posvečena dnevu republi- VESTNIK, 28. NOVEMBRA 1984 STRAN 5 --PRI 18-ČLANSKI DRUŽINI NAJANŽEVEM VRHU--- BILO JE IV ŽIVLJENJE IZ ROK V USTA Hčerki Francki je bil boter Tito, sinu Mihaelu pa Miha Marinko Pri Žnidaričevih na Janževem vrhu 73 je prvi privekal na svet Alojz: bilo je to konec aprila 1936, junija naslednje leto Je mati Alojzija povila Ano, junija 1938 Ivana, februarja 1940 Jožefo, sredi leta 1941 Frido, konec avgusta 1943 Maksa in septembra 1944 Mileno. Kot že pred poldrugim desetletjem bi najbrž tudi danes mati Alojzija, ki je ,,dolino Šentflorjansko" zapustila februarja lani, vzdihnila: ..Hudo je bilo tista leta. Vsako leto otrok, ki ga je bilo treba prati, previjati in skrbeti za njegovo zdravje. " Pri Žnidaričevih na Janževem vrhu se je rodilo deset fantov in šest deklic. Trije otroci so kmalu po porodu umrli, Drago, rojen oktobra 1949, pa je premini! konec aprila leta 1975. Na domačiji sta danes le še 31-letna Francka, zaposlena v polnilnici Radenske v Bo-račevi, in najmlajši Franc, ki je ugledal luč sveta decembra 1955. ,, Večkrat smo bdi brez kruha, lačni, in da bi se vsaj za silo prebili, je mati zahajala na dnino h kmetom, oče pa, ki je umrl zadnji dan leta 1971 na Jesenicah, je služil denarje kot slatinar v Radenski. Živeli smo iz rok v usta, ” nam je E L. $ ^f\«RLOWie R-dl Sc-MOOL. Hrl.br csesc^nt South Pustbruir Aio2 PISMO IZ AVSTRALIJE — Pred kratkim je v naše uredništvo prispelo tudi pismo iz daljnje Avstralije, kjer, kot vse kaže, v našem Vestniku prav tako berejo tole rubriko. Učence slovenske narodnosti, ki obiskujejo 6. razred osnovne šole, zanima vse, kaj se pri nas dogaja, kakšna so mesta, kako ljudje živijo ... Drugo stran njihovega pisma kar v celoti objavljam. Dragi mladi dopisniki, pišite jim torej! S slovensko besedo jim boste pomagali ohranjati tudi materin jezik, lahko pa pišete tudi angleško, pa se boste kaj naučili še vi. mladi, ki smo se rodili in živimo v miru in sreči, takrat razmišljamo, ali je to sploh bilo res. Alije mogoče. da so bili takrat nekateri tako surovi, da so brez usmiljenja pobijali nedolžne ljudi, ne samo starše, ampak tudi otroke? Tega pač danes na srečo ne vidimo. Gotovo je vojna tako pokvarila nekatere ljudi, ki so brez vsakega usmiljenja pobijali druge, požigali in rušili hiše, vasi in cela mesta. Milijoni in milijoni so si takrat želeli le to, da bi na svetu zopet zavladal mir, da bi otroci spet prišli k svojim staršem, da bi se ljudje, ki jih ie vojna raztresla daleč od svojin domov, zopet vrnili na svoje domove, med svoje ljudi in da bi lahko pričeli novo življenje v miru in zadovoljstvu. Mir. Samo daje mir in bi ostal za vedno, si poleg starejših ljudi želimo tudi mi. otroci. Z veseljem hodimo v šolo, snujemo načrte, kaj bomo po končani osnovni šoli. Z zanimanjem spremljamo lep napredek pri nas. gradnjo hiš in celih novih naselij, lepo ureditev domov in srečne družine, ki živijo svoje mirno življenje. Živo mi je v spominu smrt moje sošolke, pri kateri bi starši žrtvovali vse, samo da bi ozdravela. Tudi zdravniki so se trudili in poskušali vse. da bi ji pomagali. Res pri njej ni bilo pomoči. Vendar razmišljam, koliko pomeni človek v miru, kako se vsi zavzamejo za to. da bi rešili enega samega človeka. Drugače je bilo v vojni, v kateri so izginili mlajši in starejši — na tisoče in tisoče vsak dan. Res. lepo nam je danes. Nimamo sicer vsega, kar bi si človek poželel, vendar pomanjkanja nimamo. Kar pa je naj večje blagostanje, je to. da ljudje drug drugega spoštujemo, si medsebojno pomagamo in po celodnevnem lažjem ali težjem delu gremo k nočnemu počitku, pa nam niti na misel ne pride, da bi nas kdo sredi noči zdramil in nas pregnal z našega doma. Sonja Skuhala. 6. a OŠ Veržej KO JE PRIŠLA SVOBODA- Ko je prišla svoboda, je bilo med ljudmi veselje in žalost. Nekateri so bili žalostni, ker so jim ubili svojce. Drugi pa veseli, ker so svobodni. Takrat je bila moja babica stara 20 let. Pripovedovala mi je, kako so prišli sovražniki k sosedom in vdrli v hlev ter jim odgnali kravo. Prišli so tudi k moji babici in pobrali jajca in kruh. Zdaj se lahko vselimo, ker je svoboda! Melita Emberšič Edvard Kardelj RAČUNAJTE NA NAS Vesel sem, ker živim v neodvisni in enakopravni Jugoslaviji, v svobodi, socializmu . . . Vsak državljan Jugoslavije je lahko ponosen, da živi v domovini, kjer vladata mir in bratsko sožitje med vsemi narodi. Mir in svobodo pa so si priborili naši očetje, dedi in strici, a tudi njihove žene, dekleta in otroci. Možje in žene, fantje in dekleta so prijeli za orožje med NOB in se bojevali proti sovražniku, ki je vdrl v našo domovino in nas hotel zasužnjiti. Fašisti so vdirali v domove in pobijali vse, kar je bilo živega, pa naj je bila to mati z majhnim otrokom v naročju, ki še sploh ni znal izgovoriti „mama”, ali pa bolna babica, ki ni mogla več hoditi, ali otroci, fantje in možje. Fašisti niso bili ljudje, ki bi imeli čustva ali pa lastnosti človeka, ampak so bili živali, ki so pobijali na vsakem koraku. Ljudje so se zbrali in nastopili proti fašizmu. Veliko zaslug imajo tudi dečki in deklice, ki so s propagandnimi letaki širili ideje socializma in kritizirali sovražnika. S pomočjo otrok se je večkrat rešila skupina partizanov ali celo bataljon, ker so prenašali tajna sporočila in tako pomagali partizanom do orožja, hrane, oblek in zdravil. To niso bili navadni fantje, to so bili neustrašljivi in pogumni kurirčki. Mnoge izmed njih je sovražnik ujel in zaprl ter jih strahotno mučil in ubijal. Toda v naših ljudeh je bila želja po svobodi vsak dan večja in globlja. Po štirih letih strašne vojne sta v neodvisni, neuvrščeni in enakopravni Jugoslaviji spet zavladala svoboda in mir. Po vseh domovih je zavladalo nepopisno veselje, saj se je od tega trenutka začela vsem ljudem v Jugoslaviji lepša bodočnost in lepša mladost. To, kar so nam priborih v borbi, moramo mi, ki sedaj živimo v svobodi, očuvati in če bo morda tudi potrebno, braniti. Zato moramo vedno biti pripravljeni stopiti v boj za našo domovino, saj se svoboda mora čuvati iz generacije v generacijo. Želim pa, da se grozote vojne ne bi nikdar ponovile. To je odvisno od nas, mladih, kako bomo čuvali lepoto in svobodo naše domovine. Zato varujmo svobodo, da ne bomo nikoli občutili revščine in lakote! Andrej Mekiš, 8. b OŠ Rogašovci gorenjewimfeoj Industrija in montaža n. sol. o. Lendava Industrijska cesta b. b. Telefon: h. c. (069) 75 271 —PROJEKTIRAMO PROIZVAJAMO MONTIRAMO— — transformatorji za varjenje VAREX, 6d 120 —400 A — usmerniki za varjenje VARUS, od 200 — 600 A — polavtomati za varjenje VARMIG, od 200—600 A — točkainiki za varjenje 10—25 KVA — stroji za sočelno obžigalno varjenje 40 KVA — rezalna tehnika — naprave za mehanizacijo varjenja in linije za varjenje (inženjering) — vse vrste termoizolacij in strojnih instalacij — vse vrste ventilacije-Rlimatizacije in VARVENT cevi — predizolacirane cevi PURLEN A, od O 33 do O 500 mm — izolacijske plašče PURLEN ALU, od 3/8" do 4" — razlezite posode VAR FLEX od 25 do 600 litrov — sanitarne kabine VARIS za stanovanjske in hotelske objekte PRIPOROČAMO SE S SVOJimi KVALITETNIMI izdelki in uslugami TER ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE! STRAN 14 VESTNIK, 28. NOVEMBRA 1984 šport .JUDO DVE ZMAGI SOBOČANOV Judoisti soboškega Partizana so v tretjem kolu tekmovanja v slovenski judo ligi gostovali v Račah in dosegli dve zmagi. Premagali so Impol II. iz Slovenske Bistrice z rezultatom 10:4. V drugem srečanju pa so odpravili Rače z 12^2. Za ekipo soboškega Partizana so nastopili Vrdjuka, Meničanin, Kisilak, Fajhtinger, Kavčič, Horvat, Slak in Krančič. Po tretjem kolu so Sobočani še vedno na odličnem drugem mestu. V naslednjem kolu, ki bo 15. decembra v Celju, se bodo pomerili z ekipama Ivo Reya iz Celja in Branikom iz Maribora. V soboto, 1. decembra, se bodo pomurški pionirji udeležili mednarodnega tekmovanja v Lentiju na Madžarskem. Nastopili bodo tekmovalci Cankove. Murske Sobote in Lendave. o. Š. Pomurje-Lokainvest 87:94 V 5. kolu slovenske košarkarske lige za moške je Pomurje kljub prednosti 16 točk v II. delu igre ostalo brez točk. Gostje so namreč ob koncu tekme izid izenačili na 79:79 ter v nadaljevanju z bolj zbrano igro osvojili obe točko. Najboljši strelci za Pomurje: Juteršnik 23, Rajbar 18. Merklin 17. Sakočič 16 in Marinič 8 točk. tg Pomurje-Maribor 62:65 Prednost štirih točk ob polčasu in deset v II. delu igre je bila za domače košarkarice v 3. kolu slovenske lige premalo za končni uspeh. V zadnjih treh minutah so namreč Pomurke zgrešile 6 prostih metov, kar je odločilo tekmo. Najboljše za Pomurje: Kardoš 16, Brumen 14, Bore 12. Šiško 7. Merklin 6. tg ----ROKOBORBA -------------------------------- POMURJE PRED BAKOVCI IN RADENCI V Murski Soboti je bilo drugo kolo tekmovanja pionirjev za pokal Rokoborske zveze Slovenije. Udeležilo se ga je 62 tekmovalcev iz 9 klubov. Rezultati — do 30 kg: 1. Rožmanič, 2. Rožman (oba Bakovci), 3. Kerec (IV do 32 kg: 1. Habjanič (Lenart). 3. M. Miličevič (Puconci); do 35 kg: I. Vukan (Puc). 2. Herbaj (P. MS), 3. Hašaj (Puc); do 37 kg: 1. Časar (Pu). 2. A. Horvat (Pu), 3. R. Lovenjak (Bak);do 39 kg: 1. Tribnik (Po). 2. I. Miličevič (Pu). 3. Sobočan (Bistrica); do 42 kg: I. Šebenik (Radenci). 2. 3. .1. Horvat (P. MS); do 48 kg: 1. Makar (Pu). 2. Prelog (Rad). 3. Mir (Rad); do 52 kg: 1. Cifer (Pu), 2. Lukač (Bak), 3. Šiftar (P. MS); do 55 kg: 1. Mckicar (Po), 2. Bačič, 3. Lazar (oba Pu); do 59 kg: 1. Granfol (Ba). 2, Vukajič (Rad), 3. Sever (Pu); do 68 kg: 1. Lovenjak (Bak). 2. Mešiček (Ra). 3. Temlin (Pu); nad 68 kg : 1. Zver (P. MS). 2. Panker (P. MS). 3. Miljevič (Rad). Ekipno: 1. Pomurje 38, 2. Bakovci 32 in 3. Radenci 30 točk. ----JUDO-------------------------------------- ŽELEZNIČAR PRED LENDAVO V Lendavi je na 8. memorialu Draga Lugariča vjudu za pionirje in mladince sodelovalo 118 tekmovalcev iz lOdruštev. Vekipnikonkurenci je zmagal Železničar iz Maribora pred Lendavo. Trenerji so na koncu pri pionirjih proglasili za najboljšega posameznika Petra Vučino (Impol) in pri mladincih Tomija Krajačiča (Lendava). Zmagovalci v kategorijah, pionirji:-35 kg — Vučina (Impol). 38 kg — Vučko (Lendava), 42 kg — Sčančar (Ljutomer). 46 kg — Savel (Cankova), 52 kg — Kranjc (Drava), 58 kg — Mušič (Železničar) in nad 58 kg — Prinčič (Ljutomer); ter mladinci: 60 kg — Kulčar (Lendava). 65 kg — Korošec (Železničar). 71 kg — Krajnčič (Lendava). 78 kg — Recek (Branik), nad 78 kg — Prolih (Železničar). Ekipni vrstni red: L Železničar (Mb) 29. 2. Lendava 23 in 3. Impol 16 točk. ' tg STRELSTVO Novo vodstvo OSZ Ljutomer Na izrednem občnem zboru občinske strelske zveze Ljutomer, ki je bil dobro obiskan, so za novega predsednika izvolili Jožeta Vidoviča, tehnično komisijo bo vodil Stanko Kapun, sodniško pa Franc Rauter. Na občnem zboru so ugotovili, da so na tekmovalnem področju dosegli vidne rezultate, slabše pa so delali na organizacijskem in samoupravnem področju. Dogovorili so se, da bodo uredili samoupravne akte in si prizadevali razširiti strelski šport v šole in krajevne skupnosti. Dogovorili so se tudi, da bo ekipa SD Ljutomer sodelovala v drugi slovenski strelski ligi — vzhod. Občinska strelska zveza Ljutomer bo tudi letos organizirala prvenstvo v streljanju z zračno puško, ki bo potekalo v dveh skupinah. V prvi skupini, kjer se je tekmovanje že začelo, sodeluje osem ekip. Drugo skupino pa še dopolnjujejo. Po prvem kolu je bila najuspešnejša SD Ljutomer IV, ki je s 1386 krogi na prvem mestu pred SD Vesna 1371 in SD Ljutomer II. ki ima 1352 krogov. Med posamezniki vodi Ljubo Špindler s 368 krogi pred S. Kapunom 360 in B. Rudolfom 356 krogov. S. Kapun ŠPORTNE NOVICE IZ LENDAVE — V prijateljski mednarodni rokometni tekmi je Dozsa iz Zalae-gerszega premagala .Lendavo s 40:29. To je bilo povratno srečanje. —. Na košarkarskem turnirju v Lendavi, ki ga je pripravil KK Lindau, je zmagal Modeks pred Čakovcem in domačini. — V povratni mednarodni nogometni tekmi so igralci Dozse v Za-laegerszegu premagali Turnišče z rezultatom 6:1, ter se tako oddolžili za poraz v Turnišču. — V prijateljski tekmi v malem nogometu je ZTE iz Zalaegerszega premagal Lendavo s 14:7. Bivši igralci madžarskega prvoligaša so zmagali tudi v prvi tekmi 9:7. Prijateljsko srečanje med nogometaši Lentija in Lendave pa se je končalo z zmago Madžarov 7;6. F. Bobovec Mura in Nafta nista izpolnili pričakovani Po končanem jesenskem delu tekmovanja soboška Mura kot edini pomurski predstavnik v slovenski ligi ni izpolnila pričakovanj. Osvojenih 7 točk in uvrstitev na dnu lestvice je skromna bera, ki narekuje temeljito analizo stanja in tudi temu primerno ukrepanje. Kaj je poglavitni vzrok za takšno stanje, se mnogi sprašujejo. Vzrokov je prav gotovo več. Osnovni je pomladitev moštva, saj je klub zapustila večina standardnih igralcev. Naj jih naštejemo: brata Kosi. Fridrajh. Cener. Jona. Gorza. Šavel. Vlaškalič. Jančar, Kardoš. Ferencek, Sreš, Ivanič in Rous. Tako so bili pri Muri prisiljeni v moštvo uvrstiti mlade, sicer nadarjene, vendar še premalo izkušene igralce. Poleg starejših igralcev Meriuka. Vršiča, Šebja-na in Kranjca, med njimi pa sta se Vršič in Kranjc kasneje vključila v moštvo, so glavno breme nosili mladi igralci: Kreslin (16 let). Kalamar (17). Cener (18). Škaper (17), Šarkezi (18), Štajner (17) in Šiftar (18). Vodstvo kluba si je sicer pred začetkom tekmovanja zagotovilo 22 igralcev iz mladinskega moštva in pomurske lige, vendar so mnogi, ki niso prišli v prvo moštvo, klub kmalu zapustili. Težave so bile tudi s poškodbami in rumenimi kartoni, tako da je imel trener Drago Posavec težave s sestavo moštva, ki je skoraj na sleherni tekmi nastopilo v drugačni postavi, to pa je prav gotovo vplivalo tudi na uigranost in lepoto igre. Sicer pa so si nogometaši M ure zapravili dobro uvrstitev na domačem igrišču, kjer so izgubili kar 8 točk. Prav gotovo pa so nekaj tekem izgubili po nepotrebnem. čeprav so bili boljši nasprotnik, s Kovinarjem, Rudarjem. Koprom in Vozili. Odločale so namreč napake posameznikov v obrambi, ki je bila slabši del moštva. Sicer pa ima Mura trenutno premalo igralcev, ki bi bili tudi NOGOMET nevarni strelci. Najboljšo igro je Mura prikazala v Šmartnem, kjer je z igralcem manj osvojila pomembno točko. Ena sama zmaga z Ilirijo pa je vsekakor premalo za boljšo uvrstitev Mure. Ker pa so se odnosi v klubu uredili, za kar ima vsekakor največ zaslug predsednik Vili Žižek, je pričakovati, da bodo v klubu uspeli razrešiti tudi trenutne težave z igralskim kadrom in se nekoliko okrepili. Velika škoda bi namreč bila, če bi morala Mura prav v jubilejnem letu, ko praznuje 60-letnico delovanja. v nižje tekmovanje. Tudi lendavska Nafta kot edini pomurski predstavnik v območni nogometni ligi—vzhod ni izpolnila pričakovanj. Zaželjenega cilja, ki so ga napovedovali pred začetkom tekmovanja, da osvojijo prvo mesto, niso dosegli. Osvojili so namreč 12 točk in peto mesto. Za ta neuspeh, kot ga imenujejo pri klubu, je več vzrokov. Na prvem mestu so vsekakor poškodbe igralcev. Ferencek se je poškodoval že pred začetkom prvenstva in sploh ni igral, zaradi poškodb pa sta le. polovico tekem odigrala Banotai in Ribarič. Po mnenju trenerja Stanka Maučeca pa igralci na tekme tudi niso šli vselej maksimalno motivirani. Skoraj neverjetno je. da so od 11 prvenstvenih tekem kar štiri izgubili oziroma remizirali v zadnjih minutah igre. Boljši del moštva je bil napad, saj so uspešno izkoriščali hitre napadalce Ribariča. Marzona in Ivaniča in preko krilnih igralcev dosegali številne gole. Nasprotno pa je bila obramba večkrat nezanesljiva. zlasti vratar Mikulič. Kljub vsemu pa pri Nafti menijo, da še ni vse izgubljeno, saj jih ločijo od jesenskega prvaka Steklarja le štiri točke, kar ni nedosegljivo v spomladanskem delu prvenstva. Zato v tem času skupaj z igralci analizirajo minulo sezono, iščejo vzroke za neuspeh in napake, ki jih želijo odpraviti. Igralci bodo imeli odmor konec tega meseca, s pripravami pa bodo ponovno začeli 15. januarja. V svoje vrste tudi nameravajo pritegniti še kakšnega dobrega nogometaša iz sosednje Hrvaške. Veliko pa pričakujejo tudi od okrevanega Ferencka. Želja Lendavčanov je, da bi visok jubilej, 50-letnico kluba, proslavili z uvrstitvijo v slovensko ligo. V pomurski nogometni ligi, kjer je bilo tekmovanje izredno razburljivo. je naslov jesenskega prvaka osvojilo moštvo Turnišča s točko prednosti pred Dobrovnikom in Veržejem, ki bosta, kot kaže, tudi v nadaljevanju Turnišču najresnejša tekmeca v boju za naslov končnega zmagovalca. Za obstanek v ligi pa se trudijo moštva Apač. Lipe in Ljutomera, ki zaostajajo za ostalimi moštvi za pet oziroma štiri točke. V prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota je jesenski prvak moštvo Tešanovec. ki je tako najavilo vrnitev v družbo, kjer je že uspešno igralo. V drugi medobčinski nogometni ligi—vzhod prepričljivo vodijo nogometaši IJakovec. ki so brez izgubljene točke in so skoraj že postali nov član prve medobčinske lige. V zahodni skupini je naslov jesenskega prvaka prav tako prepričljivo osvojilo moštvo Tromejnika iz Kuzme, ki ni doživelo poraza. V prvi občinski nogometni ligi Lendava je po prvem delu tekmovanja na_ prvem mestu moštvo Mladosti iz Čentibe. ki si je ta naslov priborilo šele v zadnjem kolu, ko je vodeče Kobilje z Nafto izgubilo na lastnem igrišču. V drugi občinski nogometni ligi pa je brez konkurence prvo mesto osvojilo moštvo Polane. Feri Maučec STRELCI ZA PRAZNIK V Lendavi so v počastitev praznika republike pripravili tradicionalno strelsko tekmovanje občinskih reprezentanc iz Pomurja. V obeh konkurencah so imeli največ uspeha .strelci iz občine Murska Sobota. Rezultati: ekipno moški — 1. Murska Sobota 736, 2. Ljutomer 708, 3. Lendava 690. 4. G. Radgona 683; posamično — L Balaško 188.2. J. Horvat 186,3. Bukovec (vsi M. Sobota) 185 krogov. Zenske ekipno — L Murska Sobota 693, 2. Ljutomer 649. 3. Lendava 445; posamično — L Belšak, 2. Šinko (obe Murska Sobota) obe 176 krogov. 3. Rojko (Murska Sobota) 174 krogov. ‘g ----'NAMIZNI TENIS-------------------------• SOBOČANI ČETRTI Tradicionalno že 14. odprto pionirsko prvenstvo Varaždina je bilo letos rekordno po udeležbi, saj je nastopilo preko 300 igralcev-in igralk iz 59 klubov Jugoslavije. Tudi po kakovosti je bilo doslej najmočnejše, saj je nastopila celotna jugoslovanska pionirska elita. V tako močni konkurenci so Sobočani osvojili spet nekaj pomembnih rezultatov in uvrstitev. V ekipni konkurenci pionirjev je nastopilo 90 ekip in Sobočani so kljub temu, da so nastopili oslabljeni brez Žitka, v postavi Mirko Unger in Aleš Fridrih osvojili zelo dobro četrto mesto, potem ko so po zmagah v predtekmovanjih v osmini finala premagali Industrogradnjo iz Zagreba s 3:2. v četrtfinalu favorizirano Vesno prav tako s 3:2 in v polfinalu izgubili s Partizanom iz Bjelovara z 1:3 — to ekipo so v Zadru premagali s 3:2 - in v borbi za tretje mesto izgubili po veliki borbi s Peručico iz Foče z 2:3. pri čemer velja poudariti zelo dobro igro Mirka Ungerja. ki je v teh dvobojih premagal prvega in drugega igralca s turnirja v Zadru Smrekarja in Krkaliča. V ekipni konkurenci pionirk sta se med najboljših 16 uvrstili ekipi Radgone in Beltinec. V posamezni kunkurenci je bil spet najboljši Unger, ki je z uvrstitvijo med osmerico najboljših dosegel lep uspeh in za vstop v polfinale izgubil po veliki borbi z zmagovalcem tekmovanja Karkovičem iz Vjesnika z 0:2 v konkurenci 120 pionirjev. Pri mlajših pionirjih seje Janko Ori uvrstil med najboljših 16 in potem izgubil z zmagovalcem Hodžičem iz Viteza, razočaral pa je Radgončan Rihtarič, kije nepričakovano izpadel že v drugem kolu. Sicer pa vsi ostali Pomurci v tej močni konkurenci niso imeli posebnega uspeha in so izpadli že v prvih treh kolih. M u DROZDKOVA IN RIHTARIČ Na občinskem namiznoteniškem tekmovanju šolskih športnih društev v Gornji Radgoni je sodelovalo 37 tekmovalcev in tekmovalk. Pri dekletih je ekipno zmagala OŠ Gornja Radgona pred drugo ekipo OŠ Gornja Radgona in OS Radenci. Med posameznicami pa je bila najboljša Drozdkova pred Vogrinčevo. Banfijevo in Fajfarjevo. vse OŠ Gornja Radgona. V dvojicah pa sta zmagali Drozdek—Vogrinec pred Banfi— Fajfar, vse OŠ Gornja Radgona, in Ščap—Šantl, Radenci. Pri fantih je ekipno zmagala OŠ Radenci pred OŠ Gornja Radgona I, OŠ Gornja Radgona II in OŠ Apače. Med posamezniki je osvojil prvo mesto Rihtarič (Radenci) pred. Šmidom. Rousom in Babičem, vsi OŠ Gornja Radgona. V dvojicah pa sta zmagala Rous—Šmid (GR) pred Rihtarič—Prelog (Radenci). Semerl—Bogataj (Apače) in Wolf—Kreslin (Radenci). n LJUTOMER - NORŠINCI 1483:1466 V I. kolu II. slovenske lige vzhod sta se v pomurskem derbiju srečali ekipi Ljutomera in Noršinec. domačini so bili uspešnejši za 17 krogov. Posamično — Ljutomer: S. Kapun 376. Robin 373. L. Špindler 371 in R. Kapun 363: Noršinci. Š. Balaško 371. F. Balaško 365. Turner 364 in Belšakova 366. HOTINJA VAS—MURA 1432:1418 S. Kapun ŠAH Vodita Cigan in Kovač Odigrano je bilo 7. kolo odprtega prvenstva šahovskega društva Radenska iz Murske Sobote. Nekaj pomembnejših partij: Ci-gan:Bogdan Hari 1:0, Boris Ko-vač:Radosavljevič 1:0, Režonja: Šimič 1:0, Kos:Danilo Hari remi itd. Po sedmem kolu vodita Štefan Cigan in Boris Kovač s 6 točkami pred Štefanom Režonjo 5,5 točke itd. IGRA Z ZVENEČO ŽOGO ZMAGALI • SOBOČANI V Celju je. bilo 13. republiško prvenstvo slepih in slabovidnih v igri z zvenečo žogico. Udeležilo se ga je sedem ekip, med njimi tudi ekipa Murske Sobote, ki je dosegla velik uspeh. Osvojila je namreč prvo mesto brez poraza. Za ekipo Murske Sobote so nastopili: Maučec, Korošak, Kos in Prosen. Korošak iz Murske Sobote pa je z 38 goli bil najboljši strelec. MALI NOGOMET Občinska B liga G R Jesenski del Murščak 9 7 2 0 60:24 16 Avtoradgona 9540 37:19 14 Kapela 9 5 1 3 39:33 11 Mornar 9 4 1 4 31:40 9 Lutverci 9 4 1 4 37:43 9 Lončariči 9315 38:36 7 Stavešinci 9 2 3 4 26:33 7 Negova 9 3 1 5 30:34 7 Rodbina 9225 17:26 6 Gasilec 9126 26:43 4 M. štelcer lip lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064 - 77 661 telegram: lip bled telex: 34525 yu lipex Proizvodni program: — vhodna vrata — notranja vrata — garažna vrata — opažne plošče — notranje pohištvo iz masivnega lesa VSEm DELOVNim UUDEm ČESTITAmO ZA DAN REPUBLIKE! VESTNIK, 28. NOVEMBRA 1984 STRAN 15 Če na sebi opazite eno izmed težav, ki so omenjene na risbi, pojdite k zdravniku. Z njim se pomenite, če morda za odpravo težav ne bi bilo dovolj pitje magnezijeve vode Donat Mg. Način odpravljanja težav seveda vedno prepustimo zdravniku, sami pa si lahko naročimo knjižico »Z Donatom Mg do zdravja«, ki bo prišla na vaš naslov brezplačno, če boste poslali svoj naslov na dopisnici ali v pismu in ga naslovili takole: DONAT Mg Zdravilišče Rogaška Slatina 63250 Rogaška Slatina ' rAAN T6 VESTNIK, 28. NOVEMBRA 1984 Letos mineva pet desetletij, odkar je slovenska konjereja prvič v zgodovini dobila temelje rodovniške organiziranosti. Ža1 je bilo zanimanje za konjerejo v tem času tako majhno, da je večkrat bistveno okrnilo, včasih celo izničilo prizadevanja selekcijskega razmnoževanja in vzreje. Poleg tega se je tudi osupljivo zmanjšalo število konj v naši republiki. Ta proces se je začel že leta 1951, ko smo imeli še 67 tisoč konj, ustavil pa šele pred dvema letoma pri številu 17 tisoč. Strokovnjaki predvidevajo, da bo pri tej številki ostalo vsaj nekaj časa, dokler se ne bo zaradi spremenjenega odnosa do kmetijstva število ponovno začelo vsaj rahlo povečevati. Na to bo najbrž vplivala tudi sprememba odnosa do popolne mehaniziranosti, ki je v večini še vedno odvisna od uvoženih elementov, od strojev do rezervnih delov, pa vse do goriva. Sedanje razmerje med številom konj in traktorjev, teh je v Sloveniji že dobrih 65 tisoč, se po mnenju načrtovalcev gospodarskega razvoja ne sme več povečevati v prid tehnične odvisnosti. Na začetku organizirane konjereje v Sloveniji pred petimi desetletji smo uvedli rodovniško službo za pet pasem — noričane, medžimurce, kasače, noniuse in lipicance. Prvo leto je bilo v rodovniških seznamih 79 živali, od tega kar 50 medimurcev, največ v okolici Ptuja, Lendave in Ormoža. Samodve leti kasneje se je seznam več kot potrojil, Pomurje in Podravje pa je še vedno ostalo v vrhu vzrejnih uspehov hladnokrvne pasme. Kljub posebnemu pravilniku takratne banske uprave, ki je določal pasemske rajone, pa pogoji za vpis v A ali B rodovniško listo niso bili dovolj dosledni, da bi selekcijsko delo prišlo popolnoma do izraza. Te značilnosti so ga spremljale tudi med vojno vihro, vendar že samo dejstvo, da tudi takrat ni zamrlo, pove veliko o odnosu do selekcionirane konjereje na Slovenskem. Leta 1946. ustanovljena kobilarna Turnišče je takoj organizirala tudi strokovno službo za selekcijsko in rodovniško delo, ki pa se kljub mnogim ohranjenim seznamom ni najbolje obnesla. Usmerila se je le v spremljanje hladnokrvnih kobil in vpeljala tako imenovano A in B knjigo, ter C rodovnik, za katerega ni- bil sprejet poseben pravilnik in je danes težko ugotavljati, katere živali so vpisovali v ta seznam. Z ukinitvijo žreb-carne na Pragerskem leta 1959je prenehala delovati tudi rodovniška služba, kije bila takrat pod njenim okriljem. Prenehali so vsi pospeševalni ukrepi, pregledi in ocenjevanja in šele po treh letih je po mnogih pregovarjanjih skrb za rodovniško konjerejo prevzel takratni veterinarski zavod. vendar je šele leto potem zaradi pritiska rejcev prišlo do ponovnih ocenjevanj in ugotavljanja porekla. Tovrstno delo ni zastalo le v najpomembnejših centrih severovzhodne Slovenije. Prav po njihovi zaslugi so začeli v Drvanji pri Lenartu s prvo vzrejo domačih žrebcev. Hkrati je ponovno začelo delovati Konjerejsko društvo Slovenije kot edina organizacija, ki združuje rejce vseh rodovniških živali. S tem je tudi rodovniška služba prvič dobila najvažnejšo osnovo za nadaljnje delo, saj je že takrat bilo jasno, da lahko največ dosežemo le z vzgojo domačih plemenskih živali. Za šestdeseta in dobršen del sedemdesetih let je . značilno zmanjševanje rodovniškega dela, ki je že dobilo obliko, vendar se je začelo število konj strmoglavo zmanjševati. Takšen je bil namreč odnos slovenske in tudi jugoslovanske družbe do konjereje. Samo primer, da seje 127 haflingerjev. ki smo jih uvozili ob koncu 50. let. popolnoma izgubilo, pove dovolj. Ob padanju zanimanja za konjerejo je tudi selekcijsko in rodovniško delo izgubilo dobršen del svojega pomena. Sele v začetku tega desetletja je s prenehanjem številčnega padanja konj v Sloveniji ta vrsta živinoreje ponovno začela dobivati pomen in ugled. Žrebe-tišče. Kije bilo najprej v Lenartu in nato v Logarski dolini so prestavili na Kočevsko, kjer je hkrati začelo delovati v precej razširjeni obliki. Iz njega sedaj prihaja vsako leto le nekaj manj kot 50 žrebcev slovenske hladnokrvne, noričanske in haflin-gerske pasme. Konjereja del živinoreje Ce je še pred dvema ali tremi desetletji bil konj glavna delov na žival in je pomenil hkrati tudi merilo trdnosti posamezne kmetije, je začel v šestdesetih letih tega stoletja vse bolj izgubljati na veljavi. Hiter razvoj in prodor mehanizacije v kmetijstvo je izrinil konja kot osnovno delovno silo, to pa je istočasno pomenilo tudi zmanjševanje števila konj na našem območju. Če so tradicijo konjereje vsaj delno uspeli ohraniti na desnem bregu Mure, zlasti na Murskem polju, pa so konji ta-korekoč »izginili« z levega brega Mure, v lendavski in soboški občini. Danes so celo vasi, kjer ni moč najti niti enega konja; tam, kjer so se še obdržali, pa so v glavnem izgubili svojo prvotno funkcijo. Marsikateri gospodar jih je obdržal v hlevu le zaradi tradicije in navezanosti nanje, le redko, ponekod v hribovitih krajih na Goričkem, pa se je ohranil konj kot delovna žival. Da je konjereja v zadnjem poldrugem desetletju na tem območju resnično nazadovala, stalež pa je že dosegel kritično mejo, potrjujejo tudi nekateri statistični podatki. Medtem ko so v letu 1967 v soboški občini še našteli 1.837 konj, pajihjevvseh naslednjih letih vse manj. V letu 1971 jih je bilo v občini še 1.261, v letu 1975 le 603 in v letu 1983 komaj 342. Vzroke je potrebno iskati tudi v tem, ker se s konjerejo v Pomurju v teh letih nihče ni načrtno ukvarjal, saj vse do pred kratkim ni bila sestavni del pospeševalnih programov živinoreje. Temu primerna je seveda tudi kakovost obstoječe reje, ki ni le preskromna pač pa tudi neustrezna. V zadnjem času se sicer odnos do konjereje izboljšuje, razvijati pa jo bo potrebno celovito. Ta se kaže v uporabi konja za delo, kar je še posebej pomembno v času energetske krize, v reji mesa za domači trg in za izvoz ter v uporabi konja za športne in rekreativne namene. V času, ko je potrebno razmišljati o hrani in energiji v izrednih razmerah, dobiva konj še poseben pomen za potrebe splošnega ljudskega odpora, zato se morajo v pos-, peševalni program vključevati vsi zainteresirani dejavniki, od strokovnih služb pa 'do organizacij s področja splošne ljudske obrambe. Program pospeševanja konjereje daje poseben poudarek uvajanju dobrih konj v široko kmečko rejo. V pasemski sestavi prevladuje slovenska hladnokrvna pasma, ki jo sicer redijo po vsej Sloveniji, težišče reje pa je severovzhodna Slovenija. Ta pasma je namreč primerna za delovno silo, hkrati pa tudi za meso. Ker rejci sami niso sposobni zbrati potrebnih sredstev za uresničitev vseh programov, so se v soboški občini odločili za nekatere materialne spodbude, ob premiji pa Kmetijska zadruga Panonka nudi zainteresiranim rejcem še možnost nakupa na kredit. Ker je osnovni cilj razvoja konjereje v tem trenutku predvsem izboljšanje kakovosti, je potrebno sanirati osnovno čredo in ustvariti elitno čredo plemenskih kobil, saj bodo le tako Ustvarjene razmere za lastno vzrejo plemenskih živali. Poleg območnega živinorejsko-veten-narskega zavoda in biotehniške fakultete, ki sta usklajevalca strokovnih nalog, je treba v pospeševalne programe vključiti še pospeševalne službe kmetijske zadruge. Da bi za to zagotovili ustrezno strokovno usposobljene kadre, jih bo treba vključiti v dopolnilno izobraževanje. Se-eda pa si razvoja konjereje ne moremo zamišljati ločeno od ostale živinoreje. Postati mora njen sestavni del. saj bo le tako ta proizvodnja tudi najbolj racionalna. Ali smo na konju? Konj na Murskem polju V ljutomerski okolici so začeli rediti toplokrvne konje v 18. stoletju, in sicer v terezijanski dobi, ko so na omenjenem ozemlju uvedli konje navedene vrste in orientalskega izvora. Ti konji so se zaradi hitrosti in vztrajnosti odlično obnesli. Toplokrvni konji, s katerimi so v Ljutomeru najprej dirkali, nato pa kasači, so opravljali na kmečkih posestvih vsa dela, in sicer v glavnem do šestdesetih let, ko so zlasti sredi in v drugi polovici tega desetletja traktorji povečini izrinili konje s tistih kmetij, na katerih so jih dotlej imeli. Od tega obdobja naprej konj na omenjenem ozemlju kot vlečna žival praviloma ne prihaja več v poštev. Da je bila na Murskem polju na srednjih in velikih kmetijah konjska vprega neogibno potrebna, je na dlani. Toda med letom je bilo konje težko toliko zaposliti, da so s svojim delom krili vse stroške, ki so jih imeli kmetje z njimi. Čeprav je kazal ustrezni teoretični račun tu in tam primanjkljaj, pa brez konj nikakor ni šlo, saj je bil pogosto ,,odvisen celoletni gospodarski uspeh od par dni, neredko celo od par ur”, pri tem je marsikdaj odločala hitra konjska vprega, ne pa počasna volovska. Kasači so bili na Murskem polju najgospodamejši konji na srednjih in večjih kmetijah, vendar s pojasnilom, da je imelo navedeno območje v glavnem lahko ali rahlo zemljo; to je bilo najlažje obdelovati z lahkimi in hitrimi konji. Kot torej vidimo, je imel konj na Murskem polju nekdaj dvojno vlogo, dandanes pa samo še eno: nadaljevati športno tradicijo znanega ljutomerskega kasača. A žal, tudi na tem področju delo počasi upada. Medtem ko je bilo v začetku sedemdesetih let popisanih še prek 900 kasačev (oziroma konj nasploh), se je ta številka iz leta v leto manjšala in leta 1983 so v občini Ljutomer našteli le še nekaj nad 300 konj! Torej tudi konji izginjajo, mar ne? Res je, da danes traktor izpodriva to plemenito živinče, a so v občini Ljutomer še predeli, kjer traktor le s težavo ali pa skoraj ne more opravljati nekaterih del. In prav tam bi lahko s pospešenim usmerjanjem gospodarneje uvajali konja kot pa posiljevali traktorje in trošili dragoceno energijo — nafto. Skratka — od delovnega konja, ki so ga nekdaj uporabljali tudi za dirke, se je v slabih dveh Erika Novak ob svojem ljubljenčku stoletjih konj spremenil zgolj v paradnega konja, ki nosi po svetu ime in slavo Ljutomera. Konj nepogrešljiv v SLO in DS Čeprav je vse kazalo, da bo posodabljanje oboroževanja povsem izpodrinilo konja, dolgoletnega spremljevalca bojevnikov in vojakov, pa vendarle ni tako. Konj je bil neprogrešljiv spremljevalec borcev v NOB in je tudi danes zelo pomemben za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, pa naj gre za potrebe enot JLA, teritorialne obrambe, kot tovorna žival, ali za obdelovanje zemlje ob pomanjkanju goriva. Naš koncept splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite temelji na sožitju vseh sodelujočih v obrambi, zato bi v primeru vojne bil tudi konj nepogrešljiva žival v kmetovem hlevu, pa naj gre za obdelovanje zemlje in pridobivanje hrane ali pa za prenos težkega tovora. To zlasti velja za tista območja, kamor tudi najsodobnejša transportna sredstva, kot so helikopterji, ne morejo. Pri nas v hribovitem predelu Slovenije je predvsem predvideno,- da bi razširili pasmo haflinger, ki je idealno dopolnilo traktorju. Ta konj je danes razširjen na vseh celinah. Nekatere armade ga uvajajo v svoje enote, ker je miren, skromen in vzdržljiv ter lahko nosi tretjino svoje teže, to je 150 kg tovora. Poleg tega pa lahko te konje vodijo manj spretni in izkušeni vojaki. Za našo zasnovo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je pomemben tudi lipicanec, tam kjer kmetje niso navdušeni nad haflingerjem, ker so bolj vajeni domačih pasem. Kasači kot tretja naša najpomembnejša pasma konj naj bi se širili v že tradicionalnih okoliših, kot je Mursko polje. V Sloveniji imamo izdelan načrt razvoja konjereje tudi za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. V ta namen so bili tudi ustanovljeni centri za vzrejo posameznih pasem konj. Konj v turizmu Ena od prednostnih panog v pomurskem agroživilskem kompleksu je vsekakor tudi tu rizem. Kljub napredku, ki so ga dosegli na tem področju turistični delavci in seveda celotno gospodarstvo, pa zamujamo na nekaterih področjih. Kmečki turizem je relativno slabo razvit, kljub ugodnim možnostim v ljutomerskih goricah, ravnini ob Muri ter okolici termalnih kopališč. In prav pomembno vlogo pri tej obliki turizma bi lahko odigral tudi konj — kot dopolnilo turistične jxmudbe. Dandanes ima konj kot turistična znamenitost pomembnejšo vlogo le na treh ljutomerskih dirkah in delno v soboškem jahalnem klubu. O turistično usmerjenih kmetijah, kjer bi turistu poleg hrane in bivanja ponudili tudi jahalnega konja za sprehode ob Muri ali med termalnimi vrelci, pa verjetno nihče kaj dosti ne pomišlja. Tudi v večjih delovnih organizacijah recimo Radenski, še vedno ni slišati kakšnih konkretnih pobud za uvajanje te vrste rekreacije za tuje in domače goste. Vsekakor priložnost, ki jo zanemarjamo, odkar je konj na našem območju tako cenjen. Konjeniški klub v Murski Soboti Po nasipu in onkraj kanala v Mursku Soboti velikokrat vidimo konje in jahalce konjeniškega kluba Murska Sobota. Jahanju nekateri očitajo pridih snobizma, vendar pa dobiva ta šport pri nas vedno več pristašev, posebno med mladimi. Kadar gre v športu zares, je vsak korak, vsak centimeter pomemben — samo, da se osvoji lovorjev venec Klub so ustanovili 1977. leta na pobudo privržencev jahalnega športa in ob pomoči sozda ABC Pomurka. Začetki delovanja kluba niso bili lahki, saj je bilo treba kupiti konje, urediti hleve .. . Pri tem je klubu veliko pomagala ABC Pomurka. Kmetijsko _ gospodarstvo Rakičan, delovna enota Cernelavci, je prispevala hrano, pri Potrošniku pa so poskrbeli za del jahalne opreme. Veliko zaslug za uspešno delovanje imata vsekakor predsednik kluba Gusti Grof in njegov namestnik Milan Sanko. V hlevu v Cernelavcih je bilo v začetku pet konjev, trenutno pa so samo trije: Jomada, ki je jugoslovanske pasme (kobilarna Zobratica), Mick Jagger (čistokrvnega Angleža so kupili v konjeniškem klubu v Novem Sadu) in Serko (nižja pasma-po-ni, ki so ga kupili na jugu države). Konji sp stari od 8 do 14 let. V poletnih mesecih so imeli 75 jahalcev. Od teh je le 30 rednih članov in okrog 15 zelo aktivnih, ostali pa prihajajo občasno. Razdeljeni so v skupine — glede na znanje jahalcev. Imajo začetniško skupino, srednjo in napredno. V zadnji so jahalci, ki že povsem obvladajo konja in veščine jahanja, kot so dresura in preskakovanje ovir. Klub tudi omogoča, da se člani izpopolnjujejo v jahanju drugje. Nekateri so že bili v Lipici in se preskusili v Ljubljani. Pridobljeno znanje posredujejo ostalim, predvsem začetnikom. Članarina znaša letno 1.000 dinarjev za mladino, odrasli pa plačajo letno 2.000 dinarjev. V članarino je vračunano V zadnjih dvajsetih letih je konjereja tudi v Jugoslaviji izredno nazadovala. Število konj se vsako leto zmanjšuje, na začetku letošnjega leta pa so v Jugoslaviji imVli le 464.000 konj. V primerjavi z letom 1983, ko je bilo pri nas 505.000 konj, znaša to zmanjšanje kar 8.2 odstotka. । Da so konji skoraj povsem izgubili svoj prvotni pomen, pove tudi podatek, da je bilo v Jugoslaviji leta 1962 še 1.220.000 konj, njihovo število pa se je do danes znižalo kar za 62 odstotkov. S stališča varčevanja z živinsko krmo je takšno zmanjševanje pozitivno, vendar gledano z obrambnega stališča in ob dejstvu, da je energija vsak dan dražja, je takšno zmanjšanje zaskrbljujoče. neomejeno število ur jahanja. Začetniki plačajo še 1.000 dinarjev tečajnine. Ura jahanja za nečlane in tujce znaša 300 dinarjev. Jahalci morajo dobro poznati konje, njihovo obnašanje in reagiranje v različnih razmerah. Že vnaprej je treba predvideti kdaj, kje in zakaj se konj prestraši, saj je potem manj padcev. Tako predvidevanje je potrebno predvsem pri terenskem jahanju. Pred jahanjem in po njem pa je treba seveda konja očistiti, čeprav za hrano in čistočo v hlevu skrbi Franc Horvat, ki to svoje delo opravlja vestno in požrtvovalno. Jahalci prostovoljno pomagajo tudi pri skladiščenju sena, pri podkavanju konjev, čiščenju prostorov, vzdrževanju opreme. Letos bomo verjetno obnovili hlev, saj bomo dobili dva haflin-gerja, potrebna pa bo tudi nova oprema za konje. Blagajna konjeniškega kluba v Murski Soboti je največkrat prazna, vendar pa člani vseeno upajo, da z dobro voljo, prizadevanjem, večjo resnostjo upravnega odbora in ob podpori nekaterih organizacij združenega dela uspeh tudi v prihodnje ne bo izostal. Veseli so tudi novih članov. Kdo SO haflingerji? V letih 1978—79 so v program za pospeševanje kmetijstva v naslednjem srednjeročnem obdobju začeli uvrščati tudi konjerejo. Prve ugotovitve so bile, da v Sloveniji ne redimo tovornih konj težke kategorije. V načrtih SLO pa so ti potrebni za bojevanje v težko prehodnih, hribovitih in kraških terenih, pozimi v snegu in megli. Za rejo haflingerjev so se vse bolj zanimali predvsem rejci s hribovitih območij (takšna območja so tudi v Pomurju). Vse alpske države imajo namreč razmeroma močno razvito rejo haflingerjev, ki jih uporabljajo v planinskih enotah, v kmetijstvu hribovitih območij kot dopolnilo traktorju, v kmečkem turizmu in za rekreativno jahanje. V Sloveniji imamo izdelan dolgoročni program uvajanja haflinške pasme v slovensko konjerejo. Haflingerje odlikujeta miren temperament in dober ter ljubezniv značaj, kar omogoča, da z njim lahko delajo tudi ljudje, ki niso vajeni konj. PRIPRAVILI: B. Vodušek, L. Kovač, D. Loparnik, F. Maučec, E. Novak VESTNIK, 28. NOVEMBRA 1984 STRAN 17 naši kraji in ljudje ZDAJ PA BO DRUGA HIŠA - V KS Partizan snujejo BUDINO Bilo je lani približno ob istem času, ko smo v Budincih na Goričkem obiskali 64-letnega ŠTEFANA LAINŠČKA. Bil je pred svoio porušeno hišo, v kateri ni bilo več mogoče varno prebivati. Naletavale so vse gostejše snežinke. Štefan je kuril ogenj in se ob njem grel. Ni bil ravno navdušen nad našim obiskom, saj: ,,Ce bi vedel, da me boste slikali in dali v novine, bi se rajši skril!” Tako nam je dejal, a vseeno še marsikaj povedal, kar smo potem zapisali. Najbolj nas je pretresi i njegova izjava, da mu ni potrebna nova hiša, ker da ga čaka na britofu. Zanimalo nas je, kaKo je po enem letu, in spet smo ga obiskali. Tudi tokrat je zunaj kuril in grel vodo, toda zdaj ni bil sam in z njegovega obraza je sijalo zadovoljstvo. ,,Zdaj pa se nič več ne more porušiti na mojo kravo in tele, pa tudi pred dežjem ali snegom sta na varnem. Kmalu bom tudi iaz dobil svojo sobo, kjer bom lahko v miru spal in si kuhal. Poglejte, novo hišo gradimo!” nam je ves vznemirjen začel pripovedovati. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Zimo sta Štefan in njegova krava še nekako prestala, čeprav je zmanjkalo sena. Toda lačna ni smela biti; rajši je bil on. Plezal je po okoliških drevesih in nabiral belo omelo (drevesna zajedalska rastlina zelene barve, tudi zdravilna) ter jo polagal svoji ,družabni-ci’. Najbrž sta večkrat spala kar v enem prostoru, četudi nam Štefan tega ni priznal. Spomladi pa je bilo spet veiiko lažje, le štala se je vse bolj majala. Potem je prišel nekega dne k njemu domačin ALEKSANDER VARGA, nakupovalec živine, in dejal: ,,Pišta, kaj če bi ti postavili manjšo leseno hišo? Take ne moreš več imeti!” In res. Kmalu po tistem so z mačkovske žage pripeljali les, domačini pa so začeli postavljati hišo. Prostor za kravo in tele so že uredili, tako da ju je Štefan lahko preselil na varno. „Škoda, da je moral Šanji v bolnišnico, sicer bi najbrž bilo že NE NA BRITOFU! vse gotovo. Celo peč mi je že pripeljal, da si bom lahko na njej kuhal in se pozimi grel. Tudi drugi S solidarnostno akcijo bodo Štefanu Lainščku novo (leseno) mi pomagajo. Prejšnjo nedeljo jih je 8 prišlo delat. Danes je cerkveni praznik, zato zdaj obiram grozdje. Kot vidite, mi on pomaga.” Ta on je bil eden od sosedovih fantov, in sicer Miran Horvat. „Prosil sem ga, in prišel mi je pomagat. Sam ne vem, če bi lahko pospravil letino.” Horvatovi pa so mu pomagali tudi pri košnji in spravilu sena. Solidarnost torej vendarle ni odpovedala. Štefan ima 4 pluge zemlje. Od tega je okrog polovica gozdnih površin. Do spomladi bo posekal les in poskušal povrniti dolg. Drugo leto pričakuje tudi kmečko pokojnino. Takrat mu bo precej lažje, saj zdaj nima skoraj nobenih dohodkov. Še sreča, da je bila letos dobra gobja letina. Štefan je kar precej zaslužil z nabiranjem teh gozdnih sadežev. Dokler bo imel kaj cvenka, si bo kupoval kruh in slanino za jesti, cigarete pa domačini Budinec kmalu postavili hišo. (Foto: J. G.) za priboljšek. Če bo težko shajal, bo cigarete opustil. Pridelal je tudi nekaj krompirja in zelenjave, in če bo krava dobro dojila, potem bo vse dobro. Vsaj lačen ne bo. Zdrav pa je na srečo kot le malokdo. Pri zdravniku ni bil že okrog 20 let. Preden smo odšli, nam je pokazal še kravo in tele. Moramo zapisati; da zares lepo skrbi zanju — bolj kot zase! No, tudi njemu bo kmalu bolje — ko se bo preselil v novo hišo. JOŽE GRAJ nove ideje Krajevna skupnost Partizan v Murski Soboti gotovo sodi med najaktivnejše v pomurskem središču. Ponosni so na vrsto uspešnih akcij, katerih pobudniki so krajevna organizacija socialistične zveze, svet krajevne skupnosti, sekcija za družbeno aktivnost žensk, organizacija Rdečega križa in drugi. Prav ob skupnem sodelovanju pa ni nobenih težav za uresničitev mnogih pobud, ki so naletele na ugoden odmev tudi drugje. Kaj je pokazala anketa med starejšimi občani? Za krajevno skupnost Partizan, kjer so večinoma zasebne stanovanjske hiše, je značilno, da tu prebiva precejšen del starejših občanov, zlasti upokojencev. Razmišljanja o njihovem položaju je člane socialno-zdravstvene komisije pri svetu krajevne skupnosti skupaj s krajevno organizacijo Rdečega križa spodbudilo, da so v krajevni skupnosti nedavno izvedli anketo med starejšimi občani. Namen ankete je bil, da vsaj približno ugotovijo, kako živijo starejši ljudje, kdo skrbi zanje, ali imajo zagotovljeno socialno in materialno varnost, kako se preživljajo s pokojninami in ali potrebujejo pomoč krajevne skupnosti oziroma sosedsko pomoč. ,,Ob natančni raziskavi in analizi smo ugotovili, da je bilo anketiranih 215 krajanov, starejših od 45 let, ki niso več v rednem delovnem razmerju. Starostna struktura nam je pokazala, da je največ upokojenih med 51. in 60. letom (67), med 61. in 70. letom (59) in med 71. in 80. letom 61 oseb. Čeprav okrog 70 anketiranih ni odgovorilo na vprašanje, kdo skrbi zanje, pa nam ostali odgovori kažejo, da kar 98 starejših občanov skrbi samih zase. Med njimi je veliko takih, ki bi potrebovali sosedsko pomoč, saj je v nekaterih primerih v družinski skupnosti več starejših ljudi. Nadaljnje analize so pokazale, da bi 12 krajanov potrebovalo družbene denarne pomoči; gre predvsem za starejše od 65 let. Kar 70 krajanov namreč prejema pokojnino nižjo od 12.000 dinarjev, v 36 primerih pa se z eno pokojnino preživljata dva upokojenca; teh dejstev ne bi PRIZOR IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI PARTIZAN — Cankarjeva ulica predstavlja pomembno prometno povezavo. smeli prezreti. Iz njih je namreč razvidno, da ekonomsko stanje naših starejših občanov ni na zavidljivi višini,” pravi predsednica socialno-zdravstvene komisije KS Partizan, Marica Šiker. Sicer pa je na največji odmev naletelo vprašanje o strokovnem svetovanju. Tako se je kar 83 krajanov odločilo za pravni nasvet, 95 za zdravstveno svetovanje, 92 za nasvete o zdravi prehrani in celo 117 občanov za organizirano merjenje krvnega pritiska. Razveseljivo je, da je odziv na to vrsto soseske pomoči tako velik. Zato so se odločili, da čim prej ustanovijo skupino, v kateri bodo brezplačno sodelovali zdravnik, socialni delavec, medicinska sestra, pravnik in svetovalec za zdravo prehrano. V krajevni skupnosti Partizan pa razmišljajo še dalje in opozarjajo na problem zdravstvenega varstva. Starejši ljudje se namreč še vedno srečujejo z doslej nerešljivim problemom dolgih vrst v zdravstvenem domu. Pra vijo, da je morda rešitev v ustanovitvi gerontološke ambulante. Idej jim očitno ne manjka; dogovorili so se o delovanju skupine za merjenje krvnega pritiska, ki bo že od prihodnjega meseca ob četrtkih na voljo Vsem občanom. Zanimiv pa je tudi predlog, da biza starejše občane vsake tri mesece izdajali posebne informacije. Vsekakor hvale vredne pobude, ki bi jih kazalo posnemati tudi drugje! Mar ne? Milan Jerše DELOVNI KOLEKTIV RADENSKA IZ RADENEC S SVOJimi TOZD IN DSSS —TOZD mineralna voda -TOZD Naravno zdravilišče -TOZD Turizem in gostinstvo Grozd G. Radgona -TOZD Turizem in gostinstvo Jeruzalem Ljutomer -TOZD Komunalna dejavnost —TOZD Tovarna polnilne opreme -TOZD Hotel Diana murska Sobota —TOZD Turizem in gostinstvo Zvezda murska Sobota —TOZD moravske toplice moravci -Delovna skupnost skupnih služb STRAN 18 VESTNIK, 28. NOVEMBRA 1984 dopisniki so zabeležili To ni pošteno! Prosim vas, spoštovano uredništvo, da mi pojasnite, zakaj tako in kam naj se obrnemo, ker smo ogorčeni in se čutimo izkoriščane. Nekateri kmetje imamo samo en hektar obdelovalne zemlje in ne moremo vzrediti deset ali več svinj kot tisti kmetje, ki imajo deset ali več hektar-rjev obdelovalne zemlje. Ne zdi se nam pošteno, da kmetijska zadruga plačuje tisoč dinarjev manj tistemu kmetu, ki pripelje eno svinjo, kot tistemu, ki pripelje deset svinj in več. Siromak komaj vzredi eno ali dve svinji, eno si zakolje, eno pa proda, da plača davek, elektriko in druge obveznosti. Vprašamo se, kam to pelje? Ali siromakova svinja ni toli-' ko vredna kot svinja velikega kmeta? Ali podpiramo kapitalizem? Zakaj taka razlika? Tudi v mesnici ni razlike, nikjer ne piše, da je meso ene svinje in je zato za tisočaka cenejše. Prav tako je razlika pri teletih, za telička in bika ne dobimo enako. V mesnici pa stane meso obeh enako. Kam gre ta denar, ki ga zberejo z goljufanjem kmeta in potrošnika? Prosim, da nam ogorčenim kmetom in potrošnikom to razložite. Že dolga leta sem vaš naročnik in vas nikoli nisem nadlegoval, sedaj pa me to res jezi. Z ženo sva že starejša in imava en hektar obdelovalne zemlje. Jaz sem invalid in se res čutim oguljufanega. Moja žena težko dela in se muči. Ni prav, da je razlika v cenah. Vprašam se ali gremo spet nazaj v staro Jugoslavijo? Zakaj taka razlika med siromakom in večjim kmetom? Prosim vas, če mi to lahko na kak način pojasnite? Za odgovor se vam vnaprej zahvaljujem. Ogorčeni kmet iz Precetinec NORDIJSKI NADIH Milena je po poreklu Prekmurka (po očetu) in Notranjka po materi . . . Najprej zavihra dolga, neukročena griva, drzno nakodrana v majhne svedre, ki nagajivo padajo po ramenih. Odsmehne se ti z neko ženskostjo, ki naredi razgovor drugačen, kot si pričakoval. Milena Franceus, 19 let mlada, je končala klasično gimnazijo v MalmOju in s ponosom pove da so se, ali se je prostovoljno učila vsega sedem jezikov: švedščino, nemščino, angleščino, francoščino, latinščino, leto dni italijanščino in še — slovenščino v dopolnilnem pouku. Obide me misel, da kot dragoceno posebnost. ,.Slovenščine sem se učila vsega sedem let. Mama, doma iz Ilirske Bistrice, oče iz Žižkov pri Crenšovcih, sta mi dala vse osnove. Mama je učiteljica dopolnilnega pouka in poleg tega sem se hotela naučiti slovenščine še sama, da bi se lahko sporazumevala z domačini v domovini in s prijatelji, ki sem jih srečevala. Vsak večer smo poslušali Radio Ljubljana, ob obiskih pa sem kupovala tudi slovenske knjige. Na filozofski fakulteti sem vpisala letos slovenščino in angleščino. Moj konjiček je folklorni ples. Tudi tega je vodila v društvu ..Planika” moja mama. Poleg tega sem v MalmOju plesala tudi ..jazz balet”, celih sedem let, slovenske narodne plese pa že v prvem razredu. Ta vrsta baleta je zmes sodobnega izraznega plesa s strogimi elementi klasičnega baleta in je neka vrsta sinteze med raznimi obdobji izražanja. Slovensko društvo Planika iz MalmOja se je pobratilo s Cerknico, Ilirsko Bistrico in Postojno jn takrat so nam poslali v dar eno žensko in eno moško gorenjsko nošo . . . V Slovenskem klubu Lipa — Landskrona smo plesali samo prekmurske in gorenjske plese, zdaj se bom na tem področju izpopolnila. Na prireditvah sem tudi recitirala v slovenščini. Ob vpisu na filozofsko fakulteto v Ljubljani se mi Slovenija zdi tako domača. Starši so od tu, nekajkrat sem bila pri stari mami v Ilirski Bistrici, kjer imam mnogo prijateljev. Vse, vse me zanima, od politike, književnosti, filma, gledališča ‘ do športa, predvsem pa jezikoslovje. Sem štipendistka Titovega sklada, mesečno dobivam 15000 din štipendije. Razmišljam o tem, da bi se pridružila ,,jazz ballet” skupini ljubljanske televizije . . . Toda najprej moram kot začetnica .brucka’, kot pravite tukaj, še mnogo spoznati. Najbolj mi je všeč morje, sama sem vodila v počitnicah, ko sem prišla v Jugoslavijo, trikrat tečaj plavanja za otroke iz Ilirske Bistrice.” Še nasmeh in posnetek in odsmeji se življenju naproti, brhka kot je. Nekaka drobna zadrega jo navdaja ob prvih predavanjih, ki jo čakajo to leto na fakulteti, življenje se jih odpira kot školjka, ki radovedno kuka vanj. Ivan Cimerman BELTINCI Gradijo stanovanjski blok V Beltincih so začeli z gradnjo 15-stanovanj-skega bloka. Potreba za to je bila že pred leti, zdaj, ko je Beltinka zgradila nove delovne prostore in je bilo potrebno porušiti staro zgradbo, prej pa seveda preseliti sedanje stanovalce, je bilo to nujno. Investitorji stanovanj v novem bloku so Samoupravna stanovanjska skupnost za solidarnostna stanovanja in delovne organizacije iz Beltinec, predvsem tozd Beltinka. Te dni na v Beltincih končujejo tudi gradnjo prostorov za trgovino Beltinke in po-splovne prostore Pomurske banke, enote Bel- Ob »mesecu knjige," še posebej aktivni Člani knjižničarskega krožka srednje zdravstvene šole v Murski Soboti so v mesecu knjige, ki traja vsako leto od 15. oktobra do 15. novembra, organizirali akcijo Pridobi novega bralca. Pripravili so predstavitev knjige Aleksandra Solženicina Prvi krog. Udeležili so se tudi pogovora o knjigi, ki gaje v tem času v okviru kulturnega centra Miško Kranjec v Murski soboti pripravila Pokrajinska in študijska knjižnica M. Sobota. Njihov krožek deluje letos šele drugo leto, zato so za sedaj še premalo vključeni v razna kulturna dogajanja širom po domovini. V bodoče se želijo čimbolj povezati z raznimi kulturnimi ustanovami, posebej še s knjižnicami, da bi tako lažje in po svojih močeh čimveč prispevali k uveljavitvi slovenske knjige. M. P. LENART Zadovoljni z gospodarjenjem Letošnje devetmesečje so lenarške delovne organizacije sklenile z zadovoljivimi rezultati. Z izgubo je poslovala le temeljna organizacija združenega dela Pohištvo Marles, kjer so devetmesečje končali s 23 milijoni dinarjev izgube. Je pa ta podatek vseeno ohrabrujoč, saj je to le 69 odstotkov izgube v lanskem letu. Z boljšim delom in delom ob sobotah so kazalci ugodnejši in dohodek se je povečal za 305 odstotkov. Pestijo jih tudi nizki osebni dohodki, ki povzročajo odhajanje dobrih delavcev. V ostalih ozdih so rezultati zelo dobri, in če lahko akumulacijo vzamemo za merilo, se je ta povečala v primerjavi z lanskimi devetmesečnimi rezultati od 161 na 843 odstotkov, ki pa tudi v absolutnih zneskih ni majhna. Dobri gospodarski rezultati so plod nekoliko bolj urejenega nagrajevanja po delu in večjih osebnih dohodkov. Franc Bratkovič POKAŽI, KAJ ZNAŠ Kulturno umetniško društvo Jože Lacko Cerkvenjak je med najstarejšimi tovrstnimi društvi v lenarški občini. V okviru društva deluje več sekcij, najaktivnejši v tem letu pa so pevski zbor oziroma skupina ljudskih pevk in pevci ter kino sekcija. Letos je društvo razvilo tudi svoj prapor, ki je med tovrstnimi društvi prvi v občini. Pripravili pa so tudi zanimivo prireditev Po domače in tako poskušali iztrgati pozabi nekaj starih ljudskih pesmi in plesov. Člani društva precej pozornosti namenjajo tudi vzdrževanju kulturnega doma. Tako so med drugim v letošnjem letu v domu na novo napeljali in uredili električno napeljavo, veliko skrbi pa so namenili tudi opremi. Prav zdaj se pripravljajo na volilno in programsko koferenco in na zabavnoglasbeno prireditev Pokaži kaj znaš, ki bo v nedeljo, 16. decembra, ob 15. uri. K sodelovanju na prireditvi še zlasti vabijo pevce in instrumentaliste, ki bodo za sodelovanje dobili praktične nagrade, ki jih bodo prispevale nekatere organizacije združenega dela. Prijavite se lahko na naslov: KUD Jože Lacko Cerkvenjak, 62236 Cerkvenjak Franc Bratkovič Igralci SNG Maribor so pred dnevi na Tišini uprizorili komedijo Jimmy odhaja v soboto zvečer. Pred okrog sto gledalci so nastopili Milena Muhičeva, Janez Klasinc, Rado Pavalec, Anica Sivčeva in Zvonko Funda. Enkratni gledališki užitek so omogočilie nekatere delovne organizacije. Na posnetku Milena in Janez. I RKI Lesenih stiskalnic za grozdje, jabolka in hruške je v naši pokrajini čedalje manj. Tole je med kratkim samevanjem na hribu pri Kobilju posnel dopisnik Karel Ščavničar. POMURSKI SLAVISTI V Pomurju je okrog 100 slavistov. Imajo svoje društvo, vendar jih dobršen del ni včlanjenih. Prav zdaj teče akcija, da bi društvo okrepilo članske vrste. Katere so osnovne naloge Slavističnega društva Pomurja? smo povprašali predsednico Regino Utroša — profesorico slovenskega jezika na srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti. »Najpomembnejše je vsekakor širjenje jezikovne kulture med mladimi in širše ter poglabljanje poznavanja slovenske književnosti in njenih ustvarjalcev. V ta namen se vključujemo tudi v tekmovanje za Cankarjevo nagrado, ki ga vsako leto organizira Slavistično društvo Slovenije. Naše naloge so še poglabljanje strokovnega znanja med samimi slavisti, vključevanje v razprave o pouku slovenskega jezika in književnosti v usmerjenem izobraževanju ter v akcijo SZDL Slovenščina v javnosti. Organiziramo tudi druga strokovna predavanja, kot na primer o filmski vzgoji, in strokovne ekskurzije.” J. G- Prijetno srečanje s starejšimi Krajevna skupnost Rakičan je minulo soboto zvečer v vaško-gasilskem domu pripravila že tradicionalno srečanje starejših občanov. Člani KUD in otroci iz vrtca so pripravili pester kulturni program, po po- Prijetno vzdušje med starejšimi občani V prostorih hotela Diana v Murski Soboti je bilo že tradicionalno tovariško srečanje starejših občanov vseh šestih mestnih krajevnih skupnosti. S srečanjem, kjer seje zbralo precejšnje število nad 70 let starih občanov pomurskega središča, se skušajo vsaj skromno oddolžiti za njihov prispevek k razvoju naše družbe in jih hkrati spodbuditi, da v okviru možnosti še aktivno sodelujejo v druž- SREČANJE STAREJŠIH SOBOČANOV - V sproščenem pogovoru z vrstniki in prisrčnem kulturnem programu je minilo letošnje srečanje nad 70 let starih občanov mesta Murska Sobota. Foto: A. Abraham. benem življenju. O tem je spregovoril tudi slavnostni govornik Miran Horvat, predsednik KK SZDL vkrajevniskupnosti Lendavska. Dejalje,da s spoštovanjem gledajo na življenjsko pot starejših občanov, kije bila težka, a mnogokrat pretkana z lepimi in svetlimi trenutki. Omenil je tudi velik prispevek občanov, ki sedaj preživljajo jesen svojega življenja, h graditvi naše samoupravne socialistične skupnosti, njihova zagnanost in optimizem ter vera v boljši jutri pa so še danes svetel zgled. Ob tej priložnosti so pripravili tudi prisrčen kulturni program, v katerem so sodelovali malčki iz otroškega vrtca na Gregorčičevi ulici, učenci osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh, harmonikarji glasbene šole in humorist Dodo. Vsi skupaj so prispevali k zares prijetnemu vzdušju udeležencev letošnjega srečanja starejših občanov v Murski Soboti. M. Jerše LENDAVA Konferenca o tradicijah NOB V lendavski občini pripravljajo konferencoo razvijanju in ohranjevanju tradicij NOB in spomeniškega varstva. To so med drugim sklenili na seji sveta za spomeniško varstvo pri občinski konferenci SZDL. Letošnji program dela, ki ga je sprejela skupščina, so dokaj uspešno uresničili. opravljene so v glavnem vse naloge, med pomembnimi pa dokončna ureditev rojstne hiše Štefana Kovača in ureditev okolice rojstne hiše Miška Kranjca. Mladina in učenci osnovnih šol so urejali grobove padlih in spominska obeležja. Program za prihodnje leto ne predvideva novih akcij, razen ureditve spominske zbirke v rojstni hiši Miška Kranjca v Veliki Polani. V Lipi se že dalj časa Lojze, Dušan in Štefan vozijo s tandemom, trisedežnim kolesom, ki so si ga naredili sami. Posebno ob nedeljah z njim vzbujajo pozornost tudi po bližnjih vaseh. Previdni so tudi. Foto: J. Žerdin gostitvi pa je za prijetno razpoloženje poskrbel še harmonikar. Nekatere so obiskali na domovih, med njimi tudi Ano Vogrin-Tajiko, ki bo osmega decembra stara 103 leta. -js- TOZD TOVARNA OBUTVE TURNIŠČE Toko Domžale Tozd Drobna galanterija Žižki PROIZVODNI PROGRAM: - ženske torbice - drobna galanterija / različni modeli denarnic, listnic ter etuii za ključe in očala/ Delovnim ljudem in občanom čestitamo ob dnevu republike in želimo prijetno praznovanje! V turniški Planiki so izredno posodobili proizvodnjo obutve. Sodobna tovarna, s sodobnimi stroji, je porok za še hitrejši napredek tovarne in kraja. Prijetno praznovanje DNEVA REPUBLIKE! VESTNIK, 28. NOVEMBRA 1984 STRAN 19 kronika HOTIZA Trčenje avta in kombija 24. novembra seje na Hotizi zgodila huda prometna nesreča. Po lokalni cesti, ki vodi iz Velike Polane, seje z osebnim avtom pripeljal Slavko Bedernjak iz Male Polane, ki zaradi neprimerne hitrosti ni uspel pravočasno ustaviti ob prometnem znaku stop in je zapeljal na prednostno cesto, po kateri ie pripeljal kombi, ki ga je vozil Ivan Tisai iz Goričan pri Čakovcu. Kombije po trčenju zletel v jarek in se prevrnil na streho. Skoda je nastala tudi na osebnem avtu. Skupna škoda znaša 410.000 dinarjev. Sopotnik v Tisajevem avtu — Ivan Kosarič iz Goričan — seje hudo poškodoval, ostali štirje pa lažje. S St & STARA NOVA VAS Izsiljevanje prednosti 38-letni Štefan Gomboc iz Radenec se je 24. novembra peljal z osebnim avtom skozi Staro Novo vas. Z desne stranske ceste je izsiljeval prednost z osebnim avtom Miran Satler, 23 let, iz Spodnjega Kamenščaka. Gomboc je močno zavrl, vendar zaradi kratke razdalje med voziloma nesreče ni uspel preprečiti. Škoda znaša 160.000 dinarjev. Gomboc pa se je tudi telesno poškodoval. krvodajalci MURA — Vlado Sever (3), Vincenc Kociper (6), Jože Bobovec (7), Janez Žinko (9), Rastko Šlebir (9), Srečko Dominič (4), Stanko Koščak (4), Marjan Svetec (6), Alojz Franko (2), Marjan Domitrica (3), Branko Plahut (4), Milan Rožič (3), Slavko Pelcar (5), Smiljan Lazar (1), Janez Drvarič (1), Bernard Ropoša (1), Jože Prkič (2), Marjan Koren (2), Marjan Huber (16), Jože Hoheger (2), Zdenko Cahuk (1), Branko Ločnikar (1), Majda Gabor (8), Zorica Bejek (2). BLISK — Janez Miholič (36), Cedomir Petrovič (7), Janez Hegediš (12), Karel Kolar (16), Slavko Štiblar (27), Viktor Vrečič (4), Franc Donša (13), Maks Ceh (9), Vojmir Gomboc (6), Milan Cipot (2), Majda Beznec (1), Branko Jug (3), Janez Kuzma (23), Aleksander Car (24). ABC POMURKA — Anton Fujs (24), Marija Mesarič (10), Zdenka Kuplen (1), Franc Bukovec (4), Geza Vučak (16), Stanko Antolin (2), Jože Pertoci (26). KRVODAJALCI OD DRUGOD — Emil Lepoša (11), Štefan Temlin (3), oba Panonija; Tomaž Peternel (7), Ciril Lilek (21), oba KK G. Radgona; Milan Senčar (19), Imgrad; Marija Režonja (7), Jože Vinkovič (17), M. Sobota; Marta Klemenčič (11), občina M. Sobota; Dušan Jureš (7), železniška postaja M. Sobota; Bernarda Vinkovič (19), Marija Hirci (7), oba Splošna bolnica M. Sobota. poroke Pavel MERlCNJAK, gozdni delavec, Bogojina 29 in Ida PUCKO, tovarniška delavka. Cikečka vas 49: Zdenko HARI, kmetovalec, Križevci 141 in Nada RUMlC, konfekcijska šivilja, Moravske toplice, Rumičev breg 17; Štefan SERŠEN, elektroinstalater, Murska Sobota, Štefana Kovača 40 in Terezija MEOLIC, dt.avka, Bakovci, Ob Muri 20; Igor BARBARIC, študent, Herceg Novi, Njegoševa 166/c in Vladimira HRA-DIL, dipl, inženirka živilske tehnologije, Murska Sobota, Kopališka 5; Branko KORPlC, orodjar, Lemerje 8 in Jožica BANKO, priučena šivilja, Sebeborci 133; Jožef OSTERC, miličnik, Veržej 77 in Cvetka NORČIČ, natakarica, Bakovci, Kroška 22; Ernest NOVAK, dipl. inž. agronomije, Murska Sobota, Staneta Rozmana 30 in Žita NOVAK, dipl. inž. agronomije, Vaneča 9; Anton JENEŠ, monter centralnega ogrevanja, Murska Sobota, Štefana Kuzmiča 1 in Nada MESARIC, delavka. Murska Sobota, Štefana Kuzmiča 1; Štefan ŠARKEZI, delavec, Cernelavci, Gorička 128 in Majda KONTREC, snažilka, Cernelavci, Gorička 128. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI, PODRUŽNICA MURSKA SOBOTA OBJAVLJA prosta dela in naloge predhodna kontrola uporabnikov družbenih sredstev v ekspozituri LJUTOMER (za nedoločen čas) POGOJ: Višja izobrazba ekonomske smeri in 9 mesecev ustreznih delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, življenjepisom in dosedanjih zaposlitvah sprejema SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota, Titova 2, 8 dni po objavi. Kandidate, ki se bodo prijavili, bomo obvestili o izidu razpisa v 15 dneh po izteku prijavnega roka. LJUTOMER Požar v stanovanju 24. novembra zjutraj je 33-letni Janko Ciglarič iz Ljutomera, Razlagova ulica, preden je odšel v službo, odprl spodnja vratca na trajnožareči peči, da bi se soba čimprej ogrela. Ker pa nesreča nikoli ne počiva — tega se premalokrat zavedamo — je bilo to dobronamerno početje usodno. Žena, ki se je medtem prebudila, je opazila močno svetlobo. Ta pa ni prihajala le iz peči, ampak od goreče talne obloge. Brž je stekla iz sobe in pustila odprta vrata, zaradi Cesarje še bolj zagorelo. Ogenj je uničil pohištvo, tepete ... Priseben sosedje iz goreče otroške sobe rešil otroka (4 in 12 let). Skupna škoda znaša 500.000 dinarjev. Crenšovci VLOM V BANKO V noči z 22. na 23. november je nekdo po požamo-vamostni lestvi spleza) .ia streho poslovne enote Ljubljanske banke v Črenšovcih, jo razkril, nato pa zlezel v prostore banke. Tam je s silo odprl blagajno, vendar je bil v njej le drobiž. Razmetal pa je vso dokumentacijo. Storilec, ki ga še iščejo, je povzročil za 50.000 dinarjev škode. KOBILJE 1.200.000 DINARJEV ŠKODE 19. novembra ob 22. uri je izbruhnil na skednju Barbare Korošec, stare 76 let, požar. Ogenj je uničil poslopje, poleg tega pa še 2 toni koruze v storžih, obračalnik za seno, traktorsko škropilnico, 1 tono sena in drugo. Skupna škoda znaša kar 1.200.000 dinarjev. Domnevajo, da ie oeeni nekdo podtaknil. ODRANCI ZADEL PEŠKO Štefan Kavaš iz Odranec je v večernih urah s strojem za puljenje sladkorne pese zadel 30-letno Kristino Hozjan iz Odranec,, kije šla po cesti in ob sebi potiskala kolo. Peška seje hudo poškodovala. Nesreče niso prijavili, ampak so zanjo zvedeli miličniki pozneje. NESREČA NA TIRIH Pred železniškimi tiri v Borečih voznik osebnega avta Janez Rojko iz Korovec ni ustavil. To je bilo usodno, saj je prav tedaj pripeljal vlak. Le-taje zadel avto in ga potiskal 90 metrov. Rojko seje hudo poškodoval, velika pa je tudi materialna škoda. GANČANI NESREČA TRAKTORISTA Janez Puhan, star 53 let, iz Strehovec je 15. novembra peljal skozi Gančane traktor s priklopljenim kmečkim vozom, v katerem je sedela Ana Puhan, stara 56 let, iz Strehovec. V nepreglednem ovinku je zapeljal na levo stran ceste v hipu, ko je nasproti pripeljal tovornjak, ki ga je vozil Bernard Božič iz Segovec. Vozili sta trčili. Traktorist Puhan in sopotnica sta se lažje poškodovala in so ju odpeljali v bolnico, materialna škoda na vozilih pa znaša 180.000 dinarjev. Miličniki so z alkotestom ugotovili, da je Puhan vozil pod vplivom alkohola, zato so odredili še pregled pri zdravniku. SLAMNJAK KRAJA ELEKTRIKE Česa vse se ljudje ne domislijo! Anton Korošec s Slamnjaka ni redno plačeval porabljene električne energije, zato so mu jo lani odklopili. Brez toka pa seveda ni mogel biti. Namesto da bi uredil obveznosti do dobavitelja, ki bi mu spet priključil energijo, je to storil sam. Elektro Maribor TOZD Gornja Radgona je ugotovil, daje odtrgal plombo in priključil kabel. Do novembra letošnjega leta (tedaj so namreč — nekoliko prepozno — ugotovili krajo) je porabil 9.610 kilovatnih ur električne enrgije in je tako podjetje oškodoval za 43.992 dinarjev. Prijavili so ga javnemu tožilstvu. ZDRAVILIŠČE „RADENSKA" n. sol. o., RADENCI, TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE vabi k sodelovanju in objavlja prosta dela in naloge kuharjev in natakarjev z nekaj prakse Kandidate prosimo, da pošljejo pismene vloge na naslov: Zdravilišče ,,Radenska" Radenci, Kadrovsko socialna služba. prispevki za izgradnjo kirurgije ZA IZGRADNJO KIRURŠKEGA BLOKA SO DAROVALI: Družina Vučak iz Murske Sobote (v spomin na pokojnega Rudolfa Čamija iz Kukeča) — 1.000,00 din; Družine Franko-Flegar iz Puconec ( v spomin na pokojnega Franca ing. Šiftarja iz Kupšinec) — 2.000,00 din; Olga Perhavec iz Murske Sobote (v spomin na pokojnega Jožeta Ruesa iz Murske Sobote) — 1.000.00 din; Jolanka Kuhar. Poljanski nasip 32 Ljubljana (namesto venca Stanki Kuhar, Ptuj) — 3.000,00 din; Sodelavci Jožeta Ciglarja (v spomin na očeta) — 2.000.00 din; Helena Čarni in otroci Dragica, Rudi in Milan z družinami (v spomin na očeta Jožeta Ciglarja) — 2.000,00 din; Družina dr. Franca Boharja iz Murske Sobote (v spomin na Janeza Fursta iz M. Sobote) — 2.000,00 din; Helena Vukan iz Idrije (v spomin na Janeza Fursta iz M. Sobote) — 1.000,00 din; Osnovna šola Tišina (v spomin na Štefana Konkoliča iz M. Sobote) — 2.000,00 din; Aktiv žena Lemerje (v spomin na Ido Temlin iz Puževec) — 1.000,00 din; Družina Sever iz Murske Sobote (v spomin na Štefana Konkoliča) — 1.500,00 din; Delavci internega oddelka splošne bolnišnice M. Sobota (v spomin na Zoltana Kutoša iz Dankovec) — 1.600,00 din; Sodelavci SSS MZS M. Sobota (v spomin na pok. tasta Marije Zadravec) — 1.500,00 din; Sodelavci Konstruktor, obrat Lipovci (v spomin na pok. Štefana Bakana iz Gančan) — 1.150,00 din; Kolektiv OŠ Puconci (v spomin na očeta Ibolke Kulič in Olge Konkolič) — 2.000,00 din; Delavci kirurškega oddelka in oddelka za anestezijo in reanimacijo (na grob pokojnega Jožeta Šiftarja iz Moravec) — 2.000,00 din; Maturanti gimnazije v šol. letu 1943/1944 (v spomin pokojnim sošolcem) — 6.340,00 din; Karel in Olga Flisar, M. Sobota (v spomin na pok. Karela Goloba) — 1.500,00 din; Družina Kristine Kološa iz M. Sobote (v spomin na Vinceta Smodiša iz Bakovec) — 1.000,00 din; Delavci Pomurskega tiska, Kartonaža (v spomin na pok. mamo Rudolfa Sereca) — 1.000,00 din; Družina Anice Kardinar iz M. Sobote (v spomin na pok. očeta Jožeta Ropoša iz Grada) — 1.000,00 din; Družina Zver iz Murske Sobote (v spomin na pok. očeta Karela Nemca iz Puconec) — 1.000,00 din; Zora Bodražič iz Beograda (v spomin na pok. Jožka Brumena iz M. Sobote) — 1.000,00 din; Družina Turza iz Murske Sobote (v spomin na pok. Jožka Brumena iz M. Sobote) — 1.000,00 din; Antonija j Plešovnik iz M. Sobote — 2.000.00 din; Delavci ginekološkega oddelka Splošne bolnišnice'Murska Sobota (v spomin na pok. Heleno Tudjan iz M. Sobote) — 2.000,00 din; (v spomin na pok. Stanko Česnik) — 2.000,00 din; (v spomin na pok. Mihaela Kolbla) — 2.000,00 din; Marija Golob, M. Sobota, Cankarjevo naselje (v spomin na pok. Jožka Brumena iz M. Sobote) — 2.000,00 din; Delavci Pomurskega tiska Kartonaža (v spomin na pok. mamo Marte Šoš iz Veščice) — 1.660,00 din; Martin Gutman iz M. Sobote (v spomin na pokojnega Vita Kumerja) — 1.500,00 din; Družina Kardinar iz M. Sobote (v spomin na pok. Jožeta Šafariča iz Bučečo-vec) — 2.000,00 din; Oddelek za transfuzijo krvi v Splošni bolnišnici M. Sobota (v spomin na Vinko Kolmanič) — 1.200,00 din; Družina Makoter in Unger iz Moravskih toplic (v spomin na Bele Kučana iz M. Sobote) — 3.000,00 din; Družina Karela Flisarja iz M. Sobote (v spomin na pok. očeta Čecilije Škraban iz Murske Sobote) — 2.000,00 din; Družina Štefana Vučaka iz Murske Sobote (v spomin na pok. očeta Ivanke Vučak) — 1.000,00 din; Družina Evgena Škrabana iz Murske Sobote (v spomin na mamo dr. Gabrijela Kastelica iz Murske Sobote) — 3.000,00 din; Družina Jožeta Kočarja, Skakovci (v spomin na očeta Cecilije Škraban iz Murske Sobote) — 2.500.00 din; Družina Avgusta Snuretja iz Murske Sobote (v spomin na pok, očeta Cecilije Škraban iz Murske Sobote) — 2.500,00 din; Jože Brunec iz Murske Sobote (v spomin na pok. mamo Pavla Bruneca iz.Dokležovja) — 1.5000,00 din; OOS TOZD Pomurske lekarne Murska Sobota. Kocljeva 2 (namesto venca na grob pok. mame mr. Katice Gregorec, Panonska 1, G. Radgona) — 2.000,00 din; Lovska družina Dobrovnik — 200.000,00 din; OOS OZ Prlekija, Ljutomer (namesto venca kooperantu Miodra-ga Steviča, Selo Crljenac kod Požarevca) — 1.500,00 din; Stefan in Gizela Horvat. Nemčavci 10 (namesto venca na grob pok. Bele Kučana) — 2.000,00 din; Družini Grujičič in Goljevšček (namesto venca za pok. Katarino Kastelic) — 3.000,00 din; IO OO sind. zdrav, delavcev TOZD SZSMH Murska Sobota (namesto venca pok. mame Karela Flisarja) — 2.000,00 din; Obrtno združenje Murska Sobota (namesto venca pok. obrtnika Dominika Šmarčan-Kofjača) — 1.500,00 din; Dr. Anica Gregorc-Kastelic, M. Sobota, Št. Kovača 2 (namesto venca na grob pok. Anke Podlesek, M. Sobota, Vrtna ul. 8) — 2.500,00 din; Osnov, org. sindikata občine M. Sobota (namesto venca na grob pok. očeta Nade Šebjanič, delavke uprave za družbene prihodke) — 1.000,00 din; ABC Pomurka OOS TOZD Predelava mesa Murska Sobota (namesto venca na grob pok. materi od Štefana Horvata, Pertoča 129) — 2.000,00 din; Obrtno združenje Murska Sobota (namesto venca na grob pok. upok. obrtnika Jožeta Pavlinjeka) — 1.500,00 din; Aranka Phohl Murska Sobota, Št. Kovača 21 (namesto cvetja na grob pok. Franca Šebjaniča iz Murske Sobote) — 1.500,00 din; LD Pečarovci — 50.000,00 din; LD Rankovci (nabava aparature) — 15.000,00 din; Sidonija Flisar, Vaneča 2 (namesto venca za pok. Kolmana Mariča iz Puconec) — 1.000,00 din; Nada, Ervin P1TZ. Temlinova 9 (namesto cvetja na grob pok. Jožeta Pavlinjeka) — 2.000,00 din; Družina Strbad, Murska Sobota, Kidričeva 16 (namesto cvetja na grob pok. Branka Horvata) — 1.000,00 din; Društvo invalidov Murska Sobota (namesto venca pok. Elemira Kovača, Domanjševci) — 1.000,00 din; DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO! Prispevek nakazujte na račun: 51900-763-30297 DELOVNI LJUDJE IN OBČANI TER ORGANIZACIJE, KI BODO NAKAZOVALI PROSTOVOLJNE PRISPEVKE NAMESTO VENCEV, MORAJO NA SPOROČILO O VPLAČILU POLEG NAMENA NAKAZILA NAVESTI TUDI NASLOV ŽALUJOČE DRUŽINE, DA JI BODO POSLALI SOŽALNICE. ISKRA - COMMERCE Ljubljana obvešča: v ponedeljek, 3. decembra 1984, od 15.00 do 18.00 in v torek, 4. decembra, od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00, bo v BLAGOVNICI POTROŠNIK, na Titovi ulici v M. Soboti, NAZOREN PRIKAZ PRAVILNE UPORABE GOSPODINJSKIH APARATOV. Vabljeni! sozd imos sgp konstruktor n. sol. o. maribor tozd gradbeništvo pomurje n. sol. o. murska sobota Splošno gradbeno podjetje Konstruktor Maribor, TOZD Gradbeništvo Pomurje Murska Sobota na osnovi dovoljenja oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine G. Radgona OBJAVLJA, da bo od 21. 11. 1984 do 28. 2. 1985 zaradi gradnje mostu čez Ščavnico zaprta cesta R-351 v naselju Žihlava. Obvoz bo po lokalni cesti Žihlava — Slaptinci — Videm iz smeri Križevci — Bolehnečici — Videm. Iz smeri Ptuj — Žihlava — Bolehnečici pa je obvoz po cesti Žihlava — Videm — Slaptinci. Prosimo, da vozniki in pešci upoštevajo začasne prometne oznake. Svet osnovne šole Rogašov-ci razpisuje prosta dela in naloge učitelja slovenskega Jezika In srbohrvatskega Jezika, za nedoločen čas. Pogoj: PRU ali P Nastop službe 26. 1. 1985. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. DELAVSKA UNIVERZA Murska Sobota p. o. bo v decembru začela izobraževanje z novimi skupinami — NEMŠČINA II — nadaljevalni — ANGLEŠČINA II — nadaljevalni — ANGLEŠČINA I — za osnovnošolce in srednješolce (začetni) Pri tečajih uporabljamo sodobne metode, AV sredstva, računalnike. - RAČUNALNIŠTVO - začetni tečaj - RAČUNALNIŠTVO ZA OTROKE - RAČUNALNIŠTVO ZA STARŠE Delali bomo v lastnem kabinetu (spectrumi 48 K) in v majhnih skupinah. - DELAVEC Z LAHKO GRADBENO MEHANIZACIJO - STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE Tečaja potekata po programu Zveznega centra za izobraževanje gradbenih inštruktorjev. Informacije in prijave: DELAVSKA UNIVERZA MURSKA SOBOTA, Kidričeva 19 (nasproti avtobusni postaji), tel. 21 137. STRAN 20 VESTNIK, 28. NOVEMBRA 1984 Radijski in televizijski spored od 30. novembra do 6. decembra PETEK SOBOTA. NEDEUA ^ POblEDELJEK TOREK SREDA . CETRTEIV RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO MURSKAS0B0TA MURSKA SOBOTA PRENOS OSREDNJEGA SLOVENSKEGA SPOREDA TV LJUBLJANA 9.00—13.30 in 14.55— 23.30 Tetelekst RTV Ljubljana. 9.15 Poročila. 9.20 Pajkova pojedina, predstava baletne šole SSG Trst. 9.45 D. Zajc: Kralj Matjaž in Alenčica, predsta-. va Lutkovnega gledališča Jože Pengov Dravlje. 10.20 B. Ščepanovič: Sutjeski;, nadaljevanka TV Sarajevo. 11.20 Zlato za sol. češkoslovaški mladinski film. 12.45 Zlati slavček, posnetek otroške prireditve. 13.20 Poročila (do 13.25). 15.10 Dokumentarna oddaja. 15.55 Poročila. 16.00 Lepa si kot glasba, oddaja TV Skopje. 17.15 Jack Holborn. zahod-nonemška mladinska nadaljevanka. 17.40 Pekinško prepovedano mesto, japonski dok. film. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV ir. radio nocoj. 19.28 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.58 Propagandna oddaja. 20.00 Včeraj za jutri: Jesen rumena, dokumentarna serija. 20.35 Propagandna oddaja. 20.40 A. Jay—J. Lynn: Da. gospod minister, angleška humoristična nanizanka. 21.20 Propagandna oddaja. 21.15 Za dolar več. italijanski film. 23.25 Poročila. 16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno v soboto, 1. decembra (sobotna reportaža, Iz društvene dejavnosti), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v 16.00 Po domače, TV ZAGREB 10.55 Poročila. 1.1.05 TV koledar. 11.15 Otroška glasbena oddaja. 11.45 Republiki iz srca. 12.15 Poezija. 12.45 Zlati slavček 84. 13.20 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 14.20 Zgodba o Buddy Holyju (film), 16.15 Gubec-beg (rock-opera). 17.30 Tretja generacija. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Shogun. 21.00 Lepa si kot glasba. 22.15 Dnevnik. 22.30 Kultura srca. TV AVSTRIJA 9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski spored. 13.05 Poročila, 17.00 Poročila. 17.05 Eci. peci, pec, 17.30 Risanka. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Pan-optikum. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Akti XY — nerešeno, 21.15 Modna revija. 21.20 Lod-vnskijev Orfeum. 22.05 Šport. 23.05 Akti XY — nerešeno. TV MADŽARSKA 8.05 in 14.30 Šolska TV. 10.00 Ponovitve: Zibelka Evrope: Za kratek čas. 16.10 Poročila. 16.20 Strogo nadzirani vlaki, češki čb. film. 18.00 Okno. reportaže. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Sedim in kramljam. T. Vi-tray. 21.10 Umetnina tedna: Oltar s sv. Duhom. 21.20 Takšni smo bili, ameriški film za starejše od 14 let. TV KOPER 14.00 Zemono: koncert koralnega petja, 17.00 Tv novice. 17.05 Tv šola: Zma-goslavja-risani. tv film iz serije Julije. Gozdna vrtnica. Velika sibirska eksplo-zija-dok. iz serije Skrivnostni svet A. K. 18.00 Tv film iz serije »Medical Center«, 18.30 Risanke. 19.30 TVD stičišče. 19.50 Z nami... pred kamero. 20.20 Ure obupa — film. Igrajo: Humphrey Bogart. Friedrich March. Martha Scott in drugi. Režija: William Wyler. 21.55 TVD vse dames. 22.05 Visok pritisk — glasba, vesti, novosti iz glasbenega sveta. 22.55 Kdo pozna umetnost od A do Z DEŽURSTVO: 14.00 16.00 (telefon: 21-232) TV LJUBLJANA do madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humoristično-satirična priloga), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 3. decembra (šport, Najbolj iskane plošče preteklega tedna), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 4. decembra (gospodarska tema, Iz krajevnih skupnosti), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 5. decembra (pogovor v živo, Iz delovnih kolektivov), 18.00 — “21-232- glasbeno-propa-gandna oddaja v živo, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.00 Spored resne glasbe, 16.30 — Aktualno v četrtek, 6. decembra (kultura, prispevek s področja SLO in OS), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 11.30 Čudeži narave: Grizli, kanadska poljudnoznanstvena serija. 11.55 Cour-mayeur: Svetovni pokal v TV LJUBLJANA smučanju slalom (ž). prenos 2. teka. 13.00 Poročila (do 13.05). 13.25 Včeraj za jutri: Novic nič koliko, dok. serija. 13.55 Spoznano, neznano — oddaja o znanosti. 14.55 PJ v nogometu — Sarajevo:Vardar, prenos Sarajevo. v odmoru . . . 16.55 Poročila. 17.00 PJ v rokometu (m) — Metaloplasti-ka:Crvena zvezda, prenos, v odmoru... 18.25 Animirani film. 18.35 Čudeži narave: Skrivnostni svet plazilcev H. kanadska poljudnoznanstvena serija. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Bežno srečanje, angleško-italijanski film. 21.40 Propagandna oddaja. 21.45 Zrcalo tedna. 22.05 Spomini na Glenna Millerja, zabavnoglasbena oddaja. 22.50 Poročila. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.25 Sestriere: Svetovni pokal v smučanju — slalom (m), prenos I4.30/40) čila. h.35 2. teka (do 15.30 PJ bojki — Stavbar Bosna. reportaža. Poro-v od- MTT: 16.05 Princ Valiant ameriški film. 17.40 Reportaža z nogometne tekme Jugoslovani v Avstriji: Reprezentanca Slovenije Maribor. 17.55 Športna poročila. 18.10 TV kviz. 19.10Risanka. I9.20Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrnodozrna. 19.30 TV dnevnik. 19,55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 A. Marodič: Resnični obraz Anite Novak. Tv nadaljevanka. 20.50 Propagandna oddaja. 21.00 Športni pregled. 21.30 Slovenci v zamej-sjvu. 22.00 Varnostni pas. izobraževalni film. 22.15 8.50 Tv v šoli: Tv koledar. Igre na snegu. Italijanščina. Predstavljamo vam. Juraj Dalmatinac. Poročila. 10.35 TV v šoli: TV berilo. Risanka. Angleščina. Mali program. Risanka. Poklici. Zadnje minute (do 12.30) 1'7.05-23.00 Teletekst RTV Ljubljana. 17.20 Poročila. 17.25 Pešec v avtu, otroška serija TV Titograd. 17.55 Nega bolnika na domu, izobraževalna serija. 18.15 Spekter, izobraževalna oddaja. 18.25 Podravski obzornik. 18.40 Pet minut za rekreacijo. 18.45 Pop godba: Jani Kovačič (za JRT 1) 19.15 Risanka. 19.20Cikcak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik 1. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Pamet v roke, ko boš v drugo ustvarjal svet — opre Roma, slovenski dokumentarni film. 21.35 Propagandna oddaja. 21.40 Studio 2. 22.40 TV dnevnik II /O ljubljanska banka Pomurska banka TV ZAGREB TV ZAGREB ljubljanska banka Pomurska banka TV LJUBLJANA 9.00 Tv v šoli: I v koledar. Krajevna skupnost. Ne. pozabi: Bratje Horvat. Izbrali smo za vas. Reka Gacka. Poročila. 10.35 Tv v šoli: Kemija povsod. Risanka. Metropolitanski muzej. Mali program. Risanka. Glasbena vzgoja. Zadnje minute (do 1230). 16.25—22.15 Teletekst RTV Ljubljana. 16.40 Šolska Tv — slikarstvo XX. stoletja: Ideja in fotostvar-nost. Zgodovina: Tolminski kmečki upor 1713. 17.35 Poročila. 17.40 Z besedo in sliko — J. Ribičič: Nana. mala opica, lutkovna serija. 17.55 Slovenski ljudski plesi: Dolenjska. 18.25 Pomurski obzornik. 18.40 Pisani svet: Lov — zelena bratovščina. TV LJUBLJANA »ke skupnosti. Risanka. Ob igrišču. Mali program. Ri-sanka. Kocka. kockica. Zadnje minute (do 12.30) 17.00-23.30 Teletekst RTV Ljubljana. 17.15 Poročila. 17.25 Svetovni pokal v smučanju — smuk (ž). posnetek iz Val dTsera. 18.10 Ciciban, dober dan — Klovni so bolni od smeha: Deska. 18.25 Posavski obzornik. 18.40 Nedojemljive so vodne poti, potopisna reportaža Tv Novi Sad. 19.10 Risanka. Cik eak. 19.24 Tv in noeoj. 19.26 Zrno do 19.30 Tv dnevnik I. 19.20 radio zrna. 19.55 TV LJUBLJANA N50 I \ v šoli: Tv koledar. K. Capek: Potepuška bajka. Plazilci in ptiči. Alge. Tehnične zanimivosti. Torus. Poročila (do 10.35). 10.50 Svetovni pokal v smuk (m), prenos oddaja. d'Isere: mučanju (do 12.00). 15 45—22.30 Tele- tekst RTV Ljubljana. 16.00 19.10 Risanka. Cik eak. 19.24 Tv in 19.20 radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna' oddaja. 21.00 Mednarodna obzorja. 22.00 Tv dnevnik H Vreme'. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Počeno ogledalo, angleški film. 21.45 Propagandna oddaja. 21.50 Tv dnevnik II. 22.00 Omizje. ■ TVZAGREB TV ZAGREB 9.20 TV v šoli. 14.10 SP v smučanju. 14.55 Nogomet: Sraievo—Vardar. 16.50 TV koledar. 17.00 Rokomet: Me-taloplaslika—Crvena zvezda. 18.15 Vaterpolo: Jug—Dinamo. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Rdeče sonce (film). 21.45 Dnevnik. 22.00 Ob koncu tedna. TV AVSTRIJA 9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski spored, 13.10 Poročila. 14.30 Dvojčka iz Zllertala (film), 16.00 Iz parlamenta. 17.00 Poročila. 17.05 Bravissimo, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Filmske novitete. 18.25 V soboto zvečer. 19.00 Avstrija danes. 19.30Časvsliki, 20.15 Austro — gala. 22.05 Sport. 23.05 Ameriška hit lestvica. TV MADŽARSKA 8.35 Naš ekran. 8.55 Za otroke. 10.05 Ponovitve do 12.10. 14.10 Direndaj, 14.50 Plesal bi s teboj. 15.05 Za kratek čas. 15.40 Za najstnike. 16.40 Ob prazniku Laosa. 17.00 Dok. film. 17.35 Ljudski plesi. 18.10 Objektiv. dejstva o socialističnem svetu. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Linda. TV film. 21.10 Spored Klare Katona. 21.40 Čez ogenj ni predora, sov. film. 23.15 TV dnevnik. TVKOPER 14.00 Tv novice. 14.05 Visok pritisk — glasba, vesti, novosti iz glasbenega sveta. 15.00 Nogomet: jugoslovansko prvenstvo. 16.45 Smučanje — svetovni pokal. Courmayeur) Ženski slalom. 17.55 Tv novice. 18.00 Imate srce? — zabavno-glasbe-no oddajo. 19.00 Dokumentarna. oddaja. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Računalniki in nepismenost — dokumentarec iz serije Nadnacionalne družbe. 20.20 Razbrzdani angel — film. Igrajo: Don Stroud. Luke Askew, Larry Bishop in drugi. Režija: Lee Madden. 21.45 TVD vse danes. 22,00 Pravična bitka — TV film iz serije Baileyeve dogodivščin^. 22.25 Zdravnik in pacient. 23.10 Koncert v živo — TV ZAGREB 10.20 Poročila. 10.30 .Nedeljsko dopoldne za otroke, 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Genetika. 13.30 Tudi tega leta. 14.00 Narodna glasba. 14.30 Portret Zemlje. 15.25 Včasih v nedeljo. 16.25 Puščavske podgane (film). 18.25 Nogomet: Hajduk —Željezničar. 18.55 Risanke. 19.30 Dnevnik. 20.00 8.50 TV v šoli. 16.40 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Pravljice. 18.15 Tv koledar. 18.25 Kronika skupnosti karlovaških občin. 18.45 Pop-parada. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Šinko Ervin (drama. 2/15 Izbrani trenutek. 21.20 Argumenti. 22.05 En avtor, en film. 22.25 Dnevnik. 9.00 Poročila in TV v šoli. 16.50 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Mali svet. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika skupnosti osijeških občin. 18.45 Glasbena oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Teme. 20.55 Ljubezen (film). 22.20 Dnevnik. 8.45 TV v šoli, 17.40 Poročila. 17.45 Merlin, 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika skupnosti gospiških občin. 18.45 Amaterji. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 TV svet: Francija, in film Umor v hiši Green. 22.30 Dnevnik. stoletja: Ideja in fotostvar-tost. Zgodovina: Tolminski kmečki upor 1713. 16.55 Poročila. 17.00 Propagandna oddaja. 17.05 Svetovni pokal v smučanju — smuk (m), posnetek iz Val dTsera. 17.50 A. Ingolič: Mladost na stopnicah, mladinska nadaljevanka. 18.25 Celjski obzornik. 18.40 Obramba in samozaščita. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik 1. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Tednik. 21.00 Propagandna oddaja. 21.05 J. Clavell: Šo-gun. ameriška nadaljevanka. TV ZAGREB TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Inšpektor Vinko. Športni pregled. TV AVSTRIJA 21.00 10.25 SP v smučanju, 11.15 Pogovor z novinarji. 12.15 Šport, 13.00 Vzgojna oddaja. 13.25 SP vsmučanju. 15.00 Ali si videl veter?, (film). 16.40 Jakob in Elizabeta. 16.45 Listamo po slikanici. 17.05 Lutke. 17.15 Risanka. 17.40 Čeladek, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Ljudstvo v stiski,. 21.25 Arhitektura. 9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Dvojčka iz Zller-ske doline (film). 12.00 Iz parlamenta, 13.00 Poročila. 17.00 Poročila, 17.05 Eci. peci. pec. 17.30 Mojster Eder. 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Ljudje in ži-valk 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.15 Ceste San Francisca. 22.05 Manjšine — bogastvo Evrope, 22.35 Prerezi i Drugi program 18.30 Divje noči Burlija O,7~ 19.05 Risanke, 19.30 Cas v sliki. 20.15 Bolnišnica na robu mesta. 21.15 Čas v sliki, 21.45 Schilling. 22.05 Trstje skoraj tak kot Dubline (film). 9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Eci. peci, pec, 17.30 Oddaja z miško. 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Zapuščina dvojnega orla. 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki. 20.15 V iskanju prihodnjosti. 21.15 Karam-bol (film). Drugi program 17.30 Usmeritev, 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Divje noči Burlija O.. 19.05 Risanke. 19.30Časvsliki,20.15 Dallas. 21.15 Čas v sliki. 9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Družinski spored, 10.55 SP v smučanju, 13.00 Poročila, 17.00 Poročila, 17.05 Lutke, 17.30 Čebelica Maja. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Pisarniške zgodbe. 18.30 Družinski magazin. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zmešani par (film). 21.55 Pozdravljeni Graz. 8.50 TV v šoli. 14.40 TV v šoli. 16.40 SP v smučanju. 17.40 Poročila. 17.45 Čuvaji časa. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika skupnosti splitskih občin. 18.45 Zabavna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Monitor. 21.05 Kvizkoteka. 22.15 10 let Krivaje. 22.25 Dnevnik. TV AVSTRIJA 9.00 Poročila. 9.05 TV v šoli. 10.55 SP v smučanju. 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Poročila. 17.00 ‘Poročila, TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA /O ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA, 17.05 Eci. peci, pec, 17.30 Vagabund. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 TV kuhinja. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Ra-port iz tujine: 21.15 Kottan raziskuje. 22.15 Glasbena scena 84. TV MADŽARSKA 8.35 Spored za otroke. 14.45 Nedeljska glasba, posnetek javne oddaje. 15.50 Spored prihodnjega tedna. 16.20 Iz arhiva našega stoletja: Mokan. 17.20 Možgansko prvenstvo. J. Egri. 18.00 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Na zapadu nič novega, angleški TV film. 22.15 Poročila. 3. decembra — ponedeljek: Ni sporeda TVKOPER 8.05 in 14.04 Šolska TV. 9.15 Ponovitve: Sloviti španski operni pevci; Lažnivec. 16.25 Velemesta sveta: Lis-bona. 17.20 Kronika Južnega Alfolda. 17.50 TV borza. 18.00 V družbeni razpravi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Apasionata. 1. del. 20.55 Studio 84. kulturni tednik. 21.55 Ponujam za koriščenje' v gospodarstvu. 22.35 Tv dnevnik. 8.05 in 15.00 Šolska TV. 10.00 Ponovitve: Delta; Dnevnik Hanamorske šole. 16.35 Kratki film. 16.45 Kako živeti s stresom?pon. 17.10 Darilo za Dedka Mraza. 17.40 Po sledeh Dedka Mraza. 18.15 Agrarni svet; blago-trg-vrednost. 19.05 Berite vsak dan. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Apasionata. 2. del. 21.00 Pošiljka Berta-lan Sudi. Janoshalma. 22.00 Beseda-glasba-slika. 2'2.50 TV dnevnik. TV MADŽARSKA 8.30 in I4.35 Šolska TV. 9.15 Ponovitve: Klin s klinom. angleški film. 16.20 Žene v jeseni, nemški TV fim. 17.20 TV borza. 17.30 Pedagoški forum: Zakon vzgoje in izobraževanja. 18.25 Telešport. 19.05 Berite vsak dan. 19.30 TV dnevnik. 20.00 100-letnica Petra Groze. 22.55 TV dnevnik. TV KOPER TV KOPER TV KOPER 14.00 Videomix — glasbena oddaja v živo z glasbenimi željami (ponovitev). 16.00 Smučanje: Sestriere: moški slalom — svetovni pokal, 17.30 Razbrazdani angel — film (ponovitev), 19.00 Dokumentarna oddaja. 19.30 TV film iz serije »Ellery Queen«. 20.20 Nogomet: JU. prvenstvo. 21.20 Non stop — Zabavnoglasbena oddaja.’ 22.30 Živali, kijih ni nihče ljubil — dok. iz serije Čudoviti svetovi. 23.20 Check UP - medicinska rubrika: pripravlja Biagio Agnes. 14.00 TV novice. 14.05 YU made music — glasbena oddaja. 14.35 TV film iz serije »Medical center«. 15.30 Mesto na koncu ulice — TV nadaljevanka — 1. del. Igrajo: M. Raineri. M. Merlini. Režija: M. Severino. 16.30 Ameriška fauna — dok. iz serije Čudeži narave. 16.55 Larry Parnell. Glas puščave — TV film iz serije Pazite se otrok. 17.20 TV film iz serije »Baileye-ve dogodivščine« — L. 17.55 TV novice. 18.00 Paganini — TV nadaljevanka t- 1. del. Igrajo: T. Schirinzi. L. Guerrieri. G. Piperno, Režija: D. Guardamasna. 19.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Rezervirano za znanost, 20.20 Trha voda — opereta. Glasba: G. Pietri. Režija: V. Molinari. Igrajo: G. Tedeschi. Nada. N. Ca-stelnuovo. D. Goggi, A. Ninchi. 21.20 Športni pregled. 21.50 TVD vse danes. 22.05 Klic gora — 11. gorski festival v Valboitu. 23.05 Glasbeni nokturno. TV KOPER 14.00 TV novice. 14.05 Glasbena oddaja: »Za uho in oko«, 14.35 TV film iz serije »Medical center«. 15.30 Mesto na koncu ulice — TV nadaljevanka — 2. del. Igrajo: M. Rainieri. M. Merlini. Režija: M. Severino. 16.30 TV film »Mali Titan«. 16.55 Oblikovanje prihodnosti — I. del — dok. iz serije Modrost telesa, 17.20 Risanke. 17.55 TVD novice. 18.00 Paganini — TV nadaljevanka — 2. del. Igrajo: T. Schirinzi, L. Guerrieri. G. Piperno. Režija: D. Guardamansa. 19.00 odprta meja — meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Arura — Vpogled v tibetansko medicino — 1. del. 20.20 Izvori življenja na Zemlji — dok. I. del. 21.20 Pot do uspeha — Rosita in Ottavio Missoni. 21.50 TVD vse danes. 22.05 Zdravnik in pacient. 22.50 Past — TV film iz serije Alfred Hitchcock predstavlja. 14.00 TV novice. 14.05 Glasbena oddaja: »Za uho in oko«, 14.35 TV film iz serije »Medical center«. 15.30 Mesto na koncu ulice — TV nadaljevanka — 3. del. Igrajo: M. Raineri. M. Merlini. Režija: M. Severino, 16.30 TV film iz serije »Baileye-ve dogodivščine« — 2. 16.55 Zdravnik in otrok — oddaja v živo v sodelovanju z gledalci, vodi profesor Franco Panizon. direktor zavoda za pediatrijo v Trstu. 17.55 TV novice. 18.00 Paganini — TV nadaljevanka — 3. del. Igrajo: T. Schrinzi. L. Guerrieri. G. Piperno. Režija: D. Guardamasna. 19.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videote-leks. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Kulturna panorama. 20.20 Smučanje: Val d’Isere: Moški slalom — svetovni pokal. 21.20 Dokumentarec s področja športa. 21.50 Turistični vodič — v sodelovanju s agencijo Komas Hertz. 22.00 TVD vse zadnes. 22.15 Misterijanci — film. Igrajo: Kenji Sahara. Yumi Shirakawa. Režija: Inoshiro Honda. 14.00 TV novice. 14.05 Glasbena oddaja — »Za uho in oko«. 14.35 Smučanje: Val d’Isere: Moški veleslalom — svetovni pokal. 15.30 Mesto na koncu ulice — TV nadaljevanka — 4. Jel. Igrajo: M. Raineri. M. Merlini. Režija: M. Severino. 16.30 Veselo naprej! — Tečaj italijanskega jezika — »Kovček«. 17.00 Oblikovanje prihodnosti — dok. iz serije Modrost telesa. 17.25 Taina invazija — TV film iz serije Bigfoot in divji deček. 17.55 TV novice. 18.00 Paganini — TV nadaljevanka — 4. del. Igrajo: T. Schirinzi. L. Guerrieri. G. Piperno. Režija: D. Guardamasna. 19.00 Odprta meja — Informativna oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Otrok in psihoanaliza. 20.20 Nepričakovan gost — od Agathe Christie. 21.20 You ask for it — zanimivosti z vsega sveta. 21.50 Turistični vodič — v sodelovanju s agencijo Kompas Hertz. 22.00 TVD vse danes. 22.15 Videomix — glasbena oddaja v živo z glasbenimi željami. VESTHIK, 28. NOVEMBRA 1984 STRAN 21 tedenski koledar PETEK, 30. november — Andrej SOBOTA, 1. december —Natalija NEDELJA 2. december — Blanka PONEDELJEK, 3. decembra — Franc TOREK, 4 december — Barbara SREDA, 5. december — Stojan ČETRTEK, 6. december — Miklavž PETEK, 7. december — Ambrož SOBOTA, 8. december — Marija NEDELJA, 9. december — Valerija PONEDELJEK, 10. december — Smiljan TOREK, 11. december — Danijel SREDA, 12. december — Ivana ČETRTEK, 13. december — Lucija kino ..PARK" MURSKA SOBOTA 30. novembra ob 17. uri italijanski film: OBRNI SE IN NASTAVI DRUGI OBRAZ in ob 19. uri francoski film: GNEČA NA KARIBIH; 2. decembra ob 15. in 17. uri italijanski film: OBRNI SE IN NASTAVI DRUGI OBRAZ in ob 19. uri francoski film: GNEČA NA KARIBIH; 3. in 4. decembra ob 17. in 19. uri danski film: MORNARJI V POSTELJI; ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen. ČRENŠOVCI 30. novembra ameriški film: USPOSOBLJEN DA UBIJA; 1. in 2. decembra italijanski film: DEKLE ZA POČITNICE; ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen. prodam STAREJŠI OPEL KADET, registriran. poceni prodam. Lorenčič. Stara Nova vas 36. p. Križevci pri Ljutomeru. ln-662 1.30 HA KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA IN PRAZNO STANOVANJSKO HIŠO V GRESOV ŠČAKU PRI LJUTOMERU, možna takojšnja vselitev, prodam. Cena 1500.000 din. Informacije: telefon (069) 81 800 — od 7. do 12. ure. In-663 HLEVSKI GNOJ. 70 ccm. prodam. Križevci pri Ljutomeru št. 20. In-667 OSEBNI AVTOMOBIL LADO 1200. letnik 1977. registriran do avgusta 1985. z zimsko opremo, ugodno prodam. Ladislav Koler. M. Sobota. Lendavska 13. M-5625 HIŠO z gospodarskim poslopjem ter nekaj zemlje ali brez v Vadar-cih 58. prodam. Informacije: Kosednar. Krašči 35. M-5621 TRAKTOR FERGUSON 539 s kabino, nov. 46 delovnih ur. prodam. Jolanka Kuhar, gostilna Puconci. M-5622 MALE PUJSKE PRODAM. Dankovci 12. M-5623 PASAT, letnik 1975. v dobrem stanju, prodam ali zamenjam za JUGO. Domajinci 5. p. Cankova. M-5626 TRIČETRTINSKO JAKNO (ZAJEC), št. 44. prodam. Lipič. M. Sobota. Mojstrska L M-5627 MOPED 14 M. 5 prestav, dobro ohranjen, prodam. Informacije: 24 479. M-5628 FI AT 126 P in drobilec za koruzo prodam. Andrejci 1. M-5632 TROSILEC ZA HLEVSKI GNOJ, skoraj nov. z garancijo, prodam. Naslov v upravi lista. M-5633 HARMONIKO MELODIJA, nerabljeno. 80-basno. prodam ali menjam za diatonično. Naslov v upravi lista. M-5634 ZASTAVO 750 PRODAM. Puconci 41. M-5635 NOVO KABINO ZA TRAKTOR FERGUSON 539 in kravo, brejo osem mesec.ev ali privesni-co s teličko, prodam. Moravske Toplice. Dolga ulica 77. M.-5635 VESTNIK * - - - - Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1. Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik j, Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 700,00 din, polletna 350,00 din, letna naročnina za inozemstvo 1.500,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 900,00 din. Takoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176. Cena posamezne številke 20,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. KOBILO, staro deset let. prodam. Evgen Celec. G. Slaveči 42 p. Kuzma. M-5638 ZASIWO 101. letnik 1980. prevoženih 41.000 km. prodam za 260.000 din. Gornja Radgona. Ob progi 7. M-5641 TRAKTOR STEYR. 18 KS., s koso, v dobrem stanju, prodam. Slavko Horvat. Slaptinci 35. M-5643 NSU PRINC 1200. dobro ohranjen. prodam. Cena 55.000 din. Naslov v upravi lista. M-5645 ZASTAVO 750 LE. letnik 1981. registrirano do septembra 1985. prodam. Vitez. M. Sobota. Trstenjakova 5 a. M-5647 MOPED TOMOS 15 SL. s petimi prestavami, nujno prodam. Škerlak. Sebeborci 24. M-5648 RENAULT 12. letnik 1975. registriran. ugodno prodam. Žižek. Ižakovci 5. p. Beltinci. M-5649 FENDER. 100 W. in IBANEZ PEDALE PRODAM. Merklin. 23 037 popoldne. M-5650 ZASTAVO 101. registrirano, prodam. Trdkova 46. p. Kuzma. M-565.1 . PARCELO GOZDA V K. O. PROSENJAKOVCI (gradbeni les. drva), prodam. Naslov v upravi lista. M-5652 KOLESA Z ZIMSKIMI GUMAMI SEMPERIT, za R 5, 4 kosi, prodam. Skraban, M. Sobota, Finžgarjeva 11. M-5555 PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE, 35.000 kalorij, prodam. Vučja vas 12 a. M-5615 ZIMSKE GUME MICHELIN S PLATIŠČI, 145 x 14, za PEUGEOT, prodam. Telefon 23-191. M-5617 ZASTAVO 101, letnik 1976, ugodno prodam. Novak, Tropovci 5 a, p. Tišina. M-5660 RENAULT 4. Jetnik 1971, registriran do oktobra 1985, prodam. Flisar, Martjanci 76, p. Martjanci. M-5662 BARVNI TELEVIZOR ISKRA in manjši klavir prodam. Telefon: 22-270 — popoldne. M-5664 . ITISON (4 x 4) in kopalno kad, v dobrem stanju, prodam. Murska Sobota, Trstenjakova 39. M-5665 . ALFASUD NAPRODAJ. Cena 100.000 din. Mirko Žitek, Rakičan, Kotna 12. M-5666 POHIŠTVO ZA SPALNICO, novo, po zelo ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista. M-5667 KRAVO, staro osem let, brejo Osem mesecev, prodam. Radovci 21. M-5668 PLEMENSKO TELICO, kontrola A, visoko brejo, prodam. Ivanci 4, p. Bogojina. M-5669 OSEBNI AVTOMOBIL OPEL KADET, registriran do 5. avgusta 1985, prodam. Jože Mencigar, Večeslavci 116, p. Rogašovci. M-5671 DIANO, letnik 1979, prodam. Sovjak, Nemčavci 22, p. Murska Sobota, ali telefon popoldne: 24-553. M-5671 TRAKTOR STEYR, 30 KS, v zelo dobrem stanju, prodam. Jože Kuzma, Žižki 43. M-5677 TELEVIZOR, črno-beli, z manjšo okvaro prodam. Flegar, Kroška 81. M-5678 TRAKTOR FERGUSON 35 PRODAM. Selo 129, p. Prosenjakovci. M-5679 RENAULT 12, nov, in dva nova blatnika za R 12 prodam. Franc Celec, Murska Sobota, Lendavska 25 a, telefon 23-967. M-5680 VISOKOTLAČNO STISKALNICO, tip 224, novo in IZRUVAČ KROMPIRJA HASICA, večji, prodam. Duro Ovčar, M. Gubca 32, p. Belica pri Čakovcu. M-5682 USNJE (ZA PODPLATE), večjo količino, kompletno pohištvo za spalnico in kuhinjo, dobro ohranjeno, prodam. Fartelj, Murska Sobota, Kidričeva 125. M-5683 STANOVANJE V MURSKI SOBOTI, 85 kv. m., prodam ali zamenjam za manjše v M. Soboti, Ljubljani ali Mariboru. Naslov v upravi lista. M-5684 PROSTOTONSKO HARMONIKO, novo, in DIANO 6, letnik 1977, prodam. Telefon 24-639. M-5685 BARVNI TELEVIZOR, rabljen, ugodno prodam. Telefon 71-364. M-5686 FIAT 125 PRODAM ZA 70.000 din. Telefon 24-046. M-5675 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, pol-kavč in obešalnik za hodnik prodam. Telefon 24-682. M-5673 ZASTAVO 101 PRODAM. Černelavci, Gajeva 11. M-5674 PEVSKO OZVOČENJE DI-NAKORD, 200 W, s 4 skrinjami in novo peč za centralno ogrevanje EMO CENTRAL 20 prodam. Telefon: 70-080 — dopoldne. M-5676 NOV HLADILNIK, 170 I, prodam. Kličite po telefonu (069) 81-066 — od 7. do 15. ure. In-671 ŠKODO S 100, neregistrirano, po generalki 5000 km, lahko tudi po delih in nove prage ter zadnje blatnike za isto vozilo, prodam. Vlado Štebih, Pršetinci 15, 62258 Tomaž pri Ormožu. In-670 KOMPLETNO POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Jože Lah, Nunska graba 16, p. Ljutomer. In-699 VW, letnik 1976, ugodno prodam. Bratonci 31. M-5689 ZASTAVO 750, letnik 1975, prodam. Rankovci 15, p. Tišina. M-5690 VRSTNO HIŠICO V NASELJU PIONIR 42, NUJNO PRODAM. Anton Horvat, 14. divizije 42. M-569 L TRAKTOR SAME DELFINO 32, ugodno prodam. Jože Pucko, Velika Polana 18, 69225 Velika Polana. M-5692 PRODAJAM LEPA JABOLKA IN HRUŠKE ZA OZIMNICO PO 30 din ZA KG. Informacije: Murska Sobota, Šercerjevo naselje 17, telefon 23-014. M-5693 SEJALNICO OLT ZA KORUZO, 4-redno, prodam. Gančani 6. M-5696 TAM FURGON, novi tip, prevoženih 6.000 km, poceni prodam. Oglasite se v SADJE-ZELENJA-VA LJUTOMER. In-674 WARTBURG DE LUX, letnik 1977, prevoženih 65.000 km, registrirani do novembra 1985, prodam. Novak, Šalinci 22, 69242 Križevci pri Ljutomeru. In-673 MOTORNO ŽAGO HUSQUAR-NA PRODAM. Naslov v upravi lista. M-5699 RENAULT 4 TLS, letnik 1983, prodam. Škerlak, M. Sobota, Cvetkova 16. M-5697 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika), potreben manjšega popravila in otroško posteljo, kovinsko bele barve, prodam. Vrtna 2, stanovanje 13, telefon 22-281. M-5698 OPEL ASCONA 1,6 SLJ, s petimi vrati, letnik 1983, prodam. Telefon 24-929. M-5700 PEČ EMO CENTRAL ZA CENTRALNO KURJAVO, 20.000 kalorij, prodam. Koren, Dobrovnik 155, p. Dobrovnik. M-5701 ZASTAVO 750, registriran do oktobra 85, prodam. Drogerija na tržnici ali Puževci 13, p. Bodonci. M-5702 AVTO MOSKV1Č, letnik 1978, prevoženih 52.000 km, poceni prodam. Mirko Žagar, Zgornja Hajdina 121, 62288 Hajdina. M-OP OSEBNI AVTO ZASTAVA 101 GTL, letnik 1984, nov, prodam. Ogled možen vsak dan po 16. uri. Turnišče, Travniška 6. M-5704 CIMOS CITROEN GS 1,3, odlično ohranjen, prevoženih 66.000 km, ugodno prodam. Telefon: 78-031. M-5705 OJAČEVALEC PMX (100/100), z 2 x 50 W BOKSI IN GRAMOFON TOSCA prodam. Vučak, Krašči 33. M-5709 7 A H V A LA Ob smrti našega dragega sina Draga Zelka iz Dankovec se iskreno zahvaljujemo tudi patronažni sestri Cvetki Dora ter vsem ostalini sestram patronažne službe ZD M. Sobota za dolgoletno pomoč na domu. ŽALUJOČI: oče in mama Dragemu sinu, bratu in vnuku SREČKU BARBA RIČU iz Šalo-vec. ki služi vojaški rok v Beogra: du. želijo ob praznovanju 19. rojstnega dne vse naj lepše z željo, da bi mu dnevi v vojaški suknji hitro minili in se kmalu vrnil v domači kraj — oče. mama, sestra Darja in stara mama. ZASTAVO 101 COMFORT, letnik 1981, prodam. Janez Malačič, Križevci 56, p.. Križevci v Prekmurju. M-5707 STANOVANJSKO HIŠO V ANDREJCIH, primerno za poč. hišico, prodam. Andrejci 31, p. Martjanci. M-5708 TRAKTOR STEYR, 36 KS, s koso, prodam. Naslov v upravi lista. M-5709a SMUČI RM 905, 180 cm, vezi TI-ROLIA 150, čevlje ALPINA in dvodelni kombinezon prodam. Ernest Toth, Z. Velnarja 33, M. Sobota. M-5711 VW 1200, letnik 1974, prva registracija leta 1976, z dodatno opremo (avtoradio, dodatna rezervna kolesa, zimske gume), prodam. Mencigar, Pertoča 116, p. Rogašovci. M-5715 POHIŠTVO ZA SPALNICO, starejši tip, prodam. Murska Sobota, Mladinska 14. M-5716. ZASTAVO 101,letnik 1976/1977, registrirano do novembra 1985, prodam. Selo 8, p. Prosenjakovci. M-5717 STRANICE OD TOVORNEGA AVTA TAM 5000 z nadviški, primerne za traktorsko prikolico ali voz z gumijastimi kolesi, ugodno prodam. Murska Sobota, Šercerjevo naselje 9. M-5718 CCA 40 AROV GOZDA V PUCONCIH PRODAM NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU. Informacije pri Kuhar, Puconci 102 M-5714 MEŠANI GOZD, 34 arov, prodam. Poizvedbe na upravi lista. M-5719 NAKLADALEC ZNAMKE DU-BRAVA za nakladanje lesa, gnoja in kopanje prodam. Telefon 24-287 ali Zenkovci 63. M-5721 KOMBI ZASTAVA 1500 NAPRODAJ. Zenkovci 63 ali telefon 24-287. M-5721 a MALE PUJSKE PRODAM. Veščica 19, p. M. Sobota. M-5722 KRAVO, brejo devet mesecev, vozno, prodam. Bratonci 114, p. Beltinci. M-5723 Prisrčna zahvala vsem, ki so našega dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Iskrena zahvala družini Varga za vso pomoč v najtežjih trenutkih, kolektivom ČGP Delo. INTES MLINOPEK in Panonija ter sodelavcem KLAVNICE. Žalu joči: žena Marija s sestro Ano, hčerka Dragica z možem Milanom, sin Janez z ženo Romano, sin Jožek in ostalo sorodstvo Kje si draga mama in stara mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA 9. novem bra je v 83. letu starosti nepričakovano prenehalo biti plemenito srce in so se brez slovesa zatisnile oči naše drage mame, stare mame, babice in sestre Veronike Gomboc roj. Kološa iz Lucove Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem iz. Lucove in Andrejec. ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in šopke, nam izrekli sožalje ter v najtežjih trenutkih slovesa pomagali in sočustvovali z nami. Posebna hvala g. duhovniku V. Kerčmarju za pogrebni obred, govorniku tov. Ger-garju. pevcem in gasilcem iz Lucove in Andrejec. godbi iz M. Sobote in kolektivu Inženiring iz Kranja. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI LADO 1300 S, dodatno opremljen, star šest mesecev, prodam. Bakovci, Prečna 8a, telefon 76-041. M-5726 LADO 1290, letnik 1974 v odličnem stanju prodam. Informacije na telefon 21-542. M-5728 TRAKTOR STEYR (žaba) v odličnem stanju prodam. Sapač Jože, Domajinci 25, p. Cankova. M-5730 KAMP PRIKOLICO ADRIA 380 PRODAM. Ogled g Benediktu 19. p. Benedikt. GR-276 SAMONAKLADALKO BAUTZ. 25 ccm. z sedmimi noži, prodam. Janko Hribar. Zg. Kon-jišče 9. p. Apače. GR-277 • POLTOVORNI AVTO VW 1500. letnik 1974. motor menjan leta 1983. prevoženih 38.000 km. prodam. Cena po dogovoru. Oto Zaharias. Stogovci 4. p. Apače. GR-279 FIAT 750. letnik 1977. registriran do avgusta 1985. prodam. Bati-Konc Žužana. Lendava. Mlinska 8. telefon 75-322. M-BKŽ STAREJŠO HIŠO V PETIŠOV-CIH. z novim, še nedograjenim prizidkom in velikim dvoriščem prodam. Informacije: Laci Varga. Petišovska ul. 64. p. Lendava. In-4I9 FORD. 15 M. letnik 1967. prodam. Cena 50.000 din. Krog. Ravenska 4. M-5653 ZASTAVO 101 PRODAM. Vučja vas 3. p. Križevci pri Ljutomeru. M-5 654 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO Z A TESTOM IN DVO-BRAZDNI TRAKTORSKI PLUG IMT s predplužniki prodam. Tišina 56. M-5655 KLETKE ZA REJO ZAJCEV PRODAM. Vlado Voroš. Lendavska 17 c. Murska Sobota. M-5656 MALE PUJSKE PRODAM. Va-neča 3. p. Puconci. M-5657 KRAVO S TELETOM, staro dve leti, kontrola A. prodam. Pečarovci 70. p. Mačkovci. M-5658' TRAKTOR TORPEDO 6006. 150 delovnih ur. prodam. Pečarovci 70. p. Mačkovci. M-5658 BARVNI TELEVIZOR GORENJE ELEKTRONIC UGODNO PRODAM. Gider. Murska Sobota. Mojstrska 2. telefon 24-024. M-5659 kupim BCS ZA REZERVNE DELE KUPIM. Zvonko. Pukšič. Zg. Konjišče 15. p. Apače. GR-278 ZAHVALA Mnogo prezgodaj in brez slovesa, nas je v 50. letu starosti zapustil naš dragi mož. oče. tast, stric, ujec in brat Jurij Vegi iz Strehovec SAMONAKLADALKO. TRO-SILEC GNOJA IN ALUMINIJASTI SOD ZA GNOJNICO, tudi v neuporabnem stanju, kupim. Naslov v upravi lista. M-5639 SILAŽN1 KOMBAJN KUPIM. Naslov v upravi lista ali telefon 22-940. M-5688 sobe OPREMLJENO TROSOBNO STANOVANJE ZA DOBO DVEH LET ODDAM SOLIDNI ŽENSKI. Franc Šarkanj. M. Sobota. Prežihova 4. M-5614 SOBO V BOREJCIH ODDAM ŽENSKI. Informacije do 10. ure: Planika. M. Sobota. M-5637 zaposlitve DVE KV ALI PRIUČENI NATAKARICI. V LJUTOMERSKI OBČINI. ZAPOSLIM TAKOJ. Hrana in stanovanje v hiši. OD dober. 7-urni delavnik. Naslov v upravi lista. M-5620. STROJNEGA KLJUČAVNI-Carja ali strugarja zaposlim TAKOJ. Informacije po telefonu (069) 21-265. M-5694 razno PREKLICUJEM VELJAVNOST HRANILNE KNJIŽICE št. 177, izdano pri Zadružno hranilno kreditni službi Ljutomer— Križevci., Angela Heric. Radoslavci 36, p. Bučkovci. In-672 INŠTRUIRAM KEMIJO ZA VSE STOPNJE. Telefon v po- . poldanskem času: 23-444. M-5695 Preklicujem veljavnost spričevala št. 616, izdano v šolskem letu 1978/1979 na ŠOLI ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE v Rakičanu. Livija Kozic, Gaberje 37. p. Lendava. M-5703 SAMSKI MOŠKI, star 49 let. zaposlen in s svojo urejeno hišo, želi spoznati zaradi skupnega življenja žensko, staro do 50 let. Lahko tudi upokojenka, ločenka ali vdova. En otrok ni ovira. Ponudbe pošljite na upravo lista pod PREKMUREC. M-5713 Kje si dragi oče. kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? STRAN 22___ VESTNIK, 28. NOVEMBRA 1384 .Ve jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, šopek rož mi prinesite in in drobno svečko mi prižgite. V SPOMIN Te dni minevata dve leti, odkar nasje zapustil našdragi mož. oče in sin Emil Laslo iz Dobrovnika Težko je spoznanje, da te ni in te nikoli več ne bo med nami. Čeprav te ni. v naših srcih še živiš Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu. Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI Ljubezen tvoja in dobrota v spominu samo še živi, hvaležnost naša spremlja te. le tebe ni. .. V SPOMIN 1 . decembra mineva dvajset let. odkar je v letalski nesreči izgubil življenje naš ljubi sin. mož. očka in dedek Miran Šneler-Djoni Prekratka so bila leta, ki smo jih preživeli skupaj. Spomin nate je grenko spoznanje resnice, da te nikoli ne bo med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI I..................................... Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod čutimo te mi vsi. • med nami si. ZAHVALA 14. novembra nasje nepričakovano, tiho in brez slovesa, v 74. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Alojz Krpič kmetovalec iz Šalamenec 90 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, sočustvovali-z nami in nam izrekli sožalje. Zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS Puconci za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Šalamenci. 15. novembra 1984 Žalujoči: žena Terezija, sin Feri z ženo Žužiko, vnukinja Tatjana in ostalo sorodstvo Kdor živi v mislih svojih dragih ~ ni umrL (S. Kosovel) ZAHVAL.A V 61. letu starosti nasje tiho in mirno nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož. oče in stari oče Vincenc Šadl upokojenec iz M. Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in dragega pokojnika pospremili na njegovi poslednji, prerani poti. Posebna zahvala govornikoma: predstavnici KS Partizan M. Sobota in predstavniku GP Gradis Maribor za poslovilne besede, čč. g. duhovniku Režonji in cerkvenim pevcem za pogrebni obred in odpete žalostinke ter godbi na pihala. Prisrčna zahvala družini Sukič-Ferencek za vsestransko pomoč ter kolektivoma ABC Pomurke. Gozdno gospodarstvo M. Sobota in Kegljaškemu klubu Radenska M. Sobota za darovana venca. M. Sobota. 19. novembra 1984 Žalujoči: žena Gizela, sin Štefan s Slavico, sin Karel z ženo Marijo, vnuka Kristjan in Darja ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 7 L letu starosti nasje po kratki bolezni za vedno zapustil dragi mož. oče. stari oče. brat, svak in stric Ivan Gjura iz Melinec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, posebno družini Maroša in Regini Sraka, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, in vsem, ki so dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, za sv. maše in druge dobre namene, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala tudi dr. Ivu Čaru za zdravniško pomoč, duhovnikom za pogrebni obred, pevcem za odpet žalostinke. govornikoma Andreju Zadravcu in Ivanu Duhu ter g. Martinu Maroši za poslovilne besede. Hvala kolektivu OŠ Beltinci in kolektivu VGP Maribor. TOZD VE Mura M. Sobota. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Jožica, hčerka Milica z družino, sin Ciril z družino, sestra Micka z družino, svakinja Milica z družino, nečakinja Rozika z družino in ostalo sorodstvo Vse teče, nič se ne povrne in nič ne pride 'več nazaj, nikoli vat se ne obrne, sijoča zvezda se utrne. v temu zgubi se njen sijaj. Lili Novy V SPOMIN 26. novembra je minilo leto dni, odkar nasje zapustila draga hčerka, žena. mama, stara mama in sestra Marija Bedek iz Križevec v Prekmurju Prekratka so bila leta, ki smo jih preživeli skupaj. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok in grenko spoznanje, da te z ničemer ne moremo nadomestiti in da te ne bo nikoli več z nami, ostala pa boš v naših srcih in mislih. VSI TVOJI ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka Jožefa Kulčarja iz Gaberja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatejem in znancem, ki ste mu poklonili vence in cvetje, ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — najlepša hvala! ŽALUJOČA DRUŽINA ZAHVALA V 85. letu starosti so se za vedno zaprle trudne in skrbne oči naše drage mame, stare mame in prababice Ane Matuš iz M. Sobote Iskreno se. zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala g. duhovniku za lep pogrebni obred in pevcem ža odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Tešanovci, Maribor, M. Sobota, Ljubljana Žalujoči: hčerka Gizela z možem Jožetom, sin Jože z ženo Elico, vnuki Jože, Breda, Nevenka in Željko z družinami, pravnuki Vinko, Vlado, Janja in Matej ter ostalo sorodstvo Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod čutimo te mi vsi. med nami si. ZAHVALA V 62. letu starosti nasje po kratkotrajni bolezni za vedno zapustil ljubi mož. oče in stari oče Vladimir Kranjec iz Lončarovec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki so pokojnika pospremili v velikem številu na njegovi zadnji poti, za darovane vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Posebna hvala zdravstvenemu osebju iz G. Petrovec. predstavniku KS Ratkovci tov. Horvatu za ganljive besede ob slovesu g. Balažiču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Lončarovci, 16. novembra 1984 Žalujoči: žena Gizela, sin Štefan z ženo Olgo, sin Daniel, hčerka Erika z družino in ostalo sorodstvo VESTNIK, 28. NOVEMBRA 1984 STRAN 23 v besedi in sliki —— MURSKA SOBOTA S seje predsedstva PMS SZDL v Ljutomeru formalnost Letne programske seje krajevnih organizacij SZDL ne bi smele izzveneti kot gola formalnost, ampak jih je treba povezati z vsebinskimi vprašanji in nalogami za prihodnje leto. To je ena osnovnih usmeritev z nedavne seje članov predsedstva pomurskega medobčinskega sveta socialistične zveze v Ljutomeru, kjer so med drugim govorili o vsakoletnih sejah frontnih družbenopolitičnih organizacij na terenu. To je priložnost, ko bi prav tako kazalo dodobra razčleniti delovanje in uveljavljanje krajevne samouprave, hkrati pa nekaj več pozornosti odmeriti pripravam na delegatske skupščinske volitve, ki bodo leta 1986. Kot smo slišali, bodo na sestankih nekaterih krajevnih organizacij SZDL v Pomurju sodelovali tudi medobčinski družbenopolitični delavci. Na seji v Ljutomeru pa so se člani PMS SZDL ukvaqali še s celo vrsto drugih vprašanj in problemov; kar 21 točk so imeli v okviru aktualnih nalog. Na prvem mestu je bila vključitev SZDL v ureditev razmer na srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti, sledile so pripombe na osnutek slovenske resolucije za prihodnje leto in pripombe na predlog družbenega dogovora o delitvi sredstev za OD funkcionarjev v Sloveniji ter poziv na dejavnejše sodelovanje Pomurcev v solidarnostni akciji za pomoč prizadetim na Kopaoniku. Moralno, ne pa tudi materialno, so podprli pobudo za izdajanje literarno-publicistične priloge Vestnika Odmevi, spregovorili o aktivnostih na področju varčevanja in akciji Več knjig v knjižnice, v nadaljevanju pa se dogovorili še za druge naloge, ki so ta čas pred frontno družbenopolitično organizacijo v Pomur- ju. B. Ž. IZBOLJŠATI POLOŽAJ DELAVCEV V PROSVETI Prosvetni delavci občine Murska Sobota — v vzgojno-varstvenih organizacijah, osnovnih in srednjih šolah jih dela okrog soboto Osrednja soboški kateri je praznovali slovesnost kinodvorani 800 — so v svoj dan. je bila v Park, na imela slavnostni govor predsednica medobčinskega sveta zveze sindikatov Pomurja Mira Marko. Dotaknila se je tudi položaja v šolstvu in med drugim dejala: ,,Prav gotovo bo naša osnovna skrb in naloga, da v letih, ki prihajajo, težimo k izboljšanju materialnega položaja delavcev v prosveti, še zlasti pa da to družbeno priznano delo primerno nagradimo. Sredstva, ki se tako ali drugače ustvarjajo za potrebe izobraževanja, bodo v prvi vrsti morala biti na voljo dejavnosti, šele potem vsem drugim željam, zlasti investicijskim. Ne moremo mimo dejstva, da smo v preteklosti veliko vložili v zidove tudi na področju šolstva, toda pretekli časi so pač to dopuščali, vendar moramo zato danes toliko bolj pretehtano pristopati k snovanju novih investicij. Zlasti je potrebno vsestransko oceniti potrebe in možnosti, da bodo dobile zeleno luč zares najpotrebnejše naložbe, saj bomo v nasprotnem primeru še naprej pritiskali na sredstva, ki so potrebna predvsem pri izvajanju programa.” Vprašala je tudi, kako je mogoče, da mora učitelj na eni šoli opraviti povsem drugačne naloge za njegov osebni dohodek kot v drugi. Svoj govor pa je povezala tudi s praznovanjem dneva republike, 40-obletnice prvih učiteljskih tečajev na osvobojenem ozemlju in drugimi pomniki v naši preteklosti. Na proslavi so podelili tudi priznanja in nagrade prosvetnim delavcem. Letos so nagrajenci Marija Kerčmar s celodnevne osnovne šole Gornji Petrovci, Milena Štaus s celodnevne osemletke v Beltincih, Zinka Farič, ravnateljica OS Edvard Kardelj v Murski Soboti, Ludvik Kutoš, učitelj na srednji' kmetijski šoli v Rakičanu, in Jože Cerpnjak, ravnatelj OŠ Šalovci. Plaketo občinske izobraževalne skupnosti pa so podelili vzgojno-varstvenemu zavodu Murska Sobota. Ob koncu, so si udeleženci proslave ogledali predstavo Pode-želanka v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje. JOŽE GRAJ SKUPNI ODBOR ZA UREDITEV RAZMER NA SREDNJEŠOLSKEM CENTRU Po samoupravni poti Kot je znano, so na srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve v Murski Soboti že nekaj časa neurejene razmere, ki jih kljub prizadevanjem po normalni samoupravni poti znotraj kolektiva doslepše niso uspeli rešiti. Od letošnjega marca pa so se v aktivnosti vključili tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij. Spričo teh ugotovitev je soboški izvršni svet predlagal zborom občine, da se v skladu s 638. členom zakona o združenem delu ustanovi skupni odbor, sestavljen iz 4 predstavnikov srednješolskega centra (svet šole, sindikat, ZK in mladina) in 5 predstavnikov občinskih družbenopolitičnih organizacij. Na nedavnem zasedanju so občinski zbori soglašali s takšno rešitvijo ter ugotovitvijo, da večina delavcev srednješolskega centra, ki so doslej dobro opravljali svoje delo, ni sposobna sama rešiti nakopičenih zadev in je potrebna pomoč od zunaj. Po dogovoru mora v sodelovanju s samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami, delavci in učenci srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve skupni odbor takoj ugotoviti vzroke za neurejene razmere in jih odpravljati. V sodelovanju s .kolektivnim poslovodnim organom pa je treba zagotoviti nemoten potek vzgojno-izo-braževalnega procesa. Ta.odbor mora najkasneje do konca decembra pripraviti poročilo za zbore skupščine občine o rezultatih in predloge za nadaljnje delo, v kar bo vključen tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja, ki bo skrbel predvsem za zakonitost in izvajanje nalog v skladu z veljavnimi predpisi. Milan Jerše HOTIZA Skupščina prekmurskih študentov V četrtek zvečer je bila v Ljubljani volilno-programska skupščina kluba prekmurskih študentov, ki so se je udeležili tudi predstojnik medobčinskega študijskega središča politične šole CK ZKS za Pomurje Evgen Emri ter predsednika občinskih konferenc zveze socialistične mladine iz Murske Sobote in Lendave Stanko Kerčmar in Vlado Bratkovič. V precej burni in dolgotrajni razpravi so kritično ocenili dosedanje delo prekmurskih študentov, med katerimi jih je aktivnih v klubu le okrog 50. Zato bo ena od pomembnih nalog v prihodnje, da v svoje vrste pritegnejo večje število mladih iz lendavske in soboške občine. bodo v tem študijskem letu morali poživiti delo sedmih sekcij kluba prekmurskih študentov. V večji meri pa naj bi se povezali tudi z OK ZSMS v Lendavi in Murski Soboti. Ob koncu skupščine so razrešili dosedanje vodstvo kluba prekmurskih študentov v Ljubljani in za novega predsednika izvolili Tibora Cigiita, za sekretarko pa Jasno Zver. -še Skupina Doroja zmagala Letošnje prireditve Glas mladih, ki jo tradicionalno organizira OK ZSMS Črnomelj in na kateri se predstavljajo mladi pevci in ansambli, so se udeležili tudi člani ansambla DOROJA iz Murske Sobote in zasedli prvo mesto. Na tem vsakoletnem srečanju se mladi amaterski glasbeniki predstavljajo sše neobjavljenimi skladbami. Klub mladih iz Murske Sobote seje odločil, da bo soboško mladino zastopal omenjeni.ansambel. Odločitev je bila pravilna. saj je med osmimi ansambli in dvema pevcema ta skupina bila najboljša. Ta pomemben uspeh pa je vsekakor spodbuda za nadaljnjo kakovostno rast mladih glasbenikov iz Murske Sobote. D. L. NOV SAMOPRISPEVEK Kmalu se bo izteklo petletno obdobje, v katerem Hotižančani s samoprispevkom zbirajo sredstva za krajevne potrebe. Ker se zavedajo, da bo tudi v prihodnje napredek kraja odvisen od njih samih, so družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost že sprožile akcijo o novem samoprispevku. O tem bodo glasovali na referendumu v decembru. Kaj nameravajo na Hotizi urediti s sredstvi novega samoprispevka? Mrliška veža sicer že stoji, vendar še ni povsem urejena in zanjo bo potrebno še precej denarja. Starega šolskega poslopja ne nameravajo pustiti propadanju, torej ga žele obnoviti. O prepotrebnem telefonskem omrežju v vasi že govorijo desetletja, nikakor pa s telefonijo ne uspejo. Ta problem naj bi rešili v novem petletnem obdobju. Na Hotizi so aktivni nogometaši, za ta šport se kot gledalci navdušujejo tudi starejši, zato so pripravljeni za dokončno ureditev igrišča prispevati tudi denar. Potrebno je urediti še nekaj protipožarnih vodnjakov, še bolj utrditi poljske poti, del ceste pa še čaka na asfalt. Skratka: kljub doseljenemu so še potrebe in edino z novim samoupravno izglasovalnim samoprispevkom bo moč urediti želeno. Na Hotizi so torej prepričani, da bo bližnji referendum uspel. s. s. LEPE OBRESTI ZA KRATKO, VENDAR V razpravi so omenili tudi prostorske težave in problem financiranja, saj se ob dotacijah OK ZSMS morajo znajti z organiziranjem raznih akcij, da dobijo potrebna denarna sredstva. Kot so poudarili v razpravi na skupščini, Tudi same člane Turističnega društva Radenci je visoko priznanje Turistične zveze Slovenije — njena komisija za varstvo okolje je Radence na minulem 32. zboru gostinskih in turističnih delavcev republike v Rogaški Slatini proglasila za najbolj urejen stacionarni turistični kraj v Sloveniji — presenetilo. Zato pa manj zdraviliške goste tega priznanega zdraviliškega središča, kajti Radenci so prav po zaslugi 400 aktivnih članov domačega društva „umiti” in počiščeni kot v najlepših razglednicah, delo zagnanih domačinov pa je vidno tudi na številnih drugih področjih. ZAGNANO DELO Prikaz naj lepših slovenskih pt ic V prostorih doma učencev Štefan Kovač v Murski Soboti je bila v nedeljo popoldne slovesnost ob otvoritvi 9. republiškega prvenstva ptic. Tekmovanje najlepših slovenskih ptic in razstavo različnih pernatih živali je odprl predsednik Zveze društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije Marko Prašnikar iz Trbovelj. Pokroviteljstvo nad to veliko prireditvijo, na kateri sode- organiziran način ogledalo okrog 2400 učencev soboških osnovnih šol. Prizadevni člani soboškega društva za varstvo in vzgojo ptic so ob tej priložnosti pripravili tudi nekaj spremljajočih prireditev. Poleg razstave ptic, ki si jo obiskovalci lahko ogledajo vsak dan med 8. in 18. uro. le v petek, 30. novembra, bo odprta do 14. ure, ZNOVA PO PETNAJSTIH LETIH Veveričke, ki tudi v teh poznojesenskih dneh s svojim nevsiljenim vedenjem zaustavijo korak sprehajalcem v parku zdraviliškega centra, hip zatem pa se muzajo s stebel in krošenj najbližjih dreves, pa siničke, ki zadovoljno hrustajo orehova jedrca iz roke, hitro razpršijo megleno kopreno. Za ostali del prijetnega razpoloženja pa poskrbijo že daleč naokrog po svoji ustrežljivosti znani gostinski delavci, zadnje čase pa so velik delež dodali še člani turističnega društva. ,, Pravzaprav smo zaradi visokega priznanja tudi sami presenečeni, ” ni skrival zadovoljstva eden izmed najbolj neutrudnih in najstarejših članov TD Radenci Bruno Rituper.,,Naše društvo zadnja tri leta ni živelo, ko pa smo se spomladi spet zbrali, nismo računali, da bomo v tako kratkem času naredili tako veliko delo. Splačalo se je, Radenci pa so si po 15 letih v 16. tekmovanju znova povrnili laskavi naslov. ” Dolg je seznam del, ki so jih opravili v tako kratkem času, je pa vsako po svoje odločilno vplivalo, da so člani ocenjevalne komisije, ki so obiskovali slovenske kraje čez vse leto, ob koncu dvignili roko za Radence (od 20 možnih točk so jih osvojili več kot 19). V več akcijah so dobesedno očistili kraj, po več kot desetih letih so postavili privlačne in potrebne informacijske table, koši za smeti so postavljeni tako pogosto, da dobesedno bodejo v oči in kličejo po uporabi . . . Avtobusno postajo so uredili, sanitarije v njej so vzorne, posebej pa se je uspešno delo pokazalo na prvem prazniku grozdja in mošta ob prazniku krajevne skupnosti. „ Vse skupaj je predvsem rezultat izjemno dobrega sodelovanja in posluha tozda Naravno zdravilišče, pri akcijah pa so nam pomagali še taborniki in osnovnošolci ter dijaki srednje šole za gostinstvo in turizem. ” TURIZEM SKUPNA SKRB ,,Zadnji meseci so že pokazali, da je skrb za turizem in varstvo ter urejenost okolja, kar je tesno povezano, postala skupna skrb Ra-denčanov, ” je dodala predsednica TD Radenci Danica Sečko. ,,Ob delavcih tozda Naravno zdravilišče, posebej še njegovih vrtnarjev, smo spodbudili, da je začela skrbeti za kraj tudi večina občanov, enako velja za prebivalce Kapele in Boračeve. Če hočemo, da nam bodo Radenci vsem še bolj v ponos, moramo nadaljevati začeto delo. ” V Radencih vedo, kako so za tu- Program dela turističnega društva je tudi do konca leta obsežen, prve zamisli za leto 1985 pa pričajo, da zadovoljstva z doseženim ne poznajo. Iz kopice predvidenega le nekaj: prva novost bo turistični ples ob koncu sezone, v okviru katerega bodo pripravili kulinarično razstavo prleških posebnosti. Prihodnje leto bodo uredili nove sprehajalne poti in del trim steze, pripravljajo pa tudi nekaj večjih zemljevidov Radenec in bližje okolice. Zasadili bodo spominski park z 88 drevesi za tovariša Tita, usposobili skupaj z DTV Partizan Radenci žičnico na Kapeli, pripravili M. Jerše Še tako malo je v turizmu pomembno — tudi informativne table. V SVETU PTIC — 9. republiško prvenstvo ptic v soboškem domu učencev je prava paša za oči obiskovalcev. Foto: L. Klar. luje okrog 1340 ptic, med katerimi prevladujejo barvni kanarčki, na ogled pa so tudi številne papige, križanci in eksotične ptice, je prevzela skupščina občine. Sopokro-vitelja sta SOZD ABC Pomurka in Radenska. K sodelovanju so pritegnili tudi 11 osnovnih šol, katerih učenci so se predstavili s 67 likovnimi in 60 literarnimi deli na temo Skrbimo za ptice. V času prvenstva si bo razstavo slovenskih ptic na omenimo še volilno skupščino Zveze društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije. Ta bo v petek. 30. novembra, ob 11. uri v gasilskem domu v Murski Soboti, ob 13. uri pa bo slovesna podelitev nagrad in priznanj gojiteljem ptic ter diplom osnovnošolcem, ki so sodelovali z likovnimi in literarnimi deli. Konec 9. republiškega prvenstva ptic bo ob 14. uri. Danica Seiko Bruno Rituper ristični kraj _pomembni njegov videz, vpetost domov v okolje in njihova urejenost. Zato so v Radenskem Vestniku v pohvalo in grajo že podelili precej vrtnic in ježkov. Se pomembnejši pa je topel odnos domačinov in vseh, ki morajo biti gostom v pomoč. ,,Gostje, ki se vračajo, so za naše delo največje priznanje (mimogrede te dni so posteljne zmogljivosti zasedene op. p.), zato bomo v turističnem društvu pripravili več predavanj, na katerih se bodo gostinci, poštni, trgovinski in drugi delavci lahko vzgajali za še boljše in gostoljub-nejše delo, ’’praviDanica Sečko. razstavo cvetja, razmišljajo pa tudi, da bi uredili počivališče za tranzitni promet. Praznik grozdja in mošta bo postal tradicionalen, dogovarjajo pa se že tudi za prodajo domačega sadja v Radencih. ,,uoštom želimo pričarati tudi nekaj starih običajev in del. Radi bi jih večkrat popeljali v kakšno bližnjo staro oljarno, jim v pristni prleški kuhinji postregli z domačimi jedili... Na osnovni šoli bomo začeli vzgajati turistični podmladek, ” je sklenila Danica Sečko. Vlado Paveo & MAGNET • Četrtek, 29.11.: ob 16.00 — KINO Ljutomer — modna revija • Četrtek, 29.11.: ob 20.00 — hotel RADIN Radenci — modna revija • Petek, 30.11.: ob 20.00 — Šalovci • Sobota, 1.12.: ob 20.00 — Klement Turnišče