Št. 16. Maribor, dno 18. aprila 1912. Tečaj XLYL Ust ljudstvu v pouk in zabavo, EiEaf» vsak četrtek ln velja s poštnino vred In v Maribora ■ pošiljanjem na dem za oelo leto i K, pol leta 2 K In za četrf leta I K, Naročnina za Nemčijo 5 K, «a droge fcvenav«trfl«fc grtela 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K, Naročnina se pošilja na: Upravnlfitvo Slovenskega Gospodarja" v Maribora, — List se dopošilja do odpovedi. - Udje „Kattf, HakmiMra društva" dobivajo list bres posebne narotolnei »-< Eosamezni listi stanejo 10 vin, Uredništvo: Koroška cesta štev, 6, ^ Eokopisi se ne vračajo, — Upravništvo: Koroilte uo cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, Bs tnaerate se pladnje od enostopne petitvrste sa erJcraJ IS Rbt» «a dvakrat 25 vin., za trikrat S5 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati se sprejemaj So Brede zjatrai, — S» zaprte reklamacije so poštnine proste, Današnji a številka obsega 12 strani. Odlično zborovanje. Slovenska kmečka zveza je priredila v nedeljo, ■dne 14. aprila, v Mariboru, tečaj za župane, občinske svetovalce, odbornike, tajnike in druge ukaželjne može in mladeniče. Dvorana Katoliškega delavskega društva je bila od začetka pa do konca tečaja polna zavednih naših mož, ki so došli v velikem številu ne samo iz bližnje mariborske okolice, ampak celo iz najbolj oddaljenih krajev Spodhjega Stajerja, Tečaj je s pozdravnim uvodnim govorom otvoril državni in deželni poslanec dr. Korošec. Omenil je v svojem govoru, kako hudi Časi so prišli sedaj na naše brate Hrvate. Madžari so po svojem hlapcu Čuvaju odvzeli Hrvatom ustavne pravice in pritiskajo z vso krutostjo vse, ki se hočejo zavzeti za teptani narod.. Mi kot bratje Hrvatov čutimo ž njimi in ogorčeno obsojamo mažaronsko nasilje na Hrvaškem, Protestiramo proti nasiljem, ki jih uganja Čuvaj na Hrvaškem, Celi zbor odličnih županov in drugih' mož se je po teh besedah vzdignil in z glasnimi klici izrazil svoje ogorčenje nad nasiljem Madžarov. „Zivio bratje Hrvatje", je donelo po dvorani. Navdušeno pozdravljen je govoril nato državni in deželni poslanec dr. K r e k o samostojnosti ali ta-kozvani avtonomiji občine. Govornik je opisal, kako postava govori o samostojnosti občin, nasprotno pa si politične in druge oblasti lastijo neomejeno nadoblast nad našimi občinami. Opisal je natančneje delokrog občin in njih dolžnosti in pravice napram občanom in oblastim. Predno smo bili Avstrijci, smo imeli že svoje občine. Delajmo torej za zopetno samostojnost občin. Kdor pa ima kaj smisla za samostojnost občin in naroda, mora pozdraviti obštrukcijo slovenskih deželnih poslancev, klobuk dol pred obštrukcijo („;Zivio"-ldici). Iz občinske samostojnosti pride ljudska samostojnost. Župani naj bodo trdi kot železo, ki se ne u-pogne, pa se bo udal tudi nemško-nacionalni deželni odbor,. Da pa bo v naših občinah prišlo povsod do boljših razmer, skušajte spraviti do tega, da bo v občini samo ena stranka. Misel samostojnosti občin naj zmaguje. Vedno se bom veselil vaših bojev. Živela, vaša obštrukcija! Govorniku so se navzoči z „Zivio"-klici zahvaljevali. Drž. in dež, poslanec I v. R o Š k a r je govoril o domovinski pravici in oskrbi ubožcev. Svoje predavanje je podprl z vzgledi iz lastne izkušnje, S tem je bilo dopoldansko zborovanje končano. Popoldne je otvoril zborovanje drž. in dež. poslanec dr, Korošec s .predavanjem fo sestavi porotnih listin. Za njim je govoril deželni odbornik d r. P e g a n iz Ljubljane o skrbi zdravstva v občinah. Odvetnik dr, L e s k o v a r je govoril o skrbi župana za javni red in mir v občini. Državni in deželni poslanec P i § e k pa o občinskih sejali in posvetovanjih. — Udeleženci tečaja: Kožar iz Litmerka pri Ormožu, G r a n d o v š e k iz Sp. Sv* Kungote, Vraz iz Cerovca, Vreze iz Šmarja, L o r b e r iz St. Petra pri Mariboru in K o 1 m a n iz Slivnice so stavili različna vprašanja na poslance in govornike, na katera so dobili zadovoljive odgovore. Z i d a n š e k iz ŠpitaJiča se je v imenu udeležencev zahvalil K. Z. in govornikom za važna predavanja. Dr, K o r o š e c je končal tečaj z zahvalo udeležencev. Omenja, da bo prirejala K, Z. po okrajih Županske tečaje. Naše državice-občine moramo z izobrazbo županov povzdigniti. Moč in ugled slovenskih občin se naj širi!_ _ Povzdiga živinoreje. Iz zaklada za povzdigo živinoreje dobi za leto 1912 štajerska dežela radi nazadovanja pri Številu živine nekoliko manj nego prejšnja leta, namreč samo 373.066 K. Seja, v kateri se taj donesek razdeli, se je v Gradcu že vršila pretekli mesec. Deželni odbornik Robič in Hagenhofer sta zahtevala, da se cela svota razdeli sorazmerno s številom živine: na Zgornji Sta-jer 26%%, na Srednji 44%% in na Spodnji Stajer 29%. Posebej je poudarjal odbornik Robič, da se leta 1911 pri razdeljevanju' niso držali popolnoma tega ključa in da je bil vsled tega Spodnji Stajer oškodovan, tem bolj, ker tudi pri doneska za planine in pašnike, ki znaša 100,000 K, nismo dobili svojega deleža. Deželni odbornik grof Franc Attems se je Čutil poklicanega zagovarjati načelo, naj se Z|gornji Stajer bolj upošteva kakor Spodnji, ker je baje dobil Spodnji veliko podpore pri brezobrestnih posojilih. Nemški grof dobro ve, da brezobrestnih posojil niso dobili samo slovenski kmetje, ampak nemški in nem-škutarski meščani ter tržani. Ravno majhni posestnik, ki je obenem tudi živinorejec, ni dobival brezobrestnih posojil. Deželni glavar sam je moral opomniti vročekrvnega grofa, da sta zaklad za povzdigo živinoreje in brezobrestna posojila dve popolnoma različni stvari ter zagovarjal stališče odbornika RobiČa, da se mora tudi Spodnji Stajer sorazmerno upoštevati. Potem se je naredil načrt, kako se naj razdeli 1, 19J2 omenjena svota. Najprej se je odkazalo 100 tisoč kron planinskemu svetu za povzdigo planin in pašnikov. Ravno pri tem denarju ne pridemo slovenski Štajerci na svoj račun, ampaJk dobi skoraj vse Zgornji Stajer, Tam so že tako premeteni, da jih par veljakov stopi skupaj, naredijo pašniško zadrugo in potem si dajo od vlade iz tega denarja kupiti pašnik. Naša dežela nabira tudi zaklad za zavarovanje.živine. Letos se je odloČilo za to svrho 50.000, prejšnja leta pa po 100,000 K. Zgornji Štajerci so namreč postali naenkrat nasprotniki zavarovanja živine, to pa radi tega, ker imajo merodajni veleposestniki veliko živine in bi jim prišlo zavarovanje predrago. Da se povzdigne živinoreja po kakovosti in po številu, v to se je odmerilo 5&021 K, Na Spodnji Stajer odpade 7000 K za 25 marijadvorskih telic v šo-štanjskem okraju, 5000 K za bike in telice muropolj-ske pasme v laškem okraju, 2400 K za 10 muropolj-skih telic v vranskem okraju, 2160 K za muropoljske telice v sevniškem okraju. Za povzdigo svinjereje in ovčereje se je vposta-vilo 16.000 K, za živinozdravniški pouk 3000 K, za bikorejske zadruge na Spodnjem in Srednjem Stajer-ju 26.878 K, in potem so se določile velike svote za različne gornještajerske živinorejske zadruge. Pri nas takih zadrug nimamo, ker jih živinorejski nadzornik Jelovšek ne mara, vsled tega tudi denar, namenjen za te zadruge, gre le na Zgornje Štajersko. Za napravo hlevov in gnojnic se bo razdelilo 30.000 K. Sklenilo se je, da se bo v bodoče samo u-božnejšim dajala v to svrho podpora v visokosti 25%, a premožnejšim se bo pomagalo le z nasvetom, načrtom in nadzorovanjem. Nemški zvezi zadrug se je doviolilo 10.540 K, da se napravijo stiskalnice za seno. Z^ mlekarstvo se je določilo 30.000 K, za nabavo živinskih železniških vozov 5000 K, Tako približno se bo razdelil letos zaklad za povzdigo živinoreje. Naši poslanci in tudi zastopniki na občnih zborih Kmetijske družbe dosledno opozarjajo vlado na dejstvo, da se Spodnji Stajer tudi v tem oziru zapostavlja. Liberalci so sicer letos vladi in nemškim grofom priskočili na pomoč, Češ, da to ni res. Mi pa hočemo vstrajati v boju proti krivicam, naj pridejo od katerekoli strani. Opozarjamo pa, da se okraji, pašniŠke, živinorejske in druge zadruge za drugo leto 1913 pravočasno oglasijo ali pri poljedelskem ministrstvu ali pri deželnem odboru s prošnjami. Politični ogled, — Državni zbor se snide dne 18. t. m. Vse pričakuje z veliko napetostjo tega dne, ker se splošno meni, da pridejo tudi v avstrijski zbornici hrvaške razmere na razgovor. Nekateri listi pišejo celo, da bodo hrvaški poslanci iz Dalmacije in Istre začeli ob-struirati. Toda tega ne moremo prav verjeti, kajti avstrijski državni zbor vendar v zadevi hrvaških razmer ni doslej ničesar zakrivil. Nasprotno avstrijski državni zbor je edino torišče, v katerem se bo lahko prosto govorilo o nasilju ogrske vlade nasproti Hrvatom. Na dnevnem redu zbornično seje je prvo čitanje uradniških predlog in prvo Čitanje odvetniškega ter notarskega reda. HrvaŠko-slovenski klub ima dno 17. t. m. sejo, v kateri zavzame stališče nasproti dogodkom na Hrvaškem. — Na Odrskem se je začel v državnem zboru zopet stari ples. Večina hoče nadaljevati posvetovanje o brambnih predlogih, a Justova stranka ga ovira z obstrukcijoj ker želi, da se pred birambno postavo naredi zakon za splošno, enako in tajno volilno pravico. Pravijo, da bo večina skušala s silo streti Ju-stovo obštrukcijo. Ako se ji to ne posreči, bo državni zbor razpuščen in razpisane nove volitve, pri katerih bo uporabila Khuenova vlada vse nasilje, da se vrne le majhno število opozicionalnih poslancev v zbornico. Da je Khuen mojster v nasilnih volitvah, to je dokazal že kot ban na HrvaŠkem. Na Hrvaškem kruto preganja ban Čuvaj vse nasprotnike madžaronstva. Izdal je celo navodilo, da nihče ne sme govoriti proti sedanji strahovladi, sicer se mora kazensko preganjati radi hujskanja proti javnemu redu in miru. Časopisi se neutemeljeno zaple-njajo in uredniki kaznujejo. Več Časnikov je ustavilo izhajanje. Ves svet, razen Madžarov, obsoja dogodke na Hrvaškem. Hrvatje sami se držijo sedaj Čudovito mirno in trezno, da jih vse občuduje radi hladnokrvnosti, s katero prenašajo težke Čase, ki so prišli čez nje, — Srbija. Dne 14. aprila so se vršile po celi Srbiji volitve v sabor ali narodno skupščino. Uspeh volitev v sabor je sledeči: 78 staroradikalcev, 36 mla-doradikalcev, 8 radikalnih divjakov, 32 narodnjakov in naprednjakov ter dva socialna demokrata. Treba je še 10 ožjih volitev. — Rusija obhaja letos 3001etnico, odkar je na prestolu sedanja vladarska rodbina Romanovih, in lOOletnico groznega Napoleonovega poraza na ruskih snežnih poljanah. Po vseh večjih ruskih mestih se pripravljajo velikanske slavnosti v ta namen. — Turčija. Volitve v turški državni zbor izkazujejo dosedaj 112 Mladoturkov in 6 opozicionalcev. Z ozirom na slab vtis, ki ga dela ta izvolitev, je vlada odredila, da naj se vrše nadaljne volitve popolnoma zakonito. Mladoturki so se namreč posluževali pri teh volitvah nasilnih sredstev, kar dokazuje, da so sorodni Madžarom. Da se med turškim ljudstvom še ni docela ohladila ljubezen do prejšnjega sultana Abdul Hamidaj dokazuje dejstvo, da so priredili v Solunu njemu na Čast slavnostne pohode po mestu (ovacije), s katerimi ga je ljudstvo slavilo. — Irska, ki je po ogromni množini katoliška, se bojuje že več sto let za gospodarsko in prosvetno neodvisnost od protestantske Angleške. Najbolj znan bojevnik za samoupravo Irske je bil rajni Okonel. Njegovo geslo je bilo verska svoboda katoličanov in samouprava Irske. S svojo čudovito zgovornostjo je imel neomejen vpliv med irskim ljudstvom, a med Angleži veliki spoštovanje. Irci so nadaljevali pričeti boj vstrajno in spretno. Že dvakrat je vlada v preteklih letih prinesla predlog za samoupravo Irske, koji predlog nazivajo Angleži homerule. Sedanji angleški mL nistrski predsednik Askvit je dne 11. t. m. zopet predložil zbornici homerule. Povsod se borijo zdravi nar rodi za samoupravo in neodvisnost, le pri nas na Štajerskem hočejo liberalci in nemčurji podaljšati suženjstvo in tlačanstvo svojega naroda, — Delavski štrajk na Angleškem. Pet tednov je trajal glasoviti in veliki štrajk rudarjev in drugih delavcev na Angleškem, ki je prinesel neizmerno bodo med stotisoče delavskih družin in je požrl na stotine narodnega premoženja. S smelostjo se je bil boj na obeh straneh', odnehati niso hoteli ne delavci, ne lastniki premogovnikov. Zastonj se je trudila vlada, doseči sporazum. Na stotine tovarn je ustavilo delo. V četrtem tednu je bilo brez dela že okrog 2 milijona delavcev, V petem tednu, kar je trajal Štrajk, so bile od Štrajkujočih izčrpane vse podporne zaloge; strašna beda in nevolja se je polotila ubogega delavstva. Korajža za Štrajk je dan za dnevom huje ponehovala Voditelji štrajka so si belili glave, a niso si vedeli pomagati. Premogokopi so začeli sami opuščati štrajk. Voditelji delavcev so odredili glasovanje delavstva. Velikanska večina delavstva se je izrekla, da se začno zopet z rednim delom. Tako se je izvojeval veliki boj med ubogim delavstvom in bogatimi lastniki ru-dokopov. Vojsko so izgubili delavci ter so šli te dni brezpogojno na delo. — V blagajnah' delavskih organizacij se je začetkom štrajka nahajalo 48 milijonov kron. 650.000 organiziranih delavcev je izgubilo med Štrajkom 120 milijonov kron plač, ki bi se jim bile izplačale, Če bi bili delali. 400.000 delavcev pa ni bilo organiziranih in ti tudi niso dobili nikakih podpor. Na te bi prišlo v času dela 24 milijonov kron plač, ki so tudi Šlo za delavce v izgubo. Splošno znaša denarna izguba dolavstva za Čas Štrajka nad 240 milijonov kron. Celo drugačne so posledice Štrajka za delodajalce, Izguba bogatih lastnikov premogovnikov in tovarn je malenkostna, da, nekateri so imeli celo dobiček ok štrajka. Ker se je zadnje dni pred štraj-kom delalo in kopalo na vso moč, so bile zaloge premoga začetkom Štrajka mnogo večje kot navadno* Cena premogu se je za časa Štrajka skoro podvojila, in vsled tega so si lastniki premogokopov in zalog premoga napravili tak dobiček, da imajo vso Škodo povrnjeno. Od štrajka imajo velik dobiček tudi razna druga podjetja: železnice, tovarne in borza. Podražila so se živila in drugi predmeti. Lastniki rudokopov, bogati tovarnarji, slavijo te dni zmago* Ubogo delavstvo pa preklinja socialno-demokraške voditelje, ki so speljali delavstvo na led. — Italij.-turška vojska. Lahi so svoje zaprtje pristanišč v Rdečem morju razširili. Pri Derni so Turki pregnali Lahe iz nekaterih utrjenih mest in u-bili 30 italijanskih vojakov, pri Bengazijui so pa uničili s topovi en laški zrakoplov, M je potem padel na zemljo. Italijani so prvotno napravljali Turkom in A-rabcem z zrakoplovi velik strah, ker so . metali iz zračne višine na nje dinamitne razstrelivne krogle (bombe), ki so navadno mnogo Turkov in Arabcev u-bile. Sedaj so postali Turki pametnejši; takoj, ko za^-gledajo kak zrakoplov nad seboj, se razkropijo, da zadene bomba le posameznike. Sicer pa zrakoplovi Italijanom zelo dobro služijo, Z velike višine z dal-nogledi lahko pregledajo razvoj sovražnika. — Italijanski vojaki v Tripolisu so vsak dan bolj nezadovoljni in puntarski, tudi letošnji novinci so se po nekaterih mestih na Laškem upirali, ko so jih vtaknili v vojaško suknjo. Cela Italija je postala že nepotrpež-ljiva in listi so pisali, naj se vrne vojska domov. Tem bolj je prišla prav precejšnja zmaga Italijanov pri Sidi Saidu ob tripoliško-tuniški meji. Italijanom se je posrečilo, to mesto zasesti Sn tam izkrcati vojaštvo. Od tu bodo lahko napadli Zuiaro in preprečili dovoz živil in streljiva za turško-arabsko vojsko. To je za Turčijo liud .udarec, — Evropske velevlasti se silno trudijo, da bi dosegle sporazum. Ena za drugo vlagajo predloge za dosego miru, Italijan bi sicer rad odnehal, ker radi ogromnih vojskinih izdatkov skoraj ne more več dihati, a Turk je svojeglav in trmast ter pravi, da se hoče boriti za Tripolis do zadnjega moža. — Na Laškem so se živila vsled vojske silno podražila» Cena kruhu je že poskočila za 12%. Bogokletstvo „Mar, Lista"! Naši listi so že kratko ožigosali, kako je „Nar. List" v 14, Številki letošnjega leta iz evharističnega shoda na Dunaju napravil „anarhistu kongres", to je shod ubijalcev kraljev in cesarjev, in pa menežarijo, to je zverinjak, kjer se pitajo vsakovrstne zverine. Smatramo pa za svojo dolžnost, da še enkrat vsemu poštenemu krščanskemu ljudstvu pokažemo, kako nezaslišano si drzne neimenovano zlumpano človeče sramotiti najsvetejše reči krščanske vere. EvharistiČni shodi so shodi častilcev presve-tega Rešnjega Telesa, ki je najvišja skrivnost krščanske vere, je Višek in središče krščanskega bogočast-ja, ki je po besedah Kristusovih dušna hrana kristjanu v življenju in kot popotnica zadnje tolažilo ob smrtni uri. EvharistiČni shodi so čisto verske prireditve, njih namen je, poglobiti versko življenje, povzdigniti bogočastje, vneti ljubezen do Tistega, ki je rekel: „To je moje telo, to je kelilf moje krvi, nove in večne zaveze." Na teh shodih se ne obravnavajo politične reči, ampak zgolj bogoslovne, verske. Lani je bil tak shod v Madridu; udeležili so se ga najviše ji generali, ministri in kralj sam. Letos bo ta shod na Dunaju, Pokroviteljstvo je prevzel sam presvetli cesar. In sedaj pride baraba, ki piše, da bodo prišle na ta shod „vse plantave, puklave pa hempaste bra-tovske babe s celega sveta." Ali more krščanski čut, sploh olikan čut, to prenašati ? Kako skvarjene in propadle morajo biti tiste duše, ki se hranijo s takim berilom! Potem se spravi umazani dopisun na Veržence in njih salezijanski zavod, kjer je v kratkih stavkih kar nagromadenih bogokletstev. V vsakem človeku, tudi paganu, je strašno resna misel na večnost. Dopisnik „Nar. Lista" se pa norčuje iz večnosti, iz nebes in pekla. Norčuje se iz smrtnega greha in celo iz Četrte božje zapovedi, Češ, če so stari „Verženci fsi v pekli, te pa bi bija smrten greh, Če bi jihova deca kan in-da silili, sa venda veja fsi, ka pravi ti Štrti sveti za-krament: Spoštuj oče pa mater!" Tako daleč smo torej prišli! Zabiti in nesramni liberalec niti ne ve, kaj je četrti zakrament in kaj Četrta božja zapoved!, Je pač napreden! „Spoštuj očeta in mater" je temelj človeške družbe in vsebuje naj-nežnejša čutila človeškega srca. Kakor svinja, ki zgrize živega otroka, tako dela ta. nesramen dopisun z najvzvišenejšimi nauki krščanske vere, CeŠčenje najsvetejšega zakramenta, vero v večnost, zasluženje dobrih del, nauk o smrtnem grehu, Štrto božjo zapoved, zakramente blati na nečuven način glasilo narodno-napredne stranke! Zoper to se mora vzdigniti odločen , protest. Kr&čans^° ljudstvo, ali si boš pustilo tako sramotiti najsvetejše reči? Ali si zasluži kaj drugo kakor zaničevanje list in stranka, k.i je zmožna tolike podlosti? Gorje nam, Če bi ti banditje dobili enkrat oblast pri nas! Ako bi to mirno pustili, bi se zagrešili sami. In kdor „Narodni List" z dopadajenjem bere, ga plačuje in vleče s tako stranko, jo tudi sam kriv tega barabskega bogoklet-stva'. Vsak tak si mora prod sodiščem svoje vesti resno staviti vprašanje; ali še sem kristjan ali ne? Biti kristjan in molčati k temu, je nezdružljivo. Kristus ali Baraba, oba ne gresta skupaj! Pregreha, krivica, podlost, se mora studiti vsakemu človeku in jo mora obsojati iz dna svoje duše. Vzpričo tega si moramo res vest izpraševati, je-li se nam dovolj studi liberalna stranka, ki počenja tako lopovstvo. In prišel bo zopet Čas, in „Narodni List" bo zopet pobožno obračal oči in vzdihoval: Oh, mi nismo zoper vero! Stranka, koje glasilo je nekdaj pisalo, da je krščanstvo strup iz Judeje in vera v Kristusa-Boga zmotna, in koje sedanje glasilo spušča tako bogoklet-stvo v svet, je nekrščanska ter Bogu in cerkvi sovražna do dna svoje liberalne duše. Takim zastruplje-valcem našega ljudstva gre ne samo zaničevanje, temveč neizprosen boj. Razne novice. * Godovi prihodnjega tedna: 21. nedelja, Anselm, šk"f 22 pon eljek, Soter in Kaj 23 t rek, Jurij, mučenik; Adalbert, §kof. 24. sreda, Fidelis, mučenik 25 četrtek, Marko, evangelist 26. petek, Klet, papež in mučenik. 27. sobota, Peregrin, duh vn k * Osebna vest. Cesar je dovolil, da g. cand. med. Hugon Robič, sin deželnega odbornika Robiča, na graškem vseučilišču promovira sub auspiciis im-peratoris, * Duhovniška vest. C. g. J os. Mešiček, mesltni župnik v Brežicah in dekanijski upravitelj, je imenovan za dekana videmske dekanije. * Iz šole. Na enorazredni ljudski šoli v St. Jo-Štu na Kozjaku, drugi plačilni razred, se ima podeliti mesto učitelja in šolskega vodje. Dokazati se ima sposobnost podelitve katoliškega pouka in znanje o-beh deželnih jezikov. Štajerski deželni odbor podeli krajevno doklado po 200 K, katera se pa ne vračuni v pokojnino. Prošnje se imajo do 20. januarja 1912 vposlati krajnemu šolskemu svetu v St, Joštu na Kozjaku, poŠta Dobrna pri Celju. * Od južne železnice. Prestavljeni so: Franc MarkoviČ, adjunkt, iz Maribora v Lipnico; Adolf Šešerko, asistent v Pesnici, v Vildon; Janez Hofer, asistent, iz Sevnice v Ptuj, in Feliks Pristavec, asistent v Trbovljah, v Grobelno. * Iz davčne službe. Davčni upravitelj Alfonz Sorglechner v Ormožu je imenovan za predstojnika davčnega urada v Konjicah, * Iz pošte. Poštni pristav Alojzij Puntigam je prestavljen h glavni pošti v Maribor, * Umrla je dne 14. t, m. čast, sestra Rafaela Kovačič, prednica zavoda šolskih sester v Trstu. Rojena je bila leta 1856 v Ernovžu. Redovnica je postala dne 23. septembra 1879, N. p. v m.! * Nadrevizor Pušenjak ponesrečil. V nedeljo, dne 14. aprila popoldne se je vračal nadrevizor gosp. Vlado Pušenjak iz občnega zbora Kmečke posojilnice pri Sv. Tomažu z vozom proti Veliki Nedelji. Med vožnjo so se vozniku splašili konji in voz se je prekucnil. G. Pušenjak je dobil težke poškodbe na glavi in je le z največjo težavo prišel v Maribor. Upamo, da bo vrli naš organizator zopet v kratkem okreval, * Dva slovenska pisatelja umrla. V Celovcu je dne 10. aprila umrl dr. Jakob Sket, ravnatelj Družbe sv. Mohorja in znan slovenski pisatelj. Rojen je bil rajni leta 1852 na Sladki gori pri Šmarju. Med drugimi je spisal dr. Sket slovenskemu ljudstvu omiljeno povest „Miklova Zala". — V Krškem ob Savi je dne 12. aprila umrl slovenski pisatelj dr. Janez Mencinger, odvetnik istotam. * Za nemško gledališče! Deželni odbor štajerski je pred kratkim dovolil za nemško gledališče v Gradcu zopet 14.000 K podpore. Omeniti moramo, da sta se temu upirala kmečka odbornika Robič in Ha^ genhofer ter tudi proti glasovala. Za komedije imajo Nemci denar, za ceste, regulacije rek, vinograde pa ne. To darilo nemškemu gledališču je tudi najboljši dokaz, kako grdo lažejo liberalci in nemčurčki, ako trdijo, da zaradi obštrukcije ni deželnega denarja za ceste in druge reči. O podpori za gledališče bosta seveda „Narodni List" in „Stajerc" molčala. Vsak dan postaja očividneje, da je za nemško ošabnost in krivičnost obštrukcija najboljša Šiba. Za nemške meščane v Gradcu je vedno denar, za slovenske kmete nikdar! Boj tej nemški politiki! * Liberalni agitator. Miloš Stiebler, za kojega dobivajo Celjani 4000 K od poljedelskega ministrstva, da bi bil zadružni potovalni učitelj, ne pa agitator, je prišel na velikonočni ponedeljek na občni zbor posojilnice v Selnici ob Dravi, koja posojilnica je pri ljubljanski Zadružni Zvezi. Ni ga torej gnala zadružna dolžnost, ampak liberalna strast. Sad njegovega pohoda v Selnico je dopis v „Slov. Narodu", v katerem govori o „različnih pritepenih kaplanih", o „ošabnih koritarjih", o „puntu proti klerikalni gospodarski komandi" itd. Treba bo vendar poljedelsko ministrstvo opozoriti, da takega potovalnega učitelja, ki namesto o zadružništvu, govori o pritepenih kaplanih, slovensko ljudstvo ne potrebuje. Celjski Zvezi pa bo zopet treba polico za kruh nekoliko višje postaviti ter jo o-pqz;oriti, da naj pred vsem misli na to, kako bo sebe in svoje rešila iz poloma „Glavne posojilnice". * Liberalna „(»lavna posojilnica". Graško nad-sodi^če je zavrnilo razsodbo ljubljanskega deželnega sodiš^a.j po kateri ne bi bili člani „Glavne posojilni-oe" tisti, ki niso bili pri seji odbora sprejeti za člane tako, kot pravila zahtevajo, ter se je izreklo, da so ti ne glede na pravila sprejeti Člani pravi Člani. Zadeva pride Še pred najvišje sodišče, * „Heimstatt" se zove novo bojno "društvo proti Slovencem. Namene in cilje ima iste, kakor Sudmar-ka. Glavni kolovodja tega društva je znani protestant FraiB, ki so ga iz gotovih ozirov izbacnili iz Siidmar-ke, baje radi njegovega plodonosnega delovanja v St. Ilju. To društvo snuje sedaj po raznih krajih' podružnice in se hoče vreči v prvi vrsti na naš St» Ilj. Pravijo, da je kasa tega društva neki silno suha, ker so se Nemci že naveličali darovati vedno za protestan-tovsko in švabsko naseljevanje, Slovenci, mi pa z vso vnemo podpirajmo Slovensko Stražo! * „Stajerc" laže. V poročilu o občinskih volitvah v Bohovi pri Mariboru pravi „Stajerc", da so zmagali njegovi pristaši na celi Črti. To je laž! VI» volilnem razredu, kjer volijo najodličnejši možje, so zmagali slovenski, katoliško misleči možje; v III. razredu je bila zmaga štajerčijancev zelo jalova, prodrli so komaj s pet glasovi večine. Take laži trosi med svet „Stajerc". Imena naših izvoljenih mož je grdun tudi tako pokvaril, da se Bogu smili. N. pr. StrmŠe-ka v Stermschegg in CuČeka v Tschutscheek, * Za naše orglavce. Stanko Premrl: 100 pre-ludijev za orgle. Katoliška Bukvama v Ljubljani, cena 3 K 80 vin. Preludiji so postavljeni v C, G, D, A, E, F, B, Es, As in Des dur, torej v takšnih tonovih vrstah, da jih je prav lahko igrati; a tudi na spretnost prstov ne stavijo velikih zahtev; poleg tega so zares zelo lepi. Zato je priporočamo najtopleje. * Dve lepi igri za naša društva je založila Katoliška Bukvama v Ljubljani, „Miklova Zala" je znana priljubljena povest iz slovenske zgodovine. Po tej povesti je spisal Anton Cerar igro, ki se bo gotovo priljubila našemu ljudstvu, ker je vzeta iz narodnega življenja. Knjižica stane 1 K. Druga igra se zove „Naša kri", spisal jo je priljubljeni slovenski pisatelj F. S. Finžgar. Snov igre je vzeta iz dobe francoskih bojev v naših krajih. Ta knjižica stane 1 K 40 vin. Obe knjigi našim društvom toplo priporočamo. * Anton Kosi: Venček triglasnih narodnih pesmi za Šolo in dom, III. Cena 50 vin, (naroča se pri izdajatelju in založniku v Središču). Z veliko marljivostjo in z vidnim veseljem se je izdajatelj mladinskih spisov, g, A, Kosi, lotil tudi prirejanja narodnih pesmi za triglasno petje v Šoli in drugod; že III. venček leži pred nami, ki obsega 10 narodnih pesmi v najpriprostejši opremi. Tudi ta „Venček" bo, kakor oba njegova prednika, ne le v šolah, marveč i dekliškim zborom v naših društvih dobrodošel ter bo pomagal buditi veselje do naših lepih narodnih pesmi. S, S, * Mraz. Od sobote, dne 13. aprila naprej, se je ponavljala občutna slana, mrzlo je bilo celo tako, da je zemlja zmrzovala. Hud veter, ki je bril raz snežene gore, je napravil občutno Škodo v naravi. Orehi so večinoma uničeni; tudi ČreŠnje, marelice in breskve so vsled mraza izgubile polovico nastavljenega sadu. Vinogradniki nam poročajo, da je mraz od sobote na nedeljo ponoči uničil po nekod zgodnje trsne poganjke in da so očesca zgodnjih vrst uničena. Gotovo je, da je škodoval mraz tudi cvetju hrušk, sliv in jablan, v nekaterih krajih celo rži, vrtnim cvetlicam in lucerni. Bati se je, da se bo mraz še ponavljal. Za-toraj si naj pripravijo vinogradniki dovolj gradiva za zažiganje proti mrazu. Za sedaj imamo proti mrazu edino to sredstvo. Zažigajo pa naj vsi vinogradniki, da dim kaj izda. Priporočati bi bilo, da bi župani določili občanom, naj zažigajo ogenj proti mrazu. Le ako se napravi velik dim po večjem zažiganju, bo kaj uspeha. Vinogradi za sedaj; Še niso uničeni, ampak Čuvajte jih! * Ponarejeni 20kronski bankovci krožijo zadnji čas v precejšnji množini po naših krajih. Rosebno na sejmih so spravili ponarejalci mnogo tega papirja v promet. Spoznajo se ponarejeni bankovci od pravih s tem, da imajo medlejšo barvo, nekak, umazani lesk, papir je debelejši in mehVejŠi, številke so nekako manjše in finejše izpeljane kot na pravih bankovcih. Splošno so baje ti papirji zelo dobro ponarejeni. Policijsko ravnateljstvo na Dunaju je razpisalo nagrade za izsleditev ponarejalcev v znesku 10.000 do 20.000 kron. * Gozdovi gorijo na Gornjem in Srednjem Štajerskem, V graški okolici, v Premštetnu in v bližini Ljubna na Gornjem Štajerskem so bili zadnji čas veliki gozdni požari. Vsled velikega vetra so se požari Širili, Se-le po hudem delu, se je vojaštvu in og-njegascem posrečilo, omejiti ogenj. * Štajerski dragonci odšli na Hrvaško. Iz Maribora je odšlo te dni v Zagreb 150 dragoncev. Ponavlja se tedaj stara navada: za madžarsko nadvlado na HrvaŠkem se naj uporablja skupno armado, katere največji protivniki so ravno Madžari. Nobene pijače na „kredo". V Budimpešti je izdal mestni magistrat ukaz, glasom katerega ne sme noben gostilničar in kavarnar dajati „na.puf" gostu na pijači več kakor za 4 K. Kdor bi ravnal proti tej odredbi, kaznovan bo z globo 100 K. Podobna odredba bi tudi pri nas ne bila odveč, Slinovka je sedaj popolnoma ugasnila na Spodnjem Štajerskem. Živinski sejmi so odprti in živinske cene se polagoma dvigajo. Premoga se je pridelalo na celem svetu v letu 1910 ena milijarda in 35 milijonov ton. Angleškega premoga se izvaža v Nemčijo vedno več, dočim raste izvoz nemškega premoga v Francijo, Belgijo in Avstrijo. * RIža se je leta 1911 pridelalo v Indiji 521 milijonov 992,000 metorskih stotov, to je za 30 milijonov stotov manj kot leta 1910« V pokrajini Burma v Aziji pa se je pridelalo riža celo nad 59 milijonov meter-skiji stotov. V tej pokrajini je bila riževa letina za 3 odstotke boljša oes igrala, imenovala „.društvena godba" požarno brambe, ki vabi na svoje veselice v „„Štajercu", ne, s tem bi ustanovnik te godbe, ki biva v MarkO|vcih, gotovo ne bil zadovoljen. Dalje, kdo pa so večinoma možje, katerih obleka razodeva, da so pri drušlvu nekaj i več? Pristni štajerčijanci so, ki se ne morejo imenovati pravi SloVenci, ki so pri zadnjih državnozbors-kih volitvah kar goreli za izvolitev „velikega prijatelja Slovencev" Orniga!? Torej, ako hočete, da vam bomo verjeli, da ste res Slovenci, ne vabite več na svoje veselice v „.Štajercu" in glejte,; da prej imenovani ljudje ne bodo imeli v društvu prve besede! p Sv. Urban pri Ptuju. Dne 2. aprila na velikonočni torek ob 'A7. uri zvečer, je umrl c, kr, stotnik v pokoju, Jožef Irgl. Pokopan je bil dne 5, aprila na veliki petek ob obilni udeležbi faranov, ki so mu izkazali s tem svoje spoštovanje. Njegovo življenje v pokoju, ki je trajalo blizu 23 let, je bilo podob, no mirnemu gorskemu potoku; živel je namreč samo za-se in svoje sorodnike, ki so ga sprejeli pod svojo streho pri njegovem vstopu v pokoj. V javnosti se ni kazal. Samo kadar je prišel dan volitvfc v deželni ali državni zbor, tedaj je zapustil svoje tiho domovanje ter krepko in odločno korakal na volišče, kjer je oddal svoj glas našemu katoliškemu in kmečkemu kandidatu, Tako je bil v odličen vzgled vsem župljanom v narodnem oziru; zraven tega pa je tudi v vsakem oziru zvesto izpolnjeval svoje dolžnosti ter je redno obiskoval službo božjo in prejemal svete zakramente. Ž njim je izgubila naša stranka zvestega in zavednega pristaša. Svetila mu večna luč! p Velika Nedelja. PreteČeno nedeljo opoldne je pri Ivanu Kukovec na Hajdlu zgorela hiša in hlevi do tal. Samo živina je bila rešena.. Ko je bila družina ravno pri obedu, je naenkrat izbruhnil plamen iz gospodarskega poslopja in segel takoj po hišni strehi. V par minutah je slamnata streha izginila, ker je pihal močen veter, ki je daleč na okoli raznašal gorečo slamo. Brvenje je pa še dolgo gorelo z groznim plamenom in neznosno vročino. K sreči je stalo poslopje na samem na hribčku. Grozen prizor se je videl daleč .na okoli. Prizadeta družina je velika, mnogo gladnih želodčkov, a brez sredstev. Priporoča se usmiljenim srcem v pomoč, p Polenšak. Daleč na okoli dobro znana Urša Primožič je v svojem testamentu sporbčila eno svoje posestvo, „Sejanca" imenovano, Mariji Potrč, rojeni ViČar, želarki na Zasadih. Na tem posestvu je „ruda", to je pesek in prodee. In imenovana Urša Primožič je v svojem testamentu nadalje določila, da sme cerkev na Polenšaku iz te rude za vse čase jemati pesek in prodee, ki ga bo kedaj rabila za stavbe potrebnih poslopij in za posipavanje pota okoli cerkve; določila je tudi, naj se ta porabna pravica v korist cerkvi vknjiži na zgoraj označenem posestvu. Tako je hotela dobra žena, Urša Primožič, storiti cerkvi in faranom polenškim, veliko dobroto. Ali sedanja lastnica Marija Potrč, rojena Vičar, nahujskana po Šta-jerčijancih in slogaših, je obrnila drugače. Prodajala je skozi tri leta iz te rude kar na veliko |peaek in prodee na vse strani, tako, da je načeto jamo do malega izpraznila; za nekaj malo let bi še ostalo cerkvi peska in prodca, porabnega za stavbo, Potrč je bila večkrat opozorjena na to, da ne sme kar tako •prodajati peska in prodca, katerega jemalti ima gla-som testamenta Urše Primožič, za vse Čase pravico cerkev na Polenšaku, pa ni nič izdalo; tudi je bila ponovno povabljena, naj se pogodi s cerkvenim pred-stojništvom, koliko kubičnih metrov ali vozov prodca bi smela zanaprej na leto izvoziti iz jame, pa o kaki taki pogodbi Še slišati ni marala; govorila je: Kaj se bom jaz pogajala za svoje reči; s svojim delam, kar hočem. Po takih okoliščinah je moralo priti do tožbe po c. k'r, fin. oblasti. Pri prvi obravnavi v Ptuju je ponudilo cerkveno predstojništvo (Matriji Potrč 1000 K za posestvo „Sejanca", na katerem je ruda, kar je jako dosti, ker je posestvo malo in samo na sebi malo vredno že zato, ker je obremenjeno s pra^ vico služnosti (servitutom). To ponudbo pa je storilo cerkveno predstojništvo zato, da bi nehala pravda; toda Marija Potrč ni hotela, ampak je zahtevala za posestvo neprimerno visoko ceno 2000 K., Prišlo je do druge obravnave na licu mesta dne 28. marca t. 1. Pri tej obravnavi se je vdala Potrč Še-le tedaj, ko je videla, da bo izgubila pravdo in Še povrh zapravila to, po Urši Primožič podedovano posestvo. Cerkveno predstojništvo jej je odpustilo vso povzročeno škodo, cenjeno po sodnijskem izvedencu ça 350 K, odstopilo od pravice do peska in prodca v obsegu celega posestva in se zadovoljilo s pravico do peska in prodca v obsegu le malega, natančno odmerjenega kosa istega posestva; vse to pa v trdni nadi, da bo zanaprej mir, Zato so nerazumljivi napadi na cerkveno predstojništvo v ptujskem „Štajercu" in „Slogi", Sicer pa ta dva lažnjiva lista lahko pišeta in lažeta tudi o tej stvari, kar hočeta in kolikor hočeta: farani polenški vedo, kdo je delal krivico in kdo branil pravico. Bolj ko bosta lagala ta dva lista o faranom dobro znanih stvareh, prej se bodo Še nekaterem zaslepljenim odprle oči, da ju bodo do dobrega spoznali, potem pa pognali te umazane cunje Čez svoj prag. p Zetale. Kakor liberalci zaslužijo, tako jih je g. poslanec dr. Krek označil v Celju Pa Še vse premalo jim je povedal, kakor se zdi. Liberalni Spindler iz Celja bi rad bil, da bi jim dal tudi priimek — svinje. Na shodu v Zetalah je namreč omenjeni urednik v svojem govoru trdil, da je dr. Krek govoril: Liberalci so svinje. Sicer Spindler že ve, kake priimke liberalci zaslužijo, vendar se jih je iz krščanske ljubezni usmilil naš vrli pristaš kmet Vogrinc in na o-menjeno trditev Spindler.jatemu v obraz zaklical: „¡To je laž." Toda Spindler bržčas hoče, da bi bili liberalci — svinje; zato je odgovoril, da tako stoji v „Stra" ži". A zopet je bil odgovor: .„To ni res! To je tudi laž!" Torej „.klerikalci" morajo liberalci braniti, da se jih ne prime priimek — svinje! p Sv. Lenart pri Veliki nedelji. Tukajšnja Mladeniška zveza priredi v nedeljo, dne 21. t. m. po večernicah dve zanimivi igri in sicer, fantje veseloigro „Čevljar" v treh dejanjih, dekleta pa zgovovinsko igro „Sv. Cita" tudi v tr-h dejanjih. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina za sedeže 40 vin., za stojišča 20 vin. Cisti dobiček je namenjen v prid ubogim šolarjem. p S* Barbara v Haiozah. Vabilo na veselico, katero priredi K. s. izobraževalno društvo, dne 28 aprila ob 8. uri pop. v prostorih g. Antona Reicher Vstopnina: sedeži 60 vin. stojišče 30 vin. Na vspore-du je med drugim tudi govor g. drž. poslanca Mih. Brenčiča. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Vsa znamenja kažejo letos na dobro vinsko leti.no, in visoke cene, Če nam preteči spomladanski mraz vseh teh nad z enim mahom ne uniči. Trta je že toliko odgnala, da lahko vsled mraza popki odpadejo. Nevarnost mraza bo vsak dan večja, Še-le v drugi polovici meseca maja se vinogradnik nekoliko oddahne. Do tedaj pa je še 4 cele tedne. Dokazano je, da so v vinorodnih krajih na Nižjem Avstrijskem, Tirolskem in drugod vinsko trto proti pomladnim pozebam opetovano obranili tam, kjer so ob ža^ su nevarnosti kurili viničarji — in to vsi povprek, s takim kurivom, ki se močno kadi. Vsak ve, da se tedaj, če je ob takem hladnem vremenu, kot je zdaj, nebo celo noč, ali vsaj od polnoči proti jutru oblačno, ni bati mraza. Oblaki tvorijo namreč nad zemljo odejo, katera prepreči, da se ona toplota, katero naša zemlja ob tem letnem času izhlapeva, ne oddalji previsoko od zemeljskega površja. Kurjava proti mrazu mora imeti torej namen, narediti takorekoč umetnim potom oblak nad zemljo, in to v obliki gostega dima, katerega plast bi morala boti tako debela, da ga niti prvi solnčni žarki, ki so za pozebo, kakor vemo, najbolj Škodljivi, ne morejo prodreti. Tak oblak dima za-more narediti le veliko Število, ne predaleč drug od drugega oddaljenih ognjev, ki se močno kade. Celo vinsko pogorje, tu pri nas rečemo od Mure do Drave, bi moral ob času nevarnosti, kadar je mraz, pokrivati tak nepretrgan oblak dima, in to ni nemogoče, Če stori vsak svojo dolžnost., Gromade primernega kuriva, ki se močno kadi, se naj takoj pripravijo, pridni viničarji bodo to sami ob sebi storili, v obče pa naj ima vsak posestnik vinogradov to na skrbi, da vini-čarjem da potrebna naročila, jim preskrbi zadosti kuriva in jim zagotovi plačo za trud, potem se bode tudi kurilo in uspeh ne bode izostal. Pregovor pravi: Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal! Vsak naj stori svojo dolžnost! 1 Sv. Jurij ob Sčavnici, ¡Tukajšnje Bralno društvo je priredilo na velikonočni ponedeljek gledališko igro: „Na smrt obsojeni". Igra je predstavljala sliko ob volitvah na Koroškem,. Občinstva se je zbralo toliko, da je bila v gledališkem prostoru stiska, kakor navadno pri večjih predstavah. Imeli smo Čast, pozdraviti veliko število domačinov, kakor tudi sosedov, V prvi vrsti so bili zastopani največ SentantonČani, poltem KapelČani, Gornjeradgončani, KriževČani, Ma-lonedeljčani; bili so tudi NegovČani in še celo Trojicam. Igra je sicer težka, vendar pa se je v obče dobro predstavljala, posebno glavne vloge so bile dobro razdeljene. Največ smeha so vzbudili pijan kočar Za-bernik, ki je vedno z Nemci volil, pil in hajlal; potem vaški mogotec VoršiČ s svojim vednim „kak pa". Po predstavi je sledila prosta zabava v gostilni gospe Trstenjak. Ti Šentjurska mladina pa le vedno po začrtani poti naprej! Tu se izobrazuješ in vadiš nar stopati brez strahu, kateri je človeku nekako prirojen. Upamo pa, da se to poletje večkrat snidemo v našem gledališču, 1 Veržej. Poroča se nam glede na zadnji dopis iz VerŽeja, da v Bučečdvcih zadnjih deset let ni nihče postal protestant. Besedo ima dopisnik, ker nočemo nikomur delati krivice, 1 Radgona. Namestnija je poslala v naše mesto več inženirjev, ki imajo nalogo, izdelati načrte za jezove ob Muri, da se zabranijo v bodoče preplavljen-ja ob Muri v okolici Radgone, 1 S*. Jurij ob Stavnici Prihodnjo nedeljo, dne 21. aprila po rani maši se vrši shod Kmečke zvete. Govorita poslanca dr. Korošec in Roškar. Somišljeniki, pridite vsi na shod. 1 S*. Križ na Murskem polju. Po večernicah se vrši prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m. v gostilni g. Jure prepozno I — Podgorje: Zakaj bi se razburjali radi gotoričeija takih ljudi. Pozdravljeni! riv Anton v Slov. gor., Postojna, (kolica Celje, Polenšak: Prepozno zn to številko. Poročilo o sejmu noreje živine t Gradca. dne 21. aprila 1912. Pr^1' ie 177 volov, 137 bikov, 18.! krav. Cen« z» 100 kf žive Mat Lapi pitani voli 96 do 104 K, srednje debeli 88 do 94, «uhi 76 Ui o->. i . .do 92, lepb pitane krave 72 do HO, Brednje debele 62 do 70, suhe 48 do 62 K. Tendenca: Pripeljalo «e je 263 komador več kot prejšnji teden Cene nazadujejo. Prouiet slab. Na svinjski sejem se je pripeljalo 2166 «vinj; cene za 100 kg mrtve teže 184 do 142 K. Cene trdne. Pristna samo s to znairko — ribičem — kot znamko Scott-ovega ravnanja. Če je še tako doberinzdravilen vendar se ne more tajiti, da večina ljudi in sicer otrok, kakor odraščenih, navadni »Lebertran«, radi njegovega okusa in duha ne more zaužiti. Scoft-ova emulzija pa, v kateri je jetern izvleče« z raznimi pridatki izboljšan, se navadno od večine ljudi lahko zavžije in se pri daljši uporabi dobro prenese. Če se trikrat na teden Scott-ovo emulzijo delj časa pravilno vzame, spremeni blede otroke, ki nimajo slasti do jedi, v vesele in živahne stvarce. Pri nakupu naj se zahteva izključno SCOtt-OVa emulzija. Znamka Scott, ki je že 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni steklenici K 2'50. — Dobi se vseh lekarnah. Pozor na bliskovo nevarnost! Strelovod, ki ni natančno urejen pov-zr či večjo nevarnost nego pa varstvo Strokovno preiskave starih strelovodov preizkuša podpisani z novim teh. aparatom ter stavi nove strelovode z najnovejšim» pripravami. Prevzame tudi barvanje in kritje s pločevino, zvonikovih in raznih drugih streh, ki pa ne rabi zato nobenega odra (Gerüst), kar pride veliko ceneje. Od preč. duhovščine ima na razpolago mnogo priporočilnih spričeval. Strelovodni tečaj je izvršil v Gradcu. Priporoča se torej veleč, duhovščini, cer. predstojništvom in slavnemu občinstvu v prevzetje vseh, v njegovo stroko spadajo-čih del po najnižjih cenah 410 J. Kramberger, kleparski mojster pri Sv. Ani na Krer*bergu v Slov, gor. (Via Mureck) Razpošiljanje blaga 'po vseh delih sveta. Vsak Slovenae zahteva moj DOTi veliki cenik, ¡katerega dobi lastonj in poštnine prosto. Na tisoče ;zah?ala>h pisem sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe. Biser Pojasnila o inserstih «JS3§£2f» 828*9 Sä JL Loterijske številke: Dne 13 april* 1912. Gradec . 28 77 52 42 4 Dnnaj . 48 66 51 61 32 Svoji k svojim! Priporoča se največja in najcenejša svetovno pripoznana slovenska __trgovina 95 v RAFAEL SALMIC v Celju NARODNI DOM. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ur, slatnine, srebrnine in optičnih predmetov. Najnižje cene, postrežba točna, I I Mali dobiček, = dobro ime! |_j Hiša Vinogrsdsko posestvo (v slovitih jeruzalemskih goricah pri Sv. Mi-kla'žu), je na prodaj. Cena devet tisoč kron s pritiklino, ki obstoji iz razne vinske posode. Prvotne pasniške parcele so zasajine s trto, tako, da meri sedanji vinograd približno dva orala in je v dobrem stanu, ima večinoma bogato redne trte, glavne U-tne vrste tvorita po-šip in veliki rizling. Vitičarija, preša in vinska k et je skoraj novo. Slovenci, potrudita se! Naslov pove upra.-ništvo. 267 Vino na prodaji 90 hI izborneg* belega iz 1 1908 A 60 vin.; fO bi ¿zbornega belega iz leta 1911 4 60 vin., lasten pridelek narodnega g grofa Al Kul-merja Več po<-e g. Vatro Koei r Libojah pri Celju. 830 V najem ali kupiti žtlim hišo za malo trgovino ali gostilno, ali tudi oboje skupaj, v zato primernem kraju. Ponudbe se blagovolijo poslati na upravništvo Slov. Gospodarja. 408 Gospodična ž-It vstopiti v službo v kako tobačno trafiko ali kaj sličneg«. Ponudbe pod „Trafika 14" poste restante, Maribor. 408 četrt ure od Maribora, tik nemške šole v Pobrežju. z trgovino mešanega blaga, točenjem vina, piva in žganja. Hiša in gospodarsko poslopje je vse zidano in z opeko krito, štiri sobe, kuhinja, obokana klet, svinjaki, zraven je dvorišče s >adaim drevjem, vrt za zelenjavo, in ena njiva, se radi bolezni vse skupaj z p hištvom vred ali pa brez pohištva, za 10 500 K takoj proia. 2000 K 03tane vknjiženih. Več se izve pri lastniku v Pobrežju pri Mariboru št. 87 414 Mlinarski pomočnik išče delo pod pogojem „delo in plačilo". Kdor želi ponrdbo sprejeti naj piše na Aloizija Bračič, Sv. Barbara pri Mariboru. 432 V Majšbergu pri Ptujski gori se odda org jarska in mežnarska služba. 425 Volarja išče viniča ska šola v Burg-waldu pri Mariboru. Plača 18 K. mesečni.', pozneje več. 132 Pri Sv. B«rbari v Halozah se odda s 1. majem t. 1 služba organista In cerkovnika. Letni dohodki znašajo nad 2000 K. Službo dobi cecilijanec. Želi se osebna predstava pri cerkvenem predstoj-ništtu. 432 Pekarija ^JvMPII^ ^ VSAKE VRSTE ^ K. K/IRNEK GRAYER %JJ, liraisÄ Cepljeno trsje. Vinogradnikom naznanjam, da imam veliko množino amerikanskih trt cepljenih, na pri daj. Sezcam trt: mozlec, burgundec, beli muškate-lec, traminec, rulandec, laški rizling, gutedel r, b. in več tisoč korenjakov Rip. za zeleno cepit. Cena po dogovoru. Janez Verb "jek, posestnik in trtničar Breg pri Ptuju. i 868 Proda se takoj 11 zelo lepih stavbenih prostorof med oki>:no in dvema občinskima cestama pri D. M. v Brez;U pri Mariboru, zraven cerkve in šole, seetojiio iz 2 parcel niv, krog 12 960 □ metrov like. Vpraša se v upravništvu. 364 Golšo in debeli vrat se lahko trajno ozdravi brez zdravil in bolečin. Piše se na „Paracelsus", chem. laboratorij, Sternberg, Moravsko. Priložiti se m ,ra znamka za odgovor. 228 Pridnega in izurjenega ko>aškega pomagača sprejme tako) Matija Bregant v Orehovi vasi, p. Slivnica pri Maribora. 401 Išče se v najem dobro idoča pekarija. Ponudbe na F. Sotošek, poste restante, Zatičina na Kranjskem. 891 Lepo posestvo, tri četrt ure od postaje Rimske toplice, meri približno 45 oralov, lepi g"»di, rodovitne njive in travniki, cena 19.000 kron. Več se izve pri lastniku F. Cocnar. p. Rimske tipli-ce. 885 ki se dobro obnese, sa da takoj v najem pod ugodnimi pogoji v nekem večjem trgu na Spod. Štajerske», kjer je tudi sedež c. kr. okrajnega glavarstva. Pisma naj se pošljejo na upravništvo pod naslovom „Pekarija 20". 430 Hlapec se sprejme v župnišče pri Ksa»eriju v Savinjski dolini. 427 Veliki lepi gozd je na prodaj. Bukov, hrastov in smrekov les za stavbo, velik trav nik s sladko krmo. Vse skupaj ima okoli deset oralov. Vatančneje se izve pri lastnici sami v Pobrežja št. 62 pri Mariboru. 415 Krojaški pomočnik se sprejme takoj pri g. Mayer, Koroška cešta 102 Maribsr. 865 Posestvo, eno uro od Maribora, 8 oralov zemlje, ob veliki cesti, zidana hiša, vse z opeko krito, 10 minut od postaje Cena 15.600 K vknjiženo je 6800 K. Vpraša se pri Ivan Mramor v Studencih pri Mariboru, Šolska ulica 9. 412 Lepa hiša na lepem prostora v sr.di vasi Ruše je na prodaj. Pri-pravoa za kakega penzijon sta, pa tudi za rokodelca. Več se izve pri posestniku Francu Repolusk, Ruše štftv. 17. 379 Učenec, slovenščine in nemščine zmožen, se sprejme takoj pri g. Konrad Zamolo, trgovina z meša nim blagom v Framu. 429 Hiša v Mariboru (Melje), pripravna za vsako obrt 1 devetimi stanovanji, z lepim \rtom in njivo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Več se isve pri lastniku, Maribor, Khislgaese 3, prvo nadstropje. 191 Pošten krojaški pomočnik se takoj sprejme. Roman Pušenjak, Sv. Lovrenc nad Mariborom. 416 med vsemi žitnimi kavarni je Franckova Perl-rž. Vsak požirek iz skodelice potrjuje premoč te fine kakovosti. K vsaki žitni kavi pa je, da se doseže v resnici poln okus in lepa okusna barva, treba pridjati malo porcijo pravega zagrebškega Franckove-ga„ prida tka za kavo. Obe vršil dobite se v vsaki špec. trgovini Franc Kampus, Zg. Potiskava pri Pragarskem priporoča vsem kmetom najnovejše ročne mlatilnice, vitle ali geplne, mlatilnice, slamoreznice, reporeznice, pluge, brane, okopalnike in osipalnike, stroje za košnjo, za seno obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja, se-salke za studence in gnojnico, mline za sadje In grozdje, stiskalnice ali preše, tehtnice vsake vrste, tudi mostne tehtnice, vsake vrste motorje in lokomobile na bencin ter sesalni plin, stroje za lončarje in opekar-je, tudi opreme za opekarije, najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma melje vsakovrstno zrnje, na roko, na viti, tudi vodno in parno moč, domaČi izdelek. Vsa popravila se tudi sprejemajo in po nizki ceni računijo. V zalogi imam vedno 0-koli 2- do 300 strojev, imam tudi najnovejše kotle br-zoparilnike ^AllarSeparator". Zmerne, nizke cene, u-godni plačilni pogoji na več let. Na zalitevanje pridem na svoje stroške k vsakemu kmetu na dom, da se dogovorimo. 428 Ogljarji za trajno službo in prav dobro plačilo se takoj sprejmejo. Ponudbe in vprašanja je na lomiti na oskrbništvo grajščine „Hammer" pošta Ptujska gora na Štajerskem. 418 Zahvala. Podpisanega me je lansko leto zadela nesreča po požara, ker je bilo vse poslopje leseno in z šlamo krito. Zahvaljujem se tjrej najpr»o požarni hrambi dragotinski, da ni hiša do tal pogorela, nadalje vsem sosedom ;n dobrotnikom, ki so mi priskočili na pomoč z lesom ali sploh s kako si bodi reč-jo. Tudi z&varo.alnica „Konkordia" mi je izplačala popolno svoto. A. Rauter v Sovjaktt 16. aprila 1912 463 Na predaj takoj malo posentvo zaradi bolezni na lepem prijaznem gričku n* solnčaem kraju v šent-iljski župniji, pol ure od Velenja, obstoječe iz vinograda 3 s».dnim vrtom in njivo, ki meri okol pet in pol oralov zemlje. Ceni se z poslopjem vred okol 8000 K. Več se izve pri Alojziju Strahovnik, zunaj Velenja et. 48, 4C6 Dalem na zeasje, da želim dati jedno veliko nadstropno hišo v sredini t;ga Št Jar ob jaž. M. v naj«m na štiri leta. L«tno plačilo tisoč kron. Matija Zorko, trgovec v Podlehniku pri Ptuju. 481 Trgovina mtšane stroke, ne daleč od Cflja se V3led urugih skrbi takoj odda v najem. Četrtletna najemnina g stanovanjem in potrebnimi prostori je 150 K; G. Marin-šek; Celje, Kovačka ulica 9. 165 Učenca, Ki ima veselje do čevljarske obrti sprejme Anton Trošt, če»lj*r, Stoka ulica, Maribor. 439 Tik pri poljčanskem kolodvoru ob okrajni cesti se proda radi družinskih razmer zelo dobro idoča mata trgovina z mešanim blagom, iztoč vi ¿a, piva in žganja. V prašanja naj se vpoSljejo na upravništvo liste, pod „Orion*. 440 Posestvo na prodaj, ki leži poldrugo uro od Celja, pol ure od trga Vojaik, vse v ravnem, zidano in z o piko krita hiša, okol 28 o-ralov zemlje, polovica ¡je gozda, vse zaraš8co, les je smiekov, bukov, hrastov in borov, zraven je tudi mlin na d v* tečaja. Cena 16 tisoč kron. Za nekaj denarja se tudi počaka. Goveje živice se lahko 8 de 10 glav redi. Izve se pri lastniku Lampret Jožef, pošta Voj nik pri Celju. 441 Lepe posestvo, obstoječo iz hiše, gospodarskega poslopja in svinjaka z obokami (6 oddelko*), drvarce, tik okrajne ceste Slovenjgradtc— Velenje se proda zt primerno ceno, zaradi pomanjkanja delavskih moči za 20 tisoč kron; zraven je 15 oralov zemljišča, obstoječe iz rgiv, travnikov in gozda Poslopja so s cemeatno opeko krita in vsa zidana. Naslov »e izve pri uprav, lista. Polovica kupnega zneska se izplača. 442 T^nViiirifii kater* 1,0 JVUIIdllCd, enem samostojna gospodinja, mora biti pridna in zanesljiva, se sprejme pri majhni družini. Take, ki imajo veselje do trgovine imajo prednost. Nsslov pove upravništvo lista. 464 Stanovanje v še novi hiši za slovensko obitelj se oddo 3 1. junijem. Več se izve v npravništvn. Posestvo na prodaj r Teharjih blizu Celja, zraven sejmišča, z vsemi gospodarim poslopji. Njive, travniki in hoata, vse meri 8 oralom. Zr»ven lepe brajde in sadno drevje. Proda se tudi vsa premičnina, dne 29 *pr>la ob dveh popoldne ni lica mejta po projto-voljni dražbi. 449 Izjava. Jaz spodaj podpuaaa obžaljujem vse besede, katere sem proti Lud. Zunič, krojača na ZabliAč ni, proti njegovemu poštenju govorila in se mu z»hvalim, da je dohrodušno odstopil od toibe. 437 Marica Horvat na Zabliščini. Po ceni se prodajo radi prezidave in prizida°e portala raznovrstne duri, izložbeno okno in podstavki za okn« pri Karol Worsche. Maribor, Gosposka ulica. 445 Učenec z dobrimi šolskimi izpričevali se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagem. Naslov pove upravništvo. 4e0 Izredno lepo posestvo na prodaj, 10 minut od Maribora, pripravno za penzijaniate Lepa, novuz*d*ca, vili podobna hi-a z 4 krasnimi sobami in 3 kuhinjami, klet pod celo hišo, veliko zeleno dvorišče, velik solnčni vrt za zelenjavo, veliko braj-i, sadno drevje. Se rtdi smrti gospodar a proda. Cens 19 tisoč kron, 7 ti oč vknji-ženega dolga. Jožefa Purgai, posest Manbor, Koloniestrass'- 28. 460 Cepiči: Laski rizling in gutedel, sort;:&ne več tifoč ima na pr daj, Jernej Mikolič, Zetale pri R gatcu. lice sa varhinja k dvema deklicama, ki ima izobrazbo in spretnost v domačih delih, v starosti 25 do 35 let. Vlača po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo pod naslovom: „Varhinja", Ljubljana, poštnoležeče, glavna pošta. 457 Lepa hiša vili podobna, novo zidana m z opeko krita, 12 let davka pr< sta, ima 4 sobe, 2 švedilni kuhinji, veliko kkt, perilno kuhinjo, vodnjak in velik vrt; v lepi ravnini, pol ure od mesta Maribor in blizu šile ter velike ceste, je posebno >a penzi-joniste lep miroljuben dom, popolnoma brez vsakega prahu ali nemira. Proda se takoj. Ona 8600 kron, vknjiženo ostane 3500 kron. Več pove lastnik Franc Podlipnik Tezea 37 pri Mariboru 458 Lepo posestvo na je prodaj, tik okrajne ce-te, lepo poslopje, lepe njive, sadni vrt, travniki in gozd. Vpraša se pri A. Petauir, posest, in g stilničarju p. Šmarje pri Jelšah. Ra no t>m se da zelo dobra gostilna v najem ali na rtiun. 455 Posestvo na prodaj v bližini Dobrne, z stalno dobre vodoo močjo; v bližini se bo zidala železnica; pripravno za povImI> lnrooHa «D «as> mt i MKKUh v tistiozucst po pati i i S i"ta i« UÍ I 1 á K i-U, Veletrgovina s Š^ecerijo in k deželnimi pridelki Anton Kolenc Csü? Graška ulica št. 22» Na debelo! Na drobno t Pr'i7Pn iAi7trnvArda se mora blag0 kuP°vati ILoLUil JC IZ,gUYUIpri tujcih, ker Vam nudi domaČa zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim Špecerijskim blagom, tako da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenj. gospodov trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, Če tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mnogobro-jen obirfk. VeleČastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za oerkve. Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor: oves, pšenico, suhe gobe, ližol, seno, orehe, vinski kamen itd., sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne Vreče ter petrolejske in druge sode. Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domačo deteljo, travo, ter čebuljček, fižol in krompir za sadit, bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine pa imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9 do 15 K per 100 kg. Poštna naročila se izvršujejo z obratno poŠto. Anton Kocuvan v Celiu, Ring št 2 Glavni zastop in zaloga pravih švicarskih vezenin (šlinga-rij) ja posteljno in telesno perilo in mano robo za oele obleke. Bele vezane obleke« za frirmance. Vzorci na vs« strani so na razpolago poštnine prosto. Cene izvirne to varniške! — Priporoča tudi svojo veliko zafrgo najboljšega perila za dame in gospode, klobuke, čepice, dežnike, na-ramniee, nogavioe, rokavice, ž^pne m te, svilnate robce in šerpe, predpasnike, blure ovratnike in manšete najboljše kakovosti, krav«te, šapote, moderee, preproge, parfuma itd Raznovrstne predtiskovine in druga ženska ročna dela. Nagrobne vence in trakove. Za mnogobrojen obi*k prosi 405 Anton Kocuvan. Sanatorij „Mirni Dom" 259 priporočan od zdravnikov, sprejema bolnike na iivcih, tndi nevarne slučaje, histerične, b*lne na srca, želodce, pa take, ki so samo okrepfcanja potrebni. — Celo leto odprt Cene so zmerne. — Prospekti na za- ktevo zastonj. Dr. Franc Ceh, Gornja Sv. Kungota pri Mariboru. Pozor kmetovalci, obrtniki in strojne zadruge. Prva in največja tovarna motorjev na Češkem me je imenovala zastopnikom za Štajersko ter mi poverila prodajo njenih' najnovejših motorjev na bencin petrolin, surovo olje (Rohol) in sesalni plin, in sicer Štabjine, kakor tudi lokomobilne. Konstrukcija najpri-prostejša, a nad vse druge trpežna, cena pa v primeri z drugimi izdelki za 25% nižja. Ceniki zastonj! Ker se že čez 10 let pečam z motorji raznih tovarn, izvršujem postavljanje kakor popravila motorjev strokovnjažki in ceno. Skrbinšek Jurij posestnik, Hajdin, p. Ptuj. Kmečka posojilnicav Šmarju pri Jelšah ima sto] 3. redni občni zbor v nedeljo, dne 21. aprila po večernicah v Hahjanovi dvorani. Govorit in poučevat pride o zadružnih zadevah g nadrevi-zor Pušenjak. Velezanimivega in poučnega, znanega govornika pridite vsi poskušat. 454 Slivovko v sodih od 60 do 400 litrov Ia vrste, franko i od en liter K 1-30 prodaja r^b AVsb mi i . | Anton Stromayer, S ns» Cfiw^Fi^tf mineral. VOda 5 velika ž^anjama v Lačanah pri Ernovsn (Lentschat Visoko ctnjena, staroznana natronska kislina % z izvrstnim okuscm, nedoseženo čistostjo in f veliko ogljenčeve kisline. % preblavskct slatina | t cista, alfcalifna miaeralna voda, zdravilna ^ pri pomanjkljivi prebavi in spremembi hr*ne, ♦ katarih, želodčnih, mehurskih in ledvičnih % bolemih. $ preblavski vodni izvir vsebujoč mnogo ogljikove kisline, naravna natronska k-slin», je pripravna radi prijetnega okusa posebno za brizganje vina, za mešanje z sadnimi soki in je tndi brez vsake pr.mesi zelo izvrstna, okre^čilca pijača. 361 Pobiva se v vseh trgovinah z mineralno vodo, lekarnah, špecerijskih trgovinah, kakor tudi po AKkrbni&tvu studenca v P?ebia?i, Eoroiko. I i * X v » * & t velika žganjarna v Lučanah pri Ernotau (Lentschach bei Ehrenhausen). Vzorci na zahtevo brezplačno. 459 Kitajske kapljice za zobe, po katerih zobobol takoj preneha. Po vpošiljatvi poštnih znamk za 1 K 20 v n. in naredbi natančnega naslova, se kapljice pošljejo takoj kot „vzorec brez vrednosti". Fridrich Prull, mestna lekarna „pri c. kr. Orlu", Maribor ob Dr. Glavni trg (zraven rotovža). 450 Najboljšo Ia bakreno galico, l kg 64 vin. nadalje drobno iveplO, gumijeve trake Z3 cepljenje, rafijo, priporoča po najnižji ceni # t ♦ m ►»*. *+*<»»*«♦* ♦♦--S ♦♦ »»♦♦♦•♦♦«»KN;»»»» Sem© prave detelje zajamčeno prosta Žide, 1 ? -80, travna semena, travniške mešanice, runkeljaovo seme, korenjevo seme, kakor tudi vse vrste zelenjave in cvetličnih semen, priporoča v sveži kakovosti po na nit ih cenah Leopold Gusel, Koroška cesta 16, 251 trgovin» ,pn rrnem psu", Maribor. V najem se da takoj dobro idoca trgovina z 3000—3500 S prometa na mesec z ravno tako dobro idočo gostilno v trgu Grtbinj na Koroškem. Zraven je tudi nekaj ptsestva, nova hiša za stanovalce, naravnost izvrstne kleti in moderni hlevi. Zglasila sprejema: „Hranilnice in posojilnica" v Velikovcu. 426 ,. . .«jrtinger, trgovina a deželnimi pridelki. Naržbor, Tegethoffova ul.29. Veliki živinski in kramar ski sej m se vrši dne 26. aprila t. 1. v Kozjem. Sejmarji se opozarjajo na novo mestno tehtnico, katera bo ta dan brezplačno na razpolago. Vstop v sejmišče za živino je vstopnine prost. Ker je pričakovati ogromno Število lepe živine, se kupci uljudno vabijo, 453 Trško županstvo Kozje, Dražba» Praktični zdravnik Dr. Vinko Hudelist ordinira v Brežicah vila „Livada" od 14. aprila naprej. K7 Lajtersperška opekarna pri Mariboru ob I) m . ■ u..x___♦rr.o^no Mliitacto kakor raznovrstno opeko za najnižje cene in pod - priporoča svoje izkušene in trpežne glinaste izdelke, kakor raznovrstno opeko za najnižje cene in pod ti najugodnejšimi plačilnimi pogoji. 16 komadov mojih stisnjenih strešnih opek pokrije eden kvadratni meter strehe. Na voz ki drži 10 ton, se lahko naloži 6000, ali 5000 ali 4000 komadov opeke, kakoršne vrste se pač vzame. Pošiljatev se vrši na nevarnost prejemnika. Prodajalna: Roman Pachner-jev naslednik, Edmund Sčhmied-> - Zatose: H. Andraschitz. Schmiedplatz, zraven gostilne pri »Zlatem levu«, A. Maček, Tržaška cesta 23 in v lastni hiši Reiserstrasse 26, kjer se tudi sprejemajo naročila in se s»rešna opeka radi ugodnosti dobi lahko za originalno tovorniško ceno. Z odličnim spoštovanjem 11 Franc Derwuschek9 mestni stavbeni mojster in posestnik tovarne v Mariboru. Dne 24. aprila ob %11, uro dopoldne vršila se bode pri c, kr. okrajnem sodišču v Sevnici v sobi Št, 8 dražba zemljišča vi. Št, 211 kat. obč, Rajhenburg, spadajočega v konkurz po Leopoldu pl Rainhofen. Zemljišče, ki bode prišlo na dražbo, je cenjeno na 1600 K. Najmanjša ponudba znaša 1066 K 66 vin. Dražbene pogoje in zemljišča^ se tičoče listine lahko kupci pregledajo pri c. Icr, okrajnem sodišču v Sevnici, ali pa pri upravniku mase, dr. Fricu Zangger-ju v Celju. Upravnik mase je pripravljen, dati tudi pismeno pojasnila. Parcela, ki pride na dražbo, je sredi trga Rajhenburg ležeč lep vrt, ki se prav posebno lahko porabi za stavbišče. Interesentje se torej vabijo, da se dražbe prav polnoštevilno udeleže, 443 Hranilnica in posojilnica na Ponikvi registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ima v nedeljo, dne 21. t. m, po večernicah v posojilnici svoj redni občni zbor L Poročilo pačelstva in nadzorstva, 2. Citanje revizijskega zapisnika. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1011. 4. Slučajnosti, 44$ Prodaja romen in portland cementa, »poa, prima radg uske strelna op»ke, rpeka a-, zid, strešne de-idire itd itd. — Kupuje se star« železo, bake-r, medenina, cink, cin, svinec, itajerske svinjske ščetine in dlaka, itd S»m > pri Alojziju Riegler, Maribor, Trzaaka cest* 34 564 Krrnapir „Etdorado" 1 po demeusko blago, ntjboli trpežna »rita proti rasiim boleznim, ki nape a > vsaki fc-mlji; pcitni zanj h kg K T20, 60 kg po železnici 10 K. /»vojnina se računa po lastni ceni. )»jca za valsnja od velikih slatnruraenih Orpmgtonk dncat K 8 60 ima na prodaj Anton Blodnjak, trtuar in posestnik, p. Jurtinci pri Ptuju, Štajersko. 311 #,¿ --M'- mii/. ;;. o;; ¡ K»960 ks« Nenavadno hiter razvoj pare. Pošilja se na poskušajo. Tisoči že v rabi. Zahtevajte cenike. narejeni iz kovanega železa in kovinaste pločevine, torej nepokverljivi. Vsako kurivo porabljivo. 70 odst. kuriva se prihrani. Zastopniki se iščejo „Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja če se pr dene zato posebna priprava. „Titania-Werke'S Wels 136» Zgor. Avstrijsko. Največja specialna tovarna za parilnike na Avstro-Ogrskean. Glavno zastopstvo FfSBIC A$en, Gradec, Mariengasse 22. — i Ä» í~v i - i fPÉéiPi¡ pi lip tvoritev Uljudno javljam, da sem otvoril s 1. aprilom 1912 v hiši gospoda Karola Jarčiča na novem Glavnem trgu v Mariboru ovino s steklom, s porcelanom okvirji za Vsled svoje mnogoletne prakse v trgovini gosp. J. Melzer-ja v Mariboru, sem v prijetnem položaju, da zadovoljim v vsakem oziru cenjeno občinstvo. Zagotovljajoč reelne postrežbe in solidnih cen, prosim obilnega obiska in biležim z odličnim spoštovanjem Ivan de2man. SUKNA in modne tkanine za gospode in gospe priporoča izvozna hi i a. PROKOP SK0RK0YSKY IN SIN v Humpolcu na Češkem. Vzsroi ns prošujo franko. Zelo zmerne cene. Na željo hočem dati tukaj .ugotoviti gosrodske obleke. 135 Vabil«! na Stroga poskušnja časa je gotovo že iznašla sredstvo, ki si je zagotovilo že celih 50 let splošno porabo. Preisknšeno iz izbraaih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in ¡pre-bavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nn:',mirnosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, naoenjanje, nezmerne tvorkve kn4in ter krče je dr. Rose balz&m na želode* is lekarne B. Fregnerjja ▼ Pragi. SVARILO! ^«iLsrirp^ ponov&no varat znamko V GL&7NA ZALOGA: LEKARNA B. Fragner-ja, c,infc ¿Yor. fiooRntPU^ BPri črnem orla" PRAGA, Mala stran» 203, vogal Nerudove ulice. PIT Po poAtl se razpoSUJa v»** dan, '««B® Cel* Stekl. 2 K, pol »teki. 1 K. Proti naprej vpo- šilj. K 1'50 se pošlje maia steklenica, za S 2*80 velika steklenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, za K 8-— 4 veHke steklenice, sa K 22 — 14 vei. steklenic poštnine prosto za vse postaja avstr.ogr. inoij<*rbije Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr. 2+0 Ljudske hranilnice in posojilnice ¥ Celju, —— reglstrovane zadruge z neomejeno zavezo, —— ki se vrši v soboto, 27. aprila 1912 ob 10. uri predpoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red; 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka in razdelitev čistega dobička. 4. Čitanje revizijskega zapisnika. 5. Volitev naielstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drug občni zbor, kateri je sklepčen brez ozira na število došlih zadružnikov, oziroma brez ozira na zastopani del svote vplačanih deležev. 445 Nacelstvo. Ročni mlin 1 ?igvo»t Zraven slike od mene izr.ajdene mline stavim v šestih različnih velikostih zaroko, gepelj, vodno ali motorno moč — Prva in druga velikost je najbolj priporočljiva za manjše kmetije, srednja za veleposestvo in večja za obrt. Pripomni se pa, da manjši mi ni ravno tako dobro meljejo kakor veliki, ker ima vsak ml n štiri pajtlje, in sicer en svilnat za fino pšenično moko dva za različne krušne moke in eden zagris. Kamenje si vsak kmet lahko sam z klepalom iz-ojstri, kakor pri vsakem navadnem vodnem mlinu. — V začetku si seveda ne zna vsak dobre moke napraviti, kdor ni v mlinarski obrti izučen, se mora polagoma privaditi. Cene so pri sedajnih dragih razmerah tako nizko nastavljene, da je mogoče vsakemu, tudi najmanjšemu kmetu ai tak mlin naročiti. V sedanjem razburjenem času, ki kmeta stiska od vseh strani in mu je ustreženo, če si zamore sam pomagati, je priporočljivo, da bi kmečke posojilnice, kmečke in strojne zadruge nakupile primerne mline v večjem številu po nižji ceni in jih razdelile med kmete proti polajšanemu vplačevanju. Spričevalo: Rakovnik, 13. febr. 1912. Cenjeni gospodi Naznanim Vam, da sem iskal po vseh tovarnah mlin. pa tacega nisem mogel dobiti kakor je Vaš. Človek ga more z roko vrteti pa naredi boljšo moko kakor vodni mlin. Kako nebi bili zadovoljni, ker ga vsak šolarski ctrok lahko goni. V dveh urab zmelje mernik žita. Jaz sem prav zadovoljen s tem mlinom, kakor tudi vsi drugi, katerim ste ga poslali. Dragi gospod, jaz ga vsakemu kmetu priporočam. Srčni pozdravi Štefan Colarič, Rakovnik št. 5, z. p. Št Jernej na Dolenjskem (Kranjsko). 444 Ceniki se razpošiljajo brezplačno in poštnine prosto. m Pfeifer, tovarna za poljedeljske in kmetijske stroje in livarna za železo in medenino v Hočah (Kotsch) pri Mariboru na ::: Štajerskem. ::: Delniška glavnica 8 milijonov kron. Podružnica Rezervni zaklad 800.000 kron. Ljubljanske kreditne banke v Celju sprejema vlOge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. 0 © Vloge na tekoči račun obrestuje naikulantneie. Izdajatelj is «aloznik: kAUiličbo tiskovno droit v«. iMKovorni «