i*Uy uetrt Suadaj« and Holidajra, GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Subscription |4.00 Trfr STEV.—NUMBER 20 LETO—YEAR XXV. ednifc KONVENCIJA ZA Ustanovitev stranke Radarji ao posfali na zborovanje vse delavstvo v Kanawha okrožju. Devet soc. klubov u-stanovi jenih t W. Va. Charleaton, W. Va. — Dne 30. januarja se bo vržila masna kop vencija westvirginjakih rudar jev in drugih delavcev za ustanovitev delavske stranke. Kot pravi odbor v oklicu za konvencijo bo "glavni predmet vprašanje. li naj se formira neodvisno delavsko stranko ali pa da podporo socialistični stranki m postavi kandidate na njeni listi.H Med rudarji neodvisne unije fcgitira za pridružitev k socialistični stranki organizator Baron, ki sta skupaj z Mostom ustanovila v zadnjem času devet novih klubov v državi. Na konvenciji bosta govorila tudi Norman Tho- tas in A. J. Muste. "Mi smo priča razpadanja gni-ga sistema," pravi odbor v o-clicu, "sistema privatnega last-li&tva sveta in njegovega bogastva. Rešitev je edino v delavskem razredu, ki bo zgradil novo lružbo. Stare politične stranke, [i reprezentirajo zastarelo in po-tvečeno filozofijo, gnijejo in ■azpadajo s sistemom vred, ka-erega zastopajo. Nujno je po-;rebna takojšnja akcija in mi ras urgiramo, da se udeležite te tonvencije." Poziv je naslovljen 'vsem delavskim unijam, njttio-rim članom in. drugim, ki delajo ■ rokami ali možgani." Glas na onvenciji bodo imeli vsi zboro-atei. V odboru, ki je izdal ta , io H. W. Houston, predsedn >dbora in odvetnik rudarjev; B. A. Scott, tajnik neodvisne ru-faarske unije; Chas. Thomas, S. [M. Foster, J. E. Lanham, W. S. Hays in W. E. Null. To politično gibanje je zelo vznemirilo stare politične stranke. Meščansko časopisje žirom države, ki je pod kontrolo operatorjev, ga je pričelo napadati. Sjredniki argumentirajo v uvodnih Člankih, da to gibanje ni važno, je brez pomena in jalovo. V resnici je ta napad le dokaz, da ie politiki boje potencialne sile ^neodvisne politične akcije delavstva in je obenem svarilo sterilna strankama. Tajnik državne socialistične ptranke J. H. Higgins poroča o naraščajočem zanimanju za socializem. Prošnje za literaturo sprejema iz najbolj izoliranih in zakotnih gorskih vasic. "Stanujem sedem milj od državne ceste," piše' Frank Ballard, "ampak stranki lahko in bom pomagal." Pismu je priložil denar za literaturo. "želim in upam, da se vam bo posrečilo organizirati klube v slehernem mestu in vasi," piše |*ev. B. Hiichie iz Craigsville„ "Jsz in moji ljudje smo s vsmi do zadnjega in vam Želimo pomagati." V Star Cityju je pristopil v stranko tudi župan B. H. Goshlin. To politično prerojenje ims korenine v skrajnem izkoriščanju ln velikem trpljenju rudarjev in drugih delavcev. V mno-gih kempah je pomanjkanje a-kutno. Otroci so podhrsnjeni in njih obleka so cunje. Se slabš« [se godi odraslim, staršem, katerih prva skrb so otroci. Državne oblasti se pa sa to trpljenje ne junenijo. Sredi tega trpljenje pa vstaja idealisem. in izkoriščane touse in tisti, ki čutijo z njimi, se ps obračajo do socializma in nove delavske politične orientacije, ker »e v tem vidijo svojo rešitev. Trockij pripravljen na Carigrad, 2S. Jan. — Leon Trocklj, ki Je bil izgnan iz ftu-sije, bo ostal še najmanj dve leti v Turčiji. To se j« zvedelo včeraj, ko Je najel vilo na otoku Prinklpo za prihodnji dve leti Ta akcija pobija poročila, ki so Sovjeti pripravljajo novo petletko Vlada obljobuje delavce« izboljšanje življenskega standarda Moskva, 23. jan. — Sovjetska vlada Je včeraj objavila načrt nove petletke in obljubila izboljšanje življenskega standarda za ruske delavce. Instrukcije za izvajanje novega petletnega načrta gospodarskega dela, ki bo sledil sedanji petletki, so vsebovala poročila, katera sta predložila premijer V. M. Molotov in V. V. Kuy-bišev, načelnik sovjetske industrijske komisije. Instrukcije je odobril politični biro kbmuni-stične stranke. Poročila poudarjajo, da izboljšanje življenskega standarda zavisi od tehnične rekonstrukcije industrij, transportacije in poljedelstva. V dosego tega je treba zvišati produkcijo mašineri-je kot predvideva novi petletni načrt. Proti koncu nove petletke bo morala Rusija producira-ti 250 milijonov ton premoga, produkcija olja se bo morala trikrat povečati, železniško trans-portacijo je treba izboljšati in zgraditi se mora do 20,000 milj novih prog. Poljedelstvo je treba popolnoma reorganizirati in vse kolektivne kmetije bodo morale imeti na razpolago dovolj traktorjev in drugih strojev za obdelovanje zemlje. Vlada bo morala zgraditi veliko število ztrokovnih šol, ki bodo nudile strokovnjašld pouk mladim delavcem, da ne bo Sovjetska unija v toliki meri odvisna od zunanjih izvedencev kot sedaj. Voditelji Moralnih nslai Povrnitev v federacijo Je nemogoča pod sedanjim vodstvom, pravi ekaekutlva | Washington.—(FP) — Dokler bo na krmilu ADF sedanje vodstvo, ni niti govora, da bi se vrnila v njene vrste National Fa-deration of Federal Employes, je odgovor njene eksekutive na prizadevanja Greena, da bi prišlo zopet do sporazuma. Federalni uslužbenci so se ločili od A.D.F. po njeni zadnji konvenciji, ker se je izrekla proti reklaeifikaciji zveznih uslužbencev, katero zahteva njih unija. Na Greenovi strani je ostalo manj kot pol ducata lokalnih u-nij, odkar pa se je federacija ločila od Greenove organizacije, je pridobila 27 novih postojank ln 7000 članov, pravi eksekutiva. Voditelji federalnih uslužbencev v skupni isjavi tudi obtožujejo Greena duallstičnih aktivnosti, s katerimi akuša razbiti od-stoplo unijo. Ta očitek Greenu najbrž ni prijeten, ker je v preteklosti on nastopal s uličnimi argumenti proti IWW in drugim elementom, ki so skušali ustanavljati dualne organizacije. Eksekutlvni odbor smatra, da je tlsočkratna škoda, ker zmotno presojanje ter neinteligentno in oakoprsno mišljenje karakterizira ADF, nekdaj tako ponosno organizacijo." Bf sličnem tonu je spisana vsa isjava vaditeljev Narodne* federacije zveznih uslužbencev in prlčskuJe se, da Green ne bo molčal na to kritiko. Ualjski šoferji os ss podali Chicago, 28. jan. — Na slnoč-nji konferenci med zastopniki Livsry Chauffeurs unije In re-prezentanti državnega pravdni-štve Ja bil sklenjen dogovor, ds unijski šoferji ne bodo več nadlegovali žaiovakev, ki ee hočejo pridružiti pogrebnim sprevodom v privatnih avtomobilih. Unija Je pred kratkim naznanila, da ne bo pdstila, da bi privatni avtomobili sledili unijskim pri pogrebnih sprevodih, toda vsled protestov je morala odredbo u makoltl. as širila zadnje dni. da I va zapustiti Turčijo Ia se naseliti t Nemčiji. volto Komunisti napovedujejo gene ralno stavko. Dve osebi obiti v Izgredih Madrid, 23. jan. — V pouličnih izgredih v Malagi sta bili u-biti dve osebi in več ranjenih, toda vladnemu vojaštvu se je vseeno posrečilo potlačiti komunistično revolto, ki je izbruhnila v raznih katalonskih mestih. Rebeli so se umaknili .vladni vojaki s tli. Zadnji umik je bil na hrib San Cornelio, ki se dviga nad rudarskim mestom Fi-golsom. Rebeli so se utaborill na hribu in poročila se glase, da so dobro oboroženi z orožjem in mumicijo. V vseh mestih, kjer je izbruhnila revolta, patrolirajo ulice policaji in vojaštvo. Na glavnih trgih so razpostavljene strojne puške, ker obstoja bojazen pred novimd izgredi. Komunisti so naznanili generalno stavko po vsej Španiji sa pondeljek, toda uspeh take stavke, če bi se uresničila grožnja komunistov in sindikalistov, je dvomljiv. PODJETJE, KI NE OD-PUSCA DELAVCEV V 14 letih je bilo odslovljeaih le 17 delavcev - Boston, Maaa^Columbia Con-serve kompanija v Indianapoll-su, Ind., je v 14 letih odslovila le 17 delavcev, je rekel Powers Hapgrovtf Id je znan posebno radarjem, na predavanju v tem mestu. Povvera je sedaj usluž-ben pri tem podjetju, katerega je njegov oče izročil delavcem. Podjetje uposluje 160 delav-cev, ki imajo kompletno kontrolo nad njim. Dvakrat na teden imajo seje, na katerih ukrepajo o vseh vprašanjih tikajoč se podjetja. Določajo tudi mezde vsem uslužbencem od predsednika do najnovejšega delavca. Moč odstavitve ima le tovarniški koncil. Vši delavci imajo tedenske plače, minimalne in maksimalne. Slednje prejemajo delavci s družinami petih oseb neglede kaj delajo aH koliko časa so usluž-benl. Imajo tudi starostno zavarovanje in redne poučne tečaje za vse delavce. Vsak nov delavec mora prestati določeno dobo preizkušnje prodno je stalno upo-slen.i Izgredi v angleški jetnlšnlcl Dartmoor, Anglija, 26. Jan. — Več kot trizto jetnikov v tukajšnji jetnišnici se je neuspešno borilo s stražniki in policaji, da bi pobegnili čez visoko Jetni-ško zidov je. Izgredi ao nastali, ker Jetniki niso dobili sladkorja pri zajtrku kot običajno. V bitki sta bila ubita dva jetnika ln 95 ranjenih. En stražnik in dva policaja so bili tudi ranjeni. Jetniki so zažgali vsa glavna poslopja. narodni zaplet I JeJi, ako bo Ja< Izjavile ao, da bodo sledili med- UM, a Izvajati proti- kitajsko akcijo Sangaj, 24. jan, — Japonske bojne ladje eo včeraj priplule v tukajšnjo pristanišče in pripeljale 400 pomorščakov. Ta transport ima namen pojačltl japonsko posadko v Šangaju v zvezi z zahtevo, ki je bila prejšnji dan poslana kitajskemu županu, da mora za tre t i bojkot japonskega blaga. Sangaj, 23. jan. — Avtoritete za mednarodno poravnavo, med temi predstavniki Združenih držav in Velike Britanije, so včeraj intervenirale v spor, ki je nastal med japonskimi in kitajskimi prebivalci v Sangaju. Posvarile so Japonsko, da bo poskus, sko bo hotela Japonska u-resničiti svojo grožnjo glede strogega nastopa proti osebam, ki vodijo agltd^o sa bojkotira-nje japonskega blaga, resultlral v mednarodnih komplikacijah. Akcija velesil je sledila ultimatu, katerega sta, japonski generalni konzul Kursmatsu Mura! in podadmiral Koiti Siosawa naslovila 'kitajskemu županu v Sangaju, v katerem sta zahtevala izpolnitev gotovih pogojev. Ti pogoji so uključevall razpust prottjaponskth organizacij, plačila za zdravaišl^ oskrbo japonskih žrtev v izgredih, ki so bili v teku zadnje dni, ln areta-4 clje nekaterih vplivnih Kitajcev. Da prestraši Kitajce, je japonska vlada odredila dve bojni ladji v San gaj ln večje število vojaških letal. Velesile, ki ae ^Jemnih posledic vsled japonske akcije, so zahtevale od admirala Sloeawa, naj pojasni svoje namene. Isja-vile so, da devetdržavna pogodba prepoveduje samostojne akcije na kitajskem teritoriju. Admiral je odgovoril, da dela' v smislu instrukcij, ki Jih jo prejel od tokijske vlade, ki hoče uničiti protljaponske kampanje, toda obljubil je, da se bo posvetoval z reprezentantl velefil, predno bo podvtel izvajanje drastičnih ukrepov. —~ Governer Rolph Izjavil, da drža« va nima denarja za podpiranje reveže* STAVKA AVTOIZVOftC-KOV KONČANA SUvkarjl Izvojevali vas gtsvne zahteve mmmmmmmtm '—T Chicago, 28. Jan. — Stavke 1,700 voznikov taksijev Je bile sinoči končana. Checfker Taxl Cab Co. Je pristala na vse glavne zahteve, ki so Jih predložili stavkarji. Do dogovora, ki Je končal stavko, je prišlo na konferenci, katere so se udeležili zastopniki stavkarjev In kompanlje. Slednja Je znižala ceno za oskrbovanje avtov od 170 na $66 na mesec, priznala novo ustanovljeno unijo Chicago Tazlcab Drivers' Protectlve Ass'n. in pristala na vse druge glavne zahteve, ki so jih predložili stavkarji San Franclaco, tal. — (FP) — Gladovni pohodnlki, ki so dospeli Iz raznih krajev drŽave v San Francisco, so imeli tukaj velik shod, ki se je mirno zaključil. Govemer Rolph je par dni prej naznanil, da ne bo sprejel delegacije pohodnlkov, a se le y zadnjem momentu premislil. Nastopil je celo kot govornik na shodu, toda njegove izjave eo bile take, da so pohodnlki odšli ln otvorill svoje zborovanje na drugem kraju. Rolph je dejal, da država nima denarja, da bi dala vsakemu brezposelnemu $160 ln preprečila evikcije družin, ki ne morejo plačati stanarine. Njegove besede so Izzvale žvižganje, toda policija se Je dobro držala ln ni navalila na demonstrante kot je njena navada. IavrAlla Je le par aretacij radi kaljenja javnega miru in nespodobnega obnašanja. Na pohodu so imeli brezposelni velike sitnosti. Oakland ln nekatera druga mesta so Jim odrekla živila in prenočišče; v Ma-deri so Jih gasilci ln policija ras-gnali z vodo in več brezposelnih je bilo ranjenih* V Chowchillu so jih napadli člani Ameriške legije, policija v Salinaeu pa jih je počakala zunaj mesta ln jim prepovedala vstop. V nekaterih drugih mestih so bili pohodnlki do-bro sprejeti in nasičeni. Governer Rolph je odklonil,zahteve glede sklicanja Isredtiegii zasedanja leglslature, ki naj bi razpravljala o pomožni akciji za brezposelne. Rolph je dejal, da bi izredno zasedanje stalo preveč denarja ln bi oviralo druge državne posle. Hvalil je šotorlšča sa brezposelne delavce, ki prihajajo v Kalifornijo Iz drugih držav, kjer morajo ti delavci delati nove eeste ln popravljati stare sa hrano in stanovanje, katers vzdržuje država za nje. Zahtevi sa sklicanja Izrednega nasedanja se Je pridružila tudi državna delavska federacija ln nekatere druge delevske organizacije/ mu. rri v DetreH« si grade ki sUH tam, kjer as i Pomoč baaklrjoni zago* lavllaas IVvl|VRI Predsednik p« nI pisal predlogo, ki predviduje dve milijardi vlad-nega kredita privatnemu Ms-alsn mmmmmrnmmmm Wesh!agtoa, D. C., 26. Jan.— Predsednik Hoover Je sinoči podpisal predlogo glede ustanovitve rekonstruktlvne finančne korpo-racije, ki nsj Izvleče bankirje, železnice, federalne zemljišč ne banke In druge slične ssoeiscije is krlss.. Korporscij* bo takoj dobila pol milijarde dolarjev iz fsds-ralne blaga J ne, ostalo, poldrugo milijardo dolarjev pa bo dobila potom bondne Izdaje, katero bo garantirala zvezna vlada Korporaeijl bo načelov^Cbar-le* O. Davres, bivši amerflkh". r r/nui ih^fd^zskVd^sIški tajnik Mellon, zaklad n lik I pofctaj-nik Ogdsa B, Mills, George L. Harrisoa, govemer federalne rezervne baaks v New Torku, In trije drugI, ki jih bo Imenoval predsednik, pa bodo tvorili dU rek torij. sni Chfcago, 26. jan. — Trije gen-geži ao sinoči ustrelili Cctfmel* Lucchssljs, poslovnega agente Bakery A < onf««tlor»*ry Wor* srs unije. Po umore, ki js bil li-vršen na 60 N. Hoyne eve„ ao Mtstna elektrarna izkazuje uspeh Ia svojih profilov financira razne občinske projekte. V konkurenčnem boju ao privatni intereai temeljito pogoreli Pesadeea, Cel — Kljub temu, da meNtna elektrarna prodaja elektriko po najnižji ceni v državi, dela izredno velike profite, z katerimi financira razne mestne projekte. In kadar je mesto v finančnih žkripclh, se navadno obrne do elektrarne, katera jI priskoči na pomoč s "posojilom." Od tod izvira naziv, da je elektrarna "mestni Miklavž." V zadnjih treh lotih Je elektrarna poaodila mestu $1,479,-750 1b svojega prebitka, ki znaša na leto nad $700,000, V mestu je malo ljudi-, kt mislijo, da bo e-lektrarna kdaj tirjala to poto- 6 tem denarjem je mesto zgradilo novo policijsko poslopje, ki Je stalo $800,000; ustanovilo novo podružnico čitalnice; zgradilo oporišče za Igranje golfa, ki je stalo $116,000, sedaj pa gradi mestni avditorij, ki bo ital en milijon delerjev. Elektrarna Je prispevala aa zgradbo avditorija $600,000, In ko Je bito mesto v žkripclh, predno je prišel termin sa kolektanje davkov, mu je elektrarna posodila nadaljnjih $616,060, Is svoje blagajne tudi financira občinska dela, katera fak-tlčno pripadajo meatu. V letu 1909-1960 js v to Nvrho potrošila $66,000, kljub temu pe Je znašal koncem leta njen čleti dobitek $706,096. Iz teh Itevilk bi človek lahko smatral, da elektrarna računa visoke oens aa elektriko. V resnici so netfalžje v državi Kali-fornlja tu,Mod najnižjimi v de-želi. Za razsvetljavo v hllah In trgovinah računa nekaj nad štiri cente za kllovatQo uro, za u-Učno raaevetljavo tri cente in se induitrijNko uporabo dva osnta. Prodno Js mssto zgradilo tvojo elektrarno 1. 1906, je bUa oe-na elektriki za domačo uporabo 16e ta kllovatno uro. V konkurenčnem boju, ki je nato aledil, Je Ceiiforala Edison družba napela vae sile, da mestno elektrarno ugonobi in Je znižala ceno na žtirl cente, en oent nižje kot je bila mestna. Vendar pa prebivalstvo nI nasedlo tej igli ker še nI bilo poeabilo prejšnjih oderuških oen. Rezultat boja je bil, da je Edison dražba končno prodala tvojo elektravfto mestu in se umaknila e pozorna. Kapaciteta mestne elektrarne je 64,600 kilovatov. V bližnji bodočnosti pa bo podvojena, ko bo končano dalo t povečanjem potlopje. Vse obveenosti elektrarna tna-žejo $469068. podjetja pe je vredno $$346,264. Sklad u pipkaij« šlks-iUk rtvtlav IzirpaR S je nese urifira i trrano mnc- daajs državne Isglslstars Chicago, 26. jan. —• Governer Emmsrson Je bil obveščen, da Je sklad te podpirsnje brezposelnih domalega Izčrpan In da Je potrebna fcJtra državna akcU*. Bmmeraon bo danes d o* pel v Chkago, kjer bo konferiral o tem vprašanju t člani komiteja ta pobijanje bede. Governer Je bil dalje Informiran, da mora komitej podpirati 120,000 družin in 460,000 posameznikov. Blagajna bo praina I. bruarje, In eko ne bo država dovolila potrebnih apropriaelj, bo moral^ komitej zapreti vae po* YAward Reyerson, predsednik komiteja, Ia uradniki drugih do-brot vornlh organizacij, urgirajo govemerja, naj skliče (»rihodnjl torek izredno isaedsnje leglslature, ki naj bi razpravljala o po- Uradniški In uprava liki praatorli MIT 8. Lawndal« Ava Offka of PublicaUoai »6tT Sautk Lawndaia Ava. Talaphon«, RockvaU 4904 morilci pobegnIU In poifrije jih m«*žni akciji in dovolila apropri- milj zasleduje, T ari I« u nnifl/rtiiU mMiav. aclje sa p^plrenj« revežev, proti promociji delavskega sovražnika Izgleda, da Hoover pričakuje poraza pri predsedniških volitvah In bi rad na vsa važna mesta postavil zagovornike obstoječega alatema Waah!ngton, 5Tc. — (FP) — Kenneth Macklntosh, seattlski milijonar In ožji Hooverjev prijatelj, je bil imenovan za Člana, svetnega apelatnega sodišča v devetem dlstrlktu. Podkomltej senatnega komiteja za pravne sadeve bo v kratkem otvorll za-rtlišartje o sposobnosti Mackinto-nha ta to visoko mesto. Progre-tdvcl ln predstavniki organitira-noga delavstva napovedujejo, da bo senat odklonil potrditev nominacije radi reakcionarnoga rekorda, ki ga je napravil Macklntosh kot član vrhovnega sodišča za drŽavo Washington. Kot sodnik Wilk6rson it Chl-caga, katerega je Hoover imenoval ta člana tvetnega okrožnega sodišča v sedmem dlstrlktu, tako je tudi Macklntosh itdajal lnjunkolje proti delavtkim unijam in pomagal delodajalcem pri ratbijanju stavk. James A. Tay-ior, predsednik državne delavske federacija v VVashlngtonu, Je obvestil progresivne senatorje o velikem številu todnljtkih prepovedi, ki Jih Je iedal ali potrdil Mackintosh kot član državnega vrhovnega sodišča. Macklntosh Je bil vodilna sila v bitki proti Klmer Smithu, mlademu In tmošnemu odvetniku, kateri Je branil člane IWW v tnanem procesu, ki je resultlral v oimodbJ delavskih voditeljev. Mackintosh Je ktrnčao dosegel, da je odvetniška tbornloa liktju-člla Smitha. dele, ko je mlnlU vojna hltterlja, katero to podši-gall lesni magneti In Macklntosh, je bil Smith spet sprejet ia člana odvetniške organizacije. Neki časopis v Heattlu je pred par meseci citiral Macklntoshevo Izjavo, v kateri Je rekel, da bi moral biti 12-letnl deček, ki Je umoril nekega drugega dečke, obtojen na vešala. Deček Je bil obsojen na dosmrtno Ječo. Ko Je senator Dill ponovno kandidiral, Je bil Macklntosh njegov protikandidat. Macklntoshevo kandidaturo to podpirala Jav-nonaprsvne družbe In Hoover je poslal posebni epel državni republikanski organizaciji, naj napne vse sile ta izvolitev njegovega ljubljenca. Kljub vellkantki agitaciji ln ogromnim denarnim vsotam, ki so bile potrošene v. kampanji, Je bil Mačklntosh p* rešen. Progreslvci ln aastopnlkl delavskih organitacij so prepričani, da n* bosta W!Mcerson In Mackintosh potrjena v senatu. Iagredl brezposelnih v New Vorks Nsw York, 26. Jsn. — Včsraj Je prišlo do retnih Izgredov, ker to oblatti skušale Ugnati breaposelne družine li stanovanj radi neplačane stanarine. Potva-na je bUa policija, da Je ratgna-la veliko množico ljudi, ki so te tbreli v protestni demonstraciji proti evlkcljam. Demonstranti, so napadli policijo I kamenjem, ti so pa odgovorili t količki. Več oseb J« bilo ranjenih ln eretlra«' nlh. ti v Pariau Parit, 26. Jan. DoUr Je včeraj padel, oslroms frank js poraatel ta en cent ln eno šsst-najstinko nad točko, na kateri sos tlate transakcije v tuji valuti dobičkonosne. To je prvo tniža-nje vrednosti dolarja na pariški borzi od tadnjega oktobra. Prodajanje dolarjev je ogromno. New York. — Odp»*ilJaaJe si s ta v Francijo ae nadaljuje. Ta teden so ga odposlali ta 20 milijonov dolarjev. Zlato pošiljajo tudi v Belgijo, Avico ln Ho-lami(j». _' ■ ' "T Pravijo, da Je aituacija telo kri-114na In ako država ne dovoli pomoči, se je beti reenlk posledic. y. m—.« bote m Pttmm ibm. St. NMf « ----. ^ - >. - «— « ■ ■■ ^** MBaSM Važno vprašanje Urimo v Mi vate!* vprašanj. Vsakdo, ki razmišlja, rprašoje: Kaj bo, kako Jto, kje Ja tzhod ns bolj«? Kdaj mine U grozna noč to posije solnee zadoščenja to zsdovoljnosti? ✓ Vprašanja sa lahko tičejo posameznika to aplašnaati Posameznik, ki ga tarejo materi-slas skrM la nadloge, mora vedeti, da sam as mor» ntfftir ui»n Aa U i«rMl»n tfenii ki ps se redki. Kdor sam išče izhoda iz mate-rt^lfliH ituikf YiL j^Hip^jdArskih o^fi^nltk« Iti MO da nas sptsšas, bo mM povsod vrata zaprta, Za peaameanlka al prsviee; k večjemu mu vrtajo diebtlnu teilfltflffj če sa priplazi kot pea prsd tuja vrata. Posameznik mora najprej biti pre-prilaa. ds mora najprej poiskati drage poss-mesaike, U eo v enakem pok«/.*ju kot on, aa-kar je traka efrrftfttf1 la skupno inkati izhoda na bel je. Vsino vprašanje te dni je, koliko reve*ar ja v Aamrlkl, ki so prišli do zgorsj nsvstfenega prepričanja? Z drugimi besedami: koliko rev-nlv delavcev la drugih ljudi, ki eo teiebnili s »•jih družabnih stopenj as dno, ja eedaaja velika krte zdramila?. Koliko ameriških stroje epeanale prsvo pot do rešitve? Odgovor na to vpraAanje dobimo v dnevnih vesteh o raznih akcijah za brezpoaelne, demon utracijah in pohodih, gibanju za rasne ekonom-aha in politične reforme in o naraščanju čita-tetjev radikalnih časopisov ter članstva delavskih strank. gedrnjavost splošna. To Ja Ae mala Dalje aam povedo, da neki ftupnik v Peaasjrlvsniji lahko dobi deset do petnsjst tisoč brezpoeelnih delavcev aa "pohod" v Wsshington aH kam (Irugsm. To ne pomeni dosti. Vesti nam tadi veliko val čluuljev kot je Imelo pred par lati. 11 listi pišejo, da aa ljudje zanimajo za radikal* na soeialns teorije in programe. Listi apelirajo za kolektivna naročila posebnih izdaj v veliki množini, ki ee brezplačno readele med brezposelne deiavee in bankrotirane farmarja, bankrotirane trgovce ter druge, ki ea bili nedavno še na dobrem, danee ps eo berači. Obenem pa čitamo med vrsticami teh vesti, da ogromna večina teh nezadovoljneiev še ne ve, kaj hoče. Strašno eo raskašeai in ie m mogli, M v enem dnevu preobrnili vee deželo. Najrajši ee pridrušljo onim grupam« ki Iščejo "naJkrsjAo por in zahtevajo e »m opiše reči. Odnosa do drugih ljudi ne poeaajo in vidijo ie »voj£ nesrečo In ovoja potrebe. In to je naj- Ns primer vest is Kauoess ee glasi, kako propadli bančni direktorji la bivši uradniki, ki aa imeli visoka fclušba, zdaj obiskujejo socialistične to komunistične shode ln krile na vaa usta sa takojšnjo revolucijo. Neki bivši okrajni komisar M direktor dveh skrshlranlh bank je pred kratkim, elabo oblečen in neobrit, to«! takole: , "ProkleU pijavke eo me Izsesale do kraja. Imam ee! kup bondov ln delnic, a ne morem al izposoditi niti desetloe na nje In nihče jih noče kupiti niti po ničvredni trfnl ceni. Pred par leti bi bil lahko dobil stotlsoč dolarjev aa U pepir, danes ne morem dobiti niti sto-Uknv, Vrag vzemi vse skupaj! Odniej bom boljševlk. Revolucija pride—* ure as hali T 0 Kaj pomeni takšno govorjenje? NIČ. To eo "revolucionarji" tiste aorte, kl čez noč pridejo In Jez noč odidejo. Naj se dvigne oena njego-vik papirjev in moft ko hitre poaabil na revolucijo; prodal bo papirje In zftova špekuliral. Manjše število novih "revolucionarjev," kl jih je sdramlla kriza, bo pa le oeUlo. To so oni, kl ae potrudijo, ds se eesnsnijo s konstruktivnim znsnjem o ekonomskih in socialnih problemih to se prepričajo o resničnosti ia koristnosti teta znanja. (Ha v ni pogoj je novo ia trdno praprtfaaje. Gola sentimentalnost, osebni srd In ielje po maščevanja je—velika prevara. Ta-ke "revolucionarje" odnese prva aapiea: prva dobrs tdoftba. prvi "dobri časi,4* prva oastma Jena. prvi preplrflek. Novi ssvedni delavci morajo bili prepričani bojevniki flsmi se morajo prepričali ns teme Uu novega znanja, kaj je bolje ia «a» hočejo. Uvrtltl morajo revolunjo najprej vseM, jI glavi -iztrebiti Is SSbe stare nazore Is Ideje. Potem šele bo trdni la zanesljivi §1 Glasoti iz funelŠSn r PONttfeUEK, 25. JANUARJA Tolpama Chas. Krdmer položaj farmarjev v dotični okol0fe ter omenja, ds zbizajo podpise za protest, ki bo psslsa t W*fh:ngtoa. Farmarji v dotičnih krajih so bili še pred psr ieti r aa dobrem mUI^u; velike industrije ao obratovale v bližnjih mestih in nudila dober trg za rmsne pridelke, toda vse U tovarne povečini polivajo. Protest j« sicer nekaj, izraža vsaj dovoljnost ljudstva, toda pomagal ne bo, pa če bi ga podpisali vsi farmarji Združ, držav. Oni se ^odo morali naučiti, ds je treba-protestirat i na volilni dan s tem, ds se glasuje za protikapi-taiistično stranko, to je, za socialistično. . Dopis nam podaja žalostno sliko tamožnjih razmer, ki pa so še< vedno boljše kakor v raznih drugih krajih Unija, kjer so naravnost obupne. JV dokaz tega naj navedem sledeči dogodek: An bogatega farmarja iz N. 0. je študiral v MJHvaukee za lekarnarja. Starši so mu umrli kouje bil Že otrok in mu zapustili tisoč akrov dobre zemlje ia vsa kar epaifa k modami fsieni, poleg pracejšnjegs premoženja v gotovini. Po končanih študijah je nastopil službo r eni iamed Wall-gree novih lekarn r tam amstu (chaia drag store), kjer ea ja kmalu povapel do boljše pozicije. daljše i^n^tovaBjeln1 d£ isi nsčrte za bodočnost — ho-poatr^kC i lisfnotitojpn« ^^iv • Ijeaje je bilo sanj prijetno in kdor mu Je govoril o politiki, je mlatil prazno si Prod betišem je imenovsna tvrdka nenadoma odstovils vse nastavijeaae z višjo plačo in jih nadomestila s novimi, kateri so bili pri v<4ji delati za polovico men j. Mož je bil nenadoma brez službe. Toda to ga nI brigalo, ker Ja itak imel načrte za lastno le- Pa si Ja naša) v novem doki mesta primerno prazno trgovino in pisal po denar na banko, ki je upravljala njegovo premoženje Čakal je več dal ia končno dobil od predsednika banke pismo, v katerem mu ja naznanjal, da je banka valed finančnih potežkoč prenehala f obratovanjem. Naznanil ma je nadalje, da je bil njegov denar naiošen na prvih vlmjišbah na velike, dobrostoje-čr farme, katerih vrednost pa J* sedaj pod niČio, da ao tudi ptea vknjižbe brez vrednoeti. Nadalje, da so tudi vsa druga njigova poeeetva brez vrednosti In da al mogoče dobiti posojila »HMJe, da so njegova poslopja v vaa stiVMšša ravno Uko brez vred- X. mož je lami še eno veliko fartno, katere Ja podedoval s prscejšnjim premoženjem vred od svpjega starega očeU nekaj mesecev poprej. Obrnil ae Ja. torej' na drugo banko, toda dobil Je ravno tak odgovor. Poprej vreden okrog 100 tisoč dolarjev Je bil mladi cnož eedaj nenadoma brea centa; edino njegovo n-panje ja v Um, da ae bodo dobri časi zopet vrnili, toda to upaaje je Seveda pod obstoječimi razmerami prazne, ker ameriški žitni trg ae ne bo nikdar reč dvignil ms je pisals, ako želL da mm L pošlje. Ta dni je dobila odgovor od svojega male, kateri ji nar čuje, aaj m takoj odpravi as pot v Rusije; sin pa piše v dotk-nem pismo: "Državljanski papir vrzi v peč sli kansor hočeš. Jaz ga ne bom nikdar rabil, ker se ai-'ikdar več ae vrnem v Ameriko." Mesto ia okraj Mi!-*aukee o-skrbuje sedaj krog 26,000 družin, ki so brez vsakih sredstev Mesta* uprava bo zapOelBa ea daj začasno 0,000 mož, to*sieer zaporedoma, po deset dni na me-Plača je uaijsks pri Lansko leto Je porabilo mesto do 1. januarja nekaj čez en milijon dolarjev aa vzdrževanj« revnih družin, to leto pa že 2 in pol milijone dol. In nost še vedno narašča. Splošna »s, OL — Krivica, ki se ssdsj godi ljudstvu v tem bogatem mest«, presega že vse meje; isto je po vsej Ameriki. Mislila _M „ sem, da bo glsd gotovo pripomo- Uetroit Mick. -- Beda je po- g®!, da bodo ljudje zsčeU misli- Igraia v sod velika, posebno pa v velikih mestih. Delavstvo bo moralo spoznati, da mora skupno nastopiti ia se organizirati, ds iz-vojuje kvoje pravice. Nsše pevsko društvo "Svoboda" bo obhajalo svojo lSJatnico spomladi. Vsled tega potrebujemo pomoli od strani nsših ljudi, ki imajo veselje ia zmožnost za petje. Pridite in postanite člani. Na seji je bilo sklenjeno, da kdor ne more plačati messčnih prispevkov 26c, ds je vsseao dobrodošel. - Pevski zbor "Svoboda" uprizori igro "Prvi april" na SI. januarja v Hrvatski dvorani. Vstopnico v pred prodaji so po 40c, pri vratih ps 60c. Dobite jih lah-ko pri meni: telefon Univarsity 2-1773. Pokličite in vam jih preskrbim. Prosi in vabi ofj vse Jugoslovane, da pridejo na te veselico. Igra Je zelo zanimive in komičns. Ne zamudite! Na 6. feb. bo maškeradna zabava ženskegs kluba SND ns vzhodni strani. Vršils se bo v dvorani na 8ix Mile rd. No. 110. Zabave bo za vse dovolj. Pridite in se zabavajte s nami. .nary jugca* finapadlnja. bedita previdne! Paehle, Cele. — Iz naše zapad- ne metropole ae tu pa Um čuje vedno kaj novega, aamo z predkom smo pod ničlo. Tukajšnja jeklarna je te dni začeto bolj obratovati, za kolllco Je pa težko/povedati. U-pajmo, da bo letoe kaj boljle. Neizprosna smrt je posegla v družino PeU Okičlča in zalite-vala^dvoje človeških i i v^enj. smrti Je zastrupljanje. Jedli sU nekoliko konzervirane zelene paprike. Goepodlnje, bodite previdne, kadar odplraU v glaže nadevano sadje in zelenjavo! Prvi. ki je podlegel, ja bil John Okičič, eUr 68 let Zapušča ženo in sins v stari domovini. Druga žrUv je PeU Oldšič, sUr SO let Za njegovo mlado življenje eo se zdravniki posla-žill vee zdravalške vede, a Šal, ifjj, t J? še« pisal liati ie ugia til, datii bOo "treba obesiti govornika aa drevo." Dokler bo toliko ignoraaee med delavstvom, bo še depresija. kanje in izkoru***^ Z^re^ ia^ revni ampak od bo*a«H^H lastno, ko ee ališi kaj takega od Vem, da pri njih ni bilo velike Nsj še o- da je umrli Peta Okičič Ustih, ki se Je gla- dovnega pohoda v Washington. D. C. Zares hraber dečko. Kakor je bO V vtlmd, je videl in razumel vae gorje današnje družbe. Kruta smrt mu je prezgodaj pretrgala nit življenja, vsi upi in lepe sanje v boljšo bodočnost so bile na mah uničam^- Omeartm naj še. da ao starši aaarllji liani društva "OreT št 21 SNBPJ. Izrekam jima globoko ti. Sedaj pa vidim, ds če bolj so lačni, bolj so pokorni in ponižni. Samci, ki dobivajo hrano od mesta, so pripovsdovsli, da tadi če bi dobili dalo, bi težkegs dela ne mogli opravljati, ker so že tako šibki Prosijo jedil okrog ljudi ds se bi malo okrepčali in nadalje prenašali mizerijo. In koliko je družin brezposelnih očetov, koliko je lačnih šolarjev to de» tet in koliko starih ljudi... Če bi človek hotel po pravici poVedati, bi aapiaai da si je ljudstvo samo krivo. Meeto da bi mislilo in volilo sa delavske svo-j* ljudi, pa drvi aa milijonarji, mi pa smo vsako leto-enako te-pebi to še vedno huje. Treba Je več skupnosti. Tukaj se deluje za združenje jednotinih članov eU društev, kar bi bilo korietho aa vse, pa menda ne bo nič. Združenje bi pomagalo vsem, poasbuo v tah časih brezdelja ia bode. Mnogo jih je prisiljenih, ds pu-ate jednoto, ker ne morejo plačevati asesmenta. Nekateri spadajo k dvema jed notama, pa kako neki naj se plačajo prispevki zase in družino, kar včasih znaša na meneč po 13 dol. Zato je potreba po vel j i skupnosti, da si bomo medsebojno lsgje pomagali^ vseh ozirih. Denar, kar ga je bilo, bo kanalu pošel, če še rii, in kaj potem? Tudi če se da vstopnice brezposelnim zastonj, kaj pomaga, ko pa ne morejo na veselici ničesar pošroaiti v prid dotičnega društva. Dokler je groš, si goeped sli gospa, ko pa tega nI, ps ns grmado. Zdi eo ml, ds Je vseeno malo preveč prošenj za podporo, posebno od Ukfli, ki še nieo v skrajni sUi in potrebi. L. 191« eva ee s možem zapoeodila za šeatmesečni aeesment, da sva gs plačsls in oaUla člana jednote Sedaj pa ljudje zaprosijo če imajo ali če nimajo. To Ja na dnav nem redu: Bila sem zdoma čm božične praznike. Nekateri rojaki lo ae fajn posUvili: "No, saj še nisem vn^a zgubil. Ker pa val prosijo, sem pa še Jaz." Pa še samec Je! Nekateri so seveda resnično potrebni, o tem ni dvoms. Starši ps naj nikar ne pozabijo pomagati svojim sinovom in Maram s asesmentom, ako le JU več dotič-spah takrat, ko Ne po-Boljše je, ds kaj re, Ce ae kdaj razmere izboljšajo* aam bodo otrori še prav prišli Se U vprašam Toneta: Ali so hO! tudi tisti delavski otroci ki so že pred val Isti v Chicagu dečka? Niso m pa vseeno so ubijali Prav tako so otrori lahko dobri četudi jih Je veliko. Pa brez aamere. < Jsesphtof Haaptssan, članica društva št ML a — Dne 9. in 10. Jan. ae ja vršila v Cleveian-du konvencija soc. stranke. Sprejela je mnogo važnih zaključkov v prid delavstva. Stranka bo poslala deputacijo v Columbus, da apelira na poslance, da se sprejme poeUva, da bi se zabranilo v bodoče take depresije kot je sedaj. In da se sprejme posUva za zavarovanje proti brezposelnosti Nominirala je kandidaU za državno lisU za prihodnje volitve. Ker bo treba na tisoče podpisov,da pride naša Usta na glasovnico, zato nas čaka mnogo dela. Kar je bilo razveseljivo je to, da je bila mladina tako dobro zastopana. Posetil je konvencijo Potres pudfl Jeriho vsak trud je bil zaman, podla-l|o. Saj vam bodo povrnili. lma> gel je zastrupljanju 16. Jan: mo še precej veliko breme ln na-8padal Je k društvu HBZ, kaUJtladt, pa vseeno plačujemo* še-ro mu je priredilo vellčastdn d- tudi ni kje vseti. vilni pogreb. Ker so tu v Puebhi S temi vratiesmi, ne mislim na prejšne staMšče. Švetavnl žlu redki pogrebi brez duhovnih nikogsr žsliti; irrazlla ni trs js pi i mil Rusijs. kjer Rfepliljeneev. se bo gotovo mar- stvari le moje resnišm še vedno orje obširna stepe la to dft*J govorilo .. kakšni grešal-noš ia daa, #rog :mAm trak- il da eo tu med nami Kakor torjev . . . Mol ČIU eedai eoci allstlčne časopise. To je ens sllks la hshdaj Uko silno bogate drla ve North Da-koše, Kake bedne so raamere v le poprej revnih državah, al js pa# lahko mialltl. rc * ! - # Neki dele vee, ki je bil dolge leU zaptislen pri tukajšnji Chain BeH Co.. pripoveduje "Sosed; zapnslea prt lati ks je iagubfl dela, ja odšel v Ru-tgk Nekaj meeeeev kaaneje mu je »ledII njegov prijatelj, kateri P* j" pustil tukaj žena to dvajsetletnega sina. kateri mu je par meaeeev kasneje sledil. Medtem je doepet ta sina driavljaaski papir la Waahlngtona ia mati r«"«nlčno mnenje Ana Via«ar sem ie omenil. pc*reb je bi ve- Mai« odgavaša llčaaten. Kar praznično ae ml U SaRe FH. - Kot vsaka ^ js videlo, ko se ja sprevod po- *L|sko »i tudi iss štejem v doH ^^Tda m So pred vsakih nepotrebnih ceremnnU.katerim smo matere ^TJT?, mmd* !** «»J^Wetje v zasmeh. ker imamo kopico otrok, kot amn brs-.vr" » *® »a v današnji Proaveti -m<» dospeli do ciljs. se je tudi. Ali nss ne tlači kapitalizem te ' - dovolj in aU nimamo dosti skrbi z npšo kopleo otrok sune. ae da vršilo vse v nsjl«*i>šrm Um du. ^Najprej js govoril John But-kovleh v hrvsščlai. kl je med drugim v lepem ln ginljivem gnil navzočim veliko trpljenje staršev nt. ea Imeli vel pavaoči solzne oči. Drugi govornik je bil komunistične stranke, k kateri Je tudi M sem ie kdo posmehoval?! Pa najelbo oče katoliški aH ne. vsak mara aam skrbeti za svoje otroke in vsak naj se srečnim šUje. kaferi jih nima. bor nima skrfci. K dragimi je pa vseeaa. Posaam dosti družin, kl nimajo otrok, pa so ravno na takem stališču kot ari, ki jih tudi stari sodr. James Maurer iz Beadings. Ko je vatopil v dvorano so vsi vstali to zapeli "In-ternacionalo," kar ga je močno ginilo. (Celotno poročilo o konvenciji poda kot delegat sa tukajšnjo konferenco podpisani na prihodnji konferenci v Blainu.) Tukaj je preminul 14. jan. Frank Kukljevich, član društva 640 SNPJ. Bil je eUr šele 23 let Pred 3 leti se je močno poškodoval v rovu. Imel je zlomljen križ in še več notranjih poškodb, ki so ga mučile do sedsj. Bil je zelo priljubljen tukaj. Po narodnosti je bil tukaj rojeni Po- Dne 30. jan na PoehaUn Pointu veliko priredbo. Kot sem slišal so povabili tudi pevski odsek soc. klubs št 11. Ker je to njihova prva večja prirediUv, zato se pričakuje, da bodo imeli veliko udeležbo. Mi jim to želimo in obenem apeliramo na somišljenike blizu in daleč, da jih posetijo in dajo več poguma sa bodoče delo v prid pokreta. Klub št. 11 in njegov peveki odsek bosU imele veliko mašite* radno veselico 6. feb. zvečer. De? lile se bodo nagrade za maske. Ker bo pustna soboU, ko se ponavadi "ploh vleče," zato ee upa, ds bo udeležba velika. Odbor bo Bleda*, da bo veem postregel kar je v njegovi moči. Gledalo se bo, da bo ree prava pustna zabava. Zato se vabi vse rojake od blizu la daleč. Maakhrajte ae in udele-žit* se te priredbe. Kajti klub kot pevski odsek sU vam na ta* polago uslugo povrniti. Naše geslo Je- delati za pokret, povzdi-00'fcaaelbine. kulturo in skupnost 2elfmo, da e0 U leto vrši ree delo Hipnosti. Na svidenje 6 februarja! Po malem presledku od igre "Kamnolom," ki je bila prirejena U. doc., ae eedaj soc. klub in peveki odsek pripravijaU drugo igro. Ali bo U "Španska muha," ali pa "Medved." Ker ni drugega dela tukaj, kajti industrija počiva, se bavi-mo pa s kulturo, ki je nam tudi potfebna. Tukaj so zopet 16. jan. pri Sadm Coal Co. utrgali mezdo zs ic pri toni. te sedaj nič jo in delsjo 2 dni na kaj bo sedaj? Kaj hoče-mo sUvkati, kako? Treba je od-tfrnti oči tudi tletim, ki imajo napol zaprte in razmišljati po-lltiko, pravo deUvako. Kako lah-ko bi Imeli svojo listo v Belmont countjr, ko bi šli skttpaj. Uko aaoramo pa volit kar nam mogotci ukažejo. Pa časi se spreminjajo. a nJim! tudi mišijmje. Upajmo, da ne bo dolgi, k"> ho tudi pri nas presenečenje. Oa le dosti vidim, pa breme nosim t drugimi, ampak je težje in težje. Vaaka ieČ do svoje meje to t* čeks tudi aas trpta*tfni eHš* mo svojo dolžnost, pe jih dobi-i>od nos. Seveda. U nas ne straši, ker ae zavedamo, da de- 9 pril pošteni delavsVH ••miHtl stvari Tak«, ki le nieo ekasili biča kaplUlisma. so še ds M mogli stvar pojmitf. i Profesor John farstaag. ki vodi e Palestini arheološka ekspastrijo liverpoolske aaivm, poročs kskor je objavjjeao v Batih—ds je sje. govs ekšpedicija odkrila sledove staregs obtid-js MhHjskegs nsesU Jeriho, tods teh mdov Di«o podrle tzombe Izraelcev kot stoji v bibliji, temveč potresni sunki Garstsng poroča, da so odkrili grobnice starih jeriških vladarjev hi v njih na stotine dobro ohranjenih predmetov. Garstsng piše: "V petnajstem stoletju pr. Kr. so kralji Jeriha. Id eo imeli sirijska imena, avidantno bili vazali starega Egipta, kajti aa njih oblačilih in krstah so znaki egiptovskih faraonov h one dobe. Ena grobnica, ki datira iz dobe skupnega vladanja HatahepauU in Tothmesa ID., vsebuje 600 vaz. Do danes smo pregledali čez ti-soč predmetov. Id se nahajajo v jeriških grob-nicah. Najnovejša najdba, kateri se lshko določi datum, je iz dobe Amenhotepa ITI., ki je vladal v Egiptu okrog leU 1400 pr. Kr. SUre>* grobnice datirajo nazaj do hiksoških (pastirskih) kraljev in U izkopnine vežejo Jeriho z dvanajsto dinsstijo faraonov. BiMUa pravi da Je Igralj Solomon posUvil tempel v četrtem letu svojega vladanja in 480 let po odhodu Izraelcev v Egipt To bi bilo okroa leU 967 pr. Kr. in po Um računu je bil odhod leU 1447 pr. Kr„ dočim bi b0o Jeriho razdejano leU 1407 pr. Kr. Naši odkopani sledovi Jeriha iz oae dobe pokaaujejo, da je mesto imelo notranje in zunanje obzidje. Zunanji zid Je bO debel šeat čevljev, notranji pa dva-najzt; obe obzidji sU bili iz opeke. Meeto kaže sledove silnega potreea in potem, kar priča porušeno zunanje obzidja, ki je padlo venkaj ns pobočju, razpoke v kamnu ad vročine, ogorelo tramovje in veliki kupi oglja." Kako tfrižejo sovjete Čeprav je sovjetska Rusija danes najboljši odjemalec v mednarodni trgovini ima kljub temu velike sitnosti s špekulanti v tujini ld špekulirajo s sovjetskimi kreditnimi papirji pri diskon tiran ju istih. To diskontlrsnje sovjetskih kreditnih papirjev se danes vrši v glavnem v Parizu in New Torku in največ v New Yorku. žrtve U igre so predvsem podjetniki, ki prodajajo sovjetom blago na kredit kratkega termina, končno škodo pa imajo le sovjetL Sovjetska vlada navadno kupuje blago v tubo imel soc. klabl.Jeianstvu na šestmesečni ali enoletni kredit. Diskonta! špakulantje pokupijo od podjetnikov te kreditne obligacije na podlagi dvajsetih do štiridesetih odstotkov popusU; to se pravi, ds 1 plačajo upnikom takoj SO, 70 ali 60 odetotkov dolga in ko šestmesečni ali enoletni termin kre-dlU poteče, iztirjsjo od sovjetov vso vsoto in tako naredijo lep dobiček. * Glavni trik pri tem raketirskem poslu je, ds špekulantje preblufajo tvrdko, ki je prodals blago sovjetom, da ruska delavska vlada najbrž as bo v sUnju plačati obligacij, ko zapadejo, torej je bolje, da kreditor dobi vzaj nekaj kskor nič. Ponarejeni telegrami, neosonovane govorice in gerostaane lažnjive vesti v časopisih služijo špekulantom pri tem raketirskem * businessu. * fr..-. , -\ Čudno je le to, da se tvrdke pusto blufsti. Majhna poglobitev v sUtističns poročila bi jih lahko podučila, da so sovjeti v zadnjih osmih letih naročili v tujesemstvu in točno plačali rs-čune v skupni vsoti dve to pol milijarde dolarjev. Nikjer ie niso zapadli s plačilom, ko je totekel rok. Toda tujezemske tvrdke—sam kapitalisti seveda—je lahko nalagati, ker rade verjamejo vsako laž e Rusiji. Ruski emigreji to beguni ld eo protiboijševiški, imajo največkrat prste zraven tega diskontnega raketirstva |n a pomočjo francoskih in ameriških špekulantov pokupijo največ sovjetskih kreditnih ps-pirjev. Kakor čujemo, ee sovjetska vlada pripravljs na neizprosen boj s Umi faloti ki a svojimi napadi na sovjeUki kredit delajo sleparske do- bičlifi^ / M Odpravljen verouk Angleži .ao aelo zvesti staremu izročilu ia morajb polagati vsi gojenci oksfordske univerze državni izpit iz veroanuka, kakor js to bilo v nsvadi v srednjem veku. Ta izpit ni nobens malenkost Viaohošolci ki ao ee zmotili pri naštevanju desetih zapovedi ali mislili, ds je Mojaes tudi ustavil solnee, eo bili neusmiljeno ssvrnjeni ter ao izgubili šolske Isto. N Prof. Parker, predstojnik kolegtjs sv. Msf-d s lene, se je zdsj uftnilil dijaštva ter univerzitetnemu svetu predložil ukinitev kptU iz ve-ronauka. Navedel je dva razloga za to reformo. Predvsem imajo ksndidsti lUk mnogo dels: čas, kl ga porabijo aa UmeljiU osvojita zgodb sv. pisms, bi ss lshko Izrabil sa koristnejši strokovni študij. Drugič pa smatrsj« dijaki sami U izpit sa težko nadlogo, kl je po-polnnma nepotrebna« Univerzitetni svet je dolgo ngpravtjsl ® predlog^ ZmrmejU člani so sieer menili, ^ »>. se izpit lahko olajšal In vendar ostal "trs dimm ljubo", toda prof. Psrifer ni rojega predloga in je dežIVel aljafno Pri gšaaovanju Je bfto 1# pršh* r injenje izpita. «0 pe aa ohranitev (*• ki je izvedelo o izidu glasovna js« ,r Par ker ju priredilo asvdulsao podokaica PONDEUEK. 26. JANUARJA VKOBVBTK Pismo iz Braralije Sao Paulo, decembra, 1981. -r-Znake razpadajoče kapitalistične stavbe čutimo tudi mi slovenski delavci tu, predvsem radi znižanja delavskih plač in s tem, da je bil že vsak izmed nas porinjen najmanj za nekoliko mesecev v armado brezposelnih, o katerih se tu ne vodi statistika. Besedo biti brezposeln more pravilno razumeti le oni, ki je obvezen delati vsak dan, da dobi kredit za preži vi jen je družine do konca meseca, in to v kraju, kjer za delavce ne obstojajo zadevne potrebne organizacije, da, obstojajo pa izložbena okna, kjer je brezposelnemu dana prilika z očmi požirati to luksuriozno bogastvo za svoj lačni želodec. "Slabo se vam bo godilo, bog vas bo kaznoval za valo brezbož-nost," so nas svarili naši stari o- - čet je, torej je povsem naravno, - če se ta božja jeza danes po nas razliva. Cjjdno pa, zakaj bog ne dela razlike med temi brezverci in razkolnikf, ter pobošnimi in . narodno zavednimi delavci, ki ga molijo in iščejo vselej prilike aa svoje klečeplaztvo? Zakaj nas isti poziva v skupno (brezposel-nostno) armado? Ali hoče re4 ta "božja modrost" vsakemu tepcu še posebej po-vedati, kam spada? Ako je tako, ji je želeti obilo u-speha. Pa preidemo na domače reči. Društveno in drugo gibanje v tuk. naši naselbini, kljub tej gospodarski depresiji, je dokaj il-vahno in včasih vjtudi zabavno. Da pa ne bodo napačno poučeni o tem gibanju oni delavci, ki zajemajo zadevne vesti is buenos-aire&kega 'Slovenskega tednika/ katere dobivajo odmeve tudi v drugem slovenskem časopisju, je potrebno nekoliko pojasnila. O-, menjeni list prinaša večkrat takšna poročila, ki so često preple-skana na način, da odgovarjajo bolj materialističnim namenom dopisnika, ozirorha gotove skupine. V onem listu z dne 3. oktobra m. 1. se čita, da tu v S. Pau-lu se je ustanovilo "Jugoslovansko podporno udruženje" na U-stanovnem občnem zboru septembra meseca • < v -navzočnosti vseh slov. in jugoslovanskih pri-.. seljencev, raznih separatističnih društev ter Madjarov in Nemcev iz Jugoslavije itd. Torej to bi bila nekaka "Jugoslovanska internacionala". In uredništvo "Slov. tednika" je tudi v pripombi, kar je glavno, zaprosilo vlado podpore tej važni sa nsše priseljence teko koristni jugoslovanski ustanovi. Kdor pozna tukajšnje razme-~ rc in gleda stvari od blizu, se mora prijeti ca želodec, da mu ne skoči na svetlo. O ustanovitvi omenjenega "udruženja" so Ona tukajšnja "separatistična društva" in ostala javnost izvsdeli šele iz nekih tukajšnjih drugo-rodnih listov, ki so prinesli krotko vest, da namen tega novega "udruženja" je isposlovstl zopet no vpostavitev ju goalova ruskega konzula tu in trgovskih . zvez med tukajšnjo državo in Jugoslavijo. V slovensko časopisje pa pišejo, da vpostsvljo posredovalnico dela. > Kakor povsod, tako tudi tokaj-"šnjl jugoslovanski rodoljubi so že dsvno študirali, kako bi prišli Čim prsj do bogastva; sklenili so, da al ustanovijo "Ekaportno in narobe društvo," piearno namestijo v poštnem predalu, pod gotovo številko, to značl, da ni kapitala. Se poevetujejo, sklenejo in Je že ustvarjeno "Juguslo-vansko podporno udruženje", aH kaj sllčnega, ai medsebojno raz-dele mesta v odboru, ter določijo osebo, ki bo predlagana sa konzula in zopet ai razdele mesta v 'bodočem konzularnem uradu, od ' glave do repa. Ko je ta atvar vaa lepo urejena, alede poročila v Internacionalno časopisje: "Podporno udruženJV konzul, Hn-port-eksport, posredovalnica dela itd. Halo, domovina, pošlji pošlji podpore za to plemenito delo med našimi samim ■ebi prepuščenimi priseljenci. Ako jim sspe dr bit i konzula kakršnega si šele. Je njihov cilj dosežen. Razumljivo Je. ako najvišji državni predstavnik jamči le s golo besedo za solldnoet kakšne tvrdke. da nekaj zalete. < l>a jr ta patrljotizem tu udomačen. nam pričajo prejšnji dogodki. Naj sledi par primerov: l*ta 1029, lt. aprila so ustanovili im neki "Jugoslovanski narodni dom", te saj ki bile pod-. porno udruženje. Da bo zagotovljen, ee tu zbrali . _ _____JI • • »V , .. za udanostne brzojavko na najvišje "dostojanstvo" Jugoalavi je. Vaa 8tvar ae je vrtela krog imenovanja konzula in že usta no vi jene "firme" "Jugo-Brazil" Beogradaka vlada je na veliko iznenadenje teh tu poalala aem za to mesto drugo osebo in. ker prej imenovani, "Dom" je bil mrtvorojeno dete, so na hitrem ustanovili ono "vsgledno" S. J, D. "Primorje" z nekoliko slo-venskimi delavci, da jim je bilo mogoče s njimi igrati pajace na banketu, ki ao ga ti priredili na Čaot novodošlemu konzulu (7., 9., 1929). Kljub temu, da ae ga na vae pretege hvalili, je nekega dne razlovll njih in njihova "Jugo-Brazil". Sledilo je, da iz teh "patrijotov" so nastale dve aovražni ai akupini, vodili ata pa enoten breaobziren boj proti konzulu, ki je končal, da je beogradaka vlada ukinila vae te "tltelne" tu, a tem Je bilo u ničeno za "narod" mukepolno delo. * Začelo ae je nanovo. Dne 27. avguata, 1930 je društvo "Primorje" sklicalo vseslovan ako zborovanje v svrho »družitve vseh slovanskih kulturnih* društev tu, ln ustanovitve enake podporne jednote. Do tega časa sta spet dve "Eks. ln import. firme" namestile svoje plssrne v poštnih predelih, to so: "Ju-go-agenclja" ln "Jugo-Atlan tlc." To zborovanje jim je služIlo v propagandne svrhe, da pri jugoslovanskih oblastih vzbudijo pozornost in na njihovo "narodno požrtvovalnost", dočim Je bit tu le klaveren "bluf", o katerem do danes se nI več zinilo besede. Zs tem so ustanovili "Sloven-sko-Češkl dom". To je, da so najeli neke prostors skupno z nekim češkim društvom. Ker pa kljub vsem reklamam le ni bik) podpore od nikjer sa plačevanje najemnine tega, kakor ao ga oni imenovali, "lastnega doma", je zraven finančne pričela tlačiti društvo še "umna" kriza. Tako namreč sami poročajo v buenpe-sireškem tedniku, ker ni pravilno saplaano, ker umno krioo so prinesli še ustanovitelji s seboj v društvo. Da ima* ta "umna kriza" še precej mastno okrog korenin, služijo v dokaz naslednja dejstva: člani Slovenci so zapustili to društvo in njene "voditelje", isvssmši pol ducata onih, ki so prinesli prej omenjeno krizo v društvo. Izstopils je tudi ens izmed prej omenjenih sovražnih si skupin (ker ima vsaka svoje-gs konzul, ksndidsts ter si u-stanovill, kakor prej povedano "Jtigosl. podporno udruženje" s "Jugo-agencijo" v rezervi. To "Udruženje" ima za predeedrtl-ks Slovenca. Nasprotna skupina, ki sadnje čase ni imela "udruženja", je po Izstopu njenih konkurentov zasedla prazna mesta v slovenskem izobraževalnem druitvu "Primorje" ter izvolila predssdni-kom moža, ki slovensko ne zna. Po tem babilonu pa Je končno le priromalo pet tisoč dinarjev s nekoliko kranjske dežele,^ zares prialu ženo podporo "Primorju", na elovljenih na predsednika društva, ki pa je par dni prej re-signiral in pristopil k skupini tegs novega "udruženje", ki jih noče dvigniti sa "Primorje", češ to novo "udruženje" je bolj Ju- Ksnsko. kakor "PrimorJe". skupina protesti rs itd. Na dan obletnice ujedinjenja Jugoslavije 6. decembra Je "Ju-gos lov. podp. udruženje" priredilo proslavo tegs sgodovinske-gs dne. Društvo "Primorje* Je istega dne in ob isti Uri s istim namenom pe v drugih prostorih priredilo enako, če ne še bolj "patrjjotifno" proulsvo. kakor "udruženjd", kar pe so ljudje pozabili priti na eno kakor na drugo proslavo, so ss t! programi omejili le na kratke fsvoran-ca. Jugoslovani v" društvu "Primorju" (Srbi in Hrvati) so obljubit!. da bedo rešili zasužnjene brate primorske, pri "udm ženju" se govorili SlovencL pa ao še te possbil.' povedati. Prvi kakor drogi pa so povsdali. da so člsni one "izumirajoče kulturne generacije.*^"" rodoljubi v Alresu. kstsrim Js za bmnjen pristop k konzularnim k par* ti tukaj. Za nas| kateri smo kot kmetski sinovi preživeli svoja otroška leta na domu svojih staršev, je to razumljivo,'ker smo več kot enkrat Opazili, da kruljenje v hlevu je ponehalo šele takrat, kadar je mata dala mesta pri koritu vsem tem nebogljenim živalicam. Delavec. H^^Ua ■■aafrMi ii rn poročajo poosirnev Vladanje izdala letna poročila eameznih departmentov in u-radnikev, med njimi tudi poročilo načelnika priseljeniškega u-rada, kakor tudi ono načelnika naturallzacijskega urada. Izmed poglavitnih priporočil v teh dveh poročilih ao registracija inoeem-cev in potreba večje Izobraabe atrani prosilcev za naturalizacijo. Generalni priseljeniški komisar Harry E. Hull je proti temu, da bi ae priseljevanje popolnoma ustavilo, priporoča pa sistem, po katerem bi bila omogočena ananatvena izbira priaeljencev že v njihovi rojatni deželi. On pravU "Cas je adavnaj prišel v induatrialnem razvoju te dežele, da bi mogli izbirati one osebe posebnih strok, ki jih zares potrebujemo, in da bi se priseljevanje moralo omejevati le na te izbrane osebe, izvsemži kar se ti-Če sorodnikov v prednostni kvoti sli Isven kvote. Ismed drugih priporočil zs u-zskonitev novih določb priseljeniški generalni komisar poudarja potrebo sledečih uvedb: Registracija vseh inozsmcev v Združenih državah. Poroka inosemcev s ameriškimi državljani v edino avrho, da morejo priti v Združene države kot priseljenci izven kvote, naj se smatra kot prestopek in taki inossmci naj se deportlrajo. Naj se uvede strožja kontrola onih inozsmoev, ki so bili začasno pripuščeni v Združene države, tako da ae saaigura njihov odhod. Od inozemskih dijakov naj ae zahteva bond ob njihovem prihodu. Naj se fcrOcno določi deporta-cija onih inosemcev, ki ao bili večkrat kaznovani in ki delv jejo v organizacijah, katerih avrhs je nasilna revolucije. Ns drugi atrani komiaar priporoča, da ae sedanji zakon, ki dovoljuje legalizacijo nepostav-nih prihodov, raztegne na vse o-ne, ki ao prišli pred dnem 1. julija 1924. On tudi priporoča, da se pravica do priselitve izven kvote razširi nk stsrše ameriških držsvljsnov čez 60 let, na I-nozemske soproge Ameriksnk in ns psstorke ameriških državljanov. Priporočane afram»nihi natura- Sledeče ao < poglavitne apre-membe naturalisscljakegs komiaar ja: Vaak inozemec naj bo apoeo* ben govoriti angleški in podpisati svoje Ime, kadar zaprosi za prvi papir, Proeilec sa naturalizacijo naj bo v stenju rssprsvljsti o kakem knjigam| izJ^fjtu, v ameriškem časopisu v angleškem Josiku in pokazati mora ono znanje ameriških u-mov, kakršnega se pričakuje od učenca ljudske šole, 14 let ata- Naturslisscljekl papirji naj l-mejo prstotlse prosilca. Naj se odpravi potreba spri- ZA NAŠE FARMARJE Piše Frank Lukanckh Sedaj sem precej opisal konstrukciji kokošnjakov zs do-bičksnosno rejo perotnine. Dalje moramo imeti tudi še druge konstrukcije,v hlevih, primerno napravljene, da odgovarjajo temu poslu. Posebno Je paziti ob*mrzlih rimskih časih, da pe-rotnini ne zamrzne pitna voda, katera je'pri porotni ni največje važnosti, posebno pri nosečih kokoših. Imel eem pripravljeno vedno toplo vodo pri kokoših, na sledeči Ipačin: petdeset ga-lonski sod sem do vrha napolnil sveto voda Iz soda spodaj sem imel 12 inšev dolgo cev, na oevi pa seh» Imel pritrjeno avtomatično napravo (danea ae dobi povsod ha trgu), ki je izpušča-la ravno toliko vode kolikor jo je perotnina popila. Imenuje ae fluld. Pod tem fluidom aem imel podlošeno plehnato skledo kakih 24 InČev široko na vrhu ln kakih 10 inčev visoko. Skledo sem imel vedno napolnjeno s vodo. Ta naprava v vodi, pritrjena na cevi, Je ustavila vodo kadar ja bila skleda polna. Pod skledo sem imel 10 inčev široko in 8 inčev visoko plehnato škat-ljo z zrakom okrog, v kateri j4 bila zaprta petrolejska luč, ki je gorela noč in dan. Na peči aem pa Imel postavljeno akledo napolnjeno a vodo, katera ae Je grela noč ln dan. j Nekaj o konjih Zelo dobro mašilo za konjaka kopita ae napravi na aledcči način: Rp. ,LanoHn — oleum lini —llnsee^ oil V/t oz. serum ovlle — mutto* fat or tallow % oz. Tereblnth — turpentine 75 gr. Plx liguid,—[*ood tar % os. Sapo kalinu* venalia — Dutch or Borrel soap 76 gr. Aqus — ws-ter Vi oz. M. f. ungt. S tem mazilom se večkrat namaže kopito konju. To mašilo varuje, d« se kopito ne razpoka in ostane mehko, prožn^. tir pomnožuje raat, Razkuževanje Dobro rinkuževklno aredatvo napravite; »če prid a te eno polno jedilno žlico kreollna' (creoltne)' ns 1 k v ar t toplo vode. Proti driski, Hp. Acid tonnic t- tonnic acid, 45 gr. R)^ms tormentillae —■ tormentlUe joot powder, 160 gr. Radix Gentlanae pulv. — Gen-tlsn root Dpwder, 160 gr. Mag-neaium carbonlc —»Csrbonate of magnesium, 106 gr. Misc. pulv. D. S. 4—6 tirne* dally 1 table spoon full, 4 dd fikrat dnevno e-na polna jedilna žlica na kamllč-nem čaju pH pa v topli vodi. Stare rane To so one rane, katere so odprte, da ss iz njih izteks amrd-Jjlvi gnoj. Take rane naj ae dobro izperejo, iZmijejo z bolj ala-bim, ne premočnim razkuževal-nim sredstvom zmešani m s toplo vodo. Potem ss ps nsj potrosi Čsvsls prihoda za vaa one, ki so prišU pred dnem 29. Junija 1906, kakor tudf aa one, ki ao postali ameriški državljane ve led naturalizacije Očeta In ai želijo poae-ban certifikat. Pred IfongtKKom ae nahaja precejšnje Kevilo predlogov, ki vaebujejo( eno aH drugo izmed gornjih priporočil priseljeniškega aH naturalizacijskegs komisarja. Kaj pa bo kongres sklenil, Je drugo vprašanje večkrat na dan s aledečim pra škom: Yodoform, 160 gr. Acid] tonnic, 76 gr. Carbo vegetabflla —-wood charcoal, 1 oz. II. f. [iulv. Katera perutninska krma vsebuje največ vitaminov? Le nekaj krme je, ki vaebuje vseh pet vitaminov ln te ao aledeče: Zelena detelja, trava, aelena ali pa lepo poaušena nemška detelja (alfalfi). To ao štiri vrata raat/ linske klaje, ki vaebujejo vseh pet vitaminov, kateri so eni več drugi manj potrebni ta rast organizma in napravo jajec. Razni vitamini ae pa nuhajajo tUdI v drugih produktih v Večjih množicah. V ribjem olju ae nahajs največ vitamina D. kateri se pridobiva potom aolnčnih žarkov. V njem ae nahaja tudi veliko vitamina A. ■Vitamin A napravi piščance, da bolj raatejo in ae ki opkeje razvijajo itd. lati vitamini ae v obilici nahajajo tudi v onih štirih preje omenjenih rastlinah: deteljah in travah. V zelenih zeljnatlh glavah ln zelenem perju ae nahaja tudi veliko vitaminov kakor A, B in G. Ravno valed vitaminov je velike važnosti krmiti perutnini aurovo zelje in druge aeljnate rastline in travo ter izkaljeni oves. Dalje tudi vsebuje mnogo vitaminov rmeno korenje, paradišnlkl (tomatoes), mleko ln krompir. Nič vitsminov ps ne vaebuje rž, prašena moka (glutton feed), ribja moka, mesna moka itd. Jabolka tudi .ves-bujejo nekoliko vitsmins B ln C. Sedsj lahko pregledamo krmo, bogato na rasnih vitaminih, da vemooenlti vaako krmo, ki je bogata na vitaminih. Ena ismsd najboljših in nsjbogatsjštk raat-lln na raznih kemičnih anovih js nemška detelja (alfalfa). Vaak rejec šivlne pa naj bo perutnine ali pa drugih domačih živali, bi moral alfalfo zelo visoko ceniti valed velikih množin kemičnih snovi. Rea je, da je to raatlino ali deteljo poaebno ponekod sslo težko gojiti, ker potrebuje alad-ke zemlje, to je mnogo apnenca in tudi drugih gnojntn alt kemičnih anovi. (Dalja prihodnjih ZVEZA LOCBNIH MO« V Berlinu ae uetanavlja or-gsnisacija ločenih mož, ki nsj bi zastopala njihove korlatl, pred ^sem ps privedla paragraf na aodobneJŠe določbe glede pls-čšvanja sllmentov ln podpor ločsnim flsnsm. Paragraf je marsikje res potreben poprsvlls, saj J« bsrlln-ako soditča n. pr. baš te dni zavrnilo prošnjo nskoga mola sa znižanje mesečne rente 8000 msrk, ki Jo Js bil avoj čas pro-stovoljno priznal avojl ločeni ženi. Takrat je bil še v dobrih življenaklh prilikah, posnsja je zadela njegovo podjetje kriza In skrbeti mora tudi zs svojo novo družino. Njegova prva žsns ni hotela nič slišati o tem, da bi ae JI renta, ki JI Jo Js priznal sam, znižala, dasl Js lmovlta ln bi lahko živsla od svojega. Sodišče JI Je dslo prsv, češ, da nI nobene zakonite podlage za sprš-membo njiju svojočasne pogod-bs. V takšnih ln podobnih primerih hoče Zvesa ločenih mol zaatopatl ln podpirati avoja člane. Omeniti bi bih treba, da so al ločsns žsns v Nsmčljl stično organizacijo, ki zsstops spet njihove koristi, osnovsls Is veliko prej. , H . . In Je Volitve pred 2000 Mi Volilni boji In lepaki v Pompejlh Nedavno s< * num naj volijo Loela TI resa. Nekateri lepaki ae saetsvljs-ni prsv dramatično: "Nesrečni Pompeji, Če ne bo tevotjes Ca* mlllus TtfOHOsr DrugI ae Obe* tejoše t Sabina: "Poeenl kruh M ggg|gg|f ^odlstorske borke!" Tretji so spet fantastični: "Po trak saporadnlh porazih opa Ma-rlus l>onginus, da bo to pot srsl-nejši". Najbolj poarsčena Je RAZNEVESTI Itusijn rasAiri olnlelans polj« Moakva, 23. Jan. — Komlssrl-jat u poljedelstvo Je včeraj objavil program ss letošnjo sstev. Program je veliko večji. Hovje-tl bodo letos svllall obdelana polja za 12,188,600 akrov. Letošnja obsejsns povrlins bo sns-Isla 866,876,000 akrov nsprsm 24)1,711,600 v pralnjsm letu. Od teh bo «6,600,000 skrov possjs-nih a pšenico, tobačni nasadi ae rasšlrijo od 187^60 na 890,000 akrov In naaadl aladkorne peae od 878,000 ns 417,600 akrov. Kaašlrjsnl bodo tudi naaadl bom- v Anrori, lil Aurora, 111. <— Tukajšnji lu-pan BJoraatn Jo v aporesumu s sil "moratorij" aa pst dni g namenom, da as ljudstvo pomiri in opuatl nsvsl na bsnks. Vss ta Čsa bodo ssprta banka in trgovine. Ts korak ao atorlll, ko ae jO začel sllsn naval na vas banks v Aurorl, pst no številu, potem ko js nsksj bank v aosednjlh msstlh uprlo vrata. Nato so organlsi-rani prostovoljci sačell s obiskom 18,000 vlolnlkov, ki sa ims-jo obvezati, da ne vsamejo svo-jsga densrja Is bank. Nova soclsllstlšna pobUkacijs New York. — Bkuplns smsrl-ških socialistov Je prilela Isds-Jati publikscijo "American So-clalUT Qusrtarly." IidsJšVelJi pravijo, da bo rsvlja prinašala markalatlčos razprave o aocial* nlh, ekonomskih In delavakih problemih. Uredniški liab tvorijo David P. Berenberg, Anna Borkowlti In Hain Kantorovich. • Stane *n dolar na Isto In izhaja na 7 Eaat 16th st», Nsw York Clty. RAZVOJ SOVJETSKEGA DAUNEGA VZHODA Dsljnl vzhod, kakor Imsnujs-Jo Rusi pokrajino ob Amurju In del Sibirije vshodno od Bsjksl* sksgs je/.ars do obšle Tlhsga o-cesns, se sadnja Ista kulturno In gospodsrsko Jako lepo rasvljs. Na zadnjem sasedanju vseruske-ga osrednjegs isvršllnsgs odbo-rs Js podsl prsdssdnlk izvršilne-#s odbora Daljnega vshods to-zadevno poročilo, iz katerega po-snsmsmo: i Uts 1926 Je bilo v pokrajini DslJnegs vzhod s 609,000 hektarjev zemlje <>bde|sns, letos ps Is 1 milijon bakterjsv In prihodnjo leto bo 1 milijon 840,000 hektar-jev obdelanih. 80 odatotkov vseh mailh ln srednjih kmetij Je ko-krktlvlflranlh (t. J. fdrušenlh v K)IJedelake komune), Delovni mrejcl In KltejcT ao do 80 od-stotkov zdrolenl v kolektivna gospodarstva. ToČasno Je na Dadjnem vzhodu 20 po*taJ ta poljedelska stroje fn trsktorjs v obrstu; prihodnja Isto Jih bo šs 46. Ns poljih delujejo rasni komplicirani poljedelski stroji In grafi, ki obenem žanjejo In mlatijo, kakršnih v teh krajih doae-daj še niso rMOlt. V radnjlh o-amlh letih ae Je lesna Industrija pomnožila od 878 tisoč na 6 ml-fljnnov kubičnih metrov. Ribolov se je povečal od nekaj stoti-aočov ns 4 milijone centov rib. Pretnogs a« ifksfcuje 2 mlliions ton. Uts 1988 Jš znslo na Dalj-sn vzhodu samo 37 odatotkov prebivalcev čltatl In pisati, ssdsj Jih zns le 86 odatotkov In 86 od-stoikov vseh otrok pohaja šole _, u,W~ W)M)8BA Sesnsmitl se Istim pismenim (Mitom s Slovenko sN Nemko v ros 11 30 do 46 let Hi bret o-trok. Ako le mogoče ftaNm. da priloži tudi svojo illlio. Tsjnoat Jamčens. Pilite ns nsšlov: PONUDBA, 8867 8. Unrndsle ps sve , Chirsgo, III. (Ad\ ) ... PEOSV E?A1 PONDEUEK. 25. JANUARJA V tem so nastopili nosiici plamenic in raz-8veti ili mračen prostor z razkošno lučjo. Tudi trobentači so z njimi prišli in zasedli svoja mesta na vodnjaku. Ob velikem zanimanju je stopil na trg Glavar s svojim spremstvom, ob še večjem zanimanju umirjenih ljudi so pa prignali stražarji Jobesa in Murči. Med tem, ko ko se vsi drugi razvrstili, ko sta tudi Murči in Jobes našla svoj prostor in si krila osramočeni obraz pred radovedneži, je stopil Glavar k Mirdinu ln ga poslušal. — Glavar, si ves pripravljen za nocojšnjo važnost? ► _ Trd oreh moram streti. — Da ga sigurno streš, zastavita ta dva svojo modrost. Mirdin je pokazal na Valmlrja in Kalajra. Glavar ju je vljudno vprašal: • — Sta voljna naše zemlje čast krepiti? Za oba je z veliko vnemo spregovoril Kala-jer. — Glavar, zanesi se in še to pismo mojegrf gostitelja prevzemi Obolel je in prosi, da se pismo takoj po pravdoreku čita. Glavar je pismo prevzel in ga dal svojemu staremu pisarju. — Ti imej skrb. Začeli bomo. — Trobentači so zatrobili, val okoli Glavarja so posedli po odkazanih mestih, Glavar sam je pa zasedel sodniško mesto in v tišinskem miru in svečanostnem naglašanju spregovoril: — Zemljani, 4shiljanke. Težko mi je, da sem glavar In e tem razsojevslec vaših zmot. Težko mi je, da sem dočakal ta večer. Častitljivi zemljan je padel v greh ln vanj potegnil mladega dekleta. Obtoženec Jobes nI mogel molčati. — V greh sem bil skoro prisiljen. Glsvar js pozvonil in oblsstno nastopil. — Molči, obtoženec! Greh je izpričano priznan in tirja svojo kazen. Da ee pa s kaznijo krivica ne odmeri, pretehtamo ta greh na javnem trgu. Doslej smo veljali za krepostno deželo, zdaj pridemo ob vea ugled. Svet nas preneha spottovatl, ker že tako marsikaj sumniči. Za tihotapce naa imajo, poslej bomo še roparji deklet. Oboje pa ni resi Ml ostanemo, kar smo. Poštenje in zvestoba nam bo prva vrednost.. Zato ne moremo dovoliti, da se še kaj stičnega primeri. —--Jobes, ns rob propada si pripravil nalo zemljo, jo pohujšal, omadeževal. In Nedolžno deklico nesreči vrgel v žrelo. Jobes spet ni znal molčati. Sodnik, ni vse tako, nI, nit — Užei! Je tako, je, je j^l Zakon si ob-Ijuboval, hišo in vrt. Z besedami In pijačo si me mamil! — 0, da sem takrat vedele, kaj hočeš --- Murči je bušnila v obupen Jok in se omočila i velikimi solzami. Glavar Je zvonil ln za-ukazal: . — Mirt — Spoštovana gqsta imamo tu. Z njima smo počaščeni od iveta. Mnoge romarje pred njima nam je dala roparska objestnost Ts dvs prihajata s ljubeznijo do nas. — — Ji-ms dovolite besedo? Glsvsr se je ozrl po ljudeh In zssllšsl vssele klice: — Dovolimo! Dovolimo! Le govorita naj! Potem je namignil Kalajru naj spregovori. Mož je naglo ubogal. — Pozdravljeni in sshvsljenl. Te pravde naj vas ne bo sram. Zmajska semlja Je svetinja našega planeta. Pred vami morajo dsžsle poklekniti, tako ate vzvišeno krepostni. Vas Je enega samega greha strah, tam zunaj greh časte, gs molijo. Vsm je poitenje prve vrednost, Um zunaj ga komaj poznajo. Denar je njihov bog, vse druge vere so Jim zgolj kupčija. Za denar lomijo častne besede, goljufajo in ubijajo, in še ljubezen je samo denar. Za pokvarjen svet ste vi zdravilo. Vam je še do dekliške časti, do poštenja in zvestobe. -Svetu Je pa krepost deklet Je nsjmanj mar. A vendar je ljubezen srečnih ljudi nekaj najlepšega, kar nam življenje mora dati. Kdor zvesto ljubi in Js ljubljen, ta s čistim frcem sprejme darovanje žene, njemu je lahka tudi smrt. S čisto .estjo se poslovi od sveta, nobenega bitja ni onesreiil. fcena se v devištvu le enkrat daruje. Le enemu se vsa preda, Kdor pa ne ceni darovanja, kdor je le ropar pri dekletih, ta mora biti med zločince štet. Kalajer se je ob govoru skoro utrudil. Murči je proti koncu glasno jokala in vzbujala veliko sočutje. Med zemljani in zemljankami je Kalajer izval odobravanje. Culi so se tudi glasnejši klici: — Dobro mu jezik teče! — Jobes, obešen boš! — Ječa te čaka! Ropar! Ropar! Ropar! Glavar Je moral spet z veliko odločnostjo nastopiti. — Mirujte, sicer trg Izpraznim. — Kalajer, nam boš še govoril? — Najvažnejše sem razodel. A s tem nerad obtožencu pomagam v ječo. Le to želim, da ste fte dalje svetu vsgled. Besedo je povzel Glavar. — Prvič in edinkrat se Je to zgodilo. Izdanemu dekletu vse priznanje za pogum. Ni se bala našega zgražanja, za razžaljeno čast zahteva zadoščenje, svoji zemlji zaupa, od glavarja pričakuje pravične sodbe. «*• Zemljani, zemljanke, njena tožba nam je resen opomin! Kalarjer nam ga Je potrdil, zato upam, da ga Vatmir ne ovrže. Glavar je dal Valmirju znamenje, naj spregovori. Vslmlr se ni prsv nič obotavljsl. — Spoštovani in ljubljenj gostitelji. Iz vaših oči razbiram strah pred učenimi besedami. Od'suše razpokanlh govorov se bojite, nestrpni postajata, ker ate prepričani, da radi mene še dolgo ne bo razsojena pravda in utolažena vaša radovednost. Napačno mislite. 0 eni sami stvari Je možnih tisoč mnenj, o ljubezenskem darovanju pa tisočkrat tisoč. NI vse greh in zločin. Tudi krepoet je katerikrat le mešetar-stvo In čednost zsgrinjalo temnih dejanj. — Vaše pravde se bom ognil, sodnik naj sodi, njegova modrost vam je že marsikaj rešila. Mogoče tudi tu ni pravega greha. Kadar je neposvečena združitev dvojna sreča, ni to rop, temveč medsebojna vdanost. Za resničen rop je pa tudi resnična kazen težko mogoča. — Zemljani, pred vsakim ropanjem vas svsrim! Ropanja Imamo tam zunaj^dovolj, a še tam »l z lepimi besedami obljubujejo mir in prijateljstva. Grdo in naiadnjsško bo, če začnete svojim semljankam krasti čast. Ne izdajajte ljubečih bitij, ne tekmujte, kdo bo poteptal več življenj in uničil več sreč. Dežele Um zunaj s papirji in besedami zatirajo nečastne nagone, vi jih s dejanji onemogočite. Le tako oaUnete vzor ln luč sveU! Valmir je govoril z velikim zanoeom in izval navdušeno pritrjevanje. Glavar je kazal veliko zadovoljstvo ln ga tudi izrastl. — Velike beeede obeh so močno krepilo v tej obupni uri. Is dna srca eem vama hvaležen. (Dalje prihodnjič.) Ta povest se začenja kakor pravljica bratov Grimmov. Pravljica pa ni. NI niti poštena povest z neizogibnim sAkUuČkom: morda Uka okrogla povestica, okrogla in prozorna kakor ste-klena krogla, s menjajočo se moral ko. Ta povest Je namreč (približno) resnična in dogodila ae je v mestecu, kjer sem se nekaj časa mudil. Je le žalostna In smešna arabeska k strašnemu dogodku vojne, ki ae je odigravala tam zunaj o premogarja v mestni plinarni. To je bHo vsaj nekaj, čeprav ne mnogo, kajti pl*& gospoda Sa-andrinija je baš zadostovala, da bi se nasitil en želodec. Ce torej še ni bilo poskrbljeno za letečo devico — morda dobi službo v mestu kot pomivalka ali perica? Toda kaj bo z ubogim, že itak od lakote napol mrtvim medvedom, z njunim ljubljencem, kapitalom ln mallkom? Drugi dan je izšel v novinah oglas: "Prosimo blagorodno gospodo, naj podari odpadke za vsevednega medvedka čarovnika Salandrinlja. In Uko je jedel medveh Hugo odslej odpadke blagorodne gospode. Odpadki pa niso prihajali v taki obilni meri, da bi se lahko do sitega najedel. Sedel Je na Solnem trgu privezan h količku, pod nadzorstvom leteče device, ki je prala perilo, in jesen ski det mu je pral kožušček. Bi^ la Je ie pozna jesen in medved je zmrzoval. Kožušček se mu je tresel ln utrujene oči, polne strahu, so se ozirale v svinčeno nebo. Leteča devka je plakala. Tedaj je šinila gospodu Salan-drinlju v glavo pametna misel Saj je bil premog&r v mestni plinarni. Prosil je torej magistrat naj mu dovoli'Imeti medveda v praznem, toplem proetoru pil narne blizu visokih peči. Magistrat, ki se je bil že davno sam prepričal o bedi sestradanega in oslabelega medvedka, mu je dovolil in medved je zdaj lepo čepel za vratd iz lesenih lat in zrl otožno v žarečo žerjavico visoke peči. Tu pa tam so prihajali k njemu otroci pllnarnlškega inšpektorja ln mu prinašali košček kruha ali odpadke iz kuhinje. Zrl je vse, kar mu je kdo potisnil v gobec. i « Nekega jutra je pa ležal mr Uv za vratci in rdečkasti odsev ognja je plesal po njegovi tem-norjavi, redki dlaki. Gospod Salandrlni je bil ves iz sebe, toda premogar ni Imel mnogo časa sa tarnanje. Leteča devica se je pa vrgla z bolehnim krikom na medveda. NI se dalo točno dognati, ali se je bil medved zastrupil s pil nom ali je ps opešal, ker je imel premalo jesti. Gospod od vetnik "K. je kupil od gospods Salandrinlja medvedjo kožo glavo vred. Gospod K. namerava zapustiti mesto in začeti v Z novo praksa Kožo vsevednega medveda obesi na steno v svojem kabinetu in če bo imel goste, jim pokaže s samozavestno kretnjo na kožo, otrese skrbno pepe s cigare in začne duhovito pripovedovati : "Ko sem lovil v hri bih medveda Carlos Ellas ds VlUaaueva: nikjer ne sme pričakovati razumevanja sa čudoviU vragolij« s kartami sli ss neverjetno nadarjenost medveda Huga, ki sna či-tatl misli. Razmišljal Je več dol. Potem Proti večeru Je prispel po dolgih letih odsotnosti v svoj rojstni krsj. Vprašal je po najboljšem hotelu ln se nasUnil v njem. Ko je povedal lastniku svoje ime, se noben gost ni začudil. Tako ae Je prepričal, da ee v Feuentecla rl nihče več ne spominja Serge-ja Olmeda. In kako naj bi se ga spominjali! Četrt stoletja je minilo od njegovega odhoda. Bilo je pred štiriindvajsetimi leti, v deževni kakor bol«* t temni noči, ki ga je spremljala, ko Je zapuščal siromašno vas — takrat je bila namreč Fuenteclar» a svojim blatnimi cestami lh gvojo puščobo res siromašna vas. Izključeno, da W ga kdo spo-znal. V njegovi prerani sUrost ni bilo duha ne sluha o postav nem in pogumnem fantu is prej šnjih časov. Lase je imel sive obraz razora«. Izmučen. Razvalina človeka, ki se vr*čk s dolge poti skoai življenje, kjer ni mogel pozabiti na prvo nesrečo. Tudi tega se ne bo nihče več spomnil. Samo on, kajti njega nI nikoli nehalo mučiti. Po treh letih zakonskega življenja s Lulso Soler Je bil zvedel, da ga vara. Prvotno je dvomil, misleč, da mu hočejo slobni jeslki uničiti satansko srečo. Ia aklenil je prepričati se na laatne oči. Kmalu je imel v rokah dokase. Poiskal je moža — kajti nje vendarle ni mogel ubiti, saj je Mla mati njegove hčerke — in seetal as je s njim ns primernem kraju. Opra- vil je z njim hitro. Nekaj besed in pustil je nepremično ležečega na cesti. , Ko se je torej vrnil v Fuen-tedaro, je solznih oči obujal vso to žalostno in trsgično preteklost. V prijetni zsvesti, ds je sam in da ga ne more nihče spoznati, je odpri vraU na balkon, od koder se je videlo na trg, in začel je v duhu obujati Fuente-claro svojih mladih let. Težko jo ,e bilo spoznati v modernem mestu, razprostirajočem se pred njegovimi očmi. Ulice, no-toč polne prahu, so se lesketale epo asfaltirane v jasni luči električnih žarnic. Hiše okrog trga so vzbujale z lepimi trgovinami pozoriigflt mimoidočih. Vse je bilo novo,! olepšano, neznano. Celo sUra kolonijalna cerkev se mu jč zdela tuja. Njen edini zvonik je bil zdaj mnogo višji in> lepši Začul je oeem udarcev ure v zvoniku. Srebrft, prijeten glas, mnogo prijetnejši od onega, ki ga je slišal v otroških letih . . . Natakar ga je zdramil iz zami-šljenoetl. — AH pride gospod k večerji v jedilnico? — Ne. — Torej vam prinesemo večerjo v sobo. Sedel je k večerji* ne da bi mu dišala. Po glavi so mu rojile težke misli, ki so posUjale vedno težje in vsiljivejše. Moral je zvedeti, kaj je z njegovo ženo in hčerko. Njegova osamljenost je klicala po obeh. Kdovt, morda se je pa prešustnica skesala in dela pokoro za svoj greh, hči pa mor-r da potrebuje očeU. Mora nekoga poiskati, z nekom izpregovo-riti in imeti prijetno zavest, da se nekdo veseli njegovega po-vratka v Fuenteclaro. To bi mogla biti Luiza, če je fte živa. Mogla bi biti Leonora, če je dorasla. Spominjal se je je kot enoletne v materinem naročju. Bila je zelo lepa. Koža bela in nežna, o-či modre, lasfe kostanjeve. Zdaj ji mora biti šestindvajset let. Kdo ve, morda je že poročena, morda ima otroke. Kdo ve, morda pa ne .. . Treba bo pizvedeti. Komaj je čakal, da se je vrnil natakar. Bil je že nestrpen. — Si iz Fuenteclare? — Da, gospod. — Torej moraš poznati vse domačine. — Seveda jih poznam. Kar izvolite vprašati. — Poznaš Luizo de Olmedo? — Luizo de Olmedo? Hm. To je pa res čudno, da se ... Je to visoka gospoda? —.Ne vem. Morda je. Ima hčerko Leonoro. — Leonoro . . . — Da, plavolaso, modre oči i-ma in stara bo menda šestindvajset let. ' " • i — Čakajte, čakajte ... le vem . . . Luiza, Leonora ... — Da; spomni ee brž ... Luiza, Leonora . . . — Ti dve poznam! Kako bi ju ne! In še kako dobro, tristo vragov . .'. zelo dobro! — No torej . . . — Lenorka Olmedo! Vesela deklina, zelo vesela, saj me razumete, kajne? Sergej je molče povesil glavo. — Zeli gospod sedeti, kje stanuje? — je vprašal natakar. — Da, — je odgovoril odločno. — Saj ni težko najti jo. Kar poglejte. Stopila sU na*balkon. Bila je že noč in na nebu ni bilo videti nobene zvezde. — Izvolite pogledati. Po tejle ulici naravnost do tja, kjer ee konča hodnik. — Dobro. r — Potem pa krenite na levo proti reki in sredi stranske uli ce potrkajte. — Se ne motiš? — Ne. Bila je že noč, ko se je napotil v oddaljeno predmestje. Fu-enteclara je spala. Sergeju se ni mudilo. Tolažila ga je zavest, da ne bo nihče videl, da gre k Leo-nori. Dobro je razumel zlobno natakarjevo opazko: "Vesela deklica, zelo vesela!" Vse drugo je razumelo njegovo srce t Ne-srečnlca, kakršnih je na svetu mnogo. Ena več v tem ogromnem Številu. Govoril je z lastno vestjo. Je bila Leonora kriva svoje neere če? Ne, kriv je bil edino on. Brez očeta, brez zaščite je plačala njegova hči nepovračljiv dolg svoje matere. Zadel je obe s svojim sovraštvom ln bilo je pač narav no, da sU skupaj strmoglavili v prepad. Grozno povelje njegovega ponosa in sebičnosti! Nepopravljivo zlo. Zaman je še tako močno utripanje njegovega sr ca, zaman vse iljegovO kesanje Zato jo je hotel videti, samo videti, drugo jutro navse zgoda; pa oditi iz Fuenteclare, kakor je bil prišel — sam, neznan, neskončno žalosten. Ustavil se je pred zapuščeno hišo in potrkal. Hrlpav, neznan glas je zakliCal, naj vstopi.-Vsto-pil je in obsUl ves presenečen Pojemajoča luč je razvetljevala ozkor zanemarjeno sobo. Blizu lampe se je gugala Luiza. Komaj jo je spoznal, tako je bila zan«. marjena. Vprašal jo je po hčer ki. — Takoj, gospod! Ne da bi se ganila je glasno I poklicala Leonoro. Leonora je vstopila. Or kakšna razvalin« mladosti! Na obrazu grozni sle. dovi razuzdanosti in bede. Pri, j pogledu na njo ga je zabolelo srce. W ■ — Stopi bliže. Dekle, vajeno moškega Iju^ ! bimkanja, se je privllo tesno k njemu. .. . .. ...... 4* Poljubi me. Zakaj pa ne? Niwtavila mu je svoje vele ustnice, polne rdečila in di&eče po razuzdanosti. Sergej se jim je izognil, prijel jo je za glavo in ji pritisnil na čelo dolg, tfe-»končno nežen poljub. Boječ se lastnega ganotja ji je stisnil v roke denarnico in sto-pil k vratom. — Kaj že odhajate? —• Da. h — In se vrnete? — Ne. Leonora je zrla za njim, do-kler ni izginil, potem je pa radovedno odprla denarnico. Nje. no presenečenje je bilo veliko. Neznanec ji je bil pustil celo premoženje. Brž je poklicala gu-gajočo se mater. — Mama, poglej! Ta gospod mi je dal mnogo denarja! Pijanki so se poželjivo zaiakri-le oči. — Dekle! Zares? Pa vendar ni bil minister? — In samo poljubil me je. To je res čudno, mama, zelo čudno. — Da dedek poljubi in plača? Kaj pa bi mogel sicer še storiti? — Ne mislim tega, mama. Toda takega poljuba mi ni pritisnil še noben moški. — Dekle! — Kaj vem, mama ... toda ta človek . . . — Kaj? — Nič .. . Kako bi ti to povedala . . . Nič . . . Planila je k, vratom in pogledala na ulico. Neznanca ni bilo nikjer.. 7 NAZNANILO £N ZAHVALA 8 potrtim srcem namenjeni prijateljem ia snancem tužno vest, da je v automobiiskl nesreči preminul moj ljubljeni eoprog in oče, ter brat FRANK FON Dočakal Je komej pol ure novega leta, pripeljal ee je kakih 25 čevljev do evoje garaše, ko se mu je auto ustavil, stopil je doli, da ga podloži ko je sačel iti nasaj navzdol ia v tem trenotku ae Je preobrnil automobil aa nJega ln bil Je na mestu mrtev. Pogreb se Je vršil dne S. januarja 1932. Ob dnevu ncsgode Je bil star 51 let. Doma Je bil Is vaei K srn no, .na Primorskem. Zapušča mene šalu Joče soprogo, pet let starega einčeka, štiri brate ln eno seetro. Na tem mestu se prsv lepo sahvalim vsem, ki ste mi priskočili ne pomoč r uri iaioeti in nesreče. Poeebao hvala druiinam: mr. In m rs. Piiti, mr. ia mrs. Zupan, mr. In mrs. Kutchar, mr. In mrs. Petach, kakor tudi iekrens hvala noeilccm pokojnika. Srčna hvala darovalcem veaeev Ia cvetljic in vsem, ki so ga spremili k sadnjemu počitka na mirodvor. Tebi dragi eoprog, oče, ter brat, pe telimo počivaj v mira in lahka naj Ti bode ameriška aemlja. Žalujoči ostali: Jooepbine Fon, soproga ia Ladkot sinček, ter Tonjr, brat v Grass Valley. Calif, brat Rudolf v Roundup, Mont., sestra Marjr, omolena Krian v Miloš Clty, Mont., in dva brsta ▼ Htarem kraju. Joeephine Fon., R.FJD. I, Box 2, Grass Valler, Calif. * ■i v / _ Ur TELEFON ROGKVVELL 4904 TISKARNA S. N. P. J. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Thka vabila sa veaelfee in ahode, vizitnice, čaanike, knjife, koledarje, letake Itd. t elovenakem, hrvatakem, alovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeafca tn drugi* ----- ,*■ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJ^PJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojaanila daje vodstvo tlakama unij ako delo prve Trate Pilite po Informacije aa naslov: S. N. P. J. PRINTERY M5749 So. Lawndale Avenue CHICAGO, 1LL. TAM 8E DOBE NA ZEUO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA