~ubravko PREDSOKRATIKI IN JEZIK SKILJAN Izvleček Abstract Pri predsokratskih filozofih je moč sledi zanimanja za jezikoslovje opazovati na šti- rih ravneh: raven jezikovne rabe, raven eksplicitnih opažanj o jeziku, raven jezi- koslovnih teorij in nuce in raven episte- moloških konstrukcij. Traces ofa linguistic interest in presocra- tic philosophers can be examined in four different levels: leve! of language use, le- ve! of explicit observations on the nature oj language, leve! of linguistic theories in nuce and leve! of episternological constructions. Čeprav v sodobni znanosti že več kot stoletje in pol obstajajo jasna spozna- nja o tem, da so se grški misleci pred Sokratom ukvarjali - seveda v okviru svojih interesov, specifičnih za vsako generacijo - z jezikovno problemati- ko1, se sodobno jezikoslovje za to zgodnje obdobje razvoja evropske misli ni posebej zanimalo. To dejstvo se da pojasniti ne samo s tem, da se je znanost o jeziku, kakor smo že večkrat ugotovili, bolj ali manj namenoma odpovedala svoji lastni predzgodovini, da bi si okrepila položaj med so- dobnimi znanostmi,2 ampak tudi s pojmovanjem, da so predsokratiki pred- vsem filozofi in da se zato v njihovih, tako ali tako zgolj fragmentarno ohra- njenih stališčih sicer lahko tu in tam opazijo elementi filozoftje jezika, ven- dar ne resničnega jezikoslovnega (četudi ante litteram) pristopa. Določen odpor, ki gaje sodobno jezikoslovje, zlasti evropsko in strukturalistično usmerjeno, kazalo do filozoftje, ker jo je imelo predvsem za negativno ko- notirano metafiziko, ki samo brez potrebe zamegljuje jasen jezikoslovni pogled na jezik, se je s področja sodobne filozoftje a Jortiori širil proti antič­ nim obdobjem, ko je filozoftja konec koncev tudi bila metafizika! Zato ni niti najmanj čudno, da se tudi tisti jezikoslovci, ki v svojih pre- gledih zgodovine znanosti ne zamolčijo obdobja antičnega razmišljanja o jeziku, praktično ne ustavljajo ob stališčih predsokratikov in daleč najpo- gosteje ugotavljajo, da se prava analiza jezikovnega fenomena v antiki (če­ tudi v osnovi še vedno v območju filozofije) začenja v Platonovih delih, 1 O začetkih teh modernih spoznanj pričata LERSCII 1838 in STEINTIIAI. 1890: njuna dela so skrčeno kritično prikazana v ČENGIC 1995. 2 Cf ŠKII.JAN 1991, passirn in ŠKII,JAN 1996. Keria II - 2 • 2000, 73-96 74 Keria II - 2 • 2000 zlasti v njegovem Kratilu:1 • Celo tista specialistična dela, ki so jih jezikoslov- ci namenili jezikoslovno izobraženemu občinstvu in ki se eksplicitno uk- varjajo z najstarejšimi obdobji evropske filozoftje, dostikrat izpostavljajo posamezne mislece, ne da bi si prizadevali prikazati celo obdobje pred Sokratom4 • Redka izjema pri temje Ksenija Maricki Gadanski: predjeziko- slovno ukvarjanje z jezikom imenuje glotologija in posveča dve študiji ob- dobju grške misli pred Sokratom"; v njih razpravlja med drugim tudi o »jezikovnih« fragmentih posameznih zgodnjih grških filozofov. A pri avto- rici filološki in filozofski interes prevladuje nad jezikoslovnimG, zato je v njenih delih včasih težko razbrati, v kolikšni meri so izpostavljena stališča o jeziku še vedno - četudi virtualno - aktualna, če jih opazujemo skozi optiko sodobne znanosti o jeziku. Aktualnost predsokratskih fragmentov, ki se nanašajo na jezikovni fe- nomen, se da seveda presojati skozi zelo različne kriterije, toda podrobnej- ši vpogled v korpus njihovih besedil (vpogled, ki se mora nedvomno začeti s pregledom najbolj standardne zbirke v Dielsovi in Kranzevi izdaji7 ) nas opozarja na to, da bi lahko bile izjave starodavnih grških mislecev za so- dobno znanost o jeziku zanimive vsaj na štirih ravneh, od katerih vsaka po svoje opozarja na povezave, ki se v območju jezikovne dejavnosti vzpostav- ljajo - tudi, kadar se današnji raziskovalci tega ne zavedajo docela - med antiko in sodobnostjo. Prvo izmed teh ravni bi lahko imenovali raven uporabe jezika, torej ra- ven, na kateri samo udejanjanje jezikovnega sistema v govoru implicitno priča o govorčevi zavesti o lastnem jeziku in njegovi zgradbi. Kajti če sprej- memo dejstvo, da razpolaga vsak govorec z neko vrsto intuitivne jezikovne kompetence v smislu, ki ga temu pojmu pripisuje Noam Chomsky (vendar to ne pomeni, da hkrati sprejemamo tudi filozofske injezikovnoteoretič­ ne implikacije, ki izhajajo iz njegovega pristopa), lahko obenem predpo- stavimo, da se ta intuicija o jeziku postopoma preobraža- z različnim tem- pom in včasih na bistveno različne načine v posameznih družbah in civili- zacijah - v zavestno znanje o prvinah jezikovne zgradbe in modalitetah 3 Tako Arens, sicer eden izmed redkih zgodovinarjev jezikovne vede, ki daje antiki razmeroma veliko prostora, posveča predsokratikom (in to pravzaprav samo Prota- gori) komaj stran in pol besedila (cj. ARENS 1969, 6-7),Robins pa samo pet strani v knjigi, ki se cela ukvarja z antičnimi in srednjeveškimi teorijami jezika (cj. RoBINS 1951, 5-9). 4 Značilen zgled za to daje sicer izvrstna knjiga CosERIU 1975, v katerije od vseh pred- sokratikov podrobno obdelan samo Heraklit. " Cf MARICKI GADl\NSKI 1965 in MARICKI Gl\Dl\NSKI 1975. ,; Kljub temu je v njenih delih tudi cela vrsta navdihnjenih jezikoslovnih asociacij. 7 V tem deluje bila osnovni vir knjiga DmLS 1983, ki predstavlja prevod znamenitega dela Dm1.s, KRANz 1974 in ki bo pri navajanju fragmentov označena s kratico DK. Dubravko Škiljan, Predsokratiki in jezik 75 njihove uporabe pri sporazumevanju. V vseh civilizacijah, ki so obvladale pismenost, predstavlja odkritje pisave točko, ki jasno dokazuje, da obstaja zavest o tem, da se da fizikalno neskončna raznolikost glasov v govoru zve- sti na omejeno število abstraktnih jezikovnih enot, ki imajo ustreznice v grafičnih znamenjih pisave. Drugo pričevanje o zavestnem znanju o jezikov- nih pojavih nudijo različne oblike izobraževanja, v katerih se, da bi lahko obvladali uporabo jezika, nujno pojasnjujejo tudi prvine jezikovnega siste- ma. Konec koncev je treba predpostaviti, da tudi književna in jezikovna produkcija takrat, ko se začne v pojmovanju in v zavesti jezikovne skupno- sti izločati kot samosvoja izrazna oblika javne komunikacije, spodbuja spre- minjanje intuicije o jeziku v znanje o njem, ki se ga lahko prenaša iz roda v rod. V trenutku, ko se pojavijo med Grki prvi predsokratski filozofi, torej na prehodu iz 7. v 6. stoletje pr. n. š., je bilo zanje to začetno obdobje »osvajanja« zavestnega znanja o jeziku že končano: ne samo, da so imeli Grki najmanj stoletje na voljo alfabetsko pisavo, izvrstno prilagojeno nji- hovemu fonološkemu sistemu, ampak so s Homerjem in homerskimi epi ter prvimi lirskimi pesniki tudi dosegli enega od vrhuncev svojega književ- nega izražanja; gotovo so imeli - najbrž bolj v maloazijskih mestih in na otokih ter nekaj manj v celinski Grčiji - določene oblike bolj ali manj os- novnega izobraževanja: Sapfina dekliška šola na Lesbu v 6. st. pr. n. š. opo- zarja na to, daje bila lahko osnovna raven izobraževanja tu in tam močno presežena in da je po drugi strani to izobraževanje včasih zajemalo celo več družbenih skupin, kakor bi pričakovali. Glede na to razpolagajo predsokratiki že v najzgodnejšem obdobju svojega delovanja z določenim zavestnim znanjem o modalitetahjezikov- ne rabe in o sporočevalnih možnostih, kijih nudi takšna raba, a prav goto- vo imajo tudi določeno predstavo (najsi je bila tudi še v veliki meri intuitiv- na) o jezikovnem sistemu. Zato ni nepričakovano, da naletimo že v najsta- rejših fragmentih na veliko slogovnih figur in besednih iger, od katerih nekatere jasno pričajo ne le o tem, da so poznali možen učinek jezikovne- ga sporočila pri prejemnikih, ampak tudi o tem, da so opazili značilnosti jezikovnega sistema. Med starejšimi predsokratiki je besedne igre, pred- vsem takšne, ki temeljijo na antinomijah, verjetno največ uporabljal Hera- klit; ko npr. pravi (DK22, B 62) 8 : Neumdfivi umrljivi, umdfivi neumrljivi: zakaj življenje teh je smrt onih, smrt onih je življenje teh. ne glede na filozofsko interpretacijo tega fragmenta (in mnogo podobnih drugih) ni težko opaziti, da gre za virtuozno jezikovno oblikovanje misli, ki predpostavlja zavest o semantični strukturiranosti in potencialu jezikov- " Večina prevodov je iz Sovretovih Predsokratikov (Ljubljana, 1988~, Slovenska mati- ca). 76 Keria II - 2 • 2000 ne zgradbe. Taka zavest, ki zajema tudi ravnino jezikovnega izraza in na- glasna nasprotja, značilna za grškijezik,je še očitnejša v znamenitem frag- mentu: (DK22, B 48): Lokovo ime je torej življenje, njegovo dejanje pa je smrt. z neprevedljivo besedno igro, ki temelji na razlikovanju med ~~6i:; 'lok' in ~Loi:; 'življenje' Taka vrsta uporabe jezika, zasnovane na razumevanju lastnosti jezi- kovnega sistema, se potrjuje v večji ali manjši meri takorekoč pri vseh pred- sokratskih filozofih9 , njena pogosto antinomična narava pa je gotovo po- vezana z značilnostmi zgodnjega grškega razmišljanja o svetu, v osnovi raz- petega med poloma bivajočega in nebivajočega. Druga nedvomna posebnost jezikovnega izraza v tem obdobju je me- taforičnost10. To so - zlasti, ko gre za starejše predsokratike - jasno opažali tudi kasnejši komentatorji in so se jo trudili pojasniti. Tako npr. Klement iz Aleksandrije, ko govori o Orfeju, pravi (DK l, B 22): Mar ne govori tudi Epigenes v delu O Orfejevem pesništvu, ko razlaga posebnosti pri Orfeju, da se plugi označujejo kot 'čolnički z zavitimi kole- si', brazde so 'osnutki na statvah', seme je alegorično 'nit' , in da dež označujejo 'Zevsove solze'? Seveda ni nujno, da bi bila uporaba metafor dokaz za zavestno znanje o jeziku in njegovem sistemu, saj je metaforično izražanje - tako se zdi vsaj glede na najstarejše ohranjene pismene spomenike - že od vsega začetka virtualna značilnost človeške jezikovne dejavnosti; in vendar nas močna navzočnost metafor v govoru predsokratikov opozarja na še en bistven po- jav v zvezi z jezikom teh najzgodnejših grških mislecev. Kakor namreč ne- posredno kaže Orfej, pesnik in filozof, so prvi predsokratiki oblikovali svoj izraz v okviru literarnega diskurza in s pomočjo sredstev, ki so značilna zanj, saj druge modalitete javnega izražanja, primernejše za filozoftjo, še niso obstajale 11 . Zgodnji grški filozofi so morali torej obenem razmišljati o svetu, prei- skovati, četudi samo za lastne potrebe, odnose med svetom in jezikom in možnost sporočanja z jezikom, ter postopoma ustvarjati pravila za upora- bo jezika v govoru, ki bi omogočila, da se filozofske (to je pomenilo: znans- tvene in racionalno dosežene) vsebine najustrezneje izrazijo. Ta pretvor- ba literarnega diskurza v diskurz znanosti - kakršen se bo v svoji za zahod- " Kot potrditev za to tezo bomo navedli samo še en primer iz Zenonovega dela (DKB 4): Kar se gjbije, se ne gjbije ne v prostoru, kjer je, ne v prostoru, kjer ni. 10 Značaj te metaforičnosti se s časom spreminja, saj postaja filozofski diskurz čedalje bolj izraz znanstvenega in strogo racionalnega mišljenja: spremljati to preobrazbo metafor na izrazni tudi na vsebinski ravnini bi zahtevalo posebno delo. 11 Prav gotovo ni treba opozarjati na dejstvo, da so filozofi narave svoj izraz najpogo- steje oblikovali kot ep ali epsko pesem. Dubravko Škiljan, Predsokratiki in jezik 77 no tradicijo skorajda dokončni obliki pojavil pri Aristotelu - je rezultat ogromnega in v pravem pomenu besede jezikovnega truda, ki so ga vložili predsokratiki; ta trud je moral, kakor bomo videli, spremljati tudi jeziko- slovni napor, torej neka vrsta teoretičnih elaboracij zapletenih odnosov med svetom, mišljenjem in jezikom ter jezikom in njegovo uporabo 12 • Obstoj zavestnega znanja o različnih vidikih jezikovne dejavnosti potr- jujejo v veliki meri fragmenti predsokratikov na drugi ravni analize, na ravni, ki bij o lahko imeli za raven izrecnih opažanj o jezikovnem fenomenu. Gre torej za nekatera (in najpogosteje posamezna) stališča starodavnih grških filozofov, ki se neposredno nanašajo na nekatere vidike človeške jezikovne dejavnosti, vendar niso vsebinske prvine kakšne zaokrožene in koherent- ne teorije ali filozoftje jezika. Kadar govorimo o vsebinski izoliranosti teh stališč, je to seveda treba razumeti povsem pogojno: kajti po eni strani je vedno možno, daje naredila fragmentarna ohranjenost besedil predso- kratikov iz današnje perspektive vtis izoliranosti, a da bi bile te izjave v resnici iztrgane iz teoretskega pristopa, čigar celota se nam je za vedno izgubila; po drugi strani ta stališča skoraj vedno jasno izhajajo iz filozofskih izhodišč posameznih mislecev in tvorijo z njimi celoto, ta pa v osnovi ni jezikoslovne narave. Če korpus predsokratskih fragmentov opazujemo na tej ravni, se naj- prej začudimo obsegu njihovih interesov za pojav jezika, ki seže od proble- mov sporočanjske prakse vse do vprašanja nastanka jezika in govora. Spričo tega, da delujejo predsokratiki v času, ko se je v grškem svetu na novo oblikoval prostor javne komunikacije, se nanaša velik del njihovih opažanj na teorijo in prakso te oblike medčloveškega sporazumevanja in tako predstavlja jedrne prvine tistega področja, na katerem se bo ob kon- cu obdobja, o katerem razpravljamo, vzpostavila retorika kot teoretična in praktična podlaga političnega diskurza. Veliko takih praktičnih napotkov za uspešno sporazumevanje najdemo že v izrekih sedmih modrih (DK 1 O, 3), npr. v izrekih, ki se pripisujejo Kleobulu iz Linda (Treba je biti željan poslušanja in ne blebetav. Sodržavljanom dajati najboljše nasvete.), Solonu (Pe- čati besede z molkom, molk s pravim časom„ Ne laži, govori resnico„ Česar nisi videl, ne pravi.), Hilonu iz Šparte (Pri pijači ne govori veliko, da se ne zagovo- riš„ Glej, da ti jezik ne bo prehiteval razuma.) ali Bian tu iz Pri ene (Bodi pazljiv poslušalec„ Govori ob času.) .1-i 12 O Aristotelovi vlogi pri vzpostavljanju znanstvenega izražanja cf. G1/\RD 1983, Li\RKIN 1971 ali ŠKIIJ/\N (v tisku). Prispevek predsokratikov v tem procesu bi bilo treba preu- čiti posebej, toda gotovo je bil - kakor nas opozarjajo zgodovine filozoftje, npr. WINDELB/\ND 1990, 69-105 - deloma sestavljen iz ustvarjanja znanstvene terminologi- je, čeprav se ni v tem nikoli izčrpal. 13 V nekaterih izmed teh izrekov ni težko prepoznati najzgodnejših formulacij prag- malingvističnih načel in predpogojev uspešnega sporazumevanja! 78 Krma II - 2 • 2000 Kako so se ti napotki v poznejših obdobjih preoblikovali v začetke teo- rije učinkovite uporabe jezika v medsebojnem sporazumevanju, lahko raz- beremo izjamblihovega pričevanja o nauku pitagorejcev (DK58, D 5): 14 Kajti tudi v medčloveških odnosih obstaja primerno in neprimerno, ločita pa se ta dva načina glede na možnost obstajanja razlike v starosti, ugle- du, rodbinski zvezi in dobrodelnosti ali če obstaja kaj drugega, po čemer bi se ljudje razlikovali drugi od drugih. Kajti obstaja določena vrsta obnaša- nja, ki očitno ni neprimerna v odnosu mladeniča do mladeniča, a je ne- primerna v odnosu do starejšega/ ... / Kajti pred človekom, ki si je prislu- žil ugled po moralni vrlosti, ni lepo in se ne spodobi govoriti preveč sproš- čeno / ... / Podobno se je govorilo tudi za obnašanje do staršev kakor tudi do dobrotnikov; vedenje pa da je ob vsaki priložnosti nekako pisano in raznovrstno; kajti tudi med tistimi, ki se jezijo, to eni počno ob pravem času, drugi pa ob napačnem času / ... / Pripombo o tem, daje nujno znati izbrati pravi čas za govorjenje, slu- timo tudi v Demokritovem fragmentu (DK 68, B 226): Znamenje svobodnega mišljenja je odkrita beseda, tvegano je le določiti ji pravi čas. Kljub temu je treba reči, da izraža prav Demokrit dvom o možnosti delovanja besede glede na »prava«, neverbalna dejanja in da prvi formuli- ra pozneje tolikokrat ponovljeno misel o prehodu »od besed k dejanjem« (DK68, B 55): Posnemati je treba velika dela, ne besede! V najbolj jedrnati obliki se ta Demokritov izrek glasi (DK68, B 145): Po Demokritu je beseda senca dejanja. 15 Konec koncev ta filozof jasno omejuje tudi družbeni doseg retorične veščine, ko iz nje izključuje celo veliko družbeno skupino - ženske (DK68, B llO): Žena naj se ne vadi v govorjenju: to bi bila huda reč. , O posameznih poznejših predsokratikih, predvsem sofistih, so se ohra- nila tudi pričevanja, da so se ali teoretično ukvarjali z retoriko (npr. Trazi- mah Hi) ali pa da so bili zelo spretni govorniki, katerih govori so bili pozne- je slogovni vzor poznejšim rodovom (npr. Kritias 17 ). V času delovanja sofi- stov so se seveda že razlikovale lastnosti posameznih izjav v javnem spora- zumevanju, tako da pravi npr. Dionizij Halikarnaški prav v zvezi s Trazima- hom (DK85, A 3): Poleg tega odkrivam pri Liziji vsega spoštovanja vredno vrlino, v kateri je 14 Ker je odlomek dolg, je iz njega navedenih samo nekaj najznačilnejših stavkov; iz- puščeni deli so označeni s tremi pikami. (cf Dmts 1983, 424-426). 15 Cf in DK 68, B 82 ali DK 68, B 53a. w DK85, A l. 17 Cf DK 87, A 1 ali A 20. D'ubravko Škiljan, Predsokratiki in jezik bil po Teofrastovi sodbi najboljši Trazimah, jaz pa menim, da je Lizias /. . ./Katera je vrlina, ki o njej govorim? Način govorjenja, ki izraža misli jedrnato in zaokroženo, značilen in nujen za sodne govore in za vsako resnično razpravo. 79 Toda filozofe narave, torej starejše predsokratike, je bolj zanimalo - kot smo že poudarili -vzpostavljaaje filozofskega diskurza in njegovih spe- cifičnosti, tako da najzgodnejše sledi tovrstnega interesa na ravni opažanj o jezikovni dejavnosti gotovo odkrijemo že pri Talesu v njegovih verzih, kjer se jedrnatost in enoznačnost filozofskega izražanja zoperstavlja obšir- nosti in nesmiselnosti običajne uporabe jezika. (DK 11, A 1/35/): Nič ne kaže obilo besed na pametno misel eno poišči modrost, eno, a skrbno izberi; s tem blebetačem zavezal boš jezik gostobesedni. Malce drugačno zasnovo filozofskega diskurza predstavlja Heraklit, ko si prizadeva vsebino izražanja uskladiti z naravo (DK22, B 11218 ): Izprevidnost je najpopolnejša vrlina; in modrost je, da človek resnico go- vori ter po naravi dela, s tem da jo posluša. Opažanjem, ki se nanašajo na sporočanjsko in retorično dimenzijo jezikovne dejavnosti, bi lahko dodali tudi odlomek iz Dvojnih razprav (DK 98, 8), anonimnega spisa sofističnega značaja, kjer se omenjajo tudi mne- motehnična, jezikoslovno zasnovana sredstva, ki jih potrebuje tisti, ki si mora zapomniti posamezna imena in besede. Odlomek je zanimiv že zara- di tega, ker kaže na elementarne načine analize ravnine izraza in ravnine vsebine jezikovnih znamenj. Ime Hrizipos (Zlatokonj) si je treba zapomniti tako, da ga preneseš na zlato in konja. drugi (primeri): Pirilampos (Ognjesij) tako, da ga prenese- mo na ogenj in sij/. .. / hrabrost (si je treba zapomniti tako, da se spomni- mo na) Aresa in Ahila, kovaško spretnost (s spominjanjem) na Hefajsta, bojazljivost (s spominjanjem) na Epeja /. .. / Drugo območje opomb o jezikovni dejavnosti tvorijo fragmenti, ki se ukvarjajo s fizikalnim vidikom govora, zlasti z njegovo akustično platjo. Problem percepcije in zaznavanja je bil za zgodnje filozofe narave še pose- bej zanimiv. V Teofrastovi interpretaciji je videti Empedoklova razlaga ču­ tila sluha takole (DK 31, A 86): Slušno zaznavanje nastane z delovanjem notranjih glasov: kajti ko se z glasom premakne zrak, odmeva notri (v ušesu). Kajti uho je takorekoč zvon, ki enako(?) odmeva, in imenuje ga mesena veja; ko se zrak giblje, udarja ob trde dele in proizvaja odmev. 18 MARKov1(: 1983, 32 opaža v tem fragmentu, verjetno upravičeno, stoiški navdih, zato ga ima za popolnoma nepristnega. 80 Keria II - 2 • 2000 Aetij to izraža še jasneje (DK 31, A 93): Empedokles pravi, da nastaja sluh z udarcem zraka v opno, ki je pritrjena znotraj v ušesu, da niha in sprejema udarce podobno kot zvon. Fizikalno razlago slušnega zaznavanja daje v skladu s svojim atomistič- nim naukom tudi Demokrit (DK68, A 126a): Kakor ustvarja podobo predmeta vid, ki nanj usmerja pogled po porazde- litvi, kakor pravijo matematiki/. .. / tako nekako je tudi s sluhom, le da je, kakor pravi Demokrit, prejemnik besed in da jih pričakuje kakor poso- da. Zvok se namreč spušča noter in teče noter/. .. / Ali (DK68, A 128): Demokrit pravi, da razpada tudi zrak v telesa enake oblike in se razpršuje skupaj z delci glasu. Pitagorejci, ki so temeljito preučevali značilnosti in odnose glasbenih tonov, so -po navedku iz Aristotelove Metafizike19 - ločili enostavne sogla- snike od sestavljenih, kar jim je omogočalo primerjati akorde (kvarto, kvinto in oktavo) z dvojnimi soglasniki (DK 58, B 27): Vendar pa tudi trdijo, da so Z (zeta), 8 (ksi) in o/ (psi) sozvočja, in ker so sozvočja tri, so tudi trije dvojni konzonanti. 20 Če se je preučevanje akustičnih lastnosti zvoka v začetku 5. st. pr. n. š. še nanašalo, kot se zdi, na slušno zaznavanje nasploh in ni bilo neposred- no povezano z artikuliranimi glasovi kot udejanjanjem jezikovnih enot, so Grki stoletje pozneje, kakor vemo po znamenitih odlomkih iz Platonovega Kratila,21 dobro poznali artikulacijske in akustične lastnosti v funkciji vzpo- stavljanja fonološkega sistema. To znanje je moralo temeljiti na neki vrsti spoznanja o razločevalni vrednosti jezikovnih prvin: če bila je že omenjena Heraklitova besedna igra zasnovana na razlikovanju med ~Lo<; in ~Loi; morda že prej sintagmatsko motivirana uporaba jezikovne opozicije v govoru, pri- ča odlomek iz Dvojnih razprav (to delo sicer izvira verjetno s prehoda iz 5. v 4. stoletje pr. n. š., vendar povzema starejše predsokratske vsebine in izreke22 ) čisto jasno o tem, da so Grki v drugi polovici 5. st. pr. n. š. poznali tudi razločevalno funkcijo suprasegmentalnih značilnosti (DK90, 5): ]~z pa menim, da se stvari ne spreminjajo, če se stvar doda, temveč (da se spreminjajo), če se spremeni sozvočje, na primer» Glaukos « in »glauk6s «, »Ksanthos« in »ksanth6s«, »Ksuthos« in »ksuth6s«. Ene od teh se razli- kujejo, ker so spremenile sozvočje, druge, ker se izgovarjajo dolgo ali kraj- rn Metaphys. N 6 1093 a 20. Prev. Valentin Kalan. 20 Primerjava med akordi in sestavljenimi soglasniki bi lahko bila motivirana tudi samo z njihovim številom in ne tudi z njihovo fizikalno (akustično) podobnostjo; in ven- dar Aristotel v nadaljevanju besedila pobija to stališče, kakor da bi bilo argumenti- rano fizikalno. 21 Cf Cratyl. 426 C sqq. 22 Cf LEx1KON 1970, s.v. Dissoi logoi. Dubravko Škiijan, Predsokratiki in jezik še, » Tjros« in »tyr6s«, »Sakos« in »sak6s«, spet tretje so spremenile črke: »kiirtos« in »krat6s«, »Onos« in »n6os«.23 81 Prav temu fonološkemu območju lahko, vsaj z vidika sodobnegajezi- koslmja, dodamo tudi opažanja o črkah in njihovem razmerju do fone- mov in glasov: iz Platonovih in Aristotelovih del vemo, koliko so črke (in njihov v grški rabi strogo alfabetni značaj, ki je omogočal uporabljati sko- raj fonološki pravopis) prispevale k pojmovanju abstraktnosti najmanjših jezikovnih enot ( cr-ro~ xr::t:a.). 24 Med maloštevilnimi predsokratskimi frag- menti, v katerih se črke povezujejo z jezikom, izstopa tisti, po kateremje morda Epiharmos uvedel znamenja za 0 in X, kar bi pomenilo, daje raz- likoval pridihnjene od nepridihnjenih nezvenečih zapornikov /t/ in /k/ (DK23, A 6b): Po Aristotelu je bilo sprva 18 (se. črk)/ .. / a bolj se nagiba k mnenju, da je 0 in X dodal Epiharmos, ne Palamedes. 25 Opažanj o drugih ravninah, na katerih se na izrazni ravnini pojavljajo različne enote v predsokratski dobi, je zelo malo, vendar to ni nenavadno, saj se je od vseh filoloških disciplin, kakor je znano, pri Grkih najpozneje pojavila prav slovnica. In vendar obstaja pozno - in zaradi tega ne prav prepričljivo - pričevanje iz bizantinske dobe v sholijah k Veščini slovnice Dionizija Traškega, po kateremje bil predsokratik Teagenes (iz 6. st. pr. n. š.) začetnik pravega slovničnega opisa grškega jezika26 • Veliko prepričljive­ je zveni podatek iz leksikona Suda (na žalost je prenesen v negotovi preda- ji), da je bil sofist Trazimah prvi pozoren na skladenjsko zvezo stavka (DK 85, A 1): Trazimah Halkedonec, sofist iz Halkedona v Bitiniji /ki je prvi opozoril na stavčno zvezo in na dele stavka in uvedel današnji slog govorniške umetnosti .. ./ Nasproti temu je zanimanje za raven vsebine jezikovnih znamenj in njen odnos do označenih zunajjezikovnih pojavov ena od najstarodavnej- ših »jezikovnih« tem v grški filozofiji, še zlasti kadar gre za različne tipe etimološkega raziskovanja in sklepanja. Kajti cela vrsta filozofov je bila pre- pričana, daje trenutna oblika besede rezultat sprememb, ki so se odvijale v teku časa: iskanje izvirne, prvotne besedne oblike in vsebine, njenega etimona,je bilo v funkciji preučevanja njene ustreznosti zaznamovanemu 23 f:Aa,uxoi:; »Glavkos«, y:Aa:ux6i:; »bleščeč«, Sci.v&oi:; »Ksantos«, ~a:v&6i:; »plav«, Sou- &oi:; »Ksuthos«, ~ou&6i:; »uren«, Tupoi:; »Tiros«, -c-up6i:; »sir«, cr&xoi:; »vreča«, cra:x6i:; »ograja«, xif.p-roi:; »mOČ«, xpa:-r6i:; »glave«, OVO<; »Osel«, v6oi:; »Um«. 24 Cf ŠKII,JAN 1990, 218 sq. 25 O črkah je govora tudi v Aristotelovi interpretaciji filozoftje atomistov (Metaphys. A 4. 985 b 4 = DK 65, A 6), kjer se na njihovem zgledu prikazuje, da razlagata Levkip in Demokrit razlike po obliki, razporeditvi in položaju; toda v tem besedilu je zgled sam morda Aristotelov, in ni prevzet iz izvirnih spisov. 2';DK8, la. 82 Keria II - 2 • 2000 pojavu ne glede na to, ali so izhajali iz konvencionalističnih ali fizeističnih stališč.27 V Platonovem Kratilu, v katerem udeleženci razprave o jeziku izpelju- jejo svoje argumente iz etimoloških dokazov, se ena izmed etimologij pri- pisuje že Orfeju ali vsaj njegovim privržencem (DK l, B 328 ): Neki ljudje celo trdijo, da je telo ( crwµtX) duši grob ( cr-Yj µtX), ker je v seda- njem svojem življenju takorekoč pokopana. In ker duša vse, kar ima ozna- niti, oznani po telesu, je vzdevek cr-YjµtX za telo tudi iz tega razloga prime- ren. Predvsem pa so uvedli, se mi zdi, to ime Oifejevi učenci, misleč, da dela duša pokoro, za kar jo pač dela, telesno ogrado pa ima, da je varno sprav9·ena, podobno kakor v ječi. Telo da je potemtakem, kakor ime samo pravi, duši toliko časa zapor/ .. ./ V filozofski razpravi o tem, ali izvira duša iz toplega ali hladnega pra- počela, ki seje odvijala med Hiponom in Heraklitom, je bila etimologija besede, kot se zdi, za oba zelo pomemben dokaz za pravilnost lastnega stališča (DK38, A 10): Hipon in Heraklit postavljata eno od dveh nasprotij, eden od njiju toplo- to, češ da je počelo ogenj; drugi hlad, ker postavlja za počelo vodo. Vsak izmed njiju, kot pravi, si prizadeva najti etimologijo za besedo ~ux~ ( du- ša) glede na svojo predstavo, tako da pravi eden, da se za živa bitja reče, da živijo, od vrenja (~eC: v), kar pride od toplote; drugi pravi, da se ~ux~ imenuje po hladu ( ~uxp6v), po čemer ima obstoj. Čeprav se v poznejših obdobjih etimološke raziskave nadaljujejo, se težišče prenaša v smer problemov, bližjim današnjemu pojmovanju seman- tike in leksikologije. Tako je npr., kakor se navaja v Platonovem dialogu Protagoras,2!1 Prodikos vztrajal pri pomensko natančni rabi besed in razli- kovanju navideznih soznačnic, medtem ko je po Poluksu Kritias skoval ve- liko novih besed. Dve takšni se navajata v DK 88, B 71: Kritias je govoril 'odsoditi' za 'odpustiti kazen' ali 'zavrniti razsodbo~ to bi mi imenovali 'oprostiti z glasovanjem'. Taisti je tudi govoril 'razsojati' namesto 'soditi celo leto'. Končno sta se na tej ravni opažanj o jezikovnem fenomenu med pred- sokratskimi fragmenti ohranjeni dve teoriji o nastanku govora. Eno izmed njiju je, ko je pod Protagorovim imenom povzemal mit o nastanku člove­ ka, omenil Platon:~0 Kmalu je s svojo umetnostjo razčlenil tudi zvoke glasu v posamezne bese- 27 O predsokratskih razsežnostih razprave, ki se bo pozneje preobrazila v znamenito razpravo o značaju jezika qiucre:~ ali v6µcp, bomo govorili malo pozneje. 28 Cratyl. 400 B-C. w Protag. 337 A-C, 340 A-B = DK84, A 13-14. 30 Protag. 322 A = DK80, C l. Dubravko Škiljan, Predsokratiki in jezik de, poleg tega pa si je iznašel domovanje, obleko, obutev in odejo ter sred- stva za prehrano iz zemlje. 83 Medtem ko je pri Protagorijezik samo eno izmed odkritij, ki tvorijo civilizacijski kontekst človeškega življenja, je bila Demokritova teorija gloto- gonije v obliki, v kakršni jo prinaša Diodor, veliko obsežnejša (DK68, B 5,1): Glas jim je bil tedaj še nerazločen in zmešan, zato so začeli počasi besede razčlenjevati in po dogovoru postavljati označitve za posamezne predmete ter si tako omogočili sporazumevanje o vseh rečeh. Ker pa so taka združe- vanja nastajala po vsej zemlji, pripravni za prebivanje, in niso govorili vsi enega jezika - saj so posamezne trume kar po naravi uravnavale vsa- ka svoj govor-, je prišlo do raznih posebnosti v narečjih in ti prvi tropi so postali dedje vsem narodom. Predsokratiki so torej zares spoznali številne vidike jezikovnega feno- mena, toda na tej ravni predstavljajo njihove ugotovitve samo membra di- siecta, ki bijih bilo izredno težko zbrati v zaokroženo teorijo. Toda glede na to, da so si grški misleci te zgodnje dobe, zlasti tisti iz rodu kozmologov in filozofov narave, nedvomno prizadevali spoznati celoto sveta in vzposta- viti odnos med makrokozmom in človeškim posamičnim mikrokozmom, ter glede na to, da so vedeli, da se tega odnosa ne da vzpostaviti drugje kakor v mišljenju in jeziku, je treba predpostaviti, da morajo biti v korpusu njihovih fragmentov ohranjene tudi sledi celovitejših pogledov na jezik. Tako se bližamo tretji ravni preučevanja predsokratskih stališč, na ka- teri bomo skušali dognati in izločiti prav tiste fragmente, ki vsebujejo (če­ tudi v možni interpretaciji ex post) koherentnejše teorije jezika. Ker se vse do Platona in Aristotela v grški filozoftjijezik zares ne pojavlja kot ekspli- citni (in še manj kot osrednji) objekt preučevanja, predstavljajo take teori- je samo elemente večjih filozofskih sistemov in ne smemo pričakovati, da bodo ekstenzivno razlagale celoto jezikovnega fenomena. Zaradi njihove- ga tako omejenega in v glavnem parcialnega značaja bomo to raven preu- čevanja imenovali raven jedrnih jezikoslovnih teorij, tako da bomo predpo- stavljali, da so bile vsaka po svoje in v različni meri nukleusi, ki so omogo- čili ustvarjanje kasnejših obsežnejših teorij jezika, govora in jezikovne de- javnosti, kakršni sta bili peripatetična in stoiška teorija. Tovrstne fragmente - a ti so v svoji neposredni obrnjenosti v jezikovni pojav za sodobno jezikoslovje gotovo najzanimivejši - je, kot se mi zdi, naj- primerneje obravnavati v njihovi diahroniji, kolikor nam jo naše vedenje o življenju posameznih predsokratikov dovoljuje vzpostaviti. Ker so se na- mreč starodavne grške filozofske zgradbe vzpostavljale v nenehnem dialo- gu (ki se je odvijal skozi stoletja) in se pri tem tako navezovale druga na drugo in svoja stališča postavljale druga proti drugi, se tudi te jedrne teori- je jezika gradijo v določeni kontinuiteti. 84 Keria II - 2 • 2000 V dobi najstarejših mislecev, v času, ko se filozofski diskurz šele vzpo- stavlja, je bil osnovni problem, ki se je vsiljeval predsokratikom, problem možnosti spoznavanja stvarnosti in sporočanja tega spoznanja, kar se v skraj- ni konsekvenci zvaja na problem razmerja med znakovnim,jezikovnim uni- verzumom in zunajznakovno stvarnostjo, zaznamovano z jezikovnimi zna- menji. O teh vprašanjih govori (še v verzih, torej v pesniškem izrazu) Kse- nofan, ko očitno meni, da popolno spoznanje resničnosti ni možno in da je dvomljiva celo možnost izrekanja stvarnosti. (DK21, B 34): Ni ga bilo še moža, pa tudi nikoli ne bo ga, pravo da videl bi kdaj o bogovih in vsem, kar biva kajti četudi pogodil slučajno bi čisto resnico vendar ne vedel bi sam: saj vse je gola domneva. Potem ko je Ksenofan ugotovil, da popolnoma resnično znanje ne obstaja, s pogojnostjo drugega stavka (Kajti četudi pogodil/ ... /), kot se mi zdi, pravzaprav kaže, da med jezikom in stvarnostjo ni adekvatnosti, ki bi omogočila resnično sporočanje že tako nepopolnih spoznanj. Najsi je Ksenofanov fragment še tako odprt za različne interpretacije, je preprost, če ga primerjamo z znamenitim Heraklitovim odlomkom (DK 22, B 1), kije stal morda na začetku njegovega filozofskega spisa, v kate- rem se razlaga A6yoc;: Za ta Lagos, dasi je večen, ljudje nimajo razumevanja, ne preden o njem slišijo ne ko so slišali: zakaj čeprav se po njem vse dogaja, so enaki neizku- šenim, kadar se poskušajo ob takih besedah in delih, kakršna oznanjam jaz, ko sleherno reč po njeni naravi razčlenjujem in pojasnjujem, kako je z njo. Drugi ljudje pa si prav tako niso v svesti tega, kar v bedečem stanju počno, kakor se ne zavedajo tistega, kar delajo v spanju. Tudi če se ne oziramo preveč na filološka vprašanja (ki pa so lahko zelo bistvena tudi za jezikoslovno interpretacijo) kot tista, ali m:~p&w tukaj pomeni »izkušati« ali »pridobivati si izkušnje«, ali so E:rcc:cx »mots« ali »pa- role« 31 v saussurejevskem smislu tega pojma, je očitno, da se postavlja problem, kaj je za Heraklita A.6yoc; in v kakšnem odnosu je do jezika in un1verzuma. Za razliko od starejših, včasih zelo raznolikih filozofskih razlag pojma A.6yoc; pri Heraklitu32 se sodobni interpretatorji v glavnem strinjajo o tem, da ta pojem zaznamuje zakon in temeljni princip ustroja sveta. Tako pravi Coseriu, daje A.6yoc; hkrati zakon sveta in ratiosamega Heraklitovega nau- ka, ki se - iz zornega kota grškega filozofa, ker je njegov nauk resničen - nujno ujemata33 • Takšen A6yoc; se da, kakor meni Coseriu, pojmovati bo- 31 Za tako analizo cf CosERIU 1975, 21-25. 32 Delni vzorec teh interpretacij je v CosERIU 1975, 22 sqq., in v Voilquinovi opombi ob prevodu (PENSEURS 1964, n. 48, p. 233); sam Voilquin prevaja Myoc; kot »mol«. 33 Cf COSERIU 1975, 23. Dubravko Škiijan, Predsokratiki in jezik 85