.TIBOB* _. M»y» ta pn»iliMre, A 13. ajd * Ja.ntom oartafiJU*«« *»• *■ '■S* ntolateo J80K, *•»•*»• •* *» čotsUrtM a C *>•"*“.» *• UmsH m 'togarm. W «Wni m*» • V* nua&l* tr« deaiuja <• n« -.Kirk .-t/ BdUbiti M a« aniioa. j*r««mjtviJi.««*.« tiiimm« «« Številka* krono. tJUBDKl&m m aabaja ▼ Kut-!>«*, Jnjč.oor« «1. it. 4, i. rn i-■iropj«. Tel.lon int«ui1>. It. £1«. DPKAVA » nahaja t Jurčiče«! ulici it. 1. pritličje, temp. Tele. ;«a it. 34. SHS foftnošckuTOi n-:• ena 4Urr. 11.787. Uto; jI. Maribor, sobota 17. septembra 19?1. hmm Številka: 209. aSS5$MS®5BiSESBeiB5«E5S?' Ob šeststoletnici. tragedija, ki jo doživlja naš narod.v Zasedenem ozemlju, se stopnuje. Faši-^ew, ta bolni izrodek povojne psihoze, H Psevdonacijonalizem v svoji najodur-»eiŠi obliki, še ni — kakor smo pričakovali in o čemur smo bili trdno uverjeni dospel do svoje zadnje točke. Ni še tevršil svojega »poslanstva«, svoje »na-^ionalno-kulturne misije«. Se sla\i svoje besne in blazne orgije v rušenju, plenjenih požiganju. Zadnji- domovi slovenske kulture, ki jih je naš rod tam doli zgradil * svojo srčno krvjo, v borbi proti vse-'Jeinški nasilni ekspanzivnosti in italijanski prepotentnosti, ki je bila Vr bistvu vzlie dvatisočletnim tradicijam pravzaprav samo nacijonalno-politična ter kultna impotentnost, poslednja zavetišča slovenskega občestva, slovenske besede Jh slovenske zavesti so postala plen faustovskega šovinističnega ekshibicijoniz-so zgorela ,v( ognju slepe strasti bar-P<*rskih divjakov, ki nasilno odrekajo ^'ojirh slovenskim sodržavljanom, proti "lili volji okupiranim,, sleherno pravico • življenja in do razvoja. Z ognjem in •nečem trebijo sledove .slovenstva tam. kier. prebiva naš rod v, kompaktni strnjenosti že od panjtiveka. In naši Uomovi Še. rušijo in . padajo. V brezprimerni bo-lečini, z nečuvenim trpljenjem prenaša (,a»e zasužnjeno ljudstvo to strašno bre-nasilja,-ki ga duši in davi.'Sv. Ivan, Rojan (0 je naša velika bol, ne samo bol tistega dela našega doslej še neujedi-»jenega naroda, ki z muko in nezasliša-,‘dni naporom prenaša to bolest, marveč j° je padeva vsega slovenskega ljudstva "rez razlike političnih ih socijalnih naži-jrani,- Celega naroda- jufeoslovenskega. { To je tudj. čisto pravilno .videl beograjski ministrski svet, ki se je na svoji keji dne 12. sept. pečal s,tem .vprašanjem. Minister dr. Kukovec je poročal o podenju Narodnega doma v Rojami po italijanskih fašistih. O ukrepih, ki so po •rebni vsled neprestanih nasilstev nad našim narodom,-v- Primorju, se je razvila daljša debata in je ministrski svet prišel do konkretnih sklepov, ki pa se drže Lijno., < ■ "l '.. i p Tako je-poročalo časopisje. Mi pa smo Prepričani in- pričakujemo.z vso goto v ostjo,-, da > ukrepom ki jih je sprejel •Ministrski svet, nelbrdo sledile samo be-^‘de, marveč tudi in sicer ,vr nailcavs?’ ^*su dejanja, izdatna in uspešna dejanja. 'Tako, nedelo v tem kritičnem času. ko •e že malone ,vse izgubljeno, bi bilo podobno izdajstvu nad lastnim narodom. Naši rojaki v, suženjstvu morajo vedeti in Čutiti, da njih svobodni bratje ne inotre sanjo s pazniiu in budnim, očesom njih rastoče žaloigre;. marveč da je vse tlelo T>h najboljših sinov, osredotočeno samo 11 a to, kako jim odpomoči. In treba je bujne- pomoči; takojšnje rešitve. Ne .vemo Ncef, v. koliko naša vlada 'že danes razpolaga Z učinkovitimi sredstvi, s bateriji bi opozorila italijansko vlado na ilegalno, nečloveškp„• in za ves italijansk narod sramotno početje njenih fašistov, a skraini čas je že, ~da se opomni vsa kulturna ' in civilizirana Evropa na liajduško hroštaštvo in'zločinski teror,, ki ga yrš: Kalija po svojih fašistih nad brezpravnim rjugosTovenškim ljudstvom, ki ga je Okupirala. *'• . Prav danes je treba, apelirati na evropsko zavest človečanstva, ko slavi Ita-% ih z njp, vsa .kulturna javnost špststo-letnico smrti-enega njenih največjilr in hajgenijalnejšiii sinov. Dante Alighieri je hajbolj bleščeči zastopnik italijanske kulture, najžlahtnejši cvet njenega duha Prorok političnega ujedinjenja laškega hhjodp, poifps' Italije. Njegova vefepesni-tftv, »Divina-comedia« je .ponesla ime jta »h«,preke^ega žlaveštita.jtgf,-je.Bosi^al Novo nasilje nad našo državo. TIP Beograd, 16. sept. Iz Pariza TIP Trst, 16. sept. Italijansko časo-sc poroča, da bo danes redigiraua nota. pišje se bavi v obširnih člankih z alban-antantnih velesil, Francije, Anglije, in skim vprašanjem ter z zadovoljstvom Italije, s katero zahtevajo od naše vlade, konstatira, .da bo rešeno popolnoma ,v, da takoj izprazni vse ono ozemlje Alba- italijanskem smislu. Pri tem napada sevc-nijc, kateio ima zasedeno preko mej iz J. da tudi Jugoslavijo, katero je treba izfcis-1913. Italiji se je posrečilo pridobiti za niti iz onih albanskih ozemelj, ki jih je za-Anglijo tudi Francijo za svoje zahteve v, sedla koncem svetovne .vojne in pozneje, albanskem vprašanju. Naše zahteve po TIP Beograd, 16..sept. Iz Albanije korekturi meje v Albaniji bodo kakor vse sc doznava,da je prispel v Korču bivši kaže enostavno odbite. To pome’1’ »nn^t avstrikk-i mflinr filiilarrlr ter nrir.p.1 y. ilali- novo nasilje »zaveznikov« nad pravičnimi zahtevami. Pričetek Proticeve politične ofenzive. TIP Beograd, 16. sept. Včeraj je boljšem slučaju sine Protič upati, dh si pričel.Stojan Protič svojo že dolgo priča- poleg dr. Momčila Ivaniča, ki je sopodpi- t iri.iv___ . rm c-*il ltriMrloo nrinoni’ č-o cl-iri rln kaže enostavno odbite. To pomeni zopet avstrijski major Ghilardi ter pričel z itali našimi janskim denarjem zbirati prostovoljec za , ; napad proti naši državi. 'V v kovano politično • ofenzivo z izdanjem sal proglas, pridobi kvečjemu še štiri do svojega proglasa. yi. »Balkanu«. Namen pet poslancev radikalne stranke. -Vsi tega njegovega izpada'je očividno razbiti ostali stoje trdno za Pašičem. V splošnem radikalno stranko v sedanji sestavi- ter je. .vzbudila med radikalci nevoljo tudi ustanoviti prenovljeno narodno-radikalno Protičeva zahteva po reviziji ustave, ki stranko, ki bi se zvezala s sedanjimi opo- je taka. da jo pošteni radikalci ne morejo zici.ionalnimi klubi, prevzela vlado ter odobravati. Iz tega je,^razvidno, da nebo revidirala ustavo. Sodi pa se. na splošno, ta Protičeva najnovejsa akcija .pomenila da se je cela akcija ubila že s tem samim' nič novega in da sedanjega političnega početkom. Vrste radikalne stranke so položaja ne bo mogla spremeniti. preveč trdne, da bi-se dale razbiti; .v, naj- Madžarska poravna incident z Avstrijo. LDU Ženeva, 15. septembra. 6. ko- izrazila svojo voljo, nadaljevati izprazni-misija je prejela dopis madžarskega lega- tev, Burske. Grof Apponyi. ki naj bi bil cijskega svetnika Toroka, ,v katerem pro- dospel sem, da bi odgovoril na vprašanje si, naj se obravnavanje madžarske proš- podkomisije, 'je odgodil svoje potovanje, nje za sprejem odgodi do 21. t. m. Mad- Komisija je pritrdila 'prošnji Madžarske žarska name,rava' poravnati incident !z za odgoditev. Avstrijo in ic j. Budimpešti “ W* ■ s’ Preki sod za valutne tihotapce. Dunajski mednarodni Velesejem. ■ ' TIP Beograd, 16. septembra Via- v' EDU D u n a j, 15, sept. Dunajski med-da je iifiela včeraj posvetovanje o odpo-' ^aro^Jl _.velesejem se. zaključi v soboto moči proti padanju naše .valute. Predla-l dne 17. t. m. ob 18. uri. Predsedništvo du-galo se je, da. se ukine, svobodna trgovi- majskega sejma je danes v. Industrijskem na ž valutami ter da prevzame kontrolo domu priredilo sprejemni večer na čast Narodna banka. Osebe, ki so bile aretira- zastopnikom inozemstva. Udeležili so se ne radi valutnih Špekulacij,;bodo kazno- Sa tudi Člani vlade in.diplomatski'zastop-vane najstrožje, banke pa. zaprte, tiho- mki inozemskih.,vlad. Predsednik dunaj-tapci valut pa bodo kaznovani po prekem s|teŠa sejma, Hochmut^, je pozdravil go-sodu s smrtjo. Uvoz luksuoznih predme- nagovorom. _____ ,,y/ "* tov se onemogoči z novimi tarifami, tari-. —o— -.; fc za izvoz pa sc znižajo. ; r ZadMšnlca za padle častnike« , —o— LDU Beograd, 15. septembra. Da- *?•' Mednarodni kongres invalidov. “4-1. LDU Že n L,v, a, 15. sept. Kongres zastopnikov najvažnejših nacionalnih zvez nes je irnelo udruženje rezervnih častnikov, proslavo, namesto katere pa so priredili rezervni častniki ,v, saborski cerkvi vojnih' invalidov, Anglije, Francije, Italije, spominsko svečanost in zadušnico za Nemčije in Avstrije je proučeval vpraša- padle častnike. Zadušnico je odslužil panje apela na mednarodni deloviji urad in triiarh Dmitrijc. na pristojne tehnične organizacije zveze narodov zaradi akcije v prid delovnih pogojev, za vojne pohabljence vseh dežel. Nato so bili sprejeti razni predlogi so- f. Dobrovoljci iščejo zemljo. .. LDU Beograci,.15.-septembra. VeČ glasno. Med drugim naj se sklice medna- dobrovoljcev je prišlo iz Hercegovine v “ kl“.“ - ** h« ki naj skupno izdelajo statut u delavnih -zas0CiaI."° POhtiko s prošnjami za zemljo, pogojih za invalidg, . • < v na hi se naselili. > ’ • r-oU' - Polemika o versailleskem miru. LDU Beograd, 15.. sept. Presbiro Prepovedani listi. ’ v LDU Beograd, 15. septembra. Ministrstvo; za notranje -stvari je s svojim poroča iz Pariza; Te dnLse je razvila odlokom od 10. septembra t. L prepove med Poincareiem m. lardieujpin živahna „„ L „ . ... . , debata o versaillskem miru. Pdincare je „ * 'T homumst.cn. list -kritiziral Clemenceaujevo delo in trdi, da !>NjsJ1 Piavaa«> kj jzhaja na Dunaju, Francija ni dobila nobenih pravih jamstev, madžarski humoristični list »Miczas Di-za to, da bo dobila .vso odškodnino od jak«, ki Izhaja m Budimpešti in grški list Nemčije. Ni izključeno, da bo sam Cie- »TachVdromos«,' ker pišejo proti intere-menceau povzel besedo v svojo obratu- na5_ tirxavP bo. Govori se, da sc bo Clemenceau o- na5>e -Maribp.ru.» degli speziali« (nekaka medicina), a že dve leti pozneje jc bil član poverjeništva M raznih, sodniških, civilnih zadevah v »centrumu« (Cbnsiglio dei Cento - Svet stoterih). V maju 1. 1300. je šel kot odposlanec »Comuna di Firence« v San Oimi-gnano, da bi razpravljal o klanju svojih guelfovskih pristašev in junija istega leta je postal prior za dobo dveh meseccv. Med tem je nastal razdor, vsled nesoglasja dveh članov družine Cancclliori, v papeškopristaški, guelfovski stranki, katere član je bil Dante in za katero sc je junaško boril med junaki Campaldinu in Pisi. Stranka sc jc razdvojita v zmernejše »Bianche« (Beli), katerim je načeljeval famozni Corso Donati, in v ultraguclfov-ske _»Nerc« (Črne), katerih’ vodja Vjeri dei Cerchi jc bil njegov, smrtni sovražnik. Leto 1301. je tvorilo n^jvečjo politično delavnost hjegovo, ki je bila odločilna za nadaljno življenje. V aprilu jc sed”! med modrijani, ki so bili izbrani ,v s vrha pri-Ptmo. K0j'iv^u.iu y, iKiec*- kil I izvoljen nadzornikom pouličnih in utrje-valuih del mesta Firenze a pozneje zopet član centumvira, kjer je, kot pristaš zmerne strančico »Bianchi«, kateri je so-mišljcvalo celo Dantejevo sorodstvo, nasprotoval želji papeža Bonifacija VIII,, da bi mu odposlali oboroženo pomoč. Ker je zato poklical papež *v Italijo na pomoč Karla Valoisa, sc je odpravilo odposlani-štvo mesta Firenze ivi Rim, med temi tudi Dante, da bi umirili pohlepno francosko dušo. A 1. novembra istega leta je ta Vkorakal v Firenze in stranka »Neri« je ime-a odslej moč v svojih rokah. Začelo se je trpljenje »bianchijev«. Stranka »Bianchi« je končala s tem, da se je spojila s proti-papeškimi, gibelinskocesarskimi pristaši. , Danteja in njegovo družino so izgnali in zagrozili, da jo ob vsakem poizkusu vrnitve sežgo na grmadi. Tako so so mu zatfrla vrata rojstnega mesta za vedno. Neštetokrat je skušal vdreti celo z orož-em ,vj Firence, a po ponesrečenem poizkusu se je vdal usodi. V duši so se mu rodili naklepi, nakane in vizije o italijanskem ujedinjenju pod cesarsko avtoriteto. Se enkrat mu je vsklil up vrnitve, ko je cesar Henrik VII. Luksenburški obhodil imenttnejša, italijanska mesta, m ka- s-.V-” Notranja in zunanja politika.! c Bolgarija in Jugoslavija/. Ministrski predsednik Stambolijski je v, svojem ekspozeju o zunanji politiki Bolgarije izjavil med drugim sledeče: Bil sem na Bledu. Ideja p sporazumu med Jugoslavijo in Bolgafco dobiva med jugoslovansko inteligenco vedno več pristašev. Če bi se to našemu narodu pojasnilo, setn prepričan, da bi bile tri četrtine za bratske odnošajc z našimi sosedi, v prvi vrsti z Jugoslavijo. Mnogokrat se sliši in govori, da brez Bolgarije Jugoslavija ni popolna. Separatistično gibanje v, Jugoslaviji po malem izumira; boljševiška organizacija tam sploh ne obstoja ,več. Pokojnega kralja Petra vse ceni in spoštuje. On jc bil edini ustavnoparlamentarni vladar 'Jugoslavije in morda celega Balkana, dokler tudi mi nismo prišli na površje. Največja nejevolja Jugoslavije je njen militarizem. Mržnja napram Bolgariji pone-huje, a obstoja še eno nezaupanje, namreč: bo-li Bolgarija ostala takšna kakor je sedaj, ali pa se bo .vrnila ,v, stari tir- Obstoja bojazen, da bi se z našim pridružen-jem ojačile separatistične stranke v kraljevini. To pa je neupravičeno. Čim večja je država, tem bolj jc omejeno separatistično gibanje. V parlamentarnih krogih sc govori o bolgarskem obisku. Vtisi, ki sem jih dobil med svojim bivanjem v Jugoslaviji, mi bodo ostali vedno v spominu. -s^v-V;jrSr?J. J-., Zanimivosti. Slavolok miru. —. Požar v gledališča. Prorokovanje. — Roparski cigatt. — Plavajoči velesejm. - Nadebudni otrok. _ V proslavo pred 100 leti sklenjenega miru med Zedinjenimi državami in Kanado, so zgradili velik slavolok iz heitona in železa. Slavolok jo postavljen ta/ko, da stoji eden del na ameriških, drugi pa na kanadskih tleh'. Na seveer-ni strani nosi napis: »Bratje, ki žive v skupni slogi,« na južni pa: »Otroci skupne matere«. Na vsaki strani je drog za zastavo Zedinjenih držav in Kanade. Z veliko slovesnostjo jo bil vzidan košček lesa od ladje »Mayflo-weer«, s katero so prišli v Ameriko prvi angleški izseljenci.. V mestnem gledališču M Lodztt je pred par dnevi, v trenutku, ko so glo-dailci zapuščali gledališče, nastal na odru požar. Kmalu se je vnela zavesa in ogenj se je s strahovito naglico razširil po celem gledališču. Vsi poizkusi ognjegascev in vojaštva so bili zaman Ostal je samo kup razvalin. Nad 60 igralcev in gledališkega osobja, je vslec tega brez zaslužka. -. L'. 1849, jo neka ciganka proroKova-la Viljemu Pruskemu, ustanovitev nemškega cesarstva 1. 1871. (po nekem seštevanju številk, ki dajo 22, 1849 in 22 je 1871!) Ista ciganka je prorokoiva-la tudi smrt Friedricha Wiljema za 1. 1S88. in razpad nemškega cesarstva za terih je hotel, da bi je mu poklonili kot vrhovnemu vladarju. V navdušenju je na pisal Dante razglas na prince in narode talije, naj ostanejo zvesti cesarju ter na pozdravljajo glasilca pravice in nosilca miru. Kmalu po prisilnem kronanju y Rimu je umrl in obenem tudi Dantejev up V svojih letih je živel poet-velikan v ■?avenni, v zadnjem pribežališču, kjer je našel zavetje na dvoru Guida da Polenta, Vrnivši se z Benetk, je šel predlagat mir med Benetkami in Ravenno, jc umrl po kratki bolezni dne 14. septembra 1321. ^okopali so ga z veliko častjo v San Pier Maggiore, ,v bližini cerkve in samostana frančiškanskega. » V Italiji pa se letos pripravljajo velikanske slavnosti ob bližnji ščststolefnici njegove smrti. II. Dante je bil vsestransko naobražen duh. To kažejo njegovi spisi, njegove prekrasne alegorije in mojstrsko opisovanje pozicij. Svoje duševne boje, srčne bolesti, pomešane z mukami, svojo zgodnjo, nedolžno in mistično ljubezen do Beatrice je opis'k v 1.1576. izislem delu »Vita Nuo-i\5 ka,terenj opjsujc §YQje grerpieuc. •jv. 1. 1913. Samo glede razpada se je c3> ganka malo zmotila, drugo se js izpol>* nilo. Pred kratkim pa je baje zopetne-ka ciganka prorolcovala Viljemu Ho-henzollerju, da so povrne zopet na nemški prestol in sicer dne 19. marca 1927. Pod njegovim žezlom se bo nemško cesarstvo zopet vpostavilo in razcvita- lo ter osvobodilo izpod republikanska? ga režima, (Ciganko tedaj niso prija* toljice republik!). . • > Iz Budimpešte javljajo o «trasnem zločinu, ki se je izvršil v občiniGynes, Županija Samogy. Okoli S. ure zjutraj so vdrli v stanovanje trgovca Wilhel-ma neznani zlikovci, ubili njega, njegovo ženo in osem uslužbencev. Nato so-vzeli vse dragocenosti v vrednosti 1 milijon kron. ter neznano kam izginili* Sumi se, da so ta zločin izvršili cigani. * y\ I , > - ' 1 i i. ' 'T * V Londonu se jo osnovalo posebno društvo^ pod imenom »Angleška trgovska lad ja«. To društvo namerava do 1. 1923. zgraditi ogromno ladjo, ki bo A-sebovala 20.000 ton. Na tej ladji bodo uredili po vzorcu velesejmov na kop* nem nekak vzorčni sejm, ter pluli nato od luke do luke. Na ta način bodo obiskali ves svet ter v vsaki luki nudi1! občinstvu priliko, da se upozna z anj gleškio industrijo ter se bodo kar na ladji lahko sklepalo kupčije. Vsakdo bo lahko videl vraorce, ne da bi mu bito treba potovati na Angleško. W ; >!■-. .>■<■, *. . i. V Zagrebu so zasačili nekega 9 let* nega dečka., ravtno ko je skušal t Veternikom odpreti stanovanje nekoi?a tamošnjegea odvetinlika. Pozneje je & povedal, da sta se z nekim starejši1” fantom dogovorila, da odpre on stanovanje ter karkoli ukrade. Izkupiček s? bosta potem delila. Dečak je nosil pr* sebi torbo, v kateri je imel raznovrsten, naberačen kruti. *— Bil bi res 5« skrajni čas, da so zabrani otrokom be^ račenje, ker se isto povsod, tudi P** nas v Mariboru dogaja. Vsaikega taksj ga otroka treba takoj oddati stražarju* da ee doženejo njegovi roditelji in sfil primerno poskrbi za njegovo vzgojo. Dnevna kronika. ■s— Dokument naše sramote so prekmurske ,Novme“, v Jcaterih hujski prekmurski podanec župnik Klekl prek< mursko ljudstvo, naj se ravna le po madžarskih predpisih in nSj ne poSilj* nad 12 let starih otrok več v Solo. Kte rikalci so res veliki prijatelji izobraže vanja ljudstva in narodne kulture! — Komu se plača največ davka» Povodom shoda poslanca Kranjca pri Sv. Katarini nad Trbovljami, kjer j« Kranjc zabavljal na davke, je rekel aetf priprost kmet: »Največ davka sem plai čal letos v župnišču: za pogreb 570 $ za procesijo 600 K, a za cerkev prid* poleg tega Se 800KI Brez komentarja! — Pobijanje draginje. Te dni se b4 vršila konferenca predsednika odbora zt pobijanje draginje in pomočnika mini* stra za soc. politiko, nakar se bodo zi najpotrebnejša živila določile maksimalo* cene. novo življenje. Knjiga ie pisana .v italijanščini in .vsebuje več vrst pesmi. Tu je iz* il čuvstva žarečega solnca, ki je vstajala znad morja njegove mehke duše, sanje, katerih' duh je otroval fantazijepolno srce- Ko je prekoračil prag mladosti, je spi< sal »Convivio« (Pojedina), a .vulgara u* metnina je ostala nedokončana. Zato sO o prvič tiskali šele 1. 1490. v Firenzi. — ^avnotako je ostalo nedokončano Iantin« delo »De v.ulgari EIoquentia«, kjer razpravlja Dante o italijanskih dijalektih in pravi, da občevalni jezik ni in ne mora )it! ponos ene pokrajine, ampak da je di-ka in last celega polotoka. Razen tegal govori o pesniškem jeziku, kdo in kako naj ga uporablja in o pravilih poetike. —' Svoje pojme o državi je razvil v lantin-skem delu »De Monarchia«, kjer pravi, da naj romansko ljudstvo ustanovi uni* verzalno monarhijo, a cesarska avtoriteta naj nc bo odvisna od papeža, ampak samo direktno od Boga. Nadalje je spisal več eplstol in dve eklogi, kot odgovor na Giovanija del Virgilio, ki mu jc svetoval naj piše samo v latinščini. (Dalje prib’' »Tabo rV ____________________________________________________________________ /StfiBna Maribor, n. seprempra"i92fr ; — Prepoved točenja alkohola. Vesti, ki so jih prinesli nekateri beograjski in zagrebški listi, da je po sobotah in nedeljah zabranjeno točenje alkoholnih Pijač, niso resnične. Ta zakonski načrt se nahaja še-le v ministrstvu za narodno zdravje ter sploh Se ni bil predložen ministrskemu svetu. — Vojna odškodnina. Beograjska *Pravda“ doznava iz Pariza, da je bil odobren predlog, da plača Nemčija naši državi na račun naše vojne odškodnine dve milijardi v materijalu, ki si ga naša država poljubno izbere. Ta rešitev je baš s«daj ob neugodnem stanju naše valute nas zelo ugodna. — Zdravilišče Rogaško Slatino je prevzel v imenu ministrstva za narodno zdravje Zdravstveni odsek v Ljubljani. — Monopolna uprava in invalidi. Iz ‘Verodostojnega vira smo izvedeli, da na-« tocrava monopolna uprava ,vsem sedaj-n>n glavnim založnikom odpovedati glav-nc tobačne zaloge ter jih razpisati tekom oktobra tega leta na novo; oddati jih lio-''slekapitalistom in to najnižjinj ponud- il, ki bi jih prevzeli žc s prvim janu-i 1922. Za zaloge sc baje poteguje inska banka, s katero ,vojni invalidi love ne morejo konkurirati. Da se :ra monopolne uprave, ki je m di-em nasprotstvu .vseli dosedaj ive-ili naredb in zakonov! socialnega tva no posrečijo, je pokrajinski od-idruženja ,vojnih invalidov, vdov, in 'Vi Mariboru sklenil na svoji izredni ne 31. augusta 1921. iz sledečih raz-protestno rcsolucijo y, zadevi na-/anega razpisa: 1. Pravice do glav-ilog so dobili invalidi-založniki na iu veljavnega zakona in predpisov, erih je določno povedano, zakaj in sme monopolna uprava odvzeti za-om glavno zalogo. Dokler ne na-tak slučaj, ima založnik pravico do :, katera se mu m pravni državi ne odvzeti s kakim novim razpisom, samo na podlagi preiskave, ki.se je i ,Vj smislu iveljavnih zakonov, in od-5e postoji vzrok, da so uniči pogod-d monopolno upravo in založni- 2. Izvršitev, nameravanega razpisa h tobačnih zalog- uniči cksistenco iosedajnih založnikov, ki so jv Slo-tvečinoma ,vojni invalidi aH vojne . Vsi ti so imeli priliko si preskr^ teku treh let primerno cksistenco, . danes ni več mogoče. 3. Zahtcva-i monopolna uprava zadrži razpis fi tobačnih zalog, katerih so imeji-ojni invalidi in ,vojne vdove, ako za razpis nobenega telitniškega i, ki bi sc mogel dognati le na i preiskave med monopolno upravo >žniki. 4. Če bi monopolna uprava . stizakonit način razpisala glavne , zahtevamo najodločnejše, da se pri cvcntuelnili licitacijah M prvi ipoštevati zdražitelje vojne invalide le vdove kot posameznike, akorav-ne mogli staviti najnižjih ponudb, i bi bili za poslovanje v zalogah do-posobni. — Nam se zdi cela zadelo čudna in skoro nc moremo .ver-a. bi bilo to sploh mogoče, če pa' je rte, pozivamo pristojno ministr-da ni tej zadevi tudi samo posre- Rekord iia vinski razstavi na jamskem velesejmu. V paviljonu o vinogradniki, cele Slovenije raz- il svoja najboljša vina in sieer ao čez 170 različnih vin. Kvali-rekord vseh vinskili vrst je po-o vino pod znamko 12 a; in sicer [3 alkoholne ter 1.87 skupne slad-3 vsebine. Bil je to muškate!je ve-estnika g. Alojzija Sehickerja od 'jete ob Pesnici. Imenovanemu vi-adniku iskreno castitamo na tem em uspehu ter smo prepričani, da idi drugo leto ob velesejmu prva-led našimi vinogradniki. - Tovariši Triglavani, starejši ne sdni elani. Dne 17. t. m. to jo v so-°b S. (20)» uri zvečer se vrši sesta-vseli v Maribora in okolici stanu- 1 Triglava.nov in sicer v prejšnji jvraciji Fuchs, sedaj Halbvvidl, bičeva ulica. Ker je na dnevnem re-tned drugim tudi posebno važna a, namreč sprememba pravil ak-ega društva, Vas vabi predpisano isedstvo, da se udeležite omenjene-sestanka v kolikor mogoče največ-stovilu. Na svidenjo toraj vsi, ■e čutite tnglavanskil — Najdenček. V torek je opazil vinogradniški čuvaj Gelser na Košaku v Lajtersbergu v bližini Ferličevega^ posestva, da tamkaj na paši se nahajajoči prašiči premetujejo nek ovoj. Radoveden, kaj imajo, je stopil bližje ter si zavoj natančnejše ogledal. Bilo je nekaj mehkega zavitega v odejnico, a ko je odej* nico razvil, je na svoje največje začudenje našel v njej živega, kakih šest tednov starega otroka ženskega spola. Otrok je bil čisto nag in je imel poleg sebe samo steklenico vode. Felser je od-hesel najdenčka v najbližjo hišo, kjer so se ga usmilili ter ga prevzeli. O brezvestni materi se doslej še ni našlo nobenega sledu, čeprav je orožništvo takoj uvedlo zasledovanje. — Ponesrečil. Stavbeni svetnik pri okr. glavarstvu v Slovenjgradcu, Lean Pinterič,,je tako neprevidno ravnal z nabitim samokresom, da se je sprožil ter mu je kroglja vdrla pri ušesu v glavo ter obstala za očesom. Težko ranjenega so prepeljali z železnico v Maribor, odkoder ga je rešilni oddelek prepeljal v bolnico. Po izjavi zdravnikov je . oko izgubljeno. — y soboto planinci na Urško (1695 m). Met priredi mariborska podružnica S.P.D. kot letošnji zadnji večji izlet. Urška nudi v krasni jesenski naravi neizmerni užitek z nepopisnim irazgledom, kakoršnega nima kmalu draga gora. Odhod prtfe partije ob 15. uri in druge partije ob 1!). uri 4S min. z vlakom do Gu Stanja, od tam 3 in pol ure na .vrh. Koča jo oskrbovana. — Na novo ustanovljen! srednji vinarski, sadjarski iu poljedeljski šoli v Mariboru se prične paivo šolsko leto 1921 in 3922 po možnosti začetkom novembra t. 1. Dan so objavi čitn bodo predpriprave za otvoritev novo šole dovršene. Srednjo šolo jo razločevati ml staro vinarske, sadjarske in poljedeljske . šole v Mariboru, ki obstoja daljo in začne šolsko leto že 16. septe.ni-br 1.1. Namen srednje šole jo, da se njeni učenci izobrazijo teoretično in praktično v kmetijski stroki tako, da morejo pozneje z uspehom voditi manjša in srednja podjetja, privatna in državna posestva ter dobro opravljati državno služijo kmetske stroke. Naulc na srednji šoli traja tri leta, a četrto leto po svršebku šole je posvečeno izključno praktičnemu izpopolnjevanju in speci-alizovanju. Šolsko leto traja do konca julija naslednjega lota. Vsi učenci so eksternisti (izven zavoda stanujoči in oskrbovani). Pogoji za sprejem so: a) starost najmanj 36 let; b) najmanj z dobrim uspehom dovršena popolna šti-rirazrcdua meščanska šola ali nižja realka ali nižja gimnazija: ako so dotičniki razun tega absolvirali kako drugo kmetijsko šolo ali luko kmetijsko prakso ali so predvsem kmetski sinovi, imajo prednost; p) lepo vedenje; č) državijansvo kraljevine Srbovi Hrvatov in Slovencev; d) telesno in duševno zdravje, kar preizkusi tudi šolski zdravnik pred končnim sprejemom v šolo. Nekaterim sinovom u-božnejših posestnikov sc dovoljujejo tudi državne podpore. Prošnje za sprejem, se kolkujcjo s 7 dinarji (28 kron), katere jc poslati do 5. oktobra t. I. ravnateljstvu državno, vinarske, sadjarske in poljedeljske šole y Mariboru. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list: 2. domovnica; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4. zdravniško spričevalo; 5. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih’, ki ne vstopijo v šolo neposredno iz kake druge šole; 6. kratek popis dosedanjega življenja; 7. ubo-žno spričevalo, ako prosilec upravičeno reflektira na državno podporo, katera bi se pa morala vrniti v polnem znesku, a-ko so izkaže naknadno, da je dotičnik ni potreben v polni meri. Obvestilo o rešit- vi prošnje za sprejem se dostavi po pošti vsakemu prosilcu. Učenci, ki ne bodo zadovoljivo napredovali ali so neprimernega vedenja, se odstranijo med šolskim letom. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razglasa, —- V St. Juriju ob J. ž. je umrl g. Valentin Povalej, oče fin. ravnatelja dr. Povaleja v Mariboru. Naše sožalje. — Tezno. (Dopisniku sVolksstim- me« v odgovor.) V st. z dne 8. sept. so zaletava dopisnik v mojo osebo, češ, da sem napisal članek v »Taboru** v katerem so bilo razkrinkane razmero na Teznu. Ali sem pisec članka jaz ali ne, naj sc. blagovoli pflpj praraičafl. £e napadajte; odgovor ne bal izostal Dopisnik trdi1, da jaz menda ne vem, da se y, njihovih organizacijah uče ljudje znanosti in vedenja. Tega v članku nisem bral, torej je očitek brezsmiseln. Nadalje trdi, da ni kriva njihova organizacija, (ta v članku sploh ni omenjena) če ni nobenih' »večjih« uspehov* — Pokažite vsaj male uspehe na polju izobrazbe, a tudi teh ni. Da so se pritoževali nad početjem teli ljudi, Id. pripadajo vaši stranki, celo vaši najboljši pristaši, je pribita resnica* Resnico prikrivati pa iz lokalnega patrijotiz-ma, kahor je nekdo storil, ne odobravam. Dopisnik »Volksstimme« našteva vzroke ponočnega razgrajanja* Ima prav! Ix> tega še nisem slišal, da bi koga prisil i le privatne razmere, razdirati plotove. Po mnenju dopisnika je seveda največ kriva vladajoča stranka in vojna, katere pa je že dolgo konec. — 'Ali je tudi. tega kriva vojna, da se je nekega člana našega pevskega društva na nesramen način prisililo, da je izstopil? Hočete natančnejše podatke, sem na razpolago. 'Je res umetnost kakor trdite, take ljudi vzgajati le redu. Da pa bi moral vsak, ki hrepeni po nravtno-duševni višini, plačevati članarino vašemu blagajniku Ornign, vendar sami ne verjamete* Nadalje poje dopisnik' »Volksstimme« slavospevi g. Ornigu. Dk ije pošten in dostojen mu nikdo ne odreka, drugače b! ne sedel •v občinskem odboru. Pravite, da Orni« ni' bil komunist? Zakaj pa je bil predstavnik komunistične liste? Ne razumem tega, kako je mogel »biti predstavnik komunistične liste in se ob enem boriti proti komunistični stranki. Kje je vaša logika? Želim' vam le, stojite šo naprej kakor skala ob morju, radi mene kakor dolgo hočete. Naša naloga pa je, vzgajati ljudstvo v narodnem in državnem duhu, pomaigati vsakemu Iu iskati socialno pravičnosti', na podirati, ampak zidati. Pravite, da jo najvišja moč resnica. Pa dopiisnik sVolksstim-me« je menda osti dan, ki’ ga imenuje strašni1 spominski dam pozabil svojo uro doma, drugače bi se njegov, stavek o resnici moral glasiti drugače. —- Franjo Luknar, učitelj in. (pevovodja pev. društva »Zvon«.- v < Iz Ormoža. Ormožli! občinski sveit se nahaja v čudnem položa ju. Kupil je 50 km lcamna iz Huma za svoje po Rojsu zanemarjene ceste, najel delavce, da kamen razdrobijo za nasip, a ne more po krivdi Ivana Rojsa delavcev plačati, ke-r j c prišla. »Ormoška posojilnica« po krivdi Rojsa bržkone v plačilne zadrege ter no moro izplačati vloge občini. Vsaj tako si moramo tolmačiti vzrok, da posojilnica .vloge ne izplača, ker pamet bi pravila, da bi normalni ljudje šli za vsako ceno na roke občinskemu gospodarstvu ter po* magali, kjer le mogoče. Ne imamo pač opravka z ljudmi, ki po članku vlagatelja, z normalnostjo niso prav nič v sorodstvu ter so sami slepi, znoreli steankarji. Da se Tomaž Korpar B takim šikaniranjem strinja, pač res no moremo verjeti. Prej verjamemo, da je postal stari Tomaž pri Ormoški posojilnici marjoneta, s katero Ivan Rojs pometa, kakor mu to narekujejo — po vlagatelju - nenormalni možgani, za ka iero vlečo od državo, kateri ni .bržkone prijatelj — vsaj to še mora prej dokazati — penzijo. -— Razdelitev zemlje v južni Srbiji. Minister za agrarno reformo je razdelil dosedaj v južni Srbiji 57.530 ha zemlje. V okolici Bitolja se nahaja Se okrog 40 tisoč ha zemlje, ki se bo razdelila med baranjske in istrske begunce. Mariborske vesti. Maribor, 16. septembra, m Imenovanje. G. Ivan Sancin, inšpektor ministrstva za agrarno reformo v Mariboru, je bil imenovan za šefa oddelka za kmetijstvo v Ljubljani. m Zaročil se je gosp. dr. Joško Muster, sekundarij javne bolnice z gdč. Anico S a 1 m i č e v o, cand. paed., hčerko znane celjske narodne ..rodbine. Čestitamo! m Izjava. Izjavljam, da vse vesti in novice, ki krožijo po mestu o gledališki krizi v zvezi z mojim imenom, ne izhajajo iz mojega vira, četudi sem bil v Beogradu pri centralni upravi Udruženja gledaliških igial^Jgg^slavUi. kot riale*. gat mariborskega pododbora v zadevi našega gledališča. Antun Ivano vič-Mecgerj m Pešanje nemškili šol v Marfboj ru. Letošnje vpisovanja 55 oba nemška osnovni šoli y, Maribora je pokazaloj da se število nemških' otrok vedno bolj' krči* Vj obeh' prvih’ razredih se je vpiJ salo komaj po 17 do 20 otrok, dočini štejejo (slovenski prvi razredi toliko o-trok, da so večinoma potrebne para-* 'lelke. Pa tudi nadaljni razredi obeli* nemških' osnovnih šol imajo v primerii s slovenskimi le malo število otrok. Vi! bodočem šolskem letu bo na-jbrže treba1 sploh' opustiti eno šolo ter združiti nje-« ne otroke 7. drugo, ker se ne bo več ii plačalo vzdrževati dve celotni Šoli.-A m O nekem tukajšnjem zavodu s« slišijo čudne vesti. — Če po spalnicah'1 straši, pokličejo frančiškana z blago-: slovljeno vodo, mesto, da bi nastavili' mišnico. Pa tudi sicer so silno pobožni,! proti čemer sicer nimamo ničesar — le; to se nam ne zdi pmvilno, da se mla-j dina sili vsakih 14 dni k spovedi in se-, pripravlja s 24 urnim postom. Zavod, bi moral biti primeren in dostopen tudii revnejšim, ne samo bogatim in to še sil* no bogatim. Malo manj fino pa zato boljše — in sferni bodo hvaležnejši. Irr predvsem' boljše gospodarstvo, da se ne bodo trgovci pritoževali glede plačila oziroma neplačila, kar. tudi ne po-1 veča zavodovega ugleda. 11. • . . m Vojaškim obvezancem. tVsT v me* stu Maribor stanujoči, vojni dolžnost® podvrženi obvezniki rojstnih1 letnikov? 1871'. do vključno 1900, kateri se v smi-* sju razglasa mestnega magistrata mariborskega z dne 20.. junija 1.1. številka 10021'. 21* do danes še niso zglasili mestnem vojaškem uradu, Slomškov? trg št. 5. I., se ponovno (poživljajo, da se1 zglasijo do nadalje 25. septembra t. M ter prinesejo dokaz o opravičenem izostanku, kakor je bilo javno razglase-* no^v vseh' tukajšnjih' časopisih', lup-1 iiili cerkvah1, in na uradnih' desšahV Pripominja se, da se bo vsak vojni ob« vezanec, ki se ne bo zglasil do 25* se p J temibra t'. 1. in izostanka zadostno opra-! vičil, brezpogojno kaznoval vi smislrr člena 83. zakona o ustrojstvu vojske n globo 100 do 30Qdinarjev, odnosno z za-.poram do 30 dni* . -v j, m Trgovska nadaljevalna ¥o!a V/Ma^ riboru. jGosp. trgovci se opozarjajo, daj' se pričenja pouk na trgovski nadaljevalni: šoli ,v/ Mariboru 'dne 3. oktobra t. 1. VpN: sovanje učenčevi se še pravočasno; raz-^ glasi. Trgovski gremij. ^ m Pretepla sta jo. Ka se j'c ivračalai; včeraj Ana Stamfrfa, jviničarka M Kamni-j ci, iz mesta domov, sta jo srečala 20-leW na fanta Franjo Žnidarič in Rudolf JurajS zaustavila sta jo na cesti proti Kamnici! izven koroškega predmestja ter jo ncu-: smiljeno pretepla. Sumi se, da sta jo nar padla najbrž iz ljubosumnosti. »Prevroč ča« častilca se bosta morala zagovarjat^ precf sodnijo. ; . v m-> \ m Že zopet Kolo. Tatvine koles' so pil nas v zadnjem času na dnevnem redu.' Včeraj je bilo iz ,vcže ,v; Prešernovi ulici1 št. 1. ukradeno kolo, znamka »Meteor«*1 vredno 3500 K, ki je bilo last ing. Karola« Stcina. Kolo jc bilo z železno .verigo priv kljenjeno k zidu. Tat je najbrž dobro o*1 premljen z raznimi ključi, ker je kllučav.-* nico odprl ter se odpeljal. Tatjo morajo biti najbrž »strokovnjaki«. Na jesen »kupijo« več koles, jih pozimi prepleskajo in morda izmenjajo posamezne dele, a na spomlad jih lahko drago prodajo, \ m Izgubljeno. Neka Hilda Krautsdor-fer je izgubila ,vi mestnem parku svojo črno usnjato denarnico s 500 kronami, legitimacijo in raznimi slikami. Marija Kopic pa je izgubila (mogoče ji je tudi ukradeno) na Glavnem trgu črno usnjato de* narnico s 254 kronami vsebine. m Velita kavarna. Danes zvecet! koecert prvovrstne salonske godbo prof. Kubička Sv 1253 Kultura in umetnost. x Glasbene Matice v Mariboru pevski zbor prione zopet z rednimi vajami i. s. za pevce prva vaja v petek dne 16* t. m. in za pevke v pondeljek dn6 19. t* m. vsakokrat ob pol 20. uri. Odbor* ^ Ne pozabi naročnine! '.Stran 4 MStoerj* irr sepTtefiffira 192L Narodno gledališče. £ Dramatična šola Nar. gledališča v Mariboru. Pouk dramatična šole se vrši danes, v petek, dne 16. t. m. ob 19. uri (7. url zvečer) v mali dvorani nar. gledališča (poleg velike dvorane v I. nadstr.). Sokolstvo. o Jezdni odsek Sokoia v Mariboru ima v soboto 17. t. m. ob 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu občni zbor, na katerega se vsi člani bratsko vabijo. o Natečaj jugoslovenskim umetnikom. Starešinstvo Jugosl. Sok. Saveza v Ljubljani razpisuje za L jugoslovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1. 1922_ sledeči natečaj: ,1. za načrt lepaka, ki naj bo približno 120 cin širok in sorazmerno dolg. Nkgradi za načrt lepaka, izdelanega v barvah in v pomanjšani obliki, peti del prave velikosti, sta določeni po 1000 in 500 D. 2. načrt za 6 razglednic sokolske idejne vsebine, nagrada za vsako razglednico po 500 D. Vse_ načrte, ki jih bo ocenila posebna komisija, je treba poslati na naslov: Jugosl. Sok. Savez v Ljubljani, Narodni dom, najkasneje do 15. oktobra 1921. Starešinstvo Saveza si pridrži pravico, načrte, ki ne bodo nagrajeni, odkupiti. — Starešinstvo Jugosl. Sok. Saveza. > Spor!. : Slovenska športna kluba »Maribor« in »Kouoton« priredita, v nedeljo, dne 9. oktobra t. 1. veliko športno veselico s ■plesom v vseli prostorih' Gotzave dvorane. Opozarjamo že v naprej na to prireditev ter prosimo vsa, naša mariborska društva, da o puste omenjenega dno vsako eventualno veselico. : Celjska reprezentanca je bita premagana. od prve 1 j ubij.' rep r. 8:0 in od II. repvezent. 9:0. . 1 , ' > Kino. Prvi mariborski bioskop. V soboto, nedeljo, pondeljek in torek se predvaja v Prvem mariborskem bioskopu velikanska detektivska drama „S*!onska apašinja". »Salonska apašinja", .drama v 6 činih s Prisdlo Dean v glavni vlogi ima snov povzeto iz najvišjih ameriških krogov, stopnjujoč se do najnižjih slojev zločinstva. Atrakcije' in senzacije, kakor tudi izvanredno napeta snov uvr-Ščavaio ta film med najboljše detektivske {filme- r" . * •( .v V Zagrebu je podpisal 10 milijonov, čekovni urad v Ljubljani.2 in pol milijona, trgovec 'Kosoljaaiin. iz Jagodic 1 in «-«1 Tir! TIP 1 AZT11Č* a,Tl GV fpol milijona, Udruženje žclezaičarjov 1 milijon, g. Djeadjerski iz Novega Sada 1 milijon, uprava mbpopolov^ 1.300 tisoč, razredna loterija 200.009, Učiteljska zadrugo, 100.000, molianični delavci v arzenalu 600.000, Udruženje gledaliških igraileoV 10.000 in še mnogo drugih. Država pričakuje, da bo .vsak storil svojo dolžnost! $•; ‘ ” * g Borza v Novem Sadu. V Novem Sadu sc jo osndvala produktivna, borza, ki je te dni žo začela 'poslovati. g Paketni promet v 'Avstrijo. Po medsebojnem sporazumu jo dovoljen med našo državo in Nemško 'Avstrijo poštni promet pošiljk do 10 kg teže. g Obiskovalcem »Graškega semnja«. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je prejel od zavoda za pospeševanje o-hrti ;v Gradcu potno legitimacije za obiskovalce graškega, semnja, ki se vrši od 24. septembra do 2. oktobra 1921. Imetnikom potno legitimacijo je dovolila južna železnica polovično vožnjo ina vseli vlakih’ ‘ v- 'Jugoslaviji in Avstriji, izvzemši ekspresne, D in L vlake. Pau D vlakih' je dovoljena polovična vožnja samo za L razred. Pri avstrijskem konzulatu plača imetnik potne legitimacijo 'samo četrt običajne vsote za vizum. Potna legitimacija volja, od 16. septembra do 10. oktobra ter stane 1 dinar. Promet bankovcev na Češkoslo- g vaškem znaša po izkazu bančnega urada z dne 31. avgusta U,459,175.000 čkron ter je v času od 23. rlo Jjf. avgusta ira-rasttol za 492,693.000 čk. ' g Monopol na sol. Na ČešlcoslovaŠ-fceiu se snujoe zaikon o monopoliziranju soli, ki bo v'kratkem stopil v veljavo. g Švica povišala carino. Švicarska vlada jo svoje dosedanje carinske postavke znatno zvišala, med ostalim tudi na one predmete, ki. se uvažajo v Švico iz naše l javne sodbe ter se'je zaprl v, svojo sobo. Sužnji, ki uiu jo ,jc ,poslal Melanip, jo naročil, tla gledalcem v&q potrebno raztolmači ter tudi lahko delo prod«, če bi ga slučajno hotel Idlo Kupiti. Sam ne bi mogel poslušati graje ali hvale meštnili prvakjoy. Daši ga uikdo od o-nib' par sto ljudi, Id. so si ogledali delo v dvorani, u,i poznal, vendar si je 'do-mišljeval, da' ..bi'mu vsak na čelu čital, da jo on. ustvaril'to umetniško delo, ki se je brez dvoma razlikovalo od starinskih del. ‘Je-11 ta; razlika značila neuspeli ali napredek? To je bilo vprašanje, Ki je AliolitijA Vi njegovi samotni sobici. vzaiomiriinlo. ■ /vledteni, ^o je Akontij Ves nemiren čakal vi svoji sobi na poročila Melanlpo-vega sužnja, jc bila’ Nejera ng trgu bjjztt izpostavljenega rdela ter poslušala, kaj govore gledalci, Oči šo ji plamtele tihe ra-dostl.H%ivsom, Kar, jo slišala, jc lahko bila zudovbfjivttr javim Iflrtenje bllA činf dalje bolj V, prilog tielu. Ko se je proti mraku vrnila h' Akontiju, mu je polna ra- dosti čestitala k Ui tako srečno prestani preizkušnji. ... S;,U: »Samo čakaj, tla se slava tvojega "dela razširi med narod,« so niu jc laskala, »potem boš ,videl, kako bodo bogataši in plemiči med seboj tekmovali, kdo ga bo kupil. Že danes sem videla dva ali tri, — mislim, da so bili člani mestnega sveta, ki so govorili z Malanipovim sužnjem in mislim, da nišo bili nezadovoljniTudi oni naduti.Konon,.ki še vedno lazi za mano, če tudi v zadnjem času bolj oprezno, ker se boji lepe Kipide, katero bi rad dobil za ženo, -- tudi Konon z Olorom je bil med gledalci ter je hvalil tvoje delo; seycd,a ni vedel, da si ti tisti umetnik, ki ga jc dovršil.' Sicer bi bil, kolikor ga poznam, gotovo proglasil vse za ničvredno, polovičarsko in grdo.vV- ■* ■■ Tako je razvedrila; in hrabrila malo-' dušnega Akontija. "4-' J: . »Ti si res dobro in ijubeznjivo'dekle, Nejera!« ji je rekel. Vzel je njeno lice med obe roki, ter ji zadovoljno se smeje glc-Jil ,v- čarobne oči. 1 * ■ '' t1 '* »Zares, ti ši mi najboljša in "najzvestejša prijateljica, kakor bi si jo sploh' mogel želeti. Pojdi sem! Iz hvaležnosti te moram poljubiti,« je rekel Akontij ter jo na lahno poljubil na usta. - • . .‘•A-A-:.;h' ’ , Za hip je obstala kot okamenela, poj tem pa je zbežala iz sobe ter padla Koro-uidi, ki jc prišla ravno čez dvorišče, , 1 i' moj?«1 jo jc •vprašal«! naročje, -vbi »Kaj ti je, otrok preplašena starka. 'n •'•Kako sem smešna!« je rekla Nejera! ko se je zopet zavedla. »Srečna sem, kef tako hvalijo in povzdigujejo »pastirico* našega Akontija. Oh, tako sem srečna, da ti ne morem niti povedati! Če človek ljubi umetnost in je povrh šc sam umetnik, kakor sem jaz umetnica, si ne želf druzega. kakor da pravi dar.nadvlada nasprotno zlobo.« , , , Med tem jc prišel tudi Akontij na vrt in Nejera je brez slovesa odhitela proti izhodu; začuden je gledal za njo. Bil je že vajen njenih čudnih navad, a to ga j? vendar začudilo in vznemirilo. Solnce je že davno zašlo. Izza lamah zaliva sc je dvigala bleščeča JpW, ter obsipala pristanišče in mesto s svojo srebrnkasto svetlobo. Podpirajte Jug. Matico! Glavni urednik: Radivoj Rehar. . / Odgovorni urednik: Rudolf O zim. Mala oznanila. "j' Radi pop. prostekega časa želim kje v kabi pisarni kot. knjigovodja ali korespondent delati. Ponudbi* Tja opravo ped St. 1457. • Išis se gospod za pouk gla-sovirja na dom, Cankarjava ulica ‘26, 1. nditrt. 1426 3-1 Dobra hrana se išče v bližini Cankarjeve ulice. Ponudbe pod „Dobra hrana" na uprav-liiStvo._ i 1402 2- Doslilna v sredipi mesta se radi družinskih razmer takoj proda. Naslov- se-izve v upravni- štvu. 14012-2 : A kipar in pozlatar 1 ^ ’ Cankarjeva uiica štev. 26 'se priporoča za V6a v njegovo stroko spadajoča dela. —- Soudeležen na I. obrtni raz-stavi, oddelek II, stojnica štev. 38. 1432 Mornarska obleka za S—10- letnega fanta, citre in druge razne etvari se prodajo. Aleksandrova, cesta 11, ]t. ndetr., Uto. 1435 Šolske torbice In nahrbtniki v večji itberi pri Iv. Kravo*,, Aleksandrova ccete 3t. 13. ' • ' 1353 5-5 Trati »e viče kožarskih struč-nih I pomočnlh radnika za »talno mjesto. Ožeujeni ujiapredjeni. Vjekoslar Halu-4«n, Varaždin. 137,9. 3—3 Mizarska delavnica Franc Edelsteln, Krekova ulica 18, izdeluje vsakovrtUio opremo za .trgovin* in'pisarne ter ir-Tr*uje vsa popravila. Zmerne cene! Solidne delo! Velika izbira sukna, perila, odej, gotovih oblek, dežnikov, posteljno perje itd. po zriiianih' cenah se prodaja pri J. TRPIN, Maribor Glavni trg it. 17, 1357 10-5 PosostvO TA t 48 oralov, z vinogradom i« vjjo. gozd za pozefcauje, sadu* nositik in travniki z mnosro k4 .... z mnogo m«, maSlorana gosposka hif gospodaitko poslopje, živina stroji,-sodi. Cena l1/, milijon . Posestvo ‘‘Jžf 14 -oralov, lepa stanovanjika K Ja z gospodai-skim poslopje!) živino ' • in žatvijo. Cena 600,000 K? j Vila ilfpM; » prostimi stanovanj?,. trgovsM hiša, prvovrstna. 14- Realitetni Liro AF1D1 Maribor,. Gosposka ul. 58.'• ftŠd'£& ordinifl Jetika I .Spscijalist z* bolezni dr. Pe8n!k ordinii v torek in petek od U’ do 15. in od 14. do 16. url v Mariboru, Razlagova ulicJ *t. 21. Vse drag« dni Št. lurl «b' juf. ž*I.' 104 Ostravski prvovrstni ter vse druge vrste premoga se dobi tako f cele vagone kakor y manjših množinah pri Li spedicijski tvrdki F. & A. Uher Maribor, Slovenska ulica 8. 'uo7 Vi družba □aooDDaaaaop Trgovina in nišama i Gosposka uliia 8 z a z. Stavba električnih strojev za žganje kave in rešojev. Popravila električnih kurilnih naprav in vseh drugih elektr. špecijalnih aparatov. m / OTPtjDOPaaOC!- j ^ a* i. Oglejte sl na I. ebrtnl razstavi oddelek •».. ? .• vrr a.* □□□□□□ciaaDPD Obirat; Uiu ul. U ^ cr : ' ia:;-»daj^WK **