J*ožtnIna plačana v gotovini
Mariborski
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 216 Maribor, pondeljek 23. septembra 1929	j
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Valja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglata sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Na Češkoslovaškem
je že mesece sem politično ozračje napolnjeno z elektriko. Češki in zlasti slovaški klerikalci se ne počutijo nič kaj dobro v družbi agrarne stranke in nekaterih meščanskih skupin, in že Pred več meseci se je v češkoslovaškem časopisju ventilirala možnost črno-rdeče koalicije, to je zveze češke >n slovaške ljudske stranke, ki sta sedaj v vladi, s socijalisti obeh barv. ki so zdaj v opoziciji, v svrho sestave nove vlade. Vendar je žc takrat prevladalo mišljenje, da bo težko sestaviti vlado preko in mimo najmočnejše stranke v ČSR, češkoslovaške republikanske stranke (agrarne).
Ko je pred meseci započel Tukov Proces, se je situacija zopet poostrila. Slovaška ljudska stranka, katere član je bil radi veleizdaje obtoženi dr. Tu-ka, se je oficijelno po svojem voditelju Hlinki izjavila za dr. Tuko in izpovedala svojo trdno vero v njegovo nedolžnost. Izjavljala je takrat, da je ta proces insceniran od političnih nasprotnikov Slovaške ljudske stranke izključno iz strarikarsko-političnih. ne pa !z državnih razlogov. Čim bolj se je proces bližal koncu, tem odločnejše so voditelji Slovaške ljudske stranke naglašali to svoje stališče. Nedavne temu je pa vodja stranke, pater Hliu-ka, sam s svojim podpisom v strankinem glasilu objavil članek, v katerem Povdarja, da je proces naperjen proti Slovaški ljudski stranki kot članici današnje vladne koalicije, da je in-sceniran proti katoliškim Slovakom oa Protestantskih Slovakov, da je pro-7®xnh°tel osramotiti slovaški narod, ti v rfn^v.agki narod ne more več osta ra7n..CH ^i vladni koaliciji, ki moia volit, J ' n ^Pisati se morajo nove rnH čVh r katerih bo slovaški na-dovnlL e1 °Jdločno »zjavil- da ni za-htova dpiifA n^m stanjem in da r.a-nomijo Prei svojo popolno avto-
Poslih Sa ie »adometj, do^m voj-' ni minister g. Udržal. k* ni%Jledi fe Svc}lla oztlravil in kei!':e bi{ JJdržal z vodstvom dveh resorov preobložen, je odložil vojno ministrstvo C*!? J?,Prevzel minister Viškovskv! ^-cška klerikalna stranka smatra, da so se te spremembe v važnih resorih K e na njeno škodo ter je izzvala Val t z agrarno stranko in zahte-2a en° izmcd važnejših ministrstev stse’ Pogajanja med njo in agrarno n'so vedJa do pozitivnih rc-Vendar še pogajanja niso koihl in se bodo nadaljevala te-Gion,, |Ka tcdna. Vodja klerikalcev Vodet anic'k ie za nocoj sklical sejo Jii v stranke. V političnih krogih V, ‘iko upanja na ugoden razplet se pogajanja raz-
Agrarna banka prične poslovati
VSE PREDPRIPRAVE IZVRŠENE. -RA ZA ZADRUGE
BEOGRAD, 23. sept. Priv. agrarna banka poroča, da so priprave za začetek poslovanja končane. V zadnji seji načelstva so se sprejeli pravilniki o osobju in o pogojih za dajanje kreditov.
Krediti kmetijskim zadrugam se bo do dajali po 8%. Zadruge pa ne smejo od članov za režijske in druge stroške zahtevati več ko 2%, tako da bo-
- DOLOČENA JE OBRESTNA ME-1N P0ED1NCE.
do dobivali člani zadrug posojila po največ 10%. Za dolgoročna hipotečna posojila je določena obrestna mera na 9%. Banka bo dajala tudi individualne kredite in sicer po 10%.
Prošnje za posojila in kredite je poslati čimprej. Agrarna banka ima pro store začasno v Beogradu, Sremska ulica 6.
Kontinentalni blok?
NEPRIČAKOVANE POSLEDICE ANGLEŠKO - AMERIŠKEGA POMORSKEGA
SPORAZUMA.
PARIZ, 23. sept. Belgijski tisk razpravlja o polemiki med francoskimi in angleškimi listi o pomorski politiki ih o nameri Britanije, da se nasloni na anglosak-
ki bi skupno z afriškimi kolonijami vežal države od Šelde pa do južnega konca Konga. K bloku bi nujno pristopile tudi Poljska in država Male antante, ki isto-
sonsko Ameriko, ter povdarja prednosti tako gravitirajo k politiki ustanovitve ta-
zveze med Francijo, Belgijo in Italijo. Ta zveze bi tvorila močan kontinentalni blok,
kega bloka.
Konferenca \j Pirotu
PIROT, 23. sept. Jugoslovenska in bolgarska delegacija za zopetna pogajanja o ureditvi visečih obmejnih vprašanj ste danes dospeli semkaj. Jugoslovensko delegacijo vodi sekc. načelnik zunanjega, ministrstva dr. Branko Vintrovič. Bolgarska delegacija je prispela nekaj pozneje ko naša. Obstoja iz sekc. načelnikov Ka-radževa in Manilova ter ministr. tajnika Kuzapova. Prideljen ji je tudi šel bolgarskega tiskovnega urada zunanjega ministrstva Lowensohn. Prva seja bo danes popoldne.
5uetouaclau5ke proslaue na Češkem
PRAGA, 23. sept. Včeraj so se po celem Češkem vršile velike slavnosti v proslavo tisočletnice Sv. Vaclava. Zlasti slovesna je bila proslava v Pragi. Slavnostni odbor je imel sejo, v kateri je posl. Krofta imel slavnostni govor. Dejal je med drugim, da proslava tisočletnice ni samo slavnost katoliške cerkve, ker je kralj Vaclav svetnik, ampak tudi zadeva celega naroda in države.
Reški broblem in Italija
RIM, 23. sept. Minolc dni so se mudili tu prefekt reške province Livarls, tajnik fašistovske stranke na Reki Catti, obč.. načelnik Piva in fašistični poslanec Bacich. BiH so v avdijen-ci pri Mussoliniju. Prisostvoval je tudi prometni minister Cano. Avdijenca ie trajala nad tri ure. Zastopniki Reke
'Cdanj , u‘Janja n krize. Ako
T	ov	iJUKajaiija	>
•'?. ne bo Dreftsfeip. predsedniku Iški.
Masaryku drugo nego da razpusti parlament in razpiše nove volitve.
Stojimo torej pred politično važnimi dogodki v prijateljski Češkoslova-
so razložili težki položaj mesta h cele reške province in stavili predloge glede zmanjšanja ekonomske bede. Vlada bo v kratkem storila glede Reke gotove sklepe. Ni izključeno, da bo proglasila svobodno carinsko cono na ozemlju reške občine.
Belgijska ulada in Zeppelin
BRUSELJ, 23. sept. Vlada je odklonila prošnjo Zeppelinske družbe za dovoljenje poleta preko belgijskega ozemlja, češ da bi lahko pri poletu preko anektiranega ozemlja prišlo do neprijetnih demonstracij.
STRAŠEN VIHAR NA OBALI SEVERNEGA MORJA.
HAMBURG. 23. sept. Ob obali Severnega morja divja že dva dni orkanu podoben vihar, ki je že doslej povzročil Ogromne škode. Povprečna brzina viharja znaša 50 do 70 milj na uro. Morje je tako razburkano, da udarjajo valovi čez nasipe in so Ponekod na kilometre daleč poplavili deželo. Nešteto čolnov in bark je utonilo. Celo promet s parniki so morali od časa do časa ustaviti, ker ladje niso mogle iz luk. Skoro vsi nasadi so uničeni. Ogromna drevesa so izruvana.
jUSTIFIKACIJA ODOBAŠIČA.
SREMSKA MITROVIČA, 23. sept. Davi je bila nad zločincem Odobašičem, ki je bil obsojen radi več ko 30 umorov in drugih zločinov, izvršena smrtna kazen.
Poštno čekovni promet v Slovenili
je tekom 10 let silno napredoval. V pričetku 1. 1919 je bilo 1656 računov in 612.000 vplačil v iznosu 257,300.000 Din, 1. 1928 pa 4914 računov in 3,108.700 vplačil y iznosu 5„360,100,000 Din,
žahouski turnir u Rogaški Slatini
Rubinstein vodi.
ROG. SLATINA, 23. sept. V soboto popoldne se je situacija še nekoliko spremenila. Remis so poleg že v soboto omenjene partije Maroczy - Grunfeld ostale tudi še partija Flohr - Przepiorka, Sa-misch - Horlinger in Pirc - Takacs. Prekinjena je ostala še partija Brinckmann -Jovanovič. Dočim smo v soboto objavili stanje, kakor je bilo po prekinitvi ob 13. uri je bilo končno stanje po tretjem kolo sledeče: Rubinstein 2 in pol, Flohr, Takacs 2, Konig, Canall 1 in pol (1), Griin-feld 1 in pol, Pirc, Maroczy, Przepiorka, Samisch, Honlinger 1 (1), dr. Geiger 1, Jovanovič pol (1), dr. Singer pol, Brinckmann 0 (2), Rožič 0 (1). Včeraj se je odigralo IV. kolo: Honlinger je premag 'dr. Singerja, Maroczy Rožiča, Rubinstein Jovanoviča. Remis so končale partije Grtinfeld - Samisch, dr. Geiger - Canall, Przepiorka - Brinckmann, Takacs - Flohr, K6nig - Pirc.
Stanje po IV. kolu: Rubinstein 3 in po1), Flohr in Takacs 2 in pol, Canall, Konig, Maroczy in Samisch 2 (1), Grunfeld 2, Pirc, Honlinger in Prziepiorka 1 in pol (1), dr. Geiger 1 in pol, Jovanovič 1 (1), dr. Singer pol in Rožič 0 (1).
ROGAŠKA SLATINA, 23. sept. Danes se je nadaljevalo peto kolo. Zmagali so: Brinckmann proti Takacsu, Maroczy proti Geigerju, Canall proti Jovanoviču. Oostale partije so bile prekinjene. Jutri se bo odigralo šesto kolo v sredo pa vse viseče partije.
Novice iz Pragerskega.
Dne 15. t. m. so naši domači dijak! uprizorili pod vodstvom T. Šramela razne pevske in gledališke točke. Pev ske točke je absolvirala gdč. M. Fran geševa. Dobro je bila podana Molie-rova komedija »Sarpinove zvijače«. Obisk je bil zadovoljiv in je pričal, kako krvavo potrebna nam je dvorana, dijakom in dijakinjam pa čestitamo in upamo, da nas še bodo razveselili. — Tudi napredujemo v gradnji hiš: ena je že zgrajena, dve se 5e gradite. — Nadejamo se, da se bo Pragersko iz povojnega mrtvila zopet pričelo živahne je gibati!
Nezgoda dečka na cesti.
Včeraj popoldne je 14 letni Edvard Btf-tolen na Betnavski cesti po nesrečnem naključju padel tako nesrečno, da si je strl desno roko v podlehtju. — Deček' je sam dospel na rešilno postajo, odkoder so ga radi težke poškodbe takoj od-premili v bolnico. —
Težka nezgoda v železniških delavnicah.
Danes dopoldne je odpovedal na nekem kotlu v žel. delavnicah ventil. 211etni strojni ključavničar Matija Svenšek je pri tem dobil težke opekline druge ia tretje vrste po celem telesu vsled izbruha pare in vrele vode. Rešilni oddelek ga je odpeljal v bolnico.
Težka nezgoda na cesti.
Včeraj popoldne je po nesrečnem naključju, ko se je hotela izogniti avtu, padla 441etna služkinja Terezija Kocmut tako nesrečno, da si je levo koleno težko ranila. Z velikim trudom je dospela do rešilne postaje, kjer so ji ustavili kri in obvezali. Ker pa je bila poškodba težje io morali odpremiti v bolnico,
Hlini posestniki zborujejo v Mariboru
»NE BOJ PROTI NAJEMNIKOM, AMPAK ZA SVOJE PRAVICE!« — LEPA
DRUŠTVA HIŠNIH POSESTNIKOV.
MANIFESTACIJA MARIBORSKEGA
M a r i b o r, 23. septembra.
V soboto in včeraj so se zbrali v našem mestu delegati organizacij hišnih posestnikov iz cele države, da razpravljajo o svojih težavah in o problemih, ki so danes in ki bodo v bodočnosti postali zanje aktualni. Maribor jih je sprejel slovesno, ovit v zastave, dokaz, da zna naše mesto ceniti one, ki tvorijo temelj gospodarskega življenja zlasti v mestih: hišne posestnike. Dneva nista potekla brezplodno. Mirna, resna in vseskozi stvarna je bila razprava na zborovaifjih, brez vsakršnih izpadkov nasproti komurkoli, samo odločna v zahtevah po pravicah, ki so v normalnih razmerah nekaj samoobsebi umev nega. Simpatično so odjeknili zlasti ponovni apeli voditeljev organizacije: hišni posestniki naj bodo v svojih zahtevah napram najemnikom solidni, naj nikdar in nikjer ne pretiravajo, naj ne hodijo po nepotrebnem na sodišča itd. Istotako simpatično je odjeknila izjava predsednika Glavne Zveze društev hišnih posestnikov za celo državo, g. Ju raja Čečkoviča iz Zagreba, ki je povdaril, da delo hišnih posestnikov ni naperjeno proti najemnikom, ampak samo v dosego pravic, ki hišnim lastnikom gredo. Celotni lep utis zborovanj je neprijetno motilo, da je na mani-festacijskem zborovanju mariborskega društva hišnih posestnikov njegov predsednik g. Julij Glaser čital svoje poročilo v nemščini, dočim vemo, da je toliko
znih društev iz cele države ter zlasti tudi zastopnike skoro vseh 21 v Pokr. Zvezi za Slovenijo včlanjenih društev. Posebej je tudi pozdravil zastopnika avstrijske državne zveze društev hišnih posestnikov, stavbenika Otta in inž. Mallyja iz Gradca. Podal je poročilo o delovanju Pokrajinske Zveze, ki se je izven izpopolnitve organizacije v Sloveniji, kjer so se ustanovila tekom minolega poslovnega leta nova društva v Ljutomeru, Litiji in Kranjski Gori, krilo z delovanjem Glavne Zveze. Dr. Regali je priporočal poglobitev organizacije in zlasti tudi u-stanovitev denarne zadruge, za katero naj odbor takoj vloži pravila. G. ravn. Jeglič je podal še blagajniško poročilo, nakar je skupščina vsa poročila in odloge odobrila. Odbor Pokrajinske Zveze se bo konstituiral meseca novembra na seji v Ljubljani, ki bo ob priliki proslave 30-letnice ljubljanskega društva hišnih posestnikov. Do tačas morajo vsa posamezna društva imenovati v smislu . ravil svoje člane v odbor. Prihodnje leto naj bi se občni zbor vršil v Ptuju. Na sobotnem občnem zboru Glavne Zveze sprejete resolucije se odobre soglasno.
Ob 11. uri je sledilo manifestacijsko zborovanje mariborskega društva hišnih posestnikov. Uvodoma je predsednik Glavne Zveze g. Čačkovič imenom Z^e-ze in imenom vseh izvenmariborskih organizacij sporočil pozdrave in čestitke
Mariborski m dnenni drobiž
zmožen slovenščine, da bi bil ravnotako domačemu društvu, poudarjajoč, da so se lahko slovenski — čital. Upamo, da noče delegati iz cele države z veseljem odzvali g. preds. vzdrževati fikcije, da je dru- ;	P°hite	jv lepi Maribor, kjer so
štvo še vedno kakšna nemška postojan- j "'šni posestniki že pred 30 leti čutili poka. Toliko bi se pa moral zavedati, jtrebo spoznati blagodati organizacije, je na manifestacijskem zborovanju, ki Podlaga pozdravno brzojavko Nj. Vel.
kralju, čemur zborovalci navdušeno pri-
je oficijelno in ki se ga oficijelno udeleže tudi zastopniki državnih in avtonomnih oblasti, kot službeni jezik mogoč samo državni jezik. Upamo, da se to .ie bo več ponavljalo.
V soboto ob 16. uri se je vršila v Union ski dvorani 5. glavna skupščina Glavne zveze društev hišnih posestnikov. Vsled odstopa predsednika Zveze tekom poslovne dobe od zadnjega občnega zbora je v Zvezi zavladala mala kriza, ki je tudi povzročila, da se lani občni zbor sploh ni vršil. Skupščino je otvoril in vodil pod-predsedn k g. Frelih iz Ljubljane, ki je tudi vodil začasno vse Zvezine posle. Pozdravil je zastopnika mestne občine podžupana dr. Lipolda, zastopnike pokrajinskih zvez iz Zagreba in Beograda, lele-gate lokalnih društev iz Zagreba, Karlovca, Subotice, Osjeka, Splita in iz cele Slovenije. Podal je poročilo o delu Zveze, ki je bilo v glavnem osredotočeno na davčno reformo in stanovanjski zakon. V obeh pogledih so intervencije Zveze pripomogle do znatnih olajšav za hišne posestnike, zlasti v vprašanju hišnonajem-ninskega davka in nekaterih izboljšanj v stanovanjskem zakonu. Zborovalci so vzeli poročilo na znanje in ga odobrili. Predsednikom Glavne Zveze je bil nato soglasno izvoljen g. Juraj Čačkovič iz Zagreba, znan bojevnik za interese hišnih posestnikov in urednik hrvatskega njihovega glasila »Svojina«. G. Čačkovič je sprejel, se zahvalil za zaupanje in obljubil, da bo posvetil svoje skromne moči napredku organizacije. Sprejete so še bile resolucije, ki se izrekajo proti podaljšanju stanovanjske zaščite, ker bo po mnenju Zveze stanovanj dovolj na razpolago, čim zaščita preneha; ki zahtevajo dalje ustanovitev hišnoposestniških komor po vzorcu trgovskih zbornic ali gremijev ter se zavzemajo za kreditno gospodarsko organizacijo hišnih posestnikov na zadružni podlagi.	i
Zvečer je priredilo mariborsko društvo na čast delegatom in gostom animiran zabavni večer v Unionski dvorani, ki je potekel lepo ob mnogih nagovorih in sviranju vojaške godbe.
Včeraj dopoldne ob 10. uri se je vršil 7°;am občni zbor Pokrajinske Zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo pod vodstvom predsednika g. Freliha, ki je ob otvoritvi pozdravil zastopnike oblasti, velikega župana idr. Schaubacha, obl.
trde.
Podpredsednik društva g. dr. Faninger je v kratkih potezah podal društveno zgodovino od 1. 1898, ko se je sestal pripravljalni odbor, ter od ustanovitve na podlagi potrjenih pravil 4. marca 1899. Vse ustanovitelj društva: Karl Flucher, Ed. Taborsky, Anton Badl, Franc Girst-mayr; Al. Mayr, Fr. Havliček, Fr. Swaty, Karl Pfrimer, Iv. Grubitsch in Fr. Fran-gesch so že pokojni. Zborovalci njim na čast vstanejo s sedežev in vzkliknejo trikratni Slava. Društvo ima dozdaj enega častnega načelnika (t Karla Flucherja) in enega častnega člana (t dr. Rad. Pipuša). Na prihodnjem občnem zboru bo izvolilo društvo novim častnim načelnikom gosp. Jul. Glaserja in novim častnim članom g. Vida Murka.
Društvo šteje danes krog 800 elanov, ima nekaj naloženega kapitala ter se ba-vi z mislijo na zgradbo lastnega doma. Sledi čitanje nemškega govora predsednika Glaserja ter pozdravni nagovor zastopnika iz Avstrije, g. stavbenika Otta, ki slika razmere, v katerih žive hišni posestniki v Avstriji, in ki so precej slabše, nego razmere v naši državi, zlasti v pogledu davkov in stanovanjskozaščitnih prilik.
S tem je slavnostno-zborovanje zaključeno in z apelom na solidarnost ter na razšiijenje in poglobitev organizacije zaključi predsednik Glavne Zveze g. Čačkovič dvodnevna zborovanja.
Udcieženci so se popoldne odpeljali de loma na svoja domove, deloma na izlet v 1 alsko e.ektrarno, deloma pa na ekskurzijo na posestvo grofa Merana v Pekrah, ki je že dopoldne sporočil vodstvu kongresa povabilo za vse udeležencc.
Zadnja porotna razprava
v jesenskem zasedanju, ki se je vršila proti upokojenemu prof. Hilarijonu To-fanu radi posilstva in javnega nasilstva, je končala z obsodbo obtoženca na eno leto težke ječe. Zagovornik dr. Koderman je prijavil ničnostno pritožbo.
Srebrno poroko
sta obhajala včeraj 22. t. m. skromno v krogu svojcev in prijateljev gospod Franc Uršič in njegovi žena Marija, gostilničarka v Dalmatinski kleti v Vojašniški ulici. Še na mnoga leta!
Umrl je
v tukajšnji bolnici v soboto bivši kurjač Ivan Korošec iz Radvanja, star 49 let. Danes popoldne je pogreb v Radvanju.
Opozorilo invalidom.
Opozarjamo, da se morajo v smislu invalidskega zakona vsi oni, ki imajo pravico do invalidnine, drugih pripadajočih pravic ter denarne podpore (lični invalidi, vdove in roditelji), pismeno prijaviti na. okrajno invalidsko sodišče, kjer dobe potrdilo, da imajo vse pogoje za prejemanje invalidnine odn. denarne pomoči. Prijavi je treba priložiti vse predpisane dokumente. Pismene prijave je treba vložiti najkasneje do 30. nov., kasnejše se ne bodo upoštevale. Priložiti ali seboj prinesti na sodišče je zadnji sodni sklep o prevedbi. Invalidi, pozor!
Gibanje nalezljivih bolezni v Mariboru.
V času od 15. do 21. sept. smo imeli v Mariboru tri slučaje obo!enj: na nalezljivih boleznih: en slučaj davice, en slučaj legarja in en slučaj škrlatinke. Umrla je od teh ena oseba (z davico).
Krst avijona zagrebškega Aerokluba bo v nedeljo 29. tm. na aerodromu v Bo-rongaju. Ta dan priredi zagrebški Aeroklub svoj veliki avijatični dan s senzaci-jonalnim programom, s točkami, ki jih Zagrebčani dosej še niso videli. Poveljstvo avijacije je dovolilo tudi prihod eskadrile lovskih avijonov. — Kedaj bomo že mogli poročati o krstu našega mariborskega avijona?
Obleko za prestolonaslednika Petra je izdelal in poslal na upravo Dvora mariborski kroj. mojster Rud. Štiberc. Od uprava Dvora Nj. V. kralja je prejel po nalogu Nj. Vel. kraljice včeraj pismeno zahvalo.
Lovskj sestanek v Kapeli.
Podružnica Slovenskega lovskega društva v Murski Soboti, ki obsega sreze Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ljutomer, sklicuje sestanek svojega članstva in lovcev na nedeJjo, dne 29. septembra 1929 ob 3. uri popoldne v gostilno gosp. Horvat Rudolfa na Kapeli pri Slatini Radencih. Na tem sestanku se bodo obravnavale važne lovske zadeve, kakor n. p-, novi predpisi o lovopustu, novi lovski zakon, razmerje med lovsko matico v Ljubljani in sekcijo v Mariboru itd. Na sestanku bo poročal delegat sekcije iz Maribora, mogoče tudi iz Ljubljane. Vabijo se vsi člani podružnice in lovci, da se tega sestanka polnoštevilno udeleže.
Dijaška kuhinja v Mariboru,
Mariborski odvetniki so zbrali za venec na krsto pokojnega odvetnika g. Dr. Tone Gosaka 1120 Din in so preostanek 720 Din poklonili mariborski Dijaški kuhinji. Vsem darovalcem izreka najtoplej-šo zahvalo odbor.
Zopet nezgoda z motornim kolesom^
Mariborski trgovec z usnjem Anton O š 1 a g se je mudil po poslih v Gornji Savinski dolini. Blizu Gornjega grada se je s vso silo zaletel s svojim motornim kolesom s prikolico v neko drevo. Ker je vozil s precejšnjo naglico, se je motorno kolo ob sunku razbilo in Ošlag je odletel v obcestni jarek. Prvo pomoč mu je nudil rešilni oddelek celjskih gasilcev. Ponesrečenca, ki je pri nesreči dobil več rali in notranje poškodbe, so najprej odpre-mili v celjsko bolnico, kjer so mu izprali rane in ker se je medtem zavedel, so ga na lastno prošnjo odpeljali v domačo nego. Kakor izvemo, ni stanje ponesrečenega trgovca k sreči tako kritično, kakor se je zdelo prvi hip. Motorno vozilo seje seveda do nerabnosti pokvarilo. —
Neprevidni kolesarji.
Tomaž K. iz Zgornje Pristave je v Frankopanovi ulici podrl z dvokolesom učenca petega razreda Rudolfa L., ki si je pri padcu ranil spodnjo ustnico in se potolkel na kolenih. — Ludovik D. pa je v Trstenjakovi ulici podrl na tla z dar-skega polirja Franca K., ki se je pri padcu opraskal na rokah in si raztrgal hlač* na kolenih.
SESTRA ill
Krik razočaranih in strtih src 2W*
Pride v KINO UNION.
Torek
Originalna reklama.
Na neob.čajno idejo je prišla v svrho reklame znana češkoslovaška tvornica svinčnikov Hardtmuth v Budjejovicah. Dala je v tvornici Steyr izdelati avto v obliki svinčnika. S tem avtom je prepotoval zastopnik tvrdke sedaj že Češkoslovaško, Rumunijo, Poljsko, Jugoslavijo, ki je baš te dni v Zagrebu vzbujal veliko pozornost; od tam odpotuje na Madžarsko, kasneje v Avstrijo itd.
aprilu
je
Izvoz Iz SHS v
.	.	.	.	j i -----------------------------  znašal	605.077	ton	v	vrednosti	Din
Komisarja dr. Leskovarja, mestnega pod- 1 „006,190.704 Din, za 150.639 ten v vred-župana dr. Lipolda, zastopnike Pokr. nosti 312,389.472 Din več nego v avgustu xvez za Hrvatsko in Srbijo, delegate ra-11928.
Sreda
SVENGAU
V VSUKI K»V*RNH
Invalidski dom v Moslavinl-Popovačl.
Uprava invalidskega doma v Moslavi-ni-Popovači opozarja vse 100%ne invalide, da lahko sprejme 120 invalidov začasno ali dosmrtno v polno oskrbo. Vsak dobiva tretjino invalidnine, ostalo se da njegovi siromašni rodbini. Invalidski dom ima svoja posestva, kar omogoča dobro prehrano. Dom ima vodovod, kanalizacijo in električno napravo, velik radio-aparat, gramofon, keglišče, šah, domino itd. Na razpolago je velik vrt, čitalnica, kapele za katolike in pravoslavne. Prošnjo za sprejem je s priloženim invalidskim rešenjem o invalidnini in uverenjem o procentu nesposobnosti poslati na Invalidski odsek ministrstva za soc. politiko in narodno zdravje. Prošnje so taks proste.
Pevski zbor Glasbene Maice
ima v sredo 25. t. m. ob 20. s . oj občni zbor. Na dnevnem redu so poročila 'lunkcijonarjev in volitev odbora.	i
»KARO« najboljši čevlji.
Težka nezgoda kolesar ja-dirkača.
. Ob priliki včerajšnjih zveznih kolesarskih dirk se je zgodila na znanem pol* skavskem bregu težka nesreča. Dvajset letni kolesarski tekmovalec za »Peruna« Miodrag Nikolič, mizarski pomočnik, je tekel v polnem diru. Sredi brega mu je počila zadnja pnevmatična cev. Padec je bil naravnost strašen: Miodrag Nikolič si je levo koleno in kolenico dobesedno razbil; razuntega je dobil rane na desnem in levem laktu ter si znatno poškodoval tudi rebra. Prvo pomoč mu je nudil predsednik »Edelweissa« g. Bračič, a trgovec Stiger iz Slovenske Bistrice ie dal takoj na razpolago svoj osebni avtomobil, s katerim so ponesrečenca odpre' mili v mariborsko bolnico. Stanje Mi°' draga Nikoliča je zelo kritično.
Policijska kronika.
Od sobote na pondeljek je bilo aretira' nih 6 oseb: 2 radi potepuštva, 2 radi ka' ljenja nočnega miru, 1 radi suma tatvin® in 1 radi posilstva. Radi manjših pre' stopkov je bilo vloženih 32 prijav.
Radi posilstva.
jc bil aretiran čevljarski mojster A*J' med R., ki je že od lanskega lej* zvabljal v svoje stanovanjc neko letno deklico. Stariši pa so šel*? ^ enem letu izvedeli za zlorabljanje >n prijavili pohotneža oblastem.
Prijet tat koles.	.
V soboto zvečer so na Kralja X e1* trsru aretirali sumljivega kolesar* Martina P. iz Presikc pri Ljutomer^ Pri zaslišavanju pa je policija dogna< da si je kolo tik, pred aretacijo posodil« na dvorišču biSe št. i,. Mejni ulici pri poštnem oficU« Zmazeku. Kolo je vredno 1500 Zagovarjati sc bo moral pred s ščem.
Pravoslavna cerkvena občina
priredi svojemu iz Maribora	p0*
mu podpredsedniku g. Mladenu Pe slovilni večer dne 26. septembra _ s6 uri v salonu gostilne Vlahovič. « člani občine, do se tega večera ua^
Velika kavarna.	y	t<y
Danes pondeljek, kabaretni večer- ^ rek in sredo eksperimentalni vece Svengali.
V MarlSorit, <!ne 23. DC. 1929.
MarffiflfsK? V E C E R M T K TuTfS'
STran 3.
Po Lobnici na Klopni vrh
Pohorje, kdo te dojme v tvojem stvarstvu, kdo te objame v tvoji obsežnosti?
Mi hodimo po Glaserjevih »pohorskih poteh«, čez trate in frate, tihočuječi ob vsakem dihu jelk, hojk in smrek, ob vsakem zdihljaju rožic in travic, ob vsakem šumu vodic, skromni, samosvoji z vsem občutjem pobožno - vzvišenega planinca. S spoštljivostjo se približujemo Pohorju, da se počasi povzpemo v njegovo žametno naročje, plemenito osrčje in na solnčno vrhovje.
Malo nas je, ki se od Ruške pcstaje izognemo trumam nedeljskih izletnikov in usmerimo svojo tiho pohorsko pot v dolino Lobnice (od postaje desno preko glavne ceste do table, potem levo po zna menjih).
Lobniška dolina je zapostavljena, izogibajo se njene kratke dolžine, dasi se razodeva v toliki gorski krasoti kaknr malokje. V nji nam razkriva Pohorje svoja dolinska čudesa, ko se je tako divje razklalo v globokozarezan jarek, v divno sotesko, po kateri izliva svoje bistre studenčnice po šumni Lobnici. Pogledali bomo v njegovo čudovito notranjost, kjer mu bijejo srčne žile, kjer se mu pretekajo gorski sokovi in se ga krčevito oprijem-Ijejo stoletne korenine z vso ljubeznijo in močjo.
Za nami je vsakdanjost. Zajame nas samotni mir. Jutranje solnce prodira skozi goste lesove v naše hrbte in v tesno dolinico, po kateri nas vodi rdeča nit po senčnatem kolovozu.
Ustavljamo se radovedni, povprašujoč to in ono.
»Dobro jutro! Povejte nam kaj o Lobnici!«
Pastir Janže govori:
Lobnica je kakor en lijak, ena globel ali kakor se danes reče ena soteska. pri vinogradih pravimo, da naredimo lobni-co, jamo, kjer se nabira voda, ki omaka Prerahlo zemljo, da se ne ruši in i lazi. Imamo tu blizu še dve taki lobnici: Be-zovško in Loško, pa niso tako velike k.n,-k°r je ta glavna. Po Lobnici je »riža« ali drča, po kateri plavijo les iz vrha v dolino. Plavijo spomladi ob južnem vremenu od marca do polovice junija, če .c pa »sušno«, ustavijo plavanje radi žag. Saj imajo tisto mero (mensuro), ki jim pokaže kedaj morajo ustaviti. Navadno plavijo ob nedeljah, ko stoje žage. Plavijo plohe, hmeljske in premogokopne droge, polovico mehkega, polovico trdega lesu, Prebližno 3080 m3 letno. Lastnik drče je falski grof, ki jo daje v najem lesnim trgovcem — predvsem Glaserju iz Ruš.
V celi dolini je kakih 10 družin: posestniki so Globokarji, Hariči, Glasorji, Maroldi, Grizoldi, Hlebovi..., največ pa [e dninarjev, drvarjev, pastirjev, ki prežive po več mesecev po bajtah in barabah. Jaz sem tudi eden tistih....«
Tako Janže!
Drča je široko vdolben lesen žleb, ki |e Podoben rekel bi malotirni progi, nia'i železnici, ki se vije po dolini, preseka Spzdičkc, zaseka skalovje, drzno se vzpe ^jajoča čez "V e‘i : i r •vH Je nad I ob-n‘co. Naša pot in drča ne greste vzporedno« včasih se za hip srečate, pa se zopet °£ite, vendar obe nas peljete v isto ..^er, Ob drči so po celi ti progi postavke v malih razdaljah lesene bajtice, le~ *eČe na ovinkih nad skalami kakor da so Postajice ali čuvajnice, kjer plavarjl skr-1)0 za nemoteni »promet z lesom«.
Voda Lobnica se ne zmeni za naše pogovore — venomer poje svojo glasno pe-em, la j0 nese izpod Glažute s seboj tja °Ii, kjer se umiri in izgubi med ruškimi gamami ob Dravi.
Lobniška pesem! Vihrava, razkošna, ^nesena, v mladem poletu nas dviga in aKor da nas nosi, smo vedno višje in s njenemu izviru. Za malo potihne, KUbijaj0Ča se v daljavi, a spet zabobni Sen!I x?mi v svoji togoti- Lobniška pe-somn dllSe Preveva> kjer sc zlije v Ijenja Pesem na5eSa valujočega živ-
se ^°'n.Ce >zza vrhov, mavrični žarki Sov 0piJ.° v kristalu srebrne Lobnice. V mih k -Ste Ustijo senožeti. Po njih str-iih nnC*riI! stika nekdo za kobilicami, id bw ‘ s*avi lobniškim postrvicam. Če risam „e ”asedejo kobilicam, se jim pojde <j.;Cj astavit, okopajoč se v hladni vo-
lo	vsel* 'eP’11 žag, kjer ima-
tudi svoja domovja. Lobnica se
pred žagami zadrži in ustali v malih ježih, ki pomirijo njeno dekliško razdraženost in zajezijo njeno mladostno razbrzdanost.
Hitimo stopajoči v brzem lobniškem tempu. Smo pri Vratih v kraljestvu Šu-mikov. Kakor da smo pred trdnjavico: dolinica se oži, obojestranski gozdni robi se stisnejo, skalnate pečine padajo in zapirajo vhod.
Lobniška struga zija globoko razvita v prevaljenem divje razklanem skalovju. Drča se vzpne do vrtoglavosti. Vhod skozi glavna vrata t. j. po drči naravnost navzgor v gorsko svetišče ni namenjen niti dovoljen vsakemu — zato zopet prestopimo po mostu na levi breg, da vsaj po ovinkih in stopoma se prebližajoči dosežemo zaželjeni cilj, ki ni več daleč, a se še skriva.
In da zahteva Šumik, predno nas sprejme, neko zasluženje, da namreč postanemo vredni stopiti pred njegovo obličje, moramo ravno pred pragom njegovega kraljestva položiti pokoro še malega napora, truda in znoja.
To so »male vice« v Šumikov raj.
Ko se oddaljimo od bolnice, prične strm vzpon po hosti, hudournikov mimo tabel, kjer nas zopet nekaj povleče na smol niško stran; prehodimo razrita pobočja, čez trhle mostičke, grabne, preko polomljenega in navskriž ležečega lesovja; znižamo se in zopet višamo, padamo, poklekamo, vstajamo pred tem svetim krajem. Konečno lezemo navzdol oprijemajoč se skalovja. Smo v strugi pri Lobnici. Po zibajoči .se brvi, ki še enkrat preizkuša našo »vrednost«, smo že onstran, kjer nas po par korakih iznenadi z glasnim pozdravom podolgasti slap, Mali Šumik, ki nas kot sinček vodi k svojemu očetu Velikemu. Stopinje zastajajo v svetem strahu, v nemirnem pričakovanju. Še kratek stop! Smo na svetih tleh. Veliki Šumik — v svojem veličanstvu, v ! svoji grozoti in čaru je pred nami: kralj j vseh pohorskih voda. Ogromna pečina mu je visoki prestol, a nad njim obokani skalnati, baldahin, kraljevski Šumik, ves v biserih zlit! Iz širokih ust grmi njegova mogočna beseda v visokem slapu, iz odprtega grla bobni ona večnošumeča pesem, ki je je tako polna cela Lobnica in ki še odmeva daleč notri v pohorskih šu-mah.
Majčkeni smo pred njim kot pohorski : palčki, ki se stisnemo k skalam in ga molče motrimo upognjeni pred njegovo veličino. Pesem šumenja je večna molitev tega gorskega svetišča, a v naših drhtečih srcih je sveti molk; v nemirni brvi nam pluje oni divjeromantični val, ki prodre skozi raztrgane duše tavajoče med dvojnim svetom: Prirode in Kulture.
Še otročja, drzna plezalca — navezana na vrvi, lezeta po hrbtu Šumika, hoteč ga poljubiti v visoko čelo. Je to ona vzgoja telesa in volje v iskanju mladih hotenj? Cim zgodnejša in večja je, tem manjši bo napor življenja, tem manjša bojazen smrti.
Šumikov tempel je Še neoskrunjen in dandanašnji greh samomora še ni omadeževal njegove svetosti in lepote.
Iz osrčja Pohorja vre Šumikbv tok, s polno čašo nazdravlja lesovom, polju, nam. Sklonimo se k tenui živemu vrelcu, natočimo si zdravja in lepote, prisluhnimo utripom pohorskega srca in zasnivaj-mo vsaj trenutek lepega doživetja.
V zavrženem listu se ponujajo »dnevne novice«. O kako daleč so zdaj te »dnevne novice«. V Šumikovi pestili se razbli-nejo v prazen nič. S Šumikom tudi mi pojemo, pojemo...
Toda, na Klopni vrh! Po krstu pri Lobnici odhajamo iz templja očiščeni, osveženi in blagoslovljeni. Smo zopet na brvi, naglo se dvignemo tik ob najvišji drči in grozečih prepadih nad Šumikom k gornji Lobnici, ki se ničesar hudega sluteč mirno prebližuje od Bajgota doli proti Šumikovemu žrelu. Ob nji se solnčijo raz guljena mlada telesa počivajočih turistov. Kmalu po tabli se znajdemo na široki golovščini, na posekanem in ožganem klancu na Stari Glažuti, kjer je križišče pohorskih potov in stezic, prehod iz Ruškega na Klopnovrško, kjer je kakor ena kontrola planincev, ki se tu srečavajo od vseh st;ani na odprtem razpotju. Vse te mimoidoče gleda in šteje ovčarska bajta, ki nam postreže s svežo studenčnico.
Povedo nam, da se tu večkrat sestajajo tudi hudi vetrovi.
Ob gozdnem robu so se v ravni vrsti zravnale jelke in smreke kot predstraže v Klopnovrško kraljestvo. Vabljiva smol-niška pot na desni nas ne premoti. Po levih markacijah, po mehkih tleh se vijemo počasi navkreber vedno globlje v gostejše šume. Naš pogled se pase proti jugu na konjiško hribovje po prostranih bogatih lesovih, ki jim ni videti konca. Nižji mladoobrasli vrhi se nam zdijo kakor o-strižene bubiglavice. Mehko hodimo po polževih alejah. V nas še vedno šumi odmev Šumikove pesmi, ki se je v nas poglobila in nam vtisnila nepozabne spomine. A o Šumiku ne mislimo več. Kaj pravzaprav razmišljamo mi tako naglo blodoči po pohorskih vrhovih? O da so nam misli vzvišene in čiste kot so vrhovi visoki in jasni!
Sprehajamo se po položnem Miznem vrhu; pod njim nekje izvira Lobnica, ki se vijuga okoli Bejgota v Šumik.
Po pohorskem parku gre naša pot kakor pohod skozi gozdne slavoloke. Oziramo se, da bi kje ugledali Klopni vrh. Ga ni? Njegov vrh je na drugem konca na falski strani nad lovskim domom, ves zaraščen je, mi se ne zmenimo zanj, marveč samo za njegovo kočo, ki je — kakor pravimo — na Klopnem vrhu.
Ob gozdu se je svetloba razširila. Smo doma. Na zadnjem ovinku se znižamo kakor da se s potjo sklonimo v pozdrav koči na Klopnem vrhu, ki se nam zablesti na lepi planici obrobljeni od lepega gozdnega pasu.
Koča na Klopnem vrhu! Dasi nimaš velikega razgleda, — tolikrat si opevana radi svoje ohranjene domačnosti, neprisiljene priprostosti in planinske pristnosti. Pri tebi utrujenotihi uživamo. Razberemo naše vtise s poti in počivamo.
Tako hodimo mi!
In Ti?
Hodi z nami — pridi za menoj, lobniško pesem tudi ti zapoj! L. Z.
Spori
I55K maribor-R5K Primorje 3:0 (1:0)
V finalni tekmi za pokal LNP-a, ki se je včeraj odigrala v Mariboru na nevtralnem terenu, je prvak mariborske oblasti ISSK Maribor zasluženo porazil prvaka Slovenije ASK Primorje v razmerju 3:0.
»Primorje« je predvedlo povprečno igro, ki je slonela izključno na prodorih. Obramba je bila najboljši del moštva, krilska vrsta koristna le defenzivno, do-čim ofenzivni del moštva ni uspel v nobeni akciji. Moštvo je zapustilo zelo slab utis radi precej surove igre, s katero je skušalo paralizirati premoč »Maribora«. Igralci so kljubovali sleherni odločitvi sodnika in se ž njim prepirali. Eden izmed njih je celo obrcal za barijero nekega dečka. Dali so primer, kak ne sme biti športnik.
»Maribor« je zadovoljil v vseh delih, čeprav občutne premoči ni izrabil, kar je pripisati neodločnosti napada. Obrambni trio je deloval brezhibno in je onemogočil sleherno akcijo protivnika, krilska vrsta je koristno služila obrambi in napadu. Napad je bil v tokratni kombinaciji dober, ni pa iz lastnih potez dosegel niti enega goala, čeprav je imel mnogo prilik. Lepa igra za zmago ni dovelj, treba je tudi odločnosti. Sicer pa je včeraj forvard »Maribora« moral igrati previdno, kajti desni banilec »Primorja« Hassl je v nešportni igri nadkriljeval vse soigralce in sploh ni ločil žoge od igralca. Kar pa v ‘obrambi »Primorja« ni zmogla »tehnika« nog, so skušali popraviti -z rokami.
Potek igre je bil prav zanimiv, dokler si »Maribor« ni zagotovil zmage. Domačini so takoj prešli v premoč in prevladovali vso tekmo. Napad je ustvarjal nevarne situacije, ni pa prišel do strela. Šele v 26. minuti je poslal Kirbiš iz prostega strela prvo žogo na goal, Hreščak pa je preprečil parado vratarja, s čimer je »Maribor« prešel v vodstvo. Premoč »Ma ribora« je bila do konca polčasa občutna.
V drugem polčasu je »Maribor« zopet prevzel inicijativo in Kirbiš je v sedmi minuti iz prostega strela zabil direkten goal. Domači, vzpodbujani s strani občinstva, oblegajo vrata protivnika in izsilijo kot, ki ga strelja levo krilo, desno krilo pa ga pošlje z glavo neubranljivo v mrežo. Po tretjem goalu je »Primorje« zastavilo vse sile, da bi izsililo vsaj častni goal. Sodnik je imel težko nalogo, kajti Primorjani so bili pri slehernem startu v zraku z obema nogama. Igra je postajala vedno ostrejša, dokler niso postali gostje žrtev nesmiselnega načina igre, ki jih je izčrpal.
Sodil je g. dr. Planinšek dovolj strogo in povsem objektivno.
Tekma v javnosti ni zapustila najboljšega vtisa, kajti v Mariboru ni občinstvo vajeno takih nešportnih manir. Športu pridobivati ugled in naklonjenost spričo takih okolščin je skoraj nemogoče. Zlasti ako tega ne uvidijo oni, ki bi morali biti v prvi vrsti zaščitniki in vzgojitelji. Za častni naslov bi pač bilo treba več kakor samo zmaga v finalni prvenstveni tekmi.
MARIBOR : CELOVEC 4:2 (2:1).
Drugo zmago je slavila v Celovcu re-ore^ntanca mesta Maribora, ki je sigur-
no odpravila predstavnike celovškega športa v razmerju 4:2.
Mariborsko moštvo so takrat tvorili igralci »Rapida« in dva »Železničarja«, ki so predvedli vzorno igro in navdušili številno celovško občinstvo. Najbolj se je odlikoval neumorni Frangeš, v napadu pa je bil najkoristnejši Tergletz. Obramba je bila sigurna in je spretno rušila akcije protivnikov, ki so trdovratno prodirali in skušali za vsako ceno izboljšati rezultat.
Uspeh mariborske reprezentance je tem častnejši, ker je celovško moštvo v resnici prvovrstno, zlasti odkar ima celovška zveza dunajskega profesijonalnega trenerja.
S sodnikom je bilo moštvo zadovoljno.
ZAKLJUČEK JESENSKIH KASAŠKIH DIRK.
V soboto in nedeljo so se nadaljevale kasaške dirke na Teznu. Udeležba je bila zadovoljiva. Prisostvovali so tudi veliki župan dr. Schaubach, dvorni svetnik dr. Stare, prvi državni pravdnik dr. ‘Jančič in drugi.
Rezultati so naslednji:
Dirka Ptuj: 1. Denes (Filipič) 1:43; 2. Baccarat (Fišer) 1:44:5; 3. Gospodar (Ko-ražija) 1:50.
Dirka Ljubljana: 1. Saladin (Filipič) 1:51:5; 2. Belona (Fišer) 1:49; 3. Tulpa (Kardinar) 1:54.
Dirka Ptuj:	1.	Denes	(Filipič)	1:37;
Baccarat (Podgoršek) 1:39; Nelka (Slavič) 1:44.
Dirka Monte Chrlsto: 1. Karolina (Kar* dinar) 1:50; 2. Radoslav (Razlag) 1:50:2; 3. Polda (Filipič) 1:47.
Dirka Turnišče: Karolina-Nelka (Sla« vič) 1:58, Salome-Mirica (Filipič) 1.54; Tulpa-Prima (Slavič) 2:06.
Sistemizirana konjerejska dirka:	1.
Felčika (Heric) 1:44.1; 2. Prima (Slavič) 1:50; 3. Eta (Novak) 1:52.
Dirka Maribor: 1. Salome (Filipič) 1:37; Polda (M. Filipič) 1:38; 3. Gehmner -Gehmner (Rasteiger) 1:38.3.
Dirka za nagrado: Dandolo (Lippit) 1:44; Elza (Rasteiger) 1:43; Felčika (Heric) 1:44.
Tolažilni handicap: Egga (Skuhala) 1:43; Fortuna (Filipič) 1:45; Tulpa (Kardinar) 1:48. Totalizator je izplačal za 10 Din 1080 Din.
Dvovprežna dirka Zagreb: Bubikopf • Baccarat (Lippit) 1:50; La Fliche- Fortuna (Filipič) 1:52; Karolina-Nelka (Slavič) 1:56.
SVOBODA:PTUJ 8:3.
Tudi mariborska »Svoboda« je izvojft-vala v Ptuju lepo zmago, ki je nadkrilila pričakovanja. V prvem polčasu so jim bili domačini skoraj enakovredni, v drugem polčasu pa so igralci »Svobode« predvedli sigurnejšo in koristnejšo igro ter prešli v tako premoč, da je rezultat 8:3 popolnoma reelen. Sodnik g. Ermenc je zadovoljil obe stranki.
Teniški turnir »Maribor« : »Ptuj«. 8:3.
Visoko zmago je včeraj slavil tudi mariborski tenis. V Ptuju je gostoval teniški odsek ISSK Maribora proti STK Ptuju in častno izšel iz ostrih srečanj kot zmagovalec. Reprezentanco »Maribora« so tvorili: gospodični Hribar, Gregorec in gg.: Gasparin, Roglič, Voglar, Mastek, dočim so zastopali »Ptuj«: gospa pl. Pongratz, gdčna Tkalec in gg.: Honvery, Zakotnik, 'pl. Pongratz, Goriuo. Tobijas in Jurko.
Slf«B %
Mal-TErtTMfl V E C V K V T K TuTftf
■■■■■——B —HHBBggm TMIi.ilJI
V Mariboru, 3nc 23. IX. 1929'.
iiimim— mili n   mmTP^m—m—
SOLSKE
Mali
In ogla«
•I trgavaksga «M rskla«nnaga anaiG)a: «aaka baaada BO p. MjmMjti cnaaak 0>a 10 —
)b priliki lOtetnice prihoda v Maribor,
priredim v sredo, dne 25. septembra v svoji restavraciji »Vetrinjski dvor« velik koncert. Za obilen obisik se priporočam Hinko Kosič.	2354
'rodam stensko ogledalo,
čisto 112 cm visoko, 60 cm široko, v lepem širokem okvirju. Krekova ulica 8 L	2355
Klavir In teorllo
poučuje konservatoristka, Levstikova ulica 29, Jemec.	2290
Mala družina išče mesto hišnika. Ponudbe pod: »Spreten ključavničar« na upravo »Ve-čemika«.	2279
Krasne pletene obleke
v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletama M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17.	2319
Učenec,
ki ima veselje do risanja, se sprejme za črkoslikarstvo. Franc Ambrožič, Grajska ulica 2.	2282
Fotografiram vsel
Portreti, brzosltke, industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomeyer, Gosposka 39.	2286
Otroške, damske, moške nogavice,
žepne rute, pletenine, veste, puloverji itd. Josip Serec, Maribor, Aleksandrova cesta 23.	.	2128
Kuharica z lepimi izpričevali
išče službe. Ponudbe na upravo »Ve-černika« pod: »Kuharica«. 2314
Gospodična 16 let stara
išče službo k 3—5 letnemu otrdku za čez dan. Poizve se v upravi lista. 2310
Učenca za brivsko obrt
se takoj sprejme pri Fr. Novak. 2260
Nove spalne in jedilne sobe
po najmodernejših vzorcih ugodno prodam. Aleksandrova cesta 48.	2295
Sobo-in črkosHkanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2.	2231
Dajte avtomobile, motorje in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se Izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenam Srata Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c. 169.	848
Majhno posestvo
v bližini Maribora želi vzeti v najem bivši oskrbnik. Ponudbe prosim pod »Majhno posestvo« na upravo »Večer-nika«.	2320
Velika izbira
čipk, batist, popelin, šifon, za damsko perilo. Josip Šerec, Maribor, Aleksandrova cesta 23.	2127
Za Kinu-bufet
se sprejme takoj simpatična gospodična, vešča nemščine. Vprašati v Kino Union.	2296
Najvišje cene plača za staro zlato, srebro in novce kakor tudi za zobovje M. Ilger-ja sin, Maribor, Gosposka ulica 15.	1548
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Kožuhovinasti
t VV#
2333	plasci
in krzno za obilve
novo dospelo. Krzno od Din 30’— naprej.
K. GRKNITZ
krznar
Gosposka ulica it. 7
Novi vinski mošt
bali In črni po 10 Din lltar čez ulico pa po 9 Din liter
Dnevno sveže morske ribe
priporoča gostilničar	u»
Jos;p Povodnlk
Maribor, Rotovikl trg St. 8
za vse Sole, in vse šolske potrebščine kupujte v
|| TISKOVNI ZADRUGI, MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
predstavnik
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:
predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., Stanko Detela v Mariboru.
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgedevlnski roman iz starih Benetk 174
Obenem je vrgel raz sebe svojo žensko obleko ter se pokazal v bleščečem oklepu, z mečem v
roki.	,	.	,
»Ime mi je Marko,« je nadaljeval, »in poslan sem od svetnika, ki nosim njegovo ime, da te kaznujem za vse tvoje grehe.«
S temi besedami je planil nad Katenačija, preden se je mogel ganiti v svoji osuplosti, ter mu zapodil svoj meč v grlo.
Katenačio se je zgrudil v mlaki krvi, in Marija se je vsa drhteča vrgla v naročje svojega zaročenca in osvoboditelja.
Takrat pa se je prikazal Satan, sklonil se nad baronom, ki je hropel v smrtnem boju, in vzkliknil:
»Kaj sem ti rekel?«
»Prav si imel.« je odgovoril Katenačio. »Odnesi me, kakor je pisano v najini pogodbi.«
Satan se je strašno zakrohotal, prijel Katenačia za lase, udaril z nogo po tlaku, da se je odprl, ter se pogreznil v globočino zemlje. Zidovje prokletega gradu pa se je še tisti hip s strahovitim gromom razsulo na vse štiri strani; valovi so požrli grad In pečino, na kateri je stal.
Marko in Marija sta se znašla po nevem kakem čudežu v barki, ki je pristala v Benetkah. Zaročenca, ki so ju tamkaj slavnostno sprejeli, sta se poročila in rodila mnogo otrok.
Pravljica poroča nadalje:	.
Duša Katenačijeva je bila obsojena, da blodi vekomaj po pozorišču svojih zločinov. In dokler je eksistirala velika laguna v svojem prvotnem obsegu, so ribiči pogostoma videli pošastno barko in slišali z nje strašno kričanje poglavarja. In kadar so jo zagledali, so bežali na vsa vesla, kajti pošastma barka jih je preganjala.
Morski strah je ugrabil njegove žene.
Minila so dolga stoletja. Pesek je izvršil svoje delo, laguna se je deloma zasula, kopnina je nadomestila morje tam, kjer se je nekdaj dvigala Katenačijeva skala. Nato je zrastel med Mestre in bregom morja cel gozd — gozd, o katerem ni danes več ne duha ne sluha.
Toda nihče naj ne misli, da se je Katenačio tako poceni odrekel svojim zločinom. Prej je bil Morski Strah, zdaj je postal Gozdni Strah; namesto da bi jadral za nesrečnimi ribiči, je tekel za njimi.
Loteval se je najraj žena in deklet, dovolj neprevidnih, da so se spustile same ponoči v gozd.
Preganjal jih je od grma do grma, od goščave do goščave, in gorje jim, kadar jih je došel.
Ljudstvo je naštelo mnogo deklet, ki so izginila
v gozdu; in vse te zagonetne slučaje je prištevalo Gozdnemu Strahu.
Bianka je bila trdnega in krepkega duha. Toda v njeni nocojšnji zbeganosti jo je premagalo praznoverje.
Padla je na kolena, zakrila si obraz z rokami in zaklicala z glasom, polnim groze:
»Gozdni Strah!.... Gozdni Strah me preganja!«
Koliko časa je preteklo? ...
Ura je utegnila biti dve ali tri zjutraj, ko se je vsa zmrzla opotekaje zopet 9pravila na pot.
Naenkrat pa je začula za svojim hrbtom korake.
Nagle besne korake.
To ni bila več iluzija strahu. Zdaj je res nekdo tekel za njo...
AH jo kdo preganja? ...
Mogoče!
Bianka je zbrala vse svoje moči.
Stekla je naravnost naprej; nič več ni upala uteči Gozdnemu Strahu; sledila je samo skrajnemu nagonu ki je obudil njene zadnje moči.
Rezki in pošastni krik čuka je prekinil molčanje. Temu kriku, znamenju nesreče, je ona odgovorila s krikom obupa; in zopet se je zgrudila na kolena, čuteča dih Gozdnega Strahu že na svojem tilniku.
In trenotek nato jo je dohitel neznani mož, ki je tekel za njo. Potegnil je slepico izpod plašča in obrnil njen žarek na Bianko.
Nepopisen smeh je zaigral v tem. trenotku na ustnicah tega človeka.
In če bi bila Bianka dvignila oči, bi bila še z večjo grozo, kakor da gleda senco Katenačijevo, spoznala strašni obraz pošasti, ki se je sklanjala čez njo.
V.
Nadaljevanje Gozdnega Strahu.
Ob deseti uri so Imperijini gostje začeli prihajati v palačo. Orkestri gitar in hoboj so takoj začeli igrati tiste sladke, lascivne, z ljubeznijo navdihajoče mcJodi-je, kakršne si slišal običajno pri kurtizani, ki je bila sama dovršena glasbenica. Imperija je zložila marsika tero izmed teh melodij; bogate in nežne dekoracije velikih dvoran, preplavljenih z lučjo, kajti gorelo fe nad tristo voščenih sveč, razkropljeni parfumi, muzika, raztrošeno cvetje, delikatnost sladčic in osvežil — vse je tekmovalo med seboj in delalo iz Imperijinih veselic zabave prve vrste, ki jim je bilo prisostvovati čast in veselje.
In ob vsaki novi veselici je Imperija z redkim talentom ponudila svojim gostom novo pašo za oči. Zdaj so bili plesi iz daljnih dežel, zdaj pastoralne komedije, kiso nudile pretvezo za razkazovanje najsmelejših na-got.
Namen te zabave je bil, naznaniti Benetkam, da ima kurtizana hčer, kar so slutili samo najintimnejši prijatelji, in da se ta hči poroči, česar ni vedel nihče. Vrhutega je hotela predstaviti Sandriga kot zaročenca svoje hčere in takoj ob prvi misli, ki jo je navdala o
tem predstavljenju, si je dejala smehljaje:
Med tolikimi veselicami, ki sem jih priredila Benečanom, nebode najmanjše čudo pogled na Bianko, žarečo se dragega kamenja in stopajočo po mojih dvoranah ob roki poročnika Sandriga.
Bralec ve, da se je ta misel pomalem izpremenila; on ve, kakšna ljubosumnost je izbruhnila v duši kur-tizane ravno v trenotku, ko bise bila veselica morala pričeti.
Veselica je bila na svojim višku; videli smo dospeti nanip Sandriga in Bemba, dočim se je Roland pripravljal, da se je udeleži po svoje. Imperijini gostje, iz večine moški, skoraj brez izjeme s krinkami, in prekrasne ženske, rivalske slovite kutizane, so vrveli po prostornih dve*anah, kurtizana sama pa se vendar le še ni bila prikazala.
Kaj se je bilo zgodilo?
Odhajaje od svoje hčere, po tistem prizoru silnega razburjenja, ki mu je prisostvoval bralec z nami vred, se je Imperija vrnila v svoje stanovanje, vsa divja od svoje dvojne ljubosumnosti.
Ljubosumna je bila, ker je vedela, da Sandrigo ljubi Bianko.
Ljubosumna je bila. ker je vedela, da ljubi Bianka Rolanda Kandiana.
Prepričana, da se hči oblači in pripravlja Za veselico, se je tudi kurtizana začela oblačiti; in kmalu se je zazibala v nado, da bo s svojo umetnostjo zatemnila lepoto svoje hčere.
Imperija je bila prepričana in tudi drugim ni prikrivala, da more tudi najgrša ženska očarati moške oči, ako pozna najvišjo umetnost, umetnost oblačiti in lišpati se.
Ženska je bila po njenih nazorih samo pretveza za učene toalete in fine parfume; lepota obraza je komaj štela v tem računu; najbolj kalnim očem je mogoče dati najslajši blesk, in tudi suha in zguban-čena koža lahko zadobi žametno mehkobo in barve, kakor da si jih je izposodila od lilij in rož .... Umetnost, velika umetnost lišpati in olepšavati se ter dajati naravi ponarejen blesk, to prime moškega bolj kakor popolnoma naravna lepota. Razume se, ženska se mora tudi naučiti lišpati svojega duha, gledati mora, da njena zapeljujoča moč zadene čute s 'posredovanjem razuma. Kramljanje kurtizane mora biti olepšano z isto umetnostjo kakor njen obraz. Najbolj bedasta punica si s krepko voljo, pogumom in vztrajnostjo lahko pridobi dar blesteče konverzacije; če nima duhovitosti, naj si je kupi, ali naj skoči v vodo!
Kaj šele, če si po teh velikih principih damo žensko resnične plastične lepote in teligence.
To je triumf — ne enodnevni triumf, ki ljava sodobnike, nego zaključni triumf, ki ga zapiše zgodovina, ki ga proslavlja pesništvo, in ki se ga polaste romanopisci.