ISSN 0350-5561 9 , IUJJU za konec tedna V petek soboto in nedeljo bo vreme nestanovitno, z dežjem in soncem. Temperature ponoči okoli 10 °C, podnevi okoli 20 °C. rV o 60 let številka 18 četrtek, 9. maja 2013 Maj se začne s prvim Maj se, tako kot vsak mesec v letu, začne s prvim, le da je majski nekaj posebnega. Praznik dela, ko po tradiciji na hribih in hribčkih (zadnja leta tudi kje v dolini) že na predvečer priž- gejo kakšen kres, na praznični dan pa ljudje množično pridejo na katero od številnih srečanj, ki jih prirejajo sindikati. Tako je bilo tudi na Graški gori, kjer so srečanje pripravili šaleško--savinjski sindikati. ■ mkp Cesta Velenje-Podlog? Vlada je na zadnji seji razveljavila odločitev svoje predhodnice, da naj bi potekala hitra cesta iz Velenja po sedanji trasi Arja vas -Velenje in tako je postal ponovno aktualen predlog trase do Podloga. Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki si sicer še vedno želi povezave na Šentrupert, ki bi rešila tudi problem občin Zgornje Savinjske doline, je bil odločitve vesel. »Brez te ceste si nadaljnjega razvoja ne predstavljamo in imamo velike logistične težave, na katere zelo glasno opozarja gospodarstvo,« pravi in dodaja, da je najslabše, če se na tem področju nič ne dogaja. Cesto bi potrebovali že zdavnaj! Zdaj naj bi aktivnosti hitro stekle. Stroka bo ponovno proučila traso od Velenja do Podloga in po prvih informacijah naj ne bi imeli večjih težav pri upoštevanju najbolj bistvenih pripomb civilnih iniciativ. Vsekakor pa naj bi imela glavno besedo pri tem stroka. Ta trasa hitre ceste naj bi bila tudi cenejša, saj bo tri kilometre krajša, zgraditi ne bo potrebno nobenega predora in zgolj en viadukt. »Predvsem pa se nam v Velenju zdi pomembno, da ni več dilem, da se bo hitra cesta nadaljevala v bližini križišča pri Gorenju (do tja bo tudi prišla iz Koroške smeri), od tu pa jo je mogoče speljati tako do Šentruperta (ta ostaja še vedno želja tako prebivalcev Šaleške kot Zgornje Savinjske doline) kot do Podloga,« pravi župan Kontič. ■ mz Titov trg bo spet cvetlični trg Velenje, 11. maja - V soboto bo v dopoldanskem času na Titovem trgu potekal 18. cvetlični sejem. Organizatorja Festival Velenje in Mestna občina Velenje s pomočjo številnih društev in organizacij iz Velenja na osrednjem Velenjskem trgu pričakujeta skoraj 60 ponudnikov. Obiskovalcem sejma bo na voljo vse, kar je povezano z vzgojo rastlin in nego zemlje, prikazano bo zasajevanje na visokih gredicah, naprodaj bodo raznovrstne sadike in pripomočki za delo na vrtu. V sklopu ponudbe bo tudi veliko izdelkov domače obrti, unikatnih ročnih del ter kulinaričnih dobrot. Poleg sejemske ponudbe organizatorji zagotavljajo živahen spremljevalni program. Na Cankarjevi ulici bo hkrati potekal tudi bolšji sejem, v atriju Centra Nova pa kmečka tržnica. 9. maj - dan Evrope Danes praznujemo tudi dan Evrope. To je eden od simbolov Evropske unije, ki ga je Svet Evropske unije sprejel na vrhu v Milanu leta 1986 v spomin na deklaracijo tedanjega francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana. Ta je, 9. maja 1950, predstavil svoje zamisli o organizaciji nadnacionalnega gospodarskega sodelovanja v Evropi. Te zamisli so bile leto pozneje udejanjene v Evropski skupnosti za premog in jeklo, iz nje pa sta pozneje izšli Evropska gospodarska skupnost in Evropska unija. 1,80 EVR IIAIMO VELENJE Nostalgičen maj Bojana Špegel Sedeli smo ob velikem kresu, tri ženske v najlepših (srednjih) letih in štirje mladi možje. Žensko slabo polovico omizja fant vpraša: »Je bilo včasih pri nas res toliko bolje živeti?«In vse tri mu zatrdimo, da to drži. Tako se ob tradicionalnem kresovanju, na katerem sem se letos zadržala dlje kot kdajkoli v življenju - bilje pač prijetno topel večer in družba tudi - nehote vrnemo v čase rajnke Jugoslavije. Vsi, ki so hoteli delati, so imeli delo. Vsi so imeli socialno varnost. Vsi smo imeli sanje in upanje, da se te lahko izpolnijo. »No, večina jih je imela stoenko, pa še na tisto so morali čakati,« na naše pripovedovanje doda mladi mož. Pade še nekaj zgodb o njih, pa legendarnih jugotih. In trabantih. V vzhodni Nemčiji so otroke v čakalno vrsto vpisali že ob rojstvu, spomni prijateljica. Mladenič pa vpraša, če vemo, kakšen je model trabant delux. Ne vemo, se pa nasmejemo, ko pove: »Ima kromiran pepelnik.« Danes, ko skoraj nihče več ne kadi v avtu, je to res smešen spomin. Zato pa so bile druge misli, izrečene ob omizju, bolj grenke. Ker smo ugotavljali, da so sanje sicer še dovoljene, a možnosti, da se uresničijo, je vedno manj. Še huje pa je, da smo se Slovenci začeli preveč zapirati v svoje svetove, postavljati visoke ograje okoli hiš, da se vse manj družimo in da si, tudi če imamo željo, vse težje pomagamo med seboj. Četudi si želimo gledati bolj svetlo, manj črno, nam to marsikdaj ne uspe. Zato sem vesela, da je prišel maj. To je v Velenju vsako leto mesec za nostalgijo in druženje. Zanj poskrbijo mladi, študenti. Tudi letos bodo. Bližajo se namreč Dnevi mladih in kulture, ki bodo tudi letos ponudili vrsto dogodkov, všečnih tudi nam, v najlepših srednjih letih. In ki bodo priložnost, da mladi, ki jim redkokdo še glasno pove, da so naša prihodnost - ker je to danes preprosto le floskula - pokazali, kaj znajo in zmorejo. Z veliko nostalgije in sporočilnosti. Da si spet želimo živeti v slogi, prijateljstvu in socialni državi. Da si želimo, da se dobre stvari iz naše zgodovine nikoli ne pozabijo. Da so nam vzgled. Da si namesto toče želimo več belega snega odpadajočih češnjevih cvetov, ki pomenijo upanje. Da temu upanju damo krila. In da zato vse bolj pogosto in glasno pojemo pesmi upora zato, ker se zavedamo, da je čas za nov upor. Proti nesposobnosti, pohlepu, sprijenosti in zlorabam. Kombinatke, ki bodo zapele na otvoritvi 23. Dnevov mladih in kulture, že vedo. Mi pa vsak dan bolj. Boste peli z njimi? Danes proslava v Topolšici Topolšica - Danes je 9. maj, dan zmage nad nacizmom in fašizmom, ki ga še vedno odmevno zaznamujejo po vsej Evropi, kjer se je na ta dan leta 1945 uradno končala 2. svetovna vojna. 9. maj je tudi praznik krajevne skupnosti Topolšica, kjer je pred 68 leti poveljnik nemške armadne skupine za jugovzhodno Evropo Alexander Löhr podpisal kapitulacijo nemške vojske. Pod okriljem ZB NOB Velenje bo nocoj ob 18 h pred spominsko ploščo v zdraviliškem parku osrednja slovesnost. Slavnostni govornik bo župan občine Šoštanj Darko Menih, udeležence pa bo pozdravil tudi predsednik sveta KS Topolšica Herman Pergovnik. V kulturnem programu bodo nastopili pihalni orkester Zarja, moški pevski zbor Kajuh in učenci osnovne šole Topolšica. ■ mkp V Velenju obeležili dan zmage že sinoči Slovesnost ob današnjem dnevu zmage je bila v Velenju že sinoči. Prireditev so s svojim nastopom glasbeno obarvali Moški pevski zbor Kajuh, glasbeniki glasbenega centra Goličnik ter pevke in pevci mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Gustava Šiliha Velenje. ■ mz ■ ■ ■ 9770350556014 OD SREDE DO TORKA »siH:as 9. maja 2013 lokalne novice Zbrali za letovanje otrok Velenje, 26. aprila - V petek, tik pred prvomajskimi počitnicami, se je končala enotedenska akcija prodaje rabljenih oblačil, ki sta jo skupaj organizirala Center ponovne uporabe Velenje in Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje. Za oblačila iz druge roke, ki jih sicer v centru ne zbirajo, so v petih dneh dobili 566 evrov, ki jih bodo namenili letovanju otrok iz socialno šibkih družin v poletnih kolonijah ob morju. Za oblačila je vsak kupec ceno določil sam, tista, ki niso dobila novega lastnika, pa bodo odpeljali v Zadrugo dobrote na Koroško, kjer jih bodo predelali in uporabili v različne namene. ■ bš Na Gorici gradijo pločnik Velenje, 24. aprila - V sredo, 24. aprila, so ob Cesti V v krajevni skupnosti Gorica začeli graditi pločnik. Zaradi gradnje je cesta popolnoma zaprta na odseku med križiščem s Koželjskega cesto in križiščem s Cesto VI. Zapora bo trajala do predvidoma 14. maja. V tem času bo prihajalo tudi do polovičnih zapor v križišču Koželjskega ceste s Cesto V. Dela v vrednosti 8.176 evrov izvaja podjetje Franc Sovič, s. p. ■ bš Obnova cest se nadaljuje Vinska Gora, 28. aprila - Zadnja leta so v kraju obnovili številne odseke lokalnih cest, obnove v skladu s koncesijo, ki jo ima MO Velenje sklenjeno s podjetjem PUP, pa nadaljujejo tudi to pomlad. Trenutno obnavljajo prvi del ceste od središča kraja proti Pirešici, v smeri proti Na cesti, ki vodi od središča kraja proti cerkvi, naj bi asfalt položili do 15. maja. Uredili bodo tudi kolesarsko pot. cerkvi. Odsek je dolg 750 metrov, zaradi dotrajanosti pa so star asfalt v celoti odstranili. Med prazniki so utrdili makadamski tampon, ob desni strani ceste pa bodo sedaj uredili še kolesarsko stezo. Do 15. maja naj bi položili tudi asfalt in uredili bankine. »Nadaljujemo tudi obnovo ceste v zaselku Prelska-Meja. Tam smo lani uredili nov mestni vodovod, sedaj pa delavci opravljajo še zadnja obnovitvena dela na cesti, ki jo je trasa večkrat presekala. Dela naj bi bila končana do konca maja,« nam je med prazniki povedal predsednik sveta KS Jože Ograjenšek. Povedal nam je še, da med drugim obnavljajo tudi tlak pred mrliško vežico, nadaljujejo pa še obnovo večnamenskega doma. ■ Bš Odvzemi ostajajo Šoštanj - Na zadnji seji sveta Občine Šoštanj je bilo postavljeno vprašanje, če drži, da naj bi prebivalci, ki so uporabniki uslug Zdravstvene postaje Šoštanj, v prihodnje na laboratorijske preiskave morali hoditi v Velenje. Direktor Zdravstvenega doma Velenje je zatrdil, da to ne drži. Za paciente ostaja vse tako, kot je bilo doslej, le obdelava odvzetih vzorcev bo potekala v centralnem laboratoriju v Velenju. ■ mkp Omrežnina poskočila do neba Šoštanj, 24. aprila - Na zadnji sveta Občine je bilo med pobudami in vprašanji slišati nekatera, ki so bila že postavljena. Recimo tisto o šotoru, ki bi ga morda le postavili nad šoštanjskim drsališčem, utah in polivinilu na vrtičkih, kolesarjih, ki so pri vožnji na Sleme in s Slemena ogroženi. Bila so tudi taka, ki terjajo takojšnjo izvedbo. Recimo nadomestitev pokrova na jašku pri šoli, grmadenje smeti na parkirišču, odstranitev ostankov podiranja dreves na cestišču. Boris Goličnik (Lista Borisa Goličnika) pa je postavil vprašanje, ki tišči gasilce. Od 1. januarja letos, ko je v veljavi nova uredba za oblikovanje cen komunalnih dobrin, se društvom, ki imajo svoje hidrante, dodatno obračunava fiksni strošek omrežnine, ki znaša 580 evrov (pred tem približno 60). Tega gasilska društva niso sposobna plačati, zato računajo, da jim bo Občina pomagala iz nastale zagate. ■ mkp Zadovoljni stanovalci Topolšica - V PV Centru starejših Zimzelen v Topolšici so v sklopu projekta kakovosti E-Qalin že drugo leto zapored analizirali zadovoljstvo stanovalcev in svojcev. Rezultati ankete so odlični, saj je kar 95 % stanovalcev z njimi zelo zadovoljnih in zadovoljnih. V centru ugotavljajo, da se indeksa zadovoljstva stanovalcev in svojcev pri vseh kazalnikih še izboljšuje in da so se v primerjalni analizi med 35 domovi za starejše uvrstili med 10 najbolje ocenjenih. ■ Ob kresu pozabili na skrbi Največje kresovanje v MO Velenje pod Beli dvor privabilo ogromno obiskovalcev - Slavnostni govornik, župan Bojan Kontič: »Preveč je pesimizma. Kdor gleda črno, tudi vidi črno.« Ko so pod Belim dvorom zakurili velik kres, se je okoli njega zbrala množica obiskovalcev. Ogenj ima v sebi prav posebno moč in čar, ki buri domišljijo. Velenje, 30 maja - Na predvečer letošnjega mednarodnega praznika dela so po hribih in hribčkih zagoreli kresovi. Krajevna skupnost Gorica je tudi letos v sodelovanju z Mestno občino Velenje pripravila tradicionalno, tokrat že 14. kresovanje pod Belim dvorom. Lep, po poletju dišeč večer, je obetal prav tak obisk. Morda ga lahko pripišemo vremenu, še bolj verjetno pa je, da ljudje dandanes potrebujejo sproščene dogodke, na katerih pozabijo na vsakdanje skrbi. Prvi obiskovalci so na jaso prišli že kmalu po 19. uri. Dobro uro kasneje je Pihalni orkester Premogovnika Velenje zaigral nekaj koračnic, ki so dale dogodku pravi ton. Potem so animiranje iz minute v minuto večje množice, ki je krepko presegla številko 1.000 - prevzeli fantje iz skupine Potepuhi. Še preden je padla noč in so zakurili velik kres, ki je ne le osvetlil nebo, ampak dodobra ogrel tudi prizorišče, so pod odrom rajali predvsem otroci. Med obiskovalci so v prvem delu večera prevladovale družine. Gostitelji so poskrbeli, da je bila ponudba dobra, velenjski župan Bojan Kontič pa je svoj predpraznični nagovor obarval optimistično. Zadnji obiskovalci so z Gorice odhajali v zgodnjem jutru 1. maja, ko je ogenj že dogorel ... Uvod v praznične dni je bil lep, ni kaj. ■ Bš Bojan Kontič, župan MO Velenje: »Marsikje danes gorijo kresovi, ki prinašajo sporočilo, da je pri nas zavest o tem, da je potrebno delavske pravice, priborjene v preteklosti, ohranjati tudi danes. Znašli smo se v težavah, kriza ukinja delovna mesta in pravice zaposlenih. A danes je težko tudi tistim, ki so zaposleni, vse težje je tudi upokojencem. V Šaleški dolini bomo zato skušali še več pozornosti nameniti brezposelnim. Maja načrtujemo veliko srečanje gospodarstvenikov na temo, kako ohraniti in ustvarjati nova delovna mesta v Šaleški dolini, kjer smo v zadnjih letih izgubili nekaj tisoč delovnih mest. Imamo 16,2 % registrirane brezposelnosti, kar je veliko. Zato so srečanja, kot je nocojšnje, priložnost, da se napolnimo z optimizmom, čeprav zanj nimamo pretiranih razlogov. A kdor gleda črno, tudi vidi črno. Potrebno je narediti spremembe in več storiti za višji standard naših prebivalcev ...«. Jože Kandolf, predsednik sveta KS Gorica: »Priprava kre- sovanja zahteva veliko dela. Toda krajani vedno radi pomagajo. Z dvema udarniškima akcijama smo sestavili kres, uporabili pa le dober material, nobenih nevarnih odpadkov ni v njem. Precej dela smo imeli tudi z birokracijo, ki je od nas za pridobitev dovoljenja zahtevala cel kup »papirjev«. A danes bo ves trud poplačan. Čeprav je letos konkurenca, kar nekaj kresov je v bližini, je obisk dober in vsi se imamo zelo lepo, to pa je najbolj pomembno.« Miran Vrhovnik, gasilec PGD Šalek: »Ta večer bom skupaj s kolegi iz našega gasilskega društva preživel delovno. Varovali bomo ogenj ob kresu, da ne bi ušel iz nadzora. Ostali bomo do konca in se jutri še vrnili, da zalijemo in počistimo pogorišče. Torej ne bo delovna le ta noč, ampak tudi 1. maj. Vendar naši ekipi to ne bo težko, svoje delo imamo radi.« Popravek Slovenija vendarle dobila čas in denar - Rešilni reformni program - Pomlad v Velenju, tudi v Celju? - Zgled Evropi, zgledi v Evropi! Po tem, ko je bilo pri nas že veliko »dnevov D«in ko je nova vlada res dobila še nekaj časa in zadnje dni tudi denarja, se nam danes oziroma te dni bliža trenutek resnice. Bo reformni program z različnimi ukrepi, ki naj bi ga Slovenija danes predložila tudi »materi Evropi«, zadovoljil zahteve evropskih birokratov? Bo današnji dan torej res tudi svojevrsten dan slovenske zmage? Da si bomo vendarle malo oddahnili od zastraševanja z evropsko trojko? Nekaj pomembnega smo že dosegli, če lahko za uspeh štejemo drago zadolžitev. Uspeh naj bi bil zato, ker so nas nekateri prepričevali, da sploh nimamo več dostopa do mednarodnega denarnega trga. Pa nam je uspelo, lahko bi zbrali še več, saj je bila ponudba velika. Tudi to je bilo za nekatere presenečenje. Pa saj je tudi pri nas zelo veliko različnih posojilodajalcev, ki ljudi vabijo, naj pri njih najamejo posojilo. Za oderuške obresti, seveda. A zdaj je pri nas najpomembnejše, za kaj bomo denar porabili. Ali ga bomo zafrčkali ali naložili tako, da bomo od njega kaj imeli. Ali - kot bi rekli, da se bo to posojilo samo odplačalo. Saj je res, da je denar težko dobiti, a še veliko težje ga je vrniti. Ce bo »Evropa« z našimi ukrepi zadovoljna, potem se nam po dnevu zmage obeta malo prijaznejša pomlad. O njej na vseh področjih radi govorimo, še posebno letos, ko se je njen začetek malo zavlekel. Pa jo bomo tudi v Velenju na nek način počastili v soboto s cvetličnim sejmom na Titovem trgu. Malo po obletnici smrti moža, po katerem se imenuje, in malo pred »njegovim« dnevom mladosti. Nekateri začetek nove pomla- Nov digitalni rentgen, ki ga Zdravstveni dom Velenje nujno potrebuje, stane 450.000 evrov in ne 100.000, kot smo zapisali v članku ob predaji čeka za 3.500 evrov, ki so jih Lionsi zbrali z dobrodelnim koncertom Akustika. Danes res zmagovito v Bruselj? di isti dan napovedujejo v Celju. Ne Celjani, ampak največja opozicijska oziroma spomladanska stranka SDS, ki bo na tamkajšnjem sejmišču imela kongres. In na katerem bo za mesto predsednika znova kandidiral Velenjčan Janez Janša. Mnoge zanima, v kakšnem tonu bo izzvenel ta kongres: napadalnem ali spravljivem. Takem, ki bo omogočal več sodelovanja in s tem več možnosti našega napredka. Ne potrebujemo seveda le političnega, tudi gospodarski napredek, saj nas ob bolečem »šparanju« v javnem sektorju lahko le tak napredek izvleče iz težav. Za nekatera prizadevanja za ohranitev podjetij, ki imajo trg in ki zaposlujejo veliko delavcev, smo že slišali. Da lahko tudi država ustrezno pomaga, je pred časom napovedal tudi celjski minister za gospodarstvo v slovenski vladi Stanko Stepišnik. Svojo misel, da je lahko Slovenija boljša od Švice, je dopolnil z novo: da bi naš sistem reševanja gospodarstva lahko kopirala celo Evropa. Da le ne bi potem še njih kdo obtožil plagiatorstva! Naš kmetijski minister Židan pa meni, da bi lahko v Celju »kopirali« Evropo. Gre za čiščenje okolja oziroma zemljine stare Cinkarne, starega celjskega ekološkega greha. Rešitev zdaj bremeni celjsko občino, ki pa sama tega bremena ne bo zmogla, potrebovala bo pomoč države in še koga. Zaradi tega »greha« sije namreč Slovenija prislužila uradni opomin Evropske komisije in mora ukrepati. Zato se ozirajo po podobnih evropskih primerih dobre prakse, tudi po evropskem denarju. Morda pa bi pri nas lahko še kdo posnemal zreški Unior. Lani je ustvarila precej izgube, v letošnjem prvem četrtletju pa precej povečala prihodke in dobiček, čistega celo za kar 82 odstotkov. Ali pa skupino Bisol iz Prebolda, ki bo čez teden dni odprla novo povsem robotizirano proizvodno linijo, ki jo je postavila s povsem lastnimi sredstvi. Z njo bo še povečala svojo konkurenčnost na svetovnem fotovoltaičnem trgu. Ob mnogih temnih primerih je na srečo pri nas vendarle tudi nekaj svetlih. Tudi zaradi njih se nam vendarle morda kmalu obeta pomlad. ■ k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. 9. maja 2013 Uporne so «^fAS AKTUALNO Andreja Katič:»Ženske so bile zraven od samega začetka.« Na osrednji slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju je slavnostna govornica Andreja Katič med drugim spomnila na vlogo žensk v NOB Milena Krstič - Planinc Velenje, 25. april - Udeležence proslave ob dnevu upora proti okupatorju so se v četrtek na večer skozi peto in govorjeno besedo Šaleškega akademskega pevskega zbora dirigentke Danice Pirečnik »sprehodili« po raznolikih slovenskih pokrajinah in bogati ljudski zakladnici Koroške, Bele krajine, Prekmurja in Primoija z Istro. Da z dnevom upora praznujemo dejstvo, da smo se Slovenci v zgodovini ob prelomnih in usodnih dogodkih vedno doslej znali povezati, poenotiti in odločno, neustrašno -naši pregovorni majhnosti navkljub - postaviti zase, pa je spomnila slav- nostna govornica, direktorica uprave Mestne občine Velenje Andreja Katič. Kot ženska je spomnila tudi na položaj žensk danes in med NOB. »Ženske udeleženke narodnoosvobodilnega boja so nam poleg svobode priborile tudi nov, dru- gačen položaj žensk v družbi. Med drugim pravico voliti in biti voljena. Ženske so se enakopravno borile, bile borke, vojakinje, tudi povelj-nice, čeprav je res, da je prispevek žensk k narodnoosvobodilnemu boju v smislu vojskovanja morda še najmanj pomemben. Bile so tudi kurirke, obveščevalke, bolničarke, zdravnice, negovalke, kuharice, učiteljice, politične aktivistke, šivilje, perice, sekretarke, intendantke, šo- ferke, članice kulturniških skupin ... Skrbele so za domove, zemljo, družine, za ilegalce, zapornike, in-ternirance, podpirale civilne upornike in partizane. Ob odsotnosti moških so prevzele dobršen del gospodarske dejavnosti. Marsikaj so opravljale v tistih težkih časih,« je dejala Katičeva. Osvobodilna fronta je bila široka organizacija vseh Slovencev, ki so se bili ne glede na strankarsko pripadnost, svetovni nazor in druge razlike, pripravljeni bojevati in žrtvovati za svobodno in združeno Slovenijo, v kateri bo uresničena tudi težnja po socialni svobodi delovnih ljudi. »Za slednje pa se moramo s skupnimi močmi boriti tudi danes,« je dejala. ■ Graška gora je zakon! Tako pravijo tisti, ki so se udeležili (tudi) tokratnega že 34. prvomajskega srečanja Milena Krstič - Planinc Graška gora, 1. maja - Številni, cele družine, mladi in starejši, so jo na Graško goro mahnili peš. Drugi so se odločili za svoj prevoz. Tretji so počakali na katerega od avtobu- deževale. Prispeval jo je tudi kak tak, ki z njo sicer skopari. Ni pa se ji smejalo zaradi stanja, v kakršnem je danes prenekateri delavec. A brez sindikalne organiziranosti, čvrstega sindikata bi bilo še slabše, pravi. Okusen golaž je teknil. Podaril ga je Premogovnik. Vrstili so se pohodi, športne igre, ples. Ansambel Sredenšek je bil neutruden, dan pa (po)poln. Za tiste, ki so prišli. Mnogi so se, žal, odločili, da ostanejo doma. Eni, ker brez dela nimajo kaj slaviti, so rekli. Tam gori pa so se spomnili tudi slavne in junaške preteklosti Graške gore in k spome- sov, ki jih je pripeljal na prizorišče. Vreme je bilo lepo, sprejem z rdečim nageljnom tradicionalno topel. »Vstanite v suženjstvo zakleti,/ ki jarem vas teži gorja,/ zdaj pravda stara k borbi sveti/ vas kliče za prostost sveta ...,« se je za Zdravlji-co oglasila Internacionala. Mnogi so pritegnili moškemu pevskemu zboru Kajuh in pihalnemu orkestru Premogovnika. Ta je z budnicami za vzdušje v dolini skrbel že zarana. In vabil. Organizatorjem - šaleško-savinj-skim sindikatom in sekretarki Nadi Pritržnik, se je smejalo. Pohvale so Zadovoljni organizatorji: sekretarka Nada Pritržnik, govornik Aleš Vodovnik, odgovoren za športne in družabne igre, Nino Ošlovnik. Prvomajski shod na Graški gori je bil množičen. oboje tukaj, pomlad in spremembe. »Predolga zima pa ni bila brez posledic. Brezposelnih je preveč in še več je delavcev na minimalni plači. Najbolj hudo je za mlade, ki so brez dela in brez jasne perspektive,« je dejal Vodovnik. »Zaradi zadnjih odločitev sodnih oblasti se v sindikatih sicer krepi zaupanje v pravno državo in upam, da bo tudi nova vlada dojela, da se nezakonito ignoriranje sindikalnih pravic ne obnese. Sprašujem pa se, kako je mogoče, da je Slovenija od osamosvojitve leta 1991 padla tako nizko. Niti v sanjah si nismo predstavljali vrst pred kuhinjami za reveže, Rdečim križem in Karitasom. Malo prej je odpeljal avtobus. Vseh ni mogel sprejeti, treba je bilo počakati naslednjega. Če se bo tako nadaljevalo, bomo kmalu potrebovali tudi varne hiše za okradene in terorizirane delavce,« je med drugim dejal slavnostni govornik. Če je komu ob pripeki v glavo stopilo tudi kakšno hladno pivo, je bil po prvem 2. maj. Priložnost za po- čitek in prost dan. Vprašanje, če bo tudi naslednje leto. ■ niku Nošenje ranjencev s posebnim spoštovanjem položili cvetje. »V današnji krizi in političnem zaostrovanju razmer postaja obisk na prvomajskih srečanjih vse bolj aktualen. A bo treba razmišljati o prvotnem namenu praznika. Danes z nenehnim zmanjševanjem že pridobljenih pravic človek ne živi za to, da dela, ampak dela, da lahko živi,« je dejal slavnostni govornik Aleš Vodovnik, predsednik sindikalne podružnice SKEI Gorenje Notranja oprema. Letos se je pomlad obotavljala, kot da izsiljuje spremembe. Sedaj je Sprejem z nageljni. Rdečimi. Golaž je bil okusen in brezplačen. Pivo je bilo 2 evra. NASI KRAJI IN LJUDJE »Šmartno si zasluži nogomet« Šmarški svetniki sprejeli spremembe Načrta razvojnih programov 2013-2016 - Pod streho Pravilnik za društva - O koncesiji za zasebni vrtec najprej člani odbora Tatjana Podgoršek Na seji sveta pred minulimi prazniki so svetniki Občine Šmartno ob Paki obravnavali kar nekaj točk dnevnega reda, o katerih so razpravljali že na prejšnjih sejah občinskega sveta. Med drugim o Pravilniku o sofinanciranju dejavnosti in programov društev v občini. Tega so po obravnavah na odborih na predhodni seji zavrnili, tokrat pa so ga potrdili. Sedaj vsi na osnovi razpisa Podoben pravilnik je v občini že obstajal, vendar le za področje športa, ne pa tudi za preostalih več kot 20 društev, katerim so v lokalni skupnosti razdelili predvidena proračunska sredstva na osnovi pogodb. Nedavno sprejet pravilnik torej velja za mnoga društva, ki se bodo poslej morala »potruditi« za proračunska sredstva s prijavo na razpis, ne pa za vsa. Ne velja - na primer - za sofinanciranje redne dejavnosti prostovoljnih gasilskih društev, ki jih lokalna skupnost sofinancira po posebni pogodbi, ne velja tudi za sofinanciranje redne dejavnosti ter programe s področja kmetijstva in športa. Tudi to urejajo s posebnimi pravilniki. Župan Janko Kopušar je zatrdil, da je »preverjanje«, koliko naj bi dobilo kakšno društvo po novih merilih iz proračuna, pokazalo, da so se precej približali dosedanjim zneskom občinske podpore. Razpis je občina objavila v teh dneh, prijave pa bodo zbirali do 15. maja. Društvom je na voljo blizu 18 tisoč evrov. Zgleden primer dobre prakse Če so na eni od prejšnjih sej nekateri svetniki izrekli kar nekaj pikrih o tem, koliko denarja namenja lokalna skupnost za delovanje Športnega društva Šmartno ob Paki, so na zadnji seji sveta vsi pohvalili delo društva. Njegov predsednik mag. Luka Golob jih je namreč seznanil z usmeritvami, ki naj bi zagotovile še več vključevanja mladih v delo selekcij nogometnega kluba in s prizadevanji in načrti pri ureditvi športne __ infrastrukture. Med drugim je povedal, da je bilo lani odigranih na domačem nogometnem stadionu 94 tekem, prav toliko je bilo gostovanj ekip sedmih selekcij. »Vse to stane. Klub potrebuje za delovanje več kot 120 tisoč evrov na leto, s čimer se v primerjavi s podobnimi klubi po Sloveniji uvršča na sam rep. Občina namenja predvsem za vzdrževanje infrastrukture 28 tisoč evrov, vse ostalo zagotavljamo s pomočjo sponzorjev sami. Delamo transpa-rentno in v dobro otrok. Prepričan sem tudi, da si Šmartno ob Paki že po tradiciji zasluži nogomet,« je še povedal Golob. Sprememba razvojnih načrtov Svetniki so pod točko razno na seji potrdili spremembe Načrta razvojnih programov 2013-2016. Kopušar je pojasnil, da so predlagali spremembe zaradi prijave lokalne skupnosti na razpis ministrstva za gospodarstvo, ki namenja za delovanje lokalne samouprave nekaj več kot 50 tisoč evrov. Na omenjeni razpis je občina prijavila projekt ureditev in izgradnja pločnikov. »Pri pripravi letošnjega občinskega proračuna še nismo natančno vedeli, katere projekte bomo prijavili, in smo predviden denar za omenjena vlaganja razpršili na več različnih postavk. Sedaj, ko smo zadevo prijavili in dobili informacijo, da je pravilna, moramo denar po projektantskem predračunu združiti v eni postavki. Po ocenah projektantov naj bi rekonstrukcija odseka ceste Florjan-Skorno-Šoštanj, izgradnja mostu v Rečici ob Paki ter ureditev cestne razsvetljave stala več kot 81 tisoč evrov. V lokalni skupnosti menijo, da bodo za predvidena dela pridobili na razpisu izvajalca, ki jih bo sposoben opraviti za bistveno nižjo vrednost. V vrtec vpisanih za 20 manj Tik pred začetkom šolskega leta 2012/13 je v občini Šmartno ob Pa- 9. maja 2013 ki odprl vrata zasebni vrtec Bambi. Lastnica vrtca Taja Steblovnik se je z bivšim županom pogovarjala o možnosti za pridobitev koncesije, a je za zdaj še ni pridobila, čeprav so starši vpisali v tamkajšnji javni vrtec več otrok, kot so predvideli. Prostorsko stisko so rešili s preureditvijo še ene učilnice na osnovni šoli. Na občinski upravi pa so povedali, da bodo morebiti o koncesiji znova govorili po končanem vpisu otrok za šolsko leto 2013/14. Na zadnji seji sveta se je to res zgodilo, vendar brez odločitve. V javnem vrtcu so namreč prejeli 20 prijav manj v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, kar pomeni, da bodo oblikovali 8 in ne 9 skupin. Za te pa zadoščajo obstoječe prostorske možnosti. »Potrebe za dodelitev koncesije zaradi pomanjkanja prostorov ni. Je pa res, da vsaj v naslednjih 3 letih kakšnih vlaganj v vrtec ne načrtujemo,« je pojasnil župan Kopušar. Steblovnikova je svetnike seznanila, da imajo v vrtcu eno polno skupino, drugo zapolnjujejo. V večini so v vrtec vpisani otroci iz sosednje občine Braslovče, iz občine Šmartno ob Paki pa sta v tem trenutku vključena 2 otroka. Na osnovi vprašanj iz razprave so se na seji odločili, da bodo o koncesiji za zasebni vrtec razpravljali po predlogih, ki jih bo za svet pripravil odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti občine, ki ga vodi svetnik Damijan Ločičnik. ■ Sproščeno in veselo Kosilo, klepet in druženje vsako pomlad polepšajo življenje starejšim Šentiljčanom. Šentilj - V Krajevni organizaciji RK Šentilj smo kot vsako leto v tem času tudi letos organizirali srečanje starejših krajank in krajanov, starih več kot sedemdeset let. Na spisku jih imamo preko 120, srečanja pa se po navadi udeleži okoli 80. Letos so srečanje s prisrčnim nastopom popestrili malčki našega vrtca, osnovnošolci podružnične osnovne šole, za nekaj veselih taktov pa so poskrbeli Jan, Tilen in Aljaž. Zelo prisrčno in veselo je bilo po kosilu, klepet in druženje ter priložnost za starejše, da se v spominih vrnejo nazaj v leta, ko so ustvarjali današnje dni. Sicer pa v krajevni organizaciji RK Šentilj skozi vse leto postorimo vse, kar si načrtujemo. Delimo razpoložljive pakete in hrano - vse pod okriljem OZ RK Velenje, enkrat letno pripravimo srečanje starejših krajank in krajanov, enkrat letno organiziramo izlet za člane, najmanj enkrat letno pripravimo zdravstveno preventivno predavanje na različne teme, imeli smo tudi meritve krvne- ka, dogovarjamo se za izvedbo meritev krvnega sladkorja in holesterola, ob koncu leta pa s paketi obiščemo bolne in starejše. Iskrena hvala vsem, ki nam kakorkoli poma- še OZ RK Velenje, medicinskim sestram iz našega kraja za brezplačno strokovno pomoč in aktivu RK skupine Premogovnik Velenje. ■ Drago Kolar, predsednik KO RK Šentilj Na gradu Turn je prebival mali štajerski Valvazor V soboto, 27. aprila, so člani civilne iniciative seniork in seniorjev MO SDS organizirali zanimivo delovno akcijo - čiščenje okolice zanemarjenega gradu Turn. Čeprav leži ta grad v KS Škale Hrastovec, žal tam ni nikogar, ki bi imel posluh za urejanje tega zanimivega gradu. Vsi vemo, da so pogreznjene Škale izvirale iz 10. stoletja.Enake starosti, če ne še starejšega izvora, je prav gotovo grad Turn. V graškem deželnem arhivu je ohranjenih preko 3000 strani zapisov o zgodovini Šaleške doline, pa tudi širšega območja Štajerske. Vse to je napisal sorodnik Janeza Vajkarda Valvasorja - vitez Franz Gadolla (Boris Golec - Franz Ritter von Gadolla 1797-1866), ki je prebival na gradu Turn od leta 18451851. Omenjeni graščak je bil v obdobju marčne revolucije v AO (1849, oziroma vzmetnice. Josip Vošnjak - SPOMINI) celo komandant šoštanjske garde. V svojih zapisih piše, da je trdnjavo Turn zgradil leta 1034 Otomar Turnski. Lepo je, da so se člani iniciativnega odbora za ureditev tega gradu spomnili ter se lotili prepotrebne očiščevalne akcije. Prav bi bilo, da bi se še druge skupine iz Velenja lotile čiščenja severnega dela gradu, pa tudi notranjosti stare graščine. Predvsem bi to priporočal tistim, ki v grad skozi odprta okna prinašajo jogije. ■ Avgust - Gustl Tanšek Še posnetek po akciji pod portalom gradu Turn Opravičilo Pri zapisu z ocenjevanja vzorcev vin letnika 2012 Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki, objavljenem v zadnji številki tednika Naš čas, je prišlo do neljube napake. Na seznam najboljših pridelovalcev posameznih vrst vina moramo dodati še naslednje vinogradnike: Franc Hriberšek (kerner, letnik 2011 - 18,42); Mihael Fajfar (rumeni muškat, letnik 2011 - 18,30); Rajko Sotler (modra frankinja - 18,30). Prizadetim se za napako opravičujemo. Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki Dolgovi poravnani Šoštanjčani so na zadnji seji dopolnili komisije, še vedno pa ostajajo brez enega svetnika oziroma svetnice Milena Krstič - Planine Šoštanj, 24. aprila - Zaradi nerealiziranih sporazumov s Termoelektrarno so se lani v Občini Šoštanj srečevali s precejšnjimi likvidnostnimi težavami. Kar nekaj računov je ob koncu leta ostalo neporavnanih, vendar so zdaj, ko so denar prejeli, dolgove poravnali, je bilo slišati na seji sveta ob obravnavi in potrditvi zaključnega računa za lansko leto. Na tej seji so glavnino pozornosti namenili kadrovskim zadevam. Po prenehanju mandata svetniku Dragu Kotniku (Lista Draga Kotnika) so za preostanek mandata na funkcije, ki jih je opravljal, imenovali nove člane. V komisijo za negospodarske javne službe so imenovali Simona Srebre-ta (predlagatelj SDS), za priznanja Srečka Potočnika (predlagatelja Lista Viktorja Dreva in SDS), v svet javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje pa Janeza Gerška (predlagatelja Lista Viktorja Dreva in SDS). Ne ve pa se še, kdo bo v svetu Občine nadomestil Kotnika. Občinski volilni komisiji do tokratne seje namreč ni uspelo pridobiti soglasja kandidatke (kandidata) za volitve v občinski svet z njegove liste, zato mandata novi svetnici ali svetniku niso mogli potrditi. Spomnimo, naslednja na listi je Zalika Mikuž iz Topolšice, za njo pa Jožef Friškovec iz Raven. Za mandatno dobo petih let pa so za direktorja Zavoda za kulturo Šoštanj imenovali Kajetana Čopa, ta je na čelu zavoda od ustanovitve. V razpravi ob imenovanju so imeli sicer nekateri svetniki (Boris Goličnik, Darko Lihteneker, Vilma Fece, Roman Kavšak) pomisleke v zvezi s postopkom imenovanja. ■ n i ko L i samiJ^Q^ g M GOSPODARSTVO Andrejc dobil še tri leta Prepričal tudi s kakovostjo opravljenega dela -Posel vreden več kot 3 milijone evrov Milena Krstič - Planine Šoštanj, 25. aprila - Občina Šoštanj je z družbo Andrejc podpisala novo triletno pogodbo za izvajanje letnega in zimskega vzdrževanja lokalnih cest in javnih prometnih površin. Veljati je začela na dan podpisa, trajala pa bo do 15. marca 2016. Skupna vrednost pogodbe je 3.160.000 evrov. »Dogovorjena je po načelu obračuna del na podlagi podpisanih stvarno izvršenih količin v gradbeni knjigi izvajalca. Cene na enoto izvedenih del so fiksne,« je ob podpisu posebej poudaril župan Pogodbo so potrdili s podpisom: Mirko Andrejc, Darko Menih in Viki Drev. Darko Menih. »Pogodba zajema vzdrževanje lokalnih cest, javnih poti, zbirnih mest, mestnih in krajevnih cest, parkirnih površin in nekategoriziranih površin, ki so natančno navedene, ali drugače: gre za vzdrževanje 212 kilometrov lokalnih cest ter 100 kilometrov javnih poti.« Izvajalec ima na voljo 12 plužnih in 8 posipnih enot, vedno na zalogi 100 ton soli in 300 ton peska. S programom so določili prednostne razrede, razporeditev mehanizacije, opremo, materiala za posipanje ter dežurstvo in pripravljenost. »Posebej bi rad poudaril, da je reakcijski čas ukrepanja zelo kratek in da so v pogodbi opredeljena obvezna vzdrževalna dela in investicijsko vzdrževalna dela v času letne sezone. Prepričan sem, da je izbrani izvajalec upravičil zaupanje s svojim dosedanjim delom in da lahko pričakujemo takšnega ali še boljšega tudi v naslednjem triletnem obdobju.« S kanalizacijo se bo spoprijel Nivig Šoštanj, 26. aprila - V petek so v Šoštanju podpisali pogodbo za izvajanje kanalizacije Ravne-center. Dela bo izvajalo podjetje Nivig iz Šoštanja, vrednost projekta (brez davka) je 476.000 evrov. Kanalizacijski sistem je dolg 4.170 metrov, vključuje 240 populacijskih enot, nanj pa se bo lahko priključilo nekaj več kot 60 stanovanjskih objektov. Izvajalec je že začel delati, dela pa bodo končana do septembra. Glavnino denarja, več kot 400.000 evrov, je občina zagotovila v evropskih in državnih skladih. »S tem projektom zaključujemo tako imenovane okoljevarstvene projekte, ki jih je bilo v zadnjih letih kar nekaj,« je ob podpisu pogodbe povedal podžupan Viki Drev. ■ mkp Banka Celje ostaja varna in stabilna banka Celje - Zadnji četrtek v aprilu so v dvorani Celjske mestne hranilnice na novinarski konferenci najvidnejši predstavniki Banke Celje predstavili poslovno leto 2012 in rezultate poslovanja ter načrte za letos. Poslovanje banke v letu 2012 Lani je Banka Celje ustvarila dobiček pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij v višini 36,1 milijona evrov, ki je bil višji kot leto poprej. Po zmanjšanju za dodatno obliko- slovni izid je vplivalo poslabšanje gospodarskih razmer, ki so zahtevale oblikovanje za skoraj četrtino višjih rezervacij kot leto prej. Kljub trenutnim oteženim razmeram Banka Celje ostaja trdna in uspešna banka, saj količnik kapitalske ustreznosti znaša 13,01 %, količnik temeljnega kapitala pa 9,33 %. Načrti za tekoče leto so v skladu z zastavljeno strategijo banke usmerjeni v ohranitev stabilnega kapitalskega položaja prek zagotavljanja stabilnih prihodkov, zniževanja zapadlih terjatev in tudi v letošnjem letu niso naklonjene, na Banki Celje načrtujemo pozitiven finančni rezultat. Posebno pozornost namenjamo zagotavljanju stabilnih finančnih prihodkov, obenem pa pričakujemo, da se bo tudi obseg oslabitev in rezervacij začel zmanjševati na raven izpred začetka finančne krize.« Plani poslovanja letos Ključni cilji Banke Celje za leto 2013 so krepitev tržnega deleža pri Utrinek z novinarske konference: Tatjana Rajh (svetovalka za odnose z javnostjo), Davorin Leskovar (član uprave), mag. Dušan Drofenik (predsednik uprave Banke Celje), mag. Aleksander Vozel (član uprave) vane oslabitve in rezervacije je bila realizirana izguba pred obdavčitvijo v višini 27,5 milijona evrov in čista izguba v višini 25 milijonov evrov, ki jo je banka pokrila iz drugih rezerv iz dobička. Na negativni po- krepitve poslovanja. Ob predstavitvi poslovnih rezultatov za lansko leto je predsednik uprave Banke Celje mag. Dušan Drofenik med ostalim dejal: »Čeprav bančnemu sektorju razmere poslovanju z majhnimi in srednje velikimi podjetji, razvoj in trženje storitev s čim višjo dodano vrednostjo in čim manjšo porabo kapitala, znižanje koncentracije deponentov, zagotavljanje ustrezne višine kapitala in kapitalske ustreznosti, povečanje pokritja nedonosnih terjatev z oslabitvami, optimiziranje osnovnih sredstev, informacijske tehnologije in kadrov ter aktivno upravljanje kreditnega portfelja s pospešeno izterjavo. Z namenom pravočasne identifikacije slabih naložb in vzpostavitve mehanizmov za njihovo učinkovito reševanje je Banka Celje ustanovila skupino za intenzivno spremljanje slabih naložb in izterjavo. O sodelovanju hčerinske Posesti in Re/maxa Banka Celje se preko svojega hčerinskega podjetja Posest že dve desetletji uspešno ukvarja z nepremičninami. Odslej bodo še več pozornosti namenili nepremičninskemu premoženju dolžnikov banke, zato so se odločili za sodelovanje z nepremičninsko agencijo Re/Max Slovenija. Ta bo pomagala pri prodaji nepremičnin v lasti in pod hipoteko Banke Celje. O zadovoljstvu komitentov Lani so izvedli raziskavo med komitenti Banke Celje. Razveselila jih je ugotovitev, da je kar 86 % komitentov z banko zadovoljnih. Celovito so prenovili tudi ponudbo za upokojence in študente. ■ Jure Beričnik Zbrali veliko odpadne električne in elektronske opreme Velenje - V okoljski družbi Karbon Velenje, ki jo je pred 13 leti ustanovil Premogovnik Velenje, so prejšnji mesec izvedli akcijo zbiranja odpadne električne in elektronske opreme. Zbrali so več kot 2.500 kilogramov omenjene opreme, od tega največ (1038 kilogramov) televizorjev in računalniških monitorjev, 823 kilogramov malih gospodinjskih aparatov, računalnikov, tiskalnikov ... 249 kilogramov velikih gospodinjskih aparatov, 394 kilogramov hladilnikov, klim, zamrzovalnih omar ... Z akcijo so bili zadovoljni in po napovedih jo bodo kmalu ponovili. Za sodelujoče v akciji so pripravili nagradno žrebanje. Sreča je bila naklonjena Mateju Grudniku iz Šoštanja, ki je prejel vikend paket na Rogli. Tudi sicer se v Karbonu zdaj ukvarjajo predvsem z okoljskimi dejavnostmi, kot so zbiranje in predelava izrabljenih motornih vozil, nekomu-nalnih odpadkov iz industrije in obrti, odpadne električne in elektronske opreme, odpadne embalaže in kovin. Zbirajo tudi gradbene odpadke. Dejavnost izvajajo v industrijski coni Premogovnika Velenje, kjer lahko občani oddajo omenjeno odpadno opremo vsak delovni dan. ■ Z akcijo so bili zadovoljni in jo bodo kmalu ponovili Glavna inšpektorica v premogovniku Velenje, 18. aprila - Premogovnik Velenje sta obiskala glavna inšpektorica Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor mag. Sandra Petan Mikolavčič, ki deluje pod okriljem Ministrstva za infrastrukturo in prostor, in rudarski inšpektor mag. Anton Planinc. Dr. Milan Medved, predsednik uprave, je s sodelavci gostom predstavil razvojne načrte in vizijo Premogovnika Velenje, v kateri poudarjajo varnost: »Varnost v Premogovniku Velenje je bilo in ostaja eno najpomembnejših področij. Delo rudarjev je še vedno delo v posebnih pogojih, za katere imamo predpisane posebne varnostne ukrepe, ki jih dosledno izvajamo.« Gostje pa so si nato ogledali najnovejši odkop premoga na koti -65 B v jami in pripravsko delovišče. V nadaljevanju so jim gostitelji pokazali tudi delovanje varnostnotehnolo-škega informacijskega sistema Premogovnika Velenje in delovišče novega izvoznega jaška NOP II. Sandra Petan Mikolavčič je po ogledu jame povedala: »Navdušila me je tehnologija, saj sem si vse skupaj predstavljala bistveno drugače, in Varnostnotehnološki informacijski sistem. Ob naslednji priložnosti si bom ogledala še Muzej premogovništva Slovenije v Velenju.« Nepravilno ločevanje bo udarilo po žepu Pregledujejo vsebino »črnih« zabojnikov Milena Krstič - Planinc Velenje - Komunalna inšpekcija je aprila na območju Velenja pričela izvajati poostren nadzor pr ločevanju ostankov komunalnih odpadkov, torej tistega, kar povzročitelji ne morejo odložiti v zabojnike za steklo, papir, plastično ter kovinsko embalažo in med biološke odpadke, ampak od- zično osebo znaša 200 evrov, za odgovorno 400 evrov, za samostojnega podjetnika 1.400 evrov,« je nekaj primerov nanizala Glažerje-va. Če so pred časom kaznovali zaradi nepravilno ločenih odpadkov le v zbiralnicah, bodo odslej globe pisali tudi za tiste, ki iz mešanih komunalnih odpadkov ne odstranijo tisto, kar sodi v embalažne in biološke zabojnike. Kako bodo odkrili, kdo ne ločuje prav? »Ljudje pustijo v odpadkih sledi,« pravi vodja medobčinskega inšpektorata. »Saj veste, položnice, Pregledajo vse, povzročitelji pa običajno v smeteh pustijo svojo sled. dajo v siv oziroma črn zabojnik. Pri stanovanjskih blokih, kjer so težave, bodo nadzore opravljali tudi ta in v prihajajočih mesecih. »Ugotavljamo, da ljudje še vedno veliko tistega, kar sodi med biološke odpadke, odložijo v siv oziroma črn zabojnik, veliko pa je tudi drugega, kar vanje ne sodi, tudi plastične in kovinske embalaže,« pravi Sonja Glažer, vodja medobčinskega inšpektorata. Če so doslej le opozarjali, bodo odslej tudi kaznovali. »Globa za fi- naslove, račune ...«. Ker odpadke zelo natančno pregledajo, običajno tudi zelo hitro najdejo povzročitelja. V posodah za mešane komunalne odpadke je še veliko rezerv. Po grobi oceni je v njih polovico tistega, kar bi sodilo drugam, to pa dviguje evre na položnicah, nad katerimi se velikokrat jezimo. Ponekod se k doslednemu ločevanju spodbujajo stanovalci med seboj. Pri tistih, pri katerih spodbude ne zaležejo, pa bodo morda globe? ■ ■ ■ DOMA IN NA TUJEM »"Has 9. maja 2013 P "■C? Od srede do torka - svet in domovina Sreda 1. maja Praznik dela 1. maj so po Evropi zaznamovali tudi protesti in opozorila o visokih stopnjah brezposelnosti. Protesti so bili v Carigradu, Atenah, Berlinu ... Približno 20.000 protestnikov se je zbralo na osrednjem zagrebškem Trgu bana Josipa Jelačica, s katerega so poslali opozorilo levosredin-ski vladi, naj nemudoma spremeni svojo ekonomsko politiko ali pa naj odstopi. Prvomajske proteste pod geslom »Spremenite smer« je organiziralo pet največjih hrvaških sindikatov. Prvomajski protesti pod geslom »Spremenite smer« v Zagrebu Papež Frančišek je ob prazniku dela svetovne voditelje pozval k ustvarjanju delovnih mest. Brezposelnost je posledica gospodarskega razmišljanja, ki ne upošteva socialne pravičnosti, je dejal. Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se aprila po podatkih statističnega urada na letni ravni zvišale za 1,5 odstotka. Četrtek, 2. maja Slovenija je izdala za milijardo dolarjev petletnih obveznic (s ku-ponsko obrestno mero 4,75 %) in za 2,5 milijarde dolarjev 10-letnih dolarskih obveznic (5,8-odstotna obrestna mera). Za obveznice je kljub znižanju bonitete pri Moody's vladalo izredno veliko zanimanje. Seveda, saj so obresti visoke. Bonitetni agenciji Standard & Poor's in Fitch zaenkrat Sloveniji ne nameravata znižati ocene, ki pri -A ostaja štiri stopnje nad Moody'sovo. Razlika med agencijskimi ocenami je velika in buri različna razmišljanja. tveganji, ki jih prinaša poročanje na spletu. Petek, 3. maja Po četrtkovih spodbudnih novicah ob izdaji naših obveznic je Evropa spet poskrbela za hladen tuš. Evropska komisija je poslabšala napovedi za Slovenijo. Letos bomo, pravijo, beležili 5,3-odstotni primanjkljaj in dvoodstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa 4,9-odstotni primanjkljaj in 0,1-odstotni padec BDP. Spomladanska gospodarska napoved Bruslja je tako za Slovenijo slabša od zimske in občutno slabša od povprečja v območju evra. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn pa je dejal, da bo Evropska komisija premislila o podaljšanju roka za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja Slovenije, a bo odločitev odvisna od reformne strategije vlade. Medtem se ponekod po Evropi le svetlika. Po recesiji, ki je zaznamovala leto 2012, se evropskemu gospodarstvu obeta počasno okrevanje. Območje evra bo letos beležilo 0,4-odstotni padec bruto domačega proizvoda, v prihodnjem letu pa 1,2-odstotno rast. Evrpoma nam je odbobrila pomoč za odpravljanje posledic poplav Prišla je še ena spodbudna vest. Evropska komisija je odobrila dobrih 14 milijonov evrov pomoči Sloveniji iz evropskega solidarnostnega sklada za odpravljanje posledic lanskih poplav. Pomoč morata odobriti še Evropski parlament in Svet EU. ECB pa se je odločila spodbujati gospodarstvo območja evra z znižanjem ključne obrestne mere. Gre za novo rekordno nizko vrednost. V obeh slovenskih novinarskih organizacijah so ob 3. maju, svetovnem dnevu svobode medijev, opozorili na slabe razmere v domačem medijskem prostoru. Društvo novi-naijev je izpostavilo »strmo padajoč« ekonomski in socialni položaj novinarjev, Združenje novinarjev in publicistov pa skrbi vpletanje politike v novinarsko delo. Svet Evrope je ob svetovnem dnevu svobode medijev posvaril pred Itajianski premier je postal Enrico Letta. Italija je po več mesecih političnega pat položaja dobila novo vlado. Premier je postal Enrico Letta. V zrušenju stavbe s tekstilnimi delavnicami v bangladeški prestolnici Daka, to se je zgodilo pred dnevi, je po zadnjih podatkih umrlo okoli 1000 ljudi. Oblasti napovedujejo ostrejšo kontrolo nad delovanjem podjetij. Sobota, 4. maja Toča, ki je v soboto klestila po državi, je povzročila veliko škode na poljščinah in sadnem drevju, poškodovala pa je tudi precej avtomobilov. Najbolj je prizadela Savinjsko dolino, kjer so padala zrna tudi v velikosti jajca. Toča je klestila še v Šmartnem ob Paki, Rečici ob Savinji in Šoštanju. Mnogi pravoslavni verniki po svetu in tudi pri nas so praznovali veliko noč, praznik Jezusovega vstajenja. Pravoslavna velika noč Predsednik uprave Krke Jože Co-larič je bil tudi lani najbolje plačani slovenski menedžer. Za vodenje novomeškega farmacevta je namreč lani prejel 732.000 evrov bruto prejemkov. Drugo in tretje mesto sta zasedla člana uprave Krke Aleš Ro-tar (530.000 evrov bruto) in Zvez-dana Bajc (483.000 evrov bruto). Zanimivo - trije zastavonoše po pri- hodkih so vredni toliko kot kakšnih 1500 naših delavcev. Proizvodnja opija ostaja po novem poročilu Združenih narodov pomemben vir dohodka za številne Afganistance. Izvoz opija je v preteklem letu predstavljal kar deset odstotkov bruto domačega proizvoda države. Sicer pa je očitno, da države potrebujejo desetletja, da si opomorejo od ruske ali ameriške »pomoči«. Nedelja, 5. maja Parlamentarni vrh se je sešel na sestanku, na katerem so predsedniki strank in vodje poslanskih skupin razpravljali o vnosu fiskalnega pravila v ustavo. Zagovorniki trobijo eno, nasprotniki drugo. Posledice bomo čutili prebivalci, a ob kratkem spominu, ki ga imamo, ponovno volili tiste, ki bodo dokazljivo naredili narobe. Parlamentarni vrh spet o fiskalnem pravilu Policijski sindikat Slovenije zaključuje zaostrene stavkovne aktivnosti, ki jih je izvajal od 26. aprila in s katerimi je marsikomu zagrenil pot na dopust, saj so recimo kontrole na mejnih prehodih potekale skrbno in počasi. Izrael je spet kazal mišice in izvedel raketni napad v bližini sirske prestolnice Damask. Menda so mu bili cilj tamkajšnji Palestinci. To je za Sirce in svetovno javnost očitno dovolj opravičljiv razlog, da streljaš po tuji državi. Ulice Pariza pa je zasedlo več deset tisoč protestnikov, ki so francoskega predsednika Francoisa Hol-landa ob prvi obletnici vladanja obtožili izdaje in zanemarjanja levice. Demonstracije je organizirala Leva fronta s podporo komunistov. Predsednik Hollande je seveda vzel v bran svojo dosedanjo gospodarsko politiko in obljubil, da se bo v obliki gospodarske rasti in delovnih mest obrestovala v drugem letu njegovega mandata. Ponedeljek, 6. maja Predsednica vlade Alenka Bratu-šek je na Brdu pri Kranju sklicala koalicijsko usklajevanje, na katerem so obravnavali nacionalni reformni program in program stabilnosti, pa tudi program dela vlade. Skoraj 40 civilnodružbenih sku- REPUBLIKA SLOVE SKUPŠČINA LJUDS Sovemja je Črtava vseh svojih ariaUjar.k in cwtavljan prav« slovanskega narooa Co samoooio&e. plače znižati sebi, DDV pa se ne bi smel zvišati. Kljub vsem ukrepom bo Slovenija na koncu morala zaprositi za mednarodno pomoč, pa menijo tisti, ki so sodelovali v anketi, ki jo je objavilo Delo. Potem ko je mednarodna bonitetna agencija Moody's prejšnji torek Sloveniji znižala bonitetno oceno, je zdaj znižala tudi bonitetno oceno SID banke, in sicer z Baa2 na Ba1. Ocena prihodnjih izgledov je negativna. Z esejem iz maternega jezika so dijaki v slovenskih gimnazijah prvi dan po prvomajskih počitnicah začeli maturitetni preizkus. K prvemu delu izpita se je prijavilo 8559 kandidatov. Na protestih proti Vladimirju Pu-tinu se je v središču Moskve zbralo na tisoče ljudi. Shod je potekal natanko leto dni po množičnih protestih v ruski prestolnici zaradi Puti-nove ponovne izvolitve. Na sodišču v Münchnu se je začelo sojenje nemški neonacistični skupini Nacionalsocialistično podzemlje (NSU), ki ji pripisujejo umore devetih priseljencev ter policistke. Vseh sedem obsojenih v zadevi Čista lopata je na ljubljansko okrožno sodišče podalo predlog za izvršitev zaporne kazni z alternativnimi oblikami.Posebnega navdušenja nad predvidenim paketom vladnih ukrepov ni. Stroka opozarja na kopico težav. DZ pa je preložil tudi odločitev o vnosu fiskalnega pravila v ustavo na 20. maj. Torek, 7. maja Tudi sindikati so večinoma prepričani, da bi morebitna uvedba davka na plače povzročila nadaljnji padec že tako nizke porabe, opozarjajo pa tudi na negativne posledice, ki bi jih zapis fiskalnega pravila v ustavo pomenil za upokojenke in upokojence. Sindikati so vladnim pogajalcem predstavili tudi protipredlog varčevalnih ukrepov, ki ga vlada sedaj preučuje. Po mnenju SDS pa so vladni predlogi ukrepov za uravnoteženje javnih financ napačna pot. Predsednik SDS Janša ocenjuje, da gre za gašenje požara z bencinom. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn pa je sicer pohvalil slovenske ukrepe za spodbujanje gospodarstva. Ob tem pa je namignil, da Slovenija še ni zunaj nevarnosti in da je za napovedi, da se lahko država izogne mednarodni finančni pomoči še prezgodaj. Raziskava svetovalnega podjetja Ernst & Young ugotavlja, da sta korupcija in podkupovanje v evropskem gospodarstvu običajna praksa, neslavna rekorderka v Evropi pa je Slovenija, kjer delež mene-džerjev, za katere je podkupovanje običajno, znaša kar 96 odstotkov. Potekala je prva izredna skupščina ljudstva pin se je udeležilo prve izredne skupščine ljudstva v Ljubljani. Nasprotovali so ustavnim spremembam, ki se nanašajo na spremembe referendumske zakonodaje in vpis fiskalnega pravila. Ocenili so, da bomo državljani izgubili pravico do odločanja na referendumih ter da se je politika uklonila kapitalu, ne volilcem. Vlada preveč odlaša z objavo ukrepov. Politiki bi najprej morali Gosto poseljena žepna državica Monako je napovedala ambiciozen projekt širitve ozemlja v Sredozemsko morje, s čimer bi bogata kneževina pridobila približno šest hektarjev dodatnih površin. Kneževina Monako je znana kot pribežališče slavnih in bogatih. V žepni državici na vsega dveh kvadratnih kilometrih živi skoraj 33.000 ljudi, zato je naj-gosteje naseljena država na svetu. V Rimu so se danes zadnjič poslovili od sedemkratnega italijanskega premiera Giulia Andreottija, ki je v ponedeljek umrl v starosti 94 let. 1 Sladoled žabje* perspektiv« Kaja Avberšek Zadnjeaprilski in prvomajski teden sta bila tako vroča, da so se marsikatere še zimske, vse mlečne, ohlapne in pikčaste noge znašle v kratkih hlačah. Bele noge, kratke hlače, sončna očala plus sladoled je enako poletje! Poletje je naravnost butnilo, iz sivih dvanajstih stopinj celzija v potnih bleščečih devetindvajset in naravi se je utrgalo. Toliko časa je nestrpno čakala na sončno toploto, da je preskočila nežne pomladne prehode in eksplodirala v vsej svoji sočnosti, barvah in vonjavah. In to s tako silo, da je naval brstečih in cvetočih hormonov zamajal tla pod nogami še tistim, tako prepričanim v samokontrolo, človeškim bitjem. Pa še mini mrk se je obesil na polno luno, adijo racio! Takole pišem o poletnih nasladah, začetek maja se mi je zlagal, štirinajst kaže termometer in kaplja mu iz nosa. Ne, ne, pravi moj 'starate', zima in gospoda nič ne šenkajo! Hitro preverim, kako kaže vremenu v četrtek, na dan izida ravno tegale časnika, kar dobro, štiriindvajset s soncem in kapljicami -mavrica ... moje poletne sladke teme ne gre menjavati: sladoled po deset, kdor ga kupi, se zastrupi, kdor pa ne, ta umre! (Očitno je, ni nam spasa.) Sladoled so menda pred več kot tri tisoč leti izumili na Kitajskem. Ko so se cesarji želeli posladkati in hkrati osvežiti, jim je bilprine-šen sneg z gora z vmešanim vinom, medom in sadjem. V začetku 13. st. je po Kitajskem haral veliki popotnik Marco Polo, naletel na eksotično sneženo sladico in jo seveda prenesel v Italijo. Tam so v slastni kitajski sneg vmešali še jakovo mleko in tako dobili kremasto teksturo. V srednjem veku je bilo predajanje posvetnim užitkom grešno, za kar pa je bilo prav figo mar Sicili-jancem, ki so veselo izdelovali limonin sorbet oz. granito, izdelano iz trsnega sladkorja, limonovega soka in snega z Etne. Na Medičejskem dvoru v Firencah so se arhitekti, hkrati slikarji, hkrati kiparji in v renesančni maniri slaščičarji - pa še vse kaj drugega, ukvarjali tudi s prirejanjem bleščečih dvornih slavij. Nepogrešljiv del le-teh je bila ohlajena krema iz limon, pomaranč in bergamota, pripravljena v čudovite oblike. Pri banketih je v vlogi scenografa sodeloval tudi sam Leonardo da Vinci! Led za dih jemajoče sladice so jemali iz ledenic - globokih jam, izoliranih s slamo, v katerih je voda pozimi zmrznila in se tudi v vročem poletju ni stalila. V 16. st. se je Katarina De Medici poročila s francoskim kraljem in postala francoska kraljica. V Francijo je vzela italijanskega mojstra za sladoled. Ta naj bi zaradi nevoščljivosti in zlobe drugih francoskih dvornih kuharjev ušel nazaj v Italijo, Francozem pa pustil dragoceni recept. V začetku 17. st. je Angliji vladal Karel 1., seveda je imel zaposlenega francoskega chefa. Ta ga je s svojo različico sladice, ki je spominjala na kremasti, sveže zapadli sneg tako navdušil, da mu je sladkosnedi kralj plačeval mastne denarce in ga rotil, naj recept do njegove smrti ostane skrivnost in specialiteta izključno za angleški dvor. Kralj je bil obglavljen, sladoledni chef pa seveda ni držal obljube. Tudi v ZDA so, jasno, sladoled prinesli Italijani. Korneta, recimo, se je konec 19. st. spomnil italijanski priseljenec. Na sejmu je prodajal sladoled v posodicah, ki so se hitro razbile ali pa so jih ljudje odnesli. Ko mu jih je sredi vročega avgustovskega dne popolnoma zmanjkalo, je stopil do sosednje stojnice, kjer je Sirijski kolega prodajal sladico iz nekakšnega vaflja, politega s sirupom. Iznajdljivec je prijatelja prosil za vafelj, ga zvil v škrnicelj, vanj položil kepico sladoleda in kmalu iznajdbo prijavil na patentni urad. V približno istem času, vendar pozimi, je neki enajstletni deček na terasi pozabil kozarec soka s palčko za mešanje. Zjutraj je odkril zamrznjeno poslastico in jo čez nekaj let ravno tako prijavil na patentni urad. Tako se je začelo. Takole pa se nadaljuje. Ko sem bila majhna, je imel svoj beli K67 (slavni kiosk oblikovalca Saše Maechtiga) s sladoledom sredi mesta Ziberi Fikri. "Enega mešanega na avtomat!" "A boš s čokoljadnim preljiv?" "Ja, prosim!" No, to je bil najboljši sladoled na svetu. Ziberi je kasneje svoj kiosk preselil bolj v kot, še kasneje pa se je moral izseliti na šoštanjsko avtobusno postajo. Od takrat ga obiščem na vsake kvatre, s kolesom, po poteh kislo dehtečega kolna. Sladolede preizkušam povsod, kamor grem in kjer jih prodajajo. Ne maram prodajaln, v katerih ne pustijo naročiti kepice pol-pol. Velikokrat sem nad ledenimi vodicami s praškom z okusom razočarana. Nazadnje v Vojniku, prodajalni se je reklo Kebap Čau Čau (no, ime se mi je zdelo obetavno!). Pogojno zadovoljna pa sem bila na avtobusni postaji v Zagorju. Uf, zdaj sem se spomnila sladoledne mašine, ki je nekje v devetdesetih prišla v hudo modo, tisti domači sladoled iz robidnic z vrta! Ali lani poleti, sladoled v toskanskem mestecu Castiglione in Chianti, s svežimi figami in koščki karameliziranih orehov... Avbe avbe! Dovolj bodi. Delat, ne pa mislit na sladkobne lenobne pregrehe! Živelo delovno ljudstvo! (Živel sladoled!) n MED MLADIMI Študenti stavijo na lokalno in ustvarjalno Prihodnji konec tedna se začne 23. festival Dnevi mladih in kulture - Letos še bolj nostalgičen kot prejšnja leta - Razgibal bo dva majska in prvi junijski vikend Bojana Špegel Velenje, 3. maja - Z mesecem majem je prišel čas za glavni vsakoletni projekt Šaleškega študentskega kluba. To je festival Dnevi mladih in kulture (DMK). Marsikdo ne ve, da je to najstarejši slovenski študentski festival. Letošnji bo že 23. po vrsti. Začne se prihodnji konec tedna, zapolnil pa bo kar tri vikende, saj se bo uradno končal 2. junija. Čeprav so zaradi močno zmanjšanih prihodkov študentskim organizacijam morali v ŠŠK-ju gledati na vsak evro, je ekipi uspelo pripraviti bogat in raznolik program. O njem, pa tudi o drugem aktualnem dogajanju v ŠŠK-ju, ki ima že zavidljivih 1.200 članov, smo pred letošnjim DMK--jem govorili s predsednikom kluba Žigom Kočevarjem. Začetek s Štafeto modrosti »Vse skupaj se je začelo leta 1990, v času osamosvojitve Slovenije. Takrat so velenjski študenti iz bivšega dneva mladosti, ki so ga v Jugoslaviji slavili 25. maja, naredili svoj praznik mladih. To je bil začetek danes večdnevnega festivala DMK. Festival zadnjih nekaj let poteka tri vikende v maju, letos se bo končal prvi vikend v juniju, saj začnemo 17. maja,« nam je na začetku povedal Žiga. Izpostavil je 4 dogodke, ki bodo zaznamovali letošnji festival. »Prvi je seveda slavnostna otvoritev. V atriju Velenjskega gradu bo v soboto, 18. maja, ob 20. uri nastopil ženski pevski zbor Kombinat, ki prepeva pesmi upora z vsega sveta. Na tem dogodku bomo predstavili tudi novo številko našega časopisa Racionalno izbrane teme RIT, v kateri bodo naši člani predstavili svoj pogled na težave Velenja in Slovenije. Zagotavljam, da bo številka zanimiva. Sledil bo koncert skupine Zmelkow. Ta dan bomo že sedmo leto zapored na 25. maja dobila vodo in elektriko. Ta zanimiv star industrijski objekt je pred letom dni postala nov kul-turno-umetniški center mladih umetnikov, ki bodo še naprej v toplej- Žiga Kočevar: »Da smo iznajdljivi, bo pokazal tudi letošnji program Dnevov mladih in kulture.« gradu pričakali tudi štafeto modrosti, ki jo bodo iz Kumrovca prinesli študenti. Našim članom bodo na 96 kilometrov dolgo poti pomagali študenti iz več okoliških klubov.« Pekarna ostaja kulturna pečica Drugi pomemben dogodek bo ponovno odprtje stare pekarne v Starem Velenju. Mestna občina Velenje je poskrbela, da bo stavba do ših mesecih leta v njej ustvarjali in razstavljali. »V petek, 25. maja, bomo predstavili pekarno kot »kulturno pečico« in novo društvo KUD Koncentrat, ki združuje oblikovalce, likovne umetnike, arhitekte in še marsikoga. Mladi so ga ustanovili predvsem zato, da bi se kreativci povezovali in širili dobre ideje. Že ob odprtju bodo odprli razstavo skic. Isti večer bomo nadaljevali v eMCe placu v stilu pionirčkov, saj bo dress V letu dni pol manj denarja Od Študentske organizacije Slovenije je ŠŠK v enem letu pridobil približno 50 % manj sredstev kot leto prej. Za letošnji 23. festival DMK pa bodo namenili enkrat manj denarja kot lani. Kljub temu so pripravili raznolik in kvaliteten program, z več poudarka na izobraževanju, ustvarjanju in druženju, manj pa na zabavi. Poleg RIT-i še Skovik Mladi, združeni v Šaleški študentski klub, enkrat letno izdajo družbenokritičen časopis RIT - Racionalno izbrane teme. Letos bo izšel 18. maja. Od novega leta naprej pa enkrat mesečno pripravljajo tudi spletni časopis Skovik, ki ga ureja Matevž Vogrinec. code rdeča rutica in modra čepica. Tako se bomo povrnili v nostalgič-ni čas nekdanje domovine, po katerem se marsikomu kolca,« nam je razložil naš sogovornik. Eden viškov bo, ko bodo zadnji dan v maju skupaj z Muzejem premogovništva Slovenije pripravili Stand up v jami. »Tako bodo znani slovenski stand up komiki to temno zgodbo naredili veliko bolj svetlo. Isti večer bo še tradicionalni koncert na Velenjskem gradu. Na njem bo letos nastopilo pet skupin, tudi domačini Big Addittion, pa belgijski Too Tangled, korošci Validum, najbolj znani irski Štajerci Happy ol'Mc Weasel in Primorci Eskobars ...« Festival bodo končali z retrospektivo dogodkov letošnjega festivala v nedeljo, 2. junija, ko bodo predstavili tudi performance multime-dijskega umetnika Staneta Špegla »Tito te gleda«. Ta bo ob 21. uri na terasi eMCe placa. Tudi letos bodo poskrbeli za več športnih in izobraževalnih dogodkov. Dodali bodo tradicionalno go-lažijado in turnir v malem nogometu. Največ športa si bodo študenti privoščili 25. maja. ■ Vse več odvisnosti tudi od računalnika Kje so vzroki, da vedno več mladih namesto odgovornega uživanja mladosti preživlja čas ob računalniku, prekomernem pitju in bežanju v odvisnosti Marija Skrt Psihiatrinja in predstojnica oddelka za zdravljenje odvisnosti v Psihiatrični bolnišnici Vojnik Darja Boben Bardutzky nam je povedala, da je danes več vseh vrst odvisnosti. Narašča odvisnost od pomirjeval, ki jih predpisujejo zdravniki, nedovoljenih drog, ki so dosegljive na črnem trgu, vedno več je patološkega hazardiranja, odvisnosti od iger, ki so dosegljive tudi na internetu, odvisnost od zapravljanja in seveda najbolj poznana in najpogostejša odvisnost od alkohola. V tem času pa je vedno več odvisnosti od računalnika. Odvisnost je bolezen s posebnimi zakonitostmi, saj bolnik ne ve, da je bolan, in tudi odklanja zdravljenje. Za spremembe se mora odločiti s pomočjo zdravnika, sorodnikov in se soočiti z realnostjo. Ko bolnik ugotovi, kaj je zanj dobro in kaj ne, s pomočjo doseže, da mu sprememba prinaša boljše življenje. Mladost je problematično obdobje. Mladostniki se v tem času razvijajo kot osebnosti, biološko odraščajo, dozorevajo možgani in takrat je pitje Darja Boben Bardutzky: »Naj bo življenje čim bolj pestro. Takrat ko ga obvladuje samo ena aktivnost, ko samo v eni aktivnosti najdemo zadovoljstvo in v njej pretiravamo, bi že moral zazvoniti alarm.« oziroma uživanja drugih poživil še posebej škodljivo. Zraven pa spada tudi brezciljnost, ki se pojavi v družbi, kjer je pijača, kjer je prisotna lažna samozavest, da mladi počnejo tisto, kar trezni ne bi počeli. Darja Boben Bardutzky je dejala, da je pomembno, da imajo mladi ob sebi zadovoljne odrasle, ki jih podpirajo, ne pa jim govorijo »saj s tabo ne bo nič, saj nikjer ni službe ...« Morajo jih spodbujati in jim zaupati. Kadar menimo, da imamo težave z odvisnostjo, je pomembno, da poiščemo pomoč. Zdravljenje se začne s pogovorom, nadaljuje pa se različno, saj je to neke vrste šolanje, učenje za novo življenje. Mladež, govori zdaj! Novo strategijo razvoja mladih v MO Velenje želijo oblikovati skupaj z njimi Velenje, 10. maja - Velenjski mestni svetniki bodo letos potrjevali nov program oziroma strategijo za vprašanja mladih za obdobje 2012 do 2015. Ta je tudi osnova za dodeljevanje proračunskih finančnih sredstev mladinskim organizacijam, ki delujejo v MO Velenje. Da bi slišali, kaj je tisto, kar je bilo že doslej dobro, in kaj si mladi še želijo, bodo jutri, 10. maja, ob 10. uri in v soboto, 11. maja, ob 16. uri v velenjskem Mladinskem centru (na Efen-kovi 61) pripravili debato z mladimi. Prva je namenjena osnovnošolcem, druga, sobotna, pa dijakom in študentom. Njihove predloge bodo skušali zajeti v lokalnem programu razvoja mladih v MO Velenje. Mladež je pogost pogovorni izraz za mladino. »Opisuje mladega homo sapiensa ženskega ali moškega spola. Oseba, ki jo od energije praktično razganja. Usmerjanje te energije je mogoče le samoiniciativno in mora biti izzvano iz notranjih motivov,« so zapisali organizatorji, velenjski Mladinski svet, Mladinski center in MO Velenje v vabilu na dogodka, saj si želijo, da bi se ju udeležilo čim več mladih. Le tako bodo namreč lahko zajeli večino želja in potreb generacije, ki je prepogosto pasivna in premalo občutljiva na dogajanje v okolju. ■ bš 'Kam se dat?' Knjižica mladinskega sveta Velenje nastala tudi zato, da bi mladi postali bolj aktivni Velenje, 3. maja - Mladinski svet, ki v Velenju združuje številna mladinska društva in podmladke političnih strank, je pred kratkim izdal knjižico z naslovom Kam se dat? V njej so zbrali informacije o različnih mladinskih društvih in javnih zavodih, ki se ukvarjajo z mladimi. Tako želijo promovirati mladinsko delo, mlade pa bi z njo radi spodbudili, da bi postali bolj aktivni. Del knjižice je napisal Janko Urbanc, ki je s komentarjem z naslovom »Mladi za Vele'je« ovrgel trditev, da se v Velenju nič ne dogaja. Med drugim je zapisal: »Mladi za »Vele'je«. Naziv mogoče res asociira na listo mladih, mogoče politično opredeljenih, ki bodo v želji po izboljšanju položaja mladih v mestu kandidirali na volitvah v občinski svet. Ampak v Mladi za »Vele'je« se ni mogoče včlaniti niti kandidirati. Pripadnost se kaže z dejanji. Naziv opredeljuje neformalno skupino mladih, ki s svojim družbeno aktivnim delovanjem v različnih mladinskih in drugih nevladnih organizacijah - večinoma prostovoljno - prispevajo k delovanju teh organizacij in uresničujejo njihov namen, ki po navadi temelji na dvigu kvalitete življenja in izpolnjevanju različnih interesov aktivnih posameznikov ter zagotavljanju prostočasnih aktivnosti za mlade v kulturi, umetnosti, vzgoji, izobraževanju, sociali, turizmu ... Te mlade, različnih političnih nazorov, vrednot, tradicij, osebnostnih nazorov in ciljev združuje družbena angažiranost in želja po več aktivnostih za mlade in njihov boljši jutri ...«. Ugotavlja, da je dogajanja »vrh glave«. In da so tisti, ki jamrajo, pogosto sami krivi, da se jim nič ne dogaja. ■ bš ^^ termotehnika toplotne črpalke hladilni sistemi je vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav. Zaradi povečanja dejavnosti objavljamo naslednja prosta delovna mesta: I. RAZVOJNI INŽENIR - KONSTRUKTER Zahtevana znanja: VI. ali VII. stopnjo strokovne izobrazbe s področja strojništva -konstruiranja: dipl.inž.str. / uni.dipl.inž.str. večletne izkušnje s področja konstruiranja naprav dobro poznavanje računalniških orodij Microsoft Office, SolidWorks, AutoCAD dobro znanje angleškega jezika (razumevanje, govorjenje, pisanje), zaželeno znanje nemškega jezika želeno osnovno poznavanje toplotnih črpalk in hladilnih naprav oz. sistemov želeno znanje termodinamike sposobnost timskega dela Naloge in odgovornosti: razvoj konstrukcije novih generacij toplotnih črpalk in hladilnih naprav izdelava novih različic že obstoječih izdelkov sodelovanje pri razvoju novih generacij izdelkov od koncepta do vpeljave v proizvodnjo sodelovanje z dobavitelji in kupci pri razvoju novih rešitev izdelava tehnične dokumentacije izdelkov II. MONTER - SERVISER OGREVALNIH, HLADILNIH IN KLIMATSKIH NAPRAV Zahtevana znanja: • IV. - V. stopnjo strokovne izobrazbe - smer elektrikar ali inštalater hladilnih in ogrevalnih naprav • 5 letne izkušnje na tem področju • zaželeno znanje nemškega jezika, izjemoma angleškega • vozniški izpit B kategorije • poznavanje dela v računalniškem okolju • sposobnost timskega dela • sposobnost dela z ljudmi Naloge in odgovornosti: • izvajanje montaža, zagonov, testiranja in servisnih posegov ogrevalnih, hladilnih in klimatskih naprav • vodenje skupine na področju montaž in servisiranja toplotnih črpalk in hladilnih naprav • delo se opravlja pretežno na terenu v Sloveniji Nudimo: zaposlitev za nedoločen čas v mladem in ambicioznem kolektivu na zelo perspektivnem področju obnovljivih virov energije. Omogočeno je delo v podjetju, ki ima 30% letno rast, izvozno usmerjeno strategijo z lastno razvojno ekipo in sodobnim laboratorijem. Prav tako pa nudimo tudi permanentno izobraževanje tako doma kot v tujini ter lepe osebne dohodki s stimulativnimi dodatki. Pisne prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 20.5.2013 na naslov: Termo-tehnika, d.o.o., Orla vas 27a, 3314 Braslovče ali na elektronski naslov: alenka.kucer@kronoterm.com. Za dodatne informacije pokličite na telefonsko številko: 03 703 16 20 ali 041 605 951. ■ OBJAVA MESTNE OBČINE VELENJE 9. maja 2013 Prednostni listi za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem Mestna občina Velenje je do konca junija 2012 na osnovi javnega razpisa, objavljenega maja 2012, zbirala vloge za dodelitev in zamenjavo neprofitnih stanovanj v najem. Na razpis je prispelo 372 vlog, od katerih jih je bilo 45 v postopku zavrnjenih. Na prednostno listo A se je uvrstilo 268 prosilcev, na prednostno listo B se je uvrstilo 28 prosilcev, na seznam za zamenjavo liste A se je uvrstilo 26 prosilcev, na seznam za zamenjavo liste B pa se je uvrstilo 5 prosilcev. Prejšnji razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem je bil objavljen leta 2009. Po tem razpisu je Mestna občina Velenje za- gotovila stanovanja vsem prosilcem za dodelitev in zamenjavo neprofitnih stanovanj z liste B in večini prosilcev za dodelitev in zamenjavo neprofitnih stanovanj z liste A. Z veljavnostjo nove prednostne liste se stanovanja po prejšnji listi ne dodeljujejo več. Seznama upravičencev, ki jim bo Mestna občina Velenje zagotovila stanovanja, ne moremo objaviti, saj natančnega števila razpoložljivih stanovanj v letih 2013 in 2014 ne moremo predvideti. Stanovanja bomo dodeljevali skladno s številom upravičencev na prednostnih listah in glede na primerno stanovanjsko površino ter višino najemnine. Mestna občina Velenje za reševanje stanovanjskih vprašanj občanov namenja veliko finančnih sredstev. Tako je v letu 2012 zagotovila 39 novih stanovanjskih enot, v desetletnem obdobju pa skupaj več kot 200 stanovanjskih enot. V desetih letih smo sklenili več kot 700 najemnih pogodb, v obdobju od 1. 1. 2012 do 30. 4. 2013 pa smo zagotovili stanovanja 77 družinam. Trenutno je v občinski lasti 822 stanovanj, od tega 776 neprofitnih stanovanj, 16 bivalnih enot in 30 službenih stanovanj. Čeprav želimo vsem občankam in občanom pomagati pri zagotavljanju primernih stanovanjskih razmer in nam to v precejšnji meri tudi uspeva, se na vsak novi razpis prijavi še večje število prosilcev. Pozna se, da je vedno več tistih, ki ne morejo sami rešiti svojega stanovanjskega vprašanja. Mestna občina Velenje zaradi potreb po stanovanjskih enotah soinvestira gradnjo poslovno stanovanjskega objekta na Gorici, v katerem bo 132 neprofitnih stanovanj in 198 pokritih parkirnih mest. Soinvestitor financira gradnjo 15 tržnih stanovanj, trgovskega centra z 62 parkirnimi mesti, poslovnih prostorov za prodajo na trgu in okoli 460 pokritih parkirnih mest, s pomočjo katerih bomo odpravili težave s parkiranjem v krajevni skupnosti Gorica. Celotna vrednost investicije znaša okoli 24 milijonov evrov. S prijavo na javni razpis Stanovanjskega sklada Republike Slovenije je Mestna občina Velenje pridobila soin-vestitorska sredstva za 65 stanovanj in 98 pokritih parkirnih mest v okvirni vrednosti 5,5 milijona evrov ter posojilo v višini 2,3 milijona evrov. Dela naj bi bila končana še letos. Stanovanja bomo upravičencem z veljavnih prednostnih list predvidoma lahko dodelili že v začetku leta 2014. Naslednji javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem bo predvidoma objavljen v drugi polovici leta 2014. Prednostna lista A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe Uvrstitev Ime in priimek Število točk 1. SENADA SARAJLIC 765 2. MASAR SARAMAT 730 3. MATEJ OCEPEK 720 4. VESNA JEVŠNIK 670 5. MERIMA MURSELOVIC 610 6. JASNA MURATOVIČ 600 7. JASMINA MAKALIC 600 8. ELVEDINA TOPČAGIČ 595 9. ALEŠ FAJFAR 580 10. ALENKA HRIBERŠEK 580 11. MARIO BRIŠEVAC 580 12. IRENA JESENIČNIK 580 13. POLONCA RATNIK 570 14. MONIKA ŠTRUC 570 15. METKA TRATNIK 570 16. VAHIDA TOPALOVIC 570 17. VESNA ŽIBRET 570 18. BLERIM TARAJ 570 19. SNEŽANA PERTEŠI 560 20. NINA GOLOB 560 21. flEVAD AHMETAŠEVlC 560 22. SLAflANA GVOZDEN 560 23. MILENA DAKIČ 560 24. SLAVIŠA GOTOVNIK 555 25. SAMIR SULJKANOVlC 550 26. TANJA GEGIČ 550 27. MEDIHA DELIC 550 28. TEA KELC 550 29. MELISA PLAVŠIC 545 30. MARKO OČKO 540 31. TILEN FATlC 540 32. SANJA HARAMIJA 540 33. SINIŠA RADULOVIC 540 34. SUZANA GASHINSKIY 540 35. BLAŽ VRČKOVNIK 540 36. NEMANJA JOZIČ 535 37. ENVER KOCA 535 38. JANJA STOPAR 535 39. EHLIMANA BAŠIC 535 40. AMELA MUJANOVlC 530 41. ALMA MUJAČIC 530 42. ALENKA ŠPEGEL 530 43. ALEN TOMlC 525 44. SADETA ŠIMIC 520 45. VESNA MARKOVIC 520 46. JERNEJA ZLATAR 520 47. MATEJA OŠTIR 520 48. MARKO KOCMAN 520 49. ADONIS HADŽIČ 520 50. ALEŠ BRELIH 520 51. GREGA RAMŠAK 520 52. BARBARA FEKONJA 520 53. MONIKA BOROVNIK 520 54. BARBARA GREBENŠEK 510 55. MIRELA HAJDAREVIC 510 56. RADENKO ŠODIČ 510 57. MEDEJA PRISTOVNIK 500 58. SENADA DŽANKOVIČ 500 59. MIRELA IBRALIČ 500 60. IVANA DUŠANIC 490 61. STANISLAVA DRAME 490 62. RAJKA DOLNIČAR 490 63. SERVET BROJAJ 490 64. NATAŠA GRUDNIK 480 65. ALJOŠA LEKŠ 480 66. SNEŽANA GRBIC-LULIC 480 67. ANELA GRCIC 480 68. SANDRA STAJIC 480 69. KRISTIJAN URBANC 480 70. INDIRA MURATOVlC 480 71. ŽELJKO STAMENOVlC 480 72. MAJA MLAČNIK 480 73. EDIN ZUKIC 480 74. BRANKICA PAVIC 480 75. TATJANA GAJŠEK 480 76. HARIS ZULIC 480 77. KUJTIM GUTAJ 480 78. MARIJA SKEJIC 470 79. VANINA VUKONJA 470 80. PETRA EMERŠIČ 470 81. SILVESTER REDNJAK 470 82. JASNA PRODAN 470 83. ITANA RODIC 470 84. VESELIN STEPANOSKI 470 85. PRIMOŽ KUBALE 460 86. URŠKA BERLAK 460 87. ANITA BRELIH 460 88. SABINA JOLDIČ 460 89. KATJA GOLIČNIK 460 90. MOJCA GLOBOČNIK 460 91. MAJA ŽIVKO 460 92. TOMAŽ SVETKO 460 93. ANJA PETRIČ 460 94. NELI BLAGUS 460 95. TATJANA SKUTNIK 460 96. EDITA SAKALIC 460 97. SUZANA MUNDA 460 98. PAVEL VARGANOV 460 99. ŠEFKA ŠEKI GOLAČ 460 100. SAMIR KULJIC 460 101. VINKO ŠTABUC 450 102. VESNA JAVORNIK 450 103. HEDVIKA RENER 450 104. NEFISA HIRKIC 450 105. MARJAN VOLAVC 450 106. ASMIR VELIC 450 107. VERONIKA POVALEJ 445 108. ŽELJKO KUZMANOVIC 440 109. IBRAHIM MRKALJEVIČ 435 110. BRANKO LEMEŽ 430 111. BRIGITA REDNAK 430 112. ZDENKA SKLEDAR 430 113. DRITA KADRI 430 114. DARJA ZAKŠEK 430 115. SREČKO RANČNIK 420 116. IVKA BARIŠIC 420 117. SABIR SADIKOVIC 420 118. ADEM HALILOVIČ 420 119. DRAGO BOROVNIK 410 120. RABIJA DEDIC 410 121. DRAGUTIN BLAZINČIČ 410 122. ANDREJA HORVAT 410 123. MARTINA SEDOVŠEK 410 124. MARJAN KOJC 410 125. MIRSAD BEŠLAGIC 410 126. DARJA CVIKL 400 127. HELENA JOVAN 400 128. ERVIN BAJCER 400 129. SELMA KARIČ-RADONČIČ 400 130. DAMJANA PRAUNSEIS 400 131. NADA SIMONIČ 400 132. NERMIN OSMANOVIC 400 133. simo jaCimoviC 400 134. DOBRICA DIMIC 400 135. BOŽENA NOVAK 400 136. VILI OJSTERŠEK 400 137. ZINETA ISLAMOVIC 400 138. NADA KOLENC 400 139. FAHIR PALOŠ 400 140. ZDRAVKO ŽVIKART 400 141. STANKO PODGORŠEK 400 142. ALEŠ ČERNJAVIČ 400 143. BOJAN VULETIČ 400 144. JANKO STOPAR 400 145. NATALIJA REDNAK 400 146. ATILA LASLO 400 147. ALDINA OKANOVIC 400 148. NIHAD LUKAVAČKIC 400 149. REFIK HODŽIC 400 150. BELA VOGRINČIČ 395 151. ENES OMEROVIC 390 152. SAŠA VEITHAUSER 380 153. ANDREJA KREJAN 380 154. STIVEN GAVRlC 370 155. ANTON AJD 360 156. DUŠAN JAGER 360 157. BANISLAV VRTOVEC 360 158. JASMINA MEMIČ 350 159. KRISTINA PODRŽAVNIK 350 160. MARJETKA MEDVED 350 161. HARIS PAJIČ 350 162. UROŠ OJSTERŠEK 350 163. ANDREJA HORVAT 350 164. NATALIJA PINTAR 340 165. RADOVAN VRABIČ 340 166. MUNEVER MUSIC 340 167. MUJO SMAJLOVIC 340 168. VESNA HERCOG 330 169. LEONIDA KUBALE 330 170. IVANA JANKOVIČ 330 171. MAJA KOČEVAR 330 172. MOJCA BURŠIČ 330 173. BAHRIJA ŠERBEČIC 330 174. RADOMIR DIKOSAVlC 325 175. IGOR BIONDIC 320 176. MARIJA STOPAR 320 177. ALEŠ OREŠNIK 310 178. KSENIJA PAJK 310 179. MATIC BAJDE 310 180. SALIH HANKlC 310 181. METKA KUMER 300 182. FRANCI KUMER 300 183. JASNA DURAKOVlC 300 184. MARIO DAVIDOVSKI 300 185. MATEJ BOJADŽIJEVSKI 300 186. MARJETKA VOGLAR 300 187. ANDREJ VRBEC 300 188. PETER POKLEKA 300 189. EVA DAKIČ 300 190. DENIS BARTLMA 300 191. SIMONA BRAJER 300 192. NIKI MISIJA-RAVNJAK 300 193. SENAHID KURBAŠlC 300 194. RESHAT MUJA 300 195. MARIJA PASARIC 300 196. MERSAD SMAJLOVIČ 295 197. MIRNES SMAJLOVlC 295 198. DUŠANKA MRKONJIC 290 199. UROŠ BOROVNIK 290 200. MILORAD TOPIC 290 201. KRISTINA LESJAK 290 202. JAGA CREPULJA 290 203. BOJAN PEVNIK 280 204. ZVONKO GALOF 280 205. DUŠAN SALOBIR 280 206. ALJOŠA PUŠNIK 280 207. SAŠO LEKŠ 280 208. SAŠO RUTAR 280 209. TOMAŽ ZEP 280 210. PEREGRIN GALOF 280 211. TANJA MARKOVIČ 280 212. POLONCA JAKOB 280 213. DŽORDŽE ROGIČ 280 214. MITJA FEGUŠ 280 215. MARTIN JANČIČ 280 216. KONRAD MARTINŠEK 280 217. KAROLINA DESTOVNIK 280 218. ANDREJA URŠEJ 280 219. MILAN PONGRAČIČ 280 220. BRANIMIR ŠKODA 280 221. SADIJAN OKANOVIC 280 222. ŠPELA BANOVŠEK 280 223. ZORAN GALOF 280 224. ALDIJANA SALIBAŠIC 280 225. VLADIMIR GREGORIČ 280 226. DEJAN NAKlC 280 227. ALEN BARON 280 228. ANTON ŠTRUKELJ 280 229. DINKA BENlC 280 230. ERMINA ČEHIČ 280 231. SAŠA ILlC 280 232. BORKA KEREZOVIC 280 233. ELVIS flOGIČ 280 234. IVAN TALAJlC 280 235. DAMIR ČELIKOVIČ 280 236. MAJA STROPNIK 280 237. SANDI SMILJČIC 280 238. URŠKA KNEZ 280 239. JURE PRAPROTNIK 280 240. MIRJANA TICA 280 241. JASNA ALJIC 280 242. KATJA TALAJIC 280 243. MIŠA HRABRA 280 244. ALEKSANDER BERA 280 245. MATIC MALOVRH 280 246. MITJA GRABNER 280 247. LJUBOMIR MARKOVIČ 280 248. DEJAN ŠKOFLEK 280 249. MARKO DOLINAR 280 250. ANITA BREZNIK 280 251. TJAŠA SELIČ 280 252. SUZANA KOSTIC MILJANOVIC 280 253. SENAD AHMETOVIČ 270 254. JOŽICA HUDOURNIK 260 255. MARJAN VODEB 260 256. JOŽEF ROMIH 250 257. MUJO OMEROVIC 250 258. SVETLANA HARNIK 240 259. ANTON ŠMIGOC 240 260. SILVESTER ŠMIGOC 240 261. MIHAEL STOPAR 240 262. ELMA IBRIŠIMOVIČ 230 263. DIJANA DEDIC 220 264. VESNA HASlC 220 265. DAMJAN BEŠIČ 220 266. KONRAD BREZNIKAR 220 267. SLAVKO KOMAR 200 268. DARKA KORAČ 190 Prednostno listo B za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek zavezani plačati lastno udeležbo Uvrstitev Ime in priimek Število točk 1. ALEKSANDRA ŠVENDA 590 2. URŠKA GLINŠEK BIŠKUP 540 3. KARLO LOVRIC 540 4. LUKA OGRAJENŠEK 480 5. DANIELA KRNETA 480 6. ROBERTO ŠPEGELJ 470 7. ALEN ŠEČIČ 470 8. MARJANA PAČNIK 470 9. ALEKSANDRA ALIHODŽIC 410 10. HIRIŠA MUHAREMI 410 11. BOŠTJAN HABJANIČ 380 12. NEVENKA PRATNEMER 350 13. GABRIJELA POČIVALNIK 340 14. PETRA GROBELNIK 340 15. SIMONA VOŠNJAK 340 16. DEJAN GRENKO 330 17. BOŠTJAN VEBER 330 18. ANDREJA ČERNJAVIČ 300 19. GORDANA LAH 300 20. NENAD GVOZDENOVIC 300 21. MIRKO RUŽIČ 290 22. LUKA JURŠIČ 280 23. PETER VTIČ 280 24. MILAN JURIC 280 25. ŠPELA SUŠEC 280 26. VANJA JOSIC 280 27. SELMA ZULIC 210 28. MATEJ KLEMENČIČ 170 Župan Mestne občine Velenje Bojan KONTIČ, s. r. KULTURA Marjan Tekauc ustvarja že pol stoletja Velenje, 23. aprila - V svoji skromnosti in podjetniškem tempu je fotograf Marjan Tekauc, ki že več desetletij deluje v svojem ateljeju na Kardeljevem trgu v Velenju, posnel in še nekajkrat več izdelal na tisoče, najbrž kar sto tisoče fotografij. Pred nedavnim je v Muzeju na Velenjskem gradu v sodelovanju z Muzejskim društvom in Muzejem Velenje postavil razstavo fotografij Šoštanja in Šaleške doline. O njegovem delu, poslanstvu fotografa Damijan Kljajič, Marjan Tekauc in njegove brezčasne slike (Foto: Jože Miklavc) in razstavljenih delih, je spregovoril direktor in odličen fotograf Damijan Kljajič. Med drugim je dejal, da »ima dobra fotografija veliko izpovedno, estetsko in umetniško vrednost, če pa je na njej ujet svet iz okolja, ki se nenehno spreminja, še toliko večjo. Za mnoge ima veliko izpovedno moč naravoslovna in krajinska fotografija.« Marjan Tekauc Tiki je po njegovih besedah nedvomno tudi odličen fotograf krajinar, ki s svojimi kamerami zelo rad in pogosto zabeleži pokrajinske posnetke. Še zlasti okolje Šoštanja in okolico Šaleške doline, ker te kraje in posebnosti še posebej pozna, saj je tod preživel vse svoje življenje. Razstava v atriju Velenjskega gradu bo na ogled do konca junija. ■ Jože Miklavc Pridnica za svetovni dan knjige Svetovni dan knjige, 23. april, ki ga praznujemo od leta 1995 in se opira na katalonsko tradicijo podar-janja knjig in cvetja, so v Šoštanju praznovali v družbi pesnice, igralke, interpretke Nine Bizjak iz Velenja. V Mestni galeriji Šoštanj je z močno in prepričljivo interpretacijo pesmi, ki jo je izvedla s pomočjo sestre Maje Bizjak in Vojka Šuštaršica, sicer učitelja fizike, predstavila svoj pesniški prvenec Pridnica, ki je izšel leta 2012. Izidu pesniške zbirke je botrovala 40-letnica Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec, kjer Nina zaključuje četrti letnik. Pesmi za zbirko je izbrala in jo uredila Helena Merkač. Šola se je za tako obeležje odločila na osnovi njenih uspehov, ki jih je kot dijakinja nizala ves čas šolanja. Teh pa je lepo število. Nina Bizjak je v letu 2011/12 odigrala glavno vlogo v gledališki predstavi režiserja Andreja Makuca Njena ljubezen, delo Janeza Žmavca, dosegla je prva mesta na vseslovenskem srečanju zdravstvenih šol na Vrtiljaku učenja ter prejela prvo mesto za spis na temo medicinske sestre. Sodelovala je v projektu Vizije 2012 in osvojila naslov vizionarka, na natečaju založbe Pivec iz Maribora za najboljšo izvirno slovensko pesem, ki je krožila na facebooku, se je uvrstila med šest najboljših, ravno tako je bila med šestimi finalisti na natečaju mlade literature leta 2011 v Slovenj Gradcu. Skratka, Nina si je svojo literarno pot že trdno zastavila, ob tem pa uspešno igra, zadnje čase v AgledaŠ, amaterskem gledališču Šoštanj. V uvodu je nekaj besed o prazniku povedala Milojka B. Komprej, ki je večer tudi vodila. ■ MBK Izdelava rož iz najlonk V ponedeljek, 16. aprila, je kulturno športno društvo Vulkan iz Belih Vod organiziralo kreativno delavnico, 2. del - izdelava rož iz najlonskih nogavic. Delavnico je ponovno vodila gospa Marija Bahun, ki nam je tokrat pokazala, kako se izdeluje prelepe gladiole in vrtnice iz pisanih najlon-skih nogavic. Glede na to, kako lepo so uspeli naši izdelki, izdelava sploh ni bila tako zelo zahtevna. Vse udeleženke smo bile prijetno presenečene, kako hitro smo se naučile izdelati tako krasne cvetlice. Vsaka udeleženka je dobila v dar tudi prelep aranžma v kozarcu, ki jih je za nas prijazno pripravila gospa Marija in smo ji za to zelo hvaležne. Ker je navdušenja za ročne spretnosti zelo veliko, smo že dogovorjene za nadaljevanje delavnice v maju, in sicer se bomo preizkusile v izdelavi nakita. Oktet Zavodnje prepeva že 36 let »Glasba nas v teh težkih časih potolaži, glasba v nas prebuja ljubezen, veselje, mir ...«, s temi besedami je Alenka Sinigajda pričela majski koncert okteta Zavodnje, ki prepeva že polnih 36 let. Udeležujejo se zborovskih revij, prepevajo na različnih prireditvah in gostovanjih, organizirajo samostojne koncerte ... Prepevajo ljudske in umetne pesmi, njihov umetniški vodja Jože Grabner pa je za oktet ustvaril že premnogo priredb in pesmi, ki še dodatno bogatijo že tako pester repertoar okteta. Dolga leta se zasedba skorajda ni spreminjala, letos pa se je nekoliko pomladila. Oktetu sta se pridružila dva nova člana. Koncert, ki se je 'zgodil' to nedeljo v domu krajanov v Zavodnjah, so zanimivo popestrili še gostje, člani okteta Dolič ter mladi fantje tro-bilnega kvarteta glasbene šole Velenje pod vodstvom Janija Šuligoja. Miro Perovec, predsednik okteta Zavodnje, se je ob koncu prijazno zahvalil polni dvorani poslušalcev. Posebno zahvalo z albumom fotografij in spominov pa so člani okteta namenili Tonetu Grabnerju, ki je z oktetom prepeval od vsega začetka. Bil je s tistimi, ki so oktet ustvarili, in je skoraj edini, ki je ostal zvest oktetu vseh 35 let. Kljub temu da večina članov v oktetu vztraja že dolgo, jim veselja do petja in druženja še zdaleč ne primanjkuje in zato obljubljajo še veliko takšnih in drugačnih nastopov. ■ Maša Stropnik Ob svetovnem dnevu knjige so v velenjski knjižnici gostili vsestranskega Vinka Möderndorferja. Sproščen pogovor je vodil Ivo Stropnik. Bralna značka za odrasle Velenje, 23. aprila - V Knjižnici Velenje so svetovni dan knjige in avtorskih pravic, 23. april, zaznamovali s prav posebno prireditvijo, z zaključkom projekta Bralna značka za odrasle. Že četrto leto zapored so namreč bralke in bralce, ljubitelje knjig, povabili k listanju in prebiranju zanimivih knjižnih del. Na seznam so uvrstili tudi knjige, ki so sicer malce spregledane in bi morda drugače ostale na knjižnih policah. Bralna značka za odrasle se vsako leto prične 8. septembra ob mednarodnem dnevu pismenosti in zaključi 23. aprila. Vsako leto na zaključni prireditvi gostijo znanega literata, in ker so v letošnji seznam uvrstili tudi knjigo Nespečnost Vinka Möderndorferja, ki je bila zato tudi zelo brana, so večkrat nagrajenega vsestranskega ustvarjalca povabili medse. V sproščenem pogovoru z Ivom Stropnikom je Möderndorfer z obiskovalci delil svoj pogled na družbenopolitično in kulturno dogajanje v Sloveniji umetnost, ustvarjalni proces in literaturo. ■ Metka Pivk Srdič Si Letujte z Izredno ugodno. ' y mr-j OtokKOs od 14. 6. - 21. 6. za skupino 20-40 pax 'it- ^ ti^^fl Skupaj s turistično agencijo ^^fl^ Intelekta smo vam pripravili izjemno zanimivo letovanje, ki je tudi cenovno prijazno. Vabimo vas na grški otok Kos. Kos je lep, zelo lep otok, z lepo naravo, in različnimi zanimivostmi. Leži v Egejskem morju približno 4 kilometre pred obalo Male Azije. Otok ima 6000 let dolgo in bogato zgodovino. Med njegovimi pomembnimi osebnostmi je najbolj znan Hipokrat. Turiste privabljajo seveda čudovite plaže, turkizno morje in razne zanimivosti, kot so recimo naravne terme, kjer izpod skal naravnost v morje teče do 45 stopinj topla voda, ki je med drugim zelo blagodejna za kožo. Hotel Euro Village Achileas je neposredno ob plitvi peščeni plaži, od majhne ribiške vasice Mastichari oddaljen 1,5 km, od središča mesta Kos pa 22 km. Hotelski kompleks je zgrajen iz več stavb in ima 421 sob. Ponudba je all inclusive in sicer zajtrk, kosilo in večerja. Zraven sodi vino, točeno pivo in brezalkoholne pijače. Sobe so prijetno opremljene, imajo kopalnico s kadjo, WC, sušilnik za lase, telefon, TV, hladilnik ter balkon ali teraso. Za doplačilo lahko najamete sef in samostojno nastavljive klimatske naprave. Cena vključuje: polet Maribor - Kos - Maribor, letališke in turistične takse, brezplačno parkiranje na letališču ER Maribor, prigrizek na letalu ter brezalkoholni napitek, kava ali čaj, prevoz 20 kg prtljage, asistenco na letališču ER Maribor, slovenskega predstavnika oz. vodnika na destinaciji, avtobusni transfer od letališča do hotela in nazaj, nastanitev na podlagi all inclusiv v hotelu Euro Village Achileas 4*, 1x vstop v vodni park Lido, pijačo dobrodošlice, nezgodno zavarovanje Triglav, dodatno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco Coris. ■i® Hotel EURO VILLAGE ACHILLEAS 4* Nastanitev Os St All inclusive Redna cena Naš čas DS 3 AI 595 € 449 € DS 2 Al 566 € 465 € ES/DS 1 Al 647 € 593 € Cena za otroka od 2 - 14 let je 199 €. Nižje cene veljajo samo za bralce Našega časa, ki se na agenciji Intelekta oglasijo s tem kuponom in ki bodo plačali 30 % akontacije do 20. 5. 2013. Za vse druge velja redna cena! Pokličite! Erna Bečič, 070 722 987 Irma Kopič, 070 392 891 Ana Žerdoner, 070 299 477 Tanja Savanovič, 070 390 848 Intelekta Murska Sobota d. o. o. Pe Velenje, Rudarska 2d, 3320 Velenje Tel: 05 90 322 93 Gsm: 070 392 891 KULTURA '"»■«ČAS 9. maja 2013 Zabavajo sebe in občinstvo 15-letnico delovanja zaznamovali s koncertom - Pri srcu so jim vse zvrsti - V svoje vrste vabijo še več ljubiteljev ubranega petja Tatjana Podgoršek Pred minulimi prazniki je Mešani pevski zbor Šmartno ob Paki povabil ljubitelje ubranega petja v domačo dvorano na koncert, s katerim so zaznamovali 15-letnico delovanja zbora. Od vsega začetka ga vodi Matjaž Kač. »Bil je malo drugačen kot klasični koncerti. Odzivi občinstva pa so bili kljub temu, da je trajal kar dolgo, Z nastopa ob praznovanju 15-letnice delovanja Erika Irman: »Trenutno v zboru prepeva 40 pevcev in pevk, vendar bi se radi okrepili predvsem z moškimi glasovi. V programu iz preteklih let imamo nekaj pesmi, ki jih v tem trenutku še nismo uspeli »spraviti« na oder.« zelo dobri. Tudi sami smo bili zadovoljni, tako kot z dosežki v letih delovanja,« je strnila vtise Erika Irman, predsednica zbora. Po njenih besedah je imel zbor že od začetkov delovanja kakovosten pevski sestav. Zaradi raznolikosti članov ima tudi poseben, unikaten zvok, ki je prejel že veliko pozitivnih kritik. Vsako leto se udeleži revije odraslih pevskih zborov v Velenju, sodeloval je tudi že na drugih medobčinskih in regijskih tekmovanjih in revijah, na katerih je požel zavidljive rezultate. Še posebej si bodo zapomnili leto 2004, ko je zbor za las zgrešil zlato priznanje strokovne žirije na regijskem tekmovanju Od Celja do Koroške. Drugo pomembnejša prelomnica je bilo leto 2009, ko je na tekmovanju TV oddaje Spet doma zmagal. »Ta zmaga je zboru prinesla veliko pozitivne energije, dobre volje, prijateljstva, druženja. Družimo se in prepevamo za lastno zabavo, hkrati pa poskušamo z ubranim petjem zabavati tudi občinstvo.« Nov izziv je pomenilo še sodelovanje na prireditvi Slovenec leta v Litiji, kjer so zapeli skupaj s Tomažem Domicljem, imeli so tudi edinstveno priložnost zapeti skupaj z legendarno skupino Pepel in Kri ter pevko Heleno Blagne, preizkusili so oder kongresnega centra Brdo pri Kranju. Še posebej pa si bodo pevci zapomnili skupni nastop z glasbeno skupino Victory in Nuško Drašček na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Erika Irman je še povedala, da so jim pri srcu različne zvrsti zborovskega petja, mlajši člani pa imajo raje zabavne pesmi, ob katerih nastop obvezno popestrijo s koreografijo. Zbor nastopa predvsem v domačem kraju, kjer se predstavijo ob koncu leta na božično-novoletnem koncertu, ob materinskem dnevu pripravijo koncert v kulturnem domu v Gorenju, tekočo sezono pa običajno končajo z letnim koncertom. Sodelujejo še na raznih prireditvah v kraju in njegovi bližnji okolici. »V načrtih imamo nastope po vsej Sloveniji, dogovarjamo se za gostovanje pri zamejskih Slovencih. Med drugim bomo poskusili sodelovati še s kakšnimi drugimi zbori, morda bi skupaj z ostalimi sekcijami Kulturnega društva Šmartno ob Paki, pod okriljem katerega delujemo, pripravili kakšen odmeven skupni projekt. Veliko stvari se da narediti, le lotiti se jih je treba in potem delati.« Vsekakor pa ostaja prednostni cilj skrb za ohranitev dosežene ravni prepevanja in okrepitev zbora z novimi glasovi, predvsem moškimi. Uspeh in spodbuda Umetniški večer dijakov 2. letnika umetniške gimnazije V petek, 12. aprila, smo se v orgelski dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje predstavili dijaki 2. letnika umetniške gimnazije Velenje. Kljub našim malce dvomljivim pričakovanjem o uspešnosti prvega umetniškega večera sta bila koncert in razstava za nas popoln uspeh in velika spodbuda za nadaljnje in, kar je najpomembnejše, skupno ustvarjanje tovrstnih večerov. Umetniški večeri so na naši šoli že tradicionalni; umetniški razredi od drugega do četrtega letnika vsako leto pripravimo razstavo in koncert, na katerem se s svojimi likovnimi deli in glasbenimi točkami predstavimo dijaki likovne in glasbene smeri. Za naš prvi takšen večer nam je predvsem bolj organizacija kot sama izvedba predstavljala precejšen izziv. Priprave naj bi začeli že decembra, ko smo izbirali naslov, ki se je moral navezovati na barvo. Predlagani naslovi: Mavrični ljudje, Mavrica in smrt, Hiša s streho ... Super začetek! Nekako je bila najboljša možnost prva, vendar smo izbiro prestavili za dober mesec, dokler se nismo vsi zedinili v naslovu Ko se čas obarva. Za skupno točko, pri kateri sodelujemo likovniki in glasbeniki, smo določili pesem iz muzikala Čarovnik iz Oza Tja za mavrico. Pa veselo na delo! Ampak nismo bili nobene izjeme, saj smo vse prelagali tja do zadnjega tedna pred nastopom, ko nam je voda že pošteno tekla v grlo. Pa se je le vse uredilo do devetnajste petkove ure, ko smo odprli razstavo. Slike, fotografije in kolaži so obarvali stene glasbene šole, za resničen pridih mavrice pa je poskrbel skozi prizmo ustvarjen šop barv. Po razstavi smo obiskovalce povabili v dvorano, kjer se je pričel koncert. Sproščeno vzdušje v zao-drju je zadušilo tremo. Program je bil pester, kar se tiče instrumentov, pa tudi skladb - od baročnih opernih arij do programske glasbe 20. in 21. stoletja. Skupna točka ob koncu je uspela in popestrila celoten večer. Ko smo zapustili oder, je med nami prevladalo splošno navdušenje; srečni ob uspešno izpeljanem programu smo si zaploskali še sami, sledil pa je razredni objem. Vsekakor smo bili v tistem trenutku povezani bolj kot kdajkoli prej, kar je tudi eden od namenov umetniških večerov. Prijetno utrujeni smo prejemali pohvale svojih najbližjih, profesorjev in prijateljev. Naj zaključim z mislijo, da se nekateri premalo zavedajo, kako pomembni so za nas ti večeri. S trudom, ki ga vložimo v nastop, razstavo in v samo organizacijo, se pokaže in okrepi naša medsebojna povezanost in zavedanje, česa vse smo sposobni ustvariti kot razred. To pa nam daje spodbudo za naše nadaljnje umetniško udejstvovanje. ■ Pika Polona Sovič, umetniška gimnazija -likovna smer ÄLTIERMÄTOR KoželjSki kompleks! Kk? Bojan Pavšek Pa je le potrkala, no, bolj vdrla. Pomlad namreč. Še sreča, saj brez nje ne bi bilo konca zime. Sedaj bodo končno prišli na svoj račun vulkani-zerji, mamice z vozički, pa vrtičkarji in zaljubljenci ter seveda ljubitelji vitamina D. No, tudi utrujenosti, ki pritiče temu letnemu času, se ne bo tako enostavno postaviti po robu. Vendar pogled na ponekod še bele čepice hribov, ki obročkajo našo kotlino, zagotovo še vedno opominja na nepričakovano dolgo zimsko obdobje. Bilo je prava psihološka preizkušnja. Med zahtevnejše preizkuse je na primer spadal odgovor na vprašanje, kako umirjeno posegati po lopati za kidanje znova in znova in znova. A kljub (pre)obilici snega tokrat beseda ne bo tekla o iskanju razlogov letošnje maksi zime, za katero bi marsikdo našel vzroke v globalnem segrevanju, spet drugi v ritmu velikih in malih zemeljskih ledenih dob. Ne, ta kolumna bo še nekoliko po zimsko vztrajala ter poskusila opisati zanimivo idejo, ki so jo njeni snovalci, sicer v skromnih količinah, že spustili v lokalni eter. Pritegnila me je zaradi svoje drznosti, inovativnosti in kredibilnega potenciala. Tukaj je njena zgodba. Verjetno se mnogi še spominjajo smučišča v Šaleku, ki je bil za prene-katerega nadobudnega otroka hribček, na katerem je naredil svoje prve »smučarske korake«. Spet drugim je bil to edini način, da so, ne glede na pregrešno draga smučišča in njihovo oddaljenost, lahko povsem ekonomično naredili konkreten zavoj ali dva. Žal se je zimska pravljica zaradi različnih bolj ali manj prebavljivih človeških interesov klavrno končala. In če k temu ob bok postavimo tudi novodobno zgodbo naše največje skakalnice, ki bo morala zavoljo črnograditeljske identifikacije izginiti z obličja grajskega hriba, potem je vzrok za nastanek ideje kot na dlani. Oba izgubljena športno-rekreacijska potenciala sta se v glavah entuziastov Smučarskega kluba Velenje porodila v idejo velikega brata. Ali natančneje, gre za smučarskoskakalni kompleks, ki bi lahko dobil svoj prostor pod soncem v Šaleški dolini. Ja, prav ste prebrali. V dolini. Misli so bile še posebej aktivne v času, ko se je Maribor prijavil za prireditelja zimske Univerzijade, saj bi lahko Velenje s takšno infrastrukturo pokrilo del športnih panog. A kot je znano, je bil pogreb mariborske Univerzijade izveden, še preden se je ta sploh rodila. Nič zato, so se pač interesi, koga osrečiti s takšnim projektom, usmerili bolj lokalno. Njegova lokacija bi pokrivala del severnega pobočja hriba Koželj. Severni del pa zato, da mu kljub višjim zimskim temperaturam v dolini kot v višavju vsaj sonce ne bi tanjšalo snežne odeje. Osnovo kompleksa sestavlja osrednja vertikalna os, ki je namenjena smučarskoskakalnim površinam. Oklepata jo dve smučarski progi, ki sta zaradi razgibanosti terena in njune umeščenosti v prostor namerno različne zahtevnosti. Na njej bi potešili apetite tako najmlajši in začetniki (modra proga) kot tudi boljši smučarji ali celo tekmovalci (rdeča proga). Višinska razlika med startom in ciljem znaša kar 195 m (Hsp = 395 m, Hzp = 590 m*), kar je lahko po godu pravilnikom organizacije zahtevnejših smučarskih tekmovanj. Ciljni prostor obeh zimskih disciplin je predviden v zaledju trgovskega centra, kar bi bil samo še dodaten atribut za sinergijo dveh dejavnosti, ki sta na prvi pogled nezdružljivi. Si samo predstavljate tribune za obiskovalce in novinarsko središče na najvišji terasi Velenjke? Ni zanemarljivo tudi dejstvo, da je za umetno zasneževanje primerna uporaba že obstoječega zajetja vode. Če pihnem na dušo pomladi oziroma bližajočemu se poletju, bi tudi v teh obdobjih obstajala kopica možnosti koriščenja kapacitet takšnega kompleksa. Topografskih ter infrastrukturnih atributov, ki govorijo o smiselnosti takšnega projekta, je še mnogo več. A to je šele ideja, ki bo morala, če ji bo zdravje služilo, preskakovati do cilja še zelo visoke ovire. Ene imajo trenutno bolj recesijski karakter, druge katastrsko lastniški, spet tretje se pojavljajo v naravovarstveni vlogi. Ampak ali ni premagovanje ovir vedno del uspeha? Cilji morajo biti zastavljeni visoko, lotevati pa se jih je potrebno nesebično, z majhnimi koraki, pragmatično, a omogočiti tudi manevrski prostor kompromisom in spontanosti. In ob tem skrbno premisliti ključne poteze, v katerih naj ves čas delovanja pomemben položaj zasedata okoljevarstvena in moralna etičnost. Kk? Tk! ■ * Hsp = višina spodnje postaje, Hzp = višina zgornje postaje ■ 107,8 Mhz \AdUmQkU IDÜ CASOpnsDOl Priloga Dom Redne številke Našega časa bogatimo z različnimi tematskimi prilogami. V mesecu maju, ko se mnogi odločate za prenovo ali pa vsaj osvežitev svojega stanovanja ali hiše, za vas pripravljamo prilogo Dom. Izšla bo v četrtek, 30. maja. Napovedujemo pa še eno že tradicionalno prilogo, ki bo izšla v revijalni obliki, to bo Poletje v Šaleški dolini, priložili jo bomo številki Našega časa, ki bo izšla 20. junija. V njej bomo zbrali podat- Nina Jug: »Priloga Dom bo zagotovo zanimiva in bogata. Poskrbeli bomo, da boste našli v njej kopico koristnih nasvetov.« ke o vseh najpomembnejših dogodkih, s katerimi si boste lahko popestrili letošnje poletje. Lahko vam zaupamo, da jih bo veliko. näh) ... na kratko... TRKAJ Raper Trkaj je izdal novo ploščo s pronicljivim naslovom Vse je OK, na kateri se kaže v povsem novi, divji luči. Neposredna besedila, surovi beati, pridih punka v vzorcih tradicionalnega hip hopa, močne rime in odlični glasbeni gostje napovedujejo, da bo poletje na kreativnem podiju še kako vroče. KINGSTON & PERO LOVŠIN Dekleta je naslov pesmi, ki je nastala v sodelovanju skupine Kingston in Pera Lovšina in v kateri se prepletajo zanimivi ritmi in zvoki. Kingstoni so prispevali sproščujoč, lenoben reggae ritem, Pero pa svoj raskavi, rokerski glas. Mi2 V svojih besedilih se pogosto odzivajo na aktualno družbeno dogajanje in kritično opisujejo sodobno slovensko stvarnost. Duh časa se odraža tudi pri nastajanju nove plošče, o čemer priča že skladba Še en dan, ki govori o politični razdeljenosti Slovencev. Še bolj aktualna in ostra pa je njihova nova pesem z naslovom Vstati in obstati. ŽIGA MURKO KVARTET Prihodnji četrtek, 16. maja, ob 20.30, bo v velenjskem klubu Max na šestem koncertu Max klub Jazz Festivala nastopil Žiga Murko kvartet. V zasedbi so poleg pozavnista Žige Murka še kitarist Domen Gnezda, basist Robert Jukič in bobnar David Morgan. DOMEN KUMER V mesecu maju Domen svojim privržencem ponuja plesno pop skladbo z naslovom Dal bi ti vse. Pravzaprav gre za priredbo nemške uspešnice Ich bau dir ein Schloss, ki jo prepeva Juergen Drews, slovensko besedilo zanjo pa je napisala Mirna Reynolds. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. JOE COCKER - I Come In Peace 2. ŠPELA GROŠELJ -Češnja na torti 3. 30H!3 - Back To Life Legendarni pevec Joe Cocker, ki bo čez nekaj dni napolnil 69 let starosti, je lani objavil svoj zadnji album z naslovom Fire It Up. Njegov že 22. studijski album je izšel 6. novembra, njegov izid pa je napovedal istoimenski single. Skladba I Come In Peace je novi single z aktualnega albuma tega britanskega glasbenika, ki sicer ponuja štirinajst novih skladb. LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Bratov Avbreht - Ko pride pomlad 2. Ribniški pušeljc - Rojstna hiša 3. Ansambel Vikend - Lahko noč zlatolaska 4. Malibu - Slovenec sem 5. Fantje z vasi - Kriška gora naša 6. Ansambel Mladika - Ko srečam ga z drugo 7. Ansambel Pegaz - Jaz sem taka 8. Ansambel Marjana Drofenika - Neizpolnjena ljubezen 9. Ansambel Ekart - Kam odšle so veselice 10. Ansambel Bitenc - Jecljava polka ... več na www.radiovelenje.com Glasbeni intervju Prehitela Beatle Debitantski album 26-letne škotske glasbenice Emeli Sande Our Version Of Events je že 63 tednov med desetimi najbolj prodajanimi v Veliki Britaniji. S tem je glasbenica, ki je bila letos nagrajena z britom za najboljši album in postala tudi najboljša ženska izvajalka, premagala celo legendarne Beatle in njihov album Please Please Me. Ta je na isti lestvici vztrajal 62 tednov med letoma 1963 in 1964. Album škotske glasbenice je izšel februarja lani in se takoj povzpel na vrh britanske lestvice Top 10, kjer je vztrajal deset tednov zapored, zdaj pa je že 63 tednov med desetimi najbolj prodajanimi. Doslej je Sandejevi uspelo prodati 1.820.000 izvodov albuma. Umrl je član skupine Slayer Jeff Hanneman Jeff Hanneman, kitarist in ustanovitelj ene najbolj znanih metal skupin Slayer, je umrl v 49. letu starosti. Umrl je v bolnišnici, vzrok smrti pa naj bi bila po izjavi preostalih čla- jo, za katero bodo poskrbeli predvsem trije plesalci plesne skupine Maestro. Ob Hannah in plesalcih pa bosta na odru tudi spremljevalni vokalistki Julie in Susanne, ki tokrat prihajata z Danske. Slovenija se tako odpoveduje Katji Koren, Sandri Feketja in Martini Majerle, ki so na evrovizijskih nastopih v zadnjih letih spremljale kar nekaj slovenskih izvajalcev. In čeprav imata danski pevki po besedah naše predstavnice Hannah majhno vlogo, bo morda prav ta sprememba prinesla uspeh. Če bodo seveda za nas glasovali Danci. Radio Velenje nov skupine odpoved jeter. Jetra naj bi mu odpovedala v procesu okrevanja po bolezni nekrotizirajoči fa-sciitis, ki jo je dobil po ugrizu pajka pred dvema letoma. Takrat bi zaradi prepozne pomoči skorajda ostal brez roke. Skupina Slayer, ki bi junija morala nastopiti na festivalu See Rock v Gradcu, je nastala v zgodnjih 80-ih letih prejšnjega stoletja v predmestju Los Angelesa in skupaj z zasedbami Anthrax, Megadeth in Metallica sodi med največja imena metal glasbe. Hannah odletela v Malmö V nedeljo ob 18.45 je z Brnika proti Köbenhavnu poletelo letalo s slovensko evrovizijsko delegacijo na krovu. Našo predstavnico Hannah pred nastopom na prvem pol-finalnem večeru, ki bo 14. maja v Malmöju, čakajo številne obveznosti, že dan po prihodu pa je opravila prvo vajo. Pesem Straight Into Love bo na evrovizijskem odru dobila tudi dinamično vizualizaci- Bo Severina razprodala tudi Stožice? Severina s svojim glasbeno-ple-snim spektaklom prihaja tudi v Ljubljano. Njen ljubljanski nastop bo potekal v okviru odmevne turneje Dobrodošao u klub 2013, ki gostuje zgolj v največjih dvoranah držav nekdanje Jugoslavije. Severina se je projekta, ki je dobil ime po nje- nem aktualnem albumu, lotila v sodelovanju z gledališkim režiserjem Tomažem Pandurjem in njegovim Pandur Theaters. Pripravlja pravljico v štirih dejanjih z glamurozni-mi kostumi Marka Mitanovskega (sodeloval je z Beyonce, Lady GaGa ...), neverjetnimi projekcijami in plesnimi koreografijami. Turneja se je začela v razprodani dvorani na Reki, 30. marca pa je beograjska Arena zabeležila rekorden obisk (koncert je bil razprodan že tedne vnaprej). Spektakel je nato navdušil še razprodano Areno Boris Trajko-vski v Skopju, zagrebška Arena pa je bila dobra dva tedna pred samim dogodkom prav tako razprodana. Severina s svojim glasbeno-plesnim šovom 30. maja prihaja tudi v ljubljanske Stožice, to pa bo tudi njen edini nastop na slovenskih tleh v okviru turneje DUK2013. Žana se vrača Po nekajletnem premoru se na glasbeno sceno z novim videospo-tom vrača pevka Žana, ki napoveduje poletni single Doing It Wrong. Med odsotnostjo s scene se je posvečala predvsem družini, zdaj, ko je njena hčerka že dovolj velika, pa se vrača na glasbeno sceno. Pesem Doing It Wrong je nastala v sodelovanju z znanim didžejem in pro-ducentom Nickom Kamarero, ki je že večkrat nastopil tudi pri nas. Produkcija je njegovo delo, besedilo in glasbo za pesem pa je napisala Ža-na sama. Napisala je tudi scenarij za videospot, v vlogi režiserja pa je nastopil Žan Keglič. Žana, ki se je pred kratkim vrnila iz Amerike, kjer je posnela tri filme, si za letošnje leto obeta veliko novih projektov doma in v tujini. Ukvarjala se bo tako z glasbo kot s filmom. Pesmi so že posnete, obeta pa se ji sodelovanje z odličnim glasbenikom in vokali-stom, ki zelo uspešno nastopa v tujini in pri nas. Pripravlja se tudi na nekaj filmskih projektov, o katerih pa žal še ne sme govoriti. 9. maja 2013 Za dr. Franca Žerdina, ki je celotno delovno dobo prebil na Premogovniku, ga tudi vodil, pomagal ustanavljati HSE, bi se lahko reklo, da je »stari maček,« ki ima energetiko v malem prstu. Za Petra Dermola, do imenovanja za direktorja TEŠ javnosti precej neznano ime, pa da je »mlad mucek«. Pri rosnih petintridesetih je postal direktor podjetja, ki trenutno izvaja največji projekt v državi. Skupaj sta sedela na »uporni« proslavi. Sta si izmenjala kak nasvet? Lahko da, čeprav je bilo časa za nasvete že pred tem veliko. Oba sta člana SD. ^ Poslanec in nekdanji župan Srečko Meh te dni v Hrastov-cu: »Pravijo, da je težko nositi križ. Postavljati mlaj, vam rečem, ni nič lažje.« »Pobi, a je prav obrnjena,« je vprašal Tone Brodnik Šen-tiljčane, ki so tudi letos postavili velik mlaj na Titovem trgu. Zanimalo ga je še, če je tudi dobro pritrjena in če so poskrbeli, da se vrh ne bo odlomil. Vse je bilo OK, a nadzor mora biti. Tudi pri fantih in možeh, ki znajo 33-metrsko smreko postaviti »na roke«. To dokažejo dvakrat letno. A nadzor mora biti, kajne? Dragi lasje Franca Jožefa Na Dunaju je pred kratkim potekala dražba, na kateri so prodajali nekaj predmetov cesarja Franca Jožefa. Naprodaj jih je dal potomec zadnjega cesarjevega osebnega služabnika Ketterla, ki si je med vladanjem Franca Jožefa (1848-1916) plačo izboljšal s tem, da je shranil Omar Borkan Al Gara iz Združenih arabskih emiratov obiskal Savsko Arabijo, da bi se tam udeležil festivala, ki je potekal v Rijadu, ga je moral skupaj s še dvema moškima prav kmalu zapustiti. Policija države, ki jo je obiskal, se je namreč zbala, da bi lahko umetnik »zmešal glave« njihovim ženskam. Policisti so Omarja zato prijavili posebni državni komisiji, ki skrbi za vrednote in se bojuje pro- 23 let, je ukradlo devet avtomobilov, med njimi tudi znamke BMW, Range Rover, Porsche in 120 tisoč funtov vrednega Mercedesa. A to ni bilo vse - kradli so tudi dragocen nakit, mobitele in prenosne računalnike. Detektivi so jih brez večjih težav izsledili, ko je eden od članov tolpe objavil fotografijo, na kateri se z velikim nasmehom na obrazu naslanja na ukradenega Range Rover- si je pridobila že na milijone oboževalcev. Začelo se je, ko jo je lastnik Michael Bridavsky začel fotografirati z znanimi glasbeniki, ki so prišli snemat v njegov studio. Fotografije je nato objavljal na svojem blogu in nekatere odslužene cesarjeve osebne predmete. Podjetni služabnik je tako z dovoljenjem cesarja nabral kar nekaj dragocenih predmetov, ki se jih je odločil njegov dedič prodati. In pri tem je dobro zaslužil. Za inventar iz cesarjeve vojaške garderobe je dobil 10.625 evrov, za par manšetnih gumbov 8750 evrov, za cesarjev robec 2750 evrov. Še najbolj pa so zbiralce zanimali lasje pokojnega cesarja. Bel pramen skodranih las, položen v škatlo, oblečeno v moder žamet, je imel izklicno ceno 450 evrov, prodali pa so jih za več kot 20-krat višjo ceno -za 13720 evrov. Izgnan, ker je preveč čeden Če je ponekod po svetu dobro, da si čeden, je očitno drugod to lahko težava. Ko je poet, igralec in fotograf ti nemorali. In ta se je odločila, da mora tuji umetnik čim prej oditi, saj je preveč čeden. Zdi se, da je res nekaj 'na tem', saj ima Al Gala na svoji facebook strani precej fotografij, pri katerih stavi na svoj zasanjan pogled. Tuje mu niso niti lepe misli. »'Lepota ženske mora prihajati iz njenih oči, kajti to so stopnice do njenega srca, tam pa ima mesto ljubezen,« je zapisal izgnani umetnik. Ponosni na ukradeno Policisti so bili najbrž kar veseli, ko so se člani tople, ki so kradli luksuzne avtomobile londonskih bogatašev, s svojim početjem še hvalili po enem od spletnih omrežij. Osem mladeničev, starih od 18 do ja, ter fotografijo, kako je sendvič, v katerem je denar. Zgodba se je torej hitro končala, vsi mladeniči pa so že bili obsojeni na zaporno kazen. Mačja zvezdnica Muca Lil Bub trpi za redko boleznijo kosti, zaradi katere ne more zapreti ust, jezik pa ji ves čas prikupno gleda ven. Nima zob, deformirane so njene tačke, poleg tega pa ima na vsaki tački namesto pet šest krempljev. A prav zaradi tega je muca postala najnovejša senzacija in huda konkurenca popularnemu mač-konu Grumpy Catu. Po vsem svetu ljudje so kmalu opazili, da je njegova mačka res nekaj posebnega. Zato ji je na Facebooku naredil tudi profil, kjer ima že več kot 125 tisoč oboževalcev. Podobno število ji sledi na Twitterju. A to še ni vse: muca ima tudi svojo knjigo z naslovom (prevedeno v slovenščino) »Neverjetno življenje najbolj čudovite mačke na planetu«. Pred kratkim pa je muca dobila celo svoj dokumentarni film, ki se je že predstavil na letošnjem filmskem festivalu Tribeca. Razvili najmanjšega letečega robota Ameriški znanstveniki z univerze Harvard so razvili najmanjšega letečega robota na svetu. Robot, ki je sestavljen iz karbonskih vlaken, tehta manj kot gram in ima vse letalne sposobnosti pravih insektov. Robot je izdelan tako, da se lahko naglo izogne človeški roki. To mu med drugim omogočajo krila, s katerimi zamahne 120-krat na sekundo. Znanstveniki so prepričani, da bi roboti velikosti muhe lahko opravljali različne koristne naloge, a hkrati dodajajo, da so za tovrstne podvige potrebna še leta raziskav in izpopolnjevanj. Za projekt se zanima tudi vojska. Velik uspeh slovenskih znanstvenikov Skupina slovenskih znanstvenikov je razvila nov način sestavljanja »pametnih nanomaterialov« na osnovi naravnih gradnikov. Odkritje obeta razvoj novih nanomateri-alov, mikroskopsko majhnih struktur, ki se lahko uporabljajo za dostavo zdravilnih učinkovin v telesu in v številne druge namene. Skupini je uspelo zasnovati takšno zaporedje aminokislin, da se molekulska veriga samodejno sestavi v načrtovano strukturo. Raziskovalci menijo, da bo potencialna uporaba tovrstnih nano-struktur posebej pomembna v medicini, kemiji in biotehnologiji, pa tudi na številnih drugih področjih. Med možnimi uporabami naštevajo dostavo in sproščanje zdravil, nove katalizatorje, cepiva in materiale. Zlata pravila Če bi se držali starih zlatih pravil o delu in obnašanju, tudi zlatega fiskalnega pravila ne bi bilo treba zapisati v ustavo. Nič praznično Tudi letos so na predvečer praznika dela zagoreli kresovi. Slovesno. Na njih je zgorelo tudi veliko različnih odpadkov. Manj slovesno. Upor in vstaja Na dan upora proti okupatorju je bila tudi vstaja proti domačim »zavojevalcem«. Po začetku se je tedanji upor krepil, sedanja vstaja usiha. Dovolj trdnosti? Mnoge zanima, če je območje Šoštanja res dovolj trdno. Saj tja prihaja vse več težkih delov novega bloka 6. A če so v Šoštanju prestali vse težke pritiske, bodo gotovo še ta tovor. Brez potrebe Ne potrebujemo evropske trojke - že naša lastna vlada nas zna dovolj priviti. Za čistočo Pralnim strojem se bodo v Velenju kmalu pridružili še pomivalni. Vendar taki stroji sami po sebi sicer še ne pomenijo, da bo pri nas vse bolj čisto. Oglas Prodam dobro ohranjen Kapital. Da bi prišel vsaj do malo kapitala. Enotnost V Zgornji Savinjski dolini so zadnji čas vendarle malo bolj enotni. Ne zaradi svojega zdravstva, enotni so proti večji centralizaciji in razkosanju mozirskega upravnega centra. Če je sovražnik zunaj, do enotnosti ni težko. Danes in nekoč Čistilne akcije so v glavnem mimo. Ob letošnjih se je še bolj izkazalo, kaj vse smo nekoč imeli. NASI KRAJI IN LJUDJE Prvič mlaj s tremi zastavami j NiM Skale, Hrastovec - Na dan upora proti okupatorju oziroma na predvečer praznika dela je bilo tudi v krajevni skupnosti Škale-Hrastovec zelo veselo. Na Ljubeli so na večer pred 1. majem predstavniki posameznih društev popoldne postavili mlaj, zvečer zakurili kres, vmesni čas pa so zapolnili z zanimivim kulturnim programom. Tradicijo postavljanja mlaja obujajo tudi v samem Hrastovcu, saj se ob tem dogodku zberejo skoraj vsi krajani, ki se potem pod Drenovče-vim kozolcem družijo pozno v noč. Letos so mlaj postavili dvanajstič. Smreko vsako leto prispeva drug krajan. Podiranje in nato ročno dvigovanje smreke je bilo letos še posebej zahtevno, saj so izbrali približno 30 metrov visoko smreko, ki je imela več v vrhov. Nadvse zadovoljni so bili, da so ostali nepoškodovani, ko je zgrmela na tla. In letos se je prvič zgodilo, da so na vrhu zaplapolale kar tri zastave: slo- venska, evropska in občinska. Prav zato so bili po postavljanju, ki sta se ga udeležila tudi velenjski župan Bojan Kontič in poslanec Srečko Meh, zelo ponosni. V Hrastovcu je krajane nagovorila tudi Petra Bevc, Ni pa veliko manjkalo, da bi letos v kraju ostali brez tega simbola svobode in dela, čaščenja pomladi ter za mnoge najlepšega meseca v letu. Nekaj pred polnočjo pred njegovo postavitvijo so bližnji krajani zaslišali, kako se pri že okrašeni smreki nekdo muči z vžiganjem motor- Ročno dvigovanje smreke je zelo zahtevno Z županovo pomočjo gre vse malce lažje ne žage. Ob klicih se je nepridiprav ustrašil, hitro zbežal v avtomobil, ki je nato oddrvel po klancu navzdol z ugasnjenimi lučmi. Gotovo bi se srečanja s takšnim nevidnim voznikom, ki je bil s tem zelo nevaren za druge morebitne udeležence v prometu, zelo razveselili policisti. Je bilo to le navadno nagajanje ali pa se nekdo ne strinja s tem simbolom prvega maja, najbrž krajani ne bodo nikoli zvedeli. Postavljavci mlaja pa se sprašujejo, kje je bil ta junak (junaka ali morda celo junaki), ko so smreko podirali in jo nato dvigovali v zrak. ■ S. Vovk Prvi sejem bil je ziv ... 1. spomladanski sejem v Vinski Gori je lepo uspel - Zato ga bodo pripravili tudi prihodnje leto in morda še kakšnega med letom Ponudba je bila raznolika, obisk odličen. Vinska Gora, 27. aprila - Središče kraja, natančneje ploščad ob večnamenskem domu, se je na praznično sobotno jutro spremenila v sejemsko prizorišče. Krajevna skupnost in turistično društvo Vinska Gora sta skupaj organizirali svoj spomladanski sejem. Predsednik sveta KS Jože Ograjenšek nam je, zadovoljen s ponudbo in obiskom sejma, povedal: »Moja dolgoletna želja je bila, da bi imeli v kraju svoj sejem, saj naši številni krajani sodelujejo na kmečki tržnici in drugih sejmih v mestu Velenje. To sem predlagal na seji sveta KS, krajevni svetniki pa so idejo takoj podprli.« Pri organizaciji je veliko naredilo tudi krajevno Turistično društvo. Predsednica društva Mateja Učakar pa nam je zatrdila, da tudi zato sejem v kraju ne bo zadnji. »Za prvi takšen dogodek lahko rečemo, da je dobro uspel. Sicer pa imamo marsikaj ponuditi in je prav, da to tudi storimo in da ob tem tudi vidimo, kaj vse je zraslo ali je bilo narejeno v našem okolju. Prepričana sem, da bo obisk naslednjič še večji, saj je prvič vedno najtežje. Izkazalo se je, da naši sokrajani, pa tudi obiskovalci iz Velenja, ki jih je bilo kar nekaj, našo idejo podpirajo,« je dodala. Bogat tudi spremljevalni program Ponudba je bila pestra; od kmečkega kruha in drobnega peciva, do sveže zelenjave in sadik vrtnin in rož, pa do izdelkov iz medu, zelišč in košev, ki jih plete domačin. Malčki, pa tudi drugi, so si z veseljem ogledali razstavo malih živali, ki jo je pripravil lokalni rejec. Zadovoljni so bili tudi prodajalci, saj je na njihovih stojnicah blago hitro kopnelo. Za pravo sejemsko vzdušje so poskrbeli še mladi harmonikarji, ki jih je v kraju res veliko, v prenovljeni sestavi pa so se predstavili tudi ljudski pevci Reber iz Janškovega Sela. Kar dobro uspe, je pač treba negovati, pravijo domačini. ■ bš Častna pionirska! Velenje, 27. aprila - Bil je dan upora proti okupatorju. In bil je dan, ko so Dimitriju Amonu, enemu najmlajših velenjskih svetnikov, prostovoljcu in aktivnemu mladinskemu delavcu, njegovi prijatelji pripravili fantovščino, ki si je ne bo večno zapomnil le on. Sobotno dopoldne je z njo polepšal tudi tistim, ki so ga opazovali, ko je pod Titovim spomenikom ponovno zaprisegel. Dal je »častno pionirsko«, da bo dober mož in oče. V rokah je prenašal kar 33 kilogramsko zvezdo. Ker jih ima 33. Okoli vratu je imel veliko rdečo petokra-ko. Manjše je prodajal za poplačilo dekliščine njegove Špele. Odlično so šle v promet. Vzela se bosta 25. maja. Vse, povezano z zakonom bodočih zakoncev Amon, je premišljeno povezano z nostalgijo s časi, v katere Dimitrij močno verjame. Ker so bili socialni, prijateljski in polni optimizma. In ne dvomimo, da bo tudi poroka posebna. Vso srečo v zakonu, Dimitrij in Špela! ■ bš Prevozna sredstva (od kombija do »šajtrge«) so bila ta dan primerno opremljena. Prijatelji, ki so Dimitriju pripravili nepozabno fantovščino, tudi. Bogat spremljevalni program in kulinarična ponudba sta prispevala k pravemu sejemskemu razpoloženju. Kurjenje odpadkov v naravi je prepovedano Velenje, 3. maja - S prihodom pomladi se je začel tudi čas intenzivnejšega čiščenja in urejanja okolice, ob čemer pogosto nastaja večja količina odpadkov. Nekateri se jih znebijo tako, da jih preprosto skurijo. To pa v mestni občini Velenje ni dovoljeno. Odlok o splošnem redu v mestni občini Velenje, med drugim določa, da je na območju občine prepovedano kuriti vse vrste odpadkov. Med odpadke spada tudi zeleni odrez. Če odpadnih vej, pokošene trave in drugih bioloških odpadkov ni mogoče kompostirati, jih občanke in občani lahko brezplačno predajo v zbirni center »Velenje I« ob Škalskem jezeru vsak delovni dan, od marca do oktobra, od 7. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure. Ob vstopu v zbirni center je potrebno zaposlenim pokazati osebni dokument in zadnji odrezek plačane položnice za ravnanje z odpadki. Za kurjenje odpadkov v naravi je zagrožena kazen 200 evrov za posameznika in 800 evrov za pravno osebo, samostojnega podjetnika posa meznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ter v višini 300 evrov za njihovo odgovorno osebo. Ob tem naj opozorimo še, da isti odlok ob nedeljah in praznikih v strnjenih naseljih v MO Velenje prepoveduje uporabo vrtnih kosilnic ali drugih naprav z motorji na notranje izgore-vanje.Prepisane kazni za kršitelje so enake kot v primeru kurjenja v naravi. MNENJA IN ODMEVI 9. maja 2013 Ali srce v v o popušča? Ko srce ne zmore zagotoviti telesu zadostnega dotoka kisika in hranljivih snovi, govorimo o srčnem popuščanju (SP). Včasih smo že s poimenovanjem opredelili kateri prekat popuščanja. Tako smo govorili o srčni astmi (levi prekat) oziroma srčni vodenici (desni prekat). S staranjem prebivalstva postaja tudi v Sloveniji vse pogostejše. Med celotnim prebivalstvom je prisotno med 2-5 %, po 70 letu starosti pa presega 10 %. Da bi opozorili na problem obolenja ter čim bolj osvestili prebivalstvo, bomo v Evropi dneve od 10. do 12. maja že četrtič namenili zavedanju srčnega popuščanja. Ob popuščanju desni prekat ni sposoben zadovoljivo črpati krvi iz telesa, kar privede do zadrževanja tekočine v telesu in nastanku oteklin (nog, trebuha, notranjih organov). Ob popuščanju levega prekata kri zastaja v pljučih, kar povzroča vse težje dihanje. Odvisno od osnovne srčne bolezni se SP lahko razvije hitro ali postopoma. Prognoza je slaba, pogosto še slabša kot pri nekaterih novotvorbah. Petletno preživetje bolnikov s kroničnim SP znaša pri ženskah 38, pri moških pa le 25 %. SP je najpogostejši razlog za bolnišnično zdravljenje, v obdobju treh mesecev po odpustu pa je ponovno hospitaliz-ranih kar 20 do 50 % bolnikov. Vzrokov nastanka SP je več. Najpogosteje je za razvoj kriva koronarna srčna bolezen, povišan krvni tlak, prirojene bolezni srca, okvare srčnih zaklopk, dolgotrajno pospešena frekvenca srčnega utripa in sladkorna bolezen. Ob kajenju, debelosti, čezmernemu pitju alkohola, telesni nedejavnosti in visokih vrednosti holesterola v krvi je tveganje za nastanek SP povečano. Občutek težkega dihanja se sprva pojavlja le ob naporu, kasneje pa tudi v mirovanju, predvsem ob ležanju, zato je spanje pogosto moteno in bolniki noči presedijo. Nabiranje tekočine v dihalih sproža kašelj, ki je sprva suh. Z napredovanjem bolezni bolniki začnejo izkašljevati slinasto rožnat izmeček, telesna zmogljivost pa se postopno manjša. Bolniki so kronično utrujeni in slabotni, gležnji in noge pa začnejo otekati. Otekla sluznica prebavnih organov je razlog za izgubo apetita in trebušne težave. Otekanje jeter pogosto sproža bolečine pod desnim rebrnim lokom. Po Newyorški klasifikaciji delimo srčne bolnike v štiri funkcijske razrede: • I. razred: bolnik je brez težav tako v mirovanju kot pri hujših telesnih naporih: • II. razred: ni omejitev pri običajnih telesnih naporih; težave se pojavijo le pri večjih naporih in v mirovanju izginejo; • III. razred: bolečina ali dušenje omejujeta običajne vsakodnevne aktivnosti, izzvenita pa v mirovanju; • IV. razred: bolnik je zelo omejen, znaki so prisotni tudi v mirovanju. Z zdravljenjem želimo preprečiti bolezni, ki lahko privedejo do SP, izboljšati kakovost življenja in zmanjšati umrljivost bolnikov. Zato bolnikom svetujemo in predpisujemo številna zdravila, ki delujejo na odpravljanje vzrokov in simptomov bolezni. Pomembno je ohranjanje rednega srčnega ritma, pomembna je upočasnitev frekvence srčnega utripa ter ustrezen nadzor krvnega tlaka. SP lahko zdravimo tudi s posebnim dvo-prekatnim srčnim spodbujevalcem ali s presaditvijo krvotvornih matičnih celic. Nekateri bolniki prehodno potrebujejo podporno črpalko, ki razbremeni srce in pomaga premostiti čas do transplantacije srca, ki je pri bolnikih s končnim SP izbirna metoda, vendar zaradi številnih težav še vedno omejenega dostopa. Izredno pomembni so splošni ukrepi, ki jih lahko izvajamo sami. Poznati jih morajo bolniki in njihovi svojci. Bolniki morajo vsak dan kontrolirati telesno težo in jo čim bolj približati idealni. Uporabo soli morajo omejiti na 3 g dnevno, dnevni vnos tekočine pa na 1,5 l. Opustiti morajo kajenje in uživanje alkohola. Ohranjati morajo redno telesno aktivnost v obliki telovadbe in hoje. Sprememba presnove v skeletnih mišicah namreč učinkovito pomaga opešanemu srcu in tako izboljša telesno zmogljivost. Splošno zdravnik svetuje počutje se izboljša, ohranjena je bolnikova mobilnost in s tem tudi socialni kontakti, pomembno pa se izboljša kakovost bolnikovega življenja. Nikar ne oklevajte. Spoštujte se. Imejte radi sebe in svoje srce. Le 30 minut dneva preživite telesno aktivno. Da boste začutili utrip srca in tok krvi po žilah, globoko zajemali sapo, pošteno razmigali zaspane sklepe in okrepili mišice. Da bo jutrišnji dan lepši - poln zdravja in brez srčnega popuščanja. ■ Janez Poles Mnenja in odmevi Umetnost pro-bono (drugič) Zelo me veseli, da se je direktorica Galerije Velenje ga. Stanislava Pan-geršič s svojim izraženim mnenjem, ki je bilo objavljeno 18. 4. v Našem Času, odzvala na kolumno Umetnost pro-bono, ki je bila objavljena 4. 4. v istem časopisu. V Alternator kolumni Umetnost pro bono sem poizkušala predstaviti kontekst in trenutno situacijo neizplačevanja razstavnin v zelo širokem in ohlapnem kontekstu, brez kakršnih koli namigovanj ali izpostavljanj posameznih institucij ali imen. Iz kolumne tako ni razvidno, da pišem o dejanskem stanju v Galeriji Velenje, kar danes v odgovoru dejansko počnem. Vseslovenska akcija pod okriljem dveh formalnih združenj umetnikov, Društva Asociacija in Odprte zbornice za sodobno umetnost, ki je aktivneje potekala od novembra lani, je bila namenjena osveščanju umetnikov, strokovne ter širše javnosti in pozivanju h sistemski ureditvi omenjenega področja. Upam, da je kolumna Umetnost pro-bono bila pozitiven mozaični delec le-te tudi v kontekstu našega lokalnega okolja. Kaj je razstavnina? Razstavnina je plačilo avtorju umetniškega dela za razstavljanje ali predstavljanje v javnosti, hkrati je razstavnina tudi plačilo za vso dodatno intelektualno delo avtorja, ki je povezano z razstavo. Razstavnina ni plačilo materialnih stroškov za razstavljanje, niti ne prevoznih, komunikacijskih ali drugih stroškov, ki jih ima umetnik s samim razstavljenim delom. Kot sem zapisala že v kolumni Umetnost pro-bono, je problem neizplače-vanja razstavnin, sistemske narave, delno pa se dotika tudi individualnega pogleda celice zaposlenih v posameznih galerijah in širšega delovanja v kontekstu glede na situacijo v kateri se je znašla umetnost in njeni producen-ti- umetniki. Rešimo ga pa, tako kot je zapisala ga. Pangeršič, lahko le skupaj. Menim, da lahko odnos do stroke, v tem primeru do umetnosti, do njenih producentov- umetnikov in tudi do samih artefaktov-produktov le-te, dvig kulture dialoga, empatije, vzpostavitve sinergije med vpletenimi in sploh pa dvig kulture medosebnih odnosov zaposlenih in poslovnega komuniciranja na najvišji nivo, navznoter in navzven reši tudi ta problem. Le -to bo med drugim pripomoglo k boljšemu delovanju in afirmaciji likovne in vizualne umetnosti v našem lokalnem okolju, posledično tudi z večanjem števila obiskovalcev razstav v Galeriji Velenje, od katerega je zelo odvisna tudi prihodnost in kadrovska zasedba Galerije Velenje. Z odzivom ge. Pangeršič sem pričakovala, da bo v podanem mnenju nanizanih več konkretnih podatkov. Zapisano pa je bilo, da so bile v preteklosti izplačane razstavnine mladim in mlajšim tako lokalnim kot ne lokalnim umetnikom. Podatki o poslovanju Javnega zavoda Galerija Velenje, ki jih lahko sledimo na spletni strani Komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije http://supervizor. kpk-rs.si/organ/38563/? v kontekstu spletne aplikacije za spremljanje izdatkov javnih institucij Supervizor, je lahko moja domneva o neenakomerni razporeditvi finančnega vložka med produkcijo in post-produkcijo potrjena. Po podatkih, ki so dostopni javnosti v okviru omenjene aplikacije, je bilo v Galeriji Velenje v triletnem časovnem obdobju od januarja 2010 do januarja 2013 namenjeno približno (po mojem izračunu, izkušnjah in vedenju, lahko pa zainteresirana javnost tudi sama preveri) 5,2% sredstev (od vseh sredstev, ki so bila porabljena v triletnem obdobju) za izplačilo razstavnin in avtorskih honorarjev umetnikom (morebitni odkupi umetniških del). Nikakor se ne postavljam v revizorsko pozicijo preverjevalca podatkov in poslovanja Galerije Velenje, temveč je moja želja zdaj in je bila tudi ob pisanju kolumne Umetnost pro-bono vzpostavitev debate na to temo in v bližnji prihodnosti tudi konkretna ureditev tega področja jasno in tran-sparentno do vseh sodelujočih, sploh pa do vseh razstavljajočih umetnikov. Dogovori z umetniki se razlikujejo (kot je zapisala ga. Pangeršič), nikakor pa zaključki teh dogovorov ne dosegajo enakovrednega rezultata, ki je: izplačana razstavnina vsem umetnikom ali odkup umetniškega dela, ne glede na njihovo starost, področje delovanja, politično usmeritev, spol, lokalnost,... Seveda to ni le problem Galerije Velenje, temveč je to neurejen sistemski problem s katerim se soočamo umetniki po vsej državi. Problem Nataša Tajnik Stupar, njen socialno ekonomski status, glasnost ali talent ter izplačilo razstavnine ob njeni morebitni razstavi, ki ste ga postavili v primarno pozicijo, ob zapisanem tako ne igra več željene vloge. Kot pravite je Galerija Velenje primer dobre prakse. In s svojim solidarno naravnanim razmišljanjem razume problem ustvarjanja umetnosti v času gospodarske krize. Verjamem, da bo odgovorna kadrovska zasedba Galerije Velenje zagotovo poskrbela za racionalizacijo porabe sredstev post-produkcije in delno preusmeritev teh sredstev v izvajanje produkcije in še kako potrebno podporo umetniški produkciji v obliki izplačila raz-stavnine vsakemu razstavljajočemu umetniku. Menim, da je za uspešnejši zaključek nastalega polemiziranja na dano temo ključna sprememba pozicije polemike. Tako bi lahko iz dopisovanja v lokalnem časopisu prešla v konstruktivno in aktivno debato ob javni okrogli mizi z več sogovorniki. ■ mag. Nataša Tajnik Stupar, akademska slikarka Bomba »stresla« Šentilj (3)! V časopisu Naš čas, z dne 25. 04. 2013, je na strani 25 objavljen članek pod naslovom Bomba stresla Šentilj, ki je bil dopolnitev prejšnjega članka novinarke Bojane Špegel. Napisal ga je gospod Milan Razdevšek iz Slovenj Gradca. V članku je omenjeno letalo-bombnik, ki je bilo sestreljeno nad Andražem (Šentandraž). To se je res zgodilo 19. 03. 1944, torej na jožefovo, okrog 13. ure in letalo je res razpadlo že v zraku. Od tu naprej pa zgodba gospoda Razdevška zahteva nekaj dopolnitev, pa tudi popravkov. Po nekajletnem raziskovanju tega dogodka, ki se je zgodil v mojem kraju (sem Andražan), sem zgodbi prišel do dna. Vse, kar bom navedel v nadaljevanju je dokazljivo s pisnimi in tudi nekaj materialnimi dokazi. To so dokumenti (njihove kopije), ki so bili pridobljeni tako z ameriške, kakor tudi z nemške strani, in pa tudi deli letala in njegovega tovora. 19. 03. 1944 je bilo med drugimi letali, ki so bila na poti proti tovarni krogličnih ležajev Steyr, tudi letalo Boeing B-17F, s serijsko številko 41-24405 in imenom "Dark eyes". To je bila znamenita leteča trdnjava iz sestava 15. zračnih sil, 5. bombnega krila, 2. (težke) bombne skupine, 96. bombne eskadrilje, pod poveljstvom pilota, poročnika Hermana S. Lavine. Ker je bil primarni cilj skrit pod oblaki, so se usmerili proti sekundarnemu cilju, to pa je bilo letališče v Celovcu. To letalo cilja žal ni doseglo, saj ga je sestrelil nemški pilot, podoficir Kleinschmager. Letalo, ki je v zraku razpadlo, ni padlo v bližini pokopališča, pač pa je večji del letala skupaj z bombnim tovorom padel pod Goro Oljko. Bombni tovor so sestavljale zažigalne bombe AN-M50, ne pa rušilne bombe AN-M64, kakršna je bila najdena v Šentilju. To letalo je nad Andraž priletelo iz smeri jugovzhoda in ne severa. Žal so bili vsi letalci razen dveh, ki sta se rešila s padali, mrtvi. Ni pa jih ustrelila nemška žandarmerija. Kasneje so bili pokopani v Andražu, po vojni pa prekopani in so našli svoj mir v ZDA in na vojaškem pokopališču v Firencah. Preživela sta bombardir, poročnik Louis M. Boehm in strelec, narednik Kenneth C. Cook. Ujela jih je enota, ki je pripadala 48. oklepnemu regimentu v Celju. Oba sta vojno preživela v nemških taboriščih za vojne ujetnike v Nemčiji, žal pa sta že pokojna. Umrla sta leta 2006 v ZDA, sem pa v stiku s sinom enega od njiju. Tistega dne je bilo nad Slovenijo sestreljenih več letal, nad Andražem pa v vsem vojnem obdobju samo to in to je dokazljivo. Ne mislim, da gospod Razdevšek ne govori resnice. Verjetno gre za kakšno pomoto glede datuma, kraja ... Ne smemo pa dovoliti, da bi se zgodovinska dejstva spreminjala. Še enkrat poudarjam, da so vse moje navedbe dokazljive in stojim za njimi. Če koga zadeva zanima podrobneje, sem mu s svojimi podatki na voljo. Opis celotne zgodbe v časopisu bi bil preobsežen, posebno še, če jo podkrepim z dokumenti. Prihodnje leto bo 70 let od tega žalostnega dogodka. Poskusili ga bomo obeležiti z odkritjem spominskega obeležja padlim letalcem. Skupaj z našimi partizani so namreč bili boj, ki je privedel k osvoboditvi naše dežele. Naj še navedem, da so bili s strani slovenskih partizanov rešeni 303 ameriški letalci, ki so bili potem preko zračnega mostu (večina) iz Bele krajine vrnjeni v svoje matične baze v Italiji. Ta partizanski prispevek ni zanemarljiv, že med vojno in takoj po njej, kakor tudi še kasneje je bil omenjen, pohvaljen in tudi odlikovan s strani ameriške javnosti, generala Eisenhowerja in nekdanjega predsednika Clintona. ■ Igor Verdev, Andraž Pisem bralcev zaradi možnosti nesporazumov praviloma ne lektoriramo! DESETAK JE NOVA NAKUPOVALNA VALUTA PO VSEJ SLOVENIJI. Odkrijte raznolike prednosti Desetaka: magični darilni bon lahko unovčite v vseh prodajalnah, gostinskih in storitvenih lokalih v 4 najboljših nakupovalnih središčih v Sloveniji. Naj bodo to modna oblačila in dodatki, tehnika in kulinarične dobrote -Desetak bo izpolnil vse vaše želje. Doživite čarobnost Desetaka - nove darilne bone v vrednosti 10 € najdete v informacijski pisarni Citycentra Celje. ^fti ■ Podrobnejše informacije so na voljo na: www.desetak.si ItyTcenter Vse najboljše «=ity7t center ctty^pork Nakupovalno središče Ljubljane Center Vič IlUiHliMM Nakupovalno središče Maribora BISERI Biseri maturantskega plesa *** Biseri maturantskega plesa Žiga in Ana - vaša »bisera« leta 2013 Izbrali ste ju bralci in bralke Našega časa - Strokovna komisija nagradila drugega finalista Žiga in Leo - Zaključna prireditev v znamenju dijaške ustvarjalnosti Finalisti letošnjega izbora Biseri maturantskega plesa Velenje, 25. aprila - Ko pomislimo na srednješolska leta, naši spomini pogosto zaidejo k maturantskemu plesu, na priprave nanj in sploh vse, kar se je potem dogajalo na plesu. V večini družinskih fotoalbumov so fotografije z »maturantca« na prav posebnem mestu. Ker to enostavno ni le še en ples, ena noč v življenju. Je veliko več. Da bi jo še nadgradili in v družinske albume dodali tudi članke iz našega tednika, smo pred tremi leti začeli akcijo »Biseri maturantskega plesa«. V njej vse od začetka sodelujemo časopisno-založniška hiša Naš čas, Šolski center Velenje in modni kreatorki Jelena Stevančevič ter Petra Meh. V četrtek, tik pred prvomajskimi počitnicami, smo v dvorani vile Bianca pripravili zaključek letošnjega izbora. Tudi ta je pokazal, da žirijo, ki je vsa tri leta v isti sestavi, najbolj prepriča izvirnost in domišljija, in to največkrat garderobe, ki sploh niso bile finanč- no zahtevne. Ker imajo »vsake oči svojega malaija«, se je izbor vas, naših bralcev in bralk, razlikoval od strokovnih biserov. Akcijo sedaj že dobro poznajo tudi maturanti in njihovi starši. Na zaključek je prišla večina, z njimi so bili tudi njihovi najbolj zvesti glasovalci; starši, babice, prijatelji ... Program, s katerim smo popestrili dogodek, so pripravili dijaki Šolskega centra Velenje; v njem smo spoznali odlični pevki Tino Pompe in Ano Polak ter glasbeno skupino ŠCV, ki jo vodi Matevž Podvinšek, ter z delom okteta ŠCV, ki ga sestavljajo dijaki rudarske in strojne šole, ustvarjajo pa pod vodstvom Petra Rozmana. Tokrat več glasov za fante V tedniku Naš čas smo marca, po maturantskih plesih, najprej objavili fotografije vseh 18 finalistov in finalistk, izmed njih pa že po tednu dni izločili polovico. Po še treh krogih glasovanja pa ste izbrali maturantko in maturanta, ki sta uradno postala Bisera maturantskega plesa generacije 2012/13. Veseli smo, da je bilo število glasovalnih kuponov veliko, skupaj smo jih prejeli 463. Zanimivo je, da so tokrat več glasov kot dekleta dobivali fantje. Prav nihče od finalistov ni ostal brez glasov. Prvič se je zgodilo tudi, da so imeli nekateri prave male »fun klube«, da smo v eni ovojnici prejeli tudi po 10 in več kuponov za enega od finalistov. Pri dekletih je bilo že od prvega kroga jasno, da je favoritinja letošnja zmagovalka, to je Ana Bahor, ki je premočno zmagala. Tega se je na zaključni slovesnosti, ki se je je udeležila večina finalistov, vidno razveselila. Z vzklikom sreče. Pri fantih - med 9 finalisti smo imeli 4 - se je bil boj med dvema Žigoma. Lahko rečemo, da skoraj do zadnjega kupona, saj je bila razlika v glasovih majhna. A na koncu jih je zbral več Žiga Vajdič, ki je tako postal letošnji zmagovalec. Ja, tudi on je bil vesel. Med drugim sta oba prejela vikend paket na Golteh, kjer jima želimo veliko užitkov. Velenjski župan Bojan Kontič pa jima je poslal veliko košaro dobrot. Žiga jo je odstopil Ani, dvojčici Vida, ki je bil prav tako finalist in je tudi dobil veliko vaših glasov. Petra Meh in Jelena Stevanče-vič pa sta izbrali Leo Pogačnik in Žiga Cerkovnika. Oba sta bila po njunem mnenju stilsko zelo dovršena, priložnosti in letom odlično »napravljena«. »Bisere« si bosta, prav tako vesela naziva, zapomnila tudi po lepih nagradah. Na koncu smo se vsi posladkali s torto, ki so jo za to priložnost spekli dijaki Šole za storitvene dejavnosti. ■ Nagrade za finaliste letošnjega izbora so prispevali: Turistično--rekreacijski zavod Golte, Mestna občina Velenje, Športno rekreacijski zavod Rdeča dvorana, Banka Koper, As Inženiring, Optika Lian Zreče, Naš čas in modni kreatorki Jelena Stevančevič in Petra Meh. Program zaključne slovesnosti so pripravili dijaki Šolskega centra Velenje pod vodstvom svojih mentorjev. Letošnji »Biseri« po izboru bralcev Našega časa in strokovne komisije so Ana Bahor, Žiga Vajdič, Lea Pogačnik in Žiga Cerkovnik. Poleg njih člani komisije izbora Jelena Stevančevič, Petra Meh, Mirela Muminovič, Bojana Špegel ter Mateja Klemenčič, ki koordinira akcijo na ŠCV. Milan M. Cvikl se je vrnil v šolo V četrtek, 25. aprila, je v okviru projekta »B2S - Back to school« - Vrnitev v šolo - gimnazijo Šolskega centra Velenje obiskal Milan M. Cvikl, član Evropskega računskega sodišča in bivši dijak te gimnazije. V uvodu je predstavil pomembne zgodovinske mejnike EU, ERS (Evropsko računsko sodišče), samo institucijo kot tudi organizacijo in načine dela. Razlago je popestril z zanimivi primeri iz prakse. V nadaljevanju so dijakinje in dijaki spraševali gosta različna vprašanja. Ker so zaskrbljeni za svojo prihodnost v EU, so postavili nekaj zanimivih, tudi provokativnih vprašanj, s čimer so pokazali, da o (v) svoji prihodnosti ne želijo biti statisti. Ne, današnja mladina ni popolnoma apatična in tudi apolitična ne. Srečanje je bilo načrtovano za eno šolsko uro, a se je čas pogovora skorajda podvojil. Bilo je zanimivo, poučno in prijetno, saj so imeli pri- lil ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI •PCI HUB www.ssl rklub.si Do DMK-ja nas loči še osem dni! Festival Dnevi mladih in kulture je v polnih pripravah, saj bo 23. ponovitev doživel 17. maja. Da pa bo čas do otvoritve hitreje minil vas vabimo jutri, 10. maja, ob 21. uri v eMCe plac na klubski večer, kjer boste lahko zaplesali ob ritmih funka. To soboto, 11. maja, pa bodo na naš oder stopili Velenjčani pod imenom Entheogen in predskupina Digilespi, ki jo sestavljata glasbenika Boris Oblišar in Črt Valen-čak, ki jazz-etno elemente prepleteta v zgodbo. Glavna skupina Entheogen je nastala pred približno petimi leti in prvič so nastopili ravno v eMCe placu leta 2011 kot predskupina Wino--tovim Premotion 13. Sedaj imajo za seboj nekaj več kot deset koncertov. Na dobro poznani oder se vračajo s svojima prvima izdelkoma, in sicer gre za album v CD različici in DVD s štirimi video projekcijami, ki nosita identični naslov - Moons of Jupiter. Album govori o mitološkem ozadju Jupitra oziroma grškega boga Zevsa, glasba je metalizirana z dobro mero sludgea, post-rocka pa tudi grungea. V galeriji eMCe placa si boste lahko ogledali razstavo video projekcij, ki bodo izšle na DVD-ju in so plod dela Jume Valenčak. Tudi letos pa je klub študentov Lendava na mariborski tržnici organiziral tradicionalni Bogračfest. Poteka že deseto leto zapored in tako kot prejšnje leto je Šaleški študentski klub znova pometel s konkurenco. Velenjski recept je zmeraj zmagovalen! ■ zf Toča zadetkov Po treh postnih krogih so Rudarjevi strelci prerešetali Aluminijevo mrežo -V soboto (ob 17.00) ob jezeru s Koprom, v torek v gosteh s Triglavom 9. maja 2013 Bodo 'ose' le napikale Cimos? Rokometaši Gorenja, aktualni slovenski prvaki, imajo tri kroge pred koncem štiri točke prednosti pred Celjani - Trener Branko še ne razmišlja o koncu, trenutno živi le za Koper Trimo so premagali brez težav s sedmi goli razlike, a so na začetku drugega polčasa vodili celo že z dvanajstimi. V vrsti gostov je blestel Staš Skube, ki bo po koncu sezone trebanjski dres zamenjal za velenjski. Dosegel je kar 13 golov. V 31. igralnem dnevu v prvi nogometni ligi so se strelci zelo izkazali. Dosegli so kar 19 golov. Od tega je bila prava poplava žog v Kidričevem, kjer je velenjski Rudar premagal domači Aluminij z dvema zadetkoma Elvisa Bratanovica in po enim Mateja Eterovica, Dalibor-ja Radujka ter Mateja Podlogarja s 5 : 3. Toliko doseženih golov je za rudarje še toliko bolj spodbudnih, ker so pred tem izgubili kar trikrat zapored. Poleg tega so na teh tekmah strelci povsem zatajili, saj niso dosegli nobenega zadetka. Ena od zanimivosti tega kroga je bila, da je le Olimpija zmagala kot gostitelj, tako kot v Kidričevem sta V osmih tekmah drugega dela so si priigrali le dve točki, kar šestkrat pa izgubili. Med drugim tudi z zadnjo Dravinjo z 1 : 2, in to na svojem igrišču. V sobotnem 23. krogu pa so doživeli pravi polom na gostovanju v Novem mestu. Trenutno tretja Krka jih je potopila kar s 7 : 0. Po že 13. porazu v tem prvenstvu so zdrknili na 7. mesto. Imajo 24 točk, prav toliko kot osmi Kalcer Radomlje. Bela krajina za njima na 'Skočili' na drugo mesto Boji za prvenstvene točke seveda še vedno trajajo tudi v Štajerski ligi, kjer tekmujejo tudi nogometaši Šoštanja. V 15. krogu so na sosedskem derbiju gostovali v Slovenj Gradcu in domače moštvo premagali s 3 : 0. Že v 13. minuti jih je v vodstvo popeljal Rok Rednak, zmago pa sta v razmiku slabih dveh minut v drugi polovici prvega polčasa potrdila Dragan Vasič in Matevž Verhovnik. S to zmago so Šoštanj-čani napredovali na drugo mesto. Pri tem jim je posredno pomagala tudi trenutno sedma Peca, ki je bila na koroškem derbiju v gosteh s 4 : 0 boljša od Radelj, ki so zdrknile na četrto mesto. Na tretje se je povzpel Fosilium Šentjur z zmago nad Žalcem z 1 : 0. ■ tudi na drugih dveh tekmah slavila gosta. Tekma med Luko Koprom in Domžalami pa je bila včeraj. Prav Koprčani, ki še lovijo tretje mesto in s tem nastop v enega izmed evropskih pokalov, bodo v soboto gostovali v Velenju. Do konca prvenstva je le še pet krogov. V Rudarju so prepričani, da so se s to zmago otresli skrbi glede obstanka, zato je pred njimi vendarle nekoliko mirnejše nadaljevanje. Skratka, na preostalih tekmah ne bodo več pod pritiskom in bodo lahko igrali veliko bolj sproščeno. Čeprav za petimi Celjani zaostajajo za sedem točk, je športno - kot pravijo, da jih poskušajo prehiteti. predzadnjem mestu zaostaja za dve točki, zadnja Dravinja Kostroj pa za sedem. Torej jih v zadnjih štirih krogih čaka krčevit boj za obstanek med drugoligaši. Vendar so prepričani, da bodo tudi v naslednji sezoni igrali v 2. ligi. Vzrok za slabše pomladanske predstave pa je po njihovi oceni predvsem v velikem številu poškodovanih igralcev. V nedeljskem 24. krogu bodo doma gostili vodilni Zavrč, ki ima Trener Jernej Javornik: »Vesel sem, da se nam je znova odprlo. Priigrali smo si pomembno zmago proti enemu od kandidatov za izpad. To je vsekakor nagrada za fante, ki so tudi na prejšnjih treh srečanjih igrali zelo dobro, imeli veliko priložnosti, vendar pred nasprotnikovimi vrati niso imeli sreče. S temi točkami smo se oddaljili od zasledovalcev, zato verjamem, da bodo na vseh preostalih tekmah igrali zelo samozavestno in pokušali osvojiti čim več točk. Seveda tudi proti Kopru želimo polno bero.« ■ S. Vovk kar sedem točk več od drugega Doba in si je tako rekoč že zagotovil napredovanje v prvo ligo. V 25. krogu bodo gostovali v Črnomlju pri Beli krajini, v 26. gostili Radomlje, v zadnji tekmi te tekmovalne sezone, ki bo zanje najbrž odločilna za obstanek, pa se bodo v lokalnem derbiju v Celju udarili s Šampio-nom, ki je trenutno četrti. ■ vos Rokometaše Gorenja od vnovične osvojitve naslova najboljšega moštva v državi ločijo le še trije krogi oziroma celo manj glede na to, da imajo pred drugim Celjem štiri točke prednosti. V 8. krogu končnice za prvaka bodo v nedeljo (ob 19.15) gostili koprski Cimos, s katerim so doživeli edina poraza v tem prvenstvu. 18. maja bodo gostovali v Novem mestu pri Krki, na zadnji tekmi v petek, 24. maja, ko bo najbrž že vse odločeno in pripravljeno za slavje, pa bodo gostili Celje Pivovarno Laško. Po bleščeči zmagi v 5. krogu nad neposrednim in že nekaj časa edinim tekmecem za prvaka - Celjani, je trener Branko Tamše previdno dejal, da je pred njimi še kar nekaj minut. Dve so medtem zlahka odstranili. Trimo so v svoji dvorani premagali sedmimi goli razlike, Maribor, ki s Koprom tekmuje za tretje mesto in s tem vnovično igranje v Evropi, pa na njegovem parketu kar s sedemnajstimi in novo zadovoljstvo trenerja Branka Tam-šeta: »V Mariboru so fantje znova navdušili, znova pokazali izjemno igro. Če gledam matematično, v preostalih treh tekmah potrebuje- mo še tri točke. Zato v tem trenutku še ne razmišljam o njegovem koncu, ampak zgolj o Kopru. V tej sezoni in sploh, odkar sem trener, nam je povzročil največ sivih las. Ne glede na to, s kakšno postavo bodo prišli v Velenje, je to še vedno spoštljivo, izjemno dobro moštvo. Prišli bodo neobremenjeni, mi pa upam, da bomo znova pokazali še eno dobro igro, in se jim vendarle oddolžili za zadnja poraza.« ■ S. Vovk V Šmartnem verjamejo v obstanek V nasprotju z velenjsko-škalskimi nogometašicami in nogometaši Rudarja pa so igralci Šmartna 1928 veliko razočaranje spomladanskega dela prvenstva v drugi ligi Žogo noče in noče v gol. Bodo v nedeljo imeli več sreče in presenetili vsaj s točko? Igrale bodo v finalu Nogometašice ženskega nogometnega kluba Rudar - Škale so dosegle imeniten uspeh. Z zmagama s 3 : 0 nad Jevnico na svojem igrišču in s 3 : 1 v gosteh so se uvrstile v finale ženskega pokala, ki bo 29. maja v Kopru. V predtekmi moškega finala pokala se bodo pomerile z igralkami Pomurja. Dobro igrajo tudi na prvenstvu. V tem krogu so pred domačim občinstvom s 4 : 1 premagale igralke Radomelj in se tako povzpele na 2. mesto. Še vedno pa so prepričljivo v vodstvu nogometašice iz Beltincev. ■ vos Najvišja zmaga doslej Rokometašice velenjskega Veplasa so si v 24. krogu ženke rokometne lige priigrale najvišjo zmago na letošnjem prvenstvu. V gosteh so ekipo Adria Transport Logatec premagale kar s 24 goli razlike. Izidi je bil 46 : 22. Nagličeva z enajstimi, Čečkova z devetimi in Fatkičeva s šestimi goli so bile njihove najboljše strelke. V torek so v velenjski Rdeči dvorani gostile Krim Mercator. Tako so igrali Nogomet - Prva liga Telekom Slovenije, 30. kr. Rudar - Celje 0:1 (0:1) Strelec: 0:1 Bajde (6.). Rudar: Pašagic, Bubalovic, Jese-ničnik (od 38. Podlogar), Stakic, Firer, Črnčič, Rotman (od 75. Bratanovič), Jahic (od 82. Stjepa-novic), Klinar, Radujko, Eterovic. Trener: Jernej Javornik. Drugi izidi: Gorica - Olimpija 1:1, Maribor - Mura 4 : 0, Domžale - Aluminij 1 : 1, Triglav - Luka Koper 1 : 1. 31. krog Aluminij - Rudar 3:5 (1:2) Strelci: 0:1 Eterovic (8.), 0:2 Bratanovic (13.), 1:2 Jovanovic (29.), 2:2 Bloudek (48.), 2:3 Bratanovic (62.), 2:4 Radujko (68.), 2:5 Podlogar (71.), 3:5 Črnic (90.). Rudar: Pašagic, Bubalovic, Stje-panovic, Rotman, Berko (od 86. Kreft), Podlogar (od 77. Bakaric), Kašnik, Bratanovic (od 70. Rošer), Dedič, Radujko, Eterovic. Trener: Jernej Javornik. Drugi izidi: Olimpija : Mura 2:1 (1:1), Triglav - Maribor 1:2 (0:1), Celje - Gorica 2:3 (2:1), Luka Koper - Domžale (tekma je bila sinoči). Vrstni red: 1. Maribor 31 tekem - 70 točk, 2. Olimpija 31 - 60, 3. Domžale 30 - 49, 4. Koper 30 -47, 5. Celje 31 - 44, 6. Rudar 31 - 37, 7. Triglav 31 - 33, 8. Gorica 31 - 33, 9. Aluminij 31 - 28, 10. Mura 05 31 - 23. 2. SNL, 22. krog Šmartno 1928 -Roltek Dob 0:3 (0:3) 2. SNL, 2. krog Krka - Šmartno 1928 7:0 (3:0) Strelci: Brulc (7, 73 - 1 m), Volarič (22, 38), Vučkic (62), Škerjanc (67), Košnik (68). Šmartno 1928: Pusovnik , Risto-vski, Zamernik, Mijatovic, Bolha, Kolar, Matic (od 56. Boštjan Bizjak), Lenošek (od 46. Malis), Čiric, Jaka Bizjak (od 46. Pod-brežnik), Muharemovič. Trener: Oskar Drobne. Drugi izidi: Zavrč - Krško 1:1 (1:0), Dravinja Kostroj - Kalcer Radomlje 3:3 (2:1), Roltek Dob - Garmin Šenčur 3:1 (1:0), Bela krajina - Šampion 0:1 (0:0). Vrstni red: 1. Zavrč 23 tekem 55 točk, 2. Dob 23 - 48, 3. Krka 23 - 47, 4. Šampion 23 - 29, 5. Krško 23 - 28, 6, Garmin Šenčur 23 - 28, 7. Šmartno 1928 23 -24, 8. Radomlje 23 - 24, 9.Bela krajina 23 - 22, 10. Dravinja 23 - 17. Štajerska nogometna liga, 14. krog Šoštanj - Pohorje 3:1 (1:0) Strelci: 1:0 Dejan Nemc (4), 2:0 Željko Spasojevic (52), 3:0 Rok Rednak (63), 3:1 Niko Pajančič (71). Štajerska nogom. liga, 15. krog Slovenj Gradec -Šoštanj 0:3 (0:3) Strelci: Rok Rednak (13), Dragan Vasic (31), Matevž Verhovnik (32). Šoštanj: Grušovnik, Šlutej (od 74. Alic), Koca, Podlenik, Šabanovič, Verhovnik, Cafuta (od 65. Mahmutovic), Rednak (od 69. Tič), Vasic, Celcer (od 83. Glavina), Barukčič. Trener; Josip Vugrinec. Vrstni red: 1. Tehnotim Pesnica 31, 2. Šoštanj 29, 3. Šentjur 29, 4. Radlje 28, 5. Žalec 28, 6. Mar-le hiše 27, 7. Peca 25, 8. Pohorje 22, 9. Lenart 14, 10. Slovenj Gradec 12, 11. Kovinar Tezno 8, 12. Paloma 5. Drugi izidi: Lenart - Tehnotim Pesnica 0:1 (0:0), Pohorje - Mar-les hiše 0:3 (0:1), Fosilum Šentjur -Žalec 1:0 (1:0), Radlje - Peca 0:4 (0:3), Kovinar Tezno - Paloma 1:1 (1:1). SŽNL, 17. krog Rudar Škale -Radomlje 4:1 (3:1) Strelke: 1:0 Marolt (13), 2:0 Živkovic (18), 2:1 Begic (24), 3:1 Sevšek (32 - 11 m), 4:1 Murič (67). Rudar Škale: Strassing, Zagajšek, Nagy, Gomboc, Sevšek, Jevtic, Marolt, Živkovic, Murič, Bric (od 76. Založnik), Pijukovic (od 84. Berdnik) Drugi izidi: Jevnica - Maribor 0:4 (0:2), Velesovo Kamen Jerič -Krka 1:0 (1:0), Dornava - Slovenj Gradec 3:0 (0:0); Pomurje je bilo prosto. Vrtni red: 1. Teleing Pomurje 43 (128:11), 2. Rudar Škale 37 (66:16), 3. Radomlje 36 (79:35), 4. Maribor 25 (49:37), 5. Jevnica 19 (36:35), 6. Dornava 16 (24:64), 7. Velesovo 13 (28:76), 8. Krka 10 (24:80), 9. Slovenj Gradec 1 (3:83). Vse ekipe po 15 tekem, Maribor 16. 1. NLB Leasing l., končnica, 6. k. Gorenje Velenje -Trimo Trebnje 38:31 (19:10) Gorenje Velenje: Gajic, Melic 3, Bezjak 7, Pucelj 1, Dolenec 8, Cingesar 1, Taletovič, Cehte 2, Miklavčič 2, Gaber 1, Golčar 1 (1), Dobelšek 2, Gams 2, Poznič 1, Dujmovič 7, Brglez. Trener: Branko Tamše. Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 2 (1), Trimo Trebnje 2 (2). Izključitve: Gornje Velenje 4 minute, Trimo Trebnje 0. Druga izida: Maribor Branik -Celje Pivovarna Laško 22:22 (9:9), Krka - Cimos Koper 32:25 (17:12). 7. krog Maribor Branik -Gorenje Velenje 23:40 (9:23) Gorenje Velenje: Gajic, Melic 8, Bezjak 5, Pucelj, Dolenec 4, Brglez, Cingesar 3, Taletovič, Cehte 4, Miklavčič 2, Gaber 5, Golčar 1, Dobelšek 1, Gams 3, Poznič, Dujmovič 4. Trener: Branko Tamše. Sedemmetrovke: Maribor Branik 3 (1), Gorenje Velenje 1 (0). Izključitve: Maribor Branik 2, Gorenje Velenje 4 minute. Druga izida: Celje Pivovarna Laško - Krka 37:20 (18:12), Cimos Koper - Trimo Trebnje 33:31 (15:17). Vrstni red: 1. Gorenje Velenje 7 tekem - 54 točk, 2. Celje Pivovarna Laško 7 - 50, 3. Cimos Koper 7 - 40, 4. Maribor Branik 7 - 39, 5. Trimo Trebnje 7 - 26, 6. Krka 7 - 24. 1. A DRL -ženske, 24. krog Adria Transport Logatec - Veplas Velenje 22:46 (13:21) Veplas: Zec (8 obramb), Vajdl 4, Naglič 11 (1), Nakic 4, Hrnčič 4 (1), Fatkic 6 (1), Čečkova 9 (2), Sivka 4, Oblak 1, Tomic, Ferenc 1, Majerič 2, Simic (6 obramb), Pajic (3 obrambe). Trenerka: Snežana Rodic. Sedemmetrovke: Logatec 1 (1), Velenje 5 (5). Izključitve: Logatec 10 minut, Velenje 6 minut. 25. krog Veplas Velenje -Krim Mercator 22:31 (14:18) Vrstni red: 1. Krim 22 tekem 40 točk, GEN - I Zagorje 22 - 39, 3. Zelene doline Žalec 21 - 34, 4. Krka 22 - 29, 5. Veplas Velenje 22 - 25, 6. Piran Marina Portorož 23 - 21, 7. Celje celjske mesnine 23 - 17, 8. Mercator Tenzor Ptuj 23 - 17, 9. Mlinotest Ajdovščina 23 - 16, 10. Naklo Peko Tržič 22 - 8, 11. Adria Transport Logatec 22 - 8, 12. Antrum Sežana 24 - 0.Izven konkurence: Esercito FIGH Futura Rim (mlada italijanska mlada reprezentanca) 15 - 0, ■ SPORT, MED VAMI o NA KRATKO TENIS: OP-A U14 Na igriščih ŠRC Bonifika je potekal 5. turnir serije OPEN za dečke in deklice do 14 let. Na glavni turnir direktno uvrščenima Luki Roša in Urhu Justinu (oba letnik 1999) sta se skozi sito kvalifikacij pridružila dve leti mlajša Tin Krstulovic in Marko Kovačevic pri dečkih in Zoja Štrukelj pri deklicah. Najmlajši, Tin, je imel veliko smole pri žrebu, saj je že v prvem krogu igral proti 2. nosilcu in poznejšemu finalistu Luki Miklavčiču (Idrija). Kljub Tinovi dobri igri je slavil dve leti starejši Luka. Urh Justin in Luka Roša sta se prebila v 2. krog, v katerem je Urha porazil Tim Tekavec (MaxLj), Luka pa klubski kolega Marko Kovačevic. Tako je z uvrstitvijo v četrtfinale najbolj odmeven rezultat uspel Marku. V četrtfinalu je Marka premagal tretji nosilec Žan Gorenec (Koper). Tudi v konkurenci dvojic so se dečki izkazali, saj sta se tako Luka in Urh kot Marko in Tin prebila do četrtfinala. ■ BK Šmarčani osnovnošolski nogometni prvaki Koper - V drugi polovici aprila je v Kopru potekal finale ŠKL-ja - največjega športno-kulturnega dogodka za mlade v Sloveniji. Na njem so sodelovali tudi učenci osnovne šole Bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki, in sicer v nogometu. V finalni tekmi so se nogometaši in nogometašice šole pomerili z ekipo OŠ Dobrova in jo premagali z rezulta- tom 9 : 5. S tem so postali tudi letošnji osnovnošolski nogometni prvaki. Za najboljšo igralko finalne tekme so izbrali Laro Prašnikar (hčer znanega slovenskega nogometnega trenerja Bojana Prašnikarja). Lara je prejela tudi priznanje naj ŠKL športnica med osnovnošolci v nogometu. _ntp Dolgoletno sodelovanje z Mariborčani V Rdeči dvorani v Velenju so se 25. aprila srečali ljubitelji namiznega tenisa iz Maribora in Velenja, člani Društva invalidov Maribor (DIM) in Kluba upokojencev Gorenje (KUG). Zametki tega sodelovanja segajo že daleč v nazaj v prejšnje stoletje, v leto 1973. Čeprav ne postavljajo na prvo mesto tekmovalnosti, ampak predvsem druženje, so se tokrat bolje odrezali gostje. Jeseni pa so domačini obljubili, da takratnim gostiteljem Mariborčanom ne bodo ostali dolžni. Tekmovanje je potekalo med dvema štiričlanskima ekipama, posamezno in tudi v dvojicah. Ekipni rezultati: Gorenje I. (Spasoje Tešanovič, Andrej Sušec, Rudi Mrzdovnik, Milan Goršek) : Maribor I. (Albin Kadiš, Drago Klep, Milan Gačnik, Janko Novak) 8 : 2; Gorenje II. (Slavko Kovač, Jožef Javornik, Tone Leber, Marko Vižintin) 4 : 6; Gorenje I. : Maribor II. 7 : 3, Gorenje II. : Maribor I 7 : 3. Končni skupni ekipni rezultat: Gorenje : Maribor 3 : 1 (26 : 14). Najboljši posamezniki so bili: Leber (4 zmage), Tešanovič (4), Sušec (3), Mrzdovnik (3), vsi Gorenje; Krajnc (3), Klep (3) oba Maribor. Med dvojicami sta bila najboljša pri Gorenju Tešanovič in Sušec ter Krajnc in Mešiček pri Mariboru, vsi s po dvema zmagama. ■ Hinko Jerčič S Deželna Banka Slovenije PLAČEVANJE POLOŽNIC PO SAMO 95 CENTOV! BREZPLAČNI DVIGI GOTOVINE NA VSEH BANKOMATIH V SLOVENIJI IN V EVROOBMOČJU! KJE? V DEŽELNI BANKI SLOVENIJE. Smo varna, cenovno ugodna slovenska banka z dolgoletno tradicijo. Preizkusite nas in izkoristite še DODATNE ugoDNOSTI ZA NOVE STRANKE! Ponujamo vam tudi: • različne vrste kreditov in varčevanj, • ugodne poslovne pakete za podjetja in s. p.-je, • kredite za kmete, • ugodnosti za mlade, • sodobno elektronsko poslovanje in • zavarovanja. Tradicija, zanesljivost, odzivnost in cenovna ugodnost - to je Deželna banka Slovenije. Več v poslovalnicah banke in na www.dbs.si. 0 DBS PRONET 0 DBS NET www.dbs.si Osnovnošolci plesali (Z leve proti desni) Brina Mohor, Lučka Robič, Zala Jerčič, Katarina Kumer in Anja Širovnik POVEČAJTE SI UGLED z oglaševanjem v naših medijih! časopis/videostrani/radio 17 Počastili mednarodni dan gasilstva Ljubečna - V torek, 23. aprila, je na osnovni šoli Ljubečna potekalo področno plesno prvenstvo za osnovne šole. Plesnega šolskega festivala, ki poteka v okviru Plesne zveze Slovenije, so se udeležile tudi učenke velenjskih osnovnih šol. V posameznih plesih (hip hop, pop in latino) se je v kategoriji od 7. do 9. razreda najbolje odrezala Katarina Kumer iz OŠ Livada, ki je premagala vso konkurenco in dosegla 1. mesto ter se s tem uvrstila na državno prvenstvo. Tekmovale so tudi deklice od 4. do 6. razreda, med njimi sta dosegli 7. mesto Maša Kaiser in 8. mesto Zala Jerčič. Tekmovanja so se udeležile še Lučka Robič, Brina Mohor, Anja Širovnik, Nika Meh, Tjaša Plaskan, Barbara Camlek, Ana Šuperger, Tea Zaverla, Špela Verdnik, Sandra Gla-vaš in Angelina Karijaševic. ■ Lucija Andric Šoštanj, 4. maja - 4. maj je mednarodni dan gasilstva, ki so ga obeležili tudi v gasilski zvezi Šaleške doline. Slovesnost s podelitvijo priznanj so pripravili v soboto v šoštanjskem kulturnem domu. Na prireditvi so podelili 44 priznanj in sicer gasilska odlikovanja tretje, druge in prve stopnje, gasil- ske plamenice tretje, druge in prve stopnje ter posebna priznanja. Odlikovanje za hrabrost je prejel Anton Spital iz PGD Gaberke, ki je v poplavah lani novembra pri reševanju družine na kocko postavil tudi svoje življenje. Odlikovanje za posebne zasluge sta prejela Franc Kumar iz PGD Šmartno ob Paki in Boris Lambizer iz PGD Lokovica za dolgoletno in požrtvovalno delo na številnih področjih gasilstva v svojih društvih in tudi širše. Plaketo Gasilke zveze Slovenije je prejel župan Šoštanja, Darko Menih. Da si zasluži posebno priznanje, so menili gasilci iz vseh štirih šoštanjskih društev. ■ Dvojno gasilsko tekmovanje Gaberke, 11. maja - Prostovoljno gasilsko društvo Gaberke pripravlja to soboto dvojno gasilsko tekmovanje. Že enajsto leto zapored se bodo v gasilskih spretnostih pomerile starejše gasilske in gasilci, ki bodo tekmovali za pokal Krajevne skupnosti Gaberke. Hkrati bo prvič potekalo še pokalno tekmovanje starejših gasilk in gasilcev za pokal Gasilske zveze Slovenije. Tekmovanje bodo začeli ob 14. uri na prizorišču pred gasilskim domom Gaberke. ■ Z Zeleno jeklenko do ugodnosti vse leto Zelena jeklenka bo vedno tam, kjer jo potrebujemo. Enostavno in hitro jo lahko naročimo kar na dom, na brezplačni številki 080 2005. Zelene ugodnosti Nakupi plina v Zeleni jeklenki so vselej dobra izbira. Z Zeleno kartico ugodnosti, ki jo lahko prejmemo vsi, ki Zeleno jeklenko naročamo z dostavo na dom, prejmemo plin v vsaki 11. Zeleni jeklenki brezplačno. Če pa Zeleno uspešno priporočimo še komu, si lahko izberemo eno izmed petih priročnih daril. Kupon in vse o akciji Priporočaj zeleno tudi na: www.butanplin.si/vsebina/priporocaj-zeleno/. Udobna dostava na dom Naročiti Zeleno jeklenko je enostavno, njena dostava pa zanesljiva. Na brezplačni številki 080 2005 ali na spletni strani www.butanplin.si jo lahko naročimo kadar koli, 24 ur na dan. Prijazni telefonisti nas dan pred dostavo pokličejo, dogovorimo se glede termina ter jeklenka je že pri nas doma. Dostavljajo vsak delovni dan, pa tudi ob sobotah. Ko nam jeklenko dostavi pooblaščeni dostavljavec družbe Butan plin, poskrbi tudi za njeno pravilno namestitev, preventivno preveri napeljavo ter brezplačno zamenja varnostno tesnilo. Dostava Zelene jeklenke na vse konce in kraje prinaša pravo olajšanje za vse, ki prisegajo na udobje. Spoznajte Zeleno jeklenko in se udobno navadite nanjo. Od leve: Jože Drobež, Anton Spital (odlikovanje za hrabrost) in Janez Groboljšek MODROBELA KRONIKA 9. maja 2013 Vlomilci brez pocitnic Ko so vinjeni, so tudi »pošteni« Velenje, 29. april - Praznični teden so zaznamovali vlomi. V noči na ponedeljek je bilo vlomljeno v trgovino Mercator Pesje. Vlomilec je vzel več ročnih brivnikov ter britvic znamke Gillete, nato pa zaradi sproženega alarma pobegnil s kraja pred prihodom varnostnika. V noči na torek, 30. aprila, je bilo vlomljeno v kiosk Delo prodaja na Trgu mladosti v Velenju. Vlomilec je odnesel večjo količino različnih cigaret. Najemnico je oškodoval za okoli 3.000 evrov. V noči na petek, 3. aprila, je bilo vlomljeno v lokal Okrepčevalnica Jožica na Žarovi cesti v Velenju. Storilec je odnesel prenosno blagajno z menjalnim denarjem, več zabojev piva, več zabojev cvička in več steklenic žganih pijač. V nedeljo, 5. maja, v jutranjih urah pa so policisti pred sprožitvijo alarma po obvestilu občanke na bencinskem servisu OMV na Selu pri vlomu zalotili in prijeli 30-letne-ga storilca, sicer povratnika. Vlomil je v skladišče in vzel večjo količino različnih cigaret. Del jih je že naložil v avto, del pa med poskusom bega odvrgel. Policisti okoliščine še preverjajo, saj sumijo, da je bilo storilcev več. Za konec prazničnega tedna so policisti v ponedeljek, 6. maja, zjutraj obravnavali še vlom v okrepčevalnico Carlos na Cesti Simona Blatnika. Storilec je vzel prenosni računalnik in večjo količino cigaret. A je šlo za »poštenega« vlomilca, saj je močno vinjen zvečer lastniku vrnil prenosni računalnik. Z mlajšim moškim, povratnikom, so policisti pogovor opravili kasneje, saj ga ob vrnitvi na kraj zaradi njegove opitosti niso mogli. ■ Kolesarja »ustavila« jeklena vrv Velenje, 25. aprila - V četrtek popoldan se je Velenjčan z gorskim kolesom za downhill peljal po planinski poti s Paškega Kozjaka in pri tem s telesom trčil v jekleno vrv, ki je bila napeljana med drevesoma, ter padel. Pri padcu je utrpel lažje telesne poškodbe in je zdravniško pomoč iskal sam. Lahko pa bi se končalo tudi huje. Policisti okoliščine kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti še preiskujejo. V torek, 30. aprila, pa so v dežurni ambulanti oskrbeli poškodovanega kolesarja. Ta je zaradi neprilagojene hitrosti, ko je vozil po kolesarski stezi v Družmirju, padel. Usodno trčenje na obvoznici Žalec, 28. aprila -V nedeljo ob 17.45 je na žalski obvoznici prišlo do trčenja, ki je bilo uso- Iz policijske ustavljen avtomobil. Kolesar je bil vinjen. ManjSi travniški požar Plešivec, 1. maja - V sredo zvečer je prišlo v Plešivcu do manjšega požara na travni brežini v bližini stanovanjske hiše. Ogenj so pogasili krajani in gasilci in tako preprečili, da se ni razširil v gozd. Srna skočila pred motor Velenje, 1. maja - V sredo ponoči je voznik motornega kolesa na Konovski cesti trčil v srno, ki je nenadoma skočila na cesto. Pri trčenju je sopotnica utrpela lažje telesne poškodbe. Dva pobega dno za 42-letnega motorista. 27-letni voznik osebnega avtomobila je vozil po lokalni cesti iz smeri Ložnice proti Žalcu. V križišču se je vključeval na prednostno regionalno cesto ter pri tem zaprl pot vozniku motornega kolesa, ki je pripeljal iz Arje vasi. Voznik motornega kolesa je, da bi preprečil trčenje, začel močno zavirati. Pri tem je padel po vozišču in silovito trčil v osebni avto. Poškodbe so bile tako hude, da je na kraju nesreče umrl. Vinjena v prometu Šmartno ob Paki, Šoštanj, 30. aprila - V torek ponoči je v vasi Gorenje voznik osebnega avtomobila zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča trčil v zaščitno ograjo in jo poškodoval. Preizkus z indikatorjem je pokazal, da je vozil vinjen. Na lokalni cesti v Gaberkah, v bližini kresova-nja, pa je kolesar zaradi nepravilne vožnje trčil v Velenje, 2. maja - V četrtek ponoči so policisti obravnavali prometno nesrečo s pobegom na cesti v Šalek. Voznik osebnega avtomobila je zaradi nepravilne smeri vožnje z levo stranjo oplazil nasproti vozečega voznika, po trčenju pa odpeljal naprej. Vozilo so policisti izsledili, ko izsledijo tudi voznika, mu bodo napisali plačilna naloga za dva prekrška. Naslednji dan, 3. maja, pa je neznani voznik osebnega avtomobila zaradi nepravilnega premika trčil v parkiran avto pred restavracijo Jezero in odpeljal s kraja. Povzročitelja so izsledili, preizkus indikatorja pa je pokazal prisotnost alkohola nad dovoljeno mejo. Ker je voznik trdil, da je užival alkohol po prometni nesreči, so policisti odredili strokovni pregled. Avto je bil odprt Velenje, 4. maja - V soboto je neznanec iz odprtega osebnega avtomobila, ki je bil parkiran pred glasbeno šolo na Jenkovi cesti, odnesel moško torbico, v kateri je bil ključ stanovanja in mobilni telefon. Namerno poškodoval vrtno pohištvo Velenje, 5. maja - V noči na nedeljo je neznanec na terasi lokala Space bar na Koroški cesti namerno poškodoval in uničil vrtno pohištvo. Povzročil je za okoli 2.000 evrov škode. Obležal v grmovju Šoštanj, 30. april - Policisti so v torek popoldan po obvestilu urgentne ekipe Zdravstvenega doma Velenje šli v Šoštanj, kjer je v grmovju ob Cankarjevi cesti obležal pijan moški. Policisti so ga predali v oskrbo sestri, zaradi kršitve javnega reda in miru pa bo po pošti dobil tudi plačilni nalog. Na prijateljico Velenje, 30. aprila - Tudi v Velenju na Cankarjevi se je v torek popoldan zgodil incident. »Prijatelj« je med prepirom fizično napadel prijateljico. Policisti so napisali nov plačilni nalog. S plesišča v pridržanje in bolnišnico Gaberke, 30. aprila - Na kresovanju v Gaberkah se je močno opit mlajši moški nedostojno vedel na plesišču. Njegov ples so prekinili varnostniki, ki so ga s plesišča odstranili. Policisti so ga skušali umiriti, vendar se ni dal, zato so zoper njega odredili pridržanje do streznitve. Pridržanje so zaradi zdravstvenih težav prekinili, saj ga je morala urgentna ekipa z reševalnim vozilom prepeljati v Bolnišnico Topolšica. Policisti pa mu bodo napisali plačilni nalog za dva prekrška. Žaljiv do soseda Velenje, 2. maja - V četrtek popoldan se je sosed v Zgornjem Šaleku žaljivo in nesramno vedel do soseda. Ker policisti pravijo, da gre za povratnika, to naj ne bi bilo prvič. Plačilni nalog so mu napisali na kraju. Napadel jo je v njenem stanovanju Velenje, 4. maja - V soboto ponoči so v dežurni ambulanti oskrbeli poško- dovano žensko, potem pa poklicali policiste. Ti so ugotovili, da jo je doma v njenem stanovanju med prepirom fizično napadel opit »prijatelj«. Prespal pri policistih Velenje, Šoštanj, 6. maja - V ponedeljek zvečer se je znanec v Šaleku na promenadi žaljivo in nesramno vedel do znanca in mu verbalno grozil z orožjem. Policisti so se s kršiteljem srečali v Karaka baru na Šmarški cesti, ko se je v pijanem stanju nedostojno vedel tudi do gostov. Ker se ni pomiril, so ga pridržali do streznitve. Ob odhodu pa so mu napisali plačilna naloga za pet prekrškov! Istega večera se je pijan mlajši gost nedostojno vedel tudi v lokalu Moni bar. A ta je za svoj prekršek prejel le en plačilni nalog. V stanovanju na Koroški cesti V Šoštanju pa je bil glasno nasilen 33-letni mož. To se naj ne bi dogajalo prvič, zato policisti okoliščine kaznivega dejanja nasilje v družini še preverjajo. Vredno pohvale Tokrat gre pohvala Velenjčanu, ki je policistom v četrtek, 2. maja, izročil kontaktni ključ vozila renault in ključ cilindrične ključavnice, ki ju je našel v Šoštanju. Lastnik ju lahko prevzame na PP Velenje. Pohvala tudi občanu, ki jim je izročil registrski tablici, najdeni 3. maja ob Stantetovi. Tablici sta bili ukradeni z vozila na Selu. Istega dne je občan policistom izročil moško denarnico z vsebino, ki jo je našel na Cesti talcev v Velenju. Lastniku iz Vojnika so jo že vrnili. Pohvala pa gre tudi občanu, ki jim je v soboto, 4. maja, izročil mobilni telefon nokia, redeče barve, najden pred vilo Bianca v Starem Velenju. Lastnik ga lahko prevzame pri njih. Na dveh kolesih Sončni in toplejši spomladanski dnevi so čedalje bolj vabljivi in primerni za vožnjo na dveh kolesih. Vožnja na dvokolesniku ob lepem in sončnem vremenu ima svoj čar, ne glede, ali se poganjamo z lastno silo ali s pomočjo motorja. Toda takšna vožnja ima tudi neprijetno plat. To je izpostavljenost. Izpostavljenost kolesarjev in voznikov motornih koles prometnim nesrečam in s tem tudi poškodbam v primerjavi z ostalimi vozniki cestnih vozil je zagotovo tisto neprijetno in zlovešče dejstvo, ki pa se ga vendarle nekateri sploh ne zavedajo. Marsikdaj se tega bolj zavedajo starši, sorodniki ali (ta pravi) prijatelji kot pa vozniki motornih koles in kolesarji, ki v vožnji vidijo le užitek in se ne zavedajo tiste tenke in nevidne črte, ki nas sicer ves čas loči med življenjem in smrtjo. Na motorju ali kolesu pa je ta črta veliko tanjša in manjša, kar ne nazadnje potrjujejo tudi statistični podatki Policije. V lanskem letu so policisti obravnavali 122 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 130 udeležencev, med katerimi je bilo 18 voznikov motornih koles in 12 kolesarjev ali 23 odstotkov smrtnih žrtev. Kar 6.742 prometnih nesreč se je zgodilo, v katerih so udeleženci utrpeli telesne poškodbe, med 848 hudo telesno poškodovanimi pa je bilo 133 motoristov in 198 kolesarjev, kar predstavlja 39-odstotni delež. Sicer pa motoristi in kolesarji predstavljajo znaten delež tudi med lahko telesno poškodovanimi, saj je bilo med 8.300 poškodovanci 386 motoristov in 991 kolesarjev. Prometna varnost na območju pristojnosti Policijske uprave Celje je bila v letu 2012 slabša kot leto prej, saj je v prometnih nezgodah umrlo 22 udeležencev, v letu 2011 pa 17. Med smrtnimi žrtvami sta bila dva motorista in šest kolesarjev, kar je bistveno slabše kot v letu 2011, ko so med smrtnimi žrtvami bili štirje motoristi, kolesarjev pa sploh ni bilo. Tako na državni ravni kot na območju celjske regije predstavljajo vozniki enoslednih vozil znaten delež med udeleženci oziroma žrtvami prometnih nesreč, ki so umrli ali bili hudo telesno poškodovani. Med vzroki prometnih nesreč je bila v ospredju neprilagojena hitrost, kije za marsikaterega motorista »tisto«, kar ga »vleče« in pelje v skušnjavo, da preizkuša svoje in sposobnosti svojega jeklenega konjička, pri čemer mu adrenalin preplavi telo in prevzame vajeti v svoje roke. In če pri tem še misli, da se nesreče dogajajo le drugim, potem je to najslabša kombinacija in le vprašanje časa je, kdaj bo postal povzročitelj ali žrtev prometne nesreče. Marsikdaj ti vozniki pravijo, da jim vozniki vse pogosteje izsiljujejo prednost, kar je praviloma znak in opozorilo, da so ravno oni prehitri. Iz leta v leto slabše stanje cest, večje število udarnih jam in nepopolno ali nestrokovno odpravljanje poškodb asfalta predstavlja dodatno nevarnost za voznike enoslednih vozil, ki v tem času morajo upoštevati tudi to, da asfalt vendarle še ni dovolj ogret in da so marsikje še ostanki peska od zimskega posipanja cest. Poleg naštetega pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da so motoristi in kolesarji izpostavljeni na cesti, tudi če upoštevajo predpise in so na vožnjo dobro pripravljeni. Da je tako s(m)o krivi vozniki ostalih motornih vozil, ki nis(m)o dovolj osredotočeni na vožnjo in svoje ravnanje. Vožnja na dveh kolesih je prijetna, a je tudi bolj nevarna. Zato je prav, da se tega zavedamo ne glede na to, ali se vozimo z vetrom v laseh ali udobno sedimo v notranjosti vozila. S spoštovanjem predpisov bomo izkazali tudi spoštovanje ostalim udeležencem v prometu in tako vplivali tudi na število mrtvih in poškodovanih v prometu. Da občutka varnosti na cesti niti ne omenjam. Ali je to res tako težko razumeti? ■ Adil Huselja Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 Ugodno in kvalitetno polaganje parketa in laminata 031 677 018 STAVB NCr % \ Ivan Turk, s.p. Rečica ob Savinji Tel.: 03/ 5835066 Vsak dan razen ponedeljka vabljeni na domače postrvi, kosila, ostale jedi... Sprejemamo zaključene družbe do 80 ljudi! Vabljeni! PROFESIONALNE inštrukcije iz matematike in fizike za osnovne in srednje šole, nudi tim z večletnimi izkušnjami. Pripravljamo na splošno in poklicno maturo. Pridemo tudi na dom, možno tudi dopoldan. Izobraževanje Jonela, 040 226 419 ali 040 977 474. Izobraževanje Jonela, Gržinič Armando s.p., Stantetova 2, 3320 Velenje. UTRIP Starejši obnovili prometno znanje Zanimanja je bilo tudi tokrat veliko - Dvokrožno krožišče še vedno trd oreh Milena Krstič - Planine Velenje, 25. aprila - S staranjem prebivalstva narašča tudi število starejših voznikov. Ti so imeli v Šaleški dolini konec aprila že drugič zapored možnost preizkusiti svoje znanje iz prometnih predpisov in preveriti to tudi v prometu. Za to je poskrbela Javna agencija za varnost v prometu, nosilec akcije v Velenju pa je bil Izpitni center v sodelovanju s številnimi, ki jim je mar. 75-letni Kazimir Ružički in član izpitne komisije Robert Zakšek sta me vzela s seboj na vožnjo. »Starejši sem že, zanima me, če je kaj novosti. Vozim že od leta 1963, in to kar veliko, predvsem poleti večkrat v Pulo in nazaj. Danes sem ga v krožišču, saj ste videli, polomil, ker sem malo premalo pazil na desno stran.« Zakšek pa je dodal: »Prav temu, da jih opozorimo na napake, ki jih delajo, so namenjene vožnje. Trajajo približno petnajst minut, vozniki pa pri tem uporabljajo svoje vozilo.« Najbrž so pri svetovalnih vožnjah vozniki malce pod pritiskom tega, da ob njih nekdo sedi in budno pazi na vsak gib. »Pomanjkljivosti, manjše, opažamo pri opazovanju okolice in drugih udeležencev v cestnem prometu, malo se zatakne pri pravočasnem dajanju smernih utripalk, ostale stvari pa so pri tistih, ki so prišli blizu, kar dobre. Razen krožnega križišča, ki smo ga obdelovali že lani, ko smo akcijo pripravili prvič,« pa pravi vodja Izpitnega centra Velenje Rado Jeromel. Kako hude so lahko posledice neprevidnosti v prometu, pa zelo dobro ve prometni policist Matej Večko iz Celja. »Starejši vozniki so predvsem veliko bolj obzirni kot drugi, način vožnje je varnejši, glede reakcijskega časa so pa malo slabši, težje se odzivajo na nenadne pojave kot mlajši, drugače pa jih moram pohvaliti. Tudi manj prekrškov naredijo, tako da se mi zdi, da bi se lahko po njih kar zgledovali.« Ko smo mu navrgli, da mladi zanje pravijo, da so prepočasni, se je odzval kratko, a zelo jasno: »Mi pa pravimo, da hitrost ubija.« Jože Pečečnik, poveljnik ZŠAM in član SPV Velenje, je bil navdušen nad zanimanjem starejših voznikov. »Preizkusi so trajali dva dni, že prvi dan se jih je udeležilo več kot šestdeset.« Lani se je preizkusil tudi sam. »Pregovor pravi, da kdor dela, greši. Lahko bi se reklo, da je tako tudi s šoferji. Še pri meni so bile napake, a sem jih odpravil.« Prav to pa je namen te in podobnih akcij, zato se le opogumite, ko bo spet kakšna, in pridite bliže. ■ Kazimir Ružički in član izpitne komisije Velenje Robert Zakšek. Jože Pečečnik: Lani sem se preizkusil tudi sam.« Matej Večko: »Starejši vozniki so bolj obzirni kot drugi.« Rado Jeromel: »Krožišče jih še malo daje.« Znanja ni nikoli dovolj Moto klub Lepena sodi med najmlajše skupine (društvo) v krajevni skupnosti Škale-Hrastovec in gotovo tudi v državi, saj šteje šele dobro leto. Glavno pozornost namenjajo skrbi za večjo varnost motoristov in drugih udeležencev v cestnem prometu, ekološki zavesti motoristov, ohranjanju motoristične kulture in prenašanju izkušenj ter znanja na mlajše motoriste ter tiste, ki se želijo tehnično izpopolnjevati z vadbo na poligonih. Zavezali so se tudi, da bodo izvedli predavanje o uporabi avtomatičnega defibrilatorja in poskrbeli za osvežitev znanja iz prve pomoči in kako pomagati ponesrečencu v prometni nezgodi. To nalogo so uresničili pred nedavnim s pomočjo štirih predavateljev iz Skupine projekt iz Maribora. Poleg članov kluba so se zanimivega predavanja udeležili tudi nekateri krajani. Po končanem predavanju so seveda vsi preizkusili, kako aparat deluje. Ker znanja nikoli ni dovolj, bodo to obliko izobraževanja še ponovili. ■ vos Zgodilo se je ... od 10. do 16. maja ■ 11. maja 1984 je v Šoštanju potekal simpozij ob 150-letnici rojstva šoštanjskega rojaka dr. Josipa Vošnjaka; ■ 12. maja 1918 so se v Judenbur-gu na Zgornjem Štajerskem uprli vojaki nadomestnega bataljona slovenskega 17. pešpolka avstrijske vojske, ki so namesto na bojišče želeli domov; upor so vojaške oblasti že naslednji dan krvavo zadušile, voditelje upora pa je naglo vojaško sodišče obsodilo na smrt; ■ 12. maja 1982 so velenjske rokometašice pred 1500 gledalci v Rdeči dvorani premagale prvoli-gaško ekipo Podravke iz Kopriv- nice in se uvrstile v polfinale jugoslovanskega rokometnega pokalnega tekmovanja; - 13. maja 1717 se je na Dunaju rodila avstrijska cesarica Marija Terezija, ki je v času svojega vladanja pustila močan pečat tudi v naših krajih; - na državnem prvenstvu v šahu za slepe, ki je bilo 13. in 14. maja 1989 v Sarajevu, je državni prvak postal Viki Vertačnik iz Topolši-ce; Vertačnik je nekaj mesecev kasneje na svetovnem mladinskem prvenstvu za slepe osvojil tretje mesto; - 14. in 15. maja 1981 je bil v Velenju na obisku Jose Luis Lopez Jože Prislan (Foto Arhiv Muzeja Velenje) Bulle, generalni sekretar delavskih komisij Katalonije; - 15. maja 1990 je takratni komandant štaba Teritorialne obrambe Velenje Jože Prislan od Jugoslovanske armade prejel ukaz o predaji orožja in streliva v skladišča jugoslovanske vojske, a tega ni izvršil in je tako orožje ostalo v Velenju; - 15. maja, na mednarodni dan družine in na dan podnebnih sprememb, goduje Zofija; »Mrzla, mokra, ledena ali celo uscana« Zofka za Pankracijem, Servaci-jem in Bonifacijem sledi vrsti t. i. ledenih mož, ki sredi maja pogosto prinesejo spremembo vremena; ljudje zato Zofko povezujejo z vremenom in ta dan je zelo pomemben pri sajenju mnogih vrtnih rastlin; ljudska vremenska modrost za ta dan pravi »Če Zofka zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni«; - 16. maja 1987 so se lahko krajani Slatin in Gneča prvič odžejali z vodo iz novega vodovoda; - 16. maja 1996 je v Velenju začela delovati nova telefonska centrala s 4000 priključki. ■ Damijan Kljajič rjj oroskoo Oven od 21. 3. do 21. 4. Čeprav ste vse doslej mislili, da so vaše finančne težave preteklost in da ste vse postavili na zdrave temelje, boste ta teden spoznali, da je vaš račun vedno tanjši. Vsekakor bo pretanek za vse vaše želje in potrebe, saj ste jih zadnje čase precej povečali. Treba bo zategniti pas in zmanjšati želje. Če ga ne boste, boste tako finančno zabredli, da svojih financ še dolgo ne boste mogli spraviti v red. Če razmišljate o kreditu ali kakšnem drugem posojilu, bodite previdni. Dobro premislite, saj veste, kako težko je vračati. Sploh, ko že zapravite. Kar se ljubezni tiče, bo najlepše tisto, kar boste sanjali. Realnost bo precej pusta. Priznajte, da tudi po vaši krivdi. Bik od 22. 4. do 20. 5. Nekaj prihodnjih dni v maju, ki ga imate iskreno radi, vam žal ne bodo preveč všeč. Tudi vi se boste namreč bolj kot s sabo morali ukvarjati z drugimi in njihovimi težavami, v katere se boste težko vživeli. Zato ni izključeno, da boste tokrat krepko jezni sami nase. Zdelo se vam bo, da ste do vseh preveč dobri, da preveč popuščate. Pravzaprav bo to kar držalo, saj se zgodba ponavlja. Vedno znova in znova. Morda vas v to žene občutek, da vas bodo imeli ljudje raje, če boste dovolj pridni in skrbni. Napaka! Čeprav pregovor pravi, da se dobro z dobrim vrača, v vašem primeru to ne bo šlo skozi. Prej bo šlo za to, da nekdo odkrito izkorišča vašo dobroto. Odprite oči in temu naredite konec. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Poskušali se boste držati vseh dogovorov in obljub. Žal se jih drugi ne bodo, zato vaš spanec v naslednjih dneh vseeno ne bo najbolj miren. Strah vas bo, da boste kaj zamudili in da ne boste pravočasno končali dela, ki vam veliko pomeni. Tudi zato, ker gre za preizkus, ki lahko močno spremeni vašo prihodnost. Sploh, če si želite zamenjati delovno mesto. Čeprav večjih sprememb v življenju nimate radi, so včasih te nujno potrebne. Pritiski v službi vas namreč že nekaj časa žalostijo, predvsem pa močno utrujajo. Ljubezen? Pogrešali boste nežnosti in dolge pogovore. Partner bo čisto odsoten, vi pa vsak dan bolj osamljeni. Poskusite prebiti njegov molčeči zid. Rak od 22. 6. do 22. 7. Letošnji maj bo romantičen, kot že dolgo ne. Zaljubljeni boste, v naslednjih dneh preprosto srečni. Tudi zato, ker ste čustva dolgo skrivali. Kot vse kaže pa je prišel čas, ko bo to opazil tisti, ki se mota po vaši glavi že nekaj dolgih tednov. Dobesedno se vam bo zdelo, da se vam odpira nebo, svet bo prelep. Čeprav na poti do srečnega konca ne manjka ovir, saj se boste za nekaj časa verjetno znašli v ljubezenskem trikotniku. Tega si nikoli niste želeli, a tokrat boste pripravljeni tudi na to, da vaš izbranec konča prejšnjo zvezo, preden jo resno začneta vidva. Slabe vesti ne boste imeli. Bi bila tudi povsem odveč. Kaže, da bo tokrat šlo za pravo, iskreno ljubezen. Denar? Ne bo ga za vse, zato pazljivo. Lev od 23. 7. do 23. 8. Vteh dneh vam energije res ne bo manjkalo. Če boste dobro premislili in upoštevali navdih, lahko na delovnem področju tja do konca maja dosežete res veliko. Zvezde vas opozarjajo, da pri tem pazite, komu se boste zamerili, ker bo vaš tempo hitrejši, kot ga bo imela večina tistih, s katerimi delate. Dejstvo je, da boste na več področjih učinkoviti kot že dolgo ne. Vaše najmočnejše orožje bo dobro planiranje in dobra izbira ljudi, s katerimi boste načrte izpeljali do konca. Imate veliko želja, a tudi dosti volje, idej in znanja, zato le pogumno naprej. Z denarjem pa še naprej ravnajte previdno. Kot kaže, bo zamudnikov s plačili vsak dan več, zato bodo rezerve hitro kopnele. Ljubezen? Ni še čas, a bo kmalu. Devica od 24. 8. do 23. 9. Morali se boste spremeniti, saj ste postali prevelik samotar. V tem tednu se boste bolj kot s seboj in s svojimi potrebami prisiljeni ukvarjali z drugimi, zato bodo dnevi ob koncu tedna za vas precej naporni. In spet si boste želeli samote in tišine. Jezilo vas bo, ker se prav nič ne bo premaknilo z mrtve točke. Če boste še tako jezni, spremeniti ne boste mogli prav nič. Ob tem zapletu pa se vam bo začelo odpirati na drugih področjih. Nerodno bo, ker boste prehitri, zato lahko komu to gre krepko v nos. Da boste to diplomatsko rešili, se bo treba kar potruditi. Toda vi to znate. Na finančnem področju bo vse dobro. Celo bolje, kot ste računali. Na ljubezenskem pa pravih sprememb sploh ne boste opazili, čeprav se vam že nakazujejo, kajne? Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Odločili se boste, da boste v teh dneh opravili z vsem tistim, kar vam je še ostalo na spisku starih dolgov. Kar se tiče uspeha pri delu, bo vse teklo odlično. Pravzaprav še bolje, kot si lahko želite. In ker ni vse zlato, kar se sveti, vaši dnevi ne bodo ne enolični in ne enostavni. A sedaj veste, da se bo vaš trud vendarle poplačal. Če vam bo ta teden ušla kakšna neprijetna beseda, ne bo nič čudnega. Preveč boste namreč delali, da bi se lahko sprijaznili s tem, da nekateri ne naredijo tistega, kar od njih pričakujete. Vsako prosto minuto izkoristite za delo v naravi, kjer ste še v rahlem zaostanku. Nič ne skrbite, moč narave vse nadomesti. Bolj važno je, da še naprej skrbite tudi zase. In ne le za druge. Škorpijon od 24.10. do 22. 11. V teh dneh boste kar sami poskrbeli, da vam ne bo dolgčas. Ob tem se boste odločili, da boste užili prav vsak dan posebej in da boste vsak dan naredili vsaj nekaj dobrega samo zase. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni s sami seboj, s svojimi zahtevami, željami in idejami. Drugi bodo v teh dneh predvsem vaši spremljevalci, z njimi se ne boste imeli ne časa in ne volje ukvarjati več, kot bo nujno potrebno. Dnevi do ponedeljka bodo tudi polni odličnih idej. Naenkrat boste vedeli, kako izboljšati svoj položaj v službi. Če ne boste naredili ničesar konkretnega, se pač nič ne bo spremenilo. Zato le pogumno naprej. Pogum bo namreč tokrat dvojno nagrajen. Prej, kot računate. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Za vami je nepozabno srečanje, ki bo povsem pomešalo karte v vašem življenju. Odločitev, da se boste tokrat šli zares in to do konca, boste začeli uresničevati že danes. Vse, kar boste začeli v teh dneh, boste tudi dokončali. In to prej kot sami verjamete. Največ težav boste imeli s tem, da se umirite, poiščete ravnovesje v sebi in si priznate, da vam pravzaprav nič ne manjka. Tudi, če vam kdo reče, da si vzemite urico časa zase ali za nabiranje energije s sedenjem na sončni terasi, si tega ne boste privoščili. Ker se vam bo resnično mudilo. To je trenutno največja napaka, ki jo delate. Vprašajte se, od kod naenkrat slabo počutje. Ni krivo le vreme in hrana. Če ne bo bolje, ukrepajte. Brez odlašanja. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Zatišje, ki je na začetku maja zavelo v vašem življenju, ne bo več dolgo trajalo. Veliko skrbi boste že te dni imeli na finančnem področju, saj obeti ne bodo dobri. Ne bo ne prvič, pa tudi zadnjič ne, zato ne boste preveč črnogledi. Si boste pa končno naredili plan, da pospravite in dokončate stare, zanemarjene in nedokončane zadeve. Tokrat ne bo ostalo le pri načrtih, ampak se boste dela dejansko tudi lotili. To vam bo prineslo dober občutek in veselje, potem pa tudi dovolj ustvarjalne energije, da boste preostanek meseca maja speljali v veliki meri po svojih željah. Tudi na čustvenem področju bo razgibano. Vse se bo vrtelo tako, kot si želite. Vodnar od 21. 1. do 19. 2. Zvezde vam redko napovejo zatišje in dolgčas. Tudi v naslednjih dneh vam ga ne, saj vas čaka ne le veliko dela, ampak tudi veliko razburljivih dogodkov, ki vam bodo vračali energijo. Planeti vam napovedujejo velike premike na področju ljubezni. Zna se zgoditi, da boste začeli novo razmerje ali pa se bo v obstoječem dogajalo kaj zelo dramatičnega, vendar po vaših željah in pričakovanjih. Boste pa vseeno nekoliko zmedeni. Ne boste namreč vedeli, ali delate prav ali narobe. Uspelo pa vam bo dokončati vse planirano in začeto. V naslednjih dneh boste doživeli toliko sprememb kot že dolgo ne. Večina bo lepih. Maj tudi letos ostaja vaš mesec! Ribi od 20. 2. do 20. 3. Veliko truda boste vlagali v dom, saj vas bo grizla slaba vest. Glavnina dogajanja pa se bo žal spet vrtela okoli denarja, ki vam zadnje čase res veliko pomeni. Tudi zato, ker sploh ne veste, zakaj vam tako močno polzi skozi prste. Pa to ne bo edini problem. Čaka vas nekaj zelo napornih dni in nujnih obveznosti. Vse bo šlo kot po maslu, zato bodo napori hitro pozabljeni. Prihodnji teden se boste pomirili in začeli skrbeti še za druga področja v življenju. Na ljubezenskem bo manj nemira, posvetili se boste bolj odnosom doma kot pa prijateljem in znancem. Tudi zato, ker v zadnjem času niste spoznali nikogar, ki bi vam pognal kri po žilah. Prišel bo, a še ne v maju. TV SPORED »siH:as 9. maja 2013 Četrtek, 1 Petek, 1 Sobota, Nedelja, Ponedeljek, Torek, Sreda, 9. maja ■ 10. maja B 11. maja 1 12. maja 1 13. maja 1 14. maja 1 15. maja TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT tvsloT TVSLOT TVSLOT 06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Zverinice iz Rezije, lutke 10.30 Najbojša prijateljica psov, dok. film 10.45 Male sive celice, kviz 11.25 Moja soba: Eva - kmetica 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu, tv Maribor 13.00 Dnevik, vreme, šport 13.30 Odkrito 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.50 Medo Popi in prijatelji, ris. 15.55 Adi v vesolju, ris. 16.00 Mladi znanstvenik Janko, ris. 16.10 Firbcologi, otr. odd. 16.45 Dobra ura z Andrejem 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dobra ura z Andrejem 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura z Andrejem 18.35 Ezopovo gledališče, ris. 18.45 Dobra ura z Andrejem 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet: Prihodnost Evrope 00.30 Ugriznimo znanost 00.45 Dnevnik, vreme, šport 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal TV SLO T 07.00 Ozi bu, ris. 07.02 Nenavadne zgodbe, ris. 07.05 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.15 Prihaja Nodi, ris. 07.20 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.25 Ava, Riko, Teo, ris. 07.35 Medo Popi in prijatelji, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Dragi domek, ris. 07.50 Pri Slonovih, ris. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 10.10 Dobra ura z Milico 11.30 Dobro jutro 14.10 Točka, glas. odd. 15.30 Zoran Predin, posn. koncerta 16.20 Evropski magazin 16.35 Slovenski vodni krog: Koprski zaliv 16.50 Muzikajeto: Klavirski trio 17.35 Mostovi - Hidak 18.05 Z Bruccem Parryjem po Arktiki, 19.00 Točka, glas. odd. 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Angel-A, franc. film 21.30 Stari v manjini (IV.), 1/6 22.00 Iskanje izgubljenega časa, 2/2 00.50 Točka, glas. odd. 00.45 Zabavni infokanal POP 06.00 Bum in rdečeglavčki, ris. 06.10 Dežela konjičkov, ris. 06.35 Florjan, gasilski avto, ris. 07.00 Tv prodaja 07.30 Biser, nad. 08.15 Biser, nad. 09.05 Tv prodaja 09.20 Larina izbira, nan. 10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Mentalist, nan. 13.00 24ur ob enih 14.00 Naša mala klinika, nan. 15.00 Peklenske maške, nan. 15.55 Srčna strast, nad. 16.55 Kot ukaže srce, nad. 24ur,p i zdravo, nan. 17.50 Larina izbira, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Zlobna dekleta 2, am. film 21.55 24ur zvečer 22.25 Dvojnica, nan. 23.15 Misli zdravo 23.20 Agentka pod krinko, nan. 5 Rubikon, nan. " Ljub 24u 03.10 Zvoki noči 01.10 Ljubezen ali denar, nan, 02.10 24ur, ponovitev 06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Martina in ptičje strašilo 10.25 Bisergora, nan. 10.40 Potujoči škrat, nan. 11.05 Firbcologi, odd. za otroke 11.30 Mi znamo: Prut, rukola, olive, sir, melona 12.00 Sveto in svet: Prihodnost Evrope 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Aleks v vodi, ris. 15.55 Policaj Črt, ris. 16.05 Mladi Leonardo, 20/26 16.45 Dobra ura z Akijem 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dobra ura z Akijem 18.00 Infodrom 18.05 Moja soba: Jerneja 18.30 Leonardo, ris. 18.50 Dobra ura z Akijem 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Na zdravje! 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Evrosong po slovensko, pog. odd. 00.15 Dnevnik, vreme, šport 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Infokanal TV SLO T 07.00 Ozi bu, ris. 07.02 Nenavadne zgodbe, ris. 07.05 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.10 Prihaja Nodi,ris. 07.20 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.25 Ava, Riko, Teo, ris. 07.35 Medo Popi in prijatelji, ris. 07.40 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.45 Dragi domek, ris. 07.50 Pri Slonovih, ris. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura z Andrejem 11.20 Dobro jutro 14.00 Čudežne goslice: Koncert Folklorne skupine Tine Roanc, 1. del 14.50 Na obisku, tv Koper 15.20 Alpe, Donava, Jadran 15.50 Osmi dan 16.25 Mostovi Hidak 16.55 Žogarija 17.25 Rad igram nogomet 17.55 Denar in hitrost, dok. odd. 18.45 Knjiga mene briga 19.05 Točka, glas. odd. 20.00 Skrivnosti muzejskih zakladov: V Metropolitanskem muzeju, 6/6 20.45 Stara nergača, 1/6 21.15 Restavracija Raw (IV.), 1/6 22.10 Matilda, avstrijski film 00.15 Točka, glas. odd. 01.00 Zabavni infokanal POP 06.00 Bum in rdečeglavčki, ris. 06.05 Dežela konjičkov, ris. 06.30 Florjan, gasilski avto, ris. 06.55 Tv prodaja 07.25 Biser, nad. 08.10 Biser, nad. 09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, nad. 10.05 Tv prodaja 10.35 Kot ukaže srce, nad. 11.30 Tv prodaja 12.00 Družinski kamp razvajencev, ang. ser. 13.00 24ur ob enih 4.00 Naša mala klinika, nan. 5.00 Peklenske mačke, nan. 5.55 Srčna strast, nad. 6.55 Kot ukaže srce, nad. 7.00 24ur popoldne 7.10 Kot ukaže srce, nad. 8.05 Larina izbira 8.55 24ur vreme 9.00 24ur 20.00 Očim, am. film 22.10 24ur zvečer 22.40 Severni sij, am. film 23.10 Eurojackpot 23.13 Severni sij, nad. filma 00.25 Fantje mojega življenja, am. film 02.55 24ur, ponovitev 03.55 Zvoki noči 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Pop corn, glasbena oddaja - Big foot mama, Aleksander Mežek 11.35 Pred mednarodno razstavo psov v Slovenj Gradcu 12.35 Vabimo k ogledu 12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.05 Videospot dneva 13.10 Prodajno TV okno 13.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Modri Jan: energetski poligon 18.20 Gledališka predstava za otroke 18.40 Regionalne novice 18.45 Oglasi 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo - ans. Rosa, ans. Bratov Avbreht 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Oglasi 21.25 Brez panike 21.55 Vabimo k ogledu 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Prodajno TV okno 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Naj viža: ans. Rosa, ans. Bratov Avbreht 11.50 vabimo k ogledu 1.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 2.20 Videospotdneva 2.25 Prodajno TV okno 2.40 Videostrani, obvestila 7.25 Prodajno TV okno 7.55 Vabimo k ogledu 8.00 Miš maš: Projekt OS Miha Pintar Toledo Velenje: naše drevo 18.40 Regionalne novice 2 18.45 oglasi 18.50 Kuhinjica 19.15 Vabimo k ogledu 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Kozjanskega in Obsotelja 21.00 Regionalne novice 3 21.05 oglasi 21.10 Gostilna pr Francet (30), zabavno glasbena oddaja 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospotdneva 00.05 Videostrani, obvestila 06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Ribič Pepe 07.25 Zgodbe iz školjke: Jaz sem rdeči tulipan 07.35 Radovedni Taček 07.50 Biba se giba, ris. nan. 08.10 Studio Kriškraš 08.35 Kulturni brlog 08.40 Počitnice: V kampu 08.45 Domovanje v brinju 08.50 Bine: Veter, lutk. nan. 09.05 Firbcologi, odd. za otroke 09.30 Bukvožer, otr. odd. 09.35 Male sive celice, kviz 10.20 Infodrom 10.25 Hiša eksperimentov: Plinologija 10.45 V boju s časom, 8/13 11.15 Pogumna Chrissa, am. film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Tednik 14.15 Prava ideja! 14.50 Na lepše 15.15 Slovenski magazin 15.50 Noetova barka: Marc, Annette in Infgolf, 3/3 valih 16.20 O živalih in lj 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu 17.40 Iran - Potovanje v Gorgan, dok. odd. 18.30 Ozare 18.40 Pri Slonovih, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Darilo za življenje, dobrodelni koncert 21.30 Potniki, am. film 23.00 Poročila, šport, vreme 23.35 Sinovi anarhije (III.), 6/13 00.15 Ozare, ponov. 00.25 Dnevnik, vreme, šport 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal TV SLO T 08.50 Skozi čas 09.30 Posebna ponudba 10.20 Pogledi Slovenije 11.40 Slovenci v Italiji 12.40 Etnološka dediščina 13.10 Osmi dan 13.55 Formula 1, velika nagrada Spanije, kvalif., prenos 15.05 Sportni izziv 15.35 Migaj raje z nami. odd. za razg. življenje 16.10 Stos - 30 let z Draganom Buličem 19.00 3 x ekstremno, dok. feljton 19.25 Požar v predoru Trojane, izob. film 19.55 Nogomet, prva liga: Maribor - Olimpija, prenos 21.55 Pesem Evrovozije 2013, predstavitev skladb, 1. del 23.55 Bleščica, odd. o modi 00.25 Na lepše 00.55 Zabavni infokanal pop 06.30 Tv prodaja 07.00 OTO čira čara 07.01 Čarobni vrtiljak, ris. 07.15 Pixi in čarobni zid, ris. 07.30 Roli Poli Oli, ris. 07.40 Medved Rupert, ris. 07.55 Florini zmajčki, ris. 08.20 Bratz, ris. 08.45 Perla, ris. 09.10 Neobičajna šola, ris. 09.15 Lazytown, ris. 09.40 Charlie Brown in Snoopy, ris. 09.45 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 10.10 Monsuno, ris. 10.40 Igra laži, nan. Jamie, obroki v pol ure, ang. 1.35 12.05 Opremljevalci vrtov v zasedi, am. odd. 12.35 Zvezda dizajna, am. ser. 13.35 Razsuti delci, kanad. film 15.40 Castle, nan. 16.35 Kuhar pod košem, am. film 18.15 Pozor, priden pes! 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Vid in Pero šov 21.20 Dva tedna za ljubezen, am. film 23.10 Alfie, am. film 01.10 Klepetavi osumljenec, am. film 02.50 24ur, ponov. 03.50 Zvoki noči 09.40 10.10 10.40 18.40 18.45 20.00 20.20 20.25 20.30 21.35 21.40 07.00 Aleks in glasba, ris. 07.05 Karli, ris 07.10 Tinček, ris. 07.15 Krtek, ris. 07.20 Eli in Fani, ris. 07.25 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.30 Žanov svet, ris. 07.40 Lokomotivček Tomaž, ris. Ava, Riko, Teo, ris. Biba se giba, ris. 07.45 07.55 08.15 08.20 08.30 08.40 okukajmo na Zemljo, ris. ladi znanstvenik Janko, ris. eli in Cezar, ris. Dinko pod krinko, ris. 45 Timi gre, rjs.. 08.55 09.10 09.20 09.40 09.45 09.50 10 v Deželi igrač, ris. Ezopovo gledališče, ris. Moj prijatelj Zajec, ris. Pokukajmo na Ze o, ris. Pujsa Pepa, ris. Fračji dol, ris. V gozdu, ris. 0.20 Dedek v mojem žepu, 25/66 0.30 Dedek v mojem žepu, 26/66 0.45 Prisluhnimo tišini 1.15 Ozare 1.20 Obzorja duha 2.00 Ljudje in zemlja 3.00 Dnevnik, vreme, šport 3.25 Na zdravje!, ponov. 5.10 Najsrečnejše dekle na svetu, romun. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, nan. 18.10 Legende velikega in malega ekrana: Rafko Irgolič, 2. del 18.40 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Kdo si upa na večerjo? 21.00 Intervju: dr. Marko Pavliha 21.55 Viniška republika, dok. film 22.25 Poročila, vreme, šport 23.00 Luther (Ii.), 4/4 23.55 Slovenski magazin 00.20 Dnevnik, ponovitev 00.45 Zrcalo tedna, vreme, šport 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal TV SLO T 07.05 Skozi čas 07.45 Globus 08.15 Slovenski magazin 08.40 Turbulenca 09.20 Poglej...va-se, 45 let Folklorne skupine Emona, 2/3 10.10 Orkester Akademije za glasbo in Marko Letonja 12.00 Žogarija 12.25 Rad igram nogomet 12.55 Košarko čutim 13.50 Formula 1, velika nagrada Spanije, prenos 15.50 Nogomet, prva liga, Maribor : Olimpija, nosn. 17.35 Formula 1, velika nagrada Spanije, posn. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Mali širni svet (IV.), 4/6 20.50 City folk: Daka 21.20 Veleposlanik, dok. odd. 22.50 Pesem Evrovizije 2013, predstavitev skladb, 2. del 23.55 Lov na race, dok. film 00.20 Zabavni infokanal pop 07.01 07.15 07.40 in čarobnizid, ris. Roli Poli Oli, ris. Florini zmajčki, ris. 07.55 Žabec in prijatelji, ris. 08.05 Bratz, ris. 08.30 Perla, ris. 08.55 Neobičajna šola, ris. 09.00 Lazytown, ris. 09.25 Carlie Brown in Snoopy, ris. 09.30 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 09.55 Monsuno, ris. 10.20 Igra laži, nan. 11.15 Jamie, obroki v pol ure, ang. odd. 11.45 Opremljevalci vrtov v zasedi, dok. ser. 2.15 Zvezda dizajna, am. ser. 3.10 Vzorni soprog, kanad. film 5.00 Castle, nan. 5.55 Brodolomka ljubezni, am. film 7.25 Zabeljeno po ameriško 8.15 Ana kuha 8.55 24ur vreme 9.00 24ur 20.00 Slovenija ima talent 22.05 Tamara Drewe, ang. film 00.15 V žrelu pekla, am. film 02.10 24ur, ponov. 03.10 Zvoki noči Miš maš: Projekt OS Miha Pintar Toledo Velenje: naše drevo Napovedujemo 45 Ustvarjalne iskrice (59): Okvir za sliko 10.05 Oglasi Brez panike Graška Gora poje in igra 2012: Malibu in Stajerskih 7 11.40 Napovedujemo 11.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.10 Videospot dneva 12.15 Prodajno TV okno 12.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Srečna hiška, gledališka predstava za otroke Oglasi Mura Raba TV 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu nnnn 2113. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Oglasi Koncert za Dejana, posnetek 1. dela z Vranskega Napovedujemo Pred mednarodno razstavo psov v Slovenj Gradcu 22.40 Jutranji pogovori 00.10 Prodajno TV okno 00.25 Videospot dneva 00:30 Videostrani, obvestila 11.50 12.05 12.10 3.25 4.15 4.30 7.25 8.00 8.05 18.45 PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš: Projekt OS MPT Velenje: naše drevo 09.40 21 12. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Napovedujemo 10.10 Sportni torek, športna oddaja 10.20 21 13. VTV magazin 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Oglasi 10.50 Pogledi svetniške skupine SDS na dogajanje v MO Velenje -gost: Franc Sever Dotiki gora: Boč Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Kuhinjica, tedenski izbor Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Pozdrav pomladi 2013, posnetek 1. dela Jstvarjalne iskrice (58): škatlica iz sladolednih palč 19.05 Oglasi 19.10 Pop corn - Big foot mama, Aleksander Mežek 20.10 Oglasi 20.15 Jutranji pogovori 21.45 Napovedujemo 21.50 Strokovnjak svetuje - Elen Uršič 22.50 Gostilna pr Francet (30), zabavno glasbena oddaja 23.50 Napovedujemo 23.50 Prodajno TV okno 00.05 Videostrani, obvestila 06.25 Utrip 06.40 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Radovedni Taček, otr. odd. 10.30 Iz popotne torbe, pouč. odd. 10.50 Prebrisano kmečko dekle, otr. ser. 11.05 Megabiti energije: Ekokarting 11.15 Megabiti energije: Muzika brez 11.25 Potepanja: Žarki pomladi 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.35 Polnočni klub: Evrosong po slovensko 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Fračji dol, ris. nan. 16.05 Studio Kriškraš, otr. odd. 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura z Bernardo 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dobra ura z Bernardo 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura z Bernardo 18.35 Franček, ris. 18.45 Dobra ura z Bernardo 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Pisave, Peter Rezman, Kristina Hočevar, Borut Golob 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Slovenska jazz scena 00.30 Duhovni utrip 00.40 Dnevnik, vreme, šport 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Infokanal 06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 0.15 Studio Kriškraš 0.40 Kulturni brlog 0.45 Ribič Pepe 1.10 Ali me poznaš: Jaz sem lišaj 1.20 Hiša eksperimentov: Plinologija 1.40 Pod klobukom: Prihod brata in njegove, ponov. 2.15 Pisave 3.00 Poročila, vreme, šport 3.30 Studio city 4.20 Obzorja duha Poročila Mostovi Metka in Zverinko Zver, ris. Dinko pod krinko, ris. 5. 5.10 5.45 5.55 6.05 6.15 6.45 7.00 7.15 Eli in Fani, ris. Bine: Veter, lutk. nan. Dobra ura z Jasno Poročila, vreme, šport Dobra ura z Jasno nfodrom .05 Dobra ura z Jasno 8.30 Pujsa Pepa, ris. 8.35 Simfonorije, ris. 8.40 Dobra ura z Jasno 8.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Odkrito, pog. odd. 21.00 Mark Zuckerberg - znotraj Facebooka, dok. odd. 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus 23.35 Intervju: dr. Marko Pavliha 00.25 Posebna ponudba 00.45 Dnevnik 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Infokanal 02.00 Infokanal TVSLOT TVSLOr ■ v L 07.00 Ozi bu, ris. 07.00 Ozi Bu, ris. 07.02 Nenavadne zgodbice, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Prihaja Nodi, ris. 07.20 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.30 Ava, Riko, Teo, ris. 07.35 Medo Popi in prijatelji, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.45 Dragi domek, ris. 07.50 Pri Slonovih, ris. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura z Akijem 11.20 Dobro jutro 14.15 Točka, glas. odd. 15.15 Na lepše 15.45 Intervju: dr. Marko Pavliha 16.35 Skrivnosti muzejskih zakladov, 6/6 17.25 Dober dan, Koroška 17.55 Prava ideja 18.20 To bo moj poklic: Naravovarstveni tehnik in ekolog, 5/30 18.55 Točka, glas. odd. 19.45 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.55 Košarka, DP, finele (M), 1. tekma, prenos 21.40 Preganjana priča, 6/6 23.10 Razred zase: Spolna vzgoja 23.30 Točka, glas. odd. 00.20 Zabavni infokanal pop 06.00 Bum in rdečeglavčki, ris. 06.10 Dežela konjičkov, ris. 06.35 Perla, ris. 07.00 Tv prodaja 07.30 Biser, nad. 08.15 Biser, nad. 09.05 Tv prodaja 09.20 Larina izbira, nad. 10.10 Tv prodaja 0.40 Kot ukaže srce, nad. 1.35 Tv prodaja 2.05 Igra laži, nan. 3.00 24ur ob enih 4.00 Pod eno streho, nan. 5.00 Peklenske mačke, nan. 5.55 Srčna strast, nan. 6.55 Kot ukaže srce, nad. 7.00 24ur popoldne 7.10 Kot ukaže srce, nad. 8.05 Larina izbira, nad. 8.55 24ur, vreme 9.00 24ur 20.00 Čista desetka, nan. 21.00 Stare sablje, am. film 22.00 24ur zvečer 22.30 Stare sablje, nad. filma 23.30 Agentka pod krinko, nan. 00.25 Rubikon, nan. 07.00 Ozi bu, ris. 07.02 Nenavadne zgodbice, ris. 07.05 Pokukajmo na zemljo, ris. 07.10 Prihaja Nodi, ris. 07.20 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.30 Ava, Riko, Teo, ris. 07.35 07.40 07.45 07.50 Medo Popi in prijatelji, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Dragi domek, ris. lonovih, ris. 01.20 Ljubezen ali denar, nan. 02.20 24ur, ponov. 07.55 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.30 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura z Bernardo 11.20 Dobro jutro 13.30 Točka, glas. odd. 14.30 Viniška republika, dok. film 15.00 Slovenski vodni krog: Tolminka 15.30 Glasnik, tv Maribor 16.00 Darilo za življenje, dobrodelni koncert 17.25 Mostovi Hidak 17.55 Nogomet, prva liga, Domžale - Maribor, prenos 19.55 Žrebanje Astra 20.00 Na utrip srca, Hugh Laurie v deželi bluesa, dok. film 21.00 Pesem Evrovizije 2013, prenos 1. predizbora 23.00 Trije, nem. film 00.55 Točka, glas. odd. 01.40 Zabavni infokanal POP 06.00 Bum in rdečeglavčki, ris. 06.10 Dežela konjičkov, ris. 06.35 Florjan, gasilski avto, ris. 07.00 Tv prodaja 07.30 Biser, nad. 08.15 Biser, nad. 09.05 Tv prodaja 09.20 Larina izbira, nad. 0.10 Tv prodaja 0.40 Kot ukaže srce, nad. 1.35 Tv prodaja 2.05 Nepremagljiv dvojec, nan. 3.00 24ur ob enih 4.00 Pod eno streho, nan. 5.00 Peklenske mačke, nan. 5.55 Srčna strast, nad. 6.55 Kot ukaže srce, nad. 7.00 24ur popoldne 7.10 Kot ukaže srce, nad. 8.00 Misli zdravo, nad. 8.05 Larina izbira, nad. 8.55 24ur vreme 9.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Mentalist, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Dvojnica, nan. 23.20 Misli zdravo 23.30 Agenta pod krinko, nan. 00.25 Rubikon, nan. 01.20 Ljubezen ali denar, nan. 02.20 24ur, ponovitev 03.20 Zvoki noči 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 0.35 2113. VTV magazin 0.55 Kultura, informativna oddaja .50 Na ______________________________. ....aja Kuhinjica, izobraževalna oddaja apoveduje 55 Videospot dneva _... Prodajno TV okno 2.15 Videostrani, obvestila 7.25 Prodajno TV okno 7.55 Napovedujemo 18.00 Gostilna pr Francet (30), zabavno glasbena oddaja 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Oglasi 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.35 Napovedujemo 19.40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Kozjanskega in 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Oglasi 21.10 Poslanska pisarna 22.10 Napovedujemo 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Poslanska pisarna 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Napovedujemo 12.10 Prodajno TV okno 12.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas: Skalska liga ka te briga 18.40 Oglasi 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Napovedujemo 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 21 14. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Sportni torek, športna oddaja 20.35 Oglasi 20.40 Aktualno: daljinsko ogrevanje 21.00 Napovedujemo 21.05 Koncert za Dejana, posnetek 1. dela z Vranskega 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila 06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Bine: Veter, lutke 10.40 Zlatko Zakladko, odd. za otroke 10.55 Slovenski vodni krog: Sčavnica 11.20 Impro tv: Lucija Čirovic in Boštjan Napotnik 12.00 Mark Zuckerberg - znotraj Facebooka, dok. odd. 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.25 Globus 15.00 Poročila, vreme, šport 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Pujsa Pepa, ris. 15.50 Male sive celice, kviz 16.45 Dobra ura z Milico 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Dobra ura z 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura z 18.40 Neli in Cezar, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 In kam gremo zdaj?, franc. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Glasbeni večer 00.45 Turbulenca 01.15 Dnevnik, ponov. 02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.30 Infokanal TV SLO T 07.00 Ozi bu, ris. 07.02 Nenavadne zgodbice, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Ava, Riko, Teo, ris. 07.35 Medo Popi in prijatelji, ris. 07.40 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.50 Pri Slonovih, ris. 08.00 Gospodič Jakob, ris. 08.05 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.30 Zabavni infokanal 11.00 Proslava ob dnevu slovenske vojske, prenos 12.15 Dobra ura z Jasno 13.35 Dobro jutro 14.45 Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, nan. 15.40 To bo moj poklic: Naravovarstveni tehnik in ekolog, 5/30 16.10 Evropski magazin 16.30 Mostovi Hidak 17.00 O živalih in ljudeh 17.25 Na vrtu 17.55 Košarka, dp, finale (M), 2. tekma, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nogomet, evrop. liga, finale, prenos 23.00 Bleščica, odd. o modi 23.35 Točka, glasb. odd. 00.20 Zabavni infokanal pop 06.00 Bum in rdečeglavčki, ris. 06.10 Dežela konjičkov, ris. 06.35 Florjan, gasilski avto, ris. 07.00 Tv prodaja 07.30 Biser, ris. ser. 08.15 Biser, ris. ser. 09.05 Tv prodaja 09.20 Larina izbira, hr. nad. 10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Kaos, nan. 13.00 24ur ob enih 14.00 Pod eno streho, nan. 15.00 Peklenske mačke, nan. 15.55 Srčna strast, nan. 16.55 Kot ukaže srce, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 18.00 Misli zdravo 18.05 Larina izbira, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Frka v bajti, am. film 21.55 24ur zvečer 22.25 Dvojnica, nan. 23.20 Misli zdravo 23.25 Agentka pod krinko, nan. 00.20 Rubikon, nan. Ljub 24u 02.15 24ur, pon. 03.15 Zvoki nočii 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2114. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Sportni torek, športna oddaja 11.10 Koncert za Dejana, posnetek 1. dela z Vranskega 12.15 Napovedujemo 12.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.45 Videospot dneva 12.50 Prodajno TV okno 13.05 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjalne iskrice (60): nakit iz usnja 18.20 Žogarija 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Oglasi 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Napovedujemo 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje: Rehabilitacija kardioloških 21.00 Regionalne novice 21.05 Oglasi 21.10 Pop corn, glas. odd. - Alya 22.10 Napovedujemo 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila PRIREDITVE Knjižne novosti Rozman Roza, Andrej: Gospod Filodendron in nogomet ml - Mladina / C - Cicibani Gospod Filodendron je človek, ki mu precej rado gre kaj narobe. Ima pa srečo. Vsaka situacija se na koncu obrne njemu v prid. Kaj naredi gospod Filodendron, ko mu nogometna ekipa ne dovoli več igrati z njimi? Seveda, ko pa prijemlje žogo kar z rokami! Odloči se, da bo ujel luno in vsi bodo želeli igrati nogomet z njim. Mu bo uspelo? Naslednjič najde slamnik in si strastno zaželi, da bi posijalo sonce. Ko sončne žarke le dočaka, ga preseneti veter, ki mu slamnik nagajivo odpihne z glave in hop! v lužo. Ujezi se na lužo, na veter, na kamen, na zemljo ... Na koncu pa ... Gospod Filodendron je imel čevlje, ki so mu bili premajhni. Zato jih je zamenjal za rolerje, te za staro kolo, kolo pa za ... Avto? Ali kaj drugega? Zgodilo se je, da se je prebudil v mraz. Kako ga pregnati? Za zelo dobro rešitev se izkaže, če mraz brcaš, boksaš in klofutaš. Ne verjamete? Ob prebiranju te knjige vam bo hitro vse jasno! Davies, Hunter: The Beatles od - Odrasli / 929 - Biografije ml - Mladina / 929 - Biografije Letos mineva 50 let, odkar so Beatli in beatlomanija preplavili svet. Kdo so bili ti štirje »hroščki« - John Len-non, Paul McCartney, George Harrison in Ringo Starr? Kako so živeli kot otroci, kaj jih je zaznamovalo, na kakšen način so se našli skupaj? Knjiga nam razkriva pogled na njihove začetke in čase največje slave. Napi- sana je bila leta 1968, z dodatkom iz leta 1978. Spoznamo jih kot otroke, mladeniče in odrasle može. Z njimi čutimo, ko se kalijo v Hamburgu. Zvemo vse o njihovem načinu oblačenja, nastanku znamenite beatlovske frizure, mnogo o njihovih prijateljih in prijateljicah ter kasnejših soprogah. Prebiramo o njihovih strahovih pred prihodom v ZDA, izvemo, zakaj so jih vneti oboževalci obmetavali z želatinastimi bonboni, kako je John Lennon spodbudil kraljico k ploskanju, na kakšen način so ube-žali ponoreli množici oboževalcev, kako je dobila naslov pesem Lucy in the sky with diamonts ... Vsem ljubiteljem Beatlov in njihove glasbe ta knjiga ponudi vpogled v ozadje njihovega življenja in plodnega glasbenega sodelovanja. Köning, Karl: Bratje in sestre: zapovrstje rojstev kot usojenost od - Odrasli / 159.9 -Psihologija Avtor se je lotil raziskovanja družabno socialnih odnosov med brati in sestrami. Razlike med prvo, drugo, tretje ... rojenimi otroci so velike. Ugotovil je, da položaj v vrsti rojstev ne določa stopnje inteligence, niti nadarjenosti, pa tudi ne temperamenta in značaja. Omenjene lastnosti so izključno osebnostne. Odločilno pa je za obnašanje človeka v skupnosti. Bistveno določa način, s kakšnim se odziva drugim ljudem, določa njegovo sposobnost za sklepanje prijateljstev. Vrstni red v verigi rojstev precej vpliva celo na izbiro življenjskega partnerja. Prvorojenec ima drugačne možnosti za odnose s soljudmi kot drugorojeni. Tretji otrok je spet drugačen, četrti ponovi socialne poteze prvega, tako kot peti poteze drugega, šesti pa je podoben tretjemu. Edinec je v tem pogledu spet drugačen. Prvorojenec je zaradi svojega prvorojen-stva človek, ki je navezan na tradicijo, če to hoče ali ne, če to njegovemu temperamentu in načinu življenja ustreza ali ne. Usoda ga je prisilila, da je postal realist, ohranjevalec in varuh. Ohraniti mora tisto, kar je bilo že doseženega.Drugorojenec je človek, ki je zasidran v samem sebi -svoboden, nevezan, celo potepuški. Ves svet je njegov, ne da bi si ga lastil, ampak da bi se ga veselil. Največkrat je upornik.Tretji je posebnež in tujec. Drugi se rad vrača domov, tretji pa ne. Je samosvoj, zaprt vase in stremi za komaj dosegljivimi cilji. Edinec je poseben primer. Je osamljen otrok. Sicer si želi družbe drugih, vendar, ko jo dobi, si spet želi biti sam. V čustvih edinca je dvojnost: srečati druge ljudi in postati eden izmed njih - potem pa se spet vsem odtegniti. On je namreč otrok na pragu. Prav njegove lastnosti pa ga lahko vodijo k visokim dosežkom in veliki popolnosti. Child, Lauren: Za šolo sem absolutno še premajhna ml - Mladina / C-Sz - Cicibani-Slikanice zaboji Čarli ima mlajšo sestrico Lolo. Starša pravita, da bi že lahko šla v šolo, da je že dovolj velika. Lola pa išče izgovore: ni dovolj velika, nima časa . Tudi brat jo skuša prepričati. Ker ima čisto svoj način, Lolo že skoraj pregovori, da spremeni svoje mnenje o šoli. Ampak, kaj naj obleče? Bo njeno najljubše oblačilo, preobleka za aligatorja, primerna? In kaj bo jedla, je namreč precej izbirčna? S komu se bo družila? In, najpomembneje, kako se bo v šoli počutil njen nevidni prijatelj Soren Lorensen? Kaj bo naredil, če ne bosta mogla sedeti skupaj? Kaj bo storil, če ne bo znal šteti, pisati in brati? Kaj, če nihče ne bo hotel govoriti z njim in bo čisto osamljen? Kako se razplete prvi dan v šoli za malo Lolo in njenega nevidnega prijatelja Sorena, preberite v tej navihani in hudomušni knjigi. ■ Stanka Ledinek Spoznajte srbsko kulturo Velenje, 12. maja - V sodelovanju s srbskim društvom Dr. Mladen Stojanovič in v sklopu projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga bodo to nedeljo v velenjskem Mladinskem centru pripravili Dan odprtih vrat srbske kulturne skupnosti v Mestni občini Velenje. Od 13. ure dalje bodo gostili predstavnike omenjenega društva, ki bodo predstavili in na zabaven način približali različne elemente srbske kulture. V sklopu predstavitve bodo za goste pripravili tudi delavnice srbske folklore, prikaz in degustacijo srbske kuhinje, predstavitev tradicionalne glasbe ter barvanje pirhov za najmlajše udeležence. Vabljeni, da spoznate kulturo in običaje Srbije, ki jih gojijo someščani Velenja. ■ bš velenje Četrtek, 9. maj 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralne urice 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 18.30 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.00 Vrtni center Kalia Velenje Zelena druženja - Poročne cvetlične dekoracije 19.19 Knjižnica Velenje Potopisno predavanje Bali - otok bogov in demonov 19.30 Glasbena šola Velenje Predmaturitetni nastop: Edin Okie (violina) in Aleksander Rogina (violina) 20.00 Kino Velenje Filmski teden Evrope - drama Ime mi je Li Petek, 10. maj 10.00 Mladinski center Velenje Delavnica Povej na glas 19.00 Knjižnica Velenje Angleški literarni večer 20.00 Glasbena šola Velenje Predmaturitetni nastop: Ajda Florjan (violončelo) in Barbara Mohorko (violončelo) 20.00 Kino Velenje Filmski teden Evrope - biografska kriminalna drama Ropar 21.00 eMCe plac Družabni večer - Funk Sobota, 11. maj 8.00 Titov trg Velenje 18. Cvetlični sejem 8.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 9.00 Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61 Izmenjava mnenj: Veliki nauki malih prerokov 10.00 Mercator center Velenje Lumparije, otroške ustvarjalne delavnice z zabavnimi igrami 16.00 Mladinski center Velenje Delavnica Povej na glas 19.00 Krščanska adventistična cerkev, Efenkova 61 Predavanje Rak - kuga sodobnega časa 19.30 Glasbena šola Velenje Predmaturitetni nastop: Jurij Gracej (viola), Urška Šilc (violina) in Andreja Krt (sopran) 21.00 eMCe plac Kdaj - kje - kaj Koncert skupine Entheogen Nedelja, 12. maj 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje : RK Cimos Koper Ponedeljek, 13. maj 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Ustvarjalnice sveta: Južnoafriška republika 18.30 Ribiški dom ob Škalskem jezeru Redni tedenski bridge turnir 19.30 Glasbena šola Velenje Predmaturitetni nastop: Špela Pušnik (klavir) in Kristina Golob (klavir) 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: pustolovščina Kon-Tiki Torek, 14. maj 8.00 Sejna dvorana Mestne občine Velenje Seja Sveta Mestne občine Velenje 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 Dom kulture Velenje Abonma Vrtca Velenje - otroška predstava Gosenica dobi krila 19.19 Knjižnica Velenje Predstavitev knjige Borisa Muževiča Civilizacija pred našo? Sreda, 15. maj 10.00 - 18.00 Velenjski grad Dan odprtih vrat ob mednarodnem dnevu družin 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 18.00 Muzej premogovništva Slovenije Odprtje razstave Klementine Golja 19.00 Velenjski grad Javna vaja Godbe na pihala Univerze za III. življenjsko obdobje 19.19 Knjižnica Velenje Predavanje Harmonizacija energetskega in fizičnega telesa -pot do kvalitetnega življenja šoštanj Četrtek, 9. maj 14.00 Igrišče stare OŠ Bibe Röcka Lokostrelstvo 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure (Tatjana Ban: Ovčka Belka plete oblačila | Pripoveduje Andreja Kolenc) Petek, 10. maj 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Srečanje prijateljev filma (za ustvarjalce in druge zainteresirane) Sobota, 11. maj X Okolica Šoštanja Obnova planinskih poti (delovna akcija) 9.00 Zbirno mesto pred Majerjevo vilo Šport špas - druženje vseh generacij na štadionu Ponedeljek, 13. maj 8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje Torek, 14. maj 14.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Voda je vir življenja Sreda, 15. maj 15.00 Igrišče stare OŠ Bibe Röcka Robin Hood in jaz šmartno ob paki Petek, 10. maj 16.00 do 18.45 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice (predšolska, mlajša in starejša šolska skupina) 21.00 Dvorana Marof Plesni večer ob živi glasbi Borisa Jelenka Sobota, 11. maj 20.00 Hiša mladih Brucovanje KŠŠF Ponedeljek, 13. maj 16. 45 do 18. 45 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice (mlajša šolska in starejša šolska skupina) 19.00 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica za odrasle Torek, 14. maj 18.00 Dvorana Marof Joga KINO VELENJE • SPORED KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA : FTE 2013 (Filmski teden Evrope): IME MI JE LI (Io sono Li) Romantična drama,100 minut Četrtek, 9. 5., ob 20.00 Petek, 10. 5., ob 11.30 (pogovor po projekciji - mentorji iz CAAP) Režija: Andrea Segre. Igrajo: Zhao Tao, Rade Šerbedžija, Marco Paolini, Roberto Citran, Giuseppe Battiston, idr. Shun Li je nezakonita kitajska priseljenka, ujeta v zanko sumljive pogodbe z izkori-ščevalskim delodajalcem. Ta ji obljublja, da se ji bo po odplačilu dolgov v Italiji lahko pridružil njen osemletni sin. Nekega dne je Shun Li iz tekstilne tovarne na obrobju Rima nenadoma premeščena v Chioggio, majhno mestece v Beneški laguni. V taverno, kjer zdaj dela kot natakarica, že dolga leta zahaja tudi Bepi (Šerbedžija), stari ribič, ki je v Italijo pred mnogimi leti prišel iz Jugoslavije. Med mlado priseljen-ko in Pesnikom, kot ribiča kličejo prijatelji, se kmalu splete nežno in krhko razmerje, ki vznemirja tako kitajske kot italijanske lokalne skupnosti. FILMSKI TEDEN EVROPE 2013 (prost vstop) ROPAR (Der Räuber) Biografska kriminalna drama, 90 minut. Režija: Benjamin Heisenberg, Igrajo: Andreas Lust, Franziska Weisz, Florian Wotruba idr. Petek, 10. 5., ob 20.00 Resnična zgodba o človeku z mnogimi talenti: Johann Rettenberger je uspešni maratonec in serijski bančni ropar. Johann si trezno in natančno meri svoj srčni utrip, napor, vzdržljivost in zmoglji- vost, tako med treningom, kot v času ropov, po katerih s smešno masko na obrazu in puško beži pred policijo. Skrit živi na Dunaju s svojo punco Eriko. Toda njegova strast in odvisnosti od adrenalina, usposabljanja in izvajanja popolnih ropov ga prisilita, da vse to počne celo do trikrat na dan. Ko ga odkrijejo, beži pred policijo kolikor ga noge nesejo. S podporo Ministrstva za kulturo! FILMSKI TEDEN EVROPE 2013 (prost vstop) JACK, MORILEC VELIKANOV (Jack the giant slayer) Domišljijska pustolovščina, 114 minut. Režija: Bryan Singer. Igrajo: Nicholas Hoult, Eleanor Tomlinson, Stanley Tucci, Ian McShane, Bill Nighy, Ewan McGregor, Eddie Marsan, idr. Petek, 10. 5., ob 19.00 - mala dvor. Sobota, 11. 5., ob 20.15 Nedelja, 12. 5., ob 18.00 Akcijska fantazijska zgodba o vojni, ki se je razplamtela, ko je mladi kmet po nesreči odprli vrata med našim svetom in strašnim svetom velikanov. Velikani, ki so ponovno na Zemlji po mnogih stoletjih imajo močno željo, da bi si jo prisvojili. V boju za kraljestvo, ljudi in ljubezen do princese se bo Jack soočil z velikani, za katere je mislil, da obstajajo samo v legendi. HYDE PARK NA REKI HUDSON (Hyde Park on Hudson) Biografska komična drama, 96 minut. Režija: Roger Michell. Igrajo: Bill Murray, Laura Linney, Olivia Williams, Samuel West, Elizabeth Marvel, Olivia Colman, Elizabeth Wilson, Martin McDougall, idr. Petek, 10. 5., ob 18.00 Sobota, 11. 5., ob 19.00 - mala dvor. Nedelja, 12. 5., ob 20.15 Junija 1939 se prvič v zgodovini zgodi, da sta angleška kralj in kraljica bila na obisku v ZDA. Ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt ju je povabil na njegov podeželjski dom v Hyde Park. 1 NOMINACIJA ZA Zlati globus. OPOMBA (Hearat Shulayim) Komična drama, 103 minute Režija: Joseph Cedar. Igrajo: Lior Ashkenazi, Yuval Scharf, Shlomo Bar-Aba, Aliza Rosen, Alma Zack, Nevo Kimchi, Shmuel Shiloh, idr. Sobota, 11. 5., ob 18.00 Nedelja, 12. 5., ob 19.00 - mala dvorana Eliezer in Uriel Shkolnik sta oče in sin. Njun odnos je skrajno napet, a ne toliko le zaradi večnega boja med očeti in sinovi ali zaradi medgeneracijskega prepada, temveč predvsem zaradi rivalstva na profesionalnem področju. Oba sta namreč profesorja, strokovnjaka za talmudske študije na jeruzalemski univerzi. To rival-stvo doseže vrhunec, ko Uriel zmagoslavno stopi med člane akademije, Eliezer, ki mu ta čast nikoli ni bila izkazana, pa poze-leni od zavisti. Toda Urielovo zmagoslavje ne traja večno. Po dolgih letih frustracij zaradi sinove akademsko uspešnejše poti se položaj nenadoma postavi na glavo, ko izvesta, da se je Eliezer znašel med prejemniki prestižne izraelske državne nagrade. Uriel nenadoma postane razpet med ponosom in bolestno zavistjo..... Intelektualno spodbudna, formalno drzna, eksplozivno čustvena in hudomušno duhovita pripoved o večnem boju očetov in sinov, ki nam hkrati ponuja tudi proni-cljiv vpogled v akademski svet, prežet z Koledar imen Maj/veliki traven 9. Četrtek - Gregor 10. Petek - Izidor 11. 12. 13. 14. 15. Sobota -Žiga Nedelja -Pankracij Ponedeljek -Servacij Torek -Bonifacij Sreda -Zofka Lunine mene 10. r« maja, prazna luna, ob 2.26 CITY CENTER Celje • četrtek, 9.5. od 14.0019.00, Biotržnica • nedelja, 12.5. ob 11.00 Pravljične urice v Džungli, Poulični mucek • Neuveljavljene glasbene skupine se do 13. maja lahko prijavijo na natečaj CITYBAND 2013. • nedeljo, 19.5. ob 10.00, tradicionalno, 8. kolesarsko druženje Na kolo 2013. ljubosumjem in zavistjo. MALI VELIKI PANDA (Little Big Panda) - sinhroniziran v slovenščino. Družinski animirani film, 87 minut. Režija: Genndy Tartakovsky Slovenski glasovi: David Dolamic, Lea Likar, Kaja Jordan, Meta Černe, Tina Muc, idr. Nedelja, 12. 5., ob 16. uri - otroška matineja KON TIKI (Kon - Tiki) Pustolovščina, 118 minut Režija: Joachim Ronning, Espen Sandberg. Igrajo: Pal Sverre Valheim Hagen, Anders Baasmo Christiansen, Gustaf Skarsgard, Tobias Santelmann, Odd Magnus Williamson,Jakob Oftebro, Agnes Kittelsen, idr. Ponedeljek, 13. 5., ob 20.00 - filmsko gledališče Film posnet po resnični zgodbi ! Norveški raziskovalec Thor Heyerdahl je leta 1947 skupaj s petimi člani posadke na splavu iz balse prečkal Tihi ocean, da bi dokazal, da so Južno Američani že pred Kolumbovim časom prečkali morje in se naselili na polinezijskih otokih. Ko so dobili dovolj finančnih sredstev, so se podali na epsko 101 dan dolgo potovanje čez 8000 kilometrov, medtem ko je svet čakal na rezultat potovanja. Naslednji vikend, od 17. 5. do 20. 5. napovedujemo: animirano komično pustolovščino KRU-DOVI , ZF triler DUŠA, odtrgano komedijo FILM 43, pustolovščino KON TIKI, ter v filmskem gledališču kriminalko, dramo OTROK IZ ZGORNJEGA NADSTROPJA. OBVESCEVALEC 9. maja 2013 Nagradna križanka Frizerskega salona Simple SimPCE Frizerski salon za vse generacije - odprt vse dni v tednu brez naročanja! www.simple.si • Podaljševanje las (do dolgih las že v 2 urah) • Ombre barvanje • Hitra fen frizura • Ličenje za vse priložnosti • Striženje • Trajno kodranje • Profesionalna lasna kozmetika V maju vam ob fen frizuri podarimo toniranje obraza z Bio samoporjavitvenim sprejem. Simple - za vse, ki enostavno želite več Simple: Velenjka - 03 897 11 58 in Interspar Šalek - 059 012 053 Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Simple«, najkasneje do ponedeljka 20. maja. Izžrebali bomo tri privlačne nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. AKCIJA jv mesecu maju !za bralce tednika Naš čas j-20 % !popust pri striženju! POSODA ZA KOPANJE, KOPALNA -KAQ-. KOVINSKA NIT NA KITARI PROZORNA VRSTA SADRE, NAJFINEJ. MAVEC "i-O" nadomestitev obolelega igralca VILKO NOVAK V DENARJU IZRAŽENA PORABA, IZDATEK ZNAMKA KOREJSKIH AVTOMOBILOV TEKSTILNI IZDELEK ZA ODEVANJE, POKRIVAN. MESTNI GLAVAR V JuŽ. AMER. POD ŠPANCI vzdevek balonarja Sorna slana voda med celinami italijanski kipar-luciano JORGE ICAZA RUSKO Ž. IME slovenski publicist-vinko mineral, glinični piroksen grška boginja pravice ŠVEDSKI DRAMATIKLARS ZNAMKA TUJIH TOVORNJAKOV pusta trava, močv. svet nekdanji japonski soguni U v AMERIŠKI ARHITEKT-IEOH MING PODZEMEUS- R 25. IN 23. ČRKA mrtvaški oder (pog.) RŽENI KRUH (NAR.) N KRAJ V ITALIJI, KJER JE OPORIŠČE NATA Nagrajenci križanke »Gorenje GTI -Zetor«, objavljene v tedniku Naš čas dne 18. aprila 2013, so: Janko Ponikvar, Polje c. XX / 15 a, 1260 Ljubljana (majica Zetor); Tone Zajc, Gaberke 10 a, 3325 Šoštanj (majica Zetor); Janko Oštir, Hrastovec 47 a, 3320 Velenje (majica Zetor). Nagrajenci bodo prejeli nagrado priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: TRAKTOR ZETOR Nagrajenci nagradne križanke BUTAN PLIN, objavljene v tedniku Naš čas, 25.aprila: 1.nagrado - polletna naročnina na revijo Anja: Ida Štumpfel, Kardeljev trg 1, Velenje 2.nagrado - 3-delni kuharski set Butan plin: Magda Strgar, Tomšičeva 43,Slovenj Gradec 3.nagrado - skodelico za kavo z žličko in 200 gr. kave Butan plin: Jasna Gruden, Slatina 13 a, Šmartno ob Paki Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Nagrajenci velike nagradne križanke Opel AC Celeia, objavljene v tedniku Naš čas dne 25. aprila, so: 1. nagrado: menjava pnevmatik : Bojana Topolšek, Cankarjeva 23, Šoštanj 2. nagrado: majica in kapa: Matjaž Zidar, Kasaze 26, Petrovče 3. nagrado: majica: Vesna Gaber, Podhovnik, Prel-ska 49 b, Velenje Nagrajenci prejmejo potrdila po pošti. Čestitamo! ZNANJE TUJIH JEZIKOV JE POMEMBNO V času današnje globalizacije, ko moramo biti fleksibilni na različnih področjih tako dela kot življenja, je znanje tujih jezikov pomembno. Omogoča nam, da lahko potujemo in spoznavamo nove kraje in ljudi ter njihove navade, študiramo v tujini, navezujemo poslovne stike ali se celo zaposlimo preko meja. V Avstriji, Nemčiji in Švici se odpirajo številne možnosti za delo, pri čemer je znanje nemščine ključnega pomena. Pridobite ga lahko v 30-urnem začetnem ali nadaljevalnem tečaju nemščine kot priprava na zaposlitev v tujini. Tečaj je namenjen tistim, ki bi želeli svojo poklicno pot nadaljevati v tujini. Vsebine tečaja obsegajo osnove sporazumevanja, iskanje informacij, relevantnih za iskalce dela, oblikovanje prošenj in življenjepisa, zaposlitveni razgovor, osebno predstavitev, predvsem pa je poudarek na komunikaciji, tako pisni kot ustni. V sklopu tečaja prejmejo udeleženci tudi gradivo z vzorcem prošnje, življenjepisa in prijave na delovno mesto. Tečaj je intenziven in poteka dvakrat tedensko v dopoldanskem ali popoldanskem času in se zaključi v 5 tednih. Za brezposelne osebe, ki jih na tečaj napoti Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Velenje, je tečaj brezplačen, saj ga sofinancira Evropski socialni sklad. Sprichst du Deutsch? Ne razumete in bi se radi naučili nemško? Si želite z znanjem jezika izboljšali zaposlitvene možnosti? Pridružite se nam. M ANDRAGOSKI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA VELENJE_ Predstavitev 30-urnega tečaja nemščine kot priprava na zaposlitev v tujini v sredo, 15.5.2013, ob 18. uri na Ljudski univerzi Velenje, Titov trg 2,3320 Velenje Prijave na začetni ali nadaljevalni tečaj do 22.5.2013. Inft>: 03 898 54 60, info@lu-velenje.si, www.lu-velenje.si Po poteh znanja do ciljev prihodnosti. habit nepremičnine HabtL d.0.0, Koros«] 46, Velonja tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 2-sobno stanovanje, Velenje Prešernova , s čudovitim razgledom, 56 m2, 5/8 nad, zgrajeno 1960. Obnovljena okna in kopalnica. Cena 60.000 evr. 3-etažno hišo na lepi sončni legi v Paški vasi, 225 m2, adaptirano 2005, 693 m 2 zemljišča. Cena 99.000 evr. več na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si DEŽURSTVA IzDvelenje OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. I LEKARNA Lekarna Center Velenje, Vodnikova I. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. BgBoZpRAVNiKi II. in 12. 5. - Vlasta Šterbenk v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure. VETERINAR- Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. RADIO VELENJE ČETRTEK, 9. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske bele-žnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 10. maja 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poroči- la; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 11. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 12. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 13. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 14. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 15. maja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V dveh tednih od 22 aprila. do 5. maja 2013 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 22. aprila 2013 do 28. aprila 2013 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka od 29. aprila 2013 do 5. maja 2013 (graf) (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje IP«]R«K za objavo ni bilo. feMRTlIlJIllll Bogdan Selan, roj. 1934, Velenje, Cesta III/1, Olga Šalamon, roj. 1930, Velenje, Partizanska cesta 19; Štefanija Dolinar, roj. 1930, Rečica ob Savinji, Spodnja Rečica 3; Jože Gracej, roj. 1965, Velenje, Jurčičeva cesta 6; Angela Krajnc, roj. 1923, Velenje, Čopova cesta 3; Janez Schweiger, roj. 1928, Velenje, Bračičeva cesta 2. OBVESCEVALEC ATOMINVESTdoo Ulica Janka Vrabiča 10a, Velenje ODKUP LESA: PLAČILO DREVES, HLODOVINE TAKOJ. S 031 290 127 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) nudimUH SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. stiki-poznanstvA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836378 MLADOSTNA 30-letna ženska, nezaposlena, želi spoznati prijatelja starega do 50 let ali več, za občasno ali resno vezo. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 SIMPATIČNA 40-letna samska ženska, brez obveznosti, želi spoznati urejenega moškega starega do 55 let ali več, za mali OGLASI resnejšo vezo. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 nepremkE ZAZIDLJIVO parcelo na odlični lokaciji (Gorica-Bevče), z vsemi priključki do parcele, 850 m2, prodam za 86.500,00 evrov. Gsm: 041 714 488 GARSONJERO v centru Velenja prodam. Gsm: 041 339 991 NA SONČNEM pobočju Vinske Gore ugodno prodam večjo površino kmetijskega in stavbnega zemljišča. Gsm: 041 776161 ODDAM v najem poslovni prostor (22 m2), 2. nadstropje, stolpič C, Efenkova 61, Velenje (predprostor, pisarna z opremo, mini kuhinja, sanitarije). Gsm: 031 647 847 HIŠO v Šmartnem ob Paki prodam. Gsm: 041 526 708 razno ELEKTRIČNI varilni aparat 380/220 V, 35-16 OA, poceni prodam. Gsm: 040 822440 ZELO ugodno prodam novo magnetno pododejo bio polar air 90/190, 2 kosa, z z orginalnim računom in garancijo. Gsm: 041 439 406 OPAŽ, ladijski pod, bruno in les za izdela- vo otroških ter vrtnih hišk prodamo. Gsm: 040 202 181 ALUMINIJSKE regale prodamo. Gsm: 031/217557 TRAČNI obračalnik 2050 poceni prodam. Gsm: 031 423 144 PODAšjMHHi OMARO z mostom in posteljo podarim. Tel: 03 5875 052 KAVČ in trosed, oba v dobrem stanju, podarim. Tel.: 03 5868 249, gsm: 051 226 088 TV ekran Sony, katodni, 63 cm. Brez daljinca. Gsm: 041 692 995 KURIMl MANJŠO avtoprikolico kupim. Tel: 03 5875 052 RABLJENE tlakovce kupim. Gsm: 040 202181 SMREKOVO hlodovino kupim. Plačilo takoj. Gsm: 041 893 992 pridelkiI DOMAČO slivovko in garnituro ruskih kegljev prodam. Gsm: 041 849 474 BUKOVO hlodovino za drva prodam. Gsm: 041 936 919 SEKANCE za vrt prodam. Gsm: 041 936919 DVE klaftri bukovih drv prodam. Gsm: 041 355 416 ULEŽAN hlevski gnoj, listnati, prodam. Gsm: 041 942 898 PRIMORSKA VINA iz kleti Čehovin -Štanjel, prodam. Gsm 031 749 671 JABOLČNIK, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371 füvALi PRODAJA nesnic in petelinov (so cepljeni) v nedeljo, 12. 5., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel: 02 8761 202, gsm: 041 442162 BIKCA, 200 kg, sivorjav, prodam. Gsm: 041 958 884 BREJO telico simentalko prodam. Gsm: 031 774 520 KOZE za zakol ali nadaljno rejo, več vrst in velikosti, prodam. Hranjene z bio hrano. Tel.: 03J5865 848 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme z dostavo na dom prodam. Fišar, Tabor, Gsm: 041 619 372 »Rok« Kemična čistilnica in pralnica kemično čiščenje oblačil :: pranje :: likanje :: šivanje Efenkova 61, Velenje, tel.: 897 01 80, GSM: 041/ 631 908 Del. čas: od pon. do pet. 8. - 18.h, sob. 8.h - 12.h Pomladno čiščenje -SUPER akcija v mesecu maju: POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 # POGREBNE STORITVE V CELOTI • PREVOZI t UREDITEV DOKUMENTACIJE t NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO ZAHVALA Zavedno me je zapustila moja draga mama OLGA ŠALAMON 5. 1. 1930 - 27. 4. 2013 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Še posebej hvala prijateljici Saši ter sosedama ge. Boži in ge. Bernardi, ki so mi v teh hudih trenutkih stale ob strani, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoča: hči Marija s Hermannom Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA Zapustil nas je naš ljubljeni mož, oče in dedi MATO DADIC 1935 - 2013 Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in bili z nami povezani z dobro mislijo in prijazno besedo. Še posebej hvala osebju Bolnišnice Topolšica, Pogrebni službi Usar, duhovniku za opravljen obred, govorniku za poslovilne besede ter sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno pisno ali ustno sožalje, darovano cvetje in sveče. Vsi njegovi Namesto koga roža cveti, namesto koga sem jaz -katera roža najbolj diši, čigava pesem rabi moj glas? Ce pa trava nad mojo zemljo bo pognala kak cvet, enim tiho kapljo v oko, drugim dala bo med... (V. Kreslin) Žalostni sporočamo, da je umrla naša ljuba mama in stara mama HELENA BEC Pokopali jo bomo v družinskem krogu v Gabrijelah na Dolenjskem. Žalujoči: hčerki Marička in Mojca z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, ome in babice ANGELE KRAJNC 2. 6. 1923 - 1. 5. 2013 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. Polesu, dr. med., in osebju Bolnišnice Topolšica. Hvala pevcem in g. Semetu za poslovilni govor. Žalujoči vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA K večnemu počitku je odšla naša draga mama, tašča, stara mama in prababica ANA VRABIČ Skorno 37, Šoštanj 9. 7. 1927 - 19. 4. 2013 Iskrena hvala za izrečeno sožalje in besede tolažbe. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, ter vsem, ki ste jo z ljubeznijo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA ob smrti dragega moža in atija SLAVKA KNEZA 14. 9. 1935 - 21. 4. 2013 Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki ste ga pospremili na poti slovesa. Posebej se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in Krajevni skupnosti Konovo za darovano cvetje, izrečeno sožalje in tolažilne besede. Hvala Pogrebni službi Usar, rudarski godbi in častni straži Premogovnika Velenje ter osebju Zdravstvenega doma Velenje. Žalujoči: žena Marica in hčerka Tatjana Jane's walk po mestu Velenje se je letos pridružilo mestom, ki so v začetku maja pripravila Jane's walk, sprehod po zanimivih delih mesta Velenje, 4. maja - »Ne želimo si prav velike skupine, saj se bomo med sprehodom pogovarjali, izmenjavali izkušnje, zgodbe,« nam je na zbirnem mestu pod mestno uro pri Centru Nova v soboto dopoldne povedala krajinska arhitektka Tina Zaponšek. Skupaj s soorga-nizatorji (krajinsko arhitektko Kajo Flis, študentom krajinske najprej v žepni park ob velenjski gimnaziji - se je zbrala skupinica okoli 20 pohodnikov. Ti so v soboto svoje mesto zagotovo doživeli drugače kot sicer. Velenje se je tako pridružilo globalni akciji urbanih sprehodov, ki pod imenom Jane's walk po celem svetu potekajo prvi konec tedna v mesecu maju. Urbane sprehode namen urbanih sprehodov je oza-veščanje prebivalstva o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih in o vplivu pešcev na urejanje mestnega prostora, poleg tega pa sprehodi povezujejo prebivalce s sosesko, spodbujajo pripadnost območju bivanja in ozaveščajo o pomenu mestnih četrti,« nam je še povedala Tina, preden so se s Prvi velenjski urbani sprehod se je začel v centru mesta pod mestno uro. Pohodniki so bili po uri in pol vodenega sprehoda, polnega zanimivih zgodb, navdušeni. arhitekture Davorjem Dušaničem in arhitektom Bojanom Pavškom) so na udeležence prvega urbanega sprehoda v Velenju čakali dobro pripravljeni; z zastavicami, ki so jih kasneje med sprehodom zapi-čili na mesta, kjer so se ustavili, in drugimi didaktičnimi pripomočki. Do 11. ure, ko so krenili na pot - v Sloveniji je že tretje leto zapored organiziral Inštitut za politike prostora v sodelovanju z lokalnimi partnerji. Letos so sprehodi potekali v več slovenskih mestih; pripravili so jih tudi v Celju, Idriji, Izoli, Kamniku, Mariboru, Metliki, Piranu, Škofji Loki, Šmarju pri Jelšah in Ljubljani. »Glavni skupinico pohodnikov podali na uro in pol dolg sprehod po mestu. Končali so ga pri Vili Herberstein, eni od osmih točk, ki je ta dan za sprehajalce dobila drugačen pomen. ■ bš Kot da bi kamni padali z neba Kolikšno škodo je povzročila, bo znano v teh dneh -Močno je klestila po osnovni šoli Mozirje Zgornja Savinjska dolina, 4. maja - Toča, ki je v soboto popoldne klestila po državi, je ogromno škode naredila v Zgornji Savinjski dolini. Za jajca velika se je po podatkih Uprave Republike Slovenije najprej zdivjala nad občino Mozirje in poškodovala okoli 50 streh stanovanjskih, javnih in gospodarskih objektov. Med njimi tudi osnovno šolo Mozirje. Iz Mozirja poročajo tudi o veliki škodi, ki jo je toča naredila na avtomobilih, sadnem drevju in poljščinah. Kolikšno, bo znano v teh dneh, saj so gasilci in pripadniki civilne zaščite objekte najprej zaščitili pred še večjo škodo. Župan občine Mozirje Ivan Suho-veršnik opisuje, da je toča klestila v pasu Trnavče, Žekovec proti Lju-biji, po Lepi Njivi, delno Lokah in Mozirju. »Tukaj je največ poškodovanih objektov.« V sobotni akciji reševanja premoženja je sodelovalo 63 gasilcev, ki so bili na delu tudi dan kasneje, na Floijanovo nedeljo, ko gasilci sicer praznujejo. Predvsem so v zaščito vzeli šolo, pri čemer so jim, kot je povedal Jože Zlatinšek, poveljnik štaba civilne zaščite, z avtolestvijo priskočili na pomoč velenjski gasilci. »Kljub temu da je streha na šoli dvojno krita, je voda zalila veliko učilnic. A kot že rečeno, je poškodovanih še več drugih objektov, sadno drevje in poljščine.« O toči debeline oreha so poročali tudi v občinah Ljubno, Braslov-če, Šmartno ob Paki in Rečici ob Savinji. V občini Vransko pa je v soboto zvečer padala toča v velikosti češnje. Zaradi močnega nanosa so delavci DARS-a dvakrat plužili avtocesto na relaciji Vransko-Tro-jane ter Vransko-Šentrupert. Toče pa so bili deležni tudi v nekaterih predelih v Šaleški dolini. ■ mkp, Irena Budna Velenje siri kolesarsko mrežo Odziv uporabnikov pozitivno presenetil - Sistem izposoje mestnih koles Bicy ostaja brezplačen - Letos projekti za ureditev kolesarske poti od Velenja do Mislinje, prihodnje leto začetek gradnje Velenje, 3. maja - Po zimskem spanju so že nekaj tednov v polni uporabi tudi mestna kolesa. Ta si lahko brezplačno izposodite na trenutno petih mestih v Velenju, ker pa je odziv uporabnikov odličen, bodo še letos na Mestni občini Velenje poskrbeli, da bodo postavili še tri nove. Dobra novica je tudi, da bo občina nadaljevala urejanje kolesarskih poti. Kot kaže, bo že v naslednjem letu stekla tudi izgradnja kolesarske poti od Velenja do Mislinje. Kolesarjenje ni le zdravo za tistega, ki pritiska pedala; gre za trajnostno obliko mobilnosti, ki prispeva tudi k čistejšemu zraku v mestu. Letos širitev ni bila predvidena Špela Šeliga, ki je na velenjski občini zadolžena za projekt BICY, nam je povedala: »Sistem, ki so ga razvili na Šolskem centru Velenje, smo predali namenu 18. septembra 2012. Čeprav so sledili zimski meseci, je bil odziv uporabnikov presenetljivo dober. Zabeležili smo več tisoč izposoj. Kljub temu da je bila zima dolga, smo izkoristili vsak sončen dan in dali kolesa v uporabo. Veseli smo, ker so bila tudi izposojena. Število registriranih uporabnikov še vedno raste, številka se približuje 500. Računamo pa, da se bo prav v tem času še povečala.« Sledijo namreč topli meseci leta, ko je kolesarjenje najprijetnejše. Zato je razumljivo, da na MO Velenje pričakujejo še večjo uporabo zaenkrat 25 koles.Vodja urada za investicije in razvoj Alenka Rednjak pa je dodala. »Sistem smo sprva mislili nadgraditi šele v letu 2014, a ga bomo že letos. Mikrolokacije še niso določene, vemo pa, da jih bomo postavili v bližini mestnega stadiona na območju sončnega parka in na Selu. Točke naj bi bile med seboj odmaknjene vsaj 500 metrov. Računamo, da bomo dokupili še 10 do 15 novih koles.« Sistem BICY je brezplačen avtomatiziran sistem za izposojo koles. Vključuje 25 koles na petih izposojevalnih postajah po mestu. Izposojeno kolo lahko uporabnik vrne na katerikoli postaji. Uporabnik lahko kolo vsak teden uporablja 14 ur. Registracijo opravite v velenjskem TIC-u, uporaba pa je zelo enostavna. Špela Šeliga ob rdečih Krpanih. »Pozitivno presenečeni smo tako nad uporabo kot varovanjem koles.« Alenka Rednjak: »V mestu bomo letos uredili dva odseka kolesarskih poti.« Brez kraj in večjih poškodb Izvemo še, da je vsak uporabnik v času uporabe odgovoren za kolo in zase. »Pozitivno smo presenečeni tudi, ker večjih poškodb nismo zabeležili. Tudi do kraj doslej ni prišlo. Odnos uporabnikov do koles je dober, za zdaj smo beležili le manjše okvare, ki jih sproti odpravljamo,« je še dodala Šeligova. Tudi to je spodbuda, da bodo sistem še širili. Poleg tega so preko javnih del zaposlili fanta, ki skrbi za sistem. Za transport med točkami skrbi vzdrževalec sistema Bicy. Ima prikolico, na katero lahko naloži tri kolesa in jih tako prestavi na drugo izposojno točko. Sistem lahko spremlja preko svoje spletne aplikacije, na kateri vidi, kakšno je stanje na postajah, poleg tega pa uporabniki pametnih telefonov lahko sami preverijo, kje so kolesa na voljo, in to preko iste aplikacije, ki je razvita tudi za Lokalca. Letos dve »novi« kolesarski poti Alenka Rednjak nam je povedala, da so na MO Velenje zelo veseli, ker je ministrstvo za infrastrukturo kolesarske poti uvrstilo v svoj program. Zato so že začeli postopke za projektiranje steze od Velenja do Mislinje po nekdanji trasi železnice, torej skozi Hudo luknjo. »To si kolesarji in občina že nekaj let želimo uresničiti. Trasa je zelo zahtevna; letos bomo izdelali vse potrebne projekte, od idejnih do izvedbenih. To nas bo stalo okoli 80 tisoč evrov. Ko bodo na Ministrstvu za infrastrukturo dobili te projekte, naj bi financirali izgradnjo. Vrednost del naj bi bila okoli 500 tisoč evrov. Če bo šlo po planih, bo gradnja stekla v letu 2014 in se nadaljevala v letu 2015. V Velenju pa bodo letos uredili kolesarsko stezo od APS-a do restavracije Jezero ter od toplovoda do trgovskega centra Jager. ■ bš