Stev. 13. V Ljubljani, v sredo 28. marca 1917. Leto IV. Vstaja na otoku Kubi proti Zedinjenim državam. Edison. Dne 10. februarja je preznoval Tomas Edison sedemdesetletnico svojega rojstva. Oče Edisonov je bil krojač, lončar, rastlinar, naposled starinar. Vse mu je neslo le malo. Bil je Nizozemec. Mati je bila Škotinja, po stanu učiteljica. Ona je prva učila Edisona čitanja. pisanja in računstva. Deček je bil izredno vedoželjen in je prebiral od kraja vse knjige, ki so mu prišle v roke. Dvanajstleten je dobil službo časnikarskega prodajalca na Grand-Trunk železnici. Razven tega je prodajal tudi pecivo, slaščice in cigare ter si prislužil nekaj tisoč kron, katere je poslal roditeljem. Kmalu si je najel dva, tri pomočnike, ki so zanj objavljali prodajo, sam pa je sedel v zatožnem vozu in čital, čital. Kmalu potem je kupil majhno tiskarno na dražbi in v zvezi z neko korespon-denčno agenturo, ki mu je pošiljala od postaje do postaje poročila, je ustanovil časnik, ki ga je na vlaku pisal, stavil in prodajal. Izprva je prodajal list po številkah, pozneje tudi v naročnini in je stal 8 centov mesečno. Edison je imel tedaj 13 let. Tedaj mu je prišla po naključju v roke Freseni-jeva knjiga o kemiji in ga iiavdušila tako, da je uredil v založnem vozu,- kjer je imel tiskarno, uredništvo in spalnico, še majhen kemičen laboratorij. A nekega dne se mu je primerila eksplozija, vlak malo da se ni unel in Edison je moral iti. V Port Huronu je ustanovil sedaj list ,Pavel Jezičnik" in objavljal v njem škandalčke, kritike in podobno, dokler ga ni nekdo napadencev brez polemike in pogajanj vrgel kratko in malo v vodo. Štirinajstletni urednik je sicer znal plavati in se je otel, a časnikarstva je imel dosti. Lotil se je čevljarstva, a ni šlo. Nekemu načelniku postaje je otel otroka iz smrtne nevarnosti in ta ga je naučil brzojavljanja. Tako je bil Edison naposled telegrafist. A bil je slab uradnik. Nikoli ni bil tam, kjer bi moral biti, če pa je bil, se je vedno bavil s čim drugim, kakor je bila njegova služba. Da bi ga lože nadzorovali, so mu ukazali šefi, da je moral brzojaviti vsake pol ure besedo „six", s katero bi naznačil, da je na svojem mestu. Da bi se iznebil te sitne, je izumil sedaj pripravo, ki je sama brzojavljala točno vsake pol ure ukazani „six", naj je on kolovratil že koderkoli. To je bilo leta 1864. Isto leto je izumil tudi pomoček, da se je moglo brzojavljati istočasno in po isti žici v nasprotni smeri. Za kazen je bil premeščen neštetokrat, povsod se je bavil z izumi. Nekoč je skušal zvezali po brzojavu dva vozeča vlaka. Imel je smolo, nekaj se ni zlagalo, vlaka sta trčila, njega so odslovili. Še-le leta 1868 je dobil službo inženirja pri agenturi s poročili, ki je vsak četrt ure obveščala brzojavno naročnike o zlatih kurzih. Njegovi izumi so jeli vzbujati zanimanje. Društva so jih pokupila za visoko ceno. V Newarku pri New Yorku je ustanovil sedaj tvornico za gradnjo aparatov, ki jih je izumil. Pozneje je uredil še sloviti laboratorij v Neujersay-u. V pritličju so bili stroji, pi- sarna in knjižnica, vse prvo nadstropje je bilo prirejeno za mojstrov laboratorij. A prostor je bil kmalu premajhen. Do štiritisoč delavcev je imel Edison in tako je nastalo veliko električno mesto izumov in vzor delavskega mesta. Vse se je vršilo z elektriko in tako je bilo vse vzor snažnosti. Nekdanji časnikarski raznašalec ima sedaj imetja več milijonov dolarjev. Nad 600 izumov je napravil Edison, mnogo slovečih, mnogo pozabljenih. Mnogo takih, ki so preobrnili svet, mnogo samo duhovitih igrač. Mkrofon, bistvo telefona, kinematograf, kinematofon, fonograf, električna žarnica in obločnica so najbolj znani in najl<-oristnejši njegovi izumi. Edison si je pridobil za razvoj in sedanjo stopnjo kulture na svetu največje zasluge. Duševna energija in produktivnost Edisonova nima v zgodovini tehnike nobenega tekmeca. Amerikanec, v mladosti beraček v starosti slaven milijonar, je Edison vzor vsakomur, ki ima voljo vztrajno stremiti za uspehom. Edison je bil oženjen prvič z ubogo delavko. Dolgo je žaloval po nji. Kot vdovec se je oženil drugič s hčerjo bogatega trgovca d' Akrona iz Ohija. Danes je srečen oče in ded. Njegovo ime ostane večno v zgodovini človeštva. Snaha. Roman. Angleško spisala Mrs. Hungersdorf. (Dalje.) Sedaj seveda so se zarezale v njegovo čelo ostre gube. Saj je prebiral pismo, ki je povzročilo materi najtežj i bolest. Njegov tri leta mlajši brat, kapitan Rodaey, je gledal preko njegove rame v pismo, mlado dekle zelo odlične zunanjosti pa je izkušalo z mehkim glasom tolažiti jokajočo Lady. Nihče ni mislil na zajutrek, in sveže pražent kruh ter gorke paštete so se zopet ohladile. Končno je izpregovoril sir Nichplas. . »Naravnost nerazumljivo je!" je dejal ogorčen in sukal pismo previdno semintja, kakor da ima bombo v roki. „Kaj, za Boga, vendar misli! . . . Nikoli bi ne bil mislil« da more Geoffrey kaj takega narediti," je pristavil potem. stran 142 TEDENSKE SLIKE štev. 13 Dovoz živil na tirolski fronti. Ogljar za fronto žge oglje za koče v visokih gorah. „Ali kaj se je pa pravzaprav zgodilo?" je vprašala nekoliko nestrpno Violeta, ki je stala za stolom lady Geoffreyeve. „0, Geoffrey je napravil veliko neumnost: oženil se je", je odgovoril Jack Rodney nekoliko v zadregi ter si vihal brke. Odkar se je vrnil iz Indije, so mu opetovano namignili, da je gospodična Violeta Manserghova namenjena Geoffreyu ter da zato familiji ni ljubo, ako jej on sam dvori. Seveda potemtakem ni bila prijetna naloga javiti jej Geoffreyevo nezvestobo. VPszoval jo je, med tem, ko je govoril. ..Ali je to vse?" je vprašala Violeta z vsekakor začudenim, a nikakor ne žalostnim glasom. : J '., /\ ¦ .,Ne, to ni vse',*' je odgovoril sir Nicholas. li»!z tega pisma" — dotaknil se'je bombe — [«1^ .razvidno, da se je poročil . .-.z mlado Ežensko . V. nizkega stanu." ' „To je seveda jako neprijetno," je odvrnila Violeta ter nekoliko namrdnila gornjo ustnico. „Želim samo, da bi ne bila kaka dekla," je dejal Jack zlovoljno. ,,To je sedaj že skoraj čisto nekaj vsakdanjega. Trije mojih znancev so se oženili lansko leto s služkinjami in sedaj so se jih naveličali. Ko bi bilo kaj novega, senzacijonalnega, tedaj bi še bilo, sicer je nemogoče v naši družbi." ,iŠe huje je," je pristavila lady Rod-neye:va z udušenim ¦ glasom ter odstranila za hip mokri robec od.svojih oči,, »poročil se je s hčerjo navadnega najemnika.'' „Š6 vedno bolje, kakor da se je oženil z navadno jhčerjo najemnika," je tolažil ¦Jack. j,,^; / „Kaj pa .'pravzaprav, piše?!' je vprašala radovedno, yiol«ta,; ki hikakor ni bila voljga igrati lilogo ostavIje'ne neveste./ ,,. \/; Sir Nicholas se je zopet zatopil v strašno pismo. „Pisal bi že preje, a nam je hotel kolikor možno dolgo prihraniti jezo." ,,No, to je prav pametno," je pripomnil Jack. „Seveda najljubeznivejše dekle na svetu, — debelo podčrtano." In monotonsko ter jezno je nadaljeval: „Dražestna je v vsakem oziru. Njena duša je prav tako lepa, kakor njen obraz ... Oh, kakšna neumnost!''- e prekinil nestrpno samega sebe. „Dosegel e vrhunec neumnosti, naravnost blazno je zaljubljen." _ „Tem bolje zanj," je opomnil Jack prizanesljivo. „Saj tako ne bo dolgo trajalo, in ; zato je najbolje, da je to, kar,je, tudi popolnoma." ¦¦ ¦ v* -iKako moreš vedeti, da nejljadolgo itrajalo? se je obrrul sir Nicholas raz4raž|n štev. 13 TEDENSKE SLIKE Stran 143 Tomaž Alva Edison, rojen 10. februarja 1847, danes 70 let star. Slika kaže Edisona s prvim fonografom. (Glej članek!) k svojemu bratu, kar je bilo tem bolj nepričakovano, ker je sam strogo obsojal Geoffreyevo ženitev. „Ker se je že poročil ž njo, samo želim, da bi bila njegova ljubezen globoka in trajna in bi jo ona takisto vračala. Saj je vseeno lahko prav ljubeznivo dekle." „Morda," je odgovoril Jack. „Kaj pa še piše?" »Oglasi se kmalu zopet ter upa, da jo bomo vsi radi imeli, samo da jo spoznamo. No, to je tista običajna govorica. Kaj takega vedo vedno naprej, oni sami določajo naša čiistva zase. Upam, da bo po preteku pol leta še zmeraj tako mislil " »Ubogo dekle se mi pravzaprav smili," je dejal Jack ter vzdihnil. „Kdo bi bil od Geoffreya kaj takega pričakoval!" „Pa srečnejši je, kakor je bil kdaj prej v življenju... Joj 1" je vzkliknil sir Nicholas in hitro zravnal pismo. , Popolnoma blazen je!" »Odkod piše?" je vprašala Violeta. „Iz Louvra. V Parizu sta." „Že štirinajst dni je oženjen, pa se mu je šele zdaj zazdelo vredno sporočiti to svoji materi," se je jezila lady Rodneyeva, „Že štirinajst dni in še vedno enako zaljubljen," se je začudil kapitan Rodney. „Potem pa res ne more biti tako napačna." „Upam, da je vsaj pridno dekle," je pripomnil sir Nicholas- Ta pametna želja je nanovo odprla zatvornice solza lady Rodneyeve. „0h, če pomislim, da se je poročil Geoffrey s tako imenovanim ,pridnim' dekletom," je ihtela. Vstala je in hitela k vratom; na pragu pa se je okrenila in premerila sira Nicholasa s strogim pogledom. „Upati, da se je ubogi fant poročil s ,pridnim' dekletom! Še nikoli nisem slišala, da bi bil želel brat bratu kaj takega!'' Ošinila ga je znova z uničujočim pogledom in odšumela z Violeto iz sobe. Njen najstarejši sin je bil silno izne-naden. ,,Kaj hoče pravzaprav?!" je vprašal Jacka, katerega je vsa stvar zabavala. „Kaj bi jej bilo ljubše, da se je oženil ubogi Geoffrey z ničvredno žensko? Res je ne razumem." Tudi kapitan Rodney je ni razumel. V svoji sobi pa je nadaljevala lady Rodneyeva svoje jadikovanje o neizbrisni sramoti, ki je zadela njeno obitelj. „Stveda je ne sprejmem, o tem ne more biti govora!" je rekla Violeti. „Tega bi ne mogla prenesti." „Ampak stanovala bode samo šest milj odtod in bo občevala z vašimi sosedi. Kaj si bodo ti mislili?!" „Kaj me brigajo sosedi! Naj mislijo, kar hočejo. Ko jo spoznajo, bodo prav gotovo na moji strani ... In kakšno ime! Scully! Ali ste že slišali kdaj strašnejše ime?" „Na Irskem nikakor ne zveni slabo," je odgovorila Violeta pohlevno. „Mnogo uglednih ljudi je tam, ki se tako pišejo; rodbino Vincenta Scullyja pozna vsakdo." Lady Rodneyeva pa ni hotela ničesar takega slišati, .^enščina" je zapeljala njenega sina, in najti ni mogla dovolj strogih besed, da bi to dejanje obsodila. ..Namenila sem ga vam za soproga," je rekla nepremišljena Violeti, ki se je sklanjala nad njo in jej molila čelo s ko-linsko vodo. Gospodična Manserghova pa nikakor ni cenila te časti. Dihala je malo hitreje in zardla; zdelo se je, da se čuti užaljeno. „Ljuba lady Rodneyeva, res predobri ste," je odgovorila hladno in umerjeno, a ne tako krotko, kakor navadno. „Mislim, da vam je sedaj odleglo," je nadaljevala, dasi ni bilo nikakega povoda za tako domnevanje. Položila je steklenico na mizo, vzela svoj robec, rekla par besed in odšla iz sobe. Bilo je štirinajstega decembra. Že dalje časa prej je vladal strog mraz, in polje in gozd sta dremala pod visoko sneženo odejo. Geoffrey je skočil z voza, ki je prišel ponj na postajo, stresel je sneg s svojega kožuha in zacepetal z mrzlimi nogami. Sir Nicholas, ki ga je sprejel, mu je prisrčno stisnil roko ter se otožno nasmehnil. Videti je bil, kakor da stoji ob smrtni postelji ljubljenega prijatelja. Geoffreya to ni spravilo iz ravnotežja, veselo je pozdravil brata in je bil videti srečen in zadovoljen. Potem je stekel v sobo svoje matere, da poišče levinjo v njenem brlogu, kakor se je lahkomišljeno izrazil. Mono je ostavil zjutraj v Grosvenorju ter se je sam peljal dalje, da uredi zadevo z materjo. Nameraval jo je prositi, da sme pripeljati Mono v The Towers, kjer bi jo predstavil njej in vsem drugim članom družine. stran 144 TEDENSKE SLIKE štev. 13 S francoske fronte: Cerkev v Garonne, skoraj razrušena. Notranjost cerkve v Garonne, ki so jo porušili francoski topovi. i ^Najino posestvo je precej zanemarjeno jn bova mogla šele v par mesecih stanovati tam", je dejal Moni. „Zato pojdem v TThe Towers in poprosim svojo mater, da smeva ostati toliko časa pri njej." „To bi bilo jako lepo", je odgovorila Mona v svoji nedolžni nevednosti. Niti slutila ni neprijetne istine. Njen odgovor je spravil Geoffreya v zadrego, kar je mlada gospa v svoji prirojeni bistroumnosti takoj opazila. Sicer ni hotela ničesar omeniti Geoffreyu, da je je strah bodočnosti, ker ga ni hotela žalostiti. Toda, ko je ostala sama, je pošiljala goreče prošnje v nebo, naj bi se vse dobro izvršilo . . . „No, mati", je dejal Geoffrey, potem, ko ga je mati dokaj hladno poljubila, „bila si pač zelo izienadena?" »Iznenadena? To je pač premilo rečeno," je odgovorila Lady Rodneyeva. Pogledala ga je in si mislila, da bi tako postaven, čeden in dober fant pač lahko dobil najbogatejšo ter ugledno ženo. In "sedaj, sedaj... ne, to je naravnost ne-odpustljivo! Bil je hud začetek. Da pridobi časa za odgovor, je začela gospa Rodneyeva popravljati ogenj v peči. »Moral bi ti preje sporočiti", je dejal končno pol v nadi, da je samo njegova malomarnost povzročila njeno nevoljo- »Zvedela sem še dovolj zgodaj", je ^fSIa lady Rodneyeva tužno. »Slaba poro-Gila potujejo vedno hitrd.*' »Počakaj, da jo vidiš," Je pfipomriil :Qe(5ffrey po kratkeni premoru, poln- zaupa- v nežmotijivošt tega sredstva. ' ' "'. - »Prav nič mi ni za to, da bi jo videla," je odgovorila neprijazno. »Tako ne smeš govoriti, ljuba mati," je zaklical mladi mož, stopil k njej ter ovil svojo roko okrog njenega vratu. Bil je njen ljubljenec, to je vedel, zato je še vedno upal, da se vse poravna. »Kaj jej moreš očitati?" »Vse! Kako ti je moglo priti na misel, da pripelješ svoji materi tako snaho?" »Kako moreš vedeti, kakšna je, dokler je nisi videla?" „Dama ni", je odvrnila lady Rodneyeva odločno, kakor da je s tem dognana vsa zadeva. »Gre samo zato, kaj razumeš pod besedo »dama", je odgovoril Geoffrey mirno; premagoval se je, a bolj zaradi Mone kakor zaradi sebe. „Ti meniš, da stori staro ime iz ženske damo. To je mogoče, vsekakor bi moralo tako biti, dasi ti lahko navedem izrazite primere o baš nasprotnem. Jaz pa verujem tudi v plemstvo, ki ga podeljuje človeku narava. Mona je gotovo dama v svojem govorjenju in ravnanju, kakor da se pretaka v njenih žilah kri vseh Hovvardov." »Pričakovala nisem drugega odgovora od tebe," je odgovorila mati mrzlo. „Ali nima nikakih plemenitašev v svojem so rodstvu?'^ „Mislim, da je bila njena mati iz dobre familije." ; ,,TiniisliSl" je vzkliknila jezno.„Ni se ti 'zdelo vredno,, da bi še o tem prepričal? Mislila bi,' da mora :biti Človek tvoje starosti že malo bolj patneten." i-v^ „iyi«)na itni je draga,' kalfbršna je, z blagorčdno »naterfo ali brez nje," -je^^go- voril Geoffrey. »Ljubezniva je, dražestna, najlepša ženska, kar sem jih sploh kdaj videl ... Ti se vendar ogrevaš za lepoto, mati," je rekel z laskavim glasom, »ugajala ti bo, mora ti ugajati. In kakšno pozornost vzbudi, ko jo predstavim . . ." „Predstaviš" je vzkriknila lady Rod-iieyeva prestrašena. »Vendar ne nameravaš navadne irske deklice predstavljati kraljici?" „Poniževalno ne smeš govoriti o njej, moja žena je," je izjavil Rodney prijazno, a ponosno. „Žena, ki jo ljubim in cenim nad vse. Ko jo vidiš, spoznaš takoj, da se jej izraz „navadna" v nikakem oziru ne prilega. Njen nastop je popolnoma korekten, in izredno ljubezniva je." „Ti si zaljubljen," ga je prekinila mati zasmehljivo, , in ne vidiš ta hip še nikakih napak na njej. Zaradi tebe želim, da ne: opaziš nobene razlike tudi tedaj, ko jo boši primerjal z damami iz svojih krogov ter da se ne bi nikdar kesal." „Zahvaljujem se ti za tvoje dobre želje," je odgovoril Geoffrey hladno. (Dalje prih.) Vsem p. n. naročnikom, katerim poteče koncem t. m. naročnina, smo priložili tej številki poštne položnice in prosimo, da naj naročnino tako/ obnovijo. „Tedenske Slike" so najboljši, najzanimivejši slovenski ilustrirani tednik; razširjajte jih in pridobivajte še novih naročnikom! štev. 13 TEDENSKE SLIKE Stran 145 Ulica v francoskem mestu Malancourtu, ki ga je vojna uničila. Gozdna pot v nemški postojanki pri Craonnu na Francoskem Taktično umikanje Nemcev. (Glej slike!) Francozi so zopet presenečeni. Za pomlad so pripravili ogromno ofenzivo, toda Nemci so se jim med Arrasom in Oiso na frontni širini 90 do 150 icilometrov prostovoljno in po dobro preudarjenem načrtu umaknili. »Tragični so ti dogodki za Francoze zategadelj" — pišejo nemški vojaški listi — »ker je zdaj angleško-francoska armada prisiljena, slediti Nemcem, in francoska generala Nivelle in Haig morata operirati tako, kakor hoče Hindenburg." Nemci so torej zopet vsilili svojo voljo nasprotnikom. Nemci ne mislijo več na ofenzivo proti Parizu, nego so letos tako kakor lani pred Verdunom, z opustitvijo ozemlja prekrižali vojni načrt entente, vzeli nase vso inicijativo ter si z novo grupacijo svojih sil med Sommo in Oiso pridobili še boljše pozicije. Nemci so skrajšali svojo fronto za 70 ali še več kilometrov ter imajo zato okoli 300 bataljonov prostih. Te vržejo zdaj lahko, kamor se bo zdelo Hindenburgu potrebno. Vse priprave, vse utrdbe morajo Francozi pustiti; slediti morajo Nemcem ter si izkopati nove pozicije. Francozi so zasedli Peronne, Noyon, Hame in se bližajo Re-mešu; Angleži pa so zasedli Bapaume, Fresnes, Villers, Carbonnel, Barleux, Eter-pigni, La.Maisonette, Le Francloy, Essarts itd. Nemci so seveda vse te že itak močno razstreljene kraje poprej do tal razrušili, vse hiše razdejali, vse kleti zasuli, da se sovražnik ne more skrivati, vse vrednosti odnesli ali sežgali, razdrli so vse železnice, mostove in celo ceste. Francozi pa morajo prodirati za njimi preko razvalin, jam, jarkov, strahovite puščave, premakniti morajo vse svoje dobro vzidane topove, vse svoje dobro pripravljene utrdbe morajo sedaj opustiti, iznova kopati strelske jarke in graditi zasilna bivališča. Težko, drago delo. Francoska vojska torej pridobljenega ozemlja ni vesela. Georg Queri poroča v »Berliner Tag-blattu": »Zgodile so se prave strahote, da se vzame Francozom vsakršno podstrešje in jim zajezi vse pote. Videl sem ogromne kolone, ki so spravile nazaj vse, kar bi moglo sovražniku količkaj koristiti. To ozemlje ne nosi zdaj nobenega drevesa, niti grmička več. Nobene hiše, nobene koče ni več. Med nami in sovražnikom leži puščava. Če poročajo angleški brzojavi, da so Francozi osvojili dvanajst vasi, potem si predstavljam grozo v očeh teh osvojiteljev." %S| Kari Rosner pa poroča v »Tag": »Tekom zadnjih mesecev so se izpremenile razsežne francoske planjave v mrtvo ozemlje, ki se razširja 10, 12 do 15 kilometrov na široko ob vsej naši novi fronti ter tvori strašno utrdbo praznote za nasprotnika, ki hoče vstopiti vanjo; nobena vas, nobeno poslopje ni ostalo, nobena cesta ni porabna, noben most, noben železniški tir in nobeno drevo ni več na svojem mestu. Kjer so bili gozdi, štrle le štori, vsi vodnjaki so raz-streljeni, žice, kabli uničeni. Pred našo fronto se razprostira kraljestvo smrti. Ni je več kleti, kamor bi se mogli Francozi zateči, ni ga koščka lesa, s katerim bi se mogli okoristiti. Vse je uničeno. Grozno je to zemljišče in grozo mora vzbujati onim. stran 146 TEDENSKE SLIKE štev. 13 S francoskega bojišča: Mina, užgana z električnim tokom v hipu, ko dospe sovražnik do nje. Do tal razsuta in uničena francoska vas Hancourt na višini 304. Francoska vas Montfaucon, ki jo je uničila vojna popolnoma. ki prihajajo za nami v to nekdaj krasno deželo. Za delo zmožni možje in mladeniči so morali z nami globlje nazaj, žensk in deklet pa nismo jemali s seboj, da ne obremenimo nemških in od Nemcev zasedenih dežel z nepotrebnimi jedci." Nemci pa tudi že iz novih pozicij na-skakujejo Francoze ter se vrše od morja do Remeša že nekaj dni novi hudi boji, v katerih so nemški oddelki zmagoviti. Za pomlad je pričakovati v teh krajih najbesnejših, morda odločilnih bitk. Zedinjene države. (Dalje.) Havvaii-otocje (na katerih žive poleg Amerikancev in Evropejcev tudi Kitajci in Japonci) ter A las k a (trikrat tako velika kot Nemčija) sta takozvana zunanja teritorija Zedinjenih držav. Na otokih Hawaii se prideluje sladkor, riž, banane in kava. Alaska pa je silno gorata, s snežniki pokrita zemlja skoraj večnega mraza in megle. Vsako leto je po nekaterih krajih jedva 12 solnčnih dni. Večino ozemlja pokrivajo gozdovi; žito uspeva pičlo le na jugu. Toda lov je zelo hvaležen. Tudi zlata je dobiti mnogo. Eskimi in Indijanci goje severne jelene ter se bavijo z ribištvom in lovom na različne zveri, ki dajejo drage kožuhe. Premoga in bakra je dosti. V Zedinjenih državah govori komaj 10 "/o vsega prebivalstva v tujih jezikih: vsi drugi govore angleški. Sploh se vsi hitro poamerikanijo. Celo Indijanci se ameriški angleščini ne upirajo. Okoli 85.000 Indijancev živi v svojih zaključenih okrajih po starodavnih običajih, okoli 98.000 Indijancev pa se oblači in živi že po meščansko. Tudi zamorci govore in se oblačijo po angleško ter žive najrajši po velikih mestih južnih držav. Po veri so prebivalci Zedinjenih držav protestantje, katoliki, metodisti, baptisti, kalvinci, pravoslavni, židje in še drugačnih, večkrat prav smešnih veroizpovedanj. Vse vere so enakopravne. Pouk v ljudskih šolah je brezplačen. Šol je povsod dovolj, toda vse države ne poznajo šolske dolžnosti. V šolo hodi, kdor hoče; sili ga nihče, — toda kdor ne zna brati in pisati, je povsod zaničevan ter zasluži prav malo. Le izobražen in zdrav človek more dobro zaslužiti. Za višjo izomiko skrbi okoli 460 vseučilišč in kolegijev ter okoli 400 višjih znanstvenih strokovnih šol. Nobena država na svetu nima toliko ustanov in fondov na korist javnega pouka in dobrodelnosti, kakor Zedinjene države. Države žrtvujejo za šolstvo, bolnice in ubožnice milijarde, a tudi zasebniki so podarili v to svrho že mnogo miljonov. Na deželi je nad miljon ljudskih šol, po vseh mestih pa so gimnazije, realke, akademije, kolegiji, strokovne šole in univerze aH pa vsaj posamezne vseučiliške fakultete. Največ šol in znanstvenih društev pa ima Boston, amerikanske Atene, v državi Massachusetts. Galerije slik in kipov, muzeji in gledišča so povsod velika in sijajna. Časopisje in tiskarstvo sta razvita do najvišje višine. Tako se more človek v Ameriki izobraževati poceni in naglo, samo če hoče. (Konec prih.) štev. 13 TEDENSKE SLIKE Stran 147 Havana, glavno mesto republike na otoku Kubi, sedež nove revolucije proti Zedinjenim državam. Havana: Trg .Plače d' Arma*. Otok Kubo so kultivirali Španci, a so jim ga Zedinjene države šiloma vzele. 1 Nevyork: Luka, največja na svetu, središče dosedanjega izvoza streliva. Ruska revolucija — posrečena. Vzlic vsem lažem, ki so se vsule mi-noli teden na ruske revolucijonarje, kaže vse, da se je revolucija popolnoma posrečila. Ogromna večina ruskega prebivalstva se je pridružila revolucijonarjem; evropska in azijska Rusija, vštevši Finsko in Turkestan, stoji na strani revolucijonarne vlade, vsi ruski generali, vsa ruska vojska in mornarica, celo večina ruskih knezov in ruskega plemstva je baje z revolucijonarji edina. Car, carica in carjevič so ujetniki revoluci-jonarjev, ki so jih internirali na gradu blizu Petrograda. Poslaniki Francoske, Italije, Anglije in Zedinjenih držav ter švicarski socialisti so novo rusko vlado priznali ter jo pozdravili. Sveti sinod, vrhovni ruski cerkveni urad, se je izrekel za novi ruski režim, odpravil je vse molitve za carja in carsko rodbino ter je odredil, da naj duhovščina podučuje narod, zlasti kmete, o novih razmerah. Kmetje po nekaterih gubernijah so napadli veleposestnike in gradove ter jih zažgali in opustošili. Ti veleposestniki so imeli ogromno najboljšega sveta, kmetom pa ga je manjkalo. Tudi to se premeni. Življenje v Petrogradu ie zopet normalno, po tovarnah se dela, železnice vozijo, gledišča in zabavišča so odprta. Vse se je baje že pomirilo. Nobena revolucija se ni končala hitreje in z manjšimi žrtvami kot ruska. Nemiri z boji vred so trajali komaj teden dni, in dasi ima Rusija 180 rniljonov prebivalcev, je bilo po vseh mestih skupaj le 2000 ranjencev in mrtvecev. A ti mrtveci so bili žrtve večinoma stare vlade, ki je ukazala policiji in vojakom streljati na ženske in otroke. Med ubitimi pa so seveda tudi ruski be-riči, detektivi, orožniki in policaji, nad katerimi se je maščevalo tako strašno zatirano ljudstvo. Po vsej Rusiji so odstavljeni guber-natOrji in podgubernatorji, odstavljena je večina najvišjih uradnikov, pristašev stare vlade, ter se nastavljajo zdaj novi, ki morajo uradovati po načelih nove moderne vlade po geslu: enakosti, bratstva, svo-tode! Ječe so se političnim kaznjencem odprle, politični izgnanci se smejo vrniti iz' Sibirije in JEvrope domov, nagajka je pokepanay smctna kazen odpravljena. Zgodil se je največji čudež Xa. stoletja. Nerešeno pa je še vprašanje: ali naj bo nova, svobodna Rusija še nadalje mo-narhistična z novim carjem na čelu, ali naj postane republika, ki si voli le predsednika po vzoru avice, Francije in Zedinjenih držav. Monarhisti so za nadaljevanje vojne, republikanci pa žele čim preje skleniti mir. Kdo bo zmagal? — Od tega je odvisen tudi vpliv ruske revolucije na ostali svet, zlasti pa na Evropo. Razne vesti. Romunska gniloba. V Monakovem je izšla pod tem naslovom nemška Jcnjiga, ki jo je spisal neki Herman Kienzel. Doslej smo v vseh nemških listih čitali, da je bil pokojni kralj Karel ne le zvest zaveznik Avstro-Ogrske in Nemčije, nego tudi izredno dober, plemenit in požrtvovalen človek. Herman Kienzel pa proglaša vse to za bajko in pravi, da je znal umrli kralj le eno stvar prav izvrstno — denar služiti. Umestna opazka. Nekdo je zadnjič priporočal, naj pri poslavljanju opustimo italijanski izraz „Adio" ali »Adija" ter se poslužujemo raje pristno-slovenskega poslovila in pozdrava „Z Bogom!" — Prav tako! Besedo „Adio" imamo od Italijanov, ki so hodili k nam iskat zlata in srebra, zraven so pa Slovence okuževali s svojo laško kletvijo in kulturo; zdaj nam pa še vračajo s svincem in jeklom. Proč torej z italijanskimi izrazi! Kutel Amara. V Mezopotamiji so se uneli zopet veliki boji. L. 1915. je angleška vojska prodirala čez Kut-el-Amaro proti Bagdadu, a bila od Turkov zavrnjena, v Kut-el-Amari obLgana in končno prisiljena, da je kapitulirala. Od te dobe so bili Turki gospodarji v Kut-el-Amari. Zdaj pa so Angleži vrgli Turke iz tega mesta ter zavzeli Bagdad. Rusi pa se baje bližajo angleški vojski, tako da bi se mogli Angleži in Rusi združiti, če jih Turki zopet ne vržejo nazaj ali pa porazijo. Enakopravnost in enakovrednost. Dr. R. Traub priobčuje v praški „Union" zanimiva razmotrivanja .o ovinkih, po katerih se je hotelo doslej uveljaviti nemški državni jezik. Ker Nemci povdarjajo proti enakopravnosti svojo višjo vrednost, piše Traub: Moderno pravno raziskovanje je tudi pri nas obrnilo svojo pažnjo naravnemu pravu, in ugotavlja, da je bilo že pred splošnimi pravicami državljanov, kodifisciranimi po državnih temeljnih zakonih, principijelno pripoznanje prirojenih pravic. Vsak človek ima prirojene, že po razumu jasne pravice. Take pravice so tudi jezikovne pravice. Ni dovoljeno torej — kakor delajo to Nemci — razlikovanje med enakopravnostjo in enakovrednostjo, kajti že naravnopravna zakonska določba odreja enakost vseh državljanov pred- zakonom, a § 19. državnih temeljnih zakonov razteza to enakost na vsa plemena države ter proglaša njih in njihove jezike za enakopravne. Zato naj prirojena pravna osebnost vsakega državljana na narodnem in jezikopravnem polju njegove ožje domovine pride do popolnega pri-poznanja. ' Stran 148 TEDENSKE SLIKE štev. 13 lifllJ Revolucija v Petrogradu: Taborišče vojakov na trgu. „SLOVAN" 2. in 3. številka izideta skupno v enem zvezku koncem tega tedna. I^olttdia:^ RuSkem: Ve Nikolajevič, BivSi vrhOvfti meljnik. 1 .;?^:,si.;i pregleduje Čete. ' štev, 13 TEDENSKE SLIKE Stran 149 Nekaj slik Iz knjige: ,.DORE". stran 150 TEDENSKE SLIKE štev. 13 Dunajski sanatoriji. Dunajski „Abend" je priobčil poročilo, v katerem trdi, da se mude v dunajskih sanatorijih sami zdravi ljudje, ki sicer plačujejo na dan po 50 in več kron, ali zato žive velegosposko, imajo najsijajnejšo hrano in žive sploh kar najbolj razkošno. Vsak dan so zvečer sijajne zabave, ki se končajo s hazardnimi igrami, pri katerih lete po mizah kar stotaki in tisočaki. Vstaja na Kubi. Na otoku Kuba je počila vstaja proti Zedinjenim državam. Predsednik Menocala s svojo stranko se je doslej ubranil ustašev, toda izgredi se širijo in je vsta a postala že tako nevarna, da je poslal Wi son 4000 vojakov, ki so se izkrcali v Santiagu na pomoč Menocalu in v zaščito imetja Zedinjenih držav. Tudi v Havani se je izkrcala amerikanska vojska ter je priplulo v luke 8 amerikanskih bojnih ladij. Poroča se, da so puntarskega generala Gomeza s celim generalnim štabom prepeljali v Havano, kjer bo sojen zaradi veleizdaje. Sant Jago so zasedle vladne čete, s čimer je vstaja dejansko končana. Obsojen romunski general. Berolinska „Borsenzeitung" javlja, da je bil romunski general Sotschek, rojen Avstrijanec, obsojen od romunskega vojnega sodišča na pet let ječe, ker ni storil potrebnih odredb v Bu-kareštu in ker je nepravilno izvrševal povelja ruskega višjega poveljnika v Dobrudži generala Zajančovskega. General Sotschek, pravi omenjeni list, je jako zmožen in je pripadal germanofilski stranki na Romunskem. Z« bolečine tolažeče obkladke priporočamo, da vporabljate Fellerjev dobrodejni rastlinski esenčni fluid z znamko Elsafiuid. Učinkuje desinficirajoče, antiseptično in čistilno, pospešuje ozdravljenje in odstrani bolečine. Predvojna cena 12 steklenic pošlje kamorkoli franko za samo 6 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, EIsatrg št. 280, Hrvatsko. Nad 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. Obenem lahko naročite Fellerjeve milo odvajalne rabarbarske krogljice z znamko Elsakrogljice, 6 škatljic franko 4 K 40 v. Te krogljice učinkujejo zanesljivo, še prijetno rabijo in jih ima rado staro in mlado. Poraunajte naročnino! Zlato In srebro obdrži tudi med vojno in po vojni svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verižico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 5, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj. Treba si znati pomagati I Tudi v dragih časih uživamo lahko osvežujočo, izborno domačo pijačo, s tem, da si jo pripravimo sami 100 1 ananas, jabolka-grenadin, maline itd. si lahko vsakdo napravi igraje. Tvarine z natančnim navodilom stanejo K 850 poštnine prosto proti povzetju pri J a n • u G r o 1 i c h - u v Brnu št. 645, Moravska. Naročila se zvršujejo obratno. Te domače pijače osvežijo, ne da bi vpijanile in ne da bi uplivale na delazmožnost pivčevo. Spričo pomanjkanja jedilnega olja priporočamo, da prečita vsakdo oglas Mat. Dežman v Ljubljani, ki priporoča prav dober nadomestek, Sreča, lepa biti ter pridobiti si po lepoti veljave v družabnem življenju, v rodbini in v svetu žamore vsaka dama, ako vporablja. Fellerjevo obrazno in kožo ohranjujočo pomado ,Elsa". Ta ¦odstrani solnčne pege, lise, nečistosti, prišče, izpu-•ščaje ter dela kožo mehko, nežno in rožnato. -Mnogo tisoč žena jo vporablja. Nikar pa ne rabite ¦šTčpdljivih sredstev, temveč naročajte samo pristno, k6žo ohranjujoče pomado „Elsa". Predvojne cene: 1-lonec stane 2 K ako je pripokan. 2 lončka 5 K poštnine "prosto. Ravno tako priljubljeno je Fellerjevo^ boraksovb milo (SO h) in' Felle'fjevo lilijno milo (1 K). Dobi se samo pri E.^^-V.-Feller ju, Stubica, EIsatrg 280 (Hrvatska). Po vsaki fotografiji napravimo umetniško dovršene povečane slike v vsaki velikosti. Povečane slike 42X53 cm stanejo samo 24 K. Naročila sprejema upravništvo Tedenskih Slik v Ljubljani. Dr.PALOCZ sanitetni profesor, nekdanji bo niški spe- cijaini zdravnik, BudapesI, IV., Kdroly-kdrul St. 2 je vsled svoje dolgoletne, ogromne specijalne prakse brezpogojno zmožen diagnosticirati in zdraviti skrite in spolne bolezni pri gospodih in damah. Ordinira ob delavnikih od 10—12 dopoldne in od 3—5 popoldne. Komur ni mogoče priti osebno, se mu da radovoljno brezplačno pojasnilo, kako se bolezen doma temeljito ozdravi. (Priložite znamke za odgovor). VINO ^ od 65 I naprej razpošilia po povzetju A. OSETf pošta Guštani. : : KoroTko. ; "': Kupim vseh vrst prazne sode in steklenice od kislih vod. TJ < rt < Qj rt 0 S O. N n => 3 3 " 01 _ il 3 -P 3 Mazilo za lase varstvena znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ulici 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Steklenica po 4 in 5 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. — Za sotovost se lamil. — Zadostuje steklenica. — Spričevala na razpolago. Priporoča se umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ LJUBLJANA. Zajamčen uspeli! Tisoče zahvalnili pisem za vpogled na razpolago Bujno lepo oprsje dobite," če rabite tned. dr. A. Rix6vo prsno kremo ot)lastverio preiskano, jamčeno neškodljiva. Za vsako starost tiiter, zanesljiv 4ispeh: — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K'4 — velika,pušica, ki zadostuje za uspeh K 9" — Kosm." Dr. A. Rix laborit,"Dunaj IX.,'Lakierer-gasse 6|0. RažpCšilja se Strogo .diskretno. Zaloga v Ljubljani; Parfumerija A. Kane in drogerija .Adrija";'v MSriboru: Schutzengel Apoth.; Apoth. Mariahrlf, u. Parf. Wolfram. Nov kažipot bolnikom I Sestavit sem spis, da ž njim pokažem milijonom trpečih edino pravo pot k ozdravljenju. Ta kažipot ne stane niti vinarja in se vsakemu, kdor se čuti bol ega, sabotnega in malodušnega pošlje zastonj. Moj spis je sad 50-letnega temeljitega premišljevanja in obsega veliko število praktičnih izkušenj in dokazov najodličnejših znanstvenikov. Kdor se hole oteti, naj se posluži mojega poduka, ki je že tisočerim pomagal. Naj si je že zbolel vsled skrbi, prenapornosti ali lehkomlselnosti in nezmernosti vsem trpečim, omahljivcem in ljudem brez veselja do dela pokažem znanstveno in naravno pot k oprostitvi živčnih bolezni, nespečnosti, nevolje do dela, duševni in telesni siabotnosti, trganja po udih, glavobola, ne-prebavnosti in želodčnih bolečin ter mnogih drugih bolezni. Pišite še danes dopisnico ter zahtevajte zastonj in poštnine prosto moj kažipot! Naslovite dopisnico na: E. Pastema k, Berlin, N.O., Mlchaellclrchplatz 13, Abt. 499. Rudeči nos kakor tudi solnčne pege, rudečica na obrazu, prišči, izpuščaji, gube in vela koža, vse liibe na koži izginejo zajamčeno po preizkušeni A. Rix-a pasti „Pompadur". Popolnoma neškodljivo. Poskušnja K 1.50, velika škatlja K 4.— Dr. A. Rix a biserno puderno mleko, tekoči puder, roza, beli in naravne barve. 1 steklenica K 330. Odpošlje diskretno dr. A. Rix, kosm. laboratorij, Dunaj IX. = Lakierergasse 6/0 = Zaloge v Ljubljani: parf. A. Kane, in Adrija-drogerija. Odlikovan na razstavi v Radovljici leta 1914 s častno diplomo in svetinjo I. vrste. BR1N3EVEC, HRUŠEVEC —. in SLIVOVKO najfinejše vrste, posebno priporočljivo proti kužnim bpleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuže pošta Begunje pri Lescali, Kranjsko. Cene žtaefne. Za' pristnost- se o jamči. štev. 13 TEDENSKE SLIKE Stran 151 IVAN 3AX in SIN ijubljana, Dunajsica cesta 17 priporoia svoio bosato zalogo šivalnih stroiev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje (Strlckmaschinen) :: Brezplačen ep ^ Zahtevajte pouk v ve- Asf7=*s, cenik, ki ga zenju »y^^w^^ dobite Tovarna v I^^^SJ {^^^) brezplačno Lincu usta- ^^^fj^^^p' ^^^^ poštnine novi j. 1867. ^'¦^-^ ^^iJj^ prosto. 100 lit. zdrave domače pijače osvežuje in gasi žejo. Vsak si more . z malimi strošl Ljubljana, Prešernova ulica št. 3 je imela koncem leta 1916 vlog...................K 55,000.000 -, hipotečnih in občinskih posojil..................... 30,600.000 —, ^ rezervnega zaklada.........................„ 1,500.000-—, ' Sprejema vloge vsak delavnik M o/ večje in nestalne vloge J in jih obrestuje najvišje po "I" /o pa po dogovoru. ^ Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. ^ Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 50/0, izven Kranjske pa proti SVi^/o ^ obrestim in proti najmanj l»/o oziroma 3/4O/0 odplačevanju na dolg. ^ V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. W I v vojno odhajajoči I ne zabite na najvažnejšo oskrbo, na sklenitev vojnega življenskega zavarovanja za dobo 1 leta. Zavarovanje velja za vsak slučaj smrti, tedaj tudi za smrt v vojni ali na posledicah taiste. — Zdravniške preiskave ni potreba. Ze na bojnem polju se nahajajoči sklenejo lahko zavarovanje od tam. — Ravno tako lahko zavarujejo sorodniki svojce, upniki svoje dolžnike brez vednosti in privoljenja taistih. Družba sklepa pa tudi navadna življenska zavarovanja, v kojih je vojna nevarnost brez vsaktere dokladč k običajni premiji v polnem obsegu všteta. Končno sklepa družba tudi vojna nezgodna zavarovanja za dobo 1 leta za slučaj v vojni pridobljenih nezgod ali bolezni. Brezplačna in takojšnja pojasnila daje: Generalni zastop c. kr. priv. zavarovalne družbe „A v S T R I J s K I F E N I K S" : w LJubljani, Sodna ulica Stev. 1. ¦ I I I S tarine (staro pohištvo, posodo, obleko, slike 1. t. d.) In _ umetno zobovje kupuje SSSSSSS In prodaja A. DERGANC, brivec in starinar. Ljubljana, Frnačlikanska ulica Stev. 10 Zamaške nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KO LJUBLJANA Kmetsica posojilnica j i 0 Ljubljansice olcolice _ v Lhiblianl - obrestuje hranilne vlose po Hranilnih »log triindvajset milijonov. Popolnoma varno 4 0 brez vsakršnega odbitka. naioien denar. Rezervni zaklad : Milijon kron. stran 152 TEDENSKE SLIKE štev. 13 ^ SANATORIUM ¦ EMONA l ZA-NOTRANJE-lN-KIRURGlCNE - BOLEZNI. ¦PORODNiSrsBCA. l/LJUBLJANA-KOMENSKEGA-ULICA-^ \^ [/ SEF¦zDRAVNlK:pRl^waJ-D'^FR.DERGANC]^ p^^\ Selenburgova ulica 1 t) N. (zraven trgovine Tidar) H Antonij Obiskujte .;'^!!:2i^^l v dežeinem ciiedaiišču Krasna darila! Dobro ,JKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je = mojstrsko delo urarske umetnosti! = Razpošilja se po povzetju, — Neugajajoče zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velilcem krasnem ceniku^ Icaterega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. ^ Zlato uro zastonj I Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. :: Vse ure so natančno preizkušene :: Tako sodijo vse stranke! Tisoč takih pisem Vam lahko pokažem! Po letih še ni popravila potrebna! Moji znanci so zelo iznenadeni, da ona kovinasta ura, katero sem pri Vas kupil za K 410, še ni bila popravljena in gre vedno dobro. Pošljite mi sedaj ravno tako za mojega nečaka. Vsoto K 4'10 pošljem istočasno po poštni nakaznici na Vas. Vas najlepše pozdravljam Skaričevo pri Krapini. Fr. Mlinaric, pos. Lastna znamka .IKO" svetovnoznana. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Svetovna razpošiljalnica H. Suttner r Ljubljani št. 5 Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. U LJUBLJHNSKH KREDITNH BflNKH V LJUBLJANI 8t Delniška glavnica 8,000.000 kron. STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. 2% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Naročnina za list .Tedenske Slike'; za Avstro-Ogersko: V* leta K 3—, '/2 leta K 6—, celo leto K 12-—; za Nemčijo: V* leta K 4—, J/a leta K 8— celo leto K 16-—; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 20—. Za ameriko letno 4 dolarje. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, L nadstropje Izdajatelj In odgovOrrir iffednfli'Allton Sižrlfekar." ^ Tiskarna Dragotih Hribar v Ljubljani.