Št. 79
V Gorici,-v. soboto dne 4. oktobra 1905.
Tečaj XXXV.
Izhaja dvakrat na tedon, in sieor v sredo in soboto
ob U. uri predpolilno te- stani« z izrednimi prilogami t,«r s »Kažipotom« ob novem lotu vral po poŠti pro-jomana ali v Gorici na dom pošiljana:
vse leto     .......13 K 20 h, ali gld. fi-00
pol lota .........fi  » «t>  »   »    »   !>:?<)
fietrt leta .......3   » 40   .   »     »    1*70
Posamične številke stanejo I0; vin.   .. Naročnino  sprejema upravništvo v (iosposki   ulici" Jtov.   7. v Gorici  v   »Goriški  Tiskarni«   A.  GabrSček \>:ik  dan od 8. ure zjutraj  do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane na roEnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice se   raeunijo   po  petit-vrstah  <3i>
ti.skano  1-krat'8 kr., 2-krat 7 kr.,  3-krat 6 kr. vsafcs"
vrsta.  Večkrat  po dogodbi. — Večje črke po prostom
— Reklamo in  spisi v uredniškem  delu   l.">  kr. vrsta.
.   — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od»
.     <ri,V01'llOSt.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K Lavric.
Uredništvo
so nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogoče, govoriti ™»ak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo so nahaja v Gosposki ulici št. 7. v 1. nadstr. na levo v tiskarni.
NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu.
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno o. »Soče« vsak petek in stane vse M» 3 K 20 h ali gid. 1-6G.
»Soča« in »Pjimcrec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Schvvarz v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; — v Trstu v tobakarni LavrenSifi na trgu dolla Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon št. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
0 splošni in jednaki volilni pravici.
Ni je reči, s katero bi klerikalci tako sleparili, kakor s splošno in jed-nako volilno pravico. Kdor pozna stremljenje klerikalcev, tistemu je jasno, da klerikalna stranka stoji daleč proč od pravega gibanja za splošno in jed-nako volilno pravico, taka pravica se ne zlaga z njenimi nameni; če pa se vkJjub svojim principom poteguje za splošno in jednako volilno pravico, dela to iz posebnih koristolovnih tizrokov po zlatem geslu: kakor kaže! Sanio politični slepec ne ve, da se bori klerikalna stranka na Kranjskem za splošno in jednako volilno pravico edino le zategadel, ker ve, da potom take pravice pride do absolutnega gospodstva v deželi. Edino le v ta namen vpijejo kranjski klerikalci po splošni in jednaki volilni pravici, če bi se pa konstelacija v deželnem zboru, kranjskem spremenila sedaj po vplivu znanih sprememb v politični službi, ter bi se stavilo za pogoj opustitev boja za splošno in jednako volilno pravico, pa bi klerikalci takoj opustili ta boj, ker bi dosegli ono, kar hočejo doseči, brez boja za splošno in jednako volilno pravico. Vrnili bi se na stališče, na katerem pravzaprav stojijo glede splošne injed-nake volilne pravice, namreč na stališče, da o splošni in jednaki volilni pravici ne more biti govora.
Značilna in povsem merodajna je okolnost, da se klerikalci na Kranjskem »borijo« za splošno in jednako volilno pravico, v naši deželi pa so proti taki pravici. Dr. Andrej Pavlica, urednik »Primorskega Lista«, jejeden glavnih stebrov klerikalne stranke na Goriškem, stoji v prvih bojevnih vrstah ter je med onimi, ki naravnavajo smer farovške politike na Goriškem. Ta mož je pisal letos v januvariju in febru-variju 4 Članke v »Prim. L«, v katerih se je odločno postavil proti splošni in jednaki volilni pravici. Rekel je, da »če bi zavladala ljudska  najvišja volja, bi
zavladala splošna in jednaka volilna pravica z vsemi zlimi posledicami, zavladalo bi glasovanje in razsojevanje po številkah, ki je tako kruto, ko absolutizem, ki je absolutizem v novi obliki«. Dr. Pavlica je govoril odkritosrčno, brez ovinkov, ali zato pa je slabo naletel pri ljubljanskem »Slovencu«. Takrat so šenklavški gosp. v Ljubljani najbolj brusili nože za boj za splošno in jednako volilno pravico* med tem pa se drzne goriški doktor sv. pisma govoriti tako odkrito, tako resnično, ka-"kor v istini misli cela klerikalna stranka v Sloveniji. Dr. Pavlica je de-savouiral posvečene zbesnelce okoli »Slovenca«, trgal jim je krinko z jezuitskih obrazov ter jih kazal v pravi luči — umevno, da so vstrepetaii, se razgreli v sveti jezi, razjarjeni petelini so kriknili, in hreščee glas je podil javno v »Slovencu« ubogega dr. Pavlico, naj »blagovoljno svoja zasebna modrovanja sporoči kam na kak avstralski otok«. Tako so govorili v sveti jezi. Vkljub temu pa stoji pribito, da mislijo vsi klerikalci o splošni in jednaki volilni pravici edinole tako, kakor je povedal dr. Pavlica. Na sploh so proti splošni in jednaki volilni pravici, pri nas zastopajo to svoje načelo tudi javno, na Kranjskem pa v javnosti sleparijo, ker se potegujejo za splošno in volilno pravico lo v toliko, kolikor bi njim prav prišla.
Kaj je storiti nasproti takemu boji? Pač le to, da se vsi, ki jasno vidijo namen klerikalcev in ki znajo presoditi strašanske posledice, če bi se uresničile klerikalne nakane, postavijo po robu takemu boju. Ne gre tu v resnici za splošno in jednako volilno pravico, gre le za uspeh, katerega hočejo doseči s to pravico. Ta pravica je le sredstvo, katerega se klerikalci poslužujejo v svojem boju. Če bi bilo kako drugo sredstvo v dosego njihovih namenov prikladnejše, pa bi se oprijeli tistega in niti v sanjah bi se ne zmenili več za splošno  in jednako volilno pra-
vico. Kdor se bori proti klerikalnim na-lUtiam na Kranjskem, se mora boriti seveda tudi proti sredstvu, toliko bolj, ker klerikalci splošno in jednako volilno pravico vlačijo v blato, ker hočejo naredili iž nje karikaturo, ker jo hočejo zlorabiti za farovško nadvlado in za Kim. Taka »splošna in jodnaka volilna pravica,« pod katero bi stalo na stotine in stotine »voliloev«, za katero bi govorila le posvečena usta in pisale le posvečene roke, ni vredna piškavega «reha, bila bi le politični škandal, usodno morilo slovenske zabitosti.
Te dni govorijo zopet o splošni in jednaki volilni pravici. Povod temi' je dal govor dr. Tavčarja v poslanski zbornici.
Dr. Tavčar je govoril tako-le:
„ Sedaj pridem k drugemu delu govora gospoda ministerskega predsednika, ki mora zanimati Slovence; pri tem se moram dotakniti vprašanja o splošni volilni pravici. Vem, da me bodo zaradi mojih opazk, ki jih izustim v tem ožini, ostro napadali posebno moji klerikalni rojaki na Kranjskem. Toda, gospoda moja, v zadevi splošne volilne pravice stojim predvsem na stališču, da mora tudi v tem oziru biti vsakomur dovoljeno, imeti svoje lastno mnenje. Menim, da so pri tej stvari kričanje in rop o tanje najslabša d o k a z i 1 u a sredstva. Tudi glede splošne volilne pravice ima svobodomiselna stranka na Kranjskem svoje posebno stališče in to stališče hočem sedaj nekoliko osvetliti. Drznem se trditi, da splošna volilna pravica ali tozadevni volilnim zistein ni v nobenem oziru tak, da bi se vsak svobodo miselno misleči mož zatobrez n a d a 1 j n ega moral n avdušiti.
Svet je pač tako ustvarjen in resnica ostane vendar:le, da ne najdete volilnega sistema, ki bi mogel vse zadovoljiti. Čisto gotovo je vsak volilni zistem tak, da prizadene gotovemu številu volilcev krivico. Ites jo, da je vsled sedanjega volilnega zistema gotovi ljudski sloj brez volilne pravice. To je resnica in socialnim demokratom nikakor ne zamerim, da se potegujejo za volilno pravico, s katero   hočejo   svojim   masam pridobiti vo-
lilno pravico. Toda recimo, da se splošna volilna pravica enkrat vpelje in da pridejo potem sloji, ki sedaj nimajo volilne pravice, do svoje pravice; posledica bo ta, da bo velika meščanska množica obsojena v manjšino in vsled tega v popolno brezpravnost. — Navesti sem hotel to samo zaradi tega, da dokažem, da se tudi splošna volilna pravica mora ukloniti pregovoru : Sumrnuni jus, summa injuria! (Pritrjevanje.) Na tem dejstvu se ne da ničesar spremeniti in iz tega sklepam, da je svobo-domislečemu človeku vsak čas dovoljeno, si v tem pogledu napraviti lastne misli. Toda nekaj je, gospoda moja, kar posebno v Avstriji pride glede tega vprašanja v poštev. V Avstriji vidimo, da so se tega vprašanja polastile najrazličnejše stranke. Socialnodemokratični stranki tega ne očitam. Razen teh pa so najrazličnejše stranke, ki baje gorijo za splošno volilno pravico. Doživeli smo sedaj, da je svobodomiselna mladočeska stranka predlagala nvedenje splošno volilne pravice. Ima pa za to svoje vzroke, nisem poklican, pr skovati vzrokov, ki so napotili stranko k temu postopanju. Toda čudno je zame dejstvo, da je v istem času tudi slovanski centrumpo poslancu dr. Š u s t erši ču prišel s .. podobnim predlogom. (Posl. Cboc: To je vendar dobro za vas!) Za nas je to zelo slabo, moj ljubi gospod Choe, in hočem vam to takoj razložiti! Dejstvo je — v tem oziru hočem govoriti povsem mirno, nikogar nočem osebno prizadeti in upam, da se bodo gospodje držali potem istega načela — dejstvo je, ki je pribito, da se je klerikalna stranka na Kranjskem takoj, ko je uvidela, da z razpoložljivimi ji sredstvi ne more prodreti, z nekakim mogočnim prepričanjem polastila zahteve: Vpeljati hočemo na Kranjskem splošno volilno pravico! — Že nekaj let je takorekoč glavni princip te stranke, da je treba v deželo uvesti splošno volilno pravico. Kaj zasleduje klerikalna stranka s splošno volilno pravico na Kranjskem, vem čisto natanko. Ako katera stranka ni poklicana, se potegovati za splošno volilno pravico, je ta ravno klerikalna stranka. Ta ima najmanj pooblastilo se navduševati za tako volilno   pravico,  in   ako  to stori, ji to ne
Grof Monte Cristo.
napisal fllexandre Dumas.
(Dalje.)
»Gospod, ne ostanite tamkaj, rotim vas, ne ostanite!"
!:Ztli se mi, da blaznite, mojster Bertuccio," pravi grof hladno. ,.čc je stvar taka, mi povejte to še pravočasno, da vas Pošljem v kako zdravišče, predno se zgodi kaka nesreča."
;.0, Ekscelenca," pravi Bertuccio, majaje z glavo in sklepaj? roke v postavi, kateri bi se bil grof smejal,, da ga niso obvladale ta trenotek važne misli, ki so ga delale pozornega »a najmanjši izbruh te slabe vesti, „o Ekscelenca, nesreča se je žalibog že zgodila."
«Oospod Bertuccio," pravi grof, „moram vam povedati, .^stikulirate, vijete roke in obračate oči kakor obsedenec, vl g« hudič noče zapustiti; povedati vam moram pa tudi to, iai.SOm opazil že mnogokrat, da je hudič, katerega je preg-"iUl llaJ težje, skrivnost. Vedel sem, da ste Korz, vedel, da ste večkrat nemirni, ker se vrača pred vaše oči neka stara ven-detta. ¦) \ Italiji o tem nisem govoril, ker tam take stari niso l,ul Ulestu; toda umor je na Francoskem umor, naj ima kakor-he'ikoli vzrok; tu so orožniki, ki ga zasledujejo, sodniki, ki 6« rodijo, in šafoti, ki ga kaznujejo."
bertuccio sklene roke, drže pri tem trdno svojo svetilko. l'ue mu obsveti potni obraz.
Monte Cristo ga opazuje trenotek z istim očesom, kakor f °Pa*oval v Rimu smrt Andrejevo.  Nato pravi z glasom, pri
katerei
m se ubogi i   -andant vnovič strese strahu: *) Krvna osvetli Korzov.
„Abbe Busoni mi torej ni povedal resnice, ko vas je po- j slal j)o svojem potovanju na Francoskem leta 1829. k meni s pismom, v katerem mi je hvalil vaše izvrstne lastnosti. Pisati hočem torej abbeju ter ga napraviti odgovornega za njegovega varovanca, in potem gotovo izvem, kako je s tem umorom. Toda opozarjam vas, gospod Bertuccio, da se ravnam vedno po postavah in običajih dežele, v kateri živim, in da bi ne prišel rad vsled vas v nesoglasje s francosko justico."
„0, ne storite tega, Ekscelenca! Služil sem vam zvesto, ali ni res V" vsklikne Bertuccio obupan. „ Vedno sem izvršil vse kot pošten mož in storil tudi, kolikor sem mogel, dobrega."
»Tega ne tajim," odvrne grof, „toda vraga, zakaj ste razburjeni? To je slabo znamenje; poštenemu človeku, ki ima čisto vest, njegova lica ne prebledyo tako, in njegove roke se ne tresejo tako mrzlično.'-
„Toda,u odvrne Bertuccio obotavljaje, „ali vas ni pripravil na to abbe Busoni, ki je poslušal mojo izpoved, ko sem bil zaprt v Nimesu, takoj tedaj, ko me je poslal k vam in vam pisal, da si imam očitati velik greh'?" #
„Da, toda ker mi je pisal, da bodete izvrsten iutendant, sem mislil, da ste kradli in drugega nič."
„0, gospod grof!" p avi Bertuccio prezirljivo.
„ Ali ker ste Korz, da niste mogli premagovati svojega nagiba in ste rabili nož."
„Torej da, milostivi gospod, da, moj dobri gospod, to je ravno!" vsklikne Bertuccio in se vrže grofu pred noge. „Da, bila je osveta, prisegam vam, čisto navadna osveta!"
nKnznmcm, toda nerazumljivo mi je, zakaj vas razburja tako silno baš ta hiša.'
»Toda, milostivi gospod, to je vendar zelo naravno," odvrne Bertuccio, „ker sem se maščeval baš v tej hiši."
„KakoV V moji hiši V"
„0 milostljivi gospod, to tedaj še ni bila vaša hiša," pravi Bertuccio naivno.
„Toda čegava je bila? Češe ne motim, je imenoval vratar kot prejšnjega lastnika markija de Saint Merau. in zakaj ste se imeli maščevati nad gospodom Saint Meranom?"
„0, ne nad njim, gospod, ampak nad nekom drugim."
„To je čuden slučaj," pravi grof, „da pridete na. ta način in čisto slučajno in nepripravljeni na kraj, kjer so se vršili dogodki, ki vzbujajo tako strašno slabo vest."
„Milostivi gospod," pravi intendant, „usoda je uredila ic tako, o tem sem prepričan. Najprej kupite hišo baš vAu-teuilu, potem je ta hiša baš ona, v kateri sem nekoga umoril; vi greste v vrt, in to baš po stopnicah, po katerih je šel on; obstanete, in to baš na mestu, kjer ga je zadel sunek; dva koraka od te piatane je pokopal otroka; vse to ni naključje, ne, v tem slučaju moramo naključje imenovati določbo usode."
„Torej reciva, gospod Korz, da je to usoda; jaz smatram take stvari vedno za to, za kar kdo želi; tudi mora biti človek nasproti bolnim srcem popustljiv. Dajte, zberite moči svojega duha in mi povejte celo stvar."
„V svojem življenju sem jo povedal jednemu samemu človeku, in to je bil abbe Busoni. Take stvari," pristavi Bertuccio, majaje z glavo, „se povedo le pri izpovedi."
„Potem mi pač ne zamerite, moj ljubi Bertuccio," pravi grof, „da vas pošljem nazaj k vasema spovedniku. Tam lahko postanete kartuzijanec ali bernardine« in klepetate z njim o svojih skrivnostih. Jaz se pa v svoji hiši bojim človeka, ki ga preganjajo take pošasti; jaz nimam rad, da imajo moji ljudje na mojem ozemlju mesta, kamor si ponoči ne upajo iti. Tudi vam moram priznati, da me jako malo mika ebisk kakega policijskega komisarja, kajti — razumite me dobro, mojster Ber-
p r i d e o <T sr c a. V tej volilni pravici vidi hipno sredstvo, da se povspne do moči, da se pa pri prihodnji priliki tega sredsttva zopet otrese! (Posl. Choc: Saj ste vendar narodni!) O tem sedaj nočem govoriti. Toda poudarjam eno: Ako se naj splošna volilna pravica kjerkoli uvede, zahtevam, da se potem pripuste na volišče taki vo-lilci, ki so sposobni, si sami ust-varitiprepričanje. (Pritrjevanje.) V tem tiči ravno nesreča splošne volilne pravice, da nimamo takih mas, ki bi mogle samostojno in neodvisno izvrševati to volilno pravico. Le poglejte na Kranjsko. Tam prodre klerikalna stranka z vsakim, ki ga nastavi za kandidata. Vpeljite splošno volilno pravico, in v kranjskem deželnem zboru ne bo sedel noben drugi zastopnik kot edino le zastopnik klerikalne strankel In to je končni cilj in namen vseh prizadevanj takozvane katoliške stranke na Kranjskem; v tem tiči edini v^rok, zakaj se tako zelo navdušuje za to volilno pravico 1 In baš ker menimo, da razmere na Kranjskem in pri Slovencih sploh niso take, da bi mogle utemeljevati uvedbo splošne volilne pravice, ker menimo, da bi se s splošno volilno pravico uvedle najmanj svobodne volitve, smo za sedaj proti taki volilni pravici. To pa tembolj, ker stojimo in ostanemo na stališču, da je za slovenski narod največja nesreča, da ima toliko politikujočih duhovnikov. Dokler se v tem oziru razmere radikalno ne spremenijo, dotlej se slovenska svobodomiselna stranka na noben način ne bo mogla navdušiti za splošno volilno pravico".
Pred vsem moramo pribiti, da se dr. Tavčar ni izrekel naravnost proti splošni in jednaki volilni pravici kot taki, ampak glede na posebne razmere na Kranjskem mora pač biti proti klerikalni nakani s to volilno pravico vsakdo, kdor ne misli le od čela donosa. Mi smo se že opetovano izrekli povsem odkrito za splošno in jednako volilno pravico, za tako pa, ki bi izšla iz fa-, rovžev, se lepo zahvaljujemo. Taka pravica ima namen pokopati vse svobodomiselno gibanje na Kranjskem ter zanesti strup klerikalizma še v večji meri v izvenkranjske dežele. Kdo pač se more ogrevati za kaj takega? Kdo more Želeti, da naj zagospodujejo klerikalci v deželnem zboru kranjskem, v deželnem odboru, v deželnem šolskem svetu ? Kdo pač more želeti, da pride ljudska in srednja šola v klerikalne kremplje ? Ja, kaj so še taki slepci med nami, ki ne vidijo, kaj delajo klerikalci drugodi ? T**na naj bi zavladala — in kdo ve, kdaj bi zasijal z nova žarek svobode po sosedni Kranjski! Koliko bi trpele vsled tega druge slovenske dežele. Vladala bi duhovščina, farov-žem, cerkvam in samostanom bi se godilo Še bolje kot doslej, mežnarji pa bi
gonili na volišče nevedne mase volit »kristjane«, kakor ukažeta farovški gospod in njegova Perpetua. Vse bi tičalo pod kuto, in zakonodajstvo bi diktirali jezuitje. V tak namen se potegujejo klerikalci za splošno in jednako volilno pravico. Ljudstvo bi posurovelo, podivjalo, verovalo še več v copernije kot veruje sedaj, politikujoči duhovnik bi bil dvignjen nad Boga, ljudstvo pa bi trepetalo v vednem strahu pred peklom in hudičem, s katerima bi ga opletali klerikalci. Vsako narodno delo bi zaspalo, vsak svobodnejši polet bi skušali zamoriti že v kalu. In kdo nam garantuje, da bi ga tudi ne zamorili? Kdo ve, da vstane res proti taki klerikalni nadvladi reakcija? In Če bi vstajala, bi bila tako slaba, da bi trajalo najbrže cel človeški rod ali pa še več, predno bi se čul zopet kak svobodnejši glas po naših krajih, predno bi prišel na površje kak svt ^dnejši duh? Kaj za take želje klerikalcev naj se ogr varno ? Kaj za to naj delujejo tudi svobodomiselni življi med Slovenci? Le čudimo se, da se usedajo na takelima-nice klerikalcem tudi socijalni de-mokratje!
Da, za volilne pravice se lahko borimo, ali to pač moramo zahtevati, da volilec tudi ve, kaj pomeni taka volilna pravica, da je sposoben si sam ustvariti prepričanje, ne pa, da se ga žene na volišče, kakor tele v mesnico.
Mi na Goriškem bi z uvedbo splošne in jednake volilne pravice najbrže temeljito pometli s klerikalci, ali kaj bi bilo končno to nasproti celokupnosti slovenskega naroda ? Celokupni interesi so nam pred očmi, radi tega pa odobravamo govor dr. Tavčarja, v katerem se je pokazal svarečega, daleko-vidnega politika.
Or. Tavčar o Prešernovi slavnosti.
V poslanski zbornici dne 27. pr. m. je govoril dr. Tavčar tako-le :
„V zadnjem trenutku mi je došla iz Ljubljane vest, ki je pozvročila, da poprimem za besedo v tej debati. Gre za šolsko slavnost, ki naj bi se izvršila pred nanovo odkritim Prešernovim spomenikom v Ljubljani. Akoravno je ta spomenik jako skromen, je vendar povzročil že mnogo krika in vika med svetom in se spodtika nad tem spomenikom zlasti katoliška stranka na Kranjskem. Nameravali smo prirediti šolsko slavnost, da se tudi mladina takorekoč udeleži odkritja in da se tudi v mladino vsade vtisi, ki so vredni spomina takega moža, kot je naš veliki pesnik. Stvar je bila inscenirana popolnoma pravilno. Določen je bilprogram slavnosti in ta program je dejanska potrdil tudi deželni šolski svet.
Da se stvar prav razume, se hočem spustiti nekoliko v ta program. Slavnost je bila namišljena na ta način, da se je udeleži s 1 o-v e n s k a šolska mladež — poudarjam/ da le slovenska mladina. Slovensko mladino bi naj pripeljali pred spomenik, kjer bi se ji naj v kratkem nagovoru označil pomen Prešerna kot pesnika. Take slavnosti nteo nič novega, to smo že povsod doživeli in pred kratkim so peljali dunajsko mladino pred Schiilerjev spomenik, ne da bi se kdo nad tem spodtikal. Stvar je bila v najlepšem redu; tu dobim danes iz Ljubljane poročilo, da se je vladi zdelo dobro in potre>;io, to slavnost prepovedati. (Čujte! Čnjtel) Principijalno vlada soglaša s slavnostjo in je odredila, da se ta lahko vrši v šolskih sobah.
Ta motivacija pa vsebuje j asen dokaz, zakaj je vlada prepovedala javno slavnost. Poudarjam še enkrat, da so poročila, katera so časopsf razširnr^^^^
nemški učenci prisiljeni udeležiti se slavnosti, nepravilna in da ne odgovarjajo resnici. Gre se le za slovensko mladino in zanjo se že sme zahtevati pravica, da sme priti pred spomenik moža, kot je bil France Prešeren. Vlada je vkljub temu slavnost prepovedala, in jaz vem tudi zakaj.
Stvar se je teden preje obravnavala v deželnem šolskem svetu k ui sta vstala oba zastopnika katoliško- narodne stranke in gromela z vso silo proti temu, da bi se peljala slovenska mladina pred ta spomenik. Kot vzrok za to j sta navedla, da je na spomeniku Ženska p o d ob a, ki je tako odgaljena (Živahna ve-selost), da se absolutno ne spodobi, peljati mladino pred tak spomenik (Medklici). Proti vsemu pričakovanju je vlada prepovedala vršitev slavnosti. Ker se od vlade ni prepovedala slavnost v šolskih prostorih in ker nista oba zastopnika katoliško narodne stranke v deželnem šolskem svetu navedla nobenega drugega vzroka, je treba smatrati, daje vlada slavnost prepovedala samo iz tega vzroka, ker se nahaja na spomeniku razgaljena ženska podoba. (Čujte 1 Čujte S — Veselost.) Morda | vam je tudi znano, da je iz tega vzroka tudi ljubljanski knezoškof protestiral proti spomeniku. Pri tem je zavzel stališče, ki ga ne deli z njim noben izobražen človek. (Pritrjevanje.)
Le avstrijski vladi, vladi barona Gaut-scha, se je zdelo potrebno, da se udeleži te smešnost (živahni medklici) in jo vzame na se. Ne preostaja mi drugega, kot da v imenu svoje stranke proti takemu vladnemu postopanju kar najodločneje protestiram. Sploh si je pa menda baron Gautsch ubil v glavo, da priskoči na Kranjskem na pomoč gospodu knezoškofn in mu pomaga zakriti vse nage ženske podobe. (Živahna veselost.) Apeliral bi v tem oziru na sramežljivega in dostojnega ministerskega predsednika, naj se ozre nekoliko po tej dvorani. (Živahna veselost.) Tukaj vidite razne dame, ki podpirajo galerijo in ki gledajo v dvorano z izvrstno razvitimi prsmi.
(Živahna veselost.) Če je kaka podoba, ki ni zagrešila drugega hudodelstva, kot da kaže svoje deviške prsi razgaljene, na kakem spomeniku kaj nesramnega, se mora toliko bolj obsoditi veliko število kariatid v tej dvorani, ker imajo razgaljene prsi.
Pričakujem torej od ministerskega pred-sednika, da bo v kratkem, če hoče konsek-ventno postopati, predložil visoki zbornici zakonski načrt, po katerem se primerno prevle-čejo nage ženske podobe pod galerijo sejne dvorane s flanelo". (Živahna veselost in medklici.)_______
DOPISI.
|Z Cerkna, 30. septembra 1905. —Glede na dopis v »Primorskem listu" z dne 28. sept. 1.1. izjavljava podpisana, da smatrava pod svojo častjo, brezimnemu dopisniku na njegove napade in zavijanja odgovarjati.------------
Tukajšnji č. gosp. dekan Murovec sam obsoja ta neumesten iti hudoben dopis in po njegovem mnenju isotako ostala čast. duhovščina v dekaniji, kar je dovolil izraziti tudi javnosti.
Zahrbtnemu dopisniku, ki je po splošnem mnenju duhovnik in o tem niti gosp. dekan ne dvomi, poveva javno, da, kar se tiče na-jimegadela in akadcmičnega obnašanja, ga ne smatrava niti poklicanega niti zmožnega, da bi nama dajal v tem oziru kake lekcije.
Sicer naj pa zakotni dopisnik ve, da: „Če psi lajajo, je znamenje, da jahamo."
Peter B r e 1 i h,      Vaclav Tuša r, tehnik.       m            pravnik.
iz BHJane. — Znano je, koliko prepira je povzročil biljanski Župnik pri zadnjih občinskih volitvah. Prelepih Kristusovih besed »Ljubite se med seboj" in „Mir vam bodi" ni bilo slišati v pridigah iz njegovih ust, pač pa najhujše politične in hujskajoče govore. Radi svojih pridig je bil župnik že enkrat okrcan v časnikih, kar je imelo povod, da je nekoliko ublažil svoje govorjenje, spoznal je menda tudi, da se ljudje radi njegovih pridig le zgražajo. Župnik pa menda brez hujskanja ne more živeti. Ker mu ne kaže več na prižnici, zanesel je svoje umazano delovanje pa v spo-vednico. Znano nam je- mnogo slučajev, kako je župnik igral v spovednici politikujočega nunca. Pametni ljudje sploh ne marajo več hoditi k njemu k spovedi. Neko mlado ženo, ki se je \>i ed kratkim poročila k neki ugledui družini v naši vasi, je pozdravil Župnik, ko je prišla k njemu k spovedi, iz spovednice z besedami: „ Uboga vi, smilite se mi, od tako poštenih staršev ste prišla v tako hišo, iz ka tere izvira vsa hudobija." Žena, ki je prišla iskat k spovedi tolažila sv. vere, se je, sli-saje te nenavadne besede sprvič hudo prestrašila, a osrčila se je kmalu ter odgovorila župniku, da ona v svoji hiši ne opazi nič hudega, ne sliši ne preklinjati niti ne vidi drugih pregreh. „Tega ne mislim" odgovoril je župnik. Zadosti! Hočemo pa mi povedati, kaj ste mi-(Dalje u prilogi.)
tuccio — v Italiji plačajo justico samo, če molči, v Franciji] nasprotno samo če govori. Vraga, mislil sem, da je v vas nekoliko Korza, da ste vrl tihotapec, zelo izvrsten intendant; toda zdaj vidim, da imate tudi še druge lastnosti. Vi niste več za me, gospod Bertuccio."
„0 milostivi gospod, milostivi gospod," vsklikne intendant, preplašen vsled te grožnje, „o, če me obdrži v vaši službi samo to, da govorim, potem hočem govoriti in vam povedati vse. Id Če vas moram zapustiti, prav! Potem grem naravnost na šafot."
„V tem slučaju je stvar drugačna," pravi Monte Cristo. »Toda če hočete lagati, si premislite! Tedaj bi bilo boljše, da sploh ne govorite."
3Ne, gospod, prisegam vam pri izveličanju svoje duše, da vam povem vse. Celo abbe Busoni ni izvedel moje skrivnosti popolnoma; toda najprej vas prosim, da se oddaljite od te platane. Glejte, mesec prihaja in razsvetljuje oblake, in tamkaj, prav tam in prav tako, kakor stojite vi, prav tako kakor vi zavit v plašč, ki je podoben plašču gospoda Villeforta.
„Kako?" vsklikne Monte Cristo. „To je bil gospod Villefort..."
„Ali ga poznate, Ekscelenca?"
„P'<i je bil kraljev prokurator v Nimesu?"
. „Oni, ki se je oženil s hčerko markija de Saint-Meran?"
»Da.«
In ki je bil znan kot najpoštenejši, najresnejši in najstrožji uradnik?"
.Torej, gospod," vsklikne Bertuccio, „ta mož, ki je bil znan kot neomadeževan..."
„Da."
„Je bil ničvrednež.
„Bah,a pravi Monte Cristo, „to je nemogoče'/
»In vendar je tako, kakor vam pravim."
„Ej resnično!" pravi Monte Cristo. „In ali imate dokaz za to trditev?"
„Vsaj imel sem ga."
nIn ste ga izgubili? Nerodnežl"
„Da, toda če bi ga dovolj iskal, ga zopet najdem."
„Res!u pravi grof. »Torej povejte mi to, gospod Bertuccio, kajti pričenja me resno zanimati.
In grof sede, pojoč kratko arijo iz „Lucije" na klop, do-čim prične zbirati Bertuccio svoje misli, da uboga njegovo povelje.
Bertuccio ostane poleg grofa pokonci.
VI. Krvna osveta.
„S čim želite, da pričnem pripovedovati gospod?" vpraša Bertuccio.
„Kjerkoli hočete," pravi Monte Cristo, „kajti jaz vendar o tem ničesar ne Yem."
„Toda jaz menim, da je abbe Busoni povedal Vaši Ekscelenci..."
„Da, dal mi je nekaj podatkov, toda izza oKgi* časa [je sedem ali osem let, in vse sem pozabil."
„Iti moram nazaj v leto 1815."
„0, o," pravi Monte Cristo, „1815., to ni bilo včeraj.
„Ne, gospod, in vendar so mi posamezne okolnosti še v tako svežem spominu, kakor bi bilo vse to včeraj. Imel sem starejšega brata, ki je služil cesarju. Postal je poročnik v polku, ki je bil sestavljen zgolj iz Korzov. Ta brat je bil moj jedini prijatelj; bila sva siroti, jaz od petega, on od osemnajstega leta; on me je odgojil, kakor da sem njegov lastni sin. Leta 1814., za časa Bourboncev, se je oženil. Cesar se je vrnil z otoka Elbe, in moj brat je vstopil takoj zopet v njegovo službo; v Htki pri Waterloo je bil lahko ranjen in se je umaknil z armado preko Loire."
„Toda to, kar mi pripovedujete, je zgodovina sto dnij, gospod Bertuccio," pravi grof, „in če se ne motim, je ta že minula."
„Oprostite, Ekscelenca," toda te prve okolnosti vam moram povedati, in o\jubili ste mi potrpežljivost."
„ Naprej, naprej! Vesti se hočem tako, kakor sem obljubil."
»Nekega dne sva bratova žena in jaz dobila pismo; stanovala sva namreč v majhni vasi Rogliano na skrajnem koncu rta Corse; to pismo je bilo od mojega brata; pisal je, da je armada odpuščena in da se vrne čez Chateauroux, Clermond-Ferrand, Puy in Nimes; prosil me je, če imam kaj uanarja naj mu ga pošljem v Nimes h krčmarju, s katerim smo se poznali in pri katerem sem imel večkrat kak opravek."
„Kot tihotapec?" pravi Monte Cristo.
„Ej, moj Bog, gospod grof, vsak človek mora živeti."
„ Gotovo; nadaljujte."
„Ker sem svojega brata močno ljubil, kakor sem Ekscp-lenci Že povedal, sem sklenil, da mu denarja ne pošljem, a>« pak mu ga nesem sam. Imel sem kakih tisoč frankov. Od teh sem jih pustil Assunti, svoji svakinji, petsto, z drugo polovico pa sem se napravil na pot v Nimes. To je bilo lahko storiti, kajti imel sem svojo barko, opravek na morju pa sem lahko dobil; vse je pospeševalo izvršitev mojega načrta. Toda ko sem obložil barko s tovori, se je naenkrat izpremenil veter, tako da je minulo skoro pet dnij, predno smo mogli kreniti v strugo Rhone. Končno se nam je posrečilo, dospeli smo v At-les, barko sem pustil med Bellegardeom in Beaucaireom ter se napotil v Nimes."
„Zdaj pridete k stvari, ali ni res?"
„Da, gospod; oprostite, toda sami uvidite, da sera vam povedal stvari, ki spadajo k tej povesti. Tedaj je bil baš čas, ko so se vršili na jugu znani poboji, V okolici so bili trij« roparji, imenovali so se Trestaillon, Truphemie in Graffnn; tl
Priloga „8olto" it 79.1 dne 4. oktobra 1905.
slili g. župnik. Iz omenjene hiše izvira vsa hudobija za to, ker so se Vam njeni družinski udje pri zadnji volitvi odločno po robu postavili, ker se niso hoteli pokoriti vašej komandi, poznavaje vaše namene. Kaka hudobija izvira iz te hiše, so pokazali volilci vasi biljanske, ki so razun enega, vsi sledili gospodarju imenovane hiše. te* volili pro^yjj|io< Predrzna hudobija je to, da zlorabljate spo-vednico v take namene, da skušate s takim hujskanjem zasejati prepir v vedno mirni družini. Grize vas, ker uživa omenjena dr žina več ugleda kakor Vi in vaša družina v fa-rovžu in zunaj farovža. Mislili srao^ dlTpfidettrj do spoznanja ter da jeujate s svojim početjem, zato smo do sedaj marsikaj zamolčali. Za sedaj hočemo le navesti govorjenje tistega moža, katerega hočete vi postaviti za župana, a več -kakor za^Jiljučarja-ga-ne morete povišati. Ta visoki, pravzaprav dolgi gospod govoril je, še ne pred dvema letoma, ponavljaje besede svojega strica Preantonija, da kaj delajo biljanski ob-činarji, > ' ne zapode iz farovža vseh tistih Kraševcev oziroma Kraševk, ki delajo sramoto celi občini in sploh duhovskemu stanu. Tako se je izustil mož, kateremu vi sedaj ponujate roke, da vam jih liže. Voščimo vam dober tek. Pošteni, neomadeževani možje vam nočejo služiti; v svoje namene se morate posluževati moža, katerega ni prignalo prepričanje na vašo stran, ampak sovraštvo do svojega bližnjega, V sovraštvo do oseb, katere bi rada spravila s poti, podajata si roki. Je-li mar tako početje častno za dušnega pastirja, ^kateri bi moral ljubici vse svoje ovčice? — Ne! Mi pravimo očitno, da je to grdobija, to skušajte očistiti, g. župnik, ne pa strašiti nerazsodne ljudi v spovednici s hudobijo, katere nikjer ni.
Domače in razne nouice.
CfiSarjflV god daues 4. t. m. seje obhajal ka-sor po navadi s slovesno mašo v Stolni cerkvi ter mašo za vojake.
,P8V$kO tO glasbeno druŠIVO".naznanja, daje za šolsko leto 190f)./U določena učnina za enega gojenca po 5 krone, za dva gojenca iz ene družine po K 2*50, za tri in več iz ene družine po 2 K poleg navadne članarine po 1 K za vsako družino vsak mesec.
Ob enem naznanja, da se sprejema gojence v šolo za klavir in gosli še do konca tega meseca. Prijave se sprejemajo vsak dan predpoldne od H. 121/, v društvenih prostorih, »Trgovski dom", dohod od strani ljudskega vrta.
Redne vaje za ženski zbor so o d )). t. m. naprej vsak ponedeljek in četrtek ob 6.—7., za moški zbor pa vsak torek in petek od 8.—9. zvečer.
Razglas, — Pri drugem srečkanju obveznic deželnega posojila iz leta 1902. od 1,000,000 kron, katero se je izvršilo 2. t. m. v deželni h»*i, so se izsrečkale :
obveznica štev. 258 v znesku 2000 L
„    200 »     »      1000 „
„     127 „      „      1000 „
„            „     248 „      „       200 „
f>5 „ „ 200 „ | Te obveznice izplača deželna blagajna od 1. januvarja 1906. naprej v polni imenski vrednosti proti pridržku dotičnib obveznic in d$ I. januvarja 19007 še ne zapadlih odrez-kov. — Deželni odbor.
Goriški deželni Zbor je sklican na dan 25. t. m. Sej bo najbrže malo, ker okoli 20. nov. bo zopet sklican državni, zbor.
Kako postopa namestnico z utoki klerikalcev pri
Občinskih VOiitvab. — Klerikalci v Biljani so vložili rekurz proti vsem trem volilnim razredom. V tretjem in drugem jim ga je namestništvo odbilo ; a v prvem ugodilo na način, ki nas je liemaTo presenetil. V L razredu so namreč ugovarjali proti veljavnosti glasu cerkve sv. Florjana v Fojani z razlogom, da g. vikarij (volil je z napredno stranko) kot oskrbnik cerkve ni imel za volitev potrebnega pooblastila, kar je namestništvo rešilo na ta način: »Pritožba, da je vikar Fran Pavletič v I. vol. razredu dvakrat volil, je utemeljena. Pavletič je v prvič volil vsled svoje osebne volilne pravice in v drugič kot zastopnik vikarijske cerkve sv. Florjana; ker pri uživanju volilne pravice se ne da ločiti pravna oseba od svojega zastopnika, se ne more pripoznati prebendi posebne volilne pravice v tem slučaju, tudi če je ista vpisali kot volilec vsled plačanih davkov. Glas, katerega je oddal Pavletič za cerkev sv. Florjana, je torej neveljaven. Izzid volitve torej ni več v I. razredu v primeri 4: 4, marveč v primeri 4: 3 glasov in so t: ¦>-,,' vsled tega izvoljeni kot obč. svetovalci".... oeveda možje klerikalne stranke! Da so en glas v I. razredu z d e n a r j e m pridobili, kar je pričal volilni zapisnik, vlada ni čisto nič upoštevala. Tako gre vlada na roko klerikalcem pri občinskih volitvah.
Imenovanja in premeščenja. -    Namestniška
kancelista Mihael Bobe k iz Trsta in Fran Č e b o k 1 i iz Sežaue sta imenovana okrajnima tajnikoma. Prvoimenovani je premeščen na c. kr. okrajno glavarstvo v Poreč. Okrajni tajnik Josip Krivici6 iz Poreča pride na c. kr. namestništvo v Trst. Namestništvenima kancelistoina sta imenovana c. in kr. strojni mojster vojne mornarice Fran D a m i n za Gradišče in orožniški stražiuešter Fran Gregorčič za Gorico.
Zborovanje „Slovenske Sokclske zveze" v Ljubljani v nedoljo je bilo jako burno. Zanesla se je v društvo politika, in sicer iz Štajerske, kjer so začeli rogoviliti, da mora biti Zveza taka, da bo ž njo zadovoljna duhovščina!
Tako pojmijo nekateruiki pomen in nalogo Sokolstva. Dr. Murnik, ki je duša vsega Sokolstva na Slovenskem, je dobil pri volitvi staroste le 35 glasov, dr. Ravnikar pa 82. Prvi podstarosta »Zveze" je dr. Treo, starosta »Goriškega Sokola", drugi dr. Karlovšek v Celju. Najslabše znamenje za „Zavezo" je to, da so
klerikalci zadovoljni z izidom volitve! To govori več nego vse drugo. »Slovenec" je prinesel o zborovanju nesramno poročilo iz So-kolskih krogov, v katerem se na grd način blati dr. Tavčarja! Lepi Sokoli taki, ki iščejo zavetja pri breznarodnem, protisokolskem »Slovencu".
VesellM V Podgort. — Sledeč- -je bil vendarle odnehal dež v toliko, da se je mogla vršiti v nedeljo v Podgori napovedana veselica. Ob uhodu v vas je bil postavljen lep slavolok, z zelenjem prevlečen, ves v slovenskih zastavah. Tam so čakala društva: »Pod-gora, iz Št. Andreža, iz Vrtojbe ter jako obilo domačega občinstva, cvet podgorskih deklet pa dosti izletnikov iz mesta in okolice. Prišel je Sokol iz Gorice, PrvaČine in Solkana. Pozdravu jih je draštveni predsednik g. Fr. K o-cjaiičičv lepih besedah, povdarjaje važnost Podgore v narodnem oziru ter potrebo boja proti vidnim in nevidnim sovražnikom. Zahvalil se je navsprejemustarosta Doljak. Nato je pozdravilo Sokole z vznesenimi besedami domače krasno podgorsko dekle Lizika Lično v a. Med Sokole so se razdelili Šopki. Dolg sprevod se je vil potem na slavnosten prostor, povsodi se je. videlo polno .slovenskih zastav. Prostor na vrtu gosp. grofa Attemsa je bil lepo odičen, ves v zastavah, postavljena sta bila dva odra, plesišče posebej. Peli so kakor navadno dobro mešan zbor iz Št. Andreža »Nazaj v planinski raj", Vrtojba „()j plan ne", »Podgore" moški zbor je zlasti zanimal občinstvo. Društvo je še mlado, videlo se je celemu nastopu mnogo truda in prizadevanja, katerima je sledil tudi uspeh, kajti pevci in tamburaši, katere smo culi že v Št. Andrežu, so rešili povoljno vse točke, ter se je pokazalo, da more društvo pri dobrem vež-banju prav lepo uspevati. Le tako naprej!Na drugem odru je nastopil oktet (moški) v narodni noši: Črne kratke hlače, bele nogavice, rdeči telovniki, rmeni jopiči, Široki klobuki, za trakom roža. Peli so ob majoliki lepe narodne pesmi. Sokoli so izvajali proste vaje, bilo jih je 40 po številu. Po vsporedu je pričel ples in prosta zabava. Mnogobrojno občinstvo, nad 1000, seje zadovoljno vračalo na razne kraje. — Omeniti moramo, da je šlo županstvo prirediteljem veselice na roke v vsakem oziru, za kar gre vse priznanje g. županu Klanci Ču, kakor moramo omeniti trud predsednika g. Kocjančiča ter vstrajno vežbanje v petju in tamburanju od strani gg. naduči-telja K uda 1 a in Vuge. Pevci, pevke in tamburaši pa naj čutrjo, da so omogočili lepo veselico, katera naj jih bodri, da bomo mogli prirejati v prijazni*Podgori leto za letom take in še lepše veselice. Slovenska pesem naj doni po slovenski Podgori, slovenska zavest naj se širi, potem ostanePodgoravedno naša!
Zborovanje učiteljskega društva za sežanski šolski
Okraj se bo vršilo v Komnu dne 12. okt. 1905. ob 10. predp. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo; 2. overjenje zapisnika; 3. afo-rizmi iz šol.  1.   1904/05., po.oča A. Mervič;
4. razni predlogi; 5. vaje v petju. Na obilno udeležbo vabi odbor.
„Pljonlr" Bolob v Podgori. - z«-Jl poiitiku-
joči duhovnik v Podgori, tisti Golob, ki tako svinjsko pridiga, da skrbne matere najrajšene puščajo svojih hčera k njegovim pridigam, ta človek je delal, kolikor je le mogel, proti narodni veselici v Podgori. Za nedeljo pa je napovedal še procesijo Marijinih hčera, in sicer ob istem času, ob , isti uri, ko je imel biti sprejem ter je pričela veselica. Prosili so ga, raj vendar tega ne stori, naj ima procesijo, če jo že prav hoče imeti, dopoludne ali pa vsaj ob 2. pop. Toda nič ni pomagalo. Golob je vskipel, njegova jezuitska duša se je tresla, zapodil je prošnjike proč od sebe, in procesija se je vršila ob tisti uri, ko je bil določen sprejem Sokolovv Ljudje so stali ob slavoloku, nazaj pa je prihajala v tistem trenotku mimo Golobova procesija. In ko je šel mimo ljudij, je zapel »skrinja miru in sprave" v tistem hipu, ko je največ grešil proti miru in spravi. Ves farški srd proti narodni prireditvi je zvenel iz njegovega glasu, videlo se mu je, kako trepeče vsled jeze, kako bi rad priklical ogenj in žveplo na udeležnike, kako bi bil srečen, če bi nastal vsaj kak konflikt, da bi se kdo spozabil, in potem bi imeli na dnevnem redu strašen zločin motenja vere, za kar naj bi pela luknja. Ali vse je bilo mirno, le ljudje so pomenljivo zmajevali z glavo za »pijonir-jem" Golobom. »Skrinja miru in sprave" je pel, dušil pa ga je srd do narodne prireditve. Ali ni bil morda to prst božji, ki je udaril predrznega rimskega popa po jeziku, da je zapel o miru in spravi baš pred množico, ki je dobila utis, da ta Bimec je velik njen nasprotnik, njen sovražnik, za katerega več velja kak laški napis »Viva Gesti" ob procesiji nego eminentna narodna prireditev. Temu „pijo-nirju" ni nič mar za slovenstvo v Podgori, nič mu ni mar za narodni boj, saj je šel tako daleč, da je učitelja-povovodjo naravnost nesramno nahrulil, zakaj da poučuje petje. Če vlačijo Marijine hčere dvomljivega devištva kip Matere božje po vasi, tedaj je tisto ma-likovanje zanj vse, narodna veselica v tako eksponirani Podgori pa nekaj takega, proti čemur mora napeti vse kriplje. To je bil škandal, da mu ga ni para, v tem slučaju se je pokazal „pijonir" v najgrši luči. Iz tega se pač vidi, kaj imamo pričakovati Slovenci v narodnem oziru od politikujo mhovnikov. Društvo je v Podgori potrei>;>,. Le s težavo se je ustanovilo, sedaj je lepo društvo, ki le dobro upliva na svoje člane in celo vas, vsako rodoljubno srce hoče le pomagati društvu, samo katoliški far je tako nizko padel, da ruje proti narodnemu društvu ter ga hoče upropastiti! Toda to se mu ni posrečilo in se mu tudi ne posreči, pa če pogine od jeze in sovraštva do narodnega gibanja v Podgori. Na svidenje!
Za kaj naj skrbi »pljonir Golob v Podgori. -
Tam pred časom smo povedali, da so šle kar tri Marijine hčere iz   Golobovega deviškega
so pobili vsakogar, o komur se je mislilo, da y\ bonapartist. I Gotovo ste slišali o tem klanju tudi vi, gospod grof V"              j
»Nekaj malega pač, a tedaj sem bil daleč, daleč od fran- j coskih tal. Nadaljujte!"
»Ko sem dospel v Nimes, sem moral dobesedno broditi po krvi, z vsakim svojim korakom sem zadel ob trupla. Morilci so bili na čelu redno sestavljenih tolp ter so morili, pustošili in požigali.
„Ko sem zagledal te potoke krvi, se me je polastila strašna slutnja, ne glede mene, ki sem bil priprost, neznaten korzijski ribič In se torej nisem imel ničesar bati; nasprotno je bil tedanji čas za tihotapce jako ugoden; toda bal jsem se za svojega brata, ki je bil cesarjev vojak, vračaje se od armade s svojo uniformo in svojimi opoletami, in se je imel torej bati najhujšega.
»Letel sem k svojemu krčmarju. Moje slutnje me niso varale, moj brat je dospel prejšnji večer v Nimes in je bil umorjen pred vrati hiše, v katero se je hotel zateči.
»Storil sem vse, kar je bilo v mojih močeh, da bi izvedel za morilce, toda nihče ni imel poguma, da bi mi jih povedal, tako se jih je vse balo. Tedaj sem se zmislil francoske justice, ki sem jo slišal tako zeio hvaliti in o kateri so rekli, da se ne boji nikogar. In Šel sem h kraljevemu prokuratorju."
»In ta kraljev prokurator se je imenoval Villefort?" vpraša M©nte-€risto malomarno.
»Da, Ekscelenca. Zadnji čas je prišel izMarseillea, kjer je bil namestnik. Njegova vestnost mu je pomagala, da je napredoval. Reklo se je, da je bil jeden prvih," ki je povedal vladi, da se je cesar na Elbi ukrcal in odplul proti Franciji."
»Torej ste se mu predstavili," pravi Monte-Gristo.
„,Gospod,' mu pravim, ,mojega brata so ubili tukaj v Ni-mesu na ulici. Ne vem, kdo je morilec, a vaša stvar je, da to izveste. Tu ste zastopnik pravice, in pravica mora onega, katerega ni mogla varovati, vsaj maščevati/
n,In kaj je bil vaš brat?' me vpraša kraljev prokurator.
»,Poročnik v korziškem polku/                                          !
„,Torej uzurpatorjev vojak V                                              !
„, Vojak francoske armade/
„,Porej,'mi pravi, ,\jubil je meč in umrl z mečem/
,.,Motite se, gospod, umorjen je z bodalom/
„,In kaj hočete, da storim ?' odvrne uradnik.
».Toda to, kar sem že rekel, da vas prosim, da ga maščujete/
„,In nad kom?'
»,Nad njegovimi morilci/
„,Ali jih poznam V
»,Dajte jih poiskati/
„,Zakaj vendar. Vaš brat se je vsekakor s kom spri in padel v dvoboju. Vsi ti stari vojaki si dovoljujejo razuzdanosti, M so se jkn pod cesarjevo vlado štele v dobro, a so jim zdaj jedino v škodo. Tudi naši prebivalci juga ne ljubijo niti vojakov niti razuzdanosti/
„ ,Gospod," mu pravim, ,ne prosim vas zaradi samega sebe. Jaz bodem plakal in se maščeval, to je vse; toda moj ubogi brat ima ženo. Če bi se mi pripetila kaka nesreča, bita uboga oseba umrla gladu, kajti redila sta jo samo bratova plača in moje delo. Poskrbite za to, da dobi od vlade majhno pokojnino/
„,Vsaka revolucija ima svoje katastrofe/ odvrne gospod Viliefort, ,vaš brat je njena žrtev; to je sicer nesreča, a vlada vam zato ni odgovorna. Če bi imeli soditi vse, kar so priza-| deli uzurpatorjevi pristaši v času svoje moči kraljevim pristašem, bi morali morda obsoditi vašega brata na smrt. Vse se vrši naravno, kajti to je le povračilo za storjene krivice/
»,Kako, gospod?' vskliknem. ,Ali je mogoče, da govorite z menoj tako kot državni uradnik?'
„ ,Vsi ti Korzi so blazni, pri moji duši, da res,' odvrne gospod Villefort. ,In še vedno mislijo, da je njihov rojak cesar. Motite se glede časa, moj ljubi. Pred dvema mesecema bi vam
bil lahko ustregel, a zdaj je prepozno; pojdite torej, in če ne mi, vam moram dati spremstvo!"
„ Gledam ga trenotek, da bi spoznal, če bi imela morda obnovljena prošnja kak uspeh. Ta človek je bil iz skale. Zato se mu približam in zašepečein na uho :
„ ,Torej prav! Ker Korze tako dobro poznate, bodete videli, kako znajo držati svojo besedo. Vam se zdi prav, ker so umorili mojega brata, ki je bil bonapartist, zato, ker ste vi rojalist. Torej tudi jaz sem bonapartist in vam izjavljam, da vas umorim. Od tega hipa naprej ste zapadli vendetti, zato se čuvajte in bodite pazljivi, kajti kadar bodeva prihodnjič stala drug pred drugim, tedaj vam je odbila poslednja ura."
»Nato odhitim proti vratom in zbežini, predno se še zave od tega presenečenja."
„0, o," pravi Monte Cristo, »s svojim poštenim obrazom delate take stvari, gospod Bertuccio, in poleg tega še s kraljevim prokuratorjem. Pfuj! In ali je vsaj poznal pomen besede vendetta?"      _
»Poznal ga je tako dobro, da izza tega časa ni šel več sam na ulico ter se je prvi čas sploh zakopal doma in dal mene iskati povsodi. K sreči sem bil predobro skrit, da bi me mogel najti. Tedaj se ga je polastil strah, žbal se je, ostati v Nimesu še več časa, prosil je, naj ga prestavijo, in ker je bil res vpliven mož, je prišel v Versailles; toda sami veste, da za Korza, ki se hoče maščevati, ni prevelika nobena daljava, in njegov voz kljub svoji izvrstni vpregi ni bil nikdar pred menoj več kot za poldnevno pot, dasi sem mu sledil peš.
»Najvažnejše ni bilo, da ga usmrtim, ampak, da ostanem pri tem nepoznan in zlasti, da me ne zgrabijo. Nič več nisem bil sam svoj gospodar, kajti imel sem rediti in varovati svojo svakinjo. Cele tri mesece sem zasledoval gospoda Villeforta; tri mesece ni napravil nobenega V^>raka, ni šel po nobenem opravku, na noben izprebod, ne da bi mu sledilo moje oko. Končno sem zasledil, da je odšel skrivaj v Auteuil. Tudi jaz sem šel za njim ter-ga videl, da je vstopil v to hišo, samo s
društva skoro hkrata v — Rim t Golob je seveda lepo molčal o tem. Če je kaka draga kedaj grešila, jo je oštel na najsurovejši način v cerkvi in še celo pred otroki. Kakor nam poročajo je hitela za onimi tremi z br-zovlakom četrta v Rim. Skoro je bila že tam, pa se je k sreči ustavila malce poprej, in te dni je bila poroka. — Da izgine nečistost iz
njegovega društva, da neha k.........okoli njega,
za to naj skrbi Golob. Tu naj ga trese jeza, tu naj se zvija jezuit, ( ne pa delati proti bu-denju narodne zavesti v Podgorll Po delih spoznavamo protinarodno bojevanje politiku-jočih duhovnikov!
Nova Obrt. — V ulici Morelli se je nastanil nov pleskar in sobni slikar, g.Jos. Mfi-k o v e c, ki sprejema vsa v to stroko spadajoča dela; je tudi špecijalist v imitaciji lesovja.
Fipvo i§anje — Voljeno. — v »Prim.«
in v BSoči*pret. tedna smo naznanili^ da je figovo žganje dovoljeno. „Gorica" v soboto še ni nič vedela o tem, marveč je pripovedovala, da se je Ak Gregorčič šele obesil na dr. Ver-zegnassija, da izposlujeta dovoljenje figovega žganja! Notica o dovoljenju po drugih listih je zbodla »Gorico* tako, da včeraj bljuje okoli sebe, ker ne more reči, da edinole dr. Gregorčič ima zasluge za dovoljenje figovega žganja ! Kdor pozna klerikalne bahače, temu je ta jezna povsem umevna iu se jej mora le smejati. Kako so mičkani!
Javna zahvala. — Pevsko in taraburaško društvo „PodgoraK se zahvaljuje vsem udeležencem iz mesta in okolice posebno pa sodelujočim društvom iz Št. Andreža in Vrtojbe, Sokolom iz Prvačine, Gorice in Solkana, da so se udeležili v tako zares nepričakovano velikem številu naše veselice. — Zahvaliti se pa moramo tudi gg. preplačnikom zlasti pa našemu si. županstvu, ki nam je šlo v vsaki stvari na roko, nas v vsem podpiralo-in pripomoglo do takega uspeha. Srčna hvala vsem! Do veselega svidenja! -    Odbor.
Razpis službe otroško vrlnarice. —- Na otroškem vrtcu »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v P e v m i pri Gorici se razpisuje ,služba otroške vrlnarice. Prejemki so: plača letnih 000 K in prosto stanovanje. Brez-kolekovane prošnje naj se vpošljejo naj-dalje do 15. oktobra 1905. pod naslovom »Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Službo bo nastopiti z dnem 1. nov. 1905. Prošnje, ki so bile že doposlane vodstvu za^to mesto, so se pridržale. One kom-petentinje, ki so se jim vrnile prošnje za vrt-naričhio službo na Savi, naj nam naznanijo v navadnem pismu brez prilog, če žele priti v poštev tudi za Pevmo. — Vodstvo družbe sv. Cirila in. Metoda.
30,000 kron znaša glavni dobitek loterije za vdove in sirote »Edinosti", društva admini-. stracijskega osobja dunajskih listov. Opozarjamo naše ceuj. bralce, da se vrši žrebanje nepreklicno dne 19. oktobra 1905. Srečke a 1 krono se dobivajo v vseh menjalnicah, loterijah, c. kr. tobakarnah itd.
Nedeljski počitek v trgovinah. — včeraj je zborovalo veliko število goriških trgovcev v prostorih trg. in obrt. zbornice. Šlo je za nedeljski počitek. Sklenili so po daljšem debatiranju, da naj ostanejo trgovine odprte ob nedeljah 4 ure, to je od 8. do 12. opoldne, in sicer skozi celo leto. —
Brivski pomočniki zahtevajo za to, ker morajo delati vsako nedeljo po (> do 8 ur, vsak teden en prost dan.
Drobiž. — Ker sta na sumu, da sta izvršila tatvino, sta bila privedena v zapore v Gorico laška delavca L. Siviglia in I. Modo-feri. Delala sta pri Dornbergu. _-- V ulici Caserma so pokradli neznani tatovi iz prodajalne zlatenine dragocenosti v vrednosti kakih 10.000 K. -— V Volčjidragi sta pretepla J. Nemec in I. Silič nekega Fr. Srebrnjaka tako, da je prišel baje ob sluh. Pretepača sta pod ključem. — Sod je poškodoval Fr. Šuligoja v Vrvarski ulici, ko je spravljal vino v klet, na desni nogi; pripeljali so ga v bolnišnico. — V ulici Macello so naleteli redarji na nekega dečka, ki se jih je prestrašil, ko jih je zagledal.Sseboj je imel vrečo,-katero-je vrgel proč ter zbežal. Iz vreče so prileteli na dan razni tičkiy katere je bil nalovil deček tam okoli. Tatvino pri Draščekn na Kornu sta zagrešila najbrže znana tatica Fr. Mrak in A. Štrosar, -- Včeraj so poslali čez mejo,v Italijo nevarnega sleparja I. Giovanellija, ki je sedel v tuk. zaporih 6 mesecev.
Zahvala. — Slavno »Gospodarsko bralno društvo" v Cerknem mi je izročilo za novo ustanovljeno godbo znesek 1» kron, za kar se omenjenemu društvu v imenu godbe najtop-leje zahvaljujem.^                            G. Bevk.
aospica Paula treo,
gojenka glasbene Šole v Ljubljani
poučuje
= klavir. =
Oglasiti se na stanovanju v ulici Sv. Klare št. 16. III. nadstr. ali pa v pevskem in glasbenem društvu v »Trgovskem domu«.
Razgled po suetu.
IZ poslanske Zbornice. — Posl. dr. Schreiner, Grossel in tovariši so interpelirali ministra za poljedelstvo, zakaj da niso naše meje zaprte proti uvažanju prašičev in goveje živine iz Italije. Interpelantje so omenili, da prihaja na dunajski živinski trg že več mesecev sem velika množina prašičev in volov iz Italije, ko je vendar znano, da so celi okraji Italije okuženi vsled bolezni na gobcu in na parkljih, vsled prašičje kuge in drugih kužnih bolezni. To pomenja veliko nevarnost za avstrijsko živinorejo v veterinarskem oziru in občutljivo" škodo za isto.
V nadaljevani debati o vladni izjavi je posl. Lueger polemiziral s posl. Schuhmayer-jem glede njegovih napadov na cesarja in člene cesarske hiše. Za dr. Luegerjem je govoril poslanec Dvorak, ki je izjavil, da se bodo Čehi povrnili k ostrim taktičnim opozicijskim sredstvom,. ako   se   bo   vlada   še    nadalje
umikala pred žuganji Nemcev in ako ne izpolni karclinalnih zahtev Čehov. Poslanec Roinanczuk je govoril za državni jezikovni zakon, ki bi zadovoljil vse narodnosti in za ustanovitev maloruskega vseučilišča.
Včerajšnja seja je bila burna. Čehi so so se zapodili na ministerske klopi in zahtevali takoj odgovor na interpelacijo o dogodkih v Brnu. Med Nemci in Čehi bi bilo prišlo kmalu do pretepa. Namestništvo iz Brna je telefoniralo ministru Bvlandtu, da so nemški vojaki iz narodue sovražnosti zaklali nekega Čeha in nemški burši so oboroženi z revolverji hoteli napasti „Nar. dom." VLar v zbornici je bil strašen. Sejo so morali prekiniti.
Katoliški duhovni svetovalec in židovski rabi.
V Dingskirchnu je bil povabljen na obed povodom godu nekega duhovnika tudi židovski duhovnik. Pri mizi mu je sedel nasproti najvišji duhovnik, duhovni svetovalec. Ko je prinesel natakar pred rabija skledo s pečenko, je prašal rabi, kaka pečenka je. Natakar je odgovoril: divji prešif, na kar je odklonil rabi pečenko. Duhovni svetovalec višavi:; mu je šepnil na to: ob nekaj dobrega ste, gospod. Kdaj vendar zdrobite stare predsodke ter si vzamete kaj takega? Babi si je pogladii brado ter rekel: To bi storil na Vašem ženitovauju!
Nemška posest v Avstriji.   -   Posestev so
imeli Nemci leta 1901. 18f> milijonov t. j. 44%3 odstotkov posestva cele monarhije. Zemljiškega davka plačajo Nemci 300 milijonov kron, torej 549 odstotkov vsega. Nenemške narodnosti na Avstrijskem pa imajo 16-4 milijonov hektarjev, zemljiškega davka pa plačajo 252 milijonov kron. Vredna pa so nemška posestva v Avdtriji 331*3 milijonov kron, t. j. 558 odstotkov vrednosti vse državne posesti; nenemška posest pa je vredna 281/5 milijonov kron, t. j. 448 odstotkov.
V celi državi je 755odstotkov hiš nemških! 20 odstotnega hišnega davka plačujejo Nemci 1;V7 milijonov, 03-3 odstotkov vsega davka v državi, Čehi 4*7 milijonov (101 odstotkov), druge nenemške narodnosti 9 milijonov kron. Vrednost nemškega hišnega kapitala znaša 11.410 milijonov kron, .to.rc; 724 odstotkov vsega avstrijskega hišnega kapitala (15.723 milijonov kron).
Avstrijska rudarska posest izkazuje vrednost 538*<S milijonov kron, od te pa odpade na Nemce 4<>5 milijonov kroii, t. j. celih K7'7 odstotkov vse državne rudarske posesti, (ločim izkazuje Češka 12S milijonov kron {2'4 odstotkov.)
Čisti dohodki železnic, ki so v nemških rokah in gredo skozi nemško ozemlje, znašajo 213 milijonov kron, to je K35I5 odstotkov dohodkov državnih železnic. Čehi imajo od svojih železnic ll'<> milijonov kron dohodka t. j. (>*4 odstotkov.
Kavnotako močno je nemško posestno stanje pri avstrijski trgovini in obrti. Od kapitala b°:ik in akcijskih družb je HO odstotkov nemških f
Taka je gospodarska moč Nemcev, in iz te moči izvira njihov pretežni v>iv   v državi,
ki ni v nobenom razmerju z njihovo manjšino po številu prebivalstva.
Iz tega pa razvidimo, kjer je rešitev za Slovane: Ne  v praznem narodnem  besedičenju, ampak v resnem gospodarskem delu. — „I)oni.".
Združenje  dalmatinskih paronrodnlh družb. - ¦
Dne 30. pr. m. so se nadaljevala obravnavanja mej dalmatinskimi poslanci in brodolast-niki in vladnimi zastopniki na Dunaju pod predsedstvom predsednika dalmatinskega deželnega deželnega zbora Dr. Ivčevič-a Obravnavanja so bila tuintam jako razburjena. Dalmatinski poslanci so zahtevali: 1, Sedež nove družbe bodi v kakem dalmatinskem mestu • 2. Poslovni jezik bodi hrvatski in 3. saj polovica upravnih svetnikov naj pripade dalmatinskim brodovlastnikom. Ker ni bilo doseči niti mej Dalmatinci sporazumljenja glede sedeža družbe v Dalmaciji (predlagalo se Zader, Du-hrovnik, SpljetI se Je"""sklepanje o tej točki odložilo za posebno konferenco. Točko 2. (hrvatski službeni in poslovni jesik) sprejela je konferenca brez ugovora. Glede financiranja podjetja doseglo se je tudi soglasje. Voditelj trgovinskega rninisterstva, grof Auersperg, se sestane prihodnje dni z dalmatinskimi poslanci, da se stvar, s katero se bo imel pečati dalmatinski deželni zbor v predstoječem zasedanju, konečno uredi.
Sestanek hrvatskih poslancev na Reki.  — Na
Reki so se 2. t. m. sestali opozicijonalni poslanci iz Hrvatske, Dalmacije in Istre, da se posvetujejo o političnem položaju na Hrvatskem ter da na drugi strani zavzamejo stališče nasproti ogrski krizi. „Čista" stranka prava 'StarČeviČanci) se posvetovanja ne udeležuje. Kakor poroča „Obzot', je konferenca tajna, tudi novinarji nimajo pristopa. Srbski poslanci iz Dalmacije se konference ne udeležujejo.
Nemiri V Brnu. Dva shoda sta bila v nedeljo v Brnu, jedon nemški, jeden češki, proti češkemu vseučilišču, za češko vseučilišče, Kakih 30.000 Čehov je demonstriralo po uli cah. Prišlo je do spopadov. Ranjenih jt> bilo okoli 170 osel). Profesorju nemške tehnike Velnerju so izbili oko. Pred kolodvorom, ko so Nemci Čakali svoje povabljence, je že prišlo do spopadov. Policija je bila vsa na nogah, vojaštvo je poseglo vmes.          Tudi v Pragi so bile velike protinemške demonstracijo. Neki Pavlik je bil zaboden v Um ti od vojakov. K pogrebu pridejo deputacije iz cele Češke.
Ruski ujetniki na Japonskem.     Ruska vlada
je s posredovanjem Fraucozke protestirala pri japonski vladi glede položaju ruskih vojnih ujetnikov, katere so japonska sodišča radi po-skušenegu bega obsodila v ječo, dočim so v Rusiji take prestopke kaznovali disciplinarnim potoni,
Požar Japonskih vojaških delavnic. -   v \<>ja
škili delavnicah v Sirošimi je I. t. m. izbruhnil požar. Dvajset poslopij je uničenih. Pričela je preiskava.
tem razločkom, da ni prišel kakor drugi pošteni ljudje skozi glavna vrata, bodisi da je prijezdil ali se pripeljal, ampak je puščal konja in voz v krčmi in vstopal skozi mala vrtna vrata, ki jih vidite tamkaj."
Monte Cristo prikima z glavo, kakor da res vidi v temi vrata, katera mu je pokazal Bertuccio.
„V Versaillesu zdaj nisem imel opraviti nič več in nastanil sem se v Auteuilu ter poizvedoval. Če sem ga hotel zadeti, nisem mogel nastaviti zanjke nikjer z večjo gotovostjo kakor tam.
„Hiša je bila, kakor je povedal Vaši Ekscelenc vratar, lastnina markija de Saint-Meran, Villefortovega tasta. Gospod Saint-Meran je prebival v Marseilleu, ta hiše mu je bila odveč, in govorilo se je, da io je dal v najem mladi vdovi, ki je bila znana samo pod imenom ,baronica/
„Res sem nekega večera, ko sem pogledal čez zid, opazil mlado in lepo žensko, ki se je sama sprehajala v vrtu, kamor se ni odpiralo nobeno tuje okno; vsak hip je pogledala proti malim vratom, in kmalu sem opazil, da pričakuje baš ta večer gospoda Villeforta. Ko mi je priSla dovolj blizu, da sem lahko v poltemi razločeval njene poteze, sem videl, da je lepa, pla-volasa, lepe rasti in stara k večjemu devetnajst let. Ker je bila oblečena zelo lahko in udobno, nisem Čisto nič dvomil, da ima v kratkem postati mati.
„ Kmalu nato se odpro mala vrata in na vrt stopi mož, mlada žena mu pohiti naproti kar najhitreje more. Objameta se in nežno poljubita ter odideta skupaj v hišo.
„Ta mož je bil gospod Villefort. V glavo mi je šinilo, če odide sam in zlasti po noči, da mora iti preko celega vrta."
aIn,B  vpraša  grof, „ali   ste  izvedeli pozneje   ime   one
„Ne, Ekscelenca," odvrne Bertuccio; „pač lahko, uvidite, da za to nisem imel časa.1* »Nadaljujte."
„Oni večer," nadaljuje Bertuccio, „bi bil morda kraljevega prokuratorja že lahko usmrtil,- toda vrta še nisem poznal dovolj natančno. Bal sem se, da bi ga ne napadel dovolj nepričakovano in bi *'»? mogel zbežati dovolj hitro, če bi prihitel na njegov krik kdo na pomoč. Zato sem torej preložil izvršitev svojega sklepa do prednjega obiska, iu da tega nikakor ne zamudim, sem si najel majhno sobo v dotični ulici, baš nasproti vrtnemu zidu.
„Tri dni pozneje, proti sedmi uri zvečer, sem videl, kako je prišel iz b;3e služabnik, zasedel konja in odbežal v hitrem diru po potu, ki vodi v Sevres. Slutil sem, da je poslan v Versailles, in nisem se motil. Tri ure nato je prišel mož nazaj, ves pokrit s prahom; svoje naročilo je izvršil, kajti pet minut za njim je prišel peš, zavit v plašč, mož in odprl vrtna vrata, ki so se za njim zopet zaprla.
„Hitro sem zapustil svojo sobo; dasi nisem videl Villefortovega obraza, sem spoznal iz utripanja svojega sjva, da je on. Šel sem preko ceste do ;amna na oglu vrtnega zidu, kateri mi je zadnjič pomagal, da sem se mogel dvigniti dovolj visoko in videti v vrt.
„To pot se nisem zadovoljil samo s tem, da sem ga videl, ampak potegnil sem iz žepa svoj nož, prepričal se, da je dovolj oster, in skočil preko zidu.  •
„Moja prva skrb je bila, da sem pohitel k vratom; pustil je od znotraj v vratih ključ in ga samo dvakrat obrnil.
„Od te strani torej mojega bega ni moglo ovirati nič. Zdaj sem skrbno preiskal okolico. Vrt je tvoril dolg četvero-kotnik; fina angleška loka je ležala pred hišo, na obeh straneh te loke so stale goste skupine dreves, in okoli teh so rastle jesenske cvetlice.
„Če je gospod Villefort hotel priti v hišo ali zapn?'iti jo skozi mala vrata, je moral iti mimo jedne teh drevesnih skupin.
„I$ilo je koncem septembra; veter je vstal ter postajni vedno močnejši, medla in bleda mesečmf luč, ki so jo zakrili
vsak hip veliki, gosli oblaki, podeči se hitro pod nebom, je razsvetljevala pota, ki so vodila do hiše, a ni mogla prodreti s svojimi žarki gostega drevja, med katero se je lahko skril čh> vek, ne da bi se mu bilo treba bati. da ga kdo najde.
..Skrijf.m se v ono skupino drevja, mimo katere je in<'' najbrže priti gospod Villefort: ko se komaj skrijem, se mi kljub bučanju vetra, ki je pripogibal drevesa nad mojo glau>, zazdi, da čujem bolestno ječanje. Toda veste, oziroma pravzaprav ne veste, gospod grof, da sliši človek, ki hoče koga umoriti, vedno, kako se razlegajo po zraku temni, tožeči glasovi. Dve uri mineta, in ves ta čas se mi zdi. da čujem zdajpazdaj isto ječanje in stokauje.
Ura bije polnoči.
„ Zadnji zvok je še trepetal v zraku, ko vidim, da so oku.i ob skrivnih stopnicah slabotno razsvetlijo.
-Vrata se odpro, prikaže sr mož v plašču.
„To je bil strašni tronotek: toda pripravljal sem se imv. že tako dolgo, da me ne obide nobena slabost. Potegnem no/, ga odprem iu čakam pripravljen.
BMož v plašču pride naravnost proti meni; toda čim bo'; se mi približa v razsvetljenem krogu, tem jasneje se mi zdi, d.i nosi v desnici neko orožje; boju me ni bilo strah, a bal sersi da se mi moja nakana ponesreči, šele ko je od mene .saim? še tri korake, spoznam v tem, kar sem smatral za oro/je. lopato.
»Vedno še ne moremo uganiti, zakaj no>i gospod Villefort s seboj lopato, ko obstoji ob robu drevju, pogleda okoli sebe in ko misli, da ga nibče ne vidi, prične kopati jamo. Zdaj šele vidim, da ima neko stvar pod plaščem, katero po stavi zdaj na loko, da bi lažje kopal.
»Priznati moram, da se je tedaj pridi .A\o moji je/i ne koliko radovednosti. Hotel sem videt*, kaj Villefort naprasu ii: stal sem nepremično ter zadrževal *npo.
(Dalje pride.)
Inkvizicija.
Napisal grof Hoensbroeeh.
Najprvo »moramo živo opozoriti nuSe eitatolje na to razpravo, kajti iz njo j« jasno razvidno, d« kakega fanatizma in okrutnosti dospejo on!, ki zlorabljajo vt.-ro v svrho pusvutnu oblasti in posvetnega gospoilstva. I»ri tom treba dobro ločiti krščanstvo, krščanski nauk in krSfiunsko moralo, kar je vzviSono, od tt»gu zlorabljanja, kakor se looi katolik od klorikali-a, Katolik jo ji-dno. klerikalec jo dru^o,' Katolik ja'vernik', ki vomjcf \ resnice katoliške vere ter služi Hogu po njenih naukih, klerikulfc pa jt? »Movek. ki se poslužuje vere v Jpekulativne svrho svoje koristi in oblasti. Klerikalcu ni treba nič verovati: največ klerikalcev je takih, ki ii;G ne verujejo pa se poslužujejo vere. Aleksander ilanzoni je bil goreč katolik, oli klerkalec imbiU&tu >i> more reči o Danteju, o Strossniaj-erju ter o tolikih velikih katolikih... Vidimo pa nasprotno tudi dnigovoree, tudi Žide in brezverce, da s<: oklepajo klerikalizma ter &\ branijo. Klerikalcem je oče intoleraueije. od te do inkvizicije pa je samo en l'orak.
Krščanstvo kot pravu vera, ki izhaja od - pravega boga, ne trpi nikakega nasilja. V svojem bitstvu je vera svobode. >a tem stališču so (,tala prva krščanska stoletja. Kdor želi, da prav pojmi inkvizicijo, mora imeti pred očmi to krščansko-religijsko svobodo.
Kaj je inkvizicija?
Utramoiitaiici odgovarjajo ra/.licno na to vprašanje ter se trudijo, da bi zakrili resnico. Tako je leta lMti. rekel baron Lc'j v pruski poslanski zbornici, da je bila Španska inkvizicija državna inkvizicija, naperjena proti Mavrom in Židom, ki so se izdajali za kristjane, da je katoliška cerkev ni odobravala, marveč uu jo je obsojala. Inkvizicija, katero je osnoval papež, pa jo imela namen, omogočiti cerkvi, da čuva vero in resnico, katero jej je poveril Kristus. O tej instituciji pravi on, da ni kaznovala s telesnimi, ne denarnimi ne mateii-jaluimi kaznimi, marveč da je izvajala cerkveno in duhovno cenzuro. Poglejmo sedaj, kako odgovarja zgodovina na to vprašanje. Inkvizicija je najstrašnejši in najkrvavejsi pojav, ki se je razvil v formi sistema pod krinko religije.
Samo jedrni je inkvizicija, in sicer pa-peška.
(lovori se Se o škofovski, o rodovniški, o rimski, Španski inkviziciji. Ti naslovi so opravičeni samo toliko, kolikor se misli na nepo->n'dno izvršujoče organe in na kraj, kjer se je vršila inkvizicija. Ako pa se govori o bit-sivu inkvizicije, o njenem začetku ter o onem, ki je odgovoren za ;»jo. tedaj se more govoriti samo o pnpeški inkviziciji.
Zgodovina inkvizicije se more razdeliti v pet dob.
1. <>d početka krščanstva, to je od Kri->lnsa do papeža Gregorja IX. S cerkveno hierarhijo se razvija cerkvena sodnija. Škofje so sodniki, papeži vrhovni sodniki
'2. Od (Jregorja IX. (1227. 1241.» do ltoiiifacija VIII. Tu začenja škofovska in redov niška inkvizicija.
::. <M Bonifacija VIII. t!2S>4. ISOo.j •!•» Iienedikta XI. 11 :!<>.¦}. J304.J Inkvizicija m- razvija v teoretičnem in praktičnem j»o-uh-du.
4. Od IU»ue<litka XI. do Klement« V. i ">•'.">. KJ14.» 1'oiii'hava škofov>ka. pojavlja ^ rodovniška inkvizicija.
¦ k t>d Klem»ttta V. dalje. V tej dobi je t.:k\i/i-ija na vrhuncu svojega razvitka.
/e v prvi dobi piše papež Inocent III. '•i-,s- 1215.) svojim škofom: _V imenu ^t'«- pokorščine želimo, zapovedujemo in od->i'..j*-:;;-'i, fia škotje skrbno pazijo na svoje >KL'fi;.\ i,ko nočejo, da jih zadene kanoti-^a kaze«. Kateri škof >e pokaž«* ne-«*ru*j;i v odstranjevanju krivov erstva. bo od-. \^t\: j/ službe."
>ftolo\ska inkvizicija je bila osnovana •V1 ^Jiki sinodi v TooIoumj leta 122!». Trcd-^•¦'Vj*. jo papeški legat, kardinal lioinanu.«.
'»liivue odredbe: V v.siki župniji naj >iif ¦-** oš-v»v,ejo po*l pri>ego en"^.i duho.nika ;-~ w- l.vikov. da hodu t>kali krivi.verce ter i¦'¦"' ^a.-r.iii.jali škofu 1'mAvtim gosposka nuj ;--¦«<*; ;4vaiišča kriunvrcev. Kdor pusti f-''toRia krhoveree v M&^un področju, v. -'' '>   i?:«*.   Hiše,    v    katerih    >e    dobi   kri-
voverce, naj se pokončajo do temelja. Kdor se odreče krivoverstvu, naj se preseli v kak kraj pravovernikov. Svojo obleko naj označi z dvema križema. Kdor iz strahu dopušča kri-voverstvo, tega naj škof zapre, da nikogar ne okuži. Vsi moški ob 12. leta naprej, ženske pa od 14. leta morajo priseči, da bodo naznanjali krivoverce oblasti. Ta prisega se mora ponoviti vsako drugo leto. Kdor se ne izpove trikr^iia^^ttl^ifteTnr^smn * kriv<m*stva. (Pride še.)
Na prodaj
-1 voz za težke vožnje =:
(nese 40 kvinfalov)
= in dva komata ==
ima Peler Pahor, gostilničar v Renčali.
I    Ruski pisatelji u nemščini.
Grof Lev. Tolstoj.
J. Die Kosaken.
2. Smvastopol.
,'S. Z\vei Hiisurcn. Erziihlungen eines Markors.
4.  (Jeld.
5.   Der Tod. — • Drči Todesarten. - Der Tod des Ivan IlitBch. — Der Leimvand-messer.
(». Albert.   — Luzern. — Die  Dekabristen. j   7. Soidntengesehiehten aus dem Kaukasus.
H. Polikuschka.
9. ITnsere Armen imd Elenden. [ 10. Die Kreutzer Sonate. U, Herr und Knecht.        *
12.  Die Auferstebung der Holle.
13.   Uebcr (iott und Christentuin.  (Gedankeii iiber Gott.       Leben und kobre Jesn. Wie soli man  das Kvangelium lesen urici \vorin bestebt sein Wesen?)
I 14. Die sexuelle Frage. 15. Jennak und audere (»escbiditen.             '
30. Ivan der Dutninkonf.
17.  Die Sklaverei unserer Zeit.
18.   Grausame Gcniisse.
10.  Meine ersteu Krinnemngen.
20.  ' hristentum und Vaterlandslielie.
21.  Leben und Tod.
22.  Stadt- und Landleben, j 23.   Was i.st die KunstV
Maksim Gorki.
L Tschelkasch.           Holesv          Iaed    vom
Blken. 2. Man« Funkon.        (Jrossvater Arcliipp u.
Ijonka. .'}. Kain und Arlem.      - Jemeljan Pilay.
4.   Khernalig« Lente.
;">. Das Ojjfer  tler  Langvveile.       Die Sonne
der Kerkerlinge       Der rote Waska. <>. Freunde.        In der Steppe u. a. 7. Mahva.
5.   Sasubrina. Ansfahrt Das Lied vom Stunnvogel Kinmal itn Herbat Die Holztlosser.
!>.   Warenka Olessovv.
1<).  Der Landstreicher.
11.   Kin Verbrechen.
12.   Konowalo\v.
I". Der rote Waska. 14. Das Khepaar Orlovv.
Anton Čehov.
1.   Siinde und aitdere (ieschichteit.
2.   K i n (l 1 u c k 1 i c h e r und andere (jeseh. .'J. Kine gottgeliillige Austalt.
4. Kino Kunstliebende Frau und andere Oe-schichten.
Vsevolod GarŠin.
1.   Die Baten, lilustrovano).
2.   Kin kleines Oespriich und andere Novellen.
N. M. Karamzin.
1.   Pariš in der Kevolution.
2.   Iiei>eliriefe aus Deutschland.
Grof V. A. Sologub.
1.   Die Pflegetochter.
2.   \*ornehme Welt.
nouo izdanje. Izuirna cena 1 marko (K 1-20), — prodaja
BW*"   le po 90 uin.     W
Slovonsha knjigama fl. GflBRŠČCK u Gorici.
Žrebanje nepreklicno j     Glavni dobitek
19. oktobra 1905.
kron      30.000 - kron
Srečke za vdove in sirote a i K
se dobivajo v vseh menjalnicah, e. kr. tobakarnah in loterijah Kakor tudi v menjalnici akcMske družbe „Mepkur', Dunaj I. In v po iružnlcah Iste.  ~rr==========n=====
Vsem županstvom.
Nevarnost preteče kolere!
Po uradnih poročilih pojavilo se je do 30. avgusta t. 1. v zapadno-nruski provmcij, v porečju reke Weixel in nje dotokov, 20 kolere Biun1SXSiS3eV ?« r ?*e,r,M Se ,e Vi 12o '^^toiJotogltao konštatirala kolera vsled ka ere L t hi? °V ?m*l0i-P° ivfr.." °?Vženih kraJev vrnivših se plavicarjev zavlekla hnii!«n°leKeiniŽe^dl V Ga,icij1°' kJer l'e v 2 obdinah 7 oseb z» ^lere sumljivo koleri   ^k10' tri pa so umrle'  v enem slučaJu Ugnala se je bakterijologi6no
To se županstvom z naročilom naznani, da uvedejo z ozirora na pretečo nevarnost razširjanja kolere, vse potrebne korake, s katerimi se zamore poiavu m razširjanju te epidemije v okom priti.                                                    f»j*vu
i« «/L *uSJ?JiJ"e dokazano8, da se kolera v krajih, kjer se gleda na snažnost in ne trpijo higijenični nedostatki, ne razširja.
Vsled tega moralo se bode delovanje v asaniranje po občinah prav marljivo'' nadaljevati, tam kjer se je morebiti prenehalo, zopet pričeti, kjer se pa to delo se sploh ni pričelo, pa kar najhitreje racijonelnim potom začeti. .. _V_ to svrho je priporočati,r potom^ koffiisijonalhe preigkave v občini vse nedostatke, ki so po strokovnjaškem mnenju sposobni, zemljo z gniilobi podvrženimi tvarmami onesnaževati, pitno in rabno vodo, bodisi ali direktno ali indi-rektno mficirati, konštatirati in najstrožje gledati, da se enaki nedostatki kakor hitro le mogoče odpravijo.
Vpoštevati pa bode pri tem zmiraj, da se tukaj navadno ne gre ravno za nove naprave, katere se že z ozirom na visokost stroškov ne dajo kar hitro zvršiti pač pa na odstranitev vsled nemarnosti in brezbrižnosti nastalih napak, kakor večkrat tudi za opustitev nerodnih navad.
Gledati je posebno na onesnaženje pitne in rabne vode pri izvirkih, studenčnih kleteh in vodovodih, na dobavo vode iz podzemlja in posebno iz prostih potočkov jezer, ribnikov i. t. d. ter se mora vsekako onesnaženje krajev, kjer se ta voda dobiva, najstrožje zabranjevati.
Delovati je na javno snažnost, na varno odstranjevanje organičnih odpadkov vsake vrste iz človeških bivališč in bližine istih, greznice morajo se glede ne-prepustosti pregledati, jame ki so z od odpadkov onesnaženo tekočino napolnjene, iz katerih ta tekočina v zemljo sika, morajo se pokriti aH pa odstraniti.
Pozornost obrniti je nadalje tudi na prenapolnjena stanovanja, v katerih se tolikokrat epidemije pojavijo, posebno na prenočišča, na proizvajo semenjske policije in na trženje z žiyili. Posebne važnosti je porabljati nepokvarjeno vodo za snaženje prikuhe.
Sanitetne oblasti opazovati morajo prav vestno zdravstveno stanje prebivalstva, vsako v svojem okrožju nastalo kužno bolezen natančno v evidenci imeti, vseki, tudi navidezno nenevarni slučaj obolelosti za naglico, kakor se sploh na vsaki pojav borzni prebavljalnih organov ozirati.
To je poseuno potrebno v občinah, kjer so toplice ali v katerih je Živahen promet tujcev.
Zdravnikom, mrliškim oglednikom, duhovščini in Županstvom se naročuje, objaviti vsaki sumljivi slučaj kake bolezni ali smrti, gospodarji naj se na obve-zanost do prijave takih slučajev potom razglasa opomnijo s pristavkom, da se bode vsako prikrivanje sumljivo bolezni brez milosti kaznovalo.
Ker je pa zmiraj računati, da se kolera od zunaj zavleče, je neobhodno potrebno vse odrediti, da se za slučaj če se ta bolezen sem zavleče, ne bode tudi razširjala.
Tukaj je posebne važnosti sanitetno nadziranje vseh iz krajev kjer je kolera došlih domačinov kakor tudi tujcev in je vsled tega umevno, da se mora prav strogo proizvajati oglaševanje in prijavljanje tujcev. Posebno nadzirati morajo se okoli klateče se osebe, izselniki, ki v kakem kraju svoje potovanje ustavijo.
Vse, iz po koleri okuženih krajev došle osebe, morajo se v svojem bivališču skozi 5 dni po dohodu sanitetno nadzirati in v slučajih, v katerih take osebe pred pretekom 5 dni svoje bivališče zapuste, to oblasti onega kraja, kamor se podajo najkrajšim potom naznaniti, da nadziranje nadaljuje.
S to odredbo se pa prosto gibanje takih oseb, do Časa, dokler ne kažejo nikake sumljive bolezni, ne sme kršiti, omejiti more se samo na to, da se med dobo 5. dni j njih zdravstveno stanje opazuje.
Ce bi se pa pri domačinih, ali došlih tujcih pokazala kaka sumljiva obolelost, je to nemudoma najkrajšim potom semkaj naznaniti.
Skrbeti se mora za primerno osamljenje, lečenje in varstvo takih bolnikov.
Za kolero obolele, ali te bolezni sumljive bolnike treba je, kakor sploh za kako kužno bolezen obolele, popolnoma izolirati tako, da ne pridejo z drugimi, nego za njih postrežbo potrebnimi osebami v dotiko, treba jih je Če le mogoče prepeljati v izolirne oddelke bolnišnic, v bolnišnice za epidemije in bolnišnice za silo, nikakor pa jih pustiti z drugimi ljudmi skupaj.
Izoliranje kolere sumljivih trajati mora na vsaki način tako dolgo, dokler se sum potom bakterijologične preiskave ne odpravi.
Pri bolnikih kakor tudi pri onih ki so kolere sumljivi, gledati se mora posebno na vestno in popolno razkuževanje odpadkov, perila, vseh okuženja sumljivih reči, bolniških sob in hišne oprave. Desinfekcija pričeti se mora že v bolniški sobi, da se zabrani zavlačenje kužnih tvarin na zunaj in se mora natančno po predpisih razkuženja izvršiti.
Da se zvršitev navedenih varnostnih sredstev zagotovi in od dogodkov ne preseneti, morajo se pravočasno vse odredbe ukreniti, da je v slučaju potrebe vse pripravljeno.
Vsled tega se morajo obstoječi oddelki za izoliranje pripraviti v to svrho baje potrebne poprave in popolnitve v istih zvršiti, o čem se bode c. kr. okrajno glavarstvo pr<-pričalo. Saradi tega morajo se tudi vsi izolirni lokali ob železnicah, ki so namenjeni sprejemu med potom obolelih, od uradnega zdravnika pregledati, če so tudi primerni. Priskrbeti je tudi enočasno nosila za bolnike. Osigurati se mora nadalje tudi kolikor mogoče zvežbano postrežno osobje, da je na razpolago za slučaj da se kolera izjavi.
Kar se tiče desinfekcije, ki je posebne važnosti z'» preprečenje razširjanja bolezni, se pripomni, da je glavni pogoj iste snažnoš!. Da se v perilu, obleki nahajajoče kali bolezni uničijo, treba se bode. kjer se parni desinfekcijski aparati nahajajo, teh posluževati. Na vsaki način potrebno je te aparate pregledati Če tudi pravilno funkcijonirajo, če ne, pa pomanjkljivosti odstraniti.
Kjer pa takih aparatov pri rokah ni, so občine primorane, pripraviti primerno množino kemičnih razkuževalnih sredstev, kakor karbolno kislino, lizol, najmanj pa 50 kg živega apna.
Na vsaki način mora se zabraniti, da se odpadki za kolero obolelih ali te bolezni sumljivih oseb pred zdatno desinfekcijo kam spravijo in okužene stvari v promet puste. Vseh krajih kjer ae pojavi kolera, je prepovedati pobiranje cunj, stare obleke, nadalje izvažanje zelenjave, mleka in drugih stvari, s katerimi se lahko kolera zavleče. Ta prepoved razveljaviti se sme še le, ko se je za to izposlovalo dovoljenje namestaištva.                                                          -. .    .
Ker mora okrajno glavarstvo o izvrševanju naredb v zabrambo razširjenja kolere takoj sporočiti namestništvu, povabim županstva mi  gotovo tekom 8 dnij naznaniti, kar se je v zmislu gori navedenih odreb vkrenilo in izvrševalo. Uradni zdravnik se bode o priložnosti prepričal o izvršitvi naprav.
O. kr. dvorni svetovalec:
flttems.
Prva konsumna zaloga olja
Henrik Curiel
Tekalište Jos. VtrJi 42. GORICA TekališSe Jos. Verdi 42.
Specialtteta olikinega olja
Sprejemajo se naročila v posodah od 5, 10, 15 litrov, katere se prepnsti stranki, dokler jih rabi.
Brezplačno pošiljanje na dom.
Andrej Fajt  j
pekovski mojster f
v fiarici Oirsi Franc. Gius. št. 2.         g
filiJAlU* V  isti  ulici  št.  20.    f
Sprejema naročila vsakovrstnega  z
peciva, tudi  najfinejega,  za novo  g
maše  in  godove, kolače  za  bir-  •
mance,  poroko  itd.  Vsa  naročila  S
; izvršuje točno in natančno po želji  1
i naročnikov.                                      •
Ima tudi na prodaj različne moke,  s
fino  pecivo,  fina  vina in   likerje  J
po zmernih cenah.                           •
Za veliko   noč  priporoča   goriške  |
pince, potiee itd.
A. vd. Berini - Gorica
Šolska ulica št. 12
rti! zaloga opna olja
prve vrste
njliljšib tvrdk iz Istre, Dalmacije. Molfette, Bari in Niee
s prodajo na drobno in debelo.
Prodajana drobno: K — 56, - 64, —-72, —80, —88,
—¦96, 1*12, 1-20, 1-36, 144, 160, 1-80, 2"   .
------    Na debelo cene ug-odne.     -------
Pošilja pogtnine prosto na dom. Posodo se pušSa kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno
Pravi vinski kis in navadeo. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne.
Odlikouana pekanja in sladčičarna.
HaFol Drašalt,
pekovski   mojster in sladčičar v Gorici na Kornuv(lastni hiši.)
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmanee, torte itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
Prodaja tudi različne moke.
tž n ts st n ii it n n n\
d it
Gorica # Gorica
Hotel
ji zlatei jelenf
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo.
Anton Potatzky v Gorici.
Na aredi Raštelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalSčo nlrnberškega In drobneg* blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
ia pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in šttvljarje.
Sietlnjlee. — Kožni venci. — Masne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje, j
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.    2     35 -8
5 kron in še več zasipa na dan.
Dražba za domača dela in strojev za pletenje.
Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto. Ni treba nobenih znanostij. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi.
Družba za domača dela in slrojeu za pletenje Tomaž H. Whittick & Co — Praga trg sv. Petra 7. f. 434. — Trst, ui. Campa-nile 13—434.
Že 60 Id obstoječa in dobro upeljana
knjigarno in trgovina -= s papirjem ==-
na Kranjskem se proda takoj radi starosti šefove bodisi s hišo vred ali trgovina sama. Naslov pove upravništvo »Soče«.
Anton Krušič
krojaški mojster in trgovec v Gorici
takališče Josipa Verdi št. 33.
in tekališče Frana Josipa št. 35.
— izdeluje —
vsakovrstne obleke po najnovejšem kroju in po želji g. naročnikov;
Z zalogi ima ravnokar dospelo sveže avstrijsko in angležko
raznovrstno fino blago
za jesensko in zimsko dobo.
Zalog/, izgotovljenih oblek, površnikov, havelokov, zimskih sukenj itd.
Službe išče
vpokojen uradnik zmožen slovenščine, lašdine in nemščine v govoru in pisavi. Sprejme službo bodisi v kaki privatni pisarni, pri kakem odvetniku ali podjetju.   —    Naslov   pove*   upravništvo.
Največja zaloga slik
» modernih in antiknih okuirjih, — umetniške »rednosti. — Slike pruih vouanskih slikarjeu. — nabožne slike slouečih slikarjeu. — francoske, angleške in amerikanske grauure uelike umetniške urednosJi u okuirjih po želji        -"
odjemnikou
Razstava slik u I. nadstropju, u prostorih liskarne.-^^^tr^r"<^-^er
Knjkrna in trg vina z umetninami A. Gabršček \J Gorici.
F. Poclberšic,
avtoriz. kamnoseški mojster, Gorica. Tržaška ulica št 17.
------   Priporoča------
so slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh vernih duš dan
-------svojo bogato zalogo z—-
različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna nijboJje vrste za 15 K in više.
Sprejema in izdeluje vsakovrstne kanu
seske in v strugarsko stroko spadajo
dela po prav zmernih cenah.
Trgovsko-obrtqa rej> i$tro\/aqa zadruga   i
z neomejenim Jamstvom v Gorici.                                 gf
V svojem   »Trgovskem   Domu."
TELEFON ŠT. 80.
Hranilna vloga obrestuje po l't%,       večje, stalno naložen*« najmanj  na jecno
leto, po dogovoru     Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz
gube obresti.      Rentni davek plačuje zadruga sama. r aaijli« daje na poroštvo al5  zaatavo na   5-letno  odplačevanje v  tedenskih aH
mesečnih obrokih,     proti vknjižbi varfičine tudi na 10-letno odpla »vanje arfružNlfci vplačujejo za VHak delež po 1 krono na  teden, t. j. 260 kron v potih
letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža hoo kron.
8tanj<? 31. decembra 190*:
Dalail: a) podpisinl . b) vplačaii   . Daaa poaajll« Vlaga  .......
. K   I 058.400 . »     31U.081--
. »    I «0 '.3(12 -
. »  1,09040'-
Ako hočete zares <=
kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domače tvrdke
J. ZORNIK - Gorica
sedaj   Gosposka   ulica  štv. 10.
ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd.
«9*~ Jletnlje^icl
pol^oežcfK Si*offl]e (SfOFišl{o it) dradišlt* s
&*> a> 4iv ^Fsfrom ii) okolico *c M? *&
nari5al E. Bombig
izdala in založila 5'ovanska knjigarna
A. Gabršček v Gorici.
. Nategnjen na platnu s palicama zgoraj in spodaj (obseg 90x130 cm) s poštnino vred K O —
Isti zemljevid ukusno opremljen z oglasi  narodnih  tvrdk, tudi na platnu in k palicama, s poštnino vred K 5 - -.
i   g§oid a;tuoaie^ sdzei tptu trat iBojez a
VyflroYa tovarna IraniL
Praga VIII.
--------izdeluje in priporoča--------
Vydrovo žitno kavo.
JnhBi pridatek znamka „Vydra". 1 Johne konserve (grahove, lečne, gobove in riževe). , Oblati (specijaliteta: „Dessert dtSKeat" t     in masleni oblati).
Šumeči limonadni bomboni nAmboB 1 Dišava za pecivo »Butam".
«SP NAPRAVITE POSKUS! -*»
Kolekcija vseh teh izdelkov 3 K 20 v '.......in poštnina........
.   Srednje vrste  h 32 kr.      r
fine           „     „ 36   „      „
iz Istre'          „ 40   „      „
„ Corfu          ,, 48   „      „
„ Bari            „ 56   „      „
„ Molfette      „ 64   „      „
„ Provence     „ 72   „      „ fl Monte
S. Angelo    „ SO   „      „
„ Luke           „ 96 - n      „
Q3
•«¦1
0 L
C3   00
OD