roftmna Plačana V ROtOvlil' Loto IX, St. 163 Ljubljana, petek 20. {ulja 1928 Cena 2 D:n ^ llMj« ob «JMftyj. mm Stane oaescčno Din «5*—; t* ta Mrnatro Din 4cr— neobvezno. Ogla« po tarifo. Uredništvo 1 Ljubljana, Kitallova ulica fiter. 5/L Telefon ftt. 107« tn 2804, ponoči tudi ftt. »34. Rakapitl se n« vračaj.. Upvavai«**: L*»t>l)«na, ftt. S4* ~ Telefon ftt. 9036. it Ljubljana, Prctar« nora uHq ftt. 4. — Telefon ftt. 1491 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Podrutnid: Maribor, Ateksa-u ftt 13 — Celje, Aleksandrova cesta Rafaii pri postnem ček. zavoda: Ljub* lana ftt 11.84* . Praha čiaio 7&.ita. Po včerajšnjih posvetovanjih s poslanikoma Gjuričem in Rakičem je sklical general Hadžič za danes še skupno konferenco ministrskih kandidatov, nakar bo padla definitivna odločitev Ljubljana, 19. julija. Mesec dni bo jutri minulo, odkar je hotel Puniša Račič kritiko tedanjega velesrbskega režima, podpiranega po zvesti vdanosti SLS, zadušiti z revol-verskimi streli v predstavnike hrvatskega naroda, da sta dva narodna poslanca dala življenje v borbi za misel, naj v narodni državi ne bo razlike med Srbi, Hrvati in Slovenci, trije poslanci pa so obležali težko ranjeni. Mrtve krite domača zemlja, nad grobovi plaka-jo ženi in otroci, z njimi narod, ranjeni pa hlade pekoče rane in upajo, da ozdravijo. Ta dogodek ie bil najstrašnejša tragedija, ki je mogla zadeti državo in narod; odjeknila je daleč v svet, doma pa je narod vrgla v neizmerno žalost in porinila državo na tir, ki je napeljan v prepad. Vukičevič je bil predsednik vlade, njegov prvi in glavni minister pa doktor Korošec. Ta dva sta ustvarjala in vodila politične dogodke in ustvarjala ozračje, ki je Punišo Račiča ojunačilo, da je v obrambo režima, ne svoje lastne osebe, zagrabil za revolver in neusmiljeno streljal. Puniša je bil najvernejši sluga režima in kot zvest siuga svojega gospodarja je smatral potrebno, da z najskrajnejšimi sredstvi brani interese gospodarjeve. Gospodar ga je sicer pozneje zatajil in greh naprtil Račiču kot osebi, toda to na dejstvu ničesar ne spremeni in dokazuje le to, da se je režim zavedal, kje bo narod sam iskal krivce. «Slovenec» je v posebni izdaji zločin opravičeval, češ da je bila opozicija preostra in da je bi! Račič hudo užaljen. V ogorčenju nad KDK in njenimi ustreljenimi predstavniki je SLS šele pod pritiskom javnosti in šele tretji dan po umoru svojim pristašem pustila izobesiti žalne zastave, drugače pa je to dejstvo smatrala kot afront proti vladi, ne kot splošen in spontan izraz ogorčenja in obsodbe zločina. Strašno je, če oče ustreli sina, ko po dolgih potili po svetu zopet stopa v domačo hišo in pravi, da hoče v hiši delati in trpeti za skupen napredek. Hrvati so po večletni odsotnosti prišli v Narodno skupščino, se poklonili kralju in državi in rekli, da hočejo najboijše svoie moči žrtvovati razvoju in napredku države ter svojega naroda. Prišli so, da grade na stavbi duševnega edinstva. Potrebno pa je bilo, da se pred tem ustvari gospodarska in so-cijalna enakopravnost. In za ta ideal so šli v borbo skupno s prečanskimi Srbi in poštenimi Slovenci. Torej za stvar, ki nam je za življenje potrebna. Dasi klerikalizem pri nas brani veie-srbski režim gospodarske neenakosti, vendar med klerikalci ni pristaša, ki ne bi bil globoko prepričan, da resnične enakopravnosti v državi danes še ni. Tako se je KDK borih za pošteno stvar vseh. In taka borba ne more bit; nikdar dovolj ostra. KDK je v skupščini nadaljevala le to, kar je Ljuba Davidovič pričel v volilni borbi proti Velji Vukičeviču in kar je pozneje do prve demisije vlade v naj-ostreišem tonu nadaljeval. KDK ne more zato, če je bil Davidovič in z njim tudi Korošec v odločilnem trenutku bolj Srbijanec kakor pa Jugosloven, odnosno Slovenec. Kar pred streli morda ni moglo biti vsem jasno, jim je po strelih postalo jasno: v Beogradu vlada socijalno reakcionaren. gospodarsko krivičen in politično nesposoben režim, proti kateremu je treba združiti vse. kar si pod državo predstavlja gospodarsko in socijalno pravično organizacijo državnega naroda. Streli niso stvorili prečan-ske fronte, oni so potisnili v eno vrsto vse, ki hočejo parlamentarno in demokratično urejeno državo z enakimi pravicami in dolžnostmi za vse državljane. Zablodila je le SLS. kateri je strankarska nadvlada v SloveniK več, kakor zadovoljnost državljanov. Prelita kri je zlila duše v eno, v tem je svetost in blagoslov mučeniške krvi bratskega naroda Hrvatov. Na grobovih mučeni-kov je zrastla večno duhteča roža naše medsebojne ljubezni in podjx>re. Smodnik se je razletel v zrak in črn dim je legel po državi: Težko ozračje leži nad nami. Polno je snovi, da se ponovno in s še ostrejšo detonacijo raznočijo. V Beogradu pa je vse tako, kakor da bi se ničesar ne zgodilo. Mesec dni se že igračkajo z državo in se delajo, kakor bi bili poslanski mandati raznih Vukičevičev in Korošcev več, kakor usoda države. V Beogradu izzivajo naprej in z mrzlim cinizmom prezirajo želje Hrvatov ter se delajo, ka- Beograd, 19. julija, p. Dasiravno je mandatar krone general Hadžič z da našnjim dnem zaključil svoje konzultacije in slišal mnenje vseh zastopnikov, ki prihajajo v poštev za sestavo nevtralne vlade, kakor tudi mnenje obeh dipiomatov, na katera je čakal skoraj teden dni, usoda njegovega mandata še ni znana. Večerni beograjski listi že tri-umfirajo in povdariajo, da je misija generala Hadžiča propadla ter da bo jutri vrnil mandat, če tega ni storil že nocoj Vidnih razlogov ali dogodkov za tako presojo situacije ni in zdi se, da je vrnitev Hadžičevega mandata zaenkrat samo še pobožna želja beograjskih he-gemonistov, ki so baš včeraj in danes napeli skrajne sile. da onemogočijo rešitev krize v pravcu k nevtralni volilni vladi. Iz Hadžičevin izjav o njegovi večerni skupni avdijenci z rimskim podanikom Milanom Rakičem se da nasprotno celo sklepati, da je njegova misija uspela ter da bo jutri že pričel sestavljati program novega kabineta. Rezultat Hadžičevih posvetovanj s prečani Konzultacije generala Hadžiča s pre-destiniranimi ministrskimi kandidati iz prečanskih krajev so bile zaključene že včeraj. V beograjskih političnih krogih je vzbudilo največje konsternacijo dejstvo da so se vsi predstavniki, ki jih je jx>zval na posvetovanja general Hadžič, soglasno izjavili proti nadaljevanju dela v Narodni skupščini ter naglašali, da tvorijo nove volitve edini izhod iz sedanje skrajno napete situacije. Zelo jih je presenetilo zlasti to, da so zavzeli tako stališče tudi politični nasprotniki KDK. kakor je n. pr. dr. Tartaglia, o katerem je znano, da ie baš v zadnjem času imel ostre diference s pristaši KDK. To je tudi za pristaše bivše vladne koalicije iasen dokaz, dn zahteve, ki jih je Dostavilo vodstvo KDK glede rešitve krize, ne izhajajo morda iz opo-ziciionalne trmoglavosti, marveč da te-meKe na globokem prepričanju in razpoloženju celokupnega prečanskega prebivalstva, čigar glavni reprezentant je KDK. Hegemonisti računajo na oba poslanika Spričo takega stanja stvari so hege-monisti polagali zadnje nade na oba diplomata, ki ju je konzultiral general Hadžič, da se informira tudi o zunanjepolitičnem položaju. Prav posebno so upali na rimskega poslanika Milana Rakiča, ki je intimen prijatelj zunanjega ministra dr. Marinkoviča in o katerem so pričakovali, da bo kot reprezentant Marinkovičeve politike v Rimu zagovarjal hegemonistično tezo o nujnosti ratifikacije nettunskih konvencij. V kolikor se je to pričakovanje hege-monistov morda izpolnilo, se bo videlo šele jutri. Po včerajšnjih konferencah med generalom Hadžičem in londonskim poslanikom dr. Gjuričem ter njunih včerajšnjih avdijencah. pa se je v poučenih krogih zatrjevalo, da je tudi poslanik dr. Gjurič izrazil mnenje, da je nadaljevanje dela v Narodni skupščini v sedanji napeti atmosferi nemogoče ter da so volitve edino sredstvo za po-mirjenje duhov in ustvaritev znosnejših razmer, predvsem pa. da ne pride do še večjega razkola med prečani in Srbijanci. Prihod rimskega poslanika Danes opoldne je dospel v Beograd tudi rimski poslanik Milan Rakič. Novinarjem, ki so ga pričakovali na kolodvoru, je samo izjavil, da ne prihaja na poziv mandatarja krone, marveč na poziv zunanjega ministra. Res se je tako.i nato podal k zunanjemu ministru dr. Marinkoviču, s katerim je imel skoraj dveurno konferenco. V političnih krogih domnevajo, da je dr. Marinkovič informiral Rakiča o situaciji ter se fc njim dogovoril, kako stališče naj zavorne Rakič, če bo konzultiran glede rešitve sedanje vladne krize. Takoj pn tej konferenci ie poseti! poslanik Pakič generala Hadžiča ter ostal kor da nagaia;o Radiču ali Pribičeviču. K?kšna zmota! Doma pa divja klerikalna osebna in gospodarska osveta v obrambo «čas ti dr. Korošca*. kakor da bi država ne bila v večii potrebi. Kie je državnik ki bi spoznal potrebe države in naroda? pri njem skoraj dve uri. Nato sta ob 17.45 oba odšla na dvor, kjer sta bila sprejeta v skupno avdijenco. Njuna avdijenca je trajala do 19.45. Medtem so se širile po mestu najrazličnejše vesti. Na eni strani se je zatrjevalo, da je kriza rešena, na drugi strani pa so prav tako najx>vedovali, da je misija generala Hadžiča propadla in da je morda že vrnil mandat. Zato so novinarji, ki so bili v velikem številu zbrani pred dvorom, z največjo nestrpnostjo pričakovali povratek generala Hadžiča in poslanika Rakiča iz avdijence. Ko sta se končno pokazala na izhodu, so ju kai obsuli z vprašanji. Poslanik Rakič je bil zelo rezerviran, general Hadžič pa jim je izjavil: «Zaenkrat nI še nikakih sprememb. Novega ni še ničesar. Danes sva se raz-govarjala s poslanikom Rakičem in bova še jutri dopoldne nadaljevala. Nocoj ste lahko popolnoma mirni, ker se ne bo ničesar več zgodilo. Jutri bom imel še eno konferenco z g. Rakičem in upam, da vam bom lahko že opoldne mnogo povedal.« Skupna konferenca ministrskih kandidatov General Hadžič se je nato odpeljai domov, p>oslanik Rakič pa je odšel v kabinet zunanjega ministrstva, kjer ga je pričakoval dr. Marinkovič. Za jutri dopoldne ob 9. je sklicana v kabinet zunanjega ministra konferenca rseh ministrskih kandidatov ter obeh poslanikov. General Hadžič ie danes zastopnike iz prečanskih krajev izrecno prosil, naj še ne odhajajo iz Beograda, m.arveč počakajo še par dni. h tega se sklepa, da je jutri pričakovati od'očitev. Ali bomo dobili že jutri dopoldne volilno vlado, ali pa bo general Hadžič vrnil mandat. Kaj bi sledilo \ tem slučaju, je trenutno še popolnoma negotovo. * Posvetovania hegemonistov Beograd, 19. julija, p. Danes dopoldne je bila zapažena dolgotrajna konferenca Velje Vukičeviča in Ljube Davi-doviča. Podrobnosti o njunih razgovorih ni bilo mogoče doznati, ker sta bila oba skrajno rezervirana. Pozornost pa je vzbudila vest, da je za jutri dopoldne sklicana seja radikalskega glavnega odbora pod presedstvom Ace Stanojeviča. Iz krogov glavnega odbora se izve, da bo glavni odbor na tej seji dal svoj oficijelni pristanek za volilno vlado. Govori se tudi, da bo jutri sklicana seja demokratskega kluba, da tudi demokrati zavzamejo svoie končno stališče k misiji generala Hadžiča. Radikalski klub bi se ime! po verzijah iz bivših vladnih krogov sestati že pred dnevi, toda seja doslej še ni sklicana. Tudi dunajski poslanik prišel v Beograd Beograd, 19. julija p. Danes je prispel semkaj na poziv zunanjega ministra dunajski poslanik Boško Jeftič. Popoldne je poročal zunanjemu ministru o sklenitvi trgovinske pogodbe z Avstrijo, zvečer pa je bil na dvoru v avdijenci. Avdijenca Miloša Savčiča Beograd, 19. julija i. Nocoj je bil na dvoru dve uri v avdijenci Miloš Sav-čič, ki je znan kot eden najuglednejših srbijanskih privrednikov in je pristaš KDK. Radič brez obveze Zagreb, 19. julija č. Danes dopoldne je zdravnik dr. Gottlieb odstranil Stepanu Radiču <>voj z rane, ker se je povsem za« celila. Zdravstveno stanje Stjepana Radiča je zelo dobro. Kljub temu pa je potreben Radiču daljši oddih. Ali bo odpotoval v Slovenijo, v Primorje ali v Karlove Varv, še ni odločeno. Poslanik Smodlaka v Dalmaciji Split. 19. juliia. č. Naš madridski poslanik dr. Josip Smodlaka je dospel v Split, odkoder bo odpotoval na oddih v Biograd na morju. Predno se bo vrnil v Madrid, bo odpotoval še v Beograd. Žuoanske volitve v Križevcih Križevci. 19. iuliia. č. Včeraj dopoldne se je vršila orva seia novoizvoljenega občin skesa sveta. Verifikaciiska debata je bilo zelo dolga in burna ter sta bila razveljavljena dva mandata, in sicer eden meščanske liste, drugi pa z delavske liste. 7a župana ie bil z 18 glasovi izvolipri narodni poslanec Ljuba Maštrovič (KDK). list m sio-iBc tt Ako Hadžič ne bo dobil volilnega mandata, bo sestavljena vlada iz generalov in visokih uradnikov Beograd, 19. julija, i. Mandatar krone general Hadžič danes ni imel nobenih sestankov z gospodi, ki iih je povabil v Beograd zaradi posvetovanja za vstop v nevtralno vlado, pač pa je tem bolj obravnaval politična in finančna vprašanja s poslanikoma Gjuričem in Rakičem. Bil je ponovno v avdijenci na dvoru. 2e dopoldne so vladni pristaši raznesli vest, da se je general Hadžič odločil vrniti mandat, ker g. Gjurič noče sprejeti finančnega ministrstva zaradi težkega stanja v državni blagajni. V resnici pa stoji stvar tako. da je general Hadžič dovršil svoje jreiskave. Ugotovljeno je, da noben nevtralec iz Hrvatske in Dalmacije noče vstopiti v vlado, ki bi skušala delati z dosedanjim parlamentom. Na drugi strani pa obstoje pomisleki proti takojšnjemu razpisu volitev, češ da bi se vršile v znamenju gesel, ki bi bila nevarna za red v državi. Z ozirom na zaključek razgovorov bi imela odiočitev pasti že nocoj, in sicer bi general Hadžič vrnil mandat, ker ne dobi pristanka, da bi imela njegova vlada volilni značaj. Odločitev v tem pogledu pa se je odgodiia na jutri in se bo ob 9. dopoldne general Hadžič še posvetoval z nevralnimi kandidati, zlasti z dr. Račičem in dr. Tartaglio iz Splita, potem pa s poslanikom Rakičem, nakar se pričakuje, da bo prišlo do odločitve. Ako bi se krona ne mogla odločiti za volilni mandat, se v politič- nih krogib v tem slučaju ne računa z možnostjo povratka Velje Vukičeviča, pač pa z novo izdajo nevtralne vlade, ki pa bi bila bolj vojaškega značaja. 1 Vprašanje sklicanja Narodne skupščine ! bi v tem slučaju ostalo še par tednov odprto. Smatra se, da je izključeno, da bi bile volitve že te dni razpisane, paž pa je treba računati z njihovim razpisom v septembru. Beograd, 19. julija p Nocojšnje »Novosti« prinašajo daljši članek pod naslovom »Nevtralna ali uradniška vlada«. V članku naglašajo. da je po prihodu poslanikov dr. Gjuriča in Milana Rakiča dobil mandat generala Hadžiča konkretno obeležje. Govori se, da bo general Hadžič jutri vrnil mandat ter da se bo situacija razvijala v popolnoma novo smer. Ce se ta vest uresniči, potem je jasno, da je imela misija generala Hadžiča povsem drugi cilj, kakor samo zavlačevanje krize s pripravljanjem terena za nevtralno vlado. Referati poslanikov Gjuriča in Rakiča bodo potrdili, da ratifikacija nettunskih konvencij ni nujna ter da lahko čakamo s tem še leto dni. Iz vrst bivše koalicije delajo z vsemi sredstvi na to, da bi oni dobili mandat za sestavo vlade. Mi pa vemo, da pride, če misija generala Hadžiča ne bi uspela, uradniška vlada, v kateri bodo generali in višji uradniki po vzorcu svoječasnega češkoslovaškega uradniškega kabineta. Finančni minister o londonskem posojilu Dr. Bogdan Markovič priznava neuspeh posojila, vali pa krivde deloma na naše neurejene razmere, deloma izrecno na opozicijo zgodilo). Posojilo .ie bilo podpisano že takrat in posojilodajalci imajo doižnosti in ob- Eeograd. 19. julija. Z opoldanskim ekspre-som sta dospela semkaj rimski poslanik Milan Raikič in finančni minister Bogdan Markovič. ki se je skoraj 6 mesecev mudil v inozemstvu zaradi pogajanj za posojilo. Na vprašanje novinarjev je dr. Markovič glede posojila izjavil: »Točno .ie samo to, kar je bilo povedano v komunikeju, ki ga je izdala vlada pred 20 dnevi. (Ta komunike kakor smo že poročali, potrjuje naše dosedanje informacije, da je posojilo propadlo; iz komunikeja je bilo razvidno, da bi morala vlada dobiti do 15. t. m. zakonsko pooblastilo za najetje tega posojila in sprejeti v Narodni skupščini zakon o stabilizaciji dinarja, kar pa se ni veze napram nam, mi pa proti niim. Gre le za emisijo. Posojilodajalci nam ne dajo sami denarja, marveč apelirajo na finančno publiko. Emisija je zato odložena do Jeseni. Posoiilo ni odvisno od finančnega ministra, niti od bankirjev. Vse je odvisno od stanja v naši državi. Po zadnjih dogodkih Je B!ai-rovo posojilo padlo na borzah od 92 na 85 in je šele sedaj zopet doseglo 87. Hvala bogu, dovolj so si doma prizadevali, da so posojilo pokvarili. Smatrali so posojilo za strankarsko zadevo, ne pa za državno potrebo«. Mnssoiini prepovedal vse izjave o Nobilovi avanturi ter zanovedal, da se morajo vsi rešenci Italijani takoj vrniti v Italijo. — Povratek švedske reševalne eksoedicije. — Zadnje ure Malmgreeno vega življenja R;m. 19. julija, o. Fašistični tisk se vedno bolj razburja zaradi zahtev, ki te mno-že po švedskih, norveških, francoskih, nemških in ameriških listih, naj bi se nvedla preiskava elede Nobilove polarne ek-.p-vii-cije, predvsem pa glede usode švedskega učenjaka Malmgreena. F."5isti*no ras vpsje ozniču.ie lo zahtevo kot sroteskno. rTev m-c> odgovarja danes zopet z ostrimi naindi predvsem francoskim listom. Za"Jmivo ie. da je Mnssoiini, kako- po-o-fn tiskovni urad ministrskega pre še tekoT" darašniega dne prisnel v K;n«rsbav. ki«xr bo iVkrcnl na «Ci na bosta te oslala Mariano in Zappi. da pokažeta. k;** sta zapuslila profesorja Malmgreena. Ledo-Icmilec ^Krasin^ bo namreč za nar dni zo net kreni! proti vzhodu, da poišče še ostale ponesrečence in Amundsena. Moskva. 19 julija, s. Ledolomilec rKra-sins ie danes ronoči iz Adventove^a wliva odplul v Kingsbfiv Vzel je na krov 'et?Io Cuhnovskega. ki se je mornlo r^pnrirati. potu v *ingsbnv ie srečal ladjo ie vzel na krov itolnanskega zdravnika. T.edo-lomiVc pluje skozi led z v«1iko težavo. Ptoekhrlm. 19. julija, s. Vlada ie davi odposlala stotniku Thornbergu brzojavko.^ v kateri odreja povratek švedske pomjžne ekspedicije ra Soitzberge. Kodanj. 19. juliia. d. O zadnjih dn^eb Mr.lmgreenove skupine poroča norveški prof. Hoel. ki je na krovu : Ko ie Mnlm^rreenova skupina zapustila Nobila, so imeli njeni trije člani tamo tanke čevlje iz usnja »evornega ieler.a. Tudi njihova obleka je bila zelo pomamkljiva. Imeli so dva volnena plašča, vrv, nekaj nožev, dve sekiri in sr>nio ena snežna očala 7. enim samim steklom. Po dvodr^vnem potovanju je dobil Malmgreen. Ki ie imel zlomljeno roko, ranjeno nogo ter je bil tudi ranjen na prsih, mrzlico, ter se je večkrat onesvestil. Vendar pa se ni hotel sam vrnili, ker je smstral, da je nemogoče, da bi sam našel pot nazaj. Dne 14. junija je onemogel. Oba Italijana sta poskusila, da bi ga zopet spravila k zavesti kar pa jima ni uspelo. Njegove noge so bile popolnoma zmrznjene. Prosil je Italijana. naj ga zapustita in naj vzameta s seboj tudi ves proviant. Zappi in Mariano sta najprej odklonila to zahtevo, končno sta se pa vendarle vdala. Mariano je postajal od rine do dne šibkejši. 26. junija je zaradi snega izgubil vid. kar pa je trajalo samo štiri dni. Enkrat sta bila oddaljena Italijana od Brockovega otoka samo 300 do 400 m, ed katereca ju je ločila voda. Zappi je poskusil vjeti ptiče, da bi si utešila strašen slad. Kn konec vrvi je nrivezal na svojo sekiro drusri konec pa na Mariana ter vrgel sekiro nroti ntičem. ki so pa vedno, nreden jih je dosegla sekira, šli nod vodo. Končno sta se dala Italijana gnati samo od toka, dočim je [^ostajala ledena ploskev vedno maniša. V dveh dneh ie ploskev preplula do 30 milj, dne 19 junija «ta videla prvega letalca. Raztrgala sta šotor t^r naoravila iz njegovih kosov črke ter jih iy>ložila na led v beseda^: Pomagajte! Hrano! Ako bi prišel samo dve uri kasneie, bi bila vsaka pomoč zaman. Zappi in Mariano sta bila cd onemoglosti skoraj mrtva. Zadoščenj? za fašistično predrznost Praga, 19. julija h. Nedavno je poslal italijanski konzul v Moravski Ostravi l"go Danone nemškemu listu »Briiner Tagesbo* te». ki je pisal proti generalu Nobilu, oster dopis, v katerem je izjavil, da proti lju* dem, ki napadajo Nobila, ne ve drugega odgovora, kot da jim pljune v obraz Qr» panizacija nemških dnevnikov na Češko« slovaškem je podvzela korake v zunaniem ministrstvu in dosegla zadoščenje. Italijan« ski krogi izjavljajo, da je zadeva popolno« ma privatna stvar konzula. Nemški soci« jalni demokratje pripravliajo interpelacijo na zunanjega ministra dr. Beneša v tej zadevi. — t JUTRO« It 168 Petek, 20. VIL 190» Seja mariborske oblastne skupščine Opravičevanje klerikalcev radi včerajšnje blamaže glede predloga KDK za obtožbo. — Uredba o cestnih odborih na Koroškem, v Prekmurju in Medjimnrju Maribor,. 19. Julija Sejo |e otvorH ob pol 9. uri predsednik dr. Leskov ar, ki se je najprej opravičil, da ni danes na vrsti nujni predlog KDK, češ, da v odseku o predlogu ni prišlo do zaključka. Obljubil je. da se bo danes odsek zopet sestal ter o stvari razpravljal. Uredbe o okralnlh cestnih odborih za sodne okraje Prevalie, Murska Sobota, Dolnja Lenndava. Čakovec in Prelojg. Referent dr. Ogrizek se uvodoma ttrdi skuša opravičevati zaradi neizpolnjene obljube glede razprave o obtožbi KDK. Seveda zavija stvar tako, kakor da je kriva opozicija, da odsek ni mogel delati, češ, da je nastopala tako, da je moral sejo prekiniti Nato utemeljuje predloženi načrt uredbe, ki je potrebna za navedene okraje, v katerih ni okrajnih zastopov. Oblastni odbor se je vprašal, ali naj se razširi veljav-nosit zakona o okrajnih zastopih tudi na te dele oblasti, aH pa se do event. uredbe sreskih samouprav napravi provizorij s cestnimi odbori. Odločil se je za zadnje. Ker bi bile volitve v te odbore po splošni volilni pravici preveč komplicirane, predlaga oblastni odbor, da volijo cestne odbore člani občinskih odborov. Ce se bo ta način obnesel. ga namerava oblastni odbor uvesti rudi v ostalih okrajnih zasto-piih. V vsakem okraju se voli toliko članov v cestni odbor, da pride na vsakih dva tisoč prebivalcev po eden. Oblastni odbor Imenuje v vsak cestni odbor po tri člane. Volitve se izvrše v vsem okraju na en dan v sejah posameznih občinskih odborov. Kandidatne liste potrjuje ali zavrača sre-ski glavar Mandati se razdele na posamezne liste proporčno po d' Hontovem sistemu. Okrajni cestni odbor se konstituira naj dalje mesec dni po volitvah in izvoli iz svoje srede predsednika in namestnika ter upravni odbor. Nadzorstvo nad delovanjem okrajnih cestnih odborov vrši oblastni odbor, ki tudi rešuje pritožbe proti sklepom cestnih odborov. Cestne odbore razpušča v primeru zanemarjanja dolžnosti veliki župan na predlog oblastnega odbora V tem primeru se morajo v treh mesecih razpisati nove volitve. V generalni debati priznava posL Petovar (KDK) upravičenost in potrebo uredbe. graja pa. da ni izdelana na podlagi splošne volilne pravice, kar bi odgovarjalo načelom demokracije. Krivična je določba, da imajo mesto raizpušoenih obč. odborov volilno pravico gerenti odn. komisarji. S tem je odprta pot partiz. mahinacijam, ker se baš v svrho pristranske izvedbe volitev v cestne odboire lahko t>o mili volji razpuste nevšečni občinski odbori in postavijo gerentstva. Nerazumljivo ie. zakaj hoče oblastni odbor v vsakem cestnem odboru imeti tri ljudi, ki jih on imenuje. Niti Avstrija ni dajala samoupravam takih nezaupnic. To je bilo pridržano le kranjskemu deželnemu .odboru,^ ki sa-sedaj-kopira mariborski oblastni odbor. Najznačilnejša pa je vsekakor izjava referenta, da namerava oblastni odbor na podlagi tega suro-gata uvesti isti način volitev tudi za okrajne zastope, dočim bi bilo narobe pravilno. Bolj upravičen je bil vsekakor stari kuri-Jalni sistem. Določba, da se upravni odbori voiijo po večinskem principu, se lahko mirno tolmači v tem smislu, da hoče večinska stranka tudi v cestne odbore zanesti politiko, česar mi, ki smo že delali v okrajnih zastopih, nismo poznali. Zastopniki KDK so v odseku stavili celo vrsto upravičenih predlogov, toda večina vse predloge že v naprej odklanja. Zato mora klub KDK glasovati proti uredbi. Dr. Ogrizek in dr. Leskovar branita predloženi osnutek. PosL Moderndorfer (soc.): Oblastni od« bor izhaja v tej uredbi * vidika, da je ljucU stvo nezmožno za samoupravo; zato po* stavija cestne odbore pod svojo kuratelo s tem, da si prisvaja pravico imenovati v vsak cestni odbor po tri in v vsak upravni odbor po enega svojega zaupnika. SLS ima že dolgo moč v svojih rokah in bi bila že lahko izposlovata izvedbo sreske samoupra* ve. Namesto tega pa se moramo baviti s slabimi surogati. Za uredbo v tej obliki ne more glasovati. V podrobni debati je bila uredba v ne» katerih točkah po predlogih opozicije spre* menjena. Večina pa ni pristala na glavne zahteve opozicije glede splošne volilne pravice in glede črtanja določbe, da ob* lastni odbor imenuje v cestni odbor po tri zaupnike. Pri tej točki so poslanci opozi* cije Čanžek, Petovar in dr. Baričevič po« novno odločno protestirali proti taki kura* teli nad cestnimi odbori. Posl. Petovar je zlasti povdarjal, da argumenti oblastnega odbora, češ da mora imeti kontrolo nad delovanjem cestnim odborov, ne držijo. Pač pa pomeni to najgršo nezaupnico ob* činskim odborom. Praktično oblastni od> bor ne bo dosegel nič, k večjemu si bo vzgojil nekaj denvmcijantov, ki mu bodo poročali o delovanju večini neljubih oseb. Pri razpravi o čl. 4., ki govori o aktivni volilni pravici in ki je v stilizaciji odseka predvideval, da za razpuščene občinske odbore volijo gerenti in sosvetniki, je dr. Baričevič odločno zahteval, da se z ozirom na razmerje v Medjimurju člen spremeni, ker je nemogoče, da bi se dala komisarju občine, ki ga v slučaju razpusta občinskega odbora imenuje politična oblast, pravica, da glasuje on sam za tisoče in tisoče volilcev. Uredbe v sedanji stilizaciji bi v Medjimur* ju ne mogli priznati in je tudi ne bi izva* jali. Po triminutnem odmoru je bil sprejet predlog dr. Baričeviča, da imajo v slučaju razpusta občinskega odbora volilno pravico župan in odborniki razpusčenega občinske ga odbora. Na predlog poslanci Moderndorfer ja, Pes tovarja in dr. Baričeviča se je tudi črtala določba, da bi bila pasivna volilna pravica vezana na že dveletno bivanje v področju okraja. Pred glasovanjem je podal posl. dr. Ba* ričevič v imenu kluba KDK izjavo: «KDK bi bila srečna, ako bi mogla solidarno z večino glasovati za uredbo Z ozirom na nepopustljivost večine glede določbe v čl 2., ki predvideva imenovanje treh članov v cestni odbor od strani oblastnega odbos ra in ki bi se naj po dobro utemeljenih predlogih vse opozicije črtala pa je KDK prisiljena glasovati proti uredbi.» Večina je nato uredbo sprejela. Vulrieeviceva odgovornost za nesrečo naše države Senzacionalen članek v beograjski »Politiki«. — Usodna Vuki-čeviceva ambicijoznost* — Popolna nesposobnost za vodstvo države — Beograd, 19. julija. V »Politiki« objavlja znani radikalski publicist Dragiša Stojadinovič pod naslovom »Odgovornost« dolg članek, v katerem razpravlja o vzrokih, ki so dovedli do sedanje težke situacije v državi. Dragiša Stojadinovič je dobro informiran o vsem, kar se je zadnja leta godilo za kulisami in predstavlja zato njegov članek avtoritativno in dokaj zanesljivo sodbo o razmerah in krivcih, ki so povzročili sedanje stanje. Je pa obenem tudi najizrazitejši demanti trditev hegemonistov, predvsem pa slovenskih klerikalcev, ki valle krivdo na opozicijo in zlasti na KDK. Stojadinovič naglaša med drugim: »Predno govorim o razpletu sedanje krize, je potrebno ugotoviti vzroke, ki so dovedli do te situacije. To je najvažnejše vprašanje, važnejše od vsakega drugega, ker je od tega odvisno, ali bo sledila konsolidacija ali pa težki notranji potresi. Če vzroki In glavni krivci sedanjh razmer ne bodo ugotovljeni, potem kriza ne bo rešena, kajti najmanjša napaka, najmanjše izogibanje jedru bridke realnosti mora roditi težke dnL< »Predvsem Je treba javnost! pojasniti, kako je bivša vlada prišla na krmilo. To pojasnjuje vse poznejše dogodke in daje naj-točnejšo oceno moralnih kvalifikacij ljudi, ka/terim je bila zaupana usoda države.« Stojadinovič nato popisuje, kako je bil svo-ječasno Velja Vukičevič eden najbolj skromnih članov Jovanovičevetga kluba, kako se je boril proti korupcijonistom ln nasilnim elementom v radikalni stranki ln delal vtis skromnega, a resnega človeka. Temu se ima tudi predvsem zahvaliti, da je po smrti Nikole Pašiča in pa padcu Uzu-noviča baš on prišel na krmilo. »Ko je prišel Vukičevič na krmilo, smo mi zahtevali volilno vlado v namenu, da očistimo radikalsko stranko korumpiranib elementov ter da dovedemo v Narodno skupščino sposobne ljudi. V to volilno vlado pod Vukičevičevim vodstvom bi hneli vstopiti radičevci in klerikalci. Bilo Je že Vse dogovorjeno. V zadnjem hipu pa je Vukičevič za našim hrbtom sklenil pakt z dr. Marinkovičem in potegnil v vlado demokrate ter odrinil Hrvate. To je bila prva največja napaka Vukičeviča. Prišla pa je druga, še hujša. Mesto poštenjakov je pritegnil Vukičevič v vlado ljudi, ki so Imeli najtesnejše zveze z znanimi korupcljoaisti. To Je dalo njegovi vla- di osnovno Unijo. Korupcljonistl so znova dvignili glave, ohrabreni od samega predsednika vlade, ki je za časa volilne borbe tako energično napovedal vojno lopovom in pljačkašem. Ti elementi, proti katerim se Je vršil najbolj ogorčen boj, ki so povzročili smrt Nikole Pašiča, so postali svetovalci in glavni zavezniki Velje Vukičeviča. V tem duhu se giblje tudi Vukičevičev načrt o »četrti« stranki Začel je gonjo proti svojim nasprotnikom v radikalni stranki ter iskal zaveznikov povsod drugod. Ko pa je moral spoznati, da je »četrta« stranka neustvarljiva, mu je bila radikalna stranka zopet dobra ln solidna ne glede na to, kakšni elemeti so zbrani v njej. Zelja po vodstvu stranke ga je popolnoma oslepila in šel je brezobzirno preko vseh svojih nekdatijih prijateljev. Za dosego njegovih ciljev mu fe bil dobrodošel priprost novinar, ki Je pokrenil list, da brani Vukičeviča, kakor je prej branil korupciioniste. Ta list je bil uradno vsiljen vsem občinam v Vojvodini ter je začel pozivati k prelivanju krvi ln umora kot edinemu sredstvu za zaščito vlade Velje Vukičeviča. To parolo Je v oni zaduš-ljlvi atmosferi v Narodni skupščini sprejela skupina poslancev, sledili so škandali, kakršnih nihče ne pomni, dokler končno ni napočil 20. luni]*, ko so bile dejansko Izvršene grožnje s prelivanjem krvi in umorom dveh poslancev. Zavedajoč se, da se s svojo popularnostjo ln po svoji Intelektualni sposobnosti ne more obdržati na krmilu se je Vukičevič zatekel k sredstvom, ki ▼ politiki niso dopustna. Opozicija v Narodni skupščini Je bita v težkem položaju in kljub svoji številčni moči ni imela nikakega vpliva na državne posle. Po Vukičevičevi izjavi, da Hrvatov sploh ne pusti v vlado, je opozicija poostrila svojo borbo ln naperila svoje napade na korupcijoniste. Od dne do dne Je postala borba vedno bolj ogorčena In vedno bolj se Je utrjevalo prepričanje, da Narodna skupščina ni sposobna za delo ln da bo v skupščini prišlo do krvi. Toda vlada Je šla preko vsega ter drvela dalje r nesrečo. Predsednik vlade in predsednik Narodne skupščine nista iskala izhoda iz takšne situacije z odgoditvljo skupščine, da bi se pomirili duhovi, še man] pa, da bi vlada podala ostavko ter tako omogočila primerne}* So kombinacijo, ki bi mogla izvesti nujne pode. Kakor da )• r— izgubflo tiaro ta kakor da je edini dU ohranitev vlad« Vetja Vukičeviča aH propast države. Končno Je vendarle padla tudi nesrečna Vukičeviča vlada. A kaj sedaj? Treba Je ugotoviti krivce sedanjega stanja, da se v bodoče Izognemo novim nevarnostim, hi zato je treba pribiti: Ko je Vukičevič prekini! zvez« s Hrvati in sestavil vlado z demokrati ter j« za svojo politiko pridobfl klerikalce, st je t Vukičevič začel smatrati za voditelja radikalne stranke. Med narod so se na vse strani razširjale brezplačne dopisnice z njegovo sliko, pod katero stoj! z debelimi črka!! • -Prvak radikalne stranke«. Njegovi intimni prijatelji ga v razgovoru proglašajo za Bismarka ter mu prorokufejo bodočnost In slavo velikega človeka. Sumljivi elamentl t radlkalskem kluba se klanjajo njegovi modrosti ter se slepo odzovejo vsaki niegovl želji. (L Vukičevič začne sam verovati v svoio modrost, se mirno vdaja lova. ne da bi čutil potrebo, da s to svojo namišljeno avtoriteto kot predsednik vlade v Narodni skupščini popravi odnošaie in pomiri razpaljene strasti. S takim svojim postopaniem je Velja Vukičevič postal krivec dogodkov 20. {unija. Zločin Puniše Račiča ]e zame popolnoma oddvojeno delo, o katerem je treba razpravljati še posebej ter pri tem lska'1 vzročne zveze tega zločina v zvezah Puniše Račiča In one obeležene koruptlvne skupine, čile zveze s predstavnikom neke sosedne države so bile že predmet ogorčenih protestov v Javnosti. V tem defstvu leži ključ za razumevanje zločina Puniše Račiča, ki Je nezavestno služIl onim, katerim brez dvoma zavestno ne bi služil.« Krščanska ljubezen katoliških poslancev SLS do bližnjega Na našo ugotovitev, da se nihče od 7 poslancev - duhovnikov Jugoslovanskega kluba ni spomnil na prvo dolžnost katoliškega duhovnika, da bi pri-hitel na pomoč umorjenim in umirajočim katoličanom v Narodni skupščini, se »Slovenec« prav konfuzno in bedasto izgovarja. Zlasti poštene katoliške duhovščine nevreden je ciničen izgovor, da bi mesto njih lahko priskočila na pomoč tudi župnik Matica in duhovnik dr. Kežman, kakor da bi to poslance SLS kaj razbremenjevalo na težki krivdi. Sicer pa ugotavljamo, da župnika Matice in dr. Kežmana v času umora ni biio v skupščini, vsled česar je padla vsa dolžnost katoliškega duhovnika samo na navzoče duhovnike SLS. Ti pa niso storili za umirajoča katolika niti toliko, kolikor stori vsak gorski pastir za svojo živino, če se ponesreči v planinah. Ker skuša »Slovenec« braniti to krščansko usmiljenost svojih gospodarjev, ugotavljamo, da imajo celo suspendirani duhovniki, ki drugače ne smejo izvrševati nobenih cerkvenih obredov, pravico v sili podeliti umirajočim vsaj odvezo v suponi-ranju, da se kesajo svojih grehov. Ce smejo to storiti celo suspendirani duhovniki, koliko bolj bi to smeli in morali storiti poslanci-duhovniki tiste stranke, ki pridiguje, da je edina krščanska in deluje za interese sv. vere, ki ima edini končni cilj večno izveli-čanje. Ugotavljamo končno, da je »Slovenec« 12. t. m. zapisal: »Jugoslovanski klub oznamuje vesti dr. Pernarja, da v trenotku zločinskega streljanja ni bilo članov Jugoslovanskega kluba v dvorani, češ, kakor da so se poskrili, ker so vedeli za streljanje, kot navadne laži. Razen dr. Korošca in par poslancev, ki so bili slučajno na intervencijah, so bili vsi drugi v dvorani.« To je treba ugotoviti, da se »Slovenec« ne bo še izgovarjal, da ni bil noben njegov duhovnik v dvorani. Da pa bo javnost vedela, kdo vse je med poslanci SLS duhovnik, navajamo tudi njihova imena, ki so: prof. teol. dr. Korošec, prof. teol. dr. Hohnjec, bivši profesor škofovih zavodov in feldkurat dr. Kulovec, nekdanji škofijski tajnik Fr. Smodej, župnik Škulj, župnik Klekl in župnik Jerič. Sedaj samo še pričakujemo, da bo »Slovenec zapisal, da so bili »žerjavov-ci« krivi, da sta dva katoličana v Narodni skupščini ob asistenci tolikega števila katoliških duhovnikov umorjena izdihnila dušo, ne da bi jima v sili bila podeljena vsaj »pogojna odveza«. Žrtve trgovine z dekleti? Zagreb, 19. julija n. Danes je tukajSnji policiji prijavila služkinja Marija Amber« šek, da je prišla k njej že 3. junija njena prijateljica Neža Herceg, stara 28 let in rodom iz Ptuja. Hercegova je došla iz Spli* ta, da bi si poiskala v Zagrebu službo, za kar je tudi objavila oglas v listih. Na ta oglas se je prijavil neki moški, ki je s Hercegovo in še s tremi drugimi dekleti odpotoval proti Varaždinu. Neža Herceg je pustila pri Amberškovi 4000 Din ter je rekla, da 9e bo takoj javila, ko pride t kraj, kjer bo dobila službo. Doslej se pa Hercegova še ni javila, zato obstoji sum, da se je njej, kakor tudi ostalim trem de» kJetom kaj pripetilo. Zato je policija trved* la obširno preiskavo. Dunajska pevska svečanost v znamenju piva Oflaai, 19. julija g. Mesto Je ob priHkj pevskih svečanosti nadelo svečano bce. Vse uhce so polne za stav. Vsako uro prihajalo novi pevci na Dunaj. Danes se Je vršil pozdrav pevcev, pri katerem Je imel govor državni kancelar dr. Serpel. Zanimivo je, da so se dvignile akcije pivovarn, ker se pričakuje v dnevih pevskih svečanosti velikanski konsum piva. Računajo, da se bo dnevno konsumiralo šest do sedem tisoč U Zasluzena obsodba klerikalnega hujskanja Izredno burna seja mariborske oblastne skupščine. -„Pod nobenim notranjim ministrom še ni bilo prelite toliko krvi kakor pod dr. Korošcem!" Maribor, 19. julija. Ob 6. zvečer se je pričela večerna seja, na kateri je prišel v razpravo nujni predlog KDK o obtožbi oblastnega odbora zaradi kršitve zakona. Kakor Je bilo že v naprej pričakovati, )• klerikalna večina predlog odklonila. Toda v skoraj triurni debati so govorniki opozicije jznesll proti klerikalnemu postopanju take argumente, da so Jih mogH klerikalci odbit! samo % neprestanim divjanjem ln kričanjem. Poročevalec uredbodajinega odseka dr. Schaubach J« predlogu KDK odrekel stvarnost, češ da nI nikjer utemeljitve za kršitev zakona In da gre le za »administrativni sklep«. Seveda Je dr. Schaubach s svojim govorom poveličeval dr. Korošca kot mednarodno priznanega voditelja slovenskega naroda, ki Je bil v »Jutru« kruto osramočen, s čimer je užaljen ves slovenski naTod. Tn-dl predsednik oblastnega odbora dr. Leskovar je v patetičnem govoru slavil Korošca, češ da je z nevarnostjo za lastno življenje pripeljal Slovence v jugoslovensko državo. Oblastni odbor Je bij moralno pri-moran k svojemu sklepu tudi zato, da brani vero, ker Je bil verski čut s karikaturo užaljen. Poslanec KDK dr. Baričevič Je v Imenu poslanskega kluba KDK Izjavil, da se le hotel baviti samo s pravno stranjo vprašanja, govorniki večine pa ga silijo s svojim Izzivanjem, da se bavi tudi s politično stranjo. Referent Je imel nehvaležno nalogo, da je moral braniti, kar se pravno braniti ne da. Zato Je on in za njim tudi dr. Leskovar prešel na polje sentimentalnosti ln narodnega ponosa. Oblastni odbor nI Imel pravice zaradi karikature notranjega ministra postati njegov advokat. Zakaj ne toži »Jutra« dr Korošec po tiskovnem zakonu? SLS kot stranka Ima pravico čutiti se užaljeno in remonstrlrati, oblastni odbor pa nima pravice do strankarsko-polltlčnlh sklepov. »Zakon o oblastni samoupravi — je nadaljeval dr. Baričevič — taksativno navaja vse kompetence oblastne skupščine in oblastnega odbora, nikier pa ni kompetence za strankarsko politične sklepe. Oblastni odbor )e zanesel politiko v oblastno skupščino. S svojim sklepom je prevzel vlogo državnega pravdnika in žandarja In hoče vsako Jutro vsem oblastnim nameščencem preiskati žepe, če nimajo morda kje skritega »JutTa«. Oblastni odbor, ki Je čutil potrebo da obsodi časopisno karikaturo, ni čutil potrebe, da obsodi zločin v Narodni skupščini«. Pri tem pa Je treba ugotoviti tudi še to, da pod nobenim notranjim ministrom ni teklo toliko krvi, kot pod dr. Korošcem. Žalostno Je, da zastopniki večine to interpretirajo, da }e dr. Korošec storil le svojo dolžnost Kot katoliški duhovnik bi pač ne bil smel postati minister policije in si s tem nakopati sovraštvo, mesto da seje mir In Hlinka - slovaški nadškof? Praga, 19. JruHla h. Narodno sooljalisti£no glasilo razpravlja o avdijenci voditelja slovaške ljudske stranke pri predsedniku republike, kaiteri se pripisuje vedik pometi, ter opozarja na težave, ki jih bo delala Madžarska pri rešitvi cerkveno političnih vprašanj na Slovaškem. List izjavlja, da se morajo zahteve Madžarske brezp Bojno odkloniti. Veliko važnost se pri tem polaga na to, ali bo Madžarska dobila od slovaške strani oster odgovor, ki bi obstojati v tem, da bi se za slovaškega nadškofa imenoval parter Hlinka, ki Ima dobre zveze pri Vatikanu in ki je dober patriot. Važna ministrska posvetovanja v Karlovih varih Praga, 19. julija, s. Nemški zunanji minister dr. Stresemann bo prispel v nedeljo 22. L m. na oddih v Karlove vari. Dr. Stresemann bo stanoval v hotelu v bližini tega hotela, in sicer v hjfelu «Savoy Westend> stanuje predsednik Masaryk. Za časa bivanja dr. Stresemanna v Karlovih varih se pričakuje tudi obisk zunanjega ministra dr. Beneša in romunskega zunanjega ministra Titulesca. Tudi avstrijski poslanik * Pragi dr. Marek je že dospel v Karlove vari Nemiri v Bolgariji? Beograd, 19. julija p. Vesti iz Berlina in Dunaja poročajo, da je prišlo v Bolgariji do krvavih spopadov med poedinimi sku» pinami makedonskega revolucionarnega odbora. Po eni verziji je celo izbruhnila državljanska vojna. Te vesti pa je treba sprejeti z vso rezervo, ker iz Sofije doslej še niso potrjene. Klerikalna zarota v Mehiki Mexico CKy, 19. Julija s. Predsednik Caltes le izdal proglas, ki veli, da Je mo/rilec generala Obregona priznal, da }e bil vzrok za njegov zločin verski fanatizem. General Ca! k s zagotavlja, da ima vlada v rokah dokaiBni maiteojaJ, da Je klerikalna akcija v neposredni zvezi s zločinom. Progtas veli m koncu, da se bo vlada tudi nadalje posluževala ustavnih metod. To se ra®la®a na ta način, da predsednik Calles ne namerava ostati oa svojem mestu Se z* eno pe-rijodo. NoooJ se JaiviJa, da Je policij« aretirala pet moških, ki so osumljeni soudeležbe pri sa-roti proti generalu Obre®onm. Mežico CIty, 19. frHJc (be.) V sveti s »motom predsednika Obregooa Je policija aretirala 13 oseb. Znižanje davkov v Nemčiji Berlin, 19. JuHJa g. Državni zbor Je n« svoji današnji seji s 38 proti 30 glasovom sprejel predlog za znižanje davkov. Reforma belgijske armade Brnsel), 19. Julija (be.) V zbornici se je pričela debata o zakonskem načrta glede reforme mudil K razpravi m H priglasilo 50 govor• ljubezen, čudno Je, da se tod ▼ današnji debati ravno poslanci — duhovniki najbolj razburjajo«. Klerikalni poslanec duhovnik HrastelJ je t svojem znanem žargonu napadal vse povprek in seveda predlagal, naj oblastna skup* ščlna odobri sklep oblastnega odbora ter izreče zaupnico dr. Korošcu. Poslanec KDK Lovro Petovar Je obžaloval, da je večina pomešala v debato politiko. Na žalost smo danes tudi slišali Izjavo, da je oblastni odbor eksekutiva klerikalne večine*. Slišali smo medklic, da je vse, kar tvori oblastno samoupravo ta njeno last, last SLS. Mi vam radi prepustimo vse delo, samo osvobodit« nas tndi oblastnih davščin in naj jih plačujejo samo pristaši SLS. Poslanec SLS Je sopodpisa! predlog, naj se Radiča preišče glede njegovega duševnega stanja Dr. Korošec nI dal zapleniti Usta, ki Je porival na omor Radiča in Pribičeviča Ali nI torej dr. Korošec moralni sokrivec na preliti krvi? Videl sem v Beogradu na lastne oči, kako je Koroščeva policija plenila posmrtnice KDK. Ali naj se potem še čudim, če so se pojavile takšne karikature. Naša oblastna skupščina pa ni politična korporacija in oblastni odbor nI eksekutiva politične korporacije, da bi Imel pravico izrekati strankarsko politične sodbe ln mesto pomirljivo, vplivati razburljivo Oblastni odbor nima pravice, da cenzurira časopise. Socijalist Grčar Je prav tako ostro obsodil klerikalno hinavsko ogorčenje ln povdarjal, da je v vprašanju. aH Ima oblastni odbor pravico do strankarsko političnih enuncijacij, popolnoma na Isti liniji s KDK. SLS se je poslužila oblastnega odbora kot sredstva v političnm boju. Oblastni odbor je prekoračil svoje pravice. Razmerje SLS do dr. Korošca je njena notranja zadeva. Dr. Korošec pa ni identičen s slovenskim narodom. Pravite, kako velik je dr. Korošec, pa ne prenesete niti najpreprostejše karikature. Dr. Ogrizek Je po svojj stari navadi še dodal zagovoru oblastnega odbora svoj obi» čajni žegen in obnovil predlog poslanca Hrastelja, naj skupščina odobri sklep oblastnega odbora m izreče brzojavno zaupnico dr. Korošcu. Klerikalna večina, ki je ves čas triurne debate z medklici in vpitjem oživljala potek .seje, je seveda predlog med burnim vpitjem sprejela. Predsednik dr. Leskovar je nato sejo zaključil in napovedal prihodnjo za jutri dopoldne ob 9. Na odločno zahteva poslanca Canžeka (soc.), ki je pravilno pred sejo vložil nujni predlog glede razmer v ptuj-' ski hiralnici, je predsednik prečital pred zaključkom še ta predlog. Po kratki utemeljitvi s strani predlagatelja in po Izjavi predsednika, da stvar pretirava, je večina nujnost predloga odklonila, nakar je bila seja zaključena. Veliki požari Srem, Mitrovica, 19. j,ulija. 6. V selu Mar-tinci je ogenj uničil velike količine žita; škoda znaša nad pol milijona dinarjev. Požar je nastal tudi na žitnih poljih pri Kraljeviči in še v nekaterih drugih krajih. Skupna škoda se ceni na več milijonov dinarjev. Nekai seli^kov je zalotilo človeka, ki je zažigal. Hoteli so ga linčati, kar pa so orožniki preprečili. Tudi v Mačri se je pojavil velik požar. V bližini kraja Grča Je nastal ogromen požar v gozdu, ki so ga povzročile iskre iz železniške lokomotive. Pogorelo je nad 100 oralov žita ter je škoda ogromna. Prav tako so iskre iz železniške lokomotive zažgale polje nedaleč od Slatine. Pogorela je vsa pšenica ter i,e škoda velika. Sarajevo, 19. julija, č. Gozdni požari, ki so se pričeli naglo širiti po vsej Bosni in Hercegovini. so se zmanjšali, ker je včeraj padel obilen dež. Novi, 19. julija, t Snoči je izbruhnil požar v žagi in mlinu v Prizidu pri Bribiru. Vse je pogorelo do tal. Lowensteinovo truplo najdeno Calais, 19. julija, h. Ribiška ladja, ki j* danes ob 19. prispela v pristanišče, je našla truplo belgijskega bankirja Lowensteina. ki je pred kratkim padel iz svojega letala v Rokavski preliv. Identiteta trupla se je mogla ugotoviti po Lowensteinovi uri. Pariz, 19. julija, g. Truplo bankirja L5-wensteina so našli plavajočega na vodi v višini Cap Gris Nes 10 milj od obale. Trup Io je že precej razpadlo. Velika vročina v Italiji MIlan, 19. Julija o. Kljub skromnemu dežju, ki j« snoči ponekod orosil zemljo, Je vročina po severni Italiji še vedno neznosna in Je rope* zaihtevafla več Človeških žrtev. V Milanu sta uto-niJa pri kopanju dva otToka. V Padu dva mladeniča, v Modeni, Bergamu, Firenzi in Genov! pa so štiri osebe umrle za solnčarico. En smrtni slučaj zaradi vročine se Javlja tudi iz Ferrare. Umor belgijske pevke Bruselj, 19. Julija g. Neznani storilci so ns. padUi, posilili in umorili pevko Brelia, ko Je šla na toprehod. Njeno truplo so našli v cestnem Jailkn. Giolittijev pogreb Cavonr, 19. JuHJa a. Danes se }e vtSH s vo» fe&khrd Častmi pogreb Giofittida, katerega so se poteg velikanske množice ljudi udeležili zastopniki zbornice in senata. Eksplozija v Italiji Rim, 19. JuJija s. V pirotehnični tvotmid > Lecce se Je dogodila eksplozija, pri kaiteri Je bil ea delavec ubit, dva pa težko ranjena. Letalo z 10 motorji Berili, 19. julija (be.) Dornnierove tvomk* •o »gradile letalo z 10 motorji, ki bo še to poloti« poskusita preteteti Ocean. Sezija na Bledu kraji in ljudje Bled, Ig. Dopisnik torkovega »Blejskega pisma« si ye gotovo ogledal Bled le na hitro roko: v informacijo mu niso služili uradni podatki. ampak nezanesljive informacije večnih nezadovoljnežev. Da je letošnja pred-sezija nadkrilila lansko, je splošno znano. Pa tudi sezija se razvija tako ugodno, da ne bo prav nič zaostala za lansko rekordno. ampak jo bo bržkone presegla. V podkrepitev te trditve navajamo samo suhe številke, ki govore iasno. Lansko le-sto je bilo zaznamovanih na Bledu od 1. do 16. julija 2-3.682 nočnin. letos pa 24.428. Višek sezije smo dosegli lansko leto šele 15. avgusta (2684 oseb) Ker imamo oa še sedaj s 16. julijem točno 2000 gostov in dnevno prihajajo še vedno novi. ie pričakovati. da bomo to število dosegli še poprej. Je to dokaz. da letošnji povišek zdraviliških taks v centrumu ni škodoval tujskemu prometu. V privatnih vilah so ostale sezijske takse kakor lansko leta to je '90 Din za seziio, in le ob iezeru se ie ta zvišala na 120 Din. Dočim so vse vile z višjo takso oddane, dobiš lahko še sobe v cenejšem pasu in so mnogo bolje zasedene one z dnevno takso (dependance) ka-Ikor pa sezijske. Evo dokaze: lansko leto Je prebivalo v vilah 16 julija 955 oseb. letos le 843. torej so vile z nizko s.ezijsko takso slabše zasedene kakor pa boljše z višjo dnevno takso, ki iih oddajajo hoteli v svoji režiji. Mislimo da bo dopisniku zadostovalo teh par številk, da predrugači svoje mnenje. Dopisnik smatra zdravniško godbo za odveč. Videl ie pri koncertu (najbrže v nedeljo popoldne) le par otrok. Naj si ogleda park zvečer ob godbi. Da bo videl, da ne dobi nikjer prostora, ker toliko poslušalcev ima godba. Vsakdo ne ljubi le ia.zz-banda, ampak si želi razvedrila ob dobri koncertni godbi, ki svira v vsakem boljšem letovišču. Nekaj le g. dopisnik prezrl, kar dodajamo mi: renomeiu Bleda ogromno škodujejo prašne ceste Kljub temu. da se škro-pe od ranega iutra do večera, zabavljajo gostje čez prah. kar pa se z dvema škropilnima vozičkoma, ki jih ima zdraviliška komisija, ne da odpraviti, pričakujemo, da bo zopet prodrla zahteva po olianiu cest. česar so gostje navajeni v vseh svetovnih letoviščih. Gost bo rad plačeval nekoliko višjo takso, ako se mu bo nudil čist zrak. kar se pa ob sedanjem ogromnem avtomobilskem prometu brez pooljenja cest ne da izvesti. Splitski večeri... Split. 17. julija. Nam, večnim mornarjem in popotnikom, je imerom ljubo, kadar nas slučaj usode zanese iroti domačim obalam. Solnce daljnih morij, jetudi še tako lepo, je le solnce tujine, hladno srcu, žejnemu domačije. Ko zavije barka 9 polnimi jadri, kakor ponosen albatros s feiroko razpetimi perotmi, proti dragemu domačemu pristanu, mornar zavriska. Mimo Hvara, Korčule, Brača in, evo — tamle Spli- ž ti! Od kdaj te že nisem videl, ti dika Dalmacije, ti mestece prijazno in veselo, ob zelenem Marjanu smehljajoče, v solncu proti Mosor-planini se bleščeče? Zdi se mi. da je cela večnost od tistih časov, ko smo se zadnjikrat kopali v zalivu Bačvic in Firul, zad-se z dekleti pod borovci vrhu Marjana in tam zvečer — gledaje pod seboj v mavričasti žar zahajajočega solnca pogreznjeno splitsko po-l;ano, Split in v njegovi luki počivajoče ja-drenice s povitimi jadri — v splitskem žargonu poredno vzklikali tisto znano splitsko Ca je silna Loudra kontra Splitu gradu!... Mrak se je zgrnil nad morjem in Splitom. Mosor-plaiuna v ozadiu, se pred kratkim vsa plameneča v zlati večerni zarji, ie postala očem nevidna. Jambori jadrnic in ribiških bark, zasidranih v pristanišču, kakor da se upogibajo pod vse niže in niže pritiskajočimi plastmi mraka. Na nekaterih barkah, ki jim je most na obalo gugajoča se dolga deska, prodajajo paradižnike, dinj.e. paski si.* in vi-Ško vino po cenah, ki so res brez konkurence. A tam. na gladkem tlaku v svetlobo električnih luči potopljene Dioklecijanove ln Francoske obale, splitski večerni korzo... Glej jih, še zmerom so takšne, kakor so bile nekoč, te naše ljubke, temperamentne Spličanke! Kako hite, lahkonoge, živooke, temnolase, mimo palm in mimo miz in stolov pred kavarnami kjer se ob izvrstni god-M vsak večer odpočiva pestra množica domačinov in tujcev. Življenje valovi na teh dveh obalah, življenje nemirno iu burno, kakor je mnogokrat nemirno in burno mor-Se. ki pa sedaj, vse ovito v čar brezkončnih srebrnih cest vsemirja, mirno kakor speč otrok diha pred teboj . . . Ti splitski večeri, dragi večeri! Skoraj na vsak korak znan, mil obraz, piijateljica iz mladosti, prijatelj iz onih lepih dni, ko je srce vriskalo in prepevalo od prekipevajoče mladostne objestnosti. Ob ozkih, gladkih ulicah krčme, v njih mornarji zagoreli od solnca; pijo in prepevajo, prepevajo . . • Hej, ti tam, ob polnem litru dalmatinske kapljice vriskajoč, — ali nisi ti, Mate, ki smo s teboj nekoč v Kaštelanskem zalivu lovili ribe?! Po tvoji ploščati kosmati roki sem te spoznal in po tvojem junaškem hrbtu. ki bi premaknil goro. Na zdravje, prijatelj, in naj ti tekne vino! ... Pa tebe, dragi Dinko Šimunovič, po tolikih letih srečanja — Zdravo! še zmeiom mladostno svež in Žil, pravi tip vedrega dalmatinskega Zagor-ca, ki je v svoji prekrasni «Mladosti» lepoto dalmatinske zemlje prvi opisal tako, kakor to ona zasluži! Novo povest, praviš, da pišeš 6pet. Dinko? Dvignimo kozarce, trčimo — pa da bi ta tvoja nova povest, Dinko, ne bila poslednja, ne#o da bi nam napisal še mnogo, mnogo lepega! . . . Težko je človeku — brezdomcu, kadar mu Je treba zapustiti divne domače obale. Vi nepozabni splitski večeri, zbogom! Zbogom, prijatelji, prijateljice! Barka v pristanišču že čaka. Razpeta so jadra. Zv. Kosem. Sokolsko slavje v Črnomlju Črnomelj. 18. Julija Pretekla nedelja v Črnomlju je kazala prav pisano lice. Zadnje priprave za sokolsko slavje so bile končane. Krasno ozalj-šan Sokolski dom je pričakoval samo gostov. Vsa belokranjska društva so se odzvala vabilu, posebno častno zastopana društva so bila karlovško in metliško, pa tudi Semič. Gradac in Sinji vrh. Da je bilo slavje popolnejše, sta se udeležila slavno-sti tudi naša narodna zastopnika ministra dr. Kramer in Ivan Pucell. Nastop sam je bil precizen, gotove skupine — oddelki nad vse dovršeni. Kdo ni občudoval elegantne kretnje naših gojenk in članic pri izvajanju prostih vaj. kdo ni občudoval telovadbe bratov na orodju, kdo se ni od srca nasmehnil našim gibčnim na-raščajnikom?! Vse ie bilo popolno, vse prisrčno, vse dovršeno. Zato vse priznanje bratu načelniku Štruklju in sestri načelnici Veri Maleričevi. Isto Driznanie so želi bratje sosednjih društev. posebno vrsta na orodju iz Afletlike in Karlovca. Okusno okrašeni dom ie bil v nedelio poln in ie nudil prijeten kotiček vsakemu izmed gostov Naši bratje so ga okusno okrasili, naše naiodne dame ba so poskrbele. da so bili eostje točno in nad vse dobro postreženi Upamo, da bodo tudi v bodoče naše dame skrbele z isto požrtvovalnostjo za uspeh sokolskega dela. Za sedaj pa srčna Mm hvala. Da pa ie b'lo popolno, ie razveseljevala družbo čmomeliska mestna godba, ki ie svirala ves čas neumorno in zelo precizno. Vse delo ie vodil brat starosta Soiro Vran-kovič. ki se ie kot Rranžer izkazal prvovrstnega in zato gre njemu oreceišnia zasluga na tako usoeli prireditvi. Za nami ie sokolski dan in ob zakliučku vemo le eno. da smo uspeli moralno in materijalno Želimo si še več takih prireditev in naš dom bo kmalu dograjen. K nesreči na Triglavu Vrata. 17. iuliia O nesreči na Triglavu nam še poroča očividec naslednje podrobnosti. V nedeljo popoldne, ko se ie vračala družba Skalašev z daljše ture proti Aljaževemu domu, je začula s Severne triglavske stene klice »Na pomoč« ter tudi takoi odgovorila »Pomoč pride« Ne oziraje se na utrujenost, sta odšla po polurnem odmoru Skalaša gg. H Brandt in Slavko Preveč, opremljena z vrvmi, obvezami in drugim. proti triglavski steni Ob 11. ponoči sta pogumna plezalca že z svetiliko signalizirala turistom v Aljaževem domu. da sta našla ponesrečenca. Kakor sta gg. Skalaša pozneie zatrjevala. dajala sta tudi znamenja za nujno pomoč, ki iih oa k nesreči ni nihče opazil. V ponedeljek ziutraj se ie podala, kot dogovorjeno, znana Ska-lašica gdč Nevenka Rebekova s provijan-tom pod Severno steno, da pričaka ponesrečenca in reševalce, ki'bi se morali v zgodnjih dopoldanskih urah že vrniti, če se ni pripetila večja nesreča Ker se nikdo ni vrnil, se ie napotila gdč čez Prag na Kredarico in v Staničevo kočo. domnevajoč, da se je vsa družba podala v eno teh koč. Oskrbniki oa so izjavili da iz stene še nihče ni dospel v kočo Gdč. Rebekovi ni tedaj preostajalo ničesar drugega, kakor da se povrne nazaj v Aljažev dom. Iz Aljaževega doma so takoi nato brzoiavili na Jesenice po rešilno ekspedicijo. ker je bilo povsem jasno, da se ie na Severni steni izvršila večja nesreča, kar ie potrievalo tudi dejstvo da iz stene ni bilo čuti nikakih signalov več. Ob 7. zvečer istega dne pa sta se do skrajnosti izmučena vrnila reševalca Skalaša gg. Brandt in Preveč v Aljažev dom. kjer sta izjavila, da sta našla visoko gori v slovenski smeri Severne stene ponesrečenca g Roberta Kukovca in gdč. Mar-gito Šoštaričevo !z Maribora. Gospodična je padla 17 m globoko v prepad ter je le zgoli naključje, da se ni ubila, pač pa. da ie po vsem životu hudo potolčena ter ima desno nogo dvakrat zlomljeno in je kost predrla kožo: g. Kukovio pa da si je zvil nogo ter zadobi' še nekaj majhnih poškodb. Po 14urnem nadčloveškem naporu sta Brandt in Preveč spravila oba ponesrečenca po na videz nedostopnih čereh na varno mesto ob steni. Obvezala sta gospodični zlomljeno nogo. ker je sicer obstajala nevarnost, da izkrvavi. Vrla reševalca sta ponesrečencema pustila vso svojo obleko, ki sta jo mogla pogrešati, sama pa sta pohitela v Vrata po pomoč. In zopet srečno naključje, da je še isti večer dospela iz Škrlatice skupina 10 turistov, članov sekcije »Turner-Alpenkranz-chen« iz Monakovega in ganljivo je bilo. ko so se ti junaki, zaznavši za nesrečo, javili prostovoljno, da se pridružijo rešilni ekspediciji. k' ima odriniti takoj drugi dan na Severno steno. O polnoči je dospela v Vrata tudi brzojavno naročena eks-pedicija, obstoječa iz znanih naših triglavskih vodnikov, g. Janeza Hlebajne. Gre- gorja Laha In Feliksa Zime. Vsa ta družba, ki se Ji je pridružilo še par slučajno v Vratih se nahajajočih turistov, skupaj 17. je odrinila na vse zgodaj, čim se je zdanilo, na trudapolnl oot. Kako silno naporna je bila ta težavna reševalna akcija, dokazuje že dejstvo, da so imeli vsi udeleženci dovoli dela. Sploh pa se ta akcija ne da popisati. To se mora samo videti in še ta mora imeti — dobre živce. Šele ob 16. popoldne se je posrečilo spraviti ponesre-Čenko. ki ie bila vsa povezana ter se Je ves čas junaško držala, po vrvi po več sto metrov globokih prepadih na snežišče pri vstopu v steno, od tam pa na nosilnicah v Aljažev dom Pripominjamo še. da so Mo-nakovčani med težavnim in nevarnim prenosom v njeno razvedrilo ves čas zbijali šale. ki se jim ie ponesrečena turistka prisrčno smejala. G. Kukavic pa je priplezal, dasi težko, v spremstvu nekaj plezalcev sam v dolino. In tretje srečno naključje, da je bil ravno na oddihu v svoji vili v Vratih prima-rij dr. Edo Šlaimer. ki ie z njemu lastno človekoljubnostjo in dobrosrčnostjo v Aljaževem domu improviziral operacijsko sobo ter ranjenca že pričakoval. Takoi Po izvršeni operaciji so naložili ponesrečenca na voz ter ju odpeljali v Mojstrano, odtam pa s prvim današniim vlakom v Ljubljano v splošno bolnico. Vsem »priiateliem« turistike pa bodi povedano. da sta oba ponesrečenca dobra turista, da pa nesreča nikdar in nikjer ne počiva. Dva zaslužna šolnika Srečko Pečar, pedagog in narodni gospodar, se je rod.l 1 1870. v Hcčah pri Mariboru. Kot mlad učitelj ie prišel v Št. Pavel pri Preboldu, kjer ie postal tudi šolski upravitelj Po svojem značaju nad vse ljubezniv je vzgajal mladino z ljubeznijo, brez ostrih besed, in si je pridobil tako srca vseh občanov. Sledeč vzgledu naših prvih sadiariev Praprotnika in Levstika je navaial svoje učence že v zgodnji dobi k sadjarstvu. Popolnoma zanuščena. vendar tako lepa in dobičkanosna panoga našega gospodarstva, kakor ie čebelarstvo, ie našla v njem strokovno zelo izobraženega propagatorja. Kako rad' se spominjajo niegovi učenci lepih ur v šolski drevesnici in pri njegovem čebelnjaku Kot dolgoletni tain:k in soustanovitelj podružnice Kmetijske družbe ie skrbel za strokovna predavanja in poučne izlete. Koliko se je trudil, da je ustpnovil podružnico Sadjarskega društva! Danes prihaja po njegovi zaslugi lepo število »Sadjarja in vrtnarja« v šentp?vehko občino, kar nudi sadjarjem vedno dovolj poučnega štiva. Vsem. ki ga poznajo, so govorili šentpa-velski odborniki iz srca. ko so ga ob priliki njegove upokoiitve. priznavajoči njegove zasluge za orocvit občine, imenovali soglasno za častnega občana. Želimo mu, da bi dolgo užival zasluženi pokoj, saj vemo, da bo sedaj še lažie nadilieval svojo živijensko nalogo izobraževanja našega kmeta. Pod razgledno goro Oljko v Savinjski dolini leži idilična vasica Sv. Andraž pri Velenju Tu sem je došel pred 26. leti, tedaj še mlad učitelj, g. Armin B renče in prevzel vodstvo osnovne šole. Vsa dolga leta je nepretrgoma deloval na tem mestu, požrtvovalno in nesebično, da si je pridobil spoštovanje svojih učencev in vseh občanov. Tudi ta mož stopa sedai v zasluženi pokoj. Vsa občina mu je dolžna veliko zahvalo za njeigovo delovanje v šoli in izven šole in da mu to tudi vnanje pokaže, ga je imenoval občinski odbor za svojega častnega občana. Ganljiv ie bil prizor, ko mu ie zapel pevski zbor pred šolo v slovo več pesmic in se je spominjal župan g. Bri-novšek v dališem govoru njegovih zaslug za občino, nakar mu je izročil diplomo častnega občana. Velika poneverba pri carinarnici v Zagrebu Zagreb, 19. julija V Zagrebu Je danes vzbudila splošno senzacijo vest o veliki poneverbi pri tukajšnji poštni carinarnici. Poneverbo so odkrili danes dopoldne, ko se blagajnik carinarnice Zvonimir Hafner, ki je v soboto dvignil na pošti večji znesek, do danes še ni vrnil v služb«) in tudi ni izročil denarja glavni blagajni. Spričo suma. da ie Hafner denar pone-veril, je bil odrejen komisijonalni pregled blagajne ki ie ugotovil primanjkljaj 605 tisoč dinarjev. Upravnik carnarnice je obvestil o tem policijo, ki se je podala na Hafnerjevo stanovanje. Policija je našla stanovanje zaklfenjeno in gospodinja je izjavila, da je Hafner že v soboto neznano-kam odpotoval. Odkritje poneverbe Je izzvalo »lasti pri Hafnerjevih znancih veliko začudenje, kajti Hafner ie splošno veljal za korektnega uradnika in solidnega moža. Policija je izdala za pobeglim defravdatom tiralico. Kakor se sodi. je Hafner pobegnil v inozemstvo. Smrt pod brzovlakom Kakor poročajo ljubljanski policiji, se je pred nekaj dnevi dogodil na sušaški progi med postajama Zlobin-Plase grozen samomor mladega rujega človeka, najbrže Slovenca. Neznanec se ie vrgel pod brzovlak. ki ga ie popolnoma razmesaril. Neznanec se ie zadrževal v okoliških selili že nekai dni kot letoviščar. Vsem pa se ie zdel močno zamišlien in otožen ter so nekateri menili da ie bolan. Tuiec se je pred dnevi ponoči prikazal tudi v Pla-sah. odkoder ie Donoči odšel ob progi. Nekako ob 1. ponoči ie privozil brzovlak, ki vozi proti Sušaku na kolodvor z okravlje-nimi kolesi znak. da se ie na progi pripetila nesreča. Odrejena ie bila preiskava in kmalu so železničarji naleteli na orogi na popolnoma raztrgano truplo moškega, v katerem so spoznali neznanega letoviščar-ja. ki pa ni pustil na stanovanju nikakega naslova, tako da še danes ni ugotovljena njegova identiteta. Znano je le to. da je bil neznanec okrog 25 let star. da je bil srednje postave ter je nosil male. pristrižene. plave brke, dočim ie bil črnih las. Oblečen ie bil v sivo karirasto obleko. Pri njem so našli listek, na katerem ie bila z izpisano pisavo napisana njegova zadnja izpoved v slovenskem jeziku: Vsi moji so umrli, umreti hočem tudi iaz. da bodo imeli drugi bol.ie, nego sem mogel živeti iaz. Poleg pisma je bila priložena slika mlade ženske, ki predstavlja bržkone njegovo mi-ljenko, skoro gotovo tudi Slovenko. V njegovih žepih so našli tudi več različnega inozemskega denarja, iz česar bi bilo skoro mogoče sklepati, da je bil neznanec po poklicu natakar. Truplo samomorilca so pokopali na pokopališču v Plasah. Državna kolesarska reprezentanca Id ]e odpotovala v soboto 14. t. m. na IX. olimpljado v Amsterdam. Od leve na desno: SaveznI tehnični referent g. Jurčec, generalni tajnik Boskovlč, l.jubič (Sokol BJelovar), Banek (Gradjan-tkl, Zagreb), Šolar (motokolesarska Ilirija, Ljubljana), Škrabel (GradjanskJ, Zagreb). iije na noCnem nebu (n tako tvori celota Slična celota se vidi pri 7 pred- i nostih, katere hna Šchm Terpenhns\ (Mik? Tatvina 5 slik Jurija Šubica ali Zadrega s horjulsklm križevim potom Torej vendar zopet en dokaz, da smo na višku kulture, če že najširši sloii tako cenijo umetnine, da jih kradejo prav kakor v Parizu in Berlinu, kjer ima policija vedno dosti opravka s senzacijonalnimi tatvinami po zbirkah in muzejih. Torej, kultura! Kaj še! Tait Je hotel klobas in šunke, ali preklicana smola, da je v velikem zavitku, ki ga je odnesel nič hudega sluteč in cmakajoč z jezikom, našel le 5 stacijonov križevega pota. Akad slikar prof. Matei Sternen ie namreč restavriral križev pot iz župne cerkve v Horjulu pri Vrhniki. Ta križev pot je slikal, oziroma prosto kopiral po splošno znanem Fuhrichovem križevem potu leta 1886. Jurij šut>ic. ko se ie vrnil iz Pariza. Slike torej ne spadajo med njegova nenadomestljiva originalna dela. temveč je le naročilo, ki ga ie Šubic sprejel v sili, da se preživi. Gotovo pa ie hvalevredno, da so Horjukri hoteli ohraniti te slike velikega mojstra, saj se njih cerkev upravičeno ponaša tudi z njegovo slavno sv. Marjeto. Najbolj pokvarjenih 5 positaj ie Sternen. naš najboljši, tudi v tujini priziani re-stavrator. prepeljal v svojo vilo na Groharjevi cesti v Ljubljani, kjer iih je napel na novo platno, zakital, zakrpal, umil. jim osvežil ter izpopolnil barve, da ie bil križev oot zopet kakor nov in nič drugačen, kakor takrat, ko ga je Jurij Šubic izročil župniku v Horjulu. Ko je mojster Sternen hotel poslati prenovljene slike v Horjul, mu ie župnik naročil. naj jih odda kar v barako na vogalu Rimske in Groharjeve ceste, da jih bo imel bolj pri roki voznik, ki ga pošlje iz Horjula po nje. Kako je bilo potem, je težko dognati. Ali Horjulci niso zadnje tedne nič »turali« v Ljubljano, ali pa ie župnik malo pozabil na križev pot. ko je ravno toliko dela s košnjo in žetvijo. — na kratko, slik ni bilo v Horjul. Omenjeno barako, ki je bila prej last vrhniške tovarne za konserve. je kupil naš velikomestni moderni mesar in prekajeva-lec Slamič in io oddal nekemu možu. ki je prodajal v baraki Slamičeve renomirane mesne izdelke. Temu možu ie Sternen po naročilu župnika izročil slike, dobro zavite v močan papir in povezane. da se Jim ne bi kau zigodilo pri transportu. Slike so dolgo čakale na horjulskega »furmana«. Neke noči se je naveličal prodajanja klobas tudi varuh zaupanega mu paketa s slikami in brez siedu izginil z vso opravo bogve kam. Mož pa se ni dotaknil slik. kJ so še po njegovem odhodu čakale v zapuščeni baraki in je tudi sam g. Slamič videl nepoznani mu paket. Ko je bil pa g. Sternen pred nekaj dnevi zopet v Horjulu, kder ie dogotovil re-stavriranje še ostalih postaj križevega pota. je pogrešil že davno poslanih 5 slik. Odpeljal se je v Ljubljano, šel iskat v barako, a slik ni bilo nikjer več. Zadevo ima v rokah po!idja. to pa Se dolgo ne pomeni, da bJ dnžala tudi že za slike. Kaj bodo pa Horjiici brez njih in kaj s križevim potom, ki ima sedaj le še 9 štacijonov. Ali naj ga za 5 postaj skrajšajo kar pod roko brez vednosti škofa in papeža? Prav za prav bi bil še vedno dosti dolg za najhujšo potrebo in zgodovina ve celo. da ga je sveta cerkev enkrat 2e skrajšala. Pa kaj hočejo, če ie manj- $ Urejuje najbolje prebavo! Cisti želodec in čreva brzo in usodno! I omot pa vseb lekarnah Din 4.—. kalo tudi »križanje«. To Je poglavitno in ne gre brez njega. Kako Krist sreča svojo mater in kako prvič pade pod križem, ki sta med drugim' postajami tudi zmanjkale, bi že morebiti kako pogrešali, ali križanja pa nikakor ne. Sramoia bi bila za Horjul in vso faro. Zato naj se usmili razočarani tat Hor-julcev, ki so v taki zadregi, kakor še nikoli. Slike, ki so visoke po 78 cm in po 58 cm široke, naj lepo potihem nese v Horjul. ker za njega nimajo nobene vrednosti. Horjula pa tudi niso umazani in gotovo ne bo zastonj njegov trud — za nov čudež . . . Inozemski tihotapci s saharinom in igralnimi kartami Zagorje. 19. julija Tukajšnje orožništvo je aretiralo Jožefa Fekonjo. ki se je izdajal za potnika tvrdke Saša Hander z Dunaja, in Leopoldino Kra-nabetter. sobarico iz Gradca. Privoščila sta si najbrže malo ženitovanisko potovanje v, Jugoslavijo in prispela semkaj s pravilnimi potnimi listi. Pod pretvezo, da zastopa Fe-konja dunajsko tvrdko za povečanje slik in fotografij sta se '»glasila pri mnogih strankah v našem okraju. Ko sta se v hišah s primernim uvodom vpeljala, sta ponudila na prodaj saharin in nežigosane igralne karte. Zandarmerija je ugotovila, da sta oddala neki rudarjevi ženi dva kilograma saharina. Ta saharin ss je prodajal potem na drobno. Nedovoljeno raizprodajo pa je prijavil neki sosed orož-ništvu, ki ie poseglo v prepovedano kupčijo. Aretiranca tajita, da bi prišla v zagorsko dolino zgolj z namenom, da razpečata saharin. Fekonja in Kranabetter trdita le, da sta nosila saharin s seboj zato. ker sta a njim plačevala prenočnino in hrano. Njegov posel, povečava slik. ne nese toliko, da bi lahko plačeval vse dnevne izdatke i denarjem, zato si je pomagal z drugimi sredstvi. Oba tihotapca Je prevzela nato finančna kontrola v Zagorju, ki iu ie dala prepeljati v litijske sodne zapore. Po natančnejših poizvedbah se Je dognalo, da so obiski sličnih gostov po rudarskih revirjih precej pogosti Pod najraa ič-nejšimi pretvezami prodajajo in razpečava-jo malenkostne stvari, zraven pa verižijo z različnimi predmeti, katere sicer zabra-njuiejo naše finančne oblasti Ker nimata Fekonja in njegova, tudi vlačuganja osumljena spremljevalka Leopoldina nikakih sredstev za položitev kavcije, bosta sedela najbrže dalje časa v naših zaporih. Navedeni primer pa zopet iasno dokam-je. kako se ie razpaslo pri nas tihotapstvo s saharinom. Nedavno je ujel tudi litijski orožnik g. Bučar neko Ljubljančanko, ki se je pečala s sicer cvetočo, a nedovoljeno saharinsko trgovino. s*?AbHO 'Z Vprašanje Vilne Potiska ki Litvamka ostajata pri vsak pogt-|m4Ui m latea nesta. .f Domače vesti Najnovejša številka »Življenja in sveta" Ima zanimivo ta pestro vsebino. Pripovednega značaja sta Dovesti »Kdo sea iaz?« in »Sladoled«, obe zanimivi in zabavni. Med papuanske Hudožrce ln čarovnike nas vodi potopis M. M. Taylora: človek čita z grozo o krutih običajih te dežele, o prebivalstvu, ki je v neprestanem boju s prirodo in z(bog pomanjkanja uživa človeško meso. Prav tako zanimiv je članek »Dolina smrti« iz peresa znanega ameriškega pisatelja Zaneja Greya. ki opisuje strahote kraja z najvišjo zorkoto na zemlii (na meji Južne Kalifornije). Po plzeniskih tovarnah in pivovarnah vodi čitatelja članek »V češkem Plznju — med delavci in industrijci.« Tu ie opisana pot skozi največje češke tovarne Škodovke v Plznju in ogled pivovarne, ki izdela čez miliion hI piva na leta Vzpodbudno štivo ie članek »Od tovarniškega delavca do pisatelja«, ki govori o ameriškem slovenskem pisatelju Ivanu Molku. Iz peresa po vsei verjetnosti že pokojnega Amundsena je zopet priobčen kos njegovih spominov: »Kako sem postal raziskovalec«, štivo. ki bo ugajalo mladim in starim. Prirodopisnega značaja sta članka »Lilije« in »Kamenje pripoveduje«. Slednji govori o davni preteklosti naše zemlje. Mnoge bo zanimalo, kako ie nastala ruska država: o tem pripoveduje članek Rusa prof. Taiibeja. Tej številki Je Priložena reprodukcija krasne fotografije Slavka Plemelia »Jutro na Bledu«. Že ta slika Je ne glede na obilno vsebino časopisa vredna borih dveh dinarjev, kolikor stane posamezna številka. A naJbolle le. če postane naročnik, kdor še ni. Tretja knliea (26 številk) stane samo 30 Din: za ta denar dobi naročnik 832 strani ilustriranega štlva 'n 26 krasnih umetniških prilog. Pišite upravi, LJubljana, Prešernova ul. 54. * Novi nemški poslanik v Beogradu. Novi nemški poslanik na našem dvoru, dr. Koster je predvčerajšnjim s svojo rodbino prispel v Beograd. ♦ Promocija. Na univerzi v Trstu je bil te dni promovfran za doktorja trgovskih ln gospodarskih znanosti g. Leon Pretnar, sin znanega tržaškega odvetnika dr. Mateja Pretnarja, čestitamo! * Revizija uredbe o odpiranju ln zapiranju trgovinskih obratov. Kakor poročajo zagrebški listi iz Beograda, je ministrstvo za socijaino po'itiko podvrglo reviziji nedavno izdano uredbo o. odpiranju in zapiranju trgovskih obratov. Razlog revizije je bila velika nezadovoljnost, ki jo je uredba izzvala v raznih pokrajinah države. V Beogradu se izvaja uredba zelo prizanesljivo. Trafikantom se je neoficijelno že dovolilo, da smejo imeti trafike odprte od šestih zjutraj do desetih zvečer. Zaradi intervencije dr. Spaha je ta uredba za Bosno in Hercegovino razveljavljena do 9. avgusta. ♦ Angleške učiteljice v Dalmaciji. Sredi prihodnjega meseca bo prispela v Split večia skupina učiteljic iz Anglije, ki se bodo teden dni mudile na dalmatinski revi-jeri ter si ogledale važnejše kraje Dalmacije. Ministrstvo prosvete je oblastvom naročilo, naj gredo angleškim učiteljicam v vsakem oziru na roko ter jim pripravijo čim lepši sprejem. * Naučno potovanje mladih mornarjev. V Boko Kotorsko Je prispela šolska ladja »Vila Velebita«, da vzame na krov absolvente Kotorske trgovske pomorske akademije, ki odhajajo na poučno potovanje pod vodstvom ravnatelja akademije in nekaterih profesorjev. »Vila Vclebita« poseti Genovo, Marseiile, Barcelono, Alžir in Malto. Potovanje bo trajalo pet tednov. * Uspeh razstave na Stfšaku. Na Sušaku Je bila preteklo nedeljo otvorjena razstava narodnega veziva ter slik domačih umetnikov. Razstava napravlja najboljši utis, pri vseh. ki Je posečajo. Tudi tujci si z velikim zanimanjem ogledujejo naša narodna veziva. Predvčerajšnjim je posetil razstavo zaslužni narodni borec, bivši istrski državni poslanec v dunajskem parlamentu Vekoslav Spinčič. — Koprski maturanti iz leta 1903 imajo sestanek prihodnjo soboto 21. t. m. v Ljub-Tiani. Zbirališče v »Zvezdi« ob 18. uri. Naj nihče ne manjka! ♦ Društvo za narodno zdravje v Luko-vlcl se zahvaljuje za krasen materijelni uspeh na veselici, ki jo je priredilo društvo 8. t. m. vsem darovalcem dobitkov, zlasti ljubljanskim trgovcem, vsem požrtvovalnim sotrudnikom, vsem gostom od blizu in daleč, nazadnje pa tudi onim, ki so s kritiku-Jočo abstinenco pripomogli k odličnemu uspehu. ♦ Nov odvetnik. Odvetniška zbornica v Ljubljani razglaša, da je g. dr. Jožko Ber-goč vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Mariboru. * Sprejem v šolo za sestre. Državni zavod za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani razpisuje natečaj za sprejem gojenk v šolo za sestre. Učenke se bodo vzgatale za negovalke dojenčkov, za dečje zaščitne sestre, za potujoče učiteljice dečje higiiene in gospodinjstva; obenem dobe strokovno podlago za udeistvovanje v vseh drugih strokah sociialne in higijenske zaščite dece. Sprejemajo se kandidatke, ki so z dobrim uspehom dovršHe nižjo ali meščansko šolo, zaželiena pa je celotna srednješolska izobrazba. Deset gojenik se sprejme ob lastnih, deset ob državnih troškth, 5 pa ob polovičnih (roških. Prošnje za sprejem naj se vlože do 15. septembra. Pouk se bo pričel 1. oktobra. ♦ Smrtna kosa. V Ljubljani »e umrl po daljši mučni bolezni strojnik državne železnice v pokoju g. Gregor D i 11 i n g e t. Pogreb bo jutri ob 17. iz mrtvašnice splošne bolnice. — V Novem mes+u je umrl po dolgi in mučni bolezni železniški revident v pokoju g. Vinko NieJergall. Pogreb bo danes iz bolnice usmiljenih bratov v Kan-diji na šmihelsko pokopališče. Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskreno so-žal je! ♦ Himen. V št. 157. dne 7. t. m. smo poročali, da sta se na Brankovem pri Vel. Laščah poročila ga. IvankaViraut-Riglerjeva in g. Franjo Indihar, p. d. Štangar, oba ugledna lesna trgovca. Kakor smo sedaj izvedeli, smo bili zlobno mistificirani, ker notica ne odgovarja resnici ter ima očivid-no namen škodovati prizadetima. Samoumevno v takih primerih ne moremo varovati uredniške tajnosti, temveč bomo dopisnikovo ime sporočili prizadetim za eventualno kazensko postopanje. • Akademija r prid revnim učencem na Breznlcl. Ferijalna kolonija podmladka društva »Rdečega križa« bo priredila 22. t. m. ob treh popoldne v Društvenem domu na Breznici akademijo v prid revnim učencem tamkajšnje šole. Vstopnina: sedeži 4. stojišča 2 Din. Preplačila se hvaležno sprejemajo. ♦ Kmetski praznik na Krškem polju. Kakor že več let se bo vršil tudJ letos na zgodovinskem Krškem polju praznik sloge in bratstva slovenskega In hrvatskega krnet-skega ljudstva ter pregled kmetske armade za odločilno bitko za enakopravnost Slovencev in Hrvatov. Letos bo sodelovala na kmetskem prazniku celokupna Kmetsko-demokratska koalicija in bo prireditev še veličastnejša. Boju za »staro pravdo« mu-čenikov Matije Gubca, Pavla Radiča in Basarička se bo pridružil ves slovenski in hrvatski narod. • Izvestje tehniške srednje šole v Ljubljani za 1927—1928 ima naslednjo vsebino: Prof. ing. Turnšek Viktor: Elektrifikacija Slovenije. Prof. dr Valentin Rožič: Nekaj misli k izbiri poklica. Prof. ing. Stanko Dimnik: konstrukcija stopniščnega krivca (z dvema prilogama), —v—: Rezolucije sa kongresa nastavnika tehničkih srednjih ško-la. Prof. ing. Romeo Strojnik: Strojni elementi. Prof. Davorin Volavšek: t Predmetni učitelj v p. Ivan Bernot. Ustroj Tehniške srednje šole v Ljubljani. Prof. dr. Valentin Rw6: t Profesor v p. Henrik Podkrajšek. Izvestje: Poročilo ravnateljstva. Statistika obiska v šolskem letu 1926./27. Ustanove in podpore v šolskem letu 1927./28. Osobje v šolskem letu 1927./28. Naloge za pismene zrelostne izpite. Ustni zrelostni izpiti. Imenik učencev (učenk) v šolskem letu 1927-/28. Imenik odličnjakov. Poučne ekskurzije. Organizacije absolventov zavoda. Poučni strokovni tečaji. Umetniška šola be za tujce Zgradba po» meni lep napredek našega mesta. 1— Pametna gasilska vaja Danes na vse zgodaj so gasilci preizkušali z motorno brizgalno stare cevi ter pri tem poškropili izdatno vse občinske ceste in privatne vr» tove. Gasilsko društvo si je s tem zaslu« žilo zahvalo vseh meščanov. Ali ste že pridobili vsaj enega novega naročnika za n Jutro"? bTP V* V ! rzica č— Planinski dom na Kovcah je dobil v torek radio-aparat, ki ga je instaliral tržaški kinopodjetnik g. Nadišar Janko. Tako bodo imeli številni gostje zopet nekaj novega za razvedrilo v minutah brezdelja ali pa ob večerih, ko človek včasih neve, kaj bi počel. Planinski dom na Kovcah je zopet prvi izmed naših planinskih postojank, ki je opremljen s pridobitvijo modernega časa. č— Kakor smo že zadnjič poročali, je gospodarski uspeh politike SLS za tržiške čevljarje nad vse časten. Poročali smo o slučaju na karlovškem sejmu. Pravkar pa smo dobili sporočilo, da se enako godi našim obrtnikom tudi v Zagrebu, kjer bi bili skoro še slabše naleteli. Ne samo, da ne delajo kupčij, še slišati morajo tako gorke, da jim kar po ušesih zveni. »Le dr. Korošcu prodajajte svoje čevlje< to je najmi-lejše, kar morajo preslišati. Morda je to uspeh gonje proti »Jutru«, ki jo je napovedal ves klerikalni štab? Če nimajo pa ničesar pokazati, na tale gospodarski uspeh so pa gospodje res lahko ponosni. Seveda bi bilo morda zopet vse v redu, če bi nosiii klerikalni mojstri na čelu ali vidno kie drugje znak da pripadajo stranki SLS. Toda predvsem trpe naši ljudje in treba bo najti način, kako bi se jim pomagalo, da jih ne bodo bratje Hrvatje metali v klerikalni koš. Merodajni činitelji naj o tem tal: o j premišljujejo in dado potrebna navodila, Ga na bo škoda prevelika. Z Jesenic «_ Modras pičil 71etno deklico. Ko je pred par dnevi 71etna Cvetka Kikljeva, hčerka železničarja na Jesenicah, nabirala v Mirci jagode, jo je pičil modras nad stopalom leve noge. Poklicani zdravnik gisp. dr. Frančišek Kogoj, je dekletcu takoj Vbrizgnil injekcijo, nakar se je njeno sf-i-nje, ki je bilo izprva zelo kritično, zelo izboljšalo, tako, da je dekletce sedaj žc izven vsake nevarnosti. s— Razne nezgode. Ko se Je te dni tovarniški delavec Jakob Mrak kopal pri izlivu Jesenice v Savo. je po nev-fči stopi! na neko razbito steklo ter si prerezai žilo odvodnico na nogi, ki mu je pričela silno krvaveti. Poklicani zdravnik gosp. dr. Mar-čič, je ponesrečencu nudil prvo pomoč in ga s tem rešil popolne izkrvavitve. — Tukajšnji trgovec gosp. Riko Mežik se je te dni vračal z motocikloir iz Kranjske gore na Jesenice in se mu ie v bližini Kranjske gore pod motor zakadil pes in povzroči! nevaren padec. Gospod Mežik je zadobil občutne poškodbe na glavi, rokah in nogah, vendar pa njegove poškodbe niso težkega značaja. — V ponedeljek popoldne se je hlapec tukajšnjega založnika pivovarne Union, g Pavlina, peljal z vozom skozi Jesenice po svojih opravkih. Med vožnjo se je vzpelo na voz 31etno dekletce, hčerka delavca Bobiča, ne da bi voznik to opazil. Pozneje jo Je med vožnjo pokaral in ji velel naj mimo sedi. Toda otrok ga ni poslušal, temveč se po vozu premikal sem in tja, dokler ni padel preko lestve na tla in mu je šlo zadnje kolo preko obeh nog. Sreča za deklico je bila pač ta, da Je bil voz prazen in je voznik vozil počasi. Tu se mora zopet povdaijati, da bi stariši morali paziti bolj na otroke spričo velikega prometa po jeseniških ulicah in naj bi jim bil ta dogodek, ki je bil brez težjih posledic, v svarilo. KIJ l)C Najboljše, najtrajnejše, zato 1? najcenejše! Iz Trbovelj t— Odredba proti poturovelottl. Sresko poglavarstvo j« izdalo zelo umestno od? redbo proti pijančevanju, preklinjanju in nespodobnemu obnašanju. Razglas pravi sd dr - me drugim: Pijanci bodo kaznovani z za« Eorom do 14 dni, oziroiru do 1000 Din glo« e Mladini do 17 leta je prepovedan obisk javnih lokalov in shodov. Gostilničarji morajo obesiti v svojih lokalih do 1. avgu» sta t. L napisne table z besedilom: «Ne preklinjaj!« «Ne govori nespodobno!* t— Prostori za kopanje v Hrastniku. Ker jo povzročali kopalci škodo posestnikom ob Brnici, je določila dolska občina po na» ročilu sreskega poglavarstva naslednje prostore za kopanje: pri Dolinšku, pri Kav« zerju, pri Kržanu na Brnici in pri Žagar« jevem jeziu na Dolu. t— Gostovanje mariborskih gledaliških igralcev. Kakor nam poročajo iz H rastni« ka, odpade v Hrastniku ▼ nedeljo 22. t. m. napovedana predstava mariborskih gleda« liških igralcev. V Trbovljah se bo vršila, kakor smo že včeraj poročali, v soboto 21. L m. t— Novo šolsko poslopje v Dolu pri Hrastniku. Pričeli so z zidavo novega šolskega poslopja. Stavba bo odgovarjala vsem modernim higiienskim, kakor tudi tehničnim načelom in je preračunana na preko 2,000.000 Din. Načrte je izdelal ing. arh. Karto Hus iz Ljubljane. Stavbena in druga dela pa so oddana najugodnejšemu ponudniku, stavbeniku K. Jezerniku iz Celja. Stavba s centralno kurjavo, vodovodom in električno razsvetljavo mora biti končana do začetka oktobra prihodnjega leta. t— Se pokopališko vprašanje. Naš paro« čevalec je prejel glede pokopališkega vpra* šanja več dopisov. V glavnem povdarjajo vsi dopisniki, da se pokopališko vpraša- ? ne sme rešiti v tem smislu, kot ga c vajo — da namreč obstoječe pokop razširijo — ampak da naj poiščejo pro= stor za novo pokopališče zunaj frga. V glavnem so razlogi isti, kot smo jih že zad« njič objavili. Posebno podčrtavajo neprime« ren teren, ki je po trditvi nekaterih, ob de« ževnem vremenu nedostopen in pridejo že po kratkem kopanju do talne vode, ki je v zvezi * vodo v potoku. Po mnenju teh bi ne smeli pokopališča razširiti že iz zdrav, stvenih razlogov. Komisijski ogled bi se ne smel vršiti sedaj ob tej suši, temveč ob deževnem vremenu; takrat bi se pokazali vsi ti nedostatki. Nekateri imenujejo že celo prostor, kjer naj bi postavili novo pokopališče. Po njihovem mnenju bi bil ze« lo prikladen prostor v Urhovčevi loki. To zemljišče je last g. Stroja, ki bi bil pri« ravljen zamenjati to zemljišče z onim, ■e nahaja sedaj občinsko sejmišče, bi zadostoval za prvo silo kapital 300.000 Diru Iz navedenega je razvidno, da se je začelo občinstvo živahno zanimati za pokopališko vprašanje in da ne bi smel ob« činski zastop definitivno rešiti tega vpra« šanja, dokler niso proučene vse možnosti, kako bi rešili to vprašanje v čim večjo za« dovoljnost občanov. t— Blagoslovitev rešilnega avta prostov. gasilskega društva Trbovlje 1 se bo vršila nedeljo 22. t. m. Sašk suspendiran. Kakor Je Javil zadnji »Ponedeljek«, je prešlo nedeljo sodnik g. Babič v 9. min. dragega polčasa prekinil prvenstveno tekmo BSK : Sašk, in sicer zaradi tega, ker Saškovi igrači zaradi izključitve enega svojih igračev niso več hoteli nadaljevati tekmo ter so zapustili igrišče. S to zadevo se je bavil JNS na svoji zadnji seji ter je po obširnem poročilu g. Babida sklenil, da se Sašk. dokler se vsa zadeva točno ne ugotovi (protest Saška namreč do seje 5e ni prispel), suspendira od nadaljnega tekmovanja za državno prvenstvo. Tekma se verificira s 3 : 2 v korist BSK. Za prihodnjo nedeljo določena tekma Saška proti Hajduku v Splitu se torej ne vrši odnosno se od-godi. Ako bi se ugotovilo, da moštvo Saška ni zapustilo igrišče, se bo tekma vršila 12. avgusta. V nasprotnem primeru bo Sašk kaznovan v zmislu § 46 ter izgubi vse ostale tekme. Seja upravnega odbora JZSS se vrši danes ob 18.20 v damskem salonu kavarne Emona. Ker prisostvuje seji delegat iz Zagreba, prosim polnoštevilne udeležbe. Gen. tajnik. ASK Primorje (nogometna sekcija). Sklicujem za danes ob 20.30 sejo sekcijske-sra odbora v tajništvu. Naproša se tudi g. Kuret, da se seje udeleži. — Tajnik. II. tenis turnir v Celju priredi SK Celje dne 22. julija 1928 z znanim Tenis-klu-bom iz Ptuja. Avtomobilske dirke v Sarajevo, ki bi se imele vršiti dne 22. t. m., so glasom brzojavnega sporočila Avtomobilskega kluba v Sarajevu oreložene na 9. september 15)28. Eventuelna izprecnemba dirkalnih pogoje* itd. bo pravočasno javljena po ljubljanskem Avtoklubu. SK Ilirija. Nocoj ob 30.30 se vr» ▼ posebni sobi kavarne Evrope plenarna se* ja klubovega odbora. Udeležba je za vse gg. odbornike dolžnost Vsi gg. funkcijo« narji naj za sejo pripravijo točne referate, načelniki poedinih sekcij tudi program za bodoči mesec. Zaradi važnosti današnje se» je prosim točne in polnostevilne udeležbe. Predsednik. Zvezdna koiesanka dirka v Celja. V nedeljo dne 22. t m. se vrši VIL zvezdna kolesarska dirka v Celje. Prva zvezdna dir* ka v Celje se je vršila že leta 1921 ter se je ista vsako leto ponavljala. Vsako leto se je na dan zvezdne dirke zbralo v Celju kolesarstvo Jugoslavije. Zlasti iz Ljublja* ne, Maribora in Zagreba so kolesarski klu« bi priredili skupne dirke. Cilji so tako ure« jeni, da prihajajo najprvo dirkači iz Ma» ribora, potem ljubljanski klubi in končno oni iz Zagreba. Po prihoda vseh dirkačev se priredi povorka pio mestu, ker je sploh dirka propagandnega značaja. Agilni «Klub slov kolesarjev Celje* se vedno potrudi, da se vrši ta dirka v vsakem pogleda impo« zantno. Ob priliki praznovanja 25 letnega obstoja «Kluba slov. kolesarjev Celje* leta 1925 se je zbralo pri zvezdni dirki preko 100 dirkačev. Mariborski klubi se zadnji dve leti niso udeležili zvezdne dirke, ven« dar je upati, da bodo letos sodelovali. Ob tej priliki se bo poskusilo zopet utrditi in obnoviti prepotrebno skupno delovanje na polju naše biciklistike. — Ker je letos za isti dan razpisana tudi «Savezna moto« ciklistična zvezdna vožnja* v Celje, je z ozirom na propagandni značaj pričakovati, ogromne udeležbe športnikov iz cele dr« žave. Gospodarstvo l kjer Baje Iz Kočevja k— Grozna vročina. Ljudje že ne pom« nijo take vročine dolgo let, kakor je vla« dala zadnje dni pri nas. Višek jc dosegla 16. t. m. s 52 stopinj C, v torek je padla pa že na 45 stopinj C na solncu. k— Seja mestnega občinskega sveta. V torek 17. t m. se je vršila plenarna seja novoizvoljenega občinskega sveta, k. jo je ob 17. otvoril župan g. Lončar in imenoval za overovatelja g. dr. H. Arka in g. Al. Peterlina. Takoj zatem je prosil za besedo g. Božidar Betriani, ki je podal v imenu SDS izjavo, da _o pripravljeni sodelovati v občinskem svetu, če se jim odstopi od* sek za vodarno in elektrarno. Odbornik d. Peterim predlaga, da naj župan sejo pre« kine, da se odborniki o tej zadevi med sa» bo pogovarjajo. Po posvetovanju se je se« ja zope* nadaljevala in so bili na predlog dr. H. Arka v odseke soglasno izvoljeni: v upravno»personalni odsek: dr. Arko, Cirk, Peterlin, Pavličev, Ganselmayer; v odsek za vodarno in elektrarno: Rom, Gansel* mayer, Betriani, Kovačič, Perz, Handler; v odsek za nnan o: Pavliček, Peterlin, Kropf, Cirk, Perz, Ganselmazer; v odsek za go* spodarstvo, za popravo občinskih potov, za zgradbe Ganslmaver, Betriani, Perz, Ver« derber, Handler, Erker. V policijski in sa« nitetni odsek (ubožci): Kovačič, Erker, Jonke, Uhan, Verderber, Betriani; v šol« 8ko*humanitami odsek: Pete tin, Rom, Jonke, Verderber, Pavliček, Uhan; v odsek za kontrolo občinske in drugil bk« ;n: Pavliček, Kovale, Ganselmaver, Betriani, Jonke in Tomič. Nato je predlagal g. Pe« terlin, da bi se delavcem«odbcKnikom pla* čalo, kadar zamuJto zaradi sej delo. ker bi bilo preveč zahtevati od njih take žrtve. Predlog je bil soglasno sprejet. Sprejeto je bilo nadalje, da se referati odsekov pre* berejo v uržavnem jeziku, debate pa da se lahko vršijo poljubno po zmožnosti je* zika. Temu je sledil še dodaten predlog g. Verderberja, naj se tudi nemški Smer vetra in brzina metrih ,&6 /62 8 7'o2 2 /56 3 7-.U2 7 7'6 758 8 8 > 2 2c 18 27 2^ 23 »8 60 90 6 80 SO E 1 S 1 W 2 W 2 SE 2 co o — jO A 9 0 9 9 9 5 Padavine V v aa do 1 ar«. dež dež dež dež dei 7.7 02 2.0 2.0 29.0 Solnce vzhaja ob 4.30, zahaja ob 19.41. Luna vzhaja ob 6.33, zahaja ob 21.45. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 27.0 C, najnižja 15.8 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Izpremenljivo cblaoneje, mogoče od časa do časa dež, nekoliko hladneje, vetrovi iz se verozapada. Tržaška vremenska napoved za petek: Lahni vzhodni vetrovi, nebo večinoma jasno temperatura od 24 do 33 stopinj, morje nekoliko razburkana pluta: iz K. 2.): kamni in opeke is plute in njenih odpadkov, sestavljeni z dragimi snovmi 10 nesprem.; c. p. 444.: ovojni papir, nad 90 gr na m* od 10 na 14; iz c. p. 445.: papir za tiskanje in pisanje: iz tč. 1.): za tiskanje: b) ostali od 16 na 17; tč. 3.) za pisanje od 30 na 28; iz opombe k. c. p. 463.: predmeti iz tar. št 462. in 468. (papir za piani«. dopisnice Itd.) se ne smatrajo, da so v zvezi z drugo tvarino, kadar so samo povezani s trakovi, pozamterijo ali svilo, ako so v zavojih iz lepenke s pokrovom; c. p. 538.: lica. valjana aH iz vlečena: tč. 1.) neobdelana: a) nad 2 mm deb. od 12 na 12J50. b) 1—2 mm od 12 na 13.50, c) 0.5—1 mm od 12 na 14.50, d) pod 0.5 mm od 12 na 15.50; iz tč. 2.) pocinkana: a) nad 2 mm od 16 na 18, b) 1—2 mm od 18 na 20, c) pod 1 mm od 22 na 22 dzvlečena železna žica, vžarje- I na, se ne smatra za obdel.); iz c. p. 543.: osi. razen železniških in deli: iz tč. 2.) obdelane: a) navadne od 25 na 27; iz c. p. 544: iz tč. 1.) bati. tudi v zvezi z lesom: a) težki 1 kg in več od 19 na 25, b) do 1 kg od 30 na 35; tč. 2.) nakovala od 19 na 25, primeži 19 na 19; iz c. p. 546.: kopači, lopate, motike. krampi, rovnice. grablje in vile, tudi z lesom: a) neobdelani od 23 na 27, b) obdelani od 28- na 32; iz c. p 554-:. vijaki in njih matice, zakovice, železni deli za pri-čvrščenie izolatorjev: tč. 1.) preko 7 mm od 28 na 30. tč. 2.) 7 mm ali manj od 28 na 70: klinci z zavoji sa tračnice iz c, p. 555.: žeblji, cveki in klinci, izvlečeni, prešani ali kovani: iz tč. 1.) neobdelani: žični žeblji od 19 na 23, kovani žeblji za tračnice na 30; iz tč 2.) obdelani: klinci. oolavljeni od 50 na 23 (po pogodbenih carinskih postavkah se bodo carinili tudi žični žeblji r»reko 5 mm); c. p. 556.: okovi za okna. vrata, zaboje, vozove tudi v zvezi z navadnimi kovinami in lesom: tč. 1.) neobdelani od 35 na 40. tč. ?.) obdelani od 45 na 50; iz c. p. 559.: izdelki iz lice: iz tč. 1.) debeli 1 mm ali več: a) ne-obdel.: žične vrvi na 27. b) obdelani: ?iSne vrvi na 37. pletiva iz žice za vrtne ograje s šesterokotnimi mrežnimi okenci, v kopa rocinkana na 50; tč. 2.) pod 1 mm deb.: a) neobd.: žične vrvi od 35 na 35. ostali izdelki od 35 na 55, b) izdelani: žične vrvi od 50 na 50. ostali izdelki od 50 na 80 (izdelki iz pvetloizvlečene žice se carinijo kakor iz neobdelane žice; z mastjo premazane žične vrvi se smatrajo kot neobdelane); iz c. p. 562.: posode in izdelki iz pločevine: iz tč. 2.) konve za transportiranje mleka iz črne pločevine, pokositrene od 45 na 45; c. p. 566.: ključavnice, žabice, ključi: tč. 1.) ključavnice s ključi: a) brez drugih navadnih kovin od 46 na 52 b) z na v. kovinami od 70 na 90; tč. 2.) ključi od 46 na 60; iz c. p. 569.: hla»arae in kasete, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino: iz tč. 3.) težke preko 100 kg: b) obdelane oOgc. fco. Ljubljana, plač. po prejemu po 520—525. Novosadska blagovna borza (19. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 16 vagon. pšenice, 1 vagon ovsa, 58 vagonov tur-ščice, 2 vagona moke in 25 vagonov otrobov. Pšenica: baška, nova, za avgust 245 do 250; banaška. nova 237.5 — 240; sremska, nova 240 — 245; za julij 247-5 — 252.5. Oves: baški in sremski, za avgust 185 do 190. Ječmen: baški in sremski, novi 200 do 205; banaški, novi 195 — 200 Turščica: baška in sremska 292.5—.13; banaška 290 — 292,5. Moka: baška <0in *Ogg> 390 — 400; «2> 370 - 380; c5» 350 - 360; <6> 315 — 320; <7> 265 — 270 Otrobi: baški, sremski in banaški 147.5 — 155. Dnnajska borza za kmetijske proizvode (18. t. m.). Ugodna poročila o svetovni letini vplivajo na tendenco žitnih tržišč in pospešujejo nazadovanje cen. Na dunajski borzi se kupčija v novi pšenici in rži še ni mogla prav razviti. Jugoslovenska pšenica Tisa je bila zaključena po 1.74 Kč fco. vag. Dunaj. V turščid je razpoloženje mirnejše, ker je po dolgotrajni suši padlo nekaj dežja v produkcijskih deželah, kar bo ugodno vplivalo na razvoj rastline. Uradno notirajo vključno blagovno prometni davek brez carine: pšeniea: domača, stara 42—425, madžarska Tisa nova (81/82 kg) 43 — 43.5; ri: domača nov/i 37.75 — 38 75. madžafka nova 37.25—37.50; turščica: 37 25—37 75; oves: domači 37-25.— 37-75. Moka >0« v trgovini na debelo; domača 67—60. madžarska 65.—685. Iz Trbovelj t— Odredba proti po*urovelo»tt. Sresko poglavarstvo j« izdalo zelo umestno od« redbo proti pijančevanju, preklinjanju in nespodobnemu obnašanju. Razglas pravi mea drugim: Pijanci bodo kaznovani z za« Eorom do 14 dni, ozirorru do 1000 Din glo« e. Mladini do 17 leta je prepovedan obisk javnih lokalov in shodov. Gostilničarji morajo obesiti v svojih lokalih do 1. avgu« ita t L napisne table z besedilom: «Ne preklinjaj!* «Ne govori nespodobno!« t— Prostori za kopanje v Hrastniku. Ker »o povzročali kopalci škodo posestnikom ob Brnici, je določila dolska občina po na« ročilu sreskega poglavarstva naslednje prostore za kopanje: pri Dolinšku, pri Kav« zerju, pri Kržanu na Brnici in pri Žagar« jevem jezu na Dolu. t— Gostovanje mariborskih g/edaliških igralcev. Kakor nam poročajo iz Hrastnik ka. odpade v Hrastniku ▼ nedeljo 22. t. m. napovedana predstava mariborskih gleda« liških igralcev. V Trbovljah se bo vršila, kakor smo že včeraj poročali, v soboto 21. L m. t— Novo šolsko poslopje ▼ Dolu pr! Hrastniku. Pričeli so z zidavo novega šolskega poslopja. Stavba bo odgovarjala vsem modernim higijenskim, kakor tudi tehničnim načelom in je preračunana na preko 2.000.000 Din. Načrte je izdelal ing. arh. Karlo Hus iz Ljubljane. Stavbena in druga čela. pa so oddana najugodnejšemu ponudniku, stavbeniku K. Jezerniku iz Celja. Stavba s centralno kurjavo, vodovodom in električno razsvetljavo mora biti končana do začetka oktobra prihodnjega leta. t— Se pokopališko vprašanje. Naš poro« čevalec je prejel glede pokopališkega vpra« šanja več dopisov. V glavnem povdarjajo vsi dopisniki, da se pokopališko vprašanje ne sme rešiti v tem smislu, kot ga namera* vajo — da namreč obstoječe pokopališče razširijo — ampak da naj poiščejo pro* štor za novo pokopališče zunaj trga. V glavnem so razlogi isti, kot smo jih že zad* njič objavili. Posebno podčrtavajo neprime« ren teren, ki je po trditvi nekaterih, ob de* ževnem vremenu nedostopen in pridejo že po kratkem kopanju do talne vode, ki je v zvezi z vodo v potoku. Po mnenju teh bi ne smeli pokopališča razširiti že iz zdrav* stvenih razlogov. Komisijski ogled bi se ne smel vršiti sedaj ob tej suši, temveč ob deževnem vremenu; takrat bi se pokazali vsi ti nedostatki. Vekateri imenujejo že celo prostor, kjer naj bi postavili novo pokopališče. Po njihovem mnenju bi bil ze» Io prikladen prostor v Urhovčevi loki. To zemljišče je last g. Stroja, ki bi bil pri« pravljen zamenjati to zemljišče z onim, kjer se nahaja sedaj občinsko sejmišče. Baje bi zadostoval za prvo silo kapital 300.000 Din. Iz navedenega je razvidno, da se je začelo občinstvo živahno zanimati za pokopališko vprašanje in da ne bi smel ob* činski zastop definitivno rešiti tega vpra* šanja, dokler niso proučene vse možnosti, kako bi rešili to vprašanje v čim večjo za» dovoljnost občanov. t— Blagoslovitev rešilnega avta prostov. gasilskega društva Trbovlje 1 se bo vršila » nedeljo 22. t Šport m. Iz Kočevja k— Grozna vročina. Ljudje že ne pom» oijo take vročine dolgo let, kakor je vla* dala zadnje dni pri nas. Višek je dosegla 16. t. m. s 52 stopinj C, v torek je padla pa že na 45 stopinj C na solncu. k— Seja mestnega občinskega sveta. V torek 17. t m. se je vršila plenarna seja novoizvoljenega obHnskega sveta, k. jo je ob 17. otvoril župan g. Lončar in imenoval za overovatelja g. dr. H. Arka in g. Al. Peterima. Takoj zatem je prosil za besedo E. Božidar Betriani, ki je podal v imenu DS izjavo, da _o pripravljeni sodelovati v občinskem svetu, če se jim odstopi od* sek za vodarno in elektrarno. Odbornik d. Peterlin predlaga, da naj župan sejo pre* kine, da se odborniki o tej zadevi med sa* bo pogovarjajo. Po posvetovanju se je se« ja zope* nadaljevala in so bili na predlog dr. H. Arka v odseke soglasno izvoljeni: v upravno*personalni odsek: dr. Arko, Cirk, Peterlin, Pavlice*, Ganselmayer; v odsek za vodarno in elektrarno: Rom, Gansel« mayer, Betriani, Kovačič, Perz, Handler; v odsek za l.nan o: Pavliček, Peterlin, Kropf, Cirk, Perz, Ganselmazer; v odsek za go« spodarstvo, za popravo občinskih potov, za zgradbe Ganslmaver, Betriani, Perz, Ver« derber, Handler, Erker. V policijski in sa* nitetni odsek (ubožci): Kovačič, Erker, Jonke, Uhan, Verderber, Betriani; v šol* sko*humanitami odsek: Pete' iin, Rom, Jonke, Verderber, Pavliček, Uhan; v odsek za kontrolo občinske in drugil bkc ;n: Pavliček, Kovacic, Ganselmaver, Betriani, Jonke in Tomič. Nato je predlagal g. Pe« terlin, da bi se delavcem«odbo>»nikom pla* čalo, kadar zamu_.;'o zaradi sej delo. ker bi bilo preveč zahtevati od njih take žrtve. Predlog je bil soglasno sprejet. Sprejeto je bilo nadalje, da se referati odsekov pre* berejo v uržavnem jeziku, debate pa da »e lahko vršijo poljubno po zmožnosti je* rika. Temu je sledil še dodaten predlog g. Verderberja, naj se tudi nemški "ovo* ri zabeležijo, seveda v državnem jeziku. Po teh predlogih je bila seja zaključena in konstituirali so se odseki. Ta ?e t je bila odločilne važnosti za delo v občini, kajti ta dan se je s pristopom članov SDS k večini stvorila močna delovna večina z 18 člani, kar je še več kakor dve tretiinska večina. V opoziciji je ostala le še Sajov* čeva skupina (7 odbornikov). Sašk suspendiran. Kakor je Javil zadnji »Ponedeljek«, je proSo nedeljo sodnik g. Babič v 9. min. drugega polčasa prekinil prvenstveno tekmo BSK : Sašk, in sicer zaradi tega, ker Saškovi igrači zaradi izključitve enega svojih igračev niso več hoteli nadaljevati tekmo ter so zapustili igrišče. S to zadevo se je bavil JNS na svoji zadnji seji ter je po obširnem poročilu g. Babida sklenil, da se Sašk. dokler se vsa zadeva točno ne ugotovi (protest Saška namreč do seje še ni prispel), suspendira od nadaljnega tekmovanja z« državno prvenstvo. Tekma se verificira s 3 : 2 v korist BSK. Za prihodnio nedeljo določena tekma Saška oroti Hajduku v Splitu se torej ne vrši odnosno se od-godi. Ako bi se ugotovilo, da moštvo Saška ni zapustilo igrišče, se bo tekma vršila 12. avgusta. V nasprotnem primeru bo Sašk kaznovan v zmislu § 46 ter izgubi vse ostale tekme. Seja upravnega odbora JZSS se vrši danes ob 18.20 v damskem salonu kavarne Emona. Ker prisostvuje seji delegat iz Zagreba, prosim polnoštevilne udeležbe. Gen. tajnik. ASK Primorje (nogometna sekcija). Sklicujem za danes ob 20.30 sejo sekcijske-ga odbora v tajništvu. Naproša se tudi g. Kuret, da se seje udeleži. — Tajnik. II. tenis turnir v Celju priredi SK Celje dne 22. julija 1928 z znanim Tenis-klu-bom iz Ptuja. Avtomobilske dirke t Sarajevu, ki bi se imele vršiti dne 22. t. m., so glasom brzojavnega sporočila Avtomobilskega kluba v Sarajevu oreložene na 9. september 11)28. Eventuelna teprememba dirkalnih pogojev itd. bo pravočasno javljena po ljubljanskem Avtoklubu. SK Ilirija. Nocoj ob 20.30 se vrši v posebni sobi kavarne Evrope plenarna se« ja klubovega odbora. Udeležba je za vse gg. odbornike dolžnost. Vsi gg. funkcijo« narji naj za sejo pripravijo točne referate, načelniki poedinih sekcij tudi program za bodoči mesec. Zaradi važnosti današnje se* je prosim točne in polnoštevilne udeležbe. Predsednik. Zvezdna kolesarska dirka v Celje. V nedeljo dne 22. t m. se vrši VIL zvezdna kolesarska dirka v Celje. Prva zvezdna dir* ka v Celje se je vršila že leta 1921 ter se je ista vsako leto ponavljala. Vsako leto se je na dan zvezdne dirke zbralo v Celju kolesarstvo Jugoslavije. Zlasti iz Ljublja« ne, Maribora in Zagreba so kolesarski klu« bi priredili skupne dirke. Cilji so tako ure« jeni, da prihajajo najprvo dirkači iz Ma» ribora, potem ljubljanski klubi in končno oni iz Zagreba. Po prihodu vseh dirkačev se priredi povorka po mestu, ker je sploh dir ka propagandnega značaja. Agilni «Klub slov kolesarjev Celje» se vedno potrudi, da se vrši ta dirka v vsakem pogledu impo« zantno. Ob priliki praznovanja 25 letnega obstoja «Kluba slov. kolesarjev Celje® leta 1925 se je zbralo pri zvezdni dirki preko 100 dirkačev. Mariborski klubi se zadnji dve leti niso udeležili zvezdne dirke, ven* dar je upati, da bodo letos sodelovali. Ob tej prilik:! se bo poskusilo zopet utrditi in obnoviti prepotrebno skupno delovanje na polju naše biciklistike. — Ker je letos za isti dan razpisana tudi «Savezna moto* ciklistična zvezdna vožnja* v Celje, je z ozirom na propagandni značaj pričakovati ogromne udeležbe športnikov iz cele dr* žave. Gospodarstvo Produkcija slovenskih premogovnikov v maju Po močnem nazadovanju produkcije slovenskih premogovnikov v aprilu se je produkcija v maju zopet dvignila na višino, ki odgovarja poletni seziji. V rudnikih Slovenije je bilo v tem mesecu nakopanih 138.539 ton premoga napram 118.661 tonam v aprilu. 155.453 tonam v marcu 169.649 tonam v februarju in 190.166 tonam v januarju. Napram produkciji v maju pret. leta (136.403 ton) je bila produkcija v maju tekočega leta večja za 2136 ton ali 1.6 odst., napram produkciji v maju L 1926. pa za 33245 ton ali 31.6 odst. Tudi v maju je bila oddaja nekoliko večja kakor produkcija, t«ko da je bilo mogoče oddati nekaj premoga iz zalog, ki so letos znatno narasle. Skupna oddaja se je povišala na 141.505 ton. napram 124.972 tonam v aprilu in 144.005 v marcu. Ker je bila torej oddaja za 2966 ton večja kakor produkcija, so se zaloge zmanjšale od 120.191 ton na 117.225 ton. Premogovniki so v maju oddali železnicam 72.824 ton (v aprilu 59.067 ton), brodarstvu 370 ton (200), industriji 4S.69S ton (44,878), raznim strankam 8114 ton (8888), sami so porabili 8212 ton (9100), izvozili pa so 3287 ton (3839). Povprečno število zaposlenih delavcev je ponovno nazadovalo za 51 na 8086 (v aprilu K137. v marcu 8310, v februarju 9114). V zadnjih štirih mesecih se ,i.e torej povprečno število zaposlenih delavcev zmanjšalo za pieko 1000. V ostalem je bilo zaposlenih 250 uradnikov (265) in 241 paznikov (244). V prvih 5 mesecih t. 1. ie znašala produkcija sUvcnskih premogovnikov 7"2.4<>8 ton napram 759.120 v istem razdobju preteklega leta. Nove pogodbene carine v trgovinski pogodbi z Avstrijo Pred dnevi smo objavili avtentično listo pogodbenih carinskih postavk, ki so se v dodatnem dogovoru k trgovinski pogodbi z Avstrijo ukinile, tako da ram je mogoče te carinske postavke avtonomno zvišati. Danes pa prinašamo listo novih pogodbenih postavk v naši carinski tarifi, ki so bile z dodatnim dogovorom spremenjene. Te nove pogodbene carine bodo zanimale predvsem naše uvoznike, ki hočejo pred uveljavlje-njem teh novih carin in glede na spremembe urediti svoje dispozicije. Pripominjamo 5e, da se z uveljavljenjem sporazuma ne bodo spremenile samo tarifne postavke, temveč deloma tudi besedilo posameznih carinskih pozicij. Z dodatnim dogovorom se spremenijo naslednje pogodbene carine (prva številka pomeni dosedanjo, druga pa novo pogodbeno carino): iz pripombe k C3rin. poziciji 126.: naravne rudninske vode. neoslajene, uvožene v vdomačenih posodah se imajo cariniti po poz. 125.. tč. 1. (10 zlatih Din); iz carinske pozicije 137.: rastlinsko maslo od kokosovega oreha od 29 na 40: iz c. p. 214./4.: ogljikova kislina, tekoča od 10 na 12.5: c. p. 8G7.: dežniki in «o'nčniki: iz tč 1.): z držaji ali deli iz želvovine. slonove kosti, bisernice. jantarja itd. ali pozlačenih in posreb-renih navadnih kovin: a) prevlečeni s svileno ali deloma svileno tkanino od 6 na 7 (od komada); iz tč. 2.): z držali ali deli okrasno rezlianimi: a) s svileno ali deloma svileno tkanino od 5 na 6; iz tč. 4.) ostali: b) s svileno ali del. svileno tkanino od 3.50 na 4.50; obuvala iz tkanine »a klobucevine. s pod plati iz drugih tvarin: h tč 1.): docela ali deloma iz svile: od brokatnih ali at-lasovih tkanin 1200 nesprem,; iz c. p. 439.: Vremensko poročilo Meteorološki »avod » f,»ihii*«i 19. julija 1928. Višin« barometri 308.8 m Kraj Čas Barom. Temper •3 o i* 13 » opazovanja Ljubljana . . >&6 8 * Maribor . . . /82 8 2 — Beograd , . . 8. 7->2 2 2r, 60 Sarajevo . . . /66 3 18 90 Skoplje .... 7 M; 2 27 6 Dubrovnik . . 7-7<6 2v 8') Split . . . i . 7. 758 8 23 60 Zagreb .... Smer vetra in brzina 7 metrih e i s i W 2 W 2 SE 2 co lavljeni od 50 na 23 (po pogodbenih carinskih postavkah ee bodo cnrinili tudi žični žeblji preko 5 mm); c. p. 556.: okovi za okna. vrata, zaboje, vozove tudi v zvezi z navadnimi kovinami in lesom: tč. 1.) neobdelani od 35 na 40 tč. ?.) obdelani od 45 na 50; iz c. p. 559.: izdelki iz žice: iz tč. 1.) debeli 1 mm ali več: a) ne-obdel.: žične vrvi na 27. b) obdelani: 7ične vrvi na 87. pletiva iz žice za vrtne ograje s šesterokotnimi mrežnimi okenci, v kosu pocinkana na 50; tč. 2.) pod 1 mm deb.: a) neobd.: žične vrvi od 35 na 35, ostali izdelki od 35 na 55, b) izdelani: žične vrvi od 50 na 50. ostali izdelki od 50 na 80 (izdelki iz svetloizvlečane žice se carinijo kakor iz neobdelane žice; z mastjo premazane žične vrvi se smatrajo kot neobdelane); iz e. p. 562.: posode in izdelki iz pločevine: iz tč. 2.) konve za transportiranje mleka iz črne pločevine, pokositrene od 45 na 45; c. p. 566.: ključavnice, žabice, ključi: tč. 1.) ključavnice s ključi: a) brez drugih navadnih kovin od 46 na 52 b) z nav. kovinami od 70 na 90; tč. 2.) ključi od 46 na 60; iz e. p. 569.: bla.<*ame in kasete, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino: iz tč. 3.) težke preko 100 kg: b) obdelane oK 45 na 52; iz e. p 572.: noži ln britve: iz tč. 2.) namizni z držaji iz pakfonga, tudi okrašenega od 250 na 250: c«. p. 584.: drugi izdelki iz kovnega železa. tudi v zvezi z lesom ali litim železom: tč. 1.1 neobdel.: a) težki nad 100 kg od 17 na 22. b) 25—100 kg od 22 na 27, c) 5—25 kg cmI 27 na 32. d) do vštetih 50 kg: orijentne podkve, tudi preluknjane od 30 na 86. ostali izdelki od 35 na 44 (vse od komada): tč. ?.) obdelani: a) nad 100 ka od 25 na 32, b) 25 do 100 kg od 30 na 37. c) 5—25 kg od 35 na 42. d) do vštetih 5 kg od 40 na 56; iz c. p. 585-/2: škatle za smotke in cigarete, po-niklane od 130 na 160; c. n. 603.: tiskarske črke. matrice itd. in ostale tiskarske potrebščine, tudi v zvezi z navadno tvarino od 40 na 50; iz c. p. 604.: drugi izdelki is svinca: iz tč. 2.) obdelani: a) tudi v zvezi z navadno tvarino od 45 na 50; iz c. p. 623.: drugi izdelki iz niklja: iz tč. 2.) obdelani: a) tudi v zvezi z navadno tvarino od 250 na 330: c. p. 623.: bakrena pločevina in žica: iz tč. 1.) neobdelana: a) 0.5 mm ali manj od 28 na 32, b) nad 0.5 mm fvi 23 na 27: n ič. 2.) obdelana: a) 0.5 mm ali manj od 35 na 42. b) nad 0.5 mm od 30 na 37 (nravo-kotno obrezana nli hladno valjana pločevina se smatra za neobdelano); c. p. 629.: bakreni valjarji in cevf: tč. 1.) neobdel. od 36 5 na 42, tč. 2.) obdel. od 50 na 55* iz c. p. 637 : liti izdelki iz bakra, tudi v zvezi z le«om ali železom: iz tč. 2.) 5—10 kg, b) obdelani od 130 na 170: iz tč. 3.) 5 kg ali manj b) obdelani od 160 na 210: c. p. 638.: drugi izdelki iz bakra: tč. 1.) neobdel. a) tudi v zvezi z navadno tvarino od 150 na 170 b) 8 fino tvarino od 200 na 215: tč. 2.) obdel. a) tudi v zvezi z navadno tvarino od 200 na 220. b) s fino tvarino od 25"** na 300; tč. 3.) v zvezi z najfinejšo tvarino od 500 na 500; iz c. p. 644.: namizno orodje, docela ali deloma po-srebreno od 500 na 600: iz c. p. 645.: fnmbi za ovratnike itd., docela ali deloma pozlačeni ali posrebreni: od 600 na 700; iz c» p. 652-/2: vodne turbine z zunaniim pogonskim kolesom nad 1-80 m od 25 n8 30; iz c. p. 665.: električni aparati, tč. 3.) za merjeni« ali štetje električnega toka od 150 ua m = Revizija uredbe o odpiranju ln zapiranju obratovalnic. Kakor poročajo iz Beograda, namerava ministrstvo za socia&io politiko izvesti revizijo okvirne uredbe o odbiranju in zapiranju obra.toy»!nic, ker so detajlne uredbe velikih županov, ki so bile izdane na podlagi okvirne uredbe, izzvale nezadovoljstvo v Beogradu in drugih mestih Uredba, ki je bila izdana za Bosno, je bila na intervencijo trgovinskega ministra ukinjena do 9. avgusta. Borze 19. julija. Na ljubljanski borzi je bil devizni promet srednji. Večji je bil v devizah na Curih, London in Prago. Potrebo v devizah na Vewyork in Trst je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Deviza na Berlin se je nekoliko okrepila, tečajj ostalih deviz pa so ostali v glavnem nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi slaba. Tečaji se gibljejo na včerajšnji višini brez posebnega prometa. Promptna Vojna škoda je notirala 439 — 440, zaključena pa je bila samo za september po 446. Tudi investicijsko je popuščalo ter se je trgovalo po 90, 89 in 89.25. Na t^oerajski borzi so bili tečaji še nižji. Med bančnimi napirij so se pri nespremenjenih tečajih trgovale samo Jugobanka po 88 — 88.5 in Srpska po 145. V industrijskih vrednotah sploh ni bilo zaključkov. Trboveljska je popustila na 462 — 470. Devize in valute. Liubljana. Amsterdam 0—22.9075, Berlin 13.5675 - 13.5975 (13.5825), Bruselj 0— 7.9304, Budimpešta 0—9.9238, Curih 1094.1 —1097.1 (1095.6), Dunaj 8.0113 — 8.0413 (8.0263), London 276.44 — 277.24 (276.84), Newyork 55.8 - 57.0 (56.9), Pariz 0-222.75. Praga 168.27 — 169.07 (168.67), Trst 297.2-299.2 (298.2). Zagreb. Amsterdam 22.8775—22.9375, Dunaj 8.0113 — 8.0*.»» Berlin 13.5675—13.5975, Budimpešta 9.9088 - 9.9388, Milan 297 do 299 London 276.44 — 277.24. Nevvvork 56.8 do 57, Praga 168.27 — 169.07, Curih L094.1 do 1097.1. Trst: Beograd 33.475—33.775, Dunaj 266.25 do 272.25, Praga 56.425—56.725, Pariz 74.6—74.9, London 92.725—92.925. Newyork 19.02—19.08, Curih 366.875—368.875; dinarja 33.4750—33.9750. Dunaj: Beograd 12.44125 — 12.48125, Berlin 169.02—169.52, London 34.44625—34.54625. Milan 37.1075—>37.2075. NewyorJc 707.85—710.35, Pariz 27.7150—27.8150. Praga 20.97125—21.05125, Curih 136.29—136.79; dinarji 12.40—12.46. Curih: Beograd 9.128, Berlin 123.975, Newyork 519.2, London 25.2625. Pariz 20.335, Milan 27.21, Praga 15.385, Budiirrpeš-ta 90.525, Bukarešta 3.175, Sofija 3.7525, Va-rša/va 58.2, Dunaj 73.25. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.1, v Berinu: 7.363. Efekti. Ljubljana. Celjska 158—0, Ljubljanska kreditna 128 — 0, Kreditni zavod 170 — 175 Vevče 105—0, Ruše 265—285, Stavbna 56-0 Sešir 105 — a Zagreb. Državne vrednote Vojna škoda 439 — 440, kasa 437 — 440, za julij 439.5 do 441, za september 446.5 — 448, za december 458 — 459.5, investicijsko 89—90.25, agrarne 54 — 56; bančne vrednote: Poljo stara emisija 17.5 — 18, Kredi*na tž5 — 0. Hipo 59.5 — 0, Jugo 88 — 88.54 Liubljanska kreditna 126 — 130, Narodna 6700 — 0900, Srpska 145 — 146: industrijske vrednote: Narodna šumska 20 — 30 Gutmar.n 207.5 do 217.5, Slaveks 0 — 108, Slsvoniia 11-12, Danica 141 — 150, Drava 385 — 390, šeče-raaa 465 — 480. Tvornica vagonov 88 — 0, Vevče 105 — 106. Dubrovaeka 0 — 460. Trbovlje 462 — 470, Narodna mlinska 19-20. Beograd. Voina škoda 434.75 — 435.25, investicijsko 87.5 — 88.5. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (19. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni «o bili 3 vagoni hrastovih plohov, nežama-nih, I., II., od 2.50 m naprej, od 20 cm širine naprej. 60—120 mm deb., fco. vag. nakl. pest. po 850. — Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post, mlevska tarifa plač. 30 rini): baška stara 78/79 kg po 382.5 — 385, baška nova. nzančno blago, brez doplačila, za julij po 305 — 307.5, za avgust po 302.5 —305; turščica: baška promptna, slov. post., navadna tarifa, plač. 30 dni po 340—345; oves: baški, zdrav, rešetan do 280 —285; moka: >Og«. fco. Ljubljana, plač. po prejemu po 520—525. Novosadska blagovna borsa (19. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 16 vagon. pšenice, 1 vagon ovsa, 58 vagonov tur-ščice, 2 vagona moke in 25 vagonov otrobov. Pšenica: baška, nova, za avgust 245 do 250; banaška. nova 237.5 — 240; sremska, nova 240 — 245; za julij 247.5 — 252.5. Oves: baški in sremski. za avgust 185 do 190. Ječmen: baški in sremski. novi 200 do 205; banaški, novi 195 — 200 Turščica: baška in sremska 292.5—.15; banaška 290 — 292,5. Moka: baška in K)gg> 390 — 400; <2> 370 - 380; <5» 350 _ 360; -6» 315 — 320; <7> 265 — 270 OI robi: baški, sremski in banaški 147.5 — 155. Dunajska borza za kmetijske proizvode (18. t. m.). Ugodna poročila o svetovni letini vplivajo na tendenco žitnih tržišč in pospešujejo nazadovanje cen. Na dunajski bor-a se kupčija v novi pšenici in rži še ni mogla prav razviti. Jugoslovenska pšenica Tisa je bila zaključena po 1.74 Kč fco. vag. Dunaj. V turščici je razpoloženje mirnejše, ker je po dolgotrajni suši padlo nekaj dežja v produkcijskih deželah, kar bo ugodno vplivalo na razvoj rastline. Uradno notirajo vključno blagovno prometni davek brez carine: pšenica: domača, stara 42—42.5, madžarska Tisa nova (81/82 kg) 43 — 43.5; rž: domača nov/ 37.75 — 38 75. madžaa»ka nova 37.25—37.50; turščica: 37 25- 37 75; oves: domači 37-25,— 37.75. Moka >0« v trgovini na debelo: domača 67—69. madžarska 65.-68.5. »7UTR0« 5t. 168 6 Pe*e«, 20. VIT. 1928 Iz življenja in sveta Fašistični pozdrav rešiteljem s „Krasina" Zappi je pozdravil rešitelje z rimskim iztegljajem roke. — Ma-riana so prenesli na ladjo v sodu. — Italijanom se mora verjeti ... — Kako je Nobile izgubil suknjo. — Behounek bo sam objavil svoje beležke normalno in brez Življenje na Spitzbergih se je umiri* lo in bo kmalu izumrlo. Velikih pre« senečenj ne pričakuje nihče več; Ita* lijani so rešeni in ne ganejo niti z me« 7 'f-em za druge. Švedi so izčrpani; edinoie Rusi in Francozi iščejo ne. umorno dalje. Bliža se čas, ko bo tre« ba nad nesrečno ekspedicijo skleniti račune. Čim boli v. večajo v normalno živ. Ijenje ponesreč , ci in reševalci, tem bolj postajajo kor:sine drobtine, po katerih ni prej nihče segal. Fašistična cenzura je razpredla svoie mreže tudi čez Spitzberge. Nobena vest, ki je ne Potrdi Rim, ne sme in ne more v svet. oveljnik «Citta di Milano« Romagna ne pusti nikogar k Nobiiu in osebno cenzurira telegrame, ki jih pošiljajo v svet z njegove postaje. Kar odobre v Rimu, se sme natisniti, česar ne apro» birajo, se izloči in zapade pozabljenju. Rimski pozdrav v večnem ledu Ita-ijane je treba pitati z rimsko plehko>^». Listi to vrše v polni meri. Najresnejši Ticd njimi so se izpoza. bili tako daleč, 'Ja poročajo, kako je Zappi, ko je uzrl «Krasina», najprej mahal z zastavo, potem pa iztegnil ro« ko in pozdravljal po rimsko svoje re» šitelje. Mornar na jamboru «Krasina» ga je ugiedai in sporočil stvar povelj« niku ladje. Mariana, ki je zelo oslabel, so mo< rali prenesti na ladjo v sodu. To je bilo edino sredstvo, v katerem se je dalo transportirati onemoglega častni« ka po ledu. Na vprašanje ruskih mor« narjev, kje je Malmgreen, je Zappi povesil glavo; mogoče ga je mimogre« de bilo sram, da je pustil Šveda pogi« niti v ledenem grobu ... Prišedši na krov. se je Zappi zgru« dil v naslanjač, izpil čašo čsia in po« vžil košček biskvita. Zadnjih dvanajst dni pred rešitvijo ni pokusil ničesar. Pokadil je mnogo cigaret, brzojavil materi in poveljniku «Citta di Milano», da je rešen in šele potem se je podre« dil zdravniškim odredbam ter legel v posteljo. Dvomiti se ne sme! «Giorna!e d' ltalia» vehementno po« bija inozemske liste, ki priobeujejo po« datke o rešitvi Mariana in Zappia ter pristavlja, da je treba njima verjeti kakor se je verjelo Amundsenu, Scottu in Nansenu, ki so se pri poročilih o ekspedicijah takisto sklicevali samo na svojo vest. Primera je nedvomno ne« koliko ohlapna. Amundsen in Nansen sta moža, katerima je svet lahko za« upal, z Nobilom pa je stvar drugačna in mu ne gre verjeti na slepo. Suknja za kosilo Omenjajoč strašne muke Viglierije« ve skupine, ko je še bila na ledu, po» roča Lundborg, da se ni mogel razgo« varjati z nikomur, razen z Viglierijem, ker je edini on znal nekaj angleški. Ta mu je pripovedoval, da so pokurili vse in da je našla v plamenih za kuho konec tudi suknja generala Nobila. Škoda zanjo! Italijani bi jo sigurno raje gledali v muzeju. Vsak naj se diči s svojim Prof. dr. Behounek javlja v čeških listih, da ni po katastrofi zrakoplova skoro nič spal in da je tudi med po« skusnimi vožnjami neprestano delal. Bavil se je s topografijo in z ocean = grafijo. z magnetičnimi raziskavanji in s pojavi radioaktivnosti. Celo po pad« cu «ltalie» je delal naprej. Beležil je iz« sledke v žepno knjižico, ki jo je vedno nosil pri sebi. Prepis beležk je vzel 9 seboj general Nobile, ko je zapustil tovariše na ledu. V njegovih rokah so tudi Malmgreenovi zapiski. Prof. Be« hounek javlia, da ne bo za svojo ose« bo dovolil, da bi se z njegovimi izsled« ki okoristil Nobile, ampak bo zapiske objavil sam. Behounek povdarja, da je posebno magnetna igla nad severnim tečajem delovala hibe. Ekspedicija «Krasina» je bila iz Mo« skve takisto pozvana, naj pošlje svoj materijal v objavo. Samojlovič in Egge sta odgovorila, da bosta publicirala ce« lokupno gradivo, ki se že pripravlja za tisk, mesec dni potem, ko bo misija ^Krasina« končana. Francozi so reorganizirali iskanje «Lathama». Razdelili so svoje ladje na posamezne cone in upajo, da bodo našli vsaj kakšno sled o Amundsenu, Dietrichsonu in Guilbaudu. Letalec rešil turista Iz Chamonixa javljajo o bravuroz-nem dejanju francoskega letalca Tho-reta, ki je v ponedeljek zvečer letel čez Mont Blanc ter ugledal med vožnjo dva turista, ki sta mu obupno mahala z robcem. Thoret je takoj obrnil letalo, krenil na aerodrom, napisal na krila naj se aeroplana nihče ne dotakne in je šel iskat človeško pomoč. Nato je zopet vzletel, natančno v isti smeri kot prej ter je dal razumeti turistoma, ki sta se nahajala v obupnem položaju, da je pomoč na poti. Res se je kmalu potem rešilna ekspedicija povzpela na Mont Blanc in je rešila oba plezalca, ki bi bila gotovo zaoad'a smrti, da ju ni opazil požrtvovalni letalec. Skrivnosten umor neznanke na Dunaju V neposredni bližini Dunaja je bil te dni izvršen zagoneten umor. o katerem se še ne ve, če je bil roparskega značaja ali maščevanje iz ljubosumnja. V veliki popoldanski vročini je počilo ob 4. uri v gozdiču Lainzer Tiergarten več strelov iz revolverja. Strele je slišalo več ljudi, toda nihče .iih ni smatral za važne, ker se v tej okolici večkrat strelja na gozdne živali. Šele pozneje je naletel neM moški na mrtvo žensko truplo s preluknjano glavo v mlakuži krvi. Najdba je bila čisto slučajna. V bližini kraja, kjer je ležalo truplo, je namreč začela goreti trava ki jo je hotel neznanec pogasiti. Morilec, ki je upihnil žrtvi življenje, je najbrže hotei zabrisati sledove za seboj z ognjem in je radi tega zažgal travo. Umorjenka, o kateri se ne ve kdo in ne od kod je. je stara kakih 30 let, dobro oblečena. Nosila je rumene rokavice, svilene nogavice, rjavo obleko in uhane iz bisernine. Morilec jo je ustrelil v usta. Krogle so na več mestih izstopile iz lobanje. Policija, ki je bila takoj obveščena o zločinu, ni mogla izslediti krivca. Prvič je trava v okolici zločina zgoreia, potem pa se je vlila ploha, ki je zabrisala stopinje in je onemogočila iskanje zločinca s policijskim psom. Pokojnica je bila 160 cm visoka, imela je krasne zobe, nosila je čevlje št. 36 ter verižno zapestnico s plavim kamnom. Vsaka sled za morilcem manjka. Ljudje, ki so prišli prvi blizu pa pripovedujejo, da se je neda'eč od kraja umora sprehajal neki moški v kopalnih hlačah in da bi utegnil on biti v zvezi s tem, kar se je zgodilo. Viglierijeva skupina, ki Jo Je rešil »Krasln« in ki Jo bo oddal na krov Nobilove oporiščne ladje »Citta di Milano«. Od zgoraj navzdol: Viglieri, Troiani, dr. Behounek, Biaggi in Ceccioni. Beli in črni Električni stol kaznilnice v Kentucky-ju je ustavil v eni izmed prošlih noči sedem človeških življenj. Justificirali so štiri belokožce in tri črnce. Vsi so bili obtoženi umorstev. Dočim so morali belce prenesti na morilo v skoraj nezavestnem stanju, so pokazali črnci izreden pogum. Eden izmed belih je celo prosil, naj ga krstijo po katoliškem obredu, samo da si je še za nekaj hipov podaljšal življenje. Vse drugače črnci. Eden je zaprosil pred smrtjo za cigareto in se je poslovil od vseh navzočih; drugi je preiskal kovinaste plošče na glavi in na nogah, da-li so dobro pritr- K železniški katastrofi v Monakovem Kakor smo poročali, se je pripetila v Monakovem te dni strašna železniška nesreča, ki Je zahtevala veliko število človeških žrtev. Lokomotiva Je za vozila v zadnji vagon drugega vlaka in ga Je popolnoma razbila. Ker Je začel vagon povrhu še goreti, Je bila rešitev ponesrečencev nemogoča. Ivan Albreht: Čudnov Foltan Davno, da*no so že poKgnile žaiik žene in gorni unije, povodnjaki in ostala blaga bitja, tu so ljudem lepšala življenje in lajšata težave, novi čas pa bo kmalu pre.gn.tl iz Roža tudi zadn;.-: pravljičarje, ki jo bili prav tikc dobrodošli kakor bama bi*;a Se pred dobrimi desetimi, enajstimi leti. ko sem hodil po slovenskem Ko-rotanu, jih je bilo vse polno. Bi'o je le treba staremu možičku ali ženkici privoščiti prijazno besedo, par trenutkov domačega, prisrčnega kramljanja, pa je vzcvetel pred človekom vrt bujnih pravljic. ki so kazale v svojih osnovah, dasi močno prepletene s tujimi motivi, vez s slovanskim severom in jugom. Bilo je kakor tiha sveta maša, pobožnost za vsakogar, kdor hoče tiho in neopaženo v božje kraljestvo ljudske poezije. Zdai jih skoro ni več. Stari so polegli v zemljo mladi niso prevzeli čarobne dedščme. Kolportažni roman, reportersko raznredene historiie o zločinih in slična »moderna« navlaka je zavzela mesto »mokro cvetoče rož'ce poezije.« Po deželi tudi številne eksekuciie. morda v malekostni vsakdanjosti najbolj trpek pojav propasti in razdejanja. Enega sem vendar še našel. Cudnov oče, stari Fltan na Kobli je še ostal prošlosti zvest. Star obrtnik je to, po obrazu že ves prsten, po duhu pa svež in čil, da mu človek ne bi prisodil niti šestih križev, a v resnici se pripravlja že na osmega. Spominja se minulosti z neverjetno živahnostjo', najsi je doživel pestro vrsto sprememb. V otroških letih njegovih je prevladoval v Borovljah kmetiško obrtniški živelj, ki ga je pozneje izpodrinila in zdaj že domala čisto premaga'a industrija. Starec smehljaje se pripoveduje o vsem tem, o raznih mogotcih, ki so prihajali in odhajali, ko so imeli dovolj. Njegova beseda zveni nekoliko otožno, vendar nikdar popolnoma ne izgubi šegavega nadiha. »Boste kaj povedali, oče —« »Kaj bom pravil! Največ so vedeli tisti, ki niso znali ne oisati ne brati. Zdaj je pa tako vse v bukvah —« »No. pa vsaj tisto povejte o kralju Matjažu —« Zdai se mu zaiskre oči. Sivolasi starec je čisto otrok. S top'o, živo besedo /ačne pripovedovati o kralju Mat'ažu. Potem slede prerokovanja, pravljice, baike in spet prerokovanja. Sedimo na vrtu pod sadnim drevjem. Mrači se že. Iz dalje je čuti godbo in petje. Nemci obhajajo »Sonnwendfest« in kurijo kres in pojo. Oče Foltan se stisne v gube in obmolkne. Cez dolgo se vzdrami, ko da se boji lastnega molka. »Pa kaj hočete s tem?! Saj ni vse nič, kar sem povedal. Res je samo to, kar slišite zdajle —« In pokaže v smeri, kjer ožarja temo nemški kres. Trpko in tesno mi je ta hip. Tako čudno je občutje: na lastnih tleh biti tujec ... Foltan se počasi poslavlja. »Pa napišite no kaj, pa mi pošljite, da bomo tudi mi brali. —« »Bom, oče Čuden, bom —« »In tisto tudi gornem možu —< »Tudi.« »Ce bi zdajle prišel,« se smeje Foltan. »On je bil našega kova. Midva bi že —« In se smehlja. Potlej sramežljivo: »Pa še meni napišite kaj za spomin!« »Bom —« Obljubil sem ... Bogve, koliko jih je, ki hranijo pro-šlost na oltarjih svojih src. Ko ugasnejo poslednji, izgine naša zarja v Rožu. Znaj Bog, kdo bo tedaj še žaloval za njo.... jene, ker ni maral umreti z nepotrebnimi prekinjenji; tretji je zapel zamorsko narodno pesem in je pozval vse priče, naj mu sekundirajo. Vsekakor so ti trije pokazali manj strahu pred strašno smrtjo nego četvorica belokožcev. Hudomušni kopalci Brzoparnik «Budapest», last dunav-ske paroplovne družbe bi se bil prošle dni kmalu potopil v bližini Kromeriža. Ko je ladja privozila do tega kraja, se je vrgla nanjo mnogoštevilna množica moških in žensk, ki so se kopali v Du-navu. Kopalci in kopalke so priplavale do ladje. Želeli so, da bi jih valovi opluskavali. Prijeli so za vrvi in verige, viseče blizu krmila ter so onemogočili parniku vožnjo. Malo je manjkalo, da se ni parnik radi teh neumnosti prekucnil in potopil. Morali so slednjič vreči sidro, na kar so škodoželjneži naglo zapustili vodo in se umaknili zopet na breg. Na parniku je bilo 60(1 pasažirjev, ki bi bili na račun neumnosti kmalu prišli v smrtno nevarnost. Za eno ja?ce Okrajni sodnik v Anneyu (francoska Visoka Savoja) stoji pred težko odločitvijo in tamošnje ljudstvo (bržkone) pred salamonsko razsodbo. Pred kratkim je kupila neka kmetica na trgu kokoš. Zaplela se je v pogovor s prodajalko. Tedaj se je zgodilo tisto. Že kupljena kokoš je med pogovorom hipoma zakokodakala in izlegla jajce. Obe ženski, prodajalka in kupovalka, sta stegnili roko, da bi jajce vzeli, nastal je prepir, iz prepira bunke, iz bunk tožba. In pri tej tožbi ne gre za bunke — glede teh je sodba lahka — temveč za jajce. Kdo ga naj dobi? Prodajalka pravi: «Ce bi bila kokoš med pogovorom v moji košari, si ga kmetica prav gotovo ne bi lastila.* A kmetica, nič manj pre- pričana o svoji pravici: «Ce bi bila s kokošjo takoj odšla, ne bi prodajalka o jajcu nič vedela.« Sodnija je v škripcih kakor še nikoli. Morda pa rešitev ni tako težka, kakor se zdi na prvi pogled. Naj počaka, da jajce segnije in potem naj ga prisodi polovico tej in polovico oni. Smo prepričani, da ga ne bi potem marala ne prva ne druga. V smrt zaradi planink .Na vrh Hocheiserja pri Stubachu na[ Solnograškem sta se podala dva delavca, da bi si natrgala planink. Pri za-padnih stenah te gore sta se ločila. Hipoma je začul delavec Peter Achatz v bližini valenje težkih kamnov. Podal se je tja in je našel svojega tovariša Karla Neuhauserja na nekem melišču z razbitimi udi in mrtvega. Na steni mu je spodrsnilo in je padel v globočino. Okoli njega je bilo polno natrganih cvetlic, ki so uničile že toliko človeških življenj. »Ce bi ne bila v čolne, bi ras, gospodična poljubil.« »Takoj me popeljite na suho!« Ob smrti Giovannija Gioiittija Nekaj spominov na sklep rapallske pogodbe. — Primer najgr-šega besedolomstva v zgodovini nimi v nove meje, katerim se bo za-jamčila svobodna gojitev njihovega jezika in vere. V Trstu, IS. julija. V svojem piemonteškem Cavourju je včeraj umrl Giovanni Giolitti, eden največjih državnikov, kar jih je imela nova Italija. Giolitti, ki je bil na začetku svetovne vojne močen nasprotnik vstopa Italije v vojno, je po končani vojni, ko je po odstopu Nittijeve vlade v juniju 1920., stopil na čelo nove italijanske vlade, zastavil vse svoje sile, da bi kar najbolje izkoristil pariško mirovno pogodbo v prid Italije, zlasti pa v kolikor se je ta pogodba nanašala na ureditev od-nošajev med Italijo in državami, nastalimi na teritoriju bivše avstro-ogr-ske monarhije, pri čemer je v prvi vrsti prihajala v poštev Jugoslavija. Tako je prišlo pod njegovo vlado do usodne rapallske pogodbe, sklenjene in podpisane 12. novembra istega leta. Z ozirom na položaj, v katerem se danes, po osmih letih, nahaja naš narod na Primorskem, čigar usoda je bila zapečatena z rapallsko pogodbo, je pač umestno, da pokličemo jugoslovenski javnosti v spomin tedanje dogodke, iz katerih izhaja le prejasno, kako se je Italija kljub svojim tedanjim slovesnim obljubam, da bo varovala vse pravice našega naroda v svojih novih pokrajinah, zopet in zopet pokazala kot brez-sramna verolomnica. Ob priliki razprav o rapallski jx>god-bi v italijanski poslanski zbornici je tedanji zunanji minister grof Sforza izjavil dobesedno takole: «Končno moramo imeti pogum, da izjavimo, da ljubezen do naše domovine ne sme pomenjati preziranja čustev drugega plemena, četudi je to pleme mlado in nima slavne zgodovine. Da se uresničijo besede Danteja, ki na nesmrten način označaio meie Italije na Kvar-nerju; da si zagotovimo Julijsko mejo, ki jo je posvetila kri našega vojaštva, smo morali sprejeti v svojo sredo tudi stotisoče Slovencev. In tem Slovencem, ki jim bo prikladno, da ostanejo v stiku s svojima naravnima, toda nad vse italijanskima («italianissimi») središčema Gorico in Trstom, hočemo zagotoviti najširšo svobodo jezika in kulture. To bo za nas častna obveza in čin politične modrosti. Gotovi smo torej, da se bodo naši novi državljani tudi v tem pogledu hitro čutili zadovoljne, da pripadejo velevlasti, ki močna zbog svoje brezprimerne kulture, spoštuje z nežno skrbjo njihovo lokalno življenje...« V razpravi je med drugimi povdarjal reformističnj socijalist Celli, da rapall-ska pogodba nudi jamstva za italijanske državljane v krajih, priklopl.ienih Jugoslaviji, da pa ne nudi nikakih vzajemnih jamstev za narod slovanskega jezika, ki je priklopljen Italiji- Prosil je, naj se ravna z državljani slovenskega jezika v Julijski Krajini enako kakor z državljani italijanskega jezika, in povdarjal, da bo njegova stranka znala tudi Slovane braniti proti vsakemu nasilju. Poslanec Luzzatti je predlagal leso-lucijo, v kateri se izraža zaupanje, da bodo narodnostne skupine, k; so ostale Izven svojih narodnih držav, deležne vseh iskrenih jamstev za kar najsvo-bodnejšo gojitev svojega jezika, kulture In globokega spoštovanja, ki ga zahteva njihov posebni položaj.« Povdarjal je, da je zbornični odsek, ki je pre-tresaval versaillesko pogodbo, izrekel željo, naj bi se dala Italiji priklopljenirn Nemcem upravna avtonomija in je izrazil svoje prepričanje, da se bo na isti način ravnalo tudi s Slovani, vključe- Socijalni demokrat Lazzari je obžaloval, da rapallska pogodba ne daje istih pravic v meje Italije vključtiim Jugoslovenom, kakor jih daje dalmatinskim Italijanom, in je prediožil resolucijo. v kateri se povdarja, da je vzajemnost priznanja pravic državljanov tuje narodnosti podlaga za ustaljenje mednarodnih mirovnih odnošajev. Poročevalec poslanec Nava je z ozirom na pripombo, da v rapallski pogodbi ni priznana vzajemnost ravnanja t Jugosloveni, vključenimi z nove italijanske meje, izjavil, da se jamstva za dalmatinske Italijane že nahajajo v mednarodni pogodbi od septembra meseca leta 1919., ki so jo Jugosioveni sklenili z vsemi državami, a jamstva glede manjšin, vključenih v italijansko državo, se nahajajo že v italijanskih tradicijah in zakonih, ker je bila Italija prva država, ki je dovolila uživanje vseh državljanskih pravic brez klavzule o vzajemnosti. Končno je izjavil ministrski predsednik Giolitti, da sprejema zgoraj omenjeno Luzzattijevo resolucijo. Glede govornikov, ki so obžalovali pomanjkanje vzajemnosti glede ravnanja z narodnimi manjšinami, je dejal, da so pravice teh narodnih manjšin zajamčene po pogodbi. «Če se niso zahtevala jamstva za položaj Slovanov, ki se naha?a-jo v naših mejah, se to zato ni zgodilo, ker so zastopniki sosedne države (Jugoslavije) vedeli, da Italija, ki je vedno tako radodarno priznavala pravice tujcem, ne bo mogla drugače, nego vestno spoštovati pravice in svobodo lastnih sodržavljanov, pa naj so kakršnekoli narodnosti.« Danes je Giovanni Giolitti mrtev in njegova zagotovila so se tudi «izpolni-la»: mrtve so pravice in svoboda našega naroda pod Italijo! Giovanni Giolitti je bil — kakor smo Ž4, poročali, rojen v Mondovi pri Cuneu. Njegov oče je bil notar in je tudi sina določil za ju-ridični študij. Po absolutoriju vseučilišča je vstopil Giolitti v državno službo. Depretis ga je imenoval za finančnega svetnika. Takoj nato je kandidiral. Bil je izvoljen za poslanca in se ie poslej udejstvoval v parlamentu nepretrgoma 40 let. V vlado je prišel prvič 1. 1889. pod Crispi-jem. Pozneje je sam sestavil vlado, a je moral demisijonirati, ker so prišli na dan veliki finančni škandali. Nekaj let je ostal izven ministrstev, pozneje je prišel zopet v vlado in je bil večkrat njen predsednik. Giolitti je bil zagovornik trozveze. L. 1914. je izjavil, da prepušča politično bojišče mlajšim močem. Ves čas svetovne vojne je zastopal načelo nevtralitete. Ko je Italija napovedala vojno, je odšel iz Rima na kmete, po italijanskem porazu pri Kobaridu pa je zopet stopil na plan z očitkom, da so zakrivili ta poraz bežeči italijanski vojaki. Zadnjo svojo vlado je sestavil'11. junija 1920. Menil je. da bo spravil v parlamentu na svojo stran veliko večino, in ko je videl, da mu to ni uspelo, je prepustil vajeti drugim. To je bilo v juniju 1921. V senatu se je poslej glasno pojavil le po Matteottijevsm umoru. Po tem dogodku se ni več vmešaval v politiko. Ali ste že pridobili vsaj enega novega naročnika za „Jutro"? zrrma Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). ■ Obrestovanja vlog, nakup In prodaja vsakovrstna vrednostnih papirjev, de« viz in valut, borzna naročila, oreduimi in krediti vsake vrste, eskomot to ta-kaso menic ter nakazila v ta- In Inozemstvo safe • Itd. Itd. Brzojavke: Kredit Ljubljana. — Telefon 5t 2040 2457 254Sr Internrban 2706 280fl Sokol VI. pokrajinski zlet JSS v Skoplju T« dni )e hfl objavljen proglas »aveznega starešinstva o vršrrvi VI. pokrajinskega rleta, ki se bo vršM po odgoditvi v prvih dneh septembra r središču Južne Srbije, v Skoplju. Iz proglasa razberemo, da »e je spored zleta razširil y toliko, da bo praznovalo jugoslovensko Sokotetvo praznik 10-letnice obstoja svobodne države na Kosovem polju, kar daje zletu precej večja pomen. Na kraju, kjer Je lerta 1389. zagrnila oto-manska tema svobodno sokice, se bo vršla manifestacija, ki bo gotovo globoko segla v srca vsega naroda in vseh onih, ki bodo gledali prostrano polje, nasičeno s potoki bratske krvi, iztekle za svobodo in čast. Torej ne samo S koplje, tudi Kosovo bodi naša deviza za ta dva meseca, ki nas še očita od zleta. Dolžnost vseh onih žup, ki so obvezane sodelovati na pokrajinskem zletu, Je, da se pripravijo polnoštevilno za Skoplje. Vendar pa smatramo na drugi strani kot dolžnost prav vse Jugoslovanskih sokolskih žup, da obiščejo po čim večjih deputatijah, ako že ne korporativno, slavno Kosovo, kjer bomo javno nastopili na staroslavnih zgodovinskih tleh in tamkaj ponovili našo prisego zvestobe domovini, narodu in kralju ob prisotnosti naših dragih slovanskih bratov iz rveze Slovanskega Sokolstva. Pohod na Kosovo ud več samo del pokrajinskega zleita, teonveč manifestacija vsega Sokolstva. Prijave za odgodeni zlet so bile mnogoštevilne vkljub oddaljenosti naših žup od zletnega kraja. Prepričani smo, da bo poziv saveznega starešinstva globoko odjeknili v srcih vsega Sokolstva ta da »e bodo mase udeležnikov še pomnožile iz vseh končin naše zemlje. Savezno starešinstvo je ukrenilo pri pristojnih oblastih vse potrebno, da se podaljšajo vsa dovoljenja glede prevoza, nastanitve, prehrane in druge udobnosti tudi za preidžena zlet. Vsem bratom tn sestram svetujemo, naij prično ponovno s štedenjem, da se bo-Nj lahko udeležili našega velikega praznika. Otvoritev Sokolskega doma v Gornjem Logatcu Mintiia nedeljo je proslavil gornjelogaški So-fcorf petletnico svojega obstoja ter obenem svečano otvoritev Sokolskega doma. 2e v soboto se k vršila interna otvoritev: tajnik Sokola br. Tavzes nam je orisal v lepem govoru delovanje požrtvovalnih logaških Sokolov, da so dosegli svojo lastno streho. Sledile so deklamacije ter igra: »Osvobojenci«, v kateri so se odlikovali skoraj vsi igralci in igralke. Med odmori je svirala jeseniška Sokolska godba. V nedeljo se je vršila budnica, trajajoča škofa 4•eno uro, tako da se je moral dvigniti sleherni zaspanec. Dopoldne so se vršile skušnje, popoldne je bil pa že Jako zgodaj zaposlen avto, ki Je vozil goste s kolodvora ter Dol. Logatca. Prireditve so se udeležila vsa bratska sosednja društva, med njimi iz Borovnice, Vrhnike, Dol. Logatca, Hotederščice, Grosuplja in drugod. Pred Sokolskim domo se je razvila povorka, ki Je šla skozi z zastavami okrašeni Gor. Logatec ta se vrnila na telovadni prostor, kjer je otvoril proslavo br. Tavzes. Za njim Je imeJ programa tičen govor br. Nande Marok iz Ljubljane. Slavnost je posetil tudi g. general s svojim spremstvom. Po nastopu Sokolov in Sokolic se je razvila prosta zabava, ki je trajala pozno v noč. Javen nastop Sokola y Polju Lani je otvorilo Sokolsko društvo v D. M. v Polju s primemo slovesnostjo svoj mali, skromni Sokolski dom, stoječ ob cesti iz Polja proti Zalogu. Za sedaj obsega dom samo telovadnico, dovolj prostorno, vse ostale prostore pa bo dru-Stvo prizidalo, ko bodo gmotne razmere ugodnejše. Društvo si ie že pri gradnji tik doma osi-gutaJo jako lep prostor, ki ga je letos zravnalo ln obdalo z lepo ograjo, tako da Je sedaj celo sokolsko posestvo v PoUu lepo arondirano in urejeno. Bratje in sestTe so se za več tednov popolnoma posvetili koristim svojega društva ter so postavili ograjo z betonskim podstavkom in sta-keitnim nastavkom okrog vsega zemljišča, ki meri okoli 100 m dolžne in 50 m širine. Jeseni nameravajo dozidati pri domu že tudi prizidek, ki bo obsegal gledališki oder in garderobo za sodelujoče itd. V nedeljo )e polagalo poljsko sokolsko društvo letni obračun o svojem delovanju. Imelo Je javno telovadbo, ki je pokazala, da je članstvo prežeto pravega sokolskega duha in da vrši v polni meri svoje dolžnosti. Povabili so iz Ljubljane oddelek •okolske godbe Sokola I., ki je sodeloval pri prireditvi v splošno zadovoljstvo. Javna telovadba »e je pričela točno ob 16. uri po predhodnem koncertu sokolske godbe. Najprej Je odvežbalo 24 telovadcev, od teh 12 iz domačega društva, sfcopljanske proste vaje prav zadovoljivo razen kola, ki dela nekoliko preglavic. Kritje in ravnanje je bilo dobro. Ženski naraščaj je izvajal predpisane vaje s kiji prav dobro, moška deca pa }e odvežbala eno prosto vajo strumno in s korajžo. Proste vaje ženske dece so bile glede na neprimernost vaj za deoo odvežbane zadovoljivo. Nastop moškega naraščaja je bil prav dobeT. Tudi članice so pokazale pri prostih vajah, razen nekaterih manjših pogreškov, prav lepo izvežba-oost. Vse telovadke, 19 po številu, so bile iz domačega društva. Javno telovadbo je zaključila vrsta Sokola-I. h Ljubljane oa drogu, kjer srno videli mnogo lepih sestav, ki so izzvale primeren odziv pri občinstvu. Telovadbi Je prisostvovalo precej občinstva, opazili pa smo tudi zelo mnogo zastonjkarjev cflcrog telo vadiš čne ograje. Nič zato! Gledali so ta tudi videli, da Sokolsko društvo deluje, da se razvija in se ne ozira ne na levo, ne na desno, dobro vedoč, da je le s primernim in požrtvovalnim delom mogoče doseči trajne uspehe. In bratje «n sestre v Polju Jih bodo dosegli, ako bodo nadaljevali v sedanjem praven. Lepa sokolska prireditev v Litiji V nedeljo Je imelo Sokolsko društvo Litija-šmartno svojo običajno vsakoletno Javno prireditev. Živahno vrvenje, kii Je trajalo zadnje tedne v obeh telovadnicah, je bilo pri nastopu kronano Z živahnim priznanjem. Naše prireditve so se udeležile v®e sokolske družine iz Zasavja, kar je najlepši dokaz bratskega sožitja in izvajanja sokoilske ideje v praksi. Lepo število gostov je prišlo ie Šiške, ki so s UGONABLJA: Muhe, Komarje, Mravlje, Stenice, Bolhe, Ščurke, Molje i. t. d. tem vrnili našemu društvu poset njihove prireditve predzadnjo nedeljo. Ljubljanska sokolska župa, kjer Je naše društvo včlanjeno, Je bila zastopana le po 1 članu — br. Petrovčiču. Od obeh opoldanskih vlakov, ki prideta iz Ljubljane in Zidanega mosta, se Je z zidanmoško železni Carsko godbo na čelu razvila po Litiji lepa povorka Zaradi pripeka jo če ga solnca se je preložil poče-tek prireditve na 17 uro, medtem pa Je vse za-drvelo v prijetne savske valove, kjer so se ohladili in osvežili. Nastop Je izvedlo po večini domače društvo. Proste vaje Je izvajalo 32 članov, 26 članic, 27 ženskega naraščaja, 27 moškega naraščaja, 28 moške in 22 ženske dece. Tudi orodna telovadba Je dokazala, da goji naše društvo vežbanje prav sistematično. Zelo živahno priznanje so vzbudile raznoterosti, ki Jih je iizvajala moška ta ženska deca. Prireditvi je prisostvovala velika množica domačinov, pa tudi mnogo gostov je prišlo k našemu nastopu. Ob zvokih železnrčarske godbe se je razvilo po končanem programu živahno ta bratsko rajanje, ki se Je zaključilo, kar Je treba poudariti ta Je vse hvale vredno, že ob 23 ur Litijsko-šmarski Sokol beleži s to prireditvijo ponoven lep uspeh v svoji kroniki, kar Je v najlepše priznanje vsem, ki so si stekli pri tem zasluge. Pr. Zadnja Izbirna tekma ČOS za sestavo olimpijske vrste za Amsterdam se bo vršila 21.. julija na igrišču športnega kluba »Slavija« na Letni. Za tekmo vlada med telovadnimi krogi in tudi športniki zelo veliko zanimanje, tako da so že danes skoraj vsi sedeži nrostranega spor-tišča razprodani. O uspehih bomo poročali. Javna telovadba lugoslovenske olimpijske vrste v LJubljani se bo vršila, kakor izvemo, v soboto 28 julija na letnem telovadišču Sokola I. na Taboru. Na tej prireditvi, čaje čisti prihod Je namenjen saveznamu olimpijskemu fondu, bodo nastopili vsi ona bratje, Id so določeni za IX olimpijado v Amsterdam. Sokolsko članstvo in Sokotstvu naklonjeno občinstvo opozarjamo že sedaj na to prireditev, ki se bo vršila v večernem hladu na razsvetljenem telovadišču. Bolgarski Junak) so odposlali na 59. zvezni »let švicarske gimnastične federacije skoraj 50 članov močno deputacjo pod vodstvom predsednika Lazova in načelnika Gladniškega. V depu-taciji so najboljši tehniški delavci Junaške zveze, mnogo oblastnih načelnikov, člani zveznega predsedstva, predsedniki nekaterih oblasti itd. Ekspedicija Je potovala po Dunavu in se bo vrnila začetkom avgusta domov Kakor Je znano, so bili Švicarji ustanovitelji in prvi učitelji bolgarskih Junakov pred 30 leti, zato jim sedaj Junak vračajo ob prilikii njihovega jubileja njihove mnoge obiske. N. J. Cuperus — mrtve. Velikega ustanovitelja Mednarodne telovadne federacije ni več med živimi. Kakor nam Javlja belgijski gimna-stični savez, je preminul tovariš Nikolaj J. Cuperus 14. Julija 1928. v Anversu. Pokojnik je bil dolgoletni predsednik Mednarodne telovadne federacije in Belgijskega giirnastičnega saveza, vnet pobornik za gojitev prave telovadbe med evropskimi narodi, velik prijatelj Sokolstva, ki ga Je spoznal na svojih čestih pohodih v Prago in na raznih mednarodnih tehmah. Belgijski gimnasti so spremili svojega častnega preziden-.a korporativno k večnemu počitku 17. Julija z vsemi svojimi društvi ta zastavami. Jugosrto-venski sokolski savez je poslal Belgijskemu sa-vezu sožalno brzojavko v imenu našega Sokolstva. »Znanci.« Črtice, 112 str., izdal in založil Ant. Adamič; tisk Blasnika nasl.; cena v knjigarnah 24 Din. Avtor ni baš nov pojav, saj so vzbujali njegovi podlistki v »Jutru«, v Slov. Narodu« itd. pozornost. Sedaj Jih je avtor nekaj izbral, opilil, pri-dejail nekaj novih in jih izdal v preprosti, toda zelo moderni opremi na najfinejšem papirju. Črtice same so kratko, lapidarno pripovedništvo, iz katerega veje zdravje in tudi pristna šegaivost. Ze »Zelena jama«, »Pura«, »Jerala« itd. očitujejo polno mero dovtipnosti, ki je v teh resnih časih tako redka, še v »Hlebu«, ki Je otroška, strašno resna zgodbica, »pomežikuje ob potu« in »noč lovi grešnika v črnosvilenih copatah«. Ali pa »Bratova slika« I Vsakdo mora nehote vprašati: »Kako pa Je bilo drugI dan, ko je noč nerodneižu odprla oči?« »Dobri Peter« je vzor novele prav tako »Pohujšanje«. »Živi mrtvec«, »Zobovje« in »Jerala«! Kdo ne prečita napetega dejanja v hipu? Vrhunec pripovedništva je vsekako črtica: »Oče in sinovi.« Za ljubezen siinov borečega se starca ovira v maščevanju nema podoba njegove umrle žene, matere nehvaležnih otrok, ki prosi v nesebični, čisti ljubezni odpuščanja za svoje otroke. Globoko se ti mora dojmiti ta konflikt, Id Je kakor v tej črtici, obravnavan tudi v drugih, originalno ta precizno. Razplet dejanja Je vsepovsod dosleden in efekten. V podrobnosti se kot kronisti ne moremo spuščati. Priporočamo vsem, ki Jim Je čist in lep slog pri srcu, da si knjigo nabavijo. Opozarjamo pa tudi na lep besedni zaklad, ki Je neprisiljeno nanizan v teh črticaih, Naši onstran granic p— Saša In pomanjkanje vode. Po Vipavski dolini Je nastopila 16. t. m. strahovita vročina Toplomer Je kazal 40° C. Drevesa se sušijo, trta kldiče po dežju. Skoro 40 dni Je že odkar ni bilo dežja po Krasu, Istri in drugih delih dežele. O pridelkih skoro ne bo mogoče več govoriti razen pšenice. Na Krasu proti Tržiču in Gorici primanjkuje vode. Nekatere vasi si dovažajo vodo iz Vipave in od drugod, kjer jo pač dobijo. Vodnjaki so izsušeni. V Gorici tudi že primanjkuje vode. Vodovod iz Kromberga daje vsak dan manj vode in goriški municipij svari meščane, da naj ne tratijo vode, temveč varčujejo ž njo. Kakor Trst tako tudi Gorica nima zadostne vodne preskrbe Laško gospodarstvo! Z vseh strani Goriške poročajo o strašni vročini in škodi, k: jo dela na polju in po vinogradih. Tudi v planinskem svetu je vročina že skoro neznosna V Istri Je vedno hujše V Puli je v senci 36° vročine. V Trstu je vode vsak dan manj. Zupan dr. Pltacco Je te dni razglasil, da je načrt za novi vodovod odobren in da prihodnje leto v mestu ne bo več pomanjkanja vode. Tudi lani so obetali vodovod, pa ga letos še ni in Trža-čani pravijo, da ga pod fašističnim režimom tudi drugo leto še ne bo. p— Požari. Požar je napravil posestniku A. Ferfolji in okolici v Doberdobu škode nad 50.000 lir. V Povirju je zgorel skoro ves gozd na Ga-brku. Grozil je požar tudi že Brestovici, pa se je velikemu naporu domačinov posrečilo, odvrniti hujšo nesrečo. Škode je nad 150.000 lir. Manjši in večji požari po gozdih, pašnikih in travnikih se dogajajo vsak dan. Pod progo Tržič—Trst je zgorela vsa trava med železnico in cesto od Tržiča do postaje Bivio. V Marjanu v Furlaniji so zgorela poslopja kmeta Marsana. škode je nad 50.000 lir. Tudi v Istri je bilo zadnje dni več manjših in večjih požarov, ki so napravili ogromno škodo Veliko je pomanjkanje vode po istrskih vaseh. Ure in ure morajo iti daleč nekateri, da dobijo malo vode! Pri Plaveh v Soški dolini je zgorel ves leseni del novega mosta čez Sočo. Pod Fajtim hribom je povzročil požar na nasadih škode nad 40.000 lir. p— V Štandrežu pri Gorici so pokopali 76-let-nega posestnika Alojzija Brajnika, ki je bi! znan kot dober kmetovalec daleč naokoli. Pokojnik je bil navdušen pevec, ki je sodeloval pri raznih prireditvah. Vzgojil Je 5 sinov in eno hler. Posebno znan Je bil njegov že pokojni sia Alojzij, ki je bil inteligenten mož in iizboren ljudski govornik. p— Ob meji so vedno kake laške parrijotične slavnosti. Prebivalstvo v Trenti je moralo darovati miličnikom prapor rn Na logu je bila velika slavnost Navzoči so bili miličniki, vojaki 9. atomskega polka, zastopniki oblasti in domače prebivalstvo je moralo z vseh strani priti k slovesni izročitvi prapora miličnikom 2uipan v Trenti je poveličeval fašizem m udanost obmejnim miličnikom. Sledili so govori, v katerih se Je zatrjevala obramba nedotakljivi;-, mej ki črnosrajčniki komaj čakajo povelja za nove pohode. P— V par letih ... V reviji »Le pagine deffla Dante« razpravlja Spartaoo Muratti o .problemu drugorodcev, prihajajoč do zaključka, da irr prav, kdor trdi, da po izginuli habsburški generaciji nastopi nov fašistično vzgojen rod in dežela bo v nekaj letih italijanska. To je silna potreba, ki izključuje a priori med nami vsako možnost slovenskega vprašanja. Kot dober fašist Mura-titi ne more in ne sme soditi drugače. Morda pa italijanizacija le ne pojde tako hitro izpod rok, kakor si predstavljajo razni fašistični pisatelji. p— Dolga porotna razprava se je vršila v Puiii proti bratoma Štemberger in družbi Blažu ta Tomažu Radovanu ter Ninn Tidiču. Obtožnica pravi, da Je bila ta banditska tolpa pravi strah severne Istre. Anton štemberger }e v Trstu ubil mestnega stražnika Lanzalotta, v Istri Je usmrtil malega pastirja, ker mu ni hotel podariti ovce. Vsi obtoženci so se zvijali in delali nedolžne, tudi Anton Štemberger, ki je pa končno le priznal svoje zločine. Anton štemberger je obsojen na dosmrtno Ječo, brat Albin na 10 let, Tidič na 3 leta 11 mesecev, R. in B. Radovan na 3, ozir. 2 leti ta nekaj mesecev Ječe. P— Popravlja se obmejna cesta od Sv. Lucije do Idrije ta dalje do Godoviča, ki je ob raznih povodnjih mnogo trpela in Je bila že v strašnem stanju. Na Želinu zgradijo nov most. P— V P»stoJn| Je bil otvorjen azil »Lege« leta 1923. Nad sto otTok Je v tem azilu, v katerem se vrši po »Piccoktvem« zatrdilu »sijajna italijanska vzgoja«. Ob zaključku šolskega leta je bila velika slovesnost, h kateri so morale priti vse matere otrok, ki bodo »bodoči Junaška bra-nitelji Italije«. »ne ▼ različnih norcih po 550, 000 iD 680 Din. otoman.-ka pregrinjala. modroce itd. kupite najbolje pri Rudolfu Severju, tvorniea tapetniškega pohištva, Marijin trg št. 2. 47 blatnike, hladilnike vse vrste izvršuie in popra v 1 a strokovno. Postrežba točna. Splošno kleparska delavnica s GUSTAV PUC 00 Tržeška cesta 9 (nasproti tot ačne tovarne) Prva Belokranjska parna opekarna ZURC, Gradac - Kruoa - Semič nudi vsako množino T strelno zidno OPEKO franco vsaka postaja, konkurenčne cene. Glasom mnenja keramičnega inštituta ta opeka vzdrži 800* vročine — nadomestek Samota, po dosedanji izkušnji Izvrstna opeka za topilne peči, pekariie Itd. Radi bližine konve-ilra nakup z ozirom na nizko žel. tovornino. zastopniki se ^nrelemalo. 85?? Mag. št 14719/28 — ref. IX. aipis. Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo del za zgralbo malih stanovanj na severnem delu mesta. Ofertalni pripomočki za ziarcia, tesarsko, tista in Kleparska ia se dobe v mestnem gradbenem uradu od dne 21, julija 1928 dalje. Oferte je vlož ti dne 30. julija 1928 do 11. ure v zgoraj imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski 8835 dne 19 1928. avtom, regulatorje, zatvornice, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja G. F. SCHNEITER, Škofja Loka podjetje za zgradbo vodnih turbin Konkurenčne cene! Zahtevajte ponudbe! Prvovrstne reference' OpISB MOSTE. Minuli teden Je Imela tukajšnja podružnica Zveze slovenskih vojakov dobro obiskan širši sestanek članstva, na katerem se je razpravljalo o proslavi desetletnice konca svetovne vojne Sklenilo se je, da se ta proslava priredi v začetku meseca septembra t. L z vpri-zoritvijo Maitičičeve drame »Kovanja«, in sicer na prostem. Prireditev se bo po dosedanjih načrtih vršila v Vodmatn. Sodelovalo bo do sto oseb. Pripravljalna dela so že v polnem teku ter obeta biti ta proslava ena največjih, pa tudi najlepših v Sloveniji na prostem. Podružnici, ki vrši v svojem okolišu hvalevredno humanitarno delo in ki je ena najagitnejših, moramo le čestitati ter jo vsestransko podpirati v njenem stremljenju za čim boljšo preskrbo članstva in invalidov v njenem okolišu. ŠOŠTANJ. Obrtno društvo v Celju ima svoj izlet v Šoštanj, na katerega so vabljena tudi sosedna društva. Obrtno društvo v Šoštanju je za tj priliko izposlovalo dovoljenje za ogled raznih šoštanjskih tn okoliških podjetij. Morda bo najbolj zanimal državni premogovnik v Velenju in elektrarna, na kateri se sedaj vrše montažna dela. Pogon bo paroturbinski. Vršil se bo tudi ogled tovarne usnja Franc VVoschnagg in sinovi, d. d., ki proizvaja veliko množino raznovrstnega usnja Tovarna je z novimi stroji naj-modemeje opremljena in Je zaposleno v njej okroglo 600 delavcev. Zanimivo Je dalje državno zdravilišče Topoiščica, ki Je znano po vsej državi in celo v inozemstvu. Zdravilišče ima tudi termalno kopališče, v katerem se bodo lahko izletniki kopali. Kogar pa zanima lesna industrija, si bo lahko ogledal parno žago Hauke in Stroinig ter Lampret. Po obedu ob pol 14. bo skupno zborovanje v dvorani hotela Kunst. Razpravljalo se bo o vseh perečih vprašanjih; izključena bo samo politika. Po zborovanju bo prijateljski sestanek na vrtu hotela »Jugoslavija«. Zabavo nam bodo delali tamburaši iz Velenja. Kdor hoče vsaj za en dan pozabiti vsakodnevne skrbi, naj gre v Šoštanj. Vodniki za izlete v okolico bodo od Obrtnega društva v Šoštanju na razpolago. Smrt najdebelejšega človeka na svetu Pred kratkim je umTl v Atlantic City najdebelejši mož v ameriških Zedinje-nih državah, ki je bil najbrže sploh najtežji mož na svetu. Pisal se je Tickman ln je bil star 39 let. Pred 15 meseci ga je zadela kap. Ker je imel 212 kg teže, je postala smrt zanj naravnost neizogibna. Zdravniki, katere so poklicali k njegovi postelji so izjavili, da bo morda prebolel krizo, da pa ne bo živel več nego dobro leto dni Ko je Tickman zvedel, da ga čaka tako nagel konec, je sklenil potrošiti v zadnjih 12 mesecih svojega življenja 50.000 dolarjev. Toliko je namreč znašalo vse njegovo premoženje. Prirejal je zabave, izlete ter je vse pognal še preden je minulo leto dni. Ko se je nekoliko opomogel, je hotel dokazati zdravnikom, da so se prenaglili v prognozi. Bolj radi gibanja in zabave je sprejel popularen mož dve službi. Najprej se je vdinil za vratarja v nekem kopališču, potem pa je izvrševal službo šoferja v avtomobilu. Gibanje je rodilo neke posledice. 15 mesecev potem, ko ga je zadela kap prvič, je Tickman shujšal za približno 150 kg. In potem je prišlo, kar so napovedali zdravniki: kap ga je zadela v drugič in mož ji je podlegel popolnoma. Pokopali so ga ob splošni radovednosti njegovih ameriških rojakov, prijateljev in znancev. Ni prišel do prisojenega mu denarja Pikolo neke dunajske restavracije Jožef Bauer je našel lanskega aprila na mizi kuverto s 4000 lirami. Svojo najdbo je sporočil dvema drugima natakarjema in denar je potem oddal policiji. Ker se v zakonitem roku enega leta ni javil nihče, ki bi denar reklamiral, je policija odločila, da ga dobi Bauer. Proti temu pa sta protestirala oba natakarja, češ da ju je smatrati istotako za najditelja in da bi morala dobiti vsak tretjino vse vsote. Zadeva je prišla pred sodišče, ki je pred nekaj dnevi razsodilo, da pripada vseh 4000 lir edino Bauerju. Še preden so mu jih pa izročili, ga je dohitela tragična smrt; pri kopanju je utonil, potem ko je bil že prejel obvestilo, naj pride po denar. RUDARSKA DRUŽBA IŠČE inženjerja iz kemične stroke kot asistenta v njenem laboratoriju. Prošnje z natančna navedbo plačilnih pogojev ter curricu-lum vitae se morajo nasloviti na poštni predal 276 v Ljubljani 8810 T £834 V globoki žalosti naznanjamo, da je po dolgi, mučni bolezni preminul naš ljubljeni oče, soprog, brat, gospod želez, revident v pok. Pogreb nepozabnega te bo vrSil v petek, dne 20. julija 1928 iz bolnice y Kandiji na Šmlhelsko pokopališče. Novo mesto • Kan d i ja, 18. VII. 1928. Josipina, soproga Janko, sin Viktor, brat, Ana, sestra. Stanley Wgymax? 71 Rdeča kokarda Roman. »Kar težko ml je obžalovati to pomoto, gospa,« je rekel z okorno vljudnostjo. »Prinesla mi je srečo, da sem vas spoznal.« »Oh, gospod župan!« je sladko zagostolela maTkiza. »Toda prilike v naših krajih so res tako žalostne, da za dame ti varno, če potujejo brez spremstva. S tem se izpostavljajo...« »Hujšim srečanjem, nego je bilo naše,« je odvrnila gospa de Saint-Alais in ga očarljivo pogledala. »Škoda, da to ni vse, česar se je bati nam ubogim ženskam!« je dodala z novim sladkim pogledom. «Oh, gospa!« je vzkliknil ves blažen. »Toda medve na žalost nimava spremljevalca.« Debeli župan je vzdihnil; očividno ga je mikalo, da bi se sam ponudil. A tedajci mu je prišlo na um: »Nemara, da bi ta gospod...« Pogledal me je. »V Nimes ste namenjeni, jelrte, gospod vikont?« »Da,« sem rekel. »Ip seveda, če bi gospa Corrčasova...« »Oh, nerada bi bila gospodu vikontu v nadlego,« je dejala markiza. Odmaknila se je od mene in se približala gospodu Flandru, češ, naj tudi on razume njene pomisleke, »Porok sem vam, da vaša družba ne bo nikomur v nadlego,« je vzneseno odvrnil župan. »Toda če bi se gospod vikont obotavljal,« — tako govoreč je položil roko na srce, — »bom vsekakor našel človeka, ki poide z vamd...« »Kdo bo to?« je poredno vprašala markiza. »Jaz sam!« »Oh!« je vzkliknila. »V tem primeru...« A tedaj se mi je zazdelo, da smem brez strahu postafi sme- lejži. »Ne, ne,« sem dejal. »Gospod župan ima o metli preslabo mnenje. Verjemite mi, gospa, da bom srečen, če vam morem koristiti; sicer imamo pa isto pot.« »Hvaležna vam bom,« je z vso ljubkostjo odgovorila markiza. »Najprej je seveda treba, da gospod župan izpusti svoji ubogi jet-nioi — zdaj, ko ve, da je njiju edina krivda v tem, da simpatizirata z narodno stražo.« »Vzeti hočem odgovornost nase,« je z veliko važnostjo odgovoril gospod Flandre, ki je bil zdaj do dobra omehčan. »Stvar je docela jasna, toda... zaradi morebitnih sitnosti bo vendarle dobro, da odrinete kar moči zgodaj. Po vašem odhodu bom že gledal, da podam oblastem zadostna pojasnila. In če vam ni prenevšečno, da prenočite tu,« je končal, v zadregi gledaje okoli sebe, »tedaj bi rekel, da ...« »Zdaj, ko sva potolaženi zastran svoje usode, nama ne bo več tako strašno težko,« je z vzdihom rekla markiza. »Vaše besede so me pomirile.« Podala mu je belo, še vedno mehko Toko in župan jo je spoštljivo poljubil. Kaj naj rečem o drugem jutru, ko sem prišel s kočijo k ječi in sem pred tistimi mrkimi vrati zagledal markizo in njeno hčer, ki sta me dirgetaje pričakovala? Kaj naj rečem o tem. kako sem držal Denizine prstke v svoji roki, ko sem ji pomagal v voz, in kako sem ji sedel naproti, na mesto, s katerega mi jo je bilo gledati iz obličja v obličje vso dolgo pot do Nimesa? Jutranja zarja še ni bila obledela in drevje se je še črno risalo na nebu, ko smo po velikem mostu zdrdrati čez reko Tam in zavili v Dourbriesko dolino. Mrak v kočiji nam je branil, da nismo mogli videti drug drugega. A tedajci se je oglasil iz temnega kota, kjer je sedela markiza, njen smeh. »O, Rikard, o, moj kralj!« je zapela. Nato je vzkliknila: »Oh, ta debeli, domišljavi tepec!« Takšno govorjenje o županu, ki je bil vendarle zelo dober z nami, se mi je zdelo okrutno, če ne kar hvaležno; toda molčal sem, ker sem spoštoval v njej Denizino mater. Deniza mi je sedela nasproti — bil sem srečen. Srečen sem bil, da sem mogel ugibati, kaj mi poreče in kako me pogleda, ko se zdani, kako bo njen mili obrazek, ki je nerazločno seval iz kota velike stare kočije, ves last mojih pogledov, in kako bom pasel na njem oči ter ga izpraševal in razbiral v dolgih urah te rajske vožnje. Po nebu sem videl, da mi ne bo treba več dolgo čakati; rdeč svit je segal do polovice neba; druga polovica, bledo višnjeva z zlatimi oblaki, je ostajala za nami. Še nekaj trenutkov in vrhovi gora so zažareli v prvih solnčnih žarkih. Željno sem pogledal Denizi v obraz, ki je bil bolj rožnat od zarje same. Za hipec so se ujele oči z očmi; nato sem se boječe odvrnil. Bogokletno se mi je zdelo gledati jo brez konca in kraja. A tisti mah se je markiza tako jedko zasmejala v svojem kotu, da me je kar izpreletelo. Narvala, ut, ura. dopis*, Uc&časj*, tnalih, oglasov, je, poštah, m, Ogbasrusod, daUk -Jutra*' Jjab^arva, T*L sL yr*s*nunja,+.. Msilu oglast,, h*,sUt itjo u paj-r%*io%jalnj+ in, rooijaL ru, aszfnjv*. ob&Asioa,. uroka. b*s*sLa> pas~. —Naj-manjši zn^saJt Din, 5 "»-s Pristojbina, ta, fifro Dut.j\ V j t, pristojb*sL+ ji, upada, li ootuuun. * ajsrocdtm,, c*r- y» oglasu «« priobaso. Ctkomu, račun, pofbcM. Lra, tulnu* {fuJblfajtajL -—---t eLopts v Ljubljani. 23739 20 dobrih zidarjev in 50 težakov •prejme gradbeno podjetje Miroslav Zupan. Ljubljana, Voinjakova ulica 6. 23741 Vajenko sprejmem za »trojno pletenje. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 23716 Brivskega pomočnika •elitnega delavca, veščega cbubi» striženja, siprejmem takoj. — Istctako sprejmen vajenca ii boljše rodbine. M. Va-lentič, brivec. Kongresni trg 12. 2373«. 2 čevljar, pomočnika ta boljša dela sprejme takoj Jožef Zorko, Artiče pri Brežicah. 23693 Vajenca 15 let starega, s primerno šolsko izobrazbo, s hrano in stanovanjem v hiši — sprejme v trgovino mešan. bl»d »Samostojna 21* n« oglasni oddelek »Jutra*. Službo v trgovini leleza in porcelana i I č e dobro izurjena moč, z večletno prakso. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dofcra moč*. 28711 Gospodična stara 31 let, želi mesto gospodinje k samostojnemu gospodu ali župniku. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 2368'i potniki Provizij, potnika dobro uvedenega sprejme vinska trgovina v Ljubljani. Ponudbe pod značko »Vinski potnik* na oglasni oddelek »Jutra*. 23704 Železen oven deeimalka du -1000 kg. vra ta 3.20 X 3.20 m (l«aena). medena teaalka n« 8 cilindra ter vrvi ii konopnin« in lice naprodaj — Po-uudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Orodje* 23386 Priročni fotoaparat za potovanje, izborne angleške kakovosti, 13 X 18, brezhibno delujoč, i nastavkom objektiva ln vee-mi drugimi potrebščinami proda F Sch., Maribor — Krekova ulica 14/111. vrata št. 9. 23744 Porcelanast štedilnik po zelo ugodni ceni naprodaj radi selitve. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 23719 Metvrtu* A. J. S. 350 cm*, skoro novo. proda za 13.500 Pin Nardin in drug. Poljanska cesta 81 23617 Avto Stirisedežen. z elektr razsvetljavo in dobro pnevmatiko kupim Ponudbe pod »Takojšnje plačilo* na ogl. oddelek »Jutra*. 23486 Damska kolesa po izredno nizki ceni nudi Oton Zemelrok, Marijin trg št. 8. 23723 Polpokrit voz (Gummiradler), zelo dobro ohranjen, radi preselitve poceni naprodaj. Pojasnila daje F. Tauses. Ljubljana, Vrhovčeva ulica 3/1, desno 23705 Novo trg. opravo prodam Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 23657 Pohištvo kredenc* in drugo naprodaj v Cukrarni (I. nadstropje) med 9. in 10. uro. 23720 Omaro za pisarno kupim. Ponudbe s ceno na poštni predal 183, Ljubliana 28736 prti«w na oglasni oddelek »Jutra* ped Pfro »Sreča*. 23728 XXV. Nailep*e za prejeto! Praprot To č^Va! Kdaj? 1. ^videnje! Vroče — p*™ T vol 23735 Planine mole Dvignit« pi™o ▼ oglasnem n^ellru »Jutra* v L'"*1-ljani. 23689 želi znanja » Inteligentom. Ti»'rsie mornariškim *a«t-nfkom. Ponudbe na oglasni orHelefc »Jut*** pod 'Krn »Prosim ljubavi*. 23709 Preklic Izjavljam, da nisem plačnik za «vojo hčer Mariin M. Kramar. 23712 Turistom In letoviščarjem *s priporoča novopreureje-na gostilna prj »Turistu* v MojstTanl pod Triglavom. Postrežba dobra in točna ter solidne cene. — Jnško S trans, gostilničar. 23706 dl.lnidi Mttfim Pse volčje pasme čistokrvne, 1 tednov »tare prodam Poizve m * Slom ikovi ulici 19 23581 tn Stružnico na nožni Dogon za kiju čavniiUrja ali mehanika, orodam * vsemi pritiklina mi — Ponudbe pod značko »5000* na oglasni oddelek »Jutra*. 23632 L. Mikus . MESTNI TRG ŠTEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic MALINOVEC zajamčeno naraven, iz domačih gorskih malin, samo z rafinado sladkorjem doma zakuhan, kateri tehta liter 130 dkg. prodajna cena Dio 17 kz Vlalinova pristna oceda (succus) po Din 10 kg Na razpolago inia-m tudi naravne mineralne vode oo konkurenčni ceni. Lovro Rogelj. Vrhnika. — Ftlijala v Celja 8611-a Strokovniaki so si edini v tem da s •WECK" laie in aparati za vfcuha-vanje najzanesljivejši Tovarniška zaloga,Weck' pri tvidk FRUCTUS", Ljubljana, Krekov trg 10/1. Celje: J. JAGODIC. Maribor; K. LOTZ Rešite svoj na.lepši kras, svoie lase I Toda z rares zanesIHvim In oreizkušenira sredstvom za lase. t ANA ilLAG-pomado čilae oornado aporabllak ie nad 50 let po vsem svetu mlliloiri liud' 2 naibollšim usDehom ta bo tudi Vam oo-maeala Veliki lončič Din 60.— dvolnatl Din 90—. K temu ootrebuiete: soecllaln* tampon za 20-kratno umivanle las Din 25 Poštnina Dosebel — Adresiralte svolo na-ročbo točno: •A U R O R A« odd 16 NOVI SAD Zdlemička *1 <2/ E 2737/28-9. 8536 Dražbeni oklic. Dne 31. avgusta 1928 ob 9. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kozjak, vi. štev. 21. Cenilna vrednost: Dn 1,304.141*10. Vrednost pritikline: Din 122.700. Najmanjši ponudek: Din 951.227-40. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 5 julija 19^8. je najboljša ia najbolj zdrava pijača ohlajeni Radenski o*. zdravilni vrelec Dobi se ga v vseh boliših trgovinah, restavracijah in gostilnah. Kdor ta napreduje Zahvala. Za skreno sočutje. kafero nam je bilo izraženo ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega očtta, starega oče:a, strica in svaka, gospoda Petra Robavsa posestnika, gostilničarja in mesarja se na;topleie zahvaijuiemo. Istotako na|iskrenejša zahvala darova cem cve-t a, Obitnemu aru?tvu, ZagoiSnen.u „Sokolu" in gasilcem pevskemu dtu tvu »Loški glas" in vsem, ki so spiemi ali dragega pokojnika na zadn;i poti. Loke pri Zagorju 18. julija 1928. "833 Žalujoči otroci Občina Ljubljana He6tni pogrebni tavod Potrti neizmerne žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš prisrčno ljubljeni soprog, svak in stric, gospod Gregor Dittinger mašinist drž. žel. v pok. dne 19 t. m. po dolgem, mukeoolnem taljenju, previden s tolažili sv. vere. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 21. julija 1928 ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice dež. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 19. julija 1928. Žblujoča soproga MARIJA DITTINGER In ostali sorodniki. UcsiaJft Otredfe ftrfica. izdaja m uaMiiMi a.