Leto LXVIH Poitnlna plifiai v gotovini V Ljubljani, v torek, dne t aprila 1940. I Stev. 74 C v Cena 2 din Narotataai 25 Din, uiaoaem« »tvo 40 Dl» — delj.ka t*d«)« celoletne * Din, ca inorcrsttro 120 Dia Ur4d»i*tT« j« » K*piUrj«»i aL6/ni SEOVENEC Telefoni ■redattt-ra ia a prave: 40-91, 4049, «W», 40-04, 40-U — Uhaja raak dan ajntraj razea poaedeljka in dneva po praznika Cokovnl rtin. Ljabljan* Itrrllka ICM)50 in 10.549 ca iaaerate. Upravni Kopita rteva nllca iterilkak Zveza še tudi po sklenjenem miru Seja francosko-angleškega vrhovnega sveta v I^ondonu pretekli petek, dne 29. marca spada po obsegu svojih sklepov med zgodovinske dolžnike v sedanji vojni, kajti sporazum o sodelovanju angleškega in francoskega imperija preseda daleč vso skupnost, ki sla jo Anglija in Francija dosegla, ko sta bila na višku vojnih naporov v zadnji svetovni vojni. »Obe vladi se obvezujeta, da bosta tudi po sklenitvi miril ohranili popolno skupnost v svojem delovanju na vseh področjih, da si zavarujeta svojo varnost in da s sodelovanjem drugih nar»xlov obnovita nov mednarodni red, ki bo v Evropi zagotovil svobodo narodov, spoštovanje prava in stalnost miru. To nujno smlelovanje no trajalo tako dolgo, dokler bo potrebno za dosego teh ciljev.« Tako se dobesedno glasi zgodovinski sklep »prejet v Londonu. t>ne 4. decembra 1939 sta angleška in francoska vlada - podpisali sporazum o denarnem in gospodarskem sodelovanju do zmagoslavnega zaključka vojne. V imenu Francije ga je ]>odpi.sal takratni finančni mi- ' nister in današnji predsednik vlade Paul Rey-naud. Ta sklep, sprejet v začetku vojne, je bil vsebinsko podoben sklopu, ki sta ga Anglija in Francija v zadnji svetovni vojni sprejeli še le po treh letih vojskovanja. Angleška in francoska javnost kuikor tudi nevtralni tisk sta ta spora/um proglasila kot veliko dejanje, ker je združil vso denarno in . gospodarsko moč dveh imperijev pod enim samim skupnim vodstvom, ki je predpogoj za smotreno vporal>o denarnih virov in gospodarskih zakladov. Od nikoder ni bilo slišati, da bi bilo mogoče angleško-fran-cosko skupnost še kje Ix>lj podčrtati in obojne napore še bolj povezati. Toda zadnje zasedanje vrhovnega sveta v Jx>ndonu je pokazalo da takrat v decembru meja še ni bila dosežena in da so bili še le sedaj doseženi skrajni mejniki za sodelovanje dveh držav, ki so ob vsem vsestranskem sodelovanju še hočeta ohraniti vsaka svojo državno neodvisnost in se nočeta stopiti v eno samo vladavino. V čem leži zgodovinski pomen londonskih sklepov. Po razlago moramo iti nazaj k zadnji svetovni vojni, odnosno k razdobju, ki je sledilo podpisom mirovnih pogodb v Versa.illesu. Takrat sta Anglija in Francija združili vse svoje napore, da skupno premagata skupnega nasprotnika. Med njima je bilo dogovorjeno, da se ne bosta ločili tako dolgo, dokler ni podpisana mirovna pogodba. Od podpisa mirovne pogodbe dalje pa je veljal tihi domenek, da gresta spet obe vsaka svojo [X)t v pogledu smeri v zunanji politiki. Francoska vlada — njen predsednik je bil takrat jekleni Clemen-coau — se je na vse načine trudila, da bi od Anglije dobila slovesno obveznost, da bo tudi v povojni dobi jamčila za varnost Francije. Angleška vlada tega ni storila. Smatrala je, da je cilj dosežen in da ne more prenašati nobenih utesnitev več. V diplomaciji so takrat pogostokrat uporabljali primere, da je Francija podobna razočarani ženi, ki je mislila, da se je z Anglijo poročila v do smrti veljavnem zakonu, medtem ko da je Anglija vojno zvezo za časa svetovne vojne smatrala samo kot poroko razuma z jasno določenim rokom. Francija tega razočaranja ni prikrivala. In ker se je takrat Anglija branila, da bi še za povojno dobo vzdrževala popolno skupnost s Francijo, marveč se je vrnila nazaj v svojo staro politiko, da je namreč na evropski celini treba podpirati najslabšo velesilo proti najmočnejši — v danem primeru torej premagano Nemčijo proti zmagoslavni Franciji — se je Francija čutila prisiljeno, da si je z lastnimi sredstvi skušala zgraditi neko poliiično stavbo, ki bi ji dala zavest tiste varnosti, ki bi jo bila imela, aiko bi bila skupnost z Anglijo trajala dalje Francoska zunanja politika je začela graditi omrežje raznih zavezništev in zavezniških skupin, podpirala je ustanovitev Male zveze, trudila se je za zavezništvo s Poljsko, veselila se je Balkanske zveze, iskala zavezniških stikov z Italijo. Značilno je, da angleška zunanja politika teh prizadevanj ne samo ni podpirala, marveč jim je delala težave in celo napravljala videz, kakor da mnogokrat angleška diplomacija podpira nemški odpor proti francoskemu zavezniškemu omrežju. Evropska politika bi bila v zadnjih 20 letih šla popolnoma drugo pot, ako bi bili Anglija in Francija tudi po sklenitvi miru ohranili tisto skupnost, ki jima je pomagala, da sta izvoievali zmago. Na to dejstvo se je francoska vlada spomnila sedaj v začetku druge borbe proti Nemčiji. Francoska vlada se ni zadovoljila s sporazumi, ki vežejo francoski in angleški imperij na gotove roke in časovno do izvojeva-nja skupne zmage, marveč je od svoje angleške zaveznice terjala obveznosti, ki bi trajale tudi po sklenjenem miru in ki tičejo ne samo gospodarskih in denarnih vprašanj, ampak tudi njune zunanje politike. V decembru 1939 Francija svojih teženj še ni mogla doseči, Angleži se tako neradi vežejo na dolgo dobo. Toda razni dogodki zadnjih mesecev, med njimi številni poskusi nasprotnega tabora, da bi Anglijo in Francijo razdvojil ter ju ločeno pripravil, da sprejmeta kakšen mirovni kompromis, nadalje veliko razočaranje, ki sta ga Anglija in Francija doživeli v finsko-sov jet-skem miru, ki je pričaral in obzorje bodočnosti pošast boljševiškega imperija, so storili svoje, da so angleško vlado omehčali in jo pripravili, da je pretekli petek. 29. marca, podpisala izjavo, ki da je angleško - francoski gospodarski in vojaški skupnosti tudi politični pečat ter obe vladi nerazrušljivo veže tudi v zunanji politiki, ki bo sledila podpisu mirovne pogodbe. Francoska vlada je odnesla velik uspeh in angleško - francoski tal>or je postal dejstvo, ki bo politično trajal dalje tudi po sklenitvi miru. V tem leži novost londonskih sklepov in tudi zgodovinski pomen te izjave, ki že danes lueče svojo senco daleč v bodočnost, ko se bouo uresničevali načrti o »novem medaarod* Pred diplomafično ofenzivo Anglije in Francije na Balkanu Angleški list zatrjuje, da nima nikdo koristi od tega, da bi juinovzhodno Evropo potisnil v vojno Rim, 1. aprila, t. »Giornale d' 11 al i a« objavlja daljši dopis iz Londona, v katerem pravi, da so se pri vojnem svetu v Londonu mnogo posvetovali tudi o odnošajih zahodnih velesil do Italije in do Sovjetije in da je pri tem balkansko področje imelo posebno vlogo. Dopisnik italijanskega lista je dobil v Londonu vtis, da Anglija in Francija še vedno mislita, da jima bo mogoče na Balkanu izigravati Italijo proti Nemčiji. V ta namen bodo zavezniške velesile podvzele na Balkanu obsežne korake, da v*"dijo svoj vpliv. Po mnenja italijanskega lista stojimo tik pred veliko diplomatično ofenzivo Anglije in Francije po Balkanu in po Podonavju. Namen to ofenzive je prestriii nemški vpliv in si zagotoviti stalne postojanke, ki bi bile potreba« za vojskovanje proti Nemčiji. Italijanski list pristavlja, da zaveznik: prav dobro vedo za italijansko stališče, ki je jasno i>od-črtalo, da bi Italija nobenih tujih vplivov na Balkanu ne mogla dovoljevati. „Times" o razlogih zakaj bo Balkan ostal miren London, 1. apr. t. >Times« objavljajo članek, v katerem trdijo, da trenutno za Balkan ne ol>-stoja nobena nevarnost, da bi bil potegnjen v vojuo trenje. Za to navaja sledeče razloge: 1. Nevarnost ne more priti od Anglije in Francije, ki sta zaveznici Turčije in ki sta Romuniji in Grčiji obljubili oboroženo jamstvo za primer, da bi bili ti dve državi ogroženi. 2. Tudi Nemčija nima interesa, da bi vojno raztegovala na balkansko področje in si tamkaj naprtila kakšno novo fronto, vsaj tako dolgo ne, dokler ima možnost, da dobiva iz teh držav živež in sirovine, ki jih potrebuje. 3. Ni verjetno, da bi se S o v j e t i j a po preizkušnji na Finskem spuščala v kakšne nove pustolovščine. To velja vsaj ia nekaj časa, da si opomore od finskih ran. 4. Končno je pa tudi res, da so balkanske države mnogo bolj pristopne za hitro pomoč, kakor pa je bila Poljska ali Finska. To zadnje dejstvo bo morda še najbolj zadrževalo one, ki bi morda hoteli balkansko področje potegniti v vojno vrvenje. Posvet angleških poslanikov na Balkanu in v Podonavju London, 1. apr. b. Konferenco angleških poslanikov iz balkanskih držav spravljajo politični krogi tudi v zvezo s prizadevanji, da se blokada Anglije razširi še na druge države. »Daily Maik poroča, da bodo na konferenci v Londonu govorili tudi o tem, da se prepreči in po možnosti povsem onemogoči uvoz romunskega petroleja in pa življenjskih potrebščin iz balkanskih držav. Morda bodo romunski trgovinski delegaciji, ki bo te dni prišla v London, predlagali, da se povečajo dobave petroleja v Anglijo, s čimer bo takoj prizadeta Nemčija. Jugoslovansko - angleška trgovmska pogaianja London, 1. apr. b. Obstoja upanje, da bo obisk guvernerja jugoslovanske Narodne banke dr. B e -1 i n a v Londonu okrepil trgovske zveze Jugoslavije z Anglijo. Predhodna pogajanja za sklenitev vojno-gospodarske pogodbe med Anglijo in Jugoslavijo so se vodila v Bel-gradu in kaže, da bodo končana v Londonu. Jugoslovanski gospodarski krogi izražajo upanje, da bo prišlo do olajšanja plačilnih pogojev med obema državama. Zaradi bližnjega prihoda romunske trgovinske delegacije London in zaradi bližnje konference med angleškim zunanjim ministrom in angleškimi poslaniki iz balkanskih držav spadajo ta nova jugoslovans>ko-angleška pogajanja v po- polnoma nov sistem energičnejšpga diplomatskega vodstva, ki ga hočejo zavezniki uvesti na jugovzhodu Evrope. Dardanele so zaprte Iiondon, 1. apr. AA. Reuter: V uradnih krogih demantirajo vesti, po katerih bi bila Turčija dovolila zavezniškemu brodovju prehod skozi Dardanele. V istih krogih izjavljajo, da zavezniki, ki jih veže konvencija, sklenjena v Montreuxu, dobro vedo. da je Turčija nevtralna in da zato ne morejo od Turčije zahtevati, da dovoli svoboden prehod vojnim ladjam skozi Dardanele. ('e bi Turčija stopila v vojno, ji gre pravica odločati o tem, ali bo tujim ladjam dovolila prehod skozi Dardanele ali ne. Prav tako ima Turčija pravico presoditi o tem, ali se čuti neposredno ogroženo. Dalje izjavljajo v teh krogih, da niso zavezniki ničesar predlagali zaradi prehoda zavezniških ladij Molotova omemba Besarabije je Italijo odmaknila od Sovjetije Pariz, 1. apr. t. Ha vas: V političnih krogih pravijo, da so vsa poročila, ki so prišla z balkanskih držav, edina v tem, da je govor, ki ga je imel sovjetski komisar za zunanje zadeve Mol o t o v v tistem delu, kjer je omenjal Beaarabijo in odnošaje z Romunijo, napravil najgloblji vtis in sprožil veliko diplomatično delavnost. — Sovjetski komisar je namreč preveč odkrito podčrtal, da vprašanje Besarabije za Sovjetijo še ni rešeno. S te mje namignil, da ga bo Sovjetija skušala reševati takrat, kadar ho smatrala, d.i je prišel čas za to. Balkanske države so izjuve Molotova vzele na znanje kot sovjetsko grožnjo bodočega vmešavanja na balkanski prostor. Zanimivo je, da v Parizu na merodajnih mestih trdijo, da je uprav sovjetska zahteva po Bes-arabiji uničila vse nemške nade, da bi moiilo priti do trojnega sporazuma med Nemčijo. Italijo in Sovjetije glede južnovzhodne Evrope, o katerem je bilo govora na sestanku na Rrenerju med Hitlerjem in Mussolinijem. Italija, ki je za časa finske vojne Komuni ji prigovarjala, naj zavzame jasno prolisovjetsko stališče, je udeležbo v tej t r o z v e z i odklonila vprav zaradi tega, ker se Sovjetija noče odreči težnjam, ki imajo za cilj balkanski prostor. V zunanjepolitičnih krogih v Parizu so nadalje dobili sporočila, da je Italija takoj po Mulo tovem govoru stopila v tesnejše pogovore z j u -goslovansko vlado. V teh razgovorih jo bila omenjena tudi nova sovjetska nevarnost, ki jo je napovedal Molotov, ko je omenil Besarabijo. Teleky o razgovorih v Rimu Budimpešta, 1. aprila, b. Madžarski ministrski predsednik grof Teleky je na povratku s svojega potovanja po Italiji, izjavil, da Madžarska šo vedno smatra za svojo dolžnost, pokazali svetu, kako je treba služiti interesu Evrope. Grof Teleky pravi: Čeprav je bilo moje potovanje strogo privnt-nega značaja, jc prirodmt, da sem se sestal z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem in zunanjim ministrom grofom Cianom. Jasno je, da od tega sestanka ni mogel nihče pričakovati kaj novega. Ta obisk ni prav nič spremenij madžarsko - italijanskega prijateljstva in se tudi niso sklepali nobeni novi sporazumi. Italijansko-madžarski odnošaji so utrjeni na dolgotrajnem odnošaju in so močnejši od navadne zveze. Pred očmi imam dve stvari: sedanji mir in mir, ki bo sklenjen po veliki evropski vojni. Škodljivo bi bilo razširjati sedanji evropski spor in naša dolžnost je, ohraniti mir, ker je to v interesu vseh evropskih držav. Za končni mir bi morali vsi narodi sodelovati na vzpostavitvi splošnega evropskega miru, ki naj odstrani vse nepravičnosti in omogoči evropskim narodom, da živijo v dobrih odnošajih drug ob drugem. Sedanjega položaja ne smemo presojati po njegovi sedanji vrednosti, temveč moramo misliti, da bomo lahko ohranili trajni mir, zadovoljstvo iu blagostanje. „St;rže krepki temelji italijanske politike" Italijanski tisk zanika poročila o trozvezi med Italijo, Nemčijo in Sovjetijo Milan, 1. aprila, b. »Relazioni Internazionalk pišejo o delu Italije za ohranitev in okrepitev miru na Balkanau in poudarjajo pomen i talija nsko-ju gostov anskega pakta za nadaljnji razvoj položaja na Balkanu. Pri tem opozarjajo na dejstvo, da so danes odnošaji med Italijo in Grčijo in pa odnošaji med Italijo in Romunije popolnoma razjasnjeni in da Italija prav tako vzdržuje prijateljske zveze z Bolgarijo. S prijateljstvom Italijo z Madžarsko je položaj v Podonavju in na Balkanu postavljen na štiri krepke temelje, ki jih predstav- Trgovinski minister dr. Andres se danes vrne iz Romunije Bukarešta, 1. aprila. AA. Včeraj ob 13.10 je priredil romunski minister za zunanjo trgovino Jon Crialu v dvorani hotela Athenes Palače svečan banket na čast jugoslovanskemu ministru za trgovino in industrijo dr. Andrcsu. Banketu jo med drugimi prisostvoval romunski zunanji minister Oafencu ter več romunskih aktivnih in bivših ministrov. Razen tega je banketu prisostvoval jugoslovanski veleposlanik Dulil, belgrajski župan Djuriiič ter člani naše gospodarske delegacije, ki so se udeležili ustanovitve jugoslovansko-roinun-ske trgovinske zbornice. V toku kosila sta izrekla romunski minister za zunanje zadeve Cristu in jugoslovanski trgovinski minister dr. Andres zdra- nein redu, ki bo evropskim narodom dal svo-lxwlo ter bo zagotovil spoštovunje prava in stalnost miru.« vici, v katerih sta zaželela mnogo uspeha novim zbornicam pri pospeševanju gospodarskih odnoša-jev med Jugoslavijo in Romunijo. Davi ob S.30 je jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom predsednika jugoslovan-sko-romunske zbornice Damjana Braukoviča in predsednika jugoslovansko - romunskega društva Zivojina Gjorgjeviča odpotovala z avtomobili v Brijazo, kjer si bo ogledala veliko petrolejsko rafinerijo Creditul Minier. Nato pojdejo delegati v Sinajo, kjer si bodo ogledali kraljevski gradič. Ob 14 priredi predsednik romunsko-jugoslovanske zbornice inž. Penescu Kerc v hotelu 1'alace v Sina ji kosilo na čast jugoslovanskiir gospodarstvenikom. Jutri ob 11 dopoldne bo jugoslovanska delegacija z ministrom Andresom na čelu zapustila Bukarešto 1 jajo Italija, Nemčija. Jugoslavija in Madžarska. S tem so iz toga dela Evrope izključene vse težnjo za kakršno koli nadoblast, vzpostavljeno pa je lepo ravnotežje. Pri tem jo treba opozoriti še na sledeče: Vse evropske države in ves svet gledajo danes na Balkan in pa na stališče, ki ga je zavzela Italija v tem občutljivem predelu Evrope. To jo povsem dosledno, kajti potem, ko se je Italija združila z Albanijo, je postala tudi balkanska sila. Ravno iz tega vzroka so Italija tudi vedno bolj zanima za Balkan, seveda pa pri tem ne zanemarja evropske celino in Sredozemskega morja, kjer se prav tako križajo njeni interesi z interesi ostalih držav, Stališče Italije se v tem oziru ne more nikakor spremeniti, kajti Italija se ne more vezati samo na Balkan, ker ima mnogo širše in večje interese tudi drugje. Zaradi tega nimajo nobene podlage novice, ki jih je spravil v svet demokratski tisk o nekem italijansko-nemško-sovjetskem načrtu, ki naj bi se tikal Balkana. Orožne vaje ameriškega brodovja Newyork, 1. aprila. AA. Ilavas: Danes in jutri bo odplulo iz San Pedra 130 ladij vojne mornarice Združenih držav, kakor tudi ladje s Havajskega otočja, da bodo skupno krenile na 15 dnevne orožne vaje. Charles Seed, podtajnik v mornariškem ministrstvu bo na križarki Pensy!vanija, na kateri bo izobešena zastava admirala Ricardsona, kateri bo pojasnjeval nalogo teh pomembnih manevrov ameriške vojne mornarice. Pri manevrih bo udeleženih 43.000 mornarjev in častnikov, 500 letal. 11 oklopnih križark, 12 križark, 3 nosilke in 6*' podmornic. Welles o »junaški Poljski« Angers, 1. apr. b. Na včerajšnji seji kabineta poljske vlade so sporočili dve važni stvari. Najprej so prebr?.ii pismo Sumner \Vellesa. ki ga je poslal generalu Sikorskemu in generalu Zaleskemu. V tem pismu je poudaril važnost razgovorov, ki jih je imel z njima in izrazil občudovanje velikega poljskega naroda. V drugem delu seje pa ie bilo sporočeno, da je na šesti seji zavezniškega vrhovnega vojnega sveta potrjena pogodba, sklenjena med Poljsko in zavezniki, po kateri se je poljska vlada obvezala, da ne bo sklepala nobenega posebnega miru z Nemčijo. Narodni socialisti na Danskem Kodanj, 1. aprila. AA. Ritzau. O priliki včerajšnjega zborovanja narodno cocialisticne stranko v Arliuzu je policija prijel'' okrog sto članov stranki, ki so se vniformirani hoteli udeležiti zborovanja. Kakor znano, je na Dansken prepovedana nošnja strankarskih uniform. Aretiranei so bili pozneje izpuščeni pod pogojem, da bodo čez forme oblekli plašče. Finska Karelijska republika Moskva, 1. aprila. Havas: Na svoii današnji seji je vrhovni sovjet sprejel predlog Zdanova o ustanovitvi 12. sovjetske zvezne republike, namreč »Finske karelijske republike«. V novo republiko spada vsa Karelijžka ožina z mestoma Vii-puri in Keksholm, dalje leva obala Ladoškega jezera z mesti Sortavala in Suojarvi na ;everu kraji okrog Kuolajervija. V kratkem času bo izdelana ustava za novo republiko. Na čelu »republike« je Kuusinen. Zagrebška vremenska napoved: Podnevi topleje. Zemunsk« vremenska napoved: Nekoliko višja temperatura. V glavnem ja«no v vsej kraljevini, le v gorskih predelih bo nekoliko oblačno. Ponekod nočni mraz. Sestanek senator)«« JRZ Odklonjena spletka PoltJ »Jutra« je tudi njegov mariborski konkurent pisaril o sestanku dr. Korošca z dr. Bchme-nom ter naglašal, da je bil ta sestanek že v Bel-gradu dogovorjen in da je dr. Behmen Stojadino-vičav pristaš. Zdaj pa piie »Hrvatski Dnevnik« o tej zadevi ter pravi: »mariborski Večernik« piše tudi o sestankih dr. Korošca z dr. šefkijo Behme-nom. Dr. Korošec se je sešel z dr. Behmenom tudi pri prihodu in odhodu iz Trstena pri Dubrovniku. »Večernik« piše, češ da je ta sestanek bil i« prej dogovorjen v Belgradu. (Kar pa ni res. Ured. »Slo-venca«.) Če pa »Večernik« dr. Behmana imenuj« intimnega sodelavca dr. Milana Stojadinoviča, se zdi, da ni dobro poučen o zadnjih akcijah dr. Behmena, ki niso več v soglasju z njegovim baje sodelovanjem z dr. Stojadinovičem.« Srbski avtomobilski klub Kakor poroča befcrujsko »Vreme«. je bil v nedeljo v Belgradu slovesno ustunovljen »Srbski avtoklulu i>oteui, ko si« bila upravno iz dosedanjega skupnega kluba izločeni sekciji Zagreb in Ljubljana. Predsednik Srbskega ovtokluba Veli/ar jankovič je naglasil, da ta dun pomeni znamenit datum v zgodovini našega mladega avtomobilizma, ko se ustanavlja srbski avtoklub s sedežem v Belgradu, U bo imel pred očmi srbske nacionalno cilje. »Koroški Slovenci« o življenjskem prostoru »Koroški Slovenec« (27. mar. a) prinaša uvodnik »Narodi terjajo življenjski prostor«, ki l!a zaključuje i naslednjo mislijo: »Nemški znanstvenik BurgdOrfer jo xapisal besedo »smrtna hipoteka«, s katero coperstavlja narodom, polnim življenjske sile ali dinamike, izumirajoča ljudstva. To so ljudstva s smrtnim pečatom na čelu. Prodala so se naziranju, ki je včeraj še bilo obdano s sijajem znanstvene resnice in je danes spoznano za lažnivo in skrajno škodljivo, namreč da so mnogoštevilna rojstva vzrok gospodarskih stisk, socialnih nemirov in splošnega obubožani«. Moderna toorija življenjskega prostora praktično razveljavlja blodno naziranje minulega stoletja In postavlja načelo: narod, ki hoče živeti, mora Imeti prostora za svoje življenje in si g« po naravni pravici lahko vzame drugod, kjer je še na razpolago. Izumirajoč narod pa se ne sme sklicevati na nedotakljivost svojega ozemlja, če tega ozemlja ne more več zadostno poseliti. V načelu Jivljenjskaga prostora, ki je danes vodilo mednarodne borbe in jedro sedanje vojne, hočemo zavestno videti uzakonjene pravico mladega naroda, ki hoče In more živeti in pro-rvitati. Nihče v Evropi danes na taji več, da ne bodo o bližnji in daljni bodočnosti toliko odločevali topovi in vojne, marveč mladost in sila ljudstev, izraženi v številu otroških zibell. Kar je sveti oče Pij XI. v svojem pismu novoporočencem dejal: --Življenje človekovo je nekaj svetega,« velja dosledno tudi o ljudstvu: Življenje katerega koli naroda je sveto U Zagreb nima proračuns 1 Kakor poročajo listi .poročajo b. Zagreba o zagrebškem mestnem proračunu: Vsa dela pri zagrebškem mestnem proračunu so bila že dokončana ter ki bil moral stopiti v veljavo 1. aprila. Zaradi končne relacije pa jo bil izvoljen poseben odlvir iz zastopnikov gospodarskih meščanov, ki so skupaj s komisarjem urejali proračun. Nazadnje pa so ugotovili, da izdatki za 2t milijonov presegajo dohodke. Odbor se je pa postavil na stališče, da meščanstvo ne prenese novih davkov, zato so reducirali izdatke, zlasti osebne. Nazadnje pa se je videlo, da izdatki znašajo še vedno 9 milijonov več kakor pa dohodki. Ker torej ni mogoče uvesti novih davkov, da bi se doseglo ravnotežje, so morali naglo uvesti dvanajstim: /a dva mescca, da se med tem najde izhod iz te zagate. Stališče katoliške duhovščine v Dalmaciji »Hrvatska straža« prinaša flančlč, kjer med drugim pravi: »Danes so za duhovna, zlasti po nekaterih krajih na deželi, nastopili zelo delikatni časi. Zato duhovščina dobro pazi, da ne bi s svojim zadržanjem nehote izzvala kritiko čisto političnega značaja. O tem so v katoliški Cerkvi jasna določila. Ker pa so duhovniki ljudje in Hrvati, ki zaradi tega, ker so duhovniki, niso izgubili pravice po svoji vesti politično misliti, se včasih kakemu duhovniku dogodi, da v zasebnem pogovoru, morda celo na nalašč postavljeno vprašanje, izreče kako politično sodbo, ki morda tej ali oni politični skupini ne ugnja. In to so takoj zapiše, pri čemer se dogaja, da so ne zapišejo ogromne zasluge, ki jih je katoliška duhovščina izkazovala in izkazuje hrvatski narodni stvari ter tudi gibanju, ki mu načeluje g. dr. Maček. Te vrstice pri-šemo v dobrem namenu, povod so nam dale beležke v »Seljačkem domu« o nekaterih severno-dalmatinskih duhovnikih ter stihi kmeta Ivana Lasiča iz Imotske... Zato jo umevno, da se hrvatska duhovščina načelno drži rezervirana do vsakršne strankarske politike ter ne želi v njej sodelovati.« Dolžnost hrvatskih davkoplačevalcev »Hrvatski dnevnik« prinaša uvodnik o finančni samostojnosti banovine Hrvatske ter med drugim piše: >Po informacijah, ki jih imamo, bo Hrvatska sama pobirala določene neposredne davke. Od višine teh dohodkov bo odvisna tudi njena finančna moč. Zato se mora vsaki davkoplačevalec iz Hrvatske zavedati, da plačuje davke, ki pripadajo Hrvatski, izvršuje svojo dolžnost do svoje domovine. Kdor bi torej skušal prikrajšati svojo banovino pri pobiranju tega davka, bi delal^ zoper gospodarski prospeh svojo domovine. Zato smemo upravičeno računati z zavednostjo hrvatskega prebivalstva ter pričakovati, da bo v celoti izvršilo svojo dolžnost. Odpadli bodo stari ugovori in izgovori ter bo položaj jasen. Karkoli bomo dali svoji domovini, bo ostalo v njej ter bo porabljeno za njen gospodarski in prosvetni napredek. Njeni organi, ki bodo izterjevali te dohodke, bodo brezpogojno pazili, da bo vsakdo izvršil svojo dolžnost po svoji gospodarski sili. Ce uredbo presojamo z načelnega stališča, je vsekakor boljša kakor pa bivša finančna nagodba z Ogrsko. V praksi pa bo mogoče ugotoviti, kje so potrebne poprave ...( Predsednik vlade Cvetkovič o političnih dogodkih Belgrad, 1. aprila. AA. Danea ge je vršil v senatni dvorani sestanek senatorjev, članov JRZ in njenih prijateljev. Vabilo je dobilo vsega sku-p«j 53 senatorjev, od njih se jih je osem opravičilo, se jih ju sestanka udeležilo. Navzočni so bili Člani vlade: dr. Lazar Markovič, Božidar Ma-kslmovič, dr. MIha Krek, dr. Džafer KulenovIČ, Jevrem Tomič in inž. Nikola Beslič. Sestanek jo otvoril predsednik senata dr. Korošec. Pojasnil jo ruzlogc, zakaj je sklical ta sestanek, in podelil besedo predsedniku JHZ in predsedniku vlade g. Draglšl Cvetkoviču, ki je v dveurnem govoru orisal celotni politični položaj, tako zunanjega kakor notranjega. Nato je v kratkih besedah orisal delo za gospodarsko povedigo države v zvezi z novim proračunom. Senatorji so zelo pozorno poslušali izvajanja predsednika Cvetkoviča, jih brez debate vzeli na znanje In se sklenili na novo sestati meseca maja. Belgrad, 1, apr. A A. Dane9. 1. aprila, se je vršil v dvorani senata sestanek vseh senatorjev JRZ in njenih prljalellev. Vabilo ie dobilo vsega skupaj 03 senatorjev, odzvalo se jih je pa 43, a S se jih jo opravičilo. Sestanku ie prisostvovalo tudi več članov vlade. Sestanek je začel predsednik senata dr. Korošec, pojasnil razloge, zakaj je sklical sestanek, nato je pa podal besedo predsedniku JRZ in predsedniku vlade Dragišu Cvetkoviču. Predsednik vlade Cvetkovič je izvajal: Gospodje senatorji I Prosil sem dr, Korošca, naj ne povabi na ta sestanek samo senatorjev, ki so Člani JHZ. ampak tudi vse druge senatorje, ki so prijatelji JRZ. Zato so na tem sestanku zbrani senatorji JHZ in tisti senatorji, ki so prijatelji te stranke, kakor gg. Boža Maksimovič, Lazar Markovič in drugi. Hotel bi vas, cg, senatorji, seznaniti z vsemi glavnimi linijami naše državne politike. Važno je za vas vse, da si ustvarilo pravo sodbo o dogodkih. Ni prav, da bi si ustvarjali sodbo iz časopisov, ki dostikrat tendenčno poročajo, in si zato no bi mogli ustvariti pravega razmerja do perečih političnih dogodkov. Ce hočemo dobiti jasno sliko o današnjem političnem položaju v naši državi, so moramo vrniti k dogodkom, ki so bili vzrok, da sino prišli do te sedanje politike. Dve razdobji sta posebno važni v zadnjih 10 letih: 6. januar 1929 do tragične smrti kralja Aleksandra, ki naj mu bo slava! (Vsi senatorji" vstanejo in vzkliknejo: Slava mu!) — O politiki 6. januarja mislim, da ni potrebno govoriti. To politiko je nosila velika avtoriteta v naši državi, nosila po svoji najboljši vesti in po svojem naj-lioljšem prepričanju. Ta politika je predstavljala celo poglavje v naši politični zgodovini in o njej bo nedvomno govoril tisti, ki je poklican: Registrirala Jo bo politična zgodovina. Drugo razdobje je nastalo po smrti kralja Aleksandra, s trenutkom, ko ie prišla vlada dr. Milana Stojadinoviča. Vsi se spominjate, kaj |e ta vlada imela pomeniti, namreč preobrat v naši notranji politiki, popolnoma novo orientacijo glede sistema vladanja. Kakor se iz takratne deklaracije v narodni skupščini vidi, io imela vlada dr. Milana Stojadinoviča dve bistveni karakteristiki: po eni strani Je imela likvidirati prejšnji sistem vladavine, likvidirati, če tako hočete, vse i>olitično življenje, kakršno Je vladalo do njenega prihoda. Po drugi strani je pa vlada dr. Milana Stojadinoviča imela urediti eno izmed najvažnejših in najtežjih vprašanj naše notranje politike, tisto vprašanje, ki Je pripeljalo do 6. januarja in do vsega tistega, kar se je po 6. januarju zgodilo: to je do rešitve hrvatskega vprašanja. To sta bili v glavnem nalogi vlade dr. Milana Stojadinoviča. Spominjate se razpoloženja v prvih dneh vlade dr. Milana Stojadinoviča. Narod je bil nezadovoljen s prejšnjim sistemom, ker Jo želel demokracijo, ker je želel svobodnejše politično življenje, kakor pa je bilo poprel. Narod Je imel toliko skušenj in toliko čustva, da je čutil, kako neobhodno je potrebno likvidirati oni najtežji problem našo nevtralne politike, vprašanje našega razmerja do Hrvatov. Zato je narod zelo dobro sprejel vlado dr. Milana Stojadinoviča. Občutil je neko olajšanje, zaslutil novo smer. Narod ie zares mislil, da se bo vrnil k onemu edinemu načinu političnega življenja v naši državi, k političnemu življenju, kakršno je vladalo do 6. januarja, do tragične smrti Stjepana Radiča v narodni skupščini leta 1928. ..... V začetku se je res mislilo, da bi se to dalo doseči po6'.opoma z raznimi ukrepi. Toda Stojadino-v č polagoma zapušča ono kar j^ v deklaraciji naglasil. Stojadinovič le šel po popolnoma drug: poti, šol je po poti, ki je vodil v fašizem in ne v svo-K-d.no poli-.ittio življenje Tako so minula tri leta. Prišle so ji?cemberi>ke volitve. Eni eo govorili, da ie treba likvidirati spor 6 Hrvtti za vsako ceno z c irom na težke mednarodna razmere, ki so se vedro bolj kotrplitirale. Nesporazum s Hrvati naj se likvidira. Tudi mi smo govorili, da ie treba storiti vse, da se likvidira nesporazum s Hrvati, toda poetiki, ki so dajali smer JRZ v »edanjem času, eo LIH nasprotniki politike sporazuma s Hrvati. V tedanji vladi lahko rečem, so nekattri člani fetotako zahtevali rešitev hrvaškega vprašanja, Bil sem med temi, ki smo v vladi zastopali neprestano stališče, da Stojadinovič napačno postopa, ko odlaga rešitev hrvaškega vprašanja. Od začetka in neprestano sem v vladi zastopal stališče, da je treba rediti spor s Ilrvat.i. Mi smo se borili in nastajali so cclo spori. G. dr. Korošec je takrat šel Iz vlade, on ni izstopil zaradi kakega osebnega vpra Sanja. G. dr. Korošec je izstopil iz vlade zaradi notranje politike. Dr. Korošec, pokojni dr. Spaho in jaz smo smatrali, da je napetost v dr/avl velika in da so odnošajl s Hrvati preveč težki, da bi se ob priliki volitev postopalo tako, kakor ie to hotel dr. Stojadinovič. Dr. Korošec ni hotel slediti dr. Stojadi-noviču ter je izstopil iz vlade. Volitve so sicer dale ogromno večino poslancev Jugoslovanski radikalni zajednici, to-du rezultat volitev ni pomenil uspeha za JRZ. Rezultat volitev je pomenil, da je zmagala misel sporazuma s Hrvati. Ljudstvo je zahtevalo, da se z ozirom na mednarodne zaplet-jaje likvidira sjior s Hrvati. Narod je to videl in zahteval rešitev hrvaškega vprašanja. Toda dr. Stojadinovič je šel ponovno po napačni poti. Spominjam se prve seje ministrskega sveta po volitvah. Takoj ob začetku seje so zahtevali nekateri opravičilo zaradi volitev. Padli so celo predlogi, da je treba ustanoviti koncentracijska taborišča, in to ne za komunisie, temveč za politične osebe. Pripravljali so gotove amandmane za finančni zakon. Takrat je dr. Korošec zapustil vlado. Jaz sem ponovno stopil v zvezo z Zagrebom, kjer sem prišel v stik z dr. Mačkom. Toda dr. Stojadinovič še zadnje dni pred konec svoje vlado ni uvidel, kako stvari stoje. On je v trenutku, ko sem se jaz pogajal v Zagrebu, izvršil rekonstrukcijo vlade.-Meni je sporočil, naj ne vodim nobenih razgovorov, ker vrši sam rekonstrukcijo vlade. Politični položaj je bil tak, da naša driata nI amela ostati nekonsolldirana. Prišla je vlada, ki sem jo jaz sestavil. Imel sem določeno nalogo. Ta naloga je bila v tem, da se izvrši konsolida. cija naših notranjih razmer in reši spor a Hrvati. Vi veste kak je bil položaj. Hrvati so bili vsi složni v tem, da so proti politiki Iz Belgrada. Borba ie bila zelo ostra. Situacija ie bila tako težka, da je bilo neobhodno potrebno likvidirati notranje probleme. To nalogo sem moral izvršiti. Meni je bila naročena ta naloga zato. ker sem zastopal to politiko vsa leta in to tudi takrat, ko sem bil član vlade dr. Stojadinoviča. Vedno sem zastopal stališče, da je treba spor s Hrvati likvidirati. Vlada, ki sem jo sestavil, je imela kot glavno nalogo to. da reši spor s Hrvati. Z rešitvijo tega spora naj se odpre pot k oni politiki, ki jo je naglasil Stojadinovič takrat, ko je sestavil svojo prvo vlado, to je k politiki demokratizacije drŽave. Kajti če so vsi notranji problemi rešeni, potem ni nobene ovire za demokratizacijo države, ko.lkor je to mogoče v danih raz-merah. To je bila približno naloga vlade, ki sem jo sestavil minulega leta. Jaz sem takoj začel reševati hrvaško vprašanje. Bil sem proti taktiziranju ter sem bil mnenja, dr. je treba začeti delati odkrito, jasno in odločno ter tako rešiti spor i Hrvati. Nato Je predsednik vlade prežel na sporazum ter na politiko, ki jo vodi od 28. avgusta dalje. Vojni minister novim častnikom jugoslovanske vojske Kraljevo darilo, častno sabljo, ie kot najbolj*! dobil Slovenoc M. Fajdiga Belgrad, 1, aprila, m. Danes dopoldne so bili v vojni akademiji prevedeni absolventi nižje šole vojne akademije v čin podporočnika. Te slcves-nosti je prisostvoval zastopnik Nj. kr. Vis. div. general Nikola Hristič. Slovesnost ie otvoril upravnik akademijo general Cukavac. V svojem govoru jo poudaril novim častnikom Jugoslovansko vojske, da je ta 65. razred nižje šole vojne akademije nastopil 1. oktobra 1937. Značilno je, da se je v tem razredu prvikrat v nižji vojni akademiji pripravil del gojenccv za letalsko službo v posebnem tečaju v Pančevu. Nato je div. general Cukavae sporočil, da Je šnlo najbolje končal konjeniški podporočnik Milan Fajdiga, kateremu je kraljevski odposlanec izročil darilo Nj. Vel. kralja, častniško sabljo i mono-gramom, vrezanim s posvetilom. Odlikovani podporočnik Fajdiga se je kraljevemu zastopniku zahvalil za visoko darilo. Iz posebnega fonda, ki Je bil v ta namen ustanovljen za najboljše gojence v konjenici, je kot najboljši gojenec v konjenici prejel kot nagrado sabljo podporočnik Valentin Horvat. Nato je zbrane nove častnike jugoslovanske armada nagovoril minister za vojsko in mornarico ter jim med drugim dejal: »Kot vojni minister sem prISel na to slovesnost, ko ste prvič oblekli častniško uniformo, ki vas uvaja v novo življenje. Ta uniforma vas sedaj uvaja v novo dolžnost in Ban dr. Natlačen v Belgradu Belgrad, I. apr. m. V Belgrad je dopotoval ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen, ki je bil v zadevah slovenske banovine v več ministrstvih. Sava zalila spodnje dele Belgrada Belgrad, 1. apr. m. V teku današnjega dne je Sava prestopila vse bregove na belgrajski strani in se na dveh krajih razlila čez tramvajsko progo, Danes je ustavljen promet med belgraiskim glavnim kolodvorom in hotelom »Bristolom«, ker je Sava prodrla skozi železniški park skoraj za 1 m visoko. Prav tako je Sava preplavila tramvajsko progo št. 3, ki vozi na Topčider, in sicer pri kov-niči denarja, kjer je tudi tramvajski promet ustavljen in se vrši samo s prestopanjem. Sava je danes dosegla višino nad normalo, ki ie že ni dosegla 58 let. Torpedovka »Ljubljana« bo dvignjena meseca majnika Šibenik, 1. aprila, b. Pripravljalna dela za reševanje rušilca »Ljubljane« so toliko napredovala, da računajo, da bo »Ljubljana« dvignjena začetkom meseca maja. Rušilec leži na morju na levem boku in ga je pred dviganjem treba postaviti v normalni položaj. To pa zahteva težkega in dolgotrajnega dela, ker je treba paziti na to, da se rušilec še bolj ne poškoduje. Potrebno je bilo zravnati kamenje na dnu. Na to sedaj postavljajo vreče s peskom. Nad 10.000 vreč peska je že spuščenih pod vodo in bo tozadevno delo bržkone končano do 15. aprila. Vse kaže, da bodo stroški mešali okrog 8 milijonov dinarjev. Na mestu, kjer leži rušilec, so naši in tuji vlačilci ter štirje potapljaški aparati. Upajo, da bodo vsa dela končana meseca maja in da bo takrat »Ljubljana« zopet zagledala dnevno luč. Dvanajstine uveljavljene Belgrad, 1. aprila, m. V današnjih »Službenih novinah«: je objavljena uredba o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1940 z naknadnimi in izrednimi krediti. Istotako je v »Službenih novinah« objavljena uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, uredba o spremembah in dopolnitvah taksnega zakona, uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah ter uredba o spremembi uredbe o odpisu zaostankov konec lete 1937, od-nosno leta 1939 na davkih In taksah, kaznih za davčne in taksne prestopke z dne 22. decembra 1939. Po tej uredbi se v petem odstavku uredbe namesto besedila: »V roku treh mesecev od dneva, ko stopi ta uredba v veljavo,« dodaja besedilo: >Do konca maja 1940 < S tem so proračunske dva- ve- najstine, kakor tudi vse druge uredbe ljavne. Hrvatski proračun Zagreb, 1. aprila, b. Danes ob 11.30 je predstojnik oddelka za finance Franotič dal izjavo o novem proračunu banovine Hrvatske. Sedaj so znane končne številke tega proračuna, ki znašajo 1 milijardo 451 milijonov dinarjev. Ta proračun predstavlja važen prehod, ker sta bivša savska in primorska banovina Imeli vsaka po 300 milijonov dinarjev proračuna. Po tem novem proračunu znašajo osebni izdatki nad 772 milijonov din, materialni izdatki pa skoraj 669 milijonov din. Prosvetni oddelek ima samo proračun 394 milijonov dinarjev, vi »edaj postajate voditelji naroda, lastniki, ki boste vodili narod v obrambo narodne časti in države. Vi ste nosilci narodne moči, sile in časti, vi morate to uniformo vednr nositi. V vas bo narod upiral oči in vi vsi morate biti dobri. Po končanem šolanju se morate stalno izpopolnjevali v svoji službi. Vi ste si prostovoljno izbrali vojaški poklic in ga izvršujte dostojno. To je najtežji poklic, ki zahteva od vas veliko samopremagova-nja in ki zahteva od vas, da vse svoje moči vedno posvetite službi. Od vas zahteva, da duša in srce bijejo za velike narodn^ ideale. Svoje moči morate predvsem posvetiti kralju in domovini. Vedno se spominjajte teh velikih idealov ter svetlega in velikega značaja častniškega zbora. Te moje besede si vtisnite v dušo in srce. Belgrad, 1. aprila, m. Z današnjim dnem so med drugimi napredovali v podporočnika naslednji slovenski gojenci 65. razreda naše vojne akademije: v pehoti: Kukovec Fr»nc, škerl Oton, Perme Jožef, Soban Julij, Vogrinec Janez; v topništvu: Mišič Mihael, Goatič Emil, Kisel Sebolot, Korenčan Franc; v konjenici: Fajdiga Milan, Horvat Valentin; v inžoniriji: Jeglič, Prot, Mišič Viljem, Flšelka Alojzij; v letalstvu: Gabrijelčič Dušan, Rebula Josip in Cenčič Erneit. Belgrad, 1. aprila, m. Za poročnika korvc'e sta napredovala gojenca pomorska vojne akada-mije Karel Kos in Franjo Rustja. Dr. Kulesiovič in JRZ Nasprotno časopisje je zadi.ie čase mnogo pi-#slo, čaš da je JRZ v krizi, ker se je muslimanski del JRZ, ki mu načeiuje dr. Kule*iOvlč s svoio organizacijo JMO opredelil za avtonomijo Bosne in s ;em za HSS. V pe'.ek In soboto pa je v Belgradu zajedal banovinski odbor JRZ za drinsko banovino, k: mu predseduje nrnister dr. Kulenovlč. In na tej seji se je izkazalo, da je JRZ trdna ir, solidna zgradba ker po svojem ustroju edina more rešiti težavne pr.bleme Bosne in Hercegovine. Spregovoril je dvakrat tudi minister dr. Kul enovlč, voditelj avtenomi-stičriih muslimanov, ter naglasil, da državne potrebe narekujejo, da se d; žime vsi JRZ. ki bo našit pota in sredstev, da se mereča vprašanja pravilno rsiijo- Ta Kulenoviiev govor je pa tudi do tal razpršil megle intrig ter spletk, ki so jih nasprotnike JRZ 6p'etali zoper to stranko. To je važen dogodek v naš: notranji politiki Zda', ko so raztr.ere Jasr,« in ra. čiščene, je treba pričtkovt»H Jasnega dela v nadaljevanju 7at>očetega socrazuma ki na1 se čim prej uvede v vaej državi. Zdai, ko je vprašanje hrvat-?Mh Enanu rešemo, sodimo, da v zadovoljnost Hrvatov, je Sas da i-c načne še drugi del vprašanja, Ivi ni nič manj važno ln v tem drugsm delu je poleg nekoliko zapletenega bosanskega vprašanja tudi docela enostavno slovensko vprašanje, ki zdaj čaka rejitve. S IS. aprilom novi vlaki Belgrad, 1. aprila, m. S 15. aprilom se ponovno uvaja promet sledečih brzih, potniških in lokalnih vlakov: V Sloveniji brzovlaki št. 2 in 3 od Belgrada do Jesenic in nazaj. Ta vlak odhaja iz Belgrada ob 9.02, z Jesenic pa ob 7.45. Nadalje se uvajajo tile vlaki: št. 8934, 8938, 8940, 8931, 8935 in 8939 na progah Cakovec—Dol, Lendava in nazaj. Iz Cakovca odhajajo ob 18.10, 17.14 in 23.30, iz Dol. Lendave pa ob 1.40, 10.42 in 18.20. Brzovlaka št, 501-602 in 601-502 na proti Maribor—Postojna in nazaj. Iz Maribora odhaja ob 2.48, iz Postojne pa ob 22.46. Brzovlaka št. 1102-1101 na progi Pragersko— Muri Keresztur in nazpj. Iz Pragerskega odhaja ob 8.08, iz Mura Kere3ztura ob 0.48. Vlaki št. 2111, 2112 in 2116 na progi Rog. Slatina—Rogatec in nazaj. Iz Rog. Slatine odhajajo ob 4.02, iz Rogatca pa ob 6.56. Dalje vlaka št. 9540 in 9541 na progi Novo mesto—Straža Toplice in nazaj. Iz Novega mesta odhajajo ob 19.20, iz Straže ob 19.48. Prijeti ponarejevalci denarja Zagreb, 1. aprila, b. Organi sušaške policije nadaljujejo preiskavo proti ponaiejevaicem 20 dinarskih in 10 lirskih kovancev. Na Sušaku so aretirali pet oseb, na Reki pa eno. Imen nočejo Izdati. ker to ni v interesu preiskave._ Helsinki, 1. aprila. AA. Štefani: Tu se širijo glasovi, da se je med sovjetskimi in finskimi Četami na dveh točkah nove finsko-ruske meje vnel spepad. Kako mislita zahodni velesili poostriti blokado Nemčije švedsko železo bo predmet prvih ukrepov Nemški protiukrepi Spremembe v neposrednih davkih London, 1. apiila. t. Havas: Glasilo mini«tra za dominione Edena »Yorkshire Post« objavlja iz poučenega vira nekaj podatkov o »novi blokadni po!;tiki zaveznikov.« Po njegovih obvestilih bo nova politika obsegala naslednje točke: 1. Anglija se bo prizadevala, da ustavi dobavo (vedske železne rude Netnčiji. 2. V ta namen bo Anglija skušala nemško vojno brodovje prisiliti, da sprejmt pomorsko bitko ca »voboden prehod pri Skageraku, ki ga bo Anglija v nasprotnem primeru uma vzeif. pod svojo vojaško zaščito. 3. Angleško letalsko brodovje bo povečalo svojo delavnost in ga r aztegnilo tudi v Baltiško morje. 4. Anglija bo na Balkanu podvzela zelo resne korake, da zaustavi razmah nemškega vpliva tako glede gospodarskih dobav, kakor s stališča vojaškega pomena južnovzhodne Evrope. 5. Anglija po podvzela nove primerne ukrepe, da bodo dobave petroleja v Nemčijo postale še manjše. S tem so mišljeni ukrepi na Črnem morju. Danes govori Reynaud Anglija in Francija Hočeta najprej preprečiti izvoz švedske železne rude v Nemčijo London, 1. aprila, t. Reuter: Na nradnih pomorskih mestih izjavljajo, da je res, da se angleška vlcda razgovarja s skandinavskimi državami v po-os'ritvi blokade, toda ni pa res, da bi bila angleška vlada sklenila, da bo poslala vojno brodovje t nevtralne vode skandinavskih držav, da tamkaj preetriiejo nemško plovbo. V okolici zunanjega ministrstva priznavajo, da bodo zavezniške velesile ▼ najkrajšem času napravile pri švedski in norveški vladi zelo odločne korake, da se enkrat za vselej napravi konec prevažanja železne rude po norveških nevtralnih vodah ▼ Nemčijo. Anglija in Francija upata, da boita svoj cilj dosegli z drugimi sredstvi, kakor pa s kršenjem norveške ali švedske nevtralnosti. Pariš, 1. aprila, t. Information« de Pre6se: Na »»ji vlade, ki jo je vodil Lcbrun je ministrski pred-6eednik Paul Reynaud poročal o sklepih, ki so bili sprejeti na vojnem svetu v Londonu. Podrobnostno se je pečal z načrtom poostritve blokade proti Nem-čij' ter obrazložil nekatere ukrepe, ki so bili predvideni. Predsednik vlade Reynaud je sporočil, da angleška in francoska vlada ne nameravata kršiti nevtralnosti nevtralnih držav tako, da bi s silo vdrle v oblastno območje teh držav, niti na suhem in niti na morju, marveč so predvideni drugi učinkoviti okrepi, ki bodo v kratkem stopili ▼ veljavo. Predsednik vlade Reynaud bo julri pred parlamentom govoril o sklepih vojnega sveta v Londonu. Več poslancev je vložilo interpelacije, ki pa verjetno ne bodo prišle v obravnavo. London, 1. aprila, t. Havas: Iz norveških virov poročajo, da so tamkaj mnenja, da bi tudi eapora norveških nevtralnih voda po angleških vojnih ladjah ne imela zaželjenega uspeha v kolikor tiče prevoza švedskega železa v Nemčijo ob obali Norveške. Norveški viri pravijo, da Nemčija prevaža že-J?t»o rudo po tej poti iz tega razloga, ker je ce-nejša, toda, ako bi angleška vojna mornarica tudi to pot zaprla, bi Nemčlia odredila, da naj sc železna ruda prevaža od rudnikov v pristanišče Lurea v Bctniškem zalivu, od koder ga potem lahko nemo-tttvo 6kozi Baltiško morje prepeljejo v Nemčijo. Norveški viri tudi pravijo, da bi imela zapora norveškega pristanišča Narvick, skozi katerega sedaj potuje švedska železna ruda, imela, zle posledice tudi za Anglijo, ki dobiva velike količine šv edske železne rude po tej poti in ki jih ne bo dobivala, eko bo švedska železna ruda šla po drugi poti iz švedske in ne več skozi norveško pristanišče. Angleški škofi o vojni Kakor so zanimivi glasovi vsega katoliškega episkopata ob priliki sedanje vojne, tako dajo globok vpogled v pravo krščansko miselnost v tem oziru tudi glasovi angleških škofov. Že pred izbruhom vojne je primas angleških katoliških škofov, kardinal Hinsley, v radio-poslanici Amerikancem pozval tisk, radio in javno mnenje sploh, naj se varuje hujskanja strasti, posebno pa narodnega sovraštva. Mir — je dejal — more varno počivati samo na globokem verskem prepričanju. Mir je vprašanje resnice, pravičnosti in spoštovanja človekovega moralnega dostojanstva in vrednosti človeške družbe sploh, tako da se to, kar lahko imenujemo po pravici demokracija, popolnoma vjema s katoliško resnico. Zanimivo je, kako je ves angleški epis-kopat odločno stal na stališču, da se krščanske kulturne države ne smejo družiti s Sovjeti, že v času, ko se je angleška vlada prizadevala skleniti alijanco z vlado v Moskvi. V tem oziru je bilo tudi katoliško časopisje v Angliji edino, ki se je temu protivilo in grajalo^ breznačelnost javnih faktorjev v tem oziru ter jo graja tudi danes. Tudi glasovi drugih katoliških škofov Anglije pomenijo zelo dragocene misli k vprašanju sedanje vojne in vojne sploh. Vojna je v svojih zadnjih vzrokih rezultat slabih strani človeka, ki se kopičijo v množično zločinstvo, pravi škof Mac Grath, more pa po svojih posledicah človeka izči-stiti in ga pripraviti do kesanja, ki je neobhoden pogoj izboljšanja ne samo človeka, ampak vse človeške družbe. Škof Edinbnr-ga, Mac Gettigan, pa razpravlja v svoji zadnji poslanici o evakuaciji otrok, ki jo odobruje samo v tem primeru, če je za otroke, ločene od staršev, zadostno preskrbljeno z ozirom na nravstveno vzgojo v tujem Dkolišu. Nemški poljedelski minister bo obiskal južnovzhodne države, da Nemčiji zagotovi dovoz iivežnih pridelkov London, dne 1. aprila, b. »Daily Telegraph« poroča iz Kopenhagena, da se nemški gospodarski in vojaški krogi dobro zavedajo, da zaradi angleške clokade ne bo mogoče prevažati železne rude iz Švedske, ako Nemčija ne bo zavarovala svojega brodovja. Zaradi tega je nem&i ministrski predsednik in letalski maršal Gor ing setavil letalske patrulje, ki bodo stalno nadzirale prevoz železne nde po morju. Patrulje, ki so ▼ glavnem sestavljene iz težkih bombnikov, imajo nalogo čistiti Severno morje od angleških podmornic in ostalih ladij. Tskšne nemške letalske patrulje »o že opazili nad dtnskim in norveškim področjem. London 1. aprila. L Havas: »Evening Standard« poroča po virih danskih listov, da je sklenjena stvar, da bo nemški poljedelski minister Darre jutri odpotoval t Bukarešto, da tamkaj zaključi pogajanja za redno dobavo živežnih pridelkov Datre namerava svoje potovanje nadaljevati tudi v Jugoslavijo, na Madžarsko in v Italijo, da se tudi tamkaj s poljedelskimi ministri dogovori glede dobave živežnih pridelkuT Nemčiji. »Evening Standard« piše, da hoče nemška vlada čim prej zaključiti ta pogajanja, da prehiti Anglijo in Francijo, ki na jugovzhodu Evrope grozita s poostritvijo blokade in ukrepi, ki naj preprečijo odtok živeža in surovin iz južnovzhodne Evrope t Nemčijo. Belgrad, 1. apr. AA. Ministrski svet je na predlog finančnemu luiuistru predpisal uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih. Te spremembe in dopolnitve jo ministrski svet sprejel po Konferenci, ki se je vr>ilu v finančnem ministrstvu med zastopniki gospodarskih zbornic. Uredba v glavnem ne uvaja bistvenih sprememb zakona o nepo-srednih davkih, pač pu nekatere davčne novele. Pri hišnem davku dajejo spremembe možnost davčnim obvezuncem, du zahtevajo odpis osnovnega davku v primeru neizterljivosti najemnine v 14 dneh po prejemu sodnega odloka o neizterljivosti in najpozneje v petih letih od l. januarja tistega letu, za katero je davek odmerjen, lioslej je bilo treba prijavo za odpis davka v takšnih primerih predložiti naj-(M)zneje v 6 mesecih po poteku leta, za katero je davek odmerjen. Pri pridobnini je najvažnejša sprememba oprostitev od plačevanja davkov v višini 6%, a največ do 60.000 »lin od davčne osnove in osebnih oneroznib izdatkov, ki jih davčni ob-ve/.anec trpi pri izvrševanju poslov, ltazen tega je važno določilo o priznanju plačanega posebnega prispevka kot odbitne postavke. To pomeni za davčne obvezance znatno olajšavo. Čl. 53 zakona o neposrednih davkih se izpopolni v toliko, da se bo pri inženirjih, podjetnikih vzel kot pogoj za vodstvo poslovnih knjig promet 4 milijone din in da se bodo dvomi o verodostojnosti poslovnih knjig sporočili vsem davčnim obvezancem po čl. 53 zakona, davčni obvezunci se pa proti tem dvomom lahko pritožijo na finančno ravnateljstvo. Glede obveznosti poslovnih knjig se industrijska podjetja izenačijo z drugimi obvezanei nridobnine. Tako bodo dolžna voditi poslovne knjige samo tedaj, če je davčna osnova za prejšnje leto znašala 100.000 din, ali če jim je prejšnje leto znašal promet najmanj dva milijona dinarjev. Uredba določa dalje, da se v promet, po katerem se odmerja minimalni davek in določi obveznost za vodstvo knjig ne računajo monopolska pri- Na zahodu veliki boji v zraku Nemci poročajo, da so sestrelili 12 francoskih lovskih letal V zraka Berlin, 1. apr. A A. DNB: 30. marca je prišlo na francoskem bojišču do več letalskih bitk. Nemška lovska letala, ki so prišla do meje, so se srečala na raznih mestih z najnovejšimi francoskimi lovskimi letali. Na nemški strani se ze borilo 25 Messerschmittov s 36 francoskimi letali vrsto Mo-ran. Nemška lovska letala so končala to borbo t velikim uspehom in so zbila sedem francoskih letal. Nemci sami pa niso imeli prav nobenih izgub. Druga letalska bitka jo bila južno od Saar-gemiinde in je pri tej priliki devet nemških Messerschmittov napadlo 20 francoskih Moranov. Med to borbo jo bilo zbito eno francosko lovsko letalo, drugo pa je bilo zadeto in se je razletelo v zraku. Nad Merzingenom je prišlo do letalske bitke med osem nemškimi in oscin francoskimi letali. En francoski letalec je čez nekaj časa skočil s padobranom, drugo letalo pa sc je zažgalo v zraku. Tretje francosko letalo je padlo na zemljo in jo letalec prav gotovo pri tem našel smrt. Bruselj, 1. aprila, t. Belga. Uradno poročajo, da je davi več tujih letal letelo nad belgijskim ozemljem. 0 enem so ugotovili, da je bilo nemške narodnosti. Belgijsko protiletalsko topništvo je takoj nastopilo. London, 1. aprila. AA. Havas. Potrjuje se, da je neko angleško letalo zbilo nad Severnim morjem nemški bombnik vrste »Dornier.c Nemški bombnik je padel v morje. Na morju Amsterdam, 1. aprila, t. Belga. Pomorske oblasti so dobile poročila, da so nemška bombna letala napadla nizozemske ribiške ladje in jih obstreljevala s strojnicami. Nadalje poročajo, da so brodolomci »Protinusa«, ki se nahajajo v bolnišnici, izjavili, da je nemško bombno letalo vrglo na ladjo 8 bomb, ki so napravile veliko razdejanje. Posadka se je skušala rešiti v rešilne čolne. Osem članov posadke je od 23. do 25. marca tavalo na odprtem morju. Ko so bili pobrani, sta bila dva že mrtva, ostali pa so bili v umirajočem stanju. Rešila jih je angleška podmornica. Na suhem Pariz, 1. aprila, t. Havas. Uradno poročajo z zahodne fronte: Noč je bila mirna na vsej fronti. Pariz, 1. aprila. AA. Havas: Včeraj je bilo v glavnem mirno. To relativno zatišje je nastopilo po živahnem topniškem delovanju, trajajočem več dni. Lahko se reče, da ni bilo včeraj tako rekoč nobenega dogodka. Nad fronto in sploh v zraku je bilo živahno delovanje na obeh straneh. Francoska letala so izvedla mnogo, oglednih poletov tako nad fronto, kakor tudi nad nemškim ozemljem. Nemška letala pa so preletela severno-vzhodne pokrajine Francije. Na Severnem morju so britanska letala vedla običajne ogledne polete. Nemška letala skušala izvesti daljše polete nad vzhodno Anglijo in škotsko obalo. Nekaterim letalom se je posrečilo, da so prodrla do Spaca-Flow. niso pa metala bomb. Stanje angleškega letalstva I bombnikov sestrelili le 8, kljub temu, da so angleška letala bila štirikrat številnejša. Protiletalski topovi so sestrelili 13 nemških bomni-kov, tako da so v celoti nemške izgube v enem celem tednu tedaj znašale le 6%. Zaradi tega se je v Angliji ustvarilo prepričanje, da bom-nika ni mogoče spraviti na tla. Toda Anglija je sedaj svojo zračno obrambo tako izboljšala, da je v pol leta bilo sestreljenih na angleški obali 40 nemških bombnikov, kar je dokazano in je napadalec imel 25 do 50% izgub. Zaradi tega so se Angleži predvsem vrgli na gradnjo lovskih letal, ki so jim potrebni za obrambo angleškega otočja pred Nemci. Gradnja lovskih letal »Spitfirc« in »Hurricane«, ki so najboljši angleški lovci, se je od izbruha vojne podvojila, gradnja težkih bombnikov pa povišala za 50%. lovci »Ilurricane« dosežejo 580 km na uro. Med svetovno vojno pa so najhitrejša letala nosegla največ 200 km na uro. Stanje angleške suhozemske vofske Londrr. 3» ^nai «1. Po zasedbi Češkoslovaške v marcu 1939 se je angleška 6uhozemska vojska podvojila. Malo pozneje je bila v omejenem obsegu uvedena vojaška dolžnost. Ob izbruhu vojska je z zakonom bila uvedena vojaška dolžnost za V6e letnike od 18. do 41. leta. Od teh so bili poklicani pod orožje v decembru 1939 trije letniki in sicer 20 do 22 letni, februarja 1940 so bili poklicani 23 letni in v marcu 24 letni. Po sedanjem dekretu je zaenkrat mišljen vpoklic letnikov do 28. leta. Potemtakem sledeče narašča angleška 6uhozemska vojska (brez mornarice, zračne vojske in imperijalnih čet): v aprilu 1939 je štela 450 000 mož, ob izbruhu vojske 700.000, ob koncu 1939 1,000.000, Sredi 1940. leta bo štela 1,700.000 in ob koncu 1940 2,500.000 Ako bi pa bili poklicani tudi letniki od 29. do 35. leta, bi se vojska povečala za poldrug milijon mož, torej na skupno 4 milijone mož. V svetovni vojski od 1914 do 1918 je Anglija postavila na bojišče 4,960.000 mož, V slučaju potrebe pravijo Angleži, da bi tudi v 6edanji vojski mogli to število doseči, ker 6e ie prebivalstvo Anglija pomnožilo za 3 milijone. stojbina in državna in samoupravna trošarina. Poslednje davčne duklaJe so proste obrti in podjetja, ki izdelujejo in predeluiejo živineko kitno in človeška hrano in ki pridelujejo in prodajajo sredstva za varstvo rastlin in elek.rična wdietia, ki prodajajo v mletih do 5000 prebivalcev električni instalacijski material po maksimaEpoquec piše, da so to prazni strahovi in da naj bi Anglija in Francija izgnali sovjetske diplomate, ki so legko nemške propagande, mesto-poskušata da s prijateljskimi odnošaji s to barbarsko vlado. Italijanski list pristavlja, da je glavni razlog, zakaj se Anglija in Francija nočeta popolnoma spreti s Sovjetijo ta, da jo ne bi pognala popolnoma v nemško naročje. Budimpešta, 1, aprila, b. Kot ]>oroča berlinski dopisnik »8 Ora Uj3ag«, računajo v nemških diplomatskih in političnih krogih z zbližanjem Sovjetske Rusije z zapadnimi velesilami. Zavezniki so baje prišli do spoznanja, da ie napočil čas, ko je treba pr.zabiti stare nesporazume. To ie dejal tudi sovjetski poslanik v Londonu g. Majski ko je imel dolgo konferenco z angleškim zunanjim ministrom lordom Halifaxom. Tudi ton Molotovega govora ni bij posebno 06ter napram zapadniiu ve'esilam, glede prijateljstva z Italijo pa «>.lol. ničesar ni omenil. Rim, 1. aprila. A A. Havas: Italijanski tis je danes prvič začel komentirati govor Molotova. Prvi komentar je dal list »Stampa«, ki meni, da Sovjetska Rusija — kakor se vidi iz govora Molotova — ne namerava ta hip prevzeti kake nove vojaške pustolovščine niti na Baltiškem morju niti na Črnem morju. Molotov govor vsebuje v glavnem vse razloge, zakaj je Sovjetska Rusija od začetka septembra lani sma^ala, da mora v naivečji meri izkoristiti sedanjo vojno To je storila tako na Poljskem kakor tudi v baltiških krajih V širšem smislu je sovjetsko stališče nevtralnosti reaiistično in izsiljevalno. Sovjeti čakajo na nadalini razvoj dogodkov. Pustolovščina na Finskem ie zanje končana in o njej govore, kakor da je ni bilo. Stalin je sedaj spet prišel k sebi in zavzel svoje prejšnie stališče, da namreč pričakuje, da mu bo razvoj vojne na zahodu nudil ugodnejšo priložnost, da bi do konca izpeljal imperialistični načrt nekdanje Rusije in bi spet poskusil razširiti boijščvučni v Evropi in Aziji. GMpodcJUtVJD Dvanajstine v veljavi Dne 51. marca 1040 je potekla veljavnost proračuna za 1939—1940. Da ne bi bilo državno gospodarstvo v nepravnem stanju, so bile s posebno uredi*) uveljavljene dvanajstine /a prve 4 mesece proračunskega letu 194«—1941, torej za mesec upril maj, junij in julij 1940, kar slič.i na položaj leta 1935, ko smo imeli te štiri mesece proračunske dvanajstine. Ko je finančni minister p. šutej v soboto izročil časnikarjem svoj ekspo/e o dvanajsti-nah, je povedal še nekaj stvari, katere v naslednjem navajamo: »Materijalni krediti se bodo angažirali samo do 83%, dočirn so se doslej mogli samo do ...... i * t »Če bi se dali gotovi dodatki uradnikom, bi to stalo državo po mnenju finančnega ministra 770 milijonov dinarjev. Če bi bilo to dovolj za leto dni, bi se moglo pristopili k tej rešitvi.c Povečanje izdatkov Državni izdatki /a prve 4 mesece leta 1940_1o. I ri tem misli predvsem na anuitete državnih dot- S°y'?. Drugo povečanje v znesku 182.259.101 tlin odpade na izdatke državnih gospodarskih podjetij, ki jih bodo krila s svojimi povečanimi dohodki , ., 3 Tretja vrsta povečanja pa znaša VJl mil. 654 4'0 d.in, ki temelji na zakonitih in pogodbenih obveznostih države in za ta povečanja je iskati kritja v davčnih dohodkih. Če vzamemo skupno povečanje proračunskih izdatkov, vidimo, da odpade največji del povečanja v znesku 312.210.014 din ah 38.% na »večanje izdatkov ministrstva vojske m mornarice. Do te številke je prišel finančni minister na ta način. Vzel je tertjino Poračuna "tega ministrstva, ki znaša ",864,769.286.. din (proračun leta 1939-1940 je znašal 2 milijardi '923,163.937 din) in izračunal razliko v primeri sdotlej veljavnim proračunom. Izpremembe v računskem delu Tz podrobnih pojasnil finanč. ministra so razvidne tudi izpremembe v računskem delu novega proračuna dvanajstin v primeri s proračunom za 1939-1940. Pri vrhovni državni upravi so se povečali osebni izdatki za 134.985 ddn, materijalni pa /a 356" 133 din. <)d tega odpade na povečanje izdatkov predsednica ministrskega sveta 3 milit 574.433 din in sicer 11.100 dam na osebne izdatke, ostalo na materijalne: potrebama kratkovalne postaje se je povečala za 593.333 din upravni stroški osrednjega tiskovnega urada za izdajanje publikacij za 1.7 milij.din, aboniranje časnikarskih agencij v inozemstvu nas stane 1.23 milij. din. Pri Drž svetu je povečanje neznatno, dočirn so se osebni izdatki Glavne kontrole povečali za 96.308 din. Povečali so se tudi izdatki civilne hiše Nj. Vel. kralja in pisarne kr. odlikovanj. Novi davkarji in financarji Izdatki finančnega ministrstva so povečani za 24,653.336 din, od česar odpade na samo ministrstvo 8,713.379 din zaradi postavitve 20 novih konceptnih uradnikov, 11 uslužbencev carinske stroko itd. Povečani so tudi izdatki za državna pravobranilstva. Pri finančnih ravnateljstvih znaša povečanje izdatkov 13,310.584 din, ker je zahtevala lanska davčna reforma povečanje števila uradnikov. Postavljenih bo na novo 500 oseb pri finančni kontroli (zaradi uvedbe državno trošarine), 410 novih osob pri oddelkih za davke in 100 honorarnih uslužbencev pri davčnih upravah. Povečani so izdatki pri ustanovah v sklopu finančnega ministrstva, predvsem zaradi povečanja produkcijskih stroškov. Ministrstvo vojske in mornarice Povečani so izdatki za suhozemsko vojsko za 135.556.801 din, za letalstvo 128.076.097 din, za civilno letalstvo za 2,026.681 din, za mornarico za 8,218.036 din, za obmejne čete 3,327.612 din in končno za nove potrebe, ki so v zvezi z niotori-zaeijo vojske, 40.501.787 din. Gradbeno ministrstvo Povečani so izdatki za vzdrževanje cest za 2,649.177 din, za anuitete v prvih 4 mesecih za (',518.012 din, za elektrifikacijo Boke Kotorske 1 milij. in za regulacijo rek 1.5 milij. din. Prometno ministrstvo Skupno povečanje znaša 135,491.184 din. Predvsem so povečani izdatki za upravo državnih že- leznic, in sicer je namenjenih 46.8 milij. din povečanja za delovne sile in 62 milij. din več za nabavo premoga. Poleg tega so ravno pri ustanovah tega ministrstva potrebna sedaj največja dela, zaradi katerih so zvišani izdatki. Pošte, brzojav] in telefon Osebni izdatki so se povečali zaradi večjega števila osebja za 11,934.855 din, nadalje so povečani tudi krediti za nočno službo. Materialni izdatki so v gluvnem povečani zaradi nabave novih avtomobilov, kei stari avtomobili iz leta 1932 večinoma niso več porabni. Za prehod zagrebške radijske postaje v državne roke je treba 6.7 milij. din. Kmetijsko ministrstvo Skupno povečanje izdatkov znaša 7.7 milijonov din. Od tega bo vzelo največ ravnateljstvo za proučevanje prehrane: 4 milij. din. Novo osnovani državni zavod za proizvajanje veterinarskih cepiv zahteva 1,857.000 din, za inšpekcijo svilar-stva pa je potrebno 775.220 din. Ministrstvo trgovine in industrije Povečanje v znesku 2,021.025 din je bilo potrebno za novo postavitve na strokovnih šolah in pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino. Gozdovi in rudniki Povečanje osebnih izdatkov v znesku 711.267 dinarjev je potrebno zaradi nagrad zdravnikoin-pripravnikom po uredbi o zdravnikih-pripravnikih. Materialni izdatki so narasli za vrhovno invalidsko sodišče. Povečati pa so se morale tudi anuitete za posojila za bolnišnice. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda Tu so se povečali izdatki za skupno 3.4 milijone din. Povečani so bili namreč izdatki za organizacijske stroške in za propagando za 2.58 milij. din in za šole za telesno vzgojo za 0.6 milijona din, anuitete za 166.700 din in upravni ter pisarniški stroški za 51.961 din. Pokojnine in invalidske podpore Povečanje izdatkov za pokojnine znaSa 38 535 231 din, kar je v zvezi s povečanjem pokojnin po zadnji uredbi. Invalidske podpore so povečane za 50 milij. din zaradi lanske nove uredbe o invalidih. Ureditev službe za predvojne avstroogrske drž. papirje Anuitete državnih dolgov so se znatno povečale: za vse leto znaša povečanje 3S3 milij. din, za eno tretjino leta pa 123.3 milij. din. Ud povečanja odpade na stare obveznosti: 1. 55 98 milij. din radi plačila zaostalih anuitet dveh srbskih predvojnih posojil. 2. Za prevzem predvojnih avstroogrskih dolgov je namenjenih 77.9 milij. din, od česa znaša anuiteta za v postavitev službe teh posojil 20 milij. din. Nadalje je treba upoštevati zneske za nove dolgove in sicer za 3.9% obveznice državni srbski pravoslavni cerkvi, ki jih je dobila za terjatve do države in za predujme za nabave v inozemstvu 52 milij. din, nadalie za nove emisije že obstoječih državnih obveznic 161.6 milij. din in končno za anuitete dolarskih posojil zaradi višjega tečaja dolarja 37.5 milij. din. Pravosodno ministrstvo Tu so osebni izdatki povečani za 11.475.470 din, materialni pa znižani za 1,104.800 din, tako da znaša skupno povečanje 10,070.610 din. Ukinjena je partija 79 (podpora srbski pravni cerkvi), kar znaša letno 35 milij. din ali na 4 mesece 11.6 milij. din. Osebni izdatki ao povečani za novo osebje pri novih uradih, za doklade katoliški in etarokatoliški duhovščini ter za napredovanja. Nadalje znaša novo povečanje 7,571.206 din, kar je namenjeno kot podpora srb3ki pravoslavni cerkvi na osnovi pogodbe. Prosvetno ministrstvo Skupno povečanje znaša 34,389.479 din in so najvažnejša naslednja povečanja: vseučilišči v Belgradu in Ljubljani 4,382.800 din, umetniške šole 954.900 din, srednje šole 4,504.100, meščanske šole 1,874.165, državna tiskarna v Belgradu 1,260.760 din, ljudske šole 5,918.949 din. anuitete za nova posojila, za nove šolske zgradbe 9 091.150 dinarjev. Ministrstvo zunanjih zadev Povečanje osebnih izdatkov znašr 1.251.04G din materialnih 5,068.613 din. Postavljeni bodo novi uradniki: 1 poslanik, 1 delegat, 5 generalnih konzulov in 3 konzuli. Poslaniki bodo v Bernu, Kigi, Teheranu in Haagu, odpadeta pa poslaništvi v Pragi in Tirani. Materialni izdatki so povečani zaradi valutnih in drugih povišanj. Notranje ministrstvo je ono ministrstvo, ki izkazuje edino zmanjšanje izdatkov za 182.107 dinarjev. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino K obilici novih ustanov smo dobili s J da j š« ravnateljstvo za zunanjo trgovino. »Službene novine« z dne 30. marca prinašajo besedilo uredbe o ravna-icljstvu za zunanjo trgovino. To ravnateljstvo si ustanavlja pri trgovinskem <-n;ni6trstvu za vodstvo zunanje trgovine. Zaradi tega se temu ravnateljstvu priključi oddelka trgovinskega ministrstva za zunanjo trgovino in trgovinske sporazum 3 ter Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. V pristojnost ravnateljstva spadajo: 1. reguliranje in organiziranje izvoza, uvoza in tranzita, 2. državni intervencijski ukrepi na trgu v zvezi z reguliranjem Z'.inanje trgovine v sodelovanju 6 pristojnimi obla-etvi, 3. vodstvo carinske politike v soglasju z finanč-r m ministrstvom ,4. sodelovanje s finančnim mini-jirstvom in Narodno banko v reguliranju plačilnega p-ometa z inozemstvom v zvezi z izvorno in uvozno trgovino, 5. sodelovanj? z zunanjim ministrstvom v vodstvu trgovinskih pogajanj in izvedbo trg. pogodb in sporazumov, 6. sodelovanje s prometnim mitri-st:6tvom v reguliranju trgovinske, trgovinsko-pomor-stfc politike, rečnega in železniškega prometa, 7. gespodareka obveščevalna služba na področju zunanje trgovine in 8. vsa mobilizacijska služba na področju zunanje trgovine. Pri ravnateljstvu se osnuje svit, katerega tvorbo zastopniki gospodarskih ministrstev. Ta svet mora najmanj erkrat na dva meseca sklicati konference z zastopniki gospodarskih zbornic, zadružnih zvez itd. Svet je posvetovalni organ, katerega mora trgovinski minister v gotovih primerih konzultirati. Ravnateljstvo bo imelo 4 oddelke: splošni, za tigondon 1 funt 192.50— 195.70 Poriz 100 funtov ..... 108.72— 111.02 Newyork 100 dolarjev . . . 5480.00—5520.00 Ženeva 100 100 frankov . , 1228.18—1238.18 Amsterdam 100 gold. , . , 2<)01,17—2939.17 Bruselj 100 bel. . , . , . 933.68— 945.66 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marca ■ •■•»■ 14.70—1 14.90 Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem ..... 31.65—. 52.35 Curih, 1. aprila. Beograd, 10, Pariz 8.98, Tx>ndon 15.86, Newvork 446, Bruselj 76.15, Milan 22.52, Amsterdam 236.80, Berlin 178.70, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.12, Budimpešta 79.50, Atene 3.30, Carigrad 3.55, Bukarešta 3.40, llelsingfors 700, Buenos-Aires 103.75. Vrednostni papirji Volna škoda: v Ljubljani 441—442.50 v Zagrebu 443—445 v Belgradu 445 denar Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98—100, ugrurji 50—52, vojna škoda promtna 441—442.50, begluške obveznice 79 do 90, dolin, agrarji 71.50—72.50, 8% 100-102, 7% Blcrovo posojilo 92—93, 7% posojilo Drž. hip. banke 101—102. — Delnice: Narodna banka 7.700—7.800, Trboveljska 323—235. Zagreb, Državni papirji: 7% invest. posojilo 99 denar, vojna škoda promptna 443—445 (445, begluške obveznice 77.50 denar, dulm. agrarji 70 denur, 4% severni agrarji 50—52, 6% šumske obveznice 67 denur, 8% Blerovo posojilo 100 deuur, 7% Brerovo posojilo 92.50 denar, 7%posojilo Drž. liip. banke 100 denar, 1% stab. posojilo 95 denar. — Delnice: Narodna banka 7.759 denar, Priv. agrarna banka 195 denar, Trboveljska 234—236, Slad.k. tov. Osijek 175 denar, Isis 30 denar. 'Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 101 denar, agrarji 53.25 denar, vojna škoda promtna 445 denar (444.50), begluške obveznice 79 denar (78.75), dalin. agrarji 72.50 do 72.75 (72.50—72.85), 4% severni agrarji 51 denar (51.25, 51), 6% šumske obveznice 71.50 do 72.50, 8% Blerovo posojilo 101.25—101.75 (101 do 101.25, 7% Blerovo posojilo 93.50—94.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 102 denar. — Delnice: Narodna banka 7.800 denar, Priv. agrarja banka 195-197. Zitnl trg Sovi Sad. Pšenica: buč. okol. N. Sad 212 do 214, gornja bač 214—216, srem. 211—213, slov. 211—213, gurnja ban. 212—214. buč. ladja Tisa 216-218. bač. ban. srem. slov. Moka: og, ogg 322.5—332.5 317.5—327.5 št. 2 302.5—312.5 297.5—307.5 št. 5 282.5—292.5 277.5—287.5 št. 6 262.5-272.5 257.5-267.5 št. 7 232.5—242.5 227.5—237.5 št. 8 162.5—167.5 162.5—167.5 Fižol: buč., srem., brez vreče 440—445, Tendenca stalna. — Promet srednji. Živinski se|ml Mariborski svinjski sejem, 29. marca: Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 63 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči od 7 do 9 9 tednov stari kom 125—140, 3—4 mesece stari 200—230, 5—7 mesecev stari 320—360, 8—10 mesecev sturi 460—530, 1 leto stari 790—850, 1 kg žive teže 6.50—8.50, 1 kg mrtve teže 10 do 13.50. Produnih je bilo 25 svinj. Papež Pij XII. in svetni vladarji Važnejši dogodki v mednarodnih odnošajih sv. Stolice v prvem leto vladanja sv. očeta Pija XII. Prisrčni odnošaji sv. Stolice z vladarji in vladami vseh civiliziranih držav na svetu so znani. Posebno sedanji sv. oče Pij XII. more žo v prvem letu svojega pontifikata zaznamovati na tem polju nove lepe uspehe. Oglejmo si kronološko najvai-nejše zunanje dogodke, ki so značilni za prisrčne mednarodne odnošaje rimske sv. Stolice. V prvem letu svojega vladanja je Pij XII. sprejel v avdienco naslednje vladarje in visoke osebnosti: 16. marca 1939: belgijsko kraljico-mater Elizabeto s prestolonaslednikom Baudoinom; 12. maja 1939: kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo; 20. julija 1930: anamsko cesarico Marijo N Gu-yen Hou Hau; 31. julija 1939: kneza z Mysore, Sri Kantirava 7, njegovo soprogo, tremi sinovi in tremi hčerami; 21. decembra 1939: italijanskega kralja Viktorja Emanuela in njegovo soprogo. Seznam drugih visokih osebnosti, ki so bile v isti dobi sprejete v Vatikanu, pa obsega naslednja imena: 20. aprila 1930: grof Pavel Teleky, madžarski 9. maja 1930: dr. Gafencu, romunski zunanji minister; 9. junija 1939: Serrano Suner, španski notranji minister; 17. februarja 1940: Sidorovici, romun-siti minister* 11. marca 1940: Joacliim v. Ribbentrop, nemški zunanji minister. Ob priliki njihove izvolitve za najvišje državne poglavarje je sv. oče Pij XII. poslal lastnoročno pisane čestitke predsednikom naslednjih držav: Urugvaja, San Salvadorja, Ecuadorja, Peruja, Paragvaja, Slovaške in Švice. Pri slovesnostih ustoličenja predsednikov Peruja in Urugvaja je sv. očeta zastopal poseben kardinal-legat. 7. januarja 1940 je poslal sv. oče predsedniku Združenih držav Severne Amerike Franklinu D. Rooseveltu daljše pismo. V februarju 1940 je Pij XII. poslal toplo brzojavno čestitko japonskemu mikadu ob priliki proslave 2600 letnice japonske države. 20 letnico vladanja madžarskega državnega upravitelja admirala Nikolaja Hortliyja je sv. oče ministrski predsednik, in grof Cs4ky, madžarski j nofnstil 9 tem, da je slavljencu lastnoročno napisal zunanji minister: »°pl° čestitko. Uspeh dvajsetletnega boja Decentralizacija bolniškega fonda za državno prometno osebje kraljevine Jugoslavije Druga sekcija bolniškega fonda za državno prometno osebje se je poTo pa je pomlad, to pa! Velika noč bo od šmenta lepa!« Tonejc je že petdeset let mežnaril, vsaka pomlad je bila zanj drag spomin, toda letošnje se je pa nekam otroško veselil. Vsak dan je pripogibul češnjeve veje in vsak dan se mu je zdelo, da so se popki že pretrgali in da bo zdaj pa zdaj pogledal k soncu rdeče nadahnjen cvet. Prvih zvončkov je že nabral in teloha tudi; za Marijin oltar jih je nabral Odkar je ccrkev dobila nov kip, se ga ni smel nihče dotakniti. Mežnar Tonejc je zanj zbiral, on jih je požiral tarnanja češ, da ni denarja, da je v cerkvi že dovolj svetnikov. »Bahurije še v nebesih ne marajo-« se je ustil stiskač in grabež Bolantač. »še bajte ne morem pokriti!« se je muzal pijani Blažon, mežnar jo mu je pa zasolil: »No, svoi nos si pa lahko pokril! A?« — »Drago je bilo!« se je nasmehnil Blažon in odrinil kovača, čeprav se mu je neznansko smilil. In je nairal za kip in jc se župnika ugnai. »Zdaj pa vidijo, da moja beseda po hišah več zaleže, ko vaša s prižnice!« »No, no! Pa naj bo po tvojem! se je izgovarjal župnik, ki je imel Tonejca rad. »Lepa bo velika noč!« je prestarica predramila Tonejca, ki je slonel pred hišo in nekam sanjaril. »Neža, saj si -ti! Lepa bo, lepa! Ali slišiš, kako čist glas ima zvon. Veš, zrak ni nič več zapacan. Tako ti jo zapoje v njen, kot bi bil nov. Če bo takj. se bo' pritrkovanje slišalo prav v Loko. Naj zijajo inestenci gosposki, lakih zvonov pa le nimajo.« »Res, res! Zvonik stoji na živi skali, zato prav tako nebeško pojo!« »Kaj ti veš I Postavi na živo skalo ubit lonec, pa poskusi, kako bo pel. Tako ti povem! V zvonovih je tisto, kar daje glas. Saj še morda ne veš, da je moj ded za vlivanje teh zvonov cel mernik srebrnih tolarjev nabral. Dva ključarja in župnik so bil zraven, ko se je srebro topilo. Naši stari niso bili neumni. O, niso se dali prelisičiti!« Prestarica je zijala vanj in nekam čuden se ji je zdel. Star je bil res, toda šele danes je opazila, da mu oči trepetajo in da ga davi sapa in da se je telo zadnje času vidno posušilo. »Zima je bila kar predolga!« je zaobrnila pogovor ker je upala, da bo Tonejc kaj potožil in ji razodel svojo bolezen. »Predolga, predolga! Mene je kar podirala. Vranča, zdaj sem pa vsak dan boljši. Kar čutim, kako se kri segreva! Sonček, sonček, ta ie moj doktorček!« se je smehljal Tonejc iu kazal svoji škrbini v praznih čeljustih. »Pozna se ti!« »Res? mu je dobro delo. »Prav res! Sicer pa tudi jaz čutim. Pozimi sem se komaj vlekla in košara mi je bila zmerom prete/ka. Zdaj pa... ena, dve... še mar mi ni!« Zavihtclu jc košaro na glavo in jo jo naglično postavila na tla, ne da bi se zasopla, ne da bi se ji tresle roke. »Trdna si, trdna!« jo je pohvalil Tonejc in ga nenadoma zaskrbelo. Noge so se mu ( zdele tako čudno kludaste in roke so se upirale teži. Nič več ni bilo v njih tiste moči in še zvon se je ouegavil in se branil ter se spočetka le leno zazibal. Tonejc je moral dobro pljuniti v roko, da ga je raztogotil in da je pel kot svoje dni. »Že res, pa me vendar že podaja!« se je motala in se odpravljala. »Če imaš kaj slanih prest, bi jih vzel. Poparjene imam rad in s tropinami zabeljene!« Odhlačal je v hišo in zdaj je prestarica videla, da ga je res že vzelo iu da komaj leze. »Ta pa_ za praznike!« mu je navrgla presto, mu voščila praznike in odracala v vas. »Babnica baburasta, kako ti jo gre. Pa je komaj pet let mlajša llentaj, slab si, slab, Tonejc. Leta se ti opletajo!« je razmišljal in ga je zapeklo v duši. »Jutri pa zvonovi v Rim!« se je spomnil, ko je ura udarila enajst. »Spet jih bom enkrat zavezal, Bog daj, da bi jih še večkrat!« mu je nekaj reklo in ga stiskalo pri srcu. »Ura tudi ni namazana, kar zaškrtalo je! Aha... maža je pregosta. Kar vleče se, raz-fleče se pa ne!« se je zamotil z drugo mislijo. »Hagljo bo treba še pogledati in vreteno tudi namazati.« To bo ropotala. Sam si jo je vendar izumil in jo tudi sam strcgel. Saj še zvonov ni zaupa lrad, čeprav jih je že zaradi nov ni zaupal rad, čeprav jih je že moral, je pridigoval, razlagal, opominjal in zaklinjal pokovce, naj bodo previdni, f.c las je dosti, če se zamota med steno zvona in med nabijač — zvon se ubije in morda nikoli več ne zapoje tako lepo. Današnji vlivači zvonov so otročeta v primeri s starimi livarji. Kar poslušajte stare ali pa nove zvonove. Ko noč in dan. Saj hi, da bi govorili Tonejc je brskal po skladovnici pred liišo, pa sam ni vedel, kaj da išče. »Iona, poparjene preste bi jedci!« »Zmerom pa te preste! še bajto l>oš zapravil na prestah!« se je jezila pritlikava žena in nejevoljno odnesla pehar z vegastimi prestami. »V zvonik bom moral. Ragljo bi pogledal!« je zamomljal in se za ženino jezico še zmenil ni. Saj to ni bila več jezica, to je b' i že na-vadica«, ki se jo je držala ko klop in se je zmerom razlezla v sladko dobroto. »Ne sitnari mi s tem. Po stopnicah telebni, saj vidiš, da so ti noge kur trde! ga je opominjala in bila res zaskrbljena. Smilil se ji je možiček, ugnul se je že, pa noče priznati. Ležal naj bi, nese pa motovilil po skriveuče-nih stopnicah, še za mlade so nerodne! »Nak, nak! Ali misliš, da sem neumen! Kdo s epa razume na ragljo. šo pokvarili bi mi jo!« »Prava reč. S kako drugo rečjo bi se dalo tudi ropotati!« »Sv. Pavel je rekel: bobnicc, ne vtikajte se v cerkvene reči!« ji je zagodel očanec resno in počasi. O sv. Pavlu mu je pripovedoval še ranjki župnik in glede babnic se je za zmerom zapomnil. »Trma! Le nikar se ne izgovarjaj na svetnike in ne delaj greha!« je zamomljala Tona in se zasukala pred ognjišče. »Hm, hm!« je zastokal Tonejc in se odvlekel proti cerkvi, ki je stala tik ob cesti. Velik! oltar se je svetlikal v zlatih, rdečih, zelenih in modrih barvah, ki so sc mešale skozi okno. S tal okoli cerkve je kar puhtelo od toplote, ki se je odbijala s sten. »Da, da!« Sv. Štefan, lepo cerkev imaš! Ko me ne bo, ti bo dolgčas. Prav gotovo se ne bo nihče tako brigal zate! In ti sveta Neža, sv. Ilnrbjir*t in sv. brata Kozma in Damijan kdo vas bo razurošil, ko bom jaz tam-le pod te turnim Koledar Torek, dne Z aprila: Frančiiek Pavlanski; Leopold Gaj. Sreda, dne 3. aprila: Rihard, škof; Hlonija, de». ki muč. Rovi grobovi f V SreHnl je umrl v nedeljo, 31. marca grap. Josip Scrbiaek, po domače Kušter, pos«itnik in ccrkveni ključar ter odličen rodoljub. Star je bil 73 let in je bil daleč po naših obmejnih krajih znan kot slovenski narodnjak in zaveden katoliški moi. Bil je med ustanovitelji domače Hranilnice in posojilnice ter člani raanih naših organizacij. Svoj čas je bil tudi župan, načelnik krajevnega šolskega odbora in prvovrsten vinogradnik. Rajni je bil brat g Ivana S.vbineka, člana banskega sveta in znanega odličnega vinogradnika v Svečini. Pogreb bo ▼ srede dopoldne ob 9. + V Dobruši pri Vodicah je t 64. letu starosti umrl gospod Janez Jeraj, posestnik. Rajnega, ki je bil izredno šaljivega in dobrega značaja, so poznali daleč naokoli in tudi Ljubljančani. Nad 30 let je bil zvest naročnik »Slovenca«. Pogreb bo r sredo, 3. aprila ob pol sedmih zjutraj iz Dobruše na župnijsko pokopališče v Vodicah. IV Ljubljani je mirno v Gospoda zaspala go-dela Uršič, hišna posestnica. Pogreb bo danes ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Florijanska ulica 30 na pokopališče k Sv. Križu. + V Ljubljani je 1. aprila umrla <. Jelka Katnenšek, poštna uradnica v pokoju. Pogreb bo v sredo, 3. aprila ob 3 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu. + V Borovnici je umrl g. Frane Snhadnlnik, posestnik, star 60 let. Pokopali ga bodo danes ob 10 dopoldne. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel Osebne novice = Poroka. V župnijski cerkvi v PiSecah se je poročil g. Kclher Anton, posestnik iz Brežic, z gdč. Agrež Marijo, hčerko posestnika in mlinarja iz Pisec. Bilo 6r€čfioI Kaj pravilo pa žene? Delo za treznost nekaterim ni všeč. Gledajo vse samo s stališča dobička. Gotovo, da ljudje tudi od alkohola žive in živeti morajo. Delavci za treznost to dobro vedo in to tudi upoštevajo. Velik uel slovenske zemlje je posajen s trto. To se ne da tajiti, in pridelano vino se mora popiti. S tem je pri nas treba računati. Na treznostnem zborovanju v Ljubljani na cvetno nedeljo je bila sprejeta resolucija: Gospodarstveniki naši se poživljajo in prosijo, da proučujejo, kako se da spraviti v sklad trczno3t naroda s koristjo, ki jo donaša vinogradništvo. Zato se bomo s tem vprašanjem posebej pečali in tudi v -Domoljubu« o tem pisali. — Vendar j.a gospodarsko stališče ni edino, s kate>ega se mora presojati alkoholizem in kako za treznosi. So tudi še drugi silno važni oziri, ki lih ni mogoče kar kratkomalo prezirati. En tak ozir je ozir na družine, žene in nedolžne otroke. List kočevskih Slovencev je prinesel v zadnji številki tale glas žena pijancev: Značilna izjava. V uredništvo se je zglasila žena-mati-gospodinja v družbi še petih drugih mater, ki so izjavile. Hvaležni smo Vam, da ste korajžno priobčili v zadnji številki »Kočevskega Slovenca« pod zaglavjem »Za narodni blagor« besede, katerih v drugih listih ni brati. Pod neusmiljeno silo nezmernega pijančevanja trpimo me žene-matere največ. Katera je tako nesrečna, da ima moža pijanca, jo lahko imenujete mučeni co. Gledati, kako propada s težkimi' žulji pridobljeno družinsko imetje, kako se otroci pohujšujejo nad očetom pijancem in se okužijo od njega s surovostjo in porogljivostjo nasproti lastni materi, prenašati surove žaljivke in časih tudi poniževalne udarce, in to brez kakega žarka upanja na zboljšanje, to je pravo mučeništvo, počasno umiranje v lastni družini. Da se policijska ura tako malo drži, da se pusti očetu pijancu uničiti posestvo, ki je last tudi žene in otrok, — to je od oblasti velik greh nasproti nam ženam, materam in našim otrokom. Končnemu opozorilu, ki so ga poslale žene na merodajno oblast, se pridružujemo še mi in, lahko Vas zagetovim, še tisoč in tisoč trpečih žena in nedolžnih otrok. rerkvijo gnil.c je mrmral Tonejc in se pozi-baval, zdaj pa zdaj zakašljal, se opotekel in v pršili ga je zbodlo. »Bog pomagaj! To je pa že od sile! Saj je vendar i>onilad tu, na me še davi. O ti kašelj-ick preklemanski! No, no! Bog te dal, Bog te bo vzel!< se je okregul in se ozrl, če ga morda kdo ne sliši. Lezel je v zvonik, počival, kašljal, se oprijemal za držaj iD hropel. Vrti to se mu je v glavi, njemu, ki je vendar bil milijonkrat v zvoniku in je brez strahu popravljal jabolko na vrhu' strelce. »Pošast ti božjastna!< se je pojez.il, ko ga je prestrašila postolka, ki si je pripravljala gnezdo. »No, nol Nič se ne boj, nisem hud ne! Le postelji si. ne lx>m te podil!« jo je ogovarjal še tedaj, ko je že trepetulu nad njivo. Namazal je uro, pobožal kot re.šeto veliko muho (nihalo, ozir. plošča na koncu nilialu) in kar s prstom odtrgal strjeno inažo ob tečajih. »Ne bo se še stekla!« je pomislil in odložil ključ. »Ne bom te navijal!« Saj bi jo bil navil, pa se mu je še ključ /del težak. Navija se pa ura trdo! »Ni dobro, da bi te navijal, preden sc ne iztečeš! je hropel in lezel po štrini lestvi k zvonovom in k raglji. Z obema rokama se ie oprijemal, pa še ni šlo. Kolenu mi se mu ši-bila in kadar je zakašljal, je mislil, da ga bo vrglo vznak. »Ura se ti bo stekla!« ga je nekaj opomnilo. Zaskrbelo ga je in temna senca mu je švignila mimo oči, da je vztrepetal od prečud-ne groze. On, ki se ni bal niti mrličev in je še ponoči grobove kopal, če podnevi ni utegnil. »?.e vem, včerajšnja solata mi je škodovala. Pozebla je bila. J)a, da! Pozebla solata mi je dala po glavi, zato sem tak!« je lagal sebi in mukoma prestavil nogo do prihodnjega klina. (Dalje.) — Uredba o pokojninskem fondu državnih pogndhnih poštarjev. Finančni minister dr. Šutej ]e v soglasju s poštnim ministrom dne 30. marca podpisal uredbo o pokojninskem fondu državnih pogodbenih poštarjev. S tem zadnjim aktom je končana skoraj desetletna borba državnih pogodbenih poštarjev za podržavljenje fonda, ki je prešel s 1. aprilom pod upravo poštnega ministrstva. — Sodobna organizacijske, versko-apologetske in druge probleme so najzanimiveje obravnavali odlični znanstveniki mednarodnega slovesa na lan-sk em Kongresu Kristusa Kralja, ki se je vršil v Ljubljani. Njihove razprave je v lepi slovenščini objavila knjiga o tem kongresu, ki je izšla te dni in ki se naroča pri škof. ordinariatu v Ljubljani, Cena 55 din za vezan, 40 din za broširan izvod, dokler traja subskripcija. Naš kitarski vlr-tuoz Stanko Prek bo nudil svojo umetnost po raznih slovenskih mestih. Ker je to med nami redkost, opozarjamo vse v poštev prihajajoče občinstvo na te prireditve. Prvi koncert se bo vršil v Ptuju dne 5. aprila pod okriljem tamkajšnje Glasbene Matice. — Irlet t Milano 21. do 26. aprila, v Grčijo 24. do 30. aprila, informacije in prijave pri Putniku. — Pevski zbori Hubadove župe JPS v Ljubljani imajo v nedeljo, dne 7. aprila letno redno skupščino, ki bo ob 10 v Hubadovi pevski dvorani z običajnim dnevnim redom. Vsak zbor naj pošlje na skupščino enega zastopnika in namestnika s pismenim pooblastilom. Včlanjena društva naj še pred skupščino odgovore na zadnjo župno okrožnico z dne 1.februarja ter vrnejo izpolnjene kartoteke v dveh izvodih, — Župna uprava. Zaprtost, tenivost črev sta vzrok mnogih boleznL 1—2 Artin dražeje dr. Wanderja vzeto zvečer, omogočajo zjutraj lahko i2praznjenj« 2 kom, Din 1.50, 12 kom. Din 8.—, 60 kom. Din 27.— Kec. 8. br. 7724/M. — Združenje desinfektorjev kraljevine Jugoslavije v Belgradu sporoča svojim članom, da je notranje ministrstvo po sporazumu z ministroirt za socialno politiko potrdilo pod številko 34.729 od 3. novembra 1939 pravila združenja, katera je občni zbor sprejel 2. aprila 1939. Gls.de na to odobritev ima društvo pravico do obstoja. Izvršna uprava je razposlala že pravila združenja v Zagreb in Ljubljano, ki nadaljuje s podrobno organizacijo, ki bo izpeljana do sklicanj pivega rednega občnega zbora, ki mora biti sklican najkasneje do 31. junija letošnjega leta v Belgiadu. Člani, ki še niso plačali članarine, se pozivajo, naj izpolnijo svojo dolžnost, desinfektoiji pa, ki še niso pristopili v združenje, posebno nezaposleni, pa se naprošajo, naj pošljejo svoje naslove, da jim bo mogoče dostaviti formular pristopnice. Pisarna združenja je v Kralja Alilana ulici štev. 8 v Belgradu. - Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. p4> dh&avi iiamuinm^^ * Posvetitev nove cerkve sv. Jožefa v Sarajevu. Preteklo nedeljo je vrhbo6anski nadškof dr. Ivan Žarič posvetil novo c-erkev sv. Jožefa v Sarajevu. K tej slovesnosti se je zbrala velika množica vernikov iz vrhbosanske nadškofije. Največja skupina kmetov in kmetic je prišla iz Kraljevske Sutjeeke. Oč tam se jih je pripeljalo 6 posebnim vlakom okrog 700. Pred cerkvenimi vrati je imel nadškof dr. Sarič govor, v katerem je pojasnil pomen posvetitve, nato pa je govoril o važnosti nove sarajevske cerkve s cerkv enega ?fi hrvatskega narodnega stališča. V novi cerk vi se je zbralo več tisoč vernikov. Popoldne je nadškof v novi cerkvi poročil več mladih parov, ki so hoteli na dan posvetitve v novi cerkvi prejeti zakrament sv. zakona. * Tovorni vlak se ponesrečil t snežnem viharju. V petek popoldne 6e je tovorni vlak, ki je peljal iz Splita proti Zagrebu, ponesrečil v snežnem viharju blizu Zrmanja. Snežni vihar je dosegel hitrost 120 kilometrov na uro. Vlak je privozil nedaleč od podaje Zrmanje v vihar, ki je prevrnil tri vagone. Pre-vrnjene vagone je vlak vlekel okrog 300 m daleč s seboj. Zaradi te nesreže jc bil železniški promet med Splitom in Zagrebom prekinjen do sobote popoldne. Človeških žrtev nesreča k sreči ni zahtevala, materialna škoda je pa precejšnja. * Velik zemeljski plaz pri Indjiji. V noči na pretekli petek je v vas Krčedino blizu Indiije pri-hrumel1 velik zemeljski plaz, ki je več kmetov spravil na beraško palico. Okrog 90 oralov rodovitne zemlje je opustošene, več hiš pa je porušenih. Kmet Palika Bordoš, ki mu je plaz uničil prav vse imetje, je takole opisal strašno noč: Močno podzemeljsko bobnjenje me je zbudMo iz spanja. Ko sem hitro prižgal luč, sem vide!, da se majejo hišne stene. Hitro sem znosil otroke iz podirajoče se hiše in poklical svoji ženo. Komaj smo zapustili hišo, se jc že z velikim tiu-ščem porušila. * Nemški tovorni parnik v Gružu. Pre!ek!o soboto zjutraj je priplul v pristanišče Gruž nemški tovorni parnik »Ankara«. Naložil bo bavksit. Parnik bo odplul v Trst, kjer bo razložil za Nemčijo namenjeni tovor. Parnik ie vojska presenetila v jadranskem morju in je bil doslej vrkcan v tržaškem pristanišču. * Zagrebški trgovec pozabil v hotelu 800.000 I dinarjev. Veliko senzacijo med gosti kakor tudi I — Vlak povozil delavca. Ko je šel ▼ nedeljo zvečer 301etni delavec Jože Zavrl iz Kresniških Poljan ob 9.30 iz vlaka v Jevnici proti domu, to mu znanci svetovali, naj gre rajši po cesti, kakor po progi. Toda odgovoril jim je, da mu je dobro znana proga, in odšel je v temo. Na še prehodil 300 metrov, ko je prišel za njim tovorni vlak, kateremu se Zavrl ni dosti umaknil, tako da je prišel z desno nogo pod vlak, ki mu jo je odrezal nad gležnjem. Kmalu nato ga je našel železniški ohhod-nik. Poklical je ljudi, da so ga obvezali in nato odpeljali v bolnišnico. šmarnice za leto 1940 »Mati dobrega Pastirja« so posvečene živim In rajnim materam slovenskih duhovnikov. Zato jih bodo s posebno pieteto vsi gg. duhovniki čitali. Nekateri pa so pozabili knjigo naročiti v prednaročilu. Sporočamo, da se ta prednaročila s 23% popustom sprejemajo samo še do 10. aprila 1910, ko bomo dali knjigo na knjižni trg. — TIskarna sv. Cirila v Mariboru. — Nasilni cigani. Iz novomeške okolice nam pišejo: Koliko časa naj še mimo trpimo, da cigani ogrožajo naže življenje in imetje? Velikansko škodo so naredili po gozdovih; posameznim kmetom so po-eekali po 20 do 30 vou drv. Kjer postavijo svoje šotore, vse okrog na gladko pospravijo. Po vaseh kradejo perutnino, obleko in čevlje. Prosjačijo tako nasilno, da se jih ne odkrižaš kar tako. Če ponudiš kruh, ga ne mara; denar hoče imeti. Že drugič so napadli v Bršljinu pri Novem mestu mesarja g. Sa-jeta Franca in ga grozovito pretepli. Te dni so pijani pridrveli v mesnico in zahtevali za en dinar mesa. Ker ga niso dobili, 6o razbijali po mesnici in šipe po izložbi; domači fant in vajenec sta komaj ušla. Nato je ciganska druhal navalila še na županovo hišo. Če bi ne prihiteli orožniki, bi se utegnile zgoditi strašne reči. 2e neštetokrat emo predlagali izvedljive predloge, da se cigane civilizira. Do 6edaj jih poznata le vojaška oblast, in nekoliko sodna. Kaj pa druge oblasti? Opravičeno se zbira ljudska nevolja radi prevelike obzirnosti oblasti do ciganov in kaj rado bi se zgodilo, da bodo morali ljudje po »svoje rešiti« cigansko vprašanje. Cigani dobivajo podporo, če so pri orožnih vajah. Ta denar so še vselej v par urah zapik in v pijanosti divjali. Zakaj se jim denar daje, če pa niso sposobni gospodariti z njim? Varnost imetja in življenja je v novomeški okolici zelo padla. Akrobati matematike Prod nekaj desetletij je sim nekega italijanskega cestnega muzikanta oprivil pre.l-akademsko izpraševalno komisijo odličen iz|>it o svoji računski darovitost. V 50 sekundah je odštel število z 18 številkami od števila, ki je imelo prav toliko številk. V Ameriki je nedavno vzbujal veliko pozornost neki drugi možganski akrobat. To je namreč človek, ki njegovi možgani sestojnjo prav za jirav iz dveh, medsebojno neodvisnih jiolovic. Temu človeku ni nič, slikati hkrati dve različni podobi. Tudi različne članke piše po dvoje hkrati. Višek je pa to, da more tudi svoje računske naloge z obema rokama obenem pisati in izračunati Stalin o brezboštvu Sovjetski medicinec profesor Ivaškevič je imel nedavno na neki brezbožniški skupščini v Moskvi predavanje o Stalinu kot brezbožniku. Pripovedoval je, da je imel kot zdravnik dostikrat priložnost, da je Stalina videl in z njim govoril. Iz njegovih ust, jiravi, je izvedel, kako ostro sovjetski poglavar odklanja, da bi ga neuki komunisti slavili kot nekega novega Kristusa ali odrešenika sveta. Stalin mu je večkrat dejal: »Jaz sem človek z jasnim razumom in s čisto materialističnim mišljenjem. V mojih očeh veljajo za socialiste samo oni ljudje, ki se javno priznavajo za brezbožnike. Marksizem brez brezbožnišlva je kakor človek brez srca.< Profesor Ivaškevič je na koncu svojega predavanja izjavil, da mora imeti brezbožniški ideja prednost pred življenjem poedincev, ako gre za važna vprašanja te ideje. »Ako zahteva brezbožniško gibanje smrtne žrtve, je treba le-te brez pomisleka doprinesti,« uči Stalin in s temi besedami je tudi Iva-škevič zaključil svoje predavanje. med uslužbenci hotela »Palače« v Banjaluki je v soboto popoldne povzročila telefonska vest iz Pri-jedora, da je v hotelu ostal usnjen kovčeg, v katerem se nahaja ogromna vsota denarja, last treh -zagrebških lesnih trgovcev. Trgovci \Volf, Veršel in Verner so prišli v soboto zjutraj v Banjaluko in najeli v hotelu »Palače« sobo za čez dan. Ob treh pojjoldne so odpotovali z vlakom nazaj proti Zagrebu. Ko so bili že v bližini Pri-jedora, se je trgovec \Volf spomnil, da je na obešalniku v restavraciji hotela pozabil usnjeni kovčeg, v katerem je velika -vsota denarja. Wolf je takoj prekinil vožnjo in s pošte v Prijedoru telefoniral v hotel »Palače« v Banjaluko, kai se mu je zgodilo. Prosil je, naj kovčeg poiščejo vendar pa ne odpro prej, dokler ne pride on sam. Plačilni natakar Kolar je takoj začel iskati in les našel kovčeg. Kmalu nato je telefoniral iz San-skega Mosta trgovec Veršel in sporočil, da se njegov tovariš Wolf že pelje z avtomobilom v Banjaluko. Veršlu so takoj povedali, da je kovče<* najden. Okrog 4 popoldne je prišel v Banjaluko Wolf in ves vesel zvedel od vratarja, da je kovčeg najden. V pričo plačilnega natakarja Kolara in hotelskega sluge so odprli kovčeg in v njem našli 300.000 dinarjev v gotovini in zvitek obveznic v vrednosti 500.000 dinarjev. Wolf je preštel denar in pregledal obveznice in našel vse v najlepšem redu. Dal je »ilačilneirui natakarju 500 dinarjev, vratarju tudi S00 dinarjev, hotelskemu slugi pa 200 dinarjev, nakar se je ves vesel odpeljal z avtomobilom v Zagreb. * Lokomotiva razmesarila neznanega mola. V ielezničareki koloniji v Zagrebu se je preteklo nedeljo zgodila huda nesreča, ki še ni pojasnjena. Ni še namreč čisto gotovo, aH gre za nesrečo ali pa za snmomor neznanega moža, starega 55 do 60 let, oblečenega v ponošeno sivo delavsko obleko z opan-kami na nogah, ker pri neanancu niso našli ničesar, kar bi moglo pojasniti njegovo identiteto ali njegovo smrt. Ko je nočni stražnik opravljal službo pri želez-ničarcki koloniji, je 100 m daleč od železniške postaje našel na progi mrtvo truplo, silno razmesarjeno. Stražn'k je takoj obvestil policijsko stražnico, nakar je takoj prihitela komisija, ki ni mogla drugega ugotoviti kakor smrt. ♦ Uboj sredi Zagreba. Delavca Stjepan Babič in Stjepan Bačurin sta v noči od 6obote na nedeljo popivala po gostilnah v Petrinjski ulici v Zagrebu. Okrog štirih zjutraj pa sta se sporekla in začela pretepati. Posledica je bila, da je Babič obležal na tleh in med prevozom na kliniko umrl. Bačurin, ki ga je policija aretirala, je izpovedal, da je stal na ulici Gledališče D r a m a i Torek, 2. aprila; »Zupanova Micka«. »Varh« Premiera. Premierski abonma. — Sreda, 3. aprila: »Severna lisica«. Red A. — Čatrtek, 4. aprila: »Asmodcj«, Red B in Poletni abonma. — Petek, 5. aprila: zaprto. Opera; Torek, 2. aprila: eaprto. — Sreda, »Adriana Lecouvreur«. Red Sreda. — Četrtek, 4. aprila: »Figarova svatba«. Red Četrtek. Gostovanje Vere Majdičeve. — Petek, 5. aprila: zaprto. (Generalka). Radio Ljubljana Torek, 2. aprila- 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — II Šolska ura: Živalstvo v naših vodah (g. prof. Rafael Bačar) — 12 Po domačo (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 15.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Vsakemu nekaj (Radijski orkester) — 18.4<» Če-ščenje — bistvo religije (g. Fr. Terseglav) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Ljubljanska medicinska fak ulteta (dr. Božidar Lavrič, Ljubljana) — 19.40 Objuve — 19.50 Gospodarska jioročila in nasveti (g. Drago Potočnik) — 20 Akademski pevski kvintet — 20.45 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Harmoniko igra g. Edvard Kovač. Drugi programi Torek, 2. aprila: Belgrad: 20.40 Filh. konc. — Zagreb: 21 Ork. in vok. konc. — Bratislava: 21 Simf. konc. — Praga: 20.45 Ork. konc. — Sofija: 20 Kom. konc. — Beromiinster: 20.15 Simf. konc. — Budimpešta; 19.30 Ponchiellijeva opera »Gioconda«. — Bukarešta: 20 Simf. konc. — Stock-hoIm-Horby: 20,45 Orgle. — Trst-Milan: 21 Simf. konc. — Rim-Bari: 21.30 Lahka gl. — Florenca: 21 Donizzetijeva opera »Odlikovanka«. — Oslo: 21.30 Ork. konc. — Sottcns: 20.30 Igra. Prireditve in zabave Pevsko življenje na območju Ljubljane je izredno razvito saj delajo na tem koščku slovenske zemlje precej nad 20 moških in mešanih zborov. Med najagilnejše spada pevski »'.bor Krakovo-Trnovo. Samostojni koncert bodo imeli Krakovčani v petek dne 5. t. m. v veliki Fiiharmonični dvorani. Kot solista bosta nastopila priljubljena brata Petrovčica: Tone in Roman. Začetek ob 20 v petek 5. t, m. Pred-prodaja v knjigami Glasbene Matice. Simfonični koncert, ki bo ob 20-letnici Orke-6tialnega društva Glasbene Matice ljubljanske prihodnji ponedeljek, dne 8. t. m. bo imel zelo zanimiv spored. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Koncertna dvorana: Unionska. Predavanja Prirodoslovno društvo v Ljubljani priredi drevi ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi poljudno znanstveno predavanje »Oiiificysko otočje«. Predavala bo v slovenščini ga. Fanny Co-peiand. Predavanje bodo pojasnjevale krasne, večinoma barvaste, skioptične 6like. Sestanki FO ŠiSka ima drevi svoj redni sestanek. Na sporedu zanimivo predavanje. Vabljeni vsi možje in fantje! — Bog živil Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja Zatekel se je dne 29. marca t. 1. pes sivkasto-črne barve. Dobi se pri Vehovec Alojz, Hraše, p. Smlednik. pred gostilno, ko 6e mu je za hrbtom približal Babič in ga napadel. Bačurin je bil prepričan, da mu hoče vzeti denar. Nekaj časa sta 6e ruvala, nato pa je Bačurin izvlekel iz žepa velike škarje in z njimi eabodel Babica', ki 6e je takoj zgrudil na tla. Pokojni delavec Babič je bil star 33 let. * Boj starke z roparjem. Zelo premožna vdova Darinka Kostič v Obrenovcu živi že več let pri družini Nešičevi. Te dni je Nešič s svojo ženo odpotoval iti pustil svoje otroke v varstvu Ko:ti-čeve, ki je stara 74 let. Ponoči pa je vdrl v hišo ropar in napadel starko, ki jo je ropot zbudil. Ropar je Kostičevo večkrat z vso silo udaril po glavi, da bi jo onesvestil ter ji je skušal zamašiti usta. Kostičeva pa se mu je krepko posta ,-ila v bran m je glasno klicala na pomoč. Ko je ronar zaslišal korake na cesti, ki so se hitro bližali, je pobegnil. Neki železničar, ki ie slišal starkine klice na pomoč, je stopil v hišo in našel Kostičevo nezavestno v postelji. Kostičevo, ki ima hude poškodbe na glavi in po životu, so prepeljali v bolnišnico. Za roparjem ni nobene sledi. Anekdota Na svojih koncertnih potovanjih je bil Liszt prsiljen, da je prenočil v nekem malem ogrskem mestu. Komaj 6' je zvedelo za njegovo navzočnost, že se je zbrala skupina njegovih častilcev, da pozdravi odličnega gos'a in ga povabi na slavnostno večerjo. Precej dolgo časa je trajalo, da so prišli /ei povabljenci in zavzeli svoje prostore. Tu pa je "pazil župan, da sedi za mizo trinajst oseb. Ves frestrašen je skočil po koncu. »No, le nikar se nc vznemirjajte zaradi tega,« je mimo dejal Li6zt, »jaz sem neznansko lačen in bom jedel za dva.« Kateri j» pravi srednji vek? f i 11UBU4N4 Kongres Zveze planinskih društev Preteklo nedeljo je btl v Ljubljani 14. redni letni kongres Zveze planinskih društev Jugoslavije, ki ga je vodil predsednik g. dr. Fran Tominšek, in med drugimi posebno pozdravil tudi brate Bolgare, ki so s svojo navzočnostjo počastili občni zbor. Z zborovanja so bile poslane udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., knezu namestniku ter pozdravne brzojavke ministru za telesno vzgojo naroda Tomi-tu, ministru za trgovino dr. Andresu, banu dr. Natla-čenu, ki vsi z veliko ljubeznijo podpirajo to organizacijo, ki šteje nad 30.000 članov. O delovanju zveze so izšla tiskana poročila in smo jih v izvlečku objavili že pretekli teden. Razen predsednikovega poro-č'la so izšla V6a poročila v srbohrvaščini. Kongres bi se namreč moral vršiti v Nišu in so bili vsi referati prikrojeni za naše južne razmere, kajti tem krajam so bili namenjeni, posebno referat g. dr. inž. Avčina o »Zimski alpinistiki«. Odposlanec Bolgarske planinske zveze g. Todor Todorov je v svojem govoru, polnem priznanja naši Zvezi in vzpodbujajoč k skupnemu delu sporočil med 'viharnim navdušenjem vseh zborovalcev sklep Bolgarske planiske zveze, 6 katerim je le-ta imenovala g. dr. Frana Tominška zaradi njegovih velikih zaslug za častnega člana. Odlikovancc g. dr. Tominšek se je ves ginjen zahvalil za to počaščenje in izjavil, da ga ne sprejema toliko kot osebno odlikovanje, ?mpak bolj kot odlikovanje vse Zveze planinskih društev. Obljubil je bratom Bolgarom, da jih bodo Slovenci o priliki kongresa, ki bo prihodnje leto v Nišu, obiskali v Sofiji. Nova uprava Zveze planinskih društev je sestavljena tako-le: Predsednik dr. Fran Tominšek, podpredsedniki dr. Fran Šuklje k Zagreba, inž. Sta-noje Nedeljkovič iz Belgrada in dr. Vladimir Belaj-č.č iz Novegr. Sada; tajnik dr. Josip Pretnar, namestnika dr. Brtlej Arnošt iz Ljubljane in Gaja Garača-n-n iz Novega Sada; blagajnik Fran Vilhar iz Ljubljane; odborniki: Dušan Jakšič in Peter Došek iz Zagreba, Jože Cesar in Pučnik Adalbert iz Ljubljane, Djordje K roti č iz Sarajeva, dr. Milan Sekulič iz Skoplja, Mirko Tropan iz Zagreba. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: dr. Mirko Hrašovec iz Celja, dr. Šubašič iz Sarajeva in Mirko Petkovič iz Niša. Pred zaključkom kongresa je tajnik g. dr. Pretnar prebral resolucijo, ki je bila sprejeta že na pred- konferenci predstavnikov Zveze planinskih društev. % * 1 Zaradi kontumaca psov m mačk se ljubljanski prijatelji psov precej razburjajo, ker nekateri mislijo, da jž kontumac razglašen eamo v Ljubljani. Ker se ;e po deželi pojavilo več sumljivih psov, je kontumac razglašen v okrajih Kamnik, Logatec, Kočevje in Ljubljana-okolica. 2e v prvi polovici marca 6e je namreč po Blokah klatil majhen čm pes košatega repa, ki je ugrizel neko osebo in nekaj psov ter ušel proti Iški. Isti ali podoben pes se je klatil tudi po kamniškem okraju na Jeranovem ter so ga videli tudi po vaseh Godič, Zduša, Nevlje, Vrhpolje, nato je pa tekel skozi Kavran, Podhruško, Srednjo vas, Loke, Potok, Buč, Šmartno do Lazov, kjer je bil ustreljen. Klal se je vsaj z 10 psi in ugrizel 7 oseb. Prav mogoče je torej, da je isti pes bil 17. marca tudi na Ježici, kjer je napadel več psov in ljudi. Iz Iške je v kamniški okraj najbrž prišel skozi Ljubljano, kar pravijo tudi na Ježici, in je zato najbrž tudi v ljubljanski občini s steklino okužil kakega psa, da torej samo previdnost in skrb za zdravje prebivalstva pred to strašno boleznijo nalagata oblasti, da je razglasila kontumac tudi v ljubljanski občini. 1 Skupina bojevnikov Ljubljana - Št. Peter vljudno vabi članstvo na občni zbor, ki bo jutri, v sredo, 3. aprila ob 8 zvečer v gostilniških prostorih g. Leopolda Zupančiča na Jegličevi cesti. 1 Društvo upokojenega učiteljstva ima svoj redni obč. zbor za 1. 1940 v četrtek, 4. aprila ob 3 popoldne pri Novem svetu — Prešernova soba — z običajnim dnevnim redom. 1 »Revizor« v proslavo 40 letnega odrskega dela našega igralca Josipa Daneša bo v torek 9. aprila v opernem gledališču. Predprodaja vstopnic je od torka 2. t. m. dalje pri dnevni blagajni. 1 Društvu »Dom slepih« je daroval neimenovani mesto venca na krsto pokojne gospe Kurentove din 2C0, za kar se odbor najickreneje zahvaljuje, 1 Dr. Rodoschegg zopet ordinira. I Smrt na cesti. Okrog pol 1 zjutraj je šel po Miklošičevi cesti Kovaček Franjo, bivši godbenik vojaške godbe. Na lepem se je zgrudil in na hodniku izdihnil. Obveščena je bila o smrti tudi ljubljanska policija. Na mesto je odšla policijska komisija in policijski zdravnik dr. Luzar ie ugotovil, da je Kovačeka zadela srčna kap. Komisija je odločila, naj se prepelje mrtvec v : mrtvašnico prosekture. 1 1 Vlomilska smola. Te dni so poskušali svojo srečo 18 letni Bogomil R., 16 letni Ladislav T. in 23 letni Matija J. z vlomom v trgov;no na Tržaški cesti. Trgovina je last Novaka Emila in so v njej precejšnje zaloge mešanega blaga. Mlada grešnika postopača sta v družbi Matije, ki je tudi vojaški begunec, našla primerno pot, po kateri so vsi trije tički lahko brez skrbi vlomili v trgovino. Cez sosedno dvorišče so se namreč splazili v vežo Marinčičeve hiše, v kateri je Novakova trgovina. V veži so nato sneli šipo z vrat, ki vodijo v skladišče. Tako so si priborili vstop v trgovino ter lepo izbirali vse, kar bi se splačalo odnesti. Ker so šli že zgodaj na delo, še pred polnočjo, se jim ni nikamor mudilo. N.ibasaii so dve veliki vreči z manufakturnim in špecerijskim blagom. Niso si pozabili napolniti žepov in ko so najtežje delo opravili, so se spravili nad v trgovini razstavljene dobrote. Privoščili so si pomaranč in slaščic. Imeli so dober tek in so se ma-stili kar dve uri, včasih pa je kdo od njih še z žepno svetilko posvetil po trgovini naokrog, da bi morda našel še kako dobroto, ki bi se jo splačalo odnesti. Prav to malenkostno razsvetljevanje pa jih je spravilo v nesrečo. Stražnik je namreč na obhodu zapazil, da se nekaj bliska v trgovini, ki je s ceste popolnoma solidno zaprta. Takoj se mu je zdelo to sumljivo in je hitro našel isto jx)t, kot so jo iztuhtali vlomilci. Ko je priše' čez dvorišče v vežo, je že videl vlomljena vrata. Potegnil je samokres in skočil v trgovino in vzkliknil: »Roke kvišku«! Najprej je ostalo vse tiho, ko pa je prižgal stražnik luč, je videl, da se je nekdo skril za obešalnik jx>d dežni plašč, ki je tam visel in lepo molel roke kvišku. Drugi pa se je prav tedaj prikobacal izpod inize. Tako je aretiral Matijo in Ladislava, Bogomil pa. ki je bil na preži, je ušel, vendar ne za dolgo. Že zjutraj ob 6 je padel v roke pravice in šel d^lat družbo svojima tovarišema. Pri preiskavi so ugotovili, da so nabrali in v vrečah pripravili vlomilci za okrog 13.000 din manufakturnega blaga. V njihovih žepih pa je bilo še za 500 din riznih drobnarij, malica, ki so si jo privoščili, pa je bila tudi vredna kakih 200 din. Tatove je policija že poslala na sodišče. 1 Žalostna žrtev bojevitosti. V noči od sobote na nedeljo so se prav v času ko zapirajo gostilne spoprijeli v Kapiteljski ulici štirje možakarji. Ko so se lotevali drug drugega, je neki Anton prijel nekega svojega tovariša, ki se ga je na vso siio otepal. Krilil je tako nerodno z rokami, da je prav v trenutku, ko se je izvil Antonu iz rok, zadel njega s prstom v levo oko. Bojevitosti je bilo takoj konec in Zupančiča so spravili v ljubljansko bolnišnico, kjer mu bodo poskušali rešili oko. Iz Julijske Krajine Velik požar. Ko je na veliki petek zvečer bila v Dornbergu v Vipavski dolini skoro vsa župnija zbrana v cerkvi pri večerni pobožnosti, je pričelo goreti v hiši posestnika Ivana Rijavca na Brdu št. 5. Ogenj se je širil z veliko naglico preko vsega stanovanjskega poslopja. Doma je bila 6ama gospodinja, ki je gasila in reševala, kolikor so ji dale moči, kaj prida pa ni mogla rešiti. Uničeno je bilo vse žito, slanina, pohištvo in mnogo lepih knjig. 0gnjega6ci, ki so prihiteli iz Gorice, so z veliko težavo rešili hlev in 6enik ter omejili ogenj, da ni zajel še sosednih hiš. Škoda dosega skoro 50.000 lir in je le nizko krita z zavarovalnino. Drzna tatvina, V Dombergu je neki drzen uzmo-vič izrabil cerkveno pobožnost v svoj umazani posel. iJdrl je v hišo Zdravka Doplikarja ter v njej prav zločinsko gospodaril. Ukradel je 950 lir v gotovini, zlato uro z verižico, vse salame in mnogo perila ter pejedel in odnesel tudi nekaj velikonočnih dobrot. Tatu orožniki pridno zasledujejo in je upati, da bo kmalu pod ključem. Smrt trdne naše korenine. V soboto, 23. marca je v Biljah pri Gorici umrl v 76. letu starosti g. Ivan Nemec, lastnik opekarne in posestnik. Rajnki je bil izredno skrben gospodar. Zlasti je globoko ljubil zemljo in jo z vso pridnostjo obdeloval. Čeprav že ves slab. je še dan pred 6mrtjo šel v svoj vinograd. Svojo življenjsko moč je črpal iz globokovernega srca. Veličasten pogreb je izpričal, da je užival ve-l.ko spoštovanje v domači vasi in vsej okolici. Naj počiva v Bogu! Žalujočim iskreno sožaljel Cene rasejo. Pri vseh življenjskih ki gospodarskih potrebščinah se cene v zadnjih mesecih stalno dvigajo, pri nekaterih precej hitro. Meso je v Gorici v teh dneh poskočilo za približno 2 liri pri kilogramu; živa teža goveje živine se plačuje že po 5.50 lir. — Fižol stane v nadrobni prodaii okrog 6 lir. _ Drva za kurivo so se v mestih od 18 lir za kvintal dvignila na 22 lir in čez. — Lesna kupčija v splošnem cvete, izsekavanje pa postaja ie pustošenje in ne obeta nič dobrega. Po mnogih rebrih se kažejo že goličave in maloštevilni gozdovi se redčijo in padajo. Uničevanje našega skromnega gozdnega zaklada postaja že nevarno in lahko usodno. Ne vemo, kamo bomo prišli, če naših kmečkih gospodarjev še o pravem času ne bo srečala zdrava zavest, da vabljive vsote, ki jih potegnejo za les, hitro kopnijo, lesovi pa počasi rasejo. Bilo bi grozno, če bi naši naj-premožnejši predeli dežele radi kratkovidnega gospodarjenja zapadli obubožanju. — Vinske cene so tudi močno poskočile, V Brdih in v Vipavski dolini je cena na kmetih že prekoračila 2 liri za licer; govorijo že o 2.20 lirah. Škoda, da so vinske kleti že povsod skoro prazne. Kraški teran, ki ga je pa zelo malo, se še ni razgibal na trgu, imel bo pa gotovo visoko ceno, 3 lire liter bo najbrže že nastavna cena. Kmetijski konzorcij za Julijsko Krajino (Consor-zro agrario Giulano), k: je imel svoj 6edež v Trstu in je bil določen za vso Julijsko Krajino, se je po novem letu razdelil in je dobila vsaka dežela svoj pekrajinski konzorcij ((Consorzio agrario provincia-le). Dozdaj so se t: konzorciji bavili v prvi vrsti z dobavo umetnih gnojil, otrob in sličnih potrebščin. V kratkem bodo svoj delokrog še razširili. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? Plašči najnovejši modeli pri »LAMA«, Maribor naris Anfoinctto Samo par dni na sporeda — Norma Shearer — Tyrone Power KINO MATICA telefon 21-24 Predstave ob 16, 19 in 21 Najkrasnejši zgodovinski film o žaloigri zadnje francoske vladarice. [ Mickey Roonejr in Freddie Bartholomew kot m'ada mornarska gojenca v zabavni filmski pustolovščini: JEFF KINO SLOGA tel. 27-30 BHHnHBHHBBHBmmi Samo Se danes ob 16., 19. in lil. uril (P!» I Zadnje vesti: Govor predsednika vlade pred senatorji (Nadaljevanje z S. slrani) Toda gospodje, razumljivo jc. da je vla-dulo 1918 tako pojmovanje, ko je bilo tako navdušenje, da je to navdušenje šlo preko vsega. Takrat nihče ni realno gledal, na kak način se zedinjamo. Toda življenje je močnejše kot vse drugo. V onem navdušenju takrat so sprejeli tako ustavo, ki je bila osnova za najbolj kruti centralizem. Neprestano so ponavljali napako za napakami. Te napake je bilo treba popraviti. Gospodje, jaz sem takrat začol z dr. VI. Mačkom jasno in iskreno govoriti. Moralo se je ustvariti zuupanje. Vedefsem, da se ne sme iti ne na desno in ne na levo, temveč naravnost naprej k glavni stvari. Glavna stvar pa je bila ta: Hrvati so hoteli imeti svoje ozemlje, na tem ozemlju pa so hoteli imeti pravico, da sami gospodarijo. To naj bi veljalo predvsem za gospodurska vprašanja in za gotova druga vprašanja, kjer naj bi imeli avtonomno življenje. Če pogledate kompotence. ki so bile na osnovi novega proračuna za banovino Hrvatsko prenešene na to banovino, potem se vidi, da je bilo to načelo izvedeno. Vidi pa se tudi to, da prenos teh kompetene na banovino Hrvatsko niti najmanj ni okrnil moči države kot take. Gospodje, če bi se po tej poti šlo naprej ter tudi v ostalih krajih izvršila preureditev — preureditev ostalih krajev pa se mora izvršiti — sem globoko prepričan, da pri tem v ničemer ne bi trpela moč in veličina države. Gospodje! Pri nas se včasih govori v zvezi s sporazumom in mejah nove banovine o tem, da bi morale biti neke vasi in neke ol>čine tu in ne tam, toda vedite, da je meja Jugoslavije ena in da je greh smatrati, da nas notranje meje ločijo, kajti vse te meje so v naši skupni jugoslovanski domovini. Naša notranja preureditev je bila izvršena na podlagi čl. t(6 ustave. Naša notranja ureditev, ko bo izvedena do konca, bo imela popolnoma drugo sliko. Naj torej nihče ne smatra, da je hrvaško vprašanje rešeno samo začasno in da je tudi banovina Hrvatska samo začasna. Ne, mi bomo v osnovah spremenili sistem naše notran je ureditve. Mi spreminjamo ta sistem in ga bomo spremenili, toda spremenili na boljše. Zelo modro je bilo z najvišjega mesta, da je že od 1. ifVi naprej podpiralo politiko sporazuma. Vlada, ki sem jo sestavil potem, ko je bil sporazum sprejet, je imela nalogo, da ta sporazum izvede. Vi veste, kako je bila nova vlada dobro sprejetu. Smatral sem za potrebno, da stopijo v novo vlado osebnosti, ki so bile z nami istega mnenja, tako sta vstopila med drugimi dr. T.azar Mnrkovič in Božidar Maksimovie. Kadarkoli je bilo govora o političnih kombinacijah, sem vedno mislil ne samo na radikale, temveč tudi na dr. Korošca in dr. Spaha. Vedno sem smatral, da imamo idejno nekaj skupnega. Spominjate se, da je pok. Velja Vukičevič, ko je sklepal blejski spornznm, naglašal, da si stojijo te tri stranke zelo blizn, da so ljudske in da gledajo podobno na glavne državne probleme. Dne 6. januarja so bile stranke razpušče-ne. Prišle so volitve 1. 1935. Nekatere so šle na volitve, druge so se abstinirale. Potem je prišel nov čas ter se je pojavila misel, da l>i !>ilo treba ustanoviti močno politično formacijo. Takrat je bila ustanovljena Jugoslov. radikalna zajednica. Jaz nisem ustanovil Jugoslov. radikalne zajednice, njo so ustanovili Aca Stano-jevie, dr. Korošec, dr. Spaho in dr. M. Stoja-dinovič. V Jugoslov. radikalni zajednici so bili zastopani tako Srbi kakor Hrvati in Slovenci in Muslimani. Bila je jugoslovanska stranka, in to je bila osnovna misel pri ustanovitvi Jugoslov. radikalne zajednice. Mi tudi danes stojimo na stališču, naj se nj^no delovanje raztega na vso državo. Ona naj obsega vse pokrajine. Toda ko je bila ustanovljena Jugoslov. radikalna zajednica, so nastali v njej nesporazumi. Eni trdijo, da je za to kriv Stojadinovič, drugi zopet, da je za to kriv Miša Trifunovič, ki je delal z vsemi silami na to, da se JRZ razbije. Bilo je včasih precej neiskrenosti. Dr. Stojadinovič je hote! naj bi naša stranka zaplula v popolnoma druge vode. Najprej sta dala ostavko Kumenovič in Bobič. Oni v glavnem odboru so trdili, da je bila Jugoslov. radikalna zajednica ustanovljena samo zato, da pride do oblasti, toda isto bi se lahko očitalo glavnemu odboru. Ko sta stopila v vlado Mar-kovič in Maksimovič, se je pojavila misel združ;itve radikalov. Toda Miša Trifunovič ju je proglasil za disidenta. Kakor sem omenil, pojavila se je misel o zbiranju radikalov. Govoril sem o tem z Aco Stanojevičera. Smatral sem, da je treba pri zbiranju radikalov smatrati JIIZ kot glavno formacijo in da bi se na tej osnovi zbrali radikali. Miša Trifunovič pa zahteva, da se njemu prepusti organizacija radikalne stranke. Vem, da on tega ne bo mogel napraviti, toda velika škoda je za vsako skupino, ki se loči. Že ob priliki ustanovitve JNS, je odšla skupina radikalov. Ob priliki formacije glavnega odbora je spet odšla druga skupina. To je škoda, ker so to bili dobri elementi. Jaz sem s svoje strani napravil vse. Jaz. sam nisem postavil osebnih vprašanj in tudi nočem, du bi bila moja osebnost ovira. Nisem razumel svoje vloge tuko kot dr. Stojadinovič. Dokler sem potreben, sem tu. Mnenja sem, da 1m> tu naša politična organizacija živela še dolgo vrsto let. Mislim, da se mora zbiranje radikalov omejiti na to, da *e zbirajo radtKftli med ljudstvom, zbiranj« radikal /V prvakov pa je težka zadeva. Vi kot poetični možje veste, di je vlada imela velike naloge V težkih mednarodnih razmerah smo proglasili nevtralnost. Ohraniti moramo sedaj pravo linijo nevtralnosti Mislim, da je to največji modrost naše politike. Mislim da mora naša država po tej poti iti. Propaganda v vseh nevtralnih državah je ogromno. Mi delamo samo zeto, da ostane naša rcvtrainost striktna. Goliti odnošaje s sosedi, to je logično. Ohranili smo vse svoje prijatelje, pri t-ro pe se ne vmešavamo v njihove zadeve. Kako se bo ta spopad končal, o tem ne bomo prorohovali. Deio v!.;de pri vsem tem je t/rez dvoma zelo težko, todi ona izvaia :o politiko zelo dobro. Mi (mamo predvsem nalogo, urediti naše notranje zadeve. Na Hrvaškem so sedaj razmere precej urejene. Odk ar je v.-topil dr. Maček v vlado, je bilo mnogo storjenega za našo diiavno obrambo. Kar se tiči Srbov, ki so ostali v banovini Hrvatski, morajo živeti v skupnosti s Hrvati Kakor so živeli prej tako sc morajo znajti tudi zdaj. Naša stranka pa bo 6C-\eda delovala tudi med njimi. Treba je ohraniti iivce. Mi ne ranemo delati tako, kakor se jc delalo perej, mi r,«; obljubljamo samo mi svoje obljub«; tudi iz;olnimo. Dali sme volilni zal-on. Mi smo držali tvojo besedo Mi borno držali 6vojo besedo tudi glede drugih obljub. Ostalo delo vlade se nanaša predvsem na go-ep.»darsko polje Težko je v naših časih voditi fi« nar.čno in gospodarsko politiko, ko sc opuščajo stare osnove ji ko se menjajo cisterni. Dane« ničesar ni več normalno. V teh t;žkih razmerah se moramo zt ajti in mi em- 6e znašli. Ko smo spremljali sedanje pror čun.ske c-vanaistine, smo morali vse to vpoštevati. Na eni strani so potrebe za narodno obrambo velike, na drugi strani pa so nastale ovire v gospodarskem sisteuiu, zato je bilo delo vlade zelo težko, ko 'e morala prilagoditi naše gospodarstvo 6premenjeriim svetovnim rameram. Nihče ne misli •zvajati nepotrebnih reform. Trgovci se protivijo vodi*; knjige. Toda tT jc potrebne, da bi bilo obdav-etnje pravično. Mtog: Ijudjt služifo ogromne mili-'cir.e, plačajo pa ma'erkosten davek. Ni mogoče orcvaliti davek za zvišane potrebe na male ljudi. Najbolj boga ti naj doprineseje največje žrtve. Nove davčne rcfjrme niso nepravične. Te reforma so rezu,tat potrebe. Obdavčeciie po teh reformah pa jo vsekakor pravično, ker S'i bremena pravično po-lazdeljena. Kar se ti "c trošarine, nas je predvsem zanimalo, 31 Predstave ob 16., 10. in 21. uri TARZAN in njegov sin Najnovejše pu-tolovščino kralja džungle. Akrobac je malega čudežnega dečka vzbujajo začudenje vseh pledolcev! Banovinske ceste ie prevzela država Kaj bo sedaj s preložitvijo ceste Maribor— Bresternica Maribor, 1. aprila. Z današnjim dnem je prevzela država v svojo oskrbo dve najdaljši in najbolj prometni banovinski cesti na severni meji in sicer Maribor—Marenberg —Dravograd—Prevalje—Holmec—drž. meja ter cesta Košaki pri Mariboru—Sv. Lenart—Sv. Benedikt —Gor, Radgona—Petajnci—petanjski most—Tišina —Murska Sobota — Mačkovci—Otovci—drž. meja. Obe ceeti skupaj predstavljata 160 km dolgo prometno žilo, ki veže severni del Slovenije od madžarske meje na vzhodu do nemške meje na skrajnem zapadu. Na območju okrajnega cestnega odbora v Mariboru odpade od te dolžtne 45 km. Obe ceeti spadata glede prometa na Štajerskem na prvo mesto ter zahtevata zaradi tega tudi naj-v'šje vzdrževalne stroške. Dasi je nosila dosedaj te s'ioške banovina, je vendar veliko prispeval tudi okrajni cestni odbor, ki je skrbel za dovoz gramoza v svoji režiji. Zaradi tega se bo prevzem cest »prijetno« poznal tudi v proračunu mariborskega cestnega odbora. Obenem z izročitvijo cest državni upravi pa je okrajni cestni odbor izročil tudi vse načrte za nameravane preureditve in premestitve na teh cestah. Predvsem so to načrti za premestitev cesie Maribor —Kamnice—Bresternica, potem za premestitev na ctsti Maribor—Sv. Lenart v Zamarkovi, kjer je okrajni cestni odbor predlansko leto zelo velikopotezno začel prelagati cesti 6kozi Črni les, lani pa je banovina nadaljni kredit v znesku 300.000 din, s katerim bi bila preložitvena dela končana, črtala — gotovo zaradi tega ker je imela v vidu prevzem te re6te od države. N: oa država zaenkrat prevzela načrtov za nevo cectno zvezo Sv. Lenart—Sv. Benedikt v Slov. gor. ki jo ;e začel graditi cestni odbor p.ed nekaj leti in * katero se bo zveza med Ma-r.torom in Gor. Radgono znatno skrajšala. Nova cesta bo v vsej dolžin: 6 7 km letos v spodnjem ustroju dograjena ter jo bo država prevzela šele po zaključku že oddanih in začetnih del. Ljudje se sedaj zelj zanimajo, če bo država tudi mdaljevala že započete preložitve in nove gradnje in če bo v doglednem času izvrSila tudi nadalj-ne preložitvene načrte Maribor je posebno zainteresiran na preložitvi sedanjih velikih ovinkov na ctsti proti Kamnici. Načrt, ki ga je izdelal okraini crstni odbor, ki je nameraval preložiti cesto od Maribora do Bresternice k Dravi, je predstavlial idealno rešitev, s katero bi mesto veliko pridobilo. * m O narodni vzgoji naše mladine bo v Ljudski univerzi v sredo 3. aprila ob osmih ^več•'r predaval univ. docent dr. Anton Trstenjak. Pr*-davanja prireja društvo »Soča in dom«. Gledališče Torek, 2. aprMa ob 20: »GejŠa«. Red A. — Sreda, 3. aprila zaprto. — Četrtek, 4. aprila ob 20: »Trideset sekund ljubezni«. Premiera. KULTURNI OBZORNIK Otvoritev Jubilejne razstave slovenske umetnosti V nedeljo je bila odprta jubilejna razstava vseh slovenskih umetnikov kot proslava 40 letnice I. slovenske umetniške razstave 1.1900 v Ljubljani. Ta veliki jubilej slovenske umetnosti je privabil k otvoritvi veliko število umetnost ljubečega občinstva, predstavnikov oblasti, znanstvenih in umetniških ustanov, umetnikov in javnosti, ki je z ljubeznijo in spoštovanjem do velikanskega razvoja slovenske likovne umetnosti v zadnjih štiridesetih letih hotela počastiti to pomembno slovensko kulturno prireditev. Poleg pokrovitelja razstave gospoda bana dr. Marka Natlačena in gospe, se je udeležil otvoritve tudi zastopnik župana podžupan g. dr. Ravnihar, dekan filozofske fakultete dr. Ha-dži, starosta slovenskih umetnikov član Akademije R. Jakopič, predsednik PEN kluba, član Akademije Oton Župančič, predsednik Slovenskih književnikov prof. Fr. Koblar, predsednik Narodne galerije dr. Windischer, predstavniki kulturnih društev itd. Posebno prijetno je vplivala udeležba bolgarskega slikarja g. P. Franceliskega, ki se mudi v Ljubljani, in ki je lani sam razstavljal v Jakopičevem paviljonu. Goste je pozdravil namesto predsednika Društvo slovenskih likovnih umenikov, ki jubilejno razstavo prireja, tajnik prof. Mirko Š u b i c , ki je dal besedo članu Narodnega gledališča g. Emilu r Kralju, ki je recitiral Ganglovo prigod-n i c o, napisano za I. slov. razstavo pred 40 leti, kar je na udeležence vplivalo zelo slavnostno in pietetno. Za njim je univ. prof. in konservator dr. M e s e s n e 1 imel lepo predavanje o I. razstavi likovnih umetnikov 15, septembra leta 1900 v Mestnem domu. Predavanje nam je predočilo stanje slovenske umetnosti pred 40 leti ter podčrtalo ogromen narodni pomen te prireditve ter tudi pomen za umetnostno kritiko in likovno umetnost samo. Iz njegovega govora posnemamo naslednje podatke: dne 27. IX. 1900 se je zbralo 27 umetnikov brez klubskega ali strujarskega obeležja ter priredilo to prvo manifestacijo slovenske umetnosti. Priredilo jo je Slov. umetniško društvo, v katerem so bili poleg slikarjev tudi književniki in glasbeniki. Do tedaj je imelo umetniško življenje v Ljubljani značaj avstrijske province, v kateri so bile oficielne prireditve sestavljene večinoma iz perifernih pojavov nemške birokratske prestolnice in domačih diletantov. Pravo slovensko umetniško življenje v smislu moderne izmenjave duhovnih stvaritev se je začelo šele s to razstavo, ki je imela že tedaj videz reprezentativnosti. Ne samo otvoritev razstave tedaj, temveč tudi učinek in potek je bil tak, da je zaoral globoko brazdo v slovensko kulturno življenje. Proglašena je bila ta razstava za splošno narodno prireditev, na katero je prišel na pr. iz Trsta kar poseben vlak. Prof. Mesesncl nato predočuje vtis razstave v javnem mnenju ter njen odziv po tedanjem časopisju in revijah, kjer so poročevalci in kritiki bistveno pripomogli k razumevanju slik in kipov. Tu poudari predavatelj velik pomen razstave za slovensko umetnostno kritiko, ki je bila tedaj prisiljena prvikrat pisati stvarno, in ne samo pavšalno grajalno ali pohvalno. Šlo je tedaj za časovno problematiko v zvezi s stanjem umetnosti. Ni čuda, da je bila kritika zato še precej neodločena in neinfor-mirana in nekritična, vendar je dvigala narodno in iulturno zavest ter odpirala slovenski umetnosti pogled v veselejše dni. Toda prof. Mesesnel odpre tudi vpogled v notranjo vrednost razstave same, ki ;e bila seveda najvažnejša 6tvar. Toda kritično presoditi to umetnostno vrednost razstave je moglo pri nas tedaj le nekaj ljudi (Cankar, Župančič), kljub temu že ta prva razstava ni bila popolna revija slovenske likovne umetnosti: manjkali so nekateri znani umetniki kot kipar Gangl, dočim je razstavljal celo Ivan Trinko, sedaj monsignor, iz Vidma. Prof. Mesesnel poda kritične oznake tedanjih razstavljalcev, ki so pripadali starejši realistični šoli, pa tudi že novejšemu impresionizmu. In ti zadnji mladi so dali razstavi pečat samostojnega iskanja izraznih oblik. To je bila tista naša generacija. ki so ji pripadali poleg starejših Vesela in Ažbeta Jakopič, Gorhar, Jama in Sternen, današnji mojstri. Ti so prinesli na razstavo oni nemir, ki razgibava kulturno življenje in ustvarja nove oblike izven priznanega sloga. Tu so se pokazale osnove bodočega razvoja slovenske umetnosti in ti umetniki so priborili slovenski umetnosti postojanke, na katere more biti naš umetnik ponosen. V njihovem revolucionarstvu je bila moč slov. umet-notti. Iz Ljubljane so ti umetniki ponesli slovensko umetnost v svet — in prof. Mesesnel imenuje mesta, kjer so nato želi svoje lavorike. Tudi doma je dosegla svoj skromen dom: Jakopičev paviljon in zdaj zori reprezentativnemu prostoru. Od 27 razstavljalcev iz 1. 1900 jih živi še 13. Mlada generacija slovenskih umetnikov je hvaležna tem tvorcem njihove tradicije, ter zato prireja ieda-njo jubilejno razstavo, da počasti spomin mrtvih in da zadoščenje živim pionirjem, obenem pa želi pokazati rast slov. umetnosti zadnjih 40 let. Po tem lepem predavanju in strokovni oceni I. razstave je povzel besedo pokrovitelj g. ban dr, Marko Natlačen, ki je odprl jubilejno razstavo z naslednjimi besedami: »Spoštovana gospoda' Razstava, ki jo danes odpiramo, se upravičeno imenuje jubilejna razstava. Stiridesetletnica prve slovenske umetnostne razstave je namreč 7,a Ljubljano in za vso Slovenijo resničen praznik in razveseljivo ter hvalevredno je, da so se ga spomnili umetniki sami in ga z današnjo razstavo tudi svojemu Btanu primerno proslavili. Dober znak je to zanje in za celotno slovensko kulturo, ker kaže, da se zavedajo usodne povezanosti s preteklostjo, da se ne odvračajo od slovenskega izročila, ampak kljub novim geslom, na katera prisegajo, priznavajo in spoštujejo. Leta 1900 mladostno prevratna, očetom njenih znanilcev tuja sodobna slovenske, umetnost, praznuje danes svojo 40 letnico. Proti takratnim re-volucijonarjetn smo medtem doživeli že ekspre-sionistični protiprevrat, a s tem impresionistične preteklosti nismo izbrisali iz življenja svoje sodobnosti. Danes vemo vsi, mladi in stari, da je nepretrgana vez od onega prvega nastopa naše sodobne umetnosti preko ekspresionizma do umetnostnih idealov sodobne mladine, pa tudi cenimo, ko vemo, da je prav ta mladina sama zaželela, da se prikaže v družbi najstarejših, ki še žive in umetniški še vedno ustvarjajo. Vidim pa za današnjo prireditev še splošnejši povod kakor je povod pietete ob izročilu in spoštovanju sinov do očetov, vidim namreč važen povod za to tudi v dejstvu, da bi ogromni napredek slovenskega kulturnega življenja težko kje tako prepričevalno mogli izmeriti, kakor prav na uspehih likovne umetnosti. Leta 1900 se je slovenska likovna umetnost še merila na Grilcu, ki mu danes ljubitelj slovenske umetnosti še ime komaj pozna. Danes merimo njene uspehe ob Jakopiču, Sternenu in Jami in ob uspehih množice vseh tistih, ki so se v teh 40 letih med nami in v svetu umetniško uveljavili. Od prve razstave do danes je prav po zaslugi razstav, ki so ji že v redni, vse bolj gosti vrsti sledile, in po zaslugi vse višje usmerjenega hotenja umetnikov, napredovala stopnja umetniške kakovosti, ki izključuje plehko povprečnost, v enaki meri pa ji je sledila izobrazba takrat že popolnoma otopelega okusa pri občinstvu, tako da je v veliki meri premoščen prepad, ki je leta 1900 zijal med občinstvom in polnovredno umetnostjo. Današnji pregled 40 letnega prizadevanja slovenske upodabljajoče umetnosti mi nudi prijetno priložnost, da čestitam slovenskim umetnikom k tako sijajnemu, s to razstavo izpričanemu uspehu, ki ga prireditelji prve razstave še od daleč niso mogli slutiti. Z željo, da bi po 40 letih nesebičnih prizadevanj slovenska likovna umetnost kmalu dobila svojim potrebam vsestransko ustrezajoč dom, izrekam, da je jubilejna razstava odprta.« Tako je bila v nedeljo odprta Jubilejna razstava slovenske umetnosti, kjer so zastopani vsi slovenski umetniki s svojimi najboljšimi deli in to ne samo živi, temveč tudi mrtvi, ki so v zadnjih 40 letih razstavljali v naši javnosti. Ker so dela izbrana po dveh razsodiščih — klubskih in razstavnih — je razstava gotovo kvalitetno prvovrstna, kar jo priporoča še posebej. Prav zaradi njene jubilejne važnosti prinašamo obširneje slavnostne besede pri otvoritvi, ker bi hoteli opozoriti občinstvo na poseben pomen sedanje umetnostne razstave, dočim poročila o notranji vrednosti razstavnih predmetov in razvojni problematiki v zvezi z njo prepuščamo strokovnim ocenjevalcem. Ob tej priliki opozarjamo tudi na posebne izdaje umetniških razglednic z reprodukcijami najlepšega dela vsakega od razstavljalcev, delo fotografa Pogačnika. ŠPORT Velik uspeh orodnega prvenstva Zveze fant. odsekov Prvak za leto 1940 je postal Fric Natlačen (Jesenice) — Dramatična borba za naslednja tri mesta II. orodno prvenstvo, ki je bilo v nedeljo v Kranju, je uspelo celo nad pričakovanje prireditelja. Naši orodni telovadci so namreč od lanskih tekem tako napredovali, da je bilo pravi užitek gledati nedeljske borbe, ki so bile dopoldne od 9 do pol 12, popoldne pa od 3—6 v lepo okrašeni dvorani Ljudskega doma, katere dekoracije je izvršil g. Hinko. Prireditev pa je še dvignila vzorna organizacija domačega fantovskega odseka, na katerega ramah je bila izvedba letošnjega orodnega prvenstva in pa nabito polna dvorana gledalcev, ki so z zanimanjem sledili poteku borb. Med veliko množico gledalcev smo opazili na častnih mestih okrajnega načelnika e. Vidica, mestnega župana g. Česna, kranjskega dekana č. g. Škrbca, predstojnika policije g. Zuna, kapetana g. Milutinoviča ter orožniškega kapetana g. Čo-šiča, okrajnega podnačelnika g. Lojka, ravnatelja kranjske gimnazije g. Korbarja, gg. Zabreta Joška in Gorjanca, predsednika in tajnika ZFO dr. Zit-ka in ing. Netimo ter druge odličnike iz Kranja in njegove okolice. Prireditev se je pričela z petjem državne himne, končala pa se je s fantovsko himno. Pred pričetkom dopoldne in popoldne sta govorila gg. prof. Fortuna in dr. Kalan. Dopoldne so bile na sporedu obvezne vaje in del poljubnih prostih vaj, popoldne so pa izvajali tekmovalci poljubne vaje na orodju in poljubne proste vaje. Pri popoldanski prireditvi so nastopile tudi telovadkinje kranjskega dekliškega krožka, ki so spopolnile vrzeli med posameznimi tekmovalnimi točkami. Ljubke in lepo izvajane so bile vaje gojenk »Jezus blagoslovi inec in vaje z obroči, istotako vaje z žogami mladenk, članice pa so nastopile v trenirkah pri gimnastičnih vajah. Nastopil je tudi mladec Grmele s svojo poljubno prosto vajo, v kateri je imel najtežje prvine sodobne gimnastike kar se jih sploh moremo misliti. Za svoje izvajanje je žel veliko odobravanje. Letošnje orodne tekme za prvenstvo posameznikov so bile na visoki stopnji. Ze samo obvezne vaje so bile mnogo težje kakor sploh kdaj ako-ravno se je zahtevala pri tem prvenstvu samo prva polovica. Le škoda, da so imeli nekateri tekmovalci precej smole in niso pri tekmi pokazali tega, kar smo jih videli pri treningu opeto-vano izvajati z največjo sigurnostjo. Pa tudi v poljubnih vajah niso pokazali vsega tega kar dejansko premorejo. Vzrok je predvsem naporno celodnevno tekmovanje, ki je zahtevalo od tekmovalcev mnogo truda in energije poleg tega pa je bila v dvorani taka vročina, da je tekmovalcem sproti pobiralo magnezijo izpod rok zlasti na drogu. Zato pri nekaterih ni bilo videti pravega konca, ker si pač zaradi spolzkih rok nekateri ni upal riskirati odskoka, ki ga ima v vaji. V splošnem pa lahko trdimo, da so vsi tekmovalci od lanskih tekem zelo napredovali. Natlačen je razred zase na konju na šir z ročaji, ki je s svojo izvedbo presenetil vse navzoče. S tako lahkoto in fineso kakor on izvaja svoje vaje zlepa ne vidimo koga telovaditi. Pri Natlačenu smo opazili zlasti velik napredek na drogu. Varšek je stari rutinirani borec ter je zlasti velik mojster I na drogu. S svojo nadvse uspelo poljubno vajo je zaključil lepo tekmovanje in vsa dvorana se mu je zahvalila za izvedbo z ogromnim odobravanjem. Zeleznik je približno na vseh orodjih enak in povsod precej sigurno izvede svoje vaje kar mu Dve igri iz začetkov slovenske dramatike v Drami Linhartovo »Županovo Micko« je naša drama že izvajala v letošnji sezoni in sicer prvič ob priliki 150 letnice nastanka te igre, drugič pa je go-.tovala z njo v Mariboru. Drugo delo, »Varha«, igro slovitega angleškega igralca, režiserja, dramaturga, dramatika, ravnatelja in reformatorja angleškega gledališča Davida Garricka, pa je prevedel, priredil in lokaliziral Andrej Smole, sodobnik in prijatelj Franceta Prešerna. Tako bomo dobili v enem večeru dve deli iz začetkov naše dramatike: rokokojsko »Županovo Micko« in biedermeierskcga »Varha«. Obe deli nista povsem domač plod, temveč na zelo posrečen način presajeni v naše razmere in na naša tla. O »Zupanovi Micki« je bila naša javnost že dovolj informirana oh priliki njene 150 letnice in je predelava Richterjeve »die FeldmUhle«. (iarrickov »Varh« pa je nastal v Angliji po končani meščanski vojni, ki je gledališče popolnoma razkrojila. Le s težavo ga je restituiral povratek kraljestva. S tem, da je prodrl iz Francije nauk o treh enotah (Addison) in z začetki meščanske igre (Cib-ber, Steele) se je pričel v Angliji odpor zoper puritanstvo. Zasluga Davida Garricka je ta, da je prenesel angleško gledališče 18. stol. in novo pojmovanje o njem na kontinent. Kot prvi angleški igralec je prelomil s tradicijo precioznega rokokoj-skega podajanja čustev na odru in s človeškostjo igre napravil velik preobrat. Garrick je bil tudi odrski pisatelj. Spisal je večje število dram in komedij, ki pa niso ohranile trajne vrednosti, /.a časa svojega nastanka pa so brez dvoma vršile pionirsko nalogo, saj so utirale pot enakopravnosti stanov. Njegov »Varil« je nastal približno v istem času kot Beaumarchaisov »Figaroc. »Varhove« značilnosti so, da nastopajo v njem osebe meščanskega stanu, iz česar lahko sklepamo, da se je v Franciji in Angliji enako močno uveljavila težnja po enakopravnosti vseh stanov v življenju in na odru. »Varht je tipična »comedie lar-inoyante«. Zgodba o dekletu, ki mu brani dekliška sramežljivost, da bi naravnost izpovedalo, koga ljubj — svojega varha namreč — črpa svoje dejanje iz zapletljajev, ki jih povzroči neljub snubec. Dejanje prinaša družabno in čustveno vzdušje svoje dobe. Ker ga je Smole odkril šele mnogo ka- sneje kot je bil napisan in je bil natisnjen šele leta 1840, torej za časa našega biedermeierja, velja pri nas za biedermeiersko delo. Edino iz te dobe. Smole, ki je »Varha« ponašil, to se pravi, prevedel, lokaliziral in po svoje priredil, je dal ose-| bani slovenska imena in jih prilagodil našim razmeram, a je v bistvu vendar obdržal značaje oseb. Tako je varh Serče tip angleškega gentleinana, snubec mlad človek, ki se je likal v Franciji itd. Vendar pa učinkuje igra povsem naše. Da dosega ta učinek, je vzrok predvsem: jezik. Čar obeh iger obstoji v lokalni barvi časa in ljudi, ki jim ga daje govorica. Predstavo teh dveh iger moramo sprejeti kot vsega upoštevanja vreden kulturni dogodek, čigar zanimivost tvori predvsem literarno-zgodovinska vrednost obeh del. »Županovi Micko« je naštudiral dr. Kreft, »Varha« pa prof. Šest. Prvi zmagovalec ▼ modernem maratonskem teku umrl. Pred dnevi v Atenah, umrl 6tar 75 let, zmagovalec v maratonskem teku na prvih olimpijskih igrah, ki so bile leta 189u v Atenah, Spyridon Luis. Zadnjim olimpijskim igram v Berlinu leta 1936 je prisostvoval kot častni gost. Od takrat izvira tudi naša slika. vedno pripomore do prednjih mest. Kermavner France spada v mlajšo skupino. Je velik in precej težek, toda kljub temu ima težje vaje in se je od lanskega leta zelo popravil. Prijajo mu bolj tezne vaje. Ko bo izvajal svoje vaje še s potrebno eleganco, poleni se bo lahko prerinil še bolj na srednja mesta. Janeža je pri tekmovanju spremljala skoraj ista usoda kakor lani v Celju. Tam, kjer bi človek najmanj mislil, ga je neslo z bradlje. Škoda, da pri tekmi ni pokazal tega kar de- šport zadnje nedelje Triglavski smuk Rezultati žensk: 1. Schrotenbach Jetti (Nemčija) 4:56. 2. Sul-gaj Helena (Ljubljana) 6:17. 3. Pavlič Erika (L) 7:05. 4. Fajdiga Darinka (L) 8:33. 5. Lavička Vla-sta (Tržič) 9:25. 6. Pernuš Poldka (L) 10:16. Tehnični rezultati v moški konkurenci so bili naslednji: 1. Maier Gustl (Nemčija) 5:01.2. 2. Seer Kari (Nemčija) 5:03. 3. Korner Kari (Nemčija) 5:28. 4. Molnar Saša (Ljubljana) 5:46. 5. Lukanc Slavko (Tržič) 5:48.4. 6. Kulnig Vincenc (Nemčija) 5:54.4. 7. Žvan Alojz (ASK Gorenjec) 6:02.1. 8. Praček Ciril (Skala) 6:05. 9. Žnidar Emil (ASK Gorenjec) 6:12.4. 10. Brtoncelj Jože (ASK Gorenjec) 6:16. Letos je bilo na novo uvedeno tudi ocenjevanje moštev. Moštvo treh najboljših tekmovalcev je postavil jeseniški ASK Gorenjec in si s tem v moštvih priboril prvo mesto. Tekmovalci so bili nadalje razdeljeni v tri razrede. Zmagovalci v posameznih razredih so: Zmagovalec v 1. razredu Lukanc Slavko. Zmagovalec v 2. razredu Molnar Saša. Zmagovalec v 3. razredu Mulej Tinček. Nogometni uspeh Jugoslavije na treh frontah Jugoslavija A : Romunija A 3 : 3 Jugoslavija B : Romunija B 1 : 0 Jugoslavija (jun.) : Romunija (jun.) 2 : 0 Maribor : Concordia 1 : 2 (2 SK Litija : SK Celje 3 : 1 I> Tek čez drn in strn v Planici V nedeljo je Ilirija priredila v Planici lek na 3.5 km dolgi progi, ki je bila srednje težka in valovita. Nastopili so mladi smučarji, ki je pridno prijavljajo tudi za lahkoatletsko sezono^ Prva trojica je pritekla na cilj popolnoma sveža, kar velja zlasti za Rožiča, ki bi pod strokovnim vodstvom postal odličen srednjeprogaš. Rezultati so: 1. Rožič Janez 13:7 dve petini; 2. Kajžar Franc 13:13 ena petina; 3. Osvald Alojzij 13:47 štiri petine. Vsi trije SK Ilirija. s1SK. Tlanp« oh 13. redna soja Akademskima SjnirtiirK* Vliilin v Ak. domu. Ker Imamo na profera-lim zelo vnJ.ne refii, te gotovo udeložite vsi odborniki ia ua&liuki fsukci.1' Fric Natlačen (Jesenice) orodni prvak ZFO za leto 1940 jansko zna in premore, ker bi bil gotovo zboljšal svoje mesto. Ima težke vaje ter jih izvaja s priznano eleganco. Hercig je najmlajši med vsemi, je pa prvovrsten tekmovalec, četudi je prvikrat nastopil pri tekmi. Ima vse pogoje za vrhunskega telovadca. Njegove izvedbe na konju je res užitek gledati. Izboren je tudi na bradlji in krogih. Vidmar je tudi mnogo napredoval. Njegove izvedbe moti le premajhna finesa. Največjo smolo pa jo imel Jezeršek. Krasno je začel svojo vajo na bradlji, s katero je presenetil vso dvorano, toda kmalu je bilo konec. Na drugih orodjih je pokazal precejšen napredek, le na drogu mu ni hotela iti vaja izpod rok. Manjkal pa je pri tekmah eden naših najboljših tekmovalcev br. Frankič, ki je bil službeno zadržan, potem pa Kokot, ki Študira na visoki šoli za telesno vzgojo v Belgradu. Pa še nekaj moči smo pogrešali, ki bodo pa prihodnjič gotovo zraven. Če bežno še enkrat pregledamo letošnje tekmovanje za orodno prvenstvo, lahko ugotovimo velik napredek pri vseh tekmovalcih brez izjeme. Zlasti je bilo opaziti, da so fantje veliko vadili konja; opazili pa smo tudi, da krogom ne posvečajo iste pozornosti kakor ostalemu orodju, kajti zelo se je poznalo, da nekaterim fantom primanjkuje moči. Sicer smo pa prav zadovoljni z letošnjim tekmovanjem in upamo, da bomo prihodnje leto pokazali še večje uspehe tako v kvaliteti kakor v kvantiteti. Tekme je vodil načelnik ZFO Ivo Kermavner, sodniškemu zboru pa je predsedoval Jože Hvale. Težko in odgovorno sodniško funkcijo so izvrševali v popolno zadovoljstvo prof. Fortuna, Klinar, Prosto, dr. Lavrič, Jože Pavlič, Smolej Albin in Trt-nik Metod. Pri tekmah so bili dosežem tile uspehi: 1. Natlačen Fric, Jesenice, 132.40 t 2. Varšek Ivo, Ljubljana-Vič 119.50 t 3. Zeleznik Franc, Jesenice 115.10 t. 4. Kermavner France, Kranj, 114.20 t. 5. Janež Karel, Dolsko, 112.0 t 6. Hercig Ivan, Celje, 107.40 t. 7. Vidmar Miroslav, Jesenice, 98.40 t. 8. Jezeršek Ivko, Komenda, 90.60 t. Prvaki na posameznih orodjih: Drog: Varšek Ivo 29.3 t Bradlja: Natlačen Fric 28.2 t. Konj z rol.: Natlačen Fric 29.1 t. Krogi: Natlačen Fric 28.1 t. Poljubna prosta vaja: Janež Karel 19.2 t Po tekmi, odnosno akademiji se je zahvalil predsednik ZFO dr. Zitko tekmovalcem za njihov trud in uspehe, nakar je br. Hvale razglasil izid tekmovanja, brat Kermavner pa je razdelil posameznim tekmovalcem lepa darila ter plakete, katere so poklonili ZFO, Mestna občina Kranj, Joško Zabret, Franc Gorjanc ter č. g. dekan Matija Škrbec, nakar se je s fantovsko himno zaključila prireditev, kakršne Kranj še ni videl. Sabljači SK Ilirije so osvojili na prvenstvu hrvatske banovine dve prvi, tri druga in dve tretji mesti Prvenstvo hrvatske banovine v sabljanju, ki se £a je udeležila tudi SK Ilirija, je prinsslo našim tekmovalcem eelo lepe uspehe in pokazalo, da »o npši borilci med prvimi v floretu in meču. Rezultati zagrebškega tekmovanja so naslednji: Floret, dame-junicrke: 1. Kaham (Makabi-Za-gre), 2. Kukec (Ilirija), 3. Hirš (Makabi), 4. Thum-her (Ilirija). Dame-senjorke: 1. Keren (Zamak-Zagreb), 2. 2. Lubjenski (Zamak). Florct-jun.: 1. Verčko (Ilirija), 2. Hauptmann (Zamak), 3. Hahan (Makabi). Floret-sen.: 1. Matuianič (Zamak), 2. dr. Koriič Mirko (Ilirija), 3. B. Tretinjak (Zamak), 4. Pengov (Ilirija). Meč-jun.: 1. Koršič Marjan (Ilirija), 2. Verčko (Ilirija), 3. Dohanyi (Makabi). Meč-sen.: 1. B. Tretinjak, 2. K. Tretmjak (oba Ztmak), 3. dr. Koršii illirija). Sablja-jun.: 1 We;ss (Makabi), 2. Tkalčič (Makabi), 3. Koršič Marjan (Ilirija), 4. Jurko (Ilirija), 5. Verčko (Ilirija). Sabija-sen.: i. B. Tretinjak, 2. Radovič, 3. ar. Pintarič (vsi Zamak) Možje in iene okrog Roosevelta Čedalje bolj se velika dežela onstran luže nagiba proti staremu svetu. Dogodki zadnjega časa, Rooseveltove in Ilullove izjave, potovanje g. Sumnerja Wellesa po Evropi ,so nazorno pokazali, da novi avet ni brezbrižen do hudih potresov, ki jih preživlja do korenin bolna Evropa, nasprotno, pokazali so, da Amerika spremlja evroske dogodke z budno pozornostjo in zanimanjem in da ji ni vseeno, kako in v katero smer se bodo razvili. In krvaveča Evropa danes bolj kakor kdaj koli poprej z velikim upanjem obrača oči v Washing-ton, v »Belo hišo«, kjer vlada hromi nekronani kralj Amerike, prezident Roosevelt. Tvrdka Roosevelt & Co Prezident Franklin Delano Roosevelt je že drugi Roosevelt v Beli hiši. To pomeni, da pripada družina Rooseveltov, ki je holandskega po-kolenja, k najuglednejšim družinam Amerike. V evropskem polpreteklem narečju bi rekli, da pripada že staremu plemstvu. To priznanja, ki ga družina uživa v svoji novi domovini, kakor tudi politično izročilo Rooseveltov, sta omogočila sedanjemu prebivalcu Bele hiše, da je izbral vrsto svojih najožjih sodelavcev iz svcjega družinskega kroga. Družinski trust v Beli hiši sestoji iz prezi-denta samega, njegove žene, obeh sinov in stare prezidentove matere, ki živi sicer v nekem gradiču zunaj na deželi, pa ima kljub temu na sina velikanski vpliv, v vsej deželi pa uživa ugled »kraljice-matere«. Se pred dvema letoma je bila stara živahna gospa v Evropi, kjer je med drugim sprejela tudi časnikarje in je v Parizu neki filmski družbi dala ljubeznivo izjavo v brezhibni francoščini. Ona je prav za prav glavni genij družine, njen salon je prizorišče družinskih slavij, ki se jih udeležujejo vse štiri generacije Roose-veltov — prezident Roosevelt je namreč pri svojih 58 letih že večkratni stari oče. Še večja vloga kot gospej Roosevelt-materi pa je v ameriškem javnem življenju prisojena gospej Roosevelt-soprogi, »The first Lady of the Country«. Delavnost te tihe, skromne žene, ki jo krasi preprostost, visoko razvit razum in iskrena srčna toplina, je nekaj čudovitega. Najprej je gospa Roosevelt najboljši šef propagande za svojega moža, drugič idobra vest« vso dožele in tretjič najpopolnejša gospodinja, kar jih je kdaj bivalo v Beli hiši. Njen dnevni delovni program je nekaj izrednega. Vsak dan govori v ameriškem radiu o političnih in socialnih vprašanjih dneva, o svojem soprogu, o ženskih vprašanjih, o šolskih in vzgojnih rečeh, o karitativnih delih, ki si jih je zastavila; predseduje ženskim organizacijam, dobrodelnim odborom, gledališkim klubom in še najde časa za svoje družabne dolžnosti. Vsak dan kajpada razpravlja s svojim gospodinjskim osebjem o dieti svojega moža in strogo čuva nad tem, da prezident vsak dan do minute točno zaužije obede in malice. Politična vloga obeh Rooseveltovih sinov, ki sta bila v začetku prve predsedniške dobe svojega Zaostanki davkov milijonarke T z New Yorka poročajo: Ameriška zvezna vlada je tožila baronico Evgenijo de Rotlischil-dovo, ki živi v Parizu, zaradi davčnih zaostankov v znesku 139.077 dolarjev. To so dohodninski davki, ki jih je baronica ostala dolžna v letih 1'5 do 1956. Spočetka je znesel ta dolg 50.400 dolarjev, n z obrestmi in kazenskimi stroški je vsota tako visoko narasla. očeta kot zasebna tajnika in pooblaščenca za posebne misijo njegova najožja sodelavca, se je zdaj nekoliko zmanjšala. Prezident je želel, da bi sinova enkrat začela živeti svoje lastno življenje. Tako sta oba sinova prešla k industriji, eden se v IIollywoodu zanima za filmsko produkcijo, drugi sodeluje pri težki industriji, oba pa še zmerom na javnih in družabnih prireditvah zastopata očeta in mater, kjer ta dva ne moreta osebno priti. Sivolasi moije Waihlngtona Okrog Rooseveltovega družinskega trusta se zbira vlada, krog onih mož in žena, ki so oficielni in zasebni pomočniki prezidenta. Tu je treba predvsem omeniti drugega državljana Združenih držav, Rooseveltovega namestnika, morda tudi njegovega naslednika, podpredsednika Garnerja. Ta mož je politik stare ameriške šole: vztrajen in jovijalen, zvit in preprost, trezen računar in vesten upravni uradnik. Poleg njega stoji 70 letni sivolasi Cordell Hull, opolnomočeni vodja ameriške zunanje politike, »najboljša duša Washingtona«, bivši sodnik v Južnih državah in prostovoljec v špansko-anie-riški vojni. Sledi Rooseveltov najbolj zaupni prijatelj v visokem političnem ozračju \Vashingtona, ,lim Farley, plešasti velikan, predsednik demokratske stranke in poštni minister. Svojčas je bil eden najboljših ameriških nogometašev, »silfmade-man« s pustolovsko preteklostjo in kariero, dane« pa je prezidentov zaupnik in prijatelj... V washingtonski zvezni vladi sedi tudi ženska, tiha častitljiva miss Perkins, minister za delo. Velike zasluge in sloves si Je pridobila v začetku Hooseveltovega predsednikovanja, ko je znala skoraj neslišno in v splošno zadovoljstvo poravnati sporo med delavci in delodajalci v kovinski in premogovni industriji. Miss Perkins spada med najmlajše prezidentove sodelavce, čeprav je stara prav toliko kakor on. Najmlajša med Roose-veltovimi sotrudniki pa sta energični in razboriti zvezni državni tožilec Murphy, neizprosen sovražnik gangsterstva, in aristokratski bankir Morgen-thau, finančni minister in oboževatelj Mozarta. Razen omenjenih treh pa so vsi Rooseveltovi sodelavci stari, izkušeni možje, kar je v nasprotju s splošno ameriško tradicijo in navado. Poleg sekretarja Hulla, ki je 70 letnik, so še skoraj 80-letni mornariški tajnik Svvanson, dalje kljub svojim 66 letom še vedno mladostni in ognjeviti notranji minister Harold Ickes, potem Rooseveltov govornik v senatu, strokovnjak za zunanjo politiko Key Pittinan, 67 letni zastopnik »srebrne države« Nevade, in 78 letni starostni predsednik ameriškega senata, \Villiam Norris, neodvisni republikanec, farmerski sin in hrabri borec proti politični in finančni korupriji, mož, ki je iz »izo-lacionista« mladih let postni »aktivni svobodnja-kari v Rooseveltovem smislu. ^Prezident Roosevelt ima s svojimi sivolasimi možmi dobre izkušnje. Najbrže je prepričan, da sta modrost in izkušenost najboljši protiuteži današnje nemirne in mrzlične dobe. Pc*adka se rešuj« • potš.pIjajvče se ladje. Na angleški rahodm obali je nemška podmornica potopila angleški trgovski paitfcLk »Langleeford«. Kit se ladja ni takoj potopila, je večina posadke še utegnila ubežati emrti v rešilnih čolnih. Celjske novice c Osebna vrst. Pri apelacijskem sodišču v Ljubljani sta opravila sodniški izpit sodniška pripravnika iz Celja, gg.: Jerman Mihael in Burger. Čestitamo! c Nov tržni nadzornik. Na petkovi občinski seji je mestni svet sprejel v službo tržnega nadzornika, pogodbenega uradnika II. pol. skup. g. Fijavža, ki se je vrnil iz šole v Zagrebu. c Strelska družina Celje vabi na redni letni občnf zbor, ki ho dne 4. aprila ob pol 8 zvečer v klubovi sobi hotela »Union« (Celjski dom). c Važno prednaznanilo. Gledališka družina v Celju opozarja javnost, zlasti pa društva, da priredi v soboto, 20. aprila ob 8 zvečer in v nedeljo, 21. aprila ob 4 popoldne v celjskem mestnem gledališču spevoigro >Moč uniforme« s sodelovanjem vojaške godbe 39. pp. Izvirne speve je uglasbil g. Cerer. Francosko topništvo na fronti. Kjer na bojišču ni naravnih zaklonov, jih je treba napraviti umetno. Slika nam kaže francoske poljske topove kalibra 105 milimetrov, za katere so izkopali jarke in jih pred vidljivostjo iz zraka zaščitili 6 posebr/mi mrežami. e Poroka. Poročila sta se v št. Ilju pri Velenju sodniški pripravnik na okrožnem sodišču v Celju g. dr. Branko Potočnik in šolska upravite-ljica na Zg. Ponikvi pri Žalcu, gdč. Silva Susuian. Obilo sreče I c Zaščitno cepljenje prašičev, prašičereje! v območju mestne občine celjske se opozarjajo, da se prične zaščitno cepljenje prašičev proti svinjski. rdečici konec aprila. Interesenti nuj se javijo čimprej v pisarni mestne klavnice. c Mostno poglavarstvo razglaša. V smislu čl. 1. pravilnika o posesti psov in pasjemu davku, opozarja mestno poglavarstvo lastnike psov, da prijavijo v času od 1. do 15. aprila v pisarni mestne klavnice, vsakega nad 8 mesece starega psa, ki se nahaja na mestnem področju. Razen nabavnih stroškov za pasjo znamko in prijavnico, mora plačati lastnik občinski pasji davek za proračunsko leto 1940 vnaprej. Pasji davek znaša tudi letos od vsakega prostega psa 100 din, za vsakega psa-čuvaja pa 10 din. c Gradnja hodnika v Gaberjih. Gaberčani bodo vsekakor z veseljem sprejeli novico, da je celjska mestna občina razpisala oddajo gradbenih del in dobavo za napravo betonsko, odnosno alternativno katran-asfaltno-makadamskega hodnika v širini 3 m z granitnimi robniki na Mariborski c. od Koprivnice do Kovinarske ulice, v dolžini 1150 metrov. Pojasnila se dobe pri mestnem poglavarstvu, soba št. 39. Ponudbe je vložiti do 22. aprila v sobi št. 9. c Fantovski sesianek bo jutri v sredo, 3. aprila ob 8. zvečer. Govori predsednik celjske podzveze br. Maučec. c Prva telovadna akademija gabrskega Fantovskega odseka v Mladinskem domu je izredno lepo uspela. Posebno so se izkazali mladci in narašča j niki c Uspela materinska proslava v Celju. KPD v Celju je v nedeljo popoldne dostojno proslavilo praznik naših mater v Ljudski posojilnici. Pevsko društvo Celjski zvon je za- 2 m 64 cm! Dolgin, ki ga vidimo na sliki, je Robert Waldow iz Altona v Illinoisu (Združene ameriške države države). Trenutno ga zanima, kako bo prišel skozi viata male hišice. Poleg njega stoji oče, ki je očitno pono6cn na ana-dolgina, •■■■^■■■■»•»nT^tiBi r • - ur- -»- u imnHKB) pelo pod vodstvom g. prof. Antona Knaipa par pesmi v čast našim materam. Prisrčen je bil govor g. kaplana Lasbacherja. Glavna točka sporeda je bila uprizoritev drame »Mati ljubic, s katero je gostovala v Celju gledališka družina iz Laškega. Pri nastopu so se zlasti vživeli mati, Pavel in Valček. Marsikatero oko številnik glodulcev se je ob ganljivih prizorih zrosilo. e Zmaga Celjskega šahovskega kluba. V nedeljo popoldne je ( sK odigral finalno tekni«) z zmagovalcem Savskega okrožja z Caber-skira šahovskih klul>om. Številna udeležba pri tekini je pokazala veliko zanimanje za kraljevo igro. Posamezni rezultati so: Prvi Celje, drugi Gnbcrjc: Cijnn—llubenšus 1 : 0, šmi-govc—Cstirgii jun. 1 : O, ing. Sajovic : Golja 0 : 1, Dielil—Csiirgo senjor 1 : 0, Crušer—Mir-nik 1 : O, Eajs— Esili t : 05. Pošič—Regner 1 : 0, prof. Tavčar—Vevčkovnik pol : pol, 6 in pol : 1 in pol za Celje, 17. marca pa 7 : 11 za Celje, končno torej n in pol : 2 in pol za Celje. CšK bo moral v boj z zmagovalcem dravske skupine. c Novi grobovi. V celjski bolnišnici je umrlu 5(>letnu zasebnica Slava kokolj iz Celja, 45 letna žena posestniku Novak Marija iz Št. Petra na Medvedovem selil, 5letni sin posestnika Henrik Dvoršak iz Lesičnegn pri Pil-štanju, v Lokrovcu pa Osvalt Lojauec. Nuj v miru počivajo. c Huda avtomobilska nesreča se je pripetila včeraj dopoldne na banovinski cesti blizu štor. Neki osebni avtomobil je podrl kolesarja, 27letnega delavca v železarni v štorali pri Celju Trbovcu Ivana. Pri padcu si je Trbovc zlomil levo nogo in prebil lobanjo ter nezavesten obležal. Celjski reševalci so odpeljali nezavestnega ponesrečenca v celjsko bolnišnico. c Otrok-živa plainenicn. tlletna hčerka posestnika Hriberška iz Oslrožncga Marija se je igrala pri štedilniku. Tu se ji jc vnelu "obleka, du je bila naenkrat vsu v plamenih. Otroka so komaj rešili. Dobilu jc nevarne opekline po vsem telesu. c Razburjenje ua Bregu. V nedeljo popoldne so se vračali 3 delavci iz ribolova po Bregu in šli proti mestu. Na cesti so jih srečali 4 vinjeni moški in napadli, da jc bila ob belem dnevu prava bitka /a življenje in smrt, ki je razburila vse stanovalce. Eden podivjanih pijancev jc pograbil nož in tekel za moškimi ter zabodel z njim v hrbet in desno nogo 26Ietnega delavca Josipa R., da jc padel in so gn morali odpeljati z reševalnim avtomobilom. Vinjeni so še dalj času razgrajali in kričali po Bregu in prišli v neko gostilno na Po-lulah, kjer jih je celjska policija, katero so poklicali, aretirali. Eden je pobegnil. c Pretresljiva nesreča nn Svetju nad Celjem. Marijo Zajčevo, 3Sletrio posestnico na Svetju nad Celjem je zadela strašna nesreča. Popoldne je rezala na slainorcznici. Pri delu pa jo je stroj zagrabil za krilo in potegnil k sebi. Nesrečnici je strgalo z glave najprej lase,, potegnilo z obraza vso ko/o, ji odtrgalo nos, ustnice in eno oko, Zdravi se v bolnišnici. JakobK.H««n 52 Bemlnski kralj Roman s švicarskega pogorja. Beseda »moj deček« je delovala na Marka Paltrama ko udarec. Opotekel se je na noge. »Da, otroka!« je dejal nezavedno. »Včeraj sem videl vašega dečka, ko se je igral z mojo deklico — bilo je tako čudno!« Tedaj je čutil, kako se upirajo vanj zlatorjave Cilgijine oči v neizmerni žalosti in ljubezni. »Naklonite mi še pozno srečo, Cilgija!« Besede in pogled silnega moža so zareče prošnje, njegova roka išče njeno Cilgija diha težko, sdi se ji, da mora bežati, pa pravi s težavo: »Čudno je z menoj, zaničevati vas bi morala, bežati pred vami in vas vendar ljubim!« »Cilgija!« je zahropel Marko Paltram. Njene oči so se zameglile. »Samo eno, Marko, iz oči v oči, po tem bom odločila: »Ali imate čisto vest proti mojemu sinu Lovrencu, ki nosi ime Gruber?« Marko Paltram smrtno prebledi, pa se osrčl. »Cilgija, pričakoval sem to vprašanje. V mojem življenju ni nobenega smrtnega greha, razen tistega, ki sva ga prizadejala vam s Pijo, zaradi njega blodim brez doma med ljudmi!« »To je odpuščeno,« je odgovorila, »toda Gruber?« Na pol upa, na pol jo grabi slrah pred odgovorom, ki ga bo slišala. Vse na njej je trepet in pričakovanje. »Pravično sem ga sodil,« pravi Marko mirno, vendar strahotno resno. »Prisegam pred Bogom, čisto vest imam zaradi Gruberja. Čujte in sodite sami: Grem po gamsji sledi na ledeniku, tedaj poči strel, ogledam se, nikogar ne zapazim, čutim pa, da mi teče topla kri o nogi, in grem dalje. Tedaj uzrem med divjimi skalami ledu Gru-erja pred seboj, že zopet dviga puško, da bi sprožil, tudi jaz vržem svojo k licu. Tako klečiva iz oči v oči na trideset korakov. Vse, kar sem doživel z vami, mi preleti v tem trenutku mimo oči! ,Cilgijin mož je', si mislim, odstavim puško in vstanem, ,ne moreš pomeriti nanjl Tedaj poči drugi strel in krogla zdrobi led ob meni, izgubim razsodnost, planem nanj. mož proti možu se boriva, tedaj ne vem več, kaj delam, sunem, Grubar omahne v ledeniško razpoko, ki je polna vode, vržem puško za njim, vlečem se dalje in si umijem rano pri potočku. Ko m« zanese nekoč pozneje na ledenik, se je bila razpoka, v kateri je ležal Gruber, zaprla. To je vsa moja skrivnost s pogorja. Zdaj sodite!« Cilgija se je bila zgrudila v travo; obraz je pokrivala z obema rokama. »Vedela sem!« je zastokala. »O, da bi me bili slušali tisti dan, ko sem vas tu prijela za roke in prosila: opustite lovi« Tedaj je Marko Paltram vstal. »Cilgijal« je dejal poln notranje žalosti. »Ljubim vas,« je šepetala zmedena, »toda ne smem biti vaša zaradi svojega otroka. Bilo bi pregrozno, mož v ledu, oče mojega Lovrenca, molčite zaradi mojega dečka!« In trepetaje je stisnila Marku Paltramu roko. »Zbogom, Marko!« »Da, mož v ledu,« ponovi on zamolklo. »Ne bojim se Gruberja, celo ponoči sem stal tam gori, kjer počival Vem samo eno: ubiti sem ga moral proti svoji volji, to je plačilo za moje izdajstvo v tisti pustni noči!« »Zbogom, Markol Bodi dober, bodi zaradi mene doberl Videti se pa ne sineva nikoli več, nikoli več! In Cilgija Premont se opoteka navzdol proti vasici. Ne vidi žarečega gorskega sveta okoli sebe, vidi samo strahotno podobo, ki zdaj ni več zastrta. In ljubi tistega, ki ji je ubil možal V samoti pogorja pa blodi Marko Paltram. Ali mu je sam pekel vcepil misel in je verjel, le trenutek verjel, da bi mogla biti Cilgija še kdaj njegova? Upanje je živelo samo v njegovi vroči krvi, njegov razum ni tega nikoli verjel. In zavidal je Aratschu in njegovi nevesti, zakaj hoditi bosta smela po planini cel dan. On pa ne bo videl Cilglje nikoli več. nikoli več! Tako stoji v bledi mesečini na Morteratschu, in mesto v ledu se sveti, razpoke migotajo. Tedaj ga obide misel: »Paltramov rod mora izginiti!« Čuden strah ga pograbi. Njegova mala Landola se je igrala s Cil-gijinim dečkom, z Grubarjevim sinom. In malo vroče srce visi na Cilgijini podobi. V čudnih slutnjah čuti nekje nevarnost za svojega otroka. In kako jo ljubi, svojo Landolo! 17 Skromno kakor prva pomlad se je po ustanovitvi kopališča razmahnilo v St. Moritzu nekaj zdraviliškega življenja, čim se je zopet vrnilo engadinsko poletje. Obiskovalci so se zoiraii v gostilni pesnika Konradina Fiugija in njegove sončnovedre žene Menje. »Mamica Menja«, so imenovali gostje mlado plavolaso ženo. Prvi gostje so bili trgovec s svilo Naf iz Aaraua, njegova žena, njegova hči in dva sinova, premožna družina, ki so bili prišli, da bi pozdravili očetovskega rešitelja. Tem se je pridružilo nekaj melčanov iz Chura, ki sta jih bila privabila stara slava vode in radovednost, da bi videli novo kopališče. Nazadnje nekaj tirolskih kmetov, ki niso pozabili svoje navade, da so po opravljeni košnji prihajali v St. Moritz. Daleč od dogodkov v svetu, večkrat tedne brez vsakega poročila, kaj se dogaja po drugih deželah, je živela mala družba, navezana sama nase kot ena družina pri veltlincu, posušenem mesu ali pri gamsji pečenki, ki jo je dobavljal Marko Paltram, funt za nekaj krajcarjev. Staro ženo, ki je prinašala meso, je večkrat spremljala mična deklica, Jolanda. Podobna je bila, to so trdili vsi domačini, divji Piji, bila je drobnih kosti in okretna ko kožica, vendar pa le ni bila ona. Pod lepo rastjo temnih mehkih las se je belilo odkrito čisto čelo, in v bleščečih češnjevo črnih očeh ni bilo nič roparskega. Jolanda je bila nedostopno prisrčna, vase zaprta deklica, ki je znala že s svojimi malo leti molčati, toda njene oči so bistro opazovale, ušesa prisluškovala, prisluškovala, kaj se govori o očetu. Bila je plamteče, skoraj bolestno ponosna nanj, trepetala je, kadar so govorili o njem. Ta vroča strastna dekle, ki se je vendar že samo brzdalo je bila nadvse dražestna. Nič ni ugovarjala, ako je slišala o svojem očetu nekaj, kar ji ni ugajalo, toda njene drobne tanke ustnice so se zategnile, sprva ganljivo bolestno, nato pa s tolikšno prezirljivostjo, kakor se to redko vidi pri dekletih. Kadar je pa govorila, je bil njen glas ljubko očarljiv. In vedno je odhajala Konradinovim gostom prezgodaj. »Jalanda, ali boš šla tudi ti kdaj z očetom na lov?« je vprašal gostilničar. »Seveda bom, na svoj dvanajsti rojstni dan bom smela ustreliti prvo kozo!« Pri govorjenju je kazala lepe blede zobe in češnjevočrne oči so se svetile. »Ali si kdaj ž« streljala?« »Že, toda samo v šibernico sem poskušala.« Ni pogosto govorila toliko besed, nikoli ni sprejela niti najmanjšega daru. Ne žaljivo, temveč z nekim stanovitnim smehljajem ga je odklanjala. Kdor ljubi glasbo. Izbere fflende radio Pogonska sigurno« - Cistoia zvoka - Okusna oblika - Izredno povoljna mm Tipa 195 W, 4 elektronski...........din 3475'— > 216 W, 5 > ...........» 40S0-— » 216 GW, 5 elektronski (univerzalni) . . . . > 437S-— Zastopstvo za Ljubljano in okolico: RadlOtehllik ŠETINA FR.. LjllbljaiUI popravilu vsah vrst radio aparatov Domobranska 27. — Telefon it. 32-C4 Otroški kotiček ZAČARANI GOZD ŠPORT Table-tenis prvenstvo Slovenije Mali oglasi Sreči? Dušan prvak — Marinko drugi Na turnirju niso sodelovali Zagrebčani, ker je VTS razširil v Zagrebu vest, da je turnir odgo-den. Kljub temu so nastopili skoraj vsi slovenski klubi. Moštva. Nastopilo je 12 moštev: Hermesa, Korotana, Celja, Bratstva in prireditelja. V finale tla se plasirala Hermes z zmagami nad Korota-nom I s 3:1 in Mladiko II s 3:2 ter Mladika I z zmago nad Mladiko III s 3:0 in Celjem s 3:2. V finalni borbi je zmagal llermes s 3:0. Poraz Mladike gre na račun izredne indispozicije Belaka. Končni plasma: 1. Hermes (Marinko:Kosmina); 2. Mladika (Belak:Krečič); 3. Mladika II (Medved-Strojnik); 4. Celje (Rebevšek-Božič). Šingle seniorjev. V nedeljo so se pričakovale ravno tu najlepše igre, kajti vsi so hoteli videti našega državnega prvaka Marinka. V finale sta si; plasirala Marinko, ki je porazil Morela z 2:0, Medveda z 2:0, St.ojnika z 2:0, in Krečič Dušan z zmago nad Zgajnarjem z 2:0, Božičem z 2:0, Iielakom z 2:0. Sledila je finalna borba, ki ji je oočinstvo sledilo z izrednim zanimanjem, toda vsi so doživeli presenečenje, ko je defenzinvni Krečič v dveh setih premagal Marinka z rezultatom 21:17 in 21:18. — 1. Krečič (Mladika), 2. Marinko (Hermes), 3. Belak (Mladika), 4. Strojnik (Ml.). V singlu dam sta nastopili samo dve igralki. Simpatična državna akademska prvakinja Tjaša Fustoslemšek si je osvojila še naslov prvakinjo Slovenije z zmago nad Vesno Bačičevo (Hermes) z 2:1. Tudi pri juniorjih so si razdelili mesta drugače, kot se je pričakovalo. Zmagal je Krašovec (Mladika), 2. Knific (Bratstvo), 3. Bogataj (Hermes), 4. Bradeško (Korotan). Douhle gospodov. Izmed osmih parov Hermesa, Mladike, Korotana, Celja in Bratstva, sta se Slasirala v finale Marinko - Kosmina in Belak-rečič. Napeti igri sta zmagovalca v tretjem setu z izredno ofenzivo Belaka premagala odlična Her-mežana. Končno stanje: 1. Belak-Krečlč, 2. Ma-rinko-Kosmina, 3. Knific-Štrumbelj, 4. Rebevšek-Božič. V mixe double sta tudi nastopila samo dva para. Tu je dosti boljši partner odločil zmaga para. 1. Bačič-Marinko, 2. Pustoslemšek-Medved. Turnir je prikazal občinstvu naše najboljše igralce tega športa v Sloveniji. Obenem si je Mlati ;ka priborila štiri prva mesta, Hermes dva, ter s tem pokazala, da postaja naš najboljši slovenski klub. K uspehu SK Mladike se pridružujemo tudi mi ter želimo, da bi se vrstili uspehi še vnaprej! Tek Jez drn in str? Tek čez drn in strn za posameznike in moštva priredi SK Planina 7. t. m. ob pol 11 na Sladionu. — Proga za seniorje je dolga 5 km, za juniorje C 2.5 km in za juniorje B 1.25 km. — Za tek vlada med atleti veliko zanimanje, ker je že sedaj prijavljenih nad 30 tekačev. — To tekmovanje obeta pokazati, kateri klubi ozir. atleti so se preko zime pripravljali na letošnjo atletsko sezono, ki se s tem tekom otvarja, in mu sledi prvi atletski meting SK Planine že dne 28. t. m. — Športno občinstvo vabimo, da obišče v nedeljo gornje tekmovanje. Dohod na Stadion z Vodovodne ceste. Vstopnina samo 2 din. * SK Rek«. Sestanek dn« I. aprila ob po* S iwh nogometašev v iroptiim Oblak. Motam rwina seja upravnega odbora. Piroeim, da ae iatega udedciijo vsi zanesljivo, n Tajnik. m Šivilja-pomočnica išče službo, nastop takoj. Naslov na Stefanclosaj -Sv. Florjan, Rogatec. Službo raznašalca alt kaj sllčnega išče posten fant. Naslov v upr. • Slovenca« pod št. 4837, Službo sluge ali kaj sličnega išče fant vojaščine prost. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4671. (a Mehanika za kolesa sprejmem. Zaloška c. 61. Krojaškega pomočnika z večjo prakso, sprejme Arh Albin, čemšenlk ■ Medija Izlake. Hlapca poštenega, vajenega konj, kmečkih del in lesa, takoj sprejme Martinec, Trnovski pristan 22, Ljubljana. ene h Dobrega einšteherja ki zna dobro doplovatl, sprejmemo. Stalna zaposlitev. Javiti se: »Mira fabrlka clpela, Zemun. Kleparskega vajenca sprejmem takoj. Tvrdka Mihelič, Ljubljana, Tyr-ševa 41. Uiienca pridnega in poštenega - takoj sprejmem v špec. in delikatesno trgovino: J. Menart, Sv. Petra 35. (lužbodobe Entlarico I za perilo ln ažurlranje, in dobro risarico sprejme Matek & Mike«, LJubljana, Frančiškanska ulica, nasproti Unlona. (b Natakarico I mlado, prijazne ln prl-kupljive zunanjosti, zmož-| no nekoliko nemščino in šivanja, sprejme boljša gostilna v LJubljani. Ponudbe v upravo »Sloy.« I pod šifro »Poštena« 4611. Kuharico Hlapca h konjem sprejme takoj Sušnik -železnina, Ljubljana, Zaloška cesta. Fotografski pomočnik (pomočnica) se sprejme takoj. Ponudbe na Foto Jug, Kranj. Delavca M zna delati na čevljarski stroj, sprejmem. Ponudbe na S. Mlllč, Beograd, Dečanska 8. (b , Strojnika ali kurjača k lokomobili sprejme ln-1 dustrijsko podjetje na deželi. Ponudbe z zalite- | vami je poslati na upr. »Slovenca« pod »Strojnik | ali kurjač« št. 4820. Strojnika k Volfovi lokomobili — sprejme parna žaga Rog, Podstenlca, p. Toplice na Dolenjskem. Ponudijo naj se samo prvovrstne moči z daljšo prakso na žagi. Reflektantl se lahko osebno predstavijo 7. aprila t. 1. v Ljubljani, hotel »Slon«, pri g. Pogačniku. (65) »No An8ka, gotovo j© tudi tebi dobro teknilo, kaj?« se je kralj smejal. >Sedaj pa pojdita z Rdečeličkom malo z mano. Morda nam boš ti znala kaj pomagati. Skozd tole vrata pojdimo k je rekel in prijel Ančko za roko. (66) Prišli 90 v presitoino dvorano. Kako se je Ančki zdelo tukaj slovesno! Posebno ji je bil všeč zlaiti prestol. Kralj je sedel na zlati prestol, Ančka in Rdeče-liček pa na slavnostni blazinici na vsako stran prestola. Posestva Velika hiša s trgovskimi lokali v mestu Celju naprodaj. - Ponudbe poslati podružnici »Slovenca« v CeljU pod »Prilika«. (P od 36 do 48 let, pošteno, urno, zdravo, ki dobro kuha in pospravlja, za oseb, sprejmem takoj. -Plača 300 din. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Trgovina v Mariboru 461«. Kupimo] Skladiščno cisterno za 16, 20 ali 30 ton kupimo. Ponudbe m* UNIO družba, Maribor. (k Vinogradno posestvo manjše, '/« ure od postaje Stranje, s kletjo vred ln manjše, okoli šest oralov mereče posestvo, '/i ure od postaje Lipoglav, naprodaj za 25.000, oziroma 30.000 din. Poizvedbe pri dr. Anton Ogrizek,, odvetnik ▼ Celju. Lokal poceni oddam. - Mavrič, Tyrševa 56, telefon 33-82. l^SSSESSi Enosobno stanovanje oddam z majem. - Moste, Tovarniška ul. 16. Enosobno in dvosobno stanovanje s pritlkllnami oddam z majem. - Mestni trg 13-1. Enosobno stanovanje I. nadstropju oddam ■ takoj ali pozneje. Dolenjska cesta 81. zlato kupuje po onjvlSjlh oenab CERNB, Jnvellr, LJubljana Wolfova ulica SLS Rabljene stole za gostilniški vrt, kupim. Pismene ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov.« pod »9-14« št. 4801 ODDAJO? Delavnice velike, svetle ln suhe, za čisto obrt, ugodno oddam. Industrijski tok v hiši. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4610. Prostor za delavnico raznih obrti oddam v najem pod ugodnimi pogoji v strogem centru mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4766. (n Trisobno stanovanje vsemi pritlkllnami oddamo za majev termin mirni, solidni stranki, v vili na Mlrju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 4640. (č Pouk Strojepisni pouk Večerni tečaj. - Pričetek pouka 2. aprila. Christo-fov zavod, Domobranska cesta 15. (u Zahvala Za prisrčne izraze soialja ob priliki bridke izgube nepozabnega noža in očeta, gospoda Jakoba Ercigoja poštno-briojarnega upokojene* ki je umrl na veliki petek, po kratki bolezni, v 83. letu starosti, izrekamo vsem sočustvujočim najtoplejšo zahvalo. — Posebno se zahvaljujemo g. banovinskemu zdravniku za zdravljenje, čč. gg. duhovnikoma za zadnjo tolažbo in spremstvo, kakor »udi vsem znancem in prijateljem, ki so blagopokojnega v tako lepem števil" spremili na zadnji poti. KotUmjevica na Krki, dne 30. more« t940. Zalajata rodbina B r e i g o j in sorodniki + Umrla nam je danes, 1. aprila, draga i sestra in tetka, gospodična Jelka Kamenšek poštna uradnica ▼ pokoju Pogreb blagopokojne bo v sredo, dne 3. aprila 1940 ob 3 popoldne, izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. aprila 1940 Rodbine: Kamenšek, Kozina, Kukuljan, Borko Vdani v voljo Vsemogočnega javljamo, da je dotrpel moj ljubljeni mož, naš predobri oče, gospod Franc Suhadolnik posestnik » 60. letu starosti. — Pogreb bo danes v torek ob 10 dop. na farno pokopališče. Borovnica, dne 2. aprila 1940. Franja roj. Petrovčič, žena; Jože, sinova; Julka, Tinka, hčerki. Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočutja in so-žalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene in nepozabne soproge, mame, stare mame in tašče, gospe Terezije Lavrenčič roj. Perissini se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikoma dr. Vinku Igličarju in dr. Igorju Tavčarju za skrb ob težki bolezni, ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Trut — Ljubljana, dne 1. aprila 1940 Rodbini: LavrenčiS — Hribernik Prodamo Otroški voziček športni, dobro ohranjen, naprodaj. Savs, Cerkvena ulica 1, LJubljana. Pozor! Valilna jajca - rodelstan-ske kokoši, naprodaj. — Toman, Vodice 76. Javna sodna dražba 3-tonskega tovornega avtomobila ln enega soda (300 1) tropinovca se bo vršila v Krškem 4. aprila ob 8 zjutraj, nadalje 60 hI vina na Gori sv. Lov renca št. 1. Luksus kolo popolnoma novo, najboljše znamke, za vsako ceno naprodaj. — Mlekarna -Slomškova 9, LJubljana. Prodam dobro vpeljano trgovino. Glavni artikel: sir, maslo, salama. Poleg tega špecerija in delikatese. -Promet 70.000 mesečno -Centrum mesta. Naslov v vBeh poslovalnicah »SI.« pod št. 4806. II Ženitbe Kmečka hčerka velike postave, 23 let stara, Izurjena v kuhi ln. gospodinjstvu, s primerno doto v gotovini, želi v svrho ženltve enanstva s solidnim gospodom, drž. nastavljencem. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Pomlad 462«. 131 Klavir (pianino) najboljše znamke za 6500 din naprodaj. - Mlekarna, Slomškova 9, Ljubljana. Žalostni naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je v 64. letu starosti, pokrepčan s sv. zakramenti, danes zjutraj boguvdano preminul naš dobri oče, stari oče, brat in tast, gospod Janez Jeraj posestnik Pogreb dragega nam rajnika bo v sredo, dne 3. aprila 1940, ob pol 7 zjutraj iz Dobruše št. 5 na župno pokopališče v Vodicah. Vsem, posebno tistim, ki so ga poznali, ga priporočamo v molitev. Dobruia pri Vodicah, 1. aprila 1940 Jernej, Miha, Tone, sinovi; Marija por. Kosec, hči; Franca Kadi-ve«. sestra; Peter Kosec, zet; Marijana roj. Aljaž, sinaha; vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. + El JufMimnsk« tiskarno v Ljubijani: Jože Kramar i« izdajatelj: ini. Jožs Sodi? Dotrpela je naša predobra teta, gospa Adela Uršič hišna poscstnica Bila jo je sama dobrota in ljubezen do bližnjega. Pogreb bo v torek, dne 2. aprila 1940, ob 3 popoldne iz hiše žalosti Florijanska ulica štev. 30 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. aprila 1940 Žalujoči ostali Urednik: Viktor Centi) Milili U It IJ4N4 Mavia 1 Najkrasnejši zgodovinski riario /hiioiiium Samo par dni na sporedu — Norma Shearer — Tyrone Power KINO MATICA telefon 21-24 Predstave ob 16, 19 in 21 Micke; Rooney in Freddie Bartholomew kot ni'ada mornarska gojenca v zabavni filmski B pustolovščini: TODn 1 1?* "K1 F1 KIM O SLOtiA tel. 27-30 | _J Samo Se danes ob 10., 19. in '21. uri! | TARZAN in njegov sin Največja senzacija sezone! T A h 1 fl II __•______ __ FIlm, o katerem govori vsa Llubljana z _na vetjim navduien eml_ KINO UNION, telefon 22>21 Najnovejše pustolovščine kralja džungle. Akrobacije ma-Predstave ob 10., 19. in 21. uri lega čudežnega dečka vzbujajo začudenje vseli gledalcev! jj Kongres Zveze planinskih društev Preteklo nedeljo je tal v Ljubljani 14. redni letni kongres Zveze planinskih društev Jugoslaviji, ki ga je vodil predsednik g. dr. Fran Tominšek, in med drugimi posebno pozdravi! tudi brate Bolgare, ki so s svojo navzočnostjo počastili občni zbor. Z zborovanja so bile poslane udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru 11., knezu namestniku ter pozdravne brzojavke ministru za telesno vzgojo naroda Tomi-ču, ministru za trgovino dr. Andresu, banu dr. Natla-čenu, ki V6i z veliko ljubeznijo podpirajo to organizacijo, ki šteje nad 30.000 članov. O delovanju zveze so izšla tiskana poročila in smo jih v izvlečku objavili že pretekli teden. Razen predsednikovega poro-č'la so izšla vsa poročila v srbohrvaščini. Kongres bi se namreč moral vršiti v Nišu in so bili vsi referati prikrojeni za naše južne razmere, kajti tem krajam so bili namenjeni, posebno referat g. dr. inž. Avčina o »Zimski alpinistih!«. Odposlanec Bolgarske planinske zveze g. Todor Todorov je v svojem govoru, polnem priznanja naši Zvezi in vzpodbujajoč k skupnemu delu sporočil med viharnim navdušenjem vseh zborovalcev sklep Bolgarske planiske zveze, 6 katerim je lc-ta imenovala g. dr. Frana Tominška zaradi njegovih velikih zaslug za častnega člana. Odlikovancc g. dr. Tominšek ee je ves ginjen zahvalil za to počaščenje in izjavil, da ga ne sprejema toliko kot osebno odlikovanje, pmpak bolj kot odlikovanje vse Zveze planinskih dr.ištev. Obljubil je bratom Bolgarom, da jih bodo Slovenci o priliki kongresa, ki bo prihodnje leto v N:šu, obiskali v Sofiji. Nova uprava Zveze planinskih društev je sestavljena tako-le: Predsednik dr. Fran Tominšek, podpredsedniki dr. Fran Šultlje iz Zagreba, inž. Stanuje Nedeljkovič iz Belgrada in dr. Vladimir Belaj-č.i iz Novega Sada; tajnik dr. Josip Pretnar, namestnika dr. Brilej Arnošt iz Ljubljane in Gaja Garača-n-n iT. Novega Sada; blagajnik Fran Vilhar iz Ljubljane; odborniki: Dušan Jckšič in Peter Došek iz Zagreba, Jože Cesar in Pučnik Adalbert iz Ljubljane. Djordje Krstič iz Sarajeva, dr. Milan Sekulič iz Skoplja, Mirko Tropan iz Zagreba. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: dr. Mirko Hrašovec iz Celja, dr. Šubašič iz Sarajeva in Mirko Petkovič iz Niša. Pred zaključkom kongresa je tajnik g. dr. Pretnar prebral resolucijo, ki je bila sprejeta že na pred- konferenci predstavnikov Zveze planinskih društev. * 1 Zaradi kontumaca psov in mačk se ljubljanski prijatelji psov precej razburjajo, ker nekateri mislijo, da j; kontumac razglašen samo v Ljubljani. Ker se ;e po deželi pojavilo več sumljivih psov, je kontumac razglašen v okrajih Kamnik, Logatec, Kočevje in Ljubljana-okolica. 2e v prvi polovici marca se je namreč po Blokah klatil majhen črn pes košatega repa, ki je ugrize! neko osebo in nekaj psov ter ušel proti Iški. Isti ali podober. pes se je klatil iudi po kamniškem okraju na Jeranovem ter so ga videli tudi po vaseh Godič, Zduša, Nevlje, Vrhpolje, nato je pa tekel skozi Kavran, Podhruško, Srednjo vas, Loke, Potok, Buč, Šmartno do Lazov, kjer je bil ustreljen. Klal se je vsaj z 10 psi in ugrizel 7 oseb. Prav mogoče je torej, da ie isti pes bil 17. marca tudi na Jezici, kjer je napadel več psov in ljudi. Iz Iske je v kamniški okrai najbrž prišel skozi Ljubljano, kar pravijo tudi na Ježici, in je zato najbrž tudi v ljubljanski občini 6 steklino okužil kakega psa, da torej samo previdnost in skrb za zdravje prebivalstva pred to strašno boleznijo nalagata oblasti, da je razglasila kontumac tudi v ljubljanski občini. 1 Skupina bojevnikov Ljubljana - Št. Peter vljudno vabi članstvo na občni zbor, ki bo jutri, v sredo, 3. aprila ob 8 zvečer v gostilniških prostorih g. Leopolda Zupančiča na Jegličevi cesti. 1 Društvo upokojenega učiteljstva ima svoj -redni obč. zbor za 1. 1940 v četrtek, 4. aprila ob 3 popoldne pri Novem svetu — Prešernova soba — z običajnim dnevnim redom. 1 »Revizor« v proslavo 40 letnega odrskega dela našega igralca Josipa Daneša bo v torek 9. aprila v opernem gledališču. Predprodaja vstopnic je od torka 2. t. m. dalje pri dnevni blagajni. 1 Društvu »Dom slepih« je daroval neimenovani inesto venca na krsto pokejne gospe Kureitove dim 200, za kar se odbor najiskremeje zahvaljuje. 1 Dr. Rodoschegg zopet ordinira. 1 Smrt na cesti. Okrog pol 1 zjutraj je šel po Miklošičevi cesti Kovaček Franjo, bivši godbenik vojaške godbe. Na lepem se je zgrudil in na hodniku izdihnil. Obveščena je bila o smrti tudi ljubljanska policija. Na mesto je odšla policijska komisija in policijski zdravnik dr. Luzar je ugotovil, cla je Kovačeka zadela srčna kap. Komisija je odločila, naj se prepelje mrtvec v mrtvašnico prosekture. 1 Vlomilska smola. Te dni so poskušali svojo srečo 18 letni Bogomil R., 16 letni Ladislav T. in 23 letni Matija J. z vlomom v trgovino na Tržaški cesti. Trgovina je last Novaka Emila in so v njej precejšnje zaloge mešanega blaga. Mlada grešnika postopača sta v družbi Matije, ki je tudi vojaški begunec, našla primerno pot, po kateri so vsi trije tički lahko brez skrbi vlomili v trgovino. Cez sosedno dvorišče so se namreč splazili v vežo Alarinčičeve hiše, v kateri je Novnkova trgovina. V veži so nato sneli šipo z vrat, ki vodijo v skladišče. Tako so si priborili vstop v trgovino ter lepo izbirali vse, kar bi se splačalo odnesti. Ker so šli že zgodaj na delo, še pred polnočjo, se jim ni nikamor mudilo. N.ibisaii so dve veliki vreči z manufakturnim in špecerijskim blagom. Niso si pozabili napolniti žepov in ko so najtežje delo opravili, so se spravili nad v trgovini razstavljene dobrote. Privoščili so si pomaranč in slaščic. Imeli so dober tek in so se ma-stili kar dve uri. včasih pa je kdo od njih še z žepno svetilko posvetil po trgovin: naokrog, da bi morda našel še kako dobroto, ki bi se jo spla- čalo odnesti. Prav to malenkostno razsvetljevanje pa jih je spravilo v nesrečo. Stražnik je namreč na obhodu zapazil, da se nekaj bliska v trgovini, ki je s ceste popolnoma solidno zaprta. Takoj se mu je zdelo to sumljivo in je hitro našei isto pot, kot so jo iztuhtali vlomilci. Ko je prišel čez dvorišče v vežci, je že videl vlomljena vrata. Potegnil je samokres in skočil v trgovino in vzkliknil: Roke kvišku ! Najprej je ostalo vse liho, ko pa je prižgal stražnik luč, je videl, da se je nekdo skril za obešalnik pod dežni plašč, ki je tam visel in lepo molel roke kvišku. Drugi pa se je prav tedaj prikobacal izpod mize. Tako je aretiral Matijo in Ladislava, Bogomil pa, ki je bii na preži, je ušel, vendar ne za dolgo. Ze zjutraj ob 6 je padel v roke pravice in šel d^iat družbo svojima tovarišema. Pri preiskavi so ugotovili, da so nabrali in v vrečah pripravili /lomilci za okrog 13.000 din manufakturnega blaga. V njihovih žepih pa je bilo še za 500 din raznih drobnarij, malica, ki so si jo privoščili, pa je bila tudi vredna kakih 200 din. Tatove ie policija že poslala na sodišče. 1 Žalostna žrtev bojevitosli. V noči od sobote na nedeljo so se prav v času ko zapirajo gostilne spoprijeli v Kapiteljski ulici štirje trožakarji. Ko so se lotevali drug drugega, je neki Anion prijel nekega svojega tovariša, ki se ga je na vso siio otepal. Krilil je tako nerodno z rokami, cla je Banovinske ceste še prevzela država Kaj bo sedaj s preložitvijo ceste Maribor— Bresternica Maribor. 1. aprila. Z današnjim dnem je prevzela država v svojo oskrbo dve najdaljši in najbolj prometni banovinski cesti na severni meji in sicer Maribor—Marenberg — Dravograd—Prevalje—Holmec—drž. meja ter cesta Košaki pri Mariboru—Sv. Lenart—Sv. Benedikt —Gor. Radgona—Petajnci—petanjski most—Tišina — Murska Sobota — Mačkovci—Otovci—drž. meja. Obe cesti skupaj predstavljata 160 km dolgo prometno žilo, ki veže severni del Slovenije od madžarske meje na vzhodu do nemške meje na skrajnem zaoadu. Na območju okrajnega cestnega odbora v Mariboru odpade od te dolžine 45 km. Obe cesti spadata glede prometa na Štajerskem r.n prvo mesto ter zahtevata zaradi tega tudi najvišje vzdrževalne stroške. Dasi je nosila dosedaj te snice v Sodni ulici sestanek. Predavala bosta predsednik Bolniške blagajne g. ravnatelj Ivan Martelanc o vprašanjih nameščenskega bolniškega zavarovanja in predsednik Delavske zbornice g. Viktor Kozamernik. Ker so vprašanja, ki jih bosta obravnavala predavatelja iz Lji bijane, nameščence zelo aktualna, vabimo nameščence, da se sestanka v velikem številu udeležijo. m Vitez Franjo Zagorski je umrl. Smrt je pokosila v bolnišnici znanega mariborskega meščana — umrl je lastnik realitetne pisarne vitez Franjo Zagorski, star 56 let. Mož je imel za seboj precej nemirno življenje, bil je nekoč v mladosti gledališki igralec, po voini pa se je skušal v Ma'iboru uveljaviti kot politik ter je pri vseh državno-zborskih volitvah postavil svojo stranko, katere predsednik je bil sam in ki je imela tudi svojo volivno skrinjico. Tudi pri občinskih volitvah je nastopal, pa prav tako brez uspeha. Zadnja leta se je umaknil iz politike ter dolgo bolehal. Sedaj je smrt umirila nemirno, burno življenje. Naj počiva v miru! m O narodni vzgoji naše mladine bo v Ljudski univerzi v sredo 3. aprila ob osmih zvečer predaval univ. docent dr. Anton Trstenjak. Predavanja prireja društvo »Soča in dom«. m Predavanje za rezervne oficirje. Uprava mariborskega pododbora Udruženja rezei vrnil oficirjev vabi vse rezervne častnike na predavanje majorja v rez. g. A. Desnice o »Izkustvih sedanjega časa-. Predavanje se bo vršilo v četrtek, 4. aprila ob osmih v Ljudski univerzi. Vstop le z oficirsko legitimacijo. m Žetev smrti. Na Meljski cesti je umrl 66 letni mesarski mojster Josip Koko1, v Metelkovi ulici 7. je pokosila smrt 69 letnrga mizarskega pomočnika Jakoba Sketo; na Aleksandrovi cesti 33. na Pobrežju je umrla 76 letna zasebnica Frančiška Rakuš; v bolnišnici so umrli 50 letni jiosestnik Ivan Pack, 60 letna zasebnea Roza Bab-ler ter 43 letni podpreglednik finančne kontrole Jože Gorišek. Svetila jim večna luč. m Nov vozni red za nemške vlake. V Nemčijo so z včerajšnjim 1. aprilom upeljali takozvani »poletni čas« — dočim smo ostali še mi pri našem preizkušenem »demokratičnem času« — kakor ga Nemci imenujejo. Zaradi tega so nartaie nekater.e izpremembe v obmejnem železniškem osebnem prometu. Obenem z urami so se namreč pomaknili v noči od zadnjega marca na prvega aprila tudi vsi vozni redi za eno uro naprej. Pri nas se to čuti samo pri odhodu in prihodu osebnih vlakov iz Nemčije, dočim prihaja in odhaja mednarodni brzi vlak še po starem voznem redi:. Jutranji osebni vlak odhaja sedaj po našem ča-u namesto ob 7. že ob 5.50, opoldanski osebni vlak pa namesto ob 13. sedaj ob 12. Vozni red naših lokalnih vlakov v Št. Ilj pa je ostal neizpremenjen. m Sodni senat ujel falzifikatorja. V poslopju mariborskega okrožnega sodišča se je pripetil pač edinstven primer, da je sodni senat lastnoročno ujel nevarnega zlikovca. Pazniku je ušel izpred preiskovalne dvorane neki falzifikator ter je holel pobegniti skozi sodišče na svobodo. Suičajno p.i so se nahajali tedaj na hodniku I. naJstro|ija pred razpravno dvorano člani sodnega senata ter so ,-e pred razpravo nekaj posvetovali. Zaslišali .-o po hodniku bežeče korake in klice in že se je zaletel proti njim begunec. Sodnik dr. Kej/ar mu je duhnprisotno podstavil nogo, dr. Sejnoi in Ha-bermut pa sta ga zagrabila za ramen.i nakar so že prihiteli pazniki ter so jetnika prevzeli iz rok sodnikov. — Bil je to v preteklem tednu drugi primer poskusa bega iz preiskovalnega zapora. Prvemu jetniku se je posrečilo pobegniti iz sodišča na ulico, kjer se je razvil za njim divji lov. V Cvetlični ulici pa se je begunec zaletel naravnost v naročje nekega paznika, ki mu |e slučijno prišel naproti. m Radio aparati so goreli. V noč; na ponedeljek je nastal požar v delavnici trgovine z radio aparati Alojza Godca na Kralja Petra trgu. Delavnica se nahaja za trgovino ter ima vhod in okna z dvorišča. Ogenj so opazili nastavljena Mariborskega dvora ter so hitro obvestili gisilce, ki so z naglim nastojioni preprečili večjo nevarnost. Požar je uničil dva merilna avarata dva radio aparata, ki sta se nahajala v popravilu ter razne druge potrebščine, tako da jc škode lO.OilO di narjev. Ogenj je nastal zaradi kratkega stika. mNajvečja posestna kupčija zadnjih let. le dni je bila zaključena največja jiosestna kvipčija zadnjih let v Mariboru — prodaja poslopja Zadružne gosjiodarske banke na Aleksandrovi c. 6, katerega je kupila Spodnještajerska ljudska posojilnica za znesek 3,S00.000 din. Palača Zadružne gospodarske banke jc štirinadstropna stavba z inansardami ter ima 19 moderno urejenih stanovanj, v pritličjih pa trgovske lokale, bančno poslovalnico ter veliko dvorano v podpritličju in na dvorišču. Zgrajena je bila leta 1924. po načrtih ljubljanskega arhitekta univ. |irofesorja inž. Kasala na zemljišču, katerega je banka kupila od Spodnje-štajerske ljudske posojilnice. m Obsojen zaradi letakov. Pred sodiščem je bil po zakonu za zaščito države obs.?jcn na 2 meseca zapora in 300 din denarne globe, 33 letni ključavničar Franc Zalaznik v Studencin pri Mariboru, ker je 22. novembra lanskega leta deiil \ delavnicah neke letake. m Povzročitelj smrtne nesreče pred sodniki. Včeraj dopoldne se je vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem razprava zaradi nesrečnega dogodka, ki se je pripetil na Aleksandrovi cesti dne 17. januarja. Tega dne je povozil 03 letni avlo-izvošček Ferdinand Csetnba na vogalu Aleksandrove in Kopališke ulice mlado Guelo Filipič do smrti. Csemba je pripeljal v svojem avtomobilu neke potnike s kolodvora proti Glavnemu trgu. Njegov avto je imel slabe zavore, kc le^a pa kljun snegu in zaledeneli cesti niso bila jio predpisih opremljena z verigami. Tudi je vozil z veiiko h,-trostjo. Ko je pribrzel jio Aleksandrovi cesti mimo frančiškanske cerkve, je pripeljal iz Kopališk'" ulice proti Trgu Svobode tovorni av'o ter mu zaprl cesto. Csemba sploh ni |ioskušal avtomobila ustaviti, temveč je skušal na levi strani ceste smukniti mimo tovornega vozila naprej, pri tem pa ga jc zaneslo na trotoar, kjer se je nahajala leda j Gizela Filipič. Avto jo je treščil v steno ter nato še ležečo prevozil. Dobila je smrtne poškodbe te-je na prevozu v bolnišnico umrla. Csemba pa jc poleg te nesreče zakrivil s svojo neprevidnostjo če drugo in sicer 6. decembra lanskega ieta, ko je v Kopališki ulici jx>drl s kolesa Anico Polak, ki se je peljala po pravilni strani ceste Tudi zaradi 'ega ga je državni tožilec pozval na odgovor. Neprevidni šofer je bil obsojen na 5 mesecev in 10 dni zapora nepogojno. Gledališče Torek, 2. aprila ob 20: »Gejša«. Red A. Sreda. 3. aprila zaprto. — Četrtek 4 aprila ob 20: »Trideset sekund ljubezni«. Premiera. Iz Julijske Krajine Velik požar. Ko je na veliki petek zvečer bila v Dornbergu v Vipavski dolni skoro vsa župnija zhiana v cerkvi pri večerni pobožnosti, jc pričelo gereti v hiši fjosestnika Ivana Rijavca na Brdu št. 5. 0;,enj se je širil z veliko naglico preko vsega stanovanjskega poslopja. Doma je bila sama gospodinja, ki ie gasila in reševala, kolikor so ji dale moči, kaj prida pa ni mogla rešili. Uničeno jc bilo vse žito, slanina, pohištvo in mnogo lepih knjig. Ognjegasci, ki so prihiteli iz Gorice, so z veliko težavo rešili hlev in senik ter omeiili ogeni. da ni zajel še sosednih hiš. Škoda dosega skoro 50.000 lir in je le nizko krila z zavarovalnino. Drzna tatvina. V Dornbergu jc neki drzen uzmo-vič izrabil cerkvcno pobožnos'. v svoj umazani posel. T'drl je v hišo Zdravka Doplikaria ter v njej prav zlcčinsko go^odaril. Ukradel jc 950 lir v gotovini, zlato uro z verižico, vse salame in mnogo perila ter pejedel in odnesel tudi nekaj velikonočnih dobrot. Tatu orožniki pridno zasledujejo in je upati, da bo kmalu pod ključem. Smrt trdne naše korenine. V soboto, 23. marca je v Biljah pri Gorici umrl v 76. letu starosti g. Ivan Nemec, lastnik opekarne in posestnik Rajnki je bil izredno skrben gospodar. Zlasti ie globoko ljub 1 zemljo in jo z vso pridnostjo obdeloval. Čeprav že ves slab. je še dan pred 6mrtjo šel v svoj vinograd. Svojo življenjsko moč je črpal iz globokovernega srca. Veličasten pogreb je izpričal, da je uživa! ve-1 it o spoštovanje v domači vasi in vs.j okolici. Naj počiva v Bogu! Žalujočim iskreno sožalje! Cene rasejo. Pri vseh življenjskih in gospodarski potrebščinah sc cene v zadnjih mesecih stalno dvigajo, pri nekaterih precej hitro. Meso je v Gorici v teh dneh poskočilo za približno 2 liri pri kilogramu; živa teža goveje živine 6e plačuje že t>o 5,50 lir, — Fižol stane v nadrobni proriaii okrog 6 lir. — Drva za kurivo so se v mestih od 18 lir za kvintal dvignila na 22 lir in čez. — Lesna kupčija v snloš-nem cvete, izsekavanje pa postaja že pustošenje in ne obeta nič dobrega. Po mnogih rebrih se kažejo že goličave in maloštevilni gozdovi se redčijo iti padajo. Uničevanje našega skromnega gozdnega zaklada postaja že nevarno in lahko usodno. Ne vemo. knmo bomo prišli, čc naših kmečkih gospodarjev šc o pravem času ne bo 6reeala zdrava zavest, da vab-liive vsote, ki jih potegnejo za les. hitro kopnijo, lesovi pa počasi rasejo. Bilo bi grozno, če bi naši raj-premožnejši predeli dežele radi kratkovidnega gospodarjenja zapadli obubožanju. — Vinske cene so tudi močno poskočile V Brdih in » Vipavski dolini ie cena na kmetih že prekoračila 2 liri za licer; go-• orijo že o 2 20 lirah, Škoda, da so vinske kleti že povsod skoro prazne Kraški teran, ki ga je pa zelo malo, se še ni razgibal na trgu, imel bo pa gotovo vicoko ceno, 3 lire liter bo naibrže že nastavna cena. Kmetijski konzorcij za Julijsko Krajino (Consor-z'o agrario Giulano), k: je imel svo< 6edež v Trstu i*, je bil določen za vso Julijsko Krajino, se je po rovem letu razdelil in je dobila vsaka dežela svoj pekrajinski konzorcij ((Consorzio agrario provincia-e) Dozdaj so se t: konzorciji bavili v prvi vrsti z drhavo umetnih gnojil, otrob in sličnih notrebščin. V kratkem bodo 6voj delokrog še razširili. Nad Holandijo sestreljen angleški bombnik. Pretekle dni je neki angleški dvomotorni bombnik znamke Bristol-Blenheim zašel nad holandski otok Monde. Holaodsko protiletalsko topništvo na otoku je oddalo v zrak nekaj strašilnih strelov, ki naj bi letalo opomnili, naj se spusti na otok. Toda ker streljanje ri imelo nobenega učinka, sta sc dvignili v zrak dve holandski lovski letali, ki sta v višini 400 metrov oUuli angleški bombnik z nekaj salvami iz strojnic. Bomhnik se je vnel in strmoglavil na zemljo. Naša fiam kaže njegove ostanke. KJJ MARIBOR KULTURNI OBZORNIK Otvoritev Jubilejne razstave slovenske umetnosti V nedeljo je bila odprla jubilejna razstava vseh slovenskih umetnikov kot proslava 40 letnice I. slovenske umetniške razstave 1. 1900 v Ljubljani. la veliki jubilej slovenske umetnosti je privabil k otvoritvi veliko število umetnost ljubečega občinstva, predstavniikov oblasti, znans'venih in umetniških ustanov, umetnikov in javnosti, ki je z ljubeznijo in spoštovanjem do velikanskega razvoja slovenske likovne umetnosti v zadnjih štiridesetih lelih hotela počastiti to pomembno slovensko kulturno prireditev. Poleg pokrovitelja razstave gospoda bana dr. Marka Natlačena in gospe, se je udeležil otvoritve tudi zastopnik župana podžupan g. dr. Ravnikar, dekan filozofske fakultete dr. Ila-dži, starosta slovenskih umetnikov član Akademije R. Jakopič, predsednik PKN kluba, član Akademije Oton Župančič, predsednik Slovenskih književnikov prof. Fr. Koblar, predsednik Narodne galerije dr. \Vindisclier, predstavniki kulturnih društev itd. Posebno prijetno je vplivala udeležba bolgarskega slikarja g. P. h ranceliskega, ki se mudi v Ljubljani. in ki je lani sam razstavljal v Jakopičevem paviljonu. Goste je pozdravil namesto predsednika Društvo slovenskih likovnih umenikov, ki jubilejno razstavo prireja, tajnik prof. Mirko S u b i c , ki je dal besedo članu Narodnega gledališča g, Emilu Kralju, ki je recitiral Ganglovo prigod-n i c o , napisano za 1. slov. razstavo pred 40 leti, kar je na udeležence vplivalo zelo slavnostno in pietetno. Za njim je liniv. prof. in konservator dr. Mesesnel imel lepo predavanje o 1. razstavi likovnih umetnikov 15, septembra leta 1903 v Mestnem domu. Predavanje nam je predočilo slanjc slovenske umetnosti pred 40 leti ter podčrtalo ogromen n-rodni pomen le prireditve ter tudi pomen za umetnostno kritiko in likovno umetnost samo. Iz njegovega govora posnemamo naslednje podatke: dne 27. IX. 1900 se je zbralo 27 umetnikov brez klubskega ali strujarskega obeležja ter priredilo to prvo manifestacijo slovenske umetnosti. Priredilo jo je Slov. umetniško društvo, v katerem so bili poleg slikarjev tudi književniki in glasbeniki. Do tedaj je imelo umetniško življenje v Ljubljani značaj avstrijske province, v kateri so bile oficielne prireditve sestavljene večinoma iz perifernih pojavov nemške birokratske prestolnice in domačih diletantov. Pravo slovensko umetniško življenje v smislu moderne izmenjave duhovnih stvaritev se je začelo šele s to razstavo, ki je imela že tedaj videz reprezentativnosti. Ne samo otvoritev razstave tedaj, temveč tudi učinek in potek je bil tak, da je zaoral globoko brazdo v slovensko kulturno življenje Proglašena je bila ta razstava za splošno narodno prireditev, na katero je prišel na pr. iz Trsta kar poseben vlak. Prof. Mesesnel nato predočuje vtis razstave v javnem mnenju ter njen odziv po tedanjem časopisju in revijah, kjer so poročevalci in kritiki bistveno pripomogli k razumevanju slik in kipov. Tu poudari predavatelj velik pomen razstave za slovensko umetnostno kritiko, ki je bila tedaj prisiljena prvikrat pisati stvarno, in ne samo pavšalno grajalno ali pohvalno. Šlo je tedaj za časovno problematiko v zvezi s stanjem umetnosti. Ni čuda, da je bila kritika zalo še precej neodločena in neinfor-.nirana in nekritična, vendar je dvigala narodno in kulturno zavest ter odpirala slovenski umetnosti pogled v veselejše dni. Toda prof. Mesesnel odpre tudi vpogled v notranio vrednost razstave same, ki je bila seveda najvažnejša stvar, loda kritično presoditi to umetnostno vrednost razstave je moglo pri nas tedaj le nekaj ljudi (Cankar, Župančič). Kljub lemu že ta prva razstava ni bila popolna revija slovenske likovne umetnosti: manjkali so nekateri znani umetniki kot kipar Gangl, dočim je razstavljal celo Ivan Trinko, sedaj monsignor, iz Vidma. Prof. Mesesnel poda kritične oznake tedanjih razstavljalcev, ki so pripadali starejši realistični šoli. pa tudi že novejšemu impresionizmu. In ti zadnji mladi so dali razstavi pečat samostojnega iskanja izraznih oblik. To je bila tista naša generacija. ki so ji pripadali poleg starejših Vesela in Ažbeta Jakopič, Gorhar, Jama in Sternen, današnji mojstri. Ti so prinesli na razstavo oni nemir, ki razgibava kulturno življenje in ustvarja nove oblike izven priznanega sloga Tu so se pokazale osnove bodočega razvoja slovenske umetnosti in ti umetniki so priborili slovenski umetnosti postojanke. na katere more biti naš umetnik ponosen. V njihovem revolucionarstvu je bila moč slov umetnosti. Iz Ljubljane so ti umetniki ponesli slovensko umetnost v svet — in prof. Mesesnel imenuje mesta, kjer so nato želi svoje lavorike. Tudi doma je dosegla svoj skromen dom- Jakopičev paviljon in zdaj zori reprezentativnemu prostoru. Od 27 razstavljalcev iz 1. 1900 jih živi še 13. Mlada generacija slovenskih umetnikov je hvaležna tem tvorcem njihove tradicije, ter zato prireja sedanjo jubilejno razstavo, da počasti spomin mrtvih in da zadoščenje živini pionirjem, obenem pa želi pokazati rast slov, umetnosti zadnjih 40 let Po tem lepem predavanju in strokovni oceni I. razstave je povzel besedo pokrovitelj g. ban dr. Marko Natlačen, ki je odprl jubilejno razstavo z naslednjimi besedami: 'Spoštovana gospoda! Razstava, ki jo danes odpiramo, se upravičeno imenuje jubilejna razstava. Stiridesetletnica prve slovenske umetnostne razstave je namreč za Ljubljano in za vso Slovenijo resničen praznik in razveseljivo ter hvalevredno je, da so se ga spomnili umetniki sami in ga z današnjo razstavo tudi svojemu stanu primerno proslavili. Dober znak je to zanje in za celotno slovensko kulturo, ker kaže, da se zavedajo usodne povezanosti s preteklostjo, da se ne odvračajo od slovenskega izročila, ampak kljub novim geslom, na kalera prisegajo, priznavajo in spoštujejo. Leta 1900 mladostno prevratna, očetom njenih znanilcev tuja sodobna slovenske umetnost, praznuje danes svojo 40 letnico. Proti takratnim re-volucijonarjem smo medtem doživeli že ekspre-sionistični proliprevrat, a s ter.i impresionistične preteklosti nismo izbrisali iz življenja svoje sodobnosti. Danes vemo vsi, mladi in stari, da je nepretrgana vez od onega prvega nastopa naše sodobne umetnosti preko ekspresionizma do umetnostnih idealov sodobne mladine, pa tudi cenimo, ko vemo. da je prav ta mladina sama zaželela, da se prikaže v družbi najstarejših, ki še žive in umetniški še vedno ustvarjajo. Vidim pa za današnjo prireditev še splošnejši povod kakor je povod pielete ob izročilu in spoštovanju sinov do očelov, vidim namreč važen povod za to tudi v dejstvu, da bi ogromni napredek slovenskega kulturnega življenja težko kje tako prepričevalno mogli izmerili, kakor prav na uspehih likovne umetnosti. Leta 1!)00 se je slovenska likovna umetnost še merila na Grilcu, ki mu danes ljubitelj slovenske umetnosti še ime komaj pozna. Danes merimo njene uspehe ob Jakopiču, Slemenu in Jami in ob uspehih množice vseh tistih, ki so se v leh 40 lelih med nami in v svetu umetniško uveljavili. Od prve razstave do danes je prav po zaslugi razstav, ki so ji že v redni, vse bolj gosti vrsti sledile, in po zaslugi vse višje usmerjenega hotenja umetnikov, napredovala stopnja umetniške kakovosti, ki izključuje plehko povprečnost, v enaki meri pa ji je sledila izobrazba takrat že popolnoma otopelega okusa pri občin-slvtt, tako da je v veliki meri premoščen prepad, ki je lota 1000 zijal med občinstvom in polnovredno umetnostjo. Današnji pregled 40 letnega prizadevanja slovenske upodabljajoče umetnosti mi nudi prijetno priložnost, da čestitam slovenskim umetnikom k tako sijajnemu, s to razstavo izpričanemu uspehu, ki ga prireditelji prve razstave še od daleč niso mogli slulili. Z željo, da bi po 40 letih nesebičnih prizadevanj slovenska likovna umetnost kmalu dobila svojim potrebam vsestransko ustrezajoč dom. izrekam, da je jubilejna razstava odprta.c Tako je bila v nedeljo odprta Jubilejna razstava slovenske umetnosti, kjer so zastopani vsi slovenski umetniki s svojimi najboljšimi deli in to ne samo živi, temveč tudi mrtvi, ki so v zadnjih 40 letih razstavljali v naši javnosti. Ker so dela izbrana po dveh razsodiščih — klubskih in razstavnih — je razstava gotovo kvalitetno prvovrstna, kar jo priporoča še posebej. Prav zaradi njene jubilejne važnosti prinašamo obširneje slavnostne besede pri otvoritvi, ker bi hoteli opozoriti občinstvo na poseben pomen sedanje umetnostne razstave, dočim poročila o notranji vrednosti razstavnih predmetov in razvojni problematiki v zvezi z njo prepuščamo strokovnim ocenjevalcem. Ob tej priliki opozarjamo tudi na posebne izdaje umetniških razglednic z reprodukcijami najlepšega dela vsakega od razstavljalcev, delo fotografa Pogačnika Dve igri iz začetkov slovenske dramatike v Drami Linhartovo »Zupanovo Micko« je naša drama že izvajala v letošnji sezoni in sicer prvič ob priliki 150 letnice nastanka te igre, drugič pa je gostovala z njo v Mariboru. Drugo delo, »Varha«, igro slovitega angleškega igralca, režiserja, dramaturga, dramatika, ravnatelja in reformatorja angleškega gledališča Davida Garricka. pa je prevedel, priredil in lokaliziral Andrej Smole, sodobnik in prijatelj Franceta Prešerna. Tako bomo dobili v enem večeru dve deli iz začetkov naše dramatike: rokokojsko »Zupanovo Micko« in biedprnicior-kega »Varha«. Obe deli nista povsem domač plod, temveč na zelo posrečen način presajeni v naše razmere in na naša tla. O -Županovi Micki je bila naša javnost že dovolj informirana ob priliki njene 150 letnice in je predelava Richlerjeve il i c Feldmtthle . Garrickov »Varh« pa je nastal v Angliji po končani meščanski vojni, ki je gledališče popolnoma razkrojila. Le s težavo ga je reslituiral povratek kraljestva. S tem, da je prodrl iz Francije nauk o treh enotah (Addison) in z začetki meščanske igre (Cib-bc r, Steele) se je pričel v Angliji odpor zoper puritanstvo. Zasluga Davida Garricka je ta, da jo prenesel angleško gledališče 18. stol. in novo pojmovanje o njem na kontinent Kot prvi angleški igralec jo prelomil s tradicijo prerioznega rokokoj-skoga podajanja čustev na odru in s človeškostjo igre napravil velik preobrat. Garrick je bil tudi odrski pisatelj. Spisal je večje število dram in komedij. ki pa niso ohranile trajne vrednosti. Za časa svojega nastanka pa so brez dvoma vršile pionirsko nalogo, saj so utiralo pol enakopravnosti stanov. Njegov Varh je nastal približno v istr-m času kot Beaumarchaisov Figuro . Varhovo značilnosti so. da nastopajo v njem osebo meščanskega stanu, iz česar lahko sklepamo, da se je v Franciji in Angliji enako močno uveljavila težnja po enakopravnosti vseh stanov v življenju in na odru. - Varh je tipična comodie lar-movanlo . Zgodba o dekletu, ki mu brani dekliška sramežljivost, da bi naravnost izpovedalo, koga |jubi — svojega varha namreč — črpa svoje dejanje iz zaplelljajev. ki jih povz-oči neljub snubec. Dejanje prinaša družabno in čustveno vzdušje svoje dobe. Ker sa je Smole odkril šele mnogo ka- sneje kol jo bil napisan in jo bil natisnjen šole lota 1840, torej za časa našega biedermeierja, velja pri nas za biedermeiersko delo. Edino iz te dobe. Smole, ki je »Varha ponašil, to se pravi, pre-' vedel, lokaliziral in po svoje priredil, je dal ose-: bam slovenska imena in jih prilagodil našim raz-j meram, a jo v bistvu vendar obdržal značaje oseb. Tako je varh Serče tip angleškega gentiemana, snubec, mlad človek, ki se je likal v Franciji itd. Vendar pa učinkuje igra povsem naše. Da dosega ta učinek, jo vzrok predvsem: jezik. Car obeli iger obstoji v lokalni barvi časa in ljudi, ki jim ga daje govorica. Predstavo teh dveh iger moramo sprejsti kot vsega upoštevanja vreden kulturni dogodek, čigar zanimivost tvori predvsem literamo-zgodovinska vrednost obeh del. Županovi Micko je naštudiral dr. Kreft, »Varha pa prof. Šest. ŠPORT Velik uspeh orodnega prvenstva Zveze fant. odsekov Prvak za leto 1940 je postal Fric Natlačen (Jesenice) — Dramatična borba za naslednja tri mesta II. orodno prvenstvo, ki ie bilo v nedeljo v Kranju, je uspelo celo nad pričakovanje prireditelja. Naši orodni telovadci so namreč od lan.?kih tekem tako napredovali, da je bilo pravi užitek gledali nedeljske borbe, ki so bile dopoldne od 9 do pol 12, popoldne pa od 3—6 v lepo okrašeni dvorani Ljudskega doma. katere dekoracije je izvršil g. llinko. Prireditev )>a je še dvignila vzorna organizacija domačega fantovskega odseka, na katerega ramah je bila izvedba letošnjega orodnega prvenstva in pa nabito polna dvorana ule-dalcev, ki so z zanimanjem sledili poteku borb. Med veliko množico gledalcev smo opazili na častnih mestih okrajnega načelnika c. Vidica, mostnega župana g. Česna, kranjskega dekana č. g. Škrhca, predstojnika policije g. Žuna, kapetana g. Milutinoviča ler orožniškega kapetana g. t'o-šiča, okrajnega podnačelnika g. Lojka, ravnatelja kranjske gimnazije g. Korbarja, gg. Zabreta .loška in Gorjanca, predsednika in tajnika ZFO dr. Žit-ka in ing. Norimo ter druge odličnike iz Kranja in njegove okolice. Prireditev se je pričela z petjem državne himne, končala pa se je s fantovsko himno. Pred pričetkom dopoldne in popoldne sta govorila gg. prof. Fortuna in dr. Kalan. Dopoldne so bile na sporedu obvezne vaje in del poljubnih proslili vaj, popoldne so pa izvajali tekmovalci poljubne vaje na orodju in poljubne proste vaje. Pri popoldanski prireditvi so nastopile tudi telovadkinje kranjskega dekliškega krožka, ki so spopolnile vrzeli med posameznimi tekmovalnimi točkami. Ljubko in lepo izvajane so bile vaje gojenk Jezus blagoslovi me in vaje z obroči, istotako vaje z žogami mladenk, članice pa so nastopile v "trenirkah pri gimnastičnih vajah. Nastopil je tudi mladec Grinek s svojo poljubno prosto vajo, v kateri je imel najtežje prvine sodobne gimnastike kar se jih sploh moremo misliti. Za svoje izvajanje je žel veliko odobravanje. Letošnje Orodne tekme za prvenstvo posameznikov so bile na visoki stopnji. Že samo obvezne vaje so bile mnogo težje kakor sploh kdaj ako-ravno se je zahtevala pri tem prvenstvu samo prva polovica. Le škoda, da so imeli nekateri tekmovalci precej smole in niso pri tekmi pokazali tega, kar smo jih videli pri treningu opeto-vano izvajati z največjo sigurnostjo. Pa tudi v poljubnih vajah niso pokazali vsega lega kar dejansko premorejo. Vzrok je predvsem naporno celodnevno tekmovanje, ki jo zahtevalo od tekmovalcev mnogo truda in energije polog loga pa je bila v dvorani taka vročina, da je tekmovalcem sproti pobiralo magnezijo izpod rok zlasti na drogu. Zalo pri nekaterih ni bilo videti pravega konca, ker si pač zaradi spolzkih rok nekateri ni upal riskirati odskoka, ki ga ima v vaji. V splošnem pa lahko trdimo, da so vsi tekmovalci od lanskih tekem zelo napredovali. Natlačen je razred zase na konju na šir z ročaji, ki je s svojo izvedbo presenetil vse navzoče. S tako lahkoto in finoso kakor on izvaja svoje vaje zlepa ne vidimo koga telovadili. Pri Natlačeni! smo opazili zlasti velik napredek na drogu. Varšek je stari rnt in i ran i borec lor jo zlasti velik mojster na drogu. S svojo nadvse uspelo poljubno vajo jo zaključil lepo tekmovanje in vsa dvorana se mu je zahvalila za izvedbo z ogromnim odobravanjem. Zeleznik je približno na vseh orodjih enak in povsod precej sigurno izvede svoje vaje kar mu Prvi zmagovalec v modernem maratonskem teku umrl. Pred dnevi jj v Atenah, umrl star 75 let, zmagovalec v maratonskem teku na prvih olimpijskih igrah, ki so bile leta 189u v Atenah, Spyridon Luis. Zsidnjim olimpijskim igram v Berlinu leta 1936 je prisostvoval kol častni gost. Od takrat izvira tudi naša slika. Šport zadnje nedelje Triglavski smuk Rezultati žensk: 1. Schrotenbach Jelti (Nemčija) 4:55. 2. Šul-gaj Helena (Ljubljana) 0:17. 3. Pavlič Erika (L) 7:05. 4. Fajdiga Darinka (L) 8:33. 5. Lavička Vla-sla (Tržič) 9:25. ti. Pernuš Poldka (L) 10:16. Tehnični rezultati v moški konkurenci so bili naslednji: 1. Maier Gustl (Nemčija) 5:01.2. 2. Seer Kari (Nemčija) 5:03. 3. Komer Kari (Nemčija) 5:28. 4. Molnar Saša (Ljubljana) 5:10. 5. Lukanc Slavko (Tržič) 5:48.1. (i. Kulnig Vinconc (Nemčija) 5:54.4. 7. Žvan Alojz (ASK Gorenjec) 0:02.4. 8. 1'raček Ciril (Skala) 0:05. il. Žnidar Emil (ASK Gorenjec) 0:12.4. 10. Brtoncelj Jože (ASK Gorenjec) 0:10. Lelos je bilo na novo uvedeno tudi ocenjevanje moštev. Moštvo treh najboljših tekmovalcev je postavil jeseniški ASK Gorenjec in si s tem v moštvih priboril prvo mesto. Tekmovalci so bili nadalje razdeljeni v Iri razrede. Zmagovalci v posameznih razredih so: Zmagovalec v 1. razredu Lukanc Slavko. Zmagovalec v '2. razredu Molnar Saša. Zmagovalec v 3. razredu Mulej Tinček. Nogometni uspeh Jugoslavije na treli frontah Jugoslavija A : Romunija A 3 : 3 Jugoslavija B : Romunija BI : 0 Jugoslavija (jun.) : Romunija (jun.) 2 : 0 * Maribor : Conrordia 4 : 2 (2 : 1) SK Litija : SK Celje 3 : 1 Tek cez drn in strn v Planici V nedeljo je Ilirija priredila v rianici lok na 3.5 km dolgi progi, ki je bila Slednje težka in valovita. Nastjpili so miadi smučarji, ki jo pridno prijavljajo tudi za lahkoatletsko sezono. Prva trojica je pritekla na cilj popolnoma sveža, kar velja zlasti za Rožiča, ki bi pod strokovnim vodstvom postal odličen srednjeprogaš. Rezultati so: 1. Rožič Janez 13:7 dve petini; 2. Kajžar Franc 13:13 ena petina: 3. Osvald Alojzij 13:47 štiri petine. Vsi trije SK Ilirija. ASK. nnnes nli 1.1. redna srja Akademskega športneua klubn v ,\k. domu. Ker imamo lin liroina- iiiii zelo važne reči, se gotovo udeležite vsi odborniki iu uačituiki sekciji vedno pripomore do prednjih mest. Kermavner France spada v mlajšo skupino. Je velik in precej težek, toda kljub temu ima težje vaje in se je od lanskega leta zelo popravil. Prijajo mu bolj tezne vaje. Ko bo izvajal svoje vaje še s potrebno eleganco, potem se bo lahko prerinil še bolj na srednja mesla. Janeža jo pri tekmovanju spremljala skoraj ista usoda kakor lani v Celju. Tam, kjer bi človek najmanj mislil, ga je neslo z bradlje. Skoda, da pri tekmi ni pokazal tega kar de- Fric Natlačen (Jesenice) orodni prvak ZFO za leto 1940 jansko zna in premore, ker bi bil gotovo zboljšal svoje mesto. Ima težke vaje ter jih izvaja s priznano eleganco. Hercig je najmlajši med vsemi, je pa prvovrsten tekmovalec, čeludi je prvikrat nastopil pri tekmi. Ima vse pogoje za vrhunskega telovadca. Njegove izvedbe na konju je res užitek gledati. Izboren je tudi tia bradlji in krogih. Vidmar je tudi mnogo napredoval. Njegove izvedbo moti le premajhna finesa. Največjo smolo pa je imel Jezeršek. Krasno je začel svojo vajo na bradlji, s katero je presenetil vso dvorano, toda kmalu je bilo konec. Na drugih orodjih je pokazal precejšen napredek, le na drogu mu ni bolela iti vaja iz|>od rok. Manjkal pa je pri tekmah eden naših najboljših tekmovalcev br. Frankič, ki je bil službeno zadržan, potem pa Kokot, ki študira na visoki šoli za telesno vzgojo v Belgradu. Pa še nekaj moči smo pogrešali, ki bodo pa prihodnjič gotovo zraven. Če bežno še enkrat pregledamo letošnje tekmovanje za orodno prvenstvo, lahko ugotovimo velik napredek pri vseh tekmovalcih brez izjeme. Zlasti je bilo opazili, da so fantje veliko vadili konja; opazili pa smo tudi, da krogom ne posvečajo iste pozornosti kakor ostalemu orodju, kajti zelo se je poznalo, da nekaterim fantom primanjkuje moči. Sicer smo pa prav zadovoljni z letošnjim tekmovanjem in upamo, da bomo prihodnje leto pokazali še večje uspehe lako v kvaliteti kakor v kvantiteti. Tekme je vodil načelnik ZFO Ivo Kermavner, sodniškemu zboru pa je predsedoval Jože Hvale. Težko in odgovorno sodniško funkcijo so izvrševali v popolno zadovoljstvo prof. Forluna, Klinar, Prosto, dr. Lavrič, Jože Pavlič, Smolej Albin in Trt-nik Metod. Pri tekmah so bili doseženi tile uspehi: 1. Natlačen Fric, Jesenice, 132.40 t. 2. Varšek Ivo, Ljubijana-Vič 119.50 t 3. Zeleznik Franc, Jesenice 115.10 t. 4. Kermavner France, Kranj, 114.20 t. 5. Janež Karel, Dolsko, 112.0 t. 0. Hercig Ivan, Celje. 107.40 t. 7. Vidmar Miroslav. Jesenice, 98.40 t. 8. Jezeršek Ivko, Komenda, 90.00 I. Prvaki na posameznih orodjih: Drog: Varšek Ivo 29.3 t. Bradlja: Natlačen Fric 28.2 t. Konj z roč.: Natlačen Fric 29.1 i Krogi: Nallačen Fric 28.1 t. Poljubna prosta vaja: Janež Karel 19.2 t. Po tekmi, odnosno akademiji se je zahvalil predsednik ZFO dr. Zilko tekmovalcem za njihov trud in uspehe, nakar je br. Hvale razglasil izid tekmovanja, brat Kermavner pa je razdelil posameznim tekmovalcem lepa darila ter plakete, katere so poklonili ZFO, Mestna občina Kranj, .loško Zabret, Franc Gorjanc ler č. g. dekan Matija Škrbec, nakar se je s fantovsko himno zaključila prireditev, kakršne Kranj še ni videl. Sabljači SK Ilirije so osvojili na prvenstvu hrvatske banovine dve prvi, tri druga in dve tretji mesti Prvenstvo hrvatske banovine v sabljanju, ki se ga je udeležila tudi SK Ilirija, je prineslo našim tekmovalcem zelo lepe uepehe in pokazalo, da so n;-ši borilci med prvimi v floretu in meču. Rezultali zagrebškega tekmovanja so naslednji: Floret, dame-junicrke; 1. Kaham (Makabi-Za-gre), 2. Kmkec (Ilirija), 3. Hirš (Makabi), 4. Thurn-her (Ilirija). Dame-senjorke: 1. Keren (Zamak-Zagreb), 2. 2. Lubjenski (Zamak). Floret-jun.: 1. Verčko (Ilirija), 2. Hauptmann •Zšmak), 3. H^han (Makabi). Floret-sen.: 1 Mažuianič (Zamak), 2. dr. Koršič M:Ao (Ilirija), 3. B. Tretinjak (Zamak), 4. Pengov (11'rija). Meč-jun.! 1. Koršič Marjan (Ilirija), 2. Verčko fllirija), 3. Dohanyi (Makabi). Meč-sen.: 1. B. Tretinjak, 2. K. Tretinjak (oba Zč-ma?(), 3. dr Korši" .Ilirija). Sablja-jun.: 1 Welss iMakabi), 2. Tkalčič (Makabi), 3. Koršič Marja«. (Ilirija), 4. Jutko (Ilirija), 5. Vtrčko (Ilirija). Sablja-sen.: 1 B. Tretinjak, 2. Radovič, 3. dr. P ntarič (vsi Zamak)