Posamezna številka 1 Din, mesečno, če sp sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, nn dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polleinn 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru T>ONEDE£JSKI VENEC Uredništvo; Kopi tarjeva ul. št. 6/111 Telefon št 2050 in 20% — Rokopisi se ne vračajo Uprava; Kopitarjeva ulica štev. b Poštni ček. račun. Liuhljann 15.17'). Telefon štev. 2549 Nov razorožitveni načrt Amerike ni odkril Kolumb ? Nemčija izolirana? Pariz, 2. okt. Ig. Min. predsednik Herriot je prišel danes v Vesoule, kjer so praznovali 30 letnico parlamentarnega delovanja senatnega predsednika Jeanneneya. Na slavnostnem banketu je imel Herriot govor, v katerem je navajal, da ni težko zapustil Ženeve in da je bilo razburjenje zadnjih dni prav za prav nepotrebno. V Ženevo se bo vrnil šele potem, ko bo njegova prisotnost tam potrebna. Za enkrat lahko upamo, da bo razoro-žitvena konferenca res lahko izvedla razorožitev. Iz Vesoula se vrača Herriot v Pariz, kjer ga pričakujejo jutri opoldne. Kakor trdi »Matinc, se Herriot lahko brez skrbi vrne v Ženevo, ker so se velesile Francija. Anglija in Amerika sporazumele glede diplomatič-nega bojkota Nemčije. ?Petit Parisien« napoveduje skorajšnji sporazum velesil o statutu razorožitve in varnosti, češ Angleži so poslali mnogo koncili-jantnejši, Italijani mnogo kulantnejši in Američani mnogo razumnejši. V »Ecbo de Pariš« navaja Per- tinax nekatere podrobnosti o vsebini Hoover-Wil-sonovega načrta. Tako pravi, da ne gre več, kakor prvotno v Hooverjevem načrtu, za čisto malema-tično računanje vojne sile v razmerju z nemško vojsko. Američani sedaj razlikujejo med pojmi »policijske vojske - in obrambne vojske . Sila policijske vojske se naj določi po številu prebivalstva, tako da pride 232 vojakov na 1000 prebivalcev v domovini in 204 vojakov na 1000 prebivalcev v kolonijah. Prva številka pomeni srednje število one ' vojne sile. ki je bila dovoljena Nemčiji, Avstriji, j Madjarski in Bolgarski, druga pa srednje število I sedanjega stanja kolonialnih čet. Na tak način iz-! računana policijska vojska tvori oni del vojske, ki ni podvržen razorožitvi. Drugi del pa se smatrajo za obrambno vojsko in tu nameravajo po številu prebivalstva energično črtati številke. Ta načrt je za Francijo v toliko ugoden, ker bi Francija izgubila s tem satno še okoli 100.000 mož, neugoden pa zato, ker bi bila Francija s sistemom računanja števila vojske po številu prebvialstva v primeri 7. Nemčijo veliko nn slabšem. Načrt je očividno ugoden za države s številnim prebivalstvom. Lytton za avtvnomno Mandžurijo Ženeva, 2. otobra. A A. Danes ob 15 se je objavilo Lvttonovo poročilo v Ženevi, Toki ju in Šanghaju. Kakor je znano, je Lyttonova komisija po izbruhu kitarsko - japonskega spora odišla na Daljni Vzhod, kjer je po nalogu DN preiska-vala vzroke tega spora. Dozdaj šc ni bilo listine DN, ki bi jo bili držali v toliki tajnosti, kakoi je baš to Lyttonovo poročilo. 400 s pisalnim strojem natipkanih strani so razdelili med posamezne ženevske tiskarne tako, do je vsaka dobila po nekaj strani, tako da nepoučeni niso mogli razbrati vsebine tega poročila. Prevajalci in uredniki DN, ki so imeli s tem poročilom posla, pa so po drugi strani bili naravnost internirani v svojih pisarnah, tako da se je tudi s te strani vsak poizkus vpogleda v poročilo ponesrečil. Poročilo obsega deset poglavij in uvodoma opisuje kaotično stanje, ki je vladalo na Kita j-skem pred sporom z Japonsko. Nato kritizira poročilo i načelnega stališča ustanovitev ninnd-žurske države, zaključuje svojo izvajanja s tem, da bo težko \|xistavili prejšnje stanje. Poročilo prepušča Svetu Društva narodov, da izvaja iz poročila sklepe in da stavi predloge. . ... Komisija liaznafuje s svojem poročilu misel, da hi kazalo zaščititi v Mandžuriji tako kitajske kakor japonske in sovjetske interese s priznanjem avtonomne vlade. Ta vlada naj bi imela široka polnomočja, naj bi razorožila Man- džurijo. zbližala Kitajsko in Japonsko na gospodarskem področju in omogočila mednarodno sodelovanje za obnovo Kitajske. Komisija je mnenja, da priznanje lnandžur-&l;e države po Japonski ne jemlje poročilu nje-\ gove vrednosti in zato prepušča Svetu DN. naj i odloči o organizaciji Mandžurije. Lvttonovo poročilo smatra, da bi bilo na mestu konferenca zastopnikov Japonske, Kitajske in mandžurskega prebivalstva in morila tudi ncvtral. odposlancev, ki naj bi določili, kakšna naj bo nov n uprava Mandžurije. Nova uprava bi morala varovati posebne kitajske predprn-vicc in bi se morala ravnati tudi po tujih svetovalcih. Prav lako bi sc morala Kitajska in Japonska sporazumeti o japonskih pravicah v Mandžuriji, o mednarodni arbitraži, o nennpa-ilnnjii. o medsebojni i>omoči in o trgovinski |tog pustilo, dn sc dogodki na Daljnem Vzhodu razvijejo samostojno? V leni primeru se konferenca za razorožitev lahko mirno razide, ker nc bi imela nobenega uspeha. Steed zaključuje svoja izvajanja takole: »Pogodba o razorožitvi brc/ garancij za varnost razo roženih držav, bi bila brez veljave in brez vrednosti in ne bi nikakor mogla pripomoči k rešitvi sedanjega napetega položaja.« Militarizacija nemške mladine Berlin. 2. oktobra. AA Notranji minister v. Gavl jc izjavil, tla bo urad za vzgojo nemške mladine pričel delovati 13. oklobra. V. C.a\l ie pristavil, da urad nc Ito imel vojaških ciljev. 9 Kongres zveze jug oslov, mest Skoplje, 2. okt. 1. Danes se je lukaj slovesno otvoril letošnji kongres Zveze mest kraljevine Jugoslavije, na katerem je navzočih preko 100 delegatov iz cele države. Kongres je otvoril podpredsednik belgrajske občine Doba Bogdanovič, ki je zbranim delegatom prečital vdanostuo brzojavko Nj. Vel. kralju. Takoj nalo je bila na dnevnem redu volitev predsednika Zveze mest, ker je ostalo to mesto nezasedeno po imenovanju bivšega zagrebškega župana dr. Srkulja za gradbenega ministra. Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen sedanji zagrebški župan dr. Ivo Krbek. Potem je sledilo poročilo o delu Zveze v tekočem letu. Iz referata je razvidno, da se je bavila Zveiza to leto predvsem s temi vprašanji: z vprašanjem novega zakona o mestih, ki ga trenutno pretresa vlada, in o potrebi novega zakona o samoupravnih financah. Na čelu komisije, ki se je bavila z izdelavo načrta novega zakona o mestih, je bil sedanji notranji minister g. Žika Lazič. V tem projektu je podčrtano kot osnovno načelo dejstvo, da je za nadaljnji razvoj naših mest nujno potrebno, da se izvede njihova uprava na samoupravni bazi. Z vprašanjem novega zakona o samoupravnih financah se je predvsem bavil tajnik Zveze g. Slobodan Zidakovič. Zveza mest zastopa stališče, da mora biti novi zakon o komunalnih financah zasnovan na čim večji finančni svobodi, na samostojnosti mest in občin. Mestne občine tlači danes vse polno bremen, ki so jih morale prevzeti Gombos pozdravlja Mussolinija Budimpešta, 2. okt. AA. Predsednik nove ma-djarske vlade Goemboes je poslal predsedniku italijanske vlade Mussoliniju pozdravno brzojavko. V tej brzojavki zagotavlja predsednik madjarske vlade Mussoliniju neomajno prijateljstvo in zveze, ki spajajo madjarski in italijanski narod. V Mussoliniju pa vidi madjarski narod simbol preporoda Italije. Na koncu prosi Goemboes Mussolinija, naj tudi njemu izkaže tisto naklonjenost, ki jo je kazal njegovim predhodnikom, da bo mogel tako ohraniti dosedanji pravec vseh madjarskih vlad. Udri se je hrib Pariz, 2. okt. tg. V Lyonu se je ponovno udri hrib, k 6reči brez večje škode. Na hribu Caluire je počila velika cev vodovoda in drla v ogromnem curku po pobočju 300 m globoko. Velika avtomobilska cesta Lyon—Strassbourg Je popolnoma poškodovana. K sreči je drla voda večinoma po vrtovih, tako da hiše niso poškodovane. Zagreb, 2. okt. ž. Za današnjo tekmo med Bel-eradom in Zagrebom je vladalo velikansko zanimanje. Na igrišču Concordije se je zbralo 6000 gledalcev. Tekma je končala 3:1 (1:1) v korist Za- grebDunaj, 2. okt. ž. JJpnes sta igrali reprezentanci Dunaja in Budimpešte nogometno tekmo. Budimpešta je izgubila 0 : 6. Budimpešta, 2. okt. ž. Mednarodna nogometna tekma Avstrija : Madjarska je končala 3:2 za Avstrijo. Belgrad, 2. okt. ž. Na zborovanju Zveze nogometnih sodnikov je zmagala lista opozicije 245 proti 27 glasovom. V novi odbor je izvoljen kot predsednik Vasilije Teofanovič, kot podpredsednik Dušan Petkovih z graditvijo rasnih socialnih ustanov, kakor n. pr. dispanzerjev, klinik, bolnišnic, ustanov za zaščito otrok in mater, otroških zavetišč, vajenskih domov, ustanov za padla dekleta, delavskih azilov itd. Da bodo občine v resnici zmogle vsa ta bremena, je nujno potrebno, da se finančno okrepe, zato se mo-ma upoštevati o priliki izdelave novega zakona o komunalnih financah predvsem vprašanje munict-palizarije. V tem pogledu zahteva Zveza, naj dobijo občine najširše pravice, odnosno, da naj v bodoče gospodarska podjetja, ki spadajo v komunalno politiko, vodijo samo občine. Na včerajšnji seji poslovnega odbora Zveze mest so bili sprejeti sledeči sklepi: 1. Socialnemu ministru se pošlje vloga, naj v bodočo prepove nočno delo v pekarnah. 2. V zadevi oddaje občinskih stavbenih del je bilo sklenjeno, da se skliče odbor Zveze mest, ki naj zbere ve.« tozadeven ma-terijal, na podlagi katerega se bodo izdelali splošni pogoji za mestne nabavke in dela. 3. Raznio-trivalo se je tudi vprašanje zavarovanja mestnih zgradb. Tozadevno bo zveza poslala vojnemu ministru posebno vlogo, v kateri ga bo prosila, naj se čimprej sprejme enoten zakon o nastanjenju vojske v mestih. Za referatom predsednika skopljanske občine g. Mihajlovjča, ki je govoril o vlogi naših mest pri elektrifikaciji Jugoslavije, je kongres končal svoje delo. Hindenburgova 85 letnica Berlin, 2. okt. A A. Danes je predsednik nemške republike Hindenburg praznoval letnico. — Javna poslopja so bila okrašena z državnimi zastavami. Hindenburg je davi prisostvoval cerkvenemu opravilu v garnizijski cerkvi. Ob istem času je bilo cerkveno opravilo tudi v katoliški katedrali. Predsednik nemške vlade v. Papen je čestital Hinden-burgu v imenu vlade. Reforma fašistične stranke Rim, 2. oktobra. AA. Veliki fašistični svet je sprejel dnevni red, ki ga je sestavil Starace. Seje sveta so bile odložene do 5. novembra. Ta sklep je Izzval splošno pozornost. Poučeni krogi ga tolmačijo tako, da bo relorma fašistične stranke izvršena šele po slovesnostih v oktobru, ki bodo o priliki desetletnice fašistične stranke. Pri teh slovesnostih bodo samo sodelovali stari fašistični oddelki. Dunajska vremenska napoved: Menjaje oblačno. Toplo vreme bo trajalo še dalje. Ponekod pa davine. Iz višje vojne akademije. Belgrad, 2. okt. 1. Danes dopoldne se je v vojni akademiji slovesno zaključil tečaj višje vojne akademije, ki so ga posečali častniki 32. razreda te višje vojne šole. Slovesnosti je prisostvoval tudi kraljev odposlanec general ,ečmenič, ki je ob lej priliki izročil sabljo, darilo Nj. Vol. kralja, letošnjemu najboljšemu gojencu tega razreda, konjiškemu poročniku Bogoljubu Vnkoviču. Letošnji tečaj višje vojne akademije so med drugim obiskovali sledeči častniki Slovenci: pehotni kapitan 1. razr. Roman Sram, peli. kapitan II. razr. Vladimir Sirnik, topniški kapitan II. razr. Dragotin Togan. inž. poročivk Ivan Krekič, topu. poročnik Marcel Marelič, topu. poročnik Milan Podreka in topil, poročnik Pavle Jezernik, Zdravniški tečaj. Belgrad, 2. okt. 1. V ministrstvu belgrajske interne klinike je pričel tečaj za praktične zdravnike, kateremu prisostvuje okoli 200 zdravnikov iz cele države. Tečaj je organizirala medicinska fakulteta belgrajske univerze. Romunija pred bankrotom Bukarešt. 1. okl. ž. Objavljeno j r bih poročilu francoskega komisarja Auboina o finančnem položaju v Romuniji od 3. februarja do 3. septembra letos. Iz lego poročila jc razvidno, da je položaj v llomuniji vsak dan slabši. Državni deficit stalno narašča in Auboin imenuje to naraščanje kronično. Državni dohodki znašajo komaj 1200 do 1300 milijonov lejev na mesec, medtem ko znašajo izdatki 1700 do 1800 milijonov lejev. Država ne more izplačevati plač in pokojnin. Francoski komisar zah-tera varčevanje in splošno reformo državnega proračuna. Obtok bankovcev sc je povečal nn 29.-547 milijonov lejev, to je za 5 miljard več kakor v preteklem letu. Zakonsko kritje bi moralo biti 35.5%, zlata in tujih deviz pa premore Romunija komaj 10.023%. Slavnost madjarskih bojevnikov Budimpešta, 2. okt. tg. Zveza madjarskih frontnih bojevnikov je imela danes velik nastop, katerega so je udeležilo 20.000 frontnih bojevnikov. Govoril je tudi ministrski predsednik in vojni minister Gombos. Bojevniki so v kraljevem gradu de-filirali pred državnim upraviteljem llortijem. koji je bil prisoten tudi nadvojvoda Jožef. Prireditve so se udeležili tudi frontni bojevniki iz Avstrije, Nemčije. Bolgarske in Turčije. Belgrad, 2. okt. 1. Z ukazom N'j. Vel. kralja je vpokojen g. dr. Ferdo Rožič, vojni zdravnik v vojnem ministrstvu. G. dr. Rožič je zavzemal ta položaj 14 let. Na razstavi v Thiragu bo razstavljen kip Skandinaviji Le ila Kricsonn, o katerem zatrjujejo, da je prispel v Ameriko več stoletij pred Kolumbom. Gorring sprejet s streli na Dunaju Dunaj, 2. okl. tg. Ob zaključku zborovanj narodnih socijalistov je bil danes velik nastop na Heldenplatzu. Nastopilo je 10.000 - 50.000 pristašev v rjavili srajcah. Govoril je predsednik nemškega državnega zbora Giiring. ki je naglasal skupno pripadnost Nemcev v Nemčiji in Avstriji. Ostro je govoril tudi proti sedanjemu sistemu in sedanji vladi von Papena. Nato so narodni socialisti korakali po Ringu, tako da je bil ves promet za dve uri ustavljen. Do večjih incidentov ui prišlo. Bolgari sc ne udeleže balkanske konference Sofija. 2. okt. AA. Bolgarska agencija poroča: Bolgarski odbor balkanske zveze jc poslal jfred-sedstvu tretje balkanske konterenee, ki bo v kratkem v Bukarešti, dopis, v katerem pojasnjuje razloge, zaradi katerih se ne bo udeležil konference v Bukarešti. Eden teh razlogov je ta. ker bolgarski delegati niso mogli priti v stike z delegati tistih držav, k katerimi bi se morali porazgovorili o manjšinskih vprašanjih. NARODNO GLEALIŠČE V LJUBLJANI Ljubljanska drama ponovi d rev i ob 20 Kreftovo dramo »Celjski grofje« zn red D. — Peta premi-jera letošnjo dramske sezone bo v soboto, dne 8 t. m. Vprizori se (VNeilova drama >Strast pod bresti« v režiji g. Bralka Krefta. Prva dijaška predstava v letošnji dramski sezoni bo v četrtek, dne 0. oktobra, popoldne ob 15 v ljubljanski drami. Vprizori se zelo učinkovita drama iz povojnega življenja »Vest«, ki je bila lansko leto igrana z izredno velikim uspehom v C. Debevčevi režiji. Zn to predstavo veljajo globoko znižane dramske cene. »No, dragi prijatelj, ali izpolnuješ moj nasvet? 'Spiš ponoči pri odprtem oknu?« >Da!« »No, vidiš — in zdaj si rešen glavobola?« »Ne, moj dragi — le ure in listnice!« ! Louis Adamič: Najnovejša dejstva o krizi v Ameriki Vrednostni papirji borze so se znatno dvignili, toda ta narast je bredvomno umetna, skovana od mogočnih republikanskih finančnikov z namenom, da bi pomagali Hoovru v borbi za ponovno izvolitev. Vedno zanesljivi gospodarski seznam >Ne\v York Timesa«; od 20. avg. t. 1. nam kaže trgovino za 49.8% pod normalno mero: najnižja točka, katera je sploh kdaj bila dosežena. Prav v istem času je urad statistike za delo izjavil, da je meseca julija zaposlenost zopet padla in izkazala le 55 zaposlenih leta 1920. Celotno število brezposelnih v USA, kot je bilo uradno objavljeno od oblasti, znaša 11 milijonov 400 tisoč brezposelnih in 8 mili j. zaposlenih delavcev, ki delajo le po en ali dva dni na teden ob reduciranih plačah. William Green, predsednik zveze American Federal ion of Labor, je opozoril predsednika Hoovra, da bo prihodnja zima čas nepopisnega trpljenja, čeprav bi brezposelnost ne ua-rastla več. * V Združenih državah se zelo zanimajo za krizo prebrane v Rusiji. Časopisi in revije posvečajo mnogo prostora poročilom o jesenskih pšeničnih žetvah, ki so v Ukrajini in drugih važnih ozemljih ostale daleč za proračunom. Poročajo ludi, 'la ne ho dosti za setev, in pa, da je veliko število traktorjev pokvarjenih. »The Nevv Republic', svoboden dnevnik, je napisal tole opombo o ruskih težavah: 'Tolažilno dejstvo za sovjetske avtoritate je pa vendarle, ko vedo, da so slabih uspehov krivi le človeške napake in slabi ukrepi, ne pa kopica naravnih ujm ter sil, ki jih človek ne more obvladali. Zakaj napake lahko popraviš — in očividno so v Rusiji že na tem. da jih bodo popravili. Todn, kdo more našim kmetovalcem nudili upanje na boljše čase, razen če bo to upanje prišlo po nepredvideni dobri sreči,« »The Nalion«, drug svoboden dnevnik, je natisnil 14. sept. t. 1. tri pisma, katera je prejel od mater, katerih možje so brezposelni in ki so 6 svojimi sredstvi žo na koncu. Prvo pismo je poslala neka ženska iz rudarskega mesta West Virginie: Prosim, ali bi mogli preskrbeti nekaj oblek za mojega še nerojenega otroka? Rudniki so tu ustavljeni, kakor veste, in prav kmalu bom zelo nujno potrebovala nekaj oblačila. Ne morem si ga kupiti in če ne bom ničesar dobila, se bo moralo dete roditi in ostati nago. Če le morete kaj zame storili, i>rositn, me obvestite. Hočem le nekaj za otroka, to je vse.' Drugo pismo je dospelo iz rudniškega mesta v Pensilvaniji; pisala ga je 28 letna mati šestih olrok: »Moj otrok se je rodil 25. maja. Ima temne lase. in lemnomodre oči. Krasno dete je. Potrebuje le kapico, površnik in odejo, lipam, da jih bom kmalu dobila, sola se bo kmalu pričela in tega se bojim. Časi so strašni. Moj mož zasluži le 2 dolarja na dali in lo ni bog ve kaj. Imam tri otroke, ki bodo začeli iii v šolo to jesen. To pomeni: tri površnike poleg vse druge potrebne obleke. Če je žo sedaj lako hudo, kaj bo šele prihodnja zima. Moj mož bo zaposlen le do jeseni.« Tretje pismo je poslala neka žena v Mariontt, North Čarobna, ki je pravlako obupno pisala. Prihaja iz velikega središča tekstilne industrije. »Ljubim otroke in že cesto sein si jih sama želela. Toda imeti ga v lakih časih, kakor ga bom jaz prav kmalu, skoraj ne moreš prenesti. Moj mož je imel približno deset tednov dela od leta 1929. sem. Imam štiri pastorke; tako jih je šest v družini. Trpela sem nepopisno v zadnjih letih in videla sem kako družina trpi radi pomanjkanja hrane. Zakaj naj bi rodila še enega otroka, da bo trpelo prav tako kot mi sedaj. Potrebujem sadja, mleka in zelenjave. Potrebujem počitka. Potrebujem otroških obleke. Zdaj pa sta mi potrebna zdravilo in zdravniška oskrba. 7 H ravnik pravi, da če bo vse dobro šlo, me bo zdra Primorje: Svoboda 1:1 (Primorje, Ui je igralo svojo drugo tekmo v jesenski prvenstveni sezoni, je morulo prepustiti e no točko ljubljanski Svobodi. Po poteku Igre bi zaslužili zmago Svobodaši. Primorje je na vsej črti odpovedalo, izvzemSi ožje obrambe, kateri edino .-e ima zahvaliti ,da Svoboda ni odnesla obe točki. Skoraj ves čas je bila v premoči Svoboda, ki je tudi diktirala tempo. V faulih sta st bili pa moštvi zelo slični; razlikovali sta namreč le v toliko, v kolikor so znali eni bolj skrivati take nedovoljene dvoboje. Ob 15.45 se predstavita sodnika g. Pevnieku moštvi v naslednjih postavah: Primorje: Mika — Svetic, .Jug II — Zemljak, Slamič, Pišek II — Sočan, Jug 1, dr. Buljevič, Pep-ček, llussl. Mvoboda: Nuumovič — Habicht, Potekal — Starman, Boncelj, Bozme — Sehlamberger, Pepe, Rudi. Lave, Bervnr. Jedvn se je začelo, Hassl lepo centrira, Franci prime z glavo in že sedi prvi gol. Stanje: 1 : O za Primorje. Nekaj minut se igra po sredi igrišča. V 0. minuti spremeni Svoboda kazenski strel v gol in postavi stanje 1 : 1, ki je ostalo do konca igre. Igra je vseskozi živahna, par nevarnih situacij rešuje Mika na tej, ter ožja obramba na drugi strani. Svobcdu ima več od igre, ker so vedno pravilno placira in lepo podaja, primorje se nikakor ne more znajti. Skoro vsako žogo izgubi ali pa jo celo samo odda svojemu nasprotniku. Igralci se pp nepotrebnem kopičijo; tam kjer bi moral kdo biti pa nikogar ni. Proti koncu prvega polčasa se llasslu revnnžira Stnrman s precejšnjim faulom, za katerega ga sodnik seveda izključi. Tudi v drugem polčasu se na igri dosti ne spremeni. Vodstvo ima v rokah — kljub izgubljenega moža — še vedno Svoboda, ki neumorno igra z istim tempom kot prvi po!«as. Napad od Primorja je vedno bolj raztrgan, ker mu halfi od Svobodo vsako akcijo sproti razbijejo. Pa tudi iz ozadju ne dobiva prave pomoči. Igra je bilu v drugi polovici prekinjena, ker je udrla publika na igrišče vsled faulenja vrntarja Svobode po Hasslu. Enajstmetrovko proti Svobodi je njen vratar ubranil. ker jo Slamič streljal naravnost vanj. Prvega •trela. ki je obtičal v mreži, pa sodnik ni priznal. Primorje je tudi to pot nastopilo v precej oslabljeni postavi in je bila sestavu, osobito napadalnega kvinteta, popolnoma zgrešena. Od vsega moštva je zadovoljil samo vratar in deloma ožja obramba. Krilska vrsta je lo pot odpovedala. Hnlli so preveč begali semlntja in so nesmiselno podajali, če so sploh podajali svojemu možu. Običajno je obtičnl njihov predložek pri nasprotniku. Takega napadalnega kvinteta kot je bil včerajšnji, pri Primorju že dolgo nismo videli. Krili ne spadala v omenjeni kvintet. Francitovo mesto je edino nn krilu. Dr. Buljevič v sredini, se je trudil, a brez uspeha. Prav nobene povezanosti ni bilo pri napadu. Tudi celotno moštvo ni pokazalo nikake skupnosti. ampak je nesmiselno zbijalo žogo po zraku. Nasprotno pa je bila Svoboda pruv dobra. Igrala je lep kombinacijski nogomet, vsak igralec je bil na svojem mestu in vedno kril nasprotnika. Vsako akcijo nasprotnika so že v kali zadušili. Prav vsi igralci so dobro rešili svojo nalogo, zelo Hgilen jo bil zlasti Pepe v centrumu napada. Moštvo kot celota je precej nadkriljevalo svojega nasprotniku. Le surove izpade, rudi katerih je bil popolnoma zasluženo izključen en igrulec, bi morala tu onajstorlca opustiti. Drugače je pa to moštvo, ki bo še innrsikntcremu vodilnemu klubu kako »zagodle. Tekmo je sodil g. 'Pevalek prav dobro. S lako presojo se bo počasi naš nogomet popravil. Popolnoma prav je imel, da se ni oziral na publiko. ki se je obregala nad njegovo rigorozuostjo. Dokler bomo imeli take igralce in tako publiko, mora sodnik najrigoroznejBfe uporabljati nogometna pravilu, pa četudi bi imela pri tem igra trpeti. V predtekmi sla igrali rezervi Primorja in Svobode. Rezultat 0 : 0. Sodil je g. Zupan. Publike je bilo več kot preteklo nedeljo, a še vedno malo. Lahkoatlelski handcap A. S. K, Primorje Ljubljana. 2. oktobra. Krevs (Prim.) postavil nov drž. rekord na 5000 m. Danes je priredil ASK Primorjo tekmovanje handicap na svojem igrišču, katerega so se udeležili atleti Primorja in Ilirije. Dopoldansko tekmovanje, ki je obsegalo met kopja, tek nn 100 m, skok v daljavo in tek na 200 m, se je pričelo nekoliko po deseti uri. Favorit v metanju kopja Primorjaš Slapar je dal vsem ostalim tekmovalcem po več metrov naskoka (to se pravi, da se k meri, ki jo Kaj čaka mestne uradnike vil za 40 dolarjev, toda to je vse. Ne maram milo ščine. Rajši bi zaslužila kot prosila, toda moj položaj me primora ne samo vzeti miloščine, temveč celo zanjo prositi. Dolgo sem si prizadevala, shajati brez nje, in skušala sem pomagali drugim. Sedaj pa moram prositi sama za pomoč. Moj mož je odšel v drugo državo danes zarana brez hrane in denarja, da bi si poiskal delo. Seveda upam, da ga bo dobil. Kar tiče stvari, ki bi jih nabrali, vam moram povedati, da znam šivati in bi lahko obleko popravila ali prenaredila — kajti mnogo jih je tu, ki jim gre prav tako kot meni. Lahko bi stvari, katerih bi ne mogla rabiti, dala naprej.« # Tu je pa druga plat zvona. Mrs. Anila Baldvvin, hči umrlega milijonarja E. I. Baldvina, ki si je nabral težke milijone z izdelovanjem lokomotiv, je nedavno izjavila v časopisih, da bo prodala vsa svoja obširna posestva v Kaliforniji, zapustila domovino in se naselila v Kanadi. i-Vrniln se bom, ko bo ta dežela osnažena, kakor je treba,' je dejala, »čemu naj ostanem? Pod Hoovrovo vlado se je moje bogastvo skrčilo od 35 milijonov nn pribilžno 15 milijonov dolarjev... In nič kaj prijetno ni, če se moraš voziti okrog s šoferjem, ki nosi na sebi revolver; če moraš imeti še posebej dobro oboroženega spremljevalca iin če moraš končno še sam imeti pri sebi samokres, da se .braniš.'! * Neki prijatelj mi je pisal iz Los Angelesa, Kalifornija: Snoči nas je obiskal Mr. Robert Talne, kipar, ki smo ga že dlje časa poznali. Ima potezo in občutke umetnika. V očeh so se mu iskrile solze in smeh. Pripovedoval nnin je nekaj doživljajev v svojem obupnem položaju. Kako srečen je bil, ko sem predlagal, da bi pil čaj in jedli grozdje in biškote, llekli jo. da je tako dobro, da je čaj izboren in da o biškoli izvrstni. Če še uisi videl lačnega umetnika jesli, še nisi nikogar videl jesti. Veseije in izreden užitek lačnega človeka, ki je tudi umetnik, je nepopisljivo. Videl sem že glad ne brezposelne, kako so odpirali smeliščne škatle in jedli ostanke kakor živali, kakor psi, toda videti sestradanega umetniku jesti ko je lačen, je pa lc največji užitek.c jo tekmovalec dejnnsko dosegel, prišteje še določeno število podarjenih metrov). Slapar je met prejšnjo nedelje z boljšal, vendar še ni mogel doseči, oziroma podreti svojega lastnega rekorda. V metanju kopja so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Lejka (IL): 51.33 m (Imel je 10 m naskoka, tako, da je faktlčno vrgel kopje 41.33 m). 2. Slapar (Pr.): 49.83 m (brez naskoka). 3. (Putinja (Pr.): 47.95 m (0 m naskoku). 4. Stepišnik (11.): 4K.04 (8 in naskoka). Pri teku na 100 m je dal Kovačič ostalim tekačem od 3—5 m naskoka. Doseženi so bili naslednji rezultali: 1. Cerar (Pr.), ki je imel 5m naskoka. 2. Slapar (Pr.): 10,9 sek. (3 m naskoka). 3. Putinja (Pr.): 11,3 sek. (4 m naskoku). 4. Kovačič (Pr.): 11.8 sek. (brez naskoku). Pri skoku v daljavo so dali pa vsi skakači Lejki 30 cm, Cerarju pu 50 cm nnskoka. Plasirali so se pa tuko-le: 1. Cerar (Pr.): 0.18 (50 cm naskoku). 2. Stepišnik (II.): 0.17 m (brez naskoka). 3. Autratn (II.): 0.10 in (brez naskoku). 4. Putinja (tPr.): 5.98 m (brez naskoka). 5. Slapar (Pr.): 5.92 in (brez nuskokn). 0. Lejka (II,): 5.03m (30 cm naskoka). Pri teku na 200 m je dal zopet Kovačič vsem ostalim po voč metrov naskoka. Na cilj so prišli v naslediliem redu: 1. Cerar (Pr.): 22,0 sek. (5 m naskoka). 2. Lejka (II.): 23.3 sek. (15ni naskoka). 3. Kovačič (Pr.): 28.4 sek. (brez naskoka). 4. Putinja (Pr.). ki je imel 4 m naskoka. Tekače je oviral veter, ki jim je pihal v bok, metalce kopju pa ukrivljeno kopje, ki za važnejše tekmo ni uporabljivo. NajlepSi uspeh pn je dosegel pri popoldanskem teku nn 5000m Krevs (Pr.). ki je postavil nov državni rekord v času 10,14.0. Ta točka se je vršila med odmdrom prvenstvene tekme Primorje: Svoboda ter jo vzbudila veliko zuniinnnje pri publiki. Tornay Egyliel t S. S. Maribor 3 s I Maribor. 2. okt. Pred približno 1000 gledalcev je bila dunes na igrišču Maribora mednarodna tekma med NTE iz Nug.v Kanisze in SSK Mariborom. Domnčini so uustopili s kompletnim moštvom, katero je igralo državno prvenstvene tekme. Enajsto-rica je predvajala igro, s katero absolutno ne moremo biti zadovoljni. Kaže, du je moštvo preigrano. To velju zlasti za nupudnlno vrsto, ki ni več v stanu ■ izpeljati niti ene sniotrene akcije, če pride pred gol pa kombinira v šestnajstnielrskeni prostoru in pozablja streljati. V krilski vrsti je edino odgovarjal Kukanja in deloma Kokot, dočim jo Kirbiš nemogoč v pravem smislu besede. Tudi branilca nistu več sigurna, Koren v golu nosi vso odgovornost na drugem golu. Gosti so predvajali enostaven nogomet z močno potezo na gol. Vsi igralci so dobro razviti in dobro obvladajo žogo. Zelo dobri so vrntar, oba branilca in desna zveza Kelemen, bivši profesijonal in igralec Ferenscvarosca. Tekma sama je bila zelo fair. Po poteku igre ne bi presenetila ludi pičla zmaga Maribora. Prvi gol je padel v 26. minuli prvega pol časa po levi zvezi gostov, v drugem polčasu izenači Bertoncelj, ini sicer v 6. minuti. V 38. minuti je bila desna zveza gostov uspešna in isti igralec postavi v 43. minuti z enajsmetrovko končni rezultat 3 :1. Sodil je g. Nemec dobro. Pred tekmo je vodstvo Maribora izročilo vratarju Korenu, ki je z današnjo tekmo odigral sto-lič za SSK Mnribor in trenerju Wogpnhuberju, zn katerega se je tekma odigrala, lepa spominskn darilu. V predtekmi je SK Rapid premagal SK Jugoslavijo iz Celja v razmerju 6:0 (2:0). Sodil je g. Mohorko. Dopoldne so bile prvenstvene tekine mladine. Na železničarskeni igrišču je SSK Železničar pre-mgal SK Svobodo ti : I (6:0), na Mariboroveni igrišču pa SSK Maribor : SK Rapid 5:0 (2 :). Danes dopoldne je bila na Trgu Svobode tombola vojnih invalidov. Glavno tombolo 3000 Din v gotovini, namesto spalne sobe je dobila trgovka Cecilija Steinacher. 2. tombolo je. zadel kolarski pomočnik L. Uuschel iz Ruš, 3. tombolo, radio-aparat Alojzij Kacjan iz Pobrežja. 4. moško kolo Ivan Konečki iz Hoč, 5. moško kolo Franc Kozolj, delavec iz Hoč, 6. griunovonske plošče, trgovski pomočnik Adolf Peslrač iz Maribiora, 7. gramofonske plošče delavec Anton Pegan, 8. voz bukovih drv Anton Legvart iz Studencev. Na Rakovniku, na novem igrišču, se je odigrala tekma Korotan : Grafika, ki se jc končala z 1:1. Celjske novice Celje, 2. oktobra. Otvoritveni večer Katoliškega prosvetnega društva, na katerem bi sc bilo imelo vršiti predavanje o »Vzrokih današnje duhovne in socialne krize« in ki jc bil napovedan za dan 3. oktobra, sc radi nujne zadržanosti g. predavatelja preloži na poznejši čas. CELJE : SLOVAN 3 : 2 Burna športna prireditev. Danes se je vršila nogometna tekma Celje proti Slovanu iz Ljubljane. Občinstva je bilo veliko, okoli 800. Zmagalo jo Celje s 3 ': 2 (1 : 2). Po tekmi, na kateri je bil sodnik g. Cimperman iz Ljubljane, je prišlo do rabuke, ker so Celjani bili zelo razburjeni. Pri pošti se je okoli avtobusa, ki je odpeljal Ljubljančane, zbrala večja množica, ki je proti Ljubljančanom demonstrirala in nekdo je celo vrgel kamen proti avtomobilu. Policija je nekega mladega človeka aretirala. Popravi! Parte za pokojno gospo Marijo Res-nikovo, ki je bil natisnjen v nedeljskem »Slovencu? jo treba popraviti v toliko, da rajnica ni bila rojena Kos-Testnikova, ampak Kos - Ccstnikova. Tudi ni bila vdova zasebnika, kakor je bilo tam nutisnjeno, ampak vdova zaschnica. — Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivosti, posezite takoj po staro preizkušeni »Franz-Josef« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglasa jo, da je »Franz-Josek-voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Kranz-Josef«-grenčica sc dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljubljana, 2. oktobra. PanoB so mestni urudniki in nabtavljencl izvedeli, da se jim bodo zopet znižale plače za 10%. Da jih tu novica ni razveselili!, nam bo občinstvo rado verjelo. Časi, ko so bili mestni uradniki slovenske prestolice v primeri z državnimi in privatnimi urudniki naravnost sijajno plačani, so davno minuli. Pluče so sc jim že spomladi občutno redu-rirule in so mislili, da so se že v zadostili meri oddolžili gospodarski krizi, kar jih zdaj preseneti namera novega znižanja. Mislimo, da se bo gospod župan potrudil na merodajnih mestih, kako bi se stvar urediln tako, da bi naše mestno uradništvo ne bilo bolj prizadeto nego uradništvo drugih pre-stolic in mesi Jugoslavije, drugič pa, da bi se pri zaneslo bolj nižjim kategorijam, čeprav danes tudi višje nimajo preveč. Da naš trgovski in obilni stan tudi ne bo s preveč radostnimi čuvstvi ponovnih redukcij plač pozdravil, se razume, in tudi kmet ne„ saj je uradnik najboljši konsumenl. Mogoče bi se dalo kje drugod bolj prištediti? Tramvajske zadeve. V začetku logu meseca je bila uvedena na cestni železnici nova tarifa. Ta tarifa je res poenostavljena in omogoča cenejše duljše vožnje, medtem ko je kratko vožnje podražila. Eksperiment, ki ga je uvedel občinski svet ob uvedbi novih prog nu Vič in v Št. Vid, je torej docelu propndel in se je ljubljanski tramvaj vrnil k stari praksi. Le čemu je bilo treba potem takem toliko besed, ko se je pn sedaj zopet povrnilo staro V lino pa ni prav! Uslužbenci cestne železnice ne dobe sedaj zu nožno delo nobenih plačanih naduri Treba pa je vedeti, dn je ceslnu železnica povečini last mestne občine in kdo iiiij še spoštuje zakon o plačevanju nadur, če ne tako ominentno javna korporacija, kakor je mestna občina? Policijska kronika. Današnja nedelja je bila v obče mirnn. Policijski! kronika beleži tri aretacije, eno zaradi gnusnega nemoralnega početin na svetem kraju, drugo zaradi mule poneverbe in Iretjo zaradi prepovedane vrnitve v mesto. Nesreč v mestu čez dan k sreči ni bilo nič. f p. Alfonz Farlan Novo mesto, 2. oktobru. V nedeljo 2. oktobru ob tričetrt na dvanajst jc umrl pater Alfonz F ur lan, ki jc s svetniško potrpežljivostjo prenašal cela dva meseca hudo bolezen. Pogreb ho v torek ob 4 popoldne. S smrtjo patra Alfonza se je poslovil od nas vzoren redovnik iu duhovnik, ki bo ostal v spominu celim rodovom. Blagi pokojnik je bil rojen 25. julija 1850 v Gočali v sončni Vipavi. Tam je dovršil pelrazredno ljudsko šolo, v Ljubljani pa je dovršil potem 0 razredov gimnazije, nakar je vstopil v frančiškanski red. Novicijat je napravil 12. septembra 1877 na Trsatu. V Gorici jo dovršil nalo še 7. iu 8. razred gimnazije. Prva dva letnika je študiral v Kostanjevici pri Gorici, druga dva letnika pu v centralnem semenišču v Gorici. V maš-nika je bil posvečen 13/ novembra 1881. Lani je častitljivi 75 letnik daroval svojo zlato mašo. Pokojnik jo polnili 15 let vzgajal kot magister naraščaj slovenske frančiškanske province. V redu jo zavzemal vedno častne funkcije. V Pazinu in pozneje nn Brezjah je bil gvardijan, dvakrat pa je bil definitor. V novomeškem samostanu je zavzemal mesto vikarja. Plodovito je njegovo delo, ki ga je napravil kot pisatelj in zgodovinar. L. 1901. je izdal »Trinajst torkov v čast sv. Antonu*-, poslovenil je »Pravo nevesto Kristusovo«, delo sv. Alfonza Liguorija, spisal je zgodovino frančiškanskega samostana in cerkve v Brežicah, zgodovino frančiškanskega samostanu iu cerkve v (Pazinu in zgodovino frančiškanskega samostanu v Novem mestu, dalje razpravo o pisateljih frančiškanske kranjsko-hrvatske province in še mnogo drugih del. Za svoje tiho, a plodonosno delo je bil nagrajen z redom sv. Save V. reda, na dan svojo ziate mašo pa je bil imenovan za duhovnega svetnika. Blagi pokojnik je bil vedno na svojem mestu: v molitvi, v spovednici, kamor so se k njemu kot duhovnemu očetu zatekali mnogi tolažbe željni, kot znunstvenik-zgodovinar, vedno v polnem izpolnjevanju svojega vzvišenega duhovnega poklica, ki si ga ej izvolil že kot mladenič. Za pokojnikom jih žaluje mnogo, ki so ga v življenju spoštovali, vse pa tolaži zavest, da je blagi p. Alfonz po dolgem življenju — enem samem delavniku — odšel k Stvarniku po plačilo, ki si ga je v tem življenju zaslužil. Njegovi osebnosti, njegovi marljivosti in njegovi pobožnosti bomo ohranili trajen spomin, njegovi duši pa bo svetila Večna luči V tovail Jugo-češke Kranj, oktobra. Na poti po Gorenjskem, kjer sem iskal počitka za svoje časnikarske živce, sem jo mahnil v Kranj. Toda Kranj je. danes žc preživahen, da bi gn mogel ponižati na stopnjo letovišča, kjer iščejo inir velemeščuni. Kranj jc dandanes že važno industrijsko središče. V tkalnico Jugo-češke ine je gnnlu velika radovednost, saj je v našem časopisju toliko govora o potrebi domače industrije v Jugoslaviji, ki pošilja v inozemstvo milijone za industrijske izdelke, a tako malo skupi zu svoje pridelke. Po kratkem razgovoru z ravnateljem, možem odločnih potez, me jc mladi inženjer, Srbijanec, odvedel v tovarno, da mi jo razknžc. Notranja ureditev tovarne. napravi s liigijonskega kakor tehničnega vidiku prav dober vtis. G. inženjer mi zagotavlja. dn uvede tovarna vsak nov stroj, kakor hitro ga tekstilna tehnika izumi. Hiteli smo skozi elektrarno, ki jo žene domači premog. Čudil sem se. kako je mogoče ogromne peči tako izolirati, du ni pred njimi prav nič bolj vroče kakor v drugih oddelkih tovarne. Mimo ogromnega števila prasketajočili statev, pred katerimi se obrazi slovenskih delavcev in delavk skoraj /gube, skozi barvarnico in mimo strojev, ki požlahtnujejo tkanine, smo prišli do ogromnih zalog izdelanega blaga. V tovarni delajo. \ resnici delajo, zn kramljanje ni časa. Po večini je delavstvo slovensko. Tudi za moj-stersko čast se že pripravljajo nekateri Slovenci Srečali smo slovenskega doktorja kemije, ki je nastavljen v barvarnici. G. inženjer mi zatrjuje, da fio tovarna, ko se domače moči izučijo, nastavila izključno domače delavstvo. V tovarni je mnogo pribeglih Primorcev, o katerih se jc g. inž. zelo pohvalno izrazil. V zadnjem času je konjiikturn boljša in tovarna bo sprejela nekaj slaregu delavstva, ko prične delati'za spomladansko sezono. Četudi ui tovarna v rokah domačega kapitala, je vendar \ leli časih velike brezposelnosti življenjskega pomena z.a naš okraj, ker da je zaslužka domačemu delavstvu, ki bi sicer moralo romati v svet. Hudo poškodovan turist. Pač pa je danes bolnišnica sprejela novo žrtev planin. 30 letnemu trgovskemu pomočniku Voko-slavu Volku iz Zagreba se je danes sprožil na Jalovcu velik knmen v hrbet, tako dn je Volk nezavesten obležal. Drugi turisti so gu prenesli v dolino, nakar Je bil prepeljan v Ljubljano. Volk ima zlomljeni dve rebri, ima pa tudi druge notranje poškodbe. Smrt športnika. G. Borislnv K n c z o v i č, stud. mout. nu ljubljanski univerzi, agilen član SK Ilirije, je umrl včeraj ob pol 5 v zavetišču Sv. Jožefa. Pogreb bo jutri ob 5 iz mrtvaške veže omenjenega znvetišča na Vidovdanski cesti. Pokojnik je bil dober luliko-atlet in nogometaš SK Ilirije, kjer je igral nogomet nnd euo leto celo v prvem moštvu. Bil Je vseskozi dober tovuriš, kateregu ne bo pogrešnlu samo Ilirija, temveč ludi druge športne orgunizacije. Najdena je bila vsota denarju (okoli 200 Din). Denar hrani Anica Kocutar, Dunajska c. 12 — veža. Jubilej slovenskega časnikarja V soboto jc poteklo 30 let, odkar sc je lotil časnikarstvu gosp. Anton l.kar. Bil je urednik »Domovine« v Celju, pozneje »Mira« v Celovcu, nato »Nove Dobe« v Ljubljani. Leta 1910 se je preselil v Trst, kjer jc prevzel uredništvo »Narodnega Delavcu«, glasila Narodne delavske organizacije. Nato je postal urednik Edinosti«, ki jo je urejeval med vojno in tudi jk) vojni do leta 1920. Po izstopu i/, uredništva s Edinosti« je jiostiil dopisnik nekaterih jtigosl. listov iz Trstu. Leta 1928 so ga fašistična oblastva izgnala, kot jugoslovanskega časnikarja. Priseljenim Tržačanom je gotovo v spominu borbeni slovenski časnikar. V soboto jKinoči je umrla v Mostnh gospa Ivana Roilc roj. Bitenc. Pogreb pokoj niče se oo vršil danes iz. hiše žalosti nu Zaloški cesti 13 v Stepali jo vas. Slrah pred Slovenci »Freie Stimmen,« celovški list, znan po svojem hujskanju proti Slovencem, piše v svoji številki od 25. septembru: Kot pri vseh volitvah, naj odločijo tudi pri volitvah v kmečko zbornico ne strankarski, marveč narodno-politični vidiki. Nemške stranke, ki nastojiajo v jezikovno mešanem ozemlju Koroške, morajo združeno onemogočiti, dn pridejo slovenski kmetje samostojno do izraza. V tem ozemlju imajo vse nemške stranke eno samo dolžnost: Varujejo naj nemške nacionalne interese proli koroškim Slovencem.« Ta izbruh bo koroškim Slovencem gotovo v opomin, du bi se vsi zavedli, da gre tudi pri volitvah v stanovske ustanove v resnici za obstoj Slovencev kot takšnih in da bodo edino v enotni narodni fronti lahko branili svoje gospodarske interese. Nas pa zanimajo ta lična izvajanja celovškega lista kot priznanje, da koroški Slovenci vendar še obstojijo in da tudi nekaj pomenijo. Čemu sicer ta strah pred narodom, čigar obstoj nemški šovinisti navudno kratkomalo zanikajo? o Ncmcc v zadnjem času vse bolj skrbi nazadovanje rojstev. Nekateri listi pišejo, da čer 13 do 20 let ne bodo imeli Ncmei več mladine! Na asimilacijo tujerodcev, iiredvscm Slovencev, tudi nc morejo računati več v istem obsegu, kakor se je vršila v začetku tega stoletja, kajti asimilaciji je bil /. novimi mejami začrtan bolj ozek obseg. In tudi na privlačnosti je neinštvo izgubilo, ker je narod obubožal in ker jc ne-discipliniran in ker je zgubil toliko nn politični rcljavi. Najbolj zdravi so šc nemški drobci, ki so ostuli Izven mej nemških držav Avstrije iu Nemčije. Odtod tudi tista velika skrb Ncmcev za nemške manjšine. Posebno poučljiv jc bil v tem pogledu članek, ki gu je prinesel pred nekaj tedni krščansko-soc. dnevnik »Kiirntner Tagblatt«. Člankar jc ugotovil, tla Avstrija kaže porast prebivalstva samo tam, kjer jc temelj prebivalstva slovanski: na Koroškem iu v Gra-diščauski! Dtshovske izpremembe Za škofijskega svetnika je bil imenovan gosp. Vintar Jožef, župnik v Šmihelu pri (Pliberku. Na župniji Žrelec je bil umeščen g. J. Bohm, v Borov-lje pa odide za župnika g. dr. Edgar Geramb. — Nad g. Bohmom se slovenski verniki pritožujejo, ker se je preveč vdal pritisku nemških šovinistov, ki se vtikajo v cerkvene zadeve in bi radi Cerkev jiostavili v službo pangermanizma. G. Bohm kaj rad odpravlja slovensko pridige iz cerkve in slovenski verouk iz šole ter uvaja na mesto slovenskega jezika nemški. Radi tega dušno pastirstvo med Slovenci trpi. — Za kaplana je postavljen v Dobrloves g. Tomaž Orasch, v Tinje g. Picej Mohor, v Pliberk g. Thurner Edvard. Za provizorja na Golšovem je imenovan g. Oto Schuster. Bolezenski dopust je nastopil g. Jakolič Jožef, provizor v St. Tomažu pri Celovcu in ga nadomestuje g. kanonik Jožef Fei-nig v Gospi sveti. — Razpisani sla župniji Železna Kapla in Vetrinj. .............../t}. Ruska podmornica »Tovariš« jo v Finskem zalivu trčila z danskim parnikom in sc potopila z vso posadko 35 mož. Naše ljudstvo - brezpravna raja Niti do svojega zemljišča nima pravice Nedavno so je pripetil v Rihemberku na Vipavskem zanimiv dogodek, ki kaže, kako gozdna milica zlorablja svojo službo proti slovenskim kmetom. Pred neko hišo so miličniki videli nekaj akacljevlh kolov, kakršne vipavski vinogradniki žo od nekdaj rabijo za k trtam. Sekanje aka-cijevih grmov pač ni nikomur v škodo, ker se ta rastlina tako plodi in sili celo na travnike, da jo morajo kmetje s silo zatirati. Toda Člani gozdne milice mislijo drugače. Zaradi trinajstih nedolžnih kolov »o klicali predse hišnega gospodarja. Ta jim je povedal, da je dobil kole od svojega tastu. Nato so miličniki prijeli tega. No ln zaradi lepšega rezultata te preiskave je moral revni kmet plačati slo osem in šestdeset iir globe, ker je brez dovoljenja v svoji hosti sekal akaoijeve grme. V isti občini so morali nekateri posestniki plačati kar po tisoč lir kazni, ker so si nasekali drva za kurjavo. Morda so se omenjeni kaznovane! pregrešili proti kaki odredbi, ki hoče varovati in pospeševati pogozdovanje puste zemlje? Miličniki so torej ravnali po postavi? Nihče ne pozna kake odredbe o varovanju brezpomembnih vipavskih host, pa če- tudi kak tak odlok eksistira, kdo naj zve zanj? Naši ljudje po Primorskem nimajo niti enegu lističu, ki bi jih o takih stvareh poučil, občinski proglasi se oglnšajo samo v italijanskem jeziku, tako du slovensko ljudstvo kaj lahko prezre kako zanj važno stvar izmed neštevilnih zakonov, odlokov, proglasov, pozivov in drugih takih reči, ki jih italijanska birokracija objavlja vsak dan na cente. Saj je slovenski kmet na Primorskem itak tisočkrat na leto v zadregi, ko ne razume tujeje-zičnih uradnih dopisov, ki mu jih prinaša pistno-noša dan za dnem. V podružnici rihemberške občine so si ljudje hoteli popraviti pot. Tega dela so se lotili čisto sami od sebe, zakaj občinske uprave pod žezloin laških pribajačev na Primorskem se danes ne brigajo za rake reči, tudi denarja ne votirajo v take namene. Nič hudega sluteč so začeli napeljevati na svojo pot grušč iz vipavske struge. Zopet zgolj koristno delo. Pa so prišli črni varuhi gozdov in delo prepovedali. Bog vedi, zakaj. Le to ljudje zdaj bolje vedo, če še niso v desetletju fašističnega režima spoznali, namreč da so brezpravna raja. Običajen zaključek fašistične karijere Predsednik uprav, svetu Javnih skladišč v Trstu (Maguzzini Generali), veliki oficir« (grun ufficiule) Ivan Banelli, jc bil nedavno odstavljen iu nu njegovo mesto imenovan vladni komisar. Skladišča so /gubilu svojo neodvisnost in bila podržavljena. V Trstu so o tej zadevi mnogo sli šl j a 1 i. nekaj je poročal tudi že nas list. Zdaj se nam jc jiosrečilo i/takniti avtentične podatke o vsej zadevi. Gospod grun ufficiule Ciovanni Banelli, desno roka gospodu Francetu Giunte, požigulea Narodnega domu v 'l'listu, je bil sokriv debelih poneverb pri upravi Javnih skladišč. S svojimi enakovrednimi tovariši je bil klican v Rim nu odgovor iu <> tednov je bil tudi zaprt. Ker i:a jc g. Banelli fašistični poslanec, je bilo treba v so zadevo potlačiti. Gospod Bunelli jo bil seveda izpuščen, nato odglovljeu iz Javnih skladišč in imenovun '/u pomorskega kapitana pri družili »Nnvigazione Lihcra Triestinn«. Seveda tudi poslanec ni več. Takoj, ko je bil imenovan z« predsednika Javnih skladišč, je odšel v Hamburg na študijsko potovanje, do bi si ogledal hamburško pristanišče. To je seveda stalo denarja. Po svojem prihodu v Trst. je napravil načrt zu modernizacijo tržaške luke. V resnici so je v pristanišču kmalu dvignila vrsta modernih žerjuvov iu skladišč. Tr/ueunom je vse to ugajalo, tod« investiran denar se ni niti izdaleč splačal, ker so bile žo prejšnje naprave /a današnji promet v tržaškem pristanišču zadostne. V Javna skladišču je spravil tudi svojega bratu in inn dal priineno mesto, da jc bila vsa žluhta skupaj. Bratu so morali radi nesposobnosti in baje tudi mrli slaboumnosti odpustiti. II koncu naj še pripomnimo, da je bil Bunelli hud nasprotnik Slovencev. Palica za slovenskega otroka Kakšna jo vzgojna metoda fašističnih noi-oljev in kakšna sredstvu ti rubi.jo v šoli, kjer so slovenska dccu vzgaju izključno v italijanskem jeziku, nam kaže primer učitelja l.enar-dijtt (nekda j l.enurdič!) — v Vilpožall pri Brdili Tu gospod si dovoljuje prav vse, du muči ubom slovenske otroke. Pozna cel slovar nujne-sranincjSih psovk in žaljivk, s katerimi jih psujo in zmerja. Seveda ni čudno, ce so učni uspehi minimalni in če ostajajo otroci po dovršeni šoli — unalfabeti. Kljub vsej svoji nadarjenosti se otroci prav slabo tiče v tujem jeziku. Ako je šo učitelj nezmožen in znu le psovuti in pretepati, so uspehi popolnoma nezadostni. l ako je tudi pri g. Lenardiju, ki sc je lotil .s palico vbijati italijanščino otrokom v glavo. Mnogokrat je otroke žc tako pretepel, da so morali ostati doma radi poškodb, ki jim jili je prizadejal. Tako jc nekega dečka tako pretepel, dn ga je mati morala nesli k zdravniku.'!'« pu je veren pajdaš učiteljev in je mater, ki mu jo potožila, kaj jc napravil učitelj z njenim sinom, zavrnil s surovimi besedami, češ, du jo edino koristno sredstvo za vzgojo »trmoglavih« Slovencev — palica. Takšna .je danes šola nu Primorskem! Bazovica zahteva nove žrtve Kakor je že poročal »Poncd. Slovenec«, je bilo aretiranih nu Gočah pri Vipavi 17 ljudi rudi jugoslovanske zastave, ki je bila razobe-šen« 6. (septembra (nu obletnico Bazovice) na gmajni v bližini Mano. Od teh sedemnajstih so jih izpustili dvanajst. Ostali pa so zaprti trije mladeniči in dve mladenki, in sicer neka Bece-kovtt in Kodretova. Bili st« že prej vedno pod stalnim nudzorstvom orožništva in njihovih zaupnikov, posebno pa še Kodretova. o kateri trdijo orožniki, tla ima zaročenca v Jugoslaviji. Obdolženi sti. du sti zastavo sešili in nagovorili fante, da so jo razobesili. Policija zatrjuje, du so pridržani aretiranci dejanje tudi priznali. Ni znano, ali je to resnično. Vendar slovenski napisi l V Italiji? Da! Ob cestah, ki vodijo iz Julijsko Krajine v Jugoslavijo opaziš na Krasu tablice z opozorilom v italijanskem, nemišlkem in slovenskem jeziku. Vojaško oblastvo opozarja potnika, naj ne jiostaj« na tistem mestu, naj se nc ozira na okoli, naj nc nosi s seboj fotografskega aparata in naj pod nobenim pogojem če.su ne fotografira. Ob cestah gradijo namreč v zadnjem času utrdbe, ki jih slovensko oko nc »mc videti. Prenos Burboncev v Gorico Med vojno so iz znane grobnice pri kapu-/i'ncih na Kostanjevici pri Gorici, odpeljali truplu Burboncev Karla X. in drugih pnncev nu Dunaj, da bi jili obvarovali pred vojnimi grozotami. Trupla so zdaj prepeljali z Dunnjn zopet v Gorico, kamor so prispela v petek zvečer. V nedeljo se je s postaje razvil mogočen sprevod radovednega ljudstva proti Kostanjevici. kjer so vnovič položili trupla v staro grobišče. Primorskim akademikom ljubljanske univerze! Bratje iz umirajoče domovine! Čut dolžnosti, ki jo imamo Primorci do svojo trpeče domovine nuni veleva, da objavljamo nu vse tovariše Primorce, naslednji poziv: Bratje! Mudimo, dn v vsakem izmed nas rojakov iz ugrabljene naiil deželo, tudi v onih, ki niso v našem krogu, šo tli vsaj majhen pla-menček ljubezni do zemljo, ki nas je rodilu. Če smo pu morda že pozabili na rodno grudo, spoznajmo vendar in priznajmo si odkrito, du nas domovina Se vedno kliče, du so dan za dnem iz naše Primorsko čujejo v/kliki ponižanih in razžaljenih, prošnje tisočerih trpečih in nu smrt sojenih... Kličejo nas. o bratje, sončni pašniki v gorah, bele cerkvice po brdili, vipavski bolmi s trtami posejani, bori skrivnostno šumeči po krasu in Istra tužna: — kličetu nas Soča in sinje morje — Adriju. Prisluhnimo glasovom i/, grobov! Vsi pokojni, ki so budili in obudili nas rod, vsi delavci naši in klieurji v imenih Krelj, Stanič, Gregorčič. Dobrila, Sedej, nas zovejo, nuj osvobodimo njihovo teptane gomilo. Uporni duh Gradnikov iu kri muceniška iz Bazovice iu Pulja vpije v nebo in k nuni. Bratje, kdo no bi hotel biti vreden fin takih očetov in brat tuk i h bratov! Z grude iu gomil, okrvavljenih s svežo krvjo nas žejno kličejo naši možje z izmozganinu lici. matere, sestre, bratje — vsi prikovani 1111 sramotno suženjsko verigo. Bratje! Brez strahu — 110 mislimo s frazami reševati domovine, prav gotovo ne! Misel, ki si jo hočemo jiovcduti ji: samo tule: Ko \us, tovariši, ki prihajate 1111 univerzo, vabijo druga ukailemska ognjišča s kultiirnobojiiimi gosli v svoj krog, ne pozabite tovariši iz Primorju. nu tu klic Domovine. Mi 110 utegnemo trositi svojih moči drugod, ko nam je domači krov v plamenih. Prepustimo vse ostalo delo, četudi je za nas življenjskega pomena, drugim, dokler jie rešimo svojega rodnega doma. Zaradi tega iščemo ml. ki te vabimo, izbrane in tople besede, ki noj v tebi vzbudi ono podobo iz mladih dni — hišica za lulniki h trto oviti, domača Mišica v žarkem goriškem solncu. tu jo naše življenje! Misel lin rodni doni je vsakemu svetla, le liani jo grenka. Zaradi (o misli snujemo vsepovsod po nuši dragi domovini, koderkoli nas je vrgla usodna roka. ognjišč«, čisto domača prijateljska ognjišča, kakor živijo v naših srcih v podobi okrepi skupna borba za našo stvar. Dolžni sin:) odkrito pogledati stvari v obraz. Če imamo kaj iiii>ido.shie korajže. bomo znali ruzčistiti in rešiti tudi io mučno vprušunje, ki se gu nihče ne loti. Torej bratje! Komur sodobni duhovni kuo* šc ni izruvul poslednjega zrna idealizma, pridi brez oklevanja, in je vseeno kakšnega prepričanja si, gre nam lo zu stvar, ki nam jo skupna, Aslub jugoslovanskih primorskih akndemikov, ki Te v«ibi. ima sicer šele poldrugoletno tradicijo, a lahko jiokaže že nekaj razorov z« seboj. — Dobrodošel pa bo vsak nov član. zlasti sedaj, ko bomo zastavljali trdne idejne in pro-grumatične temelje svojemu ognjišču. Smatramo, da bomo s svojim programom, ki si gu zamišljamo za bodočnost, vršili narod-110 delo eminentne važnosti. Podrobnosti na oglasni deski nn univerzi. Klub jugosl. primorskih akademikov. (Samo kratko pripombo k tenin vznešene-mu pozivu: Ako primorski akademiki pozivajo svoje tovariše v svojo organizacijo, češ, naj se ne odzovejo pozivu drugih akademskih organizacij »s kulturnobojninii gesli«, kor primorski akademiki 110 utegnejo trositi svojih moči drugod. mislimo, da so ne postavljajo 11« ekskln-/ivno stališče, nuj bi so primorski akademiki udejstvovnli samo v tej skupni organizaciji, ki zbira mladino ne glede na njihovo duhovno orijentaei jo. iu nuj hi ne sodelovali pri tukajšnjih domačih akademskih društvih, ki so ločijo po svetovnem nazoru ali po katerem drugem programu. To okskluziv 110 stališče bi bilo brezdvotnno v kvur primorskih akademikov sumili. ker bi so sami oropali možnosti, «1« si izkristalizirajo pojme in uberejo določeno pot v življenji' v smislu prepričanja, pridobljenega in utrjenega v študiju in debati. Na drugi strani bi so tako tudi preveč odrezali od tukajšnjpg« dijuštvu, kur bi bilo le v kvur primorski stvari sami. — Uredništvo.) Klub jiigoslov. prim. akademikov prične v ponedeljek ob 20 / rednimi članskimi sestanki. Na redu je poročilo o vtisih i/ koroške ter načrt za zimski semester. Vabljeni v ponedeljek v lokal Mladinske .Soče, Gledališka H/l, desno. Tu se vršijo ludi nadalje vsak ponedeljek redni sestanki. Z emigrantskim pozdrave 111! * Mladinska podružnica >Soče« javlja vsem članom, da se vršo redni članski sestanki s predavanjem vsak torek ob 20 v društvenem prostoru v Gledališki ulici 8-1. Udeležujte se vsi reduo iu ločno sestankov iu pripeljite nove članu! Madjarski nogometuši v Mariboru — — NUSRBČA NEDELJSKIH IZLETNIKOV Predpreteklo nedeljo se je dogodila nn cesti iz Kamna proli ltlhenbergu huda nesreča. Ko slu se peljala nu kolesih po KamenšČku dva mladeniča Iz Vipavskih Brij, Miloš Pečenko in Kurol Birmi, jima je jnldirjal nasproti neki inotoclklist iz Volčjega grada. Nu nepojasnjen način so trčili vsi trije skupaj. Oba kolesarja sta »i pri tem z'd-inilu vsak eno roko in dobila nevarne poškodbe po glavi in truplu, motoclkliftt pn se je smrtno-nevarno pobil. Vse tri je prepeljal Zeleni križ v tržaško bolnišnico. Po daljši hudi bolezni je umrl dne I oktobra v Biljah pri Gorici posestnik iu opekmimr Anton .Savnik, v visoki starosti 82 let. Bil jc občo priljubljen in znan kot kremeni! naroden inok po vsej vipavski dolini in po Krasu. Večni pokoj njegovi blagi duši I Pred politično amnestijo v Italiji ? V zadnjem času prihnjajo iz Italije vesti, da namerava fašistična vlada ob priliki desetletnico fašističnega pohoda v Kini (28. oktobra 1922) proglasili amnestijo, katere bi bili deležni ludi politični zločinci, predvsem konfinlranci. Verjetno je, da bo Mussolini ros izdal amnestijo, toda prav lako je gotovo, da bo ta za politične krivce prav majhnega pomena, ker bo gotovo zadevala lo milejšo politične prestopke. Deležni jo bodo kvečjemu le kontiniranci, ki se jim bo pregnanstvo samo skrajšalo zu kratek čas, kvečjemu za eno leto. Število konfiniranih jo lako veliko, da bo fašistična vlada porabila to priliko, da jih nekaj pošlje domov. Drobno vesti--— Novo Cosulichevo motorno lailijo Neptuniu., ki bo vozila iz Trstu v Južno Ameriko je blagoslovil v soboto tržaški škof dr. Pogar. Ladja nastopi prvo pot v Ameriko 5. oktobra. Na otoku Ituhu so odstranili beneškega leva, k! je bil pritrjen na cerkvi v mestu Kabu in je gledal proti Benetkam. Fašistični tisk protestira, češ, da jo to početje barbarsko. Zo I, 1897 je bil la lev odstranjen, a so ga morali nn ukaz dunajske vlade postavili zopet na prejšnje mesto. Kar počenjajo fašisti na Primorskem ne z mrtvimi kipi in simboli suženjstva, temveč z živimi ljudmi, seveda ni bar-barskov. Mariborska nedelja Maribor, 2. oktobra. Novomašnik hod" pozdravljen! Mariborčan Ferdinand Ko ledni k je pel danes v baziliki Matere Milosti novo sveto mašo. Zunaj pred cerkvijo okrašeni mlaji, ob vhodu lep slavolok. Ljudstvo se jo že dolgo pred pričetkom slovesnosti zbralo v baziliki in zunaj nje, kjer se je razporedilo v špalir ob novomaSnikovem slovesnem vhcdu v cerkev. Ob pol desetih je bila slavnostna pridiga, nato pa slovesna prva svetu maša, ki jo je ob asistenci daroval novomašnik. Na koru je sodelovala tudi godba Katoliške omladine in lako povzdignila prisrčno slavje nove maše. Po za-i ključbu cerkvene slovesnosti se jo ljudstvo zopel j iiagrnilo zunaj pred baziliko v gost špalir iu spre-; jelo novomašnikov blagcslosv. Tnlijiiia vrata so se zopel odprla. Včeraj smo imeli otvoritveno predstavo ob na-; stopu trinajste sezone slovenskega narodnega gle-I dališča v Mariboru. Uprizorili so Cankarjevo znano ' štirldejansko komedijo Za narodov blagor«, ki je lepo uspela. Strokovno poročilo prinese >Slovenec . i Spodobilo bi se pač, da bi udeležba pri otvoritveni i predstavi bila malo boljša. Dočim je parlcr bil še I z.a i ",f»:i <0 iože ,.r«»?e; zijale.. Zima; po Krasnih vinogradih pa je odmev..la znanci navalili na okoliške vinograde. Sladko zobje zobati je sladko iz detinskih let. Mar naj mi študenti zuosta- I znafjlna pesem klopolcev. Mariborski patriciji jamo za primorskimi izseljenci drugi 1 islojev jn |as)njki vinogradov so .s svojimi družinami iu Ne. tovariši! Povejmo si celo. da življenje od : nas študentov več zahteva, du baš nam polaga ! vodilno nit v roke. i Tja preko Krimu se ozrimo! Koga predvsem j kličejo grobovi! Komu predvsem veljajo zgledi j iz temnic ltegina coeli, iz Lipurov in Ponze? Komu so izročili svoje poslednje upe vsi živi trpini po naših domovih, ko s0 nas očetje poslali v šole? Da tovariši, veliko delo nas čaka j za ono mejo — krivice. Le priznujini si čisto i hladnokrvno! Zgodovina preteklega stoletju nus jc postavila pred težko preizkušnjo. Pred Bogom in zgodovino bomo sojeni, če zapravimo, kar so nam izročili očetje! Le izpovejnio, dn nismo nič drugega kot verni otroci v tisočletju privajene sen ilnosti, če smo že resigniruli^ nu naše Primorje, noš Korotun. I11 nevredni sužnji bomo ostali, če se ne bomo zavedli, da je popolnoma v naših rokah usoda ugrabljenih dolov slovenskega naroda. Zato: Prijatelj, ki prihajaš nn univerzo, tovariš, ki si nosil akademski naslov že tedaj, ko sino se začeli zbirati v lastnem krožku, pa nisi prišel za 11 o mi. — vabimo vas vse Morda vprašuješ prijatelj, kaj boš delal pri nas? Poslušaj! 1. Ne vemo ne ure ne dneva, ko bo klicala domovina svoje sinove na mednarodna pozo-rišč«. kjer bo treba spet braniti našo lastnino. Tedaj bo moralo biti vse pripravljeno, da ne Ikjiho zaigrali očetne dediščine, kakor smo jo že enkrat. Evo ti dela! Čas mladosti pu je prav zato, da zbiramo v sebi zaklade modrosti. 2. Predstavljaj si. tovariš, kako je vesela družb« n>«5ih primorskih kmetov okoli ognjišča za majoliko v zglavniku, ce pride mednje študent. i« jim marsikaj pove, ker -eseje učil«. K pravemu, pristno primorskemu ognjišču pod košati dimnik v naše domove žal ne moremo, todn v novi domovini se zbirajo vsepovsod vrste naših izseljencev, ki prosijo in čakajo, da pride kdo iz Ljubljane, kjer se danes primorski študent v pregnanstvu »uči«, da pride in jim kaj pove. Da. naš« dolžnost je. da se brigamo za našo ljudi, dn jih zbiramo v lastna društva in jih pripravljamo na boj za našo Staro pravdo. 3. IVIordu že omuguješ, kot jc že stara slovenska navada, češ da nas jc malo, da smo šibki in ne zmoremo ničesar. Prijatelj, mi bomo pn rekli: Ni nas premalo in dovolj močni smo. če le hočemo, da izvedemo pošteno propagando po Sloveniji in vsepovsod po Jugoslaviji od Triglava do Sar planine ter jirepričamo vsakega ■"An da bo ir-bo prej ali slej v boj za naše Primorje, zn naš Korotnn. 4. ->o nekaj, bratje, tudi to odkritosrčno. Na primorske i/.soljence padajo težki očitki, da se nismo izkazali vredne gostoljublja, ki nam ga izkazuje naša domovina. Nujno potrebno jo. da so to vprašanje čimprej razčisti in d:i sC tako naši odnosi do tukajšnjega prebivalstvu poituvijo nu bolj prijateljsko podlago ter s tciu Policijska kronika. »Črna knjiga« na Slomškovem lrgu jo napolnjena 7, dogodljaji, od katerih pa ga skoraj ni zabe-ležbe vrednega. 12 oseb se je znašlo z.a zamreženimi okni -Grafa radi najrazličnejših pregreh. Božo K. je krošnjaril po mestu z manufakturo, France R. pa je ponujal po zasebnih stanovanjih žganje v nedovoljenih količinah, Karla Č. je zapeljala za rešetko strast do tujih ur, Ambroža 0. in Dol-feta J. pa preveliko poželjenje po pijači; pod vplivom zavžitih količin alkohola so jima odrekle noge ter sta zaspala kar na cesti. Josip in Karel O. sla se pregrešila zoper paragrafe o nočnem miru in redu, ker sta razgrajala na cesli tako dolgo, da so ju morali zapreti, in končno so se znašle za zapahnjenimi vrati tri nočne ptičke, ki so frfotale po mariborskih ulicah, dasi jim je prepovedano bivanje v mestu. — Prijavili pa so organi javne varnosti še 22 raznih slučajev; meil njimi je tatvina zlate ure, vredne 7000 Din, o kateri pa niso hoteli na policiji radi interesa preiskave podrobnosti, in pa racija na kolesarje, ki se vozijo brpz luči. Udomačila se je namreč pri Številnih lastnikih koles navada, da nimajo luči, pa se vseeno vozijo po ulicah v temi. Le kadar pride takle vozač v bližino stražnikovega stojišča, skoči s kolesa ter gre zopet nekaj sto metrov peš. Policija pa je to razvado opazila in nastavila pasti, v katere se je vjelo včeraj zvečer nič manj kot 8 kolesarjev. Mož v nezavesti in krvi. Na vogalu Aleksandrovo in Tomšičeve ulice v Krčevini je prišlo včeraj zvečer do hude nesreče, ki bi se bila skoro iztekla usodno za človeško življenje. Pasanli so našli v temi na cesti ležati moža, ki jo bil nezavesten ter je nosil na glavi sledove poškodb. Poklicana jo bila rešilna postaja, ki je ponesrečenca zapeljala v bonisniro. Izkazalo se je. da je ponesrečenec neki organ finančne kontrole, katerega jo prevrnil na cesti avtomobil, ki je po trčenju zavozil kar dalji', ne meneč se za povoženo žrtev. — V Kamilici pa Je padel « kolesa 17 letni mesarski pomočnik Malija Keršič ter si poškodoval levo roko. Tudi njega so spravili 7. reševalmi" vozom v bolnišnico. Smrtna kosa. Smrt je posegla danes s svojo koščeno roko ler pokosila življenje komaj 17 letne dijakinje Nade Semlseve. Umrla je v splošni bolnišnici.. Hodom je [z. daljnega Moslarja, kjer je obiskovala srednjo šolo, pa jo zbolela na jelikl. Starši so verovali v zdravilno moč slovenski gora in so jo preko po-letja poslali v Slovenijo, nato pa je ostala v Mariboru, da bi Iu nadaljevala šolanje. Pn ji ni bilo usojeno zdravje in danes je podlegla. Pogreb Ik> jutri v ponedeljek ob pol 3. popoldne Iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. — Jutri v ponedeljek popoldne ob -1 ho lini: zadnje slovo od blagopokojnega vodje Mladinskega doma Slavoja Dimnika, o čegar tragični smrtt smo poročali v današnjem Slovencu . Ob 4 I10 blagoslov truplu v mrtvašnici bolnišnice, nakar ga bodo prepeljali v Ljubljano. Živahen prekomejni promet. Izredno živahen prekomejni promet smo danes opazili. Iz Avstrije je prišlo 10 nabito polnih velikih avtobusov. Avstrijci vedno češče obiskujejo ob nedeljah Maribor in njegovo Krasno okolico. Vsako nedeljo dospejo avlobusi jireko meje; so med lomi obiskovalci številni stalni gostje, ki poznajo najboljše vinotoče in stične privlačnosti mariborsko okolice bolj kakor številni Mariborci. Danes je privedla Avstrijce v velikem številu vest o gasilski vinski trgatvi, mnogo se jih je zateklo tudi 11.1 športno igrišče gledat zanimivo tekmo z Madjari, večina pn je zopet znvozila v okolico, odkoder so se zvečer vračali razigrani nazaj preko meje. Tujski promet se radi nizke cene našega vina in različnih raznih prigrizkov razveseljivo razvija! Vinograd v Gasilskem ilonni. Vinska trgatev vrlih mariborskih gasilcev je bila kot edini popoldanski dogodek v ospredju zanimanja. Druga leta so se trgatve, katerih čisti dobiček Je vedno namenjen v plemenite dobrodelne svrho, vršile v dvorani Union. Letos pa so požar-niki stv ar bolj praktično zagrabili. Izpromenili so kar svoj gasilni doni v vinograd in potrebne pri-tiklinp. Skoro cel mesec so trajale predpriprave, pri katerih jo bil posebno zaposlen znani slikar g. Ussar, ki je s svojim čopičem ustvaril izredno učinkovito atrakcije, pridno pa so mu pomagali [ vsi člani požarne hrambe, tako dn ,je nudil danes gasilski dom obiskovalcem pravo presenečenje. Za časa prireditve pa so se gnsilci presolili s svojim orodjem na sosednja dvorišča, dn je bilo za slučaj nevarnosti pri roki. Denar za na morje mi naštedi Lutz peč! Polrli javljamo, da nam je naš dobri in edini SLAVOJ DIMNIK upravnik Banovinskega dočjega doma v Mariboru, dne 1. oktobra t. 1. ob 17, v 46. letu slarosli, previden s tolažili sv. vere, po težki in mučni bolezni umrl. Pogrebne svečanosti se bodo vršile v ponedeljek, dne 3. oktobra ob 10 v Mariboru pri mrtvašnici splošne bolnišnice, a v torek, dne 4. oktobra ob 16 izpred kapelo Sv. Križa v Ljubljani. — Pokojniku blag spomin! V Mariboru, dne 1. oktobra 1992. Vida. roj. Kersnik, žena. — Dušan, Desnnkn, otroka. — Josjpina Dimnik, roj. Kraigher, mati. — Ivan, Stanko, Radiča, bratje in sestra — iu vsi ostali sorodniki Botjševišha šola umori ze otroku dušo sovjetski šoli. V Itiisiji vadijo že otroke v uporabljanju plinskih mask Bistvo sovjetskih naukov o veri, lastnini in delu pronica vse boljšovi^co vzgojeslov je, ker hočejo že v otroka vcepiti popolnoma nov duh, ki bi ga odtujil od vsake težnje po nadnaravnem. Važno je sovjetom, da izbrišejo vsako sled dvatisočletne duhovne tradicije, a zato so morali najti nov način, kako otroka spraviti v docela novo vz-dušje, ki je težko materialistično, da bo z.rastel v boljševika. Komunizem ima značaj splošnosti, ki je že izražen v imenu »U. R. S. S kar ne predstavlja ne dežele ne naroda, ampak socialen in brezvercu političen režim. Stebrišče njihovega nauka je zgrajeno na načelih. da Boga ni in da treba človeka oboževati. Tu ne trpe nevtralnosti; otroka morajo oborožiti s takim mišljenjem, da bo šel v boj kot nov človek proti človeški dtužbi. ki gnije v svojem oklepu Mare kulture in vere. Komunistični vzgojitelj mora biti prežet s kulturo dela, mora biti znanstvenik s širokim obzorjem s kolebtivistično vero. Ustanovili so posebne zavode, ki naj bi pripravljali take učitelje. Naj bo pouk že o matematiki, fiziki ali kemiji, učitelj mora biti zlasti apostol marksizma, materia-lizma, in prva njegova naloga je. da napravi iz. svojih učencev vojskujoče leniniste, prepričane marksiste. Znanost ima namreč le en namen: zgraditi mora komunizem. Vendar — in to je osnovni nesmisel svojet-skega vzgojeslovja — so prisiljeni, da priznajo na svoj način nadvlado človeškega duha nad snovjo; človek je pa le del snovi, ki mora oblikovati. To notranje nasprotje skvari vse. Ta vera si je tudi preskrbela svoj raj, svojo zlato dobo. Imenuje se produkcija in bratska družba. Seve. da moraš dospeti tja, si primoran iti najprej skoz.i peklo proletarske diktature, peklo, v katerem ječi sedaj Rusija. Vsekakor jo to čudna bratska družba brez očeta. Kdo jim bo dal bratsko ljubezni, brez katere ne bi mogli bratski živeti. Ali bo to poljedelski stroj, ali tovarna? Ali bo ljubezen materialen produkt? Človek, ki je le še civilizirana žival, se bo lahko valjal v j zemskem uživanju, a kako mu bo vsemogočna in obožana tvar dala vzvišene užitke duha, visoke misli, človekoljubno gibanje srca. kar je človeku vendarle bistvena potreba? Preroditi hočejo človeka v malikovanje tvari. Do sedaj pa je to novo rojstvo bilo le v mučenju, v zalezovanju po Čeki, v stradanju in streljanju. Kristus je sicer prinesel bratsko ljubezen, a marksisti mu pljujejo v obraz.. Njegov vzvišeni nauk o samozataji pa razlagajo tako. da moraš svojo osebnost pozabiti ter se močno prikleniti družbi. Komunistična družba, tako se podsmehujejo, je mistično telo Kristusovo. Mistično telo brez glave. V kulturnem oziru si prizadevajo zlasti, da iztrebijo nepismenost. A pod to nalogo se skriva strahovita gonja proti veri. »Vera tolaži,« pravijo boljševiki. Vendar se trdovratno branijo tega tolažila. Tako materialistično vzgojeslovje rabi sovje-tom za brezbožno oblikovanje otroka. Vsako leto se vzgajajo trije milijoni novih učencev v tem duhu. Vsa sredstva uporabljajo, da iztrebijo iz. njihovih src najbolj bežno vero v nadharavo, v Božie in z motljivim dokazom zanikajo bivanje Božje volje. Kritičen trenotek za otroka je, ko se loči od svojega okolja, se protivi svojcem, vrže svoj križ in se norčuje iz. pobožnostnih vaj staršev. Toda v vsem tem ni nič ruskega. To je brez-boštvo francoskih enciklopedistov in nemškega ma-terializ.nia. ki je na delu. Rus ni brez.božnik; v njem je nagnjenje do nadnarave silno. Rusija se opoteka od notranje slabosti in razrvanosti. A zgruditi se mora, popolnoma izkrvaveti, na večni poti v okrvavljeno Moskvo, da bo kot prenovljena Rusija tem sijajnejša vstala. Mar fe res radio na poti listom? Sir Emesley Carr je nedavno poročal v časnikarskem institutu v Londonu, da v Indiji vsi manjši listi sprejemajo zadnje vesti, ki jih oddaja vsak večer n. pr. postaja v Chelmsfordu, in jih nato pn-občujejo. Znano pa je, da so beleženje in priobče-vanje leh novic kaznuje. Seveda so zdi po vsem tem, da imajo taki majhni listi boljšo poročevalsko službo kakor največji dnevniki ... Toročajo pa v zvezi s tem, da delajo isto tudi nekateri francoski provincialni listi. Seveda je zasledovanje takih ".radijskih tatvin« in pogreškov proti avtorskemu pravu težavno. A naj zdaj še kdo reče, cla je radio konkurenca za dnevno časopisje! Vprav nasprotno, kakor je videti! Svojevrstna reportaža Jack 0'Meara, ameriški prvak v letu z. brezmo-tornimi letali, bo prevzel zanimivo rejvortažo. S svojim letalom bo poletel nad Nevvyorkom in s 13 kilogramov težkim oddajnim aparatom na kratke valove poročal svoje vtise. To oddajo bodo spreje-jemale ostale postaje in jo prenašale na svojih normalnih valovih. Izdelujejo se nainovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 191 Špecerijsko m kolonllalno blago, umetno gnojila, cemeni itd. itd. dobavlja (iospodorsho zwezo v liubliani Obrambo proti strupenim plinom. Danski vojni tehnik Ilansen, ki vodi poskusno delavnico danske armade, je napravil novo dopolnilo za maske proti strupenim plinom. Dopolnilo pojačuje obrambo v primeri z dosedanjimi izdelki to vrste in prepušča jedva 0.2 odstotka strupenih plinov. Izdelovanje Haneenove obrambne naprave je ja. ko poceni ter ima to prednost, da se lahko pritrdi na vsako masko. Edina izjema, — Radio je važen činitelj miru med narodi. — Med narodi morda res, nikakor pn ne med sosedi v isti niši. USNJE čevljarske potrebščine najbolje in najcenejše pri Viktor Legan trgovina in tovarniška zaloga usnja Ljubljana, Palača Dunav Dve prazni sobi na Miklošičevi cesti v prvem nadstropju oddam za pisarno, ordinacijo aH fino obrt. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 14.085. (č) Lanene tropine to druga krmila nodl natcena)' Veletrgovina lita to oioke. A. VOLK, LJUBLJANA Retlfev« ce»t« 24. Popolnoma varno naložite svoji denar v Vzalemnl posojilnici v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union« Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica 'elnic hotela >Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. 100% Vaših želja zmoremo zadovoljiti z našo ogromno izbiro blaga za jesen in zimo in nudimo : damske obleke volnene od Din 36 — dalje Za plašče v > moške obleke štof > > » sukno > > kamgarni > > suknje double > > > sukno črno > 85-54- 114-128"— 78'— 115- Baržuni, barhenti, flanele, jfliši itd. po engro cenah Specialna trgovina Novak - Ljubljana Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi) Naroiaite .Slovenca4! UIIDSKB POSOJILNICA registrovana zadruga >. neomejeno zavezo v LJubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim lamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašaio nad 180 milijonov dinarjev ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA *>• D. V LJUBLJANI (Miklošičeva 10) 20™™ S PODRUŽNICE: Bled. Novi Sad, Kranj, Šibenik, Maribor. Kočevje. Celje. Sombor. DjaknTo. Split. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemstvu in inozemstvu 'I Edini slovenski zaood brez tniega kapitala ie Vzajemna zaoarooalnica j t o Liubliani, v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti. Sprejema » zavarovanje: 1. Proti požaru, a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe bi vs3 premično blago, mobilije, zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. J. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške lote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. Žlahta >Ali nisem rekel, da U mojega lanta še kaj bo? Čisto {>o meni se je vrgel. Seveda on ne more z-ačeti s čevljem, povezanim s trto, kakor .jaz,. Tudi tihotapiti ne more. kakor moj oče, s kavo iz Trsta. To samo tako omenim, da boste razumeli, da ima fant vse to že v krvi. Bo, pravim, fant bo in mi je vsak dan v večje veselje. Kako je bilo z mojimi s trto povezanimi čevlji? To vam moram obrazložiti, da se bomo razumeli. Čisto enostavno. Mojega očeta so ujeli iblajtarji in mu pobrali v.so kavo in ga pretepli in zaprli. Bil je sicer gad in lisjak in je ob luninem svitu, ko je mesec najbolj sijal, koračil lepo jvo cesti in ko jo bila tema in megla pa po najstrmejši pot i v rebri. Iblajtarji so pa pri luni čakali na strmini v rebri in v temi na cesti. Stvar je bila čisto enostavna. Nekoč, tistikrat, ko so ga ujeli, ga pa je bolela noga in ni mogel v temi po rebri in jim je padel v roko. O, saj jo pri tem boju padlo tudi nekaj iblajtarjev, ampak nazadnje jim jo le ostal v rojcab. Bil je ob vse in jaz najstarejši sin nisem hotel doma umreti od lakote. Mati je jokala in prosila, naj počakani, da se oče vrne, kajti kaj da bo sama z, ostalo družino. Jaz pa nisem bil nič >za-tnentalent: ali kako že pravite, rekel sem. da naj gre za družino beračit in da je bolje, če mene ni, ker ji bo sicer vsak rekel, naj pridem delat, da bo dal vsem jesti. Takšna je namreč pri nas navada, da bajtar lahko celo družino pripelje k skledi, če pomaga na polju. Jaz sem pa šel, nisem Sel bos. o ne, obut. seveda en čevelj je bil povezan s trto. Čevelj je pa le bil iit obut sem bil. Obut v materine čevlje. Kratko povedano: postal sem hlapec pri stari vdovi Mariji Češarek. Znana jo bila njena trgovina na Klancu. Ženska mi je zaupala in jaz sem ves svoj zaslužek vlagal pri njej, v trgovino. Samo za-ntgnljj SVH. In obresti bile nižjo kakor v banki. Ko sem vozil iz Trsta moko in sladkor in poper in kavo, sem še zase priložil zdaj usnja zdaj kave in prodal med potjo. Kradel? O ne, pri meni ni beliča po krivici. Vse sem plačal in niti vinarja ni plačala zame. Na prazen voz, sem pa naložil potnike v Trst. Na svoj račun, saj sem tudi konjem kupil ovsa, kar so ga več pozobali. In kar sem pritrz.il in prislužil, sem vse vtaknil v njeno trgovino. Na obresti? Seveda! Posojilnica bi mi bila tudi dala. In cenejši kot banka sem tudi bil. Ženska pa je postala stara in saj veste, kako je. Meni je šlo za denar. Nisem tirjal, naj mi vrue. ampak če je polovica mojega kapitala v trgovini! Denar bi potreboval. Lahko bi začel kaj sam. Lahko s kom v družbi. In sem ji povedal. Vzela me je za družabnika. Zdaj sem šele stvar prav videl. Koliko zajedal k je imela ženska. Nečakinje in nečaki. celo dve sestri in šepast brat. Vse je slonelo na njenih ramah. Napravil sem red. Kar jo dala žlahta iz. trgovine, je šlo na njen račun in po dnevni ceni. Ali naj jaz. pri tem trpim? Za svoj denar smem zahtevati račun in red! Ženska je postajala sitna iu je vpila, da sem se vrinil in jo izpodjedam in da bo pač žlahii smela kaj dali. Šepasti brat, stric Zuta je skakal pred hišo kakor iz.podkleščen, cla že ve kako in kaj. Rekel sem mifno, da lahko napraviva obračun in da me lahko izplača. Pokazal sem ji črno na belem, koliko je mojega in koliko njenega in da mi soričo lega nič drugega ne preostane, kakor da se vknjižim. Da bi bili videli, kako je besnela, babnica neumna! Ali sem jaz varuh iu rednik njene žlahte. sem jo vprašal. Kaj da misli? Ali ne ve. kaj jo žlahta? Ali je mojo žlalito kdaj videla pri meni? Ali sem jaz svoji žlahti, materi, bratom in sestram kdaj kaj dal? To bi bil kmalu končal svoj račun. Vidite, tako sem ji povedal, prav odkrito in v obraz, kakor je moja navada in me poznate. Kdo bi slepomišil! Babnica se je kujala in žlahta me je imenovala skopuha in grabeža in šepasti stric Zuta mi je rekel, da sem vampir. Pa sem ga tožil in ker ni mogel plačati, je sedel in ni več prišel k hiši. Tako sem ga odpravil prav na kratko in poceni. Vražja takšna žlahta. Ženska je kmalu umrla od same jeze in nekaj dni ni jedla ne pila. samo v strop je strmela in ležala. Ker ni prodajala, sem ji tudi to vračunil na svoje dobro. Kar je prav. je prav! Potem je umrla. Žlahta jo jo spravila na oni svet. Pokopali so jo in malo kdo je jokal. Prevzel sem trgovino, nekaj izplačal. Še izposodili sem si moral, da sem plačal. Zdaj pa že dolgo ni nobenega dolga na posestvu. Če hočeš kaj imeti, moraš paz.iti na groš. To je vsa modrost. Vidite, to je vsa modrost. In žlahto daleč od sebe! Jaz- sem si dal spremeniti tudi priimek. Z žlahto nič skupnega. To modrost vso vcepljam tudi svojemu jiobu. Pa ti jo kavelj in mislim, da se je vrgel po meni. Vidiš, to sem tudi hotel povedati, pa se zapletaš v spomine in v čase, ko si imel še čevelj povezan s trlo! Zadnjič pravi, ko sem ga peljal v šolo, da naj mu dam za knjige. >Stare kupil« pravim. >Na dijaškem sejmu jih dobiš še po polovični ceni in še ceneje!'- Dal sem denar. Samo polovico, kolikor stanejo nove. In šel je. Imel tem opravke in sem ostal v mestu tri dni. Vprašam prvi dan, ali je že kupil. Da ni, da zdaj samo gleda. Prav, pravim, pa glej! Tudi drugi dan je trdil, cla samo gleda. Dobro, pa glej! Dober bo. sem si mislil. Tretji dan ga vidim sredi dijakov. Stoji v gruči in prodaja. Prodaja! Vraga, pravim, kako prodaja, če mora kupiti! Stopil sem za kostanj in poslušam: -Knjigo za prvo, knjige za prvo!'-Okoli njega je stalo par mater in gruča dijakov. To moram pa poizvedeti, kako in kaj. In sem ga čakal na stanovanju. »Ali si že kupil knjige?« sem ga vprašal. »Seveda sem. Tu so. Skoraj nove. Za polovično ceno!« »Pa si prodajal knjige za prvo!« »Sem. Pri teh največ zaslužiš. Veš, drugi dijaki že to vedo in poznajo, ampak matere in prvo-šolčkil« Kakšen zaničljiv obraz in omalovaževalno kretnjo je napravili O, fant bo. Kar vesel sem ga bfl. »Kaj vedo hi poznajo?« sem bil radoveden. »Da se prodajajo tudi knjige, ki niso več za rabo! Veš, skoraj vsako leto se menjajo v gimnaziji knjige. In tiste nerabne knjige pokupiš po dinarju dva in jih prodajaš pod polovično ceno. če si razcapan, jih od tebe nihče ne kupi, če pa si dobro oblečen, te imajo za gosposkega backa. ki meče knjige v denar pod ceno. Posebno, če si kupiš med kupčijo sladoleda ali kifelc. Ali ni to dobro, oče? Haha!« Presneti fant, sem si mislil, kakšno pogrunta. »In ali si kaj zaslužil?« ■To pa je moja stvar! Kar jaz zaslužim, žlahte ne briga!« Kar takšno mi je zabrusil. Veste, da sem ga vesel. To bo še nekaj iz fanta.« To mi je predvčerajšnjim pripovedoval moj lovski tovariš in trgovec Brana in se smejal in na-zadnjo dejal: »Če daš z.a pol litra, ga naročiva cel liter! Več tako ne moreni piti I« Jaz sem dejal, da nimam dovolj. Kajti ujezil sem so bil, na tihem seveda. Kako vraga bi se ne! Kajti zdaj sem izvedel, kdo je mojemu pobu na-tvezJl vsaj polovico nerabnih knjig z.a šolo! Vedel sem gotovo, ampak dokaz, dokaz! In če bi bil kaj dejal, bi se bil Brana ujezil in še na lov me nc bi več povabil. In kar jo glavno: z, mojim šefom sta si prijatelja! Kar požrl sem slino in celo zadevo in zato nisem mogel več pili vina. R. K.