Romance

1. knjiga




LJUBEZNI NA KRIŽARJENJU





Kitty Stone





Poglavje 1

POČITNICE

»Čao, bejbe,« zakliče Nora, ko se približuje mizi, kjer sedijo tri prijateljice. Seveda zamuja, kot vedno. Le kakšen izgovor ima danes.

»Sem imela toliko projektov, saj veste. Pa še sošolca sem srečala. Nisem mogla kar mimo njega,« je njen izgovor.

»Ja, ja, ja,« je jezna Kitty, drugi dve zavijeta z očmi.

»Ali ste že naročile?« vpraša Nora.

Vse tri jo grdo pogledajo in Jane jezno reče: »Saj te že pol ure čakamo. Ne moremo sedeti pri prazni mizi.«

Nora nezainteresirano reče: »Aja, seveda!« in pomaha natakarju.

»Eno kavico s smetano bi prosila,« Nora sladko reče natakarju, ko pride mimo.

»Ja, gospodična, bi mogoče še kaj drugega?« profesionalno odgovori natakar.

»Ne, hvala zaenkrat,« Nora vljudno odvrne.

In ko natakar odide, Nora gleda za njim in reče: »Kako seksi ritka!«

»A ne?« se zasmeji Mary. »Smo že vse opazile,« in slaba volja zaradi zamude izpuhti.

»Ej, punce, ali mislimo kaj na dopustek,« vpraša Nora. »Sem videla ugodno ponudbo za križarjenje.«

»To je sigurno predrago za nas,« reče Mary.

Nora navdušeno odgovori: »Ne, kje pa! Ne boste verjele. Ugodna ponudba, ceneje, kot če bi šle v Grčijo.«

»To ne more biti res,« vprašujoče odvrne Mary.

»Ne, res. Sem bila na agenciji in so potrdili ceno in imajo še štiri mesta prosta. Torej kabino za štiri osebe. V ceno je vključena vsa hrana. Pijačo je potrebno posebej plačati ali pa si vzameš all inclusive, to pomeni ves alkohol, kar ga moreš spiti,« pove Nora.

»A se zafrkavaš?« je navdušena Mary.

»Meni je na ladji slabo,« je s ponudbo nezadovoljna Kitty.

Nora ima, kot vedno, pripravljen odgovor: »A veš, to je velika ladja in sploh ne čutiš zibanja. Če je hudo, imaš s seboj zdravila ali lizike, proti slabosti. Pri naši počitniški količini alkohola sploh ne bo panike, hi hi hi,« se zahihita Nora.

K mizi pristopi natakar in pred Noro položi skodelico kave in reče: »Izvolite, gospodična.«

»Hvala lepa,« je prijazna Nora in natakar odide.

Punce zasanjajo gledajo za njim. »Res je seksi!« reče Mary in dekleta se zasmejijo.

»Kaj misliš, da bi bil naš letošnji dopust križarjenje?« zanima Jane.

»Zakaj pa ne?« je navdušena Nora

»Če je cena res tako ugodna, zakaj ne?« se strinja Mary.

Kitty v dvomu reče: »Me prav zanima, kje je fora? Droben tisk pa te stvari, da me ne bo prišlo dvakrat več, kot pa lahko dam za te počitnice?«

»Ne bodi tako črnogleda,« jo tolaži Nora.

»Nisem črnogleda,« se brani Kitty. »Samo realist sem in imam toliko denarja, kot ga imam in nič več.«

»Saj sem rekla, da je to najbolj poceni aranžma, kar jih lahko dobimo za teden dni,« navdušeno govori Nora.

»Občutek imam, da si počitnice že rezervirala,« je sumničava Kitty.

Nora se namuzne in reče: »Seveda, saj nisem mogla izpustiti take prilike iz rok. No, samo dogovorila sem se za termin in kabino, ostale stvari lahko dogovorimo naknadno.«

Druga tri dekleta globoko zajamejo sapo in Noro grdo pogledajo.

Jane jo jezno vpraša: »Ali nisi mogoče mislila, da bi se me same dogovorile za svoje počitnice?«

Nora se ne zmeni za Janin ton in navdušeno potegne iz torbice prospekt in ponudbe križarjenja: »Tole je ladja, tukaj piše vse, kar vključuje ta cena, kar poglejte si!« in vsaki da svoj prospekt.

Dekleta so jezna, ker jih je Nora spet prisilila v nekaj, česar niso nameravale, oziroma o tem še niso razmišljale. Vendar bolj ko gledajo prospekt, bolj se jim zdi, da mogoče ideja za počitnice ni slaba. Še nikoli niso bile na takem križarjeju, zato bi bilo zanimivo poskusiti nekaj novega.

Kitty je realistična in reče: »Takole, dekleta. Itak smo mislile za en teden skupaj na počitnice, kot vedno.«

»Itak!« odgovorijo vse tri prijateljice v en glas. Vedo, da bo Kitty sedaj stvari analizirala.

»Kot kaže, iz brošure je razvidno, da bomo za to ceno križarile, imele prenočišče in hrano, a prav razumem?« vpraša Kitty.

»Seveda,« reče Nora, »saj vam pravim, da je to poln penzijon s plutjem po morju in ustavljanju na zanimivih koncih Sredozemlja.«

»To pomeni, da imamo za ta denar pokrite počitnice?« se Kitty zanima nejeverna.

»Tako je,« se strinja Nora, »zato pa sem rezervirala, da se ne bi kasneje sekirala, ker bi morala na dolgočasne počitnice za več denarja.«

»Pa pojdimo pogledat v tole turistično agencijo,« se strinja Jane.

Mary pa reče: »Super, če si bomo ogledale vse tiste zanimive kraje. Pojdimo potrdit počitnice.«

Ko so popile kavico in plačale, so odhitele v turistično agencijo, kjer so se dogovorile za počitnice na križarjenju in ugotovile, da bo to nora dogodivščina. In vsaka od njih upa, da bo našla princa svojih sanj.





Poglavje 2

POZDRAV MORJU

No, in tako se dekleta, štiriperesna deteljica, pripeljejo v pristanišče in s kovčki stojijo pred ladjo in jo občudujejo. Privlačna, suha črnolaska Nora v kratki, ozki, črni oblekici in v črnih sandalih z vrtoglavo visokimi petami ter z ogromnim rdečim kovčkom. Jane, športna rdečelaska s tesno oprijeto belo majčko, ki ne skriva oblin, in v kratkem kavbojskem krilu ter z velikim črnim kovčkom. Visoka rjavolaska Mary v modro beli črtasti majici, v kratkem krilcu in modročrtastih espadrilih ter s črnim kovčkom v roki. Kitty majhna blondinka v lahni pisani oblekici ter s pikastim kovčkom.

»Saj to je pa res velika ladja,« reče Kitty.

»Boš videla, sploh ne boš čutila zibanja,« jo bodri Nora. »Super bo, bejbe.«

»Tole pa bo dogodivščina,« je prepričana Mary.

Jane navdušeno reče: »Punce, pojdimo pogledat naše prostore.«

In se v veselem pričakovanju odpravijo na krov ladje. Ko stopijo na ladjo, jih že pričakajo uslužbenci, ki zahtevajo, da kovčke oddajo v naprave za skeniranje in stopijo mimo skenerjev. Kovčke jim stevardi odpeljejo in odpravijo se po hodniku. Iz označenega labirinta pridejo v ogromno preddverje, kjer so šank, fotelji, klavir in pogled na prozorna steklena dvigala, ki goste peljejo do višjih nadstropij. Prav »nobel« izgleda, kot v kakšnem filmu. Ne moreš verjeti, da taka velika stavba pluje po morju, z vsem udobjem, restavracijami, bazeni ...

»Kam pa zdaj?« vpraša Jane.

Punce gledajo okoli sebe in Kitty reče: »Mislim, da bi lahko šle tjale k recepciji.«

Odpravijo se do pulta, kjer so receptorji. Prejmejo ključ od sobe in receptor jim pove, da morajo čez dve uri priti v dvorano, kjer jih bodo animatorji seznanili z dejavnostmi na ladji in možnimi potovanji.

Vsa vesela se dekleta odpravijo na raziskovanje ladje, oziroma iskanje svoje sobe. Številka ključa ima številko nadstropja, zato se peljejo z dvigalom. Res super dogodivščina, ko iz dvigala opazuješ vse kar se dogaja v preddverju. In dvigalo se ustavi in začne se iskanje številke sobe.

»No končno, tukaj smo,« reče Nora in se postavi pred vrata.

Potem pa, ko odprejo vrata kabine, presenečenje. Pravi šok, bi temu rekli. Majhna kabina brez dnevne svetlobe, na sredi zakonska postelja, iz stene na vsaki strani visi ležišče, pograd, ki delno prekriva prostor nad zakonsko posteljo. Ob robu komaj kaj prostora, da se privlečeš k postelji. Medtem ko so se prijavljale, so jim kovčke že pripeljali v sobo. To pa je nivo, ne glede na sobo. No, ja, se sprijaznijo z okolico.

Kitty godrnja: »Le kdo me je prepričal v tole. Sem vedela, da ne more biti nič dobrega iz tega. Pri taki ceni ne moreš pričakovati komforta.«

Jane se jezi: »Le kam bom dala kovček, saj ni nobenega prostora. Kam bom obesila obleke. Pri tako majhni omari ni prostora še za eno, kaj šele od vseh štirih.«

Mary, vajena poceni potovanj, pa reče: »Jaz bom imela vse stvari v kovču, le ta lepo obleko bom obesila.«

Nora, polna energije, hiti tolažiti prijateljice: »Ne se sekirat. Tukaj bomo samo spale, ostalo se bo dogajalo na ladji in seveda na potovanjih, na katera bomo hodile.«

»Vsaj ta lepe oblekice moramo obesiti, da bomo zažigale za kapitanovo večerjo,« predlaga Kitty.

»Ja, seveda,« reče Nora, »čeprav je tale omara komaj dovolj velika za moje obleke. Ne vem, kam jih boste dale ve.«

»Ej, punca, ta lepo obleko in bluze bom obesila na en obešalnik, toliko mi boš pa že pustila prostora v omari,« se huduje Jane.

Mary pravi: »Za eno oblekico boš pa tudi meni pustila,« jo heca Mary.

»Dva obešalnika sta zame,« je odločna Kitty, »ostalih deset imaš pa lahko ti, Nora.«

»Oh, kako ste sitne, ženske!« se huduje Nora. Ampak ne preostane ji drugega, kot da nekaj obešalnikov odstopi prijateljicam.

»Hvala za obešalnik, sedaj gremo lahko jest, sem že pošteno lačna,« obeša obleko Jane.

»Lačna, gremo,« se smeji Mary.

»Še dobro, da imam tako malo oblek. Sem pripravljena za kosilo. Danes nisem še nič poštenega jedla,« se strinja Kitty.

»Počakajte, da obesim še tole obleko, ostalo bom preložila kasneje,« hiti Nora.


In dekleta odidejo na raziskovanje ladje. Ko stopijo iz sobe, zagledajo samo dolg hodnik.

»Kje so že dvigala ali pa stopnice?« zanima Kitty.

Jane skrbi: »S katerega konca smo prišle?«

»Punce, najprej gremo do hrane in pijače,« se navdušuje Nora.

»Ja, kje je pa to?« zanima Mary. »Oh, poglejte tukaj je zemljevid ladje. Kje smo zdaj? Bazeni in ene restavracije so na vrhu. Pojdimo pogledat!« se je znašla Mary. »Samo tukaj naprej do dvigal moramo.« In pelje prijateljice do dvigal.

»Tole zibanje mi ni nič všeč,« tarna Kitty.

»Kakšno zibanje?« vprašajo vse tri prijateljice v en glas.

Kitty začudeno pogleda: »A se vam nič ne ziba?«

»Jaz nič ne čutim,« odgovori Jane.

Mary odkima: »Tudi meni se nič ne ziba.«

»Kakšno zibanje neki. To imaš samo fiksno idejo,« pametuje Nora.

»No, prav. Bom videla, kako bo to šlo,« reče Kitty, »drugače bom morala vzeti tablete.«

»Vse bo v redu,« jo tolaži Marry.

Za vogalom se odpre majhen predprostor, kjer so dvigala. Vstopijo v dvigalo in se popeljejo v najvišje, 12. nadstropje. Ko se vrata odprejo, se jim pogled razširi. Stopijo iz dvigala in stojijo v predverju bazena, kjer je vse polno ležalnikov. Na drugi strani diši po sveže kuhani hrani.

»O, hudo!« so navdušene vse štiri in se odpravijo do bazena, ki je »majna lužica« - bazenček za otroke. Ampak ležalniki so postavljeni po vsej palubi, kjer se ljudje množično sončijo.

»Vse je zasedeno,« je razočarana Jane.

Nora se veseli: »Pojdimo najprej jest in potem bomo videle, kako naprej.«

»Pojdimo tukaj desno. Mislim, da voham hrano,« reče Kitty. In se odpravijo ter za vogalom ugledajo pravo samopostrežno in majhne mize s stoli okoli.

»Vzemimo si kaj za pod zob,« reče Jane. »Jaz sem že pošteno lačna.«

»Kaj pa imajo?« zanima Mary in opazuje.

Jane se mudi: »Pojdimo kar iskat, sigurno bo za vsako nekaj.«

Nora ima že krožnik v rokah in se postavi ob vitrine: »Drage moje, vsega je, kar si poželite, meso, ribe, makaroni, riž, krompir, pečeni malancani, bučke, solate. Lačne ne bomo, to je zagotovo.«

»Vsaj nekaj,« si oddahne Kitty, čeprav jo skrbi, da ji bo slabo, ker čuti zibanje in v njenem želodcu ni nič prijetno razpoloženje. Vendar si vseeno vzame malo ribe, krompirja in malancanov, saj je že pošteno lačna.

Dekleta si nadevajo polne krožnike in se zadovoljno usedejo za prazno mizo ter z zanimanjem opazujejo ljudi okoli sebe, medtem ko jedo.

»A ste videle tiste zanimive tipčke za mizo, ob prehodu. A niso luštkani?« reče Mary, ko se razgleda okoli sebe.

»Nič posebnega,« se ne strinja Nora.

»No ja, bi se dalo debatirat. Niso napačni. Zgledajo kot otroci cvetja,« reče Kitty.

»Pa še štirje so,« je navdušena Jane, »ravno prav za nas.«

Nora opazuje okoli in izjavi: »Glede na to, da je na ladji vsaj tisoč potnikov in še toliko delavcev mislim, da bi se bilo pametneje malo razgledati okoli in poiskati primernejše moške, ne da ste takoj s prvimi zadovoljne.«

»Ok, kakor ukažeš,« se zasmeji Kitty. »Ti se kar razglej, jaz bom uživala na počitnicah. Telih tipov imam že polno kapo.«

»Ne bodi tako črnogleda,« reče Jane. » Sigurno je kje kakšen tudi zate.«

»Saj je v redu,« na hitro zaključi Kitty, ki noče, da se debata sprevrže v jamranje in kritiziranje.

»Punce, ali bi že morale počasi v dvorano, da nam bodo razložili, kako in kaj na ladji?« zanima Mary.

»Ja, prav imaš,« se strinja Kitty.

Ker so že vse pojedle, vstanejo in odnesejo pladnje z ostanki hrane na stojala ter se odpravijo k dvigalom. Odpeljejo se do zelene dvorane in se usedejo na prazne stole. Ljudje se zbirajo in dekleta z zanimanjem opazujejo, ali bo prišel kakšen seksi tipček. Razočarane ugotovijo, da so večinoma prisotne družine ali starejši pari in ženske prijateljice.

»Bodo tisti moji štirje tipčki kar v redu,« hudomušno pripomni Mary.

»Ne teži,« je jezna Nora, ker v tej skupini ni primernega moškega zanjo.

V tistem pride animatorka in jim začne razlagati, kdaj so zajtrki, večerje, kdaj je gledališka predstava, kje je živa glasba, kdaj je disko za mladince, kje lahko poskusiš srečo v kazinu, o kapitanovi večerji in podobne zanimivosti, ki se dogajajo na ladji. Omeni, da so v ceno všteta vsa hrana in voda ter sokovi in kava zjutraj. Če bi želeli še pijačo, je potrebno doplačati za vsak dan določeno vsoto in potem piješ kar hočeš in kolikor te je volja. Opozori tudi, da vsak dan prinesejo v nabiralnik pred sobo dnevni časopis, kjer so zapisana vsa pomembna dogajanja tisti dan na ladji in jedilniki ter kdaj so odprti kateri lokali. Razloži jim tudi možne izlete. Seveda je, kot vedno, popust na izlete: vzameš tri in imaš 20 % popusta. V vsakem kraju, kjer se ustavijo, je možno izbirati med desetimi različnimi izleti. Ti izleti so tudi tematski. Eni so primerni za majhne otroke, drugi za malo večje, tretji za nakupe in četrti za tiste, ki jih zanima zgodovina. Animatorka opozori, da lahko najameš tudi taksi ali se odpelješ s shuttlom v bližnje mesto in greš na raziskovanje v lastni režiji. Pove tudi, da si lahko pri njej takoj rezervirajo potovanja ali kasneje v potovalni agenciji, ki ima svoje pulte nasproti recepcije.

Po zaključku predstavitve se ljudje začnejo med seboj pogovarjati in odločati, kaj bi si ogledali oziroma kakšno potovanje bi rezervirali.

»Tole bo dodaten strošek,« je slabe volje Kitty.

»Ah, ne se sekirat,« se ne da Nora: »Vso hrano in večerno gledališče imaš vključeno v ceno. Nekaj boš tudi dala za kakšen izlet. Saj ni treba, da gremo na vse. Ampak kaj si bomo pa že ogledale, a ne?«

»Seveda,« se strinja Jane.

»Mogoče bi bilo ceneje, če gremo v lastni režiji?« sprašuje Mary.

»Predlagam, da si vzamemo komplet treh izletov, saj je tretji tako rekoč zastonj, druga dva sta pa super,« ima idejo Nora.

»Ja, ampak dva izleta sta super, tretji je pa kar nekaj,« sitnari Kitty.

»Za tretjega ne veš, kaj je, ker zadeve sploh ne poznaš,« se ne da Nora.

»No, prav,« se vda Kitty. »Na katere izlete bi šle?«

»Super,« se razveseli Nora in jim že pokaže, kateri paket bi vzela, in jim veselo razlaga, zakaj je tako super.

»Ti si že vse naštudirala,« reče Jane.

»Seveda, vedno sem pripravljena,« je ponosna nase Nora.

Dekleta še enkrat pogledajo ponudbo potovanj in se strinjajo z Noro. Vse štiri vzamejo paket izletov in se odpravijo v sobo, da se nališpajo za krstno večerjo na ladji.

Po prerivanju v kabini in kopalnici so končno urejene. Četverica se zmagoslavno odpravi proti dvigalom. Dvigala so krasna, z ogledali, kjer dekleta še zadnjič pogledajo svojo popolnost za nastop pred publiko. Izstopijo iz dvigala in takoj jih pozdravi eleganten natakar ter jih pospremi do njihove mize.

»O, kako noro,« reče Nora. »Kot bi sedela na palubi in gledala morje.«

»Res krasna miza. Ne bi moglo biti bolje. S pogledom na obzorje,« se strinja Mary.

»Na lepem koncu je. Ampak ker je miza okrogla, bi se jaz najraje usedla tako, da kažem oknu hrbet. Imam čuden občutek, ko takole zrem v morje,« reče Kitty.

»Super. Vsakemu svoje. Jaz se bom pa usedla na tole stran, da vidim malo morja in malo po dvorani. Za vsak slučaj, če bo kakšen zanimiv tipček prišel mimo,« pravi Jane.

»Kaj boste pile, drage dame?« se oglasi za hrbti in oči se uprejo v božanskega, visokega, mišičastega moškega v obleki natakarja.

»Težko vprašanje,« se muza Nora. »Ali nam lahko kaj predlagate?«

»Vino, pivo, sok, kakšen aperitiv,« zdrdra natakar, vajen vsega.

»Ja, punce, ali bomo vinčka za otvoritev?« zanima Jane.

Vse navdušeno pokimajo in Kitty predlaga: »Najbolje, da vzamemo kar buteljko, saj odprtega gotovo nimajo.«

»Pa dajmo,« se strinja Nora.

Mary reče natakarju: »Kar buteljko dobrega vinčka prinesite. Pa še vodo bi prosile.«

»Hvala,« je vljuden natakar in že ga ni več.

»Kar sapo mi je zaprlo, ko sem ga pogledala,« se zasanjano smehlja Mary.

»A ni seksi?« je nadušena Jane.

»Tole bo še zanimivo, da ti streže tak lepotec. Tale dopustek je že ob pogledu na takega lepotca izpolnjen,« se strinja Kitty.

»Bi se dalo zdržat,« je izbirčna Nora, »No, poglejmo, kaj je na meniju.«

In že zbirajo, se hihitajo, opazujejo druge goste in seveda svojega lepotca, ki streže samo štirim mizam in je vedno pri roki. Štiri prijateljice na večerji si imajo veliko povedati, zato čas hitro mine in večerja se bliža h koncu. Plačajo pijačo in ugotovijo, da bi bilo najbolje, da jutri vzamejo all inclusive, kar se pijače tiče, ker bodo najbrž popile več, kot pa če plačujejo sproti.

Čas je za odhod, saj mora na večerjo priti še druga skupina. Zato se odpravijo na predstavo. Kar ne morejo verjeti, da je na ladji pravo gledališče z dvignjenimi vrstami, kot v pravi dvorani. Na odru se odvija prava predstava s pevci, plesalci in akrobati. Prav zanimivo in lahkotno. No, saj so na počitnicah. Predstava je pri koncu. Dekleta še niso zaspana. Mogoče bi šle v kakšen nočni lokal. Kar trije delajo. Vsak s svojo glasbo: v enem plesna, v drugem latino in v tretjem blues. Pa še mimo casinoja morajo. In dan se prevesi v noč in štiri utrujena dekleta se odpravijo v svoj brlog na spanje.





Poglavje 3

POTOVANJE PO BARCELONI

»Zvoni,« reče Nora.

»Kje zvoni?« vpraša Jane.

»Kaj zvoni?« zaspano reče Mary.

»Kitty, dvigni slušalko« brunda Jane.

»Aaaa ...« zaspano reče Kitty.

»Kitty dvigni slušalko!« jezno reče Nora.

»A, ja,« reče Kitty, dvigne slušalko in reče »Halo!« posluša in odloži slušalko.

Dekleta so takoj budna in firbčno v en glas vprašajo: »Kaj je bilo?«

Kitty se zaspano obrne in z zdolgočasenim glasom reče: »Bujenje smo naročile.«

»A, ja!« so razočarana dekleta.

»Hitro se oblecite, ker gremo na izlet,« jim ne ostane dolžna Kitty.

»O, kriza. Že letim,« in Nora je v kopalnici.

»Sranje. Tole pa ne bo dobro,« se huduje Jane. »Ne vem, če bom sploh prišla na vrsto.«

Mary že odpira kovček in vleče ven obleke za na pot. Kitty mirno vstane in si pripravi obleke in trka po kopalnici. »Nora, samo še dve minuti do odhoda, drugače gremo brez tebe.«

»Že letim, samo še minutko,« kriči Nora. In nenadoma se s treskom odprejo vrata kopalnice in Nora že hoče odpreti vrata kabine, ko ji Kitty reče: »Hvala, Nora, še pol ure imamo časa, da se v miru uredimo« in mirno odkoraka v kopalnico.

»Tečka!« reče Nora. Jane in Mary se zahihitata, saj vesta, da bosta lahko normalno uporabili kopalnico, ker je Kitty Noro speljala na finto.

Nora si je vzela čas in se uredila že v kopalnici, zato je v tem malem prostoru kar preveč zadušljivo. Odpre vrata, stopi iz sobice in se zaleti v visoko moško postavo. Prelep mišičast moški, črne polti, oblečen v rdečo uniformo jo pogleda navzdol, se nasmehne s prebelimi zobmi in z globokim glasom reče: »Oprostite, gospodična. Prinesel sem vam dnevni razpored dogodkov, oziroma kot mi rečemo, dnevni časopis ladje.«

S svojim sijočim nasmehom se Nora odzove: »Najlepša hvala. Ali prinesete časopis vsak dan?«

»Vsak dan boste dobili časopis v vaš poštni nabiralnik,« pokaže na steno ob vratih, kjer je pritrjen nabiralnik.

»Ali delate v press centru?« zanima Noro, saj se ji prelep moški zdi zelo učen in seveda primeren zanjo.

»Žal, gospodična, sem samo vaš stevard,« pojasni, »vendar sem vam vedno na voljo. Če boste kaj potrebovali, me kar pokličite po telefonu in prišel bom. Sem zadolžen za urejanje vaše sobe.«

»Kakšen je vaš urnik?« je kar malo žalostna Nora, saj je pričakovala kaj več od tako seksi tipčka. Škoda, da je samo stevard.

»Kadarkoli sem vam na voljo čez dan. Od jutra do večera. Če bi želeli kaj tudi ponoči, imate na razpolago dežurno službo in telefoni so prevezani k dežurnemu,« je prijazen, vendar nič osladen.

Iz sobe se sliši glasno smejanje in Nora ne želi, da jo prijateljice zasačijo s tako lepim moškim. Mogoče bi morala znižati svoja merila. Res je lep in prijazen.

»Hvala lepa za prijaznost,« hitro reče in stevardu vzame časopis, ki ji ga ponuja: »Na svidenje.« In že vstopi nazaj v sobico.

»Na svidenje,« je uraden stevard, a v njem vse vre, saj je dekle res lepo in energično. Tako žensko bi potreboval in rešila bi pol njegovih pacientov, še preden bi potrebovali njega, kot zdravnika v daljni Afriki. Ker so se vrata zaprla, se odpravi naprej, k svojim ladijskim zadolžitvam.

Nora ima sicer pripravljen odgovor, da je šla iskat dnevni časopis, vendar namerava stevarda za zdaj zamolčati. Ampak v sobi je tak živžav, da punce sploh niso opazile, da Nore ni bilo v sobici nekaj minut. Kopalnica je pod udarom zaradi jutranjega umivanja. Še zadnji pogled v ogledalo.

Urejena dekleta hitijo proti dvorani, kjer naj bi imeli srečanje za odhod na izlet. Kakšno presenečenje! Skoraj sto ljudi poseda po foteljih in ob mizah. Pridejo animatorke in kličejo destinacije. Saj res, danes je možnih vsaj deset ogledov. Seveda, gredo na ogled Barcelone, ko so že tukaj. Vodička zakliče ime njihovega cilja. So že pri animatorki in jih odkljuka na seznamu ter jim poda nalepke, ki se prilepijo na bluzice in majice. Odidejo proti izhodu, nato z ladje na avtobus in že se peljejo. Pa kje so vsi tisti hudi tipčki? Same družinice in kakšni pari ali stare gospe. Bo treba malo drugače okoli pogledati.

Avtobus začne krožno vožnjo po Barceloni in z zanimanjem poslušajo vodičko. Ustavijo se pri krasni cerkvi Sagrada Familia. Potem se odpeljejo naprej v Park Guel, ki ga je oblikoval znani arhitekt Gaudi, tako kot cerkev. Res je nekaj posebnega z vsemi tistimi zavoji in barvami. Človeka prav prevzame občutek veličine. Dan je sicer hitro okoli, saj morajo biti zgodaj popoldan na ladji, ker odplujejo. Lačne in polne vtisov prihitijo na ladjo in gredo takoj jest. To pa je užitek. Kadarkoli pridejo, je vsaj ena restavracija odprta in jedo lahko, kar jim srce poželi. Ker so zgodnje, imajo še čas za pohajkovanje po ladji.

»Kaj, če bi se šle sončit,« zanima Kitty.

»Jaz bi se šla raje še malo razgledat po ladji, saj še sploh nismo šle po celem krovu,« reče Mary.

»Jaz sem pa prebrala, da je nekje fitnes. Bi bilo zanimivo pogledat,« reče Jane.

Nora zazeha in reče: »Mogoče bi imela malo časa za kopalnico, da se človek uredi pred večerjo.«

»Ok, dekleta, gremo se preobleč, vzamemo brisače in športno opremo in gremo na ogled palube. Nora bo lahko v miru prepevala po kopalnici,« predlaga Kitty.

Dekleta se zahihitajo, pokimajo in vse odhitijo v sobico. Obleke letijo naokoli. Vrata kopalnice se odpirajo in zapirajo in Kitty, Mary in Jane so pripravljene na pohod.

»Lepo se imejčkej,« reče Kitty Nori ko odhajajo iz sobe.

»Uživajte« se smeji Nora, navdušena, da bo imela kopalnico zase. In ne samo kopalnico. Zjutraj, v direndaju, ko so se prijateljice oblačile in se borile za kopalnico, ko so jo nesramno izbezale iz kopalnice, je stopila iz sobe, da bi vzela jutranji ladijski časopis, v katerem je predstavljeno vse dogajanje tega dne: meniji v restavracijah, animacije za otroke in odrasle, večerna predstava, dogajanja zvečer. No, ja, in spoznala lepotca, ki je vedno na voljo. Če kaj potrebuje, samo pokliče po telefonu in že je tu. Seveda je Nora trenutno nujno rabila dišečo kopel, ki je je zmanjkalo. Dvignila je telefonsko slušalko, zavrtela številko in na drugi strani je zaslišala globok moški glas: »Prosim!«

»Oprostite, ker motim, ampak zmanjkalo mi je duschgela. Ali bi bili tako prijazni in mi ga prinesli v sobo 803?« je bila sladka Nora.

»Seveda, gospa, takoj bom pri vas. Še kaj?« vpraša stevard.

»Zaenkrat bo dovolj, hvala,« in Nora odloži slušalko, globoko vzdihne, se nasmehne in čaka v pričakovanju. Upa, da bo prišel pravi, njen jutranji princ, moški njenih sanj, na katerega misli že cel dan. Mogoče dela na ladji kot študent, da bi hitro zaslužil denar. Deluje ji uglajen in razgledan. In tako hudo seksi, da jo kar vleče k njemu s posebno nevidno silo.

Čez nekaj minut potrka na vrata. »Samo trenutek!« blefira Nora in se dela zaposleno. Pogleda se v ogledala in si našminka ustnice. »Sem že tu« in odklene vrata.

»Izvolite, spoštovana gospodična,« je prijazen stevard in jo ošvrkne s pogledom.

Že ve, da bo zabredel v težave. Dekle je tako privlačno, da človek ne more odtrgati pogleda z nje. A po ladijskih pravilih se osebje ne sme družiti z gosti. Škoda, tale dična gospodična je res nekaj posebnega. Biti mora zadržan, da ga ne bi poslali predčasno domov in bi bil ob del zaslužka, saj ima pogodbo še za dva meseca. Ali pa? To je prav prelestna misel, da se diskretno zaplete z gospodično in ji pove, zakaj. »No, bomo videli,« si misli postaven stevard in Nori ponudi stekleničko s kopeljo.

»Oprostite, ali ste tako prijazni in odnesete stekleničko v kopalnico. Namazala sem si roke s kremo in imam čisto mastne,« se Nora muza, hkrati ji srce močno utripa, saj je moški še bolj seksi, kot si je cel dan predstavljala. Kje si že videl, da je resničnost boljša kot sanje?

»Seveda, zato sem tukaj,« je ustrežljiv stevard in se obrne, stopi v kopalnico in požre slino, saj je dekle res nekaj posebnega, lepa in temperamentna.

Ko se vrača, glej ga zlomka, se pred vrati zaleti v Noro, ki zajavka: »Auuu. Tole je zabolelo.«

»Joj, oprostite, nisem hotel. Se opravičujem, Pokažite, kje sem vas udaril,« je prestrašen stevard. Še to mu manjka, da bi se gostji kaj zgodilo.

»Kaj če bi se usedli na posteljo?» predlaga stevard, »da pogledam ali se kaj pozna.«

Nora se v sebi presrečno smehlja: pa sem reveža na finto. Reče le: »O seveda, kako ste pametni« in se usede na posteljo.

»Mislim, da ste me z vrati malo zadeli v glavo,« meni Nora.

Stevard se ji pribiža in se skloni k Nori. »S te strani se ne vidi dobro,« je zaskrbljen stevard.

»Najbrž bi bolje videli, če bi se usedli zraven mene na posteljo?« previdno predlaga Nora.

»Mogoče bi bilo bolje,« se strinja, se usede k Nori, se obrne k njej in vpraša: »Kje vas boli?«

Nora dvigne roko in s prstom pokaže na čelo: »Tukaj se mi zdi?«

Stevard se nagne k njej in se komaj zadržuje, da se je ne bi dotaknil, saj tako omamno diši in tako seksi je. Grozno, sedaj se bo moral še zagovarjati, da jo je poškodoval. V tistem pa kot strela z jasnega začuti mehke ustnice na svojih in se zave, da ga Nora nežno poljublja. Poljube ji začne vračati. Ti poljubi preraščajo v strast in že se dotikata z rokami in Nora mu odpenja gumbe na suknjiču in on ji z rokami drsi po telesu. Bitka z razumom je izgubljena. Samo še strast ju preveva in pozabita na vse, na prostor in čas, na položaj in ljudi. Za njiju obstaja le ta trenutek blaženega užitka.





Poglavje 4

RAZISKOVANJE

Medtem se Kitty, Jane in Mary odpravijo na ogled palube. V ladijskem časopisu so videle, da je čez pol ure ob bazenu vodena aerobika. Mogoče bi bilo zanimivo preveriti, kje se to dogaja in kako je videti. Z dvigalom se odpeljejo v dvanajsto nadstropje in izstopijo v preddverju, ki je skupno za dve restavraciji in izhod na bazenček.

»Tale bazen je prava lužica,« reče Kitty in se zasmeji.

»V tem ni mogoče plavati,« se strinja Jane: »Mogoče je kje še kakšen? A gremo malo naokoli?«

»Zakaj pa ne?« se takoj strinja Mary. »Saj nimaš kaj izgubiti, to je sedaj veš nas svet. Plavajoči svet na morju.«

»Prosim, nehaj, da mi ne bo slabo,« se oglasi Kitty.

»Sorry, sem pozabila. Sem že tiho,« se zasmeji Mary.

»Poglejta, tamle med ležalkami je prostor za prehod. A gremo skozi?« se ozira okoli Jane.

»Ja gremo,« reče Kitty in že so na pohodu ob polnih ležalnikih ter se prebijajo na drugo stran ladje.

Ležalniki so postavljeni v dveh vrstah skoraj ob ograji palube. Potem je prehod in so ležalniki tudi ob steni. Le kaj bi bilo za temi stenami? Od daleč vidijo napise, vendar jih ne morejo prebrati. Ko se približajo, vidijo še dodaten prehod med ležalniki, ki vodi v prostor za steno. Na vhodu je tabla z oznako in napisom fitnes.

»Oh, super!« vzklikne Jane. »Bomo lahko vsaj malo športirale. Pojdimo pogledat.«

»Zakaj pa ne?« se strinja Kitty in že vse tri zavijejo na prehod in stopijo v prostor, ki je videti, kot majhen hodnik. Na tem hodniku je miza in za njo sedi mišičast lepotec, z modrimi očmi in blond lasmi. Takoj ko jih zagleda, vstane, da vidijo njegovo visoko izklesano postavo, in reče: »Gospodične, ali vam lahko s čim ustrežem?«

»Rade bi si ogedale fitnes,« je neustrašna Jane.

»Seveda, zato sem tukaj,« je Nikolaj prijazen. »Kar za mano pojdite.« In že se obrne in odpira vrata v majhno telovadnico.

»Tukaj so naprave za kolo, dviganje uteži...« razlaga dekletom.

»Kdaj pa lahko te naprave uporabljamo,« takoj zanima Jane.

»Lahko tudi takoj, če želite. Hkrati sem lahko vaš osebni trener, da vam na začetku razložim katere vaje bi bile primerne za vas, ali glede na to, katere mišice bi želele ojačati,« se ponudi Nikolaj.

»Ja, super. Jaz bi kar ostala in začela s treningom. Kaj pa vidve?« reče Jane.

Dekleti nekaj godrnjata, nato Kitty reče: »Mislim, da si bom še malo ogledala ladjo in poskušala najti kakšen ležalnik za sončenje. Trenutno nisem športno razpoložena.«

»Tudi meni se sedaj ne da biti v zaprtem prostoru. S Kitty bova šli še malo naokoli,« doda tudi Mary.

»V redu,« se strinja Jane. »Kje pa se dobimo?«

»Ti lepo v miru športiraj. Če se ne dobimo prej kje na palubi, pol ure pred večerjo v sobi, da gremo skupaj. Kaj praviš?« predlaga Kitty.

»Se strinjam,« reče Jane.

Mary in Kitty lepo pozdravita Nikolaja, zaželita srečo Jane in odideta iz fitnesa. Zunaj ju pričaka svetlo sonce in obe bruhneta v krohot.

»Tole bo dogodivščina,« reče Kitty. »A si videla, kako je Jane navdušena?«

»Končno se ji nekaj dogaja, pa ne samo fitnes,« se smeji Mary.

»Mogoče fitnes z dodatki,« se zareži Kitty. In nasmejani odideta naprej po polubi ena za drugo, saj ni prostora, da bi med ležalniki hodili vštric.

»A greva na eno pijačko?« predlaga Mary.

»Ja, izkoristiti je treba tale počitniški program,« je navdušena Kitty.

In ko zavijeta okoli vogala, je pred njima barček in nekaj mizic s stoli.

»Kot naročeno,« v smehu reče Mary.

»Tole je bila telepatija,« se smeji Kitty in se približa pultu.

»Kaj bova pili?« z zanimanjem vpraša Mary. »Mogoče bi malo pogledali meni?«

»Težko vprašanje,« se strinja Kitty. »Ampak mislim, da je ob tem sončku najprimernješe mrzlo pivo, kaj praviš?«

»Imaš prav, eno mrzlo pivo se bo prav prileglo,« je zadovoljnja z odločitvijo Mary in naroči barmanu: »Dve mrzli pivi.«

In tako dekleti sedita v barčku, ležerno srkata mrzlo pivo in opazujeta ljudi, ki hodijo po palubi. Dokler ne opazita dveh fantov, ki sta jih videli že včeraj, kako se približujeta barčku. Enostavno oblečena fanta v majici in kratkih hlačah, eden visok, dolgolas, obrit, ampak z obrisi močne črne brade, prodornih oči in prelepega belega nasmeha. Drugi malo manjši, rjavih kratko pristriženih las, z uhančkom v ušesu in prijaznim pogledom. Prav zanimiva izbira na tej ladji. Stopita do pulta, naročita pivo in se obrneta proti mizam, kam bi se usedla. Ko zagledata Mary in Kitty, se samo spogledata in se odpravita proti njuni mizi.

Dolgolasec reče: »Pozdravljeni, ali imata mogoče prosta stola za naju.«

»Stola sta prosta, kar prisedita,« pokaže na stola Mary. In fanta z nasmehom na licih prisedeta.

Dolgolasec reče: »Pivo se v tem sončnem dnevu prav prileže.«

»Se strinjam,« pritrdi Mary. »Ni ga čez mrzel pirček ob toplih poletnih dnevih.«

In že se pomenkujejo o počitnicah, pa o križarjenju in kako je fino, da si vsak dan v drugem mestu. Da si lahko ogledaš zanimive kraje, vsak dan drugje. Kako različni utripi mest in karakterjev dobijo drugačno podobo. Mary in Dolgolasec sta popotnika in takoj se ujameta. Zato se dogovorijo, da bodo naslednji dan skupaj odšli z ladje in se s schuttlom odpeljali v mesto, kjer bodo raziskovali znamenitosti. In že ugotovijo, da se lokalček zapira. Paluba se je skoraj spraznila. Koliko je že ura? Ljudje so se šli pripraviti, na večerjo. Počasi odidejo in se veseli pozdravijo v upanju, da se snidejo jutri.





Poglavje 5

PRIPRAVE NA VEČERJO

Mary in Kitty dobre volje odideta v sobo, kjer je Nora še vedno v kopalnici. Le kaj je delala toliko časa?

Mary potrka na vrata kopalnice: »Hej, Nora. Tukaj sva, tudi midve bi se radi uredili za večerjo.«

»Samo malo še,« prosi Nora: »Si ravno sušim lase, saj bom takoj.«

Mary in Kitty zmajujeta z glavo. »Ti nimaš nikoli dovolj časa za lepotičenje,« z nasmehom reče Kitty.

»A si imela veliko dela?« se smeji Mary in išče obleke za večerjo, da bo imela vse pripravljeno, ko pride Nora iz kopalnice, in se bo lahko takoj uredila ter pustila prostor v kopalnici še za drugi dve prijateljici.

Končno Nora vsa zardela prisopiha iz kopalnice in Kitty jo nehote zbode: »A si imela telovadbo, da si tako dobro prekrvavljena?«

Nora jo presenečeno pogleda in reče: »Saj veš, vse tisto britje in drgnenje ti pusti rdečino na koži.«

»A nisi ti dala trajne depilacije?« zmoti Mary.

»No, ja,« skomigne z rameni Nora in se odpravi k omari in h kovčku, kjer se začenja njena dogodivščina z izbiranjem oblek.

»Sedaj sem jaz na vrsti, saj imam že vse pripravljeno,« seznani Mary prijateljici in že izgine v kopalnico.

»Kako je kaj na palubi?« zanima Noro.

»Prav luštno smo se imele,« se nasmehne Kitty. »Malo smo se razgledale po palubi in po lužici, imenovani bazen. Po celi palubi so nastavljeni ležalniki, a so bili vsi zasedeni. Zato smo šle pogledat v fitnes. Jane je kar ostala v fitnesu z osebnim trenerjem,« se namuzne Kitty.

»Kakšen je ta osebni trener?« takoj zanima Noro.

»Saj veš. Mišice pa to. Ravno prav za Jane,« je kritična Kitty.

»Koliko časa je že v fitnesu?« je vedno bolj firbčna Nora.

»Več kot urco bo že,« pogleda na uro Kitty.

»O, super, a bo mala romanca,« se muza Nora.

»Kaj pa veš?« je realistična Kitty.

»Ja, kje sta bili pa vidve,« zaslišuje naprej Nora.

Kitty se nasmehne in reče: »Saj veš, midve pa počitniški programček in sva šli na mrzlo pivičko.«

»A sta koga spoznali?« se ne da Nora.

Kitty je pričakovala tako vprašanje in se namuzne: »Ja, seveda.«

»Ali so moški?« se ne da odgnati Nora.

»Po moje sta moška, vsaj izgledata tako,« noče prehitevati Kitty in uživa v stopnjevanju zanimanja.

Noro začne zanimati: »A dva sta?«

»Ja, bi rekla, če še znam šteti,« duhoviči Kitty.

»Kje ste se pa spoznali?« se noče odgnati Nora.

»Na pirčku, kje pa drugje,« je skop Kittyjin odgovor.

Nora pohiti: »Kakšna sta? Koliko sta stara?«

Kitty pomisli, se našobi in odgovori: »Po moje sta naših let. Popotnika, bi rekel človek. Eden je dolgolas, drugi pa na kratko ostrižen?«

»To je opis,« zmajuje z glavo Nora.

»Jutri gremo skupaj na obalo,« pohiti Kitty, da je Nora ne bi preveč zasliševala.

»Ali je mene kdo kaj vprašal?« se že huduje Nora.

»Do mesta bomo šli skupaj s shuttlom, potem v mestu lahko počneš kar hočeš. Lahko ostaneš na ladji, saj jutri nimamo skupnega izleta.« realistično odgovori Kitty.

»Ni mi všeč, da se dogovarjate brez mene,« je huda Nora.

»Ti naredi, kakor hočeš, midve z Mary bova šli na obalo in se malo razgledali po mestu,« se ne da Kitty.

»Bom še razmislila, drugič me prej vprašajte, če se boste menile brez mene,« se jezi Nora.

Kitty ji ne ostane dolžna in reče: »Drugič pojdi z nami, ne pa da se tri ure tuširaš ali karkoli si že počela in se ne bomo menile brez tebe.«

Nora jo debelo pogleda in sumničavo reče: »Bom videla, kaj bom naredila,« saj ne ve ali je Kitty ugotovila, da se je nekaj dogajalo. A kaj, to samo domneva. Nobena ni nič pogruntala. Bilo je slastno, ni kaj. Tako seksi tipček. Sicer žal samo stevard. Res nima sreče z moškimi. Če bi imel drugačen status, bi bilo prav zanimivo poletno romanco razširiti v dolgoročen projekt. Lep je že, ampak zanj najbrž ni prihodnosti. Koliko časa lahko preživi s takole službo? Potem bo v kakšni kolibi sredi Afrike životaril. S takim si res ne more ustvariti družine, se je zamislila Nora.

V tistem potrka na vrata in Kitty jih odpre. Pred njo stoji nasmejana in prepotena Jane. »Zdravo, punce. Kako ste?«

»Super,« je sarkastnična Nora: »Baje gremo jutri z enimi hipiji v mesto.«

»S kakšnimi hipiji?« zanima Jane.

»Kar enimi,« je neusmiljena Nora.

»A je kaj narobe?« je sumničava Jane.

»Nič ni narobe. Z Mary sva spoznali dva prijazna fanta in se dogovorili, da gremo jutri skupaj s shuttle v mesto,« pojasni Kitty.

»Super. Samo jaz bi šla kljub vsemu v fitnes,« ugovarja Jane.

»A kar tako?« se ne da Nora.

»Saj zato smo tukaj, da bomo kaj videle, a ne? Drugače bi šle tako ali tako same na obalo,« je spravljiva Jane.

»A zdaj boš pa še ti z njima držala,« se ne da Nora.

Jane presliši zajedljivost, saj ve, da bo šlo tole pregovarjanje v nedogled, zato jo zanima: »Ali je kopalnica prosta? Sem čisto prešvicana od vadbe.«

»Ne boš verjela. Ko sva z Mary prišli, je bila Nora še vedno v kopalnici in sva jo morali čakati. Človek se vpraša, kaj je delala tri ure?« Je zafrkljiva Kitty.

»O, zanimivo! Kaj si počela?« si oddahne Jane zaradi menjave teme.

»Eni imamo višji higienski standard,« se užaljeno obrne Nora in upa, da ni nihče opazil, kaj se je še pred uro tukaj dogajalo: »Sedaj moram izbrati obleko za danes zvečer.«

Jane predlaga: »Mogoče najlepšo prihrani za kapitanovo večerjo.«

»Kdaj je kapitanova večerja?« zanima Noro.

»Ne bi vedela. Najbrž piše kje v programu ali v novicah. Bomo kasneje pogledale. Če bi bilo danes bi to že pisalo pri oglasu za večerjo,« je stvarna Kitty.

Jane pa zanima: »Ali se grem lahko potem jaz stuširati, ker sem čisto premočena.«

»Naj ti bo,« se vda Kitty, čeprav že lep čas čaka, da bo prišla do kopalnice. Ampak kaj hoče. Štiri dekleta v eni sobi z eno kopalnico. Prava norišnica. Saj to je vedela že prej, ampak si ni mislila, da bo tako zelo prostorsko in časovno utesnjeno. Še dobro, da se dogaja veliko stvari zunaj sobe, da niso preveč skupaj v majhnem utesnjenem prostoru, saj bi se še pobile med sabo, sigurno pa skregale na mrtvo.

Mary stopi iz kopalnice in pogleda po sobi in se nasmehne: »O, Jane, vidim, da si dobro športirala.«

»Ja, super je bilo. To je fitnes. Imajo krasne naprave in tudi vse so mi razkazali in predlagali vaje,« kar žari Jane.

»Kakšne vaje pa si delala,« je namigljiva Mary.

»Nič takega, fitnes, saj veš,« se smehlja Jane.

»Ne vem, kakšne vrste fitnesa si imela, da si takole nasmejana?« se heca Mary.

»Ne bodi zoprna, saj sva se komaj spoznala,« se dela jezno Jane.

»A ja, spoznala, s kom pa? In kako se je obnesel?« se vključi Nora.

»Odličen osebni trener je,« ga hvali Jane.

»Se ti že po obraz vidi,« je navdušena Mary.

»In kdaj se spet dobita?« zanima Kitty.

»Jutri bom spet šla na fitnes, nisem se nič posebej zmenila,« je skrivnostna Jane. »Sedaj se grem pa stuširat.« In je že ni.

Nora vihra po sobi z oblačili in končno vpraša: »Kakšna sem v tej obleki?«

»Super, kot vedno,« ji zatrdi Mary.

»Čakaj, bom poskusila še tole belo, saj je poletje, mar ne?« hiti Nora.

»Tudi v tej črni, boš glavna zvezda večera,« se ne da Mary, saj ve, da bodo morale pregledati celo Norino garderobo.

Nora se že preoblači v belo poletno oblekico in se kritično opazuje v ogledalu in modruje »Mogoče bi bila tale dovolj dobra za danes?«

»Za gate trgat,« reče Mary in se hihita, saj ve, da bo Nora začela svoj osvajalski pohod. To je vsakokrat boljša predstava kot najboljši film. Dogodivščine, ki jih ne gre zamuditi, z ogledom od daleč in s pikantimi podrobnostmi.

»Kaj če bi za začetek kaj manj vpadljivega?« skrbi Noro, da ne bi že na začetku izpadla kot velika osvajalka. Včasih jo prijateljice opomnijo, da pretirava in potem se nanjo lepijo čudni tipi. »Mogoče tole bež oblekico za popoldanski sprehod?« In že se preoblači.

Kitty zmajuje z glavo, v tistem pa pride iz kopalnice Jane in zagleda Noro v oblekci in reče: »Ooo, tole bo za zmagovalko.« Kitty olajšano odhiti v kopalnico, saj je samo še 15 minut do večerje.

Nora se dela skromno: »Tole je samo za prehodno obdobje. Saj veš, najboljšo oblekico moram hraniti za kapitanovo večerjo.«

»A tole ni najbolšja oblekica?« se dela neumno Jane.

Nora je ponosna na svojo postavico in oblačila, zato se ob tej opazki premisli in gleda svojo rdečo obleko. »Mogoče moram za začetek obleči kaj bolj vpadljivega, saj sem na počitnicah. Mogoče bom pa kakšnega moškega vseeno zanimala.«

»Saj drugače moških sploh ne zanimaš, če nisi v oblačilih prvakinje,« se zdi smešno Jane.

»No, prav, poskusim še rdečo,« težko zavzdihne Nora.

Medtem si Mary oblači svojo priljubljeno črno oblekico, ki je povsod uporabna. Jane stika po kovčku in razmišlja, kaj si bo oblekla. Mogoče kaj bolj športno sproščenega. Ozko krilce in tesno oprijeto majico. Mogoče še sandali s petkami.

Iz kopalnice stopi Kitty, ki diši po nežnem parfumu. Oblečena je v hlačni kostimček.

Nora v lepi rdeči obleki kritično pogleda proti vratom kopalnice in reče: »A taka misliš iti na večerjo?«

»Seveda, včeraj me je prav zeblo, saj nažigajo klimo, da je joj,« ji ne ostane dolžna Kitty.

»Za večerjo bi lahko dala nase kaj boljšega. Nič čudnega, da ne dobiš nobenega moškega, saj se za to niti ne potrudiš,« je zajedljiva Nora.

»Mogoče sem oblečena prav za takega moškega, kot ga želim,« se ne strinja Kitty.

»Punce, a smo zrihtane?« zanima Mary. »Čas je za večerjo!«

»Saj se moram še počesati,« skrbi Noro.

»Super si, bejba,« meni Mary: »Jaz sem že pošteno lačna.«

Nora se kritično še enkrat obrne proti ogledalu in reče: »No, mogoče bi lahko šla.«

»Pa pejmo, dekleta,« se strinja Kitty, se obrne proti vratom in v pričakovanju odvihrajo iz sobe.





Poglavje 6

OSVAJALSKI POHOD

Danes so se dekleta že malo aklimatizirala in uživajo v pozornosti, ki so je deležne, ko vstopijo v restavracijo. Seveda je Nora v svoji rdeči obleki pritegnila nemalo odkritih in skritih pogledov. Za njo gredo Jane, Mary in na koncu Kitty, ki smehljajoče se opazuje, koliko moških poželjivo gleda njeno prijateljico. Res zanimivo, koliko pozornosti potrebujejo nekateri. Sama bi se v zemljo vdrla, če bi bila v središču pozornosti. Malo ji tudi godi, da ima tako prijateljico, ki ji ni tuja uporaba ženskih čarov. Mogoče bi se morala od nje kaj naučiti, ne da je vedno zajedljiva do nje. Samo kaj, ko se potem izkaže, da Noro obletavajo samo postavljači, bleferji. Taki Kitty sploh niso všeč. Le kje je kakšna formula, s katero bi spoznala zanimivega moškega.

Vodja natakarjev jih galantno popelje do mize. Le kdo jim je določil to mizo. Božanski pogled. Sedijo za steklom in imajo direkten pogled na morje. Ker je poletje, je pravi čas, da se naužijejo nežne modrine morske gladine, ki rahlo valovi v vetriču in na obzorju prijazno sonce tone v morje in obarva pogled z rdečo barvo.

Jedilni listi so na mizi. Cel kup jedi je spet za hladno in toplo predjed, glavno jed, solate, sladice. To je smeha, ko ugotavljajo, kaj so vse te kunštne, fine jedi. Prijaznemu in seksi natakarju naročijo vsaka svojo jed, za pijačo se odločijo, da bodo skupaj spile steklenico vinčka. Natakar galantno hodi okoli mize in punce so seveda polne dvomljivih opazk vsakič, ko odide od mize.

Nora dekletom reče: »A ni tistile tipček za tretjo mizo seksi?«

»Ja, ti pa vse opaziš,« jo pohvali Kitty.

»Punce, če ne boste gledale okoli, ne boste nikoli dobile moškega,« jih poduči Nora. »Ne vse naenkrat obračati glave proti njemu. Malo diskretnosti prosim.«

»Sploh ne vem, kako si ga opazila, saj se nič ne vrtiš okoli,« je navdušena Mary.

»Človek mora znati opazovati tako, da ga ne zasačijo,« jim da lekcijo Nora.

V tistem pride natakar in prinese zanimivo predjed. Majhen košček na velikem krožniku. Še dobro, da je večerja iz več delov, drugače bi jih ob takih malih porcijah na velikih krožnikih nemalo ostalo lačnih. Jedi se vrstijo. Ribji namaz za predjed. Makaroni za drugo predjed. Hobotnica z zelenjavo za glavno jed in solata, pa še sladica na koncu. Dekleta uživajo ob okusni hrani in se vsakič glasno zahvalijo galantnemu natakarju, ker tako odlično in profesionalno streže.

Ko natakar odnese izpraznjene krožnike z glavno jedjo, Nora nepričakovano začne vstajati:

»Sedaj moram nujno na stranišče.«

»Saj še nisi pojedla sladice,« jo okara Kitty.

»Takoj pridem nazaj. Počakajte me s sladico,« Nora že vstaja.

»Kaj pa je bilo tole?« zanima Kitty.

»Ti samo glej in se uči,« se oglasi Jane, ki že ve, kaj se pripravlja.

Prijateljice s pogledom sledijo Nori in glej ga zlomka, kar nenadoma cela panika. Kozarec pada iz rok in seksi moški vstaja. Nora se prestrašeno opravičuje in gospod je ves prijazen z njo. Že jo drži za roko in ji poljublja dlan.

»Tole je bila odlična scena,« se smeji Mary, »prav za v film.«

»Ali misliš, da je to naredila namenoma?« ni prepričana Kitty.

»Seveda, saj veš, da obvlada,« gre na smeh Jane, »saj sem rekla, da bo dogodivščina.«

»Moram priznati, da Nora vedno poskrbi za dinamičen dopust, čeprav imam včasih rajši mir,« zavzdihne Kitty.

»Malo zabave ti ne bo škodilo,« je prepričana Mary in vse opazujejo, kako se bo scena razpletla.

Gospod v beli obleki je res galanten in Noro pospremi do mize. »To je Giovani,« ga predstavi Nora. Šarmanten gospod se z vsako rokuje in vsaki pogleda globoko v oči. »Lepo, da sem vas spoznal, gospodične. Ste cvet tega križarjenja. Toliko lepih deklet skupaj je res božansko.«

Dekleta se zahihitajo in Nora reče: »Ali boste prisedli?«

»Najlepša hvala, ampak mislim, da je rok za našo večerjo minil. Kot vidite, zunaj že čakajo lačni iz druge skupine,« zamahne z roko proti izhodu. Dekleta se obrnejo za roko in ugotovijo, da nekateri res že čakajo pri vhodu, da pridejo na vrsto za večerjo.

»Bo res držalo,« se strinja Nora. »Moram pojesti še sladico, preden se lačna usta usujejo v restavracijo.«

»Se vam najlepše zahvaljujem za povabilo in se vidimo, gospodične,« se Giovani galantno prikloni.

Dekleta v en glas pozdravijo: »Na svidenje« in Giovani odide proti izhodu.

»Pravi princ,« izdahne Nora.

»Meni se zdi prav pocukran,« se ne strinja Kitty.

»Ti mi ne pustiš nobenega veselja,« je užaljena Nora.

»Samo povem svoje mnenje,« hiti razlagat Kitty.

Oglasi se Jane: »Ni moj tip, ampak nekaj na njem mi ni všeč.«

»A sedaj pa še ti,« se huduje Nora.

»Ne vem, kaj vidiš na njem, ampak bo več dobrih tipčkov ostalo za nas,« se smeji Mary.

»Giovanija kar meni pustite, ostali tipčki na ladji so pa vaši,« se smehlja Nora.

»Super, sem si prav oddahnila, da imam sedaj prosto izbiro,« reče Kitty. »Moram priznati, da je super z vami na lovu za moškimi, ker imamo vse različen okus, tako, da si tipčke prav lepo porazdelimo.«

»Kaj bi naredila, če bi ti bil všeč moj fant,« provocira Nora.

»Ni bojazni, tvoji moški mi niti od daleč niso všeč,« si oddahne Kitty: »Drugače se z vezanimi moškimi ne zapletam, saj je že brez ženske dovolj zapleteno, kaj šele, da bi imela na grbi kakšno ljubosumnico.«

»Mary in Jane še nista nič rekli, o mojih prijateljih,« nadaljuje temo Nora.

»S kakšnimi prijatelji, ali imaš kakšnega?« se heca Mary.

»Ne bodi zoprna, saj veš, kaj mislim,« je že kar malo nervozna Nora.

»Giovani je ves tvoj, o tem ni sploh dvoma,« je spravljiva Mary. »Meni itak ni všeč, saj veš, da ni moj tip.«

»No, prav,« si Nora oddahne. »Kaj pa ti Jane?« Nora še naprej vrta.

»Ne vem, v čem je problem, saj veš, da mi tvoji tipi nikoli niso všeč. Če bi pa ti slučajno imela kakšnega prijatelja v narekovajih oziroma partnerja, pa je ves tvoj. Tvojih moških se res ne mislim lotevati. Kakšna prijateljica pa bi bila?«

»Hvala, punce, sem si prav oddahnila. Ali sedaj lahko gremo? Sem že pojedla svojo sladico.«

»Gremo. Kam pa sedaj?« zanima Mary.

»Kaj, če bi za začetek šle na predstavo? Večina ljudi z večerje gre tja,« reče Nora in upa, da bo tam srečala Giovanija.

»Ja, zakaj pa ne? Ali upaš, da boš srečala Giovanija?« se heca Kitty.

»Bodi no resna,« zamahne z glavo Nora, odvihra iz restavracije in moški pogledi ji sledijo.

Pred dvorano se ljudje že zbirajo. Dekleta gledajo, kam bi se usedle. Mogoče v nadstropje, saj se bo najbrž zaradi višine bolje videlo na oder. Nora opazuje naokoli in upa, da bo kje videla Giovanija. Ampak o njem ni ne duha ne sluha. Zato se vda v usodo in zasanjajo gleda predstavo. Ko se prižgejo luči in ni več magičnih artistov na odru, se dekleta počasi odpravijo v predverje.

»Kaj sedaj?« vpraša Jane. »Meni se še ne spi.«

»Na kakšen koktejlček bi lahko šle,« predlaga Kitty.

»Super, v kakšen latinoklub,« se strinja Mary.

»Zakaj pa ne?« prikima tudi Nora.

»V katero smer moramo?« zanima Kitty.

»Vas bom jaz vodila,« reče Mary. »Sem že naštudirala, kje bi lahko bil ta lokalček. Z dvigalom v drugo nadstropje in že bomo tam.«

Odpravijo se k dvigalom, kjer se tare ljudi, saj je tam cela dvorana ljudi, ki gredo naprej na zabavo ali v svoje sobe. Končno za njih prispe dvigalo in že se peljejo proti nadstropju, kjer se dogaja zabava. Ko stopijo iz dvigala, jih privablja vesela glasba.

»Samba, samba?« zamiga Mary: »Tole je naš cilj zaenkrat«.

»Tempo, tempo,« se strinja Kitty.

»Uf, kako sem žejna, komaj čakam pijačke,« je že na poti v lokal Jane.

»Poglejmo. Če bo kaj zanimivega,« dvoumno pripomni Nora in vse se zasmejijo, saj vedo, kaj to zanjo pomeni. Če bo kakšen dober tipček seveda, dokler ne ulovi kaj primernega.

Jane se usede za mizo in že gleda, kakšno pijačo bi naročila. V tistem pride natakarica in vpraša, kaj želijo. »Kakšen koktajl bi se prilegel,« z zanimanjem pove Jane. »Ali nam lahko kaj svetujete?«

»Kakšen koktajl vas zanima? Tak, ki ima za osnovo wiski, vodko, rum, tekilo?« skuša pomagati natakarica.

»A ja, tako se to začne razločevati?« je nevedna Kitty.

»Kakšnega s tekilo?« zanima Noro.

»Ali bi rade bolj sladke ali bolj grenke?« zanima natakarico.

Nora prevzame pobudo: »Za začetek predlagam štiri koktejle vsakega z drugo osnovo. Dva sladka in dva manj sladka. Mogoče bi bile v enem jagode, v enem pa pomaranča. Najbolje, da jih naredite po vaši izbiri, potem pa bomo videle. A se strinjate?« ne dovoli ugovora.

Punce skomignejo z rameni in Kitty reče: »Nekje moramo začeti. Bo vsaka malo probala in se bomo potem naprej odločale.«

»Pa čim prej, sem že zelo žejna,« se mudi Jane.

»Se strinjam,« reče Mary in natakarica odide proti baru, kjer barman meša koktejle.

Dekleta se šele sedaj ozrejo naokoli. Glasbeniki veselo igrajo na odru. V lokalu je bolj malo gostov. Nekaj mlajših parov in dva starejša moška, ki z zanimanjem pogledujeta proti dekletom. Nič zanimivega za dekleta torej. Natakarica jim prinese kotejle in prijateljice jih poskušajo, jih zamenjujejo, se smejijo in kmalu prva zaloga poide, zato naročijo drugo. Malo se jim že vrti in ugotavljajo, da bodo morale drugi dan vstati, ker jih čaka potepanje po celini. Počasi se odpravijo v sobo in navijejo uro.





Poglavje 7

JUTRANJE VSTAJANJE

»Že spet,« zamomlja Kitty.

»Dobro jutro,« skoči na noge Nora in je že v kopalnici.

»Kar počasi,« reče Mary. »Nora je v kopalnici, zato lahko še za ene pol ure zaspimo.«

»Ja, saj,« se strinja Jane in se obrne na drugo stran in spet spi.

»Še ena urca do odhoda, vendar moramo še prej na zajtrk, da ne bomo lačne kolovratile po mestu,« čez čas reče Mary.

»Ja, imaš prav,« se preteguje Kitty, »bom počasi vstala in si pripravila stvari za kopalnico in obleke, da bom hitro gotova.«

Mary potrka na vrata kopalnice: »Vrsta, čakamo te, da se še me umijemo.«

»Saj bom takoj,« se sliši iz kopalnice. Čez nekaj trenutkov Nora že vsa čudovita privihra iz kopalnice in gre k ogledalu preverjat svojo podobo in jo popravit z mejkapom.

Mary se odpravi v kopalnico in reče: »Bom hitro. Kaj če bi zbudile Jane?«

Nora se ne zmeni za prijateljice, saj ima veliko dela s sabo. Kitty se navihano nasmehne in se skloni k Jane in ji na uho reče: »Papica, zajtrk,« in se hitro odmakne.

Jane skoči pokonci, začudeno pogleda naokoli: »Kakšen zajtrk?«

»Obleči se bo treba in iti na zajtrk in potem na potep po zanimivih krajih,« ji odgovori s smehom na ustnicah Kitty.

»Spet me zafrkavaš,« še napol zaspano reče Jane.

»Zajtrk čaka že nekaj časa, ti pa tu dremuckaš,« jo heca Kitty. V tistem stopi iz kopalnice Mary, pogleda Jane in reče: »Kako ti je pa to uspelo?« in zamahne z glavo proti Jane.

»Ne sprašuj,« se smeji Kitty in že je v kopalnici.

»Kitty me je nahecala, da je zajtrk in sem se sredi sanj zbudila v kruto realnost,« se šobi Jane.

»Saj zajtrk je res že,« se smeji Mary. »In fanta ne smeta preveč dolgo čakati.«

»Kakšna fanta,« Jane še ni zbujena.

»Tista, ki sva ju s Kitty včeraj spoznali, ko si bila ti na fitnesu,« se muza Mary.

Jane še vsa omotična od spanja vzdihne: »Aja, tista fanta. Bo treba prej na zajtrk, a ne?«

»Seveda, zajtrki čakajo, zato se je treba čim prej urediti,« se strinja Mary.

V tistem je vsa urejena pri vhodnih vratih Nora in jima reče. »Vidve se še uredita, jaz grem pogledat, ali je že program za danes.«

Mary in Jane se začudeno spogledata, skomignega z rameni in Mary reče: »Ja, prav,« ampak Nore ni več v sobi.

»A ti je kaj jasno?» vpraša Mary: »Tole Nori ni nič podobno. Jo bo treba malo izprašati.«

Iz kopalnice stopi Kitty in veselo pogleda Jane in reče: »Sedaj pa zajtrk.«

»Sem že lačna, takoj bom,« se smehlja Jane in z vso obleko in kozmetiko je že v kopalnici.

»Kje je pa Nora?« je začudena Kitty, saj jo ponavadi vse čakajo.

»Pojma nimam, kot da je šla iskat program,« skomigne Mary.

»Človek bi mislil, da se nekaj dogaja, če kaj poznam Noro,« je stvarna Kitty.

»Mogoče je malo dozorela,« se potegne zanjo Mary.

»Dobro zanjo,« se ne da Kitty.

Vsa zadihana vstopi Nora in v rokah drži dnevni časopis, kjer so podatki o dogajanju na ladji. »Prinesla sem časopis,« reče nedolžno.

»Kam si tekla po časopis?« se čudi Kitty.

Nora pa je že pred ogledalom in prijateljici sprašuje, če je v redu urejena. Popolna, kot vedno. Seveda se je Jane že oblekla in odpravijo se na zajtrk. Čez pol ure imajo že zmenek s fantoma.





Poglavje 8

POTEP PO PALMI DE MALLORCI

Dekleta zajtrkujejo na palubi in opazujejo, kako ladja pluje v pristanišče. Zasidra se in že vrvijo ljudje okoli. Na parkirišču čakajo avtobusi, shuttli in taksiji, da odpeljejo vedoželjne turiste po okolici.

»In kam moramo zdaj na srečanje?« zanima Noro.

»Pri recepciji smo dogovorjeni oziroma v preddverju,« odgovori Mary, »A gremo, ura je že 10.00?«

»Saj bodo počakali, če so pravi moški,« je poznavalska Nora.

»Glede na to, da smo že pojedle, ne vidim razloga, zakaj bi še sedele tukaj,« meni Kitty.

»Pojdimo, jaz sem se odlično najedla in čas je za odhod,« ne dvomi Jane.

»Prav, pojdimo,« se vda Nora, čeprav prikrito gleda okoli, če bi našla kakšnega zanimivega tipčka ali Giovanija. Punce vstanejo in se odpravijo proti dvigalom, ki jih bodo odpeljala do pritličja.

Dvigala so kot iz kakšnega velikega modernega hotela. Steklena, s pogledom na recepcijo in preddverje ter še na nekaj nadstropij s trgovinami. Res nobel. Mary pogleduje navzdol in s prstom pokaže na točko v preddverju: »Poglejte naša fanta, tamle sedita.«

»Katera sta,« je firbčna Nora.

»Tista dva na kavču, najbližje ob klavirju,« je navdušena Mary.

»A ja, že spet eni pomečkanci,« je slabe volje Nora.

»Prav super sta. Pa še na dopustu sta in ne v službi, da bi bila oblečena v »tagmašne« obleke,« ju brani Kitty.

»Kot vedno nimata nobenega okusa za moške,« je spet poznavalska Nora.

Dvigalo se ustavi v pritličju in Mary veselo odhiti k prijateljema. Pozdravijo se in Mary jima predstavi še Noro in Jane. Fanta se rokujeta, jih prijazno pozdravita in se naprej pomenkujeta z Mary in Kitty. Nora je kar malo užaljena, ker ni v središču pozornosti, ampak ona že ve, kako je treba z moškimi.

Dekleta in fanta se odpravijo proti izhodu in zapustijo ladjo. Ko pridejo na obalo jih zunaj luške cone pričakujejo shuttli. Fanta vprašata, kam je namenjen najbljižji shuttel in ugotovijo, da v središče mesta. Vsi vstopijo, plačajo vozovnice in se posedejo. Fanta skupaj, Mary in Kitty nasproti njima, za njima Nora in Jane. Odločijo se, da bodo šli pogledat kakšno zgodovinsko zadevo in potem na kakšno pijačko. In že so v mestu. Izstopijo nasproti katedrale, ki kar kliče po obisku. Zadovoljni gredo na ogled mogočne katedrale, ki je pisala zgodovino svojega časa in je zaradi arhitekture in umetniških stvaritev občudujejo mnogi turisti. Po ogledu stopijo na vroče sonce in ugotovijo, da so potrebni pijače. V bližini najdejo prijeten lokal v senci s pogledom na vrvež turistov in naročijo pijačo. Toplota in pijača jih uspavata, zato Mary predlaga, da naročijo še eno rundo.

Nora odločno zmaje z glavo: »Nisem tukaj, da bi metala čas vstran. Bi šla še malo na oglede.«

»Mogoče bi šla tudi jaz,« se ji pridruži Kitty.

»Prav, mi vaju počakamo tukaj,« se strinja Mary in pokliče natakarja. Novi prijatelji se veselo pomenkujejo in ena urca mine kot bi mignil.

Končno prihitita, Nora z zadovoljnim nasmehom na ustnicah in Kitty. »Ali veste, kakšno super trgovino sva našli?« je navdušena Nora. »In kupila sem si oblekico za večerjo.«

Kitty slabe volje zavije z očmi, saj si ni predstavljala potepa po mestu kot nakupovanje. Štirje prijatelji so se medtem že dogovorili, da gredo pogledat ostanek rimskega gledališča in vsi skupaj se odpravijo na nov ogled.

Rimsko gledališče je res mogočna stavba in zelo akustična. Na vrhu zgornjih stopnic lahko slišiš, kako na odru pade kovanec na tla. Mary in Argentinec sta navdušena nad mogočnostjo razvalin. Ravno tako Kitty in John. Nora in Jane se kmalu naveličata raziskovanja in odideta čez cesto, kjer sta videli draguljarno in veliko lepih kamnov v nakitu, za občudovat.

Argentinec predlaga: »Kaj če bi vidve s Kitty ostali tukaj na odru, Midva z Johnom pa greva na vrh? Potem bi vidve kaj povedali ali zapeli, da bi slišala, če so zgodbe o akustiki resnične?«

»Super ideja,« se strinja Mary.

»Potem bomo pa zamenjali,« pritrdi Kitty, ki jo ravno tako zanima, kako se sliši na vrhu.

Fanta sta že na vrhu. »Halo, halo,« kriči Mary in maha z rokami.

»Ne tako glasno,« se smeji Argentinec.

»Kaj praviš?« kriči Mary in si postavi roko za ušesa, da pokaže, da Argentinca nič ne sliši.

Argentinec se smeji in s prstom pokaže pred ustnico: »Preveč kričiš.«

Mary razume gesto, zato z normalnim glasom reče: »Ali me slišiš?«

»Seveda te slišim, kot da bi bila tukaj« in pokima z glavo in nasmejan pomaha z roko.

Mary ga razume: »To je pa res neverjetno zgrajeno. So pa res znali graditi stvari za svoj namen.«

»Neverjetno, mar ne?« se strinja Kitty. »Pri vsej današnji tehniki in znanju pri nas skoraj ni dvorane, ki bi bila tako dobro zgrajena. Povsod mikrofoni in zvočniki, potem pa odmeva, da nič ne slišiš.«

»So bili res face. A greva sedaj midve gor?« zanima Mary in pogleduje k Argentincu, ki ji je vedno bolj všeč. Od blizu se vidi, da ima krasno izoblikovano postavo. Visok je, še višji od nje. Končno eden. In lepe mišice na rokah ima. Ravno pravšnje, da se vidi, da ima čvrsto telo. Možat moški, ni kaj. In obraz, s pravo močno čeljustjo in močno brado, čeprav je sveže obrit. Pa tako sproščeno se je z njim pogovarjati.

Dekleti se odpravita po stopnicah proti vrhu in sredi se srečata s fantoma.

»Res je dobra akustika. Tvoje kričanje me je skoraj oglušelo,« se smehlja Argentinec.

Mary se povesi obraz: »Nisem hotela biti preglasnja, ampak nisem verjela, da se tako dobro sliši.«

»Nič hudega. Nobene panike. Sedaj vsaj vem, kako boš glasna, ko boš jezna name,« se smehlja Argentinec.

Mary ga debelo pogleda: »A ja?«

Argentinec ji ne pusti, da bi razpredala: »Greva še midva dol kričat.«

»Pa tudi zavriskala bova,« se smeji John in že sta fanta na poti navzdol.

Mary še ni dojela: »Kaj je bilo pa tisto o mojem kričanju?«

»Všeč si mu in si te že predstalja, kako boš v kuhinji kričala nanj,« se smeji Kitty.

»A misliš?« je negotova Mary. Ni čisto prepričana, ali naj bi se jezila nanj ali sanjala o skupnem življenju.

V takem zgodovinskem mestu je veliko zanimivih stvari na ogled, ampak kaj, ko ladja kmalu odpluje. Vrniti se morajo na mesto, kjer jih bo pobral shuttel, da jih pravočasno pripelje na ladjo. Ker so bili cel dan na potepu, se na ladji lačni zapodijo v restavracijo, kjer si vsak vzame, kar mu je najbolj všeč. Po kosilu se Mary in Kitty dogovorita s fantoma, da se dobijo na palubi ob bazenu, kjer je tudi odprt barček za žejne. Jane že razmišlja, kako bo čim prej prišla do fitnesa. Nora ima svoje načrte, zato prijateljicam prizna, da jo od vročega sonca boli glava in bo najbrž popoldne odležala. In že odhitijo v malo sobico.

»Punce, ali se grem lahko prva stuširat, saj veste, bom zelo hitra, kot ponavadi?« vpraša Jane.

»Zakaj pa ne?« se strinja Kitty.

Mary doda: »Ja, midve imava eno uro časa, saj tako dolgo najbrž ne boš?« in s pogledom ošvrkne Noro.

Nora presliši namig in utrujeno reče: »Jaz grem kar malo počivat, se bom kasneje uredila, ko odidete.«

In Jane je že v kopalnici in prepeva. Kitty se nasmehne: »Tole bo fitnes, kaj praviš?«

Mary se zasmeji: »Bi rekla, ja.«

Kitty že brska po svojem kovčku. »Moram obleči kaj svežega, v tej vročini sem čisto prešvicala.«

»Tudi jaz bom vzela svežo majčko in kiklco,« se strinja Mary.

»A misliš, da bi vzela kopalke in brisačo?« vprašuje Kitty.

»V tisti luži že ne bom plavala,« se smeji Mary.

»Mogoče bi oblekla kopalke za vsak slučaj, za sončenje,« meni Kitty.

»Ampak sveže brisače dobiš na palubi, a ne?« vpraša Mary.

Kitty pa prikima: »Ja, sem videla, da jo vzameš na posebni omarici, kjer je cel kup brisač«.

Mary je praktična: »Tako bom oblekla kopalke pod obleko in če se bomo šli sončit, bom pripravljena.«

»Se strinjam,« pokima Kitty in se odpravi proti kopalnici iz katere vstopi Jane vsa dišeča.

»A sedaj fitnes?« jo z nasmehom ogovori Kitty.

»Mogoče pa res,« je skrivnostna Jane.

»Lepo se imejčkej,« ji zaželi Kitty in je že v kopalnici.

Jane vzame platneno torbo z opremo za fitnes »Adijo!« zakliče Mary in Nori in že z nasmeškom na ustnicah odhiti iz sobice.





Poglavje 9

FITNES

Jane zanosno stopa po hodniku in srce ji hitreje utripa ob misli, da bo spet srečala lepega vaditelja fitnesa, ki ji je včeraj tako lepo in prijazno pokazal vse mogoče vaje za vse dele telesa. Kako seksi tipček in tako prijazen. Ima res pravo šprtno postavo, izklesane mišice na rokah in ozek v pasu, pa ravno prav mišičaste noge. Ko se mu zagledaš v modre očke, ki so kot sosedov kužek, se kar stopiš v njegovem pogledu.

Skoraj se zaleti v ležalnik, ki stoji čisto na robu stopnic. V najvišje nadstropje ni dvigala. Seveda, saj ga za športnike ne potrebujejo. Nadstropje bodo že prehodili, če gredo na fitnes, košarko... Zavije okoli vogala in vidi, da se odpirajo vrata. Sapa ji zastane in srce se ji ustavi, ker misli, da bo izstopil njen trener. No, ja, samo starejša gospa, ki bi rada začela fitnes. Jo čisto razumem, da se je kljub kilam odločila, da bo na počitnicah začela fitnes, ko je videla, kakšen je trener. Jane je kar malo ljubosumna nanjo. Izdihne sapo in pred vrati globoko vdihne, saj ima kar malo treme. Ampak nič skrbi. V fitnesu je polno ljudi in trenerja sploh ne vidi. Najbrž je v drugem prostoru in uči kakšno luštno punco. Tole ni v redu, zastane Jane. Saj nimam nič z njim in razmišljam o neumnostih.

V prostoru je polno aktivnih ljudi. Super, v zadnjem delu telovadnice je prazno, zato se Jane poda proti kolesu. Zajaha ga in prav divje požene. Tole je energija. Tisto svojo namišljeno jezico mora kar malo ublažiti s treningom. Le kje je trener? In v tistem trenutku vstopi blondinka s čopom, popolno postavo, v pajkicah do kolen in majici brez rokavov ter se ustavi pri starejšem gospodu, ki se muči na tekaču. Nekaj mu prav prijazno razlaga. Tudi trenerko imajo, si misli Jane, najbrž je njegova punca. Prav žalostna postane, saj si je tale fitnes predstavljala čisto drugače, bolj intimno. Sedaj je polno ljudi in še trenerka. Kakšna škoda, tako simpatičen fant, ni čudno, da je zaseden.

Trenerka hodi naokoli in deli nasvete športnim zanesenjakom. Tudi pri Jane se ustavi in ji prijazno predlaga, da lahko malo upočasni. Kaj bo meni pamet solila, si misli Jane in goni naprej z ihto. Trenerka skomigne z rameni in gre do drugega orodja.

Odprejo se vrata in vstopi trener, lep kot Apolon, in vse ženske oči se s koprnenjem obrnejo k njemu. Tudi on hodi od orodja do orodja in popravlja napake pri izvajanju vaj. Vmes se nekaj pogovarja s trenerko, s katero sta si kar malo podobna. Mogoče sta oba iz Rusije in zato imata oba blond lase ali ker sta preveč skupaj.

Končno se trener ustavi pri Jane. »Pozdravljena! Lepo, da ste spet prišli na vadbo.«

»Pozdravljeni!« zasije Jane. »Na počitnicah imam vsaj malo časa za šport, ki mi res manjka. Zato bom poskusila izkoristiti in se malo razmigati.«

»Odlično vam gre. Ampak v sosednji sobi so se izpraznila nekatera orodja. Lahko pridete in bova pogledala kakšne zanimive vaje,« jo previdno povabi trener, saj ni hotela poslušati trenerke. Skrbi ga zanjo, ker je čisto divja na kolesu. Le kaj hoče dokazati. Jane ga zamaknjeno gleda in pokima. Počasi upočasnjuje in si misli, da trener točno ve, kaj ona potrebuje. Pobere brisačo in plastenko vode ter gre z nasmeškom za njim.

Sosednja soba je bila samo na pol zasedena. Trener gre do orodja za raztegovanje in se obrne. Jane je že pri njem in ga na pol posluša, kaj ji govori. Kako je lep in pameten. Vse ve. Jane je na orodju in mehansko dela vaje, ki jih prav dobro pozna, in z očmi spremlja trenerja. Še opazi ne, da se je med vajami vadnica spraznila. V prostor vstopi trenerka. Kako je zoprna. In kako prijazno se smeji trenerju. Le kaj imata. Jane je že kar malo jezna, saj ne prenese tele zahrbtne trenerke. Oh, že gre ven, pomaha Jane in prijazno zavpije: »Na svidenje.«

Jane si oddahne. Trener je ves njen. Ampak glej ga zlomka, proti njej gre.

»Organizirana vadba je samo do šestih, lahko pa še sami vadite. Seveda sem vam še malo na razpolago, če bi si želeli še kakšno navodilo,« pojasni trener.

»Koliko je že ura?« se čudi Jane.

»Šest. Ampak ni vam treba hiteti, saj sem še tukaj,« pojasni trener.

»A toliko je že ura? Sem čisto izgubila občutek za čas,« pojasnjuje Jane, »Ne bi vas rada preveč zadrževala.«

»Moj službeni čas je potekel. Ampak s prijaznimi ljudmi se vedno rad družim. Moram povedati, da imamo prepoved družiti se z gosti,« je nerodno trenerju.

»Kakšna neumnost je to?« je ogorčena Jane.

»Nekateri zaposleni so goste prav nadlegovali, zato je sedaj to univerzalno pravilo. Če si z gostom, dobiš odpoved in greš lepo domov,« pojasni trener.

»Kaj pa, če je gost za to, da sta skupaj?« zanima Jane.

Trener odkima z glavo: »Zaradi možnih nesporazumov, predvsem različnih razlaganj, saj v različnih kulturah iste stvari pomenijo čisto nekaj drugega, se tega načela ne sme prekršiti.«

»To mora biti grozno. Kaj če srečaš ljubezen svojega življenja in zaradi neumnih pravil ne smeš biti z njo?« ne more verjeti Jane.

»Potovanja so samo en teden. Če srečaš ljubezen svojega življenja, že zdržiš en teden. Če si proti koncu svoje službe, ki jo imaš za pol leta, je tako vseeno, če par dni prej končaš,« pojasni trener.

»Ampak kako se sploh spoznavaš in ugotoviš, če je nekdo pravi zate, če ne moreš biti z njim,« je kar malo žalostna Jane.

Trener jo zarotniško pogleda: »Potem se pogovarjaš med službo ne samo službene stvari. Če se oba strinjata lahko tudi kaj počneta skupaj, vendar moraš biti previden, da te kdo ne vidi. Če te, pa se mora gost pogovarjati, kot da gre za službeno stvar.«

Jane se inteligentno muza: »Še dobro, da je ura šele pet. Bom lahko še malo v miru potrenirala, a ne?«

Trener se na ves glas zasmeji in sodeluje v igri: »Ura se mi je ustavila.«

Tudi Jane se zasmeji, zadovoljna, ker je trener inteligenten moški, ki razume namig in sodeluje pri zarotici. Ampak še nekaj jo muči: »Kaj pa vaša sodelavka? Ali ne bo prišla preverjat in te zatožila šefom?«

Trener ji globoko pogleda v oči, saj ve, kam pes taco moli in ji prizna: »Moja sestra mi nikoli ne bi kratila sreče. Rada me ima in mi privošči srečo, tako da bo držala z mano.«

Jane si vidno oddahne: »Se mi je zdelo, da sta si podobna in oba prijazna.«

»Ja taka je moja sestrica,« je zadovoljen z odzivom, saj je videl, da je Jane kar malo ljubosumna. To pomeni, da ji ni vseeno zanj. Kakšna lepa punca, pametna, športna, duhovita. Sploh si človek ne more misliti, da so tudi take na svetu, razmišlja trener in se ji približa.

»Lahko greste tudi na kakšno drugo orodje ali narediva sprostitvene vaje, da vas ne bodo kasneje bolele mišice,« ji predlaga, saj vidi, da je Jane danes že preveč telovadila.

»Kako prijazno od vas. Res bi bilo dobro, da naredim kakšne sprostitvene vaje. Ali mi jih boste pokazali?« je hvaležna Jane, ki sedaj čuti utrujenost v mišicah.

»Seveda, z veseljem vam jih pokažem. Najbolje, da jih delam kar z vami,« je navdahnjen trener.

Da bi Jane delala vaje pravilno, ji trener pomaga. Približa se ji in ko se Jane skloni, ji da roko na hrbet in z roko nakaže, kako se mora usločiti in sprostiti, da se mišice v celoti sprostijo. Jane prešine elektrika. Kako noro, te možate roke na njenem telesu. In že je kot v sanjah naslednja vaja in trener se je spet dotakne. Sedaj je njegov obraz blizu njenega in Jane se ne more zadržati in ga na hitro poljubi. Trener jo nežno objame in ji vrne poljub. Jane globoko diha in se izgublja v strasnem poljubu. V tistem potrka na vrata. Zdrzneta se in se odlepita eden od drugega.

Trener odhiti proti vratom in jih odpre. Pred njim stoji gospa, ki je bila prej v fitnesu. »Se opravičujem, ampak mislim, da sem pozabila stekelnico z vodo in brisačo.«

»Bova pogledala,« je prijazen trener in hodi okoli vadbenih naprav.

Gospa vstopi in grdo ošine Jane s pogledom. V tistem trener prihiti k njej s steklenico in brisačo. »Ali je to vaše?« iztegne roke.

Gospa je kar malo jezna, ker se je njen poskus zapeljati seksi trenerja izjalovil. Pokima z glavo, vzame iz močnih mišicatih rok steklenico in brisačo: »Hvala in lepo se imejte.« Obrne se na petah in z vzdignjeno glavo odide. Temu mladcu in smrklji že ne bo pokazala, da je bil njen načrt nekaj drugega in da ji tukaj ni uspel. Bo pa kje drugje, saj je mladih fantov na pretek in marsikdo potrebuje denar. Dobil ga bo dovolj, tudi če mu gre služba po gobe.

Ko gospa odide, je situacija napeta. Jane se zaveda, da mora ona nadaljevati, saj se trener zaradi službe obnaša drugače, kot če bi bila enakovredna na kopnem in prijatelja: »Se vam opravičujem. Lahko bi bili ob službo zaradi mene. Nisem hotela tega, ampak res si nekaj posebnega in še nisem srečala moškega, ki bi mi bil res všeč v vseh pogledih, takega kot si ti,« je iskrena Jane in nehote ga začne tikati.

Trener si oddahne: »Hvala vam, ker ste tako razumevajoča.«

»Prosim, če me tikaš,« prevzame pobudo Jane.

»Želim te bolje spoznati, ampak biti morava previdna,« nadaljuje trener.

»Mislim, da moram počasi na večerjo, saj jo imam že ob sedmih. Lahko se dobiva po večerji,« je direktna Jane.

»Super,« z žarom v očeh pokima trener. »Kje se pa želiš srečati z menoj?«

»Najraje nekje na pijački. Samo tebe bodo opazili. Kaj pa kar tukaj, da ne bo nepotrebnih problemov?« predlaga Jane, ki fantu že popolnoma zaupa in mu ne želi narediti škode.

»To je najboljši predlog, kar sem jih slišal v zadnjih letih,« je iskren trener. »Ob kateri uri?«

Jane se zamisli: »Najbolje ob devetih, ko končamo z večerjo in gredo dekleta na predstavo.«

»Super, se že veselim,« z nasmehom odgovori trener in ji poda roko, da jo odpelje iz vadnice. Zaklene za seboj in ji reče na uho: »Dober tek in na snidenje, prelepa princeska.«

Jane kar zaščemi v ušesu od ugodja, iskreno se zasmeji. »Na snidenje« in lahkotno odide po palubi v sobo, da se uredi za večerjo in zmenek.





Poglavje 10

DELFINI

Čas hitro teče in dekleta paradirajo mimo špalirja natakarjev k svoji mizi, pripravljeni za večerjo. Nora preskenira vse prisotne moške, h katerim ne šteje natakarje, saj čeprav so nekateri prav božanski, ne želi imeti nič z njimi, saj ji ne morejo omogočiti brezskrbnega življenja. Nekaj družin že sedi za mizo in pri dveh mizah samske ženske. Nič kaj obetavno, čeprav je bil popoldan s stevardom nebeški. Res lep, strasten moški, ki jo obožuje. Ampak kdo je ne? Škoda, da je brez prebite pare in najbrž brez šol, zakaj bi drugače delal kot stevard na križarki.

Za mizo jih pričaka seksi, galanten natakar, ki vsaki odmakne stol, da se usede: »Kaj bodo gospodične danes pile?«

»Kaj je za večerjo, da bomo lahko izbrale pravo pijačo?« poznavalsko vpraša Nora, ki na vsakogar želi narediti močan vtis.

»Izvolite menije, gospodične,« in jim v bele rokavice oblečene roke poda jedilne liste.

Nora se zahvali: »Hvala lepa. Bomo malo preučile in se potem odločile tudi za pijačo.«

Natakar se galantno prikloni in odide od mize.

In že klepetajo, se zabavajo, smejijo, prebirajo jedilni list. Ko se natakar vrne, že hiti vsaka s svojim naročilom in pijačko. Sedijo ob stekleni steni in opazujejo zahajajoče sonce. Kako lepo. Neskončno modro morje in žareča rdeča krogla se potaplja vanj.

»Odlične počitnice,« reče Jane.

»Ja, ker si našla moškega svojih sanj?« dreza vanjo Nora.

»Vseeno si dobro premislila tole počitnikovanje. Vsakega malo. Veliko morja, potovanje, različni kraji, veliko novih ljudi. Zelo zanimivo,« se strinja Mary.

»Potovanje je mogoče res zanimivo, ampak pravih moških tukaj ni,« se huduje Nora.

»Tvojega Giovanija danes ni ali še ni?« jo heca Kitty.

»Mogoče pride kasneje,« je spravljiva Jane.

»Kot da je edini moški tukaj, » je sitna Nora.

»Bomo še malo kasneje pogledale naokoli, za seksi tipčki,« predlaga Kitty.

»A ja, na matineji,« še naprej sitnari Nora.

»A ste videle delfina?« Kitty z roko pokaže proti morju in vse se obrnejo in gledajo skozi šipo.

In res, v daljavi se v obrisih sončnega zatona vidijo delfini, ki v jati skačejo v vodo. Tudi drugi gostje se začnejo obračati in slišijo se globoki vzdihi očaranosti in trenutek zastane v lepoti narave.

»Vaša predjed,« zaslišijo natakarjev glas. »In vino,« ki ga že toči v kozarce.

Dekleta se obrnejo nazaj k mizi, saj delfinov ni več videti.

»Nora, tako seksi tipček in ti ga sploh ne opaziš?« se heca Kitty in zamahne z glavo proti natakarju.

»Moške pod mojim nivojem si sploh ne ogledujem. Jih črtam že v predpripravi,« prhne Nora.

»Kakšni predpripravi?« zanima Mary. Sanja se ji ne, kaj to pomeni. Očitno se bo o osvajanju moških morala še veliko naučiti.

»Moškega najprej v svoji glavi oceniš. Začne se z zunanjim videzom, potem opaziš, kje ali kaj počne in če je dovolj zanimiv, vzpostaviš kontakt z njim, da se prepričaš ali je pravi zate. Tako bolj z vizuelnega stališča kot s statusnega. Saj ne moreš imeti kar enega klošarja,« poznavalsko poučuje Nora.

»No ja, si ne predstavljam, da je tukaj na ladji kakšen klošar,« se heca Kitty.

»Seveda ne,« je vzvišena Nora: »Zato so to odlične počitnice za samska dekleta, kjer že v osnovi dobiš nekaj več.«

»Jaz sem pa mislila, da gremo na ženske počitnice?« se dela naivno Jane.

»Prijetno s koristnim,« zaključi Nora in se posveti hrani.

»Drugače, dekleta, tole so res enkratne počitnice. Vsak dan v drugem svetovnem kraju. Res odlično. Čeprav me je zaradi ladje skrbelo, ampak je očitno tako velika, da ne čutim zibanja. Hvala, Nora, da si me skoraj prisilila v to. Saj veš, da ne maram sprememb. Včasih je dobro, da te vržejo v vodo, čeprav ne znaš plavati,« je hvaležna Kitty.

»Zato pa smo prijeteljice,« se omehča Nora in se zadovoljno smehlja. Vsaj nekaj dobrega je naredila za svoje prijateljice. Malo jim je pokazala svetovljanstva, saj so kar malo preveč zaplankane, ampak dobre dušice. In spet klepetajo, se hihitajo in modrujejo vse mogoče. In večerje je konec. Štiri prijateljice odidejo proti preddverju, kjer že čaka izmena za večerjo.

»Kam gremo?« zanima Mary.

»Na večerno predstavo,« je samoumevno Kitty.

»A ne gremo okoli za tipčki pogledat?« je neučakana Nora.

»Je prezgodaj za tipčke lovit. Ta boljši so sedaj tako na večerji,« je stvarna Kitty.

»A ja, kako pa to veš?« zanima Noro.

»Ker imamo večerjo z družinami in malimi otroki, najbrž, ker smo same pubertetnice,« se heca Kitty.

»Najbrž je zgodnejši del res za otroke,« se kljub vsemu strinja Nora. »Prav, pa pojdimo na predstavo.«

»Jaz ne grem,« se oglasi Jane.

»A ja in zakaj ne?« zanima Noro.

»Drugam grem,« odgovori Jane.

»Kam pa?« vrta še naprej Nora.

»Zmenjena sem,« povesi glavo Jane, saj se počuti kot izdajalka. S prijateljicami naj bi se družila med počitnicami, sedaj gre pa na zmenek.

»S kom pa?« ne more ubežati zaslišanju Nore.

»Nehaj ji težit. Če bi šla ti na zmenek, bi bilo pa vse v redu,« je kar malo jezna Mary.

»Ne bodi nesramna!« je huda Nora.

»Ti kar pojdi, Jane. Smo vesele zate in uživaj. Saj nas ni treba držati za rokco na predstavi in pijački,« jo tolaži Kitty.

Jane se vidno oddahne. »Hvala punce. Lepo se imejte,« se obrne in že izginja v množici.

»Kako je luštna, ko je tako lepo zaljubljena,« se smehlja Kitty.

»Gremo v dvorano, predstava se bo začela,« je kar malo jezna in nevoščljiva Nora.

Predstava je zabavna, lahkotna, ravno pravšnja za počitniške dni. Urica hitro mine in spet so v preddverju.

»Gremo na pijačko?« je že v elementu Nora.

»Kakor želiš,« se strinja Kitty.

»Zakaj pa ne?« potrdi Mary.

Dekleta hitijo k dvigalom, ki jih bodo peljala v drugo nadstropje, kjer so barčki. In že izstopajo iz dvigala in poslušajo glasbo, ki se vije proti njim.

»Tale džez mi trenutno ne sede,« hitro govori Nora in hodijo mimo simpatičnega bara.

»Kaj bolj lahkotnega. Sploh pravijo, da po džezu ne moreš seksat,«

»Kdo to pravi?« je firbčna Kitty, ki ji je džez všeč.

»Tako sem slišala,« je neomajna Nora in hiti naprej.

»Kam gremo?« zanima Mary.

»Salsa, tole je mnogo bolje,« se ustavi pred vhodom Nora.

»Jaz sem za, sem že zeeelo žejna,« zavije v lokal Mary.

Kitty je smešno, pokima z glavo in z Noro stopita skozi vrata. V lokalu ni veliko ljudi, ampak je še zgodaj. Eno pijačko bodo že spile. Muzika je odlična, salsa. Kakšen koktajl se bo prilegel, da se vklopijo v divji ritem. Simpatična natakarica prinese vsaki svoj koktajl. Tile niso varčevali z alkoholom. Zanimivi okusi.

»Barman je seksi tipček,« navrže Mary.

»Kolikokrat sem ti že rekla, da se ne oziraj za osebjem,« je jezna Nora.

»Jaz nimam predsodkov glede razrednih slojev, kot ti,« se huduje Mary.

»Ne govorim ti o razrednih slojih,« je vzvišena Nora, »ampak da človeka lahko spraviš ob službo.«

»To pa že ne,« je skesana Mary.

»Ampak razgled je lep,« se smehlja Kitty: »samo zame je malo premlad.«

»Ti že nehaj s tem, da so premladi, saj nisi toliko stara,« je pokroviteljska Nora.

»Ej, punci, na zdravje,« dvigne kozarec Kitty, saj želi presekati temo. Vse tri dvignejo kozarec in nazdravijo krasnim počitnicam in seksi tipčkom.

Bar se polni, ampak razen seksi barmana ni omembe vrednih moških za naše punce. Zato se po dveh koktajlih odločijo, da gredo pogledat drugam. Kmalu zaslišijo disko muziko iz leta 80. Stopijo v lokal, se razgledajo in Nora poznavalsko ugotovi: »Tukaj so sami otroci.«

»Bi rekla,« se strinja Kitty.

»Predlagam, da gremo nazaj na džez, najbrž bo več zanimivih tipov,« predlaga Mary.

»Danes najbrž tako ne bomo seksale, ker smo štiri v sobici,« se heca Kitty.

Nora ni videti zadovoljna, vendar ni veliko izbire. Obrnejo se in odkorakajo v lokal, mimo katerega so prej šle. Zanimivo. Igra živa glasba in polno je ljudi.

Mary je prav zadovoljna: »Kakšno pijačko bomo še spile, ali ne?«

»Seveda,« se strinja Kitty, saj uživa v glasbi.

»Se mi še ne spi,» pritrdi Nora: »Ampak nobena miza ni prosta.«

Mary si že utira pot k šanku, zato dekleti pohitita za njo. Naroči pijačke in se obrne h glasbenikom ter v ritmu miga z glavo. Po dveh komadih se sprazni ena miza, zato se hitro usedejo. Mary in Kitty uživata ob glasbi. Nora skenira vso prisotno moško populacijo. Zanjo so tako vsi malo čudni. Želi si premožnega, urejenega moškega, ki jo bo oboževal ter skrbel zanju in njune otroke. V svoji glavi je poskenirala vse in ugotovila, da nihče prisoten ni vreden njenega posebnega truda.

»Kaj če bi šle spat?« predlaga Kitty.

»Dan je bil dolg in veliko smo hodile okoli,« se strinja Mary, »in tudi glasbeniki se že odpravljajo.«

Nora se začuda strinja in pokima. Dekleta hkrati vstanejo in se odpravijo v svojo sobico.

»Jane še ni,« je kar malo zavistna Nora.

»To pa je ljubezen, » ji privošči Mary.

»Naj uživa,« se strinja Kitty.

»Da ne bo katera navijala ure za jutri,« Nora preskoči temo. »Jutri bi rada spala v nedogled, saj smo cel dan na morju in ne bo nič pametnega za početi.«

»Super, končno en dan zabušancije. Nič budilk,« pritrdi Mary.

Dekleta počasi utonejo vsaka v svoj sen in ne slišijo, ko se prikrade Jane.





Poglavje 11

NA MORJU

Prva se zbudi Kitty. Prava uživancija, saj ima končno kopalnico zase. Danes je dan za zabušancijo. Še sreča, da ji ni slabo, saj jo je to zelo skrbelo. Lahko si privošči tuširanje in še lase si bo v miru umila. Skoraj že zadovoljno hoče mrmrati pesmico, ampak se boji, da bo zbudila prijateljice. Naj še malo spančkajo. Vsa urejena, namazana, dišeča stopi iz kopalnice v sobo, kjer Mary že menca, saj jo že pošteno lulat. Ostali dekleti še sladko spita. Mary zasede kopalnico in danes upočasni svoj obred, saj ima dovolj časa, za spremembo. Ko pride iz kopalnice, Kitty položi prst na ustnici, da ne zbudita deklet. Hitro se obleče ter odhitita iz sobe.

»Danes bo počitniški program, kot se spodobi,« ugotavlja Kitty.

»Koliko je sploh ura?« zanima Mary.

»Točno opoldne,« se zasmeji Kitty.

»A tako kot iz tistega filma, ali je res?« je smešno tudi Mary.

»Ne boš verjela, ampak sedaj je točno poldne. Pravočasno si vprašala,« se zabava Kitty.

»Potem je pravi čas za zajtrk,« ugotovi Mary.

»Ne dvomim,« se Kitty odpravi zajtrku naproti.

Dvigalo se ustavi v 12. nadstropju in vanju pišne toplota sončnega dne. Lokali so odprti in vohata sveže kuhano hrano. Zavijeta okoli vogala in že ugledata vitrine s toplimi in hladnimi jedmi.

»Danes si bom zadevo ogledala malo bolj počasi in izbrala res dober zajtrk,« modruje Mary.

»Kakšna slastna jajčka. Kraljevski zajtrk bo prijal po včerajšjem aktivnem večeru,« ugotavlja Kitty.

Naložita si okusnih jedi in se usedeta za prazno mizo.

»Kdaj je Jane prišla spat? Nič je nisem slišala,« zanima Kitty

»Tudi jaz nisem nič slišala. Smo včeraj kar precej koktajlčkov popupcale,« se hihita Mary.

»Se mi je zdelo, da nisem čisto ta prava. Po temle močnem zajtrku bo bolje,« potrdi Kitty.

»Jane se je imela fino, če je bila tako pozna,« premleva Mary.

»Jo bomo malo izprašale, čeprav ne vem, koliko bo povedala. Ponavadi je skrivnostna,« nadaljuje Kitty.

»Tale zajtrk se je pošteno prilegel,« zavzdihne Mary in iztegne noge. »Se mi nikamor ne da.«

»Saj sva lahko še tukaj, nikamor se ne mudi. Ujete sredi morja, v množici. Lahko se presedeva z enega stola na drugega,« modruje Kitty.

»To pa res,« je zaradi vročine upočasnjena Mary in zaradi dejstva, da res nimaš kaj početi. V lužici bazena se namakajo otroci in njihovi starši. Ležalniki izgledajo čisto vsi zasedeni. Ljudje se pražijo na soncu v največji vročini. Kakšno urico ali dve bi bilo še za počakati v senčki.

»Kakšen program je danes?« zanima Kitty.

»Ne bi vedela. K sreči naša animatorka še sladko spančka. Zato še malo uživajva,« odgovori Mary.

»S tole našo animatorko je nekaj narobe. Nič nam ne najeda in veliko spi,« skrbi Kitty.

»Tudi meni je malo sumljiva. A misliš, da je našla kakšnega tipčka za zraven,« kima Mary.

»Kako za zraven, saj bi potem morala imeti glavnega tipčka in še enega zraven, če se ne motim? » ne razume Kitty.

Mary je smešno: »Išče tipčka za poročit, uglednega, lepega, bogatega in ne vem kaj še vse. Dokler ga ne dobi, se z nekom zabava.«

»To je logika. Tudi to bi se dalo reči,« se strinja Kitty: »Vprašanje je samo, kje je našla tipčka za zraven.«

»Zadnje čase hodi iskat ladijske novice, ki so na vratih. Lahko bi jih šla iskat katerakoli. A si že videla našega stevarda?« zanima Mary.

»Lep kot Apolon, so včasih rekli,« kima Kitty. »Mogoče imaš pa prav.«

»Bo treba opazovat. A tipček je seksi? Kje sem bila, da ga nisem videla?« odkimava Mary.

»Če bi ga videla, ga ne bi zgrešila, lep in simpatičen. Sva se nekaj hecala. Premlad zame, ampak najina Nora bi ga takoj omrežila,« nadaljuje Kitty.

»Kitty, ali bi ti nehala s tem, da je premlad. Poglej se, izgledaš kot mladinka, ne moreš imeti starega desca,« se huduje Mary.

»Mladinci so mi preotročji in nezreli,« je kar malo užaljena Kitty.

»Kakor hočeš, samo vedi, da ne izgledaš toliko stara, kot si. Lahko si zamisliš kateregakoli moškega,« je spravljiva Mary, saj bi Kitty privoščila v redu moškega, ker je krasna ženska, ampak včasih polna predsodkov o starosti in še čem.

»Aja, kako pa izgleda naš stevard? Iz kje pa je?« vrta Mary.

»Mislim, da je nekje iz Afrike, če sem prav razumela. Visok, six paki, čokoladne polti. Pravi lepotec, ampak nič prevzeten,« povzame Kitty.

»Taki so mi všeč. Vroči, prijazni tipi,« se smehlja Mary.

»Osebje ne sme hoditi z gosti, drugače jih pošljejo domov,« je resna Kitty.

»Saj nisem nič mislila, kar tako,« je smešno Mary.

»Če bi ga videla, bi mislila presneto resno, saj je nekaj posebnega. Moški, ki ve, kaj hoče in še lep,« se ne da Kitty.

»Kako veš, si ga komaj srečala?« zanima Mary.

»Tako mi zgleda,« je skrivnostna Kitty.

»Čakaj, čakaj. Tole si pa tako načela, da me res zanima,« se ne pusti odgnati Mary.

»Samo hotela sem reči, da je edini moški, ki ga je na tem križarjenju vredno gledat. Če sem se pa malo izmislila, vzemi kot trenuten umetniški navdih,« je hecno Kitty: »Sem na počitnicah in mi možgančki delajo čisto v drugo smer namesto da bi zabušavali.«

»Sem mislila, da sem spet kaj zamudila,« je kar malo huda Mary.

»Nič ne skrbi, boš pravočasno obveščena,« se zabava Kitty.

»Kje sta naši Trnjulčici?« se Mary obrača okoli.

»Ne skrbi, hurikan bo še prekmalu tu,« reče Kitty in obe se glasno zasmejita. Ljudje se obrnejo k njima. Ni lepšega počitnice, dobra volja, nasmejani ljudje.

»Zdravo, dekleti,« se oglasi za njima.

»Pozdravjena,« dekleti rečeta v en glas in si oddahneta, ko zagledata fanta. Njuna prijatelja, dolgolasi Argentinec in njegov prijatelj Američan John. Potujeta po Evropi, vmes sta skočila še na križarjenje.

»A gremo na pijačko?« reče John.

»A ni še malo prezgodaj?« dvomi Kitty.

»Saj je že čez eno,« se ne strinja John.

»Meni bi se pa mrzlo pivo kar prileglo,« pritrdi Mary.

»Ja potem pa gremo,« je malo nejevoljna Kitty.

»Kam?« zanima Johna.

»Saj je vseeno, kjer je pijačka,« ne komplicira Mary.

»Mislim, da je kar za vogalom, in še pogled na morje,« reče Argentinec.

Dekleti vstaneta in se odpravijo pijački naproti.

»Vi se kar usedite, lahko v senco,« reče Argentinec. »Jaz grem po pijačko.«

»Prav,« se lenobno strinja Kitty. »Pirček,« je vdana v usodo.

»Tudi jaz bom priček. Ti grem pomagat,« je odločna Mary.

»Se bom kar usedel, da ne bom na poti,« se heca John.

Simpatična fanta, s katerima je klepet lahkoten. O potovanjih. Življenju doma.





Poglavje 12

V KAJUTI

Nora se zbudi in vidi, da Jane še spi. Kje sta Mary in Kitty? Imela bo kopalnico zase. Danes malo počasneje.

Zadovoljno se pretegne tudi Jane. Včeraj je bil res poseben dan zanjo.

Jane potrka na vrata kopalnice: »A boš kmalu, lulat me?«

»Takoj bom,« zasliši iz kopalnice.

Ta »takoj« se seveda spremeni v minute. Zato spet potrka: »Samo lulat grem. Boš šla lahko takoj nazaj.«

Izza vrat nejevoljnjo pokuka Nora: »No, prav. Pa hitro daj« in stopi iz kopalnice

Jane skoči v kopalnico, ampak se ji nič več ne mudi. Še stušira se. Nora se sicer že liči.

Jane stopi iz kopalnice vsa sveža in reče: »A greva na zajtrk? Sem lačna.«

»Ne bi bilo slabo iti na zajtrk. Sedaj ob enih je ravno pravi čas za to,« je malo jezna Nora.

»Potem je res že zadnji čas, da jemo pred večerjo,« je čisto skulirana Jane.

»Uf, saj res, kapitanova večerja,« je nervozna Nora, ki še ni našla snubca, in to ona, ki je najbolj izurjena v teh zadevah. »Popoldan je kopalnica moja.«

»Zajtrk, lačna,« ponovi Jane.

»Pojdiva, sem že,« se pridruži Nora. In že se znajdeta na krovu, v jedilnici, kjer tisti trenutek ponujajo hrano lačnim ustecam. Ko pojesta, Jane zanima: »Le kje sta Mary in Kitty?«

»Po moje sta kje na pijački, da naju nista motili pri spanju,« meni Nora.

»Res sta prijazni, ker naju nista zbujali,« je zadovoljna Jane, saj je potrebovala krepak spanec po naporni športni noči.

»Kako je bilo včeraj,« zanima Noro.

»Greva poiskat prijateljici,« Jane menja temo, saj ni treba, da se takoj razve, kako je z njo.

Nora se nerada strinja, zato pokima z glavo. Res jo zanima, kako je bilo. Bo že zvrtala iz nje, slej ko prej. Vstaneta in se odpravita po prehodu. Takoj za ovinkom zagledata prijateljici, kako kramljata s fantoma. Spet ne bo nič izvedela, saj vpričo drugih takih stvari ne more spraševati.

»Pozdravljeni,« reče Nora.

Vsi se obrnejo in v en glas rečejo: »Živjo.«

»Živjo,« pozdravi tudi Jane.

Argentinec vpraša: »Bosta pijačo?«

»Pirček bi se prilegel,« se strinja Jane.

»Mislim, da se bom šla počasi uredit za večerjo. Ob tej uri pirček?« se mrgodi Nora.

»Ne boš verjela, popoldan je že,« jo draži Mary.

»Saj je še pet ur do večerje,« ne more verjeti Kitty.

»Eni imamo višje higienske standarde. In po nakit moram v trezor,« je malo vzvišena Nora.

»Kakšen nakit?« ne razume Kitty.

»Ta prav nakit in ne plastike,« povečuje svojo pomembnost Nora.

Ampak Kitty se ne ulovi na trnek in reče samo: »Ja prav, kar pojdi. Me se bomo prišle preobleč v kopalke. Povem, da ne boš imela skrivnega ljubimca v postelji.« In vsi se zasmejijo.

Nora zgrožena odvihra. Ni ji čisto jasno, ali so jo razkrinkale ali so samo duhovite pred temi dolgočasnimi tipi. Seveda je niso razkrinkale, saj ne razumejo nobenih intrig, zato je z njimi tako lahko. Nikoli nič za bregom, oziroma ne hodijo ena drugi v zelje. Le kako bi, saj nobena nima tako dobro izostrenega okusa za moške kot ona. Še dobro, da so ji povedale, drugače bi že sedaj poklicala sladkega stevarda. Jih bo počakala in vmes izbirala obleko in se preoblačila.

Jane se vrne v sobico: »Na fitnes grem« in si pripravlja stvari v torbo.

»Nisem dvomila,« je zamišljena Nora: »Poglej, ali sem v redu v tej obleki?«

»Tole je malo preresno za kapitanovo večerjo,« jo ošvrkne Jane.

»A, ja?« je kar malo užaljena Nora, čeprav je vedela, da je to res. Saj ni mislila obleči te obleke, ali pač.

»Čao,« reče Jane in že je ni.

»Čao,« odgovori Nora, skomigne z rameni in kar ne more dočakati drugih dveh prijateljic, saj mora imeti sobo zase in za stevarda.

Čez pol ure se prismejita tudi Mary in Kitty, ki se preoblečeta v kopalke in vzameta kremo za sončenje. Mogoče bosta imeli srečo z ležalniki. Nora si oddahne. Vzame v roke sobni telefon in pokliče sobno strežbo. Zmanjkalo ji je šampona. Čez nekaj trenutkov potrka na vrata. Nora se preveri v ogledalu, saj je popolna. Odpre vrata in presenečenje.

»Vaš šampon,« reče stevard.

»Hvala lepa,« se dela prijazno in vzvzišeno. Kdo je tole? Kje je moj stevard? »Ali ste vi naš novi stevard?« se hitro znajde Nora.

»Pravzaprav ne, vendar ima kolega druge zadolžitve, zato so poslali mene,« reče simpatičen mali Azijec.

»Hvala, to bo vse,« je odrezava Nora. Sprememba plana. Sedaj gre lahko po nakit in se pripravi, kot je treba. Da bodo vsi pomembni moški na ladji vedeli, s kom imajo opravka. Ne kar z eno deklino.

Popoldne se preveša v večer in v sobici je norišnica. Štiri dekleta na nekaj kvadratnih metrih.

»Punce, pustite me do kopalnice. V desetih minutah bom urejena. Potem grem na palubo, da bo malo več prostora, ker tole je neznosno,« prosi Kitty.

»Prav, če boš samo deset minut,« hiti Nora.

»Ti se nimaš kaj oglašat,« je jezna Mary, »saj si imela kopalnico cel popoldan zase in za ljubimca.«

»Nobenega ljubimca ni,« je vzvišena Nora, žal. Le kje je njen lepi stevard.

Kitty se na hitro stušira, počeše in obleče poletni laneni hlačni kostim. Še uro je do večerje in v sobici je neznosno.

»Dekleta, sem že in grem na palubo, da se boste lahko v miru uredile. Tale prostorček je premajhen za štiri.«

»Pa še res je,« se strinja Jane.

»Kam greš?« odsotno zanima Mary.

»Malo bom pohajkovala po palubi in uživala v morju in sončku,« odgovori Kitty.

V tistem jo Nora premeri od nog do glave in zgorženo reče: »A taka boš šla na slavnostno kapitanovo večerjo?«

»Zakaj pa ne? Sploh pa klima tako nažiga, da bi me v obleki zeblo,« ji zabrusi Kitty, odpre vrata in odhiti iz utesnjenega prostora.

Nora skomigne z rameni in se posveti najtežjemu opravilu: izbiri obleke v skladu z nakitom. Primeren make-up za slavnostno večerjo in frizura.





Poglavje 13

KITTY NA PALUBI

Kitty si globoko oddahne, ko pride na palubo. Danes je res napeto. Cel dan na ladji, skupaj z dekleti. K sreči so dolgo spale, ker so včeraj pijačkale dolgo v noč, da ne rečemo v jutro. Ozre se okoli sebe. Začudi se, kako malo ljudi je še zunaj. Seveda, danes hočejo biti vsi lepo urejeni, saj je kapitanova večerja. Prišel bo kapitan in to je to. Res ne vem zakaj taka panika zaradi enega tipčka z epoletami.

Na vrhu palube ni nikogar. Kitty se usede na klopco in se zazre v daljavo, po prostranem morju in prijetnem soncu, ki že izgublja svojo moč. Tako spokojna tišina in sledi ladje v morju zarišejo Kitty nasmeh na obraz. Uživa v trenutku samote, kot da ni na gromozanski ladji z mravljiščem ljudi, ki hitijo po njeni notranjosti. Sproščena je.

Zdrzne se. Ozre se okoli sebe. Zagleda moškega, ki se ji smehlja.

»Oprostite, gospa, ker motim. Želel sem ubežati hrupu in hitenju,« reče prijazen moški glas.

»Tudi jaz,« se nasmehne Kitty. »Prav prijetno je tukaj.«

»Ali lahko prisedem? Od tukaj je prekrasen razgled na širno morje,« je vprašujoč moški.

»Kar izvolite. Prostora je dovolj,« se Kitty strinja. »Ja, krasen razgled na morje in sledi, ki jih pušča ladja. Včeraj smo s prijateljicami videle delfine, kako skačejo iz morja.«

»Tudi jaz sem jih videl, kako nam prirejajo zabavo. Takrat sem bil še na palubi,« potrdi moški.

»Potem imate najbrže kasnejši termin za večerjo kot me?« zanima Kitty.

»Najbrž res, drugače bi vas gotovo opazil, saj ste v tem direndaju pravi navdih miru,« se strinja moški.

Kitty se zasmeji: »Nisem čisto prepričana, ampak včasih rada pobegnem v samoto.«

»Rad imam trenutke miru in sprostitve, zato si pred večerjo na palubi vzamem čas za qi gong, kar mi umiri duha in razmiga telo,« sproščeno nadaljuje moški.

»Qi gong je tudi meni blizu, saj sem lansko leto hodila na tečaj,« pohiti Kitty.

»Lahko se dogovoriva, da en dan skupaj potrenirava,« predlaga moški.

»Z veseljem, mogoče kar jutri,« je zavzeta Kitty.

»Komaj čakam,« se strinja moški.

»Ime mi je Sun Lee, da boste vedeli, s kom boste na qi gongu,« ji poda roko moški, ki je po videzu nedvomno Kitajec.

»Kitty sem,« poda moškemu roko. »Hvala za prijazno povabilo in se vidiva jutri. Počasi moram na večerjo.«

»Lep večer še naprej,« pozdravi Sun Lee in gleda za odhajajočo žensko, ki mu je neznansko všeč. Čisto nekaj drugega od teh vreščečih potrošniških žensk. Včasih tišina pove več, kot tisoč besed.





Poglavje 14

KAPITANOVA VEČERJA

»Čao, bejbe, večerja!« potrka na vrata Kitty in jih odpre.

Vse tri se zgroženo obrnejo proti njej. Jane ima na sebi ozko kratko kiklico in hudo oprijeto majčko ter si obuva salonarje z astronomsko visoko peto. Mary ima danes tudi mini krilce in zanimivo fluorescentno majčko. Nora bo pa v rdeči obleki zmagala.

»Se moram še naličiti in počesati,« hiti Nora.

»Pohiti, večerja ne bo čakala,« jo hoče podražiti Kitty.

Nora jo grdo pogleda: »Prave ženske vedno malo zamudijo, da jih lahko vsi opazujejo.«

»Jaz nočem, da me opazujejo,« hoče biti skromna Jane.

»Potem bi si morala dati vrečo nase, namesto tehle seksi cunj,« duhoviči Kitty.

»Kaj misliš s tem?« nedolžno vpraša Jane.

»V tej opravi si tako seksi, da te bodo vsi opazili. Za koga si tako lepa?« je firbčna Kitty. »Ali greš na fitnes?«

»Saj sem čisto navadno kiklo dala gor,« se zmrduje Jane.

»Pa hude štikle,« se pridruži Mary.

»Punce, ali imam obleko dobro obrnjeno?« je živčna Nora.

»Prelepa si,« potrdi Kitty.

»Kaj pa moji diamanti?« ponosno dvigne glavo Nora.

»Ali si ti normalna, prave diamante imaš s seboj?« ne more verjeti Kitty.

»Zato bom srečala pravega moškega,« je vzvišena Nora.

Kitty ne more verjeti svojim ušesom: »Ali se ti zdi, da je na ladji kakšen pravi moški zate? Ali si že kakšnega srečala, ali je jata priletela mimo?«

»Ti ne bi spoznala pravega moškega, če bi ti z njim pod nos pomahala,« je besna Nora.

»Punce, gremo na večerjo,« hoče zgladiti napetost Mary.

»Nisem še,« zavlačuje Nora.

»Popolna si,« ji zatrdi Jane: »Kako pa jaz izgledam?«

»Hudo seksi si,« pokima Mary. »Kakšna opravila še imaš, Nora?«

»Še pravi parfum za pravega moškega.« Nora preverja, katera steklenička parfuma bi bila primerna za večerjo v rdeči obleki.

»Gremo,« da komando Kitty in odpira vrata. Dekleta se končno odpravijo zmagoviti večerji naproti.

Iz dvigala stopijo v preddverje restavracije. Pri vratih stoji šef in se smehlja, ko jih zagleda. Rahlo se prikloni in reče: »Dober večer, prelepe dame. Povabim vas na večerjo.«

Nora ponosno dvigne glavo, saj ve, da je kraljica večera, ostale se zahihitajo. Šef nakaže z roko in jih odpelje proti njihovi mizi. Glave se obračajo, ko opazujejo štiri nenavadna in seksi dekleta. Prava paša za oči. Vsaka od štirih žensk je nekaj posebnega. Že po oblekah in načinu hoje so si zelo različne in vendar prijateljice, ki uživajo v počitnicah in si iščejo resnega partnerja. Ali bo kateri tokrat uspelo ali bodo to le poletne romance?

Usedejo se za mizo, kjer so z mašnico zviti jedilni listi. Smeha polna skleda za izbiro jedi za večerjo ter primerne pijače. Danes bo za slavnostno večerjo primeren vinček. Še prej glasna muzika in napovejo kapitana. »Kako šarmanten moški,« si misli Nora. »Ali ima celo ekipo s seboj? Kaj je tista ženska zraven njega? Nič posebnega, dolgcajt. Jaz bi blestela.«

Ko je pompa konec, natakar prinese predjed in vino, ki paše zraven. Nora že začenja svojo igrico: »Ali ima kapitan na večerji svojo ekipo?«

Natakar, ki ve, kam pes taco moli, pove: »Danes je kapitan z ekipo in ženo, saj se je končno opogumila in šla na križarjenje.«

Ker je nižji rangi ne zanimajo in že na pogled nihče ni dovolj primeren, Nora samo prikima in natakar se umakne.

»In je šel še en snubec po gobe,« se heca Mary.

»Samo vprašala sem,« je užaljena Nora.

»Vinček je odličen,« Jane spelje pogovor, da ne bi prišlo do prepira.

Večerje je počasi konec in Nora je kar malo nejevoljna, ker se nič ne dogaja. Takrat pa vidi, da Giovani na drugi strani dvorane vstane in se obrne k njihovi mizi. Ves galanten, v pokončni drži se približuje mizi: »Dober večer, čudovite dame.«

»Dober večer,« odzdravijo.

»Ali gremo danes kaj plesat,« zanima Giovanija.

»Mogoče,« takoj povzame debato Nora.

Jane odkima z glavo: »Danes grem na fitnes.«

Mary in Kitty se zasmejita, saj vesta, kaj to pomeni, in sta veseli za Jane.

»Kaj pa vidve,« je kar malo jezna Nora.

»Midve nimava planov, tako da lahko greva,« je spravljiva Kitty, saj ve da v taki situaciji ni dobro izzivati Nore.

»Kam bi šel?« se Nora sladko obrne k Giovaniju.

»Danes imajo plesno glasbo v enem izmed lokalov. Lahko vas peljem, da ne boste iskale,« je galanten Giovani.

»Zelo prijazno od vas,« pokima Nora in že vstaja, da si ne bi kdo premislil. Giovani že odmika stol. Tudi ostala dekleta vstanejo in gredo proti izhodu, kot zmagovalna ekipa.

Jane se poslovi, saj je dogovorjena za fitnes. »Danes imaš pravo opravo za fitnes,« jo draži Kitty in s pogledom ošvrkne salonarje.

»Ja, se mi mudi,« je kar malo zmedena Jane in že je ni.

»Kam gremo?« zanima Mary.

»Kar za menoj, do dvigal,« se trudi Giovani.

V dvigalu Nora stopi k Giovaniju. Prav lep par sta. Oba ponosna in urejena do potanskosti. Govani dekleta spusti naprej iz dvigala in z roko pokaže smer. »Tukaj gremo, gospodične, kar za menoj.« Z Noro ob sebi si utira pot proti plesni glasbi.

Ljudje se počasi zbirajo, saj se po večerji priležejo nežni zvoki in kakšen ples. Naročijo koktajle in Nora in Giovani sta že na plesišču.

»A nista luštna?« reče Mary.

»Luštna, že luštna, ampak na tipu mi nekaj ni všeč,« odkimava Kitty.

»Ne bodi tako črnogleda,« jo dregne Mary. »Kaj če bi ju po temle koktejlčku zapustili in šli na džez?«.

»Se strinjam, ni treba, da sva peto kolo,« se strinja Kitty. »Ko prideta nazaj iz plesišča, jima bova povedali.«

Band igra valček in Nora in Giovani galantno drsita po plesišču. Pravi užitek ju je gledati, kot profesionalca sta. Čas je za odmor in vsa razgreta se vrneta do mize.

»Krasno plešeta,« je navdušena Kitty.

»Moram na toaleto,« hiti Nora. »Ali gresta z menoj?« ne želi imeti tekmic pri tem moškem.

»Takoj bomo nazaj,« se obrne k Giovaniju.

Hitijo do stranišča, saj ima Nora načrt: »Dekleti, saj vem, da vama ta glasba ni posebno všeč.«

»Prav sproščujoča je,« se ne da tako hitro odgnati Kitty, ki ve, da ima Nora v glavi cel projekt.

»Mislim, da vama bolj leži druga zvrst glasbe,« ne odneha Nora.

»Ja, saj sva mislili na džez,« naivno pove Mary.

»Super, se strinjam. Jaz bom z Giovanijem še malo plesala,« se oddahne Nora, saj je šlo hitreje, kot je pričakovala.

Kitty se zasmeji in pokima. Odpravijo se nazaj do mize in Nora pove Giovaniju: »Mojima prijateljicama tale glasba ni najbolj po volji.«

Giovani ne želi spustiti prilike iz rok, saj se diamanti božansko svetijo iz Norinih ušes: »Ali gremo kam drugam?« ga vidno zanima.

»Prijateljici gresta drugam, svojemu okusu primerno. Midva lahko tukaj še pleševa,« določi Nora.

Giovani si skoraj vidno oddahne. To bo lahek plen, naivna, ampak prelepa deklica: »Seveda se strinjam. Zelo rad plešem, sploh s tako čudovito plesalko.«

»Ok, lepo se imejta,« Nora odslovi prijateljici.

»Uživajta,« pomaha Kitty.

»Lepo se imejta,« potrdi Mary.

»Lahko noč, lepi dami,« je pocukran Giovani. In kraljica večera uživa v pozornostih, ki jih natresa njen lepi in duhoviti soplesalec.





Poglavje 15

JAZZ CLUB

»No, pa sva oddali Noro,« se oddahne Mary.

»Sedaj pa u izi,« se strinja Kitty.

»Kje je že najin klub?« zanima Mary.

»Mislim, da je nadstropje pravo. Bova že slišali, ko bova šli mimo,« meni Kitty.

»Bo držalo. Kar za nosom,« je vesela Mary. Medtem sta že prišli do vhoda v klub in vstopita. Ljudi je še bolj malo. Usedeta se za mizico, kjer imata krasen pogled na glasbenike, ki uživajo v igranju svoje muzike. Srkata pijačko, ki sta jo naročili in opazujeta ljudi, ki prihajajo, predvsem moške, seveda.

»Pozdravljeni, ali lahko prisedeva,« se ograsi za njima.

Obrneta se in vidita prijatelja Argentinca in Američana: »Seveda,« pohiti Mary, »prav vaju čakava,« in vsi se zasmejijo. Veliko se pogovarjajo, smejijo, zabavajo. Ure kar tečejo in Kitty je že malo utrujena.

»Na stranišče grem,« reče Kitty.

»Grem s tabo,« se ponudi Mary in že sta na poti.

»Malo sem že utrujena,« reče Kitty, ko sta na stranišču.

»Meni se še ne spi, ampak bi šla malo na palubo,« je kar malo žalostna Mary, saj se večer dobro odvija.

»Kaj če predlagam, da grem spat in bova potem videli, kako se bo razpletlo? V skrajni sili grem še vedno s tabo na palubo in vaju potem zapustim,« razmišlja Kitty.

»Odlična ideja,« se veseli Mary, saj ji je Argentinec vedno bolj všeč. Rad potuje, posluša džez, rad ima svojo družino, starše in brata in sestro. Študira in je zelo razgledan, duhovit in nezakompliciran.

Pri mizi Kitty oznani: »Malo sem že utrujena in razmišljam, da bi šla spat.«

»Tudi jaz sem malo utrujen,« reče John.

»Mene zanima, kako je ponoči na palubi, a greš z mano?« se Argentinec obrne k Mary.

»Tudi mene to zanima,« Mary kar zažari.

Odpravijo se proti dvigalom, Mary in Argentinec proti vrhu, John in Kitty v prostore, kjer so sobice. John gre za Kitty in se še naprej pogovarjata, vendar je Kitty prav čudno, kako da ne gre v kakšno drugo smer. Pred vrati sobe se ustavi in reče: »Lahko noč!«

Johnu je kar malo nerodno: »Ali se jutri lahko kaj vidiva?«

»Saj se najbrž kje srečamo. Ali boste šli kaj v mesto, na Malto?« zanima Kitty.

»Ja, ampak jaz bi se s teboj rad posebej videl?« še kar vztraja John.

»Ali greš na kakšno posebno destinacijo?« še kar ne razume Kitty.

»To ne, ampak zvečer bi šel rad s teboj ven?« končno direktno vpraša John.

»Ali nisem malo prestara zate?« ne more verjeti Kitty.

»Prav nič nisi prestara in tako dobro se je pogovarjat s tabo in prav nič naporno,« se ne strinja John.

»To je zato, ker sem stara baba in sem v življenju videla že veliko stvari in določene tudi že predelala. In mi tiste ženske muhe ne padejo več na misel. Da bi nekomu najedala kar tako, da se nekaj dogaja,« se izogiba odgovoru Kitty. Tega res ni pričakovala. Tako luštkan mlad fant, bi moral dobiti prijateljico svojih let, študentko, da bi skupaj uživala v življenju. On ima še veliko časa, da si ustvari družino, če si jo sploh želi.

»Krasna ženska si, saj veš to. Kdorkoli te bo dobil, bo, kot bi zadel na loteriji. Žal mi je, če sem te užalil, upam, da to ne bo vplivalo na naše počitnice. So lepše prav zato, ker si ti z nami,« John ne sili vanjo.

»Lahko noč,« ne ve kaj bi rekla Kitty.

»Lahko noč,« jo John prijazno pozdravi, vendar je ne upa poljubiti. Mogoče jo bo lahko kasneje pregovoril, da je krasna ženska, s katero je vsak trenutek lepši.

Kitty kar ne more verjeti, da se je kaj takega zgodilo. Res, da se z Johnom super pomenkujeta in je prav luštkan fant, ampak ni pričakovala, da jo gleda z moškimi očmi. Ali res tak mlad fant lahko nanjo gleda kot na žensko? Kljub temu da je utrujena, še dolgo ne more zaspati in razmišlja o dveh tako drugačnih moških, ki jih je spoznala na križarjenju. Če ne drugega, ji je malo dvignilo njeno žensko samopodobo, saj v bližini Nore ponavadi noben moški ne vidi nje.





Poglavje 16

LA VALETTA- MALTA

Ura zvoni 9.30, saj naj bi dekleta odšla na kopno.

»Danes ne grem na kopno, me boli glava,« napol v spanju pove Nora.

»Tudi meni se ne ljubi,« se obrne Jane.

»Punce, ne bomo se cel dan prekladale po ladji,« že vstane Kitty. »Bomo malo bolj počasi. Ampak gremo pogledat na Malto. Jaz še nikoli nisem bila tukaj.«

Tudi Mary se preteguje: »Smo se zmenili ob desetih na zajtrku.«

»S kom pa?« se dela nevedno Kitty.

»Z najinima fantoma,« z nasmeškom navrže Mary.

»A, ja?« vprašujoče reče Kitty, da Mary začudeno pogleda. Nič zafrkancije, nič heca. A je kaj narobe?

Kitty je že v kopalnici in srce ji je kar malo poskočilo, ko je Mary rekla, najinima fantoma. Saj je luštkan, ampak a ni malo premlad. Spet si polna predsodkov. Fantu si všeč, ti pa kompliciraš. Bomo videli, kako se bo razpletlo.

Kitty je kot vedno hitra in Mary že čaka na vrsto. »A boš Jane shecala, da vstane in gre z nama?«

»Bo treba, da ne bosta obe princeski preživeli dneva brez dnevne svetlobe,« se strinja Kitty.

»Vstani, Trnjulčica, zajtrk te čaka. Čez pol ure zaprejo in boš lačna,« reče Kitty in stoji čisto zraven Jane.

»Zajtrk, že grem,« se preteguje Jane »A je kopalnica že prosta?«

»Jutro. Kopalnica te čaka,« se zasmeji Mary, ki ravno takrat stopi iz kopalnice.

Mary, Kitty in Jane so hitro pripravljene in družno odkorakajo na zajtrk, Nori privoščijo krepilni spanec. Včeraj je imela plesni večer z nadaljevanjem ali brez. Zanima jih, ampak vedo, da kaj več ne bodo izvedele, razen če bo Nora tako hotela. Ko se odpro vrata dvigala, zadiši zajtrk.

»Jajčka in klobasice, sadje, kako krasno,« je vzhičena Jane. Res je lačna. »Za tale zajtrk se je splačalo vstati.«

»O, lej, fanta nas že čakata,« opazi Mary.

Argentinec ves nasmejan maha z roko, naj pridejo k njima. S polnimi pladnji se odpravijo k prijateljema. In že veselo klepetajo. Med Argentincem in Mary se kar iskri od energije. Tukaj se nekaj dogaja, ne dvomi Kitty in se izmika Johnovim pogledom, saj ni čisto prepričana, kako naj se obnaša glede včerajšnjega pogovora. Iz jedilnice opazujejo, kako se avtobusi in taksiji odpravljajo v mesto. Mesto La Valletta je na hribčku. Odločijo se, da bodo šli peš, saj ni več kot 500 m. Zajtrk z užitkom pojejo in se odpravijo proti izhodu, na obalo in peš proti mestu.

»Kako krasen razgled,« ugotavlja Mary in fotografira obalo, morje, ladje.

»Simpatično mesto je La Valletta,« doda tudi Kitty.

»Gremo pogledat cerkvico?« zanima Argentinca.

»Seveda,« se strinja Mary.

Ogledujejo si znamenitosti, ampak v vročem soncu kmalu omagajo. Že so na drugi strani mesta.

»Pijačka bi se prilegla,« meni Argentinec in že sedijo v senčki lokala ter pijejo pivičko.

»Ne počutim se dobro. Šla bi kar na ladjo,« Jane pogovori in raziskovanja ne zanimajo. Utrujena je od dolgih noči in zanimivega moškega. Odsotna je in komaj čaka na večer, ko bo spet skupaj s svojim učiteljem fitnesa.

»Saj gremo ob obali proti pristanišču in lahko boš šla na ladjo,« predlaga Kitty, ki že nekaj časa opazuje, da je Jane nezainteresirana za okolico in pogovor.

»Mi bomo najbrž šli še v park,« predlaga Mary.

»Park bo najbrž zanimiv,« se strinja Argentinec. Hodijo ob obali in fotografirajo. Že so v pristanišču in Jane se odpravi nazaj na ladjo, kjer gre najprej na kosilo, saj so jedilnice cel dan odprte s sveže kuhano hrano. Lačna je in z užitkom poje makarone z božansko omako. Utrujena je, zato se odpravi v skromno sobico. Nore ni, le kam je šla? Zanimivo. Jane se umije in uleže v posteljo ter v trenutku zaspi, saj ji res primankuje spanca.

Prijatelji se odpravijo proti mestu, kjer so videli tablo za park. Mary in Argentinec se veselo pomenkujeta in razglabljata. Za njima hodita Kitty in John. Čuti se zadrega, saj je Kitty kar malo rezervirana, zato ji John reče:

»Oprosti za včeraj. Krasna ženska si, zato sem si res želel, da bi te počitnice preživela skupaj. Spoštujem tvojo odločitev, zato ne bom silil vate, da ne bomo imeli pokvarjenih počitnic. Prijatelja?«

Kitty kar malo stisne pri srcu, saj je krasen fant in odlično se razumeta. »Prijatelja,« mu odgovori in kar malo ji je žal, da je izpustila tako dobro priliko. Bo morala počasi, pri sebi razčistiti, kaj bi rada. Končno se pojavi moški in ona ga še pred začetkom zavrne. No ja, bodo še naprej ženske počitnice.

»A tole je park?« reče Mary nejeverno pred nizko žičnato ograjo.

»Kot kaže je res. V tej vročini je trava požgana, ampak rožice lepo cvetijo,« ugotavlja Kitty.

»Poglej kakšen mali namakalni sistem. Cevi so prepredene vsepovsod, da rože sploh rastejo v tej vročini na tem hribu,« strokovno ugotavlja Argentinec.

»Tole je bolj parkec kot park,« se zasmeje John.

»Saj je res, ampak si kar oddahneš od vrveža v mestu,« se strinja Kitty.

»Gremo še do obzidja, tamle sem videl tablo,« predlaga John.

»Ker smo že tukaj, pojdimo še to pogledat in potem počasi na ladjo,« pritrdi Mary. Hodijo do obzidja in si zamišljajo zgodbe, ki so se odvijale nekaj stoletij nazaj. Čas se bliža odhodu in ladja čaka na lačne popotnike, ki si ob prihodu privoščijo pozno slastno kosilo. Dogovorijo se, da se vidijo zvečer, po večerji.





Poglavje 17

NORINA DOGODIVŠČINA NA LADJI

Dekleta odidejo na kopno. Nora še malo počaka, če bi slučajno kaj pozabile. Vsa zadovoljna ima kopalnico in sobico čisto zase. Do enajstih mora biti popolna, saj sta z Giovanijem dogovorjena in upa, da se bodo zadeve odlično razpletle. Že včeraj je bilo krasno, ampak se je zadrževala, saj je to moški, s katerim ne moreš kar na vrat na nos skočiti pod rjuhe, sploh, če ga želiš obdržati za celo življenje. Prepeva si, saj ve, da gre zmagi naproti, in ob uri je popolno urejena v oblekici, v čevljih z visoko peto, nadišavljena z dnevnim make-upom in navihano spuščenimi lasmi. Giovani jo čaka v restavraciji in že naročata kosilo.

»Poleg ribic se bo prilego vino,« strokovno oceni Giovani.

Nora ve, da mora za začetek pustiti, da moški vodi, potem ga bo že ovijala okoli prsta: »Seveda, malo vina bi se prileglo. Pravijo, da mora riba trikrat plavati: v vodi, v olju in v vinu.«

»Ha ha ha,« se Giovani zasmeji duhoviti pripombi. »To je res, vsaka ribica mora v svoji vodi plavat,« se pomenjljivo namuzne.

Nora se smehlja, saj vidi, da trnek prijema. Še malo in osvojila bo pokal. Kosilo poteka v prijetnem vzdušju z vedno več namigi in s strastnimi pogledi.

»Po sladici bi se prilegel še sladek desert,« namiguje Giovani.

»Verjamem,« se dela nedolžno Nora.

»Jagode s šampanjcem,« je vztrajen Giovani, saj ve, da Nora komaj čaka, da jo popelje v svet naslade. Ni lepšega zapeljati seksi žensko, ki ima tako originalen nakit. Prijetno s koristnim. Bila bi zanimiva partnerica, samo premalo je pokvarjena, da bi se šla njegovo dejavnost.

»Kje bi na ladji dobil jagode in še šampanjec?« pokaže zanimanje Nora, da se ne bi popoldan zaključil s kosilom.

»Tukaj dobiš, kar želiš,« se šali Giovani, ki je sedaj prepričan, da se mu obeta strastno popoldne.

»Najbrž bi se jagode res prilegle,« pritrdi Nora, čeprav je pošteno sita.

»Ali greva preverit v apartma?« predlaga Giovani: »Lahko se usedeva na balkonček in uživava v morski idili.«

Nori je vedno bolj všeč in kar oči se ji zasvetijo, da ima Giovani velik apartma z balkonom. To kaže na to, da je uglajen in bogat. Previdno mora z njim, da ga ne bo odgnala: »Zanimivo bi bilo sedeti na balkonu, daleč od hrupne množice.«

Giovani vstane in ji poda roko: »Potem pojdiva, prelepa vila, daleč od hrupa.«

Nora vstaja in na obrazu se ji zariše nasmešek. Ni dvoma, da se bo popoldan uspešno zaključil, mogoče je to celo življenjska odločitev. Giovani jo popelje do dvigala in znajdeta se pred vhodom v sobo. Kaj sobo, pravi apartma je to, z oknom in krasnim balkonom. Čez apartma jo pelje na balkon, kjer so pripravljeni mizica in dva udobna stola, napol ležalnika. Stopita na balkon in se naslonita na ograjo. Giovani jo nežno pogladi po hrbtu, da začuti mravljince po celem telesu in ji reče: »Takoj pridem« in že odhiti v notranjost. Nora kar lovi sapo od razgretosti. Še dobro, da je šel, ker se ne bi mogla zadržati in bi ga kar napadla. Dvakrat globoko vdihne, da pride k sebi, in Giovani je že pri njej. V roki drži jagode in šampanjec. Z nasmehom ji ponudi jagode in Nora vzame eno, Giovani postavi na mizo posodo z jagodami in šampanjec v ledu ter brez besed odide v apartma še po kozarca. Pustiti moram, da dečko vodi, drugače lahko zadevo pokvarim. Ko ga osvojim, bo tako po moje.

Giovani je s kozarci takoj nazaj in že naliva šampanjec in ga ponudi Nori: »Na zdravje na prelepo morsko deklico.«

»Na zdravje,« se smehlja Nora, ki uživa v lepih besedah, ki godijo njenemu ženskemu egu.

Giovani vzame jagodo v roko in jo Nori pridrži pred usti. Nora jo ugrizne in z očmi se srečata. Jagodo počasi grize in melje in jo poje. Nora vzame drugo jagodo in jo pridrži Giovaniju pred usti. Giovani jo odgrizne in prime Noro za roko ter jo podrži pred svojimi usti. Poje jagodo in poljubi njene prste. S poljubi posipa njeno tenko roko in že se znajde na eni strani vratu. Na drugi strani vratu jo nežno prime z roko in z ustnicami doseže njene ustnice, ki komaj čakajo, da se zlijejo v strasten poljub. Kako lepo se poljublja, noro, strastno. Njegove roke že drsijo po njenem telesu in se ustavijo na prsih in jih nežno masirajo. Nora se izgublja v norih vzdihih in boža Giovanija pod suknjičem ter prodira z rokami pod srajco. Giovani uživa in ji odpenja gumbe na bluzi. »Kako si lepa,« ji šepeta na uho in išče kljukce, ki odpenjajo modrček. Osvobodi ji prsi, ki svobodno pokončno skočijo iz svoje ječe. Nežno ji masira bradavičke, ki se kažejo v vsej svoji lepoti in nasladi. Nora sledi tempu in Giovaniju sleče suknjič in odpenja gumbe na srajci. Kako lepo zagorelo moško telo in z rokami boža po mogočnih prsih. Giovani se ne ustavlja, saj z rokami že hiti h krilu. Ne bo ga še odpel, z roko seže pod krilo in poboža notranjo stran stegna, da Nora popusti pritisk. Z roko drsi in že se dotakne grička, da Nora kar zaječi. Nora hiti nasproti in Giovaniju seže v hlače in poboža pripravljenega velikana. Giovani ne blefira več, dvigne Noro v naročje in jo nese na posteljo, odpne si hlače, strga Nori hlačke in že je v njej in predata se nasladi in pozabita na cel svet.

Prijetno potešena boža Giovaniju prsni koš in mehke dlake. Prav všeč ji je bilo, da jo je zagrabil. To je pravi moški, ki ve, kaj hoče. Giovani se smehelja: »Moja morska deklica, ali greva na koktajlček? Si si ga zaslužila.«

Nora bi še kar poležavala v postelji s krasnim pogledom na morje, vendar ve, da mora igrati igro, če želi do končnega uspeha. »Seveda, moj Apolon. Tvoja želja je moj ukaz« in se zahihita.

Giovani se zasmeje in se začne oblačiti, saj ve, da se bo najemnica apartmaja kmalu vrnila z izleta. Ko odhajata, skoči še nazaj v apartma, kot da je nekaj pozabil, in pokliče stevarda, da naj pospravi, da ne bo ostalo sledu o popoldanskem dogajanju. Nora uživa ob pozornosti moškega, ki jo odpelje v lokal z glasbo na koktajl. »Počasi se bo treba pripraviti za večerjo,« ji nežno reče.

»Ali res, ali je že toliko ura?« ne more verjeti Nora.

»Ja, moja sladka vila, se vidiva na večerji,« se začne poslavljati Giovani.

»Se vidiva na večerji,« reče Nora in ga poljubi.

Giovani pogleda naokoli in se nasmehne, ji pomaha ter odideta vsak na svoj konec. Nora je čisto vročična in že razmišlja, kaj bo oblekla, da bo lepa za večerjo in bo dokončno omrežila tega sladkega lepotca. Vsa nasmejana gre proti sobi in sreča svojega stevarda. Ne ve, kako naj reši situacijo, ampak stevard se ji nasmehne: »Pozdravljena, tvoja prijateljica je utrujena in spi, zato nisem mogel pospraviti sobe.«

»Je že v redu,« si oddahne Nora, da se je zaplet sam po sebi uredil. »Hvala ti, za opozorilo, da je ne bom zbudila.«

»Lepo se imej,« reče žalostno stevard, saj vidi, da je Nora čisto drugačna do njega. Sem vedel, da se ne smem ujeti v spletke, ki jih ne razumem. Pa tako mi je bila všeč. Lahko bi bila nekoč gospa doktorjeva, si misli, vendar se vzdrži, da ne naredi scene. Noče izgubiti službe, saj njegovi rojaki v Afriki potrebujejo njegovo zdravniško znanje in diplomo. Prej bo prihranil dovolj denarja za ordinacijo, prej bo lahko zdravil ljudi, ki so medicinske oskrbe nujno potrebni.

Nora vstopi v sobico in vidi, da Jane sladko spančka, zato se odkrade v kopalnico, da se bo lahko uredila, še preden bodo dekleta navalila.





Poglavje 18

QI GONG

Kitty in Mary se prijetno utrujeni vrneta s sončnega pohoda v prijetno klimatirizano sobico. Nora je v kopalnici, Jane spi, zato se odločita, da gresta za pol ure počivat, in prijetno zadremata. Kitty se zbudi in Nora se še vedno lepotiči. Potrka na kopalnico. Malo se ji že mudi, saj je zmenjena s Sun Leejem. Pripravi si obleko in tiho potrka na vrata kopalnice.

»Sem že,« pripleše ven Nora.

»Prijeten dan?« jo z nasmehom potiho vpraša Kitty, da ne bi zbudila prijateljic.

»Kot vedno,« je skrivnostna Nora.

Kitty skomigne z rameni in zapre vrata kopalnice. Hitro se stušira in uredi. Obleče se v majico brez rokavov in kratke hlače. Nora jo kritično pogleda, ko vstopi v sobo, a Kitty že reče:

»Čao, se vidimo za večerjo« in že hiti po hodniku v dvigalo, ki jo pripelje na krov. Oddahne si, ko vidi, da jo na klopci že čaka zanimiv moški, s katerim se je pogovarjala včeraj.

»Pozdravljen,« mu reče in moški se obrne, se nasmehne in ji prijazno reče: »Pozdravljena. Opazoval sem morje, kako spokojno je, brez najmanjšega valovanja.«

»Prav prijetno je, mene je skrbelo, da bom imela morsko bolezen,« nadaljuje pogovor Kitty.

»Morje je mirno in ladja je velika, zato se nihanja skoraj ne čuti,« jo poduči Sun Lee.

»Ali ste že telovadili?« zanima Kitty.

»Vas sem čakal, saj so stvari v dvoje lepše,« meni Sun Lee.

»Ne vem koliko še znam, zato bi vas prosila, če mi pomagate pri vajah,« je zaskrbljena Kitty.

»Z veseljem bom sproti kazal vaje, da jih bova delala skupaj,« se strinja Sun Lee in že kaže vaje, ki jih Kitty ponavlja za njim. Zelo prijetno je, saj se telo razteguje in Sun Lee se je včasih dotakne, da ji popravi držo. Z nasmeškom na obrazu lahkotno izvajata vaje. Ampak čas prehitro teče, zato mora Kitty počasi zaključiti, da gre s prijateljicami na večerjo. S Sun Leejem se dogovorita, da se bosta po njegovi večerji zopet srečala na palubi. Kitty je samo še dva dni na počitnicah in skupaj bi lahko preživela preostali čas njenega potovanja.


Kitty prihiti v sobo, dekleta jo čakajo, skoči v kopalnico in se na hitro še enkrat stušira ter obleče v oblekico.

Dekleta jo debelo gledajo. »Kje si bila?« zanima Noro.

»Na telovadbi,« pove Kitty le delno resnico. »Malo sem se morala razmigati.«

»A danes te ne bo zeblo v tej poletni oblekici?« vrta vanjo Nora.

»Saj je v redu, ali gremo na večerjo?« se ne da Kitty.

»Sem že pošteno lačna,« se strinja Jane in odhitijo v restavracijo, kjer jih vodja natakarjev odpelje za njihovo mizo, saj so vedno senzacija, ko se pojavijo skupaj.

Večerja nemoteno poteka in vsa dekleta so v pričakovanju večera. Le Nora je vedno slabše volje, saj Giovanija ni za njegovo mizo. »Ali se mu je kaj zgodilo?« jo skrbi. Ko so pri sladici, njihov seksi natakar diskretno prinesi Nori listek. Ko odide, ga pod mizo odpre in pokuka, kaj piše. Giovani se opravičuje, ker ga je zagrabila morska bolezen in danes ne more na večerjo. Tole mi ni nič všeč, misli Nora. Pred nekaj urami je bil še čisto v redu. Mogoče si zmišljuje, ampak saj sem igrala po njegovih pravilih, saj sem mu morala biti všeč, ali je želel, da sem bolj aktivna? Upam, da bom imela še kakšno priliko, da mu lahko dokažem, kako znam obnoreti moškega.

Večerja se zaključuje.

»Ali gremo danes skupaj na predstavo? Zanimivo bo, ko bo na predstavi nastopalo ladijsko osebje,« zanima Kitty, saj ima dovolj časa, ker ima Sun Lee večerjo naslednji termin, tako da se bosta dobila po predstavi.

»Zakaj pa ne?« se strinja Mary, saj ima Argentinec tudi večerjo šele sedaj.

»Tudi mene zanima, kako bo osebje nastopilo,« se strinja Jane, ker je s svojim trenerjem zmenjena kasneje, da ju ne bi katera prijazna gospa spet zasačila.

Nora visoko dvigne nos: »Če nimate pametnejše ideje. Sigurno bo predstava zanič, saj bodo sami amaterji« in se slabe volje odpravi proti dvorani.

Predstava je prav luštkana, čeprav na amaterskem nivoju. Pesmi in skeči so lahkotni kot se za počitniški program spodobi.

Po predstavi Kitty reče: »Ali ste videle tistega seksi črnca?« Vse so vedele katerega, saj je v predstavi res izstopal, prelep in s krasnim glasom je zapel komad. Nora se ne izda, da je to njen bivši prijatelj stevard, zato čaka, kaj bo Kitty rekla.

»To je naš stevard, zadnjič sem ga srečala pred vrati in ga vprašala za dnevni časopis ladje,« jih seznani. »Prav prijazen dečko in lep kot Apolon.«

»A takega seksi tipča imamo, pa še vemo ne zanj,« se heca Mary, ki komaj čaka, da se spet sreča z Argentincem. Ampak tipček je res lep, čeprav v osebje res ne bi posegala, da komu ne zagreni življenja.

»Saj je res lep, ampak jaz grem sedaj na fitnes,« prijavi Jane.

»Kakšen fitnes, sedaj zvečer,« je zajedljiva Nora, ker se ji večer ni izšel, kot si je želela.

»Adijo,« se ne da sprovocirati Jane.

»Ja grem na qi gong,« z nasmehom pove Kitty.

»Same športnice,« ne more verjeti Nora.

»Lepo se imejta,« uspe reči Mary. Ne ve, kako naj izpelje z Noro, ampak samo je tudi ne more pustiti. Argentinec jo gotovo že čaka. »Grem na pijačo, ali greš z menoj?« je kar malo slabe volje Mary.

»Saj nimam boljšega dela,« je zajedljiva Nora, ki ne more verjeti, da edina nima zmenka. In to ona, profesionalka na tem področju. In že sta z Mary v dvigalu, na poti v džez klub.

»Saj je vse prazno,« je razočarana Nora, »da o muziki ne govorim.«

»Malo je še zgodaj,« skuša biti prijazna Mary, vendar se ji vidi, da ji ni vseeno. Končno pride do zmenka, a si ga mora deliti s prijateljico. Spet to sranje.

Pri mizici ob robu zagleda Argentinca in odhiti proti njemu.

»Pozdravljen,« Mary veselo pozdravi.

»Živjo.« Argentinec je začuden, ker Mary ni sama, saj se je včeraj odlično razpletalo, oziroma vsaj on si je tako predstavljal.

»Čao,« je sproščena Nora in se dela, kot da ni nič narobe.

»Nora se ni imela kam dati, zato sem jo povabila s seboj,« je Mary morala opravičiti Norin prihod, da ne bo mislil, da je kaj narobe.

Nora jezno pogleda in besno strelja z očmi, ker jo je Mary izdala, zato zapiha: »Tole naj bi bile ženske počitnice, pa ste me vse izdale?«

»Se opravičujem, ampak nismo v samostanu. Sploh v življenju srečaš malo ljudi, s katerimi se odlično razumeš na vseh področjih, zato bi bilo potrebno taka razmerja negovati,« je huda Mary.

»Dekleti, kaj pijeta,« se smehlja Argentinec, saj vidi, kam pes taco moli in ni se zmotil glede včerajšnjega večera.

»Kakšen koktejl bi se prilegel,« je prevzela vodilno vlogo Nora.

»Jaz bi pirček,« uživa Mary, ki vidi da je rešila situacijo.

Naročajo pijači prijaznemu dekletu iz Brazilije, ki jim svetuje glede koktejlov in piva. Glasba pomirjujoče igra džez in lokal se počasi polni. Nora seveda sedi obrnjena s pogledom proti vhodu, da skenira moške, ki prihajajo na pijačo. Mogoče ni tako slabo, prihaja jih vedno več. Kakšen bi bil mogoče zanimiv zanjo. Ne tako kot Giovani, ampak za prvo silo bi bilo. V tistem vstopi skozi vrata moški, za katerim so se obrnili pogledi. Visok, v beli obleki, z nasmeškom na obrazu stopa proti šanku. Vsi ga pozdravljajo, kot da ga večina pozna. Naroči pijačo in se obrne proti lokalu ter si ogleduje goste. Že ko je vstopil, je opazil Noro, seksi lepotičko, s katero bi bilo zanimivo preživeti kakšen večer. Nora se sicer dela, da ga ne vidi ampak v glavi že kuje načrt.

»Mary, na stranišče moram,« oznani in že je na poti k izhodu in se ogleduje naokoli, kot da nekaj išče.

»Ali vam lahko kako pomagam?« pristopi lepotec.

»Seveda,« je vsa pocukrana Nora, ki vidi, da trnek že prijema. »Rada bi poiskala toaleto.«

»Vas bom kar spremil, saj je zakomplicirano, ker so stranišča za vse lokale skupna,« je ustrežljiv moški.

»Hvala lepa,« je Nora prijazna, vendar ni čisto prepričana, kako naj se vede. Ali jo moški hoče speljati v past? Ponavadi ona vodi z vsemi svojimi nitmi, ki jih sprede. Tukaj pa jo moški prehiteva. Ne ve, ali ima kakšne slabe namene ali ga zanima kot ženska.

Kot bi moški slišal njene misli reče po nekaj metrih reče: »Tukaj za vogalom je stranišče. Se vidiva v klubu, prelepa popotnica« in se obrne.

Nora zajame sapo in ne more verjeti, da se ji kaj takega dogaja. Moški, ki pridejo do nje ponavadi ostanejo tako rekoč prilimani nanjo, dokler jih ne odslovi. Za vogalom je res stranišče in kar nekaj časa si vzame, da si osveži mejkup, da bo popolna. Ko se vrne, je v lokalu polno ljudi in lepotec ji samo pokima z glavo in se naprej pogovarja s prijatelji. Nora je jezna in razmišlja, kako bi se lotila tega moškega. Že res, da ga ni čez Giovanija, ampak tej zadevi mora priti do dna.

»Ali bosta še kaj pila, golobčka?« se mudi Nori.

»Bi še eno pivičko,« pokima Mary.

»Tudi jaz bom isto,« reče Argentinec.

Nora je že na poti proti šanku, saj to je bil njen namen, da naveže kontakt z Lepotcem.

»Oprostite, rada bi naročila,« se obregne ob Lepotca.

»Seveda gospodična,« se ji Lepotec umakne.

Kaj je sedaj to, si misli Nora. Tip me zafrkava, ali nima pojma, kako navezati stik s pravo žensko. Nora se s polnimi rokami skuša prebiti od šanka.

Lepotec se obrne k njej: »Ali vam lahko pomagam?«

»Seveda,« Nora potlači zamero in že mu ponuja steklenici piva. Lepotec prime steklenici in si utira pot proti mizi, kjer sedita Mary in Argentinec.

»Lep večer. Vajino pivo sem prinesel, ker je imela prijateljica polne roke,« je Lepotec prijazen. In že se pomenkujejo o glasbi, potovanjih, počitnicah. Nora želi biti glavna, ampak jo kar malo odrivajo, da se potihoma jezi.

Ko je zadeva že kar napeta, se hoče Mary izmazati iz teh krempljev in predlaga: »Kaj če bi šli pogledat malo na palubo ?«

Argentinec je takoj za. Lepotec pa reče: »Vidva kar pojdita, midva z Noro bova še malo muziko poslušala.«

Nora je užaljena in že hoče nekaj zabrusiti, v tistem Mary in Argentinec vstaneta. »Čao,« reče Mary.

»Lahko noč,« je zadovoljen Argentince, saj ni vedel, kako se bo izvil iz krempljev.

»Kaj boš pila?« reče Lepotec, ki ne dovoli, da bi Nora ugovarjala. Tale lepotička je vredna greha in kako se bori za prevlado. Že dolgo ni srečal tako gajstne bejbe.

»Koktajl,« se sprosti Nora, saj vidi, da prihaja njen čas, ko bo lahko pokazala vse čare. Koktajl je na mizi in z Lepotcem se že pomenkujeta o potovanjih, počitnicah ...

»Ali greva na nočni prigrizek?« kar naenkrat vpraša Lepotec.

»Kam pa?« zanima Noro.

»K meni ali k tebi?« je direkten Lepotec.

Nora od te predrznosti kar lovi sapo, ampak počuti se grozno, saj edina nima zmenka. Drugi zmenki ne veljajo, saj nihče ne ve zanje. Hitro se znajde: »Jaz nimam v sobi nobenih prigrizkov.« Noče se tako ponižati, da bi vedel, da so z dekleti skupaj v isti sobi.

»Saj to ni problem, pokličeš stevarda in ti prinese, kar ti srce poželi,« je realen Lepotec.

»Stevarda ne bi budila sredi noči. Sploh nisem lačna,« se namrdne Nora.

»Kakor želiš. Nisem hotel, da se prijeten večer že konča,« malomarno navrže Lepotec.

Ob tem priznanju je Nora čisto paf: »Saj se še ne mudi?«

»Čez nekaj minut bodo lokal zaprli,« jo seznani Lepotec.

»Ali greva lahko kam drugam?« ne želi končati večera Nora.

»Na palubi zna biti zanimivo. Samo ne vem, če bo v redu, če srečaš svojo prijateljico.«

Kako odlično razmišlja ta lepi moški. Se čisto strinjam z njim, samo ne smem takoj pokazati tega. »Paluba bi bila zanimiva, samo na ladji mi je ob gledanju zvezd slabo,« naplete zgodbo Nora, ki jo je slišala od znanke.

»Prav veliko možnosti nimava,« jo izziva Lepotec.

»Najbrž res ne,« pritrdi Nora in se skuša nevidno ujeti v past.

»Potem je najbolje, da greva k meni. Imam pijačo in tudi kaj za pod zob bi se našlo,« Lepotec predlaga .

»Tudi meni se še ne spi,« se nasmehne Nora in Lepotec vstane, ji ponudi roko in jo rahlo potegne navzgor, da se skoraj nasloni na njegove lepo izoblikovane mišice. Odpelje jo po dolgih hodnikih do svojega apartmaja, odpre vrata, jo potegne za sabo, zaloputne vrata in jo prisloni na steno ter jo začne strastno poljubljati. Nora se mu ne more upirati, noče se mu upirati. Potegne ju val strasti in čas se ustavi.

Sonce sije skozi okno in Nora se pretegne. Uživa v veliki postelji z Lepotcem ob sebi. To pa je bila divja noč. Mogoče bi vseeno skenslala Giovanija. Tale tipček je čisto nor. Pravzaprav bi lahko danes ostala kar tukaj, čeprav gredo prijateljice na izlet. Pokuka na uro in šele osem je. Časa je več kot dovolj za odločitev. Upa, da ji bo lepotec to predlagal, saj se je včeraj izkazala. Lepotec zdolgočaseno odpre oči, jo pogleda in nič.

Ob takem obnašanju je Nora vznemirjena, saj ne ve, pri čem je, zato vzame pobudo: »Dobro jutro.«

»Jutro,« se odzove moški. Ve, da v Nori vre, ampak pozna tak tip ženske, ki potrebuje malo psihičnega mučenja, drugače ji nisi zanimiv in s tabo pometa, kot si zaželi.

Ker ni drugačnega odziva, Nora poskuša izpeljati načrt. »Počasi bom morala oditi, saj grem s prijateljicami na izlet.«

»Prav,« je nezainteresiran Lepotec.

V Nori vre, ampak ne more se mu ponujati. Vseeno bo malo zavlačevala, zato sladko vpraša: »Ali lahko uporabim kopalnico?«


»Ja,« reče Lepotec.

Nora je jezna, vendar zna igrati svojo vlogo, zato se gola mično sprehodi do kopalnice. Lepotec se globoko v sebi smeji, saj ve, da želi preživeti dan z njim, ampak on bo sladko spančkal in šel v fitnes, da bo zvečer v formi. Nora počasi pride iz kopalnice, vsa osvežena in dišeča in znova poskusi: »Sedaj bom šla, da grem s prijateljicami na zajtrk in potem na izlet.«

»Ok,« je Lepotčev odgovor.

Ali je tip tako zabit ali kaj. Dobil je prvakinjo, sedaj se pa dela, kot da ni nič, se kuha v Nori. Nora poskusi še zadnji adut, se nagne k Lepotcu in ga poljubi. Srečata se iz oči v oči, saj ga Nora nepremično motri, ampak Lepotec ji neusmiljeno vrača pogled. V ihti Nora vzame obleko in jo obleče ter si obuje čevlje.

V njej se najdejo še zadnji koščki bontona, da ob odhodu reče: »Na svidenje« in besna odhiti po hodniku.

Lepotec odvrne: »Na svidenje« in ko se vrata zaloputnejo, se na glas zareži: »Bom ukrotil tole trmoglavko. Še iz tal mi bo jedla.«

Nora privihra v svojo sobico, da vrata skoraj vrže s tečajev. Mary in Jane se v šoku dvigneta iz spanca. »Kaj je?« šokirano vpraša Mary, saj misli, da se je kaj groznega zgodilo.

»Nič,« odvrne Nora, ki vidi, kaj je povzročila. Sploh pa ostale ne smejo vedeti za njen poraz. »Grem v kopalnico« in že je ni več.

Mary in Jane padeta nazaj v posteljo in zaspita, saj je do zvona budilke še ena ura in res sta utrujeni.





Poglavje 19

ZVEZDNI UTRINEK

Kitty v svoji lahni beli oblekici hiti po palubi. Previdna mora biti, da se ji pete ne zataknejo v kakšno špranjo. Na klopci jo že čaka Sun Lee, ki se obrne, ko začuti, da nekdo prihaja. Pozdravi jo z nasmeškom, saj vidi, da se je zaradi njega spremenila v princesko.

»Dober večer,« reče Kitty.

»Dober večer,« odzdravi Sun Lee, vesel, da je Kitty prišla. Te njegove počitnice se obračajo na bolje, saj je spoznal zanimivo sogovornico. »Kako lep večer. Zvezde sijejo v vsem svojem sijaju,« še doda.

»Kako lepo je,« pritrdi Kitty in se usede na klopco k njemu. Opazujeta zvezde in njihov odsev v morju, ki nežno valovi ob prijetni sapici. Pomenkujeta se in Sun Lee položi svojo dlan na njeno dlan. Kitty je prijetno čutiti toplo dlan na svoji in se kar ne more osredotočiti na pogovor. Kar malo zmedena je, vendar se skuša še naprej pogovarjati, čeprav ji misli vedno bolj uhajajo k dotiku dlani.

Sun Lee iztegne drugo roko in reče: »Poglej zvezdni utrinek.«

»Oh, kako je lep,« je vzhičena Kitty.

»Zaželi si kakšno veliko željo in uresničila se ti bo,« se smehlja Sun Lee in jo z desno roko objame čez rame, levo pa položi na njeno dlan v naročju.

Kitty si zaželi, da bi srečala moškega svojih sanj. Mogoče je pravi že tukaj. Obsedita tiho v mesečini, vsak s svojimi mislimi in uživata v tesni bližini drug drugega in se ne upata premakniti, da ne bi prekinila te čarobnosti. V tistem se odprejo vrata in glasna skupina prihaja proti njima.

Sun Lee se hitro osredotoči na novo situacijo in predlaga: »Ne bi bil rad nevljuden, ampak mogoče bi šla na moj balkon v apartma, kjer bi lahko v miru opazovala zvezde. Tukaj je postalo zelo hrupno.«

Kitty je vesela ponudbe, zato reče: »Res postaja hrupno. Tako lepo je v tišini opazovati nočno nebo. Mogoče bi res šla na manj obljuden kraj.«

»Na palubi bo vedno več ljudi, ki si bodo želeli opazovati zvezde. Vsak večer je tako, zato se zatečem v svoje prostore,« ji razlaga Sun Lee.

»Najbrž bi bilo res najbolje, da nadaljujeva na tvojem balkonu,« je presrečna Kitty, ki res uživa v drobnih pozornostih zanimivega moškega. Vstaneta s klopce in se odpravita proti vratom ter se z dvigalom odpeljeta do sedmega nadstropja. Od dvigala proti sobi je dolg hodnik in Sun Lee nehote prime Kitty za roko, saj hodita tesno skupaj. Kitty ne odmakne roke, temveč jo nežno prime in zadovoljno korakata proti apartmaju.

»Kako lepo,« zavzdihne Kitty, ko se odprejo vrata apartmaja in vstopi.

»Prav prijetno je tukaj, ampak na moč samotno,« pritrjuje Sun Lee in odpelje Kitty mimo ogromne zakonske postelje na balkon. Ponudi ji stol in predlaga: »Ali bi kaj pila? V hladilniku je vino, pivo, wiski in še kaj bi se našlo.«

»Kakšen kozarček vinčka bi se prileglo,« pritrdi Kitty. Sun Lee gre v sobo po vino in kozarce. Kitty uživa v mirnem poletnem večeru na balkonu, z morjem in zvezdami ter vznemirjena pričakuje, kaj ji bo prineslo nadaljevanje.

»Se opravičujem ampak nimam kozarcev za vino,« se prikaže med vrati Sun Lee s kozarci za vodo in steklenico vina.

»Ni važno, kakšni so kozarci, važno je, kaj je notri,« se pošali Kitty in zasmejita se.

Sun Lee natoči vino in se usede zraven Kitty. Nazdravita in počasi pijeta prijetno, omamljujočo tekočino. Skoraj nehote Sun Lee objame Kitty čez rame in oba uživata v prijetnem trenutku. Njuna energija se stopnjuje in Sun Lee se skloni in poljubi Kitty, ki mu poljub vrne. Nežno jo poboža po tilniku in Kitty zaječi od ugodja. Poljubi so vedno bolj strastni in z roko ji drsi po oblekici in raziskuje njene obline. Kitty se topi v njegovih nežnih rokah, Sun Lee jo prime in dvigne ter odnese v posteljo, kjer se crkljata in odkrivata drug drugega, dokler se ne izgubita v vrtincu slasti.

»Dobro jutro, moje sonce,« z iskricami v očeh pozdravi Sun Lee.

»Dobro jutro,« je Kitty še malo krmežljava, vendar zadovoljna. »Koliko je ura?« je že zaskrbljena.

»Pol devetih,« jo boža Sun Lee.

»Groza, ob desetih imamo odhod na izlet,« že vstaja Kitty.

»Ali ne bi ostala danes z menoj?« je žalosten Sun Lee.

»S prijateljicami smo izlet že plačale. Najbrž jih tudi skrbi, kje sem,« se oblači Kitty.

»Ali se vidiva popoldan?« želi vedeti Sun Lee.

»Pridemo okoli štirih. Lahko se dobiva ob petih,« si obuva sandale Kitty.

»Prav se vidiva ob petih na palubi, ob najini klopci,« dopolni Sun Lee.

»Se vidiva ob petih na palubi,« potrdi Kitty in hoče odhiteti. Sun Lee jo nežno objame in poljubi na lice. Kitty se za trenutek izgubi v objemu, ampak že je organizirana in hiti iz sobe: »Na svidenje« in že je več ni.

»Na svidenje,« Sun Lee zasanjano zre za njo, saj že dolgo ni tako užival, kot to noč.

Kitty je prav potiho prispela v sobico, da ne bi zbudila prijateljic. Mary in Jane sladko spančkata. Nora je očitno v kopalnici, saj se sliši teči voda izpod tuša in nekakšno godrnjanje. Kitty se sezuje in obleko zamenja za majico, da bo lahko skočila v kopalnico, ko bo prosta.





Poglavje 20

MARY NA PALUBI

Mary in Argentinec objeta hodita po palubi in se ustavita ob robu, kjer je prazna klopca. Usedeta se in poljubljata, dotikata, božata. Vsa zasopla sta.

»Včeraj sem našel skrivni kotiček, kamor nihče ne pogleda,« pove Argentinec.

»A mi boš pokazal?« vpraša Mary.

»Kaj pokazal?« se zasmeji Argentinec in Mary z njim, saj uživata v njunih dovtipih.

Argentinec vstane in prime Mary, ki mu sledi. »Ta prostor je bil že včeraj odklenjen,« vstopi v prostor Argentinec, Mary takoj za njim in zapre vrata. V prostoru je klopca in že sta na njej. Se raziskujeta in utapljata.

Ampak čas prehitro mineva in Mary po navalu hormonov, ki se končno umirjajo, ugotavlja, da niti ne vesta, kaj je ta prostor. »Jutri gremo na izlet,« reče Mary, kakšno urico bi vseeno še odspala.«

»Se strinjam s tabo,« je zadovoljen Argentinec. »Pojdiva, saj jutri gremo skupaj na izlet.«





Poglavje 21

IZLET V TAORMINO

»Dobro jutro,« reče Kitty.

»Jutro,« zamrmra Nora, ki slabe volje stopi iz kopalnice. In že je Kitty v kopalnici, da se hitro uredi.

Nora ropota, ker išče primerno obleko oziroma hlače za izlet in zbudi Mary: »Koliko je ura?«

»Devet,« sikne Nora.

»Dobro jutro tudi tebi,« je začudena Mary, saj ve, da Nore ni bilo in bi morala skakati od veselja, v resnici pa je slabe volje. »Vstati bo treba, da bomo šle na zajtrk, da bomo pravočasno na zbirnem mestu.«

»Jaz sem že vstala, kot vidiš,« je sitna Nora.

V tistem zazvoni budilka in Jane se zbudi in jo hoče ugasniti. Mary se hihita, ker zvoni njen mobitel ampak ga noče ugasniti, da bo Jane lahko vstala. Iz kopalnice pokuka Kitty: »Jutrek.«

»Jutro, smo pa dobre volje,« se smehlja Mary.

»Zakaj pa ne. Danes gremo na izlet v neznano in sigurno je lep sončen dan in zajtrk z vsemi dobrotami ža čaka,« Kitty pripleše iz kopalnice.

»Zajtrk,« je že budna Jane. Mary odhiti v kopalnico, da si vzame nekaj minutk zase in za osebno higieno. Hitro je iz kopalnice in Jane, ki je še vsa krmežljava, jo zamenja.

Tudi Jane se je v nekaj minutah uredila in dekleta so nared za zajtrk. Nobena ne upa vprašati Nore, kaj se je zgodilo, saj drugače sploh ne bodo šle na izlet. Jo bodo že pohecale na avtobusu, kjer si ne bo mogla privoščiti izbruha, saj bodo tudi drugi ljudje zraven. V javnosti se ne bo izpostavljala, saj nikoli ne ve, kje je kakšen pravi snubec zanjo.

Še vse utrujene počasi pojejo zajtrk in se odpravijo na zbirno mesto. Argeninec in John jih že pričakujeta na zbirnem mestu, kjer jih čakajo tudi animatorji, da bodo šli z ladje na avtobuse, ki jih bodo odpeljali v malo mestece v notranjosti, v Taormino.

Zanimivo, sploh niso poznale tega starega mesteca z amfiteatrom, kjer poleti potekajo koncerti in izvajajo svetovne opere. Vodička je povedala, da je pred dvema tednoma tukaj nastopal Sting.

»Tole je res zanimivo mestece. Še dobro, da je bilo v kompletu, drugače sploh ne bi vedele, da obstaja,« je navdušena Kitty.

»Zase govori, jaz sem vse to vedela in sem si zadevo hotela na lastne oči pogledati,« sitnari Nora.

»Kaj je s tabo? Saj ti nismo nič naredile,« gre na živce Jane.

»Ti pa kar tiho bodi, ko si cele noči na fitnesu,« teži Nora.

»Kje si bila ti včeraj? Ko sem prišla, te še ni bilo, nisem jaz kriva za tvojo slabo voljo,« se ne da Jane.

V Nori kar vre, ampak ker so okoli nje ljudje iz avtobusa, se zadrži in se umakne na drug konec skupine, da je prijateljice ne bi kaj več spraševale. Njena noč je bila pravi polom. Bolj ko se je trudila, bolj jo je tip odrival. Sedaj bi se morala crkljati v postelji z njim, ne da je na tem trapastem izletu, kjer se vsi delajo, da jih zanima zgodovina. V resnici nimajo pojma.

Glede na to, da so se tako dolgo vozili z avtobusom, je dve urici še prehitro minilo. Nora je skušala zapolniti prosti čas z ogledovanjem trgovinic. Mary, Argentinec, Jane, Kitty in John so si na poti kupili sladoled in čakali na zbirnem mestu v senci krasne cerkvice. Cela skupina se je sprehodila do avtobusa in spet so bili na poti na svojo ladjo.

Iz vitrin je prijetno dišalo. Ker so se vsi izletniki vrnili istočasno, je bil v menzah pravi kaos, saj so bile dolge čakalne vrste, da so prišli do hrane. Po kosilu sta Mary in Argentinec zaljubljeno odšla na pijačko. Ostala tri dekleta so se odpravila v sobico. Kitty je hitro stopila v kopalnico, da je ne bi Nora prehitela.

»Zakaj se ti tako mudi, tudi jaz bi se rada strušilara?« je besna Nora.

»Samo pet minutk mi daj,« je spravljiva Kitty.

»In zakaj si ti toliko boljša, da greš vedno prva v kopalnico,« se Nora hoče prepirati.

Jane vidi, da zadeva ne pelje nikamor, zato se preobleče v majico in se zlekne v posteljo ter takoj sladko zaspi.

Nora brska po oblekah, da bi si izbrala zmagovalno obleko za večerjo. Mogoče bi za sprostitev naročila svojega stevarda, ampak kot kaže, bo Jane ostala v sobi. Kje hodi Giovani, ali je res tako bolan. Mogoče bi se športno oblekla in odšla v apartma pogledat, ali je že kaj boljši in bo danes lahko imela galantno večerjo s kavalirjem. To bo naredila. Izbere oblekico za popoldan in skoči v kopalnico, ko pride Kitty ven. Ko se uredi in nališpa, gre poiskat apartma, v katerem sta bila z Giovanijem, saj si je natančno zapomnila številko, da bi se lahko vrnila v sanjsko deželo. Potrka na vrata in ženski glas nekaj odgovori. Čudi jo, vendar počaka. »Mogoče je čistilka,« si misli sama pri sebi. Vrata se odprejo in skoznje pogleda starejša urejena gospa, ki začudeno vpraša »Prosim, želite?«

Nora je v šoku, vendar se kot vedno hitro znajde: »Oh, oprostite. Zmotila sem se v apartmaju. Prijatelja iščem.«

»Nič hudega, na svidenje,« je gospa prijazna.

V Nori kar vre. Ali je to Giovanijeva žena ali prijateljica? Tudi on je samo blefiral. Kako da vedno naleti na same problematične moške. Besna je, zato odhiti na palubo. Hoče biti nekaj minut sama, tukaj pa kar vre od življenja. Vsi so na palubi, ležalniki zasedeni, lokali polni. Hrup ji reže skozi možgane. Ubežati želi pred ljudmi, vsaj za nekaj minut, da sestavi svoje počitnice. Z dvigalom se odpravi navzdol, kjer je kazino. Po navadi je prazno čez dan. Zaveje prijeten hlad, ko stopi iz dvigala, saj klima odlično deluje. Prazno je in usede se za mizo, da bi premislila. V dveh dneh bo težko našla sanjskega moškega, ampak se bo potrudila. Kmalu bo večerja, potem nočno življenje. Obleči se mora tako, da drugih žensk ne bo opaziti. Odločitev je padla in že je na poti nazaj v sobico. Jane sladko spančka, zato ima Nora dovolj časa za obisk kopalnice, da se pripravi na večer osvojitev.





Poglavje 22

VEČER

Dekleta se zbirajo v sobi. Nora vsa zavzeta stopi iz kopalnice. Nobena nič ne reče, saj ne vedo, kakšne volje je, in ne bi si rade pokvarile večera. Ugotovijo, da je spet na osvajalskem pohodu, zato si kar oddahnejo, saj ima v tem primeru veliko dela z moškimi.

Obleke kar letijo in v vseh je odlična. Zmagovalna je fluorescenčno rumena, ki se krasno poda k njenim črnim lasem in lepo porjaveli koži. Četverica vstopa v restavracijo in glave se obračajo, da jim sledijo s pogledi. Štiri zanimiva dekleta, ki so videti kot filmske zvezde na rdeči preprogi.

Nora pogleduje okoli in ne vidi nič pametnega. Seveda, če so jo dali na večerjo z malimi otroki. V tem terminu so samo družine in ni zanimivih samskih moških, ki bi kaj obetali. Njena slaba volja se začenja vračati, ampak ohraniti mora dobro voljo za žurko, zato oznani:

»Danes gremo na pohod po lokalih.«

Dekleta ne vedo, kako naj začnejo to občutljivno temo.

»Lahko do enajstih, potem imam zmenek,« končno pove Jane.

»Kakšnih enajstih, takrat se žurka šele začne,« se ne da motiti Nora.

»Do takrat imam čas, potem grem,« vztraja Jane.

»Tudi jaz imam čas do enajstih, potem grem na qi gong,« pojasni svoje načrte Kitty.

»Kakšen qi gong?« Nora ne more verjeti svojim ušesom. »Kaj pa ti Mary?«

»Po večerji grem ven,« prizna Mary.

»Kam?« je nestrpna Nora.

»Z Argentincem sem dogovorjena,« prizna Mary.

»Boš šla kasneje z njim,« določi Nora.

»Ne, ne bom. Po večerji grem,« je odločna Mary, čeprav ve, da bo Nora popenila.

»Kaj se to pravi. Prišle smo kot prijateljice, sedaj me boste vse pustile na cedilu. Kakšen žur je to? Kakšne ženske počitnice?« dviguje glas Nora.

»Pomiri se. Vsi te poslušajo. Sploh te prijateljice nismo zanimale, ko si imela tipčka. Sedaj smo me na vrsti,« ji pojasni Kitty.

»Kako ste nesramne. Nobena noče z mano na pijačo. Ali bom morala po večerji spat?« igra na karto užaljenosti in upa, da se je bodo usmilile.

»Kot sem rekla, lahko grem do enajstih,« je neomajna Jane.

»Jaz tudi,« hitro potrdi Kitty. »Saj boš do takrat že našla koga za pijačko, saj si mojstrica v tem.«

Nora se ob tej pohvali kar malo napihne ampak še vedno užaljeno reče: »No, prav. Do takrat bom imela že vse pod komando.«

Po večerji se Mary takoj poslovi. Argentinec se je s svojim cimrom Johnom dogovoril, da mu za nekaj uric prepusti sobo. Zato se Mary in Argentinec srečata na palubi in odhitita v malo sobico, kjer se poljubljata, objemata, dotikata, božata in predata strastem.

Dekleta se po večerji odločijo, da gredov v latinolokal, z dobro južnoameriško muziko in odličnimi koktejli. Še zgodaj je, zato ljudi skoraj ni. Le dva para, ki sta prišla z večerje. »Glede na to, da je drugi termin za večerjo šele sedaj in so tam sami dobri tipčki, nimam sedaj tukaj kaj početi,« ni zadovoljna Nora.

»Ali gremo kam drugam?« je spravljiva Jane.

»Saj drugje ni nič bolje,« Nora postaja slabe volje, ker ni niti deklet, ki bi se jim pridružila. Njeni izdajalski prijateljici jo bosta pa zapustili.

»Po tem koktejlu gremo lahko drugam malo pokukat,« predlaga Kitty.

»Bomo turnejo naredile,« se pridruži Jane.

»To je turneja ob devetih zvečer. Bolj matineja kot turneja,« je slabovoljna Nora. Ker se nič ne dogaja, pristavi: »Prav, po tem koktelju gremo lahko drugam.« Samo da je po njenem, drugače je ogenj v strehi.

Odpravijo se iz praznega lokala in takoj za vogalom vstopijo v prostor, kjer vrtijo stare popevke iz 50-ih. Nekaj starejših moških sedi za šankom in z zanimanjem opazujejo mlada dekleta. »Ne vem, če je to pravi lokal,« Nora ni prepričana, ali naj se ukvarja s temi starčki. Mogoče bi bilo zanimivo, vsekakor bolje, kot če gre prva spat.

»En koktejlček lahko spijemo, potem gremo naprej,« meni Kitty.

»Zakaj ne?« se vda Nora in že poznavalsko pregleduje karto koktejlov, ki leži na šanku. Simpatičen starejši moški jo ogovori:

»Ali smem predlagati kakšen koktejl?«

»Seveda, zakaj ne,« je Nora takoj v akciji.

»Na kakšni podlagi bi ga želeli. Z whiskijem, vodko, rumom?« je poznavalski.

»To je precej izbire. Ne maram preveč sladkega,« predlaga Nora.

»Mogoče kakšnega z rumom,« zanima gospoda. Nora se zapleta v razgovor in tudi drugi dve naročita svoj koktajl.

Nora ne more iz svoje kože. Čeprav se ji gospod zdi malo star, vseeno uporablja svoje čare, da bi ga malo omrežila. Tako malo za hec, da si spet pridobi samozavest, kot ženska. Gospod je sicer prijazen, ampak ni videti, da bi padal na te finte. Prijazno se pogovarja tudi z Jane in Kitty.

Ko popije svojo pijačo, se začne odpravljati: »Moja žena je šla po večerji spat, ker jo boli glava. Sam sem si zaželel pijače, zato sem se odločil, da pridem sem, kjer vrtijo glasbo moje mladosti. Hvala lepa za prijetno družbo in lepo se imejte, dekleta.«

»Lahko noč,« se smehlja Jane.

»Lahko noč in lepe počitnice,« je prijazna Kitty.

»Lahko noč,« zajame sapo Nora. Kaj je danes narobe? Poraz za porazom. In mudi se ji, ker ne more sama sedeti za šankom, kot kakšna prodajalka noči.

Dekleta so spila koktejl in Kitty, ki opazi, da Nora spreminja voljo kot aprilsko vreme, predlaga: »Čas je, da gremo naprej,«

»Prav,« se trdo strinja Nora.

»Ok,« ne moti Jane, saj ima še nekaj časa, da se dobi s svojim trenerjem.

Spet so v lokalu, kjer igra džez. K sreči ni Lepotca, ampak je nekaj zanimivih moških in nekaj parov. Nora s pogledom ošine prostor in se nemeri k prazni mizi zraven treh moških, ki si jih ogledujejo in pijejo svojo pijačo. Dekleta se usedejo. Nora poskenira dogajanje pri sosednji mizi in se obrne k fantom: »Ali si lahko sposodim jedilni list, oziroma pijačni list?« je duhovita.

Fantje se zasmejijo in eden reče: »Seveda. Lahko tudi pomagamo pri izbiri. Smo že dva koktejla spili in so zelo zanimivi.« Nora je mojstrica komunikacije, zato pogovor prijetno steče. Pozabi na to, da morata prijateljci oditi.

»Počasi odhajam,« pretrga pogovor Jane. Nora se ne zmeni zanjo.

»Tudi jaz grem,« že vstaja Kitty.

K sreči se eden od fantov znajde in reče: »Gospodični še ni treba iti. Lahko spijemo še kakšen koktejl.«

Nora je zmagovalka. Ta večer ne bo šel v nič. Fantje so kar v redu. Mogoče se bo kdo ujel na trnek. Predvsem visok, črn, simpatičen. Sicer so malo preveč povprečni, ampak mogoče potrebuje takega. Vsi temperamentni ne želijo kaj več kot avanturo z njo.

»Čao, punci,« odzdravi Nora. »Lepo se imejta« in se obrne nazaj k fantom kjer prijetno kramljajo. Glasba igra v živo, lokal se polni. Nora spet uživa v pozornostih, ki ji jih namenjajo kavalirji. Vedno bolj je prepričana, da je prijazni moški kar pravi zanjo. Moški se počasi začnejo odpravljati in njen prijazni fant reče: »Lep večer še naprej. Počasi gremo spat, da ne bo žena skrbelo, kje smo.«

Nora je v šoku in ne ve kaj naj naredi. Sama ne more ostati za mizo. V tistem, kot rešilna bilka iz ozadja, sliši glas: »Zdravo, fantje. Ali boste še enega spili?«

»No, ja, mogoče res samo še enega,« se strinja eden od fantov.

Nori se zdi, da sliši znan glas. Ne obrne se, saj se to za damo ne spodobi. Čuti, da se ji tresejo kolena in sploh se počuti kot kakšna pubertetnica.

»Dober večer, princeska,« je pri njej sogovornik. Njen Lepotec, na katerega je cel dan besna, sedaj, ko je ob njej, pa nebogljena.

»Dober... večer,« komaj izdavi.

Fantje se pomenkujejo in pijejo novo pijačko, Nora se bolj malo vključuje, ampak tega nobeden ne opazi, saj so fantje stari prijatelji.

»Zdaj res gremo spat. Jutri gremo na izlet z otroki in bomo težko vstali,« reče črnolasi fant.

Pozdravijo se in Nora ostane sama z Lepotcem, ki počasi srka pijačo. »Noč je še mlada. Kakšno pijačko si lahko še naročiš.«

Nora si naroči pijačo, ampak Lepotec vstane in gre od mize. Čisto je zmedena, sploh ne more misliti. Spet se hoče jeziti, ampak Lepotec ji ne dovoli. Pride nazaj s koktejlom in ji razlaga sestavine. Čisto nič ga ne posluša, ampak je čisto omamljena. Le kaj je z njo? Lepotec se smehlja, saj vidi, da je njegova taktika uspela. Danes bo nora noč.

»Ali greva na palubo?« jo vpraša.

»Rabim malo svežega zraka,« se strinja Nora. Skrbi jo, kaj se bo zgodilo, ampak vsaj večer ne bo šel v nič.

»Če rabiš zrak, lahko greva v moj apartma, da ne bo preveč ljudi okoli,« nedolžno predlaga Lepotec.

»Lahko tudi,« se strinja Nora, saj ne bi rada srečala katere od prijateljic. Bolje, da čim manj vedo o njenih dogajanjih, da se ne bodo zgražale.

Lepotec jo meni nič tebi nič prime za roko in jo vodi do dvigala. Sama sta v dvigalu in s telesom jo stisne ob steno in strastno poljubi. Nora hoče poljub vrniti, takrat se odprejo vrata dvigala in Lepotec jo zagrabi za roko in povleče iz dvigala. Nora kot kužek caplja za njim in ni ji jasno, kaj se z njo dogaja. Vrata v apartma se odprejo, potegne jo za roko in potisne za vrata. Prisloni jo ob steno in Nora je izgubljena.





Poglavje 23

POMPEJI

Dekleta imajo v kompletu potovanj tudi Pompeje, starodavno rimsko mesto, ki je živelo na vrhuncu civilizacije. Čeprav so vse utrujene od naporne noči, se le odpravijo na zbirno mesto, od koder jih z avtobusi odpeljejo daleč nazaj v zgodovino.

Saj so o Pompejih že veliko slišale, ampak lokalni vodiči poznajo veliko zanimivih zgodb. Kako so imele hiše obrtnikov pogled na ulico, kjer so lahko iz prve sobe prodajali svoje izdelke. Zanimivo, da so imeli bogati zaprte hiše, znotraj pa vrtove oziroma dvorišča in svoje prostore za služinčad. Seveda ne gre zanemarjati res odločno arhitekturno izdelane objekte, kot je vodovod. Zanimiva so bila tudi skupna kopališča, kjer so se v savnah menili o biznisu. Seveda je bilo puncam najbolj zanimivo, da so imeli v vsaki ulici javno hišo, do katere si prišel kar po smerokazu, ki je bil odtisnjen v tlakovano ulico ali celo na steno hiše v obliki falusa. Ogledali so si javno hišo, kjer je stranka lahko po sliki, mozaiku na steni izbrala, katera poza bi ji bila zanimiva. Da pa bi se mladi fantje posteljnih spretnosti lahko naučili, so bile te usluge zanje zastonj. Zanimivo, kako odprta je bila ta družba. So že ugotovili, kaj ljudje potrebujejo. Praktična arhitektura in življenje.

Od vseh mogočih podatkov se jim je kar vrelo v glavi in z vročega poletnega sonca so se končno odpravili nazaj na avtobus in na ladjo. Lakota je huda stvar, žeja še večja. Pojedle so in se odpravile v lokalček na pijačo. Nori se je strašno mudilo, ampak ker je bila žejna, je šla s prijateljicami.

»Vino in vodo,« je naročila Nora.

»Pirček zame,« se je smehljala Mary.

»Jest bi tudi pirček,« je žejna Jane.

»Bom jaz tudi en pirček,« pove Kitty. »Kakšen program imamo za danes?« se obrne k dekletom.

»Jaz se bom šla malo uredit za večerjo,« nezainteresirano odgovori Nora, v njej v resnici vre od razburjenja. Ne ve, kaj naj. Svojega stevarda ni videla že dva dni, ne ve, kaj se dogaja z Giovanijem, in strašno jezna je na Lepotca, ki je ves nor v postelji, drugače jo tretira kot eno koko. Mu bom že dala koko, jest sem ženska, ki ve, kaj hoče.

»Saj je še tri ure do večerje,« se smeji Kitty.

»Saj vemo, da imaš višji standard čistoče,« je kar malo zajedliva Jane.

»Tale vinček se bo res prilegel,« jo ignorira Nora. »Krasno je ohlajen.«

»Na zdravje, dekleta! Na srečne počitnice,« dvigne svoj kozarec Mary in vse tri se ji pridružijo. »Na zdravje.«

»Tole se je prileglo,« je zadovoljna Kitty.

»Odličen vinček,« je poznavalska Nora. »Ali gre še katera takoj v sobo?«

»Meni bi se prilegel še en pirček, se mi nikamor ne mudi,« je zasanjana Jane.

»Tudi meni se nič ne mudi. Bom imela randi po večerji,« se smehlja Mary.

»Ti kar pojdi in lepo v miru uživaj,« Kitty ve, kam pes taco moli.

Nora si oddahne, čeprav tega ne pokaže. »No, prav, če se vam tako zdi, bom šla na priprave. Se vidimo,« in že je več ni.

»Dogaja, bi rekla,« meni Jane.

»Bi rekla, samo ne vem, kaj,« se strinja Mary.

»Sploh nisem na tekočem, ampak nekaj sigurno je, ampak čudno, da je tako razburjena. Mogoče srečno poročen?« modruje Kitty.

»Pri njej vedno dogaja vse sorte, ampak na koncu nič pametnega,« meni Jane.

»Nikoli ne bo našla dobrega tipčka, če bo hotela vse sama voditi,« je kritična Mary.

»Kakorkoli, punce, tole so odlične počitnice. Potovanje, zanimivi kraji in še moški,« menja temo Kitty.

»Kljub temu da te je skrbelo zaradi slabosti,« se heca Mary.

»Se strinjam. Ponavadi mi je na majnih ladjicah slabo. Očitno je tako velika ladja, da ne čutim gujsanja, oziroma ga moj želodec ne čuti. Še sreča, drugače bi imela bolj malo od počitnic,« se strinja Kitty.

»Drugače se mi zdita vidve prav skulirani. Kako kaj ljubezensko življenje?« zanima Kitty.

Ker so vse tri res velike prijateljice, ki si večino stvari zaupajo, se kar usuje plaz debate in vse tri ugotovijo, da so srečno zaljubljene v moške, s katerimi bi lahko preživele svoje nadaljne življenje.





Poglavje 24

PRIPRAVA NA ZADNJI VEČER NA KRIŽARJENJU

Nora odhiti v kajuto. Že dva dni ni videla prelepega stevarda, zato jo zanima, kaj je z njim. Bil bi njen sanjski moški, če ne bi bil stevard, najbrž ima komaj osnovno šolo ali še te ne.

Dvigne telefon in pokliče stevarda. Oglasi se moški in naroči mu kopel za tuš. Že čez nekaj minut potrka na vrata.

»Oh, hvala lepa,« se prijazno smehlja Nora. »Konec potovanja je in vsega mi je zmanjkalo,« nerodno razlaga.

»Ali ste naš novi stevard?« jo brezbrižno zanima, oziroma igra odlično.

»Ja, nekaj dni prej sem začel in se še privajam, zato oprostite, če ne bo vse tako, kot ste navajeni,« se opravičuje prijazen fant iz azijskih dežel.

»Prav v redu vam gre,« ga pohvali Nora. »Kako to, da ste prej začeli?«

»Prejšni stevard je moral predčasno domov.«

»Kaj se je zgodilo z njim?« zanima Noro.

»Nisem čisto prepričan, ampak njegovi kolegi so rekli, da je nadlegoval staro gospo.«

»Zakaj bi nadlegoval staro gospo,« je zgrožena Nora. Ali se je uštela tudi pri stevardu? Ali mu je šlo le za denar?

»Pravzaprav pravijo, da mu je to podtaknila, ker je ni nadlegoval. Ampak družba ni hotela riskirati, zato ga je predčasno poslala domov in plačala polno plačo,« razpreda stevard.

»Potem ga ni več na ladji?« še vedno zanima Noro.

»Bil je zelo užaljen, da so tako grdo naredili z njegovim dobrim imenom, ampak vsaj upam, da je zaslužil dovolj, da bo imel za kliniko,« nedolžno razlaga stevard.

»Kakšno kliniko?« je ogorčena Nora.

»Zdravnik je in z delom na križarki je želel zaslužiti, da bi si lahko kupil majhno kliniko doma v Afriki in zdravil revne ljudi,« je kar ponosen nanj stevard.

»Nisem vedela, da je zdravnik,« je užaljena Nora, da ji prikrivajo tako pomembne podatke.

»Odličen zdravnik, ampak reven,« se baha stevard, kot da gre zanj.

»Na ladjah delajo vse sorte ljudje, da bi si omogočili lažje življenje. V kratkem času zaslužiš več kot doma z delom strokovnjaka,« pove stevard.

»Hvala lepa,« s trdim glasom konča debato Nora. Še tega bi se manjkalo, da se zaplete še s temle.

»Sem vam na voljo,« šokiran odide stevard, saj ne ve, kaj je naredil narobe, da se je punca tako hitro spremenila v visokost. Previden mora biti, da ne bo izgubil službe. Komaj je prišel. Še pol leta je pred njim in dobra plača, da bo doma lahko odprl majhno trgovinico.

Nora je besna. Vse ji gre narobe. Njen stevard jo je čisto dotolkel. Saj ni on kriv. Bil je lep, ustrežljiv, seksi, inteligenten. Le kako, da ni ugotovila, da je šolan. Sicer, kaj bi delala v črni Afriki, bogu za hrbtom v revščini. To ni zanjo. Je že bolje, da se je tako končalo. Urediti se mora, da bo princeska na zmagoviti večerji. Prava kriza je, da so si ostale punce, ki so prav štoraste, dobile tipčke. Sicer tipčki niso bogve kaj, ampak imajo jih pa.

Kopalnica je njena. Vsaj to, da si da duška, preden pridejo ostale.

Okoli šestih dobre volje pridejo v sobico prijateljice. K sreči je kopalnica že sproščena, ampak iz nje se prav kadi od vroče sopare. Nora si je privoščila daljše tuširanje. Spiranje slabe volje, ki jo že spet podžigajo hihitajoče prijateljice. Jim bo že pokazala, ona je kraljica, ne pa tele kmetavzarke.

Punce se oblačijo, se hecajo in pustijo Noro pri miru, saj vidijo, da je spet slabe volje. Prava škoda, da si ni našla kakšnega zanimivega tipčka. Mogoče so njene zahteve previsoke. Najbrž išče gospoda Pravega. Do takrat je z njo bolje delati v rokavičkah.

Nora je prelepa v zlati obleki in z visoko dvignjeno glavo prikoraka do restavracije. Ostala dekleta čisto zasenči, čeprav so se tudi one potrudile in imajo vse lahne poletne oblekice. Vse imajo zadnji zmenek, saj se jutri zaključuje njihova dogodivščina na ladji. Po večerji se njihova včerajšnja zgodba ponovi. Mary hiti na zmenek, Kitty in Jane se z Noro odpravita naokoli.

Ustavijo se v lokalu, kjer so zadnjič poskusile koktejle.

»Še veliko koktejlov moramo poskusiti,« predlaga Jane.

»Že študiram,« se stinja Kitty.

»Kakšen z vodko bi se mi prilegel,« potrdi Nora.

Natakarica se jim približa in jim pomaga z izbiro. Naročijo in za drugo rundo imajo že pripravljene koktajle drugih okusov. Pogovarjajo se o Pompejih, da ne bi načele kakšne teme, ki bi Noro spravile v še slabšo voljo. Prvi koktejl je že skoraj prazen, ko Nora veselo in zmagoslavno pomaha z roko.

»Glej, glej, če ni to Giovani?« sprašuje Jane.

»Seveda je, že prihaja sem,« je čisto druge volje nasmejana Nora. Svojo igro igra odlično.

»Pozdravljena, dekleta,« je ves pocukran Giovani. »Kako ste kaj?«

»Odlično smo,« pohiti Nora, da jima prijateljici ne bi česa sfižili. Sta čisto nesposobni za kakšne prikrite namige.

»Kaj pijete, dekleta?« ustrežljivo sprašuje Giovani.

»Me smo že naročile to rundo, hvala,« se mudi Nori. Kitty že pogleduje na uro, saj se bliža njena ura zmenka. Nora zamahne z roko, češ lahko greš. V tistem pa na vhodu pride do prerivanja in dva varnostnika stopita skozi vrata in si ogledujeta ljudi v lokalu. Prihajata k mizi in Nora gleda vedno bolj zgroženo.

Varnostnika se ustavita ob njihovi mizi in eden reče: »Gospod Giovani ali kakorkoli se že imenujete, z nami boste morali!«

»Na ladji sem gost in ne vem, zakaj me nadlegujete,« se dela užaljenega Giovani. Ve, da z ladje sredi morja ne more uiti.

»Predlagam, da greste z nami, da ne bo nepotrebnih zapletov,« je uraden varnostnik. »Tudi ve, gospodične, greste z nami, da boste dale izjave.«

»Kakšne izjave?« je ogorčena Nora.

»Se bomo drugje pogovorili, če vam je prav,« je strog varnostnik.

Giovanija primeta vsak z ene strani pod komolec, da ne bi slučajno poskusil ubežati. Dekleta jim pridno sledijo. Z dvigalom se odpeljejo v prostore, namenjene varnostnikom. Govanija odpeljeta v posebno sobo, dekleta ostanejo v predverju pri recepciji varnostnikov. Kmalu se eden od varnostnikov vrne in jih začne spraševati:

»Ali je imela katera od vas kakšen drag nakit.«

»Zakaj sprašujete?« je vzišena Nora.

»Zato gospodična, ker ste naleteli na tatu brez primere,« je prijazen varnostnik.

»Kakšnega tatu, kdo je tat?« je nezaupljiva Nora.

»Gospoda, s katerim ste pile, že nekaj časa iščemo. Ima poletne pohode na križarjenja, kjer krade drag nakit potnicam. Marsikatero tudi zapelje in se namesto v svoji mali kajuti velikodušno ponudi bogatim ženskam in izpelje nepozabne romance,« je izčrpen varnostnik.

»Jaz nimam nobenega dragega nakita,« takoj pojasni Kitty.

»Tudi jaz ne nosim dragega nakita,« se oddahne Jane.

Nora ne more verjeti svojim ušesom. Na kakšnega fičfiriča je naletela. Na glas pove: »Vzela sem samo drag nakit, ki ga imam na sebi.«

»Očitno gospod danes še ni vzel svojega darila. Še dobro, da smo ga našli, drugače bi tudi vi ostali brez,« pojasni varnostnik. »Vseeno bi vas prosil, da podate nekaj odgovorov na zapisnik« in jim pomoli liste papirja ter pisala.

Dekleta pridno izpolnijo formularje in odgovorijo na nekaj vprašanj ter se podpišejo. Čisto so ogorčene nad razpletom dogodkov. K sreči Kitty pogleda na uro in že se poslovi, saj zamuja na zmenek. Upa, da jo bo prijazni Sun Lee počakal.

Jane in Nora se kljub vsemu odločita, da gresta na še eno pijačo, preden odide Jane na randi. Vročično premlevata zadnji dogodek in se ne moreta načuditi, kar se jima je zgodilo. Prava kriminalka. V divji debati se jima pridruži Lepotec. Nora je jezna nanj, saj dela z njo kot s kakšno sužnjo. V toku današnjih dogodkov je postala tudi sumničava, saj ne ve, kakšen človek je v resnici. Glede na vse dogodivščine je lahko tudi serijski morilec ali vohun. Kaj se ve?

Lepotec zazna, da je nekaj hudo narobe, zato je prijazen do deklet in obe povabi v svoj apartma. Noro zaskrbi, da je kakšen spolni iztirjenec, ampak ko ga zavrneta, jima naroči pijačo in se začne pomenkovati z njima. Sprašuje, kako je s počitnicami, kako kaj z izleti in je sploh zelo normalen. Jane se mora počasi posloviti, saj jo njen trener že čaka. Noro skrbi. Ne bi šla še spat, ampak skrbi jo, kaj se skriva za tem Lepotcem. Kot bi vedel, kaj premišljuje, reče:

»Poslušaj, Nora, saj lahko spijeva še kakšno pijačo tukaj, saj se nikamor ne mudi.«

Nora debelo pogleda, saj ni pričakovala take spremembe: »Prav, bom spila še eno pijačko.« Čeprav jo še malo skrbi, se bolje počuti. V javnosti je menda ne bo umoril.

Jane se poslovi in že hiti na palubo, kjer so prostori za fitnes. Vznemirjena in žalostna hkrati, saj je to njen zadnji večer na ladji.

Lepotec Noro povabi na plesišče in glasba se spoji z njunim elegantnim gibanjem, saj oba plešeta kot profesionalca. Nora uživa v objemu in pozablja na prejšnje večere. Moški, ki jo samozavestno drži v plesni drži, ve, kaj hoče. Z njim ne more pometati nobena princeska in Nori je to za čuda všeč. Mogoče bi se morala prepustiti. Ponavadi mora imeti vse pod nadzorom ampak na koncu se dolgočasi, ko dobi, kar hoče. Prvič v življenju se ji dogaja, da ni po njenem, ampak je veliko bolj zanimivo. Njen strah počasi bledi in komaj čaka, kaj ji njen plesalec pripravlja za nadaljevanje.

Ura je pozna, lokal se prazni in glasbeniki počasi pospravljajo glasbila.

»Danes si nekam nezaupljiva, ampak vseeno te povabim na še eno pijačko v moj apartma,« z žarom v očeh predlaga Lepotec.

»Veliko čudnih stvari se je zgodilo in si ne želim še enega ponižujočega dodatka,« se mrgodi Nora.

»Se opravičujem. Sem mislil, da ti je strastna noč všeč,« se dela neumnega Lepotec.

»Strastna že, ne ponižujoča,« se namrdne Nora.

»Včasih težko potegneš mejo,« se dela nedolžnega Lepotec, čeprav ve, da je z njo grdo ravnal. Če ne bi, ga danes sploh ne bi pogledala več.

»Danes je igra moja,« postavi ultimat Nora.

»Seveda, tako bo zame bolj zanimivo,« se takoj strinja Lepotec.

»Ali misliš resno?« Nora kar ne more verjeti, da je tako hitro zmagala. Še vedno jo skrbi, da je to samo izgovor.

»Zame bo veliko bolj zabavno, če boš ti vodila dogajanje. Saj veš, da je včasih bolj zabavno, če ne veš, kaj se bo zgodilo,« je zadovoljen Lepotec.

»No, prav. Če ne bo v redu, grem spat v svojo sobo,« se vznemirjena strinja Nora.

Lepotec ji poda roko: »Potem pojdiva, princeska moja.«

Noro sicer še nekje v ozadju možganov skrbi, ampak adrenalin dela sto na uro in že se znajdeta v njegovem apartmaju in Nora mu pade v objem in Lepotec se prilagaja njeni strastni igri.

Zjutraj se Nora presenečena zbudi v Lepotcčevem apartmaju. Nič je ni preganjal. Čuti, da leži v njegovem objemu. Obrne se in in opazi nasmeh na njegovem obrazu.

»Dobro jutro,« pozdravi Lepotec.

»Dobro jutro,« skoraj zaprede Nora.

»Ali si dobro spala?« vpraša Lepotec.

»Odlično,« se zasmeji Nora.

»Kakšen zajtrk ti je všeč?«

»Danes bi bil potreben močan zajtrk.«

»Se strinjam, jajčka, šunka, klobasice.«

»Jaz bi jajčka na oko,« ima že vse pod nadzorom Nora.

»Kavico, čaj?« sprašuje Lepotec.

»Črno kavo. Danes odhajamo in dolga pot je pred nami, da ne bom spala za volanom,« razloži Nora, da je ne bo imel za kakšno nesposobnico.

»Že naročam,« in drži slušalko v roki ter narekuje obilen zajtrk.

Nora se pretegne in se odpravi v kopalnico. Stušira se in umije zobe, saj je na polički še zapakirana zobna krtačka. Ozaljšana v kopalnem plašču se vrne v apartma, kjer jo že čaka zajtrk. Ne ve, kako se bo to končalo, ampak včeraj je bilo nepopisno lepo.

V tišini pojesta zajtrk in Nora se mora posloviti. Vrne se v kopalnico, vendar ne ve, kako naj se obnaša. Nimam kaj izgubiti si misli. Oblečena se vrne in že hoče nekaj reči, vendar jo Lepotec prehiti.

»Danes je žal tvoj zadnji dan. Škoda, da se nisva srečala že prej. Imel sem se odlično. Če boš želela, ti dam vizitko, lahko me kontaktiraš po facebooku, po mejlu ali po telefonu,« je skoraj uraden.

»Jaz moškim ne pišem prva,« ne more iz svoje kože Nora.

»Tukaj imaš vizitko, če si boš želela stikov z menoj, imaš dovolj podatkov,« se ne da motiti Lepotec.

Nora kar malo nebogljeno vzame vizitko, saj ni navajena, da z njo delajo kot z majhno punčko. Hkrati ji je všeč, da obstaja moški, ki ve, kaj hoče, in se ji ne podreja.

»Na svidenje,« reče Nora.

Lepotec stopi k njej in jo prime za roko ter strastno poljubi. Nora se odzove in kar vrti se ji v glavi, vendar ve, da mora oditi.

»Na svidenje, princeska,« Lepotec odpre vrata in jih pridrži, da gre Nora na hodnik. Za njo se vrata zaprejo in kot v sanjah se prebija do vrat skromne sobice, kjer so njene prijateljice.

V sobi je pravi kaos. Dva kovčka na postelji in eden na tleh.

»Dobro jutro, zaspanka,« jo pozdravi nasmejana Kitty.

»Dobro jutro, punce« zadovoljno odzdravi Nora.

»Dobro jutro, jaz sem že spakirala, tako da lahko moj kovček pospravimo v kot,« se smeji Mary.

»Tudi jaz bom kmalu. Potem lahko grem na zajtrk,« hiti basati stvari v kovček Kitty, saj si želi čim prej iz tega malega prostora.

»Sem že zajtrkovala,« je zasanjana Nora.

»Dobro jutro,« stopi iz kopalnice Jane. »Ali gremo na zajtrk?«

»Kar pojdite, jaz moram spakirati,« se strinja Nora, ki bo imela veliko dela, da vse svoje obleke spravi v kovček.

»Super, že gremo. Zajtrk čaka,« napove Kitty in že se odpravijo na palubo, kjer so odprti samopostrežni bifeji.

Dekleta so neverjetno tiho, saj so prijetno utrujene od neprespane noči in kar malo zasanjane, saj ne vedo, kako se bodo romance odvijale naprej. Njihove počitnice se končujejo, ampak ljubezni so še mlade. Po zajtrku se vrnejo v sobico in se vse štiri s kovčki odpravijo na obalo. Odidejo do parkirišča, kjer imajo parkiran avto in se odpeljejo proti domu, vsaka s svojim hrepenenjem v srcu.





Opozorilo: Vsi liki in zgodbe so izmišljeni, podobnost z resničnimi osebami in zgodbami je zgolj naključna.





LJUBEZNI NA KRIŽARJENJU

Romance, 1. knjiga

© Kitty Stone, 2020

Naslovnica: Maja Maselj

Oblikovanje: IRE





© Izdala in založila založba Art Party, Zasebni zavod za film, umetnost, kulturo in izobraževanje Kranj, Kranj, 2020,

Vse pravice pridržane.

Nakup knjige preko spletne platforme biblos.si:

https://www.biblos.si/



Elektronska izdaja

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v

Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID=42475267

ISBN 978-961-94479-3-2 (epub)