Št. 46(921) L. XVIII. NOVO MESTO, četrtek, 16.11.1967 DOLENJSKI LIST Danes TV sprejemnik za Vido in Rafaela! Danes dopoldne bodo predstavniki našega uredništva. kupili v Trebnjem televizijski sprejemnik, stabilizator in tv anteno ter odpeljali vse to v Sle-pšek pri Mokronogu, kjer je medtem domači obrtnik že pripravil nosilni drog za anteno. Popoldne bo strokovnjak montiral anteno in priključil tv sprejemnik, s čimer bo velika želja mladih bolnikov Vide in Rafaela Zupančič po zaslugi številnih bralcev in prijateljev našega lista uresničena. Več bomo o tem poročali prihodnji teden! Čvrstejšo občinsko politiko in medobčinsko sodelovanje! Bodo župani res vedno »beračili« v delovnih .organizacijah za sredstva, potrebna za reševanje skupnih občinskih problemov? — Vlogo in učinkovitost občinskega aparata vse preveč zanemarjamo, potem pa se čudimo, če ni reda v raznih panogah in njihovih medsebojnih odnosih — Zakaj smo našli skupen jezik samo v nekaterih (obrobnih) medobčinskih vprašanjih, glavnim in odprtim problemom pa se na škodo občanom umikamo? OD 16. DO 26. NOV. Od 15. do 20. novembra in okrog 24? novembra nestalno s pogostimi padavinami, obenem ohladitev s snegom do nižin, zlasti pkrog 19. novembra. Med 21. in 23. novembrom suho oziroma lepo, toda hladno. 18 maturantov od 28 še živečih se je 12. novembra zbralo v Novem mestu na 50-letnici mature, ki so jo opravljali 1917. leta na novomeški gimnaziji. Več o tem berite na 12. strani. Na sliki: jubilanti si v spremstvu prof. Janka Jarca ogledujejo Dolenjski muzej. (Foto: M. Jakopec) V sredo, 8. novembra, je bilo na pobudo občinske konference SZDL v Krškem posvetovanje zveznih in republiških poslancev krške občine s predstavniki občinske skupščine, političnih organizacij in večjih podjetij. Vodil ga je Peter Markovič, uvodni pregled o stanju gospodarstva in družbenih služb v občini pa je dal predsednik ObS Stane Nunčič. Ko velja_pozdraviti pobudo Socialistične zveze v krški občini, da na tak način seznanja svoje poslance v zvezni in republiški skupščini z glavnimi problemi domačega področja, moramo hkrati tudi poročati, da pripravljajo v Krškem že za ta teden nov posvet o odnosih ObS do trgovine, gostinstva in obrti, medtem ko bo 21. novembra razširjena seja SZDL in sindikata o zaposlovanju. Razčiščevanje stališč, sestavljanje delovnih načrtov in njihovo uresničevanje, pri čemer si želijo v občini tudi konkretno pomoč svojih poslancev, je ena izmed oblik dela v občini v tem času. izgrajevati svoje zmogljivosti in sproti uresničevati vse na-(Nadaljevanje na 4. strani) DANES 20 ton dobrih jabolk čaka na kupce Kmetje jih ponujajo po 60 do 80 Sdin kilogram, v trgovinah pa so naprodaj po 110 do preko 400 Sdin kilogram — Letos je odkup popolnoma V Poljanski dolini imajo do 80 S din kilogram, a jih kmetje 15 do 20 ton kvali- nihče ne odkupuje. Sadna le tetnih jabolk, ki bi jih radi tina je bila letos doora in prodali. Ponujajo jih po 60 imajo nekateri kmetje iz va- MRTVAŠKI PLES NA NAŠIH CESTAH — tako smo naslovili celostranslci zapis na 5. strani naše današnje številke. Iz dneva v dan je več mrtvih in poškodovanih na vseh slovenskih cestah. Čemu, zakaj? — na to vprašanje skušamo odgovoriti v sestavku na 5. strani. Fotografija nam pove: tule je 22. oktobra letos umrl 23-letni Jakob Plohl, sopotnik voznika Mirka Graha (20) iz Stavešin-skega vrha pri Radgoni, ki jc prehitro vozil in na cesti med Tišino in Soboto zavil v jarek in v drevo. Takih fotografij pa bi lahko dobili vsak dan celo več iz različnih slovenskih pokrajin. Do kakšnih »plesova prihaja na naših cestah, Pa vam lahko pove tudi fotografija ob naslovu MRTVAŠKEGA PLESA NA NAŠIH CESTAH! (Foto: Feri Maučec. Murska Sobota) si: Kralji, čeplje, Dol, Laze, Vrt, Bilpa in Predgrad tudi po dva do tri tisoč kilogramov neprodanih jabolk. Seveda so kmetje ponudili jabolka najprej kooperacijskemu oddelku kmetijskega gozdarskega posestva Kočevje. Pri posestvu pa so si najprej hoteli zagotoviti trg. Iskali so kupce, a jih niso dobili. Tako se je v Poljanski dO' lini letos prvič zgodilo, da je odkup jabolk popolnoma zatajil. Prejšnja leta je kmetom uspelo prodati vsaj nekaj tisoč kilogramov jabolk, letos pa niti kilograma. Z odkupom krompirja je bilo letos bolje. Vendar pa pridelek ni bil posebno bogat, zato tudi ni bilo posebno težko krompir prodati. Spet si je sposodil avto Franc Lesar iz Ribnice si je spet sposodil tovornjak za vožnjo v Ljubljano. Tokrat ga je 4. novembra ob 22. uri vzel iz garaže »Gradbenika« v Goriči vasi. Miličniki somu naslednji dan v Ljubljani vozilo odvzeli. Lesar si je doslej sposodil že avtobus, osebni avto in dvakrat tovornjak. Zaradi sposojanj se je zagovarjal pred sodiščem. Srečanje poslancev s predstavniki občinske skupščine ter gospodarstveniki krške občine je bilo koristno in zanimivo. Občina, ki ima pravzaprav nerazvito in nedograjeno gospodarstvo (kolektivi v njej morajo hkrati □ Mrtvaški ples str,. 5 □ Raketa VEGA III C str. 6 □ Novo mesto najdražje v Sloveniji? str. 11 □ Ali delavski svet ali direktor? str. 11 □ Recept za dolgo življenje str. 12 □ Vsega je kriv ta presneti Martin!« str. 12 □ S puško je hotel dobiti svojo ženo str. 23 H in več kot 30 zanimivih objav na zadnji strani. „60 jurjev bo plačal!" Sporekla sta se pač! Beseda da besedo, in ko se človek v prepiru razgreje, pozabi na mero. Izusti žaljivko in zamera je tu! če se sporečeta dva večja ra-zvneteža, pa kaj hitro spregovorijo pesti in nemalokrat pride do telesnih poškodb. Žalitve in poškodbe imajo navadno svoj konec pred sodiščem- Sodišča sodijo po zakonih. Po zakonu je tisti, ki je nekomu izrekel žaljivko in s tem prizadejal njegovo čast, obsojen na 3000 Sdin denarne kazni. Po zakonu je tisti, ki je L nekomu v nagli jezi pri-mazal zaušnico in s tem prizadel njegovo čast pa tudi nedotakljivost njegor ve osebnosti, obsojen na 5 ali 6 tisoč Sdin denarne kazni. Res je: v posameznih, primerih sta obe kazni tudi višji, toda večinoma so kazni za žalitve tn telesne poškodbe sorazmerno nizke. Zakonodaja se izogiba kaznovanju, pač pa skuša vplivati na prestopnike vzgojno, čim manj skuša prizadeti obsojenčevo osebnost in človeško dostojanstvo. Toda v praksi je vedno več žalitev in fizičnih obračunov med ljudmi. In še nekaj: tudi ta, ki je bil razžaljen ali pa je morda dobil zaušnico, ima pravico do nedotakljivosti svoje časti in osebnosti- Ustava jo namreč zagotavlja vsem občanom. Ljudje pa si — čeprav po ovinkih — najdejo pot do svoje pravice ... Oklofutani in razžaljeni prihajajo na sodišče in govore: »Veste, tovariš sodnik, dva advokata sem najel, da bo plačal 60 jurjev! Saj tistih 5 jurčkov, ki mu jih boste prisodili vi, še porajtal ne bi!« M. JAKOPEC Jože Prah je podlegel poškodbam 13. novembra ob 19. uri se jo na cesti Krško—Drnovo Ugodila huda prometna nesreča. zaradi katere je umrl ko-tesar Jože Prah (57 let) iz Jelš pri Leskovcu. Iz Krškega se je po cesti II. reda peljal proti Dmove-mu v osebnem avtomobilu »Volkswagen« z nemško registracijo Alojz Kaplan (40) iz Leskovca. Pri naselju Beli btreg je na kratko razdaljo zagledal pred seboj kolesarja. ki je sedel na cesti ob koksu. Zadel ga je s prednjim delom avtomobila in ga zbil Po cesti. Ponesrečenca so takoj odpeljali v Brežiško bol-n*co, vendar je danes ob 9. uri umrl. Alkoskop je pokazal, da je bil avtomobilist trezen. Pavk V nedeljo so na Primožu odprli novo Solo, za katero so prizadevni domačim veliko prispevali. V prisotnosti domačinov in predstavnikov družbenega življenja sevniške občine je predsednik občinske skupseme Sevnica Franc Molan dal šolo v uporabo. Za pomoč pri gradnji se je domačinom in občinski skupščini zahvalil upravitelj in organizator Marjan Horvatič.(Foto: Mirko Vesel) Čestitka sovjetskim sindikatom 10. novembra so udeleženci občnega zbora ObSS Novo mesto poslali centralnemu komiteju sovjetskih sindikatov v Moskvo tole brzojavko: »Praznovanju 50. obletnice velike oktobrske revolucije, ki jo skupaj z vami praznuje ves svobodoljubni svet, se pridružuje tudi naša sindikalna organizacija. Zavedajoč se dejstva, da je uspeh proletarske revolucije pomenil za delavski razred vsega sveta nove pobude za boj proti izkoriščanju in za dokončno zmago socialističnih družbenih odnosov, vam ObSS Novo mesto s svojega občnega zbora iskreno čestt-ta.« tedenski mozaik Rusi so kot orjaške slone ali kače vozili v paradi resnično pošastne rakete, med njimi tudi »orbitalno« s konico, ki je bila podobna »delfinovi glavi«. Američani so že planili kvišku: »Rusi stopnjujejo oboroževalno tekmo!« ... Najbolj zamerijo Američani Rusom, da so jih z najnovejšo raketo prevarili, češ da so kršili sporazum o prepovedi pošiljanja oboroženih raket v vesolje. Toda »orbitalna« raketa ni »vesoljska«, ker ne bo napravila niti celega kroga okrog Zemlje. Preden bi napravila krog, bi zadela cilj... Američani, ne bodi si ga leni, so takoj pokazali, da tudi oni še nekaj veljajo v vesolju: nekaj dni za sovjetskimi izstrelitvami so izstrelili 3000-tonsko raketo Saturn, ki v eni sekundi požre 15 ton goriva, Izstrelitev je veljala »samo« dvesto milijonov dolarjev. V Sovjetski zvezi iz previdnosti rajši ne povedo, koliko ta reč stane ... Toda vse kaže, da ta »vesoljski promet« le ni tako enostranski. Ne frčijo samo rakete a Zemlje v vesolje, ampak prihajajo tudi od drugod. Zdaj se je razširila epidemija letečih krožnikov tudi v Sovjet ski zvezi. Ne samo »navadni« ljudje, ampak tudi piloti tn znanstveniki so že videli le teče krožnike ali vsaj predmete, ki so jim podobni. Ni zaman dejal švicarski zgodovinar von Daeniken na kongresu društev za proučevanje »neznanih letečih predmetov« to-le? »Kar so naši predniki imeli za bogove, so bili v nekaterih primerih tuji astro navti.« Kdo ve — morda ima prav ... Tudi Kitajci so zelo slovesno praznovali 50-letnico oktobrske revolucije, toda za sovjetske voditelje niso našli ene same dobre besede. Stalin je bil zadnji pošten komunist, ki ga še priznavajo ...Iz Bonna je v zadnjem času skoraj vsafc dan slišati izjave, da bi radi obnovili diplomatske odnose z Jugoslavijo. Kdo jih ovira? Mi gotovo ne... Pred nekaj dnevi je obiskal Kambodžo neki ameriški turist oziroma turistka: Jacqueline, vdova predsednika Kennedyja. Toda sprejem ni bil turističen, ampak razkošno orientalski. Ameriški vladi ni bilo neljubo, ker je upala, da bo obisk vsaj malo ogrel »zaledenele« odnose s Kambodžo. Princ Sihanuk, ki je trenutno sprt tako s Kitajci kakor z Američani, nima nobenih utvar. »Prej ali slej,« je dejal prejšnji teden, »bo vsa Azija kitajska.« PRED KONGRESOM ZVEZE MLADINE Mladina — porok revolucionarnosti Deveti plenum CK Zveze mladine Jugoslavije, ki je bil v prvi polovici oktobra, je odprl pogovor o reorganizaciji mladinske * organizacije. Gre za to, kako po obliki in vsebini prilagoditi mladinsko organizacijo novi, višji stopnji razvoja samoupravnih odnosov. Mladim je potreben nov tip samoupravne in demokrat čne organizacije, ki se bo lahko ' bolj učinkovito vključevala v vsa območja družbenega razvoja in življenja. Doslej je bilo že več pogovorov o pripravah na bližnji kongres. V razpravah, v katere se vključujeta tudi Zveza komunistov in Socialistična zveza, so vsi bolj ali manj soglasni glede ugotovitve, da je mladinska organizacija v nekakšni krizi, ko stare formule več ne ustrezajo novim razmeram v družbi. Zveza mladine pri tem ni nobena izjema, saj podobno krizo preživljajo tudi druge politične organizacije, celo Zveza komunistov, ki se mora prav tako prilagoditi samoupravnim odnosom v družbi. Organizacija mladih se mora otresti vseh anahronizmov, ki se vlečejo iz preteklosti: transmisijske vloge, Odtrganosti od članstva, »skrbi za mlade ljudi« ibd. To včasih niso bili anahraniani, Nov delovni čas tudi v Sloveniji? Nekatere republiške ustanove, kot so republiški sekretariat, gospodarska zbornica, banke in druge, že razpravljajo o možnostih, da bi tudi one sledile zgledu zveznih ustanov in s 1. januarjem 1968 uvedle nov delovni čas — od pol devetih zjutraj do petih popoldne s polurnim odmorom in prosto soboto. CK ZK Hrvatske o reformi Ne nedavni seji centralnega komiteja ZK Hrvaške so razpravljali o izvajanju družbene reforme. Ko so govorili o nalogah komunistov v zvezi s tem, so menili, da se morajo odločno spoprijemati z napačnimi in demobilizacij skimi ocenami reforme. pač pa nujne značilnosti svojega časa. V novih razmerah se bolj in bolj jasni spoznanje, da zveza mladine ne sme biti več organizacija za mlade, pač pa organizacija mladih, organizacija, v kateri bo prevladoval vpliv članstva. Predlog je, naj bi bili mladinski komiteji nekakšna koordinacijska jedra najbolj dejavnih mladih ljudi, manj vodstva v klasičnem pomenu besede. Le tako bo mogoče široko odpreti organizacijo in jo razbremeniti sistema klasične podrejenosti nižjih organov višjim. Mladi ljudje so kritični do nekaterih defektov v naši družbi. Pritožujejo se, da jih marsikje odrivajo od sodelovanja v samoupravnem življenju. Toda pogosto so birokratske ovire v mladinski organizaciji sami, ki tudi ni imuna — kot je bilo rečeno na deveti seji CK ZMJ — za karieristične pobude, grupašt-vo„ subjektivizem itd. Mladina se bo potemtakem bolj organizirano in učinkovito vključevala v družbeni razvoj le tedaj, če bo tudi sama v sebi, v svoji organizaciji dovolj demokratična in samoupravna. Nikakor pa ni sprejemljiva tista kritika mladih, ki pravi, češ da je sedanja mlada generacija brezbrižna in nezainteresirana za samoupravno življenje. Narobe je res: mladi ljudje so vneti zagovorniki samoupravljanj a in so ga pripravljeni razvijati in bogatiti naprej. Ne morejo pa mimo gledati razna maličenja, ki jih opažajo pri praktičnem uveljavljanju samoupravnih načel. če je kdo zelo občutljiv za velika razpok ja med načeli in prakso, med besedami in dejanji, potem je to v prvi vrsti sedanja mlada generacija. V razpravah o reorganizaciji mladinske organizacije so precej govorili tudi o dolžnostih Zveze komunistov, ki je bila po besedah sekretarja IK CK ZKJ Mijalka Todoro vića preveč ob strani. Neka teri problemi v Zvezi komu nistov se tako ali drugače od svitajo tudi v mladinski orga nizaciji. Zvezi komunistov ne more in ne sme biti vseeno, kakšen je odnos mladih do nje. Zakaj tako malo mladih vstopa v ZK, bo je vprašanje, JAPONSKI CAK1M K KAŽE STEZNIK, v katerem je Angležinja Katarina Ana Bromley tihotapila 60 funtov (skoraj 30 kg) zlata v ploščicah. Tihotapski zaklad so v torek odkrili^ pri Ani Katarini uslužbenci carinskega urada na tokijskem mednarodnem letališču. ki ga kaže temeljito in tankovestno pretresti predvsem med komunisti. Verjetno imajo prav tisti, ki pravijo, da bo potekal proces preob-raževanja Zveze komunistov vzporedno z njenim pomlajevanjem. Najboljša in najbolj zanesljiva preizkušnja, ali je Zveza komunistov dovolj sposobna, demokratična in napredna je vprašanje, ali mladi rod sprejema njen program in njeno politiko. Tudi za zvezo mladine velja znani politični aksiom: po starem ne gre več, po novem pa se je treba šele naučiti. P. ŠETINC Telefoto: UPI tedenski zunanjepolitični pregled TELEGRAMI LIZBONA — V pismu, id so ga poslali narodni skupščini, je 235 vidnih univerzitetnih profesorjev, pravnikov, pisateljev in novinarjev poudarilo, da je 40 let cenzure na Portugalskem obsodilo razumnlško ustvarjalnost na »duhovno mučenje, negotovost, skrb in celo obup«. CLEVELAND — Charles Stokes je prvi črnec, ki je postal župan Clevelanda, osmega največjega mesta v ZDA. Tudi v mestecu Gary v Indiani Je bil Izvoljen črnec za župana, medtem ko je rasistična kandidatka za županjo v Bostonu pogorela na volitvah. NEW YORK — Senator Robert Kennedy, brat bivšega predsednika ZDA, je v članku za revijo »Look« zapisal, da Je po krivdi ZDA ostala preteklo zimo neizkoriščena možnost za začetek pogajanj v Vietnamu. RIO DE JANEIRO — V skladu s politiko »železne roke« je argentinska policija aretirala kakih sto peronistov in članov drugih opozicijskih strank, ki so hoteli demonstrirati po ulicah glavnega mesta. tedenski notranjepolitični pregled*- tedenski notranjepolitični pregled \ m ZVEZNA SKUPSČINA O REFORMI. Na sejah žveznega in gospodarskega zboora so razpravljali o rezultatih dveletnih reformnih prizadevanj in nalogah v prihodnosti. Ekspoze je imel predsednik zveznega izvršnega sveta Mika špiljak. Razprava poslancev je bila živahna in ustvarjalna, skoraj v celoti v podporo reformi. Oba zbora sta menila, da sta ohranitev stabilnosti in rast industrijske proizvodnje najpomembnejši nalogi v prihodnje. Zavzela sta se za to, da je treba ustvarjati pogoje za razmah najsposobnejših delovnih organizacij, ki bodo potegnile za seboj tudi vse druge. Po njunem mnenju je sedanja nelikvidnost v gospodarstvu precej pripomogla k temu, da se ohranjajo tudi slabi, medtem ko je sposobnim onemogočala hitrejše napredovanje. Bila sta odločno proti kreditiranju iz emisije denarja, ker bi to vodilo nazaj, ne naprej. Poudarjala sta tudi nujnost zaščite razširjene reprodukcije z razumnim razmerjem v delitvi dohodka. Financiranje proračunske porabe federacije mora biti usklajeno s možnostmi. V razpravi na sejah zborov so govorili tudi o vlogi trgovine, ki Je sedaj precej zapostavljena in zato takšna ovira razvoj proizvodnje. V zveznih organih preučujejo možnost, da bi uvedli medbančni kliring, to je, da bi »pobotali« dolgove in terjatve med gospodarskimi organizacijami. ■ PRAVIČNA ODŠKODNINA ZA ZEMLJO. Pred zvezno skupščino je osnutek zakona o spremembah in Odločna podpora reformi dopolnitvah zakotna o razlastitvi zemljišč. Nov zakon je potreben, ker sedanji predpisi niso upoštevali socialnih razmer lastnikov. Prav tako niso bile dovolj natančno razmer j ene družbene koristi in pravice lastnikov do pravične odškodnine. Poslanci se zavzemajo za to, da je treba braniti družbene koristi, pa tudi to, da naj bo nadomestilo za razlaščeno zemljo pravočno. ■ SKLEPI SKUPŠČINE SR SLOVENIJE. Med sklepi skupščine SR Slovenije, ki je, kot smo že poročali, na seji republiškega in socialno-zdravstvenega zbora razpravljala o aktualnih problemih zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, invalidsko-po-kojninskega zavarovanja in otroškega dodatka, je tudi tole naročilo: že s 1. 1. 1968 je treba proces izenačevanja pokojnin, priznanih v različnih časovnih obdobjih. Skupščina se je tudi zavzela za odpravo zveznega limita prispevne stopnje za socialno zavarovanje, da bi tako republike lažje urejale toe probleme v skladu s svojimi specifičnimi potrebami in možnostmi. ■ ZBOR NARODOV O SVOJIH NALOGAH. Ko je zbor narodov sprejel svoj delovni program, je izbral posebne skupine poslancev, ki bodo preučevale naslednje probleme: razmerje med zvezno in republiško zakonodajo (skupino bo vodil Bogo Gorjan, poslanec iz Sevnice), vlogo in naloge zbora pri določanju in spremljanju zunanje politike, probleme financiranja družbenopolitičnih skupnosti, uveljavljanje politike razvoja gospodarsko nezadosti razvitih republik in krajev ter enakopravnost Jezikov. »Izrael ima prav, ko zahteva od Arabcev, naj ga priznajo, začno pogajanja in sklenejo mirovno pogodbo. Toda vprašanje je, če njegova politika prispeva k tem ciljem,« je prejšnji teden zapisal ameriški dnevnik »Wa-shington Post«. In potem med drugim navaja govor izraelskega premiera Eškola v Knessetu (parlamentu) o velikem Izraelu in o tem, da bi moral Izrael v glavnem obdržati zasedena ozemlja. Isti Eškol je takoj po spopadu letos junija izjavil, da si Izrael ne prisvaja niti pedi arabske zemlje. V zadnjih dneh je prišlo v arabski politiki do velikega preobrata. Napovedal ga je jordanski kralj Husein v Londonu in še bolj med obiskom v VVashingtonu. Naravnost je povedal, da so Arabci spremenili svoje stališče do Izraela, da so ga pripravljeni priznati, skleniti z njim mir in ukreniti vse, da bi na Srednjem vzhodu dosegli trajen mir. »Pričakujemo,« je dejal kralj, »da bo Izrael pokazal enako razumevanje, kakor smo ga mi, in ne bo vztrajal pri neposrednih pogajanjih.« Izrael namreč zahteva, da bi se pogovoril »iz oči v oči« z Arabci brez posredovanja kogar koli, medtem ko so Arabci — povsem razumljivo — za posredovanje Združenih narodov. Izraelci računajo, da bi pri neposrednih pogajanjih več iztisnili iz Arabcev, ki so poražena stran. Hkrati zatrjujejo, da nimajo namena nastopati na pogajanjih kot zmagovalci. Ce nimajo namena nastopati kot zmagovalci, vsaj govorijo kot zmagovalci in napovedujejo, da bodo obdržali in naselili ne samo stari Jeruzalem, ampak tudi zahodni breg reke Jordan (tam naj bi bila samostojna država, neodvisna od Jordanije), Golansko višavje (odondod so nas Sirci leta in leta obstreljevali), Gazo ob Sredozemskem morju (preveč se zajeda v ozemlje Izraela) in celo Sinajski polotok (navsezadnje imamo tudi mi pravico govoriti, kdo bo plul sko- NEVV YORK — Svetovna banka in dve njeni podružnici so v preteklem finančnem letu dodelile nad 1,3 milijarde dolarjev sa načrte gospodarskega razvoja v 40 državah To Je kakih sto milijonov dolarjev več kakor v prejšnjem finančnem letu. BONN — Na tiskovni konferenci v Bonnu je zahodnonemfiki zunanji minister Willy Brandt skušal pobiti govorice, češ da se je sprl a »veznim kanclerjem Kleslnger-Jem. Nesogla&Ja med politikoma so baje nastopila zaradi francoske politike do Velike Britanije ln politike Zvezne republike Nemčije do vzhodnoevropskih držav ln Sovjetske zvez* zi Sueški prekop), skratka vse, kar so zasedli v junijskem spopadu. »To je morda .dobro za politično kariero gospoda Eškola in za izraelsko moralo,« meni »VVashington Post«. »Vendar je slaba diplomacija in lahko samO zmanjša možnosti za neposredna pogajanja, ki si jih želi Izrael. Ko Arabci po* slušajo Izraelce, ki govorijo o enostranskih spremembah na zemljevidu Srednjega vzhoda, se gotovo sprašuje* jo: čemu pogajanja? Ali nam ni Izrael odvzel mož* popuščajo nost, da bi si pridobili nazaj naša ozemlja s pogajanji? Ali ni še ena vojaška »runda« naše edino upanje?« Arabski poraz v junijski vojni — predvsem vojaški poraz ZAE — je imel daljnosežne posledice na vsem Arabskem polotoku, predvsem v dveh žariščih spora: v Jemenu, kjer je odletel dosedanji predsednik Salal, za katerim menda uihče ne žaluje (zdaj se je naselil v Bagdadu ob 1400 dolarjih na mesec, ki mu jih je določila iraška vlada) in v Ade-nu, kjer se zmaga za oblast nagiba na stran fronte za narodno osvoboditev (NLF). Po krvavih spopadih, ki so terjali številna arabska življenja, je NLF skoraj popolnoma potisnila vstran tako imenovano fronto za osvoboditev okupiranega Južnega Jemena (FLOSY). Dokler je FLOSY, ki je pod egiptovskim vplivom, še prejemala neposredno pomoč od ZAR iz Jemena, je bila enakovreden nasprotnik FLN, toda z odhodom egiptovskih čet iz Jemena in podporo, ki jo Angleži (na skrivaj) in vojska južnoarabske federacije (očitno) dajejo NLF, je FLOSY izgubila bitko. Britanski dnevnik »Daily Sketch« je zapisal, da je »Aden najbolj krvava godlja, kar jim je kdaj Britanija pokazala hrbet.« časnik piše, da so britanski načrti o federaciji šejkov in emirov v Južni Arabiji končali prav tam kakor načrti o federaciji obeh Rodezij, federaciji vzhodnoindijskih otokov in redcraciji Singapura z Malajo — v »smetnjaku zgodovine«. Pravice predpisane, denar pa omejen Republiška skupščina o problemih socialnega zavarovanja - Osebni dohodki in življenjski stroški so v vsaki republiki drugačni, zato so zvezni valorizacijski količniki krivični in odveč V republiški skupščini so v začetku novembra obdelali problematiko zdravstva In socialnega zavarovanja Preostaneta še dve področji, n sicer zdravstveno zavarovanje kmetov in otroško -ar- stvo, s čimer bo to področje v celoti zaokroženo. Na koncu so sprejeli ugotovitve in sklepe tako. kot so jih sprejeli po obravnavi gospodarskih gibanj v prvih sedmih mesecih letošnjega leta. Očitno je torej, da se v skupščini lotevajo problematike sistematično, pod- Nagrada Borisa Kraigherja: za dobro roč-ie za področjem gospodarjenje Vsako leto na dan obletni ce smrti zaslužnega revolucionarja Borisa Kraigherja naj bi poslej podeljevali nagrade z njegovim imenom, ki jih ustanavlja Gospodarska zbornica SRS. Vsako leto naj bi podelili 5 do 7 nagrad v znesku od 7000 do 25.000 N din, namenjene pa so predvsem za izjemne dosežke trajnega pomena pri organi zaci ji in vodenju podjetij, ki so odločilno vplivali na izboljšanje ekonomskega položaja podjetij. Nagrade bi dodeljevali vodilnim strokovnjakom podjetij. Pri elektriki se nekaj žge in smrdi ... Čeprav smo vedeli, da naj bi elektrogospodarstvo letos skoraj vse leto imelo celo viške oz. presežke električne energije, je bila 30. oktobra po vsej državi predpisana omejitev v porabi te energije! Tako je elektrogospodar stvo spet potrdilo, da ni ure jeno in da ne zna umno gospodariti z zalogami voda v hidroelektrarnah, med delom hidroelektrarn in termoelektrarn oz. remonti v slednjih Pa spet nekaj ni v redu. Pri tem pa osebni dohodki v tej Panogi gospodarstva, ki tako zelo občutljivo vpliva na pro lzvodnjo v vseh drugih vejah gospodarstva, prav nič ne za ostajajajo — pravijo celo, da so v zgornjem delu lestvice! Najbolj pereči problemi so vsekakor na področju socialnega zavarovanja, saj bomo letos porabili zanj kar 190 milijard starih dinarjev, kar znese osmino vsega narodnega dohodka v Sloveniji. Nenehne izgube v skladih socialnega zavarovanja so predstavljale in *.e predstavljajo enega izmed inflacijskih žarišč, ki ga bo treba čimprej pogasiti., če naj izpeljemo reformo do kraja. Zato ni prav nič slučajno, če je dobil izvrsni svet tako enotno podporo skupščine, ko se je odločil za tako politiko, da moramo v prihodnjem letu povsem uravnovesiti dohodke in izdatke v skladih socialnega zavarovanja Stvar pa ni tako preprosta, kot je videti na ;rvi pogled Vzemimo za primer pokojninsko zavarovanje. Vse pravice so določene z zakonom in o njih samoupravni organi nimajo kaj sklepati Treba je samo plačati. Toda hkrati pa le z zveznim predpisom omejen dohodek, se pravi s tistim, v katerem je zapisano, da stopnja prispevkov za socialno zavarovanje ne sme biti višja kot 19 odstotkov. Od tod torej nujna zahteva, da se tako omejevanje od pravi. Vsaka republika naj te stvari ureja v skladu s svojimi možnostmi in potrebami Druga stvar, ki so jo tako poslanci kot izvršni svet postavili v skupščini z vso ostrino, pa je uskladitev starih pokojnin. Razlike so tolikšne, da ne vzdrže nobene kritike več. Ta stvar bo v naši republiki popravljena tako, da bodo pokojnine vseh staroupokojencev znašale okrog dve tretjini povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji v letu 1964. Vse krivice v pokojninskem zavarovanju pa s tem seveda ne bodo popravljene in navsezadnje tudi ne morejo biti, ker ne nastajajo tu, ampak že pri delitvi osebnih dohodkov v delovnih organizacijah. In tretje, za kar so se zavzeli v republiški skupščini, je odprava zveznih valorizacijskih količnikov, ki so prizadejali toliko hude krvi in krivic. Osebni dohodki in življenjski stroški se gibljejo po republikah različno in tega ni mogoče urejati po jugoslovanskem povprečju. Prav zaradi takih povprečij se dogaja, da dobi nekdo celo večjo pokojnino, kot pa je bil njegov osebni dohodek, vtem ko je v Sloveniji zaradi čisto drugačnih razmer pokojnina v primerjavi s povprečnimi osebnimi dohodki precej nižja. Nekaj pa lahko zapišemo ob koncu: resno prizadevanje skupščine, da bi čimprej in odločno uredili pereče zadeve v socialnem zavarovanju. — V. JARC NA PRAVI NASLOV ~,f(, Ut /s/ tj. — Tale papagaj, ki neprestano kriči »STRINJAM SE! STRINJAM SE!«, je naslovljen na vaš delavski svet... NOVI UPI SLOVENSKIH GOVEDOREJCEV S strokovno tehnično službo zniževati rejske stroške, z izboljševanjem trgovine pa možnosti za prodajo Na posvetovanju slovenskih živinorejcev v Murski Soboti smo slišali opozorila, da našo živinorejo ogrožajo visoke zaščitne carine tujih držav, v katere izvažamo živino in meso. Nekaj tednov pozneje — 7 in 8. novembra — so živinorejci imeli posvetovanje še v Rodici pri Domžalah Razpravljali so o zniževanju stroškov pri reji goved. Posvetovanji sta se med seboj dopolnjevali in sta prikazali podobo sedanjega stanja govedoreje v Sloveniji ter nakazali možnosti za prihodnja leta. Perspektive slovenskih živinorejcev niso tako črne, kot se včasih zdi. To je pokazalo predvsem zadnje posvetovanje, ki je hkrati opozorilo, da bo treba spremeniti nekatera dosedanja mnenja in stare navade, pa bo govedoreja v ' Sloveniji lahko našla ustrezno mesto v našem kmetijstvu in v vsem gospodarstvu. Izvoz naših goved in govejega mesa letos omejujejo nizke izvozne cene. Nizke so zaradi tega, ker države, v katere izvažamo, omejujejo uvoz iz naše države z več vrst carinami, katerih skupni znesek se -približuje polovici naše prodajne cene. Carine torej znižujejo našo prodajno ceno skoraj za eno tretjino. V takih razmerah naši živinorejci težko konkurirajo tamkajšnjim živinorejcem, pa naj še tako mižujejo rejske stroške. Sicer pa so za zniževanje rejskih stroškov doslej premalo storili, ker so v prejšnjih letih prodajali svojo živino po ugodni ceni. V pričakovanju, da se bodo v d-’^vah uvoznicah naše živine m mesa znižale carine, je treba skrbeti tudi za znižan/e rejskih stroškov. Kako je to moči. so dovolj prerešetali in jasno prikazali na posvetovanju govedorejcev v Rodici, na katerem so sodelovali tudi znani strokovnjaki iz treh sosednjih alpskih dežel. Večina kmetov ne bo zvedela nič novega, če povemo, da je goveda treba krmiti predvsem s pridelki trave, ker je taka krma cenejša kot njivski pridelki. Ne vedo pa še ali vsaj ne upoštevajo, da travniki ne dajejo le trave, ki jo posušijo, da dobijo seno in le bolj poredko pokla-dajo zeleno, ampak tudi silažo in dragoceno pašo. S poskusi, ki jih dela inž. Gvido Fajdiga v Sloveniji že 12 let, je dokazano, da ustrezno pognojen in dobro negovan travnik, na katerem izmenoma pasejo in kosijo mlado travo, da toliko krmilnih vrednosti za goveda kot pridelek na dobri njivi, ali celo več. Spravilo krme s travnika z vmesno pašo pa je veliko cenejše kot z njive Začetni poskusi so se Za dolgoletno zaupanje ob 90-letnici PO ZNIŽANIH CENAH: ČOKOLADA GORENJKA BONBONI BACCHUS#BAR BONBONI FRUCTUS BAR ŽVEČILNI GUMI ZVITOREPEC Ne zamudite izredne priložnosti - Pohitite v vašo trgovino! letos že močno razširili, saj so zajeli že skoraj 5000 ha. Kmetijci v raznih krajih Slo venije, ki so uvedli tako krmljenje goved, so zadovoljni, ker so se njihovi stroški precej znižali. Sicer pa to ni naša, slovenska posebnost, saj so v Švici in Avstriji tako rejo goved že veliko bolj razširili. Seveda zato, da bi znižali stroške. Reja goved je torej tudi pri sedanjih cenah lahko donosna, če kmetijci povečujejo pridelek krme na travnikih in pašnikih. To pa še ni dovolj. Rejci govc-’ upravičeno želijo, bi reja bila enako donosna kot druge kmetijske dejavnosti. Hkrati jih zanima, kako naj pr ’-;o živino po taki ceni, kot je zdaj, če bodo pridelali še več krme in zredili več živine, saj jo je že zdaj -';ko prodati. Odgovor je v njihovih opozorilih, da bi tudi mesarji morali znižati ceno mesa, kadar se ?niža odkupna cena živine, da 'ii tudi v naši državi porasla p :ba. O tem se bo treba še meniti Z ustreznimi meddržavnimi trgovinskimi dogovori se lahko poveča tudi izvoz po ustrezni ceni. To pa se že pripravlja. J. Petek NOVI IIOTEL V MURSKI SOBOTI gumi a«? 90 let odlične kvalitete Ludvik rebeušek: Naravna zdravilišča in zdraviliško zdravljenje v socialističnih državah t Zapis s konference v Vzjiodni Nemčiji 2e vrsto let se sestajajo zdraviliški strokovnjaki socialističnih držav na tako imenovane »konference za koordinacijo vprašanj s področja zdraviliške problematike«. Jugoslavija doslej še ni sodelovala pri delu te mednarodne organizacije. Kot je znano, pa Je Jugoslavija že vrsto let članica mednarodne zdraviliške °rganizacije FITEC (Federa-tion International du Ther-nialisme et Climatisme). Letos pa je bila Jugoslavija Zvabljena, naj prisostvuje delu skupnega organa sociali-stičnih držav za zdraviliško Problematiko. Letošnjo konferenca fe bila peta po vrst- nem redu, za kraj konference pa je bil določen Bad Elster v Nemški demokratični republiki. Prav vesel sem bil, ko sem dobil sporočilo, da sem član jugoslovanske delegacije na tej konferenci, saj o delu in razpravah v tem Okviru doslej nisem mnogo vedel. Končno me Je pa tudi zanimala ureditev naravnih zdravilišč in sploh zdraviliškega poslovanja v evropskih socialističnih državah. To pa zaradi izjemno neurejenega trenutnega stanja na tem področju pri nas, kot tudi zaradi precejšnje propagande nekaterih izmed teh držav (n.pr. Cehoslovaške, Romuni- je) za obisk njihovih zdravilišč na zahodnoevropskih tržiščih. Našo delegacijo je vodil tov. Ilija Zečar iz Beograda, člana pa sva bila prof. dr. Plavšić iz Talasoterapije v Opatiji in avtor tega članka. Na zemljevidu sem ugotovil, da leži Bad Elster blizu češke meje. Ko pa sem sestavljal vozni red potovanja prek Avstrije in Cehoslovaške. sem lahko ugotovil samo izredno slabe prometne zveze z vlakom. Tudi smer Jesenice—MUnchen je bila zelo slaba in je razen tega zahtevala privolitev poslaništva Nemške demokratične republike za prestop meje iz te smeri po- tovanja. Vseh teh kombinacij me je rešilo sporočilo iz Beograda, da bo jugoslovanska delegacija potovala z letalom iz Beograda do vz’ odnega Berlina. Od tam naprej bodo organizatorji preskrbeli prevoz do kraja konference. Tako sem moral pač en dan preje odpotovati na »zbirno mesto« najprej v Beograd. Naše letalo je poletelo šele popoldan in sem zato imel priložnost prisostvovati otvoritvi turistične razstave »TOUREX«, ki so jo pripravile ZDA na beograjskem sejmišču. Po lepih nagovorih, v katerih je bil poudarjen pomen turizma in po ogledu razstavljene najsodobnejše tu-ristično-gostinske opreme pe sem še v praksi doživel turi-stično-gostinsko mentaliteto v eni izmed znanih beograjskih restavracij. Zaradi lepega vremena so stregli na vrtu, vendar so se na*akarji kljub polno zasedenim mizam le v daljših časovnih presledkih prikazali, naročila pa sprejemali le od posameznih gostov. Pri sosednji mizi je se- dela starejša angleško govoreča gospa (morda je prišla celo na ameriško turistično razstavo). Njena miza je bila pogrnjena, na njej pa krožnik in pribor. Meni še do takrat ni uspelo, da bi mi natakar prinesel vsaj pribor za pričakovano kosilo. Ko sem že računal, da s kosilom pred poletom v vzhodni Berlin ne bo nič, je lady pri sosednji mizi pogledala na uro, glasno nekaj zamrmrala (prav gotovo, da ne pohvalo na račun postrežbe), energično vstala in odšla. No, sem si mislil, pri tej inozemski mizi pa utegnem biti morda prej postrežen in sem se hitro presedel. Nekaj minut po njenem odhodu je prišel natakar z juho, kruhom in glavno jedjo. Najprej me je malo ozmerjal, kako to, da sedim pri tej belo pogrnjeni mizi. Končno pa je le uvidel, da je bolje domači vrabec namesto že odletelega inozemskega goloba . . . Polet z letalom IL — 18 vzhodnonemške letalske družbe Interflug je trajal samo dobri dve uri. Preleteli smo na višini 8000 m najprej Budimpešto, ki je bila v megli, nato pa še Prago, ki pa se je vsa svetila v sončnih žarkih. Letalo je bilo čisto zasedeno, ker se je vračala večja skupina starejših vzhodnonemških turistov iz Dubrovnika. Med potjo sem se z ostalima dvema članoma naše delegacije pogovarjal predvsem o oddaljenosti kraja konference od vzhodnega Berlina, ker nismo vedeli, kolikšna pot naš še čaka. Prav prijetno smo bili na letališču Schonefeld presenečeni, ko nam je predstavnik koorganizatorjev povedal, da bomo še ta večer potovali z avtom zopet nazaj proti jugu celih 360 km! Bila je že trda tema, ko smo se usedli v avto in pričeli z dodatnim potovanjem, ki je trajalo mnogo dlje kot pa polet iz Beograda do vzhodnega Berlina. Carinske formalnosti na letališču so namreč trajale kar precej časa, na kar prav gotovo vpliva tudi izjemni položaj Berlina. (Nadaljevanje sledi) občinsko politiko in medobčinsko sodelovanje! (Nadaljevanje s 1. strani) loge reforme!), ima razen tega vrsto problemov, brez kakršnih niso tudi sosednje občine. Poslanci so se seznanili s položajem v vseh večjih delovnih organizacijah komune, zlasti pa s sila perečim problemom senov-skega rudnika in nadaljnjega razvoja tovarne celuloze in papirja. O obojem bomo v kratkem obširneje poročali, v tem (kratkem poročilu pa bi se radi dotaknili samo nekaterih ugotovitev, ki po svojem značaju presegajo pomen tokratnega srečanja poslancev z občino in kolektivi v Krškem. Po pomenu in sorodnosti problemov zadevajo namreč vsako občino nečega področja. Nerazčiščeni odnosi: občina - delovna organizacija Predstavniki kolektivov so sami potrdili, da odnosi mnogih podjetij do občine niso v redu, pa tudi obratno. Podpredsednik skupščine SR Slovenije in poslanec dr. Jože Brilej je na posvetu ponovno poudaril, da se gospo danske organizacije vse preveč zapirajo same vase, vsak nasvet od zunaj pa že štejejo s& »vmešavanje« v njihove pristojnosti in pravice. Na drugi staram i pa vsi vidimo v Občini samo »oblast«, ne pa predvsem skupnega organa samoupravljanja v občini! Nepravilne poglede na to vprašanje je treba hitro razčistiti, to naj naredijo politične organizacije, prek njih pa naj zvedo to vsi ljudje v podjetjih, občinski skupščini in vsa javnost! ■ »Skladi v podjetjih niso ■ fevdi delovnih organizacij, ■ to Je splošna družbena ■ last — dogaja pa se ved- ■ no nova, da župani bera ■ čfjo sea sredstva in pre- ■ pričujejo direktorje in ■ vodstva podjetij, kaj je ■ družbeno potrebno in kaj ■ bi bilo treba v občini na- ■ rediti,« je med drugim dejal dr. Brilej. Opozoril je, da je zidaj skrajni čas za sestavo načrtov o komunalni politiki v občini, prav posebej pa Je treba skrbno sodelovati s proizvodnimi podjetji v občini: ni namreč dovolj samo proizvajati, danes Je treiba predvsem tudi mati prodati narejeno blago! ■ »Občina naj tudi bolj energično ukrepa kot organ družbenega samoupravljanja, saj nosi sama tudi glavno odgovornost za celoten razvoj svojega področja,« je dejal dr. Brilej, ko so podrobnoj e ocenjevali odnose med podjet(ji ter občino: ■ »AH ne bi itudi delavske svete sfcHcali tako M ste danes nas in jim vse to povedali, kar teži otoč. skupščino? Delavski sveti so zreli, če pa kdaj oklevajo, izvira to omahovanje iz vse premajhne obveščenosti in nepoznavanja celotne podobe, ki je utesnjena samo v ozke meje njihovega podjetja. Dobro pa verno: vsak večji problem v občini je naš skupen problem. Delavskim svetom vseh podjetij dajmo dober pregled položaja v občini in sliko vseh težav —J potem pa naj se vsak član DS uživi v vlogo predsednika ObS ali predsednika zbora delovnih organizacij. Prav gotovo bo potem laže razumel — in boljše soodločal v korist celotne občine.« V medobčinskem sodelovanju je treba najti skupen jezik Kot rdeča.nit se Je na posvetovanju prepletala v vseh poročilih in razpravah beseda o medobčinskem sodelovanju, regionalnem (programiranju in o dogovorih med občinami za boljše reševanje številnih sorodnih, skupnih nalog. Na popoldanskem delu posveta je bo misel še podčrtal dr. France Hočevar, podpredsed-sednik izvršnega sveta skupščine SRS, ki se je tudi udeležil srečanja poslancev v Krškem. 2e dopoldne pa je zvezni poslanec Stane Kranjc med drugim dejal, da je treba sedanje stanje, ki sicer kaže lep in viden razvoj ob čine v zadnjih 15 letih, strokovno in družbenopolitično oceniti in nato sprejeti program, ki bo družil napore . gg - podjetja in ObS Krško. Posebno važno pa je tudi regionalno (področno) sodelovanje in skupno programiranje; prav tu je zgodovinska preteklost ta problem še posebej zaostrila. Zakaj ni v Spod. Posavju čvrstejšega sodelovanja n. pr. v kmetijstvu ali zdravstvu? Skupna so tudi vprašanja turizma, cest itd. Tu moramo najti skupen jezik, dogovori med občinami so nujni. Združiti je treba »podjetniški princip« (atomizacijo) in občinski na-cionalno-gospodarski vidik, saj smo vse preveč razdrobljeni in nimamo pravega skupnega medobčinskega, integracijskega jezika. Gre torej za resnično vsklajevai\je osnovnih elementov med gospodarskimi organizacijami in občino. Kot rečeno, bomo o posameznih vprašanjih in odprtih problemih krške občine, ki so jih na tem posvetu dobro /obdelali, v kratkem obširneje poročali. Na posvetu smo dobili tudi jasno podobo o najbolj perečem vprašanju občane- o usodi in bodočnosti rudnika na Senovem. O tem pa več prihodnjič. T. GOŠNIK NE HODI DOMOV BREZ . / . .y . "v . - v. Bo nova opozorilna deska, ki so jo prejšnji teden postavili ob avtomobilski cesti pri Jezeru, kaj zalegla? Na tem cestnem odseku je bilo v dobrem letu petdeset prometnih nesreč, življenje pa so izgubili trije ljudje. (Foto: M. Legan) Pred dnevi so se v Novem mestu sestali sociahii delavci iz Dolenjske. Na občnem zboru so kritično obravnavali zaprtost, ki je značilna za naše delovne organizacije. Redke so namreč delovne organizacije, ki so socialno-kadrovskim službam dale mesto, kot bi ga morale imeti. Namesto da bi reformska gibanja vplivala na rast teh služb, pa opažajo obrtne težnje. Gredo celo na to, da te službe zmanjšujejo! Takšno kratkovidnost je potrebno javno grajati. Socialni delavci z območja dolenjskih občin so po uvodnem strokovnem referatu, ki ga je imel LOJZE JOŽEF, razpravljali o večjem uveljavljanju teh služb. Izvolili so tudi novo vodstvo, ki ga je prevzela Anica Janko. (Foto: S. Dokl) OB ZVIŠANJU CEN POHIŠTVA Prepoceni, zato sproti prodamo Konec zamrznjenih cen v pohištveni industriji, zato pa višje cene in pohištvo na zalogi - V bodoče najbrž ne bo treba čakati na pohištvo, ki si ga želimo. Zato pa bo dražje Z uveljavljanjem reforme je vedno bolj čutiti pomanjkanje obratnih sredstev. V obtoku je vedno manj denarja in kar iznenada ugotavljamo, da je blaga na trgu dovolj, ljudje pa nimajo denarja, da bi ga kupili. Prav zato nas je vse zelo začudila novica, da se bodo cene pohištva zvišale. In človek se pri tem nehote sprašuje: le kje so vzroki za to? Proizvajalci pohištva so ime-a »zamrznjene« cene. 1966 so se cene reprodukcijskih materialov in surovin povečale za 5 do 40 odst. Ker so proizvajalci pohištva, zato ker so bile njihove cene pod kontrolo, morali obdržati stare prodajne cene, so nemalokrat poslovali s čisto izgubo. Pri tem nastale primanjkljaje so nadomeščali iz drugih virov: ponekod z zaslužkom, ustvarjenim pri prodaji rezanega lesa, ponekod so razvitejše občine pohištveno pro-zvodnjo subvencionirale itd. V tem času tržišče še ni bilo prenasičeno. Tako kupec kot trgovina sta imela na voljo kredite in potrošniške kredite, pa tudi kupna moč je bila takrat še večja. Proizvedenega blaga ni bilo težko prodati. Razumljivo je, da je pohištvena industrija ob tem skušala cene povečati. . ■ Nato pa je prišla reforma, z njo že omenjeno pomanj- kanje denarja, večje vključevanje v izvoz itd. Vse to je začelo zavirati prodajo. Stari sistem zamrznjenih cen je s tem svojo vlogo odigral, cene pa naj bi v bodoče določal zakon ponudbe in povpraševanja. Na osnovi tega je julija letos izšel zakon o prostem formiranju pohištva. Proizva jalci se v času, ko je zakon izšel, niso odločili za zvišanje cen pohištva, ker poleti ljudje pohištva ne kupujejo veliko. Nasprotno pa se prodaja povečuje proti koncu leta, zato so se odločili, da bodo zvišali cene zdaj. Pričakovati je, da se bodo povečale samo cene idočih izdelkov, in še to samo tistih, pri katerih imajo proizvajalci izgubo. Takšnih izdelkov je v pohištveni industriji okoli 35 odst. Cena tem izdelkom se bo povečala za 3 do 8 odst., v nekaterih izjemnih primerih pa za 15 do 20 odst. Težko je reči, kako bo s cenami prihodnje leto, zlasti proti koncu leta. Pričakovati je, da se bodo cene pohištva znižale v času mrtve sezone za pohištvo. Brez dvoma pa bo novi način oblikovanja cen povzročil, da bo tudi pri nas pohištvo na zalogi tako v tovarnah kot v trgovini, česar doslej ni bilo, saj je bilo vse sproti prodano. Razen tega se bo v proizvodnji pohištva še bolj začel boj za kakovost izdelkov. • Večji izvoz za dolarje Do konca septembra se je vrednost industrijske proizvodnje v novomeški občina povečala na 213,153 tisoč novih din in dosegla 80 odst- letntih predvidevanj. V tem času je v industriji delalo povprečno po 5818 zaposlenih s povprečnim osebnim dohodkom 834 novih dinarjev. „...točno po predpisih...” Ko sem v 44. Hevilki 4. novembra prebral te stavek BIROKRATOM ZADOŠČENO ALJ: ZA LITER INVALIDNINE NA MESEC, sem M grenko nasmejal. Vprašal tem se, zakaj pisec ne pove, koga •naj bo sram. Zakaj z ugotovitvijo, da je prizadetemu odmerjena invalidnina »natančno po predpisih«, namiguje na dlakocepsko, uradniško obravnavanje ljudi, ki naj bi bilo glavni krivec? Ne nameravam se spuščati v polemiko, rdi se mi pa, da krivec ni urad-ništvo Zavoda za socialno aavarovanje in njegov di- rektor, ki je odločbo podpisal. Koga naj bo torej sram? če bi hoteli biti dosledni, bi morali reči: zakonodajalci »o krivi! Tega pa ne moremo reči, ker bi s tem pljunili sami sebi v obraz; zakone namreč sprejemajo pri nas voljeni predstavniki ljudstva. Iz besed sestavka mi zveni misel, da bi moral uradnik, ki je vodil postopek, mimo predpisov ter po svoji uvidevnosti in vesti odmeriti prizadetemu invalidu' večji znesek. Vprašajmo »e zdaj: kdo izmed nas bi naredil tako? Ali pa: zakaj niso ie v podjetju, kjer je Vinko Kode zaposlen »pripisali« k njegovemu zaslužku nekaj ti-sočakov, saj bi to lahko naredili? čemu se zdaj ko kritiziramo, sklicujemo samo na sklepe neke komisije in na zavod za socialno zavarovanje, zakon pa puščamo ob strani? Res je, dosledni nismo! Ker je tako prizadetih pri nas gotovo precej in ker bo v naših zakonih vedno zraven tudi nekaj birokratskih spon, naj povem (Vinka Kodeta prosim, naj ga ne zadene kap!), da je pri nas tudi precej takšnih, ki imajo še enkrat večje invalidnine, kot zasluži Vinko Ko- de, delovne dobe pa nimajo niti toliko tednov, kot ima Vinko Kode let! Pa je v takšnih primerih kljub temu vse prav! Zakonu je namreč" zadoščeno, ker je nekaterim uspelo pravico do takšnih invalidnin DOKAZ ATI! Predpis je samo predpis, in nič več. Prav bi bilo, ko bi invalidi, ki prejemajo takšne invalidnine kot Vinko Kode, te invalidnine zavračali. Morda pa bo kdo nato pri pristojnem organu le odprl usta (pa ne pri zehanju!) in vprašal, kako zakonodajalci izračunavajo dohodek, ko invalidi zavraučajo invalidnine, ker so prenizke! F. Luzar Gabrje 109 Devet izvoznih podjetij je do konca septembra iztržilo v inozemstvu 3,299.093 ameriških dolarjev, od tega 2,524.927 dolarjev na konvertibilnem področju. Največji izvoz je imel NO-VOLES, ki je prodal /a 1,078.117 dolarjev izdelkov, od tega za 998.003 dolarjev na konvertibilno področje. Druga po deviznem ustvarjanju je IMV, ki je prodala v tujini za 735.284 dolarjev izdelkov in od tega za 642.285 dolarjev na „konvertibilnem področju. V primerjavi z lanskim devetmesečnim obdobjem je letos industrija novomeške občine povečala izvoz za 1,187.765 dolarjev in izvoz na konvertibilno področje za 660.838 dolarjev. Trgovina na drobno je prodala đo konca septembra potrošnikom za 97,422.214 N din blaga, kar je za 15,7 odst. več kot lani. Na potrošniška posojila je bilo prodano za 5,381.112 N din blaga. V prvih ‘ devetih mesecih Je novomeško občino obiskalo 40.120 gostov (18.615 tujih), ki so imeli na voljo 797 ležišč v 351 sobah in so prenočili 79.466-krat, za kar so odšteli 1,196.827 N din. Gostinstvo je ustvarilo v tem času za 17,985.074 N din prometa, od tega samo družbeni sektor 15,555.475 N din. • • v v 5 ejm/sca Z novomeškega sejmišča 13. novembra je bil v Novem mestu sejem, kjer je bilo naprodaj 1323 prašičkov. Ker je bilo kupcev precej, posebno iz oddaljenih krajev, je bilo prodanih 1162 pujskov, cene pa so bile nekoliko višje kot zadnjič. Za minjše pujske so zahtevali 9000 do 15.000 Sdin, za večje pa 16.000 do 26.000 Sdin. Na sejmu v Brežicah V soboto, 11. novembra, so pripeljali kmetovalci na brežiški sejem 1080 pujskov, prodali pa so jih 778. Manjši so šli v denar po 600 do 650 Sdin, večji pa po 650 Sdin. Naj bo dan sončen, naj bo meglen ali deževen, naj bo noč temna in brez zvezd ali mestna ulica razsvetljena od sto in sto luči: vsak trenutek nosimo na čelu črno medaljo — POTENCIALNI MORILEC! Obrnimo jo na drugo stran — še bolj strahotno in presunljivo: POTENCIALNI MRLIČ! Morda boste rekli (kot že nekajkrat): »Pretirava!« Pa vendar sta čas m kraj resnična, orsebe, ki nastopajo v tej tragediji pa tako vsesplosno prizadete da je vsa!.o prizanašanje usodno. V trenutku, ko stopite ali zapeljete na javno cesto, ni nikogar več na svetu, ki bi vam mogel to medaljo sneti! V sredo in četrtek, 22. in 23. novembra, bo v Ljubljani posvetovanje o varnosti prometa v naši republiki. Namen posvetovanja je strokovno in znanstveno obogatiti vzgojno in preventivno dejavnost v cestnem prometu ter proučiti številne vzroke za nered in nesreče v pro metu. S tem bodo seznanili javnost in jo skušali spodbuditi za sodelovanje pri reševanju teh, danes tako perečih vprašanj. Uvodne referate na posvetovanju so pripravili na pobudo Komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve, ki posvetovanje organizira, njihovi znan stveni sodelavci: (“I dr. Peter KOBE, univerzitetni profesor iz Ljubljane — »Varnost prometa na cestah v SR Sloveniji; S dr. Miloš KOBE, univerzitetni docent iz jane — »človek .v prometu in njegove psihofiziološke karakteristike«, in (”] dr. inž. Branko Žnideršič^ univerzitetni profesor iz Ljubljane, in dipl. inž. Vlasto Zemljič, univerzitetni docent iz Ljubljane — »Upoštevanje varnosti prometa pri projektiranju cest.« V ko ref blatih bodo sodelovali tudi: univ. prof. dr. Janez Milčinski, predstojnik inštituta za sodno m6dicino v Ljubljani, P6t6r Gluhax, pomočnik republiškega sekretarja za notranje zadeve, in Vinko Knol, pedagoški svetovalec zavoda za šolstvo SRS. Posvetovanje bo v festivalni dvorani na gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Naš da našnji sestavek objavljamo kot skromen prispevek k razpravi. Morda je beseda MORILEC (s tem se najbrž strinja velika večina ljudi) preozka in prezlobna. Ne gre namreč za človeka, ki je namenoma, se pravi iz res zločinskih nagibov, povzročil smrt drugega. Gre bolj verjetno za nas vse, ki smo dobili v roKe čudovito orodje civilizacije — promet. —, pa ga ne znamo pametno uporabljati! Premalo povedo tudi besede malomarnost, objestnost, lahkomiselnost in podobno. Saj smo vendar ljudje — polni še hujših slabosti, ki jih nikdar ne bo mogoče postavit? pred sodni tribunal, čeprav povzroče še več smrti ir trpljenja .7 Ali je sodobna malomeščanska domišljavost pomagala hitremu razvoju motorizacije, ali pa je prav motorizacija učinkovito prispevala k razvoju te domišljavosti in razvrstitvi ljudi v razrede pod tisoč in nad tisoč kubičnih centimetrov, je težko reči Res pa je, da za večino motoriziranih ljudi pešci sploh niso razred po njihovo: nič kubikov! Tu Je morda tudi eden osnovnih vzrokov za obsedeno stanje na Javnih cestah Za krmili namreč ne sede več ljudje: včasih so se na cesti pozdravljali, se nasmihali drug drugemu, morda opravičevali »pardon« — danes pa samo še pomežiku-jejo z lučmi ali preklinjajo drug drugega s huronskim trobljenjem siren. Samo primer: tovarišici, Ki hiti po hodniku pred vami, se je zataknila peta v predpražnik; takoj boste na razpolago za najraznovrstnejšo pomoč. In če isti tovarišici v križišču tisti trenutek, ko se prižge zelena luč, odpove motor, boste znali samo zahu-pati! Oprostite, kako pa ste zahupali: vljudno, zlobno, proseče, besno, zasmehljivo, ogorčeno, zapeljivo? Tako bi se namreč lahko nasmehnili. Toda nič kaj takega: samo zahupali ste — točno taiko kot hoče njegova visokost vaš Taunus de luxe, prav tako kot so ukazali, njegovi inženirji milijonom tam v daljni Nemčiji nekje. Niti zalajati, niti zacviliti, niti zarenčati ne morete — samo zahupate lahko: bi-bi-biiii! Okamenela so srca in oka-metnel je razum, pa naj bo to 8. oktobra 1967 se je ob 19.50 pripetila na cesti I. reda Celje—Trojane prometna nesreča. Proti Ljubljani se je peljal z osebnim avtomobilom Jože 2ulaj, začasno zaposlen v Nemč;ji, doma iz D.ešinje vasi. Pri odcepu ceste za Motnik in Kamnik pri Vranskem je nenadoma prečkal cesto pešec Franc Učakar iz Arclina 36 pri Celju. Avtomobil je pešca zadel s sprednjim levim blatnikom in ga zbil po cesti. Pešca so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ob 22.30 istega dne umrl. na križišču, na prehodu za pešce, pri prehitevanju ali pri srečanju na ozki poti. Tako malo človeškega je ostalo na naših cestah, da iztisnemo solzo za Človekom šele takrat, ko nam udari v nos duh po sveži krvi ali duh po njegovem pečenem mesu, ko vidimo razlite možgane, od volana do_ ročice za prestave razpeta čreva in v trščice zdrobljene ude. Videl in fotografiral sem take prizore, res ne pretiravam! Ko zajoka otrok brez matere ali očeta, zlijemo žolč na neposrednega krivca — v nekaj tednih ah dnevih pa Je zadeva pozabljena ali le še neprijeten spomin, ki se nas ne tiče več. Pripraviti se moramo na nove primere! Vse preveč je voznikov, ki humanizma in vljudnosti ne pozna. Tega se tudi ne da čez noč privzgojiti. Strokovnjaki zatrjujejo, da prav pomanjkanje teh čl o v e š k i h la- stnosti pri voznikih pogojuje številne druge neposredne vzroke za prometne nesreče Kdor je vozil po Italiji, Franciji, Angliji ali katerikoli državi, kjer ima motorizacija močnejšo tradicijo kot pri nas, je tak odnos med udeleženci prometa srečal že po prvih kilometrih. Pri nas pa bo preteklo še precej krvi, predno se bomo zares zavedeli, da gre za — človeško In potem stoji neposredni krivec pred sodnikom, pred našo »kaznovalno politiko« pravzaprav Dokler gre za prekršek (manjša nesreča), sodniki za prekrške dokaj hitro in učinkovito ukrepajo, pri večjih prometnih nesrečah, ko gre za kaznivo dejanje in seveda ustrezno večjo kazen, pa se začne pred sodiščem žongliranje: socialna problematika, skesani krivec, druge olajševalne okoliščine in še spreten advokat. Kazen za povzročeno nesrečo se zmanjša na skrajno majhno mero. Ljudje, »preživeli ostali«, blatijo sodišča. Krivec, ki Je dobil za nesrečo s smrtnim izidom leto in pol zapora, pa spel ni zadovoljen: »Saj je oni drugi za enak primer dobil samo leto in štiri mesece«! Žrtev seveda ni mogla nič »glihati«, njej niti nobena kaznovalna politika ne more več vrniti življenja. Tudi svojci žrtve so ostali zelo na cedilu, saj komajda s civil no tožbo lahko kaj dosežejo, čeprav tega ni nikoli mogoče primerjati z dejansko izgubo Slučajni krivec postane po naši logiki MORILEC, oropan ugleda in prostosti kot pravi, naklepni ZLOČINEC. Tu pa se neha logika. Nihče namreč ne more kar tako tvegati malomarnosti v prometu, ker s tem postavlja na kocko tako svoje kot tuje življenje. Tu gre morda za lahkomiselnost in objestnost, to pa pod tako specifičnimi pogoji, da zadeve ne moremo enačiti z drugimi zločini. Ne mislim s tem reči, da ne gre za težko kaznivo dejanje, čeprav pogojena z našo stopnjo standarda, družbenih odnosov in število Na 10.000 regi- prebivalcev striranih mo- na motorno tornih vozil vozilo poškod. mrtvi ZDA 2,2 125 5 Francija 3 159 7 Velika Britanija 4 326 6 švedska 4 130 6 Belgija 4 459 6 Italija 5 269 11 Švica 4 264 11 Avstrija 5 392 12 ZR Nemčija 5 396 13 Poljska 16 146 14 Slovenija 17 765 33 Jugoslavija 51 759 46 Turčija 200 718 115 Evropa (povpr.) 6 272 9 »kompleksom konjskih sil«, vendar o zločinu v pravem pomenu besede ne more biti govora! In če Ljudje komu rečejo zločinec, si tako dajo duška nad milo kaznijo, ki je bila izrečena na sodišču- Zares pa nihče (dokler tega ni poskusil) ne pozna občutkov človeka, ki ima na vesti neko življenje, pa najsi bo kriv ali ne! Te pošastne duševne more tudi ni mogoče ljudem pojasniti; ko jo razumeš, je že prepozno. »Po pisanju v časopisu in zaporu sem še bolj zakrknil! Zdaj že sam verjamem, da sem morilec, tega mi nihče več ne izbriše!« mi je obupano priznal človek, ki ni nikdar resno pomislil, da je z »60 let že imamo avtomobilizem v ZDA in skoraj ni družine, ki ne bi imela kdaj doslej žrtve na cesti! Zato vsi spoštujemo predpise in navodila, ker vemo, da so nam v korist. Vi v Jugoslaviji pa ste zdaj tam, kjer smo bili mi leta 1930: zdaj ste v obdobju .pobijanja’, kar simo mi že adavnaj preživeli...« Izjava izseljenca volanom prijel v roike tako strašno orožje. Na to p S ' ' ' Ji,,. * Včasih bi človek obupal! še kamna ne vržeš vselej čez srednje velik potok ... USPEH , JE SIN POTRPLJE NJA. Kerstein, Vengust, Jančič, Jeršič, Rozman in še precej ta kih je bilo, ki niso vrgli puške v koruzo. Mape s projekti so se zdebelile. V gostilnah ob kisli vodi so računali, da so jim še v spanju plesale formule pred očmi. Požirali so debele knjige, sestavljali nova goriva, jih preskušali. Razne materiale so imeli spravljene po zasebnih kleteh, seveda varno ločene. Treba je narediti nekaj večjega, nekaj, kar bo tudi koristilo. Enkrat bo treba osvojiti tekoče gorivo. Imeti moramo dolgoročni program. In nastal je program »Sirij«, katerega tako uspešen del je VEGA III C. Za to trostopenjsko raketo je narastel zajeten elaborat, ki obsega nad 200 strani formul, skic in načrtov. In zakaj ravno VEGA? Ne zato, ker naj bi raketa poletela k tej svetli zvezdi. Fantje so že zdavnaj nehali sanjariti. VEGA zato, ker naj raketa nastane v domovini slavnega matematika Jurija Vege, po katerem ima to bleščeče nebesno telo svoje ime. LETOS, PO DESETIH LETIH, odkar je poletel prvi sputnik, in nekaj manj kot po dese tih letih, odkar je frknilo ' pod zadimljerjo nebo nad Štorami »leteče nalivno pero« pionirja Kersteina, je za celjske raketarje zvedel ves svet. Med luniki, vostoki in sputni ki se je na razstavi v Beogradu, prirejeni v čast mednarodnemu astronavtskemu kongresu, ponosno bleščala VEGA III C, plod enoletnega trdega dela celjskih entuziastov Pirišel je mimo oče sovjetskih vesoljskih ladij akademik Sedov in dejal: — S takimi raketami smo tudi mi začeli. — Bili so tudi taki, ki so hoteli prisiliti Celjane k priznanju, da so samo senzacionalna kulisa kake znanstvene ekipe odraslih. »Doslej naj večja amaterska raketa v Evropi« so pisali časniki po Jugoslaviji s ponosom in po svetu z začudenjem. Skeptiki pa: se bo sploh dvignila od tal? ★ OKOLI 32 KILOMETROV VISOKO je po približnih sodbah strokovnjakov poletela VEGA III C z Iriškega vjenca na vrhu Fruške gore. Ta sedem in pol metrov visoka in 568 kilogramov težka tristopenjska raketa je Na Iriškem vencu vrh Fruške gore. Na sliki sta druga in tretja stopnja VEGE III C. Prva stopnja, ki je najdaljša, ni na fotografiji. Levo ob raketi je Robič, varilec iz Libele, prvi z desne je Silvo Jančič, ki je le z muko prišel do štipendije, da bo lahko študiral fiziko, drugi z desne pa je Debeljak. — (Posnetek: Foto-kino klub, EMO, Celje.) segla krepko v stratosfero. Ločevanje vseh treh stopenj je odlično delovalo. Hurraaa! Kaj vse se lahko izcimi iz otročarij, profesor? VEGA III C je obenem tudi najcenejša med raketami svoje vrste, če računajo fantje svoje delo (kakšna merila imajo, ne vemo), če računajo material, ki so ga dala celjska podjetja Cinkarna, EMO, Libela, če prištejejo vrednost storitev, stroje in prostore, ki so bili na razpolago, velja vse to okoli 5 milijonov starih dinarjev. OB DORASLI RAKETI SO ZRASLI V MOŽE. Za svojega sinka je Aleksander Kerstein izdelal majčkeno raketico. Enkrat jo bo na sprehodu zanj izstrelil. Tudi mnogi drugi so že očetje. Nekateri so v službah, nekaj jih študira, nekaj, kot Kerstein, študirajo in delajo. Toda vsi so v mislih in dejanju pri programu »Sirij«. Pred dnevi so bili najbolj prizadevni na sprejemu pri predsednici celjske občinske skupščine. Povedali so svoje želje. Skromne so in prve se jim že uresničujejo. Imajo že svoj prostor, da ne bodo več načrtovali raket po gostilnah. Najvažnejše je, da vsi, ki imajo za to veselje, končajo študij... I Tole so štirje celjski raketarji, vendar ne edini, ki so se proslavili z VEGO III C. Od leve proti desni: VILI VENGUST, tajnik kluba, zaposlen kot tehnik v Libeli, PAVEL ROZMAN, strojni tehnik (pred dnevi je postal očka hčerkice), ALEKSANDER KERSTEIN, predsednik kluba in glavni konstruktor VEGE, ter MILAN JERŠIČ, prav tako strojni tehnik. Posnetek je nastal na dan, ko so bili na sprejemu pri predsednici občinske skupščine v Celju. ... Naravnost paradoksno je, da na primer Silvo Jančič, eden izmed glavnih ustvarjalcev VEGE III C, zmagovalec na republiškem tekmovanju mladih fizikov, dolgo ni dobil štipendije za* študij fizike! Ker je drugje ni dobil, so mu jo dali v LIBELI, kjer je bil v službi. Toda v tem podjetju ne gradijo raket, marveč tehtnice... BODO ZDAJ SEGLI PO ZVEZDAH? Ne. Novinarji v Beogradu so bili kar razočarani, ko so Celjani razložili, da ne bo satelita, niti majčkenega kot oreh ne. Bodo pa verjetno nastale rakete proti toči, če se bodo razgovori s kmetijci dobro končali. V načrtu je tudi trostopenj-ska raketa, ki bi nosila koristen tovor in ki bi morda letela na tekoče gorivo, če ne prva, potem druga ali tretja. Ponudbe imajo, da bi izdelali raketo, ki bi nosila občutljive meteorološke instrumente. Inštitut za biologijo »Rudjer Boškovič« iz Zagreba se je tudi že priglasil. Bo morda katera od bodočih raket ponesla v višine živo bitje, četudi čisto majčkeno? In integracija? Od tod, do koder so prišli celjski raketarji ne morejo več kaj dosti naprej, če se ne povežejo z drugimi klubi, z drugimi vejami znanosti. Tudi do sedaj delo celjskih fantov ni bilo več zgolj šport — to je že znanost. ★ Toliko o fantih, ki so si za vzornike poiskali imena, kot so akademik Sedov in možje njegovega kova in formata. In višine? Zdaj jih spet podaljšujejo. Petdeset kilometrov obljubljajo že brez zadrege, s stoticami pa so že previdni. Sicer pa so pri svojih triindvajsetih letih, pri kakem letu gor ali dol, ljubitelji moderne in zabavne glasbe in tudi kakšna napeta kavbojka jim ne škodi. Mladi možje so, podobni večini svoje generacije. JURE KRAŠOVEC DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov! GROCK: Moj vozniški izpit Karel Adrian Wettach, rojen 1880 v Švici, umrl nedavno, je bil največji artist sveta, kralj klovnov, častni doktor filozofije. Kot irtist si je bil privzel priimek Grock. Svoje pisano in burno življenje je opisal v knjigi »Saj ni mogoče ...«. Iz nje je ta odlomek o njegovem šoferskem izpitu. Med mojimi strastmi je na prvem mestu avtomobil. Da, avtomobil vozim že od leta 1909. Torej spadam kot šofer med »najstarejše«. Poznam avtomobil, ko je bil tako rekoč še v zibki. Morali bi obiskati neki avtomobilski muzej, da bi videli, kakšen je bil v tistem času čistokrvni športni voz. Vidite, tak čistokrvni športni voz sem si kupil leta 1909. Bil je francoski, imenoval pa se je ta usodni ptič Gregoire. Danes tega imena živ krst več ne pozna. Tudi me ne vprašajte, koliko denarja sem zanj odštel. Tedaj so bili v modi avtomobili v obliki torpeda, seveda odprti. O limuzinah še ni bilo duha ne sluha. Moj »Gregor« je imel štiri cilindre, in vsak je bil velik kot kangla za mleko. Pognati sem ga moral s kljuko, imel pa je acetilenske luči. če sem zvečer pozabil vžigalice, sem moral ustaviti kakega pešca: »Oprostite, gospod, imate morda šibice? Rad bi namreč prižgal svoje avtomobilske luči.« Potem se je začel start. Z ročico, seveda. Sukal sem ročico, Gregor pa Je rital kot osel. Codna gimnastika, še lepše, če sem to delo opravljal v fraku ali smokingu. Medtem, ko sem imel ovratnik že čisto mehak od potu, se je zbralo polno zijal, ki so spoštljivo opazovali moje napore. Kajti takrat si težje videl avtomobil kot danes raketno letalo. Le malokdo od gledalcev se mi je upal da*i kak nasvet. Ampak jaz sem s svojim avtomobilom nebeško užival. Saj drugačnega sploh ni bilo. Tedaj sem »klovnaril« v cirkusu Medrano v Parizu. Takrat seveda nisem bil tako petičen, kot sem danes. Avtomobil mi je požrl vse prihranke. Kaj zato! Bil sem prvi artist v Parizu, ki Je imel svoj avtomobil. Nisem mogel strpeti, da ne bi najprej opravil vozniškega izpita. S prodajalcem sem se usedel v avtomobil in se hrabro odpeljal v prosto naravo. Učil sem se približno eno uro, in glej zlomka — šlo je! Nazaj grede sem vozil že sam. Sredi Pariza sem postal, no — malce neroden. Včasih sem zamenjal zavoro s sklopko ali j>a plin z zavoro, vendar to ni bilo ravno grozno. Tedanji promet je take napake še prenesel. Za vsako kočijo sem vozil dovolj daleč, krčevito sem stiskal volan pa ponosno in pridno trobil v gumasto trobo, ki je bila podobna klistimiku. In ker se je vsak pešec in ne-motorizirani voznik, torej ko-čijaž, poln svetega strahu umikal avtomobilu, sva se s prodajalcem kar srečno vrnila v trgovino. »Hm,« je rekel prodajalec, »se boste upali voziti sami?« »I seveda,« sem odgovoril samozavestno. »Ne bojte se, čutim se povsem izurjen!« In res je bilo vse dobro. Toda tedaj še ni bilo sinhroniziranih menjalnikov brzine, pa tudi sklopka ni bila tako gibljiva, kot je danes. Ob startu je moj Gregor poskočil naprej kot kozel, ko sem vključil hitrost, pa se mi je zdelo, da bodo vsi zobniki zmleti v prah. Toda kljub vsemu sem se srečno pripeljal pred cirkus Medrano. Ko sem stopil iz avtomobila, sem se kopal v znoju in kolena so se mi šibila. Motorja se nisem upal ugasniti, ker nisem bil resno prepričan, da ga bor potem lahko spet vžgal Na srečo je pred vhodom stalo nekaj mojih kolegov, ki so takoj prišli k meni. »Adrian, človek božji, čigav pa je ta avtomobil?« »Moj!« Bilo mi je žal, da nisem mogel videti svojega obraza. Pustil sem jih vse osuple ln se delal, kot da se mudi. šel sem v svojo garderobo, čeprav nisem imel v nji nobenega opravka. Kmalu sem spet šel iz cirkusa. Med tem, kot sem se nadejal, se je zbralo okrog mojega Gregorja še več mojih tovarišev. Nemi od presenečenja so se mi umaknili. Kot puran ponosno sem stopil mimo njih, se usedel v avtomobil in se jim milostno nasmihal. Gledali so me kot kakega velikega državnika ali osvajalca severnega tečaja. »Adrian, glej, da ga kaj ne polomiš!« sem rekel sam sebi. Toda izgubil sem potrebno zbranost in dobil tremo. Tipal sem po menjalniku, ga pomikal sem in tja, toda nikakor nisem mogel naprej. Končno, ko sem bil že jezen kot zlomek, sem ga vendar pretaknil v položaj, o katerem sem v razburjenju pomislil, da bo bržkone pravi. Nisem se smel več obirati, sicer bi svojo veličastno uverutro pokvaril s smešnim finalom. Popustil sem sklopko in avtomobil je poskočil — nazaj! Dva kolega sta se rešila prav v zadnjem trenutku ... Z mojim znanjem se res ni bilo dobro voziti po Parizu, zlasti ker še nisem imel dovoljenja. Poiskal sem prijatelja, ki je imel dobre zveze na prefekturi, in obljubil mi je, da bo v najkrajšem času vse uredil. Tedaj ni bilo avto šol, kot danes. Ko ste izročili prošnjo za vozniško dovoljenje, so vas poklicali čez osem dni. Pustil sem torej Gregorja počivati in šel na dolpčeni dan k izpitu. še danes se natanko spominjam prvega vprašanja: »Kaj boste storili, preden se usedete za volan?« Vedel sem, da bi moral vpraševalcu odgovoriti: »Pogledal bom, če je dovolj bencina, če so kolesa v redu itd...« Toda vražja žilica ml ni dala miru, pa sem odgovoril: »Odprl bom vrata.« Takoj mi je bilo žal. Vpra-ševalec je pomislil, da se norčujem, in je postal strog. Moral sem voziti skozi najbolj prometne ulice in sedel je zraven mene s tako čemernim obrazom, kot da se je napil ricinusa. Toda nisem se zmenil zanj in sem vozil z neomajnim mirom zanesljivega voznika. Na kraju mi je moral potrditi, da sem izpit naredil. SPOMINI, SPOMINI.., — Joj, Filomena, že spet mi zmanjšuješ življenjski standard! DUŠAN MANDIČ: Modna gesen 67 To, da je sejem lepa reč, potrjuje tudi sejem mode, da pa se kaj malo ravnamo po nasvetih sejma mode, je brez dvoma res! Zato ker vsi pričakujemo, da bo v izložbah na očeh vse, kar smo videli na sejmu ali ker jih bo le peščica odhitela in za povsem običajne čevlje odrinila petnajst jurjev?! Vendar ta moda ni v nikakršni zvezi z modo, kakršno srečujemo na ulici, pa čeprav je sejem mode moderen, so pri nas v modi še druge reči. TRADICIONALNI ANSAMBEL Trenutno je najbolj moderno odkriti, kaj se skriva za revizijo pokojnin. »Nič,« pravijo dobro obveščeni. »Kako nič?« se čudijo prizadeti. »No, nič. Samo napake.« »Ej, pa res nič novega!« ŠPORTNI KOMPLET Nogometni navijači kot narod v naši deželi vedno bolj zapovedujejo, kakšna naj bo moda. Njihovi kreatorji co za letošnjo jesen lansirali najrazličnejše obveze okrog glave. Ker pa je ta modni detajl ročno delo, ga nosijo lahko le tisti, ki imajo v resnici razbito glavo. Drugi pa lahko svojo garderobo dopolnijo z zelo okusnimi zastavicami v barvah ljubljenega kluba. Kot dodatki se nosijo trobente, piščalke, prazne steklenice, petarde, topovi majhnih kalibrov in podobno, o Čemer pač odloča vsak posameznik v skladu s svojo kulturo, s stopnjo izobrazbe in podobno. Upamo, da jim bodo pri uvajanju nove mode nudile vsestransko pomoč tudi postaje milice. Nekateri kreatorji pričakujejo uspeh z lansiranjem spodnjega perila in pižam z vzorci najbolj popularnih klubov. Prepričani smo, da bodo uspeli, kajti glede na majhno število manekenov, to res ni takšna posebna modrost. RDEČI DESPERADOSI V okviru Zveze komunistov posamezniki trdovratno reklamirajo komplet »Desperado«. Brž ko se s kom sporečejo, se ogrnejo s kompletom in pravijo: »Ciao, tovariši, jaz pa ne bom več delal!« Ta komplet nosijo tudi nekateri komiteji, ki se ne morejo odločiti med podjetji, ki delijo presežke in nagrade, in podjetji, ki so v dvomu, ali naj delajo zastonj ali pa prenehajo z delom. Prepričani smo, da bo komplet »Desperado« kaj kmalu zastarel. N. TRGOVČIČ: Meditacije o morju Morska voda ni navadna voda, kakor morska bolezen ni tisto, čemur pravijo vodenica. V morju ni žab, najdejo pa se ljudje-žabe. Razlika je v tem, da kraki le-teh niso nikakršna specialiteta. V toplih poletnih dneh bi vsak čimprej rad skočil v modre morske valove in plaval, plaval... Izjema so — brodolomci. Mnoge restavracije se odlikujejo s specialiteto — ribjo juho. In res, vsi, ki so jo poskusili, imajo o njej najboljše mišljenje — razen rib, seveda ... Znano je, da je najboljši človekov prijatelj — pes. Kajpak za morskega psa tega res ni moč trditi. V človeški naravi je, da želi vsak človek pokazati, kako drugačen je od drugih. Toda v letošnji sezoni je bil storjen pomemben korak naprej: malone nobene razlike ni bilo med običajnimi kopalkami in nudistkami. Usodno napako boste storili, če »morske volkove« zamešate z navadnimi, kopenskimi. Tudi ljudje in parniki so si silno podobni. Eni in drugi lahko zelo urno napredujejo, ne da bi bilo opazno, kaj jih rine naprej, oziroma — kdo jih rine. Znanstveniki trdijo, da se bo človeštvo v bližnji prihodnosti hranilo s planktonom. Nas to ne zanima. Mi imamo čevapčiče ... (Prevedla Alenka Bolš-Vrabčeva) Ljudska modrost Ljubo doma, kdor ga ima, kdor ga pa nima, pa za njim kima. Ljubo doma, kdor ga prav ravna. Ljubezen — bolezen. Ljutezen nima oči. Ljubezen zadušena — še ni pogašena! Ljubim tebe, toda ne kot sebe. Ljubezen ima četvere oči, pa je vendar slepa. Lisica, ki spi, kokoši ne ujame. Saj vidiš, kakšen sem, pravi, v mraku že pojdem, zdaj me je sram. Le hitro pojdi pa molči, tukaj te bom počakal. Na to sem tekla, kar sem mogla. O, ko bi ga vi videli, mati, v srce bi se .vam smilil! Jaz nisem mogla, da bi vam ne povedala.« V srce je mater zabolelo, ko je slišala to žalostno novico iz nedolžnih ust: nji je bilo mahoma vse jasno. Urno se napoti s hčerko k njemu. Meč ji je presunil srce, ko je zagledala svojega sina; takega si vendar ni mislila. To je bil njen sin, ki je šel, še ni minilo leto, tako čvrst, tako cvetoč, tako ponosen od nje! Valentin se ni upal oči povzdigniti v mater, ki ga je gledala s solznimi očmi, kakor gleda samo mati svojega ljubega, nesrečnega sina. Več časa nista izpregovorila besede ne on ne ona. Slednjič mu reče mati: »Vstani in pojdi z menoj, nesrečno dete!« »Pustite me tukaj, mati, da se zmrači,« odgovori ji Valentin. Mati je izprevidela, da je to res najbolje. Poda mu torej nekaj jedi, ki jo je bila prinesla s seboj. Zdelo se ji je, kakor da bi delila beraču vbogajme. Morebiti je čutil tudi on kaj takega; težko mu je bilo iztegniti roko po jedi, in dasi je bil silno lačen, ni mu bilo mogoče poskusiti je, dokler mati ni odšla. Ko je bila že tema nastala, plazil se je kakor tat proti očetovi hiši. Bil je tako srečen, da ga nihče ni videl; tudi izmed domačih ljudi ga nihče ni zapazil, ko se je zmuznil skozi vrata na dvorišče in odtod splezal na svisli v seno. Zastonj ga je mati čakala z večerjo. Ko ga le ni bilo, se ji je začelo dozdevati, kaj je. Išče ga torej povsod, kjer se ji je zdelo, da bi utegnil biti skrit; napol glasno ga kliče po imenu m slednjič se ji res oglasi. Tako išče sraka s črvičem v kljunu svojega mladiča, ki se ja zbegan skril jastrebu v grmovje. Valentin je dobro živel na Dunaju; z denarjem, ki mu ga je pošiljal oče, dokler ga je imel sam dovolj, bi bili lahko drugi trije, štirje dobro živeli. Prijateljev je imel dovolj, da so mu pomagali zapravljati. Potem, ko je denar od doma prihajal bolj in bolj poredkoma, je začel delati dolgove, na upanje Jesti in piti, kar mu nekaj časa ni bilo težko; saj se je vedelo, da je bogatega očeta sin. Ko mu je slednjič začel oče pošiljati dobrih naukov namesto denarja, se je obrnil s svojimi prošnjami do matere. Ona mu je pošiljala, dokler je kaj imela. Ko že ni mogla več, mu je pisala in razložila vse, kako je zdaj doma. Nato so izostala tudi njegova pisma. Oče in mati sta mislila, da si je preskrbel kje kakega zaslužka. Valentin ga je bil res začel iskati, ko mu je bila voda že do grla; ali tako zanemarjenemu človeku, kakor je bil zdaj Valentin, nihče prav ne upa, da bi mu dal kako službo v hiši ali da bi mu izročil svojega sina v pouk. Prijatelji in rojaki so mu res pomaga- li, dokler so mogli, ali ker so bili skoraj vsi sami siromaki, je bila njih podpora tudi skoraj pri kraju. Ker ni imel več za stanovanje, je prenočeval zdaj pri tem, zdaj pri onem znancu; ali ko so odšli slednjič vsi na počitnice, je bil čisto brez stanovanja, brez prenočišča v tujem mestu. Raztrgan, umazan in lačen se je klatil po ulicah, toliko da ni prosil vbogajme; bil je pravi potepuh. To pa moramo ven- dar reči njemu na čast, da ni storil v svoji najhujši stiski nikoli nič sramotnega. Prosil ni, še svojih prijateljev ni nagovarjal nikoli; jemal je samo, kar so mu sami dajali, in to vselej s pristavkom, da jim povrne, kadar bo mogel. Slednjič ga primejo za potepuha; ker se ni mogel izkazati, kje stanuje in o čem živi, pošljejo ga, kakor se pošiljajo taki ljudje, v domovino. In tako je ležal nekdaj bogatega Sodnika sin v senu kakor berač, na domu svojega očeta, katerega nesreče je bil tudi on nemalo kriv. V svojem ponižanju je blagroval hlapca, ki je hodil brezskrbno žvižga-je po dvorišču. Mati je imela težko nalogo povedati svojemu mo- ** žu, da je sin doma. To je storila že takoj drugi dan popoldne; kar mora biti, bolje da je prej. Andrej ni zinil besede, ko je slišal to žalostno novico. Ali ko mu nekoliko potem pripelje sina, se obme mož na stran; zdaj šele je spoznal vso velikost svoje nesreče. XV. Kakor se polasti nesrečnega na smrt obsojenega človeka, ko je sodba potrjena, neko brezčutje, da se več ne boji in ne upa, tako je Sodnik mimo čakal dneva; ko se mu razruši nekdaj tako veličastno in trdno poslopje njegove blaginje. Vendar ta dan ni prišel tako hitro, kakor se je nadejal on in njegovi znanci. Ljubezen do njegove hčere ali usmiljeje do nesrečnega moža in njegove družine ali pa oboje skupaj ni dalo Brezarju miru. Dasi je bil Sddnik tako* prevzetno in osorno zavrnil njegovo blago ponudbo, je Anton vendar ukrepal in ugibal, kako bi bilo pomagati možu brez njegovega privoljenja, proti njegovi volji. In res je, nekaj z obeti in dobro besedo, nekaj pa tudi z gotovim denarjem, dosegel vsaj toliko, da je stvar nekako obvisela. Franček Saje: U ODMEVI OKTOBRSKE REVOLUCIJE r Ko je Jože Pirnar zvedel za Florjančičevo aretacijo, je zajezdil konja in v visokem snegu križaril od vasd do vasi. Obiskoval je svoje zaupnike in jim naročal, naj naslednjega dne zbero ljudi, krenejo v mesto in osvobode Florjančiča. Hkrati je sestavil svarilno pismo bivšemu županu Zurcu. V njem ga je med drugim opozarjal: »če bo dotičnik (Jože Pirnar) le eno uro zaprt zaradi vas, potem se vi nikar ne V-' L Gostilna »Pri štemburju« v novomeški Kandiji, sedež takratne velike občine Šmihel-Stopiče, kjer je ljudstvo 27. decembra 1918 odstavilo župana in izvo-lilo nov občinski odbor prikažite na cesto... Mi se potegujemo za naše pravice, kakor nam pripadajo ... Zdaj veste, da imate dosti sovražnikov, ko je cela občina nad vami. Eden vas bo že spodkrepelil. Ste nas dobro naučili v tej vojski. Zdaj pa naredite, kakor hočete. Če vam ni nič za vašo družino, nam tudi ni nič.« Gorje tudi tistim, ki so prišli po našega kovača (Florjančiča). Zdaj pojdite pa vi kovat konje in vozove ... Okrajni glavar dr. Vončina je zvedel za Pirnarjevo izjavo, da bo nekaj sto ljudi prišlo v mesto in spustilo jetnike. O tem je glavar 31. decembra poročal narodni vladi in dodal, da res ni izključeno, da ne bodo uporndki napadli jetnišnice. Ker je bil o napadu vse bolj prepričan, je še isti dan brzojavil v Ljubljano, naj takoj odpošlje vojaško pomoč. Na novega leta dan se je na novomeškem trgu zares zbrala množica kmetov, ki je pod vodstvom Franca Ovnička z Malega Slatnika mimo, brez hrupa krenila k sodišču. Kakih sto ljudi se je zbralo pred jetnišnico in okoli dvesto pred sodiščem. Ovniček je predsedniku sodišča sporočil, da so prišli zaradi Florjančiča, ki bi ga radi dobili ven. Komaj je Ovniček napodil mladino, ki je pasla radovednost, je že počil strel. Nastal je krik in vrišč. Orožniški poročnik Tomšič je namreč skrivaj privedel do jetninšice 26 orožnikov in z revolverjem v roki planil proti množici. Po strelu so ljudje zbežali na glavno cesto in se tam ustavili. Orožniki pa so navalili na kmete, jih tolkli s puškinimi kopiti in jih skoraj celo uro potiskali skozi mesto proti Kandiji. Nekaj ur zatem se je v Novo mesto pripeljala četa srbske vojske. Ee del se je nastanil v stari gimnaziji, en oddelek na kmetijski šoli na Grmu, tretji oddelek pa je čez dva dni odkorakal v Šentjernej in Kostanjevico. Klerikalni časopis »Dolenjske novice« je z navdušenjem pozdravil srbske vojake in menil: »Boljševiški đuh je zašel tudi v mirno ljudstvo ...« »Vojaštvo nam je pa res potrebno vsaj toliko časa, da se novodržavne razmere urede, kajti boljševiški duh je zašel tudi v mimo ljudstvo, prinesen po nekaterih iz vojne se vmivših nerazsodnih in nahujskanih vojakih...« Patrulje srbske vojske so nato hodile po dolenjskih vaseh in stikale za orožjem, ki so ga ljudje Imeli še precej skritega. V naslednjih dneh so orožniki zaprli še šest organizatorjev kandijskega upora. Razen Pirnarja so jih hitro izpustili, ker niso želeli, da bi še bolj razburjali ljudi Toneta Pirnarja pa so poslali na korošk fronto. Novomeški okrajni glavar je 1. januarja 1919 predlagal narodni vladi, naj takoj razpusti stari odbor občine Šmihel-Stopiče. Za gerenta je predložil inž. Vedem jaka, strokovnega učitelja na Grmu. Glavar je hrkati inž. Vedemjaka imenoval za začasnega župana in mu še isti dan izročil začasno imenovanje. Čez tri dni je glavar sporočil v Ljubljano, da je bivši župan Zorc z odborniki preklical odstop. Zato ni več nikakega povoda za razpust občinskega odbora in imenovanje gerenta. Tako je Zurc pod zaščito orožniških in vojaških bajonetov zopet prevzel županstvo. Jožeta Pirnarja so spustil iz zapora šele 17. januarja. Takoj se je odpeljal v Ljubljano na tajništvo jugoslovanske so-cialnodemokratične stranke, da bi dobil pomoč za nadaljnji boj. Tam so mu obljubili zagovornika, če ga bodo postavili pred sodišče, in se z njim pogovorili, kako naj organizira kmete pod Gorjanci. Konec januarja je Pirnar pisal tajništvu socialnodemokratične stranke, da je ljudem vse povedal o razgovoru v Ljubljani. Strankinemu tajništvu je nadalje poročal, da ljudje vztrajajo, naj bi bil začasni župan Vovk, v katerega zaupajo, čudijo pa se, na kakšen način je Zurc spet postal župan. Na koncu je prosil navodil^a organiziranje stranke in strankino pooblastilo, da ga ne bi »prijeli ali celo zaprli, kar se rado zgodi«, in sploh, da mu »ne bi mogli do živega«. Za socialnodemokratični shod je tudi že vse poskrbel. Revolucionarni šmihelski kmetje se povežejo z delavskim gibanjen. V nedeljo, 16. februarja, je zbral Pirnar v šmihelski šoli toliko mož in fantov, da niti vsi niso mogli iti v prostorno šolo. Albin Prepeluh, glavni izvedenec JSDS za kmečko vprašanje, je zbranim kmetom pojasnjeval pomen socializma za kmečko ljudstvo. Kopač, kandijski rojak, je šibal slovenski klerikalizem in liberalizem, dr. Korun pa je razpravljal o perečih problemih v občihi. Zborovalci so sprejeli resolucijo, da mora deželna vlada nemudoma razpustiti občinski odbor, ki je zgubil vsako zaupanje ljudstva, in razdeliti veliko občino Šmihel-Stopiče. Predlagali so tudi, naj socialnodemokratična stranka začne izdajati poseben socialistični časopis za kmečko ljudstvo. S tem kmečkim shodom so se revolucionarni kmetje v novomeški okolici povezali z delavskim gibanjem. Pripravljalni odbor krajevne organizacije JSDS se je 2. marca sestal na Brodu. Jugoslovanska socialnodemokratična stranka je potem tudi drugod začela organizirati slovensko kmečko ljudstvo, ki je obrnilo hrbet starim strankam in si želelo korenitih sprememb. V ta namen je JSDS marca 1919 ustanovila Kmečko-delavsko zvezo, ki sta jo vodila Albin Prepeluh in Fran Erjavec, in 4. aprila začela izdajati tednik »Ljudski glas«. Klerikalna stranka je skušala zajeziti širok prodor socialne demokracije med nezadovoljnimi in upornimi kmeti pod Gorjanci. Zato je 6. aprila sklicala shod0 v Stopičah. Razen klerikalnega govornika iz Ljubljane je na shodu govoril tudi Pirnar. Ker so mu kmetje bolj pritrjevali kot ljubljanskemu govorniku, so klerikalni Jože Pirtiar (1894—1954). sedlarski po* močnik, organizator revolucionarnega nastopa v šmihelu-Stopičah sklicatelji kar na hitro shod zaključili. Zatem je Pirnar začel pridno dopisovati v socialistični »Ljudski glas«. V drugi številki 1. aprila je poročal, da med ljudmi vlada ogorčenje, ker narodna vlada še ni odstavila župana, »ki sliši na ime Zurc, po domače štembur«. 18. aprila, v tretji številki pa je »Ljudski glas« objavil tale njegov dopis: »Šmihelski Občinarji se ogorčeno vprašujejo, zakaj še vedno ni odstavljen župan Zurc... Kaj čakate, da ga bomo še drugič sami pregnali, a to pot se ne bo več vrnil. Sicer pa, če bi imel štembur le mrvico časti v sebi, bi že zdavnaj sam odstopil in se ne bi vsiljeval, ko vendar vidi, da ga nobeden ne mara. Dalje tudi odločno zahtevamo, da se takoj pokliče v občinski odbor nekaj zaupnikov iz naše močne organizacije. To je narodna vlada že zdavnaj sklenila, zakaj se torej vladni sklepi tudi ne izvršijo ...« Jože Pirnar je z veliko vnemo širil socialistično organizacijo med kmeti, zbiral naročnike za »Ljudski glas« in pripravljal več shodov. Kmetje, delavci in meščani skupaj slavijo prvi maj Leta 1919 so dolenjski kmetje skupaj z delavci in meščani prvič slavili prvi maj v Novem mestu. Vse trgovine, lokali in šole so bile zaprte in so praznovale. Sprevod z rdečim praporjem, kolesarji in godbo se je vil skozi mesto in Kandijo na Drsko. Tam je bilo prvomajsko zborovanje, na katerem je govoril Fran Erjavec. Orožniki so 10. maja ponovno aretirali Jožeta Pirnarja. Po krajšem zapom so ga vpoklicali na orožne vaje, da je moral za več mesecev prekiniti svoje plodno revolucionarno delo med kmečkim ljudstvom. Medtem je sodišče pripravljalo obravnavo proti kandijskim upornikom. Njihov zagovornik dr. Korun je predlagal, naj ne bo razprava pred novomeškim sodiščem, ker so ti sodniki Zurčevi osebni ali politični prijatelji. Državno pravdništvo je predlogu ugodilo, ker je bilo ljudstvo mnenja, da »sodniki drže z njim«. Razen tega pa glede »na razburjenost, ki se med ljudstvom še ni polegla, ni pričakovati mirnega in treznega razpravljanja pred tem sodiščem«. Zavoljo tega je prišel sodni spis pred deželno sodišče v Ljubljani, ki je 23. julija 1919 začelo obravnavo proti Jožetu Pirnarju in devetim soobtoženim. Sodišče je edino Florjančiča zaradi nekaterih groženj obsodilo na tri mesece ječe, ki mu jih zaradi amnestije niti ni bilo potrebno od sedeti, vse druge pa je popolnoma oprostilo, ker je kandijske dogodke ocenilo kot politično dejanje, v katerem ni našlo nikakega kaznivega nasilstva. Kako je bilo v Dolenjskih Toplicah Kandijskemu zgledu so 31. decembra 1918 sledili kmetje v topliški občini. Preč' občinsko pisarno se je zbrala množica okoli 150 ljudi, ki so pozvali župana. Od njega so zahtevali, da jim mora pojasniti glede podpisa vojnega posojila. Potem je šla množica v župnišče po župnika Franca Erzarja in ga privedla v občinsko pisarno. Tam so ljudje tudi od njega zahtevali, naj jim pojasni, kam je dajal denar za zvonove, ki jih je oddal vojni upravi, in kam denar za les, ki ga je prodal iz cerkvenega gozda. V svojem kratkem poročilu narodni vladi o nemirih in boljševiškem gibanju v okraju« je novomeški okrajni glavar dr. Vončina podčrtal, da do izgredov ni prišlo. V Dolenjske Toplice je poslal 10 orožnikov v okrepitev tamkajšnje orožniške postaje, ki so aretirali več ljudi. V Dolenjskih Toplicah so 4. januarja aretirali tudi Jožeta Pirnarja z Broda, ki je bil morda prav tako pobudnik za kmečki pohod na topliško občino. (Udeležence tega dogodka v Dolenjskih Toplicah prosim, da pošljejo uredništvu »Dol. lista« podatke o organizatorjih, aretiranih in druge podrobnosti, ki se jih še spominjajo.) Županstvu občine Toplice pa je glavar naročil, da morajo vsi občinski funkcionarji nadaljevati svoje posle. Srbski vojaki so v enem tednu preiskali najbližjo okolico Novega mesta. Ljudi so razoroževali z »vso natančnostjo od vasi do vasi in od hiše do hiše«. Do 9. januarja so našli 17 pušk, 16 bajonetov, 2 samokresa, 3 bodala in strelivo. Ker je dobila srbska četa ukaz, da mora oditi iz Novega mesta, je okrajni glavar 10. januarja prosil narodno vlado, naj srbska vojska še ostane. Drugače se bodo »začeli zopet gibati različni nezadovoljneži in boljševiško navdahnjeni elementi«. Lahko pride do novih izgredov in napada na sodišče, kjer so zaprti udeleženci dogodkov v Kandiji in Dolenjskih Toplicah. Z odhodom srbske vojske bi se moralo komaj začeto razoroževanje takoj prekiniti. Takrat so tudi drugod na Dolenjskem srbski vojaki in orožniki iskali orožje. Tako so od januarja do 6. februarja 19iy v kočevskem okraju nabrali kar 384 pušk. V tem številu pa niso bile vštete puške, ki ko jih ob razpustitvi narodnih straž oddali njeni člani. Okrajno glavarstvo v Črnomlju pa je 7. maja 1919 poročalo narodni vladi, da je .»med prebivalstvom še vedno skritega precej vojaškega orožja, katero orožništvo vzlic vsemu iskanju ni moglo natji«. Vrelo je tudi v Sodražici, na Blokah, Strugah, Žužemberku in Radečah Razen v Semiču, Kandiji in Dolenjskih Toplicah so ljudje tudi po drugih občinah na razne načine nastopali proti županom, ki so bili avstrijski priganjači, hkrati pa so zapostavljali siromašne ljudi. Okrajna glavarstva in narodna vlada so jih kljub temu večinoma zadržali, ker so menili, da tisti, ki so hlapčevali Avstriji, bodo zvesto m m ■:v Tone Pirnar (1895), delavec, zdaj upokojenec v Novem mestu, je bil decembra 1918 izbran za redarja novega občinskega odbora služili tudi njim in reakcionarnemu jugoslovanskemu režimu. V Sodražici je skoraj dvotretjinska večina občinskega odbora izrekla nezaupnico šušteršicijanskemu županu Antonu Lovrenčiču, ki je zato 6. novembra 1918 odstopil. Okrajno glavarstvo v Kočevju pa ni sprejelo njegovega odstopa. V Sodražici je zavoljo tega nastalo veliko razburjenje. Ogorčene ljudi je prišel mirit poslanec Škulj. Odborniki so 16. novembra še pismeno zahtevali razveljavitev tega odloka okrajnega glavarstva. Na Blokah je vladalo prav tako nezadovoljstvo z županom. Zato ga je narodni svet 6. novembra odstavil. Za razpoloženje ljudi je značilno, da se je na prvem socialističnem shodu na Blokah 11. maja 1919 po oceni orožnikov zbralo kar 600 oseb. V Strugah so bili ljudje proti županu Andreju Hočevarju. Kovač in občinski odbornik Anton Pogorelc m dvanajst drugih podpisnikov je 17. novembra zahtevalo, naj ga narodna vlada odstavi. Zupan je bil samovoljen in nereden. Sestavil je posebno izjavo proti Trumbičevemu jugoslovanskemu odboru. Živila so dobivali tisti, ki so sami imeli zadosti, »revnejšim slojem se pa ne da ali pa tako malo, da se od tega ne more ne živeti ne umreti«. Zavoljo tega je bilo »razburjenje med ljudstvom veliko« in se je bilo »bati kakih nasilnosti«. Na seji 28. novembra so odborniki enoglasno sklenili, da mora župan odstopiti, ta pa m hotel. Zato so občani 29. novembra poslali narodni vladi novo zahtevo s 63 podpisi. Ta pa je naročila kočevskemu okrajnemu glavarstvu, naj o zadevi poroča. J V petek, 17. novembra ob 20. uri bo v Dolenjski galeriji večer »Portugiških sonetov« velike angleške pesnice Elizabeth Barrett Browningove. Browningova se je rodila leta 1806 in je zelo zgodaj začela pesnikovati. Z desetimi leti je napisala ep »Bitka pri Maratonu«, med njenimi drugimi stvaritvami pa je zbudila večje zanimanje daljša pesem »Krik otrok«, v kateri .je pesnica ožigosala nečloveško početje tovarnarjev in lastnikov rudnikov, ki so v svojih obratih izkoriščali, de- lo slabo plačanih in nedoraslih otrok. Z lirično zbirko »Portugiški soneta«, v katero je vlila najskrivnejša čustva dekliške duše, pa je zaslovela po vsem svetu. Večer njene poezije so pripravile članice Odra mladih: Lučka in Mira Gortnar jeva, Mojca Pencova, Jelka Avblje-va, Dragica Zupančičeva, Zvonka Colaričeva in Sonja škofova pod vodstvom Alenke Bole-Vrabčeve. Odslej abonma za novomeško gledališče 20. oktobra je v Kostanjevici nastopil mešani pevski zbor kulturno-prosvetnega društva »Slovenski dom« iz Zagreba. Zbor deluje že 40 let in ga zdaj vodi dirigent Rudolf Rajter. Izvajal je zahteven program slovenskih skladateljev. Petje je bilo tako občuteno in tako polno pevske kulture, da so bili poslušalci presenečeni. Višek je bil, ko so zapeli Ipavčevo »Slovenec sem«. Slovenska pesem, ki jo goji pevski zbor, pomaga že več desetletij ohranjati slovenski jezik našim ljudem, ki žive v Zagrebu. v Ob razstavi Dragice Cadeževe Razstava kiparke Dragice Čadež-Lapajne bo odprta v krški galeriji do 26. novembra — Razstavo lahko obiščete vsak dan od 10. do 12. ter od 15. do 18. ure, napovedani obiski pa so tudi izven teh ur, če pravočasno sporočijo svoj prihod v Valvasorjevi knjižnici v Krškem V prijetnem in kulturnem vzdušju je bila v soboto zvečer v krški galeriji odprta letošnja zadnja razstava v tem najmlajšem pokrajinskem hramu lepote in umetnosti: Marjana Uršič je v imenu galerije odprla razstavo kiparke Dragice Čadež-Lapajne, navzočih pa je bilo-mnogo ljubiteljev umetnosti iz Spodnjega Posavja, Novega 'mesta in Ljubljane. Med gosti je bil tudi dolgoletni ljudski poslanec France Ki-movec-2iga, posebno presenečenje pa so pripravili člani učiteljskega pevske- DOLENJSKI MUZEJ vabi na ogled razstav in zbirk: v sla. bi Muzejska ulica 7: □ Prazgodovinska in rimska arheološka zbirka □ Iz zgodovine Novega mesta □ Kulturno zgodovinska zbirka Q Občasna razstava: Oktobrska revolucija 1917 in njeni odmevi pri nas Dolenjska galerija: □ razstava slikarja, grafika in kiparja Jožeta Gorjupa □ Razstava o življenju in delu skladatelja Marjana Kozine v stavbi UKca Mej vrti 2: Q Stalna razstava osvobodilnega boja in revolucije Vstopnina: odrasli 1,00 Ndin dijaki in vojak; 0,50 Ndin skupinski šolsiki obiski 0,20 Ndin. Odprto vsak dan razen ponedeljka od 9. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure. V popoldanskih urah Je med tednom muzej odprt le za naprej najavljene skupinske ob:ske. Dolenjski muzej Muzejska 7 Telefon 21-169 ga zbora »Stane 2agar« iz Kranja, ki so pod vodstvom Petra Liparja za uvod lepo zapeli tri pesmi. O mladi in nadarjeni kiparki je spregovoril umetnostni kritik Aleksander Ba-ssin iz Ljubljane, ki je med drugim dejal, da krška galerija uspešno in kontinuirano, čeprav v skromnih razmerah, opravlja nalogo, ki si jo je postavila na svojem začetku. Nadaljeval je: »Vodstvo krške galerije se je odločilo predstaviti umetnika iz vrst naj mlaj še, žal preredke in premalo aktivne slovenske likovne generacije. Se pravi, da je galerija v Krškem, čeprav oddaljena od centra, zavestno priznala prisotnost mladega rastočega rodu — in pri tem pravilno izbrala, saj predstavlja delo kiparke Čadeže ve enega od najbolj pozitivnih dejavnikov v naši mladi likovni umetnosti.« Kritik je nato predstavil mlado kiparko, ki je 1965 končala študij pri prof. Bo risu Kalinu, medtem pa je že razstavljala na kolektivnih društvenih razstavah, imela je samostojno razstavo v Kranju, sprejeta je bila na tretji trienale likovnih umetnosti v Beogradu letos poleti, nedavno tega pa se. je še s tremi, kolegi predstavila v ljubljanski Mestni galeriji. Zatem je dodal: »Na svojo prisotnost vas je kiparka čadeževa morala neposredno opozoriti : -> lani, ko se je udeležila simpozija Forma viva v Kostanjevici. Tedaj je zrasla njena prva značilna monumentalna plastika, na eni strani še vezana na organsko rast samega lesa — zaradi tega se tudi tako prijetno združuje z oko- Dragica Čadež - Lapajne: Mali simbol z dvema črtama (1967) ljem, v katerega je postavljena — na drugi strani pa je povsem jasno napovedala osnovni likovni problem, ki ga kiparka razrešuje tudi danes. Ta problem predstavlja, kako likovno realizirati idejo razpetosti človeške figure v prostoru: se pravi, kako še vedno obvladati vse prostorske dimenzije, potem ko je kiparka človeško anatomijo posplošila, izrazila v notranje utemeljeni konstrukciji. Obvladati torej prostor ne le v formalnem, temveč v vsebinskem smislu; zlasti se je mogoče tedaj izraziti v simbolih, pa čeprav samo s skromnimi barvnimi poudarki. Leti namreč ne smejo motiti idej o monumentalnosti, tem trajno prisotnem momentu v plastičnem izražanju od prazgodovine dalje.« Obiskovalci so si nato ogledali zanimive plastike, ki se na prvi pogled sicer res razlikujejo druga od druge, v celoti pa dajejo enoten in ubran ton zanimive razstave ene naših najmlajših, a že priznanih umetnic — kipark. Obisk razstave priporočamo! Tg. V imenu revolucije V teh dneh obiskuje potujoči kino Zavoda za kulturno dejavnost vrsto šol na področju novomeške občine s filmom V imenu revolucije. Film predvajajo v okviru praznovanja 50-letnice velike ruske revolucije. Filmske predstave bodo do 17. novembra. Doslej si je ta film ogledala že vrsta šol v novomeški občini. Zanj je med naj mlajšimi veliko zanimanja. Zaradi gledaliških predstav, predvsem gostovanj, je bilo v Novem mestu že dosti negodovanj. Predstave so imela v zakupu posamezna podjetja in vstopnic ni bilo mogoče dobiti. Stanje se je z letošnjo gledališko sezono bistveno spremenilo. Zavod za kulturno dejavnost v Novem mestu razpisuje abonma za gledališke predstave. V zvezi s tem je že sklenil ustrezno pogodbo z ljubljanskim Mestnim gledališčem. Zavod za kulturno dejavnost je že dogovorjen za naslednje predstave: Miloš Mikeln — »2 x2 = 5« Igra je satirični kabaret v stilu Inventure, vendar poglobljen, zaostren in tematsko razširjen. »Bog je umrl zaman« je na zanimivem gledališkem literarnem domisleku zgrajena ostra satirična komedija. Komorni western Veter v sasafrasovih vejah je karikatura literature in filmov o divjem zapadu, Kriva sodba Helmutha Schwarza pa je žgoča aktualna moralno-politična drama. Mestno gledališče bo posredovalo še Elektro v črnini (Eugene O’Neill), eno Najpomembnejših del novejše svetovne gledališke književnosti. H gledališkim predstavam gredo še nastopi drame SNG (Goldonijeve Primorske zdrahe), Celjskega ljudskega gledališča (švejk) ter šentjakobskega gledališča iz Ljubljane (Finžgarjev Divji lovec). Kot smo izvedeli, bo Mestno gledališče gostovalo že 23. novembra, Finžgarjev Divji lovec pa bo uprizorjen 27. novembra. V Zavodu za kulturno dejavnost si prizadevajo, da bi bile gledališke predstar ve vsaj vsakih štirinajst dni. Odslej gledališka gostovanja ne bodo več »zaprta«, napovedan razpis abonmaja je edina pot k pravi kulturni politiki, kar zadeva gostovanja znanih gledaliških družin. Zavod za kulturno dejavnost sprejema vpisovanje v abonma v svoji pisarni v Domu kulture. P. B. Morda želite, da bi vaši prijatelji, znanci, sorodniki doma in na tujem ali pa vaši sosedje prejemali odslej Tisnikarjeva razstava in recital V ponedeljek, 13. novembra, je bil v kostanjeviškem Lamutovem likovnem salonu letošnji zadnji umetniški večer: 56 prireditev, ki jih je organiziral Dolenjski kulturni festival letos, je za nami. Ponedeljek v Kostanjevici je bil v znamenju razstave del slovenjegra škega slikarja-' Jožeta Tisnikarja Štiriintrideset del je Jože Tisnikar pripravil za Kostanjevico Otvoritev zanimive razstave je bila pove /.ana z recitalom iz Grumovega Belega azila. Recital, ki Je trajal domala celo uro. je pripravil član Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja igralec Dolinar. O Tisnikarje-vem delu je spregovoril ravnatelj Škofjeloškega muzeja Andrej Pavlo vec. Naj citiramo konec njegovega govora o slikarju Tisnikarju: »Tisnikar dela v tonskem okviru in b» lahko celo rekli, da podobno kot ostali slikarji naivci ne po/na lepote slikarskega rokopisa, razen morda v obliki odstopanja, ki mu botruje prigovarjanje od strani in ga oddaljuje od naivnosti. Ker je zanj ideja ki si Jo je našel in osvojil, primarna, ne vključule v svoje delo sredstev slikanja in tako tehnika ne vpliva na fantazijo, temveč leta ostaja svobodna, neodvisna od predmetne draži barvnih skal in struktur. Torej le zato iahko govorimo ob Tisnikur-jevem slikarstvu, da ne pozna le pote slikarskega rokopisa, pač pa lahko govorimo o lepoti presenečanja. ki ga njegova skozi naivno slikarstvo nrosevajoča ideja vzbuja v gledalcu. Tlsnikarjevo slikarstvo je odsev neke arhaične misli, ki pa predstavlja za nas vedno neke vrste svežino, podobno otroški brezskrbnosti. In v tem je mik TLsnikarjevega slikarstva: grozljiv le kot moraste sanje In hkrati so njegove slike naivne, skoro otroško vesele Mračen je. ker se mora boriti s produkti modernih In formativnih optičnih sredstev, v katerih vidi sodobnik veliko raje svoj svet, kakor pa v slikah naivca, boriti se mora s predsodki, ki jih rodi občutek stranskega tira, na katerem stoji tovrstna umeti.ost ob hrumečem vrvežu sodobnih modemih in najmodernejših umetnostnih tokov. Zato tudi je naša ljubezen do tovrstnega slikarstva skoro vedno le oprezno spogledovanje; jemljemo jo rahlo, tako kot rahlo primemo eksotično vazo iz kot papir tankega porcelana, boječ =e. da je ne razbijemo. In prav zato jo *mamo tudi radi. In prav zato bomo prej ali slej morali govoriti o slikarju Tisnikarju brez omake naivca. Rekli bomo samo: to je slikar Tisnikar«. Grozljivemu vzdušji^ Tisnikarje-vih del je bil drugi del izredna dopolnitev. Beli azil dr. Slavka Gruma, ki ga je v recitalu predstavil Dolinar, je ob svečavi in še z gledališkimi učinki (obleka, igra) zaživel kot more le v sozvočju z absurdnimi miselnimi teksti slikarja Tisnikarja. Večera v Lamutovem likovnem salonu se je udeležilo veliko prijateljev umetnosti. Bil je zadnja prireditev Dolenjskega kulturnega festivala. In če velja pregovor, da konec krasi delo, velja to še po sebno za prireditve, ki so za na- mi: razstavo del Rudija Simčiča, Mihe Maleša in Jožeta Tisnikarja. P. B Do konca decembra 1967 ga lahko - če nam takoj z dopisnico ali po telefonu sporočite njihov točen naslov! Ko bodo spoznali in brali naš domači pokrajinski tednik, ne bodo mogli več prestati brez novic, dogodkov in zanimivosti iz njim znanih krajev! • Če si vaš sosed še vedno sposoja DOLENJSKI LIST pri vas — nam pošljite njegov naslov: tudi njemu bomo do konca 1967 brezplačno pošiljali naš tednik! # STE MORDA TUDI VI še vedno brez domačega pokrajinskega lista? Pošljite nam svoj naslov — in takoj vam ga bomo začeli pošiljati na dom, seveda tudi vam do konca decembra 1967 brezplačno! Št. 46 (921) Večer portugiških sonetov Adolf Šuštar novi predsednik 10. novembra se je v Novem mestu sestal k prvi seji novoizvoljeni občinski sindikalni svet in izvolil svoje organe. Predsednik občinskega sindikalnega sveta je postal dosedanji tajnik Adolf šuštar, podpredsednik inž. Konrad Mehle, tajnik pa Marjan Vrabec. Predsedstvo sestavlja 12 članov ObSS; razen Šuštarja Mehleta in Vrabca so v njem še: Avgust Avbar, Vinko Bambič, Milan Blatnik, Jožica Hrast, Rudi Hrvatin, Ludvik Kebe, Marjan Kraus, Ivan Metelko in inž. Stane Sedlar. Občnega zbora republiškega sveta zveze sindikatov se bodo udeležili Avgust Avbar, inž. Konrad Mehle, Anton Sotler in Adolf šuštar. Bo dovolj denarja za otroško varstvo? Predstavniki družbeno-poli-tidnih organizacij, občine, re-pub liškega sindikalnega sveta in republiški poslanci so 30. oktobra v razpravi o otroškem varstvu in otroškem varstvu na posestvu v Novem mestu soglašali z Okvirnimi načeli v osnutku novega zaiko-na o otroškem varstvu in dodatku. Spraševali pa so se, ali bo na predlagani način zbrani denar zadostoval za potrebe, ki nikjer, tudi v novomeški občini ne, niso majhne. Menili so, da je predlagani otroški dodatek glede na življenjske razmere upravičenih občanov še vedno premajhen. Več pripomb pa so imeli na predvideni cenzus — mejo za dobivanje dodatka. Udeleženci posveta so pozvali poslance, naj v razpravi v republiških organih In skupščini podpro njihove pripombe, predloge in želje. Spomladi plesna šola ■ OBČINSKI KOMITE ZMS v Novem mestu si zelo prizadeva, da bi spomladi v Novem mestu organizirali plesno šolo. Plesne vaje bi vodil strokovnjak iz Ljubljane. ■ PREDVIDOMA 25. NOVEMBRA bo delegacija kluba dolenjskih študentov v Novem mestu obiskala nekaj gospodarskih organizacij. Ob tej priložnosti bodo budi športna tekmovanja in ples. ■ DECEMBRA BO V NOVEM MESTU seminar za mentorje mladinskih organizacij v osemletkah. Za predavatelje so naprosili OK ZMS. Igrali bodo »Hotel za norce« Na nedavni seji kultumc-prosvetnega društva v Dolenjskih Toplicam so sklenili da bodo poživili igralsko dejavnost. V kratkem bodo začeli študirati burko »Hotel za norce«. Na tej seji so tudi sklenili, da bodo dali pomoč knjižničarki in poskrbeli za popravilo ali zamenjavo kinoprojektorja. Martinovanje v Topliški dolini V Dolenjske Toplice je že v soboto, 11. novembra, prispela Skupina Avstrijcev, ki se je nastanila v zdraviliškem domu, zvečer pa se je udeležila zabave v restavraciji. Tudi v nedeljo se je v Dolenjskih Toplicah zbralo več izletnikov. Mnogi so martinovali v zidanicah, kamor so jih povabili domačini. PRED OBČINSKO KONFERENCO ZMS Mestu je potreben mladinski klub Bodo mladinski aktivi na vasi še životarili? Na občinski konferenci ZMS bodo 19. novembra v Novem mestu razpravljali o reorganizaciji mladinske organizacije in iskali sodobnejša pota za delo z mladino. Več o tem je v pogovoru povedal predsednik občinskega komiteja ZMS Andrej Repinc. Kako ste si zamislili reorganizacijo in kaj ste vnesli v delovni program? — Pri občinskem komiteju bo več komisij in odborov, ki bodo uresničevali naloge, sprejete na konferenci. Delo v komisijah je edina možna oblika pri komiteju, ki je letos brez profesionalcev, člani komisij bodo med drugim odgovorni tudi za delo med vaškimi aktivi. Občinski komite bo organiziral več razprav o samoupravnostih v delovnih organizacijah, štipendiranju dijakov in študentov, zaposlovanju mladine itd. V Novem mestu je že dol- go predviden mladinski klub. Bomo dočakali uresničenje te zamisli? — Na tak klub čaka, mimogrede povedano, okoli 3 tisoč novomeških mladincev. Komite je začel akcijo, da bi klub tudi odprli. Potrebno bo dobiti prostore. Pri komiteju je poseben odbor, ki bo reševal to vprašanje. Čeprav v Novem'mestu še nimamo kluba, smo se vseeno prijavili na tekmovanje mladinskih klubov. Govorili so z vsemi kontinenti Novomeški radioklub bo priredil več tečajev za mladino vseh kontinentov. Letos je bilo takih zvez še več, saj so nedavno v dnevnik vp*sa li že 1350. pogovor na pozivni znak YU3DJR. Na občnem zboru 22. oktobra so ugotovili, da so se delovni pogoji v radioklubu zelo izboljšali, lepši časi pa sc prišli zlasti potem, ko so (nedavno) dobili v stari pošti dve sobi. Radioklub ima novomeško in bršlinsko sprejemno-od-dajno sekcijo, v katerih je 39 stalnih članov. Lani in letos je 23 članov v novomeški sekciji napravilo izpite Lani so novomeški radioamaterji opravili 1800 radij skih zvez. Tisočkrat so govorili nS kolegi v zamejstvu — z Spoznavamo resnico o grozotah vojne V okviru pionirske organizacije v novomeški osnovni šoli »Katja Rupena« deluje tudi letos krožek OZN. Na obletnico ustanovitve OZN smo izpolnili prvo nalogo v letu 1967/68. Člani krožka smo pripravili proslavo. Dela, ki so jih recitirali, govore o trpljenju narodov, svobodi in ena- ' ' ' " . ' 3 ; kosti med ljudmi. Poudarili Pospeševati je treba družbenoekonomsko izobraževanje — Kako je z inte- za tretjerazredne operatorje, obe sekciji pa imata po dva operatorja drugega razreda. V radioamatersko dejavnost namerava klub pritegniti predvsem mladino. Za novince bodo organizirani tečaji. Novi predsednik kluba Viktor Porenta je povedal, da možnosti ne dovoljujejo, da bi hkrati priredili tečaj za več kot 20 novincev Klub novomeških radioamaterjev bi potreboval za normalno delo vsaj 700.000 S din. Radi bi kupili agregat za napajanje sprejemno-oddajne aparature. Moderne naprave pri PIONIRJU V PIONIRJEVEM avtoservisu v Novem mestu so pred kratkim montirali več sodobnih naprav za kontrolo in popravila osebnih avtomobilov. Optično napravo za kontrolo celotnega podvozja osebnih avtomobilov, napravo za hitro preizkušanje stekanja koles (Špure) in druge. Na sliki: naprava za uravnoteženje koles, ki sama ugotovi težo uteži in mesto, kamor jo morajo pritrditi. (Foto: M. Vesel) Z OBČNEGA ZBORA ObSS NOVO MESTO Sindikat išče stališče pri odpustih delavcev smo, da želimo mir, in obso dili smo nepravične vojne. Ob koncu proslave smo sprejeli nove člane v krožek in jim podelili znake. Proslavo smo pripravili z željo, da bi obudili spoštovanje do naj-dražjega, kar imamo, do mirnega in svobodnega življenja. Mladi smo ponosni in veseli, da spoznavamo OZN, ker se tako izobražujemo in politično utrjujemo. Spoznavamo resnico o grozotnih vojnah, ki silijo svet v propad, v uničenje. V nas narašča ob- gracijo v novomeški občini? V delovnih organizacijah znajo izračunati, koliko lovnih organizacijah ni niti delavcev imajo preveč, in jih tudi odpustijo, ker so dovlj razumevanja niti dovolj prepričani, da bodo s tem uredili vse proizvodne in denarja, zunanje težave. Težko pa jih bo pripraviti, da bi na- Podpredsednik občinske redili ekonomsko analizo in s čim drugim prišli na skupščine Avgust Avbar, ki je zeleno vejo, ne pa z zmanjševanjem števila zaposle- vodil občni zbor, je govoril nih. o večanju zalog v podjetjih, Približno tako je ugotovil Ivan Metelko v petek, 0 medsebojnem zadolževanju novembra, na občnem zboru občanskega sindikalnega j? g°sPor)' 'n:,u >>n& Pam^<< sveta v Novem mestu in zahteval, naj se na občnem R,e{ J®- aaj J® tret>a v ten zboru izoblikuje stališče sindikata do odpuščanja zna&hiih pojavih iskati raz-delavcev ' loge, ki pogosto pripeljejo to ali ono gospodarsko organiza- Na tem občnem zboru, ki Menili so, da je treba neza- cijn na mejo likvidnosti. Ka sodba umazane vojne proti so se ga razen številnih dele- poslene zaposliti, ne pa za- dar pa gospodarska organi-vietnamskemu ljudstvu. gatov iz sindikalnih podruž- poslene odpuščati. Ce pa de- zacija zasluti, da je ta meja Naša naloga je utrjevati nic in članov občinskega sin- lovna organizacija res ne naj- blizu, ali ko mejo že doseže, pridobitve svobode, živeti, kot dikalnega sveta udeležili ta- de drugega izhoda in mora se najraje odloči za najlažji je zapisano v ustanovni listi- di zastopniki družbeno-politič- zmanjšati število zaposlenih, in za slabega gospodarja zna ni OZN: »Pomagajmo naro- nih organizacij, republiški po potem je njena dolžnost, da čilen ukrep — za odpust de dom vsega sveta v boju za slanci, član predsedstva re- za odpuščene delavce tudi skr- lavcev. Predsednik občnega njihovo svobodo! Hočemo ži- publiškega sveta Zveze sin- bi — lahko tako, da jim pre- zbora Avbar je tudi rekel, da veti v miru in enakopravno- dikatov Marjan Jenko in za skrbi novo delo ali pa da bi lahko sindikat, če bi bil sti!« . * stopniki občinskih sindikal- jim v času brezposelnosti dovolj razumevanja niti dovolj IRENA BAšELJ nih svetov nekaterih sosed- denarno pomaga. Iz doseda- stališči davno prej vplival osn. šola »Katja Rupena« njih občin, so posvetili veli- njih izkušenj vemo, so pou- na organe upravljanja in jih Novo mesto ko pozornost zaposlovanju darili, da za brezposelne V de- opozarjal na to, kaj lahko pride. Marjan Vrabec je menil, da NAJKASNEJE DO NOVEGA LETA “jSzor nost družbenoekonomskemu izobraževanju zaposlenih. To bi bilo dobrodošlo tudi za preproste delavce v delavskih svetih, saj bi potem lahko enakovredneje odločali, pasivnosti pa bi bito, čedalje manj. Franc Pavlin je rekel, da bi morala sindikalna podružnica zaščititi svojega člana, ki si »upa« opozoriti na napako ali povedati resnico. Menil je, da v praksi večkrat kaže tako, kot bi bile delavčeve pravice le na papirju. Tine Tomšič je edini spre govoril o integraciji. Menil je, da je združitev dveh podjetij pogosto odvisna od /o ije njunih direktorjev. Navedel je primer, ki jasno kaže da je uspešnost ali neuspeš nost združevanja odvisna od volje posameznikov, redko od skupin, še manj pa od hote nja kolektivov. Politični sekretar občinskega komiteja ZKS Novo mesto Slavko Vute je rekel, da Je prepričan, da bi sindikalne V Črmošnjicah še ena vlečnica Nova vlečnica bo v eni uri prepeljala okoli 500 ljudi Smučarsko društvo ROG gradi na spodnjem delu smučišča v Črmošnjicah novo krožno vlečnico, ki bo dolga 206 m in bo imela višinsko razliko 40,5 m. Vlečnica bo stala na 12 sidrih in bo prepeljala v eni uri okoli 500 ljudi. Obratovati naj bi začela do novega leta. Nova krožna vlečnica bo skoraj štirikrat hitrejša od dosedanje enosmerne vlečnice, ki je dolga 550 m in ima višinsko razliko 280 m, more pa v eni uri prepeljati največ 140 ljudi. Najtežje probleme pri nastajanju nove vlečnice so gra ditelji rešili. Nabavili so tudi vse potrebno za postavitev. Vsega materiala še niso plačali, upajo pa, da bodo tudi to oviro premagali, če jim bodo delovne organizacije še nadalje tako pomagale kot do zdaj. Ce bo šlo vse po sreči, bo nova vlečnica obratovala že med prvim snegom za smučanje. Gradbena dela vodi skupina petih članov, ki organizi- ra tudi večja udarniška de la. Vlečnica bo sicer zgrajena predvsem s prostovoljnim delom in z materialno pomočjo. Tri četrt dela bo narejenega zastonj. Večje prostovoljno delo so do zdaj opravili med drugimi: konstrukcijski biro iz črnomaljskega podjetja BELT, ki je pripravil načrte, mladinci in pionirji, ki so mec’ oripravljanjem proge posekali grmovje na površini 1,5 ha in prekopali 15 m3 zemlje, in drugi. Vlečnica bo za zimsko športni center Crmošnjice in za turizem v tem delu Dolenjske velikega pomena, zlasti še ker sta v teh krajih pod Rogom tudi poletni in lovski turizem že precej razvita podružnice lahko bolj poma gale strokovnim šolam. Menil je, da so le redke sindikalne podružnice razpravljale o republiškem priporočilu o denarni pomoči strokovnim šolam in vplivale na samoupravne organe, da so se odločili za prispevke. Na občnem zboru so razpravljali še: Rudi Hrvatin, Rihard Romih, Adolf šuštar, Ludvik Kebe, Janko Saje, Vinko JBam bič, Ivan Kočevar, Roman Jev-šček, Marjan Pureber, Brigita Mavser, Andrej Repinc, Marjan Jenko in drugi. Opo zarjali so na nujnost razreševanja vprašanj zaposlovanja, socialnega zavarovanja in zdravstvenega varstva in vprašanj na drugih področjih družbenih služb in podobno. Prevole: stanovanja za učitelje Na Prevolah pri Hinjah ^ dokončujejo nadzidavo osnovne šole za štiri samska stanovanja za učitelje. S to zidavo bodo za zdaj uredili ‘stanovanjsko vprašanje tamkajšnjih prosvetnih delavcev Pri gradnji je pomagala tudi krajevna skupnost Hinje. Tečaj Alpe-Adria Novomeški šolski center za gostinstvo bo v kratkem priredil v Kranjski gori izpopol-nitveni gostinski tečaj za počitniško skupnost Alpe-Adria. To bo prvi letošnji tečaj novomeške gostinske šole zunaj njenega območja. Oder mladih gostuje Novomeška gledališka skupina Oder mladih, letošnji Trdinov nagrajpnec, gostuje z dramatizacijo Tavčarjevega dela Otok in Struga po odrih izven Novega mesta. Predstava je bila v soboto, 11. novembra, v Kostanjevici na Krki, dogovorjeni pa so tudi za gostovanje v Metliki. Za 29. november so igralci Odra mladih pripravili recital Sel je popotnik skozi atomski vek. Recital ruskega pesnika Jesenina pa so pripravili za šolske proslave 29. novembra NOVOMEŠKA KOMUNA I3> DOLENJSKI LIST 6t. 46 (921) Pred pomembnim korakom v Šmarj. Toplicah Od združitve zdravilišča v šmarjeških Toplicah s šolskim centrom za gostinstvo v Novem mestu je slabe tri mesece, pa so tu že načrti, na podlagi kar terih bodo šmarješke Toplice postale eno najpomembnejših rekreacijskih središč na Dolenjskem. Prva faza izgradnje zdravilišča, za katero so sredstva zagotovljena, bo končana do prihodnje turistične sezone. Zamisel o preureditvi In razvoju šmarjeških Toplic je drzna, vendar uresničljiva. Zdravilišče bo z objekti, opremljenostjo in vrsto drugih novosti postalo veliko rekreacijsko središče, njegov razvoj pa je vključen v program ureditev v dolini Krke in v program turističnih ureditev na Dolenjskem. V šmarjeških Toplicah bo veliko novega. Preuredili bodo sedanjo zdraviliško stavbo, zgradili več bazenov, go-stinsko-trgovinski in turistični objekt, uredili campinge in podobno. Zdraviliško stavbo bodo tako preuredili, da bo imela vsaka soba termalno vodo in sanitarije, v pritličju bo večerni lokal, v hiši pa bo delalo tudi dvigalo. Kopališko nastanitveni objekt bo sestavljalo več odprt-tih kopaliških bazenov, kabine in prostori za pedikuro, frizerski salon in drugi. Ob cestnem križišču proti šmarj eti bo gostinsko-trgo-vinski in turistični objekt. V njem bodo med drugim delikatesa in mešana trgovina, turistična pisarna, bife (snack bar) in slaščičarna. Ob avto- mobilski cesti je predviden med drugim večji avtocam-ping. V okviru te ureditve bo ostalo več igrišč za golf, mi-nigolf itd., steza za kolesarjenje in podobno. Skratka: to bo temeljita, obsežna in zahtevna ureditev. Tako ureditev rekreacijskega centra narekujejo različni razlogi, med katerimi je nedvomno najpomembnejši ta, da bodo v šmarjeških Toplicah bivali predvsem gostje, ki bodo storitve sami plačevali. Pogoj za uveljavitev rekre-kreacijskega centra v šmarjeških toplicah je nedvomno ugodna in najkrajša pot do avtomobilske ceste. Inozemski partnerji pripominjajo, da je nujno napraviti priključek na avtomobilsko cesto pri Kronovem. Za začetek vsaj 3 milijone! Osnovna šola v Stopičah ima v načrtu urediti okolico šole. Na vzhodni strani bi radi dobili nekaj zemljišč in na njih uredili šolska igrišča in manjši bazen. Za začetek del bi potrebovali okoli 3 milijone S dan. Novo mesto najdražje v Sloveniji? Za jabolka na novomeški tržnici 300, na ljubljanski pa le 50 Sdin 10. novembra so v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu prodajali v trgovinah in na tržnicah 26 vrst sadja in vrtnin. V Novem mestu ni bilo na prodaj le ohrovta, špinače in svežih gob. Najcenejši krompir so tega dne prodajali v Mariboru (70 S din), najdražjega pa v Celju in Novem mestu (100 S din). Najdražja paprika je bila naprodaj na mariborski tržnici (300 S din), drugo naj višjo ceno pa je imela na novomeški tržnici (250 S dm). Na novomeški tržnici je bila solata (endivija) celo za 230 S din dražja kot v Mariboru. Tudi bananam so do- ločili najvišjo ceno v Novem mestu; v DOLENJKINI samopostrežnici so bile celo za 160 S din dražje kot v mariborski POVRTNINI. Najdražje grozdje so spet prodajali v DOLENJKINI samopostrežnici (420 S din), medtem ko je bilo na mariborski tržnici samo po 200 S din. V ceni jabolk je prednjačila novomeška tržnica s 300 S din, najcenejša jabolka (po 50 S din) pa je imela ljubljanska tržnica. Najdražje limone so kupovali Novomeščani, saj jih je imela DOLENJKINA samopostrežnica po 560 S din, medtem ko so bile v Celju za 100 Sdin cenejše. Tudi najdražje pomaranče so bile na prodaj v Novem mestu, in sicer v prodajalnah SADJE-ZELENJAVA. Druge cene v Novem mestu so bile približno take kot v drugih slovenskih mestih. 2e ta kratka pregled cen pa kaže, da je Novo mesto, če že ne najdražje, vsaj med najdražjimi v Sloveniji! MLADINA NOVOMEŠKE OBČINE V NALOGAH „Oktobrska revolucija in nje odmevi" Najboljšo srednješolsko nalogo je napisala Jelka Avbelj, najboljšo osnovnošolsko pa Ciril Smerke — Bogdan Osolnik pohvalil prebrani nalogi Na proslavi 50-letnice oktobrske revolucije 7. novembra v novomeškem Domu JLA so razdelili nagrade za najboljše naloge o oktobrski revoluciji in njenih odmevih, ki so jih napisali srednješolci in osnovnošolci. Najboljši nalogi sta bili prebrani. Član CK ZKJ Bogdan Osolnik, ki je predaval o odmevih oktobrske revolucije, je pohvalil prebrani nalogi dijaM-nije ESŠ Jelke Avbelj in osnovnošolca iz Mirne peči Cirila Smerketa. V kulturnem delu proslave so sode-' lovali dijaki z recitacijami in gimnazijski pevski zbor pod vodstvom Toneta Marklja. Na razpis pripravljalnega odbora za proslavljanje 50-letnice oktobrske revolucije Nevarni plaz pri Dolenjskih Toplicah, na račun katerega smo se večkrat ježih, bo končno odstranjen. Pri Cestnem podjetju v Novem mestu, ki izvaja dela, smo izvedeli, da bo cesta v kratkem nared, če bo kolikor toliko ugodno vreme. (Foto: S. Dokl) Ali delavski svet ali direktor? So v OPREM ALEŠU naposled začeli razmišljati, da v reformnih pogojih gospodarjenja ne gre vztrajati pri obrtniški miselnosti? v novomeški občini so se javile: gimnazija, ekonomska srednja šola, gostinska šola, šola za zdravstvene delavce med srednjimi šolami, med osnovnimi pa: Novo mesto, Brusnice, Žužemberk Mirna peč, Stopiče, Vavta vas in Dolenjske Toplice. Odziv je bil torej dober, za končno oceno pa so izbrali 25 nalog. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali: prof. Ema Muser, prof. Janko Jarc in prof. Karel Bačer, je med nalogami izbrala najboljše Na * proslavi v Domu JLA sta politični sekretar obč. komiteja ZKS Slavko Vute :n predsednik občinske konference SZDL Slavko Dokl razdelila knjižne nagrade za deset najboljših nalog: pet srednješolskih in pet osnovnošolskih. Nagrajeni so bili: med srednješolkami Jelka Avbelj iz ekonomske srednje šole, gimnazijki Danila Bartol j in Milojka Jereb, Silva Zlobec :z šole za zdravstvene delavce in gimnazijka Jelka Vertot; med osnovnošolci pa: Smerke iz Mirne peči. Ciril Elza V novomeškem podjetju OPREMAT.ES so imeli 2. novembra skupno sejo delavskega sveta in upravnega odbora, na kateri so razpravljali o nevzdržnih razmerah v podjetju. Direktor Miloš Jevšček je več mesecev pred tem opozarjal, naj naposled v podjetju uvedejo osebno odgovornost, bolje planirajo in sproti obračunavajo rezultate dela. Te zahteve so bile vnesene tudi v pravilnik, vendar jih tehnični kader ni upošteval. Upravni odbr je že maja zavrnil predlog, da bi se OPREMALES pripojil k IMV, zavrnitev pa je potrdil tudi delavski svet- Na omenjeni seji so dolžili direktorja, da je predvsem on kriv za razne izgube in težave, zato je predsednik delavskega sveta zahteval, naj odstopi, če pa tega ni pripravljen narediti direktor, bo to storil delavski svet. Ker je predsednik DS Gabrijel Sitar menil, da ne bo mogel več delati v samoupravnem organu, če bo še nadalje vodil podjetje »tak« direktor, je odstopil. Za novega predsednika DS so izvoli- li Zvonka Peterlina. Pa tudi delavski svet je napovedal ostavko in bo odstopil, če se v enem mesecu ne bodo pokazali taki sadovi direktorjevih zamisli, ki bi ne bili po volji delavskemu svetu in kolektivu Ob takem ultimatu, pa tudi ob kritiki dobronamernih hotenj se je znašel direktor v zelo neugodnem položaju. Kasneje je sam povedal, da pa je bilo nekaj njegovih zamisli le uresničenih. Predvsem so začeli v kolektivu razmišljati, ali bi morda ne bilo bolj prav, ko bi delali z večjo osebno odgovornostjo, čeprav še ved- no niso pripravljeni nič slišati o kakšnem združevanju in podobnem. Da se je v mišljenju OPRE-MALESOVEGA kolektiva nekaj premaknilo, je vzrok tudi dejstvo, da so tri mesece prejemali 75-odstotne osebne prejemke. Dobičkovna stopnja, ki je znašala pred reformo 15 odst., se je letos zmanjšala na 3 do 4 odstotke. Podjetje ima letos za okoli 100 milijonov S din dolgov, za 66 odst. večjo proizvodnjo kot lani (brutopro-dukt 550 milijonov S din) in za 4 milijone manjša obratna sredstva (obratna sredstva znašajo 26 milijonov S din) kot lani. Problem obratnih sredstev se vleče od rekonstrukcije podjetja, ko je podjetje dobilo namesto 65 milijonov S din obratnega kredita le 15 milijonov S din. Veliko breme je tudi odplačevanje družbenih sredstev, ki jih je podjetje do- bilo za rekonstrukcijo. Gospodarjenje ob stanju, ki ga kažejo nekatere prej navedene številke, prav gotovo ni spodbudno. Tu pa, kot je videti, ne gre le za direktorjevo krivdo. Za tako stanje je prav tako odgovoren delavski svet in nič manj upravni odbor, pa tudi vsak zaposlen, čeprav tudi objektivni razlogi niso majhni. Očitno pa je, da tega stanja ne bo rešil niti delavski svet z odstopom niti kdo drug na enak način. Sestanek, na katerem so si povedali iz oči v oči, pa je prejkone lahko samo koristen. Kakšno pot bodo v podjetju ubrali, se bo kmalu videlo. Kmalu bo tudi znano, ali je grožnja delavskega sveta upravičena ali ne. Med drugim so za nadaljnji obstoj podjetja predvidene tri poti: da se podjetje pripoji k IMV, da začne tesneje sodelovati z NOVOLESOM ali da ostane samostojno. Zadnja pot ima v podjetju, kot kaže, največ pristašev, čeprav je poznavalcem dobro znano, da OPREMALES z drobno serijsko proizvodnjo lahko nadalje kvečjemu le životari, ne pa živi. IVAN ZORAN Šturm iz Žužemberka, Lilijana živkovič in Marjeta Pučko iz Novega mesta ter Marija Erbežnik iz Dolenjskih .Toplic. Na Proslavi v Domu JLA, ki je bila osrednja v novomeški občini, je bilo zelo veliko ljudi, predvsem pa so se je udeležili dijaki in učenci, profesorji in učitelji ter predstavniki družbeno-političnih organizacij in občinske skupščine. Stražanom ni mar Oktobra? Krajevni odbor SZDL je priredil v počastitev 50-letnice oktobrske revolucije v Straži v dvorani zadružnega doma proslavo. V programu so nastopili največ učenci vavtovške osnovne šole. Dvorana je bila polna šolarjev, od vaščanov pa ni bilo nikogar razen učiteljic. Mar smo res že tako daleč, da so otroci edini častilec tako pomembnega dogodka, kot je veliki oktober? Mar v občanih stroške krajetme skupnosti ni niti toliko patriotske in internacionalne solidarnosti, da bi poklonili uro svojega časa stvari, na katero prisega danes ves napredni svet? čez mladino in njeno vzgojenost vemo veliko povedati, morda pa bi bi- lo prav, ko bi kdaj pa kdaj pobrskali tudi po svoji vesti-Potem najbrž ne bi toliko omalovaževali mladine in učiteljstva, ki, kot kaže, edina ohranjata tisto, kar je od zgodovine človeštva vredno ohraniti. Danes o kadrovskih službah Svet za zdravstvo, socialno varstvo in delo pri občinski skupščini v Novem mestu bo na današnji seji obravnaval problematiko zaposlovanja, organizacijo kadrovsko-social-nih služb in analizo o prekinitvah nosečnosti v letih 1965 in 1966. V torek bo kulturni večer DPD Svoboda »Dužan Jereb« v Novem mestu bo priredilo v torek, 21. novembra, ob 19. uri v Domu kulture za društvene člane in vse občane kulturni večer. Nastopili bodo: moški pevska zbor, sa-Ionski orkester, Oder mladih z recitalom »Časopisni stihi«, dramska skupina z odlomkom iz igre »Deseti brat«, orkester ORION in vokalna solistka Tatjana Gros. Pred odmorom bodo izvolili nov društveni odbor. Vstopnina zato prireditev bo 2 in 3 Ndin. Za novo šolo 47 milijonov Sklad za zidanje nove osnovne šole v Novem mestu se je do ponedeljka, 13. novembra, povečal na 47,132.691 starih din. Obvestiti je treba prizadete Odbor za družbene službe pri občinskem sidikalnem svetu v Novem mestu je sklical 8. novembra posvetovanje o reorganizaciji zdravstvene službe. Predstavnikom občinskih sidikalnih svetov iz Krškega, Trebnjega, Metlike, Črnomlja in Novega mesta so o dosedanjih pripravah na tem področju poročali predstavniki novomeškega zavoda za zdravstveno varstvo. Sklenili so, d abodo take razprave organizirali z vsemi izvršnimi odbori sindikalnih podružnic v zdravstvenih ustanovah petih dolenjskih občin, ki jih zajame reorganizacija. Gramofonske plošče po znižani ceni V prodajalni ELEKTROTEHNE v Novem mestu imajo gramofonske plošče po znižani ceni od 150 do 250 S din. Prodajalna je dobro založena z gramofoni za priključitev na radio, kakršnega lahko dobite že za 11.009 S-din, gramofoni z vgrajenimi ojačevalci pa so najcenejši po 23.400 Sdin. Pri ELEKTROTEHNI lahko kupite tudi rezervne igle in ostali pribor za gramofon. Novomeška kronika ■ V POČASTITEV 50 LETNICE oktobrske revolucije je organizi rala študijska knjižnica »Mirana Jarca« v avli razstavo, ki prikazuje Marksova, Engelsova in Leninova dela v slovenskih prevodih. Razstavljena so predvsem dela teh mož v celoti in v odlomkih v raznih publikacijah. ■ »KAMELEONI« IZ KOPRA bodo nastopili drevi ob 19. uri v Domu kulture z izborom foeat glasbe, s kakršnim so se uveljavili kot eden najboljših »elektn-čarskih« ansamblov v naši državi. ■ NEDAVNO SO TUDI V DO MU JLA uvedli nov umik kino predstav. Tako se prva predstava v obeh kinomatogrilah prične ob 17., druga pa ob 19. uri. ■ LOKAL »FOTOTEHNIKE« in urarska delavnica Matije V ah ter j a na Glavnem trgu sta pred koncem ureditve. Tudi na drugih grabiščih na Glavnem trgu, ob Cesti komandanta Staneta in Cesta herojev so izrabili lepo vreme in pospešeno dokončujejo nove gradnje. ■ TRENUTNO JE V MESTU na levem in desnem bregu Krke v delu vsaj 80 zasebnih stanovanjskih hiš. Največ novih hiš nastaja nad. naseljem Majde Šilc proti Žabji vasi, v sami Zcbji vasi proti Cikava, na Mestnih njivah, v Bršlinu in Bučni vasi. Zanimanje za zasebno stanovanjsko zidavo se iz leta v leto povečuje. ■ DELA NA 35-STANOVANJ. SKEM bloku, ki ga gradi SGP Pionir v naselju Nad mlini, dobro napredujejo. Računajo, da bodo blok še letos prekrili. ■ KAR IMA MESTO ČUVAJA, sta se čistoča in red precej izboljšala. Tako je avtobusna postaja precej manj nastlana, Glavni trg manj posut s papirji in odpadki, na drugih cestah in ulicah manj smeti. Kaže, da so zalegle tudi mandatne kazni, ki jih pobirajo od kršiteljev veljavnih odlokov. ■ NA ŽIVILSKEM TRGU v ponedeljek ni bilo posebnega promo-ta, verjetno zaradi mraza. Dobiti je bilo solato po 300 in 400 Sdin, fižol po 330 Sdin, vsakovrstno sadje, prevladovala pa so jabolka po 80 do 250 Sdin, krompir po 110 Sdin, ribe po 800 Sdin in jajca po 90 Sdin. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodila je Rozalija Lindič iz Srru-helske ceste — Rudija, POLJE »OMEGA« v kmetijski zadrugi Novo mesto so poleg kuncev pričeli še z rejo konj, ki jih bodo vzredili do določene teže za izvoz. Po nepotrjenih podatkih bo čreda štela blizu 250 glav. Za konjsko meso je veliko zanimanje zlasti v sosednji Italiji. (Foto: S. Dokl) „Trojčkom najpotrebnejše ne sme manjkati!" Od vseh strani prihajajo te dni v uredništvo pisma in dopisnice, s katerimi nas obveščajo naši bralci in naročniki, da želijo pomagati »našim trojčkom« iz Segonja nad Škocjanom. Toliko lepih'besed in spodbudnih misli ter želja je v njih, da jih nekaj moramo objaviti, hkrati pa ponovno prositi, da bi se vsi, ki želijo dolenjskim trojčkom tudi zdaj pomagati, hitro odzvali in poslali svojo pomoč. Zima je pred vrati in zares ■ nas bo vse zeblo v srcih in čust- K vih, če bomo vedeli, da jo štirje H majhni otroci in Korenetova dru ■ žina preživljajo v mrazu, v tesni ■ in mračni izbici, ker oče in mati ■ zaradi skromnih pogojev in trde- ■ ga življenja na nekaj zaplatah ■ njiv nista mogla dograditi skroin- ■ ne hišice, malega doma naših ■ trojčkov in njihove sestrice. Poglejmo nekaj pošte iz zadnjih dni: Terezija Martinčič, Krško, Pod goro 31, nam je pisala tole: »Pošiljam 10 Ndin za Korenetove trojčke. Poslala bi več pa sem sama tudi bolj uboga. Imam samo socialno podporo. Otrok nimam, pa jih imam vendarle rada in se mi smilijo. Zato darujem ta skromni dar...« Prof. Mirko Žerjav, Rakovniška 6 v Ljubljani, nam je pisal: »V Dolenjskem listu sem bral članek o Korene-tovi družini iz Segonja. Vaša akcija vsekakor zasluži vso pohvalo in podporo. Moja bolna mama, ki me je na članek o Korenetovih opozorila, je dala 5000 dinarjev in prav toliko dam tudi jaz. Prepričan sem, da se bodo odzvali tudi drugi. Korenetovi morajo imeti dostojno hišo in tudi najpotreb nejšega jim ne sme manjkati...« Ivanka Šuštaršič in Milka Novak, zdaj obe v Thunu (Švica), sta nam pisali: »Ko sva v Dolenjskem listu prebrali vrstice o Korenetovih trojčkih, sva se tudi midve odločili za majhen prispevek in vam za trojčke prila gava 20 švicarskih frankov, obenem pa jih lepo pozdravljata Novomeščanki iz Švice...« Francka Šturm iz Ribniške 27 v Ljubljani nam piše: »Za družino Korene vam pošiljam 1000 Sdin. Upam, da bo spet precej dobrih ljudi, ki bodo pomagali dograditi hišico, ki sem jo videla na sliki, tako da bo imela dru žinica topel domek. Poznam kraj, saj sem kot otrok živela v Škocjanu. — Pripominjam, da sem z vašim listom prav zadovoljna, in vidim, da se zavzemate poleg vsega še za sjromake. želim vam polno uspeha in vas prijateljsko pozdravljam kot vaša naročnica!« »Prosim, oddajte Korenetovim iz Segonja pri Škocjanu!« — je na hrbtno stran položnice napisal Ivan Vavtar iz Martinje vasi 7 pri Mokronogu, ki je poslal 2000 Sdin, medtem ko sta Rozika Boltes in Anica Repar iz Kostanjevice poslali 2000 Sdin in pripisali na položnico: »Pošiljava skromen prispevek za trojčke in želiva, da bi bila nabiralna akcija uspešna!« Sindikalnim podružnicam in delovnim organizacijam! Dolenjski list se obrača z javno prošnjo za pomoč »dolenjskim troj- čkom« v Segonjah nad Škocjanom tudi na vse sindikalne podružnice in uprave delovnih organizacij na našem področju: prispevajte z nakazili, da bi družina Korene še v tej jeseni lahko zaprla skromno hišico in jo dogradila v topel dom za svoje štiri otročičke! Prosimo, nakazujte prispevke na poseben račun pri Dolenjskem listu (SDK Novo mesto, št. žiro računa: 521-8-9, s pristavkom: ZA TROJČKE!) S skupno pomočjo naših kolektivov bi lahko že v nekaj tednih hišo v Segonjah dogradili in zagotovili trojčkom ter njihovi sestrici, da bodo že to zimo na toplem in v dovolj velikem prostoru. Prosimo, pomagajte, saj je zima zares že pred durmi! Vsem, ki so se že spomnili dolenjskih trojčkov, pa v imenu Korenetove družine prisrčna hvala! Prispevki za trojčke v drugem tednu akcije Od 8. do 14. novembra opoldne so poslali z denarnimi nakaznicami ali pa so osebno vplačali na blagajni našega lista za trojčke: Franc Štojs iz Sevnice 3000 Sdin; Anton Rebselj in Žigon, Ljubljana, čebelarska 22, 6000 Sdin; Anka Turk iz Drage 5000 Sdin; Mirko žerjav iz Ljubljane 10.000 Sdin; kolektiv SDK v Novem mestu 10.000 Sdin, Ivanka Kralj iz Lesc 114 — 3000 Sdin; Ma rija Betica, Zasap 7 pri Cerkljah ob Krki — 1000 Sdin; Amerikančevi iz Mokronoga 5000 Sdin; zakonca Hrovat iz Novega mesta 5000 Sdin; Francka Šturm iz Ljubljane 1.000 Sdin; člani kolektiva NOVOTEKS iz Metlike 47.950 Sdin; sindikalna podružnica NOVOTEKS iz Metlike 32.050 Sdin, Vladislava Vaupotič iz Novega mesta 1000 Sdin; laboratorij MELAMIN iz Kočevja 20.000 Sdin; Ela Jankovič z Libne 9 pri Krškem 1000 Sdin; neimenovana darovalka iz Novega mesta 1000 Sdin; Andrej Dolmovič iz Novega mesta 1000 Sdin; Jože Bojane iz Novega mesta 1500 Sdin; Ivanka Šuštaršič in Milka Novak iz Švice 5660 Sdin (20 frankov). — SKUPAJ VPLAČALO: 160.160 Sdin. Po banki so za trojčke v tem tednu poslali: Ljubica Maver, Novo mesto, 1000 Sdin; Majda Kukec, Brusnice, 1000 Sdin; Kavarna Novo mesto 10.000 Sdin; kmetijska zadruga KRKA, Novo mesto, 10.200 Sdin; Magda Repše, Martinja vas 7, Mokronog — 1000 Sdin; Ivan Vavtar iz Martinje vasi 7 — 2000 Sdin; Rezika Boltes in Anica Repar iz Kostanjevice 2000 Sdin; Terezija Martinčič, Pod goro 31, Krško — 1000 Sdin; Kristina Valentine, Pod goro 8, Krško — 1000 Sdin; Ivanka Juretič, Potok — vas, 1000 Sdin. — Skupaj poslano po banki: 30.200 Sdin. SKUPAJ ZBRANO V DOSEDANJI AKCIJI do 14. novembra opoldne: 227.912 Sdin. Prosimo, pomagajte dolenjskim trojčkom! Denar nakazujte na naslov: DOLENJSKI LIST, NOVO MESTO — žiro račun: 521-8 9. Pri vsakem nakazilu pripišite na hrbtno stran položnice: »Za trojčke!« Pomoč lahko vplačate tudi osebno na blagajni Dolenjskega lista v Novem mestu, Glavni trg 3. — Vnaprej: ISKRENA HVALA! Recept za dolgo življenje 50-letnica mature je redek jubilej, tokrat pa ga je dočakalo kar 28 maturantov 8. razreda gimnazije Novo mesto, ki so opravljali maturo 1917. leta. Svečanega srečanja, ki je bilo 12. novembra v Novem mestu, se je udeležila osemnajsterica. Tovarna zdravil Krka je prevzela pokroviteljstvo nad njihovo 50-ietndco. Poudarili so, da so presenečeni nad gostoljubjem, s katerim jih je sprejelo Novo mesto, da so hvaležni vsem, ki so jim izkazali pozornost, in da jih je iznenadil izredni napredek Novega mesta, ki je viden na vsakem koraku. Po prisrčni dobrodošlici, ki so jo praznovalcem 50-letnice izrekli -najprej predstavniki tovarne zdravil KRKA, so si ogledali tovarniške prostore, nato pa odšli v Dolenjsko galerijo. Preden so si ogledali Dolenjski muzej, jih je tam iskreno pozdravil prof. Janko Jarc. Po ogledu muzeja sO obiskali še INIS, s slavjem pa so nadaljevali v prostorih restavracije »Breg«. Ob koncu srečanja so po stari tradicij zapeli »Gaudeamus igitur« ter sklenili, da se bodo odslej naprej srečevali vsako leto. Vsi slavljenci so stari okoli 70 let, nekateri več, nekateri kvečjemu leto dni manj, toda nobenemu izmed njih ne bi človek prisodil te starosti. Vedri in nasmejani so se pozdravljali med seboj, si stiskali roke, se pomenkovali, obujali spomine in se sproščeno nasmejali marsikateri šali iz svojih študentovskih dni. Odkod toliko zdravja in vedrine v tolikšni starosti? Povedali so, da je njihov recept za dolgo življenje zelo preprost: veliko hoditi, ne preveč piti in kaditi, imeti trdno voljo, biti vedno do- bro razpoložen in delati! Zlasti delati je treba, ker brezdelje voda k vsemu slabemu! Dijaki razreda, ki slavi letos 50-letnico mature, so začeli hoditi v novomeško, takrat še klasično gimnazijo 1909. leta. S poukom so začeli v stari gimnaziji, v stavbi, kjer je zdaj zdravstveni dom Do četrte gimnazije je potekal pouk v dveh oddelkih, v peti pa so oba oddelka že združili v enega. Ta je z istimi dijaki nadaljeval vse do mature. 1914. je izbruhnila prva svetovna vojna. Malo pred tem se je gimnazija preslila v novo stavbo na današnji Cesti herojev. V šestem razredu so jih že začeli pobirati k vojakom. V njihovem razredu je bilo 35 fantov in vojaški suknji sta ušla samo dva! Strelski rovi vseh front v Evropi so jih za nekaj časa razdružili, toda kljub temu so pririnili do osmega razreda in do mature vsi! Maturo so opravljali 1917. leta v prostorih frančiškanskega samostana, v stavbi, kjer je imel še pred nedavnim svoje prostore KROJAČ. Takrat je še divjala vojna in maturitetna komisija se je zbrala k izpraševanju vsako toliko časa, kadar so pač. trije ali štirje osmošolci prišli od vojakov domov na dopust. V prvi svetovni vojni je pokosila smrt le enega med njimi: Stanka Kudra, po prvi svetovni vojni pa je umrlo 8 maturantov letnika 1917. Skupaj z njimi sta delali maturo dve dekleti: bili sta to Klavdija Gabrijelčič, begunka z Goriškega, in Mar-lenka Šegula. Dekleti nista bili redni dijakinji, ker v tistih časih dekleta še niso smela hoditi v gimnazijo. Danes se to najbrž malce čudno sliši, pa je le res! Obiskovali sta pouk, toda v razred sta prihajali skupaj s profesorji in odhajali iz njega z njimi. Med odmori sta se smeli zadrževati samo v posebni sobi, ki je bila namenjena dekletom za počitek. Vsega skupaj je v vseh razredih gimnazije obiskovalo na tak način pouk kakšnih 8 do 10 deklet! Od profesorjev, ki so poučevali naše maturante, ne živi nobeden več. Njihov razrednik je bil slavist, pok. pofesor dr. Martin Gorjanec. Kar 19 maturantov letnika 1917 je nadaljevalo študij na univerzi in visokih šolah in ga uspešno končalo. Mnogi med njimi se kljub sorazmerno lepi starosti še vedno uspešno udejstvujejo v javnem življenju. Vsem čestitamo za 50-letnico mature in jim želimo še veliko let življenja! Dr. Leo Abram, Ivan Baškovič, Jože Bele, Tone Drganc, prof. Jože Dular, prof. inž. Metod Dular, Klavdija Gabrijelčič, poročena Žvokelj, Alojzij Jarc, Franc Kirar, dr. Lojze Kramarič, Franc Krašovec, dr. Karol Matko, inž. Jože Medic, dr. Drago Švajger, dr. Drago Mušič, Nace Tomšič, Jože Turk in inž. Ivo Zobec so se udeležili 50-letmce mature na novomeški gimnaziji, ki bo prihodnje leto slavila 222 let. Jubilanti so si razen drugega ogledali tudi vsa poslopja, v katerih so hodili k pouku. (Foto: M. Jakopec) DOLENJCI! kadar pridete v Ljubljano, obiščite obrate HOTELA SLON: hotel - restavracijo -kavarno - slaščičarno - bar - bife V narodni restavraciji boste postreženi tudi z dolenjskimi specialitetami. Prepričajte se o naših prvovrstnih specialitetah in solidni postrežbi! 12. Utrujena sta slednjič sedla na vitki ukrivljeni vrh dreves. Počivala sta in lagodno zrla na življenje okrog sebe. Sonce je stalo visoko v zenitu. Iz poletnega rastlinja se je dvigal omamen, blag vonj. Jasno nebo se je bočilo nad brezmejno rastlinsko preprogo. Morda je tam nekje na robu te zelene preproge peščeni breg. Bistri valovi urne reke pljuskajo na beli prod.. • Odvrgla bosta smrdljiva, dušeča skafandra, zadihala-Nič več ne bosta mislila na to, kaj gomazi v goščavah in kaj brenči po zraku in pljuska po vodi tega nerazumljivega sveta! trobentica in vijolica v novembru je go- g česar se človek razveseli, šest popolno- j cvetov trobentice in dve vijolici nam je gj v {'J®1** zjutraj prinesla v uredništvo Marija j P^j. lrSala pa jih je na Petretovem vrtu v Straži, g cvetje najbrž ne napoveduje, veliko raje g pacamo! (Foto: M. Vesel) SMEH STOLETIJ Slavni zdravnik Claude Bernard je obiskal prijatelja ki je pravkar srebal konjak. Bernard se je začudil: »Ti piješ alkohol? Kaj ne veš, kako grešiš proti svojemu zdravju? — Dobro poslušaj, kaj ti bom povedal: Imel sem dva psa iste starosti. Obema sem dajal enake obroke hrane, le da sem enemu dajal tudi alkohol. Ko sem ju žrtvoval znanosti, sem ugotovil, da je bila prebava psa, ki sem mu dajal alkohol, mnogo slabša in počasnejša. — Kaj praviš na to?« Prijatelj je mimo odgovoril: »Pravim da alkohol ni za pse.« Jules Grevy je bil v letih 1879—87 tretji predsednik nove francoske republike. Glede njegove varčnosti so si časniki dovolili naslednjo izmišljeno zgodbico: »Danes ponoči sta dva mlada moža v salonskih oblekah vdrla v neko pekarno. Pograbila sta dva hlebca rženega kruha in hitro zbežala. Toda policija ju je ujela in odvedla na urad, kjer sta izjavila, da prihajata od večerje pri gospodu Grevyju. Policijski komisar je uvidel, da nista mogla ravnati drugače, in ju je izpustil.« ,Vsega je kriv ta presneti Martin!” na soboto so neznanci po vsej širni Dolenjski, Spodnjem Posavju inj'?®li krajini pokradli kmetom in zadružnim kletem ves mošt! — ^fjsej<0t jani pa tucjj ve5 ga je, črnega in belega vina namreč ... So začeli že v p3%L Pravijo’ da je t*! tla »Martina z go-sj^P^dvečer njego-sicer se mošt bo dobro spremenil 'ijg ' • No, kdor je imel rstil« res že v pe-teK * so obred potegni v *n §a zaključi lori; proti ve- čeI\ kakorkoli, resni-ca «o ° V no^ oc^ Petka na ’ p,°nekod pa tudi V '*U' rfnu °te na necieli°- )>ne'ariu ra(Ni velike ko-ličiflf^ega mošta in ga čez , Pravili z Dolenj- ček, sladka črnina ali močno belo, mladi cviček ali katerakoli sorta že — ta ni bil za Martinovo kriv ničesar! JANEZ GLA2EK P 1 "»lil > ?t bi lahko poročal 4,'H0 mo§ta pa nas je poz ^lado vino. Ni mu 'isr H < otroška konfekcija športne hlačke er>ske kopalke jka. • SEVNICA kaj reči! Na Malkovcu pravijo, da »takega že zlepa ni bilo!«. V Kostanjevici se mu smehljajo, na Trški gori so ga okušali z očmi, ki so same silile pod nebo, po metliških in drugih belokranjskih zidanicah pa pravijo možaki: »Bolji je nego lani, a tudi kakih 5 procentov več ga je v sodih kot pred letom dni..« Ce pravijo »5 procentov«, pomeni to prav gotovo za četrtino boljšo letino! Prav je (le .zakadi stare, dobre navade radi skrivapo pred sosedom — in davkarjem — vse, kar smo pridelali!) tako: polna kašča in polna klet, pa bomo že prebili zimo. Žalostno je bilo samo na Bizeljskem in tam okoli, kjer je toča tik pred trgatvijo zamorila 'vse upe vinogradnikov. Pokušali so ga, krstili mošt — a sodi so prazni. Martinovih gosi pa tokrat nismo srečali ne v gostilnah (te vedno bolj opuščajo stare navade in so čedalje bolj prave krčme in točilnice!) ne v zasebnih zidanicah. Za dobro potico, kuhano mesnino in pečeno kuretino so poskrbeli skoraj povsod; malo je bi-gospodinja v ne- deljo ni dala na mizo kaj boljšega. Ob dobri špehovki ali sladki orehovi potici pa je včerajšnji mošt polzel po grlih, da je bilo veselje! Pri Plescu v Železnikih pod Drašiči so ga pokušali metliški lovci: kakih 20 jih je bilo v nedeljo v ložah nad vasjo; padlo je 6 zajcev in 3 lisice, pred 14 dnevi pa so prav tako položili na dlako 3 »šugave« lisice. Želijo si miru V tovarni ribjih konzerv v danskem mestu Glyngore se je znašla uprava v kaj ne- hvaležnem položaju, ko so delavci izjavili, da ne bodo malicali v kantini skupaj z ženskami, ki delajo v isti tovarni; med odmorom si želijo miru. Drugega pojasnila uprava ni mogla dobiti. Da . ... . , .... bi se izognila nemirom, je Lovci so se jezili nad tisti- 1 .. Jb . .. , , ,, , . . . ...v. sklenila, da bo svojim delav- mi ki ogovariajo metliško v., , V’.. b . t. ... cem ugodila: kantino je da- druzmo;; pravijo, da je njiho- ^*raditi v dva dela va lovska družina poštena in 1 ” prizadevna in zajca raje prepusti gostu, kot bi ga streljal njihov član. Radi jim verjamemo! Ob dobri Plesčevi kapljici smo jim to še posebno verjeli, čeprav je stari gospodar, oče Plesec, še vedno si je po poroki zavihtel na mnenja, da »lov ni za kme- ramena nahrbtnike in se peš ta...« No, tudi on je bil do- odpravil iz centralne švedske Peš na poročno potovanje Mlad švedski zakonski par bre volje in je vesel pozdravil Martinovo, čeprav ga čaka te dni pot v novomeško bolnišnico. Za konec pa: kjer smo ga pili mi, »nestrokovnjaki«, smo v soboto ponoči ali v nedeljo kasno zvečer priznavali sebi in drugim: »Presneti Martin, ta je vsega kriv!« Vin- na skrajni sever — na poročno potovanje. Potovanje v ženinovo rojstno vas je trajalo 76 dni, mlada zakonca pa sta prepešačila 1418 kilometrov. Pred poroko sta pustila na osmih' krajih ob poti zaloge hrane, v brzicah pa sta lovila ribe. blatSe bosta v osvežujočo reko. iel h‘!’- Pomirljiva misel je v njuno bližino se-iliil’l'i k uJ-JaŠkih dimenzij in nepopisno živih barv. 4 Il)a* s krili. Vesoljcema se je idelo, da ■ j °Pazuje z brezbarvnimi očmi. ic ^ jjfidvakrat, trikrat stopicnil po veji. Jean uo : Vidiš, takega pa vzemava s seboj, •p tivtain \ na Zemljo. Za naš živalski vrt! Peter se f V tt,n nasmehnil. v zraku prlmilo. Zrak se je napolnil z napetostjo, sovražni duhovi neznanega sveta so v hipu spet oživeli! Z vrtoglavih višin se je pognal nad metulja ropar. Razklenil je strahovit kljun in miroljubni metulj je poslednjič utripnil z živobarvnimi krili... Peruti, ki so dvignile roparja nazaj v višave, so vzvalovile rastlinje okrog kraja pretresljivega prizora. Kozmonavta sta se znašla na tleh — sama nista vedela •tako! Med debli vznemirjenih dreves je padal na tla srebrni prah zdrobljenih metuljevih kril... Z Meseca so sneli skrivnostni zastor Nadaljuje se pospešeno raziskovanje vesolja. Izstreljujejo satelite s človeško posadko in brez nje, ogromne kozmične rakete lete proti Veneri. Sateliti omogočajo prenos televizijskih oddaj iz Amerike v Evropo in obratno. Vladivostok gleda program moskovskih oddaj. In vendar ostaja Mesec še dalje glavni cilj raziskovanja. — Z magično močjo privlači znanstvenike in mobilizira njihove napore. Ali je površina Meseca čvrsta in dovolj trdna, da bi vzdržala težo kozmične ladje? Ali ni njegova skorja preveč luknjičava in premehka? Ali je morda sestavljena iz finega prahu in grozi nevarnost, da pogoltne vsak količkaj težak predmet? Ali bo zaradi tega Mesec za vselej ostal skrivnost za človeka? »Luna-9« daje odgovor skoraj na vsa ta vprašanja. Novico, da je avtomatska postaja »Luna-9« izstreljena proti Mesecu, so v Moskvi sporočili s precejšnjo dvomljivostjo. Prejšnje avtomatične postaje so ali zgrešile cilj ali.pa so se razbile na površju najbližnjega kozmičnega soseda Zemlje. Kakšna bo usoda najnovejše avtomatske postaje? Poznamo točen čas — uro in minuto — ko se mora vesoljska ladja približati Mesecu. Tuji dopisniki v Moskvi z nestrpnostjo čakajo sporočil o tem podvigu. Že so minile dve, tri ure, toda sporočil o »Luni-9« še ni. ~— Navsezadnje je. v poznih večernih urah uradna sovjetska časopisna agencija TASS sporočila: avtomatična postaja je mehko pristala na Mesecu. V tistih dneh je Moskva vročično pričakovala novih podatkov o najbližjem kozmičnem sosedu Zemlje. Vsi svetovni Časopisi so na prvih straneh objavili fotografijo zemeljskega površja, ki ga je posnela »Luna-9«. To je prvovrstna senzacija. Televizijski razlagalec pojasnjuje gledalcem: »Ta kamen, ki ga vidite na desni polovici vašega zaslona, ima premer nekaj centimetrov.« V veliki meri je snet skrivnostni zastor z Meseca. Sovjetski znanstvenik Sedov sporoča na tiskovni konferenci, da je površje Meseca trdno in da lahko prenese težo vesoljskih ladij. Prav tako sporoča tudi geološke sestavine površja Meseca, stopnjo radiacije in moč magnetnega polja. Na vprašanje, ali v bližnji prihodnosti lahko pričakujemo polet vesoljske ladje s človeško posadko na Mesec, je znameniti znastvenik dejal: »Nismo še rešili problema, kako usmeriti vesoljsko ladjo v orbito okoli Meseca, prav tako ne povratka ladje iz orbite Meseca nazaj na Zemljo.« Prvega od teh dveh problemov so sovjetski znanstveniki rešili le dva meseca kasneje, po preteku določenega časa pa so ga rešili tudi ameriški znanstveniki. Prvi umetni Mesečev satelit Približal se je marec 1966. Za ta mesec je bil določen 23. kongres KPSZ. Tu pa tam je pricurljala kakšna norica, da se pripravlja čudovit vesoljski podvig na čast temu kongresu. Domnevali so, da bodo sovjetski učenjaki izstrelili v vesolje ladjo s človeško posadko. V vsakem primeru — tako so govorili tuji opazovalci v Moskvi — mora biti kongres KPSZ označen s kakšnim čudovitim dogodkom, povezanim z nadaljnjim osvajanjem vesolja. Predsednik kongresa je obvestil delegate, da je nova avtomatična postaja »Luna-10« stopila v orbito Meseca in da čisto redno oddaja znake in da je oddala tudi zvoke »Internacionale«. Takoj nato so se v dvorani zaslišali zvoki te znane mednarodne himne. Moskva in ves svet sta tega dne vnovič doživela izredno razburjenje. Tudi druga ovira v osvajanju Meseca je odstranjena. »Osebni« opis »LUNE - 10« v . Prvi kozmični sosed Zemlje je dobil svoj umetni satelit. Njegov »osebni popis« je naslednji: celotna teža znaša 1600 kilogramov, od tega odpade na sam satelit 245 kilogramov, ostala teža pa odpade na raketni motor in druge naprave, ki so se ločile, potem ko so sprožile v delovanje naprave zaviranja in vstopa v orbito okoli Meseca. Kroženje traja okoli tri ure. Največja oddaljenost od površja Meseca znaša okoli 1000, najmanjša pa okoli 300 kilometrov. »Luna-10« je bila izstreljena najprej v orbito okoli Zemlje. Od tam pa so jo iz posebnih komandnih točk na Zemlji usmerili proti Mesecu. Sovjetski učenjaki so s temi besedami popisali zapletenost tega dejanja: »Predstavljajte si, da strasten lovec iz avtomobila, ki arvl s 100-kilometrsko hitrostjo, hoče s puško ustreliti navadno muho, ki je od avtomobila oddaljena 1000 kilometrov.« — Kakor po navadi! — Bi stopila za trenutek k meni? — Da, toda ne bom ti pospravljala sobe kot zadnjič! Stanovanjsko podjetje gradi Pri Stanovanjskem podjetju v Brežicah se zbirajo znatne vsote za gradnjo novih stanovanj. Letno se nateče okoM 40 milijonov starih dinarjev. Letos je stanovanjsko podjetje udeleženo pri izgradnji stanovanjskega bloka v Ulici 21. maja s 30 milijoni S din. Naslednje leto bo prispevalo prav tako 30 milijonov S din, v prihodnjih letih pa bodo vsote za stanovanjsko izgradnjo pri podjetju še narasle. Enotni kot še nikoli Izgradnja vodovoda v Bu-šečd vasi je ljudi združila v eno samo družino. Veliko prostovoljnih ur so žrtvovali za izkop0 in drugo delo. Vodovod je dobila tudi osnovna šola, kjer so vodo zares nujno potrebovali. Pri otvoritvi vodovoda za minuli občinski praznik se je zbrala skupki malone vtsa vas s šolsko mladino vred. Ponosni so bili na veliko delovno zmago, ki so jo vključili v praznovanje v običini. Razumevanje do mladih na vasi V krajih, kjer so odnosi med družbenimi organizacija-md in ZMS polni razumevanja, mladina nima nobenih težav s prostori in delo ji je precej olajšano. Mladi na vasi radi sodelujejo v krajevni skupnosti in soodločajo pri vaških problemih, če jih starejši povabijo medse in če jim pri delu nudijo pomoč. Taki kraji, kjer poteka delo v lepem soglasju, so Dobova, Artiče, Bizeljsko, črešnjice, Velika Dolina, Globoko, Skopice in Pišece. Seminarji za reševalce Delavska univerza je d>Dro začela izobraževalno sezono 1967—68. 2e nekaj tednov tečejo razni seminarji in tečaji. Trenutno pripravljajo seminar za reševalce. Obiskovali ga bodo člani tehničnih, reševalnih ekip iz tistih delovnih organizacij, ki jih je občinska skupščina določila, da jih morajo ustanoviti. Seminar se bo pričel v drugi polovici decembra. Obiskovale ga bodo tudi ekipe iz krške občine. Sindikati o razvoju občine Občinski sindikalni svet je sklical posvetovanje s predsedniki sindikalnih podružnic. Prišli so predvsem tisti, M jih ni bilo na posvetovanju konec oktobra. Razgovor je obravnaval priprave na občni zbor ObSS, ki je napovedan je za 2. december. Sindikalne podružnice bodo medtem imele delovne konference in na njih izvolile delegate za decembrski zbor ObSS. Na delovnih konferencah bodo tolmačili kolektivom osnutek srednjeročnega plana razvoja brežiške občine do leta 1970. Samoprispevek v Dobovi V Dobovi že nekaj let poudarjajo potrebo po organiziranem otroškem varstvu. Volivci bodo razpravljali o samoprispevku. Prosvetni delavci so povedali, da manjka denar za opremo, prostor pa bo urejen z drugimi učilnicami vred. Vsak zaposleni Do-btovčan naj bi dal za vrtec enkratni prispevek v višini 1 odstotek mesečnih dohodkov. Kmetje naj bi prav tako prispevali enkratni znesek od 1000 Sdin naprej. S PRVE SEJE KONFERENCE ZVEZE KCWJNTSTOV Več pobud, doslednosti in odgovornosti Komunisti morajo ustvarjalno razreševati idejna in politična vprašanja pri uresničevanju družbene in gospodarske reforme - S pomladitvijo organizacije ne smejo več odlagati - Za sekretarja občinskega komiteja je bil ponovno izvoljen Franc Bukovinsky podrobneje posredovali v eni naslednjih številk našega lista. V razpravi referat ni ime! zadostnega odziva, čeravno je vseboval precej podatkov iz delovnih organizacij. Zato pa je konferenca pooblastila -----------——--------------------------------------------------------------------------------------krajevne organizacije in akti- V soboto, 11. novembra, ie vezano z drugimi družbenimi jem referatu seznanil prisot- ve> da temeljito preučijo te bila v Brežicah prva seja ob- organizacijami, in ki bo svoje ne z idejno-političnimi pro- ugotovitve in se čimprej činske konference Zveze ko- vrste temeljito obnovila. Z blemi pri uresničevanju go- vključijo v boj za reformne munistov, na kateri je bil novo delovno vsebino se bo spodarske reforme v brežiški cilje. navzoč tudi zvezni po3lanec morala nepopustljivo boriti občini. Bralcem jih bomo J.-T. Viktor Avbelj. Dosedanji se- za družbeni napredek in uve------------------------------------------------------------------------------- kretar Prane Bukovinsky je Ijavljanje demokratičnih prana začetku izčrpno obrazlo- vic delovnih ljudi. Člani kon-žil sklep o organizacijskih ference so te cilje enoglasno spremembah v ZK. podprli. V novih okvirih naj bi se Konferenca se je zavzela Zveza komunistov razvila v za javn0st dela v Zvezi sodobneje organizirano silo, komunistov. Organizacije moki bo reševala vsa idejna j-ajo dokončno prenehati z vprašanja prožneje, bolj po- dosedanjo ozkostjo in javno _____________________________ . obravnavati vsa vprašanja, ki Pišeški šolarji ne bodo lačni Shramba šolske kuhinje v Pišecah je do vrat napolnjena z živili. Kuhinjo za šolarje imajo 15 let, vendar ves ta čas še ni imela takih zalog kot letošnjo jesen. Jabolk imajo nekaj tisoč kilogramov. Vložili so ogromno kompotov in sokov. Shramba je založena tudi z gobami, suhimi in vloženimi v kozarcih. Otroci zdaj zbirajo krompir, zelje in fižol. Nekaj zelenjave je zraslo tudi na šolskem vrtu. Vse, kar so otroci pridelali, so dali v šolsko shrambo. V Pišecah so zelo delavni Krajevna skupnost v Pišecah je izredno delavna. Predseduje ji Ivan Cizelj in njegova zasluga je, da stalno nekaj urejajo. Za krajevno so jih bile doslej vajene reševati za zaprtimi vrati. Občani in družbeno-politične organizacije naj pravočasno zvedo za stališča komunistov v tisku in radiu. Teh možno sti organizacije do sedaj niso znale dovolj izkoristiti. Javnost dela pa seveda zahteva večjo razgledanost član- skupnost žrtvuje tovariš Ci- gtva, večjo odgovornost, pred-zelj veliko prostega časa, za- vsem pa »več pobud za druž-to so vse akcije dobro speljane. Letos so lepo uredili pokopališče. Tja so napeljali tudi vodovod in zbetonirali stopnišče. Glavno delo je bilo opravljeno do dneva mrtvih. Po vasi so zamenjali spet nekaj vodovodnih cevi. Vsako leto jih obnavljajo oziroma zamenjujejo, ker so stare cevi železne. Pišeski lovci so imeli pred kratkim na obisku italijanske goste. Uplenili so veliko zajcev, srnjadi, lisic in fazanov- Lovska družina je dobila precej denarja, ki ga namerava spet vložiti v lovišča. Na ovinku sta trčila 21. oktobra dopoldne sta se v vasi Zakot pri Brežicah srečala stati glavni nosilci boja za voznika osebnih avtomobilov Via. uresničevanje načrtov, ki jih dimir Gregl z Bizeljskega in 0hčani Franc Putrih, začasno stanujoč sprejemajo oocam. na Dunaju. Ker sta vozila po predsednik občinske skup- beni in gospodarski napredek. Neodložljiva naloga terajev nih organizacij je skrb za izboljšanje socialnega in starostnega sestava Zveze Komunistov. Prvi korak v tem smislu je komite napravil z odprtim pismom družbenim organizacijam, v katerem jih je pozval, naj usmerijo v ZK predvsem mladino, neposredne proizvajalce in napredne izobražence. Komunisti so dolžni v svojih delovnih organizacijah in v kraju bivanja sodelovati pri oblikovanju zamisli za razvoj delovne organizacije, kraja, občine in širših družbenih skupnosti in tako po Do 4600 steklenic na uro opere najnovejši pralni stroj v brežiškem obratu podjetja SLOVENIJA VINO! Težak je 10 ton, sam pa tudi spere s steklenic stare etikete in popolnoma razkužene ter očiščene steklenice vrača na tekoči trak, ki jih odpravlja v polnilnico. (Foto: Mirko Vesel) TEKOČI TRAK V BREŽIŠKEM OBRATU »SLOVENIJA VINA« Najsodobnejša polnilnica v državi Vse vino pripravijo za vstekleničenje že v glavni kleti — Po ceveh doteka nato skozi filter v polnilec — Kleti so postale premajhne —- Do leta 1970 nameravajo zgraditi prostorno klet za vso letno zalogo sredini ceste, sta trčila. Na vozilih je za okrog 1600 ND škode. V brežiškem obratu pod- za občinski praznik odprli nice zapira zamašilec s plu ščine Vinko Jurkas je v svo- jetja SLOVENIJA VINO so novo vinsko polnilnico. Za to ali s kronskimi zamaški. stroje so plačali okoli 90 mi- Od tam potujejo steklenice lijonov S din, za preuredi- do aparata za stavljanje ka- tev prostorov pa okoli 40 mi- pic, nato pa skozi sušilni S KONFERENCE ZVEZE MLADINE V BREŽICAH Beseda praksa zapira vrata mladim Mladina je pripravljena delati povsod - Marsikje je ne pustijo do besede, zato se težko uveljavlja - Za pomoč se obrača na družbene organizacije -Konferenca je bila vsebinsko zelo bogata lijonov. Zdaj je vse delo mehanizirano. V predprostoru za sprejem embalaže steklenice najprej sortirajo, naložijo v naboje in tekoči trak jih odpelje do pralnega stroja. Ta stroj tehta 10.000 kilogramov in opere do 4600 steklenic na uro. Oprane steklenice potujejo nato po traku mi- Mladina iz brežiške občine so v razpravi še dopolnili in številne udeležence. Med dru- fluorescenčne svetilke, se je v nedeljo, 12. novembra, navedli najrazličnejše vzroke gim je bilo zaslediti mlse;: kJer delavka odstrani vsako zbrala na letni konferenci v oziroma ovire pri uveljavlja- Mladi sj bomo morali izboje- steklenico, ki ni popolnoma ^ Narodnem domu. Z vabili so nju mladih v družbenem živ- vati mesto v samoupravlja- «s»J- . .. ..! mladinci in gostje prejeli tu- ljenju na vasi, v mestu in v nju. To bomo lahko dosegli s *ra* nd ° f: p J ... pravilnimi stališči, s sprem- nicef, vina. Poten ljanjem družbenega napred- vos 1° .. lahko delala . .*»«,***— . stalnim izpopolnjen SSČ Pa še veliko dru*ih "ačrtov di poročilo o delu Zveze samoupravnih organih, mladine in delu občinskega Referat o deležu mladih v komiteja v obdobju med dve gospodarski in družbeni re- kanal, kjer se osušijo. Zadnja postaja je pri etiketir-nem stroju. Tam dobijo steklenice nalepke, nakar jih zložijo v zaboje in odpošljejo po traku v drug prostor. Vino doteka v polnilni stroj po ceveh iz gume naravnost iz kleti. Vlečejo ga črpalke. Vse vrste vina pripravijo za vstekleničenje že v glavni kleti. Zdaj ugotav-da bodo morali pove-kletne zmogljivosti. Do 1970. leta bi radi zgradili klet za 300 do 400 vagonov Potem bo polnilnica v več Izmenah. ka, ma konferencama. To gradivo formi je spodbudil k besedi njem, NOVO V BREŽICAH ■ ČEPRAV JE PRED DURMI ZIMA, so meščani priča .živahni komunalni dejavnosti. V tem tednu je bila urejena vrsta pločnikov po mestnih ulicah: pri zgradbi občinske skupščine, pri prodajalni PEKO in ob novi tržnici. Stanovanjsko in komunalno podjetje že več dni koplje vodovodne jarke po Ulici stare pravde. ■ V SOBOTO BO NA TRŽNICI PRVIČ ODPRTA NOVA RIBARNICA. Z ribami bo založena štirikrat na teden: ob torkih, sredah, petkih in sobotah od 7. do 10. ure. □I ISTOČASNO Z RIBARNICO bo trgovsko in kmetijsko podjetje AGRARIA odprlo poslovalnico za prodajo svežega mesa in mesnih izdelkov. V njej bodo prodajali tudi mleko in mlečne proizvode. BREŽIŠKE VESTI > V tej trgovini bo obratovalni čas od sedmih zjutraj do sedmih zvečer. ■ UDELEŽENCI KINOAMATER-SKEGA TEČAJA pripravljajo za zaključek »festival« ozkotračnega filma. Tečaj bo končan še ta mesec. Obiskuje ga do 15 slušateljev. Potem, ko so spoznali teoretične osnove snemanja a filmsko kamero, so preskusili svoje znanje v praksi in nekaj tega že tudi predvajali. ■ GIMNAZIJCI SO MINULI TE- DEN počastili spomin na 50-letnico Oktobra s proslavo, ki so jo sami pripravili. Nagovoru dijaka Miro slava Glasa je sledil kulturni spored z recitacijami in odlomki iz proze Maksima Gorkega. Jubileja oktobrske revolucije so se spomnili tudi v osnovni šoli. ■ PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL so se 14. novembra zbrali člani koordinacijskoga odbora za organizacijo proslav, kulturnih in športnih prireditev. Določili so okvirni program do junija prihodnjega leta in se dogovorili za program praznovanja dneva republike. .... ... napolni stroj polovico manj, z uveljavitvijo mlad,n- na ske organizacije in Predvsem J h , a .buleIj. z delavnostjo na vseh podrof- ke )n steklenice. J • Potem se steklenice ustavi- Trenutno je mladina naj- jo za trenutek pri zamašilcu bolj zaskrbljena zaradi zapo- z enako zmogljivostjo, kot jo ima polnilni stroj. Stekle- imajo. Generalni direktor podjetja, ki je prisostvoval otvoritvi, jih je nekaj naštel in poudaril predvsem pomen povezovanja trgovine s proizvodnjo. J. TEPPEY Obračuni krajevnih skupnosti slovanja, ker ni na voljo dovolj prostih delovnih mest Brez dela ostajajo predvsem mladinci, ki niso dokončali osnovne šole, in pa taki, Ki imajo samo osnovno šolo in so brez poklica. Mladi so ob- (mi potekajo v občini novih članov sveta KS ter sodili način razpisovanja de- zbori volivcev, na katerih se- nov poravnalni svet. V raz-lovnih mest za strokovnjake, znan ja j o odborniki zbrane pravi so občani menili, da bi ker povsod zahtevajo prakso, občane z osnutkom srednje- morala dobiti krajevna skup-Mlad Človek pa prakse ne ročnega plana razvoja občine nost vsaj nekaj denarja, da more imeti, čeravno je stro Brežice. V večini krajevnih sre bo pokazala, kaj zmore. To bi kovnjak. dišč je bila udeležba zado- lahko zagotovil prispevek, ki N'isnloh mladina ni zado- voljiva, le v Pišecah so mo- ga občani plačujejo za up> voljna z odnosom do mladi* rali volivce sklicati dvakrat, rabo mestnega zemljišča, delavcev v podjetjih. Bili so Prebivalci Brežic so po ob-primeri, ko so bili odpušča razložitvi osnutka opozorili ni prav zaradi tega, ker so na nujno potrebo po dodat-si prizadevali marsikaj izbolj- nih šolskih prostorih in prešati. Spričo tega se želijo mia štorih za predšolsko varstvo, di nasloniti na družbene or- Poročilo o delu kraje/ne ganizacije, da Jim bodo po- skupnosti v minulih treh le-magale v boju z zaostalimi tih je podal Anton Rebselj. pojmovanji. Na zboru so izvolili polovico Avtomobilist vozil po levi 22. oktobra dopoldne se je po strani pcljuT Rafael Lindič z osebnim avtom. Nasproti se Je z osobnim avtom pripeljal Janoz Nemanič. Vozili sta trčili Škodo ao ocenili na 850 Ndin m Kil PRI NALOŽBAH RADODARNI, PRI PREJEMKIH SKROMNI Trgovina išče tržišče zunaj občine Na območju Kostanjevice in Podbočja še nimajo urejenih trgovskih lokalov — Na vrsto bodo prišli prihodnje leto — Kolektiv PRESKRBE je letos namenil za razprodaje 15 milijonov Sdin — Bile so uspešne Udeležencu oktobrske revolucije Tomažu _ Sladiču z Rake je občinska skupščina poklonila^ radijski aparat. Izročila sta mu ga predsednik občinskega odbora SZDL Peter Markovič. Njunega obiska in darila je bil od starosti oslepeli mož zelo vesel. (Foto: J. Teppey) Delovni kolektiv trgovskega podjetja PRESKRBA v Krškem šteje 153 ljudi. Podjetje ima 38 poslovalnic in se po številu trgovin na Dolenjskem uvršča takoj za DOLENJKO. Vse trgovine so v krški občini. V sodelovanju z drugimi podjetji pa sd PRESKRBA že išče tržišče zunaj občinskih meja. V načrtu ima odpiranje trgovin v drugih krajih. V zadnjih dveh letih je kolektiv vložil nad 210 milijonov S din za obnovo in izgradnjo novdh trgovskih lokalov. Od tega je najel samo 10 midnjanov posojala, vse drugo je financiral z lastnim denarjem. Za samopostrežno trgovino na Vidmu je dal kolektiv 86 milijonov S din, za novi lokal v Kališevcu 11 milijonov, za preureditev poslovalnice v Leskovcu 7 milijonov, za ureditev stalnega razstavnega prostora za pohištvo v Krškem 3 milijone, za adaptacijo skladišča za pohištvo 6 milijonov in za nakup tovornega avtomobila 3,5 milijona S din. Letos bo verjetno dokončana tudi težko pričakovana bencinska črpalka v Brestanici. Prihodnje leto namerava podjetje urediti sodobne trgovine na območju Kostanjevice in Podbočja. Na levem bregu Krškega bo PRESKR- ZAHVALA KRVODAJALCEM IN AKTIVISTOM ZA POMOČ Danes dajemo - jutri bomo sami prejeli V krški občini so pomagale speljati krvodajalsko akcijo vse družbene organizacije — V petih dneh se je prijavilo 958 darovalcev — Vpišite se med krvodajalce vsi, ki ste zdravi! človek je bil in bo ostal edini vir pridobivanja krvi za sočloveka. V sodobni družbi lahko pride vsakdo v položaj, ko potrebuje kri. Zato mora vsak zdrav oočan postati prostovoljni krvodajalec. To je priporočilo sekcije zvezne konference SZDLJ za družbenoekonomske odnose v zdravstvu in socialni politiki. V občini Krško smo imeli letos namen pridobiti 1200 krvodajalcev. Ker smo se težke in odgovorne naloge dobro zavedali, so občinski odbor Rdečega križa, občinski sindikalni svet in izvršni odbor občinske konference SZDL začeli široko agitacijo za zbiranje krvodajalcev. Resnično, uspeh ni izostal. V petih dneh je bilo v knjigo krvodajalcev vpisanih 958 pri-javljencev. 958 ljudi se je odločilo, za humano dejanje zavedajoč se, da s tem rešujejo Človeška življenja in da bodo morda že jutri sami potrebovali tako pomoč Občinski odbor RK se zahvaljuje za pomoč obč. konferenci SZDL, občinskemu sindikalnemu svetu, predvsem pa sindikalnim podružnicam, organizacijam RK na terenu, krajevnim organizacijam SZDL kakor tudi učiteljskemu kolektivu in pionirjem podmladkarjem s Senovega za nesebično pomoč pri krvodajalski akciji Odvzem krvi je bil 17. avgusta v Krškem, 25. oktobra na Senovem, 26. oktobra v Brestanici m 31. oktobra v Kostanjevici. Sindikalna podružnica v tovarni celuloze je' zbrala kar 211 krvodajalcev, tehniška srednja šola 76, za kar zaslužita priznanje obe sindikalni vodstva Iz KOVINARSKE je bilo na odvzemu 31 ljudi, iz LABODA 12, iz IMPERIALA 6, iz dijaškega doma 6, medtem ko so PRESKRBA, AGROKOMBINAT, KB in nekateri manjši kolektivi zbrali 42 krvodajalcev. Pohvaliti moramo zaposlene na sedežih družbenih organizacij, saj je bilo med njimi 11 krvodajalcev. Iz kolektiva občinske skupščine se jih je tokrat odzvalo samo 9. Posebno pohvalo zaslužijo na Zdolah, od koder je tov. Staša šobova pripeljala na odvzem 33 Zdolanov. Na Senovem jih je organizacija RK zbrala 157, sindikat Rudnika in LISCE pa 45. V Brestanici je darovalo kri 108 ljudi. Kot posnemanja vreden pri- mer nam lahko služi direktor Elektrarne tov. Likar, ki je kot dolgoletni krvodajalec priporočil odvzem krvi vsem članom kolektiva. V Kostanjevici so zabeležili nad 140 odvzemov. Zasluga gre predvsem RK in SZDL ter sindikalni podružnici v LABODU Dobro so se izkazale še organizacije RK na Raki, v Velikem Podlogu, na desnem bregu Krškega in v Leskovcu. Posebno zahvalo izrekamo aktivistom RK kot so Stane Kodelja In Meta Ha-bicht s Senovega, Milka Kranjc z Rake, Verica Švab z Velikega Podloga, Rezika Turk iz Krškega, Cvetka Kinčič iz Brestanice, Staša Šoba z Zdol, Lojze Božič iz Krškega in še vrsta požrtvovalnih organizatorjev. Na tem mestu se zahvaljujemo prosvetnim delavcem, krvodajalcem, ki jih je bilo letos lepo število. Za pomoč pri organizaciji velja zahvala tudi tov. Edu Komočarju in inž. škrablu. Petru Markoviču in Slavku šribarju. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so darovali svojo kri, zdrave občane, stare nad 18 let, pa pozivamo, naj se vpišejo med prostovoljne krvodajalce in tako postanejo reševalci človeških življenj. Zavedajmo se, da danes dajemo, jutri bomo sami prejeli. Zato ne odrecite, ko vas bodo obiskali aktivisti RK in se vpišite med redne prostovoljne krvodajalce! REZI PIRC Oglašujte v DL! Podbočje: „Ne jemljite nam pošte!“ Delovni čas pošte v Podbočju skrajšujejo že nekaj let in prebivalci se zdaj že bojijo, da jim bodo iznenada ukinili pošto - Najbolj so prizadeti prebivalci oddaljenih vasi PTT podjetje Novo mesto je skrajšalo delovni čas na pošti v Podbočju od petih na štiri ure na dan. Poštni urad je zdaj odprt od 8. do 12. ure, pred leti je bil odprt od 8 do 15 ure, nato pa od 8 do 13. ure Delovni čas od 8 do 13 ure, torej 5-urni delavnik, je veljal do 1. novembra letos. Zdaj je zmanjšan na 4-urnega, ker mora upravnica pošte po 12. uri raznašati pošto po Podbočju Podbočje je krajevno sredi- Marija Urbančič Težko smo se sprijaznili z mislijo, da vzorne pedagogi' nje in družbene delavke Mari-le Vrbančičeve s Senovega ni več med nami. Zahrbtna bolezen ji je 13. novembra za vedno pretrgala nit življenja, jo ločila od njenih najdražjih, °d stanovskih tovarišev in vseh, ki smo cenil njeno delo »n jo spoštovali. Ko smo ji člani občinske zveze prijateljev mladine v Nedeljo, 12 novembra, poslali iz Kostanjevice prisrčne pozdrave s srečanja zveze prija-vew mladine Kranj in Krš-*°. niti pomislili nismo, da je bilo to zadnjikrat. Izgubili smo dobro tovari- šico, požrtvovalno delavko, odlično ravnateljico senovske šole in zgledno vzgojiteljico, ki je znala tako čudovito povezati delo šole s starši in domom. Težko jo bomo pogrešali kot poslanko prosvetno kulturnega zbora skupščine SRS, kot podpredsednico Občinske zveze prijateljev mladine in kot predsednico komisije za varstvo družine, saj je še med boleznijo ves čas spremljala naše delo. Ostala nam bo v svetlem spominu. DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE KRŠKO šče, pa kljub temu dobiva zdaj pošto šele popoldne, seveda kolikor je ne gredo ljudje sami iskat dopoldne. Ljudje se jezijo in kritizirajo novi delovni čas. Radi ga primerjajo z onim v bivši Jugoslaviji, ko je bila pošta odprta osem ur na dan (od 8 do 12. in od 14. do 18 ure) Vprašujejo se, kako da je zdaj uveden štiriurni delavnik, in ugibajo, če ni to prvi ukrep pred popolno ukinitvijo pošte Pripomniti velja, da je poštni okoliš pošte Podbočje danes večji, kot je bil v stari Jugoslaviji. PIT podjetje iz Novega m. utemeljuje skrajšani delavnik s premajhnim prometom. To je morda res, toda zmanjšanje prometa ima svoje vzroke. Svoj čas je večina kmetov plačevala davke po pošti, danes pa je večina z njimi v zamudi in od zamudnikov izterjajo denar večinoma občinski izterjevalci Ti odneso denar v Krško, pošta pa se obriše pod nosom za pristojbino, ki bi jo sicer dobila. Včasih je bila v Podbočju občina, tu je bilo več trgovin in kar šest gostiln in promet je bil lahko večji, kot je danes. S skrajšanim delavnikom so najbolj prizadeti prebivalci oddaljenih hribovskih vasi, kot so Nova sela, Osunje, Cerovica, in še nekatere. V zimskem času ti prebivalci zelo težko pridejo do 11. ure dopoldne, ko neha delati blagajna na pošti, v Podbočje. Marsikdo od njih opravil dolgo pot zastonj. Morda pa bi se le dalo narediti tako, da bi bila pošta odprta vsaj eno uro tudi popoldne npr. od 14. do 15. ure). Zdi se nam, da bi morali pri zadevah, ki se tičejo splošne koristi, upoštevati pač tudi želje in potrebe prebivalstva J. š. BA odprla še en lokal, da bo zadovoljila tiste želje prebivalstva, ki jim za zdaj še ne more ustreči. Osebni dohodki zaposlenih so znašali v 1. polletju letos povprečno 77.000 S din na posameznika. Povprečje za lansko leto je bilo 86.000 S din. Promet se bo jeseni še povečal in pričakujejo, da bodo dosegli lansko raven. Letos so člani kolektiva samo za razprodaje nSmenili 15 milijonov S din. Dohodek podjetja je večji kot lani, stroški, na katere lahko vpliva kolektiv, pa se manjšajo. Obiskali so udeležence Oktobra V okviru praznovanj oktobrske revolucije so domači predstavniki obiskali oba udeleženca oktobrske revolucije, Franja Jakopca na Senovem in Tomaža Sladiča na Raki. Predsednik Obs Krško Stane Nunčič, predsednik ObK SZDL Peter Markovič in predsednik ObZB NOV Franc Dragan so udeležencema izročili spominska darila, jima čestitali in se z njima pogovarjali o njunih težkih dneh v času oktobrske revolucije. Tovariš Sladič je bil zelo vesel radijskega sprejemnika, ki mu ga je podarila občinska skupščina Krško. Borcema oktobrske revolucije želimo še mnogo srečnih let na večer ninr'0°ra življenja! —ič Drobne S SENOVEGA V RUDNIKU TA MESEC ZELO VARČUJEJO z električno energijo. Vse glavne stroje spuščajo v pogon samo toliko, kolikor je najbolj nujno, sicer pa stroji miru-lejo. ANALIZA NESREČ PRI DELU v rudniku je pokazala, da je bilo letos od januarja do oktobra 33 nesreč več kot v istem obdobju lanskega leta. Povečalo se je seveda tudi število izgubljenih delovnih dni. Varnostna služba je vpeljala strožjo delovno disciplino in poučevanje zaposlenih o uporabi zaščitnih sredstev in vzdrževanju varnostnih naprav. ZARADI VEČKRATNEGA ZASTOJA na rudniški separaciji na začetku meseca rudarji niso mogli nakopati običajnih količin premoga. V jami je namreč primanjkovalo praznih vozičkov. KOMISIJA ZA SPREJEMANJE DELAVCEV in odpoved delovnega razmerja Je pregledala potrebe po novi delovni sili in sprejela na delo 20 ljudi. Opravljali bodo jamska in zunanja dela. Zdaj so izpraznjena delovna mesta spet zasedena REZERVNI OFICIRJI IN POD OFICIRJI se pripravljajo na zimsko študijsko sezono. V naslednjem mesecu bodo imeli občni zbor. Sprejeli bodo širši in vsebinsko bogatejši program za izpopolnjevanje, kot so ga imeli letos. KRAJEVNA organizacija SZDL se pripravlja na praznovanje dneva republike. Priredila bo proslavo s pestrim kulturnim programom. Datuma prošlave še niso določili. KRŠKE NOVICE ■ NEZANIMANJE ALI KAJ? Med tem ko je krajevna skupnost Krško — desni breg — morala sklicati zbor volivcev zaradi majhne udeležbe dvakrat, so se občani na levem bregu pogovarjali o vlogi občinske skupščine pri gospodarskem razvoju občine ter o komunalnem sistemu. Prisotni so slišali poročilo o delu krajevne skupnosti in Izvolili nove člane v svet krajevne skupnosti. Občane, bilo Jih je le 40, so za nimale predvsem možnosti za gradnjo nove osnovne šole. Menili so, da bi morali vpeljati samoprispevek, sicer bo težko zbrati pol milijarde starih dinarjev, kolikor bi za tako šolo potrebovali. ■ TEŽAVE Z VODO. Da ostanejo Krčani večkrat neobveščeni brez vode, ni redek pojav in so se nanj že privadili. Veliko več preglavic jim dela prehud pritisk vode. Ta povzroča redne okvare na vodovodni inštalaciji, ki po kakovosti že nova ni najboljša. Nedavno tega so v »ptujskem bloku« namerili devet atmosfer pritiska. Pravijo, da glavni vod ni najbolj ustrezen, čeprav je star le nekaj let. ■ OBČINSKO PRVENSTVO POSAMEZNIKOV. Kegljaški klub bo prihodnji teden organiziral občinsko prvenstvo v kegljanju za posameznike. Tekmovali bodo v disciplini 4-krat 50 metov. To bo po nekajmesečnem mirovanju prvo tekmovanje te vrste. V Koprivnici v spomin padlim Konec oktobra je krajevna organizacija ZZB iz NOV Senovo odkrila na pokopališču v Koprivnici spominsko obeležje štirim neznanim padlim borcem in spominsko ploščo padlim na pročelju šole. V akciji za odkritje obeležja in plošče so lepo sodelovali Ko-privničani. Prebivalci so bili zelo veseli, ker se je svečanega odkritja obeh obeležij udeležil predsednik ObS Krško tov. Stane. Nunčič, ki je imel ob tej priložnosti govor. Po svečanosti je bila družabna prireditev, organizatorji pa so pogostili matere in vdove padlih. F. B. Zaposlovanje na rešetu Občinska konferenca Socialistične zveze v Krškem pripravlja razširjeno sejo o gibanju zaposlovanja v krški občini in s tem v zvezi o možnostih za odpiranje večjega števila delovnih mest. Na sejo bodo vabljeni zastopniki delovnih organizacij, zastopniki službe za zaposlovanje, predstavniki občinskega sindikalnega sveta, občinske skupščine in zavoda za prosvetno pedagoško službo. Za enotnost pri financiranju 10. novembra se je v Krškem sestal izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti. Obravnaval je tesze za enotno osnovo meril pri financiranju dejavnosti vzgoj-no-izobraževalnih zavodov. Zatem je bila na dnevnem redu razprava o zakonu o otroškem varstvu in načinu financiranja tega varstva. Ravnatelji šol so ta vprašanja obravnavali z učnimi kolekti- vi in na seji posredovali njihova mnenja in pripombe. Izbira gramofonov V prodajalni ELEKTROTEHNE v Krškem lahko dobite naslednje magnetofone: START, CALIPSO, SONET B-4, El Standard II in El Standard 4. Te dni pa so dobili tudi magnetofone japonske izdelave, ki jih prodajajo po zmernih cenah. Prodajalna je dobro založena s tranzistorskimi sprejemniki, gramofoni in drugimi muzikalijami. Prav tako imajo v prodajalni izbiro gramofonskih plošč. Sproti obveščeni poslanci Občinski odbor SZDL v Krškem je 7. novembra sklical posvet z vsemi poslanci, na katerem so se dogovorili za nadaljnje oblike sodelovanja. Predsednik občinske skupščine Stane Nunčič jih je seznanil z gospodarsko problematiko občine, s težavami delovnih organizacij in nujno preusmeritvijo Senovega in Brestanice. V prihodnje taki sestanki ne bodo več tako načelni, ampak bodo na njih obravnavali ožja področja-Tako bodo vsi republiški in zvezni poslanci na tekočem o vseh dogajanjih v občini. 3 ha obdelovalne zemlje na kmeta V krški občini je 94,718 hektarov parcel, od tega 6,958 v družbeni lastnini Na eno gospodarstvo odpade 6,45 hektara skupne površine in 3,13 hektara obdelovalne zemlje. Vseh kmečkih gospodarstev je v občini 4549; čisto kmečkih gospodarstev je 2614, mešanih 1732 in 193 nekmečkih. * OBClM^ Iz različnih krajev ■ ŠENTJANŽ: GRADNJO GASILSKEGA DOMA NADALJUJEJO. Pred nekaj leti so v štenjanžu začeli graditi gasilski dom ,vendar so naredili le kleti, ker je kasneje zmanjkalo denarja. Prejšnji teden so z delom spet začeli in nameravajo še letos stavbo spraviti pod streho. Nekaj denarja imajo, vendar ga bo komaj za gradivo, zato nameravajo organizirati prostovoljne akcije. ■ LOKA: OBNOVA PROSTOROV V DOMU. Zgradba, v kateri stanujejo varovanci doma počitka, je že stara; v njej pa so velike sobe, ki jih dom želi preurediti v manjše, da bodo varovanci imeli boljše razmere. V ta namen je bilo odobreno posojilo 5 milijonov Sdin, občinska skupščina pa je hkrati domu predlagala, naj skuša dobiti ta denar kot dotacijo. ■ RAČIČA: V GRADNJI JE ŽE NOVA DELAVNICA. V vasi je vaščanom na voljo zasebna avtokleparska delavnica Milana čoha. Prizadevni mojster opravlja vsa dela po solidni ceni. Trenutno dela še v neprimernih prostorih v Kumarjevi hiši, v gradnji pa je tudi že nova delavnica. ■ VRHOVO: SAVA JE NAGLO NARASLA. V ponedeljek, 6. novembra, je okrog 13. ure Sava med Vrhovim in Bregom tako narasla, da potnikov niso megli več prevažati z vlečnico čez vodo. Doslej se še ni zgodilo, da bi Sava toliko narasla v tako kratkem času, tako rekoč čez noč. ■ JELOVEC: PREHITRA SODBA. Ni še dolgo, kar smo pisali o mrtvilu v krajevni organizaciji SZDL v Jelovcu, vendar je treba to že popraviti. Odbor je pred kratkim sprejel program de-loavnja, povečal število članov organizacije in že pokazal voljo, da bo načrt tudi uresničil. ■ GABRIJELE: VELIKO SOCIALNIH PROBLEMOV. Kot je pokazal zadnji shod odbora krajevne organizacije SZDL, ki je obravnaval vrsto ljudi, potrebnih socialnih pomoči, je na tem področju še veliko dela v socialnem varstvu. Predlagan nov odbor Sevniške občinske Zveze prosvetnih društev že dalj časa ni takorekoč nikjer čutiti, zato tudi dejavnost društev ni zaživela tako, kot bi lahko. Socialistična zveza je zato predlagala izvolitev novega odbora in predsednika, saj se hitro bliža zimski čas, ko bo več možnosti za tovrstno delovanje, ki ga mora odbor prizadevno spodbujati in usmerjati. « Prijavite se v šolo za kmetovalce! V sevniški občini pripravljajo v sodelovanju z eno izmed rednih kmetijskih šol zimsko šolo za kmetovalce, lahko naučili marsikaj koristnega za delo na kmetiji. Taka šola, ki bo trajata skozi dve zimi, bo vključevala tudi traktorski tečaj. Te dni ustavljajo, koliko ljudi bo pripravljenih obiskovati šolo, da bodo lahko ugotovili tudi stroške, čimveč bo prijav-ljencev, tem manjši bodo stroški na enega, zate ne zamudite te priložnosti za izobraževanje. Za kaj yišjega ni bilo cvenka K pomislekom o zunanji podobi nove trgovske hiše V nedeljo, 12. novembra, je bil za prebivalce Primoža in okoliških vasi svečan dan. V prisotnosti predstavnikov družbenega življenja sevniške občine je predsednik občinske skupščine Franc Molan izročil ključ nove šole upravitelju Marjanu Horvatiču. Šola je sad prizadevanja vaščanov, ki so zanjo veliko prispevali s prostovoljnim delom. Ob otvoritvi so pionirji osnovne šole Telče pripravili lep kulturni program. Na sliki: Marjan Horvatič se zalivaljuje predsedniku 1* rancu Molanu za pomoč občinske skupščine. (Foto: M. Vesel) Velik praznik na Primožu V nedeljo so izročili namenu novo šolo, za katero imajo prebivalci Primoža in okoliških vasi veliko zaslug V nedeljo, 12. novembra, je bila na Primožu, majhni gorski vasici v naši občini, lepa in zelo prisrčna slovesnot. V prisotnosti predstavnikov družbeno-političnega življenja iz Sevnice, krajevnih predstavnikov, gradbenega odbora, prizadevnih domačinov in okoličanov ter seveda šolskih otrok iz podružnične šole Pimož in matične šole Telče so izročili namenu novo šolsko poslopje. Predsednik ObS Sevnica Franc Molan je prerezal trak in izročil ključ nove šolske stavbe zaslužnemu organizatorju gradnje nove šole, učitelju Marjanu Horvatiču. Predsednik režijskega odbora Ivan Pintarič je pozdravil navzoče in se občinski skupščini in domačinom zahvalil za sodelovanje, šola je stala 18 milijonov Sdin, kar 4 milijone od tega pa so prispeva- li s prostovoljnim delom, lesom in vožnjami prebivalci. Učitelj Marjan Horvatič je v svojem govoru pohvalil izredno prizadevnost režijskega odbora in vseh, ki so pri gradnji šole sodelovali. Pou- daril je, da so ljudje nemalokrat pustili svoje delo in iz-pregli živino ter šli z njo vozit in delat za novo šolo. Prebivalci so razen šole u-redili še cesto do Primoža in hkrati začeli graditi tudi vodovod. Z dosedanjimi akcijami so dokazali, da se da z malo denarja pa s prizadevnostjo in s pridnimi delovnimi rokami veliko narediti. V lepem programu, ki so ga za slovesno otvoritev nove šole pripravili šolarji s Telč, so se zvrstile pevske točke in recitacije. Nova šola na Primežu, v kateri je sodobno opremljena učilnica, klubski prostor in stanovanje za učitelja, je spomenik prizadevnosti prebivalcev, ki je vreden toliko več, ker bo služil še' mnogim rodovom. Zdaj, ko nova sevniška trgovska hiša že dobiva zunanjo podobo, so se začele pojavljati pripombe na račun paviljonskega tipa zgradbe, češ da ne sodi na tisto mesto. Podobne pripombe so bile izrečene tudi na sestanku aktiva strokovnih delavcev. Na občini smo povprašali, kakšna je druga stran medalje. Skoraj dve leti je občinska skupščina iskala delovne organizacije, ki bi bile v no/i stavbi pripravljene odpreti poslovne prostore in posoditi denar, da bi z gradnjo lahko čimprej začeli. Ker pa več Sevnica se želi oddolžiti heroju Maroku Alojzu Kolmanu, narodnemu heroju, po katerem nosi ime tudi ulica v Sevnici, želimo v zahvalo postaviti spominsko obeležje. Tako so sklenili na posvetu družbenopolitičnih organizacij prejšnji teden. Alojz Kolman-Marok je bil doma iz Lončarjevega dola. Že prvo leto je šel v vrste borcev narodnoosvobodilnega boja, 1942 pa je postal tudi član KP. Bil je borec mokro-noške čete, zatem pa se je priključil štajerskemu bataljonu in se po izredni hrabrosti odlikoval posebno v bojih v Savinjski dolini. Imel je vrsto važnih vojaških dolžnosti, med drugim je bil komandant zaščitne grupe glavnega štaba Slovenije. Padel je pri Koprivniku, za narodnega heroja je bil proglašen leta 1952. Dom počitka in miru na Impoljci V kakšnih razmerah preživljajo večer življenja starčki in duševno prizadeti Dom počitka na Impoljci pri Sevnici je nastal v nekdanji graščini učiteljev Kleinmayr-Bamberg, ki sta imela pred vojno tudi založbo knjig. Stavbo so začeli preurejati pred tremi leti, ko je bil imenovan za upravnika Frenk Valant iz Sevnik ce. Arhitekt Lešnik je naredil načrt za preureditev, ki je zahtevala precej denarja. SEVNIŠKI PABERKI ■ PREDAVANJE V JUGOTA-NINU. Včeraj je v prostorih Jugo-tonina predaval o družbenih odnosih in novih oblikah stika s tujini kapitalom Janez Škerjanc, predavatelj višje šole za politične vede iz Ljubljane. Predavanje je organiziral aktiv strokovnih delavcev. ■ GASILCEM ODOBRKNO POSOJILO. Za popravilo doma, stanovanjske hiše, kjer stanuje poveljnik gasilcev, ter za nakup nove isrlzgalne iz uvoza potrebuje gasilsko društvo v Sevnici precej denarja. Občinska skupščina je pred kratkim odobrila posojilo milijon starih dinarjev iz sredstev mate matičnih rezerv DOZ. ■ BARVNI FILMI O SOVJET. SKI ZVEZI. Na proslavi 50-letnice oktobrske revolucije so bili na sporedu zelo dobri barvni sovjetski filmi, vmes pa so nastopili recitatorji in pevci. Takih privlačnih prireditev si ljudje še želijo. ■ ZKIJE UPOKOJENCEV. — Društvo upokojencev bi rado povečalo število članov organizacije, v katero Je zdaj vključenih le približno polovico upokojencev. Njihova stara želja je tudi imeti lasten prostor, kjer bi se zbirali. Menijo, da bi ga lahko dobili v »tari občinski stavbi. O vsem tem se oodo pogovorili na bližnjem občnem zboru. ■ DRAŽJE MLEKO. Po sklepu občinske skupščine bo v malopro- SiVNISKI VESTNIK B —ir—t daji mleko v litrskih steklenicah po 1,45 Ndin, v pollitrskih po 0.75 Ndin, v četrtlitrski tetra-pak embalaži po 0.50N din, liter polnomastnega mleka s 3,7 odst. maščobo v steklenicah pa bo stal 1.60 Ndinarjev. ■ VODE ŠE VEDNO NI. — V zdravstvenem domu, kjer bi vodo ves dan nujno potrebovali, še vedno večkrat man}ka vode, podobno pa je tudi v zgradbah Ceste na Dobravo. V te stavbe priteče voda povečini le ponoči, zato ljudje sprašujejo, kdaj bo končana priključitev vodovoda na železniško znjetje, ker vedo, da bi vse to že moralo uiti narejeno. ■ PRISPEVEK BO POTREBEN PREJ ALI SLEJ. Naraščajoče po trebe po različnih komunalnih delih v mestu bodo neizprosno zahtevale uvedbo prispevka z mestnih zemljišč. V krajih, kjer so to že uvedli, lahko z zbranim denarjem uiedijo marsikaj, saj so spo/nali. da se ni mogoče več zanašati na občinski proračun, ki izloča vse podobne izdatke. ■ LETOS LE VA(iON ALI DVA NA POSTAJI. V nasprotju z lan skim letom, ko je bilo na sevni-ško postajo pripeljanega veliko grozdja lz drugih krajev, predvsem z juga, je letos tega mnogo manj Razen akcije inšpekcije je pripomoglo veliko sadjevca k teinu, da se je občutno zmanjšalo povpraševanje po cenejših vinih v črnih vinotočih. ■ POPRAVILO POTI K SV. ROKU. Pred kratkim so začeli popral tati pot proti Sv. Roku. Ljudje so ie pokazali razumevanje, zato jim bo pomagala tudi krajevna skupnost Sevnica. Najprej so po bolniških sobah zamenjali navadne pode s parketom, prostore opremili s pohištvom, kupi- li novo posteljnino in vgradili centralno kurjavo. Leto kasneje so v obeli nadstropjih uredili še sanitarije z umivalnicami in kopalnicami. Varovanci jedo v veliki, svetli jedilnici, ki jo uporabljajo tudi za dnevno sobo. Na voljo imajo televizijski sprejemnik, dva radijska sprejemnika, sobe pa so ozvočene. Obiskovalcu prijetno de, ko vidi v nekaterih sobah tudi kletke s kanarčki. Dom ima dobro in lepo opremljeno bolniško ambulanto, kakršno je najti malo-kje po podobnih domovih. Nemalo zaslug zanjo ima bolničar Tone Starc, ki opravlja v tem 2avodu težavno’ in odgovorno delo. Ker je v domu okoli 70 odst. duševno prizadetih, mora Im-poljca sodelovati tudi z drugimi podobnimi ustanovami. Delovni kolektiv šteje 17 oseb, od tega je osem strež- nic. V okolici poslopij je velik vrt, kjer -sami pridelajo zelenjavo, kromipir, gojijo pa tudi ovetje. Pri opravilih pomagajo tudi oskrbovanci, ki pridelajo toliko živinske kr-oe, da se deloma sami oskrbujejo s svinjskim mesom in mlekom. Med letom obiščejo oskrbovance vsaj enkrat pionirji iz Sevnice in Boštanja, da jih počastijo s kulturnim in zabavnim programom, oskrbovanci pa so jim za pozornost zelo hvaležni. V domu so veseli tudi nove asfaltne ceste, ki jih tesneje povezuje s središčem občine, 6 km oddaljeno Sevnico. S. Sk. Motorist v obcestnem jarku Motorist Anton Miler se je 10. novembra popoldne peljal s sopotnikom Jožetom Račičem iz Sevnice proti Krškemu V Srednjem Pijavskem sta pri srečanju z neznanim tovornjakom zapeljala na desno stran v jarek in se prevrnila Pri tem se je sopotnik težje poškodo val. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. interesentov ni bilo mogoče dobiti, so se na koncu odločili za paviljonski tip trgovske hiše. Glede na očitek, da je škoda prostora za tako nizk-i stavbo, je treba pripomruu, da bedo za njo lahko zgradili višjo stavbo, cesta oo trgovski hiši pa tako in tako ne bo več dolgo glavna cesta, ker bo le-ta speljana, mimo Celezniške postaje. Na občini tudi menijo, da je blagovnica, kjer bo dobila prostor . tudi knjižnica, velika pr.do-bitev kraja, saj je boljša trgovina že davna želja prebivalcev. Gostinsko podjetje oproščeno obresti Po občinskem odloku mora vsako podjetje plačevati dva odstotka obresti od poslovnega sklada. Ker pa je Gostinsko podjetje letos začelo preurejati kolodvorsko restavracijo in v ta namen le s težavo nabralo potreben de-nair, vendar ga za opremo še vedno nima, je zaprosilo za oprostitev plačevanja obresti-Svet za gospodarstvo in finance je sklenil ugoditi prošnji za dobo enega Leta, s tem, da tega denarja podjetje ne obračuna kot dohodek, marveč ga vnaša v poslovni sklad. Studenec: manjka še 150 m Trenutno manjka na cesti Zavratec — Rovišče le še 150 m cestišča, da bi povezali cesti Sevnica — Rada in Sevnica — Bučka, kar bi bilo pomembno za veliko prebival-.cev tega področja sevniške občine. Doslej so . ljudje delno sami, delno pa s pomočjo občinskega proračuna zgradili že velik del ceste, vendar je za nadaljevanje gradnje zmanjkalo denarja. Ker so zemeljska dela povečini že dokončana, so zaprosili sevniški gozdni obrat, da bi jim dal denarno pomoč. Bo radioklub oživel? V Sevnici so se znova zače- li ogrevati za poživitev radiokluba, ki je nekdaj že kar uspešno deloval. Vodstvo bo pievzel Miro Gačnik, na voljo so sodobne naprave, treba bo le še- poiskati primeren prostor. Ko so sevniški radioamaterji v želji, da bi imeli tudi lokalno radijsko postajo, zaprosili RTV Ljubljano za podatke in predračun, jim ta zavod ni niti odgovoril. S takim odnosom so vse prej kot zadovoljni. Znova iz domačih grl Prejšnji teden se je na pogrebni slovesnosti prvič oglasila pesem iz grl članov novega sevniškega pevskega zbora, ki šteje 30 pevcev. Po nekaj tednih vadbe znajo ljubitelji petja, ki se ob petkih redno zbirajo v dvorani gasilskega doma, že tako zapeti, da poslušalci presenečeni prisluhnejo. Zdaj se pripravljajo za nastop ob dnevu republike. Število mlajših članov je padlo Povečalo se je število članov Zveze komunistov na vasi, naraslo pa je tudi število žena V zadnjih dveh letih se je število članov Zveze komunistov v sevniški občini po večalo za 34 in je doseglo 5>te vilo 370. Značilno za to obdobje je, da se je zmanjša- lo število članov organizacije, v podjetjih na vasi pa je naraslo kar za 32. V nasprotju z ugotovitvami, da je vse manj žena udeleženih v družbenem življe- nju zaradi velikih obveznosti do družine in vzgoje ptrok, se je število članic ZK v obči ni v tem času vidno poveča lo. Pred dvema letoma je zna šal njih odstotek 23, zdaj p» je dosegel že 26; v krajevni organizaciji v Boštanju in v Sevnici pa dosega skoraj tre tjino vseh pripadnikov or^a nizacije. Gibanje članstva po staro sti kaže, da se tudi v tej občini ZK stara, saj se je odstotek članov, ki so mlap od 40 let, zmanjšal za 5, oCl' sto tek starejših od 56 let P*! povečal za 3,5. Po poklic^, sestavi je v organizaciji 32> odst. delavcev, 23,5 odst. uS*u,n bencev, 0,3 odst. tehnikov inženirjev, 11,9 odst. pr°s/e nih delavcev, 10,5 odst. dp kojencev, 3,5 odst. kmetov 1 Janezu Smoliču v spomin Huda bolezen 'je iz naše srede iztrgala dolgoletnega prizadevnega družbeno-politič-nega delavca, nekdanjega uslužbenca občinske uprave v Trebnjem, Janeza Smoliča. Rodil se je v Skovcu pri Veliki Loki 31. jan. 1903. leta. Kot sin velike kmečke družine je v zgodnji mladosti odšel v podoficirsko šolo v Maribor. Kasneje je služboval v raznih krajih Slovenije, druga svetovna vojna pa ga je zatekla v Beogradu. Ker so ga MALI OGLAS, tu ga JOjaviU » Dolenjskem listu - e&nesJjiv uspeh! Pre->ere ga 130 tisoč gospodin), vdovcev Kmetovalcev dljaicov uslužbenk m vojakov doma is po svetu! - Poskusltel okupatorji preganjali, je moral od tam bežati z družino v svojo rojstno vas, kjer se je že leta 1943 pridružil Cankar-jevcem. Kasneje je deloval do osvoboditve kot aktivist na trebanjskem rajonu. Po vojni je delal na okraju v Trebnjem, bil tajnik nekdanje občine Veliki Gaber, nazadnje pa do aprila 1965, ko je bil upokojen, še gradbeni referent občinske uprave v Trebnjem. Janez je bil predan delu, spoštoval je natančnost in bil zato znan kot zelo vesten uslužbenec. Takoj po vonji je bil med prvimi, ki so gradili in utirali pot oblasti delovnega ljudstva. Bil je prizadeven družbeno-politični delavec, član ZK, ZZB in SZDL. Kot upokojenec je delal v krajevni skupnosti Velika Loka in bil hkrati tudi član občinske konference SZDL in član dveh komisij pri občinski skupščini. Razen tega je bil tudi navdušen lovec. Janeza je poznala vsaka naša vas. Pri ljudeh je bil zelo priljubljen, rad je pomagal in svetoval, za vsakogar je imel lepo besedo. Predan Zvezi komunistov in ljudstvu se je vedno vztrajno boril za napredne ideje. Kako smo ga vsi cenili, je pokazala tudi velika udeležba na njegovi zadnji poti v ponedeljek popoldne, 13. novembra, na pokopališču v Trebnjem. T. 2. S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE 9. NOVEMBRA Smo za lepša občinska središča? Različna mnenja na razpravi o dopolnitvah odloka o zunanji podobi naselij in njihovi komunalni ureditvi — Spet je ugotovljeno, da kmetovalci slabo plačujejo davčne obveznosti — Odlok o prepovedi gojitve ribeza je bil odložen Tako kot za lansko je tudi za letošnje tričetrtletje značilno, da predpisani davki in prispevki kmetovalcev ne pritekajo redno, saj je bilo do konca septembra poravnanih le dobro polovico letnih obveznosti. Po mnenju oddelka za gospodarstvo in finance predvidene dajatve niso pretirane, ker so obračunane le od četrtine resničnega narodnega dohodka v kmetijstvu, uveljavljene pa so tudi različne olajšave, ki jih je predvideval občinski odlok. Po njihovem mnenju so možnosti prodaje kmetijskih pridelkov za spoznanje boljše kot lani. Zanimiva je bila burna obravnava dopolnitve odloka o zunanji podobi naselij, ki je bil sprejet že spomladi. Med drugim je predvideval, da pre bivalci Trebnjega, Mirne in Mokronoga, ki jim kmetijstvo ni glavni vir preživljanja, ne smejo rediti domačih živali. Ko pa so v četrtek obravnavali dopolnitev tega odloka, s tem da v omenjenih naseljih določijo samo ožja središča, kjer se ne smejo rediti domače živali, pa se je pokazalo, da so nekateri odborniki proti določitvam odloka, ki imajo namen v prihodnosti doprinesti do lepših občinskih središč. Treba se je pač odločiti: ali smo za sodobnejše urejena naselja ali za vasi s hlevi in gnojišči. če se nekdo najprej zavzema za lepšo podobo naselij, se kasneje ne more zavzemati tudi za rejce domačih živali v središčih teh naselij, češ da jim je živinoreja nujen dopolnilni dohodek. Ko je bil na dnevnem redu predlog odloka o prepovedi gojitve ribeza na področju trebanjske občine, je bilo na predlog -sveta za kmetijstvo sklenjeno, da je treba z odlokom še počakati in stvari preučiti. Svet je menil, naj bi na področju Lu-kovka zadržali pravico gojitve ribeza, zastopnik DANE z Mirne pa je pripomnil, da ima destilacija v načrtu obnovo ribezovih nasadov v sodelovanju s kmeti. Na področju občine sedaj ribez ne predstavlja večje gospodars-ske vrednosti v primerjavi z zelenim borom, ki ga jež 37 ha. Ti dve rastlini ne moreta živeti druga ob drugi zaradi znane ribezove rje ali mehurjevke, ki za razvoj potrebuje obe rastlini M. LEGAN Obrt je pomembna veja gospodarstva Kot smo že poročali, je bil 5. novembra v Trebnjem sestanek predstavnikov obrtnih podjetij in zasebnih obrtnikov, ki ga je priredil strokovni odbor za obrt iz Novega mesta. Po poročilu predsednika odbora Petra Ivanetiča se je razvil razgovor o problemih obrtništva. Jože Kastelic, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance, je v uvodnih besedah poudaril, da lahko odpre obrtno delavnico vsak, kdor izpolnjuje zahteve za izdajo dovoljenj. Pametno bi bilo zmanjšati dajatve tistim obrtnikom, ki zapoljujejo večje število vajencev. Ko je Ignac škoda zatem govoril o uvozu repro- dukcijskega materiala in plačevanju prometnega davka, kar ni v prid obrtništvu, je Peter Ivanetič pojasnil, da gospodarska zbornica prav zdaj te stvari preučuje. Bogo' Žgajnar je menil, da je razvoj šušmarstva pripeljal do tega, da za redne obrtnike pogosto ostanejo le popravila, šušmarji pa delajo mnogo novih stvari. Ivan Ra-jer je navedel zanimive podat- ke o šušmarjih in pripomnil, da jih bodo v prihodnje ostreje kaznovali. Tesar Gregorčič je govoril o popoldanski obrti. Taki obrtniki plačujejo mnogo manjše obveznosti, razen tega pa jim pogosto podjetja, kjer so zaposleni, celo posojajo stroje. Janez Mihevc je v razpravi zatrjeval, da so najslabši delavci v podjetjih prav šušmarji, zato je menil, da bo moralo čimprej priti do tega, da bo delavec delal doma ali pa v podjetju. Beseda je tekla tudi o prispevkih za zdravstveno zavarovanje delavcev, ki so zaposleni pri zasebnih obrtnikih. Končno je bilo sklenjeno, naj se stališče obrtnikov prek odbora posreduje pristojnim organom, ki naj izpopolnijo predpise. Tov. Sitar iz Novega mesta je zbranim pojasnil novi zakon o delovnem razmerju pri zasebnih obrtnikih, ki ga bo inšpekcija dosledno izvajala. Načrtovali bodo Novomeščani »Samo da ne bo pozvonil šolski zvonec, še preden bo končana ta tekma!« Tako se te dni vsako jutro zbirajo šolarji ob Župančičevi hiši v Trebnjem, kjer se je ustavilo potujoče zabavišče. (Foto: M. Legan) Po novem zakonu mora občina vnaprej pooblastiti neko delovno organizacijo, ki bo opravljala strokovna dela s področja urbanističnega planiranja. Doslej je za trebanj- O ŽIVLJENJU ENEGA IZMED MLADINSKIH AKTIVOV „Naj tudi starši pogledajo, kaj delamo!" Poljska dela so po večini končana. Jesenske večere je sprva še krajšalo ličkanje koruze, trganje korenja in stiskanje jabolčnika, zdaj pa je tudi tega vse manj in prihaja obdobje, ko bo po vaseh več časa za mladinsko dejavnost Mladinski aktiv v Šentrupertu je po enoletnem premoru letošnjo pomlad spet začel z delom, in rednimi sobotnimi sestanki. Posebno delaven je bil med počitnicami, ko je mladina prišla iz šol. V tem času je bil preurejen bazen pri prosvetnem domu, narejeno odbojkarsko igrišče, pri vsem tem pa so veliko pomagali mladi s prostovoljnim delom. Posebno so se Izkazali prj gradnji vodovoda Mokronog—Puščava — Bistrica—Prelesje. Ob sobotnih sestankih so mladi, ki so tudi željni zabave, redno prirejali ples, kjer so se začetniki poskusili s prvimi koraki na plesišču. V juliju in avgustu je aktiv organiziral šolo za življenje, kjer je mladina lahko slišala veliko koristnih stvari s področja medsebojnih odnosov In spolne vzgoje. Razprave po končanih predavanjih so pokazale, da se mladina zelo zanima za ta vprašanja. Seveda tudd pomanjkljivosti v delu in neuresničenih zamisli ni manjkalo. Mladi so želeli imeti lasten trio, vendar te zamisli ni bilo mogjoče uresničiti, ker so morali nekateri fantje k vojakom. Ker mladi za svoje delo niso dobili denarne pomoči, je primanjkovalo denarja tudi za predvidene izlete v hribe. V avgustu pa je manjša skupina, v kateri so bili Ro lahko pozidali. 400 do 500 sedeži), mladinski klub, knjižnica in čitalnica, zaprto javno kopališče, dom družbenih organizacij, dom JLA, zdravstveni dom, pekarna, stavba specializiranih trgovin, obrat družbene prehrane, tržnica, snack bar, župnišče, kopališče itd. Seveda pa bo zgrajenih še več manjših objektov: obrtnih in servisnih delavnic, trgovin, garaž, prostorov za razna društva, otroških igrišč, športnih igrišč itd. Predvidena je tudi rekonstrukcija sedanjih cest in ulic ter nova obvozna cesta, ki bo razbremenila cesto skozi Ribnico. Urbanisti so. pri načrtovanju zgradb upoštevali tudi zadnjo hudo poplavo. Prav zato so predvideli, da bodo pritličja objektov na poplavnem območju vsaj 30 cm nad najvišjo vodno gladino, razen tega pa na tem območju ne priporočajo kleti. 2200 kvadratnih metrov pločnikov so asfaltirali v Sodražici od 7. do 11. novembra. Dela je izvajala posebna ekipa podjetja »Slovenija ceste«, investiralo pa jih je stanovanjsko komunalno podjetje Ribnica (Foto: Primc) Krava ne bi šla iz hleva, če... Pot do pravice je včasih dolga, celo daljša kot bi bilo treba - To je ugotovila tudi Julka Grebenc z Grebenja v Slemenih, ko se je potegovala za priznanje dvojne dobe za sodelovanje v NOB m N1 a sliki so hladilne naprave, ki jih je KOVINSKO iz Ribnicc izdelalo za podjetje VENTILATOR v Zagrebu. Čeprav je KOVINSKO v težavah in naročil nimajo na m i *<• « 1 • 1. i _ __1 _ - 1 Lin n n 1T lri K Afl A V ^agrCDU. 1,1‘priiV JC rvw V II^IOIVU V Ul kamuvu I1UHUJU Pretek, so se lotili dokaj zahtevne naloge: izdelave hladilnih naprav, ki bodo Prodane v Ugando v Afriki. Posnetek je bil narejen, tik preden so hladilne naprave odpeljali v reško pristanišče, od koder so 7, ladjo nadaljevale pot v Ugando. (Foto: A. Tomšič) OBISK PRI AVTO-MOTO DRUŠTVU V RIBNICI Mopedisti delajo sramoto občini šoferski izpit ima 1800 občanov — Največ je mopedistov — Tečaji za učitelje, ki bodo organizirali prometno vzgojo na šolah V ribniški občini imajo za- čevju, mopedisti. Ti so pra- Avto-moto društvo Ribnica Sei*>niki okoli 1500 mopedov, va sramota za občino, saj le je letos imelo že dva tečaja 1fV\ ..... J* >_li. »r- — UiKnioo i-n Ca. motornih koles (teh Je ^^o manj) in okoli 800 ose-ter pol tovornih avtomo-oilcrv. Šoferski izpit ima oko-1800 občanov, nekateri tu-za več kategorij. Kandidati za voznike mo-It*ih vozil se šolajo zasebno t>rl avto-moto društvu Ri-‘ ^ aprila letos se je JfJo voziti pri AMD 51 kan-za B kategorijo (voz ^ osebnega avtomobila). petimi meseci Je a v rv^oto društvo začelo uvajaj testiranje za tiste vozni-kandidate, ki se ne Šo-J° pri društvu. Testiranja iihtrlltrat na te**011' dosleJ se (ji - udeležilo okoli 60 kan-Tako lahko že pred v? *°m vsak kandidat pre-, svoje teoretično znanje Presodi, če je sploh zrel 24 l*>it. ^adbolj nepripravljeni pri-^‘o na Izpite, ki so v Ko- redkokateri naredi izpit. Voziti se uče največ sami in vožnjo nekako tudi za prvo silo obvladajo, medtem ko cestnoprometnih predpisov skoraj sploh ne poznajo. Nekateri padejo pri izpitu tudi po 8-krait. Seveda pa bi izpit opravili precej prej, če bi se šolali pri AMD, kjer bi se tudi več naučili. za učitelje iz Ribnice in Sodražice, pripravljajo pa še tretjega za učitelje iz Loškega potoka. Ti učitelji bodo organizirali v šolah prometno vzgojo in vodili pionirske odrede miličnikov. Prometna vzgoja v šolah je namreč zelo pomembna, saj se vozi v šole precej učencev. To je zgodba Julke Grebenc, kmetice iz vasi Grebenje v Slemenih. To je pravzaprav samo ena od zgodb, ki jih pišejo ljudje ... Trdo življenje in skrbi za življenjski obstoj, ki jih je delila s se daj že pokojnim svojim možem, so jo utrdile za velike preizkušnje, ki so prišle s prihodom italijanskega okupatorja spomladi 1941. Njen mož Janez je bil 5tar simpatizer KP. Bil je med prvimi organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja na tamkajšnjem območju. In z njim njegova žena Julka. Zbirala sta podatke o sovražniku, širila partizansko litera turo, Julka pa je poleg tega še prala, šivala in kuhala partizanom. V njeni hiši so dobili varno zavetje nekateri prvoborci in politični preganjanci. Predano je opravljala delo za partizane vso vojno, kljub grožnjam, sovražnika. Bila je partizanska žena v pravem pomenu besede. Mož ji je umrl in tako je ostala sama. Ostala so ji leta — namerila jih je že 70 — spomini na vojne dni in kmetija, ki jo preživlja. S težavo se preživlja, ker ni rok. ki bi obdelovale zemljo. Prijatelji iz vojnih dni so ji svetovali, naj vloži prošnjo za priznanje posebne dobe, ker je do tega upravičena. In je tako storila. Pri tem ni računala na pokojnino. Imela pa bi ugodnosti pri davčnih obveznostih od kmetije in to bi ji bilo v precejšnjo pomoč Na KO ZZB NOV Sodražica so njeno delo za NOV ocenili za pozitivno in priporočili, naj se njena vloga za priznanje posebne dobe v dvojnem štetju zadovoljivo reši. Istega mnenja je bila tudi komisija za priznavanje posebne dobe pri OO ZZB NOV Ribnica. Dokumenti so romali na ObS Ribnica. To je bilo 16.2.1966. Ker pa tu zadeve lani na občini niso rešili, so jo oddali v reševanje KZSZ Ljubljana. Po dolgem času, proti koncu oktobra letos, je komunalni zavod iz Ljubljane poslal OO ZZB NOV Ribnica ponovno oeiot-no dokumentacijo Julke Grebenc s prošnjo, naj Zveza borcev ponovno preuči zadevo in da mnenje. To je odbor takoj storil. Sedaj so na vrsti v Ljubljani, da zadevo čim-prej rešijo. Če ne bi bilo vmes birokratskega reševar nja zadeve, bi Julka že imeia odločbo o posebni dobi in bi že od lanskega leta uživala ugodnosti, ki gredo borcem kmetom, in ne bi šla iz hleva krava za davke ... -r ODLOČITE SE TUDI VI: naroCite si Dolenjski Ust no svoj naslovi V okviru praznovanj Oktobra V našem listu smo poročali o tam, da je glavna cesta v Ribnici ponekod v slabem stamju in da bd jo bilo treba popraviti. Komunalno podjetje v Ribnici je začelo v teih dneh cesto popravljati. Še vedno pa ni nič glasu od tistih, Id so prekopali pločnike in pustili za seboj sled pomanjkljive odgovornosti. Pozabili so, da je treba začeto delo tudi dokončati, če jim bodo tele vrstice šle kaj k srcu, bomo videli v prihodnjih dneh. •* V dvoje bi šlo gotovo laže Na pristojnih mestih so že večkrat razpravljali o tem, kako urediti posebni pouk za šoloobvezne otroke, ki so duševno manj razviti od svojih sovrstnikov. Ta zadeva je ostala dosleg v Ribnici še nerešena. Sprva je bilo predlagano, naj se poseben oddelek za take otroke odpre pri ribniški osnovni šoli. Ker pa je to zelo draga zadeva, smo Slišali še en predlog: povezali naj bi se s kočevsko šolo in se dogovorih, da bi ribniški otroci, kandidati za posebno šolo, obiskovali pouk v Kočevju. Predlog je vreden razmišljanja, ker bo vsako odlašanje samo v škodo duševno manj razviti^n otrokom. ■* Poravnalni svet še vedno uspešen Poravnalni svet v Ribnici ima iz leta v leto več dela. Letos je imel že nad trideset obravnav, nekaj pa jih je še v teku. Ljudje se radi zatekajo na poravnalni svet, kjer pride običajno prej do poravnave kod pa pred sodiščem. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI Posnemajo Gorenjevaštanel Veseli smo, da lahko javno v časopisu pohvalimo prizadevnost prebivalcev Gorenje vasi, ki so jo pokazali za novo šolo v Ribnici. V zadnjih dneh so pripravili in darovali za novo šolo 45 m’ jelovega lesa. To Jo lepo spričevalo njihovega čuta do skupnosti. Pri tem pa nehote pomislimo na druge kmetovalce, ki imajo ravno tako šoloobvezne otroke kot posestniki v Gorenji vasi. Ali Jih bo ta vzgled kaj spodbudil? Recimo zamudnike iz Brež, Hrovače, Goriče vasi, Nemške vasi in ostalih krajev, ki še niso izpolnili svoje obveznosti. Pa še tole: sedaj je najprimernejši čas za dovoz lesa, ker je delo na kmetiji v glavnem opravljeno. Zato Izgovor, da bi les pripeljali, pa ni časa, ne drži. Da Je to res, so nam dokazali Gorenjevaščani. ■ SPOMINSKA PLOSCA padlim na stavbi tovarne SUKNO v Jurjeviči ni v čast ne tovarni ne organizaciji B. Imena padlih borcev in žrtev fašističnega terorja so tako obledela, da jih je težko prebrati. Prav bi bilo, ko bi nabor cev in žrtev fašističnega teror. ■ TRGOVSKO POIIJETJE JEL. KA je v središču Rhnice preuredilo staro stavbo, ki je zdaj mestu v okras. V spodnjih prostorih bo prodajalna, v zgornjih pa bodo upravni prostori podjetja, ki svojih upravnih prostorov do zdaj nd imela. ■ GOSTILNO PRI MIHELČIČU bodo začeli urejati. Delavci stanovanj sko-komunalnega podjetja bodo obnovili pročelje stavbe. ■ AVTOBUSNA POSTAJA ali pa vsaj skromna streha za potnike bi bila zelo potrebna v Ribnici tistim, ki čakajo na avtobus. Kot kaže, ni niti denarja niti prostora za kaj takega. Potniki bodo morali še naprej čakati na avtobus v gostilnah ali na prostem. ■ NOVO STANOVANJSKO NA-MELJE, Id se raateaa od starega dela Ribnice proti Hrovači, dobiva vedno bolj zaokroženo podobo. V zadnjih letih Je zraslo tu več individualnih stanovanjskih hišic, ki so jih zgradili oziroma jih še grade jdelavcd, uslužbenci in obrtniki. V tem naselju bo še precej dela s komunalnim urejanjem tega dela Ribnice. ■ BLI2A SE ZIMA, precej sta. novanjskih hiš v Ribnici in hiš ob cesti v okoliških vaseh pa še vedno nima na strehah snegobrenov. Vsi vemo, koliko nevšečnosti povzroča sneg, ki se usuje s strehe na ulioo ali cesto in nemalokrat zapre pot pefičem ali pa jih celo ogroža. Prav bi bilo torej. Če bi zdaj, ko je najprimernejši čas za to, lastniki, ki še nimajo snego-branov na hišah, le te postavili Ljudje prihajajo na poravnalni svet zaradi sporov zaradi meja, žalitev, osebnih obrekovanj in podobno. Precej sporov je bilo rešenih s poravnavo, kar je vsekakor pozitivno za delo poravnalnega sveta v Ribnici. •r Nadaljevati bo treba gradnjo V Loškem potoku so pred nekaj leti gradili vodovod. Več vasi ima vodo, nekaj, med njimi je tudi Mali log pa imajo še vedno kapnice, čeprav so tudi oni prispevali za vodovod. Posamezniki so že obupali, da bodo kdaj dobili vodo iz vodovoda zato so začeli graditi hidroforje za dovajanje vode iz vodnjaka. To pa je precej draga stvar, saj stane tak hidrofor več stotisoč starih dinarjev. Lastnik pa je še vedno odvisen samo od svojega vodnjaka. Kadar pa v suši vodnjak usahne draga investicija nič na pomaga. Najboljša rešitev bi bila nadaljevati gradnjo vodovoda, toda zato manjka precej denarja. -r Obiskali so bolnega sošolca Učenci 4. razreda osnovne šole v Sodražici so sredi oktobra obiskali bolnega sošolca Antona Kluna iz 2-imaric. Sošolec si je nekaj tednov prej pri nogometu poškodoval nogo. Tonček je bil obiska sošolcev in tovarišice učiteljice Anice Škulj, ki je bila z njimi, ter darila, ki so mu ga prinesli, zelo vesel. METOD PRIJATELJ. učenec 4. razreda os. šole Sodražica REŠETO fr V ponedeljek seja skupščine V ponedeljek, 20. novembra, bosta oba zbora občinske skupščine Črnomelj na skupni seji, ki se bo začela ob 8-30 uri, obravnavala poročilo o šolstvu na področju celotne občine in poročilo o zdravstveni službi. Obravnavali bodo tudi 9-mesečno realizacijo gospodarskih uspehov in sprejeli program dela za po-močmoč ob naravnih in drugih hudih nesrečah. Titovo pismo Na občinski komite ZKS v Črnomlju je pred dnevi prišel odgovor maršala Tita, v katerem pravi: Dragi tovariši! Toplo se zahvaljujem za pozdrave, ki so mi jih poslali udeleženci vaše ob-činske konference. Prepričan sem, da se komunisti vaše občine zavedajo vloge Zveze komunistov kot idejno-politič-ne usmerjevalne sile v naši družbi tn da si bodo skupno z vsemi delovnimi ljudmi prizadevali za nadaljnje uveljavljanje sistema samoupravljanja in za ostvaritev družbene in gospodarske reforme. Želim vam uspeh pri nadaljnjem delu! TITO, l. r. Svoje pazijo, družbeno fast pa kar uničujejo Skupščina stanovalcev, ki jo je v Črnomlju sklicalo stanovanjsko podjetje 7. novembra, so se udeležili delegati vseh stanovanjskih hiš ter predstavnik komunalnega podjetja. Razpravljali so o izvršenih delih v letošnjem letu in o planu za leto 1968, nato pa so v razpravi kritizirali nekatere stvari Glede uslug vodovodnoin-štalaterske skupine komunalnega podjetja je bilo dofcaj pripomb, prav tako so kriti- zirali odvoz smeti, ki po krivdi zakupnika Luke Hudrovca še zdaj ni urejen. Obširna razprava se je razvila tudi o malomarnem odnosu obča-nov, predvsem pa otrok, do družbene imovine Ugotovljeno je, da so stekla pri vhodnih vratih in pri kleteh marsikje razbita, da ljudje drva odlagajo ob stene hiš in stanovanjskih blokov, da otroci mečejo žogo v fasado stavb in da so podrli že osem betonskih klopi Pod smreko- »POTROŠNIK« se modernizira Splošno trgovsko podjetje POTROŠNIK iz Črnomlja je kupilo Ogulinovo hišo na Kolodvorski oesti v Črnomlju in jo že porušilo. Prostor bodo zaenkrat samo očistili, spomladi pa začne podjetje tam graditi. Načrte za novo stavbo, v kateri bo trgovina z vso opremo in potrebščinami za dom, izdeluje Projektivni biro iz Ljubljane. Predvidevajo, da bodo prihodnje leto dogradili prvo etapo, gradnja pa bo končana šele 1969, ker POTROŠNIK gradi vse samo z Lastnimi sredstvi in ne išče posojil. To trgovsko podjetje se je zdaj prvič lotilo večje gradnje, medtem ko je prejšnja leta le preure-jevalo stare lokale. Začasno brez medicinske sestre Viniška medicinska sestra Marica Hudelja, ki že nad 20 let z veliko požrtvovalnostjo pomaga bolnim občanom, se je pred kratkim poškodovala v prometni nesreči. Klicali so jo k bolniku v Pribanjce onstran Kolpe. Čeprav je bilo okrog druge ure po polnoči, je šla s fantoma, ki sta prišla ponjo z osebnim avtomobilom. Zaradi prehitre vožnje pa je pri mostu čez Kolpo na Vinici avto zletel čez cestni nasip. Fanta sta ostala skoraj brez poškodb, Hudeljevo pa so odpeljali v novomeško bolnišnico. Vini-čani jo zelo pogrešamo in ji želimo, da bi čimprej okrevala. F. P. Svečanost tudi v Dragatušu Prebivalci Dragatuša, okolice in šolska mldina so se 1. novembra zbrali pred spomenikom padlih v Dragatušu, kjer Je bila komemoracija. Predsednik krajevne organizacije ZZB Peter Kuzma je imel govor, zatem pa je šolski pevski zbor zapel nekaj pesmi. Dragatuški pionirji so obiskali tudi vse spomenike in grobove borcev v bližini in jih okrasili s cvetjem. M. B. Takole se zbirajo otroci s Ceste padlih borcev v Črnomlju okoli Hutarjeve tete. Zanje srao lahko brez skrbi, toda kaj bo s tistimi, ki so prepuščeni samim sebi in ulici? (Foto: M. Jakopec) NA NEDELJSKI KONFERENCI V ČRNOMLJU Sindikat ni bil dovolj glasen % Izzvan k besedi, se je oglasil še Vlado Seničar, zakn- Utrditi samoupravljanje in z izobraževanjem usposobiti delavce v dobre upravljavce je ena izmed glavnih nalog novega sindikalnega vodstva Razveseljivo je, da je bil Kanižarici dovolj zalog pre Hkrati pa se občani venomer občni zbor občinskega sind:- moga, proizvodnja je še ren- pritožujejo, da v Črnomlju kalnega sveta v Črnomlju ta- tabilna, zato v kolektim me- ni dovolj kulturnega življenja! ko dobro obiskan. Udeležilo nijo, da so težave samo pre se ga je več kot tri četrtine hodnega značaja. vabljenih, navzoči pa so bi'.i # Rade Vrlinič je raz- niti pomočnik direktorja tudi gostje: predstavnik re- pravljal o delitvi osebnega dod zdravstvenega doma v ilegali, publiškega sveta sindikatov, hodka v podjetjih ter mm'.!, ^ot se je predstavil sam, ter nekateri predsedniki občin- da izvira večina nesporazumov pojasnil svoja stališča do raz-skih sindikalnih svetov sosed- v delovnih organizacijan iz mer v tem kolektivu, ki so njih občin, predsednik občin- neurejenega sistema delitve predmet razprav na vsakem ske skupščine, sekretar ko- OD. Delavci že povsod vedo, sestanku, miteja itd. koliko bodo zaslužili, ker so jsja občnem zboru je bil % Po uvodnem poročilu do- plačani samo po delu, med- iZVoljen tudi nov, 25-članski sedanjega predsednika ObSS te>m ko je le del zaslužka teh- plenum, v katerem je več kot Jožeta Kolenca so o težavah ničnih in administrativnih us- polovica novih članov, proizvodnih podjetij razprav- lužbencev odvisen od uspehov ljali tovariš Makovec iz Is- proizvodnje. Sindikat je bil kre, Ferfolja in Pisec iz Bel- v podjetjih večkrat brez m> ta. Zavzemali so se za tesnej či, prav tako pa glas delav-še sodelovanje med podjetji stva v samoupravnih organih sorodnih strok ter znova na ker v njih številčno pravla-čeli vprašanje združitve Bel- dujejo strokovnjaki in usluž-ta in podjetja Lič. benci iz administracije. Prav 9 Problem sti je razgrnil Lojze ter dejal, da so zavodi za v prihodnje proizvajalce izo zaposlovanje danes samo re- braževati in jih usposab’jrui gistratorji nezaposlene delov- za delo v samoupravnih orne sile, nimajo pa nobenih ganih. možnosti zagotoviti delo naj- • Kamilo Weiss se je nato dincey ,e’ od§lo k voiakom bolj potrebnim, ker delovne zavzemal za sodelovanje srn- med tist-mi kj SQ ^ ^ organizacije sprejmejo, kogsr dikalnih vodstev v podjetjin hočejo. Trenutno je v obč5ni z zavodom za kulturno dejav-okoli 150 oseb brez dela. ven nost. Ta organizira kvalitet-dar ima med njimi večina ne na gledališka gostovanja, ven // Vrzite rože stran...!" Neljub, dogodek na dan mrtvih na pokopališču v Adlešičih Kot vsako leto na dan mrtvih se je tudi letos v Adlešičih na pokopališču zbralo veliko ljudi. Vsi vse skupaj postavila za spomenik.. Na grobu, na katerem nageljni niso smeli osta-grobovi so bili lepo okra- ti, pa je v spomenik vkle- šem, svojci pokojnih so stopali med grobovi, polagali so Jkvetje, prižigali sveče, množica pa se je zbrala tudi pred spomenikom padlih k žalni svečanosti Ko je ženski pevski zbor iz Adlešič zapel ganljivo pesem »Kot žrtve ste padli ■ . .a, smo videli, kako je na grob svojih staršev prišla hčerka s svojim možem, položila na grob vazo s šopom nageljnov in nekaj sveč. To sta opazili njena sestra Ivanka Črnič iz Pruge številka 4 in hčerka Jožica ter zahtevali, naj se sestra in njen mož odstranita. Jožica je celo pograbila vazo z nageljni in sebnih sporov. sano: »Ena se želja je meni spolnila, da truplo v domači mi zemlji leži.« Pokojnik je bil izseljenec, ki je 40 let živel v Ameriki, vrnil pa se je leta 1953. Dve leti kasneje je zbolel in bil 9 let pri hčerki na bolniški postelji. Hčerka in zet, ki sta mu^ prinesla nageljne, sta oskrbela dostojen pogreb in tudi dala postaviti lep nagrobnik, za dan mrtvih pa nista smela očetu prinesti rož. Vsi, ki smo to videli, smo se zgražali. Menimo namreč, da pokopališče, še celo na dan mrtvih ob žalni slovesnosti za padlimi borci, ni primeren kraj za obračunavanje za-K. U. KONFERENCA ZMS NA BUTORAJU Namesto prepira lep delovni program Aktiv ZMS na Butoraju, ki politiki ter več razgovorov o nih srečanj; v novem ga3:-' nezaposleno- zaradi tega so bili na obenem .mej ^ novellbra svojo stanju v posameznih podjet- skem domu, ki so ga pridno rOjze Stariha zboru mnenja, da bi imn. 1 ip(.nn lennfprpnpn ip hi 1 v ca- iih v nhftini Snomladi hndo Domasali Graditi Da 'OOdO letno konferenco, je bil v ča- jih v občini. Spomladi bodo pomagali graditi, pa su od 1961 do 1965 med naj- priredili več izletov in šport- imeli večkrat mladinski pleS: Veliko so govorili o nedavnj veselici, na kateri so ime.J 108 tisoč S din izkupička, 7 blagajni pa je le 58 tisoča- v Črnomeljski občini. Pozneje je bilo premalo pomoči od ObK ZMS, nekaj boljših mla- V Prelesju zaprto Turistični dom v Prelesju, kov, ker si preostali denar -3' ma, pa je prišlo do trenj, in priijubijena izletniška točka lasti->0 nekateri »starejši« j" delo je začelo pešati. „ . * mlajši mladinci... Pozvali Na konferenci so v poglob- v PolJanskl dolini, je v letos- pripadete, naj denar takoj — . , . , ljeni razpravi našli vzroke za nji sezoni končal svoje delo. oddajo blagajniku, ker J'1 kaj zemlje ali drugih sred- dar ude ez a m z ■ neaktivnost in sprejeli lep Ker v zimskem času turisti bodo sicer predali v pošto* stev za preživljanje, zato to * vprašanje še ni pereče. PfCSlaVa V Šoli Pred kratkim so tudi učen delovni program. Do novega ^ prihajajo v ta oddaljeni pek' leta bodo pripravili zabavno . . , prireditev, organizirali bodo Predel Bele kraJme- ->e K°stl1; več predavanj o kmetijstvu, ničar Ivan Kapš do spomladi % To je potrdil tudi inž. Plečko iz rudnika Kanižarica ko ie povedal da rudnik ci osnovne šole Črnomelj po- vai*J y lumujsuu, .... rf; J puveuai u* mulu«. ^ o lepem vedenju in zunanji gostišče zaprl, išče delavce za delo v jami, častili 50-letnico oktobrske re- & a jih ne more dobiti ne na volucije, ki so jo priredili v ————---------------------------------------------- področju domače občine ne Domu ljudske prosvete za u- nikjer drugje v Sloveniji. Kar čenče od 5. do 8.' razreda, pa zadeva rudnik in njego- Po govoru predmetnega uči- vih 300 zaposlenih glede sp’oš- tebja zgodovine tov. Kosoviča nih težav premogovnikov, ni so gledali še dva filma z voj- treba imeti strahu, ker je v no tematiko. • . Na Krču je spet pritekla voda Zadnje tedne so z aparatom iskali napake nove vodo- skrba z vodo slabša, kot je bila pred rekonstrukcijo vo- ČRNOMALJSKI DROBIR ■ ASFALTNO PREVLEKO na Ce reško ln mladinsko gledališče ia sti heroja Starihe do tovarne Ljubljane, v nedeljo. 12. novem-BELT so položili 9. in 10. novem- bra, pa je bil za vojake recital o - vodne napeljave v Semiču, dovoda. Komunalno podjetje pomanjkljivosti odstranili in Črnomelj prosijo, da bi jih na Krču je po štirih mesecih spet pritekla voda. Prebivalci pa so v skrbeh, če ne bo pre- vsaj prek radia obvestilo, kdaj bo voda nehala teči. da jim ne bodo pregoreli boj-lerji. bra, pred rokom, kar je redkost v oktobrski revoluciji. Na prirodi-gradbeništvu. S tem Je opravljena tvah je bilo najmanj tistih, ki na- , . . ena od etap dolgoročnega načrta vadno tarnajo, da Je v Črnomlju | lOS OD CJlaSDI rUSSyK komunalnih del v občini. premalo kulturnih prireditev. V OBISKOV Al ,('1 KINO Dredstiiv prihodnjem tednu bodo v počasti- , * ..v*.. ,.v ™ pritožujejo zaradi nekulturnega črnomaljski gimnazijci ples nih^ odgovarjal. Za~vse kri vedenia nekaterih mladoletnikov. tn ‘^edne *lno predstav«. »nlclH «vli Torni in nnvo- .... Kakor kaže, je bila z rekonstrukcijo semiškega vo-. .... dovoda narejena polomija, za Pred nedavnim so priredili stran vržen denar pa ne bo vedenja nekaterih mladoletnikov, ki z žvižganjem, medklici in glas GOSTILNA PRI ROJCU (Janeza v šolski avli. Igral je novoustanovljeni beat ansambel nim pogovarjanjem motijo druge. Švajgerja) je dobro obiskana pred- Ti mladoletniki puSčajo v dvorani vsom zaradi dobre in poceni ku- ogrizke, cigaretne Škatle, orehove hlnje. Občani, ki hodijo zvečer mi- sami gimnazijci: Marjan Hu- in kostanjeve lupine in podobne mo gostilne pa se pritožujejo, da t Marjan vitkovič, Miro Dol embalažne ostanke, ki prav gotovo Jim avtomobili zapro pot. Morda J ne sodijo v kulturni dom. ■ PRETEKLI TEDEN je bil v Črnomlju kar bogat s prireditvami. Razen rednih kino predstav smo vijo zdaj delavce, ki so kopali jarke, in tiste, ki so ure- bi bilo prav, da bi kdaj organi mi- tar in Srečko Kos. Plesalci so lice opomnili Šoferje na pravilno ugotovili, da ansambel dobro n^-Sy^L^tC^JlT^ jevali inštalacijo. To je naj- • fxxij preprosto, saj podrejeni zmeraj vse prenesejo! F. D. Kdor znaf naj pomaga! Odkar se je del osnovnošolske mladine odselil v novo šolo, v Loki, kjer je lepa telovadnica, je v telovadnici stare osnovu® šole nekaj več prostora. S tem so dani pogoji za vad* bO v okviru športnih drU' štev in nudi se možn°s mladino v prostem č0311 koristno zaposliti. Krajevna skupnost Črnomelj n** merava skupno z sko konferenco SZDL S® ta mesec sklicati sestane z občani, ki so sposobfl sodelovati kot vodniki-o ' ganizatorji v 'ITD ’ zan. Prizadevali si dejavnost partizana viti v vseh oddelkih in nogah parkiranje. OSREDNJA PROSLAVA ob dne igra, čeprav vadi le malo Časa. Predstavili so se tudi z NOVICE OT3 dmarmljskB. komarm imeli tudi izredne, gostovali sta vu človekovih pravic bo 10. de- sitiadbo »Mrtvac 'iris cembra na Vinici. VmiSka osnov amouuu mvmvm ____________________________________ na Sola in njen ravnatelj Troha ka daskicu«, S katero s*> po sta bila pobudnika za zbiranje jeij mnogo priznanja: Takih mnenj Šolskih otrok o vietnamski n,„_nv jpiiin sai bi si vojni. O tem bo Izšla brošura (Jo P»eSOV Sl Se želijo saj Ul Sl Že V tisku), ki jo bodo poslali na njih novi ansambel nabral vidnejšim politikom vsega sveta izkušenj plesalci oa Inmio vll'icl P°trebul®’ priložnost za razvedrijo, io 100.000.Sd!n. ne vedo pa Se, r tam kdo Jim bo dal potreben denar. IjAIN Samo nekaj časa še lahko nabavite metrsko blago, konfekcijo, preproge, posteljnino in zavese na 8-mesečno brezobrestno odplačilo pri De/e/efcs/i/« ČRNOMELJ Kritika naj gradi, ne samo duši V decembru bodo komunisti metliške občine razpravljali predvsem o izvajanju gospodarske in družbene reforme, januarja pa o religiji Komunista ne smejo in po programski usmerjenosti tudi ne morejo flelovati vsak zase, marveč povezano, biti morajo angažirani in na čelu dogajanj v gospodarski in družbeni reformi. Tak sklep so sprejeli na občinski konferenci ZKS v Metliki oktobra. Sklenili so tudi, da bo ta sklep vodil komuniste v uresničevanju programskih nalog, ki so si jih zastavili na podlagi sedanje organiziranosti članstva v osnovnih organizacijah. Vse, o čemer so govorili na konferenci, niso fraze, marveč izraz zavzetosti na vseh Področjih družbeno političnega življenja v občini, kjer se morajo komunisti zavzemati za uveljavitev najboljšega, za najbolj napredne poti. Iz zapisnikov osnovnih organizacij je razvidno, da so komunisti metliške občine tudi do zdaj zavzemali kritična stališča do napak, pomanjkljivosti in težav v družbi.'Opaziti pa je bilo še vedno preveč kritizerstva, saj le-to ruši zaupanje, ustvarja malodušje med komunisti in nič ne pomaga priti iz kalnih voda. Na konferenci je bilo poudarjeno, da je kritika dobrodošla, da je tudi nujna, da pa ne sme biti samo rušilna. Konferenca je povedala Komunistom, kako morajo delati v prihodnje, kaj podpirati kaj zavračati — bolj na kratko: kakšna je njihova yloga v izvajanju gospodarske m družbene reforme. V poročilih, prebranih na konferenci, je bilo ugotovljeno, da komunisti v nekaterih osnovnih organizacijah premalo poznajo koncepte obči-De, delovnih organizacij in Posameznih krajev. V razpra- vi so ugotovili, da je morda Prav to velik vzrok za to, da med nekaterimi komunisti ni bilo čutiti prave aktivnosti, ^saj take ne, kakršno od vsa-kesa komunista zahtevata P^ram organizacije in delo v sredini, kjer živi. Od tod tudi ugotovitev, da nekaitere, zlasti vaške osnovne organizacije še vedno ne vedo, kaj bi delale. Vse drugače pa je v ^s^ovnih organizacijah v podjetjih, kjer komunisti načeli0 in razrešujejo najrazličnejša vprašanja — od proizvodnje do samoupravljanja in kadrovanja. Nova organiziranost članstva na teritorialnem načelu, *ar pomeni, da komunist dela arn. kjer živi, bo precej pripo- mogla k odpravi mlahavosti in drugih pomanjkljivosti v delu osnovnih organizacij, predvsem pa bo to razgibalo delo komunistov v terenskih organizacijah. Na konferenci so sklenili, da bo komisija za ekonomske, politične in družbene odnose pri občinskem komiteju do decembra pripravila analizo izhodišč za izvajanje gospodarske in družbene reforme. To analizo bodo v decembru obravnavali na konferenci vseh komunistov metliške občine. V januarju bodo organizirali podobno razpravo o vplivu religije v občini. To bo prva pripravljena ra^raiva o tem vprašanju v metliški občini. Zadnji popis škode po toči Pred kratkim so občinske komisije za ocenitev škode v metliški občini delale v več vaseh, vendar ponekod ni bilo veliko strank, ker oškodovanci niso pravočasno nabavili posestnih listov, ki bi jih morali prinesti s seboj. Tako so člani komisij aaman čakali na stranke, zdaj pa hodijo ljudje množično prijavljat škodo v Metliko. Na občini so se odločili škodo po toči enkrat za vselej spraviti z dnevnega reda, zato so določili zadnji rok za popis takole: 20. novembra bodo popisovala škodo za območje krajevnih skupnosti Lokvica—Suhor, Jugocrje in Grabrovec; 22. novembra se lahko priglasijo prebivalci s področja krajevnega urada Gradac. 24. novembra pa naj prijavijo škodo vsi ostali prebivalci občine, vključno z Metliko vred. Komisija bo vse navedene dni uradovala v sejni sobi občinske skupščine od 7. do 14. ure. Kdor bo ta rok zamudil, mu tudi davkov ne bodo mogli odpisati. Z LETNE MLADINSKE KONFERENCE V METLIKI Za začetek dovolj samo skupina delavnih Konec oktobra so na letni občinski konferenci ocenjevali dosedanje uspehe mladinskih aktivov ter napovedali takojšnje spremembe v delu — Predsednik novega občinskega komiteja ZMS je postal Toni Gašperič V nedeljo, 29. oktobra, je saj veliko število mladincev bila v Metliki letna konferen- in mladink nima končane niča vseh mladinskih aktivov ti osemletke. Glasove mladih v občini, povabljeni pa so bi- bo treba bolj upoštevati culi tudi predstavniki občinske di v samoupravnih organih, ki stanujejo pri zasebnikih in so izpostavljeni nekontroliranemu izkoriščanju pri plačevanju stanarin. Mladina je sklenila takoj skupščine, d ruz beno-poli tič- vsekakor pa je potrebno te- začeti z nekaterimi nih organizacij in društev. snejše sodelovanje z drugi-Konferenco je otvoril pred- mi organizacijami. Med bo sednik občinskega komiteja dočimi nalogami so sklenili ZMS Tone Pezdirc in seznanil delegate z delom komiteja v preteklem letu, kakor tudi z delom posameznih aktivov. Ocenjevali so idejno vzgojno, kulturno in športno udejstvovanje mladih. Metliška mladina je sodelovala pri folklori, tamburaših, pri TVD Partizan, močno pa je zaživela tudi delavnost Počitniške zveze. Razen tega rešiti tudi vprašanje tistih. novimi oblikami dela, povsod pa bo morala složno nastopati. Peščici delavnih se bo kmalu pridružila večina, če bodo Jože Slane - sedemdesetletnik Pred sedmimi desetletji se je v Slamni vasi pri Metliki rodil Jože Slane, eden ianed prvih belokranjskih borcev za nov družbeni red. V mladosti se je izučil v čev-SO' ljarskem poklicu, pa je pri trdem organizirali več proslav, tek- Si kSS tSjSa movanj o kulturnih spomeni kih v Beli krajini, mladi so sodelovali pri prireditvah Igraj kolce, Noč na Kolpi ter skupaj s črnomaljsko mladino organizirali seminar avantgarde. čega razreda. Branje komunistične literature in osebni stiki z naprednimi ljudmi, ki so utirali pot novemu redu, so mu razširili obzorje in ga v stari Jugoslaviji potisnili vrste belokranjske komunistične za mlade aktiviste na Vino-meru. Poudarili so, da so se posebno izkazali mladinci in mladinke iz tovarne BETI in podjetja KOMET. V preteklem obdobju Klubska dejavnost ni zaživela, zato jo nameravajo čimprej obnoviti. Ugotovili so, da se premalo mladih vključuje v Zvezo komunistov in da bo treba večjo pozornost usmeriti v izobraževanje mladine, Tako vidimo Jožeta Slanca v zadnjem desetletju predaprilske Jugoslavije, kako neutrudno dela proti tedanjemu izkoriščevalnemu režimu, kako zbira okoli sebe mlade ljudi in jih pripravlja za novi veliki čas. Njegova aktivnost se je povečala zlasti po letu 1935, ko je tesno sodeloval s komunisti iz Črnomlja, Gradca in Semiča. V oktobru 1939 je s štirimi drugimi Belokranjci podpisal znano spomenico »Kaj hočemo«, ki Jo je izdala takratna Zveza delovnega ljudstva, in se tako odkrito opredelil za revolucionarno smer. Številne hišne preiskave, prega- njanja in denarne kazni, ki so sledile temu pogumnemu dejanju, ga niso mogle odvrniti od začrtane poti. Se nadalje je organiziral partijske celice v Metliki in okolici, bil sekretar teh osnovnih organizacij, razširjal je propagandne letake, v svoji hiši je imel sestanke s komunističnimi voditelji, bil je član okrajnega komiteja' KP za« okraj Črnomelj itd. Ob začetku druge svetovne vojne je v Metliki in okolici začel ustanavljati odbore Osvobodilne fronte, organiziral je vaške zaščite in je vsa leta vojne opravljal razne politične in gospodarske funkcije? Po osvoboditvi je delal na okrajnem izvršnem odboru v Metliki in nato v Črnomlju, se vrnil v Metliko, tu opravljal več služb, dokler ni bil leta 1952 upokojen. Za svojo Predvsem članstvo idejno učvrstiti Razgovor z novim sekretarjem občinskega komiteja ZKS v Metliki, Francem Vrviščarjem — Nakazal je nekaj najvažnejših nalog Na nedavni občinski kon-J«renci ZKS v Metliki je bil r® sekretarja komiteja izvo-■ten Prane Vrviščar. Bral-ga ni treba posebej Podstavljati, saj ga poznajo predsednika občinske J^Upščine, ki Je to dolžnost JJPravljal vse od leta 1959 do 1967. Zdaj je zaposlen pomočnik glavnega direktorja tovarne BETI, hkra-Pa bo opravljal funkcijo ^kretarja komiteja. smo ga> “J P°ve, /atere naloge bo občinski ko-/“te uresničeval v bližnji prtoodnosti: Smatram za najvažnejšo Se zmeraj toliko dolžnikov * uPiav ^ skupščini Metlika si k^P/ava za dohodke pri ob-sicer U VT1®to prizadeva izterja-stilne davčne zaostanke, dar pri delu nima posebej* uspe: a. Do krvnea ok-jaj.ra so pri obrtnikih Iztcr-Ve_ u °koii 40 (vjMotkov ob* fcSEu1’,. medtem k<> 90 j d°sl©1 plačali malo j> ' 1 ’ polovico davkov. Ta- [emui davčne lotine ^ ne pomnijo. nalogo novega občinskega ko miteja, da sproti posreduje članom — komunistom naj-pomembnejše naloge, bodisi v merilu vse države, Slovenije, zlasti pa na področju domače občine. Imam občutek, da so komunisti zdaj zaradi prepoznih informacij ah zaradi tega, ker Jih sploh niso dobili, večkrat neučinkoviti v svo'em delu. Niso mogli odi grati vloge, ki bi Jo morali zlasti takrat, kadar občani od njih pričakujejo pojasnil. Skušali bomo utrditi delo komiteja in ga usposobiti tako, da bo lahko boljše opravljal vsakodnevne naloge. Komite bo na prihodnjih sejah obravnaval borčevska vprašanja in ob tem mesto, ki naj bi ga člani ZZB zavzemali v našem družbeno-političnem življenju. Prav tako bomo načeli odgovornost družbe do nerešenih borčevskih zadev. Predvidevamo tudi obravnavo problemov s področja gospodarstva, predvsem učinkovitost reforme in njenih ukrepov. Tudi na tem področju bomo komunistom na-iožili naloge, za katere so pred družbo odgovorni. Menim pa, da bo treba v krat-kel obravnavati tudi vpliv, ki ga imajo nekatere nazadnjaške sile na mladino. Skušajo namreč vse naše napake poveličevati in jih izkoristiti v svojo propagando. Novi občinski komite pa si je že na prvi seji, takoj po konferenci, zadal nalogo, predvsem idejno utrditi članstvo v Zvezi komunistov. To je osnova, na kateri bomo gradili dalje. privrženost delavskemu razredu in nenehnemu delu zanj je bil odlikovan v več odličji, med njimi tudi z redom bratstva in enotnosti II. stopnje in z redom zaslug za narod II. stopnje. Jožetu Slancu, ki preživlja jesen svojega življenja v Metliki, želimo še veliko zdravih, trdnih let! Tekmovanje za pokal občinske skupščine V počastitev občinskega praznika Metlike, 26. novembra, je občinska zveza za telesno kulturo razpisala tekmovanje v nekaterih športnih panogah za pokal občinske skupščine, ki bo podeljen pred praznikom. Ekipa, ki bo zbrala največ točk, dobi prehodni pokal, ekipa, ki bo trikrat zaporedoma osvojila pokal, pa ga prejme v trajno last. Tekmovanje bo ▼ malem rokometu, namiznem tenisu, šahu in v streljanju s zračno puško. znali organizirati delo, kakršno mlade zanima. Izvoljen je bil tudi novi občinski komite, katerega predsednik je postal Toni Gašperič. -ni Pri upokojencih s članarino ni težav Podružnica Društva upokojencev v*Metliki za spremem-od nekaterih drugih organizacij, v katerih so včlanjeni občani z mnogo večjimi dohodki, nima nobenih težav s pobiranjem članarine. Društvo upokojencev šteje 363 članov. Lansko članarino so že februarja letos pobrali v celoti, prispevek članstva za leto 1968 pa bodo začeli pobirati že decembra letos. Samo za junake! Del Vinogradniške ceste, ki so ga v Metliki preurejali, je spet odprt za promet, čeprav na njem še ni asfalta, kot je bilo obljubljeno. Cestišče pa ■je trenutno vse do odcepa proti šoli tako jamasto, da se ga izogne vsak lastnik motornega vozila, če le more. Občani upajo, da ne bo ustalo pri tem. Jutri seja skupščine Jutri, 17. novembra, bo v Metliki seja občinske skup* ščine, na kateri bosta oba zbora obravnavala naslednji dnevni red: poročilo o uresničitvi programov delovnih organizacij in smernic razvoja občine za tričetrtletje, stanje v podjetju LEPIŠ na Suhorju, imenovali pa bodo tudi člane odbora za medobčinsko sodelovanje pri razvoju žum-berške regije. Slavnostna seja v počastitev velikega Oktobra Sedmega novembra je bila v Metliki ob 17. uri popoldne slavnostna seja občinskega komiteja ZKS, občinskega odbora ZZB, občinske konference SZDL, vodstva sindikata in mladinskega komiteja, sklicana v počastitev 50-letnice oktobrske revolucije. O pomenu oktobrske revolucije in njenem vplivu na proletariat vsega sveta, kakor tudi na delavsko gibanje v Jugoslaviji je govoril Jože Došen. Predstavnike družbe-no-političnih organizacij pa so ob tej priložnosti informirali še o položaju v suhar-skem podjetju LEPIŠ, ki bo verjetno prešlo pod prisilno upravo. Občinska skupščina je imenovala posebno komisijo, ki v omenjenem podjetju ugotavlja dejansko stanje, prav tako pa poslovanje pregleduje služba družbenega knjigovodstva. Ob nedeljah odprto Trgovina NOVOTEHNE v Mletliki je pred kratkim začela poslovati tudi ob nedeljah dopoldne od 7. do 10. ure. Nov delovni čas za zdaj preizkušajo, toda če se bo obnesel, ga bodo obdrža- li. Zanj so se odločili zato, ker ob nedeljah pride največ okoličanov v mesto, kjer lahko obenem nakupujejo- Pobuda NOVOTEHNE je vsekakor vredna pohvale, verjetno p« se bodo temu zgledu pridružila še druga podjetja, ki jim je-mar zaslužka. Predvsem storitvena obrt Metliška občina ima 54 red- javljajo, nih obrtnikov. Lani in letos V zadnjih letih so se razne so izdali dovoljenje za oprav- obrtne dejavnosti v metliški ljanje obrti 16 novincem. Ve- občini dobro razvile. Prevla-liko ljudi se ukvarja s po- duje predvsem storitvena poldansko obrtjo. Koliko jib obrt. Za nekatere dejavnosti je, ne vedo, 50 so jih regi- je premalo obrtnikov. Med strirali. Najtežje nadzorstvo drugim jih nimajo za popra-je nad zidarji, ki delajo zdaj vila raznih strojev pod gatu, zdaj tam. Tudi šušmarjev rancijo. Novinci v obrti ima-je precej. Proti njim so brez jo prva leta znatne olajšave moči, ker jih ljudje ne pri- pri dajatvah. SPREHOD PO METLIKI ■ V PROSLAVO OBČINSKEGA PRAZNIKA je bilo minuli petek športno tekmovanje v rokometu. Na igrišču Partizana na Pungartu so se pomerile tri ekipe. Prvo mesto so zasedli mladinci TVD Partizana, drugo mladinci osnovne šole, tretje pa mladinci iz tovarne BETI. ■ V NASLEDNJIH DVEH TEDNIH se bodo tekmovalci pomerili še v streljanju, namiznem tenisu in šahu, nakar bo 24. novembra ob 19. uri v sejni sobi občinske skupščine sprejem športnikov in Sahistov. Takrat bodo zmagovalcem podeljena priznanja in nagrade. ■ DELA V PREDELOVALNEM OBJEKTU metliške vinske kleti in v kleti sami se bližajo h koncu, saj je predvideno, da bo rekonstruirana klet svečano odprta na občinski praznik, 28. novembra, dopoldne. Ta dan si bodo ljudje lahko ogledali to najsodobnejše urejeno vinsko klet v Beli krajini in na Dolenjskem. ■ V TOVARNI BETI ste bila 30. septembra letos zaposlena 1102 delavca. Od tega je imel matični obrat v Metliki 724 delavcev, v Čr- nomlju je bilo 173, v Dobovi 122 in v Mimi peči 83 delavcev. ■ PREJŠNJI TEDEN so v BETI na kolektivnem sestanku obravnavali predloge za dopolnitev pravilnika o delitvi osebnega dohodka. Ta bo v prihodnje odvisen predvsem od proizvodnega plana in dosežene realizacije. ■ ZA VODJO IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA v tovarni BETI je bil minuli mesec Imenovan inž. Slavoljub Miloševič. Tekstilno šolo obiskuje letos 76 učencev. Od teh jih je 50 v prvem, 26 pa v drugem letniku. ■ MINULO SOBOTO JE BILO v tovarni BETI obvezno cepljenje vseh zaposlenih proti gripi. Usti, ki se bo cepljenju izognil in bo pozneje zbolel, bo moral sam nositi stroške zdravljenja. ■ MLADINSKO PRVENSTVO DOLENJSKE in Bele krajine v rokometu Je bilo minulo nedeljo v Metliki. Na igrišču Partizana na Pungartu se Je pomerilo pet moštev, in sicer so tekmovali rokometaši iz Novega mesta, Ribnice, Črnomlja, Semiča in Metlike. Prvo mesto so zasedli zelo dobri mladinci iz Ribnice. erliski£lT Izberimo športnika! ŠPORTNA TRIBUNA Splošna vadba na tesnem! Pred koncem leta bomo objavili tradicionalno anketo za izbor »športnika Dolenjske« v letu 1967. Dragi bralci, vsak teden vas bomo v našem listu spomnili na najpomembnejše dosežke naših športnikov, da se boste lažje odločili, ko boste izpolnjevali anketo. Tako vam želimo pomagati, nikakor pa nimamo namena vplivati na vašo odločitev. Vladka Bužančič Talentirana rokometašica Vladka Bužančič iz Brežic ima precej zaslug, da je njena ekipa tako visoko uvrščena. Vladka je najboljša strelka v ekipi. V republiški razpredelnici najboljših strelcev se uvršča na visoko mesto. Čeprav ji študij v Ljubljani onemogoča redno vadbo, je tudi letos najboljša igralka brežiške ekipe. Med njene večje uspehe lahko štejemo nastop v slovenski mladinski reprezentanci in vse zadnje nastope, ko uspešno zastopa barve svoje ekipe. Zdravko Slak Zdravko Slak, dijak novomeške gimnazije, sodi med nadarjene atlete, ki veliko obetajo, če bodo tako marljivo nadaljevali z delom. Zdravko je v tem letu zabeležil nekaj pomembnih uspehov, in to v svojih dveh priljubljenih disciplinah — skoku v višino in troskoku. V obeh disciplinah je letos dese-gel osebne rekorde. Poleg tega so pomembni njegovi dosežki na mladinskih republiških in državnih prvenstvih ter zmaga na atletskem dvoboju mladincev Slovenije in Hrvatske. Za sedemnajstletnega dijaka sta dosežka 13.65 m v troskoku in 1.83 m v višino dcl>ra osnova za doseganje rezultatov večje vrednosti. ROKOMET Ribnica je zmagovalec V Metliki je bilo preteklo nedeljo rokometno prvenstvo Dolenjske. Nastopilo je pet ekip, in to iz Ribnice. Črnomlja, Novega mesta, Semiča in Metlike. Tekmovanje je bilo zanimivo. S svojo igro sta izstopali ekipi Ribnice in Črnomlja. Na tekmovanju so ekipe dosele nasladni ji vrstni red: 1. Ribnica 8 točk, 2. Gimnazija Črnomelj 6 točk, 3, Novo mesto 4 točke, 5. Partizan Semič in Metlika po eno točko. Na prvenstvu so dosegli največ zadetkov: Glaser (Cm) 28, Matelič (Ribnica) 21. Kersnič II (Rib) 20. Gabrijan (Cm) 14, 14. Češarek In Mikulin (Ribnica) po 12, Lipar (Semič) 11, Tomazin (N. m.) 9, Tkalčič, Plut (Cm), GOveduik in Gušperič (Met) po 7 zadetkov. A. L. Krmelj - Grosuplje 14:14 V prijateljski rokometni tekmi sta se srečati rokometni ekipi Krmelja in Grosupljega. Igra, ki je bila živahna in borbena, se je končala neodločeno. Posebnost te tekme je, da so domači izenačili v zadnjih minutah in da se je z dobro igro odlikoval vratar gesto v. Nal.oliši strelec pri domačih je bil Filej s 7 zadetki, pri gostih pa Košak, ki je dosegel 4 zadetke. B. D. Prihodnjo odbojkarsko sezono bomo odbojkarje Novega mesta gledali v II. slovenski ligi. Menjava generacij' je letos končno naredila svoje. Posnetek kaže odbojkarje, ko so bili še na višku svojih zmogljivosti, tedaj, ko so nastopali v I. slovenski odbojkarski ligi. (Foto: S. Dokl) ŠOLSKA ŠPORTNA DRUŠTVA Splošna vadba vseh mladinskih oddelkov se je pn TVD Partizan Kočevje tako razmahnila, da nastaja vprašanje zmogljivosti društva ne glede na pomanjkanje vaditeljev, »temveč zaradi prostorov. Mogoče bo kdo podvomil v takšno trditev ln pripomnil: saj imate najmodernejši dom telesne kulture v Sloveniji! Res je tako, z domom je zadeva povsem drugačna, kot si nekateri mislijo. No, o tem bomo pisali v drugem sestavku, kd sledi. Za zdaj samo to, da je dom zaseden vsak dan nepretrgoma od 7.30 do 18. ure. V tem času ima društvo Partizana samo 6 ur za mladinske oddelke, vse ostalo pa izrabijo šole, ker nimajo telovadnic. Partizan mora vse svoje delovanje usmerjati v večerne ure, kar pa je za mladino neprimerno, ker jo veže poleg vsega še čas za učenje. Popolnoma jasno je, da Je društveno delo v takih pogojih ovirano. Tako zaenkrat ni misliti na razširitev oddelkov ali društvenega vadbenega umika, vendar bo treba to vprašanje rešiti, ker bomo prišli že prihodnje leto v še večje Vransko - Senovo 2:8 V 9. kolu celjske nogometne podzveze sta se srečali moštvi Vranskega in Senovega. Zmagali so Senovčani z 8:2. To je že druga zaporedna zmaga v gosteh. Vso tekmo so imeli gostje pobdo in je rezultat odraz poteka dogodkov na Igrišču. Za Sonovo so biliuspešni: Gaser 3, Pleterski 2, Šibila, Kopina in vratar Avsenak. V prihodnjem kolu bodo imeli Senovčani v gosteh nogometaše >z Laškega. J. K. težave. Tega nekateri nočejo videti in se zatekajo k začasnim rešitvam. Mišljena je s tem ureditev šolske vadbe in uvrstitev pogojev za njo. ANDREJ ARKO NOGOMET Črnomelj - Semič 3:1 V Semiču je bila odigrana prijateljska tekma v malem nogometu med gojenci poklicne kovinarske šole iz Črnomlja in učenci osnovne šole »Belokranjskega odreda« iz Semiča. Po boljši in domiselnejši igri so zmagali gostje z rezultatom 3:1. Pri gostih sta bila najboljša Hančič in Likar, pri domačih pa Lipa in Kočevar. Tekmo je pred 100 gledalci sodil Gindrič iz Črnomlja. M. ČERNE Celulozar - Vojnik 8:2 Na stadionu Matije Gubca sta se v prvenstveni nogometni tekmi srečali ekipi Celulozarja in Vojnika. Domači igralci bi lahko dosegli dvoštevilčen rezultata, če ne bi vmes posegla smola, saj so večkrat zadeli vratnico. S to zmago so se oddolžili za poraz prejšnjo nedeljo. Gole so dosegli: Stanojevič in Grbovič po dva, Ljajić. Ju. rečic in Krstič pa po enega. Gostje so prispevali še en zadetek za Krčane. Najboljši igralci domačega mošt vaso bili Božič, Grbovič, Rabič in Krstič. V nedeljo ix>do Krčani gostovali v Polzeli pri istoimenska ekipi. L. H. Novo vodstvo Športno društvo na gimnaziji v Novem mestu bo tudi letos delovalo. Prejšnji 7-članski odbor m razpustili in se mu za uspešno vodenje športa na gimnaziji zahvalili s priznanjem. Člani novega odbora so imeli sestanek, na katerem so se pomenili o nadaljnjem delu. Na n>5nem zboru, na katerem sta sodelovala tudi mentor društva prof. Igor Penko in ravnatelj Veljko Troha, je predsednik SŠD Mišo Peroci prebral poročilo in navedel vse športne uspehe. Ob koncu zbo- ra so dobili vsi člani odbora priznanja. J. P. Šport v Brežicah Čeprav sta minila šele dva meseca od pričetka pouka, so bili dijaki brežiške gimnazije na športnem področju zelo aktivni. Novo asfaltno igrišče, ki so ga zgradili v glavnem s prostovoljnim delom, jim omogoča še večje športno udejstvovanje. Šolsko športno društvo je zelo aktivno in je izvedlo že precej športnih prvenstev in drugih tekmovanj. Na šoLskesn prvenstvu v malem nogometu je sodelovalo 8 ekip. Zmagal je 3. letnik. Ravno tako so v rokometu bili zmagovalai dijaki in dijakinje 3. letnika. V tradicionalnem odbojkarskem srečanju med dijaki in profesorji so zmagali slednji z rezultatom 3:0. Dijaki so se jim revanžirali z zmago 5:0 v namiznem tenisu. J. PLANINC INTERVJU Zdrav duh v zdravem telesu Med služenjem vojaškega roka v Beogradu je znani šahist Osterman iz Kočevja uspešno startal na šahovskem turnirju v Beogradu. V prvem kolu je izgubil z mojstrom Rajkovičem, v nadaljnjih treh kolih pa je premagal mojstrskega kandidata Ostojiča, Pavliča in Tomiča. Novinarji in poznavalci šaha v Beogradu hvalijo njegovo prodorno igro. V petem ko’.u je izgubil z mojstrskim kandidmatom Martinovičem, v šestem pa je premagal mednarodnega mojstra in večkratno državno prvakinjo Mi-iunko Lazarevič, ki je- po potem kolu vodila s 4 točkami in pol. Drugi šahisti so spoanali v Ostermanu nevarnega tekmeca in so proti njemu v nadaljevanju zavzeli drugačno taktiko. V nadaljnjem tekmovanju mu želimo še veliko uspeha in poguma v boioi z močnimi partnerji. IVIC Koper - Novo mesto 4,5:5,5 V drugem kolu šahovskega prvenstva Slovenije so NovomeSčand zabeležili že drugo zmago, tokrat nad ekipo Kopra. Gostje so bili uspešni na prvih deskah, saj so kar štirikrat zmagali. Rezultati: Omladič — Sunjič 0:1, šebal — Penko 0:1, Urck — Sitar 0:1, Milenkovič — Nagel 0:1, Za-vec — Tisu 1:0, Novakovič — Ficek remi, Kocjančič — Klobčar 1:0, Gonjač — Lamut 0:1, Zlatič — Kati ja 1;0, In Horvat — Pape* 1:0. J-P- Žlogar zopet prvak V petek je bilo v Črnomlju hd-tropotozno šahovsko prvenstvo za mesec november. Udeležilo se ga Je 12 šahistov. Zasluženo je zmagal 2logar, saj Je premagal vse svoje tekmece . Končni vrsti red: 1, Žlogar 11, Cek 9, Pibrr 7,5, Malerlč 7, Dra g«8 6,5, Švajger 6, Lazič 5, Bedič 4, Skrbinšek in Vidovič 3 ter To-niič in Latcmer po 2 točki. -IAN- Nagel prvi Na hitropoteznem turnirju za mesec november je igralo samo deset šahistov. Tokrat je zmagal NAGEL z 8 točkami, prod PENKOM 7, AVS- JENKOM 3, MIKILICEM * 2 točkama in POLJANŠKOM. J. P. Prvo mesto za Žlogarja Šahovski klub Črnomelj je v septembru in oktobru razvil večjo aktivnost. Organiziral je pionirska, mladinska in članska mesečna prvenstva. Kaže, da se s šahom ukvarja resneje blizu 50 ljudi. Na mladinskem turnirju je osvojil prvo mesto SIMEC z 9,5 točke. Boljši uspeh so dosegli še ŠVAJGER, TKALIC, SKRBINŠEK in TOMIČ, Na članskem hitropoteznem prvenstvu za oktober je zmagal ANTON 2 LOGAR pred DRAGOŠEM. MALERICEM, BAKARIČEM itd. Novembra bo šahovski klub priredil člansko šahovsko prvenstvo Črnomlja. Vodstvo kluba se boji, da bo dejavnost zamrla, ker bodo zgradbo v kateri ima šahovski klub svoje prostore, prodali. S tem bodo šahisti izgubili monžost za sestajanje. J- D* Odbilo voziček f in delavca Ignac Strajnar iz Dol. Ponlkev ln Ivan Golobič iz Birčne vasi sta se 11. novembra dopoldne peljala s tovornjakom iz Bršlina po Ljubljanski costi v Novo mesto. Blizu nekdanje uprave CP Je tovornjak zadel voziček, v katerega Je Franc Kopina nalagal smeti. Po trčenju je voziček tn delavca odbilo. Ranjenega Kopino so odpeljali v bolnišnico. Zaradi goste megle ga je prepozno opazil 28 oktobra zvečer se Je i* CrešnJlc proti Cerkljam peljal 2 osebnim avtom Stanko Gašperin iz Brežic. V bližini Cerkelj je zaradi goste megle prepozno opazi* prod seboj vprežni voz, ki ga Je vodil Maks Habin iz Brezine. Kljub zaviranju so Je zaletel v zadnji del vprege. Na avtomobilu jo za 500 Ndln škodo. ŠŠD »Srobotnik« Na osnovni šoli Vavta vas so učenci ustanovili šolsko športno društvo »Srobotnik«. Sklenila so, da bo fiarva športnega društva belo modra in rumena. Barva zastave je zelena, na obodu krega pa bo izpisano besedilo: »Višje, močneje, hitreje!« Članarino bodo plačevali vsi učenca na šoli. S sredstvi, ki jih bo društvo dobilo, bodo kupili športne rekvizite. Društvo bo imelo več športnih sekcij: nogometno. namiznotniško in šahov, ska. Prve letne konference se je udeležilo 123 učencev, ki so pokazali za šport veliko zanimanje. J. PEČNIK Atleti počivajo Te dni je Stadion bratstva tn enotnosti v Novem mestu skoraj pust. Teren zaživi le štirikrat na teden, ko trenirajo nogometaši. Atleti in člani drugih klubov pa počivajo pred napornim zimskim treningom. Serona je mdnila, ostali so spomini, medalje, diplome in sem in tja kakšno razočaranje. Toda to Je vse minilo. Cez zimo bodo atleti imeli naporne treninge v telovadnici. Ko bo sonce stopilo zadnji sneg, fx> ponovno start na centimetre, sekunde, medalje .... R. V. Gimnazijski šport Dijaki in dijakinje novomeške gimnazije in uftiteljiSča so imeli prejšnji ne tek športni dan v igrah z Žogo. Tekmovali so razredi med seboj v košarki, rokometu, odbojki ln nogometu. Vse igre so vodili dijaki s pomočjo profesorjev M’-lana Smerduja in Igorja Penka. V košarki pri moških Je zmagal III. BC razred, pri ženskah pa Til A. V nogometu je bil zmagovalec isti kot pri košarki. V rokometu 'e pri moških zrna pn i I B. pri fensknh pa I. D. V odbojki so bile najboljše maturantke iz IV. C. ČE ŽELITE odgovor ali naslov tz ma- I lih oglasov, priložite vaše- * mu vpraSanju dopisnico 5 ali znamko za 30 din. UPRAVA LISTA J ŠAH Osterman uspešen v Beogradu na društva. Število teh naj »t se povečalo od sedanjih pet na devet, tako da bi jih imeli v vseh osnovnih šolah. Šolska športna društva so najprimernejša oblika organiziranja mladine v športni dejavnosti. V občini naj bi v prihodnje negovali tiste športne panoge, ki imajo pogoje. Telesna kultura naj bi sicer nila množična, toda le v določenih panogah. Ugodni pogoji so zlasti za rokomet, plavanje in smučanje. Število aktivnih članov bi se podvojilo. Okrepijo naj se zlasti društva Partizana, ki naj bd skrbela za organizirano vadbo in prirejanje množičnih nastopov in izletov. Razvijala naj bi se telesna kultura v delovnih organizacijah. Le-te pa ne bi bilo v bodoče gojiti kampanjsko, temveč stalno. Sindikalne športne igre naj bi postale v bodoče ce lotno tekmovanje, ki naj teče od spomladi do jeseni. Organizirana naj bi bila »ligo tekmovanja«, ki naj bi se zaključila vsako leto cf) praznovanju dneva republike — 29. novembru. Ce bi hoteli, da se telesna kultura razvija v normah ah okvirih, bi potrebovali 8 nuli Jonov S dinarjev letno. Pri finansiranju telesne kulture naj bi v večji meri kot do sedaj sodelovale tudi delovne org a-nizacije in krajevno skupnosti. 2 milijona Sdin za telesno kulturo Pinaslracvje telesne kulture v celoti vzeto ni doseglo svojega namena. Edini vir je dotacija občinske skupščine. Seveda pa ne štejem sredstev, ki jih dajo delavne organiza cije za Izvedbo delavskih športnih iger. Od športne napovedi ln Lota je bilo v preteklem letu zbranih blizu 1500 N din. Iz proračuna občinske skupščine je občinske zveza za telesno kulturno prejela 2 milijona Sdln, kar pa ne zadostuje za nemoten razvoj telesne kulture, kot bi Jo želeli. Da pridemo do ustreznih uspehov, fx> potrebno začrtati drugačno politiko finasimanja te pomembne družbene dejavnosti. Predsednik občinske zveze za telesno kulturo v Krškem Jože Koštomaj se je ljubeznivo odzval našemu vabilu in odgo voril na določena vprašanja, ki obravnavajo telesno vzgojno dejavnost v krški občini. Iz njegovih odgovorov je moč razbrati, da bi bila dejavnost večja, če bi rešili dva osnov, na problema — kadre in finančno vprašanje. V športnih organizacijah 1400 članov - Telesna kultura predstavlja pomemben činitelj v razvoju človekove osebnosti in duševnosti. V na ta namen še vedno drži znani izrek »zdrav duh v zdravem telesu«. Ce je tako, potem predstavlja telesna kultura tudi važen činitelj pri razvoju gospodarstva In družbenih slu-U v vsaki skupnosti. Zato se morajo za telesno kulturo zanimati tako občani kot tudi družbene organizacije, krajevne skupnosti itd. Kakšno je dejansko stanje, pa nam Je vsem dobro znano! Na območju občine je telesna kultura organizirana v telesnovzgojnlh organizacijah in šolskih športnih društvih. Tako Imamo 10 organizacij za telesno kulturo, od tega 5 društev Partizan, ostale pa v športnih panogah. Vsa ta društva in organizacije vključftjejo v svojo dejavnost blizu 1.400 članov. Vse telesnovzgojne organizacije, razen nekaj Izjem, večinoma životarijo. Vzrok za to je v pomanjkanju volje do dela ter v pičlih finančnih sredstvih in kadrih. Pri telesni kiflturi zadnja leta pogrešamo množične nastope, kakor smo jih imeli prva leta po vojni. Premalo se daje poudarek splošni telesni vzgoji, ki naj bi predstavljala osnovo za razvoj (✓kie, zlasti pa vrhunske telesne kulture. Na območju občine Krško je 16 telesnovzgojnlh objektov. Vsi tl objekti razen redkih izjem niso v najfjoljšem stanju. ■ V slabem stanju je zlasti Stadion Matije Guboa. To pa zato, ker njegov status ni pravilno urejen. Telesnovzgojne objekte bi morali vzdrževati v primernem stanju. Za stadion se mora napraviti idejni načrt rekonstrukcije. Treba je urediti odnose do uporabe objekta tako, da bi ga l^hko uporabljae razne športne panoge. To pa bi lahko rešili na primeren način. V uprval janje naj bi ga prevzelo kakšno športno društvo. Verjetno bo to zamisel lažje uresničiti tedaj, ko bo prišlo do dejanske rekonstrukcije stadiona. To bi izpeljali s sredstvi, ki f>i jih v ta namen zbrali. Ce ocenjujem obstoječa društva po masovnosti svojih Slanov m po kvaliteti, je pred vsemi plavalni klub. Plavalci tekmujejo v II. zvezni ligi in sodijo v sam vrh Jugoslvan-sko?a plavalnega športa. Pri društvih Partizana Je opaziti vrzel v organizacijskem pogledu. Stanje kadrov ni zadovoljivo. Pri občanih, ki Imajo sposobnosti za delo, se čuti pomanjaknje volje do prostovoljnega dela. V šolskih športih je bodočnost V prihodnjem obdobju naj bd zaživela predvsem šolska ftport- Pogovor z zdravnikom T VELETRGOVSKO PODJETJE KOKRA KRANJ o d v e š č a cenjene potrošnike, da bo 20. novembra 1967 ODPRTA V METLIKI nova prodajalna KRANJC — METLIKA (pri Bračiki) NA ZALOGI VELIKA IZBIRA TEKSTILA, LAHKE IN TE2KE KONFEKCIJE, OTROŠKEGA, MOŠKEGA IN ZENSKEGA PERILA, PLETENIN, GALANTERIJE, IGRAČ IN VRSTA DRUGEGA BLAGA. NOVA TRGOVINA — KVALITETEN IN POCENI NAKUP! SE PRIPOROČA KOLEKTIV KRANJC - METLIKA Kuharske bukvice MAŠČOBE IN ZABELE Svinjska mast Za čisto svinjsko mast jemljemo slanino. Zrežemo na majhne kocke in pretopimo v kozici, kamor smo nalili malo zajemalko vode. Ko so ocvirki lepo rumeni, odlijemo mast še vročo v posodo zanjo, ocvirke pa spravimo posebej in jih na vrhu zalijemo z mastjo, da ne more zrak do njih. Ocvirke je dobro malo nasoliti. Mešana mast Lep in bel loj debelega goveda zrežemo na kocke in zalijemo z vodo. V vodi naj stoji pol dneva. Nato vodo odlijemo in. loj na drobno se-sekamo ali razrežemo na mesnem stroju. Na 1 kg loja prelijemo 3 del mleka. Nato loj v ponvi dobro prekuhamo, da postane čist. še vročega precedimo in mu primešamo polovico svinjske masti. Takšna mast je prav okusna, moramo pa jedi, pripravljene s takšno mastjo, prinašati vročo na mizo. Mast napravimo bolj okusno, če cvremo z njo še malo čebule in lovorovih listov. Potem liste vzamemo iz masti. Surovo maslo Surovo maslo uporabljamo za zabele kakor maslo ali mast. Ne sme pa biti žaltavo de žlico sode bikarbone in pusti maslo v njej pol ure. Potem vodo zopet menjaj, če še ni izgubilo slabega okusa. Maslo Surovo maslo pristavi v kozici k ognju, da se stopi. Ko začne maslo vroti, pobiraj pene z njega. Masio je dovolj kuhano, ko je popolnoma čisto in se usedajo tropine na dnu ponve. Potem maslo previdno odlij v snažno skledo in pazi, da ne odliješ tudi Iropin. Nato se maslo ohladi, da se strdi. Ce hočeš* imeti izvrstno maslo, mora biti tudi surovo maslo najboljše in popolnoma sveže. Olje Mnogo je ljudi, ki ne smejo uživati živalske masti. Zato jim pripravljajo vse jedi na olju prav tako dobro in okusno. Za te namene mora biti olje dobro in očiščeno. BUČNO OLJE Na štajerskem delajo prav okusno in zelo mastno olje iz bučnih pečk. To olje je zelo priporočljivo zlasti za salate. Prav tako je okusno sončnično olje. Zaseka Po nekaterih krajih delajo ali grenko. Ce postane maslo zaseko. Svežo slanino obesijo žaltavo, ga pregneti nekajkrat za nekaj dni v dim, jo po- v mrzli vodi, ki jo menjaš, tem seseka jo, scvrejo in na- in prideni potem na liter vo- lijejo z njo posode za mast. j KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA Preteklih 14 dni so darovali kri na novomeški tranfsu-S ziiiJn postaji: Marija Plantan, Fani Henipnian, Mar jota Skok, s Tončka Dobravec, Anica Kafol, Silva Mrrvar, Ana uazvoaa, g Martina Govednik, Ivan Murgelj, Bernarda Krasna, Manja H Starič, Breda Klinec, Luka Cioršič, Majda Bračko, Jožica Ra- g dovan, Mija KraSna, Matija Glad, Jelka Avbelj, Anica Avsec, P Ivanka Šuštaršič, Dragica Popovič in Danica N itnian, dijaki 1 ekonomske srednje šole Novo mesto; Vlada Eržen in Niko s Golob, (-lana kolektiva osnovne Sole Katja Rupena, Novo g mesto; Marjan Filipčič, član kolektiva Pionir, Novo meslo; § Janez Mislej, član kolektiva IMV, Novo mesto; Alojz Fink, 61an kolektiva INIAS, Novo mesto; Pepca Jerman, gospodi -P nja iz Ločne; Angela Pavlin, Franc Bobič in Marija Durič, S člani kolektiva zdravilišče Šmarješke Toplice; Franc Pirc. član P kolektiva Novoles, Straža; Ludvik Mugerli, član kolektiva B Splošnega trgovskega podjetja, Črnomelj; Marjan Dejak in Stane Z vab, člana kolektiva Kovinar, Črnomelj; Bogomir No. § vakiu Leopold Korevec, člana kolektiva občinske skupščine S Črnomelj; Jože Jakše, član kolektiva Vovodov, Novo mesto; g Alojz ilutar, upokojenec iz Črnomlja; Štefka Kukovec, č1j> § nica kolektiva osnovne šole Griblje; Matevž. Kralj, kmet iz Š GrJ»lj; Marija Papež, gospodinja iz Gribelj j Marija Stare! sinič, gospodinja iz Cerkvišča; Antonija Husič, gospodinja iz g Cerkvišča; Ana Pezdirc, gospodinja iz Grobelj. Dr. Anton Furlan in Fani Rajmer, člana kolektiva • * zdravstveni dom Novo mesto; Karel Barbič, Slavko D ra vinec, 5 Janez Gazvoda, Silvester Tomšič, Stanko Šinkovec, Marjan v; Smrke. Zdravko Zarabec, Alojz Seničar in Martin Lu/ar, |f člani kolektiva IMV Novo mesto; Franc Košnirlj, Ciril Brsan, Miha Jankovič. Jožefa Ljubi in Stanko .Mastnik, člani kolek-3 liva Kremen, Novo mesto; Anton Kastelic, inž. Vinko Manček, g Anton Gazvoda, Alojz Bobnar, Franc Pureber, Jože Zefran, g Janez Smole in Franc Jerele, člani kolektiva INIS Novo me- § sto; Irena Adamič in Ljuba Tovšak, članici kolektiva osnovne Lf šole Katja Rupena, Novo met to; Kudi Hrvatin, Staša Vovk, g Marija Mohar, Krika 1-J'iiart in Marija Kralj, člani kolektiva -3 KZSZ Novo mesto; Franc Turk, avtoprevoenik iz Novela Is mesta; Franc Hrovat in I-ado Janc, dlana kolektiva Novoteks, Komisija za nabavo in odpis osnovnih sredstev pri podjetju RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE razpisuje LICITACIJO za prodajo osebnega avtomobila Zastava 1300, letnik 1963, v voznem stanju z radioaparatom Izklicna cena je 13.000 Ndin. Prodaja bo v četrtek, 23. 11. 1967, ob 9. uri na zunanjem obratu rudnika. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti kavcijo v višini 10 odstotkov od izklicne cene, oziroma predložiti bianco barira-ni ček. Informacije dobite osebno ali po telefonu 86-110. Komisija za razpis delovnega mesta direktorja ZDRAVILIŠČA DOLENJSKE TOPLICE r a z p is u j e mesto DIREKTORJA POGOJI: visoka šolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj ali višja šolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj. Poleg izpolnjevanja navedenih pogojev morajo biti kandidati splošno družbeno in politično razgledani in imeti organizacijske sposobnosti za vodenje delovne organizacije. Ponudbe je treba dostaviti v roku 15 dni po objavi razpisa s kratkim življenjepisom in z dokazili o izobrazbi ter o dosedanjih zaposlitvah komisiji za razpis delovnega mesta direktorja Zdravilišča Dol. Toplice. rTV> V-, /jtd ii« S) Vsako leto več svečk - in ker vlaga Janezek vsak dinarček v hranilnik, ima že zdaj vsako leto več denarja! Hranilnik za Vašega otroka lahko dobite vsak čas pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ali pa pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem! NAJNOVEJŠE! DBH v Novem mestu obrestuje hranilne vloge od 1. avg. 1967 dalje po zvišani obrestni meri: — navadne po — vezane do 6,50 % 8% Nevarnost zastrupitve z oglj. monoksidom Pozna jesen, zima in zgodnja pomlad so priče hudim zastrupitvam z ogljikovim monoksidom, plinom, ki nar stane pri nepopolnem izgorevanju. Ta plin je še posebno zahrbten zaradi tega, ker nima duha niti barve ali okusa. Pri nas in po svetu so časopisi vsak dan polni žalostnih novic o žrtvah, ki jih je umoril ta plin, npr.: 1. Mrzlega zimskega dne so našla v posteljah v zaprtem stanovanju mrtve vse družinske člane. 2. V zaprti garaži so našli mrtvega šoferja v avtomobilu. 3. Ko se je družina, ki se je vozila z avtomobilom po neki gorski cesti, ustavila, da ba občudovala razgled, je mati odkrila, da sta otroka na zadnjem sedežu mrtva. 4. Iz neznanega vzroka je zapeljal z avtomobilom s ceste in se ubil. 5. Na družinskem izletu je moža presenetil pri peki čevapčičev dež, zato je odnesel roštilj v bližnijo šupo. Ko ga je našla žena, je bil že mrtev. In tako naprej. Smrt je presenetila družino, ker so imeli zaprta okna, da bi jim bilo toplo, dimnik pa je bil zadelan s sajami. Šofer v garaži je pri zaprtih vratih ogreval avtomobil s prižganim motorjem. Otroka sta umrla, ker je bila izpušna cev avtomobila pregorela ali poškodovana. Iz istega vzroka je zavozil s ceste. Kuril je z ogljem v zaprti šupi. V vseh teh primerih izgorevanje ni bilo popolno, ker za ogenj ni bilo dovolj kisika. Posledica tega je bilo nastajanje ogljikovega monoksida, ki je povzročil nesrečo. Sicer pa pri vsakem izgorevanju nastane nekaj tega plina, posebno še v avtomobilskih motorjih, ki so zelo nevarni, če odvod plinov skozi izpušno cev ni v redu ali pa če plini nimajo izhoda na prosto. Ta plin ima grdo lastnost, da se veže s krvnim barvilom 200- do 300-krat hitreje kakor kisik, in zaradi tega že majhna količina plina onesposobi precej rdečih krvničk, ki prenašajo sicer kisik v krvi. Brez kisika pa življenje ni mogoče. Nastane torej notranja zadušitev. Niso vsi ljudje enako občutljivi na ogljikov monoksid. Majhni otroci, stari ljudje, izmučene, sestradane in bolne osebe so občutljivi znatno bolj kakor popolnoma zdravi odrasli ljudje v tako imenovani produktivni dobi. Poleg smrtne nevarnosti, ki nastopi pri precejšnji nenadni množini plina, poznamo zastrupljenja, ki jih povzročajo mnogo manjše količine, ki se jih niti ne zavedamo. Mestno prebivalstvo vdihuje ta plin včasih kar v precejšnji meri zaradi izpušnih plinov avtomobilskih in drugih motorjev, posebno v prometnih ulicah in ob pro-metnih cestah, k temu se pridružujejo plini iz tovarniških dimnikov, če je vreme mimo ali če se spremeni temperatura zraka, je situacija seveda še slabša. Kadilci si poleg tega dodajajo še določeno količino ogljikovega monoksida, posebno tisti, ki kade cigarete. Ti pa so v večini. Ta zastrupljenja z manjšo koncentracijo plina povzročajo najprej poslabšanje ostrine uma, pozneje občutek tiščanja za čelom, lahek glavobol in razširjenje ožilja v koži, ki postane zaradi tega rdeča. Če se to stopnjuje, nastopi močan glavobol z občutkom kljuvanja v -Sencih, še pozneje pa se glavobol stopnjuje, pojavi se slabost, vrtoglavica, bruhanje, kolobarji pred očmi in tudi nezavest. Marsikateri glavobol gre na račun zastrupljenja z manjšo količino ogljikovega monoksida, čeprav bolnik išče vse mogoče druge vzroke. Isto velja za nenadne nezavesti ali slabosti, ki jih spremlja glavobol. Prva pomoč pri zastrupljenju s tem plinom je, da takoj odpremo okna in vrata, da je mogoč vstop svežemu zraku, še bolje pa je, da zastrupljenega odnesemo na piano in mu takoj nudimo umetno dihanje po sodobni metodi usta na usta. Paziti pa je treba, da zastrupljencu ni mraz, ker ohladitev telesa pomeni manjšo potrebo po kisiku, kar je lahko usodno. Torej če ga odnesemo ven, ga je treba dobro pokriti in sploh ogrevati. Da ba bilo v hladnem obdobju čim manj osmrtnic zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, je treba do bro prečistiti vse dimnike pred kurjenjem peči — ved ja seveda tudi za oljne poči — pregledati dimno napeljavo, da ni razpok in da so stiM primerno zatesnjeni. Avtomobilisti naj ne ogrevajo svojih vozil v zaprtih garažah in pregledajo naj izpušne cevi ter cevi za ogrevanje vozila, da ne bo zaradi napak prišlo do uhajanja plina v vozilo. Vsd tisti, ki imajo opravka s kakršnimkoli ognjem, pa naj se zavedajo, da izgorevanje v zaprtih prostorih zahteva dovolj kisika in tudi pravilen odvod nastajajočih plinov, ker je sicer nevarnost, da bodo zaspali in se ne bodo več zbudili! Dr- Božo OBLAK Komisija za nabavo in odtujitev osnovnih sredstev pri KOMUNALNEM PODJETJU TREBNJE razpisuje LICITACIJSKO PRODAJO za: 1. STRUŽNICO POBEDA, tip S 6-1250 mm 2. STISKALNICO 25-tonska 3. STISKALNICO FAM 12-tonska PRODAJA bo v soboto, 25. 11. 1967 v kovinskem obratu Komunalnega podjetja Trebnje — pričetek ob 9. uri. Vsi interesenti morajo pred pričetkom plačati kavcijo v višini 10 odst. od izklicne cene, oziroma predložiti bianco barirani ček. TRGOVSKO PODJETJE rlS i r CQ/virwnrruirzMjMt EXPORT-IMPORT LJUBLJANA, TRUBARJEVA C. 1-3 OBIŠČITE NOVO VELEBLAGOVNICO na Trubarjevi cesti 4 etaže — pomične stopnice V novi veleblagovnici nudimo bogato izbiro galanterije, ur, zlatnine, ženske in moške mode, vse za otroke, novosti iz uvoza; edinstvena izbira opreme za šport in ribolov, muzikali j, kristala in porcelana; lasten urarski in krojaški servis. DOLENJCI, kadar pridete v Ljubljano, obiščite našo veleblagovnico in zadovoljni boste z nakupom! MR odprt vsako noč, razen ponedeljka, od 22. do 4. ure. Vstopnina 2500 Sdin, od tega 1000 Sdin konzumacija mednarodni program STRIP-TEASE £ BETI, Metlika Komisija za prodajo osnovnih sredstev razpis uje LICITACIJO za prodajo 1 benzinskega motorja za vozilo Zastava 620/B - generalno popravljenega Izklicna cena 400 Ndin. Licitacija bo 20. novembra 1967 ob 10. uri. Po sklepu sveta zavoda razpisuj e ZAVOD ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV »R O G« NOVO MESTO LICITACIJO dostavnega avtomobila kombi IMV 1100 letnik 1961 Avto je vozen, izklicna cena 6.000,00 Ndin. Licitacija bo 22. 11. 1967 ob 8. uri na dvorišču zavoda, Trubarjeva 2, Novo mesto. Interesenti morajo predložiti 10-odst. kavcijo ob pričetku licitacije. Informacije in ogled kombija pri upravi zavoda v Novem mestu, Trubarjeva 2, telefon 21-489. 1 Mm ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA, išče za sezonsko prodajo svojih izdaj po Sloveniji VEČJE ŠTEVILO AKVIZITERJEV Pester in zanimiv izbor knjig, primarem za vsakega kupca, zagotavlja spretnim ak^ziterjem možnost dobrega zaslužka v obliki provizije. Delo je primemo zlasti za študente, starostne upokojence in kot dodatna zaposlitev tudi za uslužbence. ' ** Kandidatu, ki bodo po mnenju komisije imeli pogoje za delo, imajo možnost dodatne zaposlitve ali tudi stalne zaposlitve za določen čas. Ponudbe pošljite na naslov: Založba Mladinska knjiga, prodajni oddelek, Titova 3, Ljubljana. V ponudb: obvezno navedite izobrazbo, poklic in morebitne isflcušnje, ki bd vara pri prodaji knjig koristile. Na zgornji naslov se lahko oglasite tudi osebno in sicer vsak delavnik, razen sobote, med 7. in 9. uro zjutraj. Ponudbe sprejemamo 14 dni po objavi v časopisu. Za sodoben okus... t i Izključni proizvajalec v Jugoslaviji Destilacija »DANA« MIRNA na Dol. Poslovno sodelovanje veletrgovine MERCATOR in perutninarstva »KRAS« - Pivka, vam odslej omogoča Bveže piščance po 9 Ndin KILOGRAM v prodajalnah mercator Čevljarsko podjetje Mokronog razpisuje mesto , DIREKTORJA POGOJI: 1. srednja izobrazba ekonomske ali usnjarske stroke z 1-letno prakso na vodilnem delovnem mestu ali 2. visoka kvalifikacija usnjarske stroke s 3-letno prakso na vodilnem delovnem mestu ali 3. kvalificiran delavec usnjarske stroke z 10 leti delovne dobe v proizvodnji obutve in najmanj 3 leti prakse na vodilnem delovnem mestu. Ponudbe je treba dostaviti v roku 15 dni po objavi razpisa. Nastop službe takoj. TRGOVSKO PODJETJE DOLENJKA NOVO MESTO nudi potrošnikom na kredit brez porokov in brez obresti na 4—6-mesečno odplačilo naslednje blago: , ■ KONFEKCIJO IN PREPROGE ■ ŠTEDILNIKE NA TRDA GORIVA, PLIN, ELEKTRIKO IN KOMBINIRANE — VSE IZDELEK GORENJE ■ PRALNE STROJE GORENJE ■ ŠIVALNE STROJE BAGAT Blago prodajajo naslednje prodajalne: V Novem mestu: TEKSTIL, OPREMA, Kidričev trg 1 BRŠLIN — nsaproti železniške postaje V Mokronogu: OBLAČILA, ŽELEZNINA V žržemberku: GRAD, SLAP Šentjernej: GORJANCI Škocjan: PRI MOSTU Gornja Straža: STRA2A Potrošniške kredite vam odobravamo po hitrem postopku v samih prodajalnah. Potrošniki, izkoristite priložnost, ki vam jo nudi trgovsko podjetje DOLENJKA v svojih prodajalnah. Oglašujte v DL! Dve lepi STARINSKI KREDENCI ugodno prodamo. Primerni sta za večje stanovanje, za ordinacije ali za zakristije. Vse informacije dobite v TRGOVINI BOROVO, Brežice. ELEKTROTEHNA LJUBLJANA Nudimo vam bogato izbiro: D gospodinjskih aparatov □ akustičnih aparatov □ elektroinstalacijskega materiala Kupujte v naših trgovinah v Krškem in Novem mestu! OPREMALES NOVO MESTO razpisuje naslednja delovna mesta: 1. vodilno delovno mesto STROKOVNEGA SVETOVALCA Pogoji: lesnoindustrijski inženir s 5-letno prakso v proizvodnih podjetjih. Osebni prejemki po dogovoru. — Poizkusna doba 3 mesece. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje s podatki dosedanjega službovanja in dokazili o strokovnosti vložite do 15. 12. 1967. 2. VODJA POVRSINSKE OBDELAVE Pogoji: VK mizar pohišt-venik oz. kvalificiran delavec površinske obdelave z 2-letno prakso. Osebni prejemki po pravilniku — Poizkusna doba 3 mesece. Nastop službe je možen takoj. Prednost imajo lesnoindustrijski tehniki s prakso na tem področju. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Poleg navedenega objavljamo, da sprejmemo v stalno delovno razmerje SKLADIŠČNIKA Pogoji: kvalificiran trgovski pomočnik z 2-letno prakso ali kvalificiran delavec lesne stroke s prakso v skladiščni službi, ter KVALIFICIRANE, PRIUČENE IN STROJNE MIZARJE. Ubil je svojo ženo Spoznala sta se po časopisnem oglasu, se v dveh letih zakona velikokrat prepirala in tepla, v sredo, 8. novembra zvečer, pa sta se spoprijela z noži »Bil sem prvi v hiši. Ko sem odprl vrata kuhinje, je ležala na levi strani vsa v krvi, ki je odtekala proti vratom. Takoj sem ukrenil, kar je v takem primeru nujno potrebno. Njen mož se je sam javil in smo ga odpeljali v dom počitka na Impoljco,« je tisti dan povedal miličnik Ivan Kostevc. Upokojencema Jožetu (63) m Julijani (62) Rus časopisni oglas ni prinesel sreče in mirnega večera življenja. Začela sta se prepirati in pretepati, tako da je šibkejši Jože moral iskati zaščite celo pri oblasteh. »Tisti večer ni bilo nič posebnega. Prerekala sta se kot že tolikokrat prej. Mi smo šli počivat, ne da bi vedeli, kaj se je zgodilo v njunem ločenem delu hiše, ki ima z našo skupno streho in skupno hišno številko 13,# je povedala stanovalka iz drugega dela hiše, gospodinja Radejeva. Podrobnosti bosta pokazala preiskava in zaslišanje. Jože Rus, ki je, obrezan po rokah in ranjen po obrazu, naslednje jutro sam prijavil dejanje, zatrjuje, da je to naredil v samoobrambi. Med prepirom zabodel sodelavca 10. novembra zvečer je Marjan Svetič, 18-letni rudar s Tanče gore, zaposlen v rudniku Kanižarica, med prepirom v stranišču rudniške restavracije z žepnim nožem dvakrat zabodel sodelavca iz rudnika Marjana Duha. Zabodenega rudarja so odpeljali v novomeško bolnišnico. Zoper Svetiča, ki je 10-novembra popival in storil kaznivo dejanje, bodo uvedli postopek. labod NOVO MESTO Najkvalitetnejše moške in otroške srajce v modernih desenih in krojih! inDUSTRiJfl motornih vozil novo mESTO razglaša prosta delovna mesta za: 1. VEČ KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV 2. VEČ KVALIFICIRANIH MIZARJEV 3. VEČ KVALIFICIRANIH KLEPARJEV 4. VEČ POLKVALIFIC1RANIH in PRIUČENIH MIZARJEV 5. VEČJE ŠTEVILO NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV Nastop dela možen takoj. Pogoj: odslužen vojaški rok. S stanovanji podjetje ne razpolaga. Prošnje s kratkim življenjepisom ter z navedbo dosedanjih zaposlitev je treba nasloviti na kadrovsko socialno službo podjetja. S puško je hotel dobiti ženo Janko Brajdič, vdovec iz Šmihela, je šel s puško v Podklanec pri Vinici in hotel prisiliti Angelo Brajdič-Zlato, da bi šla z njim Radejeva mama: »Pa tako bi jima lahko bilo dobro!« (Foto: Legan) Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu se je moral nedavno tega zagovarjati Janko Brajdič, delavec brez zaposlitve, bivajoč v ciganskem taborišču blizu Šmihela. 7. junija letos se je s staro italijansko puško napotil v bližino Podklanca pri Vinici, kjer so pod šotorom ob Kolpi bivala Angela Brajdič z Z jelše padel 10 m globoko Karel Mlinarič iz Podvrha je 25. oktobra pri obsekava-nju jelše ob cesti padel 10 metrov globoko in si poškodoval glavo ter zlomil roko. Po nesreči so ga prepeljati v celjsko bolnišnico. K. Mlinarič je kot cestar zaposlen pri občinski skupščini v Sevnici. Več dni je ob-sekoval grmovje in drevje ob cesti v Marofu pri Sevnici, da bi izboljšal pregled nad cesto. Med drugim je zlezel tudi na visoko jelšo, kar pa mu ni bilo naročeno. Albinom Hudorovcem in njunim otrokom. Angela Brajdič, imenovana Zlata, je prej živela z Jankom Brajdičem, a ga je zapustila in šla z Albinam Hudorovcem. Ker je Janko Braidič že dlje časa vdovec in ima nekaj nedo-letnih otrok, si je hotel zagotoviti ženo in gospodinjo, zato je hotel Zlato, če ne zlepa, pa zgrda privesti v svoj šotor. Ko je tistega dne Angela Brajdič šla k studencu, se je pred njo pojavil Janko in zahteval, naj gre z njim. Ciganka je zagledala puško in je kričala. Njen »mož« je slišal vpitje, tekel tja in videl, kako Janko Brajdič njegovi ženi grozi. Medtem je mimo pripeljal avtobus in napadalec se je umaknil za vinograde, med- tem pa so prestrašena Angela z otrokom v naročju in Albin Hudorovac bredli če* Kolpo. Se ko so bili v vođi, je Cigan Janko ustrelil in od daleč zavpil, da bo Angelo ubil. Napadeni so vendarle srečno prebredli reko in se zatekli k mlinarju v bližini, ki je že ves čas dogodek opazoval z drugega brega. Janka Brajdiča pa so razorožili že med potjo domov trije gozdarji, misleč, da je divji lovec. Janka Brajdiča je sodišče spoznalo za krivega, da je na silo hotel odvesti Angelo Brafl-dič-Zlato in da ji je grozil, medtem ko je smatralo, da je premalo dokazov za nameravani uboj, kot ga je bremenila obtožnica. Obsojen je bil na 4 mesece zapora. TELEVIZIJSKI SPORED Za nameren požig 3 leta in pol strogega zapora Obsojen je bil Franc Terner iz Metlike, ker je namenoma zažgal hišo svoje svakinje Stanke Kočevar na Radoviči Franc Terner, polkvalifici-rani zidarski delavec iz Metlike, že dalj časa sovraži svojo svakinjo Stanko Kočevar, ker je na Radoviči ostala v hiši, kjer je prej živela s pokojno mamo. Terner se čuti prikrajšanega za dediščino, zato je že večkrat prišlo do spora s svakinjo in Jožetom Rudmanom, ki pri njej živi. Lani so se celo tepli, sovraštvo je raslo, vendar grožnje, da bo domačijo požgal, niso tako resno jemali. V noči od 14. na 15. junij letos pa je pri Stanki Kočevar res gorelo. Zbudili so se v bajti, ki je gorela, na oknih pa so bile železne rešetke. Stanka in Jože Rudman sta nato skozi rešetke porinila dva majhna otroka na prosto, nato pa sta s sekiro razbila rešetke na drugem oknu in se rešila iz plamenov. Takoj so vedeli, kdo je zažgal, in izkazalo se je, da je to res storil Franc Terner. Že prej je na bencinski črpalki v Metliki kupil benoin, se priplazil do hiše, polil leseni hodnik in pred vhodnimi vrati, nato pa zažgal. Lesena in stara bajtica je gorela kot bakla. Ko so se stanovalci le rešili iz ognja, sta Stanka in Rudman takoj začela gasiti. Na srečo sta imela zunaj v dveh sodih vodo, pripravljeno za škropljenje vinograda. Okrožno sodišče v Novem mestu je požigalca, ki je iz maščevalnosti in naklepno povzročil tolikšno nesrečo, obsodilo na 3 leta in 6 mesecev strogega zapora. Z nožem nad natakarja 11. novembra je prišel v črnomaljsko gostišče »Grad« Janko Može, delavec brez zaposlitve iz Novakov s Hrvaškega, in zahteval pijačo- Natakar Ivo Matahelj mu je ni hotel dati, zato ga je Može zmerjal. Ko je Matahelj hotel Možeta odstraniti iz gostišča, je ta potegnil nož in natakarja zabodel. RADIO LJUBLJANA „ VSAK DAN: poročilu ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, *9.30 In 22.00. Pisan glasbeni spo-^ od 4.30 do 8.00. PETEK, 11. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Miro Ker-&jak poje koroške narodne pesmi. 11-00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmeti J-nasveti — prof. France Vardl-Jan: Meristemsko razmnoževanje ®jneriškega nageljna in krizanteme. ^2.40 Gez hrib in dol. 14.05 Veliki ^lfiki in uverture. 14.35 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.25 Glasbeni intermezzo. i7.05 C1°vek in zdravje. 17.15 Koncert P° Željah poslušalcev. 18.45 Na Mednarodnih krlžpotjih. 19.00 Lah-f° noč, otroci! 20.00 Glasbeni ooc-“Hl. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 18. NOVEMBRA: 8.08 ^la-fiena matineja. 9.25 Dvajset “«nut z našimi ansambli zabavne Pasbe. n.oo Poročila — Turistič-?* napotki za tuje goste. 12.10 Odlivi z medi terana. 12.30 KmetiJ-nasveti — inž. Danilo Goriup: “bolJSanJe skladišč za prezdmitev poljskih pridelkov. 12.40 Popevke “ studia 14. 13.30 Priporočajo 251 • . . 15.45 Naš podlistek — N. Molitev fin ptice 17.05 wern° v kino. 17 35 Igramo beat. 8 knlifcnega trga. 19.00 Lahko otroci! 20.00 Revijski in plesni RTV Ljubljana. 20.30 Za. roHMov. _ Marjan Ma- nne: Most. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 19. NOVEMBRA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Aleksander Popovič: Kot kraguljčkov cingljanje. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. del. 10.00 Se pomnite, tovariši ... a) Avgust Jazbinšek; Pod točo krogel, b) Miro Mohar: Padli smo v zasedo. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. del. 13.40 Nedeljska reportaža. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Arije iz italijanskih oper. 17.30 Radijska igra: Deset dni, ki so pretresli svet. 19.00 Lahko noč, otrocil 20.00 V nedeljo zvečer. PONEDELJEK, 20. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz Jugoslovanskih studiov. 9.45 Mladinski pevski festival 1967. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Dušan Terčelj: Rezultati 8. mednardonega vinskega sejma v Ljubljani. 12.40 Lovske pesmi poje Koroški oktet. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glas. beni intermezzo. TOREK, 21. NOVEMBRA: 8.08 Z našimi pevci v Mozartovih o*wrah. 9.25 Nekaj slovenskih Skladb v priredM n» harmonikarski orkester. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Na domači grudi.. . 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Marjan Zemljič: Varovalna vloga gozda. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.25 Mali koncert lahke glasbe. 15.40 V torek na svidenje. 18.15 Zborovske skladbe Danila Bučarja. 18.45 Pota sodobne me-dlcine. 20.00 Od premiere do premiere. 21.15 Deset glasov — deset pevcev. SREDA, 22. NOVEMBRA: 8.08 Glsabena maUneja. 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Slovenske narodne in domače za sredo dopoldne. 12.30 Kmetijski nasveti — Tomislav lisec: Uspela uporaba žarče-nja v kmetijstvu. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.46 Naš podlistek — J. Stem: Prvo sreča, nje z M. Lowyjem I. 17.05 Mia* dina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Vrhovi operne poustvarjalnosti. ČETRTEK, 23. NOVEMBRA: 8.08 Operna matineja. 9.25 Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov 11.00 Poročila — Turistični napotki aa tuje goste. 12.10 Odlomki iz opere »Zrinjski« Ivana Žalca. 12 30 Kmetijski nasveti — inž. Jaka Ferjan: Plačevanje prašičev po klavnosti. 12.40 Igrajo tuje pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam . . 15.20 Glasbeni intermezzo. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.10 Komorni večeri. RADIO BREŽICE PETEK, 17. NOVEMBRA: 18.00 do 19.30 — Obvestila — Nove plošče RTB — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes — humori stična priloga: Tovariš, to ne za-deva teke! NEDELJA, 19. NOVEMBRA: 11.00 — Poročila — Franc Volčanjšek: Priprave na občni zbor sindikatov — Ta teden v Delavski enotnosti — Vinko Jurkas; Idejno-politična problematika pri uresničevanju go-spodiirske reforme (zapis z občinske konference ZK občine Brežice) — Za naše kmetovaloe: inž. Vlado Kovačič: Kdaj se mošt resnično spremeni v vino — Dve melodiji v različnih izvedbah — Magnetofonski zapis: Iz razprave na občinski konferenci ZMS Brežice — Poeor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.45 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 21. NOVEMBRA: 18.00 do 19.00 — Novo v knjižnici — Ju-goton vam predstavlja — Tedenski športni pregled — Iz naše glasbene šole — Obvestila in filmski pregled. 19.00—19.30 — Glasbena od da ja: Domači vokalno-Instrumen- talni ansambli vam igrajo. NEDELJA, 19. NOVEMBRA 9.25 Poročila (Ljubljana) 9.30 Nedeljski vrtiljak — oddaja narodno-zabavne glasbe — (Ljubljana) 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb) 10.45 Ne črno, ne belo — oddaja za otroke (Beograd) 11.30 Junaki cirkuške arene — serijski film (Ljubljana) 12.00 Nedeljska TV konferenca — (Zagreb) 14.20 Šahovski komentar Braslava Rabarja (Zagreb) 14.40 Kjobenhaven: Svetovno pr venstvo v modemi telovadbi — Zenske posamezno (Evro-vizija) 17.16 Ruski čudež - n. del vzhodnonemškega dokumen. tam ega filma (Ljubljana) 18.30 Karavana — reportaža (Beograd) 19.00 Cik cak (Ljubljana) 19.10 Vrnitev — serija »Dolgo, vroče poletje« (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.45 Cik cak (Ljubljana) 20.50 Zabavno-glasbena oddaja — (Beograd) 21.50 TV dnevnik (Beograd) 22.10 Filmska reportaža z rokometne tekme Partizan Bjelovar : Island in Boksarskega srečanja Hrvatska : Srbija (Zagreb) PONED., 20. NOVEMBRA 9.40 TV v šoli (Zagreb) 10.35 Ruščina — (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 11.40 TV v šoli — Postoj, kdor mimo greš (Ljubljana) 14.50 TV v šoli — (ponovitev) — (Zagreb) 15.45 Ruščina — ških solistov (Zagreb) 22.10 TV dnevnik (Beograd) TOREK, 21. NOVEMBRA 9.40 TV v šoli — (Zagreb) 10.35 Angleščina — (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v Soli — ponovitev — (Zagreb) 15.40 Angleščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — ponovitev (Beograd) 1815 Biologija žabe - poljski kratki film (Ljubljana) 18.25 Torkov večer z dobrimi znanci m Marjanom Kraljem — (LJuDlJana) 18.45 Slovenski film Včeraj, danes, in (Ljubljana) 19.30 TV obzornik (Ljubljana) 20.00 Cik cak (Ljubljana) 20.10 Mildred Pieroe - ameriška kriminalka (Ljubljana) 22.06 Satirična poezija (Ljubljana) 22.40 Zadnja poročilu (Ljubljana) SREDA. 22. NOVEMBRA 13.30 Praga: Nogomet CSSSR : Trsk« — prenos fTVrovJrllat 17.00 Poročila (Skopje) 17.05 Lutkovna igra (Skopje) 17.25 Popotovanje po Aziji — serijski film (Ljubljana) 17.55 TV obzornik (Ljubljana) 18.15 Združenje radovednežev — oddaja za otroke (Zagreb) 19.00 Reportaža (Zagreb) 19.30 Portreti dokumentaristov — M. Sfcrbac — Mozaik kratkega filma (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.40 V smeri kažipota — Celje 21.40 Srce - V. oddaja (Ljub-ljana) 22.40 Zadnja poročila (Ljubljana) ČETRTEK, 23. NOVEMBRA 9.40 TV v šoli — (Zagreb) 10.35 Nemščina — (Zagreb) 15.45 Nemščina ponovitev (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 16.10 TV v šoli — Postoj, kdor mimo greš (Ljubljana) 17.05 Poročila (Ljubljana) 17.10 Vijavaja — ringaraja — T. oddaja za otroke (Ljubljana) 17.55 TV obzornik (Ljubljana) 18.15 Po sledeh napredka (Ljubljana) 18.35 Po izbiri — glasbena oddaja (Zagreb) 19.00 Dežurna ulica — humoristična oddaja (Beograd) 19.40 TV prospekt (Zagreb) 19.54 Propagadna medigra (Ljub- ljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Aktualni raagovori (Beograd) 21.10 Risanka (Ljubljana) 21.20 TV drama (Beograd) 22.20 TV dnevnik (Beograd) PETEK, 24. NOVEMBRA 9.40 TV v šoli — (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd) 14.50 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev — (Beograd) 17.05 Poročila (Skopje) 17.10 Vaša križanka — oddaja n otroke (Skopje) 17.55 TV obzornik (Ljubljana) 18.15 Glasbeni magazin (Ljubljana) 19.05 Na sedmi stezi — športna oddaja (Ljubljana) 19.35 Cik cak (Ljubljana) 19.40 Domiselnost ni snobizem — človek In kultura (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 Cik cak (Ljubljana) 20.40 Giuseppe Verdi — italijanski celovečerni film (Ljubljana). 22.10 Slager sezone — oddaja studio Sarajevo (Zagreb) 22.25 TV dnevnik (Beograd) SOBOTA, 25. NOVEMBRA 9.40 14.50 17.40 17.55 18.15 19.15 19.40 20.00 20.30 20.40 21.10 21.20 22.35 sar* TV ▼ šoli — (Zagreb) TV v Soli — ponovitev — (Zagreb) Vsako soboto — pregled TV sporeda (Ljubljana) TV obzornik (Ljubljana) Mladinska igra (Beograd) Sprehod skozi čas (Ljub ljana) Cik cak (Ljubljana) TV dnevnik (Beograd) Cik cak (Ljubljana > Junaki cirkuške arene — serijski film (LlublJana) Risanka (Ljubljana) Sanremo pozdravlja ZUricti zabavna-elasbena oddaja — (Evrovizija) Obi talec ftwk - film iz se rije ■Gifleon te Scotlnnd Yarda« (Ljubljana) t>oroWn (Ljubljana > V TEM TEDNU VAS ZANIMA „Plačam pozneje!” tedensK6ledapI Petek, 17. nov. — Gregor Sobota, 18. nov. — Milko Nedelja, 19. nov. — Elizabeta Ponedeljek, 20. nov. — Srečko Torek, 21. nov. — Marija Sreda, 22. nov. — Cilka Četrtek, 23. nov. — Klemen Mtssmsa Dragemu sinu Vinku Kirnu, ki služi vojaški rok v Tuzli, želijo za 20-letnico najlepše ata, mama, Rodiče vi in še nekdo. Dobremu in skrbnemu očetu Leopoldu Nemaniču želita za njegovo dvojno praznovanje vse najboljše — hčerki Vera z družino in Marjanca z Božom iz Novega mesta. OBVESTI LA I Zorka Mišmaš, Kurirska pot 8> Novo mesto, opozarjam Julko Se-kula, Kurirska pot 8, Novo mesto, naj pusti mojega moža pri miru, drugače jo bom sodno preganjala. Perilo opere, oblačila očisti — Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5. Izdelujem vprežne gumi vozove vseh velikosti. Janez Rihar, strojno ključavničarstvo, Dobrova 109 pri Ljubljani. Izdelujem vence in poročne šopke. Cena nizka. Deanovič, Par. tizanska 11, Novo mesto, Kandija. Brežice: 17. in 18. 11. italijanski barvni film »Cezar proti Piratom«. 19. in 20. 11. francosko-italijanski barvni film »Norčije viteza Pardailiana«. 21. in 22. 11. francosko-italijanski barvni film »Orožnik v New Yorku«. Črnomelj: 17. in 19. 11. ameriški barvni film »Moje pesmi, moje sanje«. 21. in 22. 11. ameriški barvni film »Nedelja v New Varku«. Kočevje — »Jadran«: 17. do 19. 11. ameriški barvni film »Kako ubiješ svojo ženo«. 19. do 21. 11. ameriški film »Heroji Telemarka«. 21. in 22. 11. ameriški film »Življenje na niti«. 22. in 23. 11. jugoslovanski film »Prebujanje podgan«. Kostanjevica: 19. 11. italijanski barvni film »V senci orlov«. Metlika: 18. in 19. 11. italijan-sko-španski barvni film »Cezar Borgia«. 22. in 23. 11. poljski film »Poročna obleka«. Mokronog: 18. in 19. 11. angle ški film »Zmagovalci«. Novo mesto — »Krka«: 17. do 20. 11. francoski film »Angelika in kralj«. 21. in 22. 11. ameriški »mrvni film »Klic trobente«. 23. 11. madžarski film »Zgodba o moji neumnosti«. Ribnica: 18. in 19. 11. ameriški barvni film »Severno proti Aljaski«. Sevnica; 18. in 19. 11. ameriški film »Flandrijski pes«. 22. 11. fran. coski film »Lepo življenje«. Sodražica: 18. in 19. 11. ameriški barvni film »Poslednji mrak«. Šentjernej: 18. in 19. 11. španski barvni film »Lepa Lola«. Trebnje: 18. in 19. 11. italijanski barvni zgodovinski film »Invazija Vikingov«. SUPERAVTOMATIČNI PRALNI STROJI vseh znamk in KMETIJSKI STROJI CANDY 75 samo 68.000 lir! VSE INFORMACIJE DOBITE: NOVO MESTO: MOČNIK, Sokolska 3, št. telefona 068-21—639 SEVNICA: TOTER, Heroja Maroka 3 PEROTTI-EKSPORT S. FRANCESCO 41, TRST P-ROT SLUŽBO IŠČE ZA VARSTVO 1 leto starega otroka za 9 ur dnevno iščem žensko srednjih let, lahko upokojenka. Ostalo po dogovoru. Javite se na naslov: inž. Ros točil, N. m., Nad mlini, novi blok. ISCEM ZENSKO za varstvo enoletnega otroka od 5.30 do 14.30. Plačam po dogovoru. Naslov v upravi lista (1679/67). HIŠNO POMOCNICO iščem za 4-člansko družino, otroci odrasli. Prednost imajo upokojenke. Jelena Božovič, Nova Resa 12, Krško. GOSPODINJSKO POMOCNICO, po možnosti starejšo, išče tri-članska družina v Ljubljani. Pogoji ugodni, plača dobra. — Sušnik, Postojnska 4, Ljubljana. MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem. Stanovanje preskrbljeno. Franc Trampuš, Šentvid — Viž-marje, Ljubljana. TAKOJ sprejmem žensko za varstvo dveh otrok 4 ure v dopoldanskem času. Stefan Spudič, Valantičevo 22, Novo mesto. STANOVANJA ISCEM neopremljeno sobo In kuhinjo v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačam dobro, lahko tudi nekaj vnaprej, po dogovoru. — Naslov v upravi lista (1670/67). ODDAM opremljeno sobo. Kotar, Brod 17, Novo mesto. PRODAM DO PRVE PliOSCE zgrajeno enodružinsko hišo s parcelo 435 k v. m v Bršlinu pri Novem mestu (med hišnima številkama 7 In 11) prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe z navedbo cene In plačilnimi pogoji poS-ljite na naslov: Pristavec, Novi svet 5, Škofja Loka. PRODAM hišo, gospodarsko po-slovpje In sadovnjak v Dolenjih Lazih pri Ribnici. VpraSajte: Sega, Sukno Jurjeviča, Ribnica. ODDAM opremljeno sobo dvema dekletoma. Bršlin 38, Novo mesto. PRODAM staro obnovljeno hišo. Cena 50.000 Ndin. Na račun vzamem tudi avto. Ogled vsak dan po 14. uri ali v nedeljo dopoldne. Lovro Kumer, Prate 23, Kranj. NA STANOVANJE sprejmem dve dijakinji in prodam zložljivo lelozno posteljo z vložkom. Na-SlOT v upravi lista (1694/67). HtODAM kompleten vadiljiv fcte- RAZNO Razglašam, kar sem govoril o Jožetu Bečaju Mokronog 68. kot neresnično. Jože Metelko, Mokro, nog 54. Rudolf Hotujec in Marija Bedenj, Adlešiči 8, prepovedujeva Viktorju Crniču iz Bednja št. 7 in njegovi družini odmetavanje kakršnihkoli smeti ali odpadkov za naš skedenj ali na vrt, ali pa spuščanje vode ter odmetavanje snega na naše zemljišče, če tega ne bo upošteval, ga bova morala sodno preganjati. Ob nenadni prerani smrti našega dragega moža in ateta FRANCA UHANA iz Mirne peči se zahvaljujemo vsem. ki so ga spremili na zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Posebna hvala sindikalni podružnici GORJANCI, kolektivu BETI iz Mirne peči, sosedom in vsem, ki so nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Žalujoči: žena Slavka, hčerka Slavka z družino, Jožica in drugo sorodstvo. Ob težki izgubi dragega moža in očeta JOŽETA KLOBUČARJA iz Uršnib sel se najlepše zahvaljujem vsem, ki so ga spremili do .njegovega preranega groba, mu darovali cvetje in sočustvovali z nami. Posebna hvala gasilskemu društvu Urš na sela, kolektivu CD Črnomelj in duhovščini. 2alujoč:i žena Anica s sinčkom Jožkom in ilru;;o sorodstvo. PORODNiŽNiCESšii Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Vilka Lozar iz Črnomlja — Roberta, Marija Veselič iz Metlike — Silvo, Anica Starešinič iz Krasinca — Anico, Ana Vovk iz Zbur — Francija, Anica Vide iz Dobravice — Andrejko, Albina Urbančič z Mirne — Hinka, Alojzija Luzar iz Dolnje Brezovice — Stanka. Julijana Pekolj iz Vrbovcev — Anico, Anica Kovačič iz Dolnje Nemške vasi — Stanko, Angela Lesjak iz Korita — Antona, Rozalija Cerovšek iz Apnenika — Antona. Milena Hudorovac iz Co-klavce — Zdenko, Justina Marn iz Bistrice — Martino, Ana Potočar iz Velike Bučne vasi — deklico, Andjelka Vidmar s Senovega — deklico, Fanika Gorjup iz Zdinje vasi — deklico, Štefka Rupar iz Krškega — deklico, Antonija Glavan iz šmarjete — deklico, Anica Bevk iz Metlike — deklico, Frači-ška Štrukelj iz Doblič — dečka in Marija Kranjc iz Dobove — dečka. dilnik, dobro ohranjen. Gotna vas 66, Novo mesto. PRODAM 75 arov vinograda z zidanico, ki ima prostora za 100 vagonov vina In vso vinsko opremo v Klenovniku (Starevi-na) pri Škocjanu, ter njivo :n travnik (39 arov) v Zburah. Peter Malek, Zagreb, Borongaj-ska 94, I. nadstropje. Oglasite se lahko vsak dan od 15. do 20. - ure. UGODNO PRODAM televizijsko anteno, tranzistor za avto z anteno in nov kromiran plinski štedilnik na tri plošče. Naslov v upravi lista. PRODAM novejšo spalnico,, cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (1668/67). PRODAM rabljen divan, 4 fotelje in mizico po ugodni ceni. Trdinova 5a, Novo mesto. PRODAM zazidljivo parcelo, primemo za obrtnika v Sevnici. Pojasnila: KoSorok, krojaštvo, Sevnica PRODAM stružnico, 1 m stružne dolžine, prenosna klinasta jermena. Pibernik, Partizanska 19, Novo mesto. PRODAM stružnico starejšega tipa, stružna dolžina 80 cm. — Vprašajte v Kandijski 2, Novo mesto. PRODAM posestvo 9,5 ha s slabim gospodarskim poslopjem, lahko tudi razparcelirano. — Vprašajte pri Drenlk, A., Vel. Cikava, Novo mesto. POCENI PRODAM mali štedilnik Gorenje, na drva. Naslov V upravi Usta (1690/67). MOTORNA VOZILA PRODAM po ugodni ceni motorno kolo »Panonija« 250, prevoženih 13.000 km, odlično ohranjeno. Alojz Frelih. Suha 100, Škofja Loka ali tovarna »Sešir«. Uprava DOLENJSKEGA LISTA v Novem mestu sprejme za določen čas (od 1. decembra 1967 do 30. aprila 1968) USLUŽBENKO ZA PISARNIŠKA DELA POGOJ: 1. ekonomska srednja šola ali vsaj zaključena administrativna šola, 2. dobro obvladanje strojepisja (desetprstnu-sistem). s Pismene ponudbe naslovite na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, p. p. 33. ODDAM prostor za adaptacije garaže za fiat 750. Naslov v upravi Usta (1678/67). POROČNE PRSTANE izdeluje po najnovejši modi in vsa zlatarska dela opravlja zlatar, Gosposka 5, Ljubljana (poleg univerze). PRED JEDJO in po njej morda morate misliti na svoj želodec, če ga zdravite brezuspešno s raznimi zdravili. Ste že poskusili s prelzkušonim in učinkovitim naravnim zdravilom — a rogaškim DONAT vrelcem? Zahtevajte ra v trgovdnl, te pa g« dobe t Novem mestu pri trgovskem podjetju HMEUNIK In STANDARD (MERCATOR). Na cesti sedečega kolesarja je povozil 12. novembra zvečer se je fz Krškega proti Dmovemu peljal z osebnim avtomobilom Alojz Kaplan iz Leskovca. Vozil je hitro in na kratki razdalji zagledal na cesti sedečega Jožeta Praha iz Jelš, ki je imel ob sebi kolo. Ne z zaviranjem ne z Izogibanjem trčenja ni mogel preprečiti. Zadel je Praha in ga rinil še 11 metrov. Kolesar je pri tem dobil hude poškodbe in so nezavestnega odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer je naslednji dan umrl. Kolesar Je kazal znake vinjenosti, preizkus voznika avtomobila z alkoskopom pa Je pokazal, da je bU trezen. Na osebnem avtomobilu je za 300 Ndin škode. Z bananami v meglo in Krko 12. novembra ob 1. uri je zapeljal s ceste proti Krki tovornjak s prikoUco, naložen z bananami, ki Jih je Rudi 2upevec, voznik pri podjetju GORJANCI, peljal v Ca« kovec. Med Volavčami in Srebrničami je 2upevec zaradi goste megle zavil s ceste, da je tovornjak podrl tri obcestne kamne In se znašel pri Krki. Medtem ko se je prednji del tovornjaka namočil v KOMUNALNO PODJETJE TREBNJE popravlja besedilo oglasa za razpisano mesto RAČUNOVODJE (Dolenjski list št. 45 — 0. novembra 1967), pod točko 1.: 1. Višja strokovna izobrazba in S let prakse na ustreznem delovnem mestu. VSEM ZAMUDNIKOM! Te dni bodo pismonoše ponovno obiskali vse | tiste naročnike Dolenjskega lista, ki še niso | poravnali naročnine ali razlike v naročnini do g konca 1967- V zadnjem poldrugem mesecu je fg 92 odst. vseh naših naročniikov v redu plačalo jg pismonošem naročnino za letošnje drugo pol- 1 letje, od približno 8 odst. pa smo dobili polož- j niče vrnjene, na njih pa takele opazke in pri- g pombe: »Plačam pozneje! Zdaj nimam denarja, ma- i lo me počakajte! Zdaj ne morem plačati, bom g pa pozneje!« in podobno. čas za uresničitev obljube je tu — ponovno § prosimo vse zamudnike, da zdaj brez odlašanja 1 poravnajo dolžno naročnino, saj jim vsak teden j| redno in pošteno pošiljamo časopis na dom, J ker še vedno verjamemo v njihove obljube. Naročnikom, ki zdaj ne bodo poravnali na- g. ročnine do konca 1967, bomo morali Dolenjski i list takoj ustaviti, naročnino pa izterjati na nji- % hov račun in z dodatnimi stroški. Prosimo vas, ne ovirajte izterjatve in ne de- i lajte pismonošem nepotrebnih potov, sebi in j nam pa nepotrebnih stroškov! UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA I Krki, se je prikolica prevrnila, da so se Iztresle večje količine banan. Vozniku se ni nič zgodilo, škodo pa so ocenili na 8.000 Ndin. Neizkušenega zaneslo Na odcepu pri Trebnjem je 12. novembra ob 10.45 zaneslo avtomobilista Ivana Smolniča iz Medvod, ki je bil namenjen v Dobrnič. Neizkušenega voznika Je zaneslo na levo, kjer je podrl smernik ln se ustavil na levi strani ceste. Škodo so ocenili na 150 Ndin. Mopedist vozil brez izpita 12. novembra zvečer je Adolf Lukek z Rakovnika pri Mirni z mopedom, za katerega nima vozniškega izpita, podrl Jožeta Gracarja. Pešec je dobil poškodbe na glavi in nogi. Pred vožnjo popival 12. novembra sta Pavel Košir iz Blok pri Šentvidu nad Ljubljano in Marjan Bevc iz Martlnje vasi popivala v Mokronogu. Okoli 23.30 je Košir peljal Bevca z osebnim avtom proti Martinji vasi. Nista prišla daleč. Košir je že po 800 m vožnje zavil s ceste, da je avto padel meter globoko in se nekajkrat prekucnil. Voznik in sopotnik sta med prevračanjem padla iz vozila. Košir si je poškodoval ramo, Bevc pa glavo in hrbtenico. Škode je bilo za 10.000 Ndin. Z avtomobilom 20 metrov po jarku Albin Globevnik iz Zameškega 3e je 9. novembra popoldne peljal z osebnim, avtomobilom iz Kostanjevice proti Koprivniku. V Malen-cah je zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti zapeljal na levo stran ceste in nato v jarek, po katerem ’e peljal še približno 20 metrov, se prevrnil in obrnil v smer, iz katere je pripeljal Voznik se je lažje poškodoval, na avtomobilu pa je za okrog 4.000 Ndin škode. Mopedista na tleh 8. novembra dopoldne se je mopedist Vinko Bizjak iz Vrha v Boštjanu zaletel v osebni avtomobil, ki ga je vozil Jože Železnik iz Boštjana. in padel po cesti. Za Bizjakom je vozil mopedist Marjan Ribič iz Jablanice, ki se je zaletel v ležeči Bizjakov moped in padel. Mopedista sta se lažje poškodovala, na vozilih pa je za okrog 1.500 Ndin škode. Vsi vozniki so kazali znake vinjenosti, zato so vsem odvzeli kri. Srečanje na mostu 11. novembra dopoldne je voznik osebnega avtomobila Anton Kramar iz Latkove vasi v Boštjanu pri Sevnici spregledal na mostu čez Mirno prometni znak »Odstop prednosti vozilom iz nasprotne smeri« in zapeljal na most, po katerem je tedaj pripeljal voznik tovornega avtomobila. Ko je Kramar opazil, da se na mostu ne bo mogel srečati s tovornjakom, je zapeljal na desno in pri tem trčil v betonsko ograjo. Pri trčenju je bil lažje poškodovan voznikov oče, na avtomobilu pa je za okrog 2.000 Ndin škode. Voznik po nesreči pobegnil Na Metliški cesti pri bencinski črpalki v Črnomlju je neznani voznik osebnega avtomobila zastava 1300 podrl Jožeta Golobiča iz Semiča, ki je ob sebi peljal kolo, poleg pa je šel tudi njegov sin. Golobič je padel na robnik in obležal z zlomljeno levo roko, poškodovano nogo in čeljustjo in s pretresenimi možgani. Avtomobilist je pobegnil proti Vinici, vendar so zbrali varnostni organi dovolj podatkov o njem in ga bodo lahko našli. Ranjena voznikova mati Na avtomobilski cesti pri 163. km je hotel Zagrebčan Jakov Su-čevic z osebnim avtom »austlnu, ko se je 11. novembra okoli 18.30 peljal iz Ljubljane, prehiteti tovornjak, pa mu Je pripeljal napro- ti neki nemški avto. Sučevič je naglo zavil na desno, vendar tako naglo, da je avto zaneslo na bankino, nakar se je prevrnil. Težje se je poškodovala voznikova mati Ivanka Sučevič. škodo so ocenili na 3.000 Ndin. Z ukradenim mopedom v avto 11. novembra ob 18.20 uri se je Jože Podržaj z ukradenim mopedom v Muzejski ulici v Novem mestu zaletel v parkiran osebni avto Marjana Lapajneta z Mestnih njiv. škode je bilo za 500 Ndin. Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko. Če pa pije, pije Hermeliko * Ul I tc veliko zelenik in mnogog rož po zernli . Hcrmclik e najimenitnej5 TOVARNA RASTLINSKIM SPECIAUFU DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica ln Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Ja-kopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jožica Teppey ta Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon IZHAJA: vsak četrtek — Posamezna Številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina za 1967: 24,50 novih dinarjev (2450 starih din); plačljiva Je vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3750 starih din) oz. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21-227 — Nenaročenih rokopisov ln fotografij ne vračamo — Tiska: Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani,