ite.
tkaàà vestnik
občin Ormož in Ptuj
Leto: XI.
Ptuj, dne 21. avgusta 1975
Številka 11
VSEBINA :
OBČINA ORMOŽ:
108.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ormož.
OBČINA PTUJ:
109.	Samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in
študentov,
110.	Sklep o soglasju k cenam uslug na letnem kopališču
rekreacijskega centra Kidričevo za sezono 1975,
111.	Odredba o določitvi najnižjih marž za živila v prometu na
drobno v občini Ptuj,	• x
112.	Družbeni dogovor o spremembi družbenega dogovora o
razporejanju dohodka, osebnih prejemkov ter o gibanju obsega in strukturi &upne porabe v letu 1975 v občini Ptuj,
113.	Poročilo volilne komisije Krajevne dcupnosti Le&ovec o
izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Ledcovec.
POPRAVKI.
Popravek občinskega družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnega dohodka in nekaterih drugih osebnih prejemkov in strukturi dtupne porabe v letu 1975.
108.
Na podlagi 58. člena Ustave SR Slovenije in
10.	člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38 / 74) sklepajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v samoupravnih organizacijah in skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, drugi delovni (judje v samostojnih poklicnih dejavnostih in kmetje - v svojih skupnostih in združenjih, začasno nezaposleni delavci v skupnosti za zaposlovanje in uživalci pokojnin in invalidskih dajatev po organih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, ki opravljajo svojo dejavnost ali stalno prebivajo na območju občine Ormož
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ormož
I.
V občinski • zdravstveni skupnosti Ormož (v nadaljnjem besedilu:	občinska skupnost) se
združujejo delovni ljudje in občani - uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva, da si v njej s svobodno menjavo dela . in z združevanjem sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varstvi in socialno varnost v primerih bolezni, poškodbe, poroda ali
smrti.	.- .
Z delovnimi ljudmi in občani iz prejšnjega odstavka se lahko združujejo v zdravstveni skupnosti tudi delovni ljudje v di'’šivih na območju občine Ormož, ki se ukvarjajo z zdravstvenim varstvom.
. Zara di čimbolj neposrednega uresničevanja samoupravljanja se delovni ljudje in občani v občinski skupnosti lahko organizirajo v enotah občinske skupnosti za posamezne organizacije združenega dela ali za območja krajevnih skupnosti ob pogojih in s pravicami kot jih določa statut občinske skupnosti. Enote zdravstvene skupnosti ■ se ustanovijo s samoupravnim sporazumom.
III.
Z neposrednim zdravstvenim varstvom si občani in delovni ljudje v občinski • skupnosti zagotavljajo :
-	nujno zdravniško pomoč,
-	splošno ambulantno in dispanzersko zdravljenje ter zdravljenje na domu,
-	bolnišnično zdravljenje in oskrbo,
-	zdravila,	,
-	specialistično ambulantno zdravljenje,
-stveno varstvo,
-	stalno zdravstveno varstvo otrok in žensk v zvezi z materinstvom,
-	posebno zdravstveno varstvo doraščajoče mladine,
-	prevoze z reševalnimi vozili,
-	preglede in posege za ohranitev zdravja in ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni (cepljenja),.
-	medicinsko'rehabilitacijo in
-	organizirano zdravstveno vzgojo in prosveto.
Ob pogojih, ki jih določa statut, si delovni ljudje v občinski skupnosti zagotavljajo tudi:
-	zobotehnično pomoč in zobna protetična sredstva,
-	proteze, ortopedske in druge pripomočke ter
-	zdravljenje in medicinsko' rehabilitacijo v naravnih zdraviliščih.
; Neposredno zdravstveno varstvo iz prvega in drugega odstavka zagotavljajo delovni ljudje, v občinski' skupnosti,' če ni zagotovljeno po posebnih predpisih ali po mednarodnih sporazumih, katere je ratificirala SFR Jugoslavia.
IV.
' V zvezi z delom si delovni ljudje ob sodelovanju organizacij združenega dela in zasebnih delodajalcev v občinski' skupnosti zagotavjajo tudi:
-	posebno zdravstveno varstvo v zvezi z delom,
-	ukrepe za varstvo zdravega delovnega okolja,
-	ukrepe za preprečevanje poklicnih bolezni in poškodb pri delu,
-	ukrepe za utrjevanje zdravja in sposobnosti za delo ter
-	posebno zdravstveno varstvo za delavce z zmanjšano delovno sposobnostjo.
V.
Med opravljanjem dela ali bivanjem v tujini imajo delovni ljudje v občinski skupnosti pravico do zdravstvenega varstva ob pogojih, ki jih določa statut zdravstvene skupnosti.
VI.
V	zvezi z boleznijo, poškodbo, porodom ali smrtjo si delovni ljudje v občinski skupnosti ob pogojih, ki jih določajo s splošnim aktom, zagotavljajo tudi:
-	nadomestilo osebnega dohodka med zadržanostjo od dela,
-	povračilo potnih stroškov,
-	povračilo pogrebnih stroškov:in posmrtno
pomoč.	»Ig vog
VII.	vog rr v
Pravice iz IH. do VI. točke sf'Zagotovljajo
delovni ljudje v občinski skupnosti:
1.	s prispevki:
-	iz osebnega dohodka delavcev in občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, •
-	iz dohodka organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti ter zasebnih delodajalcev,
-	skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
-	skupnosti za zaposlovanje in
-	družbenopolitičnih skupnosti.
2.	s povračili po mednarodnih sporazumih;
3.	s prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva,
4.	z drugimi dohodki.
VIII.
Občinska' skupnost si zagotavlja rizično sposobnost in svobodno menjavo dela na širšem območju ter uresničevanju: drugih skupnih interesov in nalog v regionalni zdravstveni skupnosti Ormož (v nadaljevanju besedila: regionalna skupnost) • in v zdravstvenih skupnostih Slovenije (v nadaljnjem besedilu: republiška deupnost),' v kateri se združuje z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi s samoupravnim sporazum ob njuni ustanovitvi.
,IX-
V	regionalni skupnosti se s samoupravnimi sporazumi občinskih zdravstvenih skupnosti določjjo enotne pravice in obveznosti • iz
zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Z združevanjem sredstev v regionalni skupnosti in republiški skupnosti si zagotavljajo delovni judje tudi skladen razvoj teritorialne razporejenosti ■ organizacij združenega dela zdravstvene dejavnosti ■ njihove zmogljivosti,' sodoben razvoj zdravstvene vede in dejavnosti ter strokovno izobraževanje zdravstvenih delavcev.
X.
Sredstva za zdravstveno varstvo morajo biti usklajena s programom zdravstvenega varstva, o tem se sporazumevajo za območje občinske' skupnosti -uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in delovnih skupnostih, pri čemer se zagotovi izvajalcem zdravstvenega varstva enak družbeno-ekonomski ■ položaj kot drugim delovnim ljudem in ustrezen razvoj zdravstvene dejavnosti Pri sprejemanju programa mora zagotoviti zdravstvena skupnost delovnim ljudem - uporabnikom vpogled v oblikovanje sredstev zdravstvene skupnosti in v oblikovanje dohodka organizacij združenega dela zdravstvene dejavnosti •
S programom se mora zagotoviti v občinski' skupnosti zdravstveno varstvo delovnih ljudi in občanov po sodobnih medicinskih dosežkih in metodah ter po družbenih zmogljivostih.
Program mora sloneti na analizi zdravstvenega stanja delovnih ljudi in občanov in ugotovitvi prednostnih nalog, ki zagotavljajo postopno izpopolnjevanje zdravstvenega varstva občanov.
Program zdravstvenega varstva občinske' skupnosti, usklajen s programi drugih občinskih zdravstvenih skupnosti, ■ je del programa regionalne skupnosti 'Celotni program zdravstvenega varstva regioijalne skupnosti, opredeljen za območja občin, sprejme skupščina občinske skupnosti - enakopravno s skupščino občine Ormož.
Občinska- skupnost • in enota občinske skupnosti si v svojih programih lahko zagotovijo tudi dodatne oblike in obseg- zdravstvenega varstva, s katerimi se izpopolnjuje zdravstveno varstvo, če zagotovijo zanje delovni Judje posebna sredstva s samoupravnim sporazumom.
Finančni načrt občinske-skupnosti mora biti odraz ovrednotenega programa zdravstvenega varstva. Občinska- skupnost mora spremljati in vsake tri mesece ugotavljati uresničevanje programa in finančnega načrta ter predlagati zainteresiranim ih prizadetim organizacijam in skupnostim potrebne ukrepe.
XI.
S programom se določi sporazumno s skupščino občine Ormož tudi tisti • del zdravstvene dejavnosti in njenega razvoja, ki ga zagotovi občinska- deupnost v sodelovanju z občinsko- fJWupščino, zlasti ■ na področju zdravstvenè preventive kot je sanacija življen-skega okolia in izboljšanje higienskih razmer odpravljanj;;. Vzrokov obolenj in poškodb ter njihovih posledic, zgodnje odkrivanje obolenj in podobno.
XII.
Občinska- skupnost -zagotavlja vselej tiste pravice, ki so • določene z mednarnodnimi sporazumi katere je ratificirala SFR Jugoslavija, z zakoni družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi
XIII.
Stopnje prispevkov iz VI. točke določi s samoupravnim sporazumom občinska- skupnost. Te stopnje so -enotne v regiji, zaradi enakih obveznosti občinske-skupnosti. •
XIV.
Občinsko- skupnost upravljajo delovni ljudje - uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva v skupščini in v zborih delegatov. Skupščino in zbora sestavljajo delegati poslani iz delegacij, katere so -delovni Judje izvolili po načelih delegatskega sistema v svojih temeljnih organizacijah in skupnostih.	»
Razmerja, obveznosti \ in odgovornosti delegata v samoupravni organizaciji in skupnosti, ki ga je izvolila, določajo njeni samoupravni akti.
XV.
Skupščino zdravstvene skupnosti sestavljajo delegati delovnih Judi - zavarovancev v zboru uporabnikov in zdravstvenih delavcev v zboru izvajalcev zdravstvenega varstva.
V	skupščini je 35 delegatskih mest, od tega v zboru uporabnikov 23 in v zboru izvajalcev 12 delegatskih mest. -
V	zboru porabnikov imajo delegatska mesta
kot sledi:
1.	SVL - samostojni obrat Ormož	1
2.	SVL - samostojni obrat Ormož - TOZD
kooperacija	1
, 3. Tovarna „Jože Kerenčič" Ormož	2
4.	IGP „Ograd“ Ormož	1
5.	EKP „Kran“ Ormož	1
6.	Trgovsko-podjetje ,,Zarja" Maribor poslovalnica v občini Ormož Emona Ljubljana - odkupna postaja Velika Nedeja
Petrol Ljubjana - bencinska-črpalka.
Ormož
Povrtnina Maribor - posl. Cvetkovci Šumoprodukt Sarajevo - odkupna postaja Trgovišče
Borovo - prodajalna Ormož Sigma Ptuj - prodajalna Ormož TT Ljubjana - prodajalna Ormož Surovina Maribor - odkupna postaja Ormož	1
7.	Stanovapjsko-komunalno podjetje Ormož Elektro Maribor - enota Ormož
Dimnikarsko podjetje Ptuj - obrat Ormož Veterinarska postaja Ormož	1
8.	Sekcja za vzdrževanje prog Maribor Nadzorništvo proge Ormož Železniške postaje v občini Ormož TOZD za PTT promet Ptuj - pošte v občini Ormož
Avtobusni promet Maribor - postaja Ormož
9.	GG Maribor - gozdni obnt Ormož Intes TOZD Maribor, DE Pekarna III Ormož
• Moda - konfekcija Gornja Radgona, obrat Tomaž
KK Ptuj, TOZD kmetijstva PtiJ,
DE Dornava
Marles Maribor - obrat Žaga Ormož KB Maribor - ekspozitura Ormož •
10.	Droga Portorož - obrat Središče Slog Maribor - obrat Središče
11.	Zasebni obrtniki v občini Ormož
12.	Osnovna šola Ormož Osnovna šola narodnega heroja ..Jožeta Kerenčiča" Miklavž pri Ormožu Osnovna šola Tomaž pri Ormožu Osnovna šola Središče ob Dravi Osnovna šola Velika Nedelja TIS Ormož DU Ormož
Glasbena šola Ormož	1
13.	Upravni organi SO Ormož Postaja milice Ormož SDK - izpostava Ormož Sodnik za prekrške Ormož Krajevna skupnost Središče ob Dravi
Krajevna skupnost Ormož	1
14.	OK ZKS Ormož OK SZDL Ormož OK ZMS Ormož
Občinski sindikalni svet Ormož Občindci odbor ZZB NOV	1
15.	Krajevna skupnost Ivanjkovci	1
16.	Krajevna skupnost Kog	•	1
17.	Krajevna skupnost Miklavž	1
18.	Krajevna skupnost Ormož	1
19.	Krajevna skupnost Podgorci	1
20.	rajevna skupnost Središče	1
21.	Krajevna skupnost Tomaž	1
22.	Krajevrta skupnost Velika Nedelja	1
V zboru izvajalcev imajo delegatska- mesta,
kot sledi:
23.	Splošna boln. dr. „Jožeta Potrča"
Ptuj psihiatrični oddelek Ormož	6
24.	Zdravstveni dom Ptuj - ZP Ormož Mestna lekarna Ptuj, enota Ormož Komunalni zavod za socialno zavarovanje
Maribor - Krajev, pisarna Ormož	6
XVI.
Zbora delegatov odločata v skupščini enakopravnno predvsem o:
-	programu in načrtih ter politiki razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti,
-	finančnem načrtu in zakjučnem računu občinske-skupnosti,'
-	osnovan in merilih za svobodno menjavo dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva.
-	enotnih stopnjah prispevkov iz VII. točke tega sporazuma,
-	družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, kijih sklepa občinska'skupnost, ■
-	poslovniku deupščine občinske' skupnosti ter
-	statutu in splošnih aktih, ki jih določi statut,
-	in drugih zadevah, za katere se sporazumeta.
Zbora delegatov sta ■ samoupravna organa skupščine in enakopravno imenujeta druge organe skupščine.
Način skupnega ali samostojnega odločanja zborov delegatov o drugih vprašanjih določa poslovnik skupščine in statut občinske-skupnosti-Vsak-zbor lahko o zadevah iz lastne pristojnosti - organizira javno razpravo svojih delegatov v organizacjah, ki so jih delegirale.
Kadar zbora delegatov pri enakopravnem odločanju tudi po ponovnem sklepanju ne sprejmeta enake odločitve, ravna skupščina po usklajevalnem postopku, ki ga določa njen poslovnik. Ce v vsklajevalnem postopku ni doseženo soglasje,- uredi to vprašanje skupščina občine Ormož.
XVII.
Skupščina ima predsednika skupščine in predsednika obez zborov, ki sta hrati podpredsednika skupščine, ter ustrezno število njihovih namestnikov.
Pooblastila in obveznosti • predsednika in podpredsednikov skupščine določa poslovnik skupščine.
1	Skupščina ima izvršilni odbor, ki šteje 7
članov. Njegove naloge se določijo v statutu občinske-skupnosti ■
XVIII.
Občindca- deupnost ima odbor delavskega nadzora, ki ga sestav J a 5 delegatov; Izvoli jih skupščina izmed delegatov.
V odboru delavskega nadzora morajo biti 1 enakomerno zastopane delegacije uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva.
1
1	XIX.
Občinska- skupnost mora zagotoviti uspešno opravljanje administrativnih, finančnih in drugih strokovnih zadev v zvezi z uresničevanjem svojih nalog in uveljavljanjem pravic delovnih ljudi iz zdravstvenega varstva in socialne varnosti v vzezi z zdravstvenim varstvom.
XX.
I Občinska- skupnost ■ določi s statutom natančneje:
-	pogoje za pridobitev in prenehanje lastnosti upravičenca do zdravstvenega varstva,
-	natančnejše pogoje za uvejavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in v zvezi z zdravstvenim varstvom,
-	organizacjo in organe občinske'skupnosti ter njihove naloge in pristojnosti, •
-	način delegiranja v skupščino in njene organe,
-	postopek za zagotovitev in uresničevanje svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva
-	organizacjo, naloge in pristojnosti odbora delavskega nadzora,
-	organizacjo in način javnega obveščanja članov občinske- skupnosti o njenem delu in o uresničevanju sprejetega programa zdravstvenem varstva in finančnega načrta,
-	pogoje in način ustanavljanja enot občinske-skupnosti in njihove naloge,
-	način opravljanja administrativnih, finančnih in drugih strokovnih zadev v zvezi z nalogami občinske-skupnosti,-
-	zagotavjanje in uvejavljanje pravic delovnih Judi med opravljanjem dela ali bivanja v tujini in
-	ostale določbe o uvejavljanju pravic in obveznosti občinske- skupnosti in njenih članov ter njihovega pravnega varstva.
XXI.
Občinska-skupnost uresničuje svoje naloge na podlagi sprejetega programa in finančnega načrta v okvirih, določenih z zakonitimi predpisi, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi
Skladno z določbami iz 1. odstavka podrobneje določi v statutu in splošnih aktih
obseg' zdravstvenega varstva delovnih ljudi in občanov.
Skupščina zdravstvene skupnosti je dolžna obravnavati predloge in zahteve enot zdravstvene skupnosti.
XXII.
Občinska'skupnost enakopravno odloča o s pristojnimii zbori skupščine občine Ormož kot to določa statut občine Ormož.
XXIII.
Občinska' skupnost je pravna oseba, ki ima svoj sedež v Ormožu.
XXIV.
Statut občinske' skupnosti in drugi splošni akti morajo biti sprejeti v 6. mesecih po uveljavitvi tega sporazuma.
Do sprejema statuta občinske' skupnosti 'in drugih splošnih aktov se začasno' uporabljajo statutarne določbe in splošni akti začasne' skupnosti 'zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor v skladu z določbami tega samoupravnega sporazuma ter statutarnimi in drugimi začasnimi sklepi občinske'skupnosti. •
Občinska' skupnost in njeni organi se morajo konstituirati do 20. decembra 1974.
XXV.
Občinska' skupnost 'vstopa v pravice in obveznosti ' začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor na podlagi samoupravnega sporazuma o delitvi in prevzemu njenih pravic in obveznosti ■
XXVI.
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo člani občinske- skupnosti 'v več kot polovici njihovih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in podpišejo pooblaščeni organi ter potrdi skupščina občine Ormož.
Samoupravni sporazum se objavi v uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj ter velja 8 dan po objavi
St.: 022-154/74
Skupščina občinske' zdravstvene skupnosti Ormožjenal. zasedanju dne 17/12-1974
ugotovila,
da so ' izpolnjeni pogoji iz 26. točke samoupravnega sporazuma, zaradi česar • je sporazum veljavno sklenjen.
Ormož, dne 17/12-1974
SKUPŠČINA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI ORMOŽ
Predsednik
Alojz HERGULA, 1. r.
Ta samoupravni sporazum je potrdila skupščina občine Ormož dne 24/12—1974.
Štev.: 025—26/74-D
Ormož, dne 3/1-1975
109.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV
V želji, da spodbudimo mladino za izobraževanje v skladu s potrebami združenega dela, ob spoznanju o pomembnosti štipendijske politike in štipendiranja pri uresničevanju družbenega dogovarjanja in v samoupravnih sporazumih združenega dela opredeljene kadrovske politike, njegovega načrtovanja, usklajevanja in povezovanja v sistem vzgoje in izobraževanja
v težnji, da bi na osnovah socialistične solidarnosti zagotavljali mladini v največji možni meri izenačene materialne možnosti za šolanje kot enega bistvenih predpogojev za preprečevanje socialnih razlik
in ob upoštevanju temegnih načel in kriterijev, ki jih uveljavljajo samoupravne interesne skupnosti skupščine občin, družbeno politične organizacije in gospodarska zbornica SR Slovenije v družbenem dogovoru o oblikovanju
sprejemamo
delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela v občini Ptuj
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ŠTIPENDIRANJU UČENCEV IN ŠTUDENTOV
I.	TEMEUNE DOLOČBE
1.	člen
S tem sporazumom podpisniki določamo kriterje za štipendiranje učencev srednjih šol in študentov visokošolskih zavodov.
Štipendiranje bomo obravnavali kot sestavni del razvojnih načrtov združenega dela in tako zagotovili učinkovitost sredstev vloženih v ta namen.
Za štipendiranje na območju SR Slovenje sprjemem enotne kriterije, ki naj prispevajo k zmanjševanju odliva kadrov iz manj razvitih območij in usmerjanju kadrov ter obenem zagotavljajo enakopravne možnosti kadrovanja organizacijam združenega dela glede na njihove potrebe in v skladu z družbenimi plani razvoja.
Pri štipendiranju bomo upoštevali naloge na področju kadrovske politike in stališča organov družbdno političnih organizacj in skupnosti v izenačevanju materialnih možnosti za šolanje otrok.
2.	člen
Pri štipendiranju bomo sodelovali s službami poklicnega usmerjanja in vzgojno izobraževalnimi zavodi; v delo organov ki odločajo o štipendiranju pa bomo vključevali predstavnike učencev in študentov.
3.	člen
Pri oblikovanju kriterijev za podeljevanje štipendij po tem sporazumu bomo podpisniki upoštevali določila dogovorov in sporazumov o kadrovski politiki ter določbe dokumentov, dogovorov in sporazumov, ki se nanašajo na izenačevanje pogojev za šolanje otrok in preprečevanje neupravičenih socialnih razlik.
Pri dodeljevanju štipendij bomo dosledno upoštevali prednost učencev in študentov, ki so v slabšem materialnem položaju in imajo boljši učni uspeh ter otrok iz delavskih in kmečkih družin.
U. KRITERIJI ZA ŠTIPENDIRANJE
4.	člen
Pri štipendiranju bomo podpisniki sporazuma upoštevati, da del mladine po končani obvezni šoli kljub ugotovljenim sposobnostim zaradi slabših materialnih razmer ne more nadaljevati šolanja, da pa za vse to še nimamo neposrednega kadrovskega interesa. Obenem bomo upoštevali, da v skladu s plani razvoja štipendiramo učence in študenete za konkretno delo v posameznih organizacijah združenega dela in se zaradi tega
Za štipendiranje na območju SR Slovenije sprejmem
Pri tem bomo upoštevali, da so štipendije:
-	sestavni del vlaganj v družbeno reproduk-cijo,
-	instrument kadrovske politike združenega dela,
-	nagrada in spodbuda za uspešno delo učencev in študentov,
-	pomembna oblika izenačevanja materialnih možnosti za šolanje.
ajštipendije iz združenih sredstev
5.	člen
Za uresničitev namena iz prvega odstavka prejšnega člena se podpisniki sporazumemo, da bomo od 1. julija 1974 daje združevali sredstva v višini 0,5 % od brutto osebnih dohodkov na poseben račun.
Obenem sprejemamo obveznost, da bomo del združenih sredstev solidarnostno namenili kot svoj prispevek k združenim sredstvom delavcev v občinah, ki v njih kljub izpolnjeni obveznosti iz prejšnjega odstavka vseh učencev in študentov ki izpolnjujejo pogoje za štipendiranje iz združenih sredstev, ne bodo mogli štipendirati. Skrb za izvršitev te obveznosti poveijamo skupnim komisijam.
6.	člen
Pri določanju višine štipendije iz združenih sredstev bomo kot osnovo upoštevali mesečno življenske stroške učencev in študentov v času šolanja. Pri tem bomo upoštevali, da k stroškom šolanja prispevajo tudi istarši. Zato bomo kot delež staršev upoštevali polovičen dohodek na člana družine in otroški dodatek za kandidata za štipendije, razliko do življenjskih stroškov pa bomo zagotovili s štipendijo iz združenih sredstev.
7.	člen
Da zagotovimo čimbolj objektivno odločanje pri štipendiranju iz združenih sredstev in v želji, da zagotovimo večjo možnost učinkovitosti teh sredstev, bomo upoštevali tudi mnenje vzgojno izobraževalnih zavodov, krajevnih deupnosti, družbenopolitičnih organizacij in drugh organizacij, pri obravnavi prijav kandidatov iz družin samohranilk in prijav poročenih študentov pa bomo zahtevali tudi mnenje organov socialnega skrbstva. Pri presoji' dohodkov in materialnega položaja prijavljenih kandidatov bomo upoštevali vse dohodke družine iz preteklega leta. Ko bomo v letu 1975 poravnali vse obveznosti po tem sporazumu (vključno s solidarnostjo') in če bodo združena sredstva po prejšnjem odstavku presegla potrebe bomo presežek teh sredstev namenili za gradnjo domov za učence inštudente.
8.	člen
Življenjske' stroške bomo ugotavljali vsako leto na novo. Pri tem bomo upoštevali ugotovitve pristojnih organov in institucij. Pri določanju višine teh stroškov pa bomo upoštevali zlasti stroške:	'
-	stanovanja in prehrane
-	obleke in obutve
-	šolskih potrebščin
-	kulture in rekreacije
-	prevoza
Štipendije iz združenih sredstev bomo usklajevali z višino življenjskih stroškov vsako leto posebej.
9.	člen
Iz združenih sredstev bomo štipendirali učence in študente katerih dohodek staršev ne presega življenjskih stroškov iz prejšnjega člena.
Iz združenih sredstev bomo štipendirali učence in študente toliko časa, dokler se ne bodo le-ti vključili v štipendijsko' razmerje oz. začeli delati po končanem šolanju v združenem delu štipenditorja. Dotlej bomo vse štipendiste iz združenih sredstev vezali pogodbeno na vključitev v združeno delo na območju občine.
Da bi omogočili izenačene materialne možnosti • za šolanje mladine tudi ko se povezujejo z združenim delom v smislu prejšnjega odstavka bomo zagotpvili učencem in študentom, da bodo lahko uveljavili pravico do razlike iz združenih sredstev ijned,. najnižjimi štipendijami iz 12. člena tega sporazuma in izračunano višino štipendije, ki bj jf‘pripadala iz združenih sredstev po kriterijih 'tega^sporazuma.
10.	člen
Štipendije iz združenih sredstev bomo odvzeli ali odklonili učencem in študentom, ki se na razpis štipenidj v strokah za katere se izobražujejo ne bodo prijavili ali bodo tako štipendgo odklonili.
11.	člen
Določila pn^ega odstavka tega člena ne veljajo, če življenjski'stroški študentov, ki se šolajo izven kraja stalnega bivališča, presežejo najniii; dogovorjeni osebni dohodek (neto), opredeljen s sindikalno listo in s samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v SR Slovenji. V primerih iz prejšnjega odstavka bomo določili višino življenjskih stroškov tako da bodo ohranjena razmerja v višinah stroškov glede na kraj šolanja štipendistov.
12.	člen
Sporazumemo se, da z združenimi sredstvi'v občini gospodari skupna komisija; ki jo bomo oblikovali kot zbor združenega dela skupščine.
.Naloge, dolžnosti,' pristojnosti in pravice komisje'bomo uredili s pravili, ki so sestavni del tega sporazuma.
b)	Štipendije organizacj združenega dela in skladov pri samoupravnih interesnih skupnostih
13.	člen
V skladu s kadrovskimi potrebami, ki smo jih opredelili v razvojnih načrtih in v skladu s planom izobraževanja in štipendiranja kadrov bomo štipendirali učence in .študente tako, da bodo za hiter in učinkovit študij še posebej nagrajeni V ta namen sprejemamo enotno lestvico točkovanih v vrednosti teh štipendij, ki je naslednja:
Za'uč. sred. šol	z zad. uspehom 350 točk
Za uč. sred. šol z dobrim uspehom 400 točk Zauč. sred. šol	s prav dobr. usp. 450 točk
Za uč. sred. šol z odličnim uspehom 500 točk
Za študente visokošolskih zavodov s povprečno oceno
6.0	- 6,5 oz. 2,0 - 2,4	450	točk
6.6	- 7,2 oz. 2,5 - 2,9	500	točk
7,3 - 7,9 oz. 3,0 - 3,4	570	točk
8.0	- 8,6 oz. 4,0 - 4,4	650	točk
9,4-10 oz, 4,5 - 5	850 točk
8.7	- 9,3 oz. 4,0 - 4,4	750 točk
Štipenditorji v manj razvitih občinah lahko povečajo štipendije iz prejšnjega
Študentom, ki opravijo vse obveznosti iz prejšnjega šolskega leta do decembra naslednjega šolskega leta se štipendija poviša za 100 točk, če pa opravijo te obveznosti do septembra istega leta pa za 250 točk.
Vrednost točke iz prvega odstavka tega člena bomo določili vsako leto na novo z upoštevanjem gibanja osebnih dohodkov v SR Slovenji in tako usklajali družbeno-ekonomski položaj mladine v šolah s položajem delavcev in drugih delovnih ljudi.
14.	člen
Delavci na področju družbenih dejavnosti bomo štipendirali kadre za te dejavnosti po prejšnem odstavku s tem da bomo ta sredstva združevali v skladih pri samoupravnih interesnih skupnostih.
Ce posameznih učencev in študentov ki so se odločili za šolanje v poklicih na področju družbenih dejavnosti ne bomo mogli vključiti v štipendiranje za konkretne potrebe organizacj združenega dela v teh dejavnostih jih bomo iz skladov pri samoupravnih interesnih skupnostih štipendirali za območje kot to vefla za štipendiranje iz združenih sredstev po kriterijih tega sporazuma.
15.	člen	v
Podpisniki sporazuma se zavzemajo, da razen
štipendij po kriterijih tega sporazuma ne bomo urejali drugih oblik materialne pomoči ali nagrajevanja učencev in študentov v času šolanja. Vrednost štipendij se lahko poveča do 200 točk za šolanje v tehniških strokah, pedagoških strokah in zdravstvenih strokah.
c)	Razpisi in štipendijska razmerja
16.	člen
Podpisniki sporazuma se obvezujejo, da bomo štipendiranje objavljali z javnimi razpisi in v razpisih navedli vse pogoje ki so pomembni za štipendijsko razmerje in kasnejše delo štipendistov ter tako omogočili, da se bodo študentje in učenci prosto odločali pri izbiri poklica in dela.
Za prijavo na razpise bomo zahtevali obrazec DZS 1,65 , Prošnja za štipendijo", kandidat pa bo moral priložiti tudi vsa dokazila o materialnem položaju in učnem uspehu.
17.	člen
Učence in študente bomo štipendirali za časa šolanja ali študija na posameznih vzgojno izobraževalnih zavodih z določili zakonov o trajanju šolanja ali študija in statutih Vzgojno izobraževalnih zavodov.
18.	člen
Štipendijska razmeqa bomo urejali s pogodbami. V pogodbah o štipendiranju bomo uredili zlasti naslednje medsebojne obveznosti in pravice:
—	obveznost štipendista do šolanja ali študija
-	obveznost štipendista 1 do štipenditorja -višino štipendjje in čas, ko mora štipendist šolanje končati in začeti delati v združenem delu štipenditorja
-	obveznost povrnitve štipendij, če štipendist ne izpolni pojpdbenih obveznosti/ razen v primerih, ko je vzrok neizpolnitve daljša bolezen ali trajna nezmožnost za šolanje in delo
-	druga določila, ki izhajajo iz tega sporazuma.
Sporazumemo se, : da so štipendisti prosti pogodbenih obveznosti, ■ če jim v 3o dneh po njihovem pismenem, obvestilu, da so šolanje v skladu s pogodbo o štipendiranju končali. Ta rok ne sme biti daljši kot 15 dni.
19.	člen
V pogodbah o štipendiranju iz združenih sredstev bomo uredili smiselno enake medsebojne obveznosti in pravice kot v pogodbah iz prejšnjega člena.
Štipendisti iz združenih sredstev s pogodbo prevzemajo obveznosti/da se bodo po končanem šolanju vključili v združeno delo na območju občine, vendar z določili 2. odstavka 9. člena povezali s štipenditorji organizacij združenega dela.
20.	člen
Za štipendiranje iz skladov pri samoupravnih interesnih skupnostih bomo uporabljali smiselno določila 15. in 16. člena tega sporazuma.
d)	Javnost in evidenca podatkov 2Ì. člen
Vsi podatki v zvezi s štipendiranjem so javni in vselej na razpolago organom delavskega nadzora in organom upravljanja.
Podpisniki sporazuma se zavezujemo, da bomo posredovali kadrovskim službam občine naslednje podatke:
-	splošne akte s katerimi urejamo štipendiranje
-	razpise štipendij
-	pregled razpoložljivih štipendij za posamezno šolsko leto, ki naj bo objavljeno vsako leto najkasneje do 30. aprila
-	rezultate razpisov'in pregled neizpolnjenih potreb
-	druge podatke, ki se nanašajo na štipendiranje in so v skupnem interesu.
c) Sankcije
22.	člen
Podpisniki se zavezujemo, da drug drugemu ne bomo prevzemali štipendistov razen če se bomo dogovorili za sporazumen prenos. Spoštovali bomo svobodno odločanje mladih pri povezovanju s štipenditorji in pri odločanju za delo.
23.	člen
Ce bi kdorkoli od udeležencev sporazumevanja ali podpisnik tega sporazuma kršil njegova določila,, bomo uveljavili posebno materialno in moralno odgovornost.. Kršitve sporazuma bo ugotavljala skupna komisija' oz. razsodišče. Razsodišče bo za kršitev tega sporazuma izreklo javni opomin za lažje kršitve. Za hujše kršitve pa bo izreklo razsodišče tudi materialne sankcije, tako da bo podpisnica, kije sporazum kršila morala prispevati iz sredstev skupne porabe v združena sredstva v občini
50.000	dinarjev.
Pobude za ugotavljanje kršitve sporazuma ima vsak udeleženec sporazuma in podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske' politike v SR Slovenjji. Delo razsodišča bomo uredili s pravili, ki jih bomo sprejeli na prvi seji skupne komisije podpisnic tega sporazuma.
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Podpisniki tega sporazuma bomo upoštevali, da znašajo življenski stroški v tem letu učencev in študentov 9000. oz. 1200. din. Živjenjski stroški učencev in študentov, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča so za 300. dinarjev nižji oz. 200. dinarjev nižji za tistimi, ki se vozijo na relaciji do 20 km.
25.	člen
Podpisniki se sporazumemo, da znaša vrednost • točke za določanje štipendije v tekočem šolskem letu 1 dinar.
26.	člen
' Za občne zbore, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi' opravljajo gospodarske' in negospodarske' dejavnosti in pristopijo k temu sporazumu se smiselno uporabljajo določila tega sporazuma, ki urejajo štipendiranje organizacij združenega dela.
Štipenditorji iz prejšnjega odstavka, ki se jim ugotavlja dohodek iz teh dejavnosti, združujejo sredstva v smislu 5. člena tega sporazuma.
27.	člen
Podpisniki se obvezujemo, da bomo svoje samoupravne akte, s katerimi urejamo štipendiranje, uskladili s tem sporazumom v 30 dneh po njegovem sprejemu.
» '3	, .
2*. č.Vi.
Podpisniki se sporazumemo, da vodi evidenco podpisnikov tega sporazuma v občini kadrovska služba skupščine občine.
29.	člen
Izvajanje tega sporazuma spremlja skupna komisija; Za tolmačenje tega sporazuma je pristojna skupna komisija na ravni občine.
30.	člen
Ta sporazum se lahko spremeni samo po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Spremembo sporazuma lahko predlaga podpisnica v občini ali podpisnica družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Slovenji.
31.	člen
Pooblaščeni organi, ki bodo v našem imenu sklenili ta sporazum bodo to storili s pismeno izjavo.
32.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko podajo izjavo iz prejšnjega člena pooblaščeni organi iz dveh tretjin delavcev in drugih delovnih ljudi v občini.
Dan, ko je sporazum sklenjen objavi občinski odbor za sprejemanje izvajanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji, uporablja pa se od 1. julija 1974 dalje.
- 33. člen
Ta sporazum se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj
Številka: 67-4/70-4/13 Datum: 25/9-1974
Predsednik iniciativnega odbora za podpis samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Ptuj Franc Klemenčiči, r.
URADNI ZAZNAMEK
Ta sporazum je bil podpisan 25 / 9-1974, ter je orginal hranjen pri skupni komisiji podpisnic samoupravnega sporazuma za štipendiranje učencev in študentov v občini ptm.
Ptuj, 8. 4. 1974
Predsednik samoupravnega sporazuma za štipendiranje učencev in študentov v občini Ptuj Ljubica Šuligoj 1. r.
Podpisniki sporazuma:
OBČINSKA KONFERENCA SZDL PTUJ, OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV PTUJ, KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZK PTUJ, OBČINSKI KOMITE ZVEZE MLADINE PTUJ, OBČINSKA ZVEZA DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE PTUJ, OBČINSKI ODBOR RDECE-GA KRIŽA PTUJ, TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ" KIDRIČEVO
tozd tovarna glinice, tozd tovarna aluminija, tozd - vzdrževanje, tozd
- PROMET. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB, ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA, CENTRALNE DELAVNICE LJUBLJANA TOZD ZA VZDRŽEVANJE VOZ
PTUJ, TOVARNA AVTOOPREME PTUJ,
Tovarna volnenih izdelkov maj-Sperk, tovarna perila in konfekcije
,.LABOD" TOZD DELTA PTUJ, OPEKARNA ŽABJEK PTUJ, PETOVIA ŽIVILSKA INDUSTRIJA PTUJ, PTUJSKA TISKARNA PTUJ, ELEKTRO MARIBOR-DELOVNA ENOTA PTUJ, KONUS - INDUSTRIJSKI KOMBINAT, OBRAT ZAŠČITA MAJŠPERK, KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ, PERUTNINA - MESOKOM-BINAT PTUJ, VETERINARSKA POSTAJA PTUJ, ŽIVINOREJSKO-VETERINARSKI ZAVOD PTUJ, VODNA SKUPNOST DRAVA-MURA MARIBOR SEKCIJA ZA DRAVO PTUJ, KMETIJSKA ' ZADRUGA LOVRENC NA DRAVSKEM POUU, GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR-OBRAT PTUJ, PROJEKTIVNI BIRO PTUJ, GRADBENO PODJETJE „DRAVA“ PTUJ, GRADBENO PODJETJE ..GRADNJE" PTUJ, AGROTRANSPORT -PODJETJE ZA STROJNA ZEMELJSKA DELA IN PREVOZNIŠTVO PTUJ, ZDRUŽENO PODJETJE CERTUS MARIBOR POSLOVALNICA PTUJ, CESTNO PODJETJE MARIBOR - DELOVNA ENOTA PTUJ, PODJETJE ZA PTT PROMET - ENOTA PTUJ, GOSTINSKO PODJETJE „HALOSKI BISER -GRAD BORL" PTUJ, GOSTINSKO PODJETJE „BREG" PTUJ, SIGMA, PODJETJE GUMI IN KOVINSKIH IZDELKOV SERVIS PTUJ, PLESKAR SLIKARSKO IN ANTIKO-iOZIJSKO PODJETJE PTUJ, DIMNIKARSKO PODJETJE PTUJ, MONTAŽNO PODJETJE
ELEKTROKOVINAR PTUJ TOZD MONTAŽA IN STORITVE PTUJ, TOZD ELEKTR-OPROIZVODI PTUJ, PROIZVODNO PODJETJE „OLGA MEGLIČ" PTUJ, ČEVLJARSKA DELAVNICA IN POPRAVLJALNICA KIDRIČEVO, INTES - TOZD PEKARNA „VINKO RES" PTUJ, TRGOVSKO PODJETJE MERKUR PTUJ, TRGOVSKO PODJETJE IZBIRA PTUJ, LESNO INDUSTRIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE „LES“ PTUJ, MERCATOR - VELETRGOVINA TOZD PANONIJA PTUJ, OBRTNO NABAVNO PRODAJNA ZADRUGA - ,’PANORAMA" PTUJ, KOMUNALNO PODJETJE PTUJ, AVTO-MOTO DRUŠTVO PTUJ, KRAJEVNA SKUPNOST PTUJ, KRAJEVNA SKUPNOST KIDRIČEVO, STANOVANJSKO PODJETJE PTUJ, SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PTUJ, KREDITNA BANKA MARIBOR TOZD PTUJ, OTROŠKI VRTEC PTUJ, DOM DR. MARJANA BORSTNARJA DORNAVA, DOM UPOKOJENCEV IN OSKRBOVANCEV MURETINCI, DIJAŠKI DOM PTUJ, POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ, ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ, LJUDSKA in Studijska knjižnica ptuj, uprava skupščine občine ptuj, služba PRAVNE POMOČI SO PTUJ, OBČINSKO SODIŠČE ZA PREKRŠKE PTUJ, OBČINSKO SODIŠČE PTUJ, OBČINSKO JAVNO TOŽILSTVO PTUJ, OBČINSKO JAVNO PRAVOBRANILSTVO ptuj, osnovna Sola TONE ŽNIDARIČ" PTUJ, OSNOVNA ŠOLA „FRANC OSOJNIK" PTUJ, OSNOVNA SOLA
IVAN SPOLENJAK" PTUJ, OSNOVNA SOLA CIRKOVCE-; OSNOVNA ŠOLA , ,jMAKSA BRAČIČA" CIRKULANE, OSNOVNA SOLA uBRATOV RES" DESTERNIK, OSNOVNA SOLA „DR. FRANJA ŽGEČA" DORNAVA,
osnovna Sola „franc belSak" Gorišnica, OSNOVNA SOLA HAJDINA, OSNOVNA ŠOLA JURSlNCI, OSNOVNA SOLA „BORISA KIDRIČA" KIDRIČEVO, OSNOVNA SOLA ZG. LESKOVÉC, OSNOVNA ŠOLA MAJŠPERK, OSNOVNA ŠOLA BRATOV STRAFELA MARKOVO, OSNOVNA ŠOLA PODLEHNIK, OSNOVNA ŠOLA RODNI VRH, OSNOVNA ŠOLA STOPERCE, OSNOVNA ŠOLA TRNOVSKA VAS, OSNOVNA ŠOLA VIDEM PRI PTUJU, OSNOVNA SOLA VITOMARCI, OSNOVNA ŠOLA ZAVRČ,
osnovna Sola žetale, posebna osnovna Sola ptuj, šolski center za KOVINSKO STROKO PTUJ, POLJEDELSKO ŽIVINOREJSKA ŠOLA TURNIŠČE, GIMNAZIJA „DUŠANA KVEDRA" PTUJ, GLASBENA SOLA PTUJ, ŠOLSKI CENTER ZA GOSPODARSTVO IN UPRAVO „JOŽE LACKO" PTUJ, ZDRUŽENJE OBRTNIKOV OBČINE PTUJ, TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST PTUJ, TEMELJNA KULTURNA SKUPNOST PTUJ, TEMELJNA TELESNO KULTURNA SKUPNOST PTUJ, KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE MARIBOR -TOZD PTUJ, KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE MARIBOR-PODRUŽNICA PTUJ, BLAGOVNA HIŠA „KONUS“ PTUJ.
110.
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj je po 3. členu Odloka o družbeni kontroli cen v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 7-54/75) ter na podlagi predloga Sveta krajevrje skupnosti Kidričevo, na seji dne 16, julija 1975, sprejel
SKLEP
o soglasju k cenam uslug na letnem kopališču rekreacijskega centra Kidričevo za sezono 1975.
\	L člen
Daje se soglasje k cenam uslug na letnem kopališču rekreacijskega centra Kidričevo za sezono 1975. -
2.	člen
Cene so naslednje:
VRSTA USLUGE	ZA ODRASLE	ZA OTROKE
1.	Celodnevna vstopnina 2.	Popdldanska vstopnina	7.— din	3,- din
(od 15. ure dalje)	3,- din	1.— din
3. Tedenska vstopnina	25.- din	10.- din
4. Mesečna vstopnina	70.- din	30.- din
5. Sezonska vstopnina	120.- din	60.- din
6.	Mini golf (ena igra) 7.	Parkiranje avtomobilov	3,- din	
(odškodnina)	2,- din	
8. Motorna kolesa - parkiranje	L— din	
3.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, določbe sklepa pa se uporabljajo od 16. julija 1975.
Številka: 38-20/73-5 Datum: 16. julij 1975
! .
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ptuj Franjo Gnilšek, dipl. inž. 1. r.
111.
Na podlagi IV. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS štev. 6/73, 21/73 in 5/75), 6. točke odloka o načinu oblikovanja rabatov in marž v prometu blaga na debelo in drobno (Uradni list SRS štev. 39/74), medobčinskega dogovora o izvajanju politike cen v letu 1975 in 268. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj štev. 5/74) je Izvršni svet skupščini občine Ptuj na seji dne 9/7-1975 sprejel
ODREDBO
o določitvi najvišjih marž za živila v prometu na drobno v občini Ptuj
1.	člen
Organizacije združenega dela, ki se na območju občine Ptuj ukvarjajo s prometom Maga na drobno, lahko pri oblikovanju cen za živila v prodaji na drobno zaračunavajo marže največ do naslednjih višin:
-	rastlinske maščobe (margarina) rastlinske
.masti	_____________________1,60 din,/kg
-	riž, zdrob in moka vseh-vrst, razen pšenične
moke, testenine, kavovine (sladna kava, mleta jtavovjna), cUcorja, jedilna sol, kis,	14 %
-	zelenjavne predelave in konzerve, zelenjavni sokovi, kislo zelje, zamrznjena zelenjava ipd,,
" predelava sadja in konzerve, sirupi, sokovi, marmelade, džemi, kompoti, sušeno in kandirano sadje,
ribje''- predelave, sušene, soljene, prekajene, marinirane ribe, ribje konzerve, ribje paštete in antipaste z zelenjavo in brez.,
-	med, medica
-	bučno olje, olivno olje, olje iz koruznih klic, olje repice, ricinovo olje,
-	prava kava	_________ 15 %
-	brezalkoholne pijače naravne in umetne, mineralna voda,
-	naravne alkoholne pijače, prirodna vina in žganja,
-	pivo,
-	škrob in izdelki iz škroba, dekstrini, glutein, pudingi,
-	kvas,
-	čaji vseh vrst., ____________- ,	18 %
-	sveža zelenjava, sadje in povrtnina,
-	delikatese iz zelenjave (gorčica, antipaste,
majoneza),
-jušni koncentrati,
-	bonboni (trdi, polnjeni, žele, idr. slaščice),
-	kakao proizvodi (kakao, čokolada vseh vrst vklj. polnjena, desert, ipd.),
-	konditorski proizvodi iz moke (keksi, pecivo,
krekerji, vaili, ipd.)_______'______________20 %
-	likerji vseh vrst,
-	močne alkoholne pijače (rum, konjak, vodka itd).,
-	umetna vina (vermuth, porto, malaga ipd. peneča vina),
-	začimbe (domače in uvožene)_____________25 %
-	ostali izdelki živilske industrije	1' %
2.	člen
V kolikor organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga, sklenejo s
proizvajalnimi organizacijami združenega dela samoupravni sporazum o sodelovanju oziroma o združevanju dela in sredstev, določijo skupaj višino trgovskih rabatov in marž v okviru prodajne cene, oblikovane na podlagi veljavnih predpisov in odloka o načinu oblikovanja rabatov in marž v prometu na debelo in drobno (Uradni list SFRJ, odloka o,načinu oblikovanja rabatov in marž v prometu blaga na debelo in drobno (Uradni list SFRJ,
3.	člen
Odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in. Ptuj. Z dnem, ko začne veljati ta odredba, prenehajo veljati določila odredbe o določitvi naj višjih marž za živila' v prometu nadrobno v občini Ptuj izdana pod številko 38-2/75-5 z dne 6/5-1975.
Številka: 38-2/75-5
Datum: 9/7-1975
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ptuj Franjo Gnilšek, dipl. ing. l.r.
112.
Izvršni svet Skupščine občine. Ptuj, Občinska konferenca SZDL Ptuj, Občinski svet ZSS Ptuj, Občinska izobraževalna skupnost Ptuj, Občinska raziskovalna skupnost Ptuj, Občinska kulturna skupnost Ptuj, Občinska zdravstvena skupnost Ptuj, Občinska skupnost socialnega varstva Ptuj,
Občinska telesno kulturna skupnost Ptuj, Regionalna skupnost za zaposlovanje Maribor
sklenejo
DRUŽBENI DOGOVOR o spremembi
DRUŽBENEGA DOGOVORA
o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter o gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 v občini Ptuj
1.	člen
Četrti odstavek 12. člena družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter o gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4-19/75) se spremeni tako, da se glasi:
..Dodatna sredstva zunaj okvirov tega družbenega dogovora so izjemoma tudi tista sredstva, ki še v letu 1975 zbirajo iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela na podlagi v
POROČILO
preteklih letih sklenjenih pogodb in samoupravnih sporazumov/'
Za četrtim odstavkom tega člena se dodajo novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo: *
..Udeleženci se sporazumejo, da se iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, iz sredstev organizacij in delovnih skupnosti in iz sredstev občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, zbirajo dodatna sredstva v višini 0,40 % od osnove bruto osebnih dohodkov po sklenjenem samoupravnem sporazumu o prispevku skupnosti zdravstvenega zavarovanja Maribor za zgraditev splošnih bolnišnic Maribor in Ptuj (Uradni list SRS št. 16482/73).	'
Za ta namen se zberejo v regionalni zdravstveni skupnosti Maribor sredstva do
28,500.000	dinarjev.
Za sredstva, ki se zbirajo po petem in šestem odstavku tega člena, odpre zdravstvena skupnost Maribor poseben žiro račun.
2.	člen
V drugi in tretji alineji 1. točke 15. člena se stopnja „1,87 %“ nadomesti s stopnjo „1,47 stopnja „1“ pa se nadomesti s stopnjo „0,80
3.	člen
113.
Sedanji 17. do 28. členi postanejo 16. do 27. členi.
4.	člen
V tabeli I. pri zdravstveni skupnosti Slovenije in občinski zdravstveni skupnosti v stolpcu 4 se stopnja „1,87“ nadomesti s stopnjo „1,47“, v stolpcu 5 se znesek „15.908‘‘ nadomesti z ..neskom „12.506“, v stolpcu 10 pa se znesek „84.052“ nadomesti z zneskom „80.650“.
Pod črto tabele I. se doda kot izvenbilančna postavka: ..Skupnost zdravstvenega zavarovanja Maribor 0,40 % 3.402 din“
5.	člen
Ta družbeni dogovor o .spremembi družbenega dogovora začne veljati z dnem, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev, uporablja pa se od veljavnosti prvega družbenega dogovora.
6.	člen
Ta sprememba družbenega dogovora se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 402-6/75-1 Ptuj, dne 30. julija 1975
Volilne komisije Krajevne skupnosti LESKOVEC o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti LESKOVEC.
4.	Po drugem odstavku 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72) pa se pri izidu glasovanja ne štejejo tisti občani -glasovalci, ki se zaradi dela v tujini in zaradi odsluženja vojaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja.
Komisija je ugotovila, da je takih občanov na območju krajevne skupnosti Leskovec bilo po številu 23.	J
16. člen se črta.
Volilna komisija krajevne skupnosti Leskovec objavlja po 22. členu statuta krajevne skupnossti Leskovec in po 9. členu Zakona o referendumih
(Ur. list SRS, št. 20-263/72) izid referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnsti Leskovec, ki je bil dne 20. julija 1975 v LESKOVCU.
»	1. Komisija je ugotovila, daje bil s sklepom sveta krajevne skupnosti
Leskovec z dne 8/6-1975 razpisan referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa komunalnih objektov na območju krajevne skupnosti LESKOVEC.
Sklep je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 9-87/75, z dne 8/6-1975.
2. Pri pregledu glasovalnega materiala in štetju glasovnic je komisija ugotovila, da je bil izid referenduma na posameznih glasovalnih mestih naslednji:
n K ÌJt"
Zap. št.
glasov.
mesta
Kraj (naselje)
Skupno Od tega število	giaso-
gla-	vaio:
sovalcev
£
"ta
B Va
neve-
ljav-
nih
Ni
gla-
so-
valo
1.	Berinjak, M. Varnica Sp. in Zg. Leskovec	218	214	203	11	—
2	Del Trdobojci (41-80)	70	68	53	15	—
3	Strmec pri Leskovcu	87	84	78	6	—
4 5	Repišče Belavšek	105 84	102 80	76 67	26 13	
6	Vel. Okič (1-34)	61	56	48	8	~
7	Vel. Okič (34-63)	45	45'	44	1	
8	Skorišnjak	86	81	67	14	-
	Trdobojci (1-38)	55	52	40	12	-
10	Gradišče	58	57	48	8	1
11	Vel. Varnica (1-33)	67	64	59	5	~
12	Vel. Varnica (34-116)	155	154	129	24	1
	Skupaj:	1.091	1.057	912	143	2
4
2
3
3
4
5
5
3
1
3
Glede na to ugotavlja komisija, daje bilo na referendumu 1067 upravičenih glasovalcev. Od tega je na referendumu glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka 912 glasovalcev ali 85,4 %.
Številka glasoval.Kraj (naselje) mesta		Število vpisanih glasoval- cev	Glasovalo za uvedbo krajevnega samoprisp.	V odstotkih
t	2	3	4	5
1	Berinjak, M. Varnica, Sp.			
	Leskovec in Zg. Leskovec	218	203	93,1
2	Del. Trdobojci (41-80)	70	53	75,7
3	Strmec pri Leskovcu	87	78	90,
4	Repišče	105	76	74,3
5	Belavšek	84	67	71
6	Vel. Okič (1-34)	,60	48	78,6
7	Vel. Okič (35-63)	,45	44	97
8	Skorišnjak	86	67	82,7
9	Trdobojci (1-38)	55	40	72,7
10	Gradišče	58	48	84,5
11	Vel. Varnica (1-33)	67	59	88,1
12	Vel. Varnica (34-116)	155	129	83,2
	Skupaj:	1.091	912	83,6
Zaradi tega ugotavlja komisija v smislu 9. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 20-263-/72), da je referendum na območju krajevne skupnosti Leskovec uspel.
Številka: OVK-182/75-1 Leskovec, dne 20. julija 1975
Predsednik volilne komisije KS Bračič Jože 1. r.
Tajnik volilne komisije Medved Ivan 1. r.
3. Po navedenem izidu glasovanja, ugotavlja komisija, da je za uvedbo krajevnega samoprispevka glasovalo naslednje število glasovalcev:
Član
Kozel Franc 1. r.
POROČILO O DELU
KULTURNE SKUPNOSTI PTUJ ZA OBDOBJE JANUAR-JUNU 1975
I.
Program dela Kulturne skupnosti Ptuj bazira na nalogah, ki jih predpisuje zakon o kulturnih skupnostih in samoupravni sporazum o ustanovitvi Kulturne skupnosti Ptuj. V skladu s programom so se v okviru kulturne dejavnosti odvijale različne oblike ustvarjanja, posredovanja in varstva kulturnih dobrin: knjižničarstvo, muzealstvo, arhivarstvo, varstvo kulturnih spomenikov, kinematografija, založništvo, radijska in časopisna dejavnost, glasbena, gledališka in likovna umetnost ter druge oblike kulturnih dejavnosti, £ jih bodisi poklicno bodisi ljubiteljsko opravljajo delovne ali druge organizacije, društva, skupine ali posamezniki.
Na osnovi zakona vršijo in razvijajo kulturno dejavnost v občini Ptuj nosilci dejavnosti, ki so:
-	Pokrajinski muzej Ptuj,
-	Ljudska in študijska knjižnica Ptuj,
-	Zgodovinski arhiv Ptuj,
-	Zavod za spomeniško varstvo Maribor,
-	Občinski svet ZKPO z vsemi prosvetnimi društvi,
-	Strokovna služba Kulturne skupnosti,
-	Slikarska kolonija Poetovio,
-	Mestni kino Ptuj,
-	Radio Ptuj,
-	Ptujski tednik Ptuj,
-	Folklorno društvo Ptuj.
H.
'ealizacija programa kulturnih dejavnosti za obdobje januar-junij 1975:
1.	MUZEJSKA DEJAVNOST:
Muzejsko dejavnost na območju občine Ptuj vrši Pokrajinski muzej Ptuj. Osrednje mesto muzejske dejavnosti v prvem polletju 1975 so zavzemale arheološke akcije, ki so bile usmerjene predvsem na kompleks gradnje novega Zdravstvenega doma v Rabeljčji vasi. Najdbe potrjujejo območje obrtniškega dela rimskega Ptuja. Pod rimsko plastjo so bili naj deni sledovi iz prazgodovine, ki dokazujejo, daje bil Ptuj na tem mestu
naseljen že v 1. 1000 pred n. š.
Posamezne zaščitne arheološke akcije so potekale tudi v separaciji na Hajdini, Vičavi, Bregu, pri gradnji Otroškega vrtca v Ptuju, gradnji individualnih hiš in vodovoda na Hajdini in Bregu, pri gradnji solidarnostnega bloka na Volkmerjevi cesti, pri urejanju platoja pred kirurgičnim oddelkom bolnišnice dr. Jožeta Potrča in drugih slučajnih najdb.
Notranja muzejska dela so obsegala predvsem urejanje depojev, pisarn in sanitarij. Preparacijska dela so se vršila na grajskih zbirkah in na prazgodovinskem gradivu iz Ormoža, izkopanem v L 1975, kakor tudi na gradivu izkopanem v Rabeljčji vasi. Urejevanje pa je potekalo tudi na arheoloških predmetih, izkopanih v 1. 1974.
r Muzejske zbirke na gradu in arheološki oddelek si je v prvih šestih mesecih 1975. leta ogledalo 17.370 obiskovalcev,
2.	RAZSTAVNA DEJAVNOST:
Na področju razstavne dejavnosti je bila pripravljena vrsta razstav v -izstavnem paviljonu D. Kvedra, Zgodovinskem arhivu v Ptuju, Ljudski in udijski knjižnici v Ptuju, Narodnem domu v Ptuju, nekaterih delovnih organizacijah in krajih izven Ptuja. Omenjamo le nekatere:
-	delavci Podravke - delovnim ljudem občine Ptuj,
-	življenje in delo Dušana Kvedra-Tomaža,
-	slikarska razstava likovnega krožka gimnazije D. Kvedra in garnizije D, Kvedra,
-	kultura v NOB,
-	razstava slikarskih del Mihe Maleša,
-	razstava likovnih del DSLU odbor Maribor,
-	razstava izdaj Prešernove družbe,	\
-	razstava posvečena 30-letnici osvoboditve,
-	razstava likovnih samorastnikov ptujske občine,
-	Ptuj na starih slikah, načrtih in zemljevidih i.dj.
Največji obisk na razstavi je bil 3.412 ljudi, najmanjši pa 470 ljudi. Povprečni obisk na razstavah v prvem polletju je 1.641 obiskovalcev, za kar lahko ugotovimo, daje visoko nad republiškim povprečjem.
3.	KNJIŽNIČNA DEJAVNOST:
Knjižnično dejavnost na območju občine Ptuj opravlja Ljudska in študijska knjižnica Ptuj, ki je v internem delu inventarizirala in opremila 1.713 knjig in 28 not. V kartoteki je bila vodena evidenca za 563 naslovov, Za 1.778 knjig so bili sestavljeni koncepti za vse kataloge, posebej pa je bilo klasificiranih in obdelanih za sistematski katalog 2.612 knjig. Pregledan in urejen je bil periodični tisk iz 1. 1974.
Knjižnico je obiskalo 2.796 bralcev in izposojenih je bilo 30.172 knjig 279 revij in časnikov. Med bralci je 476 novih članov. V čitalnici študijske knjižnice je bilo prebranih 4.251 knjig in 7.795 revij in časnikov ^cr opravljenih 4.992 obiskov. Celotna evidenčna izposoja izkazuje 34.423 knjig in 8.074 izvodov periodičnega tiska, skupaj torej 42.497 enot.
Da bi se pridobilo čimveč uporabnikov knjižnice, predvsem iz vrst Šolske mladine, so bili organizirani skupinski ogledi knjižnice pod vodstvom strokovnih knjižničnih delavcev.
Zaradi prešibko kadrovsko zasedene matične službe in zaradi obširnosti področja je matični knjižničar skrbel za ljudsko knjižničarstvo, v danih možnostih pa je sodeloval z maloštevilnimi šolskimi knjižnicami, ni Pa se uspel ukvarjati s strokovnimi knjižnicami.
Za podeželje je bilo v prvem polletju nabavljenih in inventariziranih in opremljenih 106 knjig za potujočo knjižnico. Katalogizacija je v tem letu razen gradiva osrednje knjižnice zajela tudi nove nabave za potujočo knjižnico. Referent za matično službo je organiziral in pospeševal knjižničarsko dejavnost v občini z obiski posameznih knjižnic. Obiskal je 20 vaških ljudskih knjižnic, 3 šolske knjižnice ter knjižnico VP 5008. Urejen je bil fond 6 vaških knjižnic in sicer v: Cirkovcah, Cirkulanah, Bukovcih, Juršincih, Podlehniku in Rogoznici ter šolske knjižnice na šolah v Kidričevem, Polenšaku in F. Osojnik Ptuj.
V skladu z delovnim načrtom je bil obdelan knjižni prirast, posebej pa del starejše knjižne zaloge v študijski knjižnici (sistematski katalog). Izposoja na dom je za celotno knjižnico v 1. 1975 predvidevala 56.000 sposojenih knjig, realizirano je bilo nad 30.000 knjig, pri izposoji v «talnici študijske knjižnice se je predvidevalo 16.500 knjig, revij in časnikov - doseženo je bilo 12.046 enot. V 149 izposojevalnih dneh je bilo poprečno izposojeno na dan 230 knjig in 55 revij, oz. časnikov.
Poseben problem so v drugem četrtletju letošnjega leta predstavljala finančna sredstva, saj je knjižnica zaradi nejasne finančne situacije morala omejiti nakup knjig v drugem četrtletju 1975. leta, kar se je med bralci knjižnice negativno odrazilo.
4.	ARHIVSKA DEJAVNOST:
Na področju arhivske dejavnosti vrši službo varstva arhivskega in registraturnega gradiva Zgodovinski arhiv Ptuj. V prvem polletju 1975. leta so delavci zavoda uredili arhiv minoritskega konventa v Ptuju, cehovske zbirke, uredili in izdelali regeste za listine gospoščine Hrastovec (Gutenhag) uredili in opremili fotokopirane in kserokopirane listine iz arhiva v Gradcu, pripravljali gradivo za obdelavo Rodnega vrha, zgodovine Ptuja 1848, urejevali in pregledovali arhivska skladišča, preselili Herbersteinov arhiv iz ptujskega gradu v arhivska skladišča, opravljali arhivsko zunanjo službo v Moškanjcm, Gorišnici, Ormožu, nadaljevalo seje z urejanjem gradiva OLO Ptuj in arhiva muzejskega društva v Ptuju. Za razne stranke so bili posredovani potrebni podatki in organizirana razstava „Ptuj na starih slikah, načrtih in zemljevidih" poleg Ptuja še v delovnih organizacijah Delta, TGA Kidričevo in TVI Majšperk. Poleg navedenih del je posvečena potrebna pozornost strokovnemu izpolnjevanju arhivskih delavcev, kakor tudi upravnim, teničnim, računovodskim in drugim tehničnim opravilom. Posebni problem predstavlja v Zgodovinskem arhivu v Ptuju nepopolna kadrovkazasedba, saj med drugim kljub prizadevanju in nekajkratnim razpisom arhivu še ni uspelo zasesti delovnega mesta ravnatelja.
5.	LJUBITELJSKA KULTURNA DEJAVNOST:
Ljubiteljska kulturna dejavnost, ki se odvija pod okriljem občinskega sveta ZKPO Ptuj je bila v prvem polletju 1975. leta zelo živahna, raznolika in mnogokdaj tudi izjemno kvalitetna. Najmočneje seje odvijala dramska, glasbeno-pevska in folklorna dejavnost. Posebej velja omeniti vrsto koncertov Komornega mošKega zbora Ptuj v Ptuju, Ljutomeru in celo v ZRN. Vrsta sekcij prosvetnih društev naše občine je sodelovala na raznih prireditvah v okviru srečanj Bratstva in prijateljstva. Posamezna prosvetna društva pa so sodelovala, oz. samostojno pripravljala kulturne programe izven naše občine še na gorenjskem (Kraivj), med Koroškimi Slovenci v Avstriji, nadalje v sosednji republiki Hrvatski in na Češkoslovaškem.
' Omeniti velja tudi posebno prizadevnost DPD Svoboda Ptuj in Kidričevo, ki sta za 30-letnico zmage nad fašizmom in ob 40-letnici Zleta Svobod v Celju priredili samostojni „Kultumi večer" v Ptuju z izredno kvalitetnim programom. Ob ljubiteljski kulturni dejavnosti ne smemo prezreti, da se tudi mladina vse bolj aktivno vključuje v ljubiteljsko kulturno delo, psoebej velja omeniti MKUD Gimnazije Ptuj, Mladinski aktiv v Zavrču, MA v Dornavi, MA Kidričevo, MA v Bukovcih, MA v Stopercah in , kulturne programe, ki so jih naši amaterski kulturni delavci posredovali M DB „Haloze-75“.
• 'M
6.SPOMENISKO - VARSTVENA DEJAVNOST:	_______
Službo varstva kulturnih in naravnih spomenikov vrši za območje občine Ptuj Zavod za spomeniško varstvo Maribor, katerega strokovni delavci so na našem območju v polletnem obdobju opravili predvsem naslednja dela:	/
Arheologija:
-	Hajdina: zaščitna izkopavanja na individualnih gradnjah,
-	Hajdina: prestavitev rimske lončarske peči na novo lokacijo in izvedba vseh zaščitnih del.
-	rekreacijsko-turistični center: nadzor nad izkopom,
-	Lovrenc na Dr. p.: kontrola novogradenj na nahajališču antične , naselbine,
-	zaradi zaščite arheoloških spomenikov bodisi odkritih, bodisi neodkritih je bilo izvedenih na terenu 12 osebnih in 4 komisijski ogledi ter vrsta nadzorov pri gradnjah in adaptacijah:
URBANIZEM, ARHITEKTURA, RESTAVRATORSTVO:
-	Ptuj - mesto: končanje 1. del elaborata Ptuj - spomeniškovarstve-na valorizacija - prvi del ima naslov Valorizacija ambientov;
-	Ptuj - nove vinske kleti: sodelovanje pri oblikovanju zazidalnega načrta Krem pijeva ul. Lackova ul., Obvozna cesta;
— Ptuj - ž. c. Sv. Ožbolta: vodenja obnóvitvenih del zunanjščine,
-	Ptuj - MuršIČEVA (: izdano je bilo dovoljenje za rušenje stare 1 gradnjo nove stavbe ter navodila za gradnjo, /
-	Ptuj - Miklošičeva 6:	izdelano je soglasje za ureditev
samopostrežne restavracije Perutnine Ptuj,
-	Ptuj — Skupščina občine: podano je negativno mnenje o gradnji obvozne ceste po trasi Muršičeve ulice,
-	Ptuj - obala Drave: v zvezi z nameravano zajezitvijo Drave in sledečega dviga vodne gladine v Ptuju so bile podane pripombe na načrte ureditve novega zaščitnega nabrežja, oz. nasipa v mestu samem,
-	Ptuj - Krempljeva, 4: izdano je soglasje in navodila za obnovo fasade,
-	Ptuj - Zelenikova 4: izdano je soglasje in navodila za obnovo zunanjščine, izvajalec se ni v celoti ravnal po barvnem vzorcu, ki mu je bil predložen,
-	Ptuj - ž. c. Sv. Ožbolta: sodelovanje pri lokacijski obravnavi za novo župnišče,
-	Ptuj - Miklošičeva 1: Konus, ki je uporabnik stavbe, želi objekt temeljito adaptirati, arhitektu je bilo dano spomeniško-varstveno izhodišče za načrtovanje,
-	Ptuj - Murkova 2: uporabnik trgovskega lokala in še dela stavbe želi posodobiti svoje trgovsko poslovanje in ga povezati z večjimi posegi v stavbo - arhitektu so bila dana izhodišča za preoblikovanje stavbe, predvsem notranjščine,
-	Ptuj - dana je bila še vrsta mnenj in izhodišč za akcije na spomeniških objektih in območjih, ki so še v pripravah.
-	Lovrenc na Dr. p.: ž. c. Sv. Lovrenca - pod vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo je bila obnovljena zunanjščina tega objekta, pri delih se je pokazalo, da je prezbiterij romanski, oblika je edinstvena za ves slovenski prostor;
-	Bori - grad z okolico: izveden je bil podrobni pregled gradu in okolice zaradi priprav na »Valorizacijo z izhodišči varovanja". Taki elaborati so v planu za vsa pomembnejša območja občine Ptuj; Varstvo narave:
Zaradi zaščite okolja in zaščite nabavnih znamenitosti so bili na terenu opravljeni naslednji ogledi:
-	hidroelektratna SD II: — gradbišče — opravljenih je bilo 7 ogledov;
-	parki Ptuj, Turnišče, Dornava, Bori - 6 ogledov,
-	Mezgovci, kolonija čapelj, registracija na seznamu naravnih spomenikov nacionalnega pomena,
-	hidroelektrarna SD II: udeležba na enajstih posvetih v Ptuju, Mariboru in Ljubljani,
-	sodelovanje pri lokacijskih razpravah za daljnovode in plinovod,
-	izvršena so bila 4 predavanja na šolah o varstvu okolja.
Vse podatke, ki jih zberejo pri svojem delu delavci zavoda na terenu, obdela zavodska dokumentacijska služba, ki vodi register spomenikov, planoteko, fototeko, kartoteko spomenikov z odgovaijajočimi kartotekami pokrajin, lastnikih ter karaktetju spomenika.
7. KINEMATOGRAFSKA, RADIJSKA IN ČASOPISNA DEJAVNOST:
Na področju filmské in kinematografske dejavnosti velja omeniti, da se je pristopilo v okviru ZKPO k strokovnemu izpopolnjevanju v filmski vzgoji preko raznih seminarjev. Poseben poudarek v kinematografski dejavnosti je bil dan 30-letnice osvoboditve, saj je Kulturna skupnost datirala filmski program prav v ta namen. Osredrye mesto v kinematografski dejavnosti pa vrši Mestni kino Ptuj, kije v pivih 6 mesecih posredoval občanom 130 filmov na 362 predstavah s 67.230 obiskovalci, kar pomeni zmanjšanje števila obiskovalcev za 5,5 % v primeri z lanskim letom, to ppredvsem zaradi tega, ker ni bilo moč dobiti dovolj ustreznih filmov za šolske predstave ali pa so bili taki filmi na sporedu v neustreznih terminih za šole, kakor tudi zaradi tega, ker je kinematograf zasnoval zahtevnejši repertoar (predvajanih je bilo 66 umetniško kvalitetnejših filmov), ki zaradi svoje resnosti ni pritegoval obiskovalcev, ki težijo predvsem k zabavi.
Na področju radijske dejavnosti je Radio Ptuj vršil kulturno dejavnost po predvidenem programu, se-pravi, daje imel redne tedenske polurne kulturne oddaje in sprotno je obveščal, poročal pa tudi podajal ocene o kulturnih dogodkih v mestu in na podeželju.
Na področju časopisne dejavnosti poteka delo po predvidenem programu, se pravi, da je v vsaki številki tednika prisotna kulturna stran, oz. rubrika, ki sprotno prinaša informacije in sestavke o kulturnih dogodkih v občini.
8. DELO ORGANOV IN’ STROKOVNE SLUŽBE KULTURNE SKUPN OSTI “PT UJ :
Skupščina kulturne skupnosti se je v polletnem obdobju sestala enkrat in je na svojem zasedanju sprejela poročilo o delu in realizacijo finančnega načrta za 1. 1975, sprejela je družbeni dogovor o skupni in splošni porabi in program Kulturne skupnosti za 1. 1975.
Izvršni svet Kulturne skupnosti je imel v prvem polletju 1975 osem rednih sej, na katerih je sprotno reševal tekočo problematiko, posebno skrb pa je posvetil predvsem izdelavi osnutka srednjeročnega programa kulturnih dejavnosti za obdobje 1976-80, pripravam na III. Ptujska kulturna srečanja, merilom za financiranje kulturnih dejavnosti, kakor tudi finančnemu načrtu Kulturne skupnosti za 1. 1975; sklepal je pogodbe s Kulturno skupnostjo Slovenije o programu skupnih nalog in pripravljal predloge za sejo skupščine ter drugo.
Strokovna služba, ki je v celotni kulturni sferi kadrovsko najbolj deficitarno zasedena, je v preteklem obdobju opravljala vsa strokovna administrativna, računovodska in tehnična opravila za skupnost, poleg tega pa je sodelovala še pri organizaciji kulturnega programa ob priliki slovenskega kulturnega praznika, osrednji občinski proslavi 30-letnice osvoboditve v Mostju, organizirala vrsto koncertov poklicnih glasbenih umetnikov, oz. glasbenih skupin, gledaliških predstav, skrbela za zaključna dela na gledališki stavbi, pripravljala dokumentacijo za ureditev prostorov na letnem prireditvenem prostoru, sodelovala pri organizaciji likovne in razstavne dejavnosti, se posevečala pripravam na III. Ptujska kulturna srečanja' in izdaji Ptujskega zbornika in v osnutku izdelala srednjeročni program Kulturnih dejavnosti.
9. POLLETNA FINANČNA REALIZACIJA
A. Dohodki:	Osnutek
fin. načrta
1.	Sredstva iz bto OD Sredstya iz obrti
Skupaj:
2.	Prenos sredstev 1974
3.	Sredstva KSS
4.	Lastni dohodki
2,216.000,00
1,509.752,90
589.400.00
151.500.00
Skppaj dohodki:	4,466.652,90
Realizacija
finan. načrta Indeks: prvo poli.
1,940.106,55
81.231,80
2,021.338,35	91.21
1,509.752,90	100,00
71.587,40	47,
3,602.678,65 80,00 %
B. Izdatki:
1.	Pokrajinski muzej'
2.	Ljudska in študij, knjiž.
3.	Žgodovinski arhiv
4.	ZKPO - Obč. svet Ptuj
5.	Zavod za spomeniško varstvo Maribor
6.	Slikarska kolonija
7.	Folklorno društvo
8.	Mestni kino Ptuj
9.	Radio Ptuj
10.	Tednik Ptuj
11.	Anuitetne obveznosti
12.	SDK stroški sklada
13.	Funkcionalni izdatki
14.	Ptujska kulturna sreč.
15.	Kulturni stiki
16.	Stroški proslav
17.	Sklad Staneta Severja
18.	SAZU
19.	Ptujski zbornik
20.	Investi, in vzdrževanje zgradb
21.	Stroški organov C. Izločitve sredstev:
640.028,50
613.461.00 280.346,35 416.914,15
144.463.00
16.500.00
30.000.	00
12.000.	00
45.042.00
24.200.00 53.151,50
3.750.00
68.612,20
77.738,75
25.000.	00
20.000.	00
500.00
750.00 5.000,00
434.755,75
25.000,00
1.	Obvezna rezerva
2.	Strokovna.služba KUS
3.	Neobvezna rezerva
34.170,77
293.519,10
152.173,23
Skupaj izdatki:
3,417.076,30
Saldo dne 30. 6. 1975 znaša 586.939,90 din.
618.603,90	96,65
552.241,05	90.02
298.522,80	106,48
478.028,60	114,60
57.092,95	39,52
40.000,00	133,33
33.739.80	74,90
19.999.80	82,64
49.967,10	94,00
37.369,40	54,46
2.772,45	3,56
893,85	.4,46
55.252.50	127,08
27.610,00	30,8U
329.966,70	112,42
16.405,85	10,78
3,115.78.3,75 91,00%
Sekretar
Kulturne skupnosti Ptuj Andrej Fekonja, 1. r.
Predsednik IS Kulturne skupnosti Ptuj Feliks B a g a r, 1. r.
POPRAVEK
Pri primerjanju z izvirnikom se je ugotovilo, da je bil iz občinskega družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnega dohodka in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št 7-50/75) izpuščen 19. člen. Zato dajemo
naslednji
POPRAVEK
OBČINSKEGA DRUŽBENEGA DOGOVORA O RAZPOREJANJU DOHODKA, OSEBNEGA DOHODKA IN NEKATERIH DRUGIH OSEBNIH PREJEM-
KOV TER GIBANJU, OBSEGU IN STRUKTURI SKUPNE PORABE V LETU 1975
1. Za 18. členom se dóda novi 19. člen, ki se glasi: ■ ,,Ce se za posamezne samoupravne
interesne skupnosti ugotovi, da so sredstva, zbrana v letu 1974 iz prispevnih stopenj presegla:
-	valorizirane zneske po posanjeznih samoupravnih sporazumih je treba te presežke vrniti gospodarstvu. Metodologijo za praktično izvedbo tega določila izdela zavod SRS za družbeno -planiranje skupaj s službo družbenega knjigovodstva;
-	valorizirane zneske’ po družbenem dogo-
voru - o teh presežkih v vsaki samoupravni interesni skupnosti odloča zbor uporabnikov. Ce so bili po mnenju zbora uporabnikov utemeljeno porabljeni, se jih ne vključi v osnove sredstev za redno dejavnost posameznih samoupravnih inte-resnili skupnosti za leto 1975. Ce pa niso bili porabljeni, odloča zbor uporabnikov o namenu porabe oziroma o vračanju v skladu s 1. alineo.
Skupščine SIS se zavezujejo uresničiti določbe te dinee do 30. 6. 1975.“
2. Sedanji 19. člen postane 20. člen.
Izvršni svet
Skupščine občine Ormož
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma dvakrat mesečno, in to v četrtek. Cena posameznega izvoda 1 dinar. Naročniki Tednika ga prejemaj® brezplačno. Izdajatelj redakcija Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik MARICA FAJT. Sedež uredništva Ptuj’ [
Srbski trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje ,Jvtariborski tisk“, Svetozarevska 14, Maribor.