NOVO MESTO, 28. APRILA 1953
ŠTEV. 17. LETO IV.
1 K. D > i K it A PULJ1ICN4. GOBPUUAB-8KA    IN    K U I T (I H (J 4 VPBABANJA
Lastniki in L2il«Mil«l !i- Utir»joi «»dbort OF Črnomelj Kočevje in Novo m«*lc - I«b«la pete* - Odgo-
vorni aredtuk Tod* Goftnt« - IJrednUtvo In opravai Nov« mesto 0*ta tomandant« Staneta IS - Foatai prodal M Telefon grednUtv« In oprave 197 - Tefeo&1 raoun i>ri Narortnt bank1 » Novem nasatoi *lft-T 181 — Letna narn*ntnB MM> <Hn polletna «W> din Četrtletna 125 .<i„       T*i  '(..»H.,  .t. in lah* nrM^ir-*.. « Unhllanl
Cena 12 din
Doleni&tei list
Rdeči prapori vihralo
IV. KONGRES SOCIALISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE
Socialistična zveza in vsaka njena organizacija mora postali središče političnega življenja
Prvi dan kongresa so delegati počastili spomin na Borisa Kidriča, izvolili delovno predsedstvo in komisije, nakar so imeli referate tov. Marijan Brecelj, Miha Marinko in Boris Kraigher. Drugi dan kongresa so o poročilih razpravljale ločeno tri komisije, zadnji dan pa so sprejeli poročila ter izvolili nov glavni in nadzorni odbor.
Ljubljana, dne 27. aprila. — V soboto ob deseti uri so se zbrali v veliki unionski dvorani v Ljubljani delegati iz vseh krajev Slovenije ter številni gostje na IV. kongres OF — Socialistične zveze Slovenije. Razen 662 delegatov 186 članov glavnega odbora, so prišli na kongres tudi predstavniki Tržaških in Koroških Slovencev ter Slovencev v Italiji.
Nekaj po deseti uri je kongres začel predsednik Socialistične zveze Slovenije tov. Josip Vidmar. V toplih besedah se je uvodoma spomnil prvega sekretarja Osvobodilne fronte tov. Borisa Kidriča, katerega spomin je kongres počastil z enominutnim molkom. Posebna tričlanska delgacija je nato odnesla venec s kongresa k grobnici narodnih herojev. Kongres je nato počastil še spomin umrlega člana Glavnega odbora Lojzeta Nusdorferja.
V delovno predsedstvo so bili izvoljeni znani politični voditelji Josip "Vidmar, Miha Marinko, Franc Lesko-šek, Jože Rus, Vida Tomšič, Bori« Krai-
Od tedna do tedna
Letošnje sedme redno zasedanje Generalne skupščine OZN, ki je v preteklem tednu končalo $ soojim delom, je bilo vendarle kronano z nekaterimi uspehi. Res, da je to »zasluga« kremelj-skih sprememb, toda to le x> toliko, da so sovjetski zastopniki v Nem Yorku po novih navodilih vendarle nekoliko popustili v Ustih vprašanjih, ki se dolgo
. prcu zaradi njihove trmoglavosti niso nikamor premaknila. To je najboljši dokaz, da je na strani Moskve levji delež vseh mednarodnih nesoglasij in napetosti na svetu. Spomnimo se, kako brezbrižno so o prve mdelu zasedanja Generalne skupščine Sovjeti zavrnili indijsko resolucijo o Koreji in s tem zavrli prehod na treznejše razgovore, ki bi mogli že prej pospešiti sklenitev premirja. Zdaj pa, ko je iz Pekinga prišla spravljiva ponudba in dobila končno še blagoslov iz Moskve, ni bilo nikjer več ouir in o Pan Mun Jomu so spet sedli za zeleno mizo. Tako se torej Že o tem primeru dokaže, da kremelske »zasluge* ne gre jemati kot kaj posebnega, ampak je za zdaj le malenkostno popuščanje, kakršnega ljudje na svetu pričakujejo še veliko več, da bo hladna vojna res tudi zmrznila.
Kominformovski odnos do naše države je posebno zanesljiv barometer, ki tudi zdaj pokaže, da so sovjetska dejanja še vedno v nasprotju z nekaterimi lepimi besedami, s katerimi so hoteli v zadnjem Času zaslepiti svet. Obmejni incidenti so se v zadnjih mesecih podvojili in madžarski oblastniki, ki so na prvem mestu pri incidentih, tega prav gotovo ne počenjajo na lastno pe!.f — 8aj vemo, da o teh deželah nastane le malo Česa samostojno — ampak dobivajo zelo določena navodila iz Moskve. Tako so na kominformovskih mejah o 14 dneh aprila povzročili madžarski, romunski in bolgarski organi 496 incidentov, ki jih moremo vse pripisati Kremi ju i nnjegovi v tem primeru kaj malo prepričljivi »mirovni ofenzivU.
Seveda tudi d drugih državah ne hlastajo s prevelikim optimizmom po zagonetnih moskovskih potezah, ampak ji hhladno ocenjujejo, pričakujoč predvsem več dejanj. Predsednik letošnjega zasedanja Generalne skupščine Pearson je zelo določeno povedal, da čakajo tri preizkušnje Sovjetsko zvezo, če naj svet veruje njeni iskrenosti: podpis premirja na Koreji, sklenitev avstrijsko državne pogodbe in ureditev nemškega vprašanja. Tako se zlasti Moskva in TVashington na ose kriplje merita z izjavami državnikov zdaj tukaj zdaj tam Zgodilo se je celo nekaj za sovjetske razmere nenavadnega: moskovska »Pravdat je objavila v celoti znani Eisenhorverjev g >or. Pridala mu je seveda svoje tolmačenje in hotela marsikaj Eisenhoroerju ovreči, toda v bistvu pa je le pristala, da bo Kremelj pripravljen na zaželena pogajanja. Vse zahodne velesile so v zadnjem tednu zaozelp tudi uradno stališče do moskovskih* ponudb in ta stališča se strinjajo redvsem v tem, da, bi bilo napak oditi kakršen koli predlog, ki bi mogel služiti razjasnitvi zapletenih mednarodni hoprašanj. Na ta način bo v bodoče še precej tipanja in tehtanja z obeh »trani, ki sta se previdno lotili premikati in oaliti s poti nevarne kamne spotike.
her, Marijan Brecelj, Lidija Sentjurc, oran Polič, Tone Fajfar, L rane Lubej, France Bevk, Janez Hribar, Vlado Krivic, Jože Petejan, Olga Vrabič, Albert Jakopič in Tine Remškar.
Delegati so soglasno sprejeli predlagani dnevni red in sicer: poročilo o delu fronte med tretjim in četrtim kongresom, o vlogi Socialistične zveze Slovenije v družbenem upravljanju gospodarstva, o osnovnih nalogah Socialistične zveze na vasi. Razen teh treh referatov je kongres sprejel na dnevni red še poročilo nadzornega odbora, volitve Glavnega in nadzornega odbora ter vprašanja in predloge.
Ko so bile izvoljene še razne komisije, je dobil besedo tov Marijan Brecelj, ki je v poročilu o delu OF med tretjim in četrtim kongresom med drugim rekel:
»Naš kongres, ki uvaja v slovensko politično življenje Socialistično zvezo delovnega ljudstva, bo svojo nalogo najboljše izpolnil s tem, da bo članstvu in organizacijam Socialistične zveze prepričljivo pokazal nujnost, ohraniti vse slavne tradicije Osvobodilne fronte in jim utrdil prepričanje, sedanje delo razširiti in poglobiti v smislu nalog, ki jih terja sedanji čas. Delovne množice v industrijskih krajih, v mestih in vaseh so odločene nadaljevati pot v socializem in se boriti v vsakodnevnem življenju za socialistične odnose na vseh področjih človekovega udejstvovanja. Ta vera delovnega ljudstva v stvar socializma in njegova pripravljenost, požrtvovalno razvijati materialne in duhovne pogoje za nadaljnji razvoj socialistične Jugoslavije, bo osnovna ofora organizacijam Socialistične rveze, da bodo pod vodstvom Zveze komunistov in tov. Tita uspešno izvrševali svoje odgovorne naloge.
Izredno prisrčno pozdravljen je nato stopil na govorniški oder tovariš Miha Marinko, ki je v svojem obširnem poročilu govoril o izpopolnitvi našega gospodarskega sistema, o decentralizaciji gospodarskega upravljanja, o ostankih starega administrativnega akumuliranja. Posebej je podčrtal, da je nujno treba zmanjšati proizvodne stroške in tako uravnovesiti stroške naših proizvodov s svetovnimi cenami. Prav tako je poudarjal nujnost ekonomske rentabilnosti ter .da morajo naše organizacije obvladati ekonomske probleme. Na koncu je govoril o nalogah Socialistične zveze, o vlogi .sindikatov in nalogah komunistov, ki se morajo, kot ie dejal, izobraževati in bogatiti svoje znanje, da ga lahko posredujejo množicam delovnih ljudi in da
vzbujajo v množicah ustvarjalno pobudo za uresničitev socialističnih ciljev,
Prvi dan kongresa je govoril tudi tovariš Boris Kraigher o osnovni politični nalogi Socialistične zveze na vaša. V svojem govoru je poudaril, da socializem daje več možnosti, da resnično zainteresira kmeta v borbi za socializem skupno z delavskim razredom. Poudaril je nujnost razširitve kmetijskega področja ter sk.b za zboljšanje   kmetijske   proizvodnje   in o
važnosti boja proti klerikalnemu vplivu na vasi.
Drugi dan kongresa so delegati ločeno v treh komisijah razpravljali o referatih. V komisiji za politična in organizacijska vprašanja, so poudarili, da mora biti Socialistična zveza kot celota in vsaka njenih organizacij središče političnega življenja. Delegati so mnogo govorili tudi o vzgoji, o zamejskih Slovencih, q odgovornosti tiska in radia, in drugem.
V drugi komisiji so razpravljali o utrjevanju socialističnih odnosov in delavskega upravljanja. Posebno so poudarili nujnost boja proti birokratizmu v podjetjih, o vlogi sindikatov in drugem. Komisija o kmetijskih vprašanjih je mnogo razpravljala o kmetijsko-gospodarskih šolah, ki naj bi postale temelj kmečke izobrazbe, o ljudsko-prosvetnih vprašanjih na vasi, o vprašanju kmečkih žensk. Delegati so poudarjali izredno važnost vzgoje in izobrazbe kmečkega človeka.
Tretji dan kongresa so delegati sprejeli poročila komisij in ustrezne sklepe ter izvolili nov glavni in nadzorni odbor.
Spet se dvigajo ob prvem maju ponosni rdeči prapori delavskih vrst v pozdrav pomladi delovnega človeštva. Spet bodo žuljave roke spustile kladivo in stroj in za dan, dva pohiteli v gore, na okrašene ceste in trge, med pomlad dihajoče ozare zoranih njiv. Prvi maj — pesem pomladi, pozdrav delu in zvestim delavskim srcem, ki bijejo že leta in leta zmagoviti boj za socialistično domovino, za deželo kruha in svobode za vse, ki sta jim svoboda in ljubezen do domovine dragocenejša od vsega na svetu.
Prvi maj. Rdeči prapori vihrajo in znova govore o ustvarjalnih silah našega delavskega razreda. Revolucionarnim ustvarjalnim silam slovenskih in vseh jugoslovanskih delavcev in delavk se moramo zahvaliti ob našem skupnem prazniku za vse,' kar uživamo, kar imamo in kar delamo. Iz dela, te največje pravice človeka, raste blagostanje in napredek države, ki smo si jo s krvjo najboljših ustvarili v vojni s fašističnimi osvajalci. Vroče kipi okrog nas življenje — sredi novih borb in delovnih zmag stojimo, čvrsto združeni v nepremagljiv kolektiv borcev za socializem. Ves napreden svet pozdravlja našo pogumno borbo Poglabljanje in nenehno širjenje resnične socialistične demokracije nam prinaša uresničitev ciljev, ki smo si jih postavili po zmagovito zaključeni vojni, Vsestranski napredek države, čedalje trdnejša borbena enotnost vseh narodov Jugoslavije, krepitev obrambnih sil naše domovine za obvarovanje svobode in neodvisnosti naše socialistične domovine — vse to je hkrati boj za ohranitev svetovnega miru, prispevek k razvoju sodelovanja i:i
IV. KONGRESU OF — SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE Ljubljana
Delovni kolektiv tovarne perila Novo mesto pošilja IV. kongresu borbene pozdrave! Danes, ko praznujemo 12. obletnico ustanovitve OF, obljubljamo, da bomo z delom in učenjem dokazali, kako enotni smo za stvar svobode in za čimprejšnjo zgraditev socializma Sledili bomo kongresu z vsem zanimanjem, ker se zavedamo, da bo prinesel našemu ljudstvu novih pobud na nadaljnje zmage!
Maj živi IV. kongres OFt
Naj živi Socialistična zveza delov-judstva Slovenije!
Delovni kolektiv tovarne perila Novo mesto.
razumevanja med narodi in državami. Dosledna miroljubna politika naše države daje novi Jugoslaviji čedalje večji ugled in spoštovanje. Vrst« naših prijateljev po svetu rastejo.
Ob prvem maju bodo naše misli spet pohitele k vsem tistim, ki so s svojimi življenji pečatili plodno delo in revolucionarno ustvarjalnost Komunistične partije pred in med vojno, ki so v vrstah borcev in aktivistov OF žrtvovali vse za svobodno domovino in ki dajejo danes' vse napore za zgraditev socializma. Socialistična ideja je prodrla v srca in čustva vseh naših delovnih, predanih ljudi. Prvič se bodo letos naši rdeči prapori poklonili tudi spominu nepozabnega heroja socialistične graditve in junaka naše revolucije, tovariša Borisa Kidriča, ki letos na naš veliki praznik s telesom ne bo med nami. Njemu in vsem narodnim herojem bodo plapolale zastave v mladem majskem jutru — njim v čast in slavo, nam v spodbudo, da teh zastav ne bomo nikdar izpustili iz rok!
Delavcem in delavkam, kmetom in kmeticam, delovni inteligenci, naši mladini, borcem, podoficirjem in oficirjem naše Jugoslovanske ljudske armade, vsem narodom Jugoslavije vihrajo rdeči prapori v vetru Prvega maja. Delavski prvomajski pozdrav vsem, ki gradimo veliko bodočnost naših narodov! Delavski prvomajski pozdrav vsem delavcem po svetu, kjerkoli se bijejo za svoje pravice — delavsko čast in oblast!
Živel Prvi maj, mednarodni praznik delovnih ljudi!
Živela svobodna, neodvisna, socialistična in demokratična Federativna ljudska republika Jugoslavija!
pa po krivdi nekdanjih režimov, gospodarsko zaostali, v vojni pa so za našo osvoboditev dali vse in so tudi danes trdno odločeni mobilizirati vse lastne sile za gospodarski napredek ne glede na napore, zaslužijo pri svojem prizadevanju podporo ostalih gospodarsko močnejših okrajev. Volje do napredka, zdravih pobud in drugih pogojev ne manjka. Svet za gospodarstvo pri okrajnem ljudskem odboru ima polne roke dela z izdelavo načrtov, v iskanju strokovnjakov vseh strok, ki jih v Beli krajini tako hudo primanjkuje, ter z drugimi pripravami za uresničitev najosnovnejših nalog gospodarstva. Zadnja redna seja okrajnega ljudskega odbora je bila živahna kot še nobena, kajti šlo je za razdelitev investicijskih sredstev za letos. V vsaki občini je toliko možnosti in nujnih potreb. Uresničeni gospodarski načrti občin in okraja bi pomenili popolno preobrazbo belokranjskega gospodarstva Prav zato je borba delovnih ljudi Rele krajine za uresničitev teh načrtov tako vztrajna in zasluži vso podporo.
9. maj - "i^ski praznik Metlike
Na lanskem občnem zboru Zveze borcev v Metliki je bilo določeno, da se 9. maj proglnsi za občinski praznik mesta Metlike Ta dan je leta 1942 odšla v partizane prva večja skupina Me-tličanov, medtem ko so posamezne manjše skupine odhajale že prej, saj so Metličani doživeli svoj ognjeni krst že 2. novembra 1941 na Gornjih Lazah, ko so jih po izdaji obkolili Italijani in so v neenakem boju med drugimi padli tudi prvi trije Metličani.
Tudi letos je odbor ZB poskrbel, da bo proslava vredna spomina padlih metliških borcev in slavnih dni naše zgodovine.
24. roni - oWHn«kl nmznili Dolenjskih Toplic
Na zadnji redni seji je občinski odbor Zveze borcev Dolenjske Toplice soglasno sprejel predlog, da se 24. maj proglasi za občinski praznik. Ta predlog podpirajo tudi vsi vaški odbori ZB in Socialistične zveze delovnih ljudi. Na ta dan je bil leta 1941 prvi sestanek aktivistov OF iz topliške občine v me-niških stelnikih katerega se je udeležilo 7 domačih aktivistov in en član Izvršnega odbora OF Slovenije.
Na prvo proslavo tega zgodovinskega dogodka se množične organizacije občine Dolenjske Toplice že vneto pripravljajo. Izvoljen je poseben pripravljalni odbor iz vrst starih aktivistov in sposobnih organizatorjev, ki skrbi, da bo prvo pr&Rfovanje res praznik vse občine. Praznovanje bo združeno s telovadnimi nastopi kulturnimi prireditvami, z mimohodi m. tekmovanji posameznih skupin in pod. Pred praznikom bodo proslave se po vs.eh vaseh, zvečer pred praznikom pa bodo goreli kresovi. V Toplicah pripravljajo veliko bakljado.
zelja po gospodarskem napredku ni v Beli krajini nič manjša kot drugod, le pogoji za uresničite*! so težji. Stoletne gospodarske zaostalosti ni mogoče premagati čez noč. Za to je potreben čas, veliko sredstev in naporov, pa tudi prevzgoja miselnosti, ki je posledica te zaostalosti. Gospodarsko nezainteresiranost, ki je nastala tu pa tam v okraju kot posledica prejšnje zaostalosti, nekih nepreračunljivih obljub med vojno ter po vojni predvsem zaradi socialnih podpor, je prekinil zgodovinski VI. kongres ZKJ, ki je vlil delovnim množicam Bele krajine novega revolucionarnega poleta za gospodarski napredek. Delovni ljudje Bele krajine so spoznali, da je predvsem od njih samih odvisen gospodarski napredek in da morajo najprej do kraja razviti svoje lastne sile, šele nato pa računati na pomoč od drugod. Čeprav tega delovnega poleta pri množicah ponekod še danes ne razumejo posamezni komunisti v Bell krajini, ki so se vživeli v stare načine komandiranja in postavljanja od zgoraj, je Socialistična zveza delovnih ljudi kot celota razgibala ljudi ob raznih gospodarskih vprašanjih. Obširni delovni načrti občin In okraja so plod pobud delovnih ljudi, ki so jih dali preko svoje množične organizacije. Res je, da samo načrti in dobra volja še ni vse, kar je potrebno za gospodarski napredek. Za začetek zadostuje tudi to, računajoč pri tem, da se bodo našla seveda potrebna sredstva. Na tej osnovi je sestavljen letošnji okrajni načrt gradenj, ki so ga že začeli uresničevati.
O slabih prometnih zvezah v Beli
Pomlad v Beli krajini
»Dolenjski Ust* čestita ob prazniku dela vsem svojim bralcem, naročnikom in sodelavcem!
krajini smo že večkrat pisali v našem listu, prav tako o šolskih stavbah, ki jih marsikje sploh ni. V gradbenem načrtu za letos je predvidel okrajni ljudski odbor gradnjo šole na Vinici in v Dragatušu, gradnjo dijaškega Internata v Črnomlju ter dograditev stavbe na Pungartu v Metliki za dijaški dom. V Metliki so dela v teku, te dni pa so zakoličili tudi prostor za dijaški dom v Črnomlju, katerega gradnjo je prevzelo splošno gradbeno podjetje »Pionir« iz Novega mesta. Predvidevajo tudi gradnjo šol v Dragatušu in na Vinici. Dela na dokončanju preložene ceste Tanča gora—Stari trg so se pričela, prav tako grade tudi cesto proti vasi Drage, kjer hkrati obnavljajo šolsko poslopje.
Okrajni ljudski odbor je na zadnji seji tudi sklenil, da se predvidena tovarna pletenin zgradi v Metliki. Tam bodo te dni pričeli tudi z gradnjo vinske kleti za tamošnji vinogradniški okoliš.
Vse to so sicer skromni začetki letošnjih gradenj s še bolj skromnimi sredstvi, vendar Belokranjci upajo, da pri tem prizadevanju ne bodo ostali sami brez pomoči močnejših okrajev in Izvršnega sveta Slovenije, ki je že do-sedaj pokazal dokaj razumevanja. Za gradnjo tovarne pletenin v Metliki je doslej na razpolago komaj dobra četrtina sredstev, ki so potrebna za dokončno dograditev vseh objektov. Za opremo in razširitev obstoječih industrijskih podjetij, to je rudnika, tovarne Belsad, Belokranjske železolivarne, tovarne učil, za gradnjo v načrtu predvidene opekarne ter opremo gradbenega podjetja potrebujejo najmanj 250 milijonov dinarjev brez vsote za gradnjo stanovanj. Tega zneska, ki bi ga bilo treba investirati v obstoječa podjetja takoj, okrajni proračun z investicijskimi fondi podjetij vred ne premore. Ta vložena sredstva pa bi omogočila zaposlitev večjega dela proste delovne sile, hkrati pa bi se znatno povečala proizvodnja in dvignil narodni dohodek.
Delovni ljudje Bele krajine si žele, da bi šli v gospodarstvu in v vsem ostalem življenju v korak z ostalimi delovnimi ljudmi v naši republiki in vsej državi. Ker so, ne po svoji, pač
OB ZAČETKU LETOŠNJIH GRADENJ V BELI KRAJINI
Pobud, načrtov in volje ne manjka samo če bodo sredstva
Stran 2.
Štev. 17
Obrtnikom nesorazmerne davke,
šušmarfem tofažilne kazni, vajencem nič
Kot jara kača se vleče že vsa leta po vojni z novomeškem okraju vprašanje šušmarstva. Na vseh sestankih z obrtniki, na seji okrajnega ljudskega odbora, največ pa na vsakoletni skupščini Obrtne zbornice se o tem razpravlja. Bilo je že nič koliko sklepov, kako naj se šušmarstvo zatre, in vendar — šušmarstvo cvete ...
Tako so ponovno ugotovili delegati Okrajne obrtne zbornice na letni skupščini 22. marca letos v Novem mestu. V okraju je 89 strok obrti, v zbornici je včlanjenih 660 obrtnih obratov obeh sektorjev, v celoti pa obrtništvo zaposluje 1661 ljudi. Od tega je 485 vajencev. Pregled lanskih sklepov pravi: sodelovanje z organi ljudske oblasti je bilo dobro in uspešno, sodelovanje pri zatiranju šušmarstva je bilo pičlo, strokovnih tečajev ni bilo, politično se za obrtnike ni skrbelo, obisk tovarn ni bil uresničen... Na ovadbo obrtnikov je bilo kaznovanih samo 5 primerov šušmarstva, mnogo več so jih odkrili organi Ljudske milice, saj je bilo lani kaznovanih 245 šušmarjev, od teh 124 z denarno kaznijo, nekaj pa z zaporom. Denarne kazni pa so bile zelo usmiljene: povprečno 500 do 2000 dinarjev ka-
obrati. Tov. Cigoj je navedel primer, da ima neki kovač v občini Trebnje davčnega predpisa za tri mesece 8000 din, dočim ima kovač na Dvoru z isto zmogljivostjo samo 3000 din. Delegati občine Trebnje so povedali, da so v njihovi občini obrtniki popolnoma na tleh zaradi prevelikih davkov. Mizar Lado Požeš iz Studence je navedel, da ima samo enega vajenca in je brez strojev, vendar ima davčnega predpisa za tri mesece skoraj 30.000 din. Neka šivilja je povedala, da ima predpisa za četrt leta 15.500 din, čeprav dela sama in ima samo eno vajenko. Obrtniki v tej občini so šli na občinski ljudski odbor in predlagali, da bi sodelovali pri obremenjevanju posameznih obrtnikov, pa jih je tajnik zavrnil, češ, mi imamo dovolj sposobne uradnike, ki bodo to sami napravili brez vas. Čudno je bilo pri vsej razpravi o davkih to, da se na primer obrtniki socialističnih podjetij sploh niso oglasili, čeprav je dokazano, da socialistični obrtni obrati neprimerno več odvajajo skupnosti z akumulacijo, kot odvajajo privatni obrtniki z davkom.
Dosti je bilo na občnem zboru razpravljanja o vajencih. Obrtnik Jevni-
»"ROG«
Trgovsko podjetje na veliko za Dolenjsko
Novo mesio
želi vsem svojim odjemalcem ob mednarodnem delavskem prazniku veliko uspehovl
DELOVNI KOLEKTIV »R0G«f NOVO MESTO
zen. Ta denar vsak šušmar spravi skupaj v enem, največ v dveh dneh, potem pa lahko spet nadaljuje z delom. Posamezni občinski ljudski odbori pa so bili do šušmarjev še bolj širokogrudnL Del obrtnega davka so predpisali tudi njim in jim tako dali tiho uradno legitimacijo za nadaljevanje šušmarstva. Tak primer je bil n. pr. v Žužemberku. Sušmarji so radi pristali na delno plačilo davka in tako morda nehote priznali, da se res bavijo s šušmarstvom. V Suhi krajini cene obrtnim storitvam določajo sušmarji, ki so na ta način nasproti legalnim obrtnim obratom, ki plačujejo davek in odvajajo akumulacijo, hudo konkurenčni. V Ambrusu na primer socialistično mizarsko podjetje nima naročil, dva mizarja-šušmarja v bližnji vasi pa preveč.
Po(t?g teh stoodstotnih pa obstajajo In delajo dokaj zgage polovični sušmarji. To so obrtni delavci in pomočniki, ki so sicer zaposleni v enem ali drugem obrtnem obratu po 8 ur dnevno, prej in pozneje pa delajo doma ali pri drugih strankah. Storilnost takih v podjetju je majhna, ker pridejo na delo utrujeni in ker niso odvisni samo od zaslužka v podjetju. Jasno je, da je odnos takih do podjetja negativen in se za probleme podjetja kaj malo zmenijo, razen v toliko, kolikor gre za tem, da bi iztisnili čim večje plače. Njihova politična zavest se začenja in neha pri borbi za osebni zaslužek. Proti tem šušmarjcm-polovičarjem dosedaj ni bilo primernih ukrepov.
Plačilo davkov prav tako hudo tišči obrtnike, kot so sami povedali, najbolj pa jih jezi nesorazmerje med enakimi
kar iz Otočca je trdil, da so vajenci več v šoli kot na delu, neki mizar iz trebanjske okolice pa je bil mnenja, da so vajenci čista izguba za mojstra. Lado Požeš je tudi navedel primer mizarja Kocjana iz Biča pri Zagorici, ki ima po 8 vajencev, prijavljena pa samo dva. Ti mu delajo od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer, spijo pa kar v delavnici na oblanju. Trdili so, da je ta izkoriščevalec imel zaščito pri posameznih vodilnih ljudeh na bivšem okrajnem ljudskem odboru v Trebnjem, ker jim je delal poceni. Baje je bilo proti njemu veliko prijav, in vendar ni nihče ničesar ukrenil proti njegovemu početju. Tudi v Straži ima nek mizar vajenca, ki mu dela čez določeni čas, vse leto pa mu je baje plačal samo 200 din. Dejstvo, da so 104 vajenci padli pri izpitu, ni najboljše priznanje mojstrom.
V Novem mestu bije uprava šole učencev v gospodarstvu trd boj za obstoj vajeniškega internata, ki so ga hoteli že nekolikokrat premestiti v Smihel ali kam drugam. Obstoj internata v mestu je nujna potreba, saj hodijo posamezni vajenci vsak dan po 10 in več kilometrov daleč v mesto in nazaj in tako dnevno hodijo 3 do 5 ur. Internat bi bilo potrebno še razširiti, ne pa ukiniti. Se vedno je tudi premalo povezave med delavnico, starši ter šolo. Prav tako je še vedno prevelik priliv vajencev v močno razširjene obrti kot je krojaštvo in čevljarstvo, dočim v posameznih strokah manjka vajencev oziroma jih je premalo.
Na koncu razprave so se dotaknili še sklepanja kolektivnih pogodb v pri-
vatnem sektorju, ker je močno zanemarjeno, čeprav je rok že potekel. Se vedno je tudi odprto vprašanje socialnega zavarovanja privatnih obrtnikov. Omenjeno je bilo, da posamezne socialistične obrate vodijo ljudje brez strokovnega izpita, kot na primer krajevno mesarijo v Trebnjem, katero sta vodila dva mesarska vajenca. Izvolili so nov upravni in nadzorni odbor ter sprejeli proračun in načrt bodočega dela.
N*    Grmu uradi novomeško Gozdno gospodarstvo upravno ln stanovanjsko poslopj«
Za boljšo opremo trgovskih lokalov in kulturnejšo postrežbo
Lani julija je bila ustanovljena Trgovinska zbornica za novomeški okraj, ki pa je začela z rednim poslovanjem šele v oktobru, ko je dobila primerne prostore. V Zbornici so razen nekaj izjem včlanjene vse trgovine v okraju, manjkajo pa še industrijska podjetja, ki bi se morala prav tako vključiti v ta trgovinski organ. V okraju je 69 trgovskih poslovalnic državnega sektorja z 234 uslužbenci in 60 poslovalnic zadružnega sektorja s 175 uslužbenci. Skupni denarni promet vseh teh poslovalnic v 1. 1952 je bil 1.201,840.000 din, od tega odpade na državne trgovine 769 milijonov ali 64 °/o, na zadružni pa 431 milijonov aH 36%. V povprečju je imela vsaka državna poslovalnica 11,151.000 din  prometa,  zadružna pa
7,194.000 din. Na vsakega, v detajlistični trgovini državnega sektorja zaposlenega uslužbenca, pride 4,227.000 din prometa, v zadružni pa 2,749.000 din.
Na redni letni skupščini Zbornice koncem preteklega meseca, so delegati vsega okraja razpravljali o problemih trgovine. Osnovna problema sta oprema in zunanji izgled trgovskih lokalov ter kulturnejša postrežba. Oprema lokalov, kakor tudi njih zunanja podoba, je še zelo pomanjkljiva, ker so dosedaj temu posvečali premalo pažnje. Kulturnejša postrežba je odvisna predvsem od večje strokovne ravni in splošne izobrazbe zaposlenega kadra. Prav zato je bil to glavni predmet obravnave na skupščini. Vzdrževanje šole vajencev v trgovini v Novem mestu je sedaj v celoti pri-
Aii res ni denarja za davke v občini Semič?
Davčni zavezanci občine Semič dolgujejo precej davka še iz lanskega leta. Temu zaostanku se je pridružila še letošnja prva akontacija. Razumljivo je, da so številke davčnega zaostanka vedno večje, zlasti pri takih zavezancih, ki se plačilu davka izmikajo vse leto. Tako so prejšnji zaostanki vedno pri-štejejo novi akontaciji in s tem veča vsota dolga.
Izgovori, da ni denarja za poravnavo davkov, ne veljajo v celoti. Ne da bi upoštevali promet v občini in okraju, lahko pri površnem pregledu davčnih zaostankarjev v občini Semič ugotovimo, da so ravno taki, ki imajo denar, najbolj počasni pri plačevanju davkov. Samo nekaj primerov:
Kmet Alojzij Beršič iz Sadinje vasi je samo letos januarja prejel za prodani les 70.615, dolguje pa na davku še 20.250 din. Macele Matija iz Brezij je prejel za les 20.000, a dolguje na davku Še 8750 din; Anton Fajdiga iz Lipovca je prejel za les 10.640, zaostanka na davku pa ima 6400 din", podoben je Jože Stariha iz Movrne vasi, ki je v enem mesecu prejel za les 45.f>l0; z davkom pa je pri njem navskriž za 11.450 din. Posestnik Matija Malerič iz Movrne vasi št. 4 dolguje na davku 10.120 din, čeprav je samo za les prejel letos 44.730 din. Izidor Vrščaj iz Ne-stoplje vasi dolguje na davku 16.750 dinarjev, za les pa je prejel 47.647 dinarjev. Posestnicn Marija Novak iz iste vasi je prejela 7n les januarja 46.350 dinarjev, zaostankov na davku pa Ima 8600 din. Še težji po prejetih tisočakih je Rudolf Kump iz iste vasi, ki je prejel za les nad 70.000 din, 6000 din davčnega zaostanka pa mu ne gre iz rok. Martin Pečaver iz Nestoplje vasi je prejel za les 40.480 din, zaostanka pa ima 11.900 din. Alojzij Kapš iz Sela-Vrčic dolguje navzlic prejetim 23.400 dinarjem še nad 17.000 din davka. Lepe tisočake so prejeli samo za les tudi naslednji posestniki, pa vseeno ne poravnajo svojih obveznosti: Janez Su-štaršič iz Brezij ima zaostanka 15.750 dinarjev; Anton Stariha iz Coklavca dolguje še 13.750 din, čeprav je prejel za les nad 68.000 din; Jože Kofalt iz Krvavjega vrha št. 3 dolguje kar 31 tisočakov, akoravno je samo za prodani les prejel 54.000 din.
Navedli smo samo nekaj najbolj Izrazitih primerov, lahko bi jih pa na-
šteli še več. Vse to nam dokazuje, da je pri posameznih zavezancih premalo zavesti in odgovornosti do skupnosti. Te številke kažejo, da je denar pri posameznikih, le da jim ta ne gre iz rok. Značilno za zgoraj navedene pa je še to, da so v prošnjah za sečno dovoljenje navajali glavni razlog plačilo davka, ko pa so dobili denar, so na davek očividno namenoma pozabili.
Tudi ostali kmetje-zavezanci, ki dolgujejo še precejšnje zneske na davku, posebno tisti iz območja Crešnjevca, Cerovca in drugih vasi, ki imajo vino v kleteh In čakajo z njim na višje cene, torej špekulirajo, tudi ti pridejo kmalu na vrsto. O teh nerednih plačnikih davščin se bodo na bližnjih zborih volivcev pogovorili iz oči v oči tisti redni in pošteni davčni zavezanci, ki svoje obveznosti do skupnosti redno in pravočasno izpolnjujejo. K. M.
padlo Trgovinski zbornici. Vzdrževanje šole stane letno okrog 2 milijona din. Za to šolo prispevajo vsa trgovska podjetja po en in pol odstotka od plačnega fonda, ker pa je sedaj v šoli precej trgovskih vajencev, ki ne dobivajo od svojih podjetij nobene podpore, dostikrat še tiste minimalne plače ne in tako dobesedno stradajo, je bil na skupščini soglasno sprejet sklep, da se za vzdrževanje internata prispeva še pol odstotka od fonda plač v trgovinah. Tega prispevka bodo v glavnem deležni vajenci  revnih staršev.
Živahna razprava, ki je že močno dišala po trgovskem barantanju, se je razvila o višini prispevka posamezne poslovalnice, oziroma trgovskega podjetja, za vzdrževanje zbornice. Dolgo se niso mogli zediniti, ali plačajo od prometa ali pavšalno, končno so se odločili za pavšalni prispevek, pa tudi pri tem so »glihali«, kdo bo dal več ln kdo manj. Dosti so razpravljali tudi o različnih cenah za posamezne enake predmete v tej ali drugi trgovini. Ugotovili so, da to ni toliko odvisno od trgovine, ki ima približno vedno enako maržo, pač pa od proizvodnje
Zelo koristen je bil sklep, ki so ga sprejeli, da se ustanovi pri Trgovinski zbornici Izvozni odsek, ki bi zajel vse za izvoz primerno blago. Tako bo lahko ne samo trgovski dobiček od trgovanja z inozemstvom ostal v okraju, pač pa tudi del deviz. Med sklepi je bil tudi obratovalni čas za posamezne poslovalnice v zimski ln poletni dobi. Za predsednika Zbornice so ponovno soglasno izvolili Milko Kolenc, ravnateljico trgovskega podjetja »Rog«. Poleg upravnega in nadzornega odbora ter delegatov za Republiško zbornico so izvolili še člane Častnega razsodišča in sprejeli poslovnik za to razsodišfie. ki bo razsojalo vse primere kršenja poslovne morale.
Gostinska zbornica
za okraj Novo mesto
čestita v imenu vseh gostinskih podjetij novomeškega okraja delovnemu ljudstvu in vsem svojim gostom k 1. majul
Frančck Sajet
VATIKAN IN SLOVENCI
Protestantska slovenska književnost kot taka je bila slovenskemu narodu v resnici tuja in Škodljiva... Tako lahko rečemo, da se prava slovenska narodna književnost ne začenja prav za prav s protestantsko slovensko književnostjo, ker slovenski narod nikdar ni bil in tudi ni postal pripadnik protestantizma in ker za narodno književnost nikakor ne moremo smatrati samo jezikovno lupino brez narodnega jedra. Taka uporaba slovenskega jezika je bila marveč njega zloraba.« (Revija KA, 1942, str. 126 in 127.)
Na koncu svoje razprave dr. Turk odobrava ravnanje katoliškega župnika Ramovša iz Velikih Lašč, ki je kmetu v Trubarjevi rojstni vasi na Rašici odsvetoval, da bi »nekateri nenarodni ljudje« na njegovi hiši postavili spominsko ploščo, češ da je bil Trubar »ničvreden CJovek«. (Prav tam, str. 133.)
Rimska cerkev in katoliški monarh sta z vso zagrizenostjo preganjala te »ničvredne ljudi« ln uničevala njihovo zgodovinsko delo. Protlrefor-macljska komisija z ljubljanskim škofom Hrenom na čelu je z velikim oboroženim spremstvom prepotovala vso Kranjsko, pregnala kri-voverske pridigarje, sežgala protestantske slo-
venske knjige in z grožnjo pregnanstva ljudi vrnila h katolicizmu. Delo teh komisij so sistematično nadaljevali jezuiti, ki so 1597. leta prišli v Ljubljano.
Ker se Je reformacija oddaljevala od revolucionarnih zahtev slovenskega tlačanskega ljudstva, so jo protireformacijske komisije razmeroma lahko zatrle kot versko gibanje. Kot socialno gibanje pa se je v novih oblikah nadaljevala v bojih slovenskega tlačanskega ljudstva. Z zmago katoliške protireformacije je na Slovenskem nastal spora j popolen zastoj v slovenski kulturi:
»O protircformacijl stoji, da je ustavila raz-vitek slovenske prosvete za dve stoletji. In to ne samo zato, ker je uničila krasno protestantsko slovstvo, ampak tudi zato, ker je vnovič izključila narod iz kulturnega življenja, ga potisnila v selsko životarjenje, sama pa gojila s spreobrnjenlm plemstvom zopet latinsko ln nemško slovstvo. Narodno drevo je bilo naše zopet samo v korenini...« (Izbrani eseji in razprave Ivana Prijatelja, L, Ljubljana, 1952, str. 75.)
Po zmagoviti katoliški protireformaciji ln krvavo zatrtih  kmečkih uporih so slovenski
ljudje v revolucionarnih depresijah zasloveli kot zvesti podaniki rimskega papeža in katoliškega cesarja, čeprav je v njih živelo upanje na nekega »kralja Matjaža«, ki jih bo odrešil cerkvene in svetne gosposke. V tako Imenovanem katoliškem XVII. in XVIII. stoletju je po besedah cerkvenega zgodovinarja dr. Turka v že imenovani razpravi »lepo cvetelo versko in kulturno katoliško življenje med Slovenci«. V resnici pa je tedaj po zaslugi katoliške Cerkve zazijala velika praznina v slovenski kulturi:
»Velik znak nazadovanja je tičal v dejstvu, da katoliški cerkveni krogi, ki so v šoli po zatonu protestantizma povsod v Avstriji, kakor že v srednjem veku, zopet sami odločevali, niso osvojili protestanskega nazora o potrebi slovenskih Šol za kmeta. Za versko udejstvovanje katoliškemu kmetu umetnost čitanja nI bila tako j  potrebna, kakor protestantskemu, mimo tega so j  bili pač že tudi   med   prvimi rekatolizatorji I  možje z nazori, kakršne Je imel oni sekovski škof, ki Je 1752 v odporu proti šolam za kmeta i   zatrjeval, da ostaja slovensko In kranjsko ljudstvo katoliški veri radi tega tako zvesto, ker ne zna čitati.« (France Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva, str. 115.)
Vse bolj trhlo fevdalno družbeno ureditev so vladarji varovali pred revolucionarnimi tokovi z vse ostrejšim absolutizmom. Pri tem so j  celo rimskemu papežu krhali stare privilegije 1 in Cerkev kot najbolje organizirano sredstvo za
duhovni pritisk ln idejno obrambo fevdalnih ustanov spremenili v orodje svoje absolutistične državne politike. Prosvetljcnl absolutist Jožef II. je podrejenost Cerkve 1781. leta uzakonil v tako imenovanem Jožefinizmu, ki je z nekaterimi spremembani ostal v veljavi do 1850, leta.
Rastoča germanizacija avstrijskega prosvet-ljenega absolutizma je pri Slovencih naletela na narodnostni odpor v obliki narodnega prebujenja. Ker je bila prosvetna inteligenca potuj-čena, so bili prvi prebuditelji v glavnem nižji slovenski duhovniki, ki so v svojih spisih nadaljevali staro versko smer, hkrati pa v duhu novih prosvetljenih gesel stremeli za splošno ljudsko izobrazbo in za razvoj posvetne poezije. Kot plod lllrizma sc je pojavila ideja o zedl-njeni Sloveniji. Vendar pa demokratičnost tega narodnega gibanja ni bila globoka, ker Je bila tudi prebudlteljska duhovščina močno povezana s fevdalističnlm vodstvom Cerkve ln s samim fevdalnim redom.
To se je pokazalo v revolucionarnem 1848. letu. Duhovniško-vcleposestniško-malomeščansko konservativno vodstvo slovenskega narodnega gibanja je v radikalnem odpravljanju fevdalizma gledalo nevarnost za družbeni red. Strah pred revolucionarnimi kmeti je močno oslabil borbo za slovenske narodne pravice. Prva številka Bleiweisovih »Novic«, ki je 22. marca 1848 izšla brez cenzure je pisala:
(Nadaljevanje sledi.)
desetimi leti je z
ivistov na Pualedu
V ponedeljek 27. aprila smo praznovali dvanajsto obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in deseto obletnico zasedanja zbora aktivistov iz vse Slovenije, ki je bil v majhni in požgani vasici Pugled na Kočevskem.
V tej vasici, nad katero se je kruto maščevala fašistična roka, se je zbralo takrat nad sto vodilnih aktivistov iz v#e Slovenije, ki so od 27. aprila do 1. maja 1943 v majhni baraki med ruševinami, zastraženi od Narodnoosvobodilne vojske, zasedali in v bližini velike sovražne postojanke reševali najvažnejša vprašanja Osvobodilne fronte: vprašanja njene enotnosti in bodočega razvoja v borbi proti okupatorjem in domačim izdajalcem za osvoboditev in grečnejšo bodočnost naše domovine. Tu so bile v najtežjih dnevih, sredi krvavih bojev za osvoboditev in bodočnost slovenskega naroda uzakonjene dolgoletne težnje vseh naprednih delavnih ljudi naše dežele, ki so se pod političnim vodstvom Komunistične partije že v stari Jugoslaviji in prej borile za enotnost, za skupno usodo in srečnejše življenje v združeni Sloveniji ter medsebojno skupnost z vsemi jugoslovanskimi narodi.
Z ustanovitvijo Osvobodilne fronte,
Jože Kla-rič: ■
katere dvanajsto obletnico praznujemo letos, je bil uresničen prvi korak na tej poti. Osvobodilna fronta je v procesu svojega razvoja postajala vedno večja in trdnejša zveza delavcev, kmetov in delovne inteligence. Res je OF v svojem začetku imela več ali manj koalicijski značaj, kar je zgodovinska posledica takratnih družbenih razmer in političnih grupacij. Ta njen koalicijski značaj se je odražal v razmerju med njenimi osnovnimi ustanovnimi skupinami: Komunistično partijo, ki je dala pobudo za njeno ustanovitev, krščanskimi socialisti, naprednim in demokratičnim delom Sokola ter naprednim delom naših kulturnih delavcev.
Ta njen več ali manj koalicijski značaj je v njenem začetku popolnoma opravičljiv, zlasti še, če upoštevamo politično razdvojenost in razcepljenost naprednih sil na razne politične grupacije, ki so obstajale pred njeno ustanovitvijo. Za pravilno rešitev tega nadvse važnega in zamotanega vprašanja se imamo zahvaliti predvsem vodstvu Komunistične partije, ki je našlo in odprlo to primerno in široko pot k močnemu in enotnemu narodnoosvobodilnemu gibanju in enotni politični organizaciji, v kateri so razdvojene ter
Peter Kalan nas je poslednjič zbral okoli sebe
15. april nam bo ostal v trajnem spominu, tako kot nam ostajajo v spominu dogodki, ki človeka zajamejo in pretresejo najgloblje v srce. Ko smo 15. aprila spremljali na zadnji poti junaka in človeka med junake, njegove nekdanje soborce, smo začutili vsi tisto globoko bol, ki jo nekoliko olajšajo le iolze. Ves slovenski narod in večina delovnih ljudi Jugoslavije je spremljala Borisa Kidriča na njegovi zadnji poti po beli Ljubljani; eni v sprevodu, drugi v špalirju in mnogi pri radijskih sprejemnikih.
Ko so govorili torariSl Tito, Kardelj, Marinko in ostali, js sklonilo glave vse jugoslovansko delovno ljudstvo. Poslovilne besede tovariša Kardelja so nas tako pretresle, da je zajokalo milijon Slovencev in več milijonov Jugoslovanov. Občutili smo, da govori prijatelj prijatelju, soborcu, ki sta oba del naših borb in zmag in z neštetimi nitmi povezana s slehernim borcem narodnosvobodilne borbe, z vsakim delovnim človekom naše revolucije, s ti-
Osnutek spomenika, ki ga bdoo do je čeoju v spomin 2400 žrtev kočevskega
stim človekom, za katerega gradimo resnični socializem. Zato smo občutili ta dan, kot bi nam nekdo trgal del naše borbe, del nas samih, trgal tisto, kar je bilo tako tesno povezano z vsemi dogodki naše dosedanje borbe. In tovariš Kardelj ne bi mogel tako človeško toplo in v srce segajoče govoriti, če ne bi občutil, da je žalostno kot on vse jugoslovansko delovno ljudstvo.
Toda v dneh žalovanja za tovarišem Kidričem smo občutili poleg velike boli tudi ponos in veliko moč, ki prihaja iz zavesti, da nas je mnogo, mnogo, ki enako mislimo in smo povezani v veliko jugoslovansko družino in z njo t delovnim ljudstvom vsega sveta. Ob takih mislih smo vedno ponosni, da imamo take ljudi kot je bil Boris Kidrič in kot so tovariši, ki so ga nesli po stezi trga Herojev v s cvetjem posuti grob.
Zato je bil 15. april dan velike žalosti, pa tudi dan ponosa in ljubezni do naše stvari, dan, ko izginejo vse dnevne nevšečnosti, vse sebičnosti. Mar si niso naši občutki ob takih dneh podobni? Spomnimo se na kočevski Zbor odposlancev slovenskega naroda, na sprejem prve slovenske vlade v Ljubljani, na proslavo slovenskih brigad v Toplicah in še na mnoge druge podobne velike dogodke. Ob takih prilikah občutimo bol za onimi, ki so bili med nami in jih ni več, hkrati pa moč in enotnost ljudskih množic, tistih delovnih ljudskih množic, o katerih je tov. Kidrič tolikokrat z zaupanjem in ponosom govoril.
Zato bi lahko po partizansko rekli: To je bil Kidričev poslednji, toda največji miting in Peter Kalan nam je tega dne molče največ povedal.
seni postavili o Ko-okruja v letih NOV
nacionalno in socialno izkoriščane delovne množice našle in imajo še danes edino pravo mesto za interese vseh poštenih ljudi ne glede na njih versko prepričanje in nacionalno pripadnost.
2e v Dolomitih je Izvršni odbor OF v zimi 1942-43 napravil analizo takratnega notranje-političnega položaja in osnovnih političnih sil, ki jih je zajela
EUltpoqOASO0Up0JBU
vstaja in boj proti fašizmu ter začel utrjevati enotno politično organizacijo slovenskega naroda
— Osvobodilno fronto. V tej zvezi je bila sprejeta dolomitska »izjava«, katero so pripravljali in podpisali predstavniki treh osnovnih političnih skupin: za Komunistično partijo tov. Kardelj, Kidrič in Leskošek, za Sokole Lubej Franc in za krščanske socialiste tov. Marjan Brecelj, Tone Fajfar in Kocbek. Ta izjava Je pomemben, preskusni kamen ter mejnik v kovanju politične enotnosti in notranje konsolidacije OF z določitvijo pravilnega mesta in vloge Komunistične partije v njej. Tako je Osvobodilna fronta postala skupna in enotna politična organizacija z enotnim vodstvom in enakimi skupnimi dolžnostmi vseh njenih članov.
Izvršni Odbor Osvobodilne fronte je v teh časih zapustil Dolomite in se s težavo prebil na Dolenjsko, kjer Je na seji 23. aprila 1943. leta sredi roških gozdov sklenil sklicati prvo večje zborovanje vseh vodilnih političnih delavcev in vojaških političnih funkcionarjev Slovenije. Na zborovanju, ki je bilo od 27. aprila do L maja na Pugledu, je tov. Kardelj po vsestranski analizi notranjega in zunanjega političnega položaja podkrepil in znova utemeljil pravilnost dolomitske izjave. Tovariš Kidrič pa je na tem zboru podal izčrpen pregled političnega ln organizacijskega razvoja OF, Antliašistične zveze žena in Zveze slovenske mladine. Tri dni so na Pugledu najvidnejši vodilni politični delavci Slovenije pretresali takratni politični položaj in kovali načrte za bodoče delo in borbo OF.
Fašizem se je v tem času znašel v veliki krizi, ki ga je porinila v defenzivo. Z zborom političnih aktivistov OF na Pugledu so bile okupatorju in domačim Izdajalcem spodrezane zadnje korenine na slovenskih tleh. Začel se je vsesplošen polet narodnoosvobodilnega gibanja, ki se je razširjal in znova okrepil celo globoko v sovražnem zaledju. Ves poznejši razvoj borbe in dela Osvobodilne fronte je pokazal pravilnost zaključkov Zbora aktivistov na Pugledu. Sovražni naklepi Crtomirja in drugih so bili do kraja razkrinkani.
Novo mesto ima 6194 prebivalcev
Po prvih znanih podatkih zadnjega ljudskega Štetja ima Ljubljana 135.555, Celje 25.455, Maribor 75.907, Kranj 17 tisoč 861, Novo mesto 6194, Ftuj 8233, Jesenice pa 15.811 prebivalcev. Prebivalstvo Novega mesta je torej od zadnjega ljudskega štetja občutno naraslo.
Izdajalska vloga vrhov bivše katoliške stranke, ki so šli v odkrito sodelovanje z okupatorjem in strašili ljudstvo zlasti pa vernike pred Osvobodilno fronto in Komunistično partijo, je postala očita. Protiljudska duhovščina je pozivala vernike na sodelovanje z okupatorjem, proti Osvobodilni fronti.
Boris Kidrič — Peter Kalan na Bazi jeseni 1944
?0 o kočevskem Rogu
Ljudje pa so iz dneva v dan bolj prihajali do spoznanja, da je njihovo mesto v Osvobodilni fronti. Tako se je vrhovom protiljudske klerikalne reakcije zrušila kamen po kamnu docela vsa stavba. Izkazalo se je, da so vse protiljudske in reakcionarne sile, ki so našle
svoje utelešenje v izdajalskih vrhovih protiljudske duhovščine, imele le toliko moči, kolikor jim je okupator dajal opore in nič več.
Tako je bil zbor aktivistov na Pugledu močan uvod v nov polet narodnoosvobodilnega gibanja v spomladi leta 1943 in pogoj nadaljnjega razvoja zmagovitega narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije. Bil je močna politična podlaga za aktivizacijo in pritegnitev vseh patriotov v Ljudsko fronto proti fašizmu, kar je močno oslabelo sile okupatorja ter bele in plave garde in vseh odtenkov »zlate sredine« in ostale protiljudske reakcije.
Njegov pomen ni le v tem, da je močno utrdil enotnost Osvobodilne fronte, brez katere bi ne bilo vseljud-skega protifašističnega osvobodilnega boja, ampak je postal praktična in teoretična osnova za uresničitev ene izmed temeljnih točk Osvobodilne fronte, ki pravi, da prevzame oblast delovno ljudstvo v svoje roke. Rešeno je bilo torej tudi vprašanje bodočnosti slovenskega naroda. Utrditev enotnosti Osvobodilne fronte ter jasni izgledi za bodočnost so vplivali na to, da se je narodnoosvobodilno gibanje razvijalo v tako mogočno silo, ki je ni bilo in je ne bo nikomur nikdar več mogoče ugnati.
Zavedajoč se tega neprecenljivega pomena Zbora aktivistov na Pugledu, je pripravil Okrajni odbor OF Kočevje proslavo njegove desete obletnice na Pugledu s srečanjem partizanskih pa-trol in skupin aktivistov-terencev, kar se je Izvršilo v nedeljo 26. aprila. S tem je bil dan tudi najlepši in največji poudarek IV. kongresu Osvobodilne fronte Slovenije, ki je dan prej pričel s svojim delom.
Ob priliki proslave desete obletnice zasedanja prvega Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, ki je bilo od 1. do 3 oktobra 1943. leta, pa bodo tudi na Pugledu večje svečanosti. Tako bomo delovni ljudje v partizanski Kočevski znova dokazali, da v naših srcih gori in se odvija z neugnano rastočo silo velik plamen goreče ljubezni do domovine in ustvarjalna volja ter pripravljenost, vztrajati v borbi za ohranitev vseh pridobitev narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije ter za zgraditev socializma. Plamen, ki nam ga je v srcih vžgala Komunistična partija in pozneje pred dvanajstimi leti Osvobodilna fronta, ne bo v nas nikdar več ugasnil. Tone Ožbolt
Titova štafeta letalcev bo 3. maja v Prečni
Novomeščanl In ostali prebivalci Dolenjske trotovo se niso pozabiti aeromltlnga, ki je pokazal septembra 1950 v Prečni precejšen napredek letalstva na Dolenjskem. Po mitingu je delo Aeroklnba sicer nekoliko zaostalo, lani pa se Je spet precej raz-živelo. V letalski Soli v Prečni so se vzgajali mladi ljudje v letenju In sestavljanja raznih delov letal. V Novem mestu Je modelarska delavnica, kjer mladi modelarji navzlic temu, da Jim Se nI nspelo dohiti primernega prostora, pridno napredujejo In so šil letos 26. aprila celo na republiško tekmovanje modelarjev v Ljubljani.
Hanger, katerega smo pričeli gradttl leta 1950, se vedno nI popolnoma dograjen. Manjka mu Se cementna plošča v notranjosti, napraviti In vstaviti Je treba vrata, napeljati tračnice, splan trati prostor pred hangarjem, da bomo letala lahko vozili vanj. nredltl je treba električno napeljavo ln ge marsikaj dmgega. Vsa ta dela čakajo novi odbor, ki Je bil izvoljen na zadnjem obenem zboru. Vendar pa Aeroklnb za vse to nima denarnih sredstev. Aeroklub Novo mesto Je tudi del velike organizacije Letalske zveze Jugoslavije, katere pokrovitelj Je raarSal Tito. Tudi v naSem Aero-klubu se vzgajajo mladi kadri letalcev ln padalcev — čuvarjev neba. Zato prlčakn-jemo, da bodo za delo te važne organizacije pokazala razumevanje vsa naša podjetja ln ustanove In Jo podprla, kakor Je treba.
Občni zbor Je članom nakazal vrsto no-
T/h ,nal0J'jkI J.,h.J? trebB »Praviti v »v ljenje. Med prvimi in zelo častnimi je Titova štafeta letalcev, ki bo letos prvič tudi na Dolenjskem Letalska štafeta Slovenije bo preletela progo LJubljana-Maribor— Suf£ r S°7° ^""to — LJubljana - Lesce - Po-stoJna-Pola. V nedeljo  3. maja ob 11. nrl
teidne n° fixta.fet2, iz Ce,ia priletela na letališče v Prečni. Tu bo najprej otvoritev letne letalske sezone, nato pa predaja našega pozdravnega pisma za marfala Tita. Na našem letališču bo Stefeto prevzel pilot
Aerokluba Novo mesto, ki bo 1 njo polete! do Ljubljane, tam pa Jo bo predal Ljubljančanom. Po odletu štafete bo na letališču v Prečni propagandno letenje z motornim (n jadralnim letalom za goste.
Meseca maja se bo uresničila tudi želja štirih novomeških pilotov. Republiški odhor Letalske zveze nam Je dodelil motorno letalo PO-2, ki ga bomo uporabljali za padalstvo In vlečenje jadralnih letal. Na njem bod naSI piloti pokazali Novomešč&nom svoje znanje. Jadralcem, padalcem ln modelarjem na bodo razlagali ustroj motornega letala. Tudi nad Novo mesto jih bodo kdaj pa kdaj popeljali.
V sklopu bodočih nalog Je predvidenih tudi več predavanj na Ljudski univerzi ln predvajanje filmov o letalstvu.
Obsežne so naloge, ki čakajo novi odbor In članstvo Aerokluba Novo mesto. Način In oblike dela v tej organizaciji so tako pestre in zanimive, da bo naša mladina prav gotovo pokazala kar največ razumevanja za udejstovanje v njej. Vabimo Jo, da se v čim večjem številu vključi v vrste mladih letalcev In padalcev. Prav gotovo pa bodo pokazala malo več razumevanja kot doslej tudi naša podjetja, ustanove In množične organizacije, ki naj plemenito delo — vzgojo mladih letalcev ln padalcev — podprejo finančno ln materialno. Letalstvo na Dolenjskem Ima vse pogoje za razvoj, zato ga krepko podprimo! -M.
ZBOR RODU GORJANSKIH TABORNIKOV
Rod gorjansklh tabornikov priredi v soboto, dne 2. maja pohod na Gorjance in se bo udeležil proslav Gorjanskega bataljona. Zbor bo ob 4. uri zjutraj na Glavnem trgu.
e greš iz Novega mesta skozi Prečno proti Dol Straži, te po poUiugo-urni hoji pot privede v Podgoro. Vasica leži v vznožju strme Nove gore, ki se vanjo takoj za cesto vzpenjajo vinogradi. Na levi strani se ti pogled odpira proti Novemu mestu in Gorjancem, pred teboj pa se v dalji kažejo obrisi Ljubna. Podgora .ima kakih petnajst hiš in spada pod prečensko občino. Tu so se sredi preteklega stoletja naselili starši Frana Levstika, slovenskega pesnika, pisatelja, dramatika, kritika, jezikoslovca in bojevnika za resnico in pravico.
Levstikov rod izvira iz Spodnjih Retij pri Vel. Laščah. Pisateljev oče je imel tam skromno posest, obsega-jočo komaj osmino grunta. Ko je zvedel, da je v Podgori naprodaj posest Flori j a na Sajeta, jo je kupil in prepisal na sina Matijo, prodal dom v Retjah in se 1855 ali 1856 preselil v Podgoro z ženo, sinovoma Matijo in Janezom ter hčerama Heleno in Mico. Pisatelj z očetovo prodajo ni bil zadovoljen, kajti preveč je bil navezan na rojstni kraj. Celo po preselitvi domačih je rajši zahajal v Retje in med drugim tu pri sosedu Iliji zasnoval znamenitega Martina Krpana.
Danes v Retjah ni več Levstikovih sorodnikov: pisateljevi bratje in sestre so umrli ali neporočeni ali brez otrok. Edini pravi sorodniki so torej potomci
Pri sorodnikih pisatelja Frana Levstika v Podgori
pisateljevega brata Matije v Podgori.
Oddolžimo se spominu genialnega pisatelja in stopimo k hiši, ki ima nad vrati napis: Podgora, št. 6! Ko si radovedno ogledujemo dom, se nam približa visok, žilav, še ne 50-letni možak, ki se je ravno pogovarjal z nekom pred hišo. Ze po obrazu sodimo, da bi utegnil biti gospodar. Prijazno, toda ponosno pritrdi na naše vprašanje in že smo sredi pogovora. Ime mu je Jože in ima deset otrok: pet fantov in prav toliko deklic; najstarejšemu je 17 let, najmlajšemu poldrugo. Posest je prevzel po svojem očetu Francu, le-ta pa je bil sin pisateljevega brata Matije; torej je današnji gospodar pravi pisateljev pra-nečak. France bi nam gotovo vedel o njem povedati kaj več, žal pa je pred tremi leti umrl, star 78 let.
Posest, ki jo je kupil pisateljev oče v Podgori (21 oralov), je še vedno v rodbini, samo stari vinograd je opuščen ker je zaradi strmega brega zemlja sčasoma spolzela v dolino.
Pisatelj je bil v Podgori le malokrat po družinskem izročilu največ osemkrat Eil je dober, pošten človek, le nekoliko siten. »In trmast, kakor so trmasti vsi Levstikovi moški še danes!« pristavi s smehom gospodarjeva sestra Mica, k' se nam je med pogovoiom pridružila
Prav ona je po sodbi domačih pisatelju najbolj podobna, zlasti v čelo in nos.
Kakega Levstikovega rokopisa ali pisma pri hiši danes ni. Pisateljev brat Matija je menda veČino prodal trem ljubljanskim gospodom za 470 goldinarjev. Edini spomin nanj je v Podgori še: štirioglato zrcalo v okviru, pritrjenem pokončno na skrinjico s predalom, močno preperela omara, ki mora biti nekje na kašči, trenutno založena srebrna žepna ura s pokrovčkom in tintnik iz belega porcelana. Vse to je po pisa-teljivi smrti pripeljal domov brat Matija. O palici in očalih, ki jih omenja dr. Alojzij Turk v Življenju in svetu, 1931, ne ve Jože Levstik ničesar.
Na prijazno povabilo stopimo še v hišo. Iz veže vodijo desna vrata v večjo sobo — »hišo«. Nasproti nam pride visoka, močna 70-letna ženska — gospodarjeva mati. Ker nam je sin prej ni omenil, smo sprva kar presenečeni. Brž izrabimo priliko, da poizvemo še to in ono iz starejšega, torej še zanesljivejšega vira.
Gospodarjeva mati vdova Marija je loma iz dobrepoljske družine Sporer-levlh. K hiši se je priraoŽila 1399. leta. torej pisatelja ni poznala več, saj je jmrl dvanajst let poprej. Kar ve o njom, ve iz pi ipo\ jrlovanja tasta Ma-
tije, umrlega 1902, in svojega moža. Kadar jo kaj vprašamo, nam takoj vpade v besedo: »Le čak'te, bom jaz povedala, pa vse po pravic', kot se mora.« O moževem stricu pripoveduje s spoštovanjem in sočutjem in ga onika. Od časa do časa preneha govoriti zaradi hudih bolečin v nogi in glavi, ki jo mučijo zadnja leta. Pozna se ji, da je veliko brala in da je razumna ženska.
Vdova pripoveduje:
Levstikovi v Podgori so zadnji moški potomci pisateljevih sorodnikov. Kot edinega pravega sorodnika so njenega sina povabili 1931. leta tudi k Levstikovim slavnostim v Vel. Lašče.
Pisatelju se je v življenju slabo godilo. Po končanih šolah mu je mati rekla, ker je doma trda predla: »Zdaj si moraš pa sam pomagati.« Pri hiši je bila namreč revščina, včasih tudi slabe letine in ga niso mogli podpirati. Zgodilo se mu je nekoč, menda na Dunaju, da je papir zvijal v kepe in jih jedel, da bi potešil hudo lakoto. »Na graščini« — to je pri Pacetu, kjer je bil za domaČega učitelja — »so pa stric imeli eno zaljubljenost.« Zanimivo pa }e, da se je v družinskem izročilu str-1 nila ljubezen do Zidarjeve Tone in Franje MalenŠkove v eno: vdova govori namreč le o Franji.
V zadnji bolezni je bil pisatelj velik revež. Stanoval je ob Ljubljanici. Gospodinja se zanj ni brigala. Čeprav z bratom Matijem zadnja leta ni imel dosti stikov, ker sta se bila drug drugemu odtujila, si je pred smrtjo vendarle zaželel njega in sestro Micko. Sla sta v Ljubljano. Brat je bil tako slab, da je Matija ostal pri njem štirinajst dni. Vendar ona ne ve, ali je umrl že takrat, ali pa je šel Matija ob smrti še enkrat v Ljubljano.
Pisateljeve stvari so pripeljali nato v Podgoro, v kolikor jih ni prodal že v Ljubljani. Pisateljevo obleko je menda nosil za njim še njen mož; to je prav tista, ki je v njej naslikan. Na podobi pok. novomeškega slikarja Germa, narejen po fotografiji. Na vsakega od bratov in sestra je prišlo 400 goldinarjev dediščine. Pisateljeva očala so menda res bila nekoč pri hiši, kakih rokopisov in palice pa se ne spominja. Na pripombo, da so palica in očala bila, kakor je čuti, v lasti potomcev tiskarja Krajca, pravi: »Lahko da, z Matijem sta si bila zelo na roko, pa mu jih je najbrž on dal.«
O hiši pa pripoveduje tole: Današnja stoji na istem mestu, kakor je stala nekoč in je iste velikosti. Ko se je ona omožila, je bil dom precej zanemarjen, leva polovica je bil sploh lesena Hiša je bila nižja in s slamo krita. Vhoda s ceste ni bilo, ker so bila
Poznate dolenjsko pesnico - pionirko?
Kdo izmed dolenjskih pionirjev ne pozna mlade In še mnogo obetajoče pesnice Ivanke Hribarjeve, doma iz Vrha pri Žužemberku? Prebirali ste že njene pesmice v »Pionirskem listu«. Zužem-berški pionirji Ivanko dobro poznajo. Imajo jo tudi radi, z veseljem in zanimanjem poslušajo in prebirajo njene pesmice, ki jih je že lepo število.
Dobro uro iz Žužemberka je vasica Vrh, kjer je domek naše Ivanke. Na robu doline reke Krke ždi mala hišica. V njej je prijokala na svet 23. oktobra 1936. Mladost ji ni bila postlana z rožicami, pač pa kakor vsakemu kmečkemu otročiču brez posebnih doživljajev. Starši niso imeli časa misliti nanjo, imeli so veliko drugega dela in skrbi, da so preživljali več nedorastlih otrok. Ko se je zavedla življenja, je mlado dušo prevevala velika ljubezen do staršev, male rodne hišice in do rodne slovenske zemlje, kjer ji je tekla zibelka. Kako mora slovenski pionir ljubiti svojo drago domovino, je Ivanka napisala v šolski zvezek s temi prelepimi besedami:
»Zato te ljubim, draga dežela materina, draga moja domovina, ker si se tako junaško borila ...« Ivanka hodi zdaj v IV. razred nižje gimnazije v Žužemberku ter je vzorna in pridna dijakinja. Učitelji jo imajo zelo radi. Kaj bi je ne imeli, ko sama pravi, da JI je učenje glavna skrb.
»Zavedam se, da bom s svojim znanjem nekoč koristila sebi in domovini«, tako pravi o sebi.
51. H.
Gore visoke, reke globoke pozdravljajo tebe — slovenski junak.
Gaji zeleni, sneiniki ledeni
Se čujejo borcev junaški korak.
Temni lesovi, Širni gozdovi tiho šumljajo: da bil si junak!
Gorenjska, Dolenjska, vsa zemlja
slovenska
$e v sanjah posluša neustrašen korak.
Da bo svobddna, zemljica rodna, zapustil si mamico — mladi junak.
Cez njivic razore podal si se v pore: Svobćda, svobćda je pel ti korak!
Pred tabo smrt bleda, lakota, beda, a bil si neustrašen, mladi junak/
Zdaj vse te proslavlja in vneto
pozdravlja.
Zdravo/ ti kličemo — hrabri junak!
Ivanka Hribar.
2a rusmMo
Magični kvadrat
Izpolnite kvadratke e številkami od 1 do 10 tako, da dobite pri seštevanju v vse Ji smereh vsoto 15. — Poiz« kuarte večkrat ln z raznimi številkami, prvič vam verjetno ne bo uspelo 1
POZNATE ŽIVALI?
V naslednje stavke se je skrilo nekaj domačih in tujih živali — poiščite in izpišite jih!
1. »Otroci, le ven pojdite, ko ie tako lepo vreme I < je dejala mati Gerlo viceva.
2. Bojan se misli po končani gimnaziji posvetiti risanju, Marjan pa kaže, da bo pesnik.
3. Kadar so vaeovali na vasi fantje, so vto noč uikali ln prepevali.
4. Danes Je le nekoliko toplejši zrak kakor je biJ včeraj.
5. Kozarec mleka mi še res ne škodi, dva ali trije pa so kar preveč.
Križanka »šahovski konjiček«
Vodoravno: 2. pregovor, 4. del obleke, 6. gorovje na Dolenjskem, 9. igralna karta, 10. žensko ime (2. sklon množine), 11. jopica, 13. neodločena igra, 14. mene, 15. enota za merjenje električnega upora (fonetično), 16. glasbilo, 18. vojna (hrv.), 19. osebni zaimek (ednina), 20. osebni zaimek, 21. rabi voznik, 23. majhne ure, 25. sestavlja telo, 26. oblika pom. glagola biti, 29. obrtnik, 32. letoviški kraj na Gorenjskem.
Navpično: 1. jokanje, 2. skupina čebel, 3. mongolski poglavar, 4. dva enaka »oglasnika, 5. oblika glagola vcepiti, 6. njega, 7. del kolesa, 8. vrsta vrbe (žensko ime), 12. zavoj, 13. zelena žaba,
14. mesto na štajerskem, 17. vas pri Novem mestu, 22. konec, uspeh, 23, udaTcc, 24. vrsta razprave, 25. nam kaže čas, 27. vzvi&ene lirske pesmi, 28. pamet, 29. skrajni konec suhe zemlje. 30. staroslovaaska pijača, 31. učenje.
Rojaki v Ameriki za sentjernejski spomenik
Poročali smo že, da zbirajo Dolenjci v Ameriki prostovoljne prispevke za spomenik padlim junakom šentjernej-ske doline. »Prosveta< piše 16. marca, da zbirka narašča.
Jerrv Gorentz, ki vodi zbiralno akcijo, poroča med ostalim, da mu je John Paulič poslal 5 dolarjev.
»Bral sem v Prosveti, da pobiraš za spomenik v št. Jerneju. Tudi jaz prispevam zaradi moje nečakinje, ki tam stanuje. Piše se Bučar. Njenega moža so belogardisti ustrelili pri večerji. Beli so prišli v hišo, vzeli moža ven in ga ustrelili zadaj za hišo. Nečakinja je prišla in ga dvignila v naročje, kjer je izdihnil svoje življenje. Tako so delali hlapci dušnega pastirja Rozmana, katerega nekateri ljudje še danes smatrajo za škofa. — Jaz sem doma iz Ore-hovice,« zaključuje pismo John Paulič iz Gardena v Kaliforniji.
»Nisem tam doma, sem pa Dolenje kot si ti. Darujem zato, ker je akcija zgodovinskega pomena,« piše Gorentzu v svojem pismu Mihael Tomec iz John-stowna, ki je prispeval za spomenik 5 dolarjev.
Rojak Anton Gregorič iz Calumeta, ki je poslal 4 dolarje, pravi v svojem pismu med ostalim: »Doma sem iz vasi Groblje. Prej sem daroval za spomenik v Žabji vasi, sedaj pa berem, da zbirate tudi za spomenik v št. Jerneju, zato prispevam tudi vam .. .<
Frank Mikulič iz Johnstovvna pa piše takole: »Jaz nisem iz Št Jerneja, ampak iz Brusnic, št. Jernej mi je dobro poznan, tja sem hodil na semenj. Prispevam tri dolarje, c
Poleg Mary Furarjeve in Jerryja
Gorentza zbira prispevke za sentjernejski spomenik padlim borcem za svobodo tudi mrs. Vratarič v Luzernu, Pa.
Belokranjski ribiči so podali letni obračun
Pred kratkim Je bil v Črnomlju letni občni zbor Ribiške zadruge, na katerem so člani pretresli delo v minulem letu. Glavna akrb zadruge v kateri Je bilo lani včlanjenih 71 ribičev, J« bila predvsem poživitev redkih belokranjskih voda z ribjim zarodom. Beda krajina, ki Je poleg Suhe krajine z vodo skoraj najrevnejši predel Slovenije, saj tečejo poleg mejne Kolpe po njej samo Se majhne vode kot Lahinja. Krupn, Dob-lioica in Nerajeo, pao zasluži, da se vsaj v m t smotrno goji ribji zarod, r/ako so bile že pred dvema letama v nekatero vode vloženi krapi in v Dobil«leo amerikanske postrvi, ki pa Jim tu verjetno ??, pr j.a' kor «o *» iz nje odselile. Zato Je bilo sklenjeno, da bodo letos namesto amerikanskih vi o« li domače potočne postrvi, ki jih bodo spustili v Krupo in 2000 za poskuS-njo tudi v metllAkl potok Obrh-
Paziti pa bo treba, da se bo, ko bodo cez dve, tri leta te ribe godne, vršili re» pravi športni od lov pri teh kakor tudi pri drugih ribah, o čemer na žalost pri nekaterih Slanih - na srečo so to samo izjemel — danes no moremo trditi. Tako so se celo na obenem zboru oglasMi nekateri zagovorniki noćnoga ln dnevnega lova na vrvico, kar pa je večina strogo obsodila. Zato je v prihodnje dovoljen samo Športni lov s trnkom, blestivko ln drugimi vabami ter bodo elani obenem z Ljudsko milico budno pazili, da se bo ta sklep, ki velja povsod drugod, tudi v Bell krajini strogo izvajali. Prav tako bodo zapečatene vse vrše in mreže Kdor se bo v lovu pregrešil, temu pač ne bo več mesta med pravimi ribiči.
Minulo lete je tudi bil ulovljen v Kolpi najtežji som po vojni (25 kg). Sklenjeno j« tudi bilo, naj bi ribiči ake večje komade podarili socialnim ustanovam kot Domu onemoglih v Metliki, Dečjemu vzgajalksču v Uradacu ali Mladinskemu domu v Semiču. Na ustanovnem občnem zboru Ribiškega
društva, ki je nadomestilo prejšnjo Ribilko zadrugo, Je blil ponovno izvoljen lanskoletni predsednik tov. Vinko Fabjan iz Črnomlja,
Će se človeka loti zajec,..
Doma je zmanjkalo moke in mama je naložila 14-letnemu Ivanu v nahrbtnik nekaj žita, da ga odnese v mlin. Ta je res oprtal vrečo ali žakelj, kot pravijo v Beli krajini, in se po bližnjici podal v mlin. Ko se je z vrečo na hrbtu pretikal skozi vrzel v vaškem plotu, je zagledal pod grmom spečega divjega zajca. Hitro je odložil vrečo, se tiho približal zajcu in ga zgrabil za ušesa ter dvignil. Zajec, ki takih »sanj« ni pričakoval, je seveda obupno brcal z nogami. Ker ga je Ivan držal za ušesa, obrnjenega proti obrazu, mu je zajec s krepkimi zadnjimi nogami kaj hitro raztrgal srajco in do krvi spraskal prsa.
Ko je Ivan zagledal raztrgano srajco in okrvavljeno kožo, je zajca spustil in se jokajoč vrnil domov. Mati, videč Ivana, da se vrača krvav ln jokajoč, ga je vprašala:
»Ja, Ivan, kdo pa te je?«
Med hlipanjem ji je sinko odgovoril:
»Zajec me je...«
»No, ta Je pa debela,« Je menila mama, »še nikogar na svetu nI napadel zajec, tebe pa je?«
In čeprav je Ivan povedal vse po pravici, jih je dobil še od mame, ker mu enostavno ni verjela, da »bi ga zajec«.
»Poleg lepe šole hočemo imeti tudi lepo kegljišče...«
pišejo pionirji iz Stopi«
Za vasjo se dviga na hribu lepa Šola, naš ponos. Iz dneva v dan nas preseneča, se razvija In nas veselo pozdravlja. Se malo, pa se bomo preselili v novi del, da začno delati pri starem delu Šole. Kako veselo bomo hodili po širokih hodnikih, dva-
Beseda o dolenjskih gasilcih
Rešitev ugank ln »Izpolnjevalke« 12. in 13. številke
POZNATE NASA MESTA t V petih stavkih se skrivajo naslednja mesta: Maribor, Bor, Bled, Idrija, Pag, Reka, Niš. Postojna, Jesenice, Celje, Zagreb ln Mostar.
POSETNICIs Urednik, Strojevodja.
ZNAS DOBRO RAČUNATI t Oba popotnika bosta prišla hkrati na cilj, ker je 84,5 km prav toliko kot 82 km in 2500 ml
IZPOLNJEVALKAi 1. P, 3. voz. 8. Vezuv, 4. radij, 5. Miran, 6. vrana. 7. Izvor, 8. topol, 9. Kropa, 10. Tamar. 11. teloh. 12. klati, 13. radič, 14. briga.
Iimed ostalih rešitev je bilo tokrat precej pravilnih, le pri imenih mest so nekateri pionirji pokazali kaj slabo znanje zemlje-pisjal Večina jlb je pozabila na Pag, na Bor,
ga tudi Mostar se je nekaterim Izmuznil, ato z reševanjem ne hitite; v navidez nedolžnih besedah se skriva marsikajl Veliko sreče prt današnjih zankah ln ugankah!
Izžrebana sta  bila:  Taborniška družina Rjavih  medvedkov.  Novo   mesto,  ki dobi Prezljevo knjigo »Mladi kemik«, in pionirka Oerm NataSa, Beograd, Voj. Milenka 87/1., \ ki dobi Zbirko slovenskih narodnih pesmi. i
vrata le na dvoriščni strani. Veža je bila od dima čisto črna. Družinska soba — »hiša« — je bila prav tako velika kot današnja in na istem mestu; Btene so deloma še stare, samo da so jih povišali, ko so dvignili poprejšnji nizki strop. Okna so bila majhna in na cesto ni gledalo nobeno. Tudi vrata v »hišo« so vodila z dvoriščne strani in ne iz veže kakor danes. Tu je spala vsa družina. V levem, lesenem delu hiše, je bila majhna sobica.
Pisateljeva sestra Mica Je bila usmiljena in dobra ženica; celo pijanci so se ji smilili. Lenčka je bila poročena v Dol. Straži. Po njeni smrti se je na njen dom preselil tudi brat Janez, nekdanji prečenski mežnar. Tudi on je bil na starost ves nebogljen kakor pisatelj v bolezni; vse Je šlo Izpod njega.
Toliko ve danes povedati družinsko izročilo o Franu Levstiku in njegovih sorodnikih.
Razen omenjenih stvari pri Levstikovih v Podgori ni ničesar, kar bi spominjalo na pisatelja. Ni njegovih Pesmi ne Martina Krpana ne Česa drugega. Tudi predmeti, nekdaj njegova osebna last, počasi propadajo. Ali bi ne bilo dobro, ko bi se ta ali oni pobrigal zanje In jih obvaroval pogube? Nemara bi tudi tu posegla vmes Studijska knjižnica v Novem mestu, katere upravnik je že večkrat pokazal razumevanje za podobne stvari. Prepričan sem, da bi
V Novem mestu je nedavno zborovalo 114 delegatov-gasilcev društev novomeškega okraja. Občni zbor je ugotovil veliko uspehov v delu gasilske organizacije, opozoril pa seveda tudi na nekatere pomanjkljivosti.
V okrajno gasilsko zvezo v Novem mestu je včlanjenih 73 gasilskih društev, ki imajo skupno 3621 članov. Clanic-mladink je 278, članov-mladincev pa samo 475. Vse premalo so društva storila, da bi pridobila mladih članov in vključila v gasilstvo žene in dekleta, ki lahko krepko podpro gasilsko dejavnost.
Društva so na splošno slabo opremljena z orodjem. Večino brizgam je treba popraviti. Zlasti težko se občuti pomanjkanje tlačnih cevi, saj pride povprečno na vsakega gasilca je 2 metra cevi. Ker se cevi težko dobijo in so tudi zelo drage, bo moral Republiški odbor pokazati več razumevanja za dolenjsko gasilstvo in ga materialno
£odpreti. Saj je prav na Dolenjskem, i   ima  slaba   gospodarska poslopja,
se z današnjim lastnikom Jožetom Levstikom dalo o stvari pametno pogovoriti. Možnost pa je tudi še druga: bližajo se znamenite stoletnice: drugo leto bo minilo sto let, odkar so bile natisnjene Pesmi, prva Levstikova knjiga. Zaradi njih je bil obdolžen bogokletnosti ln cel6 pregnan iz bogoslovja, kamor se je bil zatekel, ko mu je nemara res njegov preganjalec — gimnazijski katehet Globočnik preprečil opravljati maturo. Se več: čez pet let se bomo po vsej Sloveniji spominjali stoletnice slovitega Martina Krpana, Napak slovenskega pisanja in Potovanja iz Litije do Čateža. Mar ne bi že zdaj kazalo misliti na to, da se velikemu pisatelju, plemenitemu značaju in neustrašnemu demokratu oddolžimo nemara tudi s spominsko ploščo na njegovi drugi domačiji v Podgori? Novo mesto je središče Dolenjske, tu se šola večina naše mladine 1 Naj bi imela priliko, da si na izletih v bližnjo Podgoro znova in znova obuja spomin na Levstika! Pokažimo tudi na ta način, da smo ga vredni, in uredimo vsaj skromen muzej ček z njegovimi predmeti, knjigami in podobami! Plošča pa naj bi spominjala slehernega mimoidočega, da je bil tu dom Levstikovega rodu, iz katerega je izšel eden največjih toda hkrati tudi najbolj preganjanih ljudi, kar jih je kdaj rodila slovenska mati.
Ir.
nevarnost požarov še posebno huda.
Lani je bilo v okraju 35 požarov, skupna škoda je znašala 30 milijonov 131.756 dinarjev, gasilci pa so rešili za 37 milijonov 207.271 dinarjev, v tem pa ni všteta vrednost, ki so jo gasilci rešili pri gozdnih požarih. Gaženje je bilo zelo uspešno zlasti tam, kjer je bila blizu voda in so lahko gasili tudi s krajšimi cevmi. Težje je bilo^ v Zalogu in Še ponekod -- voda je bila daleč, manjkalo je pa orodja za verigo.
Za usposabljanje mladega kadra so društva organizirala 608 raznih vaj: 294 suhih in 207 mokrih. Vse premalo pa so društva organizirala strokovnih predavanj.
Poročilo tajnika te pokazalo, da se društva še niso lotila politično vzgojnega dela med svojimi člani. V mnogih krajih je zakoreninjena stara miselnost Od 3621 članov je le 208 komunistov, 400 je članov mladinske organizacije, 280 je članic AFZ, ostali pa so včlanjeni v Socialistični zvezi delovnega ljudstva. Je pa še 35 gasilcev, ki ne pripadajo nobeni organizaciji.
Posledice slabe povezave med organizacijami in prešibke politično moralne vzgoje so zelo občutne. Marsikod se prav gasilci upirajo življenju novega časa. Društva so uprizorila igre, ki so škodljivo vplivale na sodobno miselnost. Zgodilo se je, da je prišel, zaradi premajhne budnosti, na spominsko ploščo »Padlim gasilcem - borcem v NOB« tudi gasilec, ki se je boril v sovražnih vrstah. Gasilci se večkrat udeležujejo cerkvenih pogrebov v uniformi, a čavli, ne pogrebe zapostavljajo. Zaradi svoje stare miselnosti odklanjajo sprejem žensk v svoje društvo.
Veliko je tudi pomanjkanje gasilnih domov. V Račjem selu, Lukovku, Pod-turnu in na Renčati so novi v glavnem že dograjeni. Pri tem delu so člani opravili 15.756 ur prostovoljnega dela, kar je denarna vrednost 1,348.260 din. V Pod t u rn n je veliko pomagala mladinska organizacija. Dobro urejen dom imajo v Dol. Toplicah, na Dvoru in drugod. V Ambrusu in na Rebri v Suhi krajini pa gasilci zelo slabo ravnajo z orodjem in ga malomarno shranjujejo-
V nekaterih društvih so tudi notranja trenja med starimi in mladimi. Nujno potrebno je mlade vzgajati in jih strokovno usposabljati na tovarniški način. Ponekod starejši sprašujejo, ali je lahko zavarovan tudi mladi Član. Ugotovilo se je, da so pri požarih sodelovali največ mladi, zato seveda zaslužijo, da so tudi zavarovani.
Kjer so mladim nudili pravo vzgojno pomoč, so bili že doseženi uspehi. Lani ni bilo mogoče dobiti nobenega mladinca za enomesečni tečaj, letos je pa ta tečaj že obiskalo 17 mladincev, med njimi tri mladinke.
Na temelju poročil ln razprave je zbor sprejel tele skflpe: politično in vzgojno usposabljati mlade gasilce; jim na tovariški način nuditi več strokovne pomoči. Za številčno okrepitev moramo dvigniti število žena in deklet, pridobiti pa tudi delovno inteligenco, ki je sedaj še ob strani. Ker je med gasilci veliko zanimanja za prirejanje iger, naj se društva povežejo s kulturnimi društvi za sodelovanje.
Sprejet je bil tudi sklep, da se Gasilska organizacija vključi kot kolektivni član v SZDL, ter uresničuje njen program v vsakdanjem življenju.
Zbor je osvojil predlog nadzornega odbora, da celotni stari odbor prevzame poslovanje tudi v letu 1953.  A. Z.
krat lepfle bo jr novih učilnicah, ki naa ta
sedaj   poadravl.la.1o  a fliroklral   oknU   v™ t"
Je naše, marsikdo oam bo zavidal. Pa n» mislite, da mamo samo občudovati delo drugih. 0 ne. prvi smo ml zavihali rokave in neustrašeno kopali, nosili in vozili, vozili . . Izkopali smo temelj, izpraznili ogromno jamo, ki se Je upirala e svojimi skalami. Pregrizll smo tudi ta najtrši oreh m zmagali Zato lahko danes, ko gledamo našo lepo lolo, • ponosom ln odkrito rečemo:
»To je tudi delo nnSlh rok«.
In — ali mislite, da sedaj, ko delajo drugi, ml samo gledamo in občudujemo. O n«, nismo Se zadovoljnil Poleg lepe Sole hočemo Se kegljišče, kjer se bomo razvedrili in zabavali. Zato smo Se začeli delati Kar si zamislimo, moramo Izvesti, ne pomaga niči K.^lT?,' Dan^a dnem se Siri cesta bodočim kegljem. Pridne roke ne odnehajo. ^ag0?e™8te, ,že ganili, kje Je tol V Sto-pičahl To delajo stopiškl učenci IV.. V.. VI.
,Jrasreda z veseljem delamo. Pridite uDi •rl6°at- kako vihtimo krampe in lopate, Kako odvažamo zemljo, kako vrtamo skalnat teren, da odstranimo ovire ki so nam napoti, oamo škoda, da nam ne puste Se razstrelje-vati. Nam pač ne zaupajo, ker se boje, da bi se z razstreljenlm kamnom pomešali Se naSi udje. Naj bo. pustimo to veselje odraslim ln se zadovoljimo s tem. da gledamo kako frči trdovratna skala na vse strani. Ne itraSl nas skalnat teren, kajti kdor hoče, tudi zmore In verjemite, da bo tu prav kmalu lepo kesrljlSče. Ni nas treba siliti k delu, saj kar tekmujemo med seboj.
Pohvaliti moramo tudi črmošnjiško mladino, ki nadaljuje naSe delo po svojih delovnih urah. Pomagajo nam, da bo prej gotovo: pa saj delajo tudi zase. ker se bodo tudi oni zabavili na novem kegljišču.
Res lepo ln živahno Je pri nas, pa Se lepSe bo!
Pozdrav od stoplSklh pionirjev
»
ELEKTROTEHNA
tehnično trgovsko podjetje Z elektrotehničnim
materialom
LJUBLJANA, PARM0VA ULICA ŠT. 33
Čestita k prazniku i. maja vsem svojim odjemalcem
in dobaviteljem!
ZASTOPSTVO TOVARNE ELEKTRIČNIH STROJEV »RADE KONCAR«, ZAGREB
UVOZ ELEKTROMATERIALA, KI SE NE PROIZVAJA V DR2AVI
KONSIGNACIJSKA SKLADIŠČA INOZEMSKIH TVRDK
Skoda |c res veliko, denorfo po nlmovo.
ker §10 vse sproti zoprovilo
Kakor za dobro pripravljeno Novoletno jelko, tako je obložena stranska miza v razpravni dvorani novomeškega okrajnega sodišča z zavitki različne velikosti. V vseh so dolgi metri flanele in platna ali pa že izdelani kosi perila iz tega blaga. Na zatožni klopi v ospredju dvorane pa sedi devet obtožencev — devet ljudi različnih poklicev in različne starosti. To je predzadnje dejanje velike tatinske in razpečevalne kazenske zadeve s tekstilnim blagom mestne tkalnice Novo mesto.
19-letni Ivan Kastelic, ključavničarski vajenec, doma iz St. Jošta pri Sto-pičah, je užival polno zaupanje vodstva in kolektiva mestne tkalnice, ki ima svoje prostore v Smihelu, saj je bil sin poštenih staršev. To zaupanje in skrajno neprimerne prostore, kjer se nahaja obrat, je izkoristil za velikopotezno tatvino, s katero je začel v decembru 1951. Za to »podjetnost« je pridobil enakovrednega, če ne še sposobnejšega pomočnika v osebi bivšega mlinarja na Pogancih in potem v Zalogu, Antonu Modicu, doma iz Gabrja. Ta se je pri tatvinah izkazal tudi kot odličen »trgovec« na drobno, nič slabša v lem oziru in početju pa nI bila tudi gospodinja Marija Stopar iz Gotne vasi, kamor sta prva dva prinašala blago v razpečavanje. Takole 34 bal ali okrog 1300 m flanele ln drugega blaga je šlo po tej »liniji« v promet — v skupni vrednosti 383.818 din. Mladoletna hčerka Stoparjeve S. S. je dobila od Ka-stellca v dar 5 metrov blaga, poleg tega pa je kupila od njega 60 metrov, od matere pa 30 metrov tega blaga, Čeprav je vedela, da je blago ukradeno.
Kastelic in Modlc sta kradla tako, da je Modic ob dogovorjenem času čakal v gostilni Kalčič v večernih urah, ko je Kastelic vzel v obratu ključe,
smuknil v skladišče ter prinesel nekaj bal. Tako sta odnesla najmanj 23 bal, nekaj pa jih je »vzdignil« Kastelic sam. Kakih 11 bal sta spravila pri Stopar-jevi in ji tudi zaupala »razprodajo«, nekaj blaga pa je nesel Modic v začasno shrambo k svoji sestri Mariji Luzar v Novo mesto. Njej je zato poklonil 9 metrov, prodal pa 34 metrov blaga.
V afero so bili zapleteni Še drugi. Tako Elka Knafeljc iz Gotne vasi, ki je dobila nekaj blaga v dar in nekaj po znižani ceni. Dalje Zofija Retelj, žena krojača iz Novega mesta, ki je prav tako dobila od sestre Marije Štopar po »znižani ceni« 18 m flanele in 4,5 m blaga v dar, potem Anton Zupančič, ki je dobil v dar od Kastelica kar celo balo blaga, (baje kot poročno darilo!) zato ker mu je od Časa do časa dal v šmihelski pekariji, kjer je bil uslužben, kakšen kos kruha. Modic in Stoparjeva sta prodajala blago po vsem Podgorju in v okolici Zaloga. Stoparjeva je pri vsaki prodaji navedla drugačen izvor blaga: da ga je kupila za bone, da ga je dobila iz Amerike, da ga je kupila v straškl zadrugi, v Beogradu, ali Kranju, da ji ga je nekdo »prišvercal« in podobno. Okrog 50 kupcev tega blaga so zaslišali preiskovalni organi in precej blaga dobili nazaj, vendar je bilo večinoma že predelano v perilo, tako da je še vedno nepokrite škode 272.387 din. Na vprašanje predsednika sodiSča, kam sta dala denar, je Modic odgovoril:
»Res je škoda velika, denarja pa nimam, ker sva vse sproti zapravila in zapila, pa tudi zabarantala.« To je potrdil tudi Kastelic.
Za Kastelica se je zavezal oče, da bo plačal škodo do 50.000 din, za obto-
Ali Podzemelj res ne zasluži lastne mesnice?
Podzemeljčani se že več let brezuspešno bore za to, da bi se v vasi uredila mesnica. Podzemeljski mesar Matija Križan ima še iz predvojnega časa urejeno v lastni hiši klavnico, pred dvema letoma pa si je omislil tudi mesnico. Po pravici so prebivalci Podzemlja in kakih 20 okoliških vasi pričakovali, da bo vprašanje mesnice in prodaje mesa v Podzemlju čimprej urejeno. Zal pa mesar Križan, kakor izjavlja 8am, ne dobi dovoljenja za sekanje in prodajo mesa. Občinski ljudski odbor v Gradacu je že pred časom poskusil urediti mesnico tudi v
bližnjem Gradacu. la neznanih vzrokov pa je tudi to prizadevanje ostalo zgolj pri besedah. Ln tako morajo prebivalci občine Gradac v Beli krajini hoditi ob petkih ali sobotah po meso v oddaljeni Črnomelj ali Metliko. Podzemelj je od
Metlike oddaljen 6 km, od Črnomlja pa 10 km. Nastaja vprašanje, koliko ljudi danes dejansko razpolaga z dragocenim Časom, da bi lahko vsako soboto odhajali po meso v oddaljeno Metliko ali Črnomelj. Tukaj ne gre samo za zamudo časa, ampak tudi za občutno podražitev vsakega kg mesa, faj je ob najmanj poldnevni zamudi in razmetavanju s časom potrebno plačati tudi vlak. če hočejo ljudje priti do mesa.
Prizadeti občani prosimo občinski ljudski odbor v Gradacu, naj energično in čimprej reši to vprašanje, da se končno Že uredi mesnica ali v Pod-zemlju ali v Gradacu. Ako že privatnik ne dobi dovoljenja za zakol živine in prodaio mesa, naj bi se za to stvar zavzela Kmetijska zadruga v Gradac« oziroma v Podzemlju in uredila mesnico v lastni režiji. — c
Priprave Partizana za proslave v Kočevju
V okviru programa za proslave 10. ob-le^n'cJ prvega ibora slovenskih poslancev so vkljuCene tudi samostojne prireditve T V D »Partizana«. S skrajno požrtvovalnostjo predsednika tov. Ouka Antona ln ostalih ftlanov gospodarskega odbora društva je uspelo pospešiti gradnjo novega Športnega stadiona tako da bo možna otvoritev l. maja t. 1. kot je bilo predvideno. Stadion bo odgovarjal vsem sodobnim potrebam te lesne vzgoje Poleg Športnih naprav bo imel zidane garderobe in lesene tribune Stadion Je poleg letnega kopallfiea. pri katerem so tudi že igrlSfta za tenis odbojko koAarko Itd., kai je bilo zgrajeno lansko leto Tako bo imel »Partizan« Kočevje eno najlepših In sodobnih letnih telovadiSc v Sloveniji. K tej graditvi so Izdatno pripomogla lokalnu
SPOMLADANSKI PLEMENSKI SEJEM V  NOVEM MESTU
Okrajna zadružna zveza, odbor za •Ivlnorejo Novo mesto, bo priredila » ponedeljek 4 maja 1953 p I e me n-8 k 1 sejem za rodovniške bike. kr«ve |n tellce
N» "»Jem naj priženejo rodov-nlsko živino »mno člani kmetijskih jadru« ln to uiko v starosti nad enim letom, krav«, hreje aH po teletu do starosti 8 let. te||ce stare „reko enega leta neprlpusoen«, |n pripust"«-breje Hi ki ln tellce morajo biti tetovirani krave z rodovniškimi značkami Vsak prodajal*«. «t Innra preskrbeti  rodovniški Izvleček.
21vlno bo ocenjevala posebna komisija Živina 8 Pomanjkljivimi rodovniškimi podatki hu nižje ocenjena glede na plemensko vrednost Prodaja živine se bo vrSUa potom licitacije. Na sejem bodo prisil <\„ kupci In kupci I* druirlh republik
Ker bo Isti dan redni sejem r.„ Živino, vabimo lastnike rmlnvnlAke živine Izpod enejr« leta, da pripeljejo na sejem aaradl produ le tudi mlajšo tlvlno Istočasno vtihlmn Živinorejce. ki Imajo nepasemsko mlado živino, zaradi nakupH mlnde rodovniške Živine Prlčetek sejma bo na sejmišču v Novem mestu ob 8 ari zjutraj.
podjetja z denarnimi podporami, materialom ln uslugami ter gre vsa hvala razume vanju delovnih kolektivov. V programu je tudi gradnja novega telovadnega doma, kar pa je stvar celega mesta In ne samo društev, Blvfti Sokolski dom. sedaj »Seskov dom«, je bil adaptiran, tako da ne odgovarja već potrebam telesne vzgoje, poleg tega pa le dom potreben v prosvetne svrhe.
Na dan otvoritve stadiona 1. maja, ki bo uvodna prireditev t vrsti proslav, bodo ve like lahkoatletBke tekme na kater« so po vabljeni atleti vseh športnih društev Slove nI je. Istočasno bodo prvenstvene tekme v lahki atletiki in odbojki društev »Partizana« 'kraja Kočevje. „ .
Priprave so v polnem teku Upamo da firtm bo vreme naklonjeno ln da bomo ta dan lahko predvajali predvideni program, ki bo hkrati tudi propaganda za nadaljnl raavoj atletike v tem koncu nafte domovine, v me secu juniju bo v okviru proslav okrajni te lovadnl nastop. -Ko
Ogenj v Speharjih ob Kolpi
Pred kratkim so se vnele saje v dimniku posetnika ln logarja Ivana Laknerja. Ker je bilo suho vreme, se je vnela že streha, vendar so navzoči z združenimi napori preprečili požar
Gospodinje se stalno pritožujejo, dfi dimnikarski mojster Jože Klemene h Črnomlja zelo neredno ometa dimnike ali pa celo po več let ne pride »■ tc ali ono domačijo. Baje gre samo tja kjer že vnaprej ve, da bo dobil pijačo za katero se veliko bolj zanima kot za ometanje dimnikov. Da je omenjeni požar, ki bi lahko imel usodne posledice za vso vas, nastal pri Laknerju, je prav tako odgovoren Klemene, ker ni v redu ometal dimnika.
Komisija ljudskega odbora naj bi pregledala delo dimnikarja Klemenca ker obstaja nevarnost požara tudi drugod Takim obrtnikom je treba odvzet) obrtno dovoljenje. Ce že ptjančuje, naj Pljančuje na svoj račun, ne pa na račun nevarnosti za splošno ljudsko premo *enje in privatne lastnine!       P. 1.
TRGOVSKO PODJETJE TREBNJE
nudi vse vrste tekstilnega blaga, galanterijo, železnino in špecerijsko blago v veliki Izbiril
Vsem našim odjemalcem želimo mnogo uspehov v nadaljnjem delu in jim čestitamo ob delavskem prazniku — 1. majat
ženo Marijo Stopar in Zofijo Retelj se je prav tako zavezal plačati škodo njun oče, Modicu pa bo pomagal poravnati škodo brat, vsaj tako je izjavil njegov zagovornik. Obsojeni so bili: Ivan Kastelic na 3 leta in 10 mesecev zapora, Anton Modic pa na tri leta zapora. Marija Stopar, pri kateri je sodišče upoštevalo, da ima pet otrok, od teh štiri nedoletne, je bila obsojena na eno leto zapora, mladoletna S. S. na tri mesece zapora, pogojno za tri leta, Marija Luzar na 4 mesece zapora, pogojno za tri leta, Elka Knafeljc na 7200 din denarne kazni, Zofija Retelj 10.000 din in Anton Zupančič na 20.000 din denarne kazni. V slučaju neizterljivosti se spremeni denarna v zaporno kazen, in sicer za vsakih 200 din en dan zapora. Boris Stopar, mož obtožene Marije Stopar, je bil oproščen.
II I WkW l-LHi M 11 I I .TlEH-l 1 U I N i>F
300 raznih zdravil ln farmacevtskih preparatov že izdeluje domača tovarna »Pliva« v Zagrebu. Proizvodnja se je v tovarni od osvoboditve do danes povečala na šestkratno predvojno proizvodnjo. Po perspektivnem planu pa bodo v to tovarno investirali še dve in pol milijardi dinarjev.
Velikanska tovarna glinice in aluminija v Strnišču pri Ptuju, ki jo gradimo že šesto leto, bo šla v pogon z izdelavo glinice s 1. januarjem 1954, z elektrolizo aluminija pa bodo po predvidevanjih strokovnjakov začeli 1 apvila prihodnjega leta.
V 36 urah iz Anglije na Japonsko. Nov rekord je doseglo britansko letalo znamke Comet, ki je preletelo 16.500 km dolgo pot iz Londona v Tokio v manj kot 36 urah. Ce odštejemo še čas, ki ga je porabilo letalo za neko manjše popravilo in za vmesni pristanek, je pre-
■fX\ UilVl 111111»
v izrednem
Tudi udeleženke  kuharskega tečaja na  Sinjem vrhu
' late
v Beli  krajini bi se
rade videle v »Dolenjskem listu«. Poslale so nam fotografijo z zaključka tečaja, ki ga je vodila tov. Duptn Anica Na tečaju Rdečega križa pa Je poučevala upraviteljica Sole tov. Ivačič Sofija. — Tečajnice s Sinjega vrha poročajo nadalje, da sadje lepo kaže, zlasti slive povsod prekrasno cvetijo. Težko pričakovani dež je na mah spremenil lioe pokrajine.
Zopet nesreča zaradi neubogUJvosti
Na Krasincu v Beli krajini se je pred dnevi zopet primerila težja nesreča z najdenim eksplozivom. Dijak II. razreda nižje gimnazije v Podzem Iju, Matija Zupanič, je v domači vasi na Krasincu našel na neki njivi star naboj avionske brzostrelke. Naboj je prinesel domov in pričel na pragu domače hiše nabijati po njem. želeč dobiti iz naboja smodnik. Za opozorilo svoje matere, naj ne tolče po naboju, se ni zmenil. Pri nabijanju je naboj eksplodiral in težje poškodoval nesrečnega, neubogljivega dečka: na desnici mu je odtrgalo dva prsta, težko pa m« je poškodovalo tudi dlan desne roke.
V šoli so bili učenci ob priliki zavarovanja Že takoj ob pričetku letošnjega šolskega leta ponovno opozorjeni, naj se ne igrajo z najdenimi naboji, bombami itd., ki jih je ponekod še najti na poljih, v gozdovih in na travnikih. Matija Zupanič pa se ni zmenil za opozorilo in za opomine svoje matere. Nesreče, ki ga je delovno onesposobila za vse življenje, si je nesrečni dečko tokrat zar^es sam kriv, saj se je podobna nesreča že pred tremi leti primerila nekemu učencu podzemeljske šole, a ga tudi ta nesrečni zgled ni izmodril. — c.
letelo tako dolgo progo času 25 ur in 24 minut.
50 dni zapora in 10 udarcev po plečih s pasom je prisodil sodnik nekemu Donaldu Adamsu v Brantfordu (Kanada), ker je z bičem pretepal svojo ženo, ki je kadila.
Strah Ima velike oči. Prosluli senator McCarthv, ki lovi v ameriškem družabnem življenju »komunistične co-prnice«, kakor se iz njegove »prizadevnosti« norčujejo napredni časopisi, se je spravil zdaj celo nad ameriške cerkve in duhovnike. Baje so ameriške cerkve natrpane s komunisti in njihovimi sopotniki. Sin pokojnega predsednika Roosevelta, Franklin Roose-velt, demokratski liberalec iz New Yor-ka, je v nižji zbornici predložil resolucijo z zahtevo, da kongresnlku Vel-deju odvzamejo načelstvo preiskovalnega odseka v Mc Carthyjevem zloglasnem uradu »neameriške aktivnosti«.
Veverica je kradla zastave. Na vojaškem pokopališču v Lansingu, kjer so pokopani vojaki iz druge svetovne vojne, je pokopališka uprava dalj časa ugotavljala, da nekdo krade male zastavice, ki so bile zasajene na grobovih. Končno je prišla na sled veverici, ki je zastavice odnašala na bližnje drevo, kjer si je uredila svoj domek.
Lep uspeh čmomeljskih atletov v Karlovcu
Atletsko društvo »Železničar« lz Karlovca je 1!). aprila priredilo otvoritveni miting, na katerega so bili povabljeni tudi dijaki črnomeljske gimnazije. Čeprav je bila ekipa zelo prikrajSana zaradi Plutove bolezni, je vendar izvojevala štiri prva in pet drugih most. Rezultati so na razmočenem in mehkem terenu več kot odlični, posebno Se, če upoštevamo, da so bili tekmovnlci sami začetniki, razen državnega prvaka v krosu Brinca. Doseženi so bili naslednji rezultati:
100 m: Skedelj (8. r. gimn.) 11. mesto 12.2; 400 m; Skedelj (8. r. gimn.) I. mesto 57.4: 1500 m: Brine (8 r. gimn.) 1 mesto 4.85:6 in Simončič (5. r. gimn.) III mesto 4.40:4; N00 m Brine (8. gimn.) I. mosto 4.11:4: kopje: Kapš (8. gimn.) 1. mesto 45.11 m, Mušlč (5- gimn.) II. meeto 43. 76 m; mladinka FI-lakova je dosegla I mesto na 200 m 80.2 ln II. mesto na 60 m 9.1
Tekmovanje je bilo dobro organizirano. Tekmovalcev je bilo 47. Kolarlč
ZAGREBŠKA »LOKOMOTIVA« PREMAGANA V NOVEM MESTU Z rezultatom 3:2 so v nedeljo dopoldne odbojkarjl novomeškega Partizana premagali v prvenstveni tekmi zvezne lige moštvo zagrebške »Lokomotive«. Rezultati petih Iger so naslednji: 15:1 (1!), 15:8, 9:15, 13:15 In 16:14. Navdušeni gledalci so prisrčno pozdravili prvo letošnjo tekmo in zmago prl-luuhljenlh odbojknrjev. Več bomo o tekmi poročali v prihodnji Številki.
C OBVESTILA )
--
KINO  NOVO  MESTO PREDVAJA: Od  1  do 4. maja:  mehiški  film »Vlva Zapata«.
Od 5. do 7 majaj francoski film »Parada Izgubljenega 'časa«.
Od 8. do 11. maja: angleški barvni film: »Čarobna temnica«.
KINO DOLENJSKE TOPLICE PREDVAJAt 1. ln   8   maja:   ameriSki   film »Postaja Union«.
H. In 7. maja: francoski film »Panika«.
ZAMENJAM trisobno stanovanje na Reki za enako ali večje dvosobno v Novem mestu   Naslov na upravi.
BORBENI POZDRAV DELOVNEMU LJUDSTVU DOLENJSKIH OKRAJEV OB DELAVSKEM PRAZNIKU - 1. MAJU!
OKRAJNI LJUDSKI ODBORI - OKRAJNI KOMITEJI ZKS - OKRAJNI ODBORI SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA - OKRAJNI ODBORI ZVEZE BORCEV, AFŽ, LMS. VOJNIH INVALIDOV - OKRAJNE ZADRUŽNE ZVEZE
ČRNOMELJ - KOČEVJE - NOVO MESTO
Ljudski odbori mestnih občin Novo mesto. Črnomelj in Kočevje
SGP »Pionir«, Novo mesto — LIP, Novo mesto — Tekstilna tovarna »Novoteks« _
Gozdno gospodarstvo Novo mesto — Trgovsko podjetje »Prehrana«, Novo mesto _
Mizarstvo Dvor — Kmetijska gospodinjska šola, Mala Loka — Lesna industrija »Zora«, Črnomelj — Belokranjska železolivarna —Okrajno gradbeno podjetje, Crnotaelj — Splošno trgovsko podjetje, Črnomelj —- Kmetijska zadruga, Črnomelj — Okr. sindikalni svet, Črnomelj — Trgovsko podjetje OZZ, Črnomelj — Okr. gradbeno podjetje »Krka«, Novo mesto — »GOSAD«, Ljubljana, podružnica Novo mesto — Mesarija in klavnica Novo mesto — Industrijo čevljev, Novo mesto — Lesno industrijsko podjetje, Ribnica
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI IN KMETIJSKE ZADRUGE OKRAJEV ČRNOMELJ, NOVO MESTO IN KOČEVJE
Naj živi Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije!
Stran 6
DOLENJSKI LIST
Stev. IT.
Prvomajska nagradna križanka
Vodoravno: 1. Zbiranje znamk, 9. ljudska republika, 16. veznik, 19. osebni zaimek. 20. oče, 22. vrsta živine, 23. stara obiika veznika, 24. pomota, 26. domača žival, 28. drevored, 30. rastlina, 31. elipsast, 33. dva soglasnika, 34. Svobodno tržaško ozemlje, 86. plesati, 38. drevo, 41. znak za »stoj«, 42. predlog, 44. popravljanje, 45. časovna enota, 46. moško ime, 47. naziv, 49. pas, vmesna pokrajina (množ.), 50. divja mačka, 52. evropska prestolnica, 53. hrana (srbohrv.), 55. približno (okrajšano), 57. slovenski pisatelj, fin. osebni zaimek. 61. borišče, 64. oblika glagola vpadati, 66. znamenje, podoba, 69. okraj pri Ljubljani, 70. francoski slikar (fonetično), 74. rok, 76. začinjen, 78. zračna plast, HO. oziralnl zaimek, 81. vojaški čin, 82. trinogi, 83. kinematograf, 85. prav takšen, 86. vodna žival, 87. trenutek, 89. narav, 90. kazalni zaimek, 92. latinski veznik. 93. znana Groharjeva slika, 95. glasbeno delo, 97. pisava, 98. vrsta tkanine, 99. vrsta torbe.
Navpično: 1. Domišljija, 2. bajeslovni letalec, 8. športna potrebščina, 4. vrsta vina, 5. števnik, 6. kar, 7. otok v Indoneziji, 8. hunski poglavar, 10. turški gospodar, 11. veznik, 12. Žensko ime, 13. ustje reke, 14. del dvo-
rane, 15. ptica, 16. srbski osebni zaimek, 17. grič pri Atenah, 21. priključitev, 25. Ober, 26. kovina, 27. naša vojska (srbohrv.), 29. zvezdoznanec, 31. moško ime, 32. vollveo (srbohrv.), 35. struja, 87. bog ljubezni. 39. znak za baker, 40. osebni zaimek (srbohrv.), 41. pravni pojem, 43. celina, 46. dva soglas-nika, 48. otožne pesmi, 51. pogorje v Evropi. 52. očitanje, 54. osebni zaimek, 56. evropska država, 58. egipčanski bog, 59. oblika angleškega pomožnega glagola, 62. naprave, 63. najvišje vodstvo (okrajšano), 65. potrošnja, 67. oseba, ki meri, 68. geometrijski pojem, 71. veznik, 72. pripadnik izumrlega naroda, 78. krotke žlvah, 75. prislov, 76. plast na zidu, 77. pesniška oblika, 79. letopisi, 84. očanec, 87. solna kislina, 88. steza, 91. kemična prvina, 93. oblika pomožnega glagola, 94. število, 96. izraz pri kartanju.
*
Za pravilno rešitev gornje križanke razpisujemo naslednje nagrade:
1. moška športna srajca, 2. moška srajca, 3. tisoč dinarjev v gotovini, 4. Lewis, »Kraljevski kingsblood«, knjiga
Štirideset vojn v našem stoletju
Kakih 40 vojn že štejejo na svetu v našem stoletju. Kri ogromnih množic ljudi je tekla. Začelo sc je z bursko vojno, nato so sledile rusko-japonska vojna, boksarska vstaja, vojna v Tri-polisu, balkanska vojna, prva svetovna vojna, vojna v Galiciji, državljanska vojna na Ruskem, vojna na Kitajskem, boj za Gran Chaco, vojna v Mandžu-kuo, italijanski vojni pohod v Abesi-nijo, španska državljanska vojna, ki-
Poverjeniki Prešernove družbe in knjigarne1. Ne vračajte revije »Obzornik«, pač pa nam čimprej javite naslove naročnikov za poslane izvode in zahtevajte še novel
i;
tajsko-japonska vojna, druga svetovna vojna, potem vojne v Indokini, Indoneziji, Burmi, Palestini, Grčiji, Kitajski, Malaji in Koreji.
Grozotna je bilanca teb. vojn. V njih e padlo 60 do 70 milijonov ljudi. Pri-ližno toliko je bilo pohabljenih ali so umrli od lakote in bede in koliko je beguncev, vdov in sirot. Za drugo svetovno vojno so znašali izdatki po neki ameriški statistiki bilijon dolarjev.
Po najnovejših statistikah je v drugi svetovni vojni padlo 6,5 milijona Nemcev, onega naroda, ki je nasedel nacistični propagandi, ki je vojno izzvala. Nadaljnja dva milijona nemških vojakov in civilnega prebivalstva je bilo ranjenih in stalno pohabljenih. Ce prištejemo k temu še kakih 300.000 Nemcev, ki so prišli ob življenje v koncentracijskih taboriščih, se zviša skupno število v vojni ubitih Nemcev na skoraj sedem milijonov.
Iz jetnišhe celice utelule časopis
Po norveškem zakonu lahko aretirajo novinarja, če se brani povedati vir kakšnega pomembnega poročila. Lani je glavni urednik nekega norveškega časopisa objavil poročilo neke 16-letne deklice, ki bi bila kmalu postala žrtev nemoralnega napadalca. Članek je bil napisan z namenom, da bi spomnil policijo, naj poskrbi za večjo varnost po mestu. Deklica se ni javila na policiji, ker se je bala, da bo prišla ob dobro ime. Zato je zadevo zaupala uredniku, ker ji je obljubil, da njenega imena ne bo nikomur izdal.
Toda policija s tem ni bila zadovoljna: zahtevala je od urednika, da dekle-
tovo ime mora povedati; najvišje norveško sodišče je to zahtevo potrdilo. Zato so obsodili urednika na tri mesece zapora, če ne bi hotel prekršiti svoje molčečnosti. To se je tudi zgodilo in zato so ga 17. januarja letos zaprli v mestno ječo. Tega pripora, ki ga ne smatrajo kot ječo, temveč kot prisilno sredstvo, mu niso preveč otežkočili. Iz zapora lahko urejuje svoj časopis, lahko sprejema obiske, kolikor jih noče, tudi ni navezan na jetniško hrano, ker se lahko sam z vsem oskrbuje. V zaporu bo ostal do 17. maja. Seveda to ne škodi ne njegovemu ugledu, ne nakladi časopisa. (-»Ljudske novice<)
je vezana v celo platno, 5. do 7. nagrada: Svet humorja in satire, celo platno, 8. Plievier, Morski psi, celo platno, 9. Jack London, Dolina meseca, 10. Silone, Fontamara (kartonirano).
Rešitve je treba poslati najkasneje do 12. maja 1953 na naslov uredništva Dolenjskega Usta, Novo mesto, pošt. predal 33. V levi spodnji kot kuverte pripišite »Križanka«, rešitvi pa priložite nagradni kupon.
Vinica nujno potrebuje šolsko poslopje
Ob nemškem napadu na Vinico dne 29. aprila 1944 je bila med drugim popolnoma porušena tudi šola. Od tega časa dalje Župančičev rojstni kraj nima šolske zgradbe. Tako osnovna šola kot nižja gimnazija se stiskata v štirih zasilnih prostorih, raztresenih po celi vasi. Ker so vsi razredi v  privatnih  hišah, * ki   niti   malo ne ustrezajo šolskim prostorom v zdravstvenem in pedagoškem oziru, je učenje v takih prostorih prava muka tako za  otroke  kot za učiteljstvo.
Prvi dve učilnici sta v hiši številka 58. Med učilnicama je   le   1,3 m širok hodnik, ločen od učnih prostorov samo s tanko leseno steno, tako da vsako količkaj bolj glasno govorjenje v enem razredu moti drugi razred. Za oba razreda je samo eno stranišče in še do tega je dohod samo okrog poslopja, kar v slabem vremenu in mrazu ni prijetno. Drugi dve učilnici sta ena v hiši štev. 30 in druga v hiši štev. 12, to je v oddaljeposti dobrega pol kilometra od prvih dveh. Posledica tega je, da morajo predmetni učitelji 2 do 3 krat dnevno premeriti to razdaljo, kar je posebno v slabem vremenu neprijetno in nezdravo. Učilnica v hiši št. 12 ima še direkten vhod s ceste. Kako je pozimi v taki učilnici, si lahko mislite. Kaj pogosto se dogodi, da učitelj, ki ima naslednjo uro, kar na cesti čaka, da konča njegov prednik in mu da prostora v razredu.
Nič na boljšem niso učitelji in deca
Bri popoldanskem pouku osnovne šole. Opoldanski pouk traja po navadi do ene popoldan in tako morajo popol-dančani čakati lepo na cesti, da se izprazni razred. Za zračenje ni več časa
Pogled na del Vinice do nemškem bombardiranju 29. aprila 1944
in je treba prebiti v zaduhlem prostoru včasih po pet ur. Ker so učilnice raztresene in v začasnih prostorih, ni nobenega igrišča za otroke, in tako nimajo drugje prostora za odmor in telesno vzgojo kot cesto. S tem pa poleg drugega ovirajo cestni promet in obstoja nevarnost, da se zgodi kaka prometna nesreča.
Razumljivo je, da ob takih pogojih učni uspehi ne morejo biti zadovoljivi. Zato je skrajni čas, da se čimprej prične z gradnjo primernega šolskega poslopja za osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Ce nam je količkaj pri srcu zdravje in vzgoja mladine, se ne smemo ustrašiti ne sredstev ne naporov.    Kavčič Rudi
Seznam žrtev HOV okraja Kočevje
Padli borci in žrtve fašističnega terorja v občini Mozelj
Mozelj: E a n t Franc, umrl leta 1944 od Izčrpanosti ln gladu v gozdu pri Lapinju: R a n t Frančiška, umrla 1942 od Izčrpanosti in pomanjkanja zdravil v roški ofenzivi; Mohar Frančiška, umrla 1942 od gladu v roskl ofenzivi; Grebene Janezek, otrok, umrl od strahu 1942, ko so ga ujeli partizani.
KoćarH: Pantar Jakob, padel v Suhi krajini februarja 1945, kot pom. komisarja čete; ŽnidarBlfi Anica, roj. 1922, padla kot komisar bataljona Cankarjeve brigade marca 1943; Ko rdi 8 Franc, roj. 1876. umrl v taborišču Dachau marca 1945; Ko rdi 8 Rudi, roj. 1930, umrl na posledicah mučenja v zaporu avgusta 1944; Naglic Anton, umrl na Rabu decembra 1942; Vi d i č Janez, umrl na Rabu decembra 1942.
Suhi potok: Kotnik Jakob, roj. 1910, padel v NOV spomladi 1944 na Dolenjskem; Kotnik Maks. roj. 1928, padel februarja 1944 na Štajerskem; L a v r i č Ema, rojena 1925, padla 1944 pri škof ii Loki; L a v r i 6 Jo4e, roj. 1888, umrl v taborišču Dachau februarja 1945.
Kačji potok: K r ž e Franc, roj. 1876, umrl v taborišču Dachau februarja 1945; Šafar Jože, roj. 1900, umrl decembra 1942 na Rabu.
Rajndol: P i r na t Franc. roj. 1919, padel v NOV junija 1943 na Lapinju kot vodnik zašč. bataljona; P i r n a t Alojz, roj. 1924 padel v NOV januarja 1943 nad Velikimi Laščami; Gantar Franc, roj. 1914 padel 1945 na Primorskem.
Turkova Draga: Marin Alojz, padel marca 1944 na Notranjskem.
Skril j:   M e ž a n   Rajko, roj. 1925, padel
1944 na Hrvaškem.
Spodnji log: C r n k o v i č Martin, ubit od Italijanov marca 1948 v Starem trgu ob Kolpi; Murn Franc, roj. 1906, padel marca
1945 v Zumberku; Baraga Anton, padel septembra 1943 na Turjaku; Ar ko Filip, padel pri Kočevju novembra 1943; Crko-v i č Tine, otrok, se ponesrečil z orožjem 1944. leta.
Videm: Prebil Franc, padel julija 1942 pri napadu na Stori tr* ob Kolpi.
Nemška Loka: Pršle Božo, padel aprila 1945 v Suhi krajini; Vesel Franc, padel 1943 pri Drašičih.
Hrib: Torbar Maks, roj. 1906, padel kot aktivist oktobra 1944 v Koprivniku; P r e 1 a g a r Martin, roj. 1902, padel 1944 pri Sv. Križu na Dolenjskem; Prelagar
Begunci Iz  Mozlja po  napadu  Italijanov leta 1942
Slavko, roj. 1928, padel 1944 na Dolenjskemu Kotar Jože, roj. 1923, padel decembra 1942 na Starem Brezju; S t ar i č Jože, roj. 1899, padel decembra 1942 na Starem Brezju.
Laze: Hiti Ivan, roj. 1911, padel decembra 1942 na Starem Brezju.
Rajhenav: Gregi Anton, roj. 1910, uhit od Italijanov 1942; C i m p r i č Ciril, rojen 1924, padel marca 1945 v Adlešičih; Cim-p r i č Peter, roj. 1890, umrl na Rabu januarja 1943; Bruci č Stanko, roj. 1908, ustreljen marca 1943 kot ujeti partizan v Kočevju; Bruci Č Ivan, roj. 1918, ustreljen marca 1943 kot ujeti partizan v Kočevju.
Bukova gora: B o ž i č e v i č Ivan, rojen 1911, padel januarja 1943 v Miklarjih kot borec NOV.
Koprivnik: K o r e 1 o Anton, parlel decembra ni* Stnrpm   1...... o r c .11 n Q
Alfonz, rojen 1927, kot borec NOV ranjen julija 1944 v Suhi krajini, 1946 kot invalid podlegel operaciji; Ivane Metod, roj. 1924, padel decembra 1942 na Starem Brezju; G r č m a n Rudolf, roj. 1896, umrl 1945 na posledicah internacije; B o o Ivan, roj. 1896, umrl na posledicah internacije 1944.
Golobinjak: Ober star Rudolf, rojen 1890, umrl 1942 na Rabu; Oberstar Rudolf, roj. 1927, padel aprila 1945 v Strugah; Do 1 a r Anton, padel decembra 1944 na Starem Brezju.
Invalidska organizacija v Črnomlju za nastop SZDL
Na zadnjem izrednem sestanku osnovne organizacije ZVVI Črnomelj je članstvo razpravljalo predvsem o vstopu invalidske organizacije v Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Sestanka se je udeležilo izmed 186 članov 157, ki so sodelovali v živahnem razpravljanju. V uvodu so posvetili z eno-minutnim molkom spomin na velikega revolucionarja, borca in heroja socialistične izgradnje tov. Borisa Kidriča,
Na sestanku so se invalidi dodobra seznanili s statutom in programom SZDL in soglasno sprejeli resolucijo, v kateri izražajo želje, da bi invalidske organizacije kolektivno vstopile v SZDL, katere statut invalidi v celoti pozdravljajo in sprejemajo. S. L.
Naša sta, četudi nam zažgo hišo...
Te spominske vrstice posvečam ob 10-Ietnici fašističnega terorja nad Brežani v dolini Kolpe, junaški ženi Franici Rupetovi — Marinčevi iz Vrta ob Kolpi. L. Z.
Ta čas mineva deset let, odkar bo fašisti, pobesneli sinovi stekle rimske volkulje, z nezaslišanim terorjem strahovali bre-žane, mirno in 6rčno dobro ljudstvo, naseljeno v dolini Kolpe mod Lazami in Bilpo, ki živi revno in preprosto že skozi stoletja, a je s svojim junaškim zadržanjem v času narodnoosvobodilne borbe prispevalo svoj plemeniti delež k dokončni zmagi naših borcev, ki so se takrat junaško borili vse dotlej, dokler ni bila v dolini Kolpe likvidirana poslednja  fašistična  postojanka  na toni
Erelcpem koščku belokranjske deželice, i zaradi svojih naravnih lepot slovi kot »slovenska Švica«. V tej dolini in pri teh dobrih ljudeh so premnogi borci in aktivisti našli pri vseh hišah vselej nastežaj odprta vrata, brežani pa so od svojih skromnih pridelkov deiili hrano s partizani.
Pomlad leta 1943 je bila težka preizkušnja za breza ne. Vasi na Kočevske nI so gorele, fašistične hajke so se vrslMe druga za drugo, ljudje so zapuščali domove in se z živino vred umaknili v gozdove, kjer so se skrivali pred pobesnelimi fašisti, k so požigali, bombardirali, pobijali in ropali vsepovsod. ka..ior so sunili. Z ieiio sva zapustila službeno mesto na Kočevskem in se umaknila v
dolino Kolpe, k brežanom, kjer je bilo takrat že osvobojeno ozemlje, kontrolirano po partizanih. Fašistični komisar Ljubljanske pokrajine Emilio Grazioli je obema napisal odpustitveni dekret iz učiteljske službe brez pravice na pokojnino. Ker nama fašistična oblast v Kočevju ni mogla izročiti teh odpustitve-nih dekretov, enostavno zaradi tega, ker naju fašisti niso več našli doma, so naložili vso najino premičnino na dva kamiona in jo odpeljali iz vasi, knjige pa zažgali.
Četudi nama je fašistična zaplemba vzela vse, kar sva si privarčevala v dolgih 16 letih, se nisva počutila revna. Našla sva drug dom in gostoljubna srca v Marinčevi hiši, v hiši Franičinega moža Rudija, zidarja in sproletarizira-nega brežana, kjer je sedemčlanska družina mesece in mesece delila svojo skromno pogrnjeno mizo tudi z nama, brezdomcema in preganjancema, saj so me fašisti iskali in hoteli na vsak način dobiti kot sekretarja vaškega odbora OF v vasi na Kočevskem, kjer sem služboval, preden sem zbežal na osvobojeno ozemlje.
Nekajkrat so fašisti in njihove posamezne patrulje sunile tudi v Vrt ob Kolpi. Če je le bilo mogoče, sem se z ostalimi tovariši aktivisti umaknil na nasprotni breg Kolpe, k zavednim Gorše-tanom in k dragemu kumeku Tvctu ali h goršečkemu čevljarju Perici, kjer sem
vselej našel zatočišče, dokler se niso fašisti umaknili iz doline Kolpe. Dolgo se itak niso nikoli zadrževali na tem nevarnem ozemju, kjer je izza vsakega grma in izza vsake skale prežala nanje nabita partizanska puška.
Nekega jutra pa so fašisti že navsezgodaj vdrli v dolino Kolpe. Prišli so tudi v Vrt.
Zbežali! Kam? Na nasprotnem bregu Kolpe so se istočasno pojavili Pa-veličevi ustaši. Obroč je bil sklenjen, mi pribiti v bajte, kjer smo se nahajali. Fašisti so pričeli ropata po vasi. Streljali so kokoši, iz hlevov vlekli teleta in iz svinjakov prašiče, vlamljali so v zidanice nad vasjo, od prestrašenih ljudi v vasi pa zahtevai žganje in vino. Nastal je preplah, tem bolj, ker so se na planoti, visoko nad vasjo koncentrirali partizani in pričeli tolči po fašistih in ustaši h.
Marinčevo hišo so dobesedno preplavili. Gospodarja ni bilo doma, ker je pred dnevi odšel na delo v sosedno vas, odkoder pa jo je potegnil v gozd, kakor hitro je zvedel, da se vasi bližajo fašisti. Na domovih so bile same žensko z otroci. Fašisti so grozili, da bodo požgali vse hiše, koder koli bodo našli skritega moškega. Po njihovi sodbi so bili vsi možje in fantje v dolini Kolpe prikriti partizani. Nu, dosti se niso motili! Žene so na njihovo zahtevo nosile sestradanim fašističnim vojakom kruli* in vina, samo da bi jih premotile, samo da bi ne zazirali njihovih domov.
Marinčcva Franica ni niti trenila /
očmi, ko je videla, da fašisti vdirajo v njeno klet, da praznijo steklenice z žganjem in si z njim polnijo svoje čuturice. Iz soda v njeni kleti je teklo vino, nenehno je teklo, ker so ga fašisti prestrezali kar v čelade. Objemala je svojo preplašeno dečico, ki se je glasno jokajoč stiskal k njej.
To divjanje fašistov jc trajalo vsega skupaj kakih deset minut. A kakšno razdejanje je povzročilo, o kakšno razdejanje!
Iznenada pa jc komandant fašistične edinice poklical vse vaščane predse in pred postrojeno fašistično soldatesko.
>Pet minut časa vam dam!« je divje rjovel nad preprostimi ljudmi, ki niso zakrivili ničesar drugega kakor to, da so bili tudi v tej uri težke preizkušnje samo ponosni in zavedni Slovenci. »V hišah imate skrite partizane in vaščane. Vse vemo! Dobro smo obveščeni o veeja! Pripeljite jih semkaj! Po petih minutah bomo izvršili temeljito preiskavo po vseh hišah. Kogar bomo našli skritega v hiši, ga bomo na mestu ustrelili, hišo pa zažgali. Avanti!«
Tolmač, suh, pretegnjen podoficir z naočniki je komandantove besede prevedel zbranim vaščanom.
Kakor preplašene ovce so se umaknili brežani v svoje bajte. Četudi samo /a pet minut, samo proč od teh strašnih ljudi, ki prinašajo pogin in smrt v to mirno vas. Samo proč ...
Franica je odhitela v moje ln ženino skrivališče, ki nama ga je njen mož i'< udi že pred pol leta pripravil na pod-
strešju Marinčcve hiše Povedala nama je, kaj zahteva fašistični komandant.
Molče sem prijel ženo za roko in hotel zapustiti hišo ...
»Kam?« je zajokala Franica in se mi vrgla okrog vratu.
»K njim, Franica,« sem zašepctal. »Glej, kaj ti midva pomeniva? Tuja človeka sva. Zaradi naju vaša hiša ne sme zgoreti ...«
Drhtela je v mojem objemu in kakor ranjena zver hlipala:
»Nikamor ne pojdeta! Tu ostanita skrita! Mogoče vaju le ne bodo našli.«
»In Če naju najdejo — zažgali ti bodo dom, Franica ...«
»Naj ga zažgo! Naj ga zažgo!« je stokala in naju objemala. »Moj mož je zidar, pa bo postavil drugega... Ne, v smrt vaju ne pustim! Tukaj oatanita! Naša sta. četudi nam zažgo hišo...«
Poljubljala naju je in objemala, kakor da se za vselej poslavlja od naju. Odšla je tiho, kakor je prišla.
»Nikogar ni v naši hiši! Če nc verjamete .iščite!« je pet minut pozneje vsa bleda, a ponosna stala pred fašisti.
Za preiskavo v hišah ni bilo časa. Partizani so fašiste nagnali v beg.
Tako nama je Marinčcva Franica rešila življenje. Samo mati bi bila zmožna takšnih žrtev, na katere je bila pripravljena junaška Franica Marinčcva. Samo mati ...
Kolikokrat govoriva z ženo v teh dneh o Tebi, Marinčcva Franir.*! Saj čutiš, kajne, da Te ljubiva kakor rodno sestro. L. Z.