GLAS NARODA t
Lisi: slovenskih .delavcev t Ameriki
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, al th> Port Office it W«w York, H. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
NEW YORK, MONDAY, JUNE 25, 1934. — PONEDELJEK, 25. JUNIJA 1934
_TELEFON: CHelsca. 3—3878
VOLUME XLII. — LETNIK XLIL
NO. 147. — STEV. 147.
ROOSEVELT NE BO SKLENIL POGODBE Z JAPONSKO
Uspeh sestanka dveh diktatorjev
| sestanek bo imel
zelo važne posledice
. .—— Ako drži Hitler obljubo, ki jo je dal Mussolini ju, je
j avstrijsko vprašanje rešeno. — Sestanek bo imel
\ velike ali majhne posledice.
\ --
i RIM, Italija, 24. junija. — Sestanek dveh naj-, močnejših evropskih diktatorjev, ki držita v svojih j rokah usodo nad 100,000,000 prebivalcev, je kon-,čal z uspehom, ki bo imel velike ali majhne posledice, kar je odvisno od tega, kaj je kdo pričako-( val od tega razgovora.
Oni, ki sii iprieakttvali .stitzaoi-junalno iapreroooiibo v italij&n&ko-polil iki aLi pa kak dol<i«*eri sporazum med ob«»ma državama, >o bili razočarani. Oni ki znajo ceniti vaaruxvt posvetovanja o najvažnejših narodnih i»rob4e-tnih med obema d«voina državnikoma. katerih volja je zakon v njihovih deželah, so mmwja. tla ja bil to "/.jrodo vinski" sestanek.
Mussolini iti Hitier nista v enakem položaju z državniki drnjrih rlrža-v. ki ko dane«; tukaj, jutri pa jih že ini ve*-. Xajbrze bosta na knmihr vlade dol po t" asa. Vsled te<ra moreta erlj woje (aunanje politike natan<*io tlolocitii. kar je ee-lo težavno pri vladah v dr udarni obleki.
Ako .sta se sedaj "sporazumela v ".splošnem duhu svoje politike", kot se zatrjuje v italijanskih vladnih krojrih. tedaj bo imel ta sestanek velike pnulediee. katere je sedaj št' težko določiti.
S čisto nemikejra irn italijanskega stališča je najvažnejši uspeh Oijunepra ra-zjrovora v Benetkah. da je ILitler pristal. da ostati Avstrija neodvisna država in cta je v njej »zjopet potrebno postaviti mir. To pomeni za Mussolini j a zmapro, to<la se ne sane preet^ije-vato. kajti Nemčija je urad>n<v vedno zanikala-, da je njen cilj prikl-o-pitov Avstrije k Nemčiji in je vedno odklanjala odgovornost za nemire v Avstriji.
Ako «bo ITitler v resnici držal Kvojo obljubo, ki jo je dal Mussolini ju. tedaj je bila odstranjena največja wipreka prijateljstva me<l Nemčijo in Italijo. Položaj v Avstriji je bil pojH«Jvitni vzrok napet ih razmer med Italijo in Nemčijo. Mussolini in Hitler sta bila v v edinem sporu, dokler sta se potegovala za prijateljstvo Avstrije.
Nastane pa vprašanje. kaj se bo zjrodilo v Avstriji, ko bodo iv Av-| stri j i jeleni volitve m bo mogro-iče izvoljen nazi.jski kancler. Ali bo Itailija <k/volila. da zadese «rvo-' je mesto? Ali .pa bi to mogla tu-jdi storiti. kr> je zahtevala, da mora Avstrija imeti svojo neodvisnost.?
Pomen Hitlerjevega in Mu«soH-inijwega sestanka bo razmiden šele v bodočnosti.
POSTA JE IZGINILA
London, Anglija, 24. junija. — Na nekem nemškem pamiku, ki : je vozil te New Yorkai v Cherbourg sta izginili dve vreči priporočane .pošte, ki predrt Mrl je veliko vrednost. Tatove išče policija v Ameriki, Angliji, Franciji in
Nemčiji, j -
Naročit« m na GLAS NAEOIV največji slovenski dnevniW Združenih državah, p
dilunger i ___je živ
Njegova sestra pravi, da zivi, pa ne ve za njegovo bivališče. — Dillinger je
star 32 let.
- ■ —.......—■—■—■ —----— i
i
G&lion, Ohio, 24. junija. — Mrs. Kulaflia Callender je od Dillinger-' jeve st-stre Mrs. Audrey* Hancock iz Miajnvood, Intl. prejela pismo, j ki prwvi: "J«>lm je žrv". V pismu tudi s poro«" a sestra, dai j«» ravno Johnov 32. rojwtm dan.
"'Slišali snvo od Johna", pravi pismo, "in je zdrav. Ne vemo pa, kje se skriva. Želim pa. da bi vedela. Imam toliko pisani zanj**.
"Danes, petek. 22. junija, je njegov 32. rojstmi dan.
"'Ne verjamem. <la bi se sam predati. Nikomur ne ?jaupa. Ta neumnost, da bi •šel oče na gledališki ckUt, je samo nova zvezam tvast. Ak« ga ne morejo dt^biti na en način, ga hočejo na drug J^ačin".
Mrs. CaHleder pravi, tla je pisala odvetniku Joseph u Sharts v Davton. Ohio in ga prosila, da prosi governerja AVhite-a. da pre-jmeni smrtno kazen, ki je bila izrečena nad DiMigerjevima tovarišema. HauTvjem Pierpont in Ohar-lesom Maklev. v dosmrtno ali pa še nižjo zapomo kazen. Oba sta bila obsojena na smrt vsled luno-ra šerifa Jess Sar be rja in bosta morada umreti na električnem stolu 13. julija.
Maywood, In 24. junija. — StNt
ra roparskega morilca Johna Dillinger jat, Mrs. Audrey Hancock, zainikuje. da bi bila pisala Mrs. Eiflaliji Callender v Galion, O., da je njen brat živ in zdra-v. Prarvi samo. da ji je pisala, da misli. da je živ, da :pa njegovi domači nriso ničesair slišali o njem že od 8. arprila. ko je prišel na farmo svojega očeta.
Mrs. Hanoocik je v nekem listu objavila maslednji o^las:
"Iskrena voščila k 32. rojstnemu dnevu mojega ljubljenega brata Johna Dillrnperja. Kjerkoli je. upam. da bo bral to moje sporočilo".
I PODALJŠAN ROK
ZA DEPORTACIJO
i „.-
i Washington, D. 0., 22. junija.
-	'Ker Lmajo ameriške žene in o-troke. je 465 tujcem, ki so bili ob-
-	sojeni na deport>a«cijo, d »vod jen o, 1 jda ostanejo v deželi do prihodnjega zasedanja kongresa.
francija ! išče krog
___zaveznici
Barthou obiskuje evrop- j ske vlade.— Hoče skleniti evropsko antanto. j Tudi Litvinov zasleduje ta cilj.	!
------------1
Washington, D. C., 24. jnnija.11 iXasproti preteči <n«»va most i ob<>ro- > iževainja in morebitne vojne, evropski držauniki 'skušajo skleniti! :zveze, antante. sporazume in razdelitev sil.	t, i Francoski zunanji minister. L. Itairthoii. 'ki je c/bitskal Varšavo in Prapro. ,potuj.- setlaj po Balkanu, tla se posvetuje s svojimi diploma- j [tirnimi tovariši o oborožitvi Xem-T-ije. V srvojem načrtu ima tudi J obisk pri Mussoliniju v Rimu in 'angleškem zunanjem ministru Sir Johnu Simonu. j j To Rarthouovo potovanje je ze-j lo značilno. Ker Francnja ni mo-j g!a dobiti iaonstva za svojo var-j nost proti Xemčiji. skuša skleniti' najmorireejšo zvezo, ki je bila se ' kdaj od evropske sveže proti Napoleonu.
Ivo se bo Barthou se-rt al z M us-V sol in i jem. Maic/Doiiialdom in Simo-' nom, bo mogel govoriti, ne samo. za Francijo, tem we tudi za Rusi-1 jo. Poljsko. Cehoslovasko, Romunsko. Jugoslavijo in Belgijo. Tako zv^zd držav skir-a Barthou kloniti za vaniHost Francije.
Poleg tega tpa je tudi sovjetski konuisar Mak-im Litvinov, ki de-luje na to. da pridobi te držaje za wliko evropsko zivezo.
Barthou lvoče postaviti blok. ki bo tako močain. da se Nemčija ne« l>o upatla nastopiti prot.i njemii, jJcer bo videla, da ne more zmagati.
Tjitvinov igra slično igro, samo da ima 'pri tem v mislih Jaiponsko, mesto Nemčije. Japocvski hoče po-kaza-ti. da se Rusiji v slučaju ka-1
-	kega spora na. Daljnem Iztoku ni treba ibati svoje ovropske frooite. temveč da ji bo mogoče vso svojo
■	silo vreči na svojo vzhodno fronto.
Svoje stališče morata še poka-
■	zati Anglija in Italija Jvaneler i Hiti er je samo zaradi tega pole-
•	tel v Benetke, da bi preprečil vo-
•	jaško zvezo med Frarwijo in Rn-' sijo. Ta. inaanen je imel tudi Goeb-
-	bels. ki pe potoki v Varšavo in
■	nemiški razorožitveni komisar Joachim von Ribbentrofp, kr je obiskal
I I/onidon in P»nasHj. t
Sporazum med Anglijo. Neanči-. | jo m Ttailijo bi bil protiutež proti x frai*cosko-rnski zA*ezi. Todai do tega bo težko prišlo, dokler je sedanj« vlada iv Xemf-iji.
An grli j» in Italija visita med ne-i bom in globokim morjem. Nobena
•	ne mara .močrnie Francije. Dokler w ri prišel Hitler do vlade, sta oibe 1 državi bili Nemčiji naklonjeni, se-
-	daj pa sta nekoliko v skrbeh. . t J 1
: KRISTUS MORA
BITI VODITELJ
Berlin, Nemčija, 24. junija. — a Škof Bares je na velikem- shodu h ua prostem iporival 75,000 wvojih u poslušalcev, da anora ibiti njih edi-»- ni voditelj Kristus, ave pa Hitler, ri Škof ie v svojem govoru opo-i- zarjal na <vedno večji spor Ined v^lado in cerkvijo.
b0liv1jci so 1 odbili napad
Branitelji trdnjave Balli-1
vian so odbili napad. —',
11
Težki topovi so zahtevali velike žrtve.
Buenos Aires, Argentina, 24.
junija. — V rtu" i boji. ki ko trajali <-n tedfin. wo končali odločno narodno zm BoHvijce, četudi ni pri tem prišlo tlo važnih premenib iv vojaških ipoKlojankah.
Drugič v dveh mesecih so Para-g vaje i imeli težke i'/.gnrbe v svo-1 jih junaških naskokih na trepre-" inagljive zalwpp. katere so Boli-, vijei zgra-<li!i v Pileoanavo okrožju za obrambo trdnjave Bailivia«. ki je njihova izadnja utrjena po-Ktojatiika	zapadni jn^ji Oran •
Cli »to.	j
Ko sredi aiprila Paragvajci t doživeli pt>raz. so svojo bojuio vr- j sto pomaknili proti seveiti. ter so skit-ali priti r.'koli bolivijskega le-j vega krila.	!
Spočetka so dosegli rvekaj usipe-hov. toda slednji«" so zadeli na mo-čan o<lpor Tioli-vijcev.
Parapvmjci so tri dni ljuto napadati 'bolivijske posto-ja»:Ae v KI Vmrida-tlo. Bolivijske postojanke so bombardirali s težkimi toipovi ter so predrli bolivijsko črto. nato pa so Bolrrijei z bajoneti navalili na sovražnika in ga pognali nazaj.
V teh bojih je padel a>araarvaj-ski major Fraweiseo ^lanehotgo. ki je vodil v boj svojo divizijo.
Po -zadnjih poročilih s fronte je setlaj v ibojih okoli tnlnijaive Balli vian iki obeh straneh okoli SO.(XM) wjakov. Obe vojski sta trdno otUočeni. da na tem mestu i-zwjnjeta otHočrtev.
Xa ol»eh straneh je bilo t>*kom preteklega tetina mrtvih okoli ti-J sth* vojakorr.
I .
j HIS A ZGRAJENA 1	ZA 16 CENTOV
Beograd, Jugoslavija. 24. junija. — V Srbiji žive nekatere dru-žime Se v zadrugaih, v katerih je eelo posest vo skupna last cele družine. V takih zadrugah žive v isti hiši bratje in sestre s svojimi dru-.žmanii. Poglavar eadruge je navadno majxtarejai moški član te družine. Te zadruge sicer naglo izginjajo, vendar pa jih je še vedno nekaj.
j Xeika taka zadritga je pred kraktim sezidala hišo, ki jo velja v ameriškem denarju s anno 16 eem-tov. To je zadruga družine Ivu-juradžu" v« vasi Leova Brda blizu Poeeiv TIerceg«o\ii!ni.
Ker je 'bila stara biSa premajhna 'za eelo zadrugo, so sklenili, da si postavijo novo. Ker niso imeli denarja, so sklenili, da si hi#o sami postavijo. Na svojem iposestvu so nalomili kamen, les ipa so dobili iz svojih gofcdov. Žgaii so tudi sami apno. Streho so pokrili e deskami. Kupiti so morali sami o sn po za okna. kar jih je* veljalo 8 dinarjev, ali 16 cento«-.
, (čije in Peraije. Obe državi hoenta ■jtudi ostati v prijateljskih zvezah • (S svojima-velikima' sosedama An-i glijo in "Rusijo. Vs^ed tega sta kne-i la izastoipnik Rusije in Anglije pri
-	sprejemu "šaha v Ankari odkaza-
-	na najodliociegia mesta.
p0deržaj je potreboval denar
—7---7-----1
V Poderžajevem stano- i vanju je bilo najdenih! več obtožilnih pisem.! Njegova žena ga je sili-j la, da je poročil Tufver-' sonovo.
Dunaj, Avstrija. junija. — Dnuaijska (jwlicija je v Poderža-jevtiin stanovanju «uiwla skrivno Ktrbo za mučenje in pl>ina. iz ka-1 It*rih j<» ray-vitlno, da ga je Nnzai-ne FVrrand milila. tl:i portn-i Agne-j ko Tnfversonovo »v namenu, tla' pr'itleta thi denarja.
V nekem pismu se gla.si: "Poroči jo. Ako se |x>tem z<ro-<li nekaj prav dtubrega — bova imela denar".
Državni pravdnik je prtiti Po-deržaju dvigni! <»bdolžbo suincije umora, pioti F*errando\-i -j>a obdol-žbo. da je o<l limora imela dobi- J ček. Policija jo jo. iijikIo. ko je nosila obleko, katero je v Xew Yor-k u kupila Tufversonova p ml svo-1 jim nartiravauim odhodom v Evropo.
Poliit-.ija pa je pri ponovnem f»bisku v Poderža jevem st aniona- j nju mašla v steni skrivna vrata., ki .<o vodilai v sobo. kjer je bilo | več priprav iza mučenje ljudi. Vrata so bila skrita za fotografija-1 mi in raznimi podobami.	I
Beogfrad, Jugoslavija, 24. junija. Xek od vet nik je naprosil Ivograd-sk o ,polici jo. dni zahteva od Avstrije izročitev Ivana P*nleržaja na1 ]x>dlagi goljufije v znesku .">00.000' dinarjev v zvezi z neko stavhin-nI<o pogodbo.
Odvetnik pravi, da mu je Poti erža j pisal iz New York a. tla bo odvenik "Mr. Tirfvccsoei" porav-l nal njegov dolg. Totla dolg ni bil ptačan.
Beograj.<<ko ča^-oipisje poroča, da je Poderža j leta 1027 prišel v Kra-
■	gujevae ipod imenom grof Istan von Dersčettzkv- in je pro<lai«l poljedelske stroje, kat-tnih pa kupci ,ni<o nikdar prejeli.
Ljubljana, Jugoslavija, 24. ju-jnria. — Sestra Ivana Poderža ja, ki živi v Ljubljani, je pol.k-nji izjavila. da je iprepričana, da njen brat ni v nikaki zvezi s kakim zločinom nad Agneso Tnfversonovo.
—	Videla ga misrim že petnajst let in sem prepričana, da je nedolžen. — je rekla. — Vsa njegova vlafhost in nesreča je brla v pre-
_ veliki ljubezni do ŽTn<k. 'Xekoč je moi oče prejel od njega koveeg moške in ženske oMeke. toda smo
■	jo razdeli.
—	Odkar n-^akdo g*»voT»i o- mojem bratu, sedimo doma in jokamo. Vsi pmo obupani in se komaj
^ upamo ma ulieo.
TURŠKO-PERZIJSKO
PRIJATELJSTVO
. Istanbul, Turčija, 24. junija. — .Predsednik Mwftatfa Keanal in per-I zijski ša«h RLza Kan sta obiisdcala (bojišče v turško-grški vojni. Ol tej (priliki je nastalo med r jima osebmo prijateljstvo.
Turški prometni minasfter pravd da je bilo sklenjeno, da se zgra d i jo prometna sredstiv«i med ob? ma <lrža\iam«. Oba vladarja sti r 1 se tudi sporazumela glede mrrr [med obema državami««, da je rao goče dovršiti moderniziranje Tur
roosevelt zahteva odprta hi vrata na kitajskem!
Roosevelt ne bo sklenil z Japonsko pogodbe, v kateri ni vključena tudi Rusija. — Predsednik se na I Havajskem otočju ne bo sestal s Saitom.—Roose-11 velt tudi zahteva sedanjo mornariško kvoto. 1
WASHINGTON, D. C., 24. junija. — Diploma-tični krogi v Washingtonu zagotavljajo, da japonski načrt za nenapadalno pogodbo med Združenim državami in Japonsko ne soglaša z zunanjo politiko predsednika Roosvelta. Vendar pa se povdarja, da bi imel politični sporazum velik vpliv na bodoči mornariški sporazum. Toda predsednik Roosevelt takega sporazuma noče skleniti sredi Pacifika, namreč v Honolulu, kamor se bo peljal tekom svojih počitnic.
Rooseveltu je znano, da je Japonska skušala do- j seči sestanek v Honolulu med predsednikom Roose-! vekom in japonskim ministrskim predsednikom i admiralom Makoto Saito. Roosevelt pa se ni zme- l nil za ta namigavanja in Japonci so opustili to na- : inero. Saito se ne more sestati z Rooseveltom na > Havajskem otočju, ki je ameriška last, razun na iz-i redno predsednikovo povabilo.
Predsednik Roosevelt se hoče na vsak način iz-' ogniti sestanku s Saitom sredi Pacifika že zaradi tega, ker bi to izgledalo, kot da bi Japonska in Združene države hotele razdeliti Pacifik. Združne države, dasi priznavajo veliko važnost Japonske na Pacifiku, ne bodo z Japonsko sklenile nikake pogodbe zaradi Pacifika, dokler niste pri pogodbi vdele-ženi tudi Rusija in Kitajska.
Vsled tega se Zd ružene države ne zanimajo za nenapadalno pogodbo z Japonsko. Ze zaradi neodvisnosti Filipinov Združene države s tako pogodbo i z Japonsko ne bi imele nikakega dobička. Pač pa bi; bila taka pogodba zelo ugodna za Japonsko z ozi-1 rom na Rusijo.	»
Ker so Združene države priznale sovjetsko Rusi-i jo, se je tudi ameriška politika obrnila k Rusiji in sicer tako jasno, da Japonska čuti potrebo, da doseže ravnotežje diplomatičnim potom. Združene države j pa se ne zmenijo, kak učinek je napravilo priznanje i Rusije na Japonsko ter tudi ne bodo skušale tega u- 1 činka olajšati.
Za Združene države je največje važnosti politika "odprtih vrat" na Kitajskem. V tem oziru zavzemajo Združene države isto stališče kot Anglija, vsled česar bo tudi ongleška vlada z ozirom na Združene države dobro premislila, predno bi z Japonski sklenila kako ugodno pogodbo.
Vendar pa je mnogo Angležev še vedno mnenja, da bi bilo za Anglijo zelo ugodno, ako bi se Anglija zaradi Pacifika zvezala z Japonsko, kakoršna zveza je dosedoj obstojala, toda je prenehala s štiridr-žavno pogodbo.
Vendar pa washingtonska vlada ne odobruje angleške politike, ker je ministrski predsednik Ramsey MacDonald obljubil japonskemu poslaniku v Londonu, da na mornariški koferenci ne do prišlo do razprave o političnih vprašanjih.
Rajše, kot bi Združene države tiho podpisale Japonsko azijsko Monroe doktrino, bodo zahtevale kakoršenkli sporazum o pogodbi devetih držav, ki jamči Kitajski politično in teritorjalno nedataklji-vost ter tudi glede pogodb o Pacifku, ki omejujejo utrdbe v Pocifiku, predno bodo podpisale kako novo mornariško pogodbo.
Roosevelt ne bo nikdar sklenil z Japonsko kake zveze, iz katere bi se moglo sklepati, da je Pacifik ameriška in japonska last, ker Pacifika ne mara razdeliti.
Predsednik Roosevelt želi, da ostane vprašanje glede Pacifika odprto in bo skušal doseči nenapadalno pogodbo med vsemi državami, ki so v stiku s Pacifikom in sicer: Združene države, Anglija, Rusija in Kitajska. * __ ___________ __.
The largest Slovenian Daily in ' tile United States.
lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
\1gaxa vse leto • • .	$6.00
K Za pol leta.....$3.00
Z* New York celo leto -	$7.00
i Za inozemstvo celo leto	$7.00
VHODA-
KSW TOUt, MONDAY, JUKI 85,1*34
TH» LA&QBST SLOV&IfE DAILY to P. 8. ik i
I "GU» Naroda" "1
'»	'I1
^OsS^m	OwMd aM Published by
MVTCO PUBLISHING COMPANT
.< A Corporation).
w*. PwMhI	Ll Beocdlk, Treu.
Pl^ca ofhut&Mi of tha corpora tloo and add re—c» of above oHioen: W* mfc Hit Bwwth al Manhattan, New Ywfc Clly. N. ¥. "GLAS NARODA" r	<Vaicn of tha Peopia)__
_1—J »wry Pay Except Sundays and Holidays
In oalo lato Trijt on inwriko In Za New York ca celo leto......«7.00
ta—in ...................«8.00 Za pol leU ...................$&fiO
la pol lata....................$31)0 Za lnoiematfo ta celo leto......17.00
la a^lrt jmtM. ..................mo Za pol tet«....................$3.00
Subscription Yearly $6.00
__Adrcrtlsement on Agreement___
**QUa Naroda" labaja vsaki dan l«T«en»ll nedelj ln. pr»snlkor._
Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ae prlobčnjejo. Denar naj se blagovoli po Money Order. Pti spremembi kraja naročnike*, prosimo, da tt MU tlldl praltoja blrallfiCe naananl, da Hitreje najdemo naslovnika, NAHODA". 116 W. 18th Street, New York. M. Y.
Telephone: CUelsen S—3878
—- »• ——. . ■■ . ,
Važno za potovanje.
~~ "Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga bd tam, je potrabno, da je poučen v t seh stvareh. V sled naie dolgoletna skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanja udobno « hitro. Zato se eaupno obrnite, na nas ta vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje ta povratna dovoljenja, potne liete, viteje in fploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjša ttroike.
Nedriavljani naj ne odlašajo do padnjega trenutka, ker prodno se dobi it Washing t ona povratni dovoljenje, BE-EN-T BY PERMIT, trpi najmanj en mesec. n, ^
Pišita torej takoj ta brezplačna navodila iti tfotavlja* mo Vam, da bosta poceni in udobno potovali.
SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, Nt Y...
CO.
oskrbuje, Janezek pa fie je zba<l • kaziai in ko hi je nekoliko opomogel, je odšel -k neki prijateljski družini, tftari&em. enejca ostalih <lveh otrok iz njegove druaobe. Tam so <ra preoblek li.
Janezkovi stai-ši nosu) ta čas še nič vedeli, kaj se je zgodilo njih o-v emu Janezku. Ko se je razširi! pi as o nesreči, Kta šla tudi o*'e in nwli pogrledat, kaloo plava pre vrnjen čoln brez veael po vodi. Nekdo jima pov**: "Vaš Jamezek je padel v votdo!" OsupnjenL fita<rši niso niti prvi lirp verjeli. Sele na policiji oT-etu ipoti<di'Ii žalostno
resnqeo.
Tam so tudi že zaslišeivaj Jdn-« carjevega nas*« vljenca, znl;aj je otrokoma- posodil čoln.
Janezek leži sedaj doma. Starši so poklwafli zdravnika dr. Katarja. v cigar oskrbi sedaj nahaja. Oba. Jonko in Janiiezek. s4a setfaj že iiz wevarnosti, ako n»e bodo sledile kakšne druge bolezni. Ob.* .sita kajpak temeljito prernra-žena in Kta se mieprostovoljno na-lokala velike množine vode.
Požar v Kotljah.
Dne S. junija, malo po eni po-prtkbie. je izbruhnil ogenj na gospo »la iti kein potdop,ju Merkara Jakoba-, podoma »V Matevža, v Kot-' Ijah. Ker je bilo ne -skednju še staiv* slame in že nekaj letošnjega sena, se je ogenj siril z vso naglico.
Pohvali H se mora dounaee gasilce, ki so res, z vro na^lW bili k svojo »brizga h*o takoj ma mestu in tako obvaroval i polovieo »vasi pred irrtieenjem. V 'bližini stojere župnijsko gonpodarsko poslopje je bilo napolnjeno .s >lumo, krito s skodl j i. <V bi to vžgalo, bi bik? dane** Kotlje v žah^tnem stanju, kajti ogenj bi se z lahkoto širil na vso bi iz n stoječa jniKlopja.
K srer-i sf» rešili živino rn svinje 5«» o pravem Jasa Goopcnlar je bil si>;»er zavwwan. toda za\"aisA*al-nine >!tima plačane.
Povodenj v Dolenji vasi.
Voda s« je izopet razlMa po polju. Fnieen je kronvpir, fi.šol in drugi sadežu. Ljudje so ^i morali kupili semenski krompir, ki še ni plačan, pa je že spet uničen. Za jefiemi je -zopet i*ta. bojazen. Da bi vsaj toliko poidipore dobila Dole-t>jii vas. T?a.kitni<ea. in Bla-to, kolikor dolžni na krompirju. Vse te povodnji 'bi se znatno omilile z nasipom i-n po!g!obit-\"ijo »truge, pa ne dočakajo te pomoči od nikoder. Skoda ma polju je že das»lej velika.
Voda se ni spremenila v vino.
Mod-ermi 7>oBtoq>aiči si zmišljajo vedno -nove načine, kako bi osi epa-rili blramje««. Odkar je nastopila vinska kriza«, si morsikak vinogradnik al« me-^etar, posebno iz drugih kra.jw, pomaga na <ta način, da vozi ali nosi vino lcrog gost ilničia rjev ali pri vernikov in skuša irai ta način spraviti pridelek v denxar.
To okolnofst pa je izrabil pre-friganee ter j* vo*i1 ;kar s tovor-nTum avtom dva soda vina. Neka goktiliraičarka je nek.iai na*sedla u-godni eeimi in se odločila fca na»-
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEMKURZU
T JUGOSLAVIJO
$ 2.58 .......... Din. 188
$ 5.— .......... Din. 288
$ 7.25 .......... Din. 388
flttTt .......... Din. 888
$22.75 .......... Din. 1888
t ▼ ITALIJO
Za $ 955___________________Lir 100
»' $ 17.90 ................... Lir 200
" $ 44 — .................... Ur 500
" $ 87J0_________________ Lir 1000
" $174— ------------------ Lir 2000
EKB 8B CENE SEDAJ HITBO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVBŽENE 8PBEMEMB1 GOBI ALI DOLI
Sa ttplačllo Tečjth sneakov kot sgor aJ navedeno, bo din ▼ dinar] 1H ali llrab dovolj njeno &e bolje pogoje. IZPLAČILA V AMBR16KW DOUBJil
Sa f&kčOo 95s08 morat* poaUtt _$ 5.78
»" " $1008 »• ---$10J8
•» $18.00 " •• _$18.—
M M $30410 " "__$21.—
« •• $40.00 »	_$41 JI
"	OBMO ** " ______$51^0
Prejemnik doM ratom krajo kplilUo v dolarjtt. Nujna nakaslia kirtojmo po Cable Letter- sa prietojblno $1-—
- §lovenic publishing company
narod«"
m watt 1M tTMKST	KKW TOBK, K. T.
ROMAN
TR0KLETSTV0 LJUBEZNI"
)e tako lep in pretresljiv, ia ga boste Čitali z največ. ' jim zanimanjem. <
(2 KNJIGI)
V	zalogi ga ima
knjigarna glas naroda
216 West 18th Street New York, N. Y.
11111111«^^
kup. Šofer je odprl sod in dal po-kucmjo. <losjtiliničaika pa ni pazila
na to, <ia 'bi šofer raztovor.il o-1 ni nod, iz katerega je vzel pokušajo, k;*T je mislila. <lta je v obeh Kodiih enako 'blago.
Ko j<» šofer z lepo vito 700 Din v žepu ocMcuril, je presenefena gostiln Lčarka šele ugotovila, da je dala denar za 1 .sod vode. trjr' pa vina. Sleparja se<laj zasleduje po-lieija-.
Smrt v potoku.
V	vasi Žirovnrea pod Križno {zoro je slnail pri mlfnairju članku Frane Tie.. 25-1 etmi fant. doma iz Orahovega jiri (Vrkuiiiei. Bil pa je božjasten. Pred leti je prišel 17. Franeije' Tudi ta-nv ga je b<jžjast večkrat napadla. Pri nek<^m napadu je tako nesrečno padel na o-bra<z. da ^i je i/ibi 1 *vse zobe. K« r pa ga je posebink) zadnje čase ze+o jm»-go-'to napadalo, je opravljal dela le pri doimn.
T'sodnejra dne. v pe4^k, S. jnni-' ja. zjtrtraj je sel kakor ponavadi na potok napajat živino. Ko je čakal pri 'VOdi. da bi se živicui napi-la. ga je božjast \T«_'la «v vodo, iz katere se ni moprfl rešili. Da.-*i so mu kmalu |>rwli na i>«^moč. jp bih> prepozno, kajti nesrečnik je že tonil. Farni je bi! zelo pniden i»:i dober.
Ognjena krogla treščila v hišo.
V	Oozdivi ulici v Magda len.skem predmestju v Maniboroai so prebivalci hiše št. 14 preživeli v soboto f>. junija ]>oj>oldine strašne trenutke, ki jim "bodo ostali do smrti v spominu. Kazb^n^a se je o-koli 3 strahovita ne\-ib4a ter je med viliatrjem na \ieč mestih treščilo. V -omenjento hišo pa je treščil blisk čisto ]>osebne vrste — takozvana ognjena krogla, ki je Zelo redek pojav. Stanova!jc4 so-fi^njih hiš so čis-to iwJočno videli, kako se je krogla razmeroma polagoma spusH-ha iz oblako-v inia poslopje ter udaria rv dimnik. Pri udarcu s?e je razletela s strahovitim pokoju, da so zažvenk-^a-le šipe daleč v okolici. Krogla se je razletela, na posamezne Sftrelet, ki so |>ovzroči!e v liiši praveato razdejanje. Ecui .je odbila do«! dimnika, druga je šla j>o eleklrovod-ni žici ter jo sežgala, tretja je napravila široko luknjo v stropu, razbila spodaj ob sferni stoječe last avič je gnetlo ter na«to udarila ob storuo pritličja in od tu na prosto v plot. ki ga je razbila v daljavo vec metrov na drobne trščice, četrta pa. si je poiskala pot na prosto skozi ostrešje na ta način, da je razcefrala eel strešni tram ter razbila kup opeke«. Ves potja v je trajal dobro sekunido ter je hi-!a .med tem časom eela hiša obli-t« rv vijoličasto svetlobo. Po ču-
h Jugoslavije.
Sodišče vodi preiskavo zaradi nesreče v kamnolomu v Banjici.
Strašno netšrečo v kamnolomu v Banjici je preiskovalo več komi-iij. sedaj pa se s to zadevo ha vi iodi~če v Koisovski .Milroviei. Vr banji^kum kamnolom 11 j<*. k-:«kor znano, ic.jnifbilo življenja K delavcev, 14 ipa jih je bilo tr-tžje ranjenih. Delaivci ho izjavil, da so vo<l-•«t\x> podjetja že prej op« rja I i na nevann»* razj>oke v skaJovju na<l lwimnoloinr>m in da se j«- s'tra-§ua nesreča pri'petHa. če že n<p» zarasli pomanjkljivosti varnostmi h naprav, pa \"saj zara'dd tega. ker se je delo nadaljevalo v ng-rožem»<m kamnolomu Do p<nlobnH?i; zaključkov je prišla tudi komisija, ki jo je pr»4a<] na kraj nesr. če okrožni urad za zavarovamije delavcev. Kc-
zultati komisij, .kr so bile o<lrojene od notranjega miinistrstva ter od ministrstev zgra<l'be in promet, nif^o znani. Pravosodno ministrstvo pa je sedaj vse sni^e komisij odstopno sodišču v fit rovi c i "ter Trni poverilo preiskavo. Preirikaiva. r*e nadaljuje.
Vaški bankir napaden in izropan.
V Bat^a jklu 'i>i i Hečkreku so roparji inapadlr in sinilno "neivaruo raiiirli bogateya 'izjMV -ojevalea de-natrja ^KljnHria fJrniičji, st»r<*«ra 80 let. ii> mje^rovo 79-1 etno ženo.
Ck junija zjutraj ob 5 je še! neki kmet. v (Irujičevo hišo, da bi tam zamenjal tisočak. 'Xa<el |>a jf Grujiča in njegovo ženo ležati \ mlaki knvi. Krnet je takoj obve stil orožnike, ki so takoj prihitel z občinskim zilravnikom vred. Obi Grujiča sta bila nora vest 11a i.:i \ agoniji. Xa Grnjiču m» njfšli lt ran. zadanih s sekiro, njepro»va na pa ima mlar<*e fna jrlavi. < >r<»/ iitiški major Kovinčič m»*ni. da sti ta str a.viri zločin izvršila dva al ^trije roparji. Po dosedanjih n2o j tovrt'vah je zmanjkalo iz blaga j ne ^»kro«,r 7<X).(MM> 4linarjev. Pri-nH* ženje Grujiča »cenijo na dva ncili jona dinarjev. Gmijič je v zadnjem času prejel od .svojih dolyr*rko»v večje ^"»^te. I>obil je	grozil-
nih ipisem. utaj na »otovem mestu položi 10.000 Din. vendar pa teh pisem ni aizel iza resmo. Možno je. da so pisci teh pisem 1 napadli in iz-ropali Grujiča in njegovo ženct.
slovanska bodočnost v evropi
Xa slavnostni seji madžarske Statistične družbe je predaval te dni predsednik ustanove tir. liela Kenez. bivši minister, o populacijskem [troblemu Kvroj»e. T'zj.i'vil j-*, da se ne sme pripisovati gosjMKlar-skirn činisteljeni nrkak prevelik. vpliv v pogledu naraščanja prebi-j Tn so ga valstva. Anglija bo dosegla viš»*k na wnlišče. oblju-denoHti 1. 1950.. Nemčija pa 1 1. 1<H>0. L. 1D80. pa bodo imeli ab-Kolutno večino v K vro p i Slovani.
Peter Zgaga
IZGOVOR JE DOBEB...
Ta je iz tistih naših nesrečnih traj«iv. .kjer mora slownska mla-liua takole mo4<i1i k s\"ojenm Boni:
— Oče intcbt^škii. uisliši nboliite^' talijanskih otrok! K Tebi moli-no in Tebe prosimo, ker si vladar rsi-h mir (kdo v ter vladaš z usnri-jeno in mojrot'no roko. MoLimo za na>e<{riL Dueeja. ki -nam vlada ter vedirno Ijolj k/pol nuje nailogo. katero mu je poverila usoda. O, Gospod. }X>da'l jŠ3i j njegovo dragi»ecvio-?.iivl js^i.ie. š<"-rt i ga pi*e<l nevarnostmi rn napadi <ter daj. da bo naša domovina živela v miru in 'blaji<»-itaiirju. 1? as veti i. o Gospod, duh našega Duceja. daj mu moč, da bo plemenito deloval za dobrobit naroda. .Blagoslovi njegove dobre namene ter.kronaj mjegovet uspehe z dobroto, da bo Italija vredna imena velikega katoliškega naroda in da 'ho postala, središče ka-toličanst va. Zato Te prosimo, o' (ro pod. uslnši molitev mašepa srca ! — Amen.
V tistih naših nesrečnih krajih, k jen je ta molitev «r*osta\-nio zapovedana, je žit ve I učitelj, čijega edJ-rti greh je biil, da ga je rodila slovenska mati.
Pred vojno in med vojno je bil navdušen* narodnjak, ko so pa prišli Tjahi v naše kraje. j»» utihnil. *
Kajti .kruh je kruh. želodec pa sleherni dan svoje zahteva.
•Ker je študiral na učiteljišču v Kopru, je znal tudi italijanski.
Kakor znano, so morali po prevrati; v-*i -Ioverfc>kt učitelji na Krasti in v Primorju »napraviti izpit iz italijanščine. Kdor ga ni napravil, je izgubil t-ilužbo.
1 V-itelj. o »katerem ?o\Torini. je skušnjo rzborno prestal. Povelju, da mora «|>oir«V\-ati s!i>vt*tvsk»» o-trt»k»* v ilaškem jeziku, se je s krvavečim srcem vklonil.
Za slovenst wv se mi navduševal, ker se ni sm:<!. za italijanstvo pa t mlii ne. ker s<» je temu proti vil rijegov narodni čut.
Toda fašistom je bil trn v peti. Sklenili so, (hi se ga iznebc.
Fašist ion i vodja je s svojimi tovariši vdrl ponoči v njegovo stanovanje. Vse so prebrskali, pa niso našli »nobene protidržavne svari.
Fašistični vodja je bil že v zadregi. Naenkrat se mu je jxi zjasnilo lice. Xa nrizi je opazi! kup papirja. Po h a sal je ip&pir v žep in naročil karaibin jerjem :
— Aretirajte ga ! nevaren element !
On je državi
aretira.!i t«*r odgnali
Sodnik pe bil sieer strog, pa je hotel biti t udri pravičen.
IGRE
Beneški trgovec, Ixrokai ▼ 0. oejunj .f% Cynui de Uer^erae. HerlCna komedija ▼ petih dejanjlii. Trdo vestno ...............................................1.7t
Bdel«, drama ▼ 4. dej.---------------M
G otipa s morja, S. dej_____________________15
litkelna ielezniea, 3. dej. ___________M
Marta, Semenj r Klclimondu, 4.
dejanja -----------------------------------M
Ob voJtkL Igrokas » ftUrlb sltkab —» deauetm naildjiK-ju pa strela nikjer v Teotkore sajne aa Miklaviev J ni lesa niti oF;m»odila. pa tudi prebivalcem hiše na povzročil a ničesar. Pač par je sproščen je ogromne električne energije, ki jo je vsebovala krog-la, delovalo na elektrovod »visoke napetosti, ki poteka ob liiši v dal javi kakih 30 metrov, s tako močjo, da jem« Fa-1» \tgt1o varovalke naraiTiont iz drza'jev ter je bila dobava toka aa kakih 10 minut, prekinjena.
IZLET Z AQUITANI-JO 14 J.ULUA
.» M »•■•
■m
Jugoslovanski konzul je obvestil Ouniard parobrodno družbo, da bo potnikom, ki imajo ameriški potni list in »ki se odpeljejo na Sokol-ski izOet h parnikom "Aqnitania" 14. julija, računal za vižiranje njihovega .potnega lista samo 30 centov in da so opravičeni do znižane cene po jugoslovanskih železnicah za 7!T odstotkov.
...•e
čer, Mladinska Igra • petjem
• 3. dejanjih_____________________
K. (J. K. Drama ▼ 3. dejanjih • predigro, (Čepek), ve*. -------------.45
Kevlzor, 5. dejanj, trda vesana —..75
Za krii In svobodo, Ig rok« t t 5. dejanjih .......................—................-M
Ljudski oder:
5. »v. Po 12 letih. 4. dejanja .........-SO
11.	xv. Zapravi Ji vec..............60
12.	zv. Skopuh ..................«t
Zbirka ljudskih ker:
3. snopič. Mlin ped senljo. Sv. Neia. Sanjo ......................................H
13.	snopič. Vestalka, Saut Mafijo Device. Marijin otrok __________________»
14.	snopič. Sv. Bofttjan, JunaSka deklica. MOnIn Maaislst ..........M
15.	snopič. Turki pr^d Doaajesa, Fabjola la-Noia-------------------M
20. snopič. Sv. Just; Ljubetea
KNJIGARNA %LAS HASjtODk"
216 Iftth Street
NEW YORK CITY
—	Kje ima»te <lokaae — je vprašal fašističnega voditelja — da je možak državi nevaren ?
—	Tukaj je dokaz — je odvrnil fašist ter vrgel na mizo kup zaplenjenega papirja.
Papir je'bil deviško bel iin nepopisani.
—	IFm — se je zamislil sodnik — papir je čist iin nejjopisan.
—	Ha — je zratstel. zaščitnik drža ve — saj to je ra\-no. Pet let smo smilili obdolženca in ga opazovali. Xikkiar ni izpregovoril oiobe-ne brt»ede niti 11 aim v prid, niti sovražnikom v >Jkifcdo. To je skrajno miml j i vo. Hodil je po samotnih krajih in premišljeval. O čem je (premišljeval, prav lahko Uganete. Pi«ekucnške .misli so imu rojile po glavi. Kdo kaktšne načrte je koval? ('emu si je nabavil toliko papirja? Brez vzroka gotovo ne. Proti državi Ln fašizmu je inameraval pisati. Sanna sreča, da smo preprečil i. še predno je zapisal eno samo besedo.
Doka4?! je obveljal.
Kajti bil j« pristen fašističen dokaz. In fašistični dokazi so v današnji Italiji edina, ki nekaj »veljajo.
Konec zgo<l/be je povsem enostaven.
Učitelja »o zaprli in za ignali nia Lipairsko otočje, kjer se menda še dames nahaja kot državi okrajno m»m-a<ren element.
43 Slovenije.
Novi grobovL	ft 1
•Na Viru piri iDomžalah je 11. ju-ija- po dialjšem boleha 11 ju mimio Go«pod.u -zaspail Fraw Majdič. astni-k valji-nega mlin« in tovarnar. Pokojni je bil iizreduuo marin' in delaven anož. Svoj^ podje-je je z iveJikrini stenski v \Tsakem žiru moderniziral in uživajo njegovi mlinski izdelki dober slove.s taiee naokoli tNa videz nekoliko rd. je .bil e.lbvek blagega srca, ki e v potrefoi vedino rad priskočil »aipomoč. N.jegova hiša se je tnlli-povaAa po gostoljubnosti. Xegovo ruplo so iprex>eljali v Kamnik i-n ra pokopali na Aut ni na pokopa-j išice -na Žalah. •
— .Na. Savi -pri Litij« je v nede-jo 10. junija umrla Eirzabeta T>r-io'\išek, roj^a Pros ene. posest ni-■a in prostilničarka.
Cladi pustolovci, ki so stanovali na pokopališču.
Na nekem subotiškeim pokopa -rščll je ipodicija našla; 10 mladih antičev. ki so si uredili stanova-lje »v neki prazni grobnici. Pa'nti-vr so deloma vajenci, ki so pobeglih" svojim gospodarjem, deloma r>a šolarji. l<i so se bali zaključka et^J Mladi pustolovei so si eeTo nabavili ororje in rz\-ršili ve«" drn^Hh vlomov. Ko bi si ivabrali dov<»lj denarja, so nameravali pobegniti v AmenLko. Policija jih je i»zroči-la staršem.
Dva otroka v deroči Ljubljanici.
12. junija okoli pol 3 popoldne je prišlo v iL»ubljaniei do razburljivega prizora, ki bi kmalu veljal življenje dveh otrok. Štirje fantiči iz »boljiHi družin so se zbrali, da bi šli ua sprehod. Med temi sta brla tudi 10-Ietni Janezek Babo-vee. sin trgovca s papirjem s Sta-repa trga rn 0-letiir Joško Povse, sin avtopi>djetnika. Otix«?i so imeli s seboj tri dinarje in so sklenili, da se gredo vozit s T-olnom po Ljubljanici. Odšli so k .Jančarjevi izposojevalnici čolnm*. Jančarjev nameščenec je bil res tako nepreviden. da jim je )>0K0di! čoln. Vanj sta se ivsedla Rahovčev Janezek in Povšetov Joško ter ko-rajžno •zinve^laila po Ljubljanici. Ljubljanica/ pa je še v<>dno si-lno naraKtla, povrh tega pa je eatvor-nica še odprta, tako da v Trnovem zelo dere. Voda je čoln takoj zasukala m otiveka sta izgu»bila o-blast nad njim.
Ko se je čoln tako sukal sredi deročih ivalov, pa je bil na terasi hiše, v kateri je trnovska stražnica, Pahernik. Ta je videl, da more priti do nesreče fer je hitro stekel otrokoma na pomoč, obenem pa obvestil poilicijo. Medtem je voda že čoln prekucnila in otroka sta padla v vodo. "Ftoahovčen- Janezek zna nekoliko (plava** ter je brcal ]>o vodi. tako da je pribreal do brejra, kjer mu je že Pahernik pomorriil veslo in ?a potegnil iz vode. Pofvšetovega Jožka- pa je voda zanesla do za tvornih, kjer se je oprijel opornega stebra, nakar so g-a ljudje potegnili ven in spravili na trnovsko stražnico, kamor so prrmewli tudi Janezka. Oba o-tToka sta popHa kajoak veliko množino umazane Ljubljanice.
Povšetovejra Joška so stražniki takoj oddali njegovi materi, ki ga
STAVKA JEKLARJEV
Stavka, ki je jmela dno 16. junija izbruhniti v imiu- ; strigi jekla in železa, je bila v zadnjem trenutku odftodo-l na. Voditelji ameriškega delavskega gibanja z Williamom' Greenom, predsednikom Ameriške Delavske Federacije, na eelu, so se zavzeli za posredovanje. Tudi wasliixigtonska vlada je zastavila ves svoj \ij)liv, da stavka ni izbruhnila.
Posebna zakonska predloga pooblašča predsednika, da imenuje posredovalno komisijo, eije naloga bo uravnati vsa nasprotja.
Nepristranski odbor 't reh članov jamči delavoem pravico, da izvolijo po svoji volji svoje zastopnike. Prepove-1 dane so vse prdtnje in vsa ustrahovanja. Jeklarski baroni se bodo morali pogajati z zastopuiki, ki jih delavstvo izvoli. Vsa vprašanja, glede katerih se ne bodo mogli sporazumeti, bodo predložena posredovalnemu odboru.
Delavstvo se je uklKmilo predlogu organizacije ter od-godilo stavko za nedoločen čas.
Podjetniki upajo, da se jim Ibo posrečilo zasejati spor t organizacijo.
Predno se je rpddal predsednik Roosevelt na počhni-fe, je naročil delavski tajniei Miss Perkins, naj ga zastopa v vseli delmvNkih zadevah. Perkinsova je te dni pred-Jožila jeklarskim magnatom zahteve strokovne organizacije. Dokler ne dobi od njih odgovora, se ne ve, kako se bo jstvar razvijala in razvila.
' S ČIM SE DIKTATORJI IGRAJO
ptr je Italija zasedla južni del Tirolske, kras in Primorsko, je začela sistematično zaltirati vse, kar je na južnem Tirolskem nemškega in kar je slovenskega v Pri-morju. Domače uradništvo je odstavila ter ga nedomestila z italijanskim; slovenska in nemška kulturna društva so bila razpuSičena; slovensko in nemško časopisje prepove-• 4ano; v šolah je bil uveden izključno italijanski pouk.
Mussolind izvaja te odredbe z vso Strogostjo, vendar Je pa tudi Mussoldni popustljiv, kadar gre za dosego nje-jgovih političniih ciljev.
Ko je bilo objavljeno, da se foosta Mussolini in Hitler Befttala, je dospelo iz Kima (poročilo, da je vlada dovolila, da se sme vršiti v šolah po južnem Tirolskem štiri ure na /teden pouk v nemškem jeziku. S takim darom je »torej obdaril Mussolini tamkajšnje nemško prebivalstvo, t Ako Hitier ne bo hotel taiko plesati kot mu bo Duce godel, bo nemški pouk seveda ukinjen, r * Tako se igra torej Mussolini 7i največjo svetinjo na-roda — z njegovo materinščino. Old' njegove dobre in slalbe .volje, je odvisno, če naj govori podjarmljeni narod svoj jnaterni jezik", ali naj se muči z jezikom, ki mu je tuj in nerazumljiv.	N - %
ODA"
HXW YORK, MONDAY, JUH* 28, 1934
THE LABOE8T SLOVETI DAILY ta D. t. X.
K. "V Y SM AS S:
GOSPE
(Odlomek iz romana "Katedrala".
KRATKA DNEVNA ZGODBA
: i	v;
"Za kolrko fjtnli pa ji* prostora v tej cerkvi?" je vprašal Durtal.
"Za mnoK«> mnogo tiso«','' tie kaqxlan. '4Seve*l;i mi ni t a* aha šele (MMularjaifi. da ni (Milna nikoli in je tiuli (II) uawti na j ver j Hi romanj v ■ rwln'jrm vt-ku niso ni«>g]e -prav na-}M tli liti Iwn/.j«* potniški1 trume. Kaj £e]e aiuj — ("haetres rt*s ni j>riV pubožno mesto.
"Mejtenni rtieer ne nasprotujejo veri. pa«" pa jo pitš^ajo r'wtn vnemar." je dekan (Jevresim dejal prav p<A*a>:i.
*Xaa meščan .h* 'la-li konten. len in poželjiv," je goreče vtaknil vikar, "a lakimien bolj kot poee-djrv. Lakomnost se je pod mirnim vidrami tu zelo maj »as ta. Vsak mlad diiliovnik. ki ga pošljejo »emkaj (Iimp •paM, je isiromak, n-KmUjeuja vreden. I Vide semkaj, je polil iluzij, kako <l»o siui.il CSospo-du, pa ga 'kmalu ohromita hladni nnttk v«Hti in praznota siva. ki vladala -meti temi IjiMluni. tebi ga preganjali, bi vsaj čutil, da živi. Ali oni ga sprejemajo prijazno, nikoii ne žalijo in sirmntfk spo/.na prav kmalu, ila so vsi njegovi trudi in napori ničevi in zaman; a ko r»po-zna to, mu (»mahnejo roke, iti obupa."	j
Za trenutek je od velik«1 otožno-sti onemela lieseda V^em.
Vendar se je vrkar hitro znašel
in goreče povzel ipr«u*njo -minel: j
" Pu vendar je <luliov«feiiia tni-kaj, to pač smem reči, rzvr*tna. To mi zgolj sveti niicžje, a olisojeni v brezdelno živuitarjenje. Ne eitajo, ne delajo. Nedelavnost V tem me-Ktu j bil dimi. ilotfgčas jih mori.**
44Vas pač ne!" m* nasmehne Durtal. "Dela imite d«wti! Saj Me tui pravili, da se p^klite za dušo lepili dam, ki se hlagovnlijo spo-j
ni i ik. jat i tudi Boga!"
"O, prehudo se šalite," se bra-j ni vikar.
14 Verjemite mi. da se ne bi pritoževal. če bi imel opraviti s preprostimi <lHMeti in služkinjami; zakiij v njih d;tša'h je že kre|>ost, je še moč in je še srbranust. Ampak med jaro gospodo in bogatini! Še misliti si ne morete, kake ženske ho med temi ljudmi. (V hodijo oh nedeljah k maši in <za veliko noč k npovedi. pa že mislijo, da jim je
nato vse dovoljeno! O, lneuj mi-j slijo, kako ne ibi Krista žalile nego kako bi j?a z nizkotnimi zvijačami 1 varale, vara-le! Opravljajo, »rbre-j kujejo, so neusmiljene fu trde do j svojega bliKiijega, to se jim ne j 'ni*- hudega. — v petek jesti mesno ie*l to i mu je pa že 'prav huda reč. I ,ta greli, ki zanj ni odpuščanja. Hog, | j sveti Duh. jnni je želodec. A kako J ti znajo opletati posta, kako spretno znajo ognit i .graha zo|»er sveti p<«st. ne <la hi Se jim bilo treba eemurkoli odreči! Kako zgovorno me znajo prepričevati, da je tponi-re-k postna jed!"1	(
] Dekan in kaplan sta se za smej a -' la, a vikar je še drža) nit svoje mi- j .sli :
"V postu kar tekmujojo z vabi-j li iki ipojedino in *e trudijo na vse ! pretepe, da postrežejo -z jedili, ki j ».<• 'zdijo mesne, pa vendar niso. Xa • dofcgo in airrfco ti -znajo govoriti o ilivjiili raeali in drugih nirzlokrvniii ' ptičih, da hi jim ihii| v dvomih bolj fM»tn ben zoolog nego dithovnik.... Velikonočni teden juičuo drugo pe- j nem. Ve.s post so se »pasle z vodnimi j pticami. — zdaj pa se sladkajo z( ruskimi tortami. Xo, ali *e človek, Miie jna.4iti brez greha <z rusko tor-j to.' V njej so jajca. to je res, ali tako stepena, da «e. torta zdi kakor prava spokorniška jed. pravijo. In t;iki 'kulinarični pogovori naraščajo. s|M»vedaica je wliiiam'ba za i-la. spovednik pa kulhar! Ampak vse bi s«* čuditfe, zelo čudile, če hi jim dejal, da krive gTelia požrešno- ' sti. — Ali ni tako gospoda 4>ra-t* .'" j
Dekan je prikimal. "Da" pra- j vi. "to so prazne in, kar je huje, nepolurljsljive duše. zaurte za vsako misel velikodušja. Občevanje z I Odrešen ifcom smatrajo kot vljud-jiKwtiio dolžnost svojega mešcan-,.-ke-»:a stanu kot cwdevo druiža>l>ne ' o'like; da bi >e Mu čisto zaupale, do Itega jim ni. Omejujejo se premišljeno in prostovoljno le na vljudnostne obiske juri njem."
"Kakor jili ob novem letu delajo ,:-tare.inu prijatelju ali sorodniku," I pritegne Durtal.
| "In o veliki nori." dopolni kaplan.
"A najliujša med vsemi je žena poslančeva." nadaljuje vikar.
"On, mož, napada cerkev in zavrača ženine očitke: Matz sem (prav borjši kristjan nego ti!' — Ona pa po vsaki seji pripoveduje
0	izasehnih moževih rednostih in obrnem »raja njegovo vedenje v politiki, ismerom pa svojo zgovornost sklepa s pohvalo nanj in še pričakuje, da jo - borno prosili odpuščanja za vznemirjenost, ki jo mora prestajati zaradi cerkve."
Dekan se nesmehne rekoč:
"Ka sem skvžbovatl v neki pariški župniji t^b levem bregu, kjer stoji velika modna trgovina, sem spoznal še neko drugo vrsto žensk. (Kb dnevih, ko je trgovina naznanila rancstavo iporila in dntgega po-d«>bnega blaga, je cela povodenj modno obleeeniJi ižensk vrela v zakristijo. Tiste dame so stanovale na drugem bregu, semkaj pa so 1 prihajale po kupčiji in b. radoveil-nosti. a ker se jim je v trjrovini gneč« <zdela še prevelika, so hotele e-ikati. ila bi ko se mmržiea raztepe. j mirno pasle oči in ugodno kupo- j vale. Kaj b; medtem počele niso j .vedele, izato so s«* zatekale v eer-1 kev in. da jim ne hi bilo treba ' moteati. so dale klicati spovednika in klepetale v spovednici kakor v t siilonu t«r si l«po krajšale čas."
"Ker niso mogle kakor moški iti v kavarno, so pač stopile v cerkev!" se j»» Durtal grenko nasmeh-1 nil.
"Morda pa so se hotele smrtnega greha spovedati neznanemu ripo-. vetluiku. ker jih je bilo sram pred • svojim spovednikom."' 'pravi kaplan.	|
"O. to je novo! Vpliv modnih trgovin na obisk spovednic!" — vzklikne Durtal
"Tudi železniške postaje imajo tu svojo vlogo." nadaljuje dekan. "Cerkve, ki so v bližini večjih pariških postaj, obiskujejo prav posebne potnice. Zanje velja n sel, ki jo je gospod 'kaplan prejle izre\ ke!I. Mnoge gospe z dežele, ki imajo v goste h svojega dušnega pastirja, se pri le-tem ne upajo spovedati svoji*ga zakonolomst.va. ker bi lehko uganil, kdo jim je ljubimec, in ker bi bil položaj spovednika, ki občuje v njeni hiši, nato zares skrajno) mučen. Zato uporabljajo obisk v j Parizu, da se ibnž spovedo neznane-j mu duhovniku."
"Oli....!" vzklikne vikar.
"Ce taka gospa začne pri spovedi omalovaževal no govoriti o domačem župniku, češ. da je omejen, in pomanjkljivo vzgojen in da ne zna :prav voditi za-upnih mu duš, bi človek lahko stavil, da bo takim u-vodnim besedam sled Ha s>i»ove<l greha .zoper šesto božjo zapoved.'-
"To je očitno pomanjkanje strahu božjega!" vzpilamti vikar.
"Ne, ne!" se upira dekan. To so namreč nesrečna Ibitja, ki jiii peče vest pra v »zaradi strallru 'božjega in ki se z nami posvetujejo o svojih dolžnoBtrh In o svojih grehih.... Toda pulimo to in govorimo o čem drugem."
NOVA MODA
1	V Parrzn so začdi zadnje dni I propagirati novo damisko modo, ki ibi |»omeni.la za najlepše in .tudi 'najbo-lj koristne ptrce najhujSt u-
darec, če bi se uveljavila-. Elegant-- ne Parižanke so začele nositi na-gačene lasto\-ke in druge drobne ptič ice na svojih dblekah, tako da se zdi kakor bi jhn žive sedele na rami ah. To modo bo pa plačalo s svojimi življenji na 100,000 nam najljubših -drobnih ptičie^ zlasti pevk, kajti vrabcev bi dame gotovo ne hotele nositi na ramah. Tem ptičicam. ki bi damam seveda naj-bolj ugajale, bi seveda pretrl pogin, saj bi bile v dogJednem čaora skoraj iiztreblgene. ■ \ 1'pajmo, da se naše dame ne bodo ogrele za .to modo, tudi ce bi se drugod ratzairila, saj ne moremo > misliti, da bi foWe pripravljene posredno -podpirati pokončava n je drobnih ptEčic. Če bi »e pa vendai našle take, ki bi thotele na vsak način nositi na rami ptiee, naj omo \ žene nosijo arakopeitje, ki se kol
REX" JE ODPELJAL 1920 P0INK0Y
i
' ^—■. - ,—
Parnik Italian Line 4<Rex" je v oboto, 23. junija odpilul iz New roiika v Gibraltar, Napol j, Nico i Genovo ter je vozil 1920 potni-ov. S tem je Rex dosegel rekord i številu tpotnlkov, ker je največ j otnikov, kar jih je še vozil kak) arnik v letMi 1933 in 1934. Prej- j nj.i rekord v številu potnikov je| mel parni k iste ii«"oge "Conte d i i »avoLa", ki je odphd iz New Yor-j a 8. juilija 1933 s 1751 potniki.
V	prvem razredu je bilo 360 pot- ■ ikov. 3Ied njimi je več odličnih I stalnosti iz New Yor'ka, Phtladel-rhije, Chiicaga, Defroita in San "Yancisca.
Na prihodnjih vočnjflfr v letošnjem poletju 'bodo iparniki te pro. ge iravno tako napolnjeni. To kaže veliko Izboljšanje v transatlant-skeni potovanju.
ČEZ TRIDESET LET
i
Angleški znanstvenik Haldane je zda I knjižico, v kateri opisuje svet . 19B7.
Sedanji gospodarski sistem Ev -ope, pravi pisec, se bo zrušil in ončal z revolucijami, za zaključek ia bo še vojna. Ta vojna pa ne bo, akor mnogi <lomnevajo, pomenila onee človeštva. Vendar bo v enem amem mesecu uničila eden do dva rilijonov civilistov.
1940 se izačne po Haldanejevi •apovedi nazadovanje prebivalstva Angliji. Ta doba bo dosegla vi-ek I. 190(i. V iistem času pa se bo nočno skrčilo tudi prebivalstvo migijf dežel. Samo Amerika in Lvstralija bosta ostali na sedanji išini porodov. Naspi-otno pa se bo-ta Rusija in Japonska množili iz everjetno naglico. Zaradi skrČe-ja ljudstev bodo mnoge dežele knišale ixltegniti ženske industrij-kemu delu. Vrnile jih bodo dru-ini in domačemu ognjišču. Toda orodi se kl-juib temu ne bodo dvi-nili vse dotlej, dokler ne bodo pri-nali maiterinistvu |>osebnlh časti in asliug. ki jih v resnici ima za držali.
To spoznanje bo prodrlo v An-liji šele I. 19H1», ko bo že prepozno. Anglija tedaj ne ho več velesila, mela bo le postanio prebivalstvo u malo otroškega naraščaja. Ko-iec druge tretjine našega stoletja ►o na Angleškem sarrto še mnogo i-radnLštva, trgovstva in ljudi, ki ie bodo vešči nikakršnega dela. I i vi jen je bo tedaj na visoki stop-iji. Letalstvo se bo razvilo in o-ačilo, ■televiizi'jii bo na višku teh-like, radio in zvočni film bosta plošna Jj*u<lska last in dostopna -sakomur »brez plačila. Književ-lost. se bo približala romantiki 19. rtoletja. Narodi bodo prepričani, la je doba slave za njimi in da je življenje le kruta in borna igra.
V	tem času pa bo na svetu dežela. ki ho stalno poveča vala svojo »rorzvodnjo. To bo Rusija, ki »bo 1. I9H0 že tako organizirana, da bo mela za seboj četrto petletko. Delavci. bodo dobivali velike dopu-ite, ki «]>a jih bodo uporabljali pod uad-zortvom države za vizgojo, sport in potovanja. Rusija in Amerika bosta tisti dve sveltovni državi, v iaterili se bo pomeril kapitalizem [Krtem, ko bo drugod že prej pro-l>adel.
•Ko 1k> življenje doseglo "to razvojno stopnjo, se ;bo začela na zemlji doiba, ki jo imenuje Haldane Klati čas človeškega rod«.
Vsalk novorojenec bo čaščen kakor -dar božji. Materinstvo bo veljalo za najvišji in najsvetejši poklic in se bo plačevalo. S psihoteli-niko bodo otroke preizkuse vali in jim določali _ bodoče poklice že kmalu po lo! letu starosti. Od 12. ueta naprej bodo delali po dve uri na dan v industriji in na polju, z 20.' letom pa bo že vsak zaposlen pri 30 urnem tedenskem delu. Časi ibodo takšni in dalo se bo take cenilo, da tbo imel vsak duševni iti ročni delavec po tri mesece dopu-ffta letno, zaslužek pa bo tako dober, da bodo -zaslužile odrasle osebe okroglo 25 dolarjev tedensko Civilizacija bo dosegla takšno stop njo, da bosta vsakemu državljani Jetno na državne stroške dovr>1 jenf dva obiska pri zdravnikih, ki gf
.Skfcdljive ptiee -čtevefea tie tmiliji tabo, drfrieta štorklje, točene dam (8ove kot shn^Ol nčeiro#i, dnt^e p, recimo peteline.
bodo morali brezplačno preiskati lin ugotoviti njegovo zdravstveno stanju. Na vsakih 100 prebivalcev ibo tedaj prišel po en zdravnik. Bolezni bodo odvračali s profiUik-tlčnlmi sredsttvi in to bo ljudem v splošnem podaljšalo življenje j »reko 70. leta.	v	j Haldane raapravJja tudi o kirurški vedi iu pravi, da 'bo zdravniška spretnost za operacije pljuč in 1 srca posebno velika in uspešna. Ljudsko življenje .bo tudi mnogo udobnejše kakor tlanes, >stanovanj-ske tesnobe ne ibo več, vsakdo se bo -kretal v svetlih in dovolj ve? i kili' pr sto rili. Zasebna gospodinjstva ! bodo izginila, bajti hrano bodo !ju- | |dea» dobavljale avtomatične kuJii-nje. ki bodo v vsaki hiši. Z eno besedo. čez trideset let se bo naselil na .zemlji raj. Ljudje bodo imeli več svobode kakor danes in večja pravičnost bo tudi pomagala vsem do prepričanja, da so srečnejši od svojih prednikov.
i
ŽIVEGA SO POKOPALI
1 Opat svetišča lihairongi, blizu Barilliva ob himalajskem vznožju, »e je dal živ poko|*ati. l>il je že star 12."» let. Po njegovem mnenju bi bilo proti božjim zakonom, ako bi še nadalje taval po zemlji in opravljal >Hužbo božjega svečenika. Po stari navadi je svečenik počakal. da prispejo v mesto romarji. .Nato je dal odpreti jMulzemelj-tike oboke v templju, v katerem je spokerno žive! 50 let. Stopil je mirno noter in prosil, naj grob zaprejo. Svečenik ji1 san^i sledil )5gle-, du svojih prednikov; ob Himalajskem pogorju je namreč navada, da se dajo živi pokopati duhovniki, ki so dosegli že visoko starost in mpnijo. da so drugim ljudem samo v nadlego.
i
GLEDALIŠČE ZA 20,000 - GLEDALCEV
V Flo.*emsi bo otvorjeno v kratkem veliko gledališče na prostem, kjer bo prastora zia 20,(KK) gledalcev. Mussolini je spoznal, da lahko veliko ljudsko <rle*l«iliwc iti>-bro služi proj>aijrandi in tisebno ,>e j>oskrbel za to. da se čimprej z.«radi. Nekateri italijanski listi pišejo. da je dai pobudo za uiovo gle-doliišče v Flor en c i Mussolini sam. Allesandro Pavolini je zfrraidil frlr-dalkšče iv dn^h. Izjaiv.il j»*. <Lt se mora Florenea za to veliko kn3-tuiiuo žarišče zahvaliti edino Mils-s::?iniju.
Gledališče stoji blizu m<et?tnegn parka ('asirine. razprostirajočega se po naibrežju Arna 3 k ni daleč. Tu so tmli športni prostori. Graditelj je jrenijaino izrabil vse sre-ničine možnosti, ki jih nudi Iiribo-.vita pokrajina. P risbi vale i Fh»ren-ce vidijir v novem gledališču princip fašistične ljudske države, ki je pnvač premešen tudi na jrlediili-šče. Ljudstvu srn odpira nova mož-w»st sodelovanja« v političnem in družabnem življenju in sicer nlni-jeSt ran ska — lahko nastopa na odru in gleda. Temu odgovarja tudi dvojna fiM.iVcija režise* rja Ales-samdra Blasettija. ki insenira o-twritiveno dramo BI." Blas-rt-ti je bil namreč inženir na stavbi. režiser in vodja delavcev, tako kakor je režiser igra>leev. ki pripravljajo prvo dramo. Pri <1 rami je sodelovalo '.Vftt avtorjev. 2000 igralcev. 40 avtobusov, dve eskadri leta'1. minogo topov, strojnih puišk in drugega orožja Zato je razumljiva napetost, s katero pičakuje Italija A'prizontev te drame.
Poziv! |
Izdajanje lista je t vrezi i velikimi atroild. Mna
go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, začo naj pt oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "O. H."
KNJIŽNICA NAMESTO SPOMENIKA
Bolgij-ki minist-rcki svet je te Ulni razpravljal o nekem pismu .pdkojuega kralja Albertu, ki je iz-j razi I žlejo, naj se mu po smrt i ne I po-stavlja spomenika, pač pa naj se namestit njega ustanovi knjižnica. Kralj Albeit je bil namreč vedno jvelrk knjigo!jub. Ministrski svet je odobril kraljevo željo in jo bo zdaj j predložil še v formalno potrditev bruseljskemu parlamentu.
Advertise in "Glas Naroda"
Nekatere teh knjig so izpod peresa svetov-noznanih pisateljev. Lahko jih priporočamo ljubiteljem leposlovja, ker vemo da jih bodo zanimale.
Štev. 4f). Tarzanov sin
Snwil K. U. BurroiiKlis. Trdo vezano ..................... 1.20
^t. 50. Slika De Graye.
Spisal Oscar Wilile ........ 1.20
St..51. Slov. balade in romance
Spisal C. tiolar .............80
Št. 54. V metežu
Spisala Miirija Kmetova .... 1.—
Št. 55. Namišljeni bolnik
Spisal Molierc ..............JiO
56. To in onkraj Sotle
Spisal Friilolln Žolna ........ .30
St. 58. Glad
(Hainsum) ...................90
Št. 59. Zapiski iz mrtvega doma
(Imstojevskii. I. DEL	1.—
Št 60. Zapiski iz mrtvega doma
(Dostojevski). II. DEL ____1.—
št. 61. Bratje in sestre
(O. (tolar)....................75
Št. 62. Idijot
Spisal ruski pisatelj Dostojevski.
I.	DEL .................... 99
Št. Idijot
II.	DEL...................... JH»
Št. 64. Idijot
III.	DEL ................... J99
Št. 65. Idijot
IV.	DEL .................... JO
Vsi 4 deli......3.26
Št. 66. Kamela, skozi Ui-ho šivanke
(Fraut Langer). Veseloigra .. .45
I
Št 21. Dvanajst kratko-časnih zgodbic, II.
Spisal Friilolin Žolna. 7.'! strani, broširano.....................25
Št. 22. Kreutzerjeva sonata
Spisal Lev Tolstoj. ...........f»0
Št. 2;). Antigone
(Sophkles). Žalna igra. Pisli-veuil O. tlolar. 00 str., broS... .HO
Št. 24. Poslednji dnevi Pomejev
Spisal E. I.. Rulwer. I. del, :i53 strani, broširano .............90
Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja
II. DEL .....................90
Št. 26. Črne maske
Spisal L. Andrejev. Poslovenil Josip Vidmar. Sli str., brofi......35
št. 27. Brezposelnost in problemi —
(Fran Erjavec). 80 str., broš. ."5
Št. 29. Tarzan sin opic
Spisal Edgar 11. Burroughs... 1.20
Št. 31. Roka roko
Spisal Lipovec.............25
Št. 32. Živeti
Spisal L. I.ijiovec .............25
Št. 35. Vojna z Jugurto
(laj Sa lust i j Krisp. Poslovenil Ant. Dokler. P23 strani. br©3. .50
Št. 36. Listki
Spisal K saver Mcško. 144 str. .G5
Št. 37. Domače živali
Spisal Danimir Feigel.........30
Št. 38. Tarzan in svet
Edgar R. Burroughs........1.—
Štev. 39. La B>heme
Spisal Henry Murger. ........JO
Št. 40. Misterij duše
(Dr. F. Goestl) ............ L—
Štev. 48. Tarzanove živali
Spisal Edgar It. Burroughs .. .90
Št. 3. Testament
Spisal Ivan Rozman, Ljudska lirama v 4 dejanjih, broš......35
Št. 4. Poletne klasje
Spisal Cvetko <>olar. Izbrane pesmi; 194 stra., broširano.. .50
Št. 7. Andersonove pripovedke
Za slovensko mladino priredila rtva. Ill strani, bros. .......35
Št. 6. Ljubosumnost |
Spisal Ladislav Novak .. .30
Št. 8. Akt štev. 113
Spisai Emil <>aboriau .......75
Štev. 9. Problemi sodobne filozofije
Spisal univ. prof. ilr. Fr. Weber. 347 strani, broš. .........70
Št. 10. Andrej Ternouc
Spisal Ivan Albreht. Rclijefma karikatura in miuulosti. 55 strani, broširano .............25
Št. 11. Peterčkove poslednje sanje
Spisal Pavel (Jolia. Božično povest ........................ .35
Št. 14. Denar
(Dr. Kari Engllš). Narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris. 230 strani, bros... .80
Št. 15. Edmond in Jules de Goncourt
Spisal Renee Mauperin.......40
«t. 16. Življenje
Spisal Janko Samec, l'esml, 112 strani, broširano .............45
Št. Yt. Verne duše v vicah
Spisal Prosper Merimee. Povest 80 strani .................... .30
Št. 19. Potopljeni zvon
Spisal ilerhart Hauptman. Drama. bajka v i»etih dejanjih. 124 strani, broširano ........ .50
Št. 20.. Gompači in Komur asaki
Spisal Jul. 5!e.ver. Japonski roman. Prestavljeno iz feSčine. 154 strani, broSirano.........45
Naročit«! pri: KNJIGARNA "G. N."
216 WEST 18th STREET	N E W YORK, N . Y .
Skupni Izleti
v Jugoslavijo: JHR-
ILE DE FRANCE, 7. in^S. julija v Havre
Karta do Ljubljane $117.54;, za tja. in nazaj $206.50
AQUITANIA v Cherbourg, 27. junija, in
14. julija
BERENGARIA v Cherbourg, 5. julija .... Karta do Lju\*ljane $119.24; za tia in nazaj $206.50
EUROPA v Cherbourg, 12. avgusta HAMBURG v Cherbourg, 19. julija
Karta do Ljubljane $122,54; sa tja in nazaj $211.50
Poftdbno priporočamo izlet s parnikoni AQUITANIA, dne 14. JULIJA, katerega bo vodil nas rojak Mr. EKEROVIČ, k; je uradnik pri Cnnard Lirte. in pa izlet s parnikom EVROPA, 12. AVGUSTA, katerega vodi i.sku«eni uradnik Mr. GOYDICH od North German Lloyd. — Oba jim« t a dovolj skušenj, ker sta vodila že mnogo izletov v Jugoslavijo, zato bo gotovo vsak zadovoljen, ki se teh izletov udeleži.
Obiskovalel Sok«. 1 skesa Zleta v Jugoslaviji, ki imajo aiuerlški imtnl Ust, InnIo plafall samo .10 centov za vizum in dobijo 75 odstotkov xnl£ano ceno ]w> jugoslovanskih železnlenh.
Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj prigla-ai in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo naj-boljii prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine sa potovanje in sploh vse, da bo '▼sakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki •o ae posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj ta navodila na:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU)
216 Wait 18th 8tmt	New York. N. T.

OD A*
NEW YOBS, MONDAY, JUNE 26, 1984

TBOE LAXOZ8T BLOYZNS D ADA tA U. 0. X.
B
V
13
UKOV GOZD
ROMAN IZ ŽIVLJENJA Za uGl«sNarodaN priredil: L R:
Juta ni niti najmanj hlutila. v kaki zmoti nahaja Gustav Ilanek. Nikakor t*i ni mogla misliti, da bi k<lo mitilil, da- j«- imela .sestanek s svojim ljubimcem. Me«ltein je »fospa \Va«rnerjeva stopila k »likani in je lunnijrnila Jluneku. da stupi k njej.
—	Pridite sem. vi izvedenee. in opravljajte »yojo ^Iii^Imi. —
s;11 i s krketnim )M>«rledom. Honek s\ ogleda nobo. Hesna. malo udobna Mibu za mlado dekle! Salon gospe Wagner je ve je bil raj proti tej sobi ill wmkir m* mu zdi, kot da je prostor olepšan s poezijo.
Pošteno |>ove Moje limenje m Juta pri ts. v-* ► j i ža»!n*ti <d»čuti veselje, tla k»lo razume njeno delo. Proti tem žalostnim dekliškim oveni mu ui bilo mogoče delati kakih lažnjvvih poklonov.
velikim za-n Lihimi jem jrmnri «» slikali in Juta je opazila, da kp re»*m»"i d«>br«» rauuue na slikanje. Otlkrito jo <»pozori na nekatere majhne napake, nato pa lista po <*nutklh.
—	Te podobe pa ste napravili le malo po maravi. — ji pravi z nasmehom.
—	Seveda, po večini sem jih posnela. iTmam malo eapa in priložnosti. da 'bi slikala v nara<vi, — cwlgOvori Juta.
—	Xekateri posnetki ao zelo dobri. — pravi Honeik in dolgo časa gleda neko podolw>.
Gospa Wajpnerjeva postaja že nestrpna. Opazila je. da. ne Honok malo preveč razgovarja z mlado slikarieo. Lepa gospa, ki se je zavedli« svojih earov. je le nialo zanimala za Jut i no zunanjost. Zdela se ji je le ntvnalua. Sedaj pa je iz ljubosumnimi pogledi opazila, da je bila obdarjena z veliko ž<iisko lepoto. Zdi se ji nestrpno, da se je Tlonek taiko zelo /.mumijal za nj<"iie slike.
—	Torej. gori}»otl llf<nek. katero izmed t«lr slik mi priporočate *
Honek le počasi odloži zbirko osnutkov in poseJwio te.ž.ko s«- lovi
od ene slike, katero .si je dolfr«» ogledoval.
Počasi prične /ojM*t ^hnia-ti slike. Pri tem pa od strani pojrleda Jutin obraz, iz katerega so oči žah*»tno »rhulale »v daljavo.
V njem se je /hiulil občutek, kot kaka želja. da 1»I imel pravico tolažiti to dekle. Mislil je. da potena njeno bolečino in se zdi sani 6ebi kot vsiljenec. ne samo v to srtbo. tftmw ttidi v skrivnost te dekliške dim*.
Nekaj easa si ogleduje sli»kc. kot bi hotel kaitero izbrali, toda njegove misli so bile pri Juti. Slednjič se obrne k gosp« j Loli; na njenem čelu opazi majhoto. nejevoljno gu'bo.
—	Med to idilo in jesensko pokrajino mi je težko izbrali. Obe sta zelo dobri in mo«-ete si izbrati po svojom okusu, milostljiva jro-*pa. — pravi mirno.
Lolo pokaže brez preniišljevajija na idilo.
—	To-Je kupim, gospk« Falkner. Prosim, povejte mi ceno. — pravi brezhrižjio in nekoliko samozavestno.
Zakaj je tako premenila glias. Juta ui vedela. Cut i samo. da ji je bil ta hladni, trgovski glas Ijufoai, kot pa velika ljubeznivost lepe gofspe.
Juti je bitu Lolo AVagner zelo zoprna, za kar pa nt vedela vzro-ia. Vroči Lolini pogledi na Gustava Honek a so Juti pognali kri v lice. Zgražala se je nad njo. da je Ijubimkovala « prijateljem svojega moža.
—	Gespiea Falkner. ali ne marate iivovedati cene? — ji naenkrat zadocni Lodin glas na u^esa.
Juta se lahko i/gane. in obrni vsi se k gospej Wagnerjevi. pravi z u-egotoviin glasi mi:
—	Ne vem. tro-i»a Wagner, kako ceno naj bi navedla. Do sedaj *cm prodala le malo sliik. Nikakor vam je ,ne m Hiram preceniti. Pred nekaj tedni sem dobila /a slično *liko dvesto kron. S tem bi mi bilo tudi tu tlelo ikoplaeano. Ako vam la cena ni provisoka ?
Mehko fkirtt<r>i«ui4tvo je tičalo v teh besedah.
(t os} mi Wagner ra^lovedno iM>gle<la TTon-eka, ki naglo stopi korak naprej in pravi:
—	To sliko ]K*odate poctsii. milostljiva gospiea.
Juta ne mlgmori. 1'sk'rice se ji tresejo in ne upa ga pogledati.
—	Tedaj vi določite ceno, gosf>od Honek, ker poanate uunct-nnst, da bo enkrat stvar končana. - - prani gosjwi Lo4*> nestrpno in mu živo ]>ogle«l« v obraz.
Honek z TMtKmetiom odjmrnri:
—	Wagn«er. prav gotovo ne marate, da bi vam gospfca Falkner kaj ptwlari1«'. Klika pa je dobra in je vredna tristo kron. In ta cena. mislim, je primerna za obe stranki.
—	Dobrn. stliko kupim za tristo kron. gospica Falkmer. Jutri dopoldne ,po*Ijem i>o njo.
Juta molče ^klorni glavo. Zelo ji je bilo mučno, da je s Ilone-Roviim posredovanjem dobila sto kron več. Najrajse bi bila odklonila, toda misli na fjeno im mater ter stisne ustnice. Sama sebi se je zdel« ponižano, da je otl mladega moža sprejela kot dar. In zopet jo vznemirja, da mu mora ostati hvaležna.
Honek zopet vzame zbirko, katero je malo prej odložil.
—	Škoda. <la nl**Ti» bengal, milostljiva gospica. drugače bi kupil jesensko q>okrajimo. Ttula t« mala riaba. ta-lie gozdni mir, kaT »te tako naglo in duhovito pričarali na papir — to bi kupil, ako je na prodaj — ako imenujete ceno, katero morem kot nepremožen pisatelj zriui.gati. — pravi pol resno, pol žaljivo.
Juta ga presenečena poglvtla. Mislila je. da je zelo bogat in da pri njem denar ne igra nikake vloge. V njenih zgovornih očeh jc bilo mogoče nataučmo »videti to presenečenje.
Z nasmehom se« obrne k gospej Ix>li.
—	Mislim, da l>oste morali pričati za mene. milostljiva gospa, da «em siromak. Gospica Falkner namreč dvomi o tem.
Jut in obraz zopet zalije rdečica. Toda pred no more odgovorili, pravi Honek:
—	Pro-rim. gospica Falikner. za kako ceno je podoba naprodaj'
Juta se premaguje ter ga mirno pogleda.
—	Podoba je samo posnetek in poleg tega, kot ste sami priipom lili, zelo naglo narejena. Taikega dela na prodam. Ako pa vata mo Tem napraviti kako uslugo, mi dovolite, da vam jo podarim.
Honekovo čelo porde-čd.
—	Tega nikakor ne morem »prejeti, milostljiva gospica.
Njiwie oči se ponosno obrnejo vanj.
—	Tudi j«« sem morala sprejeti, da ste od milostljrve gosp< ca mena zahtevali viSjo eeno. kakor pa sama zahteval«. Aki vsVd tega ne «mem bitn razžaljena, .ne smete biti tndi .vi, ako van podarim podobo v aabvalo m v a« trud.
Honek jo jjirestraVn pogle<la. V mj ego vili očeh m-igajo bliski Mislil je dobro in |>ove<lal je samo svoje potiteno prepričanje, ko j zviial ceno. Sedaj pa <ridi, da jo je s tem užalil. Tega pa ari hotel Juta nikaikor ne *me misliti, da je pri tem imel kalk skrivmi namen
t	. _ iDilje ipriiLodiijifi.)	,t __;
ti«
SOCIJALISTIČNI VODIT ELJI NA KONFERENCI V DETROITU
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU U« WEST 18th STREET NEW IOU, N. I.
PlfilTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
imii»MHWi»wniiiimiiiinimi»"«"""""i"l""l'l"l,lftf
Voditelji soeijalii*>tične stranke sf pusvet uj«*jo glivic ]>ri*dli>go\' jki .siwijalust ični konvenciji »v De-troitu. Z leve na d*sno so: Normam Thomas, najagilnejsi »T-lan stra>nke.	Krzveki. tpredsednik so-
eijalistične stranke in I>aaiwil W. Hoan. župan mesta Detroit.
KITAJSKA SOLDATESKA
Slavni raziskovali-c notranje Azije dr. Sven Hedin se je na pobudo in s podporo centralne kitajske vlade v oktobru lanskega lets« odpravil /. novo eks|>edR*ijo v to oženi-Ije.
Ob koncil !ct trši njega februarja se je mudila Hcdinova odprava v Turfanu. od koder je s petimi tovornimi in dvema osebnima avto-mohiomda ptnl vailstvom tiirfan-,>kega guvernerja, generala ^Ma Šung .lina. odpeljala proti Kotli. Tja je dospela prve dni marca. V tem času je divjala državljanska vojna na vse pretege. v K orli je kar gt>niazelo netliseiplirane vojaščine. ki se je požvižgala na izkaznice pekinške vlade in je takoj zahtevala. da ji Sven lledin izroči vsa vozila, ki so pripadala kitajski vladi. Raziskovale*! so se odločno uprli, tedaj so jih vojaki zvezali, naperili nanje puške in so grozili s t a košnjo ustrelitvijo. če ne dobe vsaj enega tovornega avtomobila. Hočeš noees so se morali potovaJci vdati in pristati celo na to, da je Soetlerboiu krmaril avtomobil iz Korle v Kučo. Šoetlerbfmi pa obvlada vse tutkestauske dialekte in je za ekspedieijo naravnost nenadomestljiv.
Ponoči, kti so pijani vojaki ležali poleg avtomobila, mu je uspelo pobegniti in se združiti z ekspedi-^ cijo. V«»jaki mi povedali, tla je vla-'tla generala Maja pred padeem. To je pomenilo, da bodo v nekoliko dneh sredi strahovitih plcnitev po-tolčene armade. Zato je" sklenil, tla ustavijo Korlo. To so storili 11. marca; a so bili komaj tri kilometre t>d nje. ko so jih obkolili uporni vojaki in otvorili nanje ogenj. Potovalci so skočili z avtomobilov in se skrili, kolikor je šlt». za cestnim robom. Skoraj četrt ure je trajalo streljanje, ki so ga ustavili Hedin in njegovi šele s tem, da so dvignili belo zastavo. Vojaki so j zahtevali, da se morajo takoj vrniti. kar se je tudi .zgodilo. V Kor-jji so kot strogo zastraženi ujetniki j dočakal i grozotno plcnitev. Kar ni civilnega pjrcbivalstva že prej ušlo, so ga uporni vojaki poklali. Bežeča vojska generala Maja je zaplenila tudi preostale štiri tovorne avtomobile in je prisilila ekspedi-cijske šoferje, tla so morali voziti transporte čet. Mesto so opetovano bombardirala letala. m a rta so uporniki ekspediciji končno dali prosto pot in ji vrnili vozila. Sven Hedin se je nato odločil, da bo nadaljeval pot proti Lopnorski kotlini. — Tu se konča njegovo poročilo in ni znano, kaj se je zgodilo jioteni.
CENA DR. KERNOVEGA BERILA
ilE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
KNGLIsrr SLOVENE READER
i
BTANE 8AM0
$2
Naročite ga prt —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
216 WE8T 18th STREET NEW 70SK CITY
Najhitreje do Jugoslavije
BREMEN * EUROPfl
EKSPRESNI VLAK ob parniku v Bremerhaven za-jamči pripravno potovanje do LJUBLJANE.
Ali potujte s priljubljenimi eUspresiiimi parniUi:
HAMBURG - DEUTSCHLAND ALBERT BAT.T.TN - NEW YORK
V prijel nem okolišu, po zmerni ceni.
TI M RKI»NA OUPLVTJA Z I>tUtU«> ZNANIMI K.VBINSK1M1 PAHNI K! Izhorne železniške zveze oil (iierlkour^a. Bremena ali Hamliurga Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
57 BROADWAY. NEW YORK CITY
POSLEDICA ZVIŠANE I
POŠTNINE
-- <
Avstrija je pred kratkim zvišala ' »oštuiuo za pošiljke v inozemstvo. I \onec maja je poštna uprava na- 1 iravila obračun, da bi videla, kak- ■ icn je uspeh te akcije. Pokazalo se I je, da t> usjM'hu ne niort* biti iro- « k-ora. kajti ptšiljke v inozemstvo so i >e zati*gadelj obrnile na dunajsko flado z vpraša njeni, ali ne misli , emu nepričakovanemu efektu pri- !' ;:goditi svtijih ukrepov, ki naj bi 1 se izražali v zojietnein znižanju -poštnine za inozemske pošiljatv". \'<
Vlatla ie odgovorila, da zaenkrat !
i
<e ne more sklepati o tem. ker li<>- j rc počak::ti se nekoliko r-a>a, (la ( spozna, če je ravnala prav v korist
i
NAJMANJŠI LJUDJE
stvnm mehiškega raziskovalca prof. j Kvcrarda (»amiza je v skoraj ne-1 pristopnem gor.-kem ozemlju ilt«-' ipiišlie doline v dr/a-vi Durango ! odkrila sledove visoke prar<gtido-vinske kulture, katere nositelji .so lili pritlikavi rodovi. Iz mumij, ostankov hiš in orodja je sklepati, tla je to pleme merilo v višino ko- [ maj SO trm, njegove trdno zgrajene hiše pa so bile 1 m visoke.
Ti prazg<td<>viiiNiki pritlikavci so ' dobro |Krznali geometrijo in nbde- 1 jo vanje kovin, za svoje orodje so.1 uporabljali mnogo litega svinca in so se oblačili v fine tkanine iz kaktturovih vlaken. Za orožje so imeli loke in puščiee s kremenče-1 vimi ostmi. Mumije svojih pokojnikov so hranili v pletenih koših. J Oblačila teh mumij so se zaradi . strhega podneibja izborilo ohrani-la.	!
Sporočilo prof. Gamiza je antro- j pološko zelo zanimivo, kajti doslej | so smatrali za najmanjše človeške pleme Bambutijce v Srednji Afriki, ki merijo povprečno 1.45 metra. Poleg tega pa je važna dopolnitev k sedanjemu nabiranju o pritlikavih plemenih. Poglej so poznali le dve skupini pigmejcev. azijske Xe-griite in afriške Xegrite. Zadnji ?o ne preselili menda v predzgodovin-ski dobi v Afriko. Odkritje novega pritlikavega plamena v Ameriki poineni nov člen v verigi, ki veže novi svet z ostalimi celinami. Seveda i»a nam a toni še ni postalo jasno, kje je prvotna domovina pritlikavcev.	_____
DVE RODBINSKI TRAGEDIJI
V goedu blizu K miner iža na ('»•škodovaškem našli te dni <>-nesvcšč«'iio ženo z dveletnim dečkom. ki je kivevilo ph.kala. Na {»:--vi pogled je bilo ja>no. tla gre za zločin, kajti blizu matere in otroka je ležala steklenica, ki je smrdela po lizolu. Mater in otroka st> prepeljali v bolnico, kjer so dognali. d<t giv za :i!»letno ženo mestnega uslužbenca DtKčkalovo in njenega sfnčka LjurlKxnirja, ki je imel od lizola ožgan obraz in ust:i. Ztliavniki s<> Dcčkalovo preghnlali in ugotovili, tla ji ni jjouhhm. Xe-sr "-na žena je že dvakrat poskusila končati si življenje. Y njeni l-oeni t»»i"I»i<*i so našli tri pisma, kij v njih prusi, niij j(> pokopljejo si sinčkom skupaj in s cerkvenimi j obredi. \' smrt so jo pognale težke rodbinske razmere, ki so se še bolj posla I »šale 'po smrti njene 1<» letne ■ hčerke, ki je pred dvema letoma ! I tudi zastr upila z lizolom. I
! vasi liusinovee |»ri lJrnu se • je tudi odigrala te dni druga roti-' j biuska tragtvlija. Žena siromašnega irpekarja EmHija Pinosova | je živela s svojim možem pri nje- i govih starših, s katerimi se pa iti j razumela. Mož se je jezil na njo.' t tla ne zna delati opeke, in grozil ji j<\ da jt» zapodi. 11 mesečnega Jotročička pa obdrži. In ta grožnja ije pripravila ubogo ženo do obupnega dejanja. Ko je odšel mož s svojo materjo v opekarno, je žena ! stopila a* sosedno sobo, -kjer so sp:t.Ii vsi štirje sorodniki njenega moža in njeno dete. Po prstih je stopila k zibelki in prerezala o-(tročičkn grlo. Potem je mlšla za hišo in prerezala grlo še sebi. O-jtročiček in mati sta bila takoj i mrtva.
Knjige Vodnikove Družbe
lahko ie SEDAJ naroČite za prihodnje leto. Naročnino, ki znaSa S.VMt —
lahko po&ljete nam, in kakor hitro bodo litnjice izšle, jih dobite po pošti, j Ako čakate tako dolgo, da knjige Is-. : Idejo, morate plačati zanje $1.35.
KNJIGARNA 'GLAS NARODA'
216 W. 18 ST., NEW YORK
24.	julija:
Eurupa v Brinicn
25.	Julija:
.Vnr York v Hamburg
27.	julija:
Mujt-stie v Cln-rliutiri
28.	julija:
llo dr Knin<'» » Huvrt
V JUGOSLAVIJO
Prako Mavra NA HITREM EKSPRESNSM PARNIKU
PARIS
30. JU SIJ A L>1. Julija — 11. Avgusta
ILE^EFRANCE
7. Julija — 28. Juliju
CHAMPLAIN
| I i. Juljo (o pol tmri) — 4. Arg.
NiZKE CENE DO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potna llata vpra-iajt« naš« poo^aičana a«ant»
SreaeK JS/ifi
! J!» STAT K STREET. NEW YORK
I
SHIPPING tA m NEWS ^
■Ll. Junija:
Ai|Uitanla v Olierliourj N'ew 1'i.rk v Hamliura Olympic v Cht-rliourg
m. junija:
Kuturnia v Trat
<;9. junija:
Slutenoam v l^outogna »0. junija: Far is v Havre Bremen v Krtmrn
Leviathan v Cherbourg
1. julija: Lafayette v Havm Allit-rl liallin v llamliura
». Julija: Washington v Havre
5.	julija:
Berenaarla v CherlMiiirc	I
6.	julija:	| Majestic v Cherbour*
t., julija:
lie de Frame v Havre Conte tli t-'avola v tjeiiua K uro pa v ttremeu <1. julija: *
UeulHcIilanil v Mun.tiing
13.	julija:
tilynipic v Clierbourg
14.	julija:
Aituitaula v l?lirrbuur| Vuli-Mitia v Trat
15.	Julija: Ctiampluln v Havre
17.	julija:
Ureiiieii v llremen
18.	julija:	« Munhiittun v Havre Hamburg v Hamburg
20 pilila:
Stutendam v Boiilugn« 21. julija:
Furls v Havre Leviathan v Cherbourg
Itex v (Jenu*
GLAS NARODA"
zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je p*l vokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
V premeru meri globus 8 lnčev. — Visok Je 10 lnčev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VKED
$2,30 19
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA —	^ X ^^
"GLAS NARODA"