mm' a
152. *t*vilka.
za> p&fcelK 24. decembra
(T Trstu, t tatrtek fvečer (loe 23. decembra 1897.)
Tečaj XXII.
„BDINOIT"
likajn po trikrat na teden v iostih ia divjih ob t<avklh, i .v *itVi»u>t.»i2h«. /jutranje isdaaje ie ch H. ur; ajutruj, re&erno p« ob 7. -veivr. Obojno izdanje stane : 1» .'eJennero . t, l,—, i z veti Avitrl)t (. l.5t w trt meseo ... 3.- , 0 . 4.50 fla pol let* . . , 8.— • • ■ H.— m vs» leto . . . 12,— » „ a ih.— Predat« Je plaievatf Rtpre] it uriilM fcr« priložene r»?aonlne so aprava h •lira,
jTOMUkiću* številko ae dobivajo t pro-dairlntesfc tnbotr« ••	iN
iaf-^n Tm« pa 4 uvi,
lila tk il
JtfiMi m rađane po tariiu * petitu; at aaslove ■ debelini Arkaiai te plaiuj prostor, kolikor obsega navadnih rrs ,» Poslan«, osnirtmee in javne iavar.*ie, •vaAi oglasi itd. se ra^nnajo po podati o
Vn <lopisi naj ne pošiljaj« ne-aliea Caurai it. 13. Tia*io pi*»o ma.* biti frankovano, ker oefrankovana te /J •preiamajo. Rokopisi se ne vraAaja.
Sni no, rcfelp-maelir ir og:'*«* ■P*"*-ja^ »iprffi'ni^'o rili«!* Solino piv* aolo hftt. 3, II. nadst. Naročnino in oglas« je plačevati loco Trat. Odprt« rekla« stje a* Dro«te po&tniae.
k«.
F I«R«(M J* moi".
IV.
Paralelno z lanogcomenjenirn člankom v „Slovencu* 86 vi jejo in gibljejo tudi izvajanja gosp. dra. Ivana Šunteršiča ha shodu katoliškega političnega društva v Ljubljani minole nedelje
Dr. Šusteršič je jeden najagilnejib in naj-energičnejih voditeljev konservativne strank« la Kranjskem. Kolikor se da sediti sedaj, ima mož lepo prihodnost pred seboj. To naše menenje je podkrepljeno še posebno po dejstvu, da se je glede svoje politiske kakovosti — kar povdarja dobro Jadi „Slov. Narod" — mnogo spremenil na — bolje, odkar s6di ▼ državnem zboru. To je dobro znamenje. Znamunje je to, da si mož ue zatiska trmasto očij in ušes, marveč, da se daje poučevati od vsakdanje skušnje. In s tem je le pridobil ogromno, da je v šumeče in peneče vino svojega prvega ognja prilil potrebne množino vode treznega mišljenja in račnnjanja z dejstvi. Dr. Ša^ter-šič je rad skakal preko ojnic v prvem času. Ako pomislimo dobro, se ne bodemo čudili temu. Mož je, rekli bi, sLočil kar naravnost iz mladeniške dobe ičenja notri v sredino vrtinca političnih, narodnih in strankarskih bojev. Mnogo je bilo dima in bojue*rt kriku okolo nj* ga, i u ni čada, da je bilo obzorje megleno nad njim in da tndi vid m« ni bil bister iu čist.
Takrat smo mu bili očitai nasprotniki in ii ozirov na veliko škodo, ki jo je trpela narodna stvar vsled domačih bojev, smo obžalovali neredko, da je ravno ta mož, se svojim vročim temperamentom in svojo pretirano ambicijo, ki ni bila v pravem razmerju — recimo kar naravnost! — z leti njegove dobe i u z njegovim delovanjem dotedanjim v naši narodni javnosti, prišel do tolike veljave in do tolikega vpliva v konservativni stranki.
Dauea treba spremeniti sodbo o tem možu. To moramo pripozaati lojalno. Že njega nastop na vseslovenskem shodu je pričal, da se je dr. Šusteršič naučil računati z razmerami, da ni ostalo brez utiša tiar* j občevanja z možmi, utijenimi v ognju parlamentarnih in narodnih borb. I njemu se je razširilo ubiurje gori na Dunaju. Dvigniv-
PODLISTEK.
Spisal Ivan F a j d i ga.
Andrej se je zopet znv< del in se je dvignil od tal s poifro<*jo Š maa. Mo'č6 se je podal proti domu, pii tem pa uprl svoj očitajoči pogled v Ro-ziko. Ta h p je čutil, da je ona zares njegova nesrečna usv<da.
Nekaj tednov po tem dogodku Audreja ni bilo na vas, bodisi, da ga je bilo malo sram, ali da se je v resnici zelo pohabil o padcu, najbrže pa je bilo oboje. Doma mu je stregla skrbna Mar-janica in včasih šla ga je gledat po strani, ko je aedel nekamo zamišljen ob mizi in je zrl pred-se; zdel se jej je nekako izpremenjen v poslednji čas.
„Strijc, strijc, vi mi Še obolite nazadnje in saj sem vam pravila tedaj, da ne bodite na travnik t"
„Ne bodi sitna, Marjanioa, ko pa ni ničesar!*
„Seveda, ničesar ! Vi se pač delate tako, ker vas je sram, da bi vas, orjuka, kak tu-le našiti zamogel premagati Glejte, In vendar vas je, ne sreča je hotela tako."
šemu se na više staliftče politikov, videti se mu je moral tudi njemu vendar la prenizek tinti nesrečni domači boj. Ne rečemo, da bi se bil za las izneveril programn stranke, ki mu je poverila svoje zaupanje, ali v presojanju stvari je postal trezneji. Pogled mi je postal jasneji, da vidi. da se nobena stranka ne sme odtezati ozirom na ukapnnit naroda, sosebno pa v dobah borbe za obstanek naroda.
Spoznavati je jel sovražnika in videl je, kje nam je iskati zaveznikov?! In nverll se je lahko ob epohalnih dogodkih od sestanka državaega zbora pa do danes, da mi avstrijski Slovani moremo odbiti silni naval tnjinstva ie rama ob rami, f bratski slogi od plemena do plemena in v bratski zlogi v plemenih samih. Prokričeči so bili ti dbgodki, da ne bi na bili vzbudili spoznanja, kako ■ezmiselno bi postopali mi Slovenci, ako bi se prepirali in pretepali med seboj radi uredbe domače hiše, dokler te hiie — aimamo 1 Ali ako bi ie rovali med seboj, ue menć se zato, da nam streha gori nad glavami.
Videl je, kako splošno je prodrlo spoznanje, da treba najprej zagotoviti ukupnost in potem fee le določati o podrobnostih v tej ukupnosti. Videl je, kako so se stisnili skupaj Čehi ramo ob rami — od zastopnika naroda konaervativnega in naprednega mišljenja pa do ponosnega plemiča —; videl je, kako je Poljak jil iskati obrambe pri brata Čehu pred zasramovanji zbesielih sovražnikov; videl je, kako se se združila vsa slovanska plemena v parlamentu, videl je epohalno slavje v Krakovem t Vse to je videl in vso to ni ostalo nanj brez ntisa in prišel je na shod katoliškega društva in povedal je v lepi besedi o vsem : kar je videl, kar je vedel, kar je opazoval, kar je spoznal in o čemer se je averil.
Označil je svojim somišljeiikom pravo nrav sedanjih velikih bojev in njihov postanek^ in povedal je lojalno in naravnost — dasi se mu je bilo bati, da ue ugodi s tem marsikateremu somišljeniku svojemu -, da so ti boji tako nevarne nravi, da zahtevajo na naši strani zdrelih mož, ki imejo svojo dolžnost v teh kritičnih dnevih. A dr. Šusteršič je tudi natanjčno označil to dolžnost:
da opuščamo med seboj bratovske prepire ter da se združimo v krepko jedinstveno vojno, zložni v borbi proti zavistnim in krivičnim nasprotnikom. A povedal je tudi, kako je možno tako združenje: da pozabimo, kar je bilo ! In je dostavil še, da treba vse poskusiti, da moramo priravlj-ni biti celo do osebnih žrtev v ta namen, da pride de zloge med domačima strankama,
V veliko zaslngo štejumo dru. Šudteršiču, da je tako odkrito in lojalno govoril lastni stranki, da jo je opozoril na rek: Noblesse oblige 1 Konservativna stranka je močneja, ona mora začeti s poskusi za spravo I
Mi pa ae vemo druzega, nego da izrazimo iskreno željo, da bi konservativna stranka izvajala posledice po izvajanjih lepega članka v „Slovencu- od dne 17. t. m., še posebno pa, da bi se odzvala rodoljubnemu pozivu dra. Šusteršiča na shodu katoliškega društva v Ljubljani minole ne-doljel
Saj se ne zahteva od nikogar, da se odpove svojim načelom, svojim nazorom ii svojemu programu. Ali zahtevamo toliko rodoljubnega, požrtvovalnega samozaLajtivanja, da omogočimo našim poslancem skupno delu, dokler bode v nevarnosti narodu* skupnost, naša nkupna hiša domača 1
Ne porušite aam nikar blažilne vere, da je dr. Šasteršič se svojim govorom postavil temelj slo* venski zložaosti, katera poslednja bodi jeden stebrov oni zložnosti, ki so si jo jeli slednjičgraditi — avstrijski Slovaai t
„Saj bi me ne bil nikoli, ko bi ne bil stopil baS na korenino".
„Ali pa, ko bi ne bilo ondi spredaj te sitne Rozike, ali ni tako, strijc?"
„Ti si Segava, Marjanica. Teda veš kaj, to deklo mi z»res ne gre iz spomina ia prav rad bi govoril jedenkrat žtijo — neka tajnost je, Marja-■ica — prav rad bi govoril ž njo.
„No, vi imate že svoje skrivnosti, strijc no pa tisto se že lahko zgodi, da govorite ž njo, morda pride kaj te dni k meni, saj se moži sedaj."
„Kako Pw
„Da, moži se, vzame Robnetovega, vašega tekmeca v b«rbi in zel6 pripravljajo za svate."
,Tako, talto... veš kaj, Marjanica? Predno bode svatba, vsejedno bi rad govoril ž njo..."
„Dobro, povabim jo, strijc 1"
Toda 8r isti dan se je nenadoma udrla Ba-lohi kri in naglo je moral priti duhovnik, da mu prineso poslednjo pomoč.
Ko je izvedela Rozika, kaj se je zgodilo z Balobom, jrla jo je še bolj peči vest, da je ona kriva njegove smrti, ako uaarie zares; svojo obljubo pa je morala izpolniti Šimnu, da postane njegova
Polltiike vesti.
V TRSTU, dno 33. decembra 1897.
Iz delegacij. Avstrijska in ogerska delega-eija sti dovršili včeraj svoja posvetovanja. Ta zadnja seja avstrijske delegacije je bila važna, ker je od večine in maujiine došlo do izjav, ki so bile odmev notranjih bojev v Avstriji. V imenu Nemcev je podal posl. Gross izjavo, da v Avstriji ne pride popred do miru, dokler ne bode zadoščene „skromnim" zahtevam Nemcev. Slovani vemo le predobro, po kakem kroju je ta zmernost. Jezikovne naredbe naj bi se odpravile, večina zbor-
in tako je bilo baš pripravljeno vse za svatbo, ko so je raznesel glas, da Baloha umira. V neki temni slutnji se je odpravila v vas in ustopila pri Balohi.
Andrej je slonel v postelji in silno je bil spremenjen. Ko se je bližala Rozika Djegovi pr-stelji, je čitalo njegovo oko v njenem licu, karmu je hotela razkriti in smehljaje je položil svojo trndno roko aa njeno lepo glavico.
Rozika in Marjanica sti se spustili v jok, bolnik pa je, kakor prošinjen isti hip neko pro-roSko slutnjo, oprl svoje oko v lice Rozike, njegov obraz je prosijal žarek tajne radosti in od njegovih usten je dahnilo nekaj kakor:
„Moja h...!" toda zamrl je glas na teh ustnik, kajti z besedo je ušla preko usten tudi Andrejeva duša.
Tri dni je zvonilo Andreju in vse tri dni si je prizadeval vaški misar, da bi pogodil orjaško krsto, naposled pa je le naredil preozko in prekratko, vajen jo bil krst le povprečne velikosti.
(Zvršetek).
niče naj hi s« razšla v državi aaj bi su etabliralo zopt-t nemško nadvladje, m liberalna klika uaj bi zopet svobodno zajemala iz 1odcj» dižave — pri-livali pa naj bi le Slovani, in sicer tako pridno, da bi ne zmanjkalo nikdar v loncn 1 Dr. Gross je sicer pritrdil milostno predlogu poročevalca Dumbe glede kvote, predlogom glede cariuarstva pa bi mogel pritrditi le pod tem pog< jun, da se glede pogodbe z O?ersko ničesar ne določi mi podlajri §. 14.
Za Grossom j* prišel govornik delnice, vitez Jaworski, kije podal znamenito programa-tično izjavo. Ta izjava odgovarja drobim izjavam desnice iz zadnjega časa in je nov dokaz popolne solidarnosti akupin na de*ui.
Tndi delegat .Taworski je izjavil, da večina le težkim srcem privoli v uporabo § 14. Želela je, da se stvar reši parlamentarnim potom. Desnica je storila vse, da omogoči pravilno rešitev. Ona torej ni kriva, da ni nožna taka rešitev. Samo-zatajevanjem in požrtvovalnostjo je delala na to, da se da državi, kar jej gre, in čaka lahko z mirno vestjo na sodbo državljanov in zgodovin«-. Tako hoče tndi v bodoče delovati za moč in ogled države. Iz tega jedinega razloga se ne bo npirala uporabi § 14. za začasno nagodbo, ako bo ista pravična in primerna gospodarskim razmeram. Vse to pa le v predpostavi, da si vlada pozneje in naknadno zadobi parlamentarno dovoljenje in da vstane ta uporaba § 14. le izjema. Desnica je viharno odobravala izvajanja Jaworskega, v znak popolnega soglasja vse desnice. Od nemške strani sta še govorila delegata Kaiser in Hofmaon Wel-lenbof. Izborno jima je odgovarjal delegat dr. H ero Id in jima je zaklical, da jezikovne naredbe le ne smejo pomeniti nikdar brez privoljenja Čehov, kajti potem bi skrbeli Čehi, da ne nastane mir.
Minister za vnanje stvari, grof Golnhowski, je odgovoril na neko interpelacijo delegata Hof-manna Wellenhuta radi vedenja častnikov bosanskega poha v Gradci; potom je še prijavil delegaciji zahvalo cesarjevo na pekazuni odanosti in požrtvovalnosti.
Vsklikom presvetlemu cesarju je zaključila delegacija svoje razprave, vsprejemsi vse predloge proračunskega odseka.
Tudi ogerska delegacija je završila včeraj svoje razprave.
Jezikovno vpra&anje na Češkem. Ker se je bila raznesla vest, da vlada Gautscbeva izda ■ove jezikovne naredbe, s katerimi se premeae Badenijeve naredbe v sporazum ljenju z Mladočehi, izdala je parlamentarna komisija češkega klnba komunikć, v katerem izjavlja, da je povsem neosnovana rečena vest, ter da kUb vztraja pri resolucijah in načelih, izraženih minole nedeljo na shodn zaupnih mož čeških.
Avstro-Ogerska in Nemčija. Splošno indignacijo je vzbudila pri vseh poštena mislečih tista drznost, s katero so nekateri členi državnega zbora nemškega utikali »»oje noaure v naše avstrijske uotranje stvari, in s katero so hoteli prisiliti cel6 vlado nemško, da bi energične pritisnila na avstrijsko vlado v prilog avstrijskim Nemcem. Ker pa take zahteve zaačijo preziranje aajnavad-nejih ozirov, ki jih je dolžna država državi, ni mogla nemška vlada dragače, nego da je po svojih zastopnikih najodločneje odklonila vse te in slične insinuacije Paagermanov. In je še poučila te poslednje, da rame eni se svojimi nesmiselnimi zahtevami otežujejo stališč« avstrijskim Nemcem, bedaj pa je avstrijski minister za vnanje stvari, grof Golucbuwaky, sporečil nemškemu državnemu tajniku, pl. Bulowa, svojo najiskrenejo zahvalo na tem, da je odločno odklonil vs*ko utikanje v avstrijske stvari.
Različne veatl*
Prihodnje izdanja našega lista izide že jutri,
v petek, ob 3. ari popoladne, mesto v soboto zjutraj.
Še enkrat opozarjamo na bežično veselico, ki je priredi dekliška šola dražbe sv. Cirila in Metoda v dvorani Slovanske čitaonice (Via 8. Franoesco št. 2) dne 26. grudna 1897 ob 67, uri zvečer.
Rodoljubi, stariši šolske mladine io vsi, ki se brigajo za napredek slovenske dece, naj pokažeje tudi to pot svoje zanimanje. Ne smemo se plašiti ni gmotn.h žrtev, ako s tem koristimo milemu narodu.
Kf-r jf» dohodek nam^nj^n v nabavo potrebnih učil, vabimo na obilno udeležbo. VVselic* se node vršila v sledečem vsporeilu : 1. Volari*: .Slovan na dan," <ivogla*na pesem. 9. .Nagovor.* 3. Hladnik : .Vesna,' dvoglasna pesen. 4. F. Weissenhofer : „Pas t ari ca iz Lsrda,* igrokaz v petih dejanjih. Med posamičnimi akti se bodo izvajali sledeči dvoglasni spevi s spremljevaDjem glasovirja: Vola-rič »Slovenskim mladenkam." .Popotnik*. *% »Vabljivi ptič." Klaič: .Uspavanka." Hudo-vernik: .Božična-, B. Jeza*ček v družbi angeljev, živa podoba Vstopnina 30 nov. — za otroke 16 nč. Sedeži po 20 nč.
Okolica v mestnem svetu. V seji našega mestnega sveta od minole nedelje sti bili na dnevnem redu dve stvari, velevažni in zanimivi za našo okolico. Namreč: volitev Nabergo-jeva in vprašanje p o 1 i c i j s ke s 1 o žbe po okolici.
O aferi Nabergojevi je poročal atesor Parovel v imenu juridiške komisije. Poslednja je dobila namreč nalog od mestnega sveta, naj prouči vprašanje, ? kakem razmerja je gospod Nabergoj do mestnega »veta sedaj, ko je državno sodišče odobrilo veto tržaškega namestništva pruti sklepa mestnega sveta, katerim se je bila izvolitev Na* bergojeva proglasila neveljavno. Poročilo juridi-škega odseka povdarja vnovič pravico avtonomnih korporacij, da smejo odločati popolnoma neodvisno o veljavnosti volitev svejih členov. Vendar ja tako milostno to poročilo, da pripoznava dovršenim činom odioke imenovanih oblasti. Vzlic tamu pa prihaja do jako čudnega zaključka. Mesto da bi pripoznalo volitev veljavno, izjavlja rečeni odsek, da je sedanje stališče gospoda Nabergoja jednako stališču takih svetovalcev, ki imajo sicer certifikat o svoji izvolitvi, a jim ta poslednja še ni potrjena. V tem zmi*lu predlaga odsek, na) se ve lite v Nabergojeva izročizopet verifikacij s k e a? u odseku 6 členov. Sedaj vas prosimo, sodite sami! Veriflk. odsek je predlagal svo* jedobno, naj se volitev potrdi, kar gospodje tega odseka gotovo ne bi bili storili, ako bi ne bili prepričani popolnoma, da se je volitev izvršila zakonito, na-mestništvo, ministerstvo in državno sodišče so se izrekli Nabergoja v prilog, a sedaj imajo ti gospodje zopet toliko poguma, da hočejo začeti znova s to — .komedijo"; s .proučevanjem* volitve Nabergojeve, smo hoteli reči II Tu se pač neha vse 1 Ali hočejo mar sedaj Dmjti v volilnih spisih kakih hib, katerih popred ni bilo? Skoro si moramo misliti tako. In kake malenkostni so ti ljudje! Poročilo govori vedno le o .gospodu" Nabergoja, dočim je običaj, da se členi zbornice nazivlj^je z „onorevoli*, tudi če njih volitev ia ni potrjena. Opravičenim ogorčenjem je vskliknil svetovalec Dollenz med čitanjem poročila: „Onorevole, morate reči 1"
Proti predlogu odiie a je izvrstno govoril svetovalec Ivan Goriap. Povdarjal je vso od* ločnostjo, da zauj in tovariše je volitev Nabergojeva veljavna in mu ne treba več nikakih komisij. Omenjal je, da je verifikacijski odsek predlagal v prvič, naj se volitev potrdi. Mestni svet se je opiral, ali vse više instance so ma dale krivo. Kaj naj bi sterila druga komisija ? Storiti bode morala, kar je storila prva. A tudi ni bilo ni kakega re-kurza proti volitvi Nabergoja. Mestnemu svetu pride zopet isti predlog, da se volitev potrdi. To je zgolj potrata časa. Najbolje je, da se volitev kar potrdi, že z ozirom na to, da je 1. okraj že toliko časa brez zastopnika.
Med vsem govorom in po govoru g. Geriupa je uganjala galerija svoje surove .spase*, Zbornica pa je — seveda — vsprejela predlog veri-fikacijskega odseka, in je s tem dala — to treba reči kar naravnost — javno pohujšanje. Kajti sedaj res ne vemo več, da-li v Trstu še kaj veljajo: volilna mor&ls, zakoni, izreki najviših sodnih oblasti, in slednjič — svoji lastni izreki. Verifikacijski odsek je proglasil volitev zakonito, a sedaj se zvijajo in zavijajo gospodje, da bi požrli svoj lastni izrek I Kam *mo prišli ?! (Zvršetek pride.)
Silvestrov večer. Kakor vsako leto, povabi, i letos naš „Tržaški Sokol" svoje prijatelje in tr žaške Slovane aploh, da v bratski slogi »provedemo zadnje ure pojemajočega, ter storimo korak v novo leto. Več o pravem času.
^Primorski list" katolikom laike narodnosti. Tretja iz četrtasličica se glasiti:
Prr.gr *ma našeg* l 3ta srao se vedno držali. Preplivani smo, da bi se vara pod uredništvom m. č. g. Slavca ali preč. msgr. M.ihniča ravno tako odgovarjalo. Seveda je bil politični program „Amica" takrat še le v glavicah nadebudnih slovenskih (!) in italijanskih študentov „komunalnega" gimnazija v Trstu. Sicer pa: mari ni „Pr. L* vsaki krivični napad na slovensko ljudstvo ali na duhovščino nevstraieno odbijal tudi pred vami? Ni-li n. pr. častiti gospod Slavec podpisal v zadnji št. našega lista omenjene spomenice slovenske duhovščine v Trstu? Znamo, da tudi on obsoja Slovencem sovražno' pisavo „Amica*.
Zato pa vas pomilujetao, da posnemate tudi vi svoje brezvestne sorojake vtem, da nasjnazivljate: .m a n gi a-i t al i a n i* in .persone venu t e dal N o r d • E s t*. Slično piie vaše fra-masonsko časopisje : »Preti, venuti dalle moutagne turbare la quiete delle nostre pacifiche provincie*. Ne poznate ukaza našega Zveličarja : .Pojdite po vsem sveta in učite vse narode*. Ali kako si razlagate vi te besede?
Kedaj so kranjski dnhovniki-prišleci storili le za las krivice kakemu Italijanu ? In da ne bi bilo onih „persone venute dal Nord Est*, bila bi zlasti v tržažko-koperski škofiji v duševnem esir« puščava v pravem pomeaa besede. Odvzemite vse ista, polovica Škofije je brez duhovnikov. Sploh naj so prišle osebe od .Nord-Est" ali ,Sud-West", s tem ni ie prav nič dokazanega 1 Sram val bilo takih argamentovl
Mi pozdravljamo veseljem vsako katoliško gibanje tudi mej Italijani (list „Avvenire*, alo na polemiko 1). Razume se, da to v tem veči meri delajo tudi naši škofje. Saj ravno oni gotovo želi pravega, krščanskega daha mej vsemi narodi svoje škofije. Verjamemo radi, da je podjetje „Amica" ravno tako blagoslovljeno, kakor svojedobno in te večkrat, podjetje našega lista. Vendar se pa T narodnem oziru ne moremo strinjati s pisavo imenovanega lista, kakoršna je bila doslej iu je še zmerom. Saj tudi vi sami priznavate, da ,io non sono stato sempre d'aecordo in tntto e per tutte col snddetto periodico* in da ta v narodnem ozirt le .generalmente" spolnuje (sic!) pastirski list Premilostljivega. Mar mi vse grajamo? Grajamo le, kar je graje vredaega. Sicer pa, mar ne spravlja „Amico* ravno s tem, da dela propagsndo za odpravlienje slovenskih propovedi v tržaških cerkvah, ker se mu glede sv. Antona, hvala Bogi, ni agodilo, prečislano osebo uadpastirja v nad-sprotje proti ssmemn sebi? Kaj pa da, „Terge-stiae", le odgovorite si!
O Rojanskih'zadevah smo zadnjič spregovorili, pri tem ostanemo. Niti pičiče ne prekličemo!
Kar se tiče .Edinosti", vam radi priznamo, da ta list nikakor ni načelno katoliški list. V tem smo jedini!
Da pa je .Edinost" v narodnem eziru pravična in da se bori za narodue pravice, ki pri-stujeje Slovenca po vsskem in tudi še posebej po krščanskem pravu, trdimo opetovano, sicer pa smo pohvalili .Eiinsst* v neki štev. aPr. 1." le v tolike, kolikor povsem zasluži, da je namreč „olikana* v polemiki. V tem oziru stoji uprav .Amico' s svojimi .caluanie, iugiurie, insinuazioni e — punta ferme*, daleč, grozno daUč za „Edinostjo*.
Da se razumemo, vam povemo, da za enkrat zaustavimo polemico z BAmico" m. Ako bo le ta V narodnem ozira pravičen, pridružimo se mu tadi mi z najvećim Tesaljem v boja proti židuvs^ma liberalizmu.
Če bode pa .Amico" ali kdo drugi še nadalje delal propagando za odpravljanje kake slovenske propovedi, šs nadalje našemu ljudstva prepovedoval moliti v materinem jeziku, gajše nadalje preziral v cerkvi, še nadalje krivično napadal slovenskega duhovnika, ali iskal italijanske večine tam, kjer je ni, tedaj bodite pripravljeni, da ne bodemo molčali: ampak vihteli bodeno pravice in resnice s v i 11 i m e č do sadnjega z d i h 1 j ej a 11
Da ste mi zdravi, caro Giusto!
Tr saški duhovnik.
.Jedinstvo* .Piccolu*. Splj«tsko .Jedinstvo" piše: „Piucolo* se je razveselil, da pej de namestnik dalmatinski na Češko. Čujte sedaj logiko: V
„Piccolu" ia v ost »lih italijanskih iistih bilo je 1 večkrat čitati izmišljotino o namestniku dalmatinskem, da \e> pretiran slovaaskt straukar io torej sovražni* italijauAŠea. Selaj p.i, ko naj bi odšel Da Češko, se je kar razveselil .Piccolo", seveda radi Nemcev, razveselil se je io napisal je, da g. David stopi na prste Čehom z sredstvi glaso vitega Kollerja. Znano je, kdo je bil Koller. Da udaši češko gibanje, pošilja! je svoj čas cele bataljone vojakov kmetom na vrat; zapiral je po vrsti češke novinarje in rodoljube, pošiljajo jih pred nemške porote. Isti .Piccolo", kateremu je bil David do včeraj pretiran Slovan, ker gre tu za Italijane, pričakuje sedaj od i9tega Davida, da se posloži Kollerjev^ga tiranizma proti Čehom, ker gre za Nemce. Mi j naravno nočemo braniti namestnika pred „Piccolom* in njegovimi ljudmi. Namestuik je častit vojak in plemenit človek; po rodu čeh, je bil vsindar Čeh; mi beležimo to le v ta namen, da pokažemo liberalizem onih črnih duš v Trstu. Ljadij, ki neprestano pevajo o Ka-vurju, Garibaldiju itd. Čehom žele kakega Kollerja, ki naj bi jih menda natikal na vešala, ker se bore za pravice svojega naroda proti onim, ki so bili nekdaj toli obsovražljeni tudi od Italijanov. Kollerja žele Slovanom te novinarske hijene, ti ustavni pandurji — in hoteli bi ga iskati celo v namestniku„Davidu !*
Tako se ie razvnelo .Jedinstvo". Zastonj mu trud, kajti Brutus je vendar poštenjak, to je: „Piccolo" je vendar-le liberalen list 1
Plešejo kakor jim godi gospodar l Tako vsklika
.Jedinstvo" ozirom na izvestne časnike, ki neumorno doslednostjo pojo slavo poslujočim in naj-ostrejo grajo padlim ministrom. Drugi gospodarji, dru je gonie in drug plesi To je sioiAla izvestnih časnikov.
Spoštovanje narodnosti. Tako titulira naš ljubi prijatelj „Iudipeudente* neki svoj članek od včeraj. Tako je prav, to ugaja tudi nam. Kaj pa se je vendar zgodilo huiega, in kako da se on postavlja na t a a o pravično stališče ? I Državna telez iici je dostavila tržaškemu trgovca nemško-sloven«ki avizo. Iu ker niso italijanske tvrdke primorane znati ni nemškega ni slovenskega jezika, moralo bi se imeti toliko ozira in spoštovanja (pravi „Iniipeadeate*), da se dopošljejo dotični avizi v dež. jeziku, kar -snaći po „Indipendeutovea" seveda ie italijanščino. Prav imajo Italijani in „Indipendente", če zahtevajo svoje pravice, — ali kar hočeš, da ti drugi storč, to stori tudi ti drugim! „Indipuadeute* in Italijani sploh, morali bi gornje geslo .spoštovanja narodnosti* izvajati tudi za na^ m tie izkoriščati in zahtevati samo za*se,
kajti: če kdo tako lepo piše, mora tudi tako lepo postopati.
Smet v očesa državne železnice zapazili so takoj, bruna v lastnem očesu pa ne čutijo! Kar ■e pa tiče .deželnega jezika", naj ne misli Jn-dipeudeutn", da je isti samo italijaa*«i, marveč amo iu doma tudi mi Slovenci, kar sicer on dobro v6,|pa samo prikriva. To prikrivanje proti svojemu prepričanju pa je hudo, kaj ne dragi „Indipendeute"?
Knezonadškof Missia. Z Dunaja javljajo: Včeraj se |e vršil na papežki uuucijaturi kanoniški kongres za knefconadštiofa Missia. Kai.e:- svedoka sta bila dva duhovnika iz Avgustineja. Na to je knezonadskf Missija v kapeli nuucijature položil v roko nune j& obljubo zvestobe. Poznej« je bil banket, ki ga jh priredil nuncij kuezonadšk fu v čast.
Spremembo v tržaškem novinstvu. „Sjcija-listiški" .Avotuti* je nehal izhajati. Zameril se je menda centralnemu vodstvu, ker je preglasno brbljal, kar v resnici mislijo laški .soc-ialisti". —■ Z novim letom počne izhajati v Trstu ltat „L'Av-venireu, ki t>e bede nazival evfemn>tiški .krščansko socijalni", ki pa ne bode druzega, ne^o po straiifka zaloga znane tvrdke .Amico- & .Ecco*. Nova firma za staro podjetje za zasramovanje Slovaaor. Priporočamo prijateljem naj ga prav pridno — ne podpiraj« !
Govori se tudi o velikih spremembah pri listu „Matiiuu*. Vzroka premembaa ui težko po goditi. Govori s<?, da si je nekdo opekel prste na tem podjetju za kakih 30.000 gld. To je bil res zavržen denar. Slovenci smo še tu, n«kdo — to pa ni tisti .nekdo14 s 30.000 gl., je. p* vemUr le šel.
Za slovansko vzajemnost. Občinski zastop občine Šmihel Stoj-iče je soglasno vzprejel uaslndnjo
resolucijo: Občinski odbor velike občine Šmihel-Stopiče na Kranjskem obsoja n.ijostreje ostudne iznruhe te- tonske besnosti v državnem zborn ter obžaluje div)e početje nemške nacij »nalne opozicije, ki je z divjim nasilstvom onemogočila delovanje parlamenta, in obžaluje istotakn skrajno podlo in zaničevanja vredno pisarenje Slovanom protivnih časnikov, ki skušajo odgovornost za vse dogodke zadnjih mesecev odvaliti na desnico in naložiti jo po nejuveuih provokacijah izmanim, zatiranim Slovanom. — Odbor čestita z občudovanjem predsedstvu poslanske zbornice na jekleni nevstra-šenosti, s katero je odbijalo nedostojne lažnjive napade nemških kulturcnoscev in pozdravlja radostno izjavo desnice kakor najboljšo nado boljše bodočnosti vseh slovanskih narodov naše države. — Občinski odbor se nadeja, da bodo slovenske parlamentarne stranke in mej njimi zastopniki našega naroda slovenskega, nerazdružno in ne-omahljivo proti vsakemi, Slovanom sovražnemn navalu, naj pride od koder kogar koli, vztrajale v zmagovitem odporu.
Ljubljanski občinski svet je v svoji dne 21. t. m. dovolil več raznih rodoljubnih podpor in sicer: „Dramatičnemu društvu" 6000 gold. redne podpore in za pokritje starih dolgov 500 gold. izredne podpore; .Glasbeni Matici* 1200 gold., .Družbi sv. Cirila in Metoda* 500 gld., „Rado-goju* 250 gl., .Slov. planinskemu društvu* 300 gld., za ustanovitev šolskega muzeja 200 gold., „Narodni šoli" 200 gl., za Šolske, delarne 280 gl., za Lftschnerjeve ustanovo 50 gl., za menso aca-demico v Gradci 50 gl., filharmoničnemu društvu 200 gld., strelskemu društvu 26 gl., ~a meteoro-legična opazovanja 100 gold., za nasade nasproti „Nar. domu* 1300 gld., za kemično poskuševali-šče 400 gld., za „Gospodinjsko šolo* 500 gld. in za napravo kanala na Rimski cesti 24 000 gl.
V	pojasnilo. Mnogoletni nabiralec rojanske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda, gosp. I. Treven, nam toži, da so ga nekateri gospodje razžaljivo odslovil, kar gotovo ni pravo. Nabiranje je težavna stvar in le hvaležni moramo biti vsakomur, ki se trudi s tem. Nadejamo se, da se ne dogodi vefi kaj tacega. Naša narodna društva gotovo ne izročajo nabiraloih pol ljudem, ki niso tega vredni.
Pooledico demonstracij v Gradcu.Vsi rezervni častniki v Gradcu so bili pozvani na tamošnje vojaško poveljstvo, kjer so se morali izjaviti pod prisego, da-li so se udeležili demonstracij ali pa pogreba onega delavca, ki je bil prehoden od vojaške patrulje. Vsi dotičniki pridejo pred častno sodišče.
V	isti hip pa se je izvršila v Gradcu demonstracija proti vojaštvu. Vršil se je namreč shod, ki je bil dobro obiskan, na katerem so sklenili, da ne bode več najemali vojaške godbe, ne za koncerte, ne za bale.
Razprava radi oenza6nih dogodkov v Ste-njevcu na Hrvatskem je bila zaključena včeraj razglašenjem obsodeb. Na zatožni klopi je bilo 36 obtožencev. Od teh iih je obsojenih enajst na smrt radi umorstva treh uradnikov, osem pa radi različnih zločinstev in prestopkov na težko ječo od 10 let do 10 mesecev. Ostali — 17 njih — pa so bili spoznan* nekmimi.
Novi parnik avstrijskega Lloyda. Upravno svetovalstvo avstr. Llojda sklenilo je v seji dne 20. t. m., da napravi nov parnik od 7250 tonelat. Ta parnik bode za 1200 tonelat pmst»rni*i, nego dosedanji največi parnik te dražbe. Ta parnik vozil bode linejo v Indijo.
ImžanjH avstiij^kega sladkorja v Indijo, ki se ie povekšalo, je povod građenju tega novega velikega paraika. — ,Lloyd" zdaljša v prihodnje tudi svojo zvexo od Kobe in do Tokohama in sicer ie-tkrat na leto.
Čista kri. Prijatelj, ki je bil nastanjen v Malem S<°lu, zna na* povedati, da bi Človek, ki ne pozna natanjčneje tamošnjih razmer, moral misliti, da tamkaj bivajoče ljudstvo je prave, stare rimljauske krvi. Kajti, če ideš po ulici, ne smeš niti govoriti slovanski. Č* bi kdo mislil tako, motil bi se. Isti prijatelj nam pripoveduje namreč nadalje, da vsi ti .Rimljani* znadn hrvatski. Še več : oni občujejo doma. z družino večinoma le hrvatski. Končnice njihovih priimkov, to so pa sami id-i. Marsikateri teh voditeljev in pnspeševatHjev ita-lijfcuizacije pa da je uradnik, sodni ali drugi. Go-
spodje Maloseljani imaj) tudi navado di se priznavajo za „Istrijane' iu ne Dalmatince, kar so v resnici po iemljepisni legi. Seveda, v Dalm tciji se ne pleše več kakor godejo Italijani, ampak tam veje sedaj drugi duh. Sicer pa pristavliamo še, da je tudi po istrskih mestih povse slično onemu, kar smo tu naveli gledč Malega sela.
Tržaške novico. Fran Bartel iz Trsta vklatil se je v stanovaoje Elvire Ceatii, Ker ni bilo nikogar, ugrabil je tam vaterpruof in ga je prodal Glizi Meneghelli. Ko je sledaja ravno ponujala va-terproof nekemu nepoznanco, prišla je lastnica Cen-tis in je seveda takoj zapazila ukradeno jej blago. Policija je pa po podanem jej opisu takoj zvohala uzmoviča BarMna, kateri ju tudi priznal, da je on izvedel to manipulacijo. Centis sme biti zadovoljna, kajti ne posreči se vsakemu, kar se je njej.
—	Včeraj zjutraj se je hotel vsesti Viktor Zangross na premikajoii voz. Nesrečnežu se je spodrsnilo o skoku, vsled česar mu je prišla noga pod kolo. Poškodoval se je hudo.
—	V sladkih sanjah in na čistem zraku je ležal po noči na ulici Celestin A. Bil je temu povod preobil užitek vina. Stražar, zapazivši ga, ni ga morda pustil mirno spati ali da bi ga bil cel6 edel, marveč spremil, oziroma potiskal ga je na komisarijat, kjer se mu je skadilo pozneje.
—	Josip Tedeschi, delavec v arzenalu, padel je včeraj z 12 metrov visokega krova parnika „Dapkne", kateri se sedaj popravlja. Poškodoval se je hudo na glavi. Sedaj se nahaja v hudem sta« nju v bolnišnici.
—	Neznani prijatelji oduesli so krčmarju Dra-gotinu Lusiču 75 steklenic vina in drugih likerjev. Ravno taki nebodijihtreba prijatelji polastili so so minolo noč v hiši št. 613 v Rocolu 8 kokešij in L petelina.
—	Pri nekem Cattennuzziju dobilo se je 9 kilogr. kave. Na vprašanje, kje je dobil kavo, je omenil trgovca, pri katerem jo je kupil baje. To pa ni bilo res Sedaj pa pričakuje v ulici T'gor nagrade za svojo uespietnost. Prazniki so tu, pre-skrbel si je kave, da bi jo pil doma, a jo bode pil v kavarni Tigor. S aola tol
Najdaljši dan v Evropi imajo prebivalci mesta Reykiavika na otokn Islandiji. Ondi je neprestano dan cele tri mesece. V Petrogrado traje najdaljši dan 19 ur, a najkrajši pet ur.
Srečna Italija! V Mod en i s* je zbrala dne 19. t. m. pred mestno hišo velika množica ljudi. In to ljudstvo, česa je zahtevalo? Zahtevalo in upi I o je: „Dajte nam dela, dajte nam kruha, da ne poginemo Iu
In kako je moralo odgovoriti županstvo na ta klic ?
Ker navzoče redarstvo ni moglo več vspešno zabranjevati naval ljudstva, poklicalo je županstvo na pomoč vojaštvo in zapodilo se je med ljudstvo konjištvo, da je je razpršilo. Mnogo je bilo zaprtih.
Taki so bili torej odgovor, pomoč i u tolažilo stradaječemu in zbeganemu Ijadstvu.
Vse to pa ne more zadržavati razburjenega ljudstva, ampak vojaštvo mora še vedno varovati mestno hišo, ker se ie vedno zbirajo množice pred isto.
Enakih in hujših dogodkov iz blažene deželo
smo že beležili večkrat v našem listu. In mogli bi morda sleherni dan napisati polovico našega lista, ako bi hoteli beležiti vse.
Popolnoma je opravičeno torej, ako vse, kar more, zapušča svojo deželo uboštva ia potem se ni čuditi prav nič, ako v Trstu in drugod vse mrgoli prodajalcev kostanja, limonade itd., delavcev, pri-vandrih iz lačne Italije.
Pač pa je čudno, da se nahaja v naši deželi mnogo takih, ki želijo iz vsega srca in komaj pričakujejo tega, da se ista priklopi in zjedini z ubogo lačno državo Italijo.
Svobodno jim bodi tako hrepenenje in take želje. Tudi ne bode gotovo nikdo žaloval, ako zapusti še danes vsa iredenta našo državo in se poda v obljubljeno deželo, marveč če jih srečamo, jim se gotovo še oguemo, da prej dospe na svoj cilj.
Naravnost nesramno pa je od njih strani, da se upajo tudi med našim ljudstvom pridigovati in propovedovati o dobrotah, ki bi jih lahko uživali onkraj luže in jim ucepali v srce simpatije iu vzbujati jim hrepenenje po tej deželi.;
Snivaj toraj le sre naprej, draga iredenta, «voje i sladke — pa samo — sanje o obljubljeni deželi
Loteri ske itevilks. izžrebane dne t. m
Praga	54,	60,	79,	15,	30.
Lvov	14,	24,	41,	69,	4.
loontou	50,	46,	55,	84,	29.
Deutsche Einflilsse itd.
(Zvršetpk.)
Nev. d; pr va K aus tu 1 looir straui te j kniiae, «aj je njen spisovatelj gt-rrnanist iu alavisr,
kap ali še bnjše.
Maffia. Nedavuo temu srao poročali, da so v mestu Palermo v Italiji prišli na slei veliki zavezi hudodelcev, ter da je zaprla tatnotnja oblast okoli ! 70 členov te družbe. Tej družbi se pravi „Maffia" \ in je jedna najnevarniaih italijanskih zve/, hudo- j delcev.
Maifia ima svej sedež v Siciliji ter so zaato- i	„^..j. ,	. ,	.
___. .......' . . , „, , , , J	nadarjeu in m*rl|iv delavec slovstvenem no in.
pani v nj ej vsi eloji taaošnie cloveike družbe: od *	. j ■
* .	r , ,	, i	»i amo pa *e le.ija, d* v -ea»ijjem ve-
prvega gentlamaua, ki se suče v fraku in glace- !	... „. . . ,	.	. . J
„la . ,	,	. .... .	B \	likem boju med ^eirnaustvom in slovanstvom za
rokovicali po salonih anjođlicneje gospode, pa do	: ^ ■	- j •• »
. . j ,	... 1 ' v	take spise ni primeren cas; sedanji čas ni za to,
zadnjega delavca na polju ali vinogradu.	k; „	..	■ .. .. .
Jf ... . . . J , .	da bi se avstrijski Slovani apravljah v tako od VeliKansko moč ima ta skrivnostna m grozna B, > » ' M A . . . „	. D
...» l	u • . . ,	...	visnost od Nemcev; zdaj ko je Monmsen iz Be-
saveza, ki se ne boji ni hudiča ni berifla in ki o	• i n ... „ L ,
.. \ a x	7	f •	rolina pisal na Dunaj, da češke butice niso pristopne
belem dneva dopnnasa najveća grozodejstva in	,„„	,	. . .
i u s * ii j . j L, L , .	razlogom razuma, nego samo batinam; zdaj, ko
težko da bi jo zatrli kedaj, dokler hode d hal	• . , , ;	*
....___. * ,	je v B»šem parlamentu nemški vseučilišču profe
božji zrak njen zarod v Siciliji.	... , . , . . ,. „ ,
T .__. .	... , ,	8or vihtel nož; /daj, ko celo v nemškem parlamentu
Jako zanimivo pa je znati o vzrokih, kako	^ j	4 ...	,	„„
• ____ . , *	. . ? .	priznavajo treznejši možje, da ne mogo pritrditi
je prvotno nastala ta zaveza. Maffia je takorekoi .. , ' „. '	, ! .
... ,, . .	* .	načinu, kakor so se vedli A emct v našem parlamentu.
zgodovinska posledica ljudskega zatiranja iz dobe	Plpl,i ,.„L___ - ,.. . » , ~ . Q 4 .
t.	.j i.	. . ..	Pridružujemo se želji, izraženi v .Dom in Svetu",
»aracenov in fevda nega v adarstva na otoku. Pr- • « , . . _ ■ ■ ■» . . .
,ntnn . ...	6, T	" :	naj Murko v kakšnem krajšem spisu natančno op še
votno je bila zaveza neko orodie naaproti nečuve-	... .	, ^ "V
„im . . .	-L . , .. . r .	pojem romantike, da se o tem predmeta temel to
mm krivicam v onih žalostnih čas h, ko n kdo ni	„ '	J	* .. , 1 *.
j __,	. , ......	pouče tisti, ki niso germanist , pa bi vendar radi
dosegel pravice na otoku, ako ni bil imovit. Iz .. t« iV	^ j	,
n.™.«.	w u ■ ' " 1U,U,IU "	znali objektivno resnico. Dozdeva se pa nam dalje,
namena samoobrambe se je pretvori a ta zveza	j. ; u	«. ••	j u » »
^„„^ • .	.	. . ,	"	da je Murkova knjiga zopet dokaz, kako po nepo-
pozneje v pravo m pravcato razbojniško zvezo, do-	, r	, ,. > . n . ,,
.	. j . . , '	trebnem se naSt slovenski učenjaki na Dunaju Ida-
m n"et0ZntJ,h Sm" m br^del"BT-	njajo »plim asovega ohranja z nemškimi .ienjaki
Ta mor, ,z»l,«ie m rob, ; t .o-	,„ )iv„ neDlško.il(ioT9k. iu,u,ll8tlkei nil Jiko
»„!« S .J Pn k ' '"I T1""6 P'	k,«r sl.vanski reSi, k.teri »Ittiit, je njih.« pr„
volji cene; cel6 oporoke za društva ponareja in	a0iin0gt«)
apliva na pravde. Vsled nastopanja te zveze se je	Sk'oraj ne aorenio Vdrjeti da ge j ,d
okoren,nila v ljudstvu otoka Sicilije vera, da za-	uddežil slove3Q08ti lrej,ni na Momms^u.
kon. veljajo samo za trinoge in bogataše, kajti	Kakor sedaj stoji reči, a« marsikateri slovenski
ie«ti so, na katere je obrnen črni nrst zaveze, v j	i	r^	i i
- * . _ '	1	»	mladenič naleze na Dunaju nenavadne do-Mšlia-
poslednjem času je zaveza zopet razvila svoie de-	j
f . n . , .	F	J	vosti napram našim domačim razmeram m servil-
Io«b,„. Pred nekaterim «ho. ,e priilo o. po,«.	no8tj „„ Jr ,„.an v ,vujcm	ru ,ol,
.t»o bogatala baro«. Arngo Sest iandarje. t naj.	LMkovcu „ „81(,vanskeill s,etu. Mnl.k„
lepil anifurmi, ki So »reto^i p..est«ika .prijo	8uaVH svoje:rm s,,i,u A provincl^ „ R,„,k,„.,
Tsega prebiTalstva njegorega razseinega potestva	, .Ljublj. Zv.* 1888. nekatere eUboe.i. Trdno
Ml' g. tiral, prod Poane,. .e je i.k.z.lo da .o	„m0 preprieani> đa bo are2 ;0 ,8t aodu :9totako
žandar,, f!eni .Maffie«, k, so zahteval, 120.000	>Deltat.he K,
lir odkupnine za ujetega graščaka. Drugikrat so	rr	• j. .
... .	' b • . . .	Te razmere so nas privedle do teg« preruiš
umorili členi zaveze ravnatelja siciljske banke, ko	i; k; „ . h i b • i
,	„ „ , . . ' \ .,, '	Ijevanja, je-li bi no bilo bol se, da bi naai aloveu-
se ,e leta vozil v železnic«. Morilci so bih lelez-	8ki aIadi iUviBti če že Ut< haj(|jo	unj.
Bilko esobje. Ta umor je bil naročen od palermtka	> erze> na češko ali krakovsko vseučilišče učit
gospode, ki se je bala raznih razkritij ravnatelja,	se 8,a?istikfet osebno v sedanjih tako temeUito
s katerimi je žagal, da spravi nekaj členov boljših	izpjeaienjen;h rnzmerah m,d a]0vaijskiaji ro(lovi v
krogov pred sodišče.	\	Av,Iriji p j Tam bi jih gotovo podpirali tobratov-
Mesto Palermo je jedne glavnih gnezd f	^ y Mfietko
pa bi radi večih potnih stroškov
te zaveze ia okolica tega mesta je znana že od |	ju d jh treb4čln pr?e puraoči Ui0rda ne od.
nekdaj kakor prizorišče nečuvenih grozodejstev ,	rekl& naga pJeIienita	m milijonarja
Maffle. V te, okolici se nahaja neitevilno skalovnih 1	Gorup ia Ka^ter Poten( w J|tJ ulo	ukjh
dupel, raztezajoči!« se Ubirinr.ično na daleč okrog. ;	0d jeoi ismo ie; , zgMu,m dih ali
Najstraineje teh dupel ,e duplo Balata, v katerem	(jdslej M mor>ll-0 bl<i ti za	va, d:
glasoviti ropar Ignazio Ran- '	..
Svoji k svojim 1
je imel svoj sedež
dazzo, kateri živi sedaj v Ameriki kakor večkratni 1
milijonar. *	*) Od kompetentne strani smo slišali, o značilnem
Iz tega dupla je prihajal nedavne temu silen '	slučaju, kako upliva tako nepotrobno povdarjanjo nemške
smrad od gnjileh trupel in ta smrad je donesel i	romantiko.
sled o zadnjih grozodejstvih „M*ffleM, o katerih i	v neki nedni{ šoli 86 Je bil raz,a*al naš di5ni 8tril
smo poročali tudi ml.
tar; čitale in označile so se njegove najbolj markante poe-
; zije. Potem jo vprašal profesor: „Katere predmete je opeval In tako utegne pliti aa dan Še mnogo straš- j Stritar?« Dijak je začel razlagati uplir - nemške roman-nih rečij, katerih je dopriaašala ta zaveza v teku tike, da-si se nič omenilo poprej o tem predmetu, ča»«, ko je bilo »krito svetu in ot-lastim meno •
temno delovanje.	!	---
K zaključku tega poročila pa še jedno opazko. Govorć o nastanku te nečloveške zaveze smo dejali, d& je izviruo nastala ta družba vsled inžnib razmer v davni prošlosti na ot-tku Sic lije, ko je oblastni del prebivalstva neusmiljeno pritUkal na onega, ki se ni mogel prištevati imovitim krogom, i Da bi se tlačeni feloj* o^vdtili za nečuvene krivice, katere jim je piizad^vljala prešit na fevdalna hierarhija, ustanovila se je tajua družba hudodelcev, 1 q ki ae je maščovala z ropi, umori in raznimi dru- j O^ ginu hudobijami.	t g'^
Iz t-ga je razvidni, kako la!;ko ai poišče u- j 2
Naj r* o tr	vesti«
Praga 23 To noč so nepoznani /likove*, po-r bivči oknlno^r, 'a j-1 bfla temi,	poAusili
napasti .šulo v ViM.tici. Bilu j-- k.n h 15 izletnikov, — kol.kot' se je moglo razločiti v t^nii — i i .Jo se bližali šop. Ko pa je jede > isgredii kiv vrge! kamen i roti loli, ie posegel	vmjs
in je vstrelil i/4 levol.erja na izsrtvdruke.
London 23. „Times* javljajo iz Kob«, da je
vest o -denju Port Armra po b strašno vznemirila japon-ku mini^^eistvo. .Vliuit e atvo se jrj se-itainln v lj|ge S^je
Madrid 23. Glasom pomočila iz NewYorkaso ustaši obesesili polkovnika Ru xa in i;-.* ni >i u-trtj lil'. T) v^' uja splošno ogorčenie Go o'Ich g i-m, da po u t-vši nb li šh dva dm?« šppnjskT, Zastrt":*.
TrkovnmUe braojnvh« in v vasi.
; . K ■* P—Iliru "<t j63«t> ».3.1 9 35 P*«lii«>r. II spomlad IHP8 11.94 io 11.96 Ores spomlad 6 3rl—6.H8 s«. Hpomlad 8.«3. 8 65 K.>rn/.» muj-jnui IS'-? 5 543
FS'-in. a nova o,l 78 kil. f. 13—.—13.10	lu
18-16 T 8-20 o! 80 kil f. 13.»5—18 80 , od »1 V-' ' '8 30 13-36, od	Vil. mu-. —,	580 9
6 15 e 4»
Fšenioa: ponudbe slabe, povpraševanje slabo. — Prodaja 18000 m. st. Vreme ; mrzlo.
Hiiv-e. liava ^tiijto*	i-.vrfu d«c. 39.—
april 39.75
damb u. f-antim k<>-j.i ^vaira* u. decem .<>r 33.— z« mare 33 50 maj 33.75 za september 34 25 mirno.
iJuir>n)aki« bori
23. deoembrm v '«7
dine«	včeraj
Drifi-vu! dol^ v papirju	. lOHOb	102 —
B „ v »rebru ...	101.95	"0 .95
Avstriji * renta t zlatu	12160	1*21.60
„ . t krnnab ... 101 65	101 66
Kruditoe akcijo	349 50	319 90
Iiondoa 10 L«t. ,	120 05	1'20 05
Nnpoieoai	«.63	953'/,
maru	11.79	1178
100 It.a! O'	. . . 4B.fi0	45 50
> Pri 4 letnih časih Barriera vecchia š. 7 {
Prilika za praznike in novo leto. Velika zaloga zim-skih ogrinjal (šjalov) v vseh barvali po gld. 3.60 in gld, 1.20 Zbirka frštanja v raznih risanjih od 20, 30 in 37 nvĆ. Možko srajce bele in barvane od 90 novč. naprej. Maje iz pliša za gospe po 65. 75 nvč. in več
samo v prodajalnici	^
) Pri 4 letnih časih Barriera vecchia š. 7 (


Zdravljenje krvi
Čaj „Tisočer nI cvet* (Mlllefior;).
Clnti kri ter ,jo izvratno urfdntvo proti onim h!u» čajem, če peče v želodcu, k«kor proti hUWiu probavljanju in hemoroidatu. Jeden omot ozdravljanje, stoji 00 n«\ ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMftftER „Ai dne Muri" Trst, ^liki iry.
^VmtiM znaha: SIDRI.^^^^'
s
UNEMENT. CAPSICI COMP.
iz Richteijeve lekarne v Piagi,
oriponaao imvrtmo, bdeMme NaMe motilo, dobiva ae po 40 70 nč. in 1 gld. po vaeh le-karnah. Zahteva naj ho to
sploino priljubljeno domača sredstvo
vedao le t originalnih steklenicah i varatveno jinamko „tidro** iz Riolitarjeve lakarne ter vaame previdnostne aamo ateklenice a to varatveno raamko kakor originalni izdelek.
Blebterjeva lekarna pri ilatm levo v Pragi.
OOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOtOC??^OCnCCOOe? ooooooooooooooooooodooooocorccccococoooooooo^^
sS
o
žnl.eni čut človeški aredstev in potov, katera mu . pomorejo do maščevanja nad krivicami, ;iko je » slučajuo tlačeni naravno razpoložen v to. In naravno razpoložen v lo je narod na Siciliji, odo čtnerno-?anjaYO, a Zdjedn« do skrajnega strastno in romantično ljudstvo. A kaj bi bilo potara, ako bi bilo ljudstvo povsod drugod tako — romantično 1 Ne, rMaftiak bi utegnila biti razširjana po vsem < sveta iu v precejšnem delu bi utegu la b ti zastopana med Slovani! Hvala B >gu, da vendar ni tako! 1
Tiskarna Outenbevg
flljalka ©e»s. kralj. univer«tilelne tiskarne „ Wtyrla
13 Sackstrasse — ORADE C — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE I\ CO\TO - KNJIGE
zistem ^Patent Workniann Chlcago" Raztrirnl zavod — Knji^ovezatvo.
priporočajo se za prijazne naročbe He zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov, rokotvorov v vsakem ohseiju, brošur, plakatov 5C cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-kn]ig, Saldi-Contl, Fakture Debitoren, Creditoren, Cassn-knjlg, Strazza, Memoriale. Journalov, Prima-note, odpravnih, menjlčnih ^ 5aso-zapadlih in knjig « kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potom rnztrirnega (črtaneg* papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov Iz kavčeka za kopiranje, skledic iz r«
cinka za kopiranje itd.	'iV
Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnoga zuutopnika	q■ «
Trat, Yia delle Acque 5 — ARNOLDO COEN — Yia delle Accfue 5 Trst O ^ OOOCOCOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOCOOIOD cooooooooooc?
;tm^<lo&
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOCO
Lastuik konsorcij linta .Edinont'".	m>
4rmiai	Gednik
Pi^ii ■ r i.» Tlolen« v Trstu.