Slovenski tednik za korist} delavnega !)ud-i^va v Ameriki GLAS SVOBODE V slogi |e moč! GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMETUK.I Od boja do image! Slovenic Weekly devoted to the Interests of the laboring classes Stev. 29 Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the i'ost-Oflice at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 22. Julija lblO Kdor ne misli stobodno. se ne more boriti za svobodoI Leto IX Razgled po svetu. AVSTRIJSKO-OGRSKA. V Brirn na Moravskem, ki je pr.vo tekstilno industrijsko mesto v Avstriji, je postal položaj jako kritičen. Delavci so namreč zahtevali povišanje plač, in podjetniki so, ka'kor se to .povsodi dogaja, izjavili, da ne morejo ugoditi delavskimi zahtevam. Nič manj, kakor 30,000 ddlavcev, ki so bili v,pošteni v tkalnicah, predilnicah in dragih takllh delavnicah, mora sedaj praznovati. Do sedaj še ni bilo nikakih nemirov, a bati se je, da se začnejo, čeise ne doseže kmalu sporazuma. ' — V Krakovo je prišlo o priliki proslave slavne zmage Poljakov nad nemškim križarskim redom, velikansko število ptujeev. Število gostov, ki so posetili sta-ro-poljisko glavno mesto, se eeni na najmanj stotkoč petsto. Hoteli in gostilne so prenapolnjene, datera vno je pretežna večina došle-cev dobi'a stan pri tamošnjem prebivalstvu,, ki jih je sprejelo z znano slovansko gostoljubnostjo. Deželni 'maršal grof Badeni je o-pominjal v svojem slavnostnem nagovoru Poljake k slogi. Budimpešta, Ogrsko, 18. julija. V Budimpešti je obolelo več ljudi za legarjem. Ta nevarna bolezen se je pojavila epidemično in v veliki obsežnosti. V nekoliko dneh je bilo naznanjenih 150 slučajev. Da se epidemija ne razširi, so zdravstvene oblasti vise potrebno ukrenile. Časopisi svetujejo previdnost pri pitju vode. RUSUA. Kiev, Rusija, 19. julija. Povprečno izženejo od tukaj na dan 46 judov, in od 4. do 15. julija je moralo ustaviti mesto 497 či-l’utov. V istem času je bite izgnanih tudi 1121 oseb po C.ku i «AA V, JÜ.O -vani “prvi metodi.” (Te osebe so dobile samo začasno obvestilo, eji, pri kateri se je sklepate o štrajku, poziv, naj da kolikor hitro mogoče znamenje za ostavi-tev dela. Poročila iz Francije javljajo nadalje, da železnice nočejo obravnavati z nastavljenei. Železničarji zahtevajo višje ptače in nekaj drugih ugodnosti. ANGLEŠKA. Uslužbenci severoiiztoene železnice so zaštrajkali. Štrajk se zelo širi. Obratovanje po nekaterih progah je 'že onemogočeno. DANSKC iKodanj, Dansko, 20. julija. V tukajšnji luki je zgorel nemški tovorni parnik “Standard”. Na njem je bilo naloženih en milijon salon petroleja, last Standard Oil Company. Parnik “Standard” ni imel sreče, odkar je odplul iz Amerike. 30. junija je zavozil v parnik “'Baltic” od “White -Star Line”, a je .mogel nadaljevati svojo vožnjo brez pomoči drugih ladij. ŠPANSKO. Bilbao, Španska, 19. julija. V premogarskih okrajih, kjer je pred kratkim nastal štrajk, in je ostavilo delo 15,000 premogar-jev, ker izkoriščevalci premogo-kopov niso hoteli privoliti v njihove zahteve, je že prišlo do krvavih spopadov med štrajkarji in policijo. Pri tem so se policaji brezobzirno posluževali svojih revolverjev. En premogar je posmrten, mnogo jih je več ali manj težko ranjenih. Madrid, 19. 'julija. Z ozirom na krvoprelitje v Bilbao, je vlada odredila, da mora biti več čet vojaštva pripravljenih za takojšnji odhod. Položaj v premogarskih o-krajih postaja vedno opasnejši in bati se je, da pride do velikanskih izgredov, čim dospe vojaštvo. KITAJSKO. iShaghai. Kitajska. Vsied Špekulacije, katero so vodili kitajski višji uradniki in bogatini, se je riž, glavna prehrana Kitajcev, jako podražil. Ljudstvo je razdraženo in nemiri so v Lai-Tshan na dhevnem redu. Uporniki so- dobili od roparskih tolp v Mandžuriji mnogo orožja. JAPONSKA. Victoria, B. C. 20. julija. Potniki, ki so prišli pretekli torek s parnikom “iStarvic” iz iztočne A-zije, prepovedujejo, da je naročite japonska vlada v Franciji štiri vojaške zrakoplove, ki bodo konstruirani po francoskem modelu. AUSTRALIJA. V Avstraliji se je pojavilo med tamošnjim prebivalstvom sovražno gibanje proti Japoncem in Nemceim. No, Japonci itak niso nikjer priljubljeni, in posebno tudi 'Nemci ne. A dokaj značilno je. da si “kulturno” nemški narod ni mogel pridobiti simpatije med omikanimi ljudmi, kakor si ga ni moglo mongolsko pleme. DENARJE V STARO DOMOVINO polil Jamo: za $ 10.35 .................. 50 kron, za $ 20.50 ................. 100 kron, za # 41.00 ................. 200 kron, za # 102.50 ................. 500 kron, za S 204.50 ................ 1000 kron za $1020.00 ................ 5000 kron, PoStarina je «šteta pri teh srotah Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naš» denarne noSiljatve izplačuje c. kr.poSt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične je do *25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje znesli« o Domestic Postal Money Order ali p? New York Draft: FRANK SAKSER CO. *2 Cortlsnd St. N*w 11 oirk MM St. CUir At«., K. K. “^TsUsd, Obi« Delo in štrajk. Za štrajkujoče premPgarje v Illinoisu. A. F. Germer, ki potuje okoli v korist štrajkujočdh pre-mogarjev v Illinoisu, je govoril preteklo soboto popoldne pri seji St. Louis Central Trades & Labor Union v St. Louis, 1M0. Germerjev govor je napravil g'oho k vtis na delegate. Omenil je v svojem govoru, da je premo-garskl štrajk samo v Novi Seotiji (Canada) stal organizacijo “United Mine Workers” nad $800.000 in da boj' še ni končan. Po njegovih navedbah je v Illinoisu še okoli 40,000 delavcev na štrajku. Glavna oporna točka, da še ni prišlo do 'Sporazuma, je “Shotfireris” postava'. V letu 1905 je bila sprejeta, da bi se število nesreč zmanjšalo. Lastniki premogovih rovov so se izjavili proti postavi, a premogarji ji niso hoteli nasprotovati, ker je pač že bila sprejeta. Najprvo so za-hteivaili, in radi tega so tudi zaštrajkali, euako razdelitev plač zažigalcev min (“shotfirers”), a pozneje so hoteli, samo radi ljubega miru, prevzeti popolno pokritje plač tega važnega delavskega moštva. Pri zadnji konvenciji premoga rje v v Cincinnati, O. so dobili rliraoiški premogarji nalog, naj pod nikakimi ukolnostmi ne plačujejo dalje plač zažigal-eem min. Lastniki premogovih rovov kršijo postavo, ne premogarji. Predno se nastavi kakega moža v rovu, mora napraviti pred posebno komisijo nekak izpit, in dokazati, da je že delal v premogovem rovu. Tudi ta postava pre-moganskim baronom ni po volji. Železniške družbe se Skrivajo za lastniki, da te razdrli delavske u-r.iije. A štrajkarji se za to kaj malo zmenijo. (Germer hode pri raznih delavskih organizacijah nabiral denarne prispevke v podporo štrajkar-jem. V*si delavski listi, angleški, nemški in drugi, poživljajo unije, da storijo svojo dolžnost. Tudi slovenski delavci vedo, da morajo pomagati svojemu sodelavcu v sili. Spominjajte se tega! Položaj v Westmoreland okraju je neizpremenjen. Premogarški baroni se jako trudijo, dobiti strahov, in posebni agenti jih nabirajo po Zedinjenih državah. S kakim uspehom, ne more nikdo vedeti. V nekaterih rovih so skate na dedu, a ne v tolikem številu, da bi mogoče štrajkarjem pogum upadel. Štrajkujoči premogarji pač dobro vedo, da se ne smejo na tekate način podati, ker 'oi se jim potem še slabše godilo. Vedo tudi, da bodo v doglednem času zmagali, in tako zrejo z velikim zaupanjem v bodočnost. Slovenskim prem o ganski m delavcem* ki štrajkajo v Westmoreland okraju, kličemo: Držite se trdno in bodite složni ter vshrajni. Zmaga vam je gotova, in. ko se vaš položaj izboljša* bodete pozabili sedanje pomanjkanje. Torej, ne vdajte se! Druge delavce, ki bo izven tega štrajk adsfe ega okraja, poživljamo, naj nikar ne hodijo tja. S tem .bi samo svojim sodelavcem in sotrpinom škodovali. Štrajk carpenterjev v Chicagi. Carpenterji (tesarji) v našem mestu, ki so zaštrajkali pred tremi tedni, še vedno praznujejo. Še vedno štrajka olkoli 2400 mož, medtem ko jih dela GOO pod novimi pogoji. Delavci se ne bodo podali, dokler ne prodrejo s 3vojimi dokaj neznatnimi zahtevami. Hočejo samo nekaj malih tehničnih izpre-meimb in povišanje plače od 2y2 na 5 centov na uro. Bossi, ki dosedaj ,boja niso ravno preveč sovražno vodili, so začeli napenjati druge strune. Pcs’ali so delavcem okrožnice, v katerih grozijo, da bodo začeli voditi pravi hoj, če do ponedeljka rtraj)k ne bode končan. Radovedna smo, kakšen boj hočejo voditi, ker na to ni misliti, da te bili sprejeti delavci ni delo brez privolitve bossov. Štrajk pri Pennsylvanija železniški družbi? Generalni obratni voditelj pennsvlvanske železnice, in pododbor, sestoječ iz 16 članov, ki zastopajo okoli 15,000 želeateških uslužbencev, so se 18. julija popoldne zopet posvetovali. Koncem seje se je naznanilo, da je postavljen temelj za nadaljna pogajanja, in da vslužbenci najbrže ne bodo zaštrajkali. V »alk a stranka zatrjuje, da je pri tem začasnem pogajanju zmagala, ali vsaj to dosegla, za kar se'je potegovala. — V- 'lufbened so, in naj bodo drugi pogoji že katerikoli, dosegli, da ise jim dovoli deseturni delavni dan pod pogoji, kakoršnje je sprejela .'New York Central železnica. V slučajih, kjer plačuje penntsylviHni.dka železnica več, kakor newyorska centralna, se plače ne zniža. Zraven tega je zagotovljeno' delavcem 26 delavskih dnij v mesecu. To je že lep vspeh. Od strani železniške družbe se izjavlja, da je bila doslej mnenja, da zahtevajo vslužbenci za deseturno dete tolikošno plačo, kakor za enajsturno. Ker se je pa to izkazalo kaikor pomota, nima železnica pod temi okolmostmi ničesar proti skrajšanju delavnega časa. Vendar po višem tem še ni gotovo. jeli bodo železničarji zaštrajkali, ali ne. Pennsylvanska železnica se pripravlja za štrajk. To dokazuje, da razpolaga družba sedaj z 1000 policaji in to mož-tvo lahko v slučaju “potrebe” 'pomnoži na 3000 in celo 5000. V Hollidavsburgu, Pa. je penn-?ylv antska železniška družba naprosila šerifa Blair countya, Wil-liama II. Ott, naj zapriseže 1200 posebnih policajev, katerih dolžnost naj te 'bila, čuvati v slučaju štrajka skabe in stavkokaze. Razun tega je družba postavila na dvajsetih raznih krajih lesene barake, v katere te spravila skabe. Vodje vslužbencev so naznanili vsem članom, naj, aiko dobijo ob-vestfilo o štrajku, pripeljejo vlake, kamor so namenjeni, potem pa ostavijo dete. Iz Montreal, Quebec, Canada, je prišlo poročilo, da so v ponedeljek popoldne, sprevodniki in drugi vslužbenci Grand Trunk in Central Vermont železnice osta-vili delo. Štrajk je posledica hranitve oskrhništev obeh železnic, ugoditi zahtevam svojih vsluž-beneev. Glasom poziva na štrajk se morajo vsi vlaki, ki so .se odpeljali pred ItelO. turo, provesti na mesto, kamor so teli namenjeni; kako pridejo nazaj, je stvar železniške družbe. Štrajk krojačev v New Yorku hode kmalu končan. Tovarnarji se ne morejo več upirati. Najprvo je naprosilo 360 manjših tovarnarjev štrajk arak i odbor, naj se zaeho pogajanja, in tem so se kmalu pridružili tudi oni največjih. Koncem tega tedna bo delate najbrže že 20.000 krojačev pod novimi pogoji. Konec štrajka v Athol, Mass. Štrajk 250 strojnikov Union Twist Drill Co. je končan. Vsi štrajkarji. razun dveh, so zopet nastavljeni, a delate se bode še vedno po 10 ur «na dan in tovarna si je obdržala ipravico, vposle-vatfi tudi neunijske delavce. V New Orleans, La. grozi štrajk uslužbencev poulične železnice. Clkoli 2000 motormenov in kon-duktorjev tamošnje železniške družbe se posvetujejo, ali maj začnejo štrajkati. Štrajk Sheet Metal Workers je končan in delavci so že začeli delati, potem, ko so podpisali pogodbeniki unijsko pogodbo. S tem je zadnji boj .končan, katerega so bili prisiljeni voditi v tej sezoni stavbinski delavci. Štrajk je trajal čez en mesec. Delavci dobijo ua dan 30 ct. višjo plačo. Nain.ovejše poročilo iz Illinoisa: Wilmington Coal and Manufacturing Co. v Wi’mingtonu, 111. je: podpisala pogodbo. Torej je tail štrajk. končan. Družba lastu-je ¡premogovnik, po imenu Torina Razne novice. Boj med delavci in roparji. Cleveland, O. 19. julija. Pretekli petek zvečer so napadli trije roparji težišče železniških delavcev, oh progi Lake Shore železnice pri Olmsted, dvajset milj jugozapadno od tukaj. Delavci so diolbilii popoldne plačo, in roparji so ga jim, ko so o tem zaznali, hoteli odvzeti. Pozno ponoči, ko. so delavci sipali, so izvršili napad. Z revolverji v rokah so zahtevali od presenečenih denar. A ti so Se jiim uprli, nakar je nastal boj. Eden delavcev je pri tem dobil .‘imrtno nevarno poškodbo, dva druga ista težko ranjena. Roparji, ki niso pričakovali nikakega odpora, so končno pobegnili. Šerif je prihitel s svojini moštvom z avtomobilom na bojišče in roparje sedaj vse za-sledHijo. Delavska stranka v Arizoni. Delegat je na konvenciji State Federation of Labor so 14. t. m. v glavnem mestu Phoenix vsta-novili tudi politično delavsko stranko za državo. Za agitacijo so povabili senatorja Gore in 0-wen» iz Oklahome; socialista E. VI Debs in W. T. Mi ills in še razne druge govornike, kateri so se povabilu tudi odzivali. Zajedno prosi nova stranka A. F. of L. denarne podpore. J. P. Morgan-ov, newyorski “¡Sun” prinaša brzojavko iz Meksike, v kateri pravi, “da če je omdotni predsednik Díaz tudi despoticen in brutalen, ga Metesikanei vendar priznavajo kot dobrotnika dežele.” New-yorfika “Call” pa temu pristavlja: “Da, despoticen dobrotnik; peklenski (hellish), htndoben dobrotnik. to je v toliko, v kolikor so ljudje prizadeti.” On pa nikakor še rii narod, v katerem se zgoraj govori. Diaz, meksikanski narod? Kot i Morgan narod Zdr. držav, kateri zavzema peščico magnatov. Portugalski kralj in. papež. Ubogi papež res nima nikjer več sreče. Zadne dneve je papežev tajnik, kardinal Merry del Val, v papeževem imenu phal škofu Braga v Lizbono, da naj zatre list, ki je pisan v portugalskem jeziku, in se imenuje ‘Voice of Anthony’; izdajajo ga frančiškani v Lizboni. Temu se je kralj, kakor hitro je izvedel za to, uprl ter izdal protest proti papeževi odredbi, da se papež nima vmešavati v notranje zadeve njegove države. .So pa tudi frakcije 'hitro nastopile, ki sedaj propagirajo parolo: stran cerkev od države! Ameriški Srbi so odposlali v Evropo rojaka fo'hn R. Palendič-a, urednika “'Srbskega Jedinstva” v Chicagi. Urednik je odpotoval 23. t. m. s soprogo v staro domovino, k slavnosti 50. letnice črnogorskega kneza, katera se vrši 14. aug. in kateri postane ipri tej priliki kralj. Palendič, izvoljen od srbskega naroda v Ameriki, je nesel svojemu (slavljencu “sabljo” iz ameriškega jelkla. Da je to bratomorno orožje okrašeno .s kakem dia-mentom in zlatom, nam ni vredno omenjati. Dva hudodelca pomiloščenia. Iz Wasbingtona, D. C. se poroča, da j,e predsednik Taft po 27. letnem zaporu pomilostil zamorca Frank Minor, ki je bil obsojen na vse življenje radi umora nezveste mu žene. Nadalje je bil pomiloščen,, ki jé bil tudi obsojen na vse življenje Tadi umora neki Indijauec, imenom Esias Willie. NenaVadria nesreča. ' Gcfč. Lena Phillips v New Yoriku je na nenavaden način prišla pred nekaj dnevi ob življenje. .Na njeno glavo je namreč priletela šipa, ki je padla iz okna v petem nadstropju, in ji glavo skoraj popolnoma ločila od telesa. “Banikirje” pomiloščujejo. To so oni lopovski bankirji, k'i so iz 'banlk, katerih' predsedniki so bili, pobrali ljudski denar, da so potem propadle, denar pa so zašpeikulirali. Tak je bil Stens-land in njegov blagajničar, ki sta bila pomiteščena po preteku enega in pol leta zapora. Tak je bil Abner Smith, ki je po preteku enega leta tudi pomi-loŠeen. Sedaj pripravljajo prošnjo na predsednika Tafta za pomil ošeenje Wa’.lsha, potem za o-nega in onega. Vsi ti “oni” so teli Obsojeni od enega do 20 let. — Medtem, Iko se kakega delavca za neznaten prestopek obsodi direktno na toliko in toliko let, obsodi se “bankirje” od enega do 20 let. da se jih po preteku enega leta zapora lahko pomilosti, delavcev pa ne, ker je obsojen direktno na to’iPzo let, katere mora odsedeti. To je justica v svobodni deželi, kateri menda ni pa/ra nikjer na svetu. Ponesrečena delavka. 'V tovarni H. M. Hudson Co. za gumbe, na Orianna in Willow ulica v Philadelphiji, Pa. se je ponesrečila l221etna delavka Jennie Lukač. Prišla je preblizu nekega vretena, ki jo je zgrabil za lase in jih odtrgal z naglavno kožo vred. S straišnim «krikom se je zgrudila ponesirečenka nezavestna na tla. Prepeljali so jo v Roosevelt bolnišnico. Če bode o-zdravela, je dvomljivo. Za $150 si je potolažil vest. Drižavni blagajničar v Wash-in gtonu je 15. julija prejel iz New Yorka ipismo in. v njem $150. Dtotičnik, ki se je podpisal “vest”, pravi v pismu, da je goljufal, ozir. tihotapski importiral coltoni podvržene predmete v toli ki vrednoilti, katero sedaj vrača državi, meneč, da 'bo imel potem mirnejšo vest, Trgovca umorili, družino pa in- zultirali, ker je simpatiziral s štrajkarji. Iz Irwin, Pa. se nam poroča, da za dedujejo tam vladni organi štiri lopove, ki da so nekega trgovca, imenom Morris Cohen, ker je simpatiziral s štrajkarji, umorili, in iz zibke vrgli tri tedne stare dvojčke, in hudo poškodovali go. Cohen. Po izpovedbi ženske, «o bili napadalci pomožni šerifi in so to hudodelstvo doprinesli samo vsled tega, ker je nje mož simpatiziral s štrajkarji, od katerih je sam živel. !V našem uredništvu nas je o-bislkal .predzadnji teden g. John Plautz iz Calumeta, bivši urednik Glasnika. Omenjeni rojak je sedaj v Chicagi zastopnik družbe, ki razprodaja zemljišča. Zadnji teden nas je obiskal pa g. D. Predovich iz Pueblo,, Colo. ki je posetil svoje sorodnike na vzhodu, predno se napoti na o-biste v staro domovino. Obema rojakoma, želima obilo sreče. Prvemu pri razprodaji zemljišč, drugemu pa na potovanju. (VI Memphis, Tenn. so zaprli moža, ki zatrjuje, da je naj večji lopov v Ameriki. Lažnjivee je mogoče res tak, da mu ga nima para! Ker, naj več jih lopovov v Združenih državah ne zapirajo, ampak, oni lopovi vodijo razkošno opremljene pisarne na Wall Street in drugje, kjer se “da kaj denarja napraviti,” če tudi v škodo najrevnejšega prebivalstva. — 'Po statistiki delavske pisarne Združenih držav, je bilo zadnjih dvanajst mesecev od 30,000 do 35.000 delavcev vri e d nesreč ,pri delu usmrtenih. In potem se naj mogoče še kdo čudi, če zahtevajo delavci pri delu večjo varnost in za nevarnost, v kateri se vedno-nahajajo, boljšo plačo! OPa ljutem boju 4 let se je zloglasna tvrdka Buck» Stove Co. v St. Louis,, Mo. podate organizaciji American Federation of Labor. VOHUN.* * * * * SPISAL ]. P. COOPER. (Nadalje vaay e.) Enaindvajseto poglavje. “'Kaj pa s tem tukaj?” je vprašal eden in pokazal na tovariša, ki je še vedno nezavesten ležal na tleh. “(Pustite .ga ležati. Ko bi bil kaj vreden, bi imel jaz tega vir-ginskega psa zdaj v svoji oblasti . . . (Naprej v hišo, vam pravim, poberite vse in zažgite sobe. Trik a j je denarja in srebrnine, da ste lahko vsi gospodje!” (Roparji, vzpodbujeni od nade na ibogat plen, so pustili tovariša, 'kjer je bil, in navalili na hišo. Velmer pa je porabil to priliko, potegnil svojega konja iz hleva in neopažen dosegel eesto. Hip je omahoval: ali bi jezdil do bližnje postaje in izkusil prinesti Hvar-tonovim pomoč — ali se podal h kraljevi armadi. Odločil se je za poslednje. In jahajoč v smeri proti New Torku, je moral s srdom in gnevom misliti na to, da najde tam žensko, ki jo je bil poročil ob svojem zadnjem bivanju doma na Angleškem, katere pravic pa, kakor hitro je bila nasičena njegova strast, ni hotel pripoznati več. Med tem so na Kobiljeku divjali hajduki. Tolpa je udrla naj1-prvo v razsvetljeni salon, kjer so bili ostali samo še stari Hvarton, duhovnik, stotnik Singelton in dr. Pipec. “Udajte se!” je zarjovel poglavar in nastavil svojo mušketo doktorju na prsi. “Počasi, prijatelj, le počasi!” je mimo dejal Pipec in si natikal očala. “Stavim, da znate 'bolje rane delati nego jih zdraviti.” “Udajte se — ali ustrelim!” “Zakaj naj bi se udal? Jaz nisem nikak bojevnik . . . Skleniti morate 'kapitulacijo s stotnikom Lawtonom; a skoro ne verjamem!, da ga najdete v tej točki prav dostopnega.” No, maroder se je bi! med tem že tudi sam prepričal, da mu tukaj ne preti d as ti nevarnosti; pustil je doktorja in šel s svojimi pajdaši na delo. Hiša je nudila zdaj čuden prizor. Tam v skriti sobici so bile zbrane dame okoli še vedno nezavestne Sare; tu je sedel stari Hvarton kakor otopel, dočim ga je duhovn:k tolažil; zraven na divanu je ležal Singelton, ves slab in napol v omedlevici, k njemu pa se je pripo^gibal, podeljujoč mu pomoči, vedno hladnokrvni dr. Pipec. Cezar in ostali sluge so bili zbežali v gozd, Katra je letala kakor brezumna po hiši, kjer je mrgo'elo divjih, razcapanih postav, obloženih' s polnimi vrečami. Vrniti se moramo zdaj v hotel Flanagan. Ko je bil stari stražmojster Ho-lister s svojim tucatom vojakov oborožen in na konju, je poprijela Lizo neodoljiva želja, da bi se vdeležila slavne ekspedicije. Ali jo je gnalo k temu, ker se je bala ostati sama v taboru, ali ker je želela svojemu ljubljencu v lastni osebi te?i na pomoč — tega ne moremo razsoditi; toda, ko je Ho-lister da! povelje za odhod, je zaklical Lizin glas: “Poealkte še malo! Grem z vami. 'Morda bo kaj ranjencev tem bi prišla moja šajtrga ravno prav.” Stražmojster, prav nič nevoljen nad zamudo v službi, ki ni bila po njegovem okusu, je počakal, da so vojaki izvlekli iz šupe voziček in je Liza napregla svoje kljuse. Pri tem pa je govoril ta-ko-le: “Hm1 . . . zdaj ne vem, ali nas prime sovražnik od spredaj ali od zadaj! Pet mož maršira naprej — ostali krijejo naš hrbet, če nas sovražnik vrže nazaj . . . Preneumno je to: voditi komando, ko človek ne ve ne 'kod, ne kam, ne kako . . . (Ko bi 'bil vsaj kateri oficirjev tu! No, jaz kar zaupam na boga —” “Ah, kaj! Napreji, mož!” mu je zaklicala marketendarica in sedla na voz. “Naprej, v galop, marš!” In mala vojska je odrinila v temno noč. A stražmojster se je za nestrpno Lizo premikal vse prepočasi in priganjala ga je v enomer in se kregala z njim. “Potrpljenje, lepa Lizika, dober vojak se ne sme nikoli prenagliti!” se je razgovarjal on. “In jaz sem odgovoren! — Stojte 1” je komandiral naenkrat. “'Kaj preži tam na levo — pod skalo?” “Nič,” je dejala Liza. “K večjemu, če je duh stare Žefke, ki Yam je bila tako naklonjena, stražmojeter! ” A stražmojster je komandiral: “IMož naprej! Kraj preiskati sablje ven!” “Ali ste velik norec ali velika šleva?” je zavpila Liza. “(Grem pa jaz tja — jaz se ne bojim nobenega!” 'Vojak se je že vrnil in javil, da ni našel nič sumljivega., in šlo je zopet naprej. “iPogum in previdnost, draga gospa Flanagan, sta poglavitni čednosti vojaka ...” je poučil stražmojster marketendarieo; istem hipu pa se je -razlegnil pok Velmerjevega samokresa. “Stoj te! Kaj je bilo to? Prisegel bi, da je bila ta človeška pištola — in vrhu tega še ena naših! Naprej fantje!” Četa se je spustila v dir, a čez par minut je stražmojster zopet ukazal stoj. Po cesti naproti je pridrvil na vso moč jezdec. “Stoj! Kdo je?” je vpil stražmojster. “A, Holiste-r, Vi ste? Kje so Vaši' ljudje?” je vprašal stotnik Lawton. “Tik za menoj, stotnik, in pri pra-vljeni, slediti Vam čez dira in strn,” je javil stražmojster, ki je kakor hitro se je videl oproščenega odgovornost, bil zopet stari drzni vojak. “Dobro,” je odvrnil stotnik nakratko. “Tedaj za menoj!” In drvil je z dragonci nazaj v dolino Vsled tega je bilo klavrno kiju marketerdaričnega vozička se prisiljeno daleč zaostati in z njim Liza. “No, se precej vidi, da je stot nik Jack zopet pri njih,” je mrmrala. “Zdaj gre hola, husa, hej kakor divji lov. Čak, privežem tu-le konjička in grem sama dol da si pogledam ta šp-as. Ni treba da bi kaka kroglica ranila žival co.” Ko je stotnik Lawton dospel bližino Kobiljeka, je skočil s ko nja, ukazal osmerim svojih dragoncev isto in naročil nato straž-mojstru: “Ostanite tukaj in pazite na konje, če bi prišel kdo tod mimo ga primite ali ga pobijete. V tem hipu so švignili plameni iz strehe Hv-artonovega dvorca in krvavo razsvetlili noč. “Naprej!” je zarjovel Lawton “In ne dajte nobenega pardona! 'Grmeči njegov glas je razširil grozo po hiši. Poglavar hajduko je pri tej priči izpustil svoj rop, obstal za hip od straha kakor o trpel, potem je tekel k oknu, a že je planil stotnik v sobo, visoko vihteč sabljo. “Umri hudoba!” je zavpil in preklal prvemu roparjev glavo poglavar pa je še utegnil skočiti skoz okno in mu uteči. Krik žensk je opozoril zdaj Lawtona in tekel je pred vsem njim na pomoč. Še enega roparja so posekali dragonci, ostali pa s 'bili pravočasno pobegnili. Zgolj v skrbeh za 'Saro, ni bila nobena dam opazila, kaj se godi hiši; ne da so jo napadli roparji ne da je bilo vse poslopje že plamenu. Še-le Katrin krik in vik in na veliki ropot po sosedn jih sobah je prestraši! teto Ivanko, da je vzkliknila : “Za božjo voljo kaj se godi hiši? Ah, ta nesrečna afera pripelje še do prelivanja krvi!” “Ali ne,” j,e odvrnila Izabela čudno bleda v- obraz. “Kdo naj bi se bojeval? Dr. Pipec je tako miroljubna duša in stotnik Law ton se -gotovo ne izpozabi tako daleč “Ah, Vaš brat,” je dejala teta v cezda'je večjem strahu, “kakor j'e tudi slab ... bil je videti vse popoludne tako razburjen . . Ah, moramo tja, jih pomiriti — Bila je prepričana, da so se go upodje med seboj spopadli, in te kla je, da bi posredovala med nji mi. Izabela ji je sledila, V kori doru, ki je vezal ta stranski trakt hiše z glavnim pos'opjem, je bilo temno, a na nenavadno razsvetljenem gorenjem koncu je smuknilo mimo nekaj postav s tako nagli eo, da ženski nista mogli spoznati, kdo da so -bile. ‘Tecive,” je rekla teta z mirnim pogumom, ki je bil v nasprotju z njenim mrtvaškobledim o-bličjem. “Naš spol bodo vendar espektirali ...” 'Morajo ga!” je živahno vzkliknila Izabela in šla prva naprej. Fanika je bila ostala pri sestri. Čez nekaj minut se je raztegnilo gromovito pokanje v podstrešju, nakar je zasijal velikanski plamen, tako da je bilo vsenaokoli svetlo 'kakor po dnevi. Tu je Sara vstala s postelje, strmela divje okoli sebe, pritisni la obe roki na čelo, kakor bi hotela zbrati svoje misli, in Spregovorila zdaj z glasom, ki je pretresel Faniko do mozga: “To torej so nebesa — in ti si eden angelov? O, kaka božja !nč, kakšen rajski sijaj! — Saj sem vedela, moja sreča je bila prevelika za ta -svet. A midva se vidi va zopet, da — da — zopet se vidiva!” Sara!” je v grozi zavpila Fa nika. “Sestra — draga sestra — o, ne simejaj se tako strašno spoznaj me — ti mi trgaš srce!’ ““Tiho!” je rekla Sara in svareče dvignila prst. “Ne moti njegovega pokoja . . . Sledil mi je v grob. Ali misliš, da najde tudi v grobu dve ženi? N'e, ne, ne samo eno, samo eno!” Fanika je pritisnila obraz sestri v naročje in bridko joka'a. “Ali plakaš, angel moj?” je nadaljevala Sara in jo nežno božala. “Torej so tudi v nebesih bridkosti? Henrik je ustreljen, biti mora torej tudi tn — morda prideta skupaj ... O, kako veselo bo svidenje!” Fanika je Skočila pokoneu in begala po sobi, dočim so ji Sarine oči sledile z občudovanjem. “Izgledaš kakor moia sestra ... a vsa dobra in ljubezniva bitja so si podobna . . . Povej mi, ali si bila kdaj poročena? ali si kdaj ljubila? O, vbogo dete, ako nisi ljubilo, potem te pomilujem, čeprav si zdaj v nebesih.” ‘“Tiho, Sara, tiho! — Rotim te: molči!” je obupno prosila Fanika, “Ali me umoriš!” 'Nov pok je pretresel bišo: porušila se je streha in padajoče tramovje je stresalo šipe. Fanika je skočila k oknu in zagledala zunaj na trati zmedeno gručo ljudij; med njimi je spoznala teto in Izabelo, ki sta z o-bupnimi gestami kazali na gorečo hišo in očividno prosili dragonce, naj udro noter. Zdaj še-le je zapopadla vso strahovito nevarnost, v kateri je bi!a, in divje vzk-riknivši, je brez nadaljnega preudarka stekla po hodniku. Gost, zadušljiv dim se ji je valil naproti. Postala je za hip, da je dobila zopet sapo, ko jo je nekdo zgrabil in jo skoz padajoče tramovje in švigajoče iskre nesel ven na prosto . . . Ko se je Fanika zopet zavedla, je videla, da je bil Lawton njen rešitelj, in zdrkni vsa pred njim na kolena, je vzkliknila: “Sara, Sara, Sara! O, rešite mi sestro!” Tu so jo zapustile moči in kakor mrtva je pala v travo. 'Stotnik je izročil siroto Katri in vnovič stekel v hišo. Ogenj je bil že popadel leseno verando in okna, in hiša je bila zavita v gost oblak dima. Kdor je hote! noter, je moral skoz smrtne nevarnosti —- celo predrzni Law-ton je prevdarjaje postal za hip. A samo za hip; potem je planil v vročino in plamene, zgrešil vhod, taval nekaj sekund okoli in zopet skočil nazaj na trato. Komaj je bil zopet vjel nekoliko zraka, je obnovil svoj poiskus, brez -boljšega uspeha. Pri tretjem potu je srečal moža, ki se je opotekal pod težo človeškega trupla. Tu ni bilo časa za vpraševanja — Lawton je pograbil oba z orjaško močjo in ju nesel ven. INia trati pa je videl v svoje strmenje, da je bil ranocelnik, 'ki je bil rešil truplo enega ubitih hajdukov. “Arhibald, za 'božjo voljo, kaj Vam pade v glavo, da greste vlačit ven kadavre? In še takega lumpa!” Pipec, ki je bil v smrtni nevarnosti, ni mogel takoj govoriti, ampak si je obrisal preje pot s čela, se nekaterikrat globoko oddahnil in šepetal nato: “O, mislil sem, da še ni ugasnila v njem luč življenja . . . potem sem videl, da je vse proč ... potem sem ga vzel, da ga bom seciral ! Ali jih je še kaj, grem — ” A stotnik Lawton je bil že zopet planil v hišo. Zdaj se je bil umaknil dim plamenom in Law-ton je mogel najti zdaj vrata, na katerih pragu je trčil skupaj z možem, ki je nesel nezavestno Saro. To-pot sta oba komaj utegnila priti na trato, ko je bruhnil ogenj tudi gkoz okna in zagrnil vse poslopje v morje plamenov. Hvala bogu!” je vzkliknil Sarin rešitelj. “To bi -bila strašna $mrt!” Lawton se je okrenil — in spoznal krošnjarja. Ha, vohun!” je zavpil. “Za vraga, preganjate me kakor duh!” Stotnik Lawton,” je dejal Harvey in se upehan naslonil na plot, “zdaj sem zopet v Vaših rokah . . . kajti ne morem ne bežati ne braniti se.” “Domovina mi je dražja nego moje življenje,” je nekam sloves^ no rekel stotnik, “a tega le ne more zahtevati od mene, da bi pozabil hvaležnosti in časti ... Be žite, nesrečnik, dokler Vas nihče drug še ni zapazil — ali ne bo več v moji molči, da bi Vas rešil!” “Bog z Vami in naj Vam d& zmage nad sovražnikom!” je rekel Breza in z železnim oklepom stisnil stotnikovo roko. “Stojte!” ga je zadržal stotnik. '“‘Samo besedo Se . . . Ali ste. kar se zdite — ali morete — ali «te ? ’ ’ “'Kraljevi vohun!” je dejal kro šnjar s strani obrnjenim obrazom. “Potem idite, nesrečnik!” In stotnik je pahnil proč njegovo roko. “Tukaj je lakomnost ali zmota zapeljala plemenito srce!” Lawton je bil komaj izrekel te besede, ko je krošmjarjeva suha postava prekoračila prostor, raz-svetlen od plamenov, in izginila onkraj v temi. Trenutek so počivale Lawtono-ve oči na mestu, kjer je ravno- ga otroka k svojcem. Dalje prihodnjič. “NALIMANI” ANGLEŽ. dvora nek ravnokar iz Calais do strahovitim angleškim naglasom “Mort aux flics!” “Flics” je zasmehovalna in sramotilua beseda pariških) poli čajev. Kogar veseli, prebiti nekaj uric na policijski stražnici in si na glavo nakopati še tožbo radi žaljenja javnih uradnikov, naj samo kakemu policaju zakliče “Mort aux flics!” Anglež je naletel še na precej nljudnega redarja, ker le-ta je sa mo začudeno pogledal, da ga je tako lepo oblečen človek in na videz miroljuben meščan tako pre drzno nahrulil. Najbrže bi se vse dobro izteklo, če ne hi Anglež, kb mu policaj ni dal odgovora, pono vil svoj: “Mort aux flics!” Sedaj se je v stražniku vzbudi la zavest hudo ranjenega uradni ha; ves ogorčen je zgrabil žaljiv ca za vrat, ga peljal na strašni eo in pred policijskega komisarja, Komisar je mislil, da mora pa sti vznak, ko ga je Anglež, z u ljudnim poklonom, nagovoril z “'Mort aux flics!” Takoj je po slal po tolmače, in sedaj se je za deva kmalu pojasnila. Dva rojaka, s katerima se je peljal Anglež iz Calais v Pariz, sta ga, ko sta izvedela, da ne razume niti bese dice francoskega jezika, “nali mala”, da mn bode vsak parižki policaj rade volje dal vsako po jasnilo, akto izgovori omenjene tri tajinstvene besede. — Vsak slovenski delavec mora čitati svoje glasilo | t. j. “Glas Svobode!” 1 SLOVENCI, POSEČAJTE LITTLE BOHEMIO! kjer ss toči izbornoimonrtirano plzen »ko, A lheoser Bush in Olympia piro Vsevfdnonn čepu! Izvrstna kuhi« ja. Fiaa vlaa la smodke. Zaobilen poseč se priporoča CYRIL FIALA, Prop Loomls Str. v neposredni bližini Bise Islas* Ave. tn zap. 18. nlica. 'J& LOVENSKO NARODNO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO V RaVENSDALE, WASHINGTON VSTANOVLJENO 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOSIP KOŽUH, Taylor, Wash. Tajaik: CIRIL ERMENC, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE DERNOVŠEK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: ANDREJ GORJUP, Ravensdale, Wash. POROTNI ODBOR: RUDOLF PEČNIK JOHN MAHKOVEC FRANK PUSTOSLEMŠEK. Društvena seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Marcus v prvem nadstropju. 71' VABILO NA PIC-NIC — ki ga priredi — m Slovensko Narodno Samostojno Podporno Družtvo^:::::: M V RAVENSDALE, WASH. due 24. julija 1910 Pri Lake View Pavilion, kakor lani. Na ta izlet se vabijo vsi tu in okolici živeči Slovenci in Slovenke, poseboa društva iz Black Diamond, Wash, da se istega prino-številno udeleže. ....— Vstopnina $1.50. Kosilo, večerja in pijača prosta. Pripeljite seboj prijatelje in znance. Za dobro po-trežbo in zabavo bo skrbel Odtor. Sternu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svo^e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi BPPi Pji Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. brlplllipmn obleke po meri iz čisto volnenih, domačih in im-> UUClUjCHIU tkallin Prodajamo S°tove °^e^e za delavnik 11H3ID0 ve^k° zalogo trdih in mehkih klobubov. U 7j|nffj imamo vedno bogat izbor obuče in čevljev močnih za ® delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. AW Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene. Pridite, oglejte sl i kupite! PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave., Chicago, 111. TheKonradSchreiei Co. Sheboygau Wia. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. Najboljša gostilna naBluelsland Ave. v Chicagi je J. F. Bolek ova, kjer se toči izborno Schlitzpivoi fina vina Domača in cenena knhinia Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pilače 200. Večerja s pijačo samo 'Bo. Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna. JOE F. BOLEK 1870 Blue Islnnd Ave. vogal 19. «I. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in dragih neopojnih pijač. 62—84 Fiak St, Tel. Canal 1405 The Gutsch Brewing : ==Co.= Pivovar! vloženega piva in znaneg-a KOTBUSSER WEISS PIVA Sheboygan, Wise. Tnlefon 80. [gf T T T T 'T T * T ▼ M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plača. Vam je na razpolago pokazati svojo najlolšo zalogo mm id Gostilna “Slovenski Dom” na 2236 Bo. Wood oeste to je med Bine Island nlico in 22. Mladič Ss Krampa ts. Slovenska Svobod misel Pod p, Zveza USTANOV. 1908 INKORPORINA 1909 GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 234« Blue Island Ave., Chicago. MATH GAISHE'K, podpredteedni k, Box 227 Nokomis; 111. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111. M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, 111. IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Fulton Ave., Pullmam, Hl. JOS. WERéÜAJ Box 271, Grand Works, 111. LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111. POROTNIKI: JAKOB ZAdt), (predsednik) ; Box 44, Winterquartiers, Utah. ANTON DULLER, 2012 W. 25th St., Chicago, 111. JlOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa. POMOŽNI ODBOR: rVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, HI. IVAN GESIIELL, 2470 Blue Island Ave., Chicago, Hl. WILLIAM RUS, 11316 Fulton Ave., Bullmiau, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK : Dr. B. J. DVORSKY, 1800 Fisk St., Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, lil. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. tJraüno glasilo je Glas Svobode. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu IZ GLAVNEGA URADA S. S. P. Z. V CHICAGO, ILL. Ravno sedaj je eno leto, odkar se je vršila konvencija Slov. Svoibod. Podp. Zveze v Chicagu, IH. Mislim, da ni bil ni eden delegatov mnenja, da se hode naša Zveza, tako razširila in .okrepila. Sedaj šteje že 62 društev, kar pomenja podvojitev od zadnjega zborovanja. Ponosno lahko trdim, da je ni slovenske organizacije, ki bi se tako lepo razvijala, kakor se Slov. Svob. Podp. Zveza. Zatoraj polagam društvom in dnižtvenikom na srce, naj volijo društva iz svoje srede le najzmožnejše delegate in to meseca avgusta. Le potem nam je še večji napredek zagotovljen. Treba bode pravila, ki so dokaj pomanjkljiva v nekaterih točkah, izpopolniti, oziroma iz;premeniti. Ni moj namen, da bi na tem mestu dajal kakih nasvetov. — Društva so 'že sama toliko previdna, da uvidevajo eventuvalne po-mankljivosti. Torej naj vsako društvo naznani svoje predloge delegatu, ki jih predloži konvenciji. Konvencija bode vsprejela jedro, ter ga posadila v plodovito organizacijo, da se bode še bolje razvijala po vseh slovenskih naselbinah v Ameriki. — Po poročilu tajnika mi je znano, da bodo dnevnice delegatom plačevala društva sama, vožnjo pa konvencija. To je pravilno', ker imam izkušnjo v takih zadevah. Pri zadnji konvenciji smo bili prisiljenj, naložiti, posebno naklado, kar je marsikoga tako razjezilo, da je odstopil. Kakor hitro dobi tajnik vse glasovnice, naj obvesti tozadevno na glavni odbor, nakar pride poročilo v Glasilo. 'Konvencija se bode pričela 3. oktobra 1910. Natančna poročila slede. Kar se tiče objave glede združitve, sem mnenja, da zadeva še ni zadosti zrela za združitev, ker razmere bodo prej ali slej zahtevale združitev. Z bratskim pozdravom Anton Mladič, predsednik S. S. P. Z. IZ SUBLET-A, WYOMING. Minilo je že precej časa, odkar sem se zadnjič oglasil. Vsled tega sem se odločil, da zopet nekoliko naznanim čitateljem-svobo-domislecem, kako se nam godi v zapadnem Wyomingu, posebno v Sublet, kjer bivam sedaj dva meseca in pol. V prvi vrsti naj mi bode dovolljeno omeniti delavske razmere, kar naše rojake gotovo najbolj zanima. Po vsem Wyomingu je sedaj živahno delavsko gibanje, ker bode pogodba, sklenjena pred dvema leti med premogarji in premogarskimi baroni, potekla. Delavska organizacija Ul. M. W. of A. v Wyomirgu je sklicala svojo konvencijo dne 27. junija v ICh'eeney, da se posvetujejo o sedanjem delavskem položaju, da postavijo novo plačilno lestvico in da predlože delavci mogotcem vse svoje zahteve. Poročila, ki prihajajo iz konvencije, javljajo, da vlada med delegati lepa složnost, kar je v dobrobit delavstva seveda potrebno. Večina lokalnih unij so poslale na konvencijo po dva delegata. Tudi od naše lokalne unije sta odšla dva delegata na zborovanje, in sicer enega Angleža in enega Slovenca, Filipa Kolar. Ponosen mora biti vsak Slovenec v Sublet-u, da prisostvuje naš rojak konvenciji, pri kateri se dela v korist vsega delavstva. Prepričani smo tudi da deluje z bratsko ljubeznijo za svoje trpeče rojake delavce, od katerih je večkrat cul razne pritožbe. 'Naš rojak Kolar ima pa tudi srce za svoje sodeHavce. 'Ne bode se dal podkupiti, ali da bi za kako farmo izdal svoje rojake, kakor se je zadnjič zgodilo z Francozi. Častitati moram vrlim Slovencem za složno in premišljeno delovanje pri unijskih sejah. Le tako naprej, ker to nam je v ponos in lastno korist. 'V Sublet delamo sedaj vtsak dan a vendar zaslužimo s truda-polnim dedom komaj toliko, da se pošteno preživimo. Plačilna lestvica je tako nizka, da delavec ne more zaslužiti toliko, da bi si mogel kaj prihraniti. Od tone premoga, ki je 4—5 čevljev visok in v strmini, da se ga mora zvečina spravljati na platnu (eanva-ctu) v karo, se zasluži 51 ct. Tako lahko vsakdo sprevedi, da ni mogoče mnogo zaslužiti. A zadovoljni moramo sedaj hiti, kakor pač je, in upamo, da bode v kratkim bolje. Mogoče bodo naši delodajalci upoštevali zahteve naših delegatov na konvenciji in privolili v to, kar zahtevamo. Ako pa ne, bodo morali slišati krepke glasove štrajkarske pesmi. — Živež je treba tukaj zelo drago plačevati in temu j* kriva naša “dobr& mati” kompanija, ki je preprečila vvoz V9em o-nim, ki bi kaj hoteli pripeljati za delavca. 'Skoraj1 vse, kar de’a-vec potrebuje, mora kupiti v komp. štorih in seveda za drag denar. Tako roma ves prisluženi denar spet tja, od koder je prišel. Nam ne ostane drugega, kakor žuljave roke in vsaki dan starejši in nagubanejši obraz. Mogoče pride v kratkim do odločilnega dneva, ko bode treba nastopiti z vso odločnostjo in zahtevati naših pravic. Takrat se bodemo držali gesla: V slogi je moč — od boja do zmage! Te besede si bodemo zapisali na svoj prapor, pod katerim se bomo borili. Goroje pe onim, ki bi v svojem srcu gojili misel, okoristiti na škodo svojega sodelavca samega sebe. ■ “Skab” je najgrše in najsramotnejše ime in upam, da ga ne bo med nami Slovenca, ki bi ga zaslužil. V družtvenem oziru smo začeli napredovati. Do sedaj smo imeli Slovenci v Sublet samo eno podjiorno društvo, spadajoče ■k Hrv&tski 'Narodni Zajednici. Sedaj ¿e je pa preselilo društvo Hrabri Špartanci št. 12, S. S. P. Z. iz Cumberland, Wyo. k nam in sicer radi tega, ker se večina članov seli iz Cumberlanda. Tako upam, da bodemo v Subletu tudi na družtvenem polju kmalu trdno stali. Je med nami še mnogo Slovencev, ki niso zavarovani pri nobenemu društvu. Tc opominjam, naj kmalu h kakemu pristopijo, ker je le v njihovo 'korist. Vsak naj pomisli, da ga lahko vsak trenutek zadene nesreča, ali da oboli. Vsakemu je znano, kako hudo je prenašati boflečine in kako dolge so ure v bolezni, a'ko ni pom.oči in tolažbe. Kako žalostno je, če leži v postelji bolan rodbinske oče. Okoli bodi jokajoča žena in otroci; radi bi mu vsi pomagali, a ne morejo. Vsi trpijo, bolnik in vsa družina čestokrat še tudi pomankanje. Če je pa oče pri društvu, takrat pridejo k njegovi postelji zvesti sobratje, mu strežejo, pomagajo in tolažijo. In naš glavni odbor 'S. S. P. Z. hitro preskrbi, da se mu tudi denarno pomaga. Zatorej priporočam očetom, ki ždijo sebi in družini dobro, naj pristopajo k društvom. Ravno tako fantom, ki precenjujejo moč in krepkost, dokler ne pride bolezen ali nesreča. 'Nesreča nikdar ne počiva in ne izbira. . Ne pozna usmiljenja ampak hodi po svoji poti ter se ne ozira ne na stare, ne na mlade. Marsikateri se tudi zanaša na svoj prihranjeni denar, a v nesreči in bolezni je denar mrtvo sredstvo. Tvoji .zvesti sobratje naj bodo tvoja pomoč. 'Slovenci v Sublet, Wyo. upoštevajte te moje besede in zglasite se pri društvenemu predsedniku Ivan Jam&eku, ali pri tajniku Ivan Kolarju in zahtevajte vstopno prošnjo. Vstopnine je $2.00, mesečnega asesmenta $1.00. To je majhna svota, katero se lahko pogreša a v lučaju nesreče obriše društvo marsikatero solzo. Vsak bolni ali poškodovani elan dolbi bolniške podpore $8.00 na teden, smrtnina znaša $500.00. Vaibim Vas v imenu društvenih sobratov, pridružite se nam drugo nedeljo meseca avgusta v hiši Frank Petača, kjer imamo naše redne seje, in postanite naši člani in sobratje! — II koncu pozdravljam rojake in čitatelje Glas Svobode, želeč vsem obilo sreče in napredovanja. Josip Keshman. V POTU SVOJEGA OBRAZA. “V potu svojega obraza boš jedel kruh,” je dejal bog po pripovedovanju starega zakona človeku, ko ga je izgnal iz raja. Sv. pismo je krasna knjiga, polna poezije, v kateri je posebno bujno razvit simbolizem. Filozofija starih Židov je našla v njej prelepo obliko in kdor čita biblijo brez mučnega predsodka, da posluša Ibesedo nedosežnega višjega bitja, temveč išče v njej duha njenih avtorjev in tedanjega časa, najde v tem berilu bogat užitek. — Človek je grešil in bog ga je zato kaznoval. Obsodil ga je na večno delo, pravi stara knjiga. In s tem izreka priznanje, da je delo človeku neprijetno, kajti kar mu je ugodno, ni kazen. Tako velik križ so videli pesniki sv. pisma v delu, da so pripisali svojemu praočetu greh, ki je bil po njihovem mnenju vrhunec hudobije, s svojimi posledicami obremenjujoč ne le njegovega začet-niba, ampak tudi vse njegove potomec. Vse še neporojeno človeštvo se je v Adamovi osebi uprlo bogu in zato je zadela kazen celo pleme. Iz raja je bilo pognano ca delo. Tako so sodili o delu stari židovski književniki, ki niso poznali moderne industrije z njeno nervozno roboto, ponižajočo člo-veka-delavea na nivo tovorne živali ali avtomata. Kakšen greh bi m oral zapisati na rovaš pradedu literat, ki bi hotel pisati mitologijo, utemeljeno na sedanjih razmerah? “V potu svojega obraza boš jedel kruh.” jo dejal Jehova. ‘‘ V potu svojega obraza, v nevarnosti za svoje zdravje in življenje, moreč svojega duha in u-ničujoč svoje telo imaš trpeti pomanjkanje in zanemarjati družino,” zapoveduje kapitalistični zakon delavcu dvajsetega stoletja. Križ na Golgoti je bil znamenje rešitve, a sveto pismo je moralo ustvariti svet onkraj groba, da postane odkupljenje s krvjo nazarenskega mučenika vsaj transcendentalno verjetno; kajti na tem svetu se rešitev vsled Pi-’atove obsodbe ni izpolnila. Drugo sredstvo je pomagalo ljudem, da so se osvobodili mučnih posledic podedovanega greha; z denarjem se lahko odkupijo dela in jedo beli kruh in pečenke in o-strige, pa pijejo rensko vino in šampanjca, ne da bi se jim lice potilo od’ telesnega in duševnega napora. V potu svojega obraza si boš zaslužil vsakdanji kruh! A mnogo je takih duš, ko človek, ki je delal v potu svojega o-braza, nima kruha. Dosti pa je ljudi, »ki nikdar nimajo skrbi za vsakdanji kruh, ker imajo vsega dovolj in preveč za vst življenje . . . človek je čudno bitje. Vsak dan lahko opaža, kakšne ogromne razlike so med ljndmi. Tu mi-ljardorji, tam nemaniči; tu lenuhi, »ki le zapovedo, pa imajo, kar hočejo, tam od prekomernega dela upehani ljudje, ki ne dosežejo niti potrebnega. Vsak dan opazuje človek to nasprotje, komaj mu pride na misel, da tu nekaj ni prav, a koliko je takih, ki bi vprašali, zakaj je tako? Navada leži človeštvu na plečih kakor podedovani greh. Od navade spe njegove misli in se ne zganjejo. Ker gleda krivico od svojega rojstva, jo sprejema kakor nekaj neodvretnega in se komaj zmeni zanjo. In ker se je na milione ljudi navadilo delati, stradati in trpeti, se jih je nekoliko tisoč navadilo, izkoriščati navado prvih in si od te navade polniti žepe. Odkar na svetu ni raja, je delo res potreba človeštva. Priroda je čudna mati. Postavila je človeka na svet, dala mu je življenje; kako si ga ohrani, jo pa njegova skrb. Trava nima brige, »kako bo rastla; ptičem je pogrnjena miza. Človek si mora z delom dobavljati vse, kar potrebuje za svoj« življenje. človek. Adamov sin. Toda čudno. Ali nismo vsi A-damovi sinovi? Ali ne velja u-kaz: “'V potu svojega obraza ...” vsem ljudem? Soditi bi se moralo. da pač, kajti v sv. pismu se ne govori o nobenih izjemah. In tudi prirodoslovci uče. da »o nam bili stairši vsem enaki. Zakaj morajo torej le eni delati v potu svojega obraza, drugi pa le uživati? Prijatelj, delavec! Dostikrat če ti je ušla bridka beseda radi žalostnih razmer tvojega življenja iz ust, si moral slišati besede: Taka je božja volja! Toda glej: V sv. pism.u je rečeno, da je božja volja vsem ljudem naložila delo v potu svojega obraza. Katera božja volja je torej prava: Tista, ki jo uči sv. pismo, ali tista, ki jo razglašajo gospodje? Razmišljaj malo o tem, prijatelj delavec in kadar sam razmisliš, vprašaj tovariše. Morda bo kaj koristilo, če bodo tudi oni razmišljevali. ) «« **» WS W W W IM W W KtKI * OTTO HORACEK Diamanti, ure. stenske ure in zlatnina 5 £ 1843 Blue Island Avenue, Chicago, 111. * «k S j Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in ¡j druge zlatnine. J | Izdelujoči zlatninar. \ * Oči pregledamo sastonj. * t«< «m»« miu w m w m m »m ^ m ZE .VEG KOT 10 LETNO UREDOVANJE kot glavni zdravnik in ravnatelj NA SLOVENSKEM ZDRAVIŠČU V NEW YORKU Vam je dosti dokaz, da je naš slavni svetovani DR. J. E. THOMPSON NAJBOLŠI ZDRAVNIK, (nima popolnu Izkušenost v zdravljenju vsih bolezni.-¿e dosti velika nesreča za svakega je, ako ga napadne bolezen, a še večji siromak je oni. kateri zaupa svojo bolezen v zdravljenje neizkušnemu zdravniku: NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI katere Dr. J. E. Thompson bi se ne upal v na|kr«|5em času poDolnom ozdraviti, on Vam j auici za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij: Posledice onanije, triper. čankir sifilis, impotenco, polucijo ali gubitek moškega životneea soka; revmatizem. Vse kronične bolezni želodca, srca. glave. grla. i šes, ledic. pljuč, prs mehurja; kilo ali bruh; Vse spoine bolezni na notarnji ženskih ustrojih; neredno mesečno čiščenje ; beli tok. padanje maternice, neplodivost ;Vse kožne bolesti; srbečino. lišaie uši na spolnih delih, i, t. d, ZDRAVLJENJE VSEH BOLEZNIJ OSTANE STROGO TAJNO ZATORAJ ROJAKI ako ste bolni ter delite v kratkem popolnoma ozdraviti, natanko In brez prikrivanja ali sramovanja opišite svojo bolezen v materinem slovenskem jeziku Č““ trai*' SLOVENSKO ZDRAVIŠČE DB. J. E. THOMPSON 342 W. 27th ST., NEW YORK. N. Y. Neuropin Šelodečni Grenčec je znašel J. B. Scheuer, v nemškem Jas-sniku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 1900. Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbra-nik zelišč in Koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zlravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krča in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca. J. B. SCHEUER C0., IZDELOVALEC 158 W. Kinzie St., Chicago, Illinois GARANTIRAMO DA ------JE --- JVEollor GENERAL AGENT 158 W. Kinzie St. Chicago, 111. % ■■■............■ ■■ * SLOVANSKA KORONA zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina. Ista vsebuje najbolj pomagljive spovi za človeški sistem, delaje na črevesa in jetra. Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drago zdravilo. Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na TW CHICAGO U. S.A. 0- M. A. WEISSK0PF, M. D. ---- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK --- 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8,—10. ure predpoiudne 814 Ashland Ave.: od I.—3. ure popoludne in od 4.—5. popoludne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKGPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. m S W. SZVMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Bine Island Avenne, Chicago TELEFON CANAL 955 Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zaoadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tei trgovini in na istem prostoru. Pijte najboljše pivo Paler Sdioenhnffen Brewing Co. g PHONE: CANAL, 9 CHICAGO UL. j^j “Glas Svobode” (The Voice of Lirkkty) weekly Published by The Glas Svobode Co., ~ 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $2.00 pet year. ■.* 1 Advertisements on agreement Prvi svobodamisoltti list za slovenski ‘ ; " narod v Ameriki. ' »'•. ' '■—7~**—■ ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek --- in velja ------------ ZA AMERIKO: ' Za celo leto..........$2.00 ta pol leta.......... $1.00 ZA EVROPO: Začelo leto......... $2.50 sa pol leta...•.... ...$1.25 Naslov za Dopise in PoSiljatvk j» GLAS SVOBODE CO. 1518 West 20th St., Chicago, 111 Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novboa tudi 8tabi naslov. KAKO PIJE RIMOKATOLIŠKA HIERARHIJA KRI ŠPANSKEGA NARODA. ¡Sedanja Canalejas-ova vladana Španskem hoče pristriči grabežljive parklje rimokatoliški cerkvi, ki je h,pravila Špansko na rob propasti. 'Španska je najbolj klerikalna država na svetu in narod v njej nima nobene bodočnosti ; skoraj gotovo pride na nič in bo seignil. Tupatam skušajo seveda boljši rodoljubi in narodnjaki povzročiti; premembo neznosnih razmer in španskemu narodu pomagati do 'boljše bodočnosti. A navadno se ižjalove vsi poizkusi. Katoliška cerkev jih vse pokvari, ker se vsemu postavi v bran, kar bi znalo biti narodu koristno. Prav sedaj je na Španskem velika kriza. Nev olj a med ljudstvom postaja vedno večja in spopadi med strankami so na dnevnem redu. Canalejas se je mogočnosti rimokatoliške cerkve naravnost zoperstavil in zpižati hoče število redov, od katerih jih mnogo še eksistujoče pravice nima. Nadalje, da ZDiža, ako,že ne odpravi državno podporo cerkvi. Težko nalogo si je navzel ministrski predsednik Canalejas. Odpraviti hoče privilegije, katere vžtva cerkev na Španskem in vpeljati davke na cerkvena posestva, ki, so sedaj istih prosta. Odpraviti hoče sosebno one institucije, ki se pečajo z industrijo in s tem hudo oškodujejo ljudstvo. Na največji odpor je zadelo liberalno ministrstvo pri Rimu in vsemu klerikalizmu z odločbo, ki dovoljuje tudi nekatoličanom nekoliko pravic. INa popolno enakost niti ne misli, le na delno enakopravnost. Sedaj n. pr. na Španskem protestantje na svojih cerkvah ne smejo imeti niti križa in judje.niti hebrejskih napisov. Katoliška cerkev ima vse pravice, druge cerkve pa nobenih. Katoličani smejo delati procesije, protestantski ali židovski pop pa še pogreba ne sme v svoji duhovniški obleki po ulicah spremljati! Vlada je odredila, da smejo imeti tudi nekatoličani na svojih cerkvah znamenja in že je ogenj v strehi in napoveduje oerkev najhujišii boj tej odločbi. ¡Drugi vzrok cerkveni jezi je ta, da hoče vlada, naj tudi cerkev spoštuje postavo. V zadnjih desetletjih je namreč' nastalo vse polno novih samostanov, možkih in ženskih. Menihi in nune so u-stanavljali samostane, ne da bi bili vladi to sploh naznanili, dasi bi brez izrecnega dovoljenja vlade tega ne smeli storiti. Ti samostani so seveda veliko breme za itak ubožno ljudstvo. Menihi in nune izprešavajo iz ljudstva kolikor mogoče denarja, imajo pa tudi različna podjetju, s katerimi delajo davkoplačevalcem konkurenco. Zdaj hoče vlada odpraviti tiste čamostane, ki so bili ustanovljeni brez vednosti in brez dovoljenja države. Zoper to se je seveda klerikalizem uprl z vso silo. Če se pomisli, da vse to, kar hoče španska vlada sedaj doseči, že dolgo let celo v Avstriji velja in vzlic temu avstrijski klerikalizem prav sijajno cvete, potem se mora pač priznati, da je španski liberalizem prav skromen in ne zahteva prav nič pretiranega. In niavzlie temu, ima Canaleja# prav težavno stališče. Preustroji-ti starokopitno in pod vednim farskim nadzorstvom se nahajajočo državo v moderno, ni tako lahko. iBoriti se mora proti maj-■večjemu in najjačjemu trustu na svetu. Ne smemo se torej čuditi, da išče Canalejas zaveznike v .pljivnih osebah. To se mu je de-oma tudi posrečilo Med zavezniki ¡e prejšnji ministrski predsednik ¡Laura in tudi ljudstvo, dasirav-10 j,e po stoletnem vpljivu klerikalizma tako pokvarjeno, tako «upadlo, da bo šlo nazadnje nenda celo z vso vnemo v boj >roti svoji lastni koristi. Razun delne simpatije v državi, se strinja z Canalejas-om ves :avedni svet. V temu so brez-lvomno tudi ameriški Slovenci in naši napredno misleči rojaki v ,tari domovini. Največ vredno pa je, da odobrava njegov nastop tudi kralj, ki je odlok, prepovedujoč priseljevanje redov, podpisal. Moti se pa Canalejas, ko pravi, da noče boja z rimokatoiiško hierarhijo. Vsemu svetu je znano, da e brez boja ne dobi od rimokatoliške cerkve ni šnof tobaka, nikar še, da bi brez boja dovolila tako državno preosnovitev. Da bi se cerkev mirnim potom pobotala, je tudi neverjetno. V dokaz temu naj nam služi njen trdovratni boj na Francoskem, kjer je bila tako korenito poražena. Da ¡bodemo lažje razumevali današnje razmere, moramo poseči za stoletje nazaj. Leta 1809 je bi-o na Španskem 2,059 možkih in 1,076 ženskih samostanov z 92,,727 tnnihi in nunami. Revolucija leta 1820 je odpravila vse verske redove, ki so se pa zopet vrnili v deželo z kraljem Ferdinandom VII. ¡Slavna Mendizabelova postava jih je leta 1837, ko je bila ta-koimenovana onniška vstaja zopet odpravila. Leta 1851 so dobili novi konkordat, ki ga je predložila papežava vlada, tudi tega je zavrgla revolucija leta 1869, ter bil zopet sprejet, 'ko je prišel na kraljevski prestol Alfonz XII., toda s popravkom, da je jamčil državljansko svobodo le štirim redovom v deželi in sicer, redu sv. Vincenta od Paula, Filipa iz Ne-ri in usmiljenih sester, ki so imele skrbeti za revne in bolne, in enemu izobraževalnemu dražtvul. Leta 1887 se je sprejela nova postava, ki je na stežaj odprla vrata vsem le miški,m zavodom, bodisi od kjerkoli. In res so se nekferi kar čez noč naselili kje, ter se ravno tako hitro povzdignili do in nad kralja samega. Največje priseljevanje teh potepen-cov je bilo pred kratkim, in sicer prvo iz Cube za časa špansko-a-merišlke vojne in drugo iz Francije, ko jih je francoska vlada iz svoje dežele iztirala. Danes se računi nad 3iOOD samostanov z več nego 190,000 mnihi in nunami. Od vlade so pripoznani tudi 'bratje poučevanje katoliške znanosti, Avguštinci, Frančiškani, Karmelitanke, Jezuvitje, Dominikanci, Selezijanei in Marija-nisti. V glavnemu mestu Madrid-u samem je1 79 samostanov, v Barceloni 90, v Vitoria 25 in v drugih provincialnih glavnih mestih od 10 do 15, več sto pa jih je raz-trešenih med kmeti po deželi. Državna podpora tem lenuharjem za 'eto 1909 je iznašala $8,247,200.00. Poleg teh so na Španskem še po-svetnjiaški duhovniki z 9 nadškofi, 56 škofi ter brezštevila duhovniki, kateri vsi vlečejo iz državne blagajne letnih podpor od $8,-OOO do $12,000. Oficijelna statistika izkazuje 1490 Stanovnikov na vsako posamezno cerkev. Današnje razmerje se torej vjemajio najbolj z onim iz 1. 1837 ko so vse zavode iz dežele iztirali dve leti po vstaji, plenitvi samostanov in moritvi mri ho v v Barceloni in Madridu. Današnji protiklerikalni nastopi.se je porodi: na morišču ječe Montjuieb v Barceloni. kjer «o 13. oktobra 1909 prof. Ferrerja dali farji ustreliti. Proglašali so ga za anarhista, razbojnika in sleparja, a njegova u.'m rti te v je imela velikanske posledice. Preje so imeli klerikalci v rokah vlado in parlament, a sedaj, ko so usmrtili Ferrerja, misleč, da zaduše s tem svobodomiselno .gibanje. :?e je zgodilo nekaj drugače. Klerikalno ministrstvo je moralo odstopiti in klerikalci so izgubili večino v parlamentu. \Ta krmilo je prišlo liberalno, svobodomiselno ministrstvo, kateremu je na qe!u ministrski predsednik Canalejas, in iz vsega, kar je že storilo, moramo upati, da zašile tudi nesrečnemu španskemu narodu solnee svobode in neodvisnosti črnih tlačiteljev . . . MODERNO SUŽNJIŠTVO. Celoletna naročnina na “Glas Svobode“ je $2.00 (dva tolarja). Z obžalovanja vrednimi socialnimi in gospodarskimi razmerami delavcev, ki so vposleni pri Bethlehem Steel Works, se peča obširno poročilo, katero je objavilo ored nedavno tega Social Service Comission od Federal Council of the Churches of Christ. Poročilo j,e uspeh preiskave, katero je vodil poseben odbor, sestoječ iz Rev. Ohas. Stelzle, dr. Josiah Strong :n Pavla U. Kelogg v South Beth-lebemu: Odbor naznanja,, da je pred zadnjim uporom delavcev moralo 4726 mož (54 odstotkov) delati v omenjenih delavnicah vsak dan 12 ur. V mnogih oddelkih se dela vseh sedem dni v tednu in čestokrat je delavni Čas ob nedeljah še daljši, kakor ob de-'avnikih. Sedem dni v tednu z “over time” ob nedeljah je de-'alo meseca prosinca t. 1. 4041 mož (43 odstotkov). Kakor naznanja odbor je znano, da sc je grozilo delavcem z odpustitvijo, če so se branili, delati tudi v nedeljah. Kar se tiče plač, je ugotovil od-, bor, da je zaslužilo 61 odstotkov delavcev (9184 mož) manj, kakor 18 ct. na uro ($2.16 za dvanajsturno delo)! Manj kakor 14 ct. na. uro ($1.68 za dvanajsturno delo) je dobilo 31 devetnajstin odstotkov delavcev. Radi slabe plače so ljudje prisiljeni, bivati skupaj v ozkih prostorih. Rodbine so prisiljene, vzeti delavce na “board”, in zakonske žene morajo delati tako, kakor možje. Iz poročila že omenjenega odbora je tudi razvidno, da se je pripetilo v Bethlehem delavnicah preteklo leto 927 nesreč, in od ponesrečenih jih je postalo 754 za delo nezmožnih. Nesreč, ki so se končale s smrtjo, je bilo 21. Odbor naznanja nadalje, da graja delavskih organizacij' tekom zadnjega upora, da so se zvezali duhovniki z delodajalci, ni opravičena. (O tem imamo mi drugo mnenje. Ured.) Duhovnikom se očita, da niso postopalo dovolj ostro proti nepotrebnemu nedeljskemu delu. Koncem svojega poročila priporoča odbor, naj se uvede za sedemdnevni delavski čas takoime-novan “trišihtovni zistem”. Dnevni delavni čas naj traja osem ur. Zvezna vlada naj naročuje o-klope, bojne ladije in konstrukcijska dela samo od takih podjetnikov, ki so v svojih delavnicah vpeljali “trišihtovni zistem”. Nadalje priporoča odbor, naj' se pri cerkvenih konferencah določi en dan za razpravljanje industrijskih razmer; cerkve naj delujejo na to, da se upelje šest dnevni delavski čas in da se mora skleniti postava, ki dovoljuje delavcem en prosti dan v tednu. Končno priporoča še odbor, naj pri poznajo delodajalci delavske organizacije. Poročilo tega odbora ni napačno. Iz njega vsaj razvidimo, kako žalostne razmere vladajo pri Bethlehem Steel Works, in za kako sramotno plačo morajo delati zatirani delavci, ki so pravzaprav sužnji. S zadnjim odstavkom se •pa ne strinjamo, ker gotovo je. • da se cerkev, oziroma duhovščina ne bode nikdar res zavzela za delavca, ker je odvisna od kapitalistov in kapitala. *** ALI POSTANEJO YANKEE-JI RDEČEKOŽCI? Že pred več leti so opazili učenjaki. da dobivajo beli .Severo-amerikanci in tudi med njimi živeči zamorci, polagoma izraz, ki ima nekaj skupnega. Na kratko rečeno, da se indijanizirajo, t. j. da kažejo njih obrazne poteze vsled neznanih vpljivov izraz, ki spominja na indijanske prejšnje prebivalce. Takrat te,m izvajanjem učenjakov niso nič kaj verjeli. Presenetljivi zaključek pa, do katerega j,e sedaj prišel znani a-merikanski antropolog, Frank Boas, profesor na Columbia vseučilišču, dokazuje, da se s tem zatrjevanjem učenjaki niso motili. Že dolgo je dokazoval Boas, da bi bila potrebna sistematična preiskovanja, kako se razni naseljenci slovanskega, germanske^ ga, romanskega in židovskega po-koljenja razvijajo na novih tleh in pod drugim podnebjem. Sam je ootem dobil naročilo od naselni-ške oblasti, naj preiskuje telesno :zprem-embo naseljencev, in vspe-Lc tega preiskovanja je predložil vladi. Boas zatrjuje, da se tip (izraz) naseljencev že v prvi generaciji izpremeni. Otroci, ki so se rodili nekaj let po prihodu starišev v Združene, države, se v izrazu precej razlikujejo od onih-, ki so bili rojeni v tujini. Razlika se pokaže že v najnei-nejšti mladosti in se potem vedno očitnejše razvija. Celo glava, ki kaže navadno podedovano obliko, se jako izpremeni. Učenjak je delal poi-zkušnje na istočnoevrop-skibi Židih in na južnih Italijanih. Istoenoevropski Žid, ki ima o-kroglo glavo, dobi v Ameriki podolgovato, in južni Italijan, ki i-ma v svoji domovini izredno podolgovato lobanjo, dobi bolj o kroglo glavo, tako, da se prvi kakor drugi nribližujeta enemu in istemu tipu. In kaj je vzrok temu pojavu? Iskati ga moramo v socialnih in klimatičnih razmerah nove domovine. — Če je to res, se mora tudi današnji amerikanski tip-, kateremu se vse tako hitro osdmilira (prilagodi) produkt klimatičnih razmer, sploh novih tal, tekom prihodnjih stoletji vedno bolj približevati indijanskemu tipu, tipu končne produkcije amerikanskih tal. Potemtakem moramo misliti, da bodo enkrat novi rdečekožci dotlej pač že izumrle sedanje nadomestili. Naj bode že temu tako ■ali tako, toliko je gotovo, da se je na polju preiskovanja za različnost in postanek plemen, odprla nova pot, in da bodemo v tem oziru doživeli še mnogo izpre-memb. — Bogvedi kake reformacije se bodo zgodile v nebesih, kadar pri de R-ooscvelt tje? Medtem ko se revne tatičke zapira v jet-nišniee, se vozijo bogati zločinci v Evropo. — Ask Amerikanski Slovenec. Naši kbngressmeni so v pravkar zaključenem zasedanju “dovolili” $1,027,900,000.00 ljudskega denarja za razne naprave. Naj več tega je gra.ft, Zasebne koristi so vzrok, da se je dovolilo vse, za kar se je predlagalo. Niti ena teh ni v korist ljudske mase. Današnji angleški kralj je, po vseh poročilih, bigamist. Svojo prvo ženo. s katero je imel več otrok, in ki živi sedaj nekje v Ca-nadi, je enostavno odstavil, ker se ni rodila s krono na glavi. Nato se je Jurče poročil z drugo, ki se ni le s krono rodila, ampak je takoj po rojstvu vsak dan po eno zlato jabolko znesla, ter si tako zagotovila kraljevi prestol. Najlepše je, da ga njegovi lastni o-troci z njegovo prvo ženo ne sme jo klicati za očeta. To je morala, ki jo je tudi cerkev odobrila medtem ko upije nad socialisti, n j ihta vo svobodno ljubeznijo, ki ugo-naiblja dom. Sram vas bilo, pro kleti hipokratje! Najmodernejši fotografij-ski zdvod v Ameriki Izdelujemo slike v vseh velikostih. Pridite k nam! 1439 W. 18. cesta nasproti Č. S. A. dvorane. Rojaki, podpirajte tvrdke, ki oglašujejo v Glas Svobode in pri nakupu vselej omenite Glas Svobode. To pomaga listu. * Največji čudež današnjega dne. § 4* 4* * 4* ❖ * * 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* * 4* 4* * 4* Tel grafično pošiljanje dinarja v stari kraj za 50 ceptov. Vsaki, kateri plača 50 centov več, kakor je navadno plačal pri pošiljanju denarja po pošti, pošlje zdaj lahko vsako svoto denarja tele-grafično v stari kraj. Denar je že drugi dan v Evropi nakazan in izplačan a čez 10 do 12 dni dobi pošiljatelj v Ameriki originalni recepis evropejske pošte. Prijemnik denarja v starem kraju ne lača niti vinarja, kadar prejme denar. Ni potrebno, da se mi pošlje evropejska adresa prijem-nika ali kako drugo naznanilo poprej. Nikdo drugi na svetu ne more tako po ceni pošiljati denar brzojavno v staro domovino. Puskusite in prepričajte se. Denar pošljite meni po Money Orderu, čeku, ekspresu ali v regi-strovanem pismu. Pišite po cenik in navodila. Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo. IVAN NEMETH, BANKIR Biv. cesarski in kraljevski konsul. agent 457 Washington Street, New York, N. Y * * * * * * * * ❖ * * * * * * * * * * {14* 4* 4* 4* 4^ 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*4^ 4* 4* 4* 4* 4* 4a 4* 4* 4* O- EDINA VINARNA ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina. POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam ga pripeljemo na dom — brezplačno! Naše vino je izvrstno in kdor ga je pil, trdi, da ni še nikdBr v svojem življenju pokusil boljše kapljice. Vsi dobro došll! Jos. Bernard 1903 Bliie Island Ave. Telefon Canal 842. V času dela in jela, spomni se na ne-delo in ne-jelo. Vsakdo, ki ima nagon do kmetijstva, naj kupi kos aemijet Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi in h* prej kakor se ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, tr-pentinovega olja iz koreninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih laži. temveč kupi, ako več ne moreš vsaj 40 akrov zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in 3vojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu. Prevzel sem 40,000 akrov najfineje ravnine, za naselitev. Vsa zemlja je moderno kanalizirana po državi. Tukaj ponavljala se bode stara pesem. Kar se danes nudi za $16 aker, predne mine 20 let se bode prodalo za desetkratno ceno. Ako se oglasi dovolj Slovencev, rezerviram 10,000 akrov izključno za nje. Kar je obdelane enake zemlje plačala je leta 1909 od $50—100 v pridelku pavole, $30—50 v koruzi itd. Kar se seveda lahko dokaže s številkami državne statistike. Kaj je kmet in kaj je najbolje plačan delavec v mestu? Prvi je prost gospod; kar snesti ne more, pro-da in to za drag denar. Drugi je sužen druzih. Zakaj toraj ne postati prost in neodvisen? Pomislite, vaši otroci ne bodo mogli zemlje kupovati, ker cene bodo previsoke in to naj si vsak zapomni. Vsa zemlja je enaka, vsa cena je $16.00 aker, zraven železnice, postaje ali pa vstran. Kjer koli te 'bolj veseli, tam ti je na izbero. $6.00 na aker takoj in ostanek na 6% obresti poljubno^ F. GRAM REALITY CO. NAYLOR, MO. & ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. & LAOER | MAGNET f GRANAT j Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoria gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. H Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, III. točsi PERU pivo. PERU BEER COMPANV, Peni, lil. Podpirajte krajevno obrt! GOSTILNA kjer je največ zabave in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse t>o se dobi v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, DL Angleščina brez učitelja! S vensko - Angleš Slovnica, Tolm in Angl. Slov. Slovar stane samo $1 in je dobiti pri V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y Pišite po cenik knjigi Slovensko Delavsko Podporno in iPenzijsko Društvo^^^ i AAAAAAAAA.AAJ ■ «e* *•*. « * « * ' JT Ustanov. V i JT 21. nov. 1909 DARRAGH, PJEXIVSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. TAJNIK: Fran Plazzotta, Madison, Pa. Box 23. ZAPISNIKAR; Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČELIK Adamsburg. Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GEORGE BOEHM, Arana, Pa. IN THE CAURT OF COMMON PLEAS OF WESTMORELAND COUNTY, PENNSYLVANIA. Application for Charter | by the Slovénie Workingmen's | Benefit & Pension Society, of |— No May Term. 1910. Madison Westmoreland County, | Pennsylvania. To the Honorable, the Judges of «aid Court: Agreeably to tbe Act of the General Assembly of Pennsylvania entitled “An Act to provide for the incorporation and regulation of certain corporations”, aproved the twenty-ninth day of April, A. D. 1874, and the several supplements thereto, the undersigned, all of whom are citizens of Pennsylvania, have associated themselves together for tbe purposes and upon the terms and by the name hereinafter set forth, and to the end thiat they may be duly incorporated according to law, do hereby declare, set forth and certify thath the fallowing are the purposes, objects, articles and conditions of the said association, on and upon which they desire to be incorporated: 1. — The name of the intended corporation is “The Slovénie Workingmen’s Benefit & Pension Society, of Madison, Pennsylvania.” 2. — The purposes for which the said corporation is formed are as follows : To mutually develop the social, literary and patriotic education of the members by appropriate ceremonies, and by association ; to provide, upon the death of a member, for Christian burial, and to assist the family in defraying the expenses thereof ; and to mutually aid and relieve the members of said corporation in case of sickness or disability, by the payment of fixed amounts to said sick or disabled person or persons, from the fund created for that t purpose, as hereinafter provided, by the Contributions of the members of the corporation: and to encourage the cause of education among its members by observing national anniversaries, by lectures, by loaning out proper books, etc. (a) The fee for admission into said society shall be as follows: Between the ages of 16 and 50 years, $1.50. (b) Every member is obliged to .pay to the treasurer of said society a monthly due of one dollar. (c) A member in arrears for monthly dues for more than two months becomes suspended and loses the right to relief; likewise a member indebted to tbe society for a sum equal to the amount of two months’ dues, shall receive no relief. If such dues and assessments are not paid by a member for a period of three months, the society enjoys the right to expel him, provided, however, that the financial secretary notifies such member of his arrearages. (d) An expelled member of said society forfeits all rights and benefits. (e) In case of emergency, or in special epedemies or catastrophes affecting the members of the said society, the members of said society may, by a two-thirds vote of its said members, levy such special assessments as are deemed necessary. (fj ^ An active member of the society has a right to receive relief at the rate of six dollars, per week during sickness, after being a member of said society and in good standing for a period of three full months. (g) If the duration of the sickness is only one week, a member has no right to relief; likewise, a member who becomes sick carelessly, (through drunkenness, provoked fighting, etc.). (h) The relief shall be approved at a regular meeting, and paid to the member or to the person authorized by him to receive same, upon receipt of a doctor’s certificate or upon report of a proper committee of the said society appointed to investigate the illness of such member. (i) After any one member of said society has received sick benefits at the rate of six dollars per week for one full year, said member loses tbe right to further relief. (j) Upon the death of any member, the society shall pay the sum of one hundred dollars towards defraying funeral expenses and costs of burial of said deceased member. (k) In case of total disability, any member of said society in good standing shall receive from said society a disability bene-Fit at the rate of twelve dollars per month; said payment of twelve dollars per month to continue during the term of said disability. (l) Every member is obliged to take .part in public parades, national anniversaries, funerals', etc., under penalty of a fine. (m) Every member shall furnish the Financial Secretary with his address, and upon changing his adress. shall notify the Financial Secretary within ten days. 3. — The place where the business of the said corporation is to be transacted is in the village of Madison, Westmoreland County, Pennsylvania. 4. — Tbe corporation shall have perpetual succession by its corporate name. The names and residences of the subscribers are as fol- a. OWS: Josef Klauzer. Frank Dermotta. Stephan Ersehen Frank Plazzotta John Simoniz, Adamsburg, Pa. Madison, Pa. Madison, Pa. Madison, Pa. Adamsburg, Pa. at, a with ■f Su- 6. — The officers of the corporation shall be a presi vice president, a treasurer and a secretary, who, togeth; two other members of the society, shall compose a Board pervisors or Directors. The number of directors is fixed at five, and the names and residences of those chosen for the first year are as follows: Josef Klauzer. Adamsburg, Pa. Frank Dermotta Madison, Pa. Stephan Ersehen Madison, Pa. Frank Plazzotta Madison, Pa. John Simoniz, - Adamsburg, Pa. 7. — The corporation has no capital stock. 8. — Fees for membership and monthly dues from members shall be assessed in the amounts hereintofore set forth, as the corporation, by its by laws, may determine, which fees and dues shall be applied to promoting the purposes for which the corporation is formed. 9. — The yearly income of the said corporation, other than that derived from real estate, shall not exceed the sum of three thousand. WITNiEStS our hands and seals this loth day of March, A D. 19110. Jozef Klauzer (SEAL) Frank Dermotta (SEAL) Stephan Ersehen (SEAL) Frank Plazzotta (SEAL) Johan Sknoncié (SEAL) Witness: D. B. Henry, O. P. Siegfried. State of Pennsylvania, |- ss. Westmoreland County Before me, the subscriber, a Notary Public in and for said County and State, personally appeared Frank Dermotta. Stephan Ersehen and Frank Plazzotta three of the subscribers to the above and foregoing Certificate of Incorporation, who in due form of law acknowledged the same to be their act and deed, and the act and deed of their said associates, according to the Act of Assembly in such case made and .provided. Witness my hand and notarial seal this 15th day of March, A. D. 1910.. O. P. Siegfried, J. P. (SEAL) P. O., Arena. Pa. (SEAL) Comnrsrion expires May, 1911. ORDER AND DECREE OF COURT. And now. ldtb June, 1910 the within Certificate of Incorporate having been filed in the office of the Prothonotarv of said court since 26th March. 1910, and it appearing that publication of the intended app icat;on was made in the Pennsylvania Argus, a newspaper of general circulation, on the 30th day of March, 1910, and in the Westmoreland, also a newspaper of general circulation, on the 30thi day of March, 1910, and has been published once a week in both papers since that time, for three consecutive weeks, as appears by entry therein, and due proof of said application having been therewith presented to me, I do hereby certify that I have perused and examined said instrument, and find the same to be in proper form and within the purposes named in the first class of corporations specified in Section Two of the Corporation Act of April twenty-n nth, 1874, and that said purposes are lawful and not injurious to the community. IT IS, THEREFORE, ordered and decreed that the said charter be approved, and upon the recording of the said charter and its endorsements and this order, in the office of the Recorder of Deeds in and for the said County of Westmoreland, which is now hereby ordered, the subscribers thereto and their associates and successors shall thenceforth be a corporation, for the purposes and upon the terms and under the name therein stated. Alexander D. McConnell, J. Attest: Harry N. Tort, Pro. (SEAL) State of Pennsylvania, | ’’ | |- ss. T ! Westmoreland County | f Recorded on this 14” day of June A. D., 1910 in the Recorder’s office of said County in Corporation Book, 10 Page, 175. Given under my hand and the Seal of the said office, the date above written. (SEAL) L. C. Thomas, Recorder. AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA: Atlanta.........30. July 1910 Oceania.........17. Aug. 1910 M. Washington 31. Aug. 19K) Argentina......14 Sept 1910 Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri p »poldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu Site ceste r South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se r SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Najstarejša slovanska tvrtka EMIL B ACH MAN 1J19 So. Centre k., Chicago. III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči z* pristnost in okusni izdelek naročenih potrebščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. Nesreča na železnici v Bohinjski Bistrici. Dne 27. junija je zavozil osebni vlak št. 12 v tovorni vlak 'št. $2, ki je, prišedši iz Trsta, stal v Bohinjski Bistrici. Zgodilo se je to ob 8. zjutraj. Nesreča se je zgodila, ker je bil menjalnik tira napačno postavljen. Strojevodja je pač zagazil, da je menjalnik tira napačno postavljen in je svoj vlak zaviral kolikor mu je bilo mogoče, toda vsi e d prekratke razdalje in mokrih relsov ni bilo mogoče, se nesreči izogniti. 'Stroj osebnega vlaka št. 12 je s tako silo sunil v tovorni vlak od zadaj, da so se trije tovorni vozovi sesuli, štirje tovorni vozovi pa so bili deloma poškodovani. Zadnjemu vagonu, v katerega je sunil stroj osebnega vlaka, so bila odbita vsa štiri kolesa in stroj ga je vrgel na sprednja dva vozova, v katerih je bila naložena sama kava, rozine in cvetbe, v enem pa mineralno olje. Vse je bilo razbito in pometano navzkriž. Škoda na blagu in na vozeh se ceni na 80 do 100.€00 K. Na srečo ni bil nihlče resno poškodovan: neki «¡prevodnik je padel iz svoje lope in se je neko'iko poškodoval, pa ni nič hudega. P. N. NAROČNIKOM! Vse one naročnike, ki so nam še kaj na dolgu, prosimo, da zaostale zneske čimpreje pošljejo. SAMO NEVEDNI IN NEISKUSENI ZDRAVNIKI oglašajo po časopisih in se smatrajo zmožnim zdraviti raznovrstne bolezni. Ti zdravniki poskušajo potom oglasov bolne Slovence na to pripraviti, da jim svoje zdravje poverijo. A naši rojaki niso tako nespametni, da bi jim svoje zdravje poverili in se dali od takih neisbušenih in neveščih mazačev zdraviti. Vsakemu iz med naših rojakov je znano, da nijednemu zdravniku ni mogoče ozdraviti vseh bolezni. Nekateri zdravniki so zmožni ozdraviti te bolezni, toda ne razumejo zdraviti vseh bolezni Naprimer zdravnik, kateri je zmožen ozdraviti tuberkulozo, bi morda ne bil zmožen ozdraviti srčne napake ali kake druge bolezni. Vsled tega imamo v sedanjih modernih časih sloveče bolnišnice in zdravniške zavode. V takih bolnišnicah in zdravniških zavodih najdete najiskušneje in najvešče zdravnike, kateri skupno razumejo ozdraviti vsako in vse bolezni. Ako trpite na pijučah, je zdravnik tu, kateri Vam zdravila predpiše, in ozdravi te bolezni, ako trpite na slabi krvi, je zdravnik tu, kateri Vas ozdravi te bolezni in ako trpite na kakej drugi bolezni, je zopet zdravnik tu kateri Vas ozdravi na onej bolezni, in tako skupno zdravniki zamorejo ozdraviti vse bolezni. Na tej podlagi je slavni Dr. E. O. COLLINS ustanovil THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE kateri zavod zavzema danes prvo mesto ter je jeden izmed najslavnejili in najmodernejših zavodov na vsetu. Zdravniki v THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE ne prakticirajo zdravil ampak so najvešči in najiskušueji zdravniki, kateri sknpno so že ozdravili vsakovrstne bolezni, ter so zmožni ozdraviti tudi vas. Ker imate toraj ta sloveči zavod na razpolago, ne ispostavljajte vašega zdravja in življenja, zdravnikom kateri oglašujejo po časopisih in o katerih še nikdar čuli niste. Ne spustite se jim na limanioe samo radi tega ker vidite njih slike v oglasih in raznih časopisih Samohvala teh zdravnikov je sicer jako velika, a uspeh in njih znanost je jako slabo. Brez izjeme, kako bolezen imate, pišite takoj v svojem materinem jeziku ali pa pridite osebno v THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in prepričali se bodete da ste tudi vi jeden izmed tosočerih ozdravljencev kateri so priprav-ljeeni potrditi, da so poskusili prej raznovrstne zdravnike, kateri vam pa niso zamogli pomagati in ozdraviti, nakar ste se konečno obrnili na THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE kjer ste našli takojšno pomoč ter bili potom metode teh slavnih zdravnikov zopet popolnoma ozdravljeni. V tem slavnem zavoda, je bilo ozdravljenih, v pretečenih 14 letih več bolnikov kakor sknpno pri vseh ostalih zdravnikih. Vse kar Yam je storiti obrnite se zaupno v ta zavod kjer Yam bode takoj pomagano. V dokaz povoljnih uspehov, vam leži na razpolago na tisoče zahvalnih pisem od ozdravljenih bolnikov iz vseh delov sveta, kateri so že obupali nad svojim zdravjem, a potom metode zdravnikov THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE pridobili zopet zaželjeno in trdno zdravje, katerega se še dandanes vesele. Vsa pisma naslovite na Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelod; THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th St., JMeuu Vouk City URADNE URE SO: vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 ure popoldan. Vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure. Ako trpite na: Želodčnej bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali ako imate reumatizem, glavobolj, šbrofeljne, hripavost, nadnho ali jetiko,srčno napako, nervoznoznost zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledio ušes ali oči. Napihnjenost trebuha, katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neu-ralgio.mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ¿i pa pridite osebno, na navedeni naslov na bar Vam bode pomagano. Pišite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E C. Collins-a spisanih knjig, katero dobite povsem brezplačno KE.eeoLLi^s. ustanovitelj i I IO 03P13I. Claridge, Pa. Gen jeni “Glas Svobode”: — Uvidel sem, da se mi je treba «opet nekoliko oglasiti iz našega Westmoreland okraja. Že četrti mesec traja boj med nami in lastniki premogovih rovov za večjo plačo, skrajšanje delavnega na osem ur in ob enem, kar je glavno, pripoznanje unije. Ali do sedaj se niso oni vsegasiti miljon-ski .mogotci, kateri se valjajo na •barfžunastib divanih, pušeči dolarski! smotke, pri mizah, na katerih. se nahaja šampanjec prve vrste, niso odzvali na pozive nas organiziranih premogarjev ker tir-jamo od n jih, da nam dajo ono, kar zahtevamo, kar ie .malenkost, ako pogledamo koliko in kakšne velikanske profite spravljajo v njihove nenasitne žepe. .Pogledajo naj samo, seveda ni treba govoriti .ker so dobro podučeni, kako moramo živeti. Poznajo naše gorje in bedo. Mi premo-.garji kateri smo poprej vsaki dan tvegali »življenje za neizmerno 'nizko plačo, malo da ne popolnoma zastonj, smo morali biti veseli. če «mo imeli dovolj hrane. Dočim so se oni vozili v dragih iutomobilifa, prirejali bankete in bogsigavedi kaj še. Vse to smo jim mi preskrbeli s snžnjištvom, a sedaj, ko zahtevamo vsied neznosne draginje, povišanje plače in nekoli olajšanja pri trudapol-nem težkem delu, so se takoj u-prli. Prisiliti nas hočejo na vsak način, da ¡bi bili še vnaprej pod njihovo oblastjo, da bi z naimi po-' .stopali, kar bi se jim zljubilo, to je, da bi nas »e bolj gulili. Ali to ne bode šlo! Mi hočemo vstrajati pri svojih zahtevah katere so malenkostne in pravične, hočemo, ako treba, tudi dve leti štrajkatL Ne podamo se jim na nikaik način. Dobili bodemo vse kar zahtevamo. Preimogarski mogotci, kateri lastujejo, črne zaklade globoko pod zemljo, se nam bodo morali ukloniti, ne bodo jim pomagali S deputiji, s katerimi nas strašijo ! po cestah. Združeni delavci jih : bodo .prisilili, da se'bodo morali I podati. Zato bratje vstrajajte! ni 1 daleč dan. ko se bodemo veselili ■ zmage nad premogarskimi baroni, i Otresli se bodemo njihovih verig v katerih smo dosedaj tičali. To . naj vedo vsi premogarji v Cla-ridge, Madison, Henmenie, Pleasant Valley in Export. Veste za našo žalostno preteklost; hlapče-’ Vali smo in se slepo uklanjali, do-■! kler ni bilo dovolj. Temu je sedaj odzvonilo; luč svobode, katera zakriva temne dneve preteklosti sije nad nami. Pomislite, da smo v 30. stoletju, eftoletju napredka. 'Kaj hode z nami, ako bodemo še zanaprej ostali sužnji v Westmoreland o-kraju. Torej: Vsrtrajajmo, da dosežemo naš cilj in da se otresemo gorja, katero so nam prizadejali kapitalisti. Sedaj nam je dana pri-L;ka, ne zavrzimo je. Pozdrav vsem štrajkarjem, ka-veri se bore za svoj kruh! Soštrajkar. Virden, UL Cenjeni urednik Glas Svobode: Iz vseh krajev se čitajo dopisi, le iz Virden-a so bolj redki. Tako sem se jaz namenil, da nekoliko opišem, kako živimo. Dobrega ne morem poročati. I-marao tri premogove rove, v katerih se pa ne dela. Le bossi jih ne zapustijo in mislijo, da dobijo skabe. Posdbno radi West Mine jih peče, ker je veliko popravila na površju in notri v jami. Dolgo sp premišljevali, kaj naj bi ukrenili, ko so jo stuhtali Dali so earpentarjem-tesarjem, ki so dosedaj štrajkali, delo na pogodbo, in ti so ponudbo sprejeli. Nato smo sklenili štrajkarji pri seji, da pošljemo nekaj mož k stavkokazom, da jih odvrnejo od dela. Težko smo dobili može, končno se jih je pa le devet odpravilo proti rovu. A niso šli tjakaj, ampak samo nekoliko na sprehod. — S tem torej ni bi’o nič. — Kmalu Dato se je zibrala pred rovom velika množica Italijanov. Družba jim je vse pripravila, da bi se odpeljali na delo. Nek Italijan, ki govori dobro angleški, jim je prigovarjal, naj nikar ne opravljajo skabskega dela. In kaj se je zgodilo! Nekdo mu je zagrozil, da ga ustreli, ako se hitro ne odstrani! To se je celo onim, ki so hoteli skabati, tako zamerilo, da so pobrali svoja šila in kopita ter se razšli.. Tako postopajo z nami delavci bogati oderuhi. Večkrat moram premišljevati, ali delavci res nimamo nikakih pravic? da smo samo za to na svetu, da polnimo žepe našim izkoriščevalcem? — Še večje in druge lumparije se dogajajo tukaj, a sem vedno čakal, da napiše spretnejše pero razmere v Virden, Ul. A ni pravega duha in zavednosti med na- Taylor, Wash., July 14. 1910. Cenjenemu uredništvu Gl. Sv. and to whom it may concern ! Ko sem pred kratkim časom šel Da “ëiht”, me naenkrat superintendent k sebi pokliče: “Kaj pa bo novega”, sem si mislil. In res me je gospod iznenadil. Vprašal me je namreč, če jaz mislim res tukaj unijo vpeljati. Jaz sem mu odgovoril, da si je najbrže to od sam izmislil. On pa je rekel, da je tako slišal od gotove strani že takrat, ko sem delal v “logging ’amp”. To je bilo nekako tisti v,as, ko je dala moja žena dopis v Gl. Sv. in omenila, da naj bi tukaj unijo ustanovili. In to je po •nojem mnenju prišlo do ušei ‘Dajvišjega”. Amerikancev me gotovo ni nobeden tožil, ker nisem pred nikomur kaj takega o-menil. Toraj imamo najbrže tudi na Tay!or-ju enega, ki časnike ■Trebira in jih bosom prestavlja. Sram naj ga bo denuncijanta, ki svoj stan izdaja ! In če je takšen med Slovenci, upam, da ga kmalu najdem in ;avnosti s polnim imenom objavim. Petoliznikom Dič prizanaša-nja. če hoče, lahko še to bosom orestavi. Toliko mu pa že v naprej povem, da se niti najmanje ne bojim, če radi tega delo izgubim. Prvikrat se mu to sicer ni posrečilo, morebiti se mu bo v irugič. Try it! INa svidenje toraj ! Pozdrav vsem svobodomislecem in članom S. S. P. Z. Rudolph Gradišnik. Cleveland, O. Cenjeni urednik: — Poročal sem Vam zadnjič v nagici, da imamo v Clevelandu misijon. Tudi o neki poroki sem o-menil. Predno pa preidem na isto, hočem nekoliko popisati “sv.” misijon. Ko je prišla nedelja 10. julija, m se veselili gospodje okoli sv. Vida, z Diimi na čelu Rev. Bajec, da so vendar dočakali dan, ko bodo za odvzetje in odpuščanje grehov dobili lepe denarce. Zjutraj pri osmi maši je bila cerkev seveda polna, a vendar ni bilo toliko backov, kakor so “ gospod” pričakovali. Največ jih je prišlo iz radovednosti, da bodo slišali in videli Rev. Bajca. Ko je minila misijonska pridiga, ni bilo slišati po cestah drugega, kakor kritikovanje. Celo onim, ki o vsako nedeljo v cerkvi, ni bila všeč misijonska pridiga. No, ob desetih se je vršila slovesna poroka sv. Vida s žalostno mater božjo. Tako se je splošno govorilo po clevelandski slovenski naselbini. Ko sem o tem tudi jaz izvedel, sem se podal pred rnrkev, da bi videl žeuina in nevesto. Ko pridem na omenjeni prostor, zapazim nekaj temnomodrih postav, z meči ob strani, pomikati se od St. Clair ulice do stavfbe sv. Vida. Enega tam stoječih rojakov vprašam, kaj naj ta garda pomeni. Odgovori mi, da tvorijo častno stražo, ter da imajo povelje, naj dobro stražijo. Civilno oblečeni ljudje pa izkazujejo Ž. M. B. svojo naklonjenost. Umevno je, da sem postal zelo "adoveden. Šel sem v božji hram in kmalu so se pokazali gospod rudečih lic in dobro rejenega te-esa. Pripovedovali so nam mnogo zabavnega, zanimivega in pod-uenega. Mimogrede so tudi omenili, da smo oni, ki nismo iz Ljubljane doma, norci in tepci, ljubljanske srajce so pa barabe. 6 tem je Rev. Bajc samega sebe obsodil. Po njegovih lastnih besedah je on sam baraba, ker se je malo poprej izrazil, da je tudi on Ljubljančan in da je on prvi -,ačel delovati med clevelandskimi Slovenci. Preveč bi bilo, če bi hotel še naprej pisati, kaj je Rev. Bajc vse prepovedoval svojim brum-nim ovčicam. Nekateri poslušalci so uganili, da ga nič kaj dobro noge ne drže, zakaj? že veste. — Klatil je take neumnosti, da so se ljudje glasno smejali. Menim, da bi bilo bolje, če bi REGISTERED 1333-1339 So- Ashland Ave Čitateije opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in čizdelek ostal Bajc v St. Paulu pri svojih nemških vernih ovčiah. Še bolje bi pa bilo, če bi se pri svojem četu v Ljubljani izučil krojaške obrti, bi vsaj komu koristil. Tako pa ni za drugega, kakor birati trdo zasluženi denar slo venskih delavcev. To si naj zapi še za uho! R. Girard, 111. Cenjeno uredništvo: — Tudi jaz se hočem malo oglasiti in naznaniti čitateljem Glas Svobode, kako je pri na«. Štraj-kamo še vedno in ne odnehamo, dokler ne ugodijo premogarski baroni našim upravičenim zahtevam. Štrajkamo čisto mirno in nimamo nič opraviti z deputiji, kakor je po drugih krajih, kjer preganjajo, kakor n. pr. v Penn-;ylvanskih premogarskih okrajih, štrajkarje kakor zverino. — Skoraj bi moral človek misliti, da delavci nismo ljudje. Dokler smo sužnjevali našim izkoriščevalcem, je bilo dobro. A sedaj, ko •smo se uprli, zahtevajoč nekoliko pravic, so nas segnali iz kom-panijsikib hiš. Kdo daje pravico kapitalistom, da tako z nami postopajo? Delavci, ali se bodemo res še dolgo pustili na tako nesramen način iz-koriščevati! Delujmo na to, da se bode tudi nam delavcem položaj 'zboljšal. Da pa to dosežemo, potrebujemo pred vsem poduka. — Treba nam je delavskih časopisov, iz katerih razvidimo, kdaj moramo iti v boj in kako se moramo v boju obnašati, da se ne bomo zastonj borili za svoje pravice. Žalostno je, da se dobijo tudi med nami Slovenci ljudje, ki o-pravljajo sikabsko delo. Ponajveč so to zapeljani reveži, katere so premotili kompanijski agentje. Ne bi jih' pa mogli oremotiti, če bi brali sedanji skabje liste, ki zastopajo delavske koristi. Mnogo je časnikov', ki povdarjajo pri vsaki priliki, da pišejo za delavce, v resnici pa niso nič drugega, kakor navadne skabske cunje. Ti listi sedaj molčijo, kakor bi o štrajku nič ne vedeli. Zatorej, dragi rojaki in delav ei, podpirajmo liste, ki se za nas borijo in nas podueavajo, da se vemo v vseh slučajih' pravilno ravnati. Že dolžnost sama zahteva od nas, da z vso vnemo raz^ir jamo delavske liste, ker le potem nam je zmaga v času delavskih bojev zagotovljena! Koncem svojega dopisa pozdravljam vse zavedne in napredne rojake po širni Ameriki, listu Glas Svobode pa želim veliko novih naročnikov, da nas bode mogel večkrat na teden obiskat. John Deželan. Darragh, Pa, Cenjeno uredništvo: — Prosim, uvrstite sledeče vrstice v našem delavskem listu, da se zahvalim sobratom S. S. P. Z. in darovalcem, ki so z denarno podporo priskočili na pomoč štra.jkujočim sobratom v Westmoreland premogarskem okraju. Družtvo 'št!. 2 v Claridge, Pa. je razposlalo štirim družtvom podporo, in na naše družtvo št. 5 v Darragh, Pa., je odpadla delna svota $4.41, zakar se v imenu tega družtva vsem darova'cem, kakor tudi bratskemu društvu št. 2 v Claridge, Pa. najiskrenejše zahvaljujem. Z bratskim pozdravom. J. Hauptmann. SLUŽBO DOBI Slovenka, ki zna kuhati in opravljati druiga dela pri saloonu. Plalčia od $15.00 na-orejl — Oglasite se pri lastniku Ivanu Inkret, Box 12, Scofield, Utah. 50,000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. Vsaka knjižica je vredna $!0.oo vsakemu bolnemu človeku. Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi: Sifilis ali Zastrupljena kri, slabotni život zgubitek moči, rev m ati Z' in in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadayo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico. IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM. Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg.; 22 Fifth Ave., Chicago, 111. Gospodje: Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo takoj pošlete. Ime. Pošta Država. Dolgo življenje. Naravno je, da človeštvo želi podaljšati si življenje, kar je najbolj mogoče in znanstveniki vsen dob so skušali iznajti takozvani življenski uvarek. Ker pa nam ni dano, da bi večao živili, pa lahko do gotove meje po ialjšamo naše življenje. Vsi svetovni zdravniki se strinjajo v tem, da podlaga življenja je v prebavnem sistemu, to je v o lih delih našega telesa, skoa katere gre hrana- Ko hitro pa je kateri del tega zelo važnega sistema bolan, že celo telo trpi. Ce nam pa je mogoče hitro ozdraviti ta bolni del, d) eirno zoaet naše zdravje in moč. Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavnih organov in isto je dobro poznano Triner jevo Ameriško zdravilno Grenko Vino Isto ni nobena skrivna medicina, pač pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina ia i npirtiranih grenkih zelišč. Isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovij in vsled ni pjpolnoma aič nevarno aijnež-iefšema želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja pili kupico, da si ohrauijo prebavne organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo JOSEPH TKINHE’a 1 Daje zdrav tek do jedi krepi mišice in čutnice, čisti kri, napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje. Istega sme rabiti v^ak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o drngia z ir ivilih. Čistott in pristnost istega je jamčena po U. S. Ser. št. 34«-TUrie pnp>ro5il naiuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdravniški nasvet, pa pošti, zastonj! Pišite v domačem jeziku: JOS. TRINER, ITALIJU i ADRIATIC po staroj i najsigurnijoj CUNARD LINIJI POSTAVLJENA 1840 OOD OircWfflfiriraisliaiislia Od New Yorka do Fiume preko Gibraltara,Genove, Napolisa i Trieste Novo Moderni utvrdjenl Šifovl Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine.........22.000 BP La Touraine.........20.000 HP DR. RICHTERS PÀIN- :peu S steklenico PAIN EXPELLERJA odpodite bolečine. To sre Istvo niira para. Nič ne ola ša tako hitro in tr jno revmatizem, nevraigijo,»rinjenj* itd. Dobi se t vseh lek;. rnah po 25 in 50c. r, u. mm t to, 215 P...1 St.. Hew Yertt, Pazite na varat -eno znamko s sidrom. Če vam je potekla naročnina na “G?aa Svobode”, ponovite jo takoj, da s« vam Usta a« ostari. CARPATHIA, - 13,600 TONS PANNONIA, - 10,000 TONS MJLTONIA, - - 10,400 TONS r Jedne Close Cabina $AO (dolara) do Naples» $65.00 (dolara) do Trlesta i Flume CUNARD STEAMSHIP GO., ltd. S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts. CHICAGO Hi kod svakog oblizujeg agenta. Irgovina s novodobnim obu valmo Vstunovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke Svobodomisleci! Naročajte, priporočajte in razširjajte naš listi — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika! — Bodite povsod širitelji njegovega poštenega prizadevanja! Chicago, nov parnik....9500 HP . Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Pristanišče 57 fljrth Ri/er vznožji 15tn St., New York City Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, I1L A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Bine Island Ave. & 19. ni - ! VLOGE $3,000,000 00 GLAVNICA . $200.000 00 PREBITEK . . $100,000.00 Prve I« edina češka državna banka v Cht sagi. Plačuje po 3% od vloienegs densrjs ■>obrniti, tmsmo tudi hranilne pridale. Pollljsmn denar ss ras dsl« •reta; prodajamo Sli karte la pogojujemo denar na posestva In zavarovalca potki*. C RAZNO IN DRUGO ] .............' Huda nevihta s točo, kakršne ne pomnijo najstarejsi ljudje, je bila 28. junija v Preserju in napravila mnogo škode. Predsednik bosenskega sabora umrl. Sarajevo, 1. julija. Včeraj je tukaj umrl predsednik sabora Ali feeig Firdus. Pokopan bo v Be-govi džamiji. Mejo med Srbijo in Avstrijo izmeri posebno poveirjenstvo avstr, države in Srbije. Meja se določi po prvotnem toku Drine, kakor-šen je bil ob času berlinskega kongresa. Boj z ubegižmi kaznjenci. Iz kaznilnice v Heraonu na Ruskem je osem kaznjencev zvezalo paznika ter ušlo. Pri zasledovanju je bilo ubitih en paznik in sedem kaznjencev. Predsednik dume odstopil. — Predsednik dume na Ruskem, Gučkov, je po zaključku zajedanja državne dume odložil predsedstvo, da prestane kazen, v katero je bil obsojen zaradi dvoboja z grofom Uvarovom. Dva avstrijska špiona. V bližini laške trdnjave Barcarola so karabinieri aretirali dva. avstrijska podanika, ker sta osumljena šipionaže. Imena aretirancev se prikrivajo. Srbija in Anglija. Belgrad, 1. julija. SHrbska vlada dementuje vest o razponi med Srbijo in Anemijo. Vlom. V hišo posestnika Rojka v IPocibrežu pri Mariboru so ponoči vlomili tatovi ter odnesli 700 kron denarja in zlato uro. Slovenec kupil zagrebški parni mlin. Ia Zagreba poročajo: Tukajšnji parni in umetni mlin je kupil slovenski industrialec Vinko Majdi1'* v Celju. Za mlin je dal 860.000 K. Nov slovenski list. V Lescah na Gorenjskem je izšla prva številka novega lista “Triglav”. List kani izhajati dvakrat na mesec v velikem obsegu. Med Grško in Turčijo se je začela tiha vojska, <>- sta šla Slovencem, ki jih mnogo živi v Chicagu, v vsakem oziru na roko, čim se vrneta v svojo domovino. Gospoda sta počastila s svojim obiskom tudi “Deželno zvezo za tujski promet”. Gosta sta si ogledovala z veliko pozornostjo pokrajinske slike, naravnih krasot tako polne domovine, prav posebno pa so jima ugajale fotografiie slovenskih deklet, svatov, pastirjev in ribičev v narodnih nošah, katerih lepo zbirko sta vzela seboj, da jih objavita, čim se povrneta domov, v tamošnjih listih. Radi papeževe slike izobčen. — Papež Pij X. je izobčil iz katoliške cerkve slikarja Ferdinanda Bača. Ferdinand Bec je slikal papeža Leva XIII., ko je bil star 98 let. Kdorkoli je videl kako sliko Leva XIH. in če tudi je bila iz njegovih mlajših let, bo priznal, da ni bil nikak “lev” med lepimi moškimi. Zlasti njegov nos mu ni bil v posebno okrasje. Lev XIII. je sam prav dobro vedel, kako je z njegovo lepoto. Ko ga je nekdaj slikal Chartran, mu je papež rekel: “Jaz sem pastir ljudstva in ne želim ostrašiti svojih ovac.” S temi ‘besedami je pač namignil slikarju, naj ga naslika lepšega kot pa je v resnici. Bac pa. je s'ikal papeža, ko je bil star že 93 let, torej' v letih, ko že ni o lepoti niti sledu, niti pri ljudeh, ki se bili v mladosti vzor lepote. In Bac je naslikal papeža takšnega, kakoršen je bil v resnici. Klerikalci pa so zagnali v svet, da je Bac napravil karikaturo Leva XIII.! Občutljivi Pij X. ga je vsled tega slovesno izobčil iz katoliške cerkve. Nesrečni Bac! Nedavno tega je bil v Inomostu obsojan kapucinski pater Wiedne, na šest tednov težke ječe s postom. Razlog je bil sledeči. Lačen vrtnarski pomočnik, ki je bil na vandranju, je prišel pred kapucinski samoitan po porcijo “klo-štrske juhe”. Pater, ki je bil navzoč, ga je vprašal: Sinke, ali potrebuješ rožni venec! . . . Pomočnik ni prav vedel, kaj' to pomeni, pa je pritrdil. Na to ga je pater .povabil v celico, tam pa je hipoma planil nanj in izvršil čin & la Eulenburg. Potem pa mu je dal par svetinjic in ga prosil, naj za božjo voljo molči. Šele, ko je ML vrtnar na ulici, se je prav zavedel; polotil se ga je ves gnus. pa je šel na policijo, ki je po daljšem iskanju našla in zaprla patra. In v torek dne 28. junija je bil mož obsojen. — Kdor bi hotel, bi lahko vsak dan javljal take slučaje, ki dokazujejo, da nima klerikalizem, njegova vzgoja in pobožnost prav nič opraviti z mora'o in s človeško plemenitostjo. Pač pa imajo razne zastarele uredbe žalostno posledico, da delajo ljudje, ki ne morejo ubiti naravnih nagonov v sebi, take svinjske, nenaravne grehe. Žena za 12 kron. V vasi Saaki blizu Tlustega v Galiciji se je zaljubila mlada žena TOletnega kmeta Jagniea v 211etnega mladeniča Rudnika, ki ie že dalj časa za njo hodil. Rudnik, ki je poznal Jagničevo lakomnost, mu je ponudil, da odkupi ženo. Jagnič je zahteval 100 kron, toda dogovorili so se na 12 kron, ker Rudnik več ni imel. Na Rudnikovo zahtevo se je sestavila o kupčiji listina, katero je potrdil župan. — Rudnik je hotel iti s svojo ženo v Ameriko, toda na bližnji postaji so ga prijeli, ker je k vojakom potrjen. V Petrogradu so aretirali dopisnika dunajskega oficioznega brzojavnega in dopisnega urada barona Ungera-Sternberga. Baron je ruski podanik. Policija ga sumi, da je prodajal “tuji vladi” (Avstriji) vojaške tajnosti, ki jih je dobival' iz opoziciorelnih krogov dume. Pred kratkim je bil radi jednakega osumljenja prijet, knjižničar ruske akademije generalnega štaba. Demonstracije zoper duhovnika. V cerkvi Madonna di Carmi-ne v (Benetkah je prišlo med pogrebci in duhovnikom do prepira, vsled česar duhovnik m nocel mrtveca blagosloviti. Prišlo je nato v cerkvi do demonstracij. — Razbili so vrata, okna in klopi, duhovnika so pa bombardirali s krompirjem. 'Policiji se je posre čilo umiriti demonstrante. Pozvala je duhovnika, naj gre na bližnjo stražnico. Ko je pa prišel na cesto, so se demonstracije ponovi le. In le težko je policija obvarovala duhovnika pred razljučenim 1 ljudstvom. $ ÎÎ 4« t ? a • • H è % § denarje v staro domovino Resnica Kdorkoli Slovencev je pošiljal m » m H ii • i • • Si •i i* ;« • l I* tí Si I« ë se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko Frank Sakser Co. $ 82 Cortlandt St., iJ fj t? tj •i « t? ê $ iii ë tp tl?- •p ii t? •f* t* New York, N. Y., \\ h ali na njeno podružnico 6104 St Clair Ave. N. E., Geveland, 0., da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi, kar mu je šlo. il) & il» ili il; ■¡.»¡»BiDiEffi && t* it tj ë S3* 1t ii it tj Severova Zdravila so pripravljena po predpisih na tem elju pravilnih ih znanstvenih načel. TELESNA MOČ pojema z leti starosti, ampak lahko si ohraniš telesno moč in se obeuvaš raznih bolezni vsled starosti, ako uživaš Severov Življenski Balzam. Povrača moč prebavi, tako da ves ustroj krepi in poživlja. Izpodbil j a oslabela in otrpla čreva, tako pospešujoč izločevanje obrabljene in puiste tvarine. Pomaga naravi prri čiščenju krvi. Dragoceno krepilo za stare in mlade obeh spolov. Cena 75 centov. Kupojte Severova Zdravila od svojega krajevnega lekarnika ali trgovca. Pazite, da se nahaja ime "Sevtra” na vsakem zavoju. Zdelani živci vedno slabo vplivajo na telesno zdravje. Vsa telesna prebavila trpe vsled nedostatne živčne sile. Zato je zanesljiva živčna tonika zares potrebna. Severov Nervoton prav uspešno povrača moč živčevju. Pomirjevalno vpliva na živce, teši razdražbo živčne-g-a ustro a, pregan ja nespečnost, potrtost, glavobol in splošno živčno onemoglost. Cena $1.00. Prva pomoč za kite, mišice, živce, meso, kadar so prenapete, izvinjenje, odrgnjene, otisnjene ali kakorkoli poškodbe, da se pojavi bolečiua in vnetje, je SeverovoOlje sv. Gotharda ki brž olajša bolečino. Nekoliko obkladov zmanjša otekline ter kmalu povrne poškodova-n m delom njihovo pravo podobo in prejšnjo moč. To je splošno domače zdravilo za bolečine in poškodbe. Cena 50c. Naš zdravniški oddelek vam je na uslugo. Svet zastonj. W.F. Severa Co. ccZmm ODVETNIK PATENTI GARL STROVER 1009-140 Washington St. Tzl, 3989 MAIN CHICAGO. Dobra linijska CosHlna.1!",, S. Stastny 2005 Blue Island Ave. deliki Dvorana za druStv*De in unijske seje, in Vraga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. SALOON z lepo urejenim kegliščem in ave že Schoeohofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 037 Bin« laland Are. Chicago Ul ® fes***»®***®»**««*»®***®«s I Kedar | Ji potrebujete obleke ali obnče, za se ali vaše dečke tedaj ^ dl priditeknam. Ntj večja zaloga moške obleke, srajc klo- ^ bukov in spodnega perila na zapadni strani. fr Jj Cene zmerne. Unijsko blago. 43 Izdelujemo obleke po naročilu. «jJ. J. DVORAK Sc Co.£ «K « Telefon Canal 1198. 1853-55 Blue Island Ave. fr t t m » c aTwrwvc Velika francoska revolucija 1789 do 1815. tol. Od začetka r revolucije do : • 'Napoleona.'"' 1 'IFrevratno gibanje v Parizu o-Irabrilo je nezadovoljne in predrzne ljudi po vsem Francoskem, in kmalu so se tudi po drugih mestih in po ikmetih zaceli veliki nemiri. V vsakem mestui prenaredili so 'občinski red po naukih svobodoumnih pisateljev in povsodi so ustrojili meščanske 'brarrtbe. Po vaseh vzdignili so se nesrečni kmetje, se pridružili kakej razvojne j druhali, požigali in pustošili1 po grajščinah ter se prav po živinsko maščevali ¡nad dosedanjimi gospodarji svojimi. Pred toliko nevarnostjo je mnogo piemenit-ne gospode 'bežalo črez mejo ter na tüjem iskalo zavetja in pomoči zoper domače sovražnike. Po nemških mestih ob Rajni in po gornji Italiji je kar mrgolelo francoskih beguncev, med katerimi, je bil tudi kraljev mlajši brat Karol, grof Artois. Narodna skupščina v Versaillesu je med tem dolgo ugibala in sklepala o novi državni ustavi. Prvo besedo je imel Lafayette, tisti, ki je devetnajst let star pustil ženo in dete ter šel črez morje bojevat se za svobodo aftierikanskih naselbin. Ves vnet za amerikan-ske razmere sodil je, da le one veljajo in da mora tudi na Francoskem vse tako biti. Zatorej je .predlagal, da mora narodna skupščina najprej določiti pravice, ki so vsakemu človeku in državljanu prirojene in mu jih nobena obiast ih nobena postava ne sine kratiti. Silo je »previdnih mož, ki so mu oporekali in dokazovali, da mora Človek bd teh prirojenih pravic svojih nekoliko popustiti, 'kajti sicer si ne moremo ustanoviti nobe begale državnega, ne družinskega reda. Ali bilo je vse zastonj; Lafayettova beseda je obveljala ih narodna skupščina je sklenila postavo o splošnih človeških ,pra vicah. 'Pa še predno so to stvar dognali, dohajala so žalostna po točila o kmečkih uporih po vsem Francoskem. Narodni poslanci so sprevideli, da treba nekaj skleniti, kar bi ljudje bolje razumeli, nego učene razprave o človeških pravicah, in v jako dajgej seji, ki je trajala do dveh črez polnoč (od 4. do 5. avgusta), prekliftali so vse grajiščinske in stanovske pravice šploh. Sklenili ¡so, da je kmet svoboden državljan, kateremu ni tre ¡ha več na tlako hoditi, niti desetine dajati ; da bodo odslej vsi stanovi morali davke plačevati; da ima jvuak Francoz, naj bo pleme-nitnega ali kmečkega rodu, pravico do vseh državnih in vojaških služb, če ima potrebnih zmožno-stij ; in da ima sploh jenjati vsak razloček med istanovi, pa tudi med raznimi francoskimi mesti in kra ji. Zdaj začele so se razprave o u-stavi sami. Najvišja zakonodajna oblast je odslej bila narodna skupščina, ki se nikakor ni smela ločiti v dve zbornici, a ni se smela niti raziti do novih volitev, ki so imele biti vsako drugo leto. Vsak zborov skleo dobi postavno veljavo,. kakor hitro ga kralj odobri in podpiše. Dvakrat pa sme kralj zborove sklepe tudi ovreči, t. j. vsaka skupščina sme isto Stvar samo enkrlt. predlagati ; ilhuga novo izvoljena skupščina ante sicer isti sklep poneviti, ali Jeral j ga sme zopet ovreči, in še le ko bi tretja skupščina sklenila isto postavo, jej kralj ne sme več odreči svojega podpisa. T/judevik XVI. je novo ustavo potrdil, le tako zvaniih “človeških ’¡»raivid1'’ ni hotel takoj podpisati. To je rovarjem v ‘‘palais royal-u’ dobro došlo, kajti mogli so zopet •vpiti na kralja ter napraviti no vib nemirov. Sploh pa tem možem Mi bilo po volji, da so dvor, vlada in narodna skupščina bili v Ver-àaillesu, jn <že dalj časa so ugibali, kako da bi kralja spravili v Pariz, kjer »hi ga lože strahovali. Kralj pa je tudi dobro vedel, da nki ravno iz Pariza največja nevarnost preti; vsaj so mu tamoš-nji uporniki celo francoske vojščake izneverili. Da bi bil varen ■življenje-svojega, pozval je v Ver-•¡šhiltes! dva zvesta nemški polka, teh je dne 1. oktobra Častnikom teh in drugih krdel telesne straže svoje dal veliko gostijo. Častniki bili So dobre volje, nâpijali kralju ter mu v navdušenih govorih izkazovali udanost svojo. Y Ver-sailtasu se za to domačo dvorsko svečanost nihče niti zmenil ni, v Parizu pa so v “ palais-roval-u* skovali nejnesramnejše laži ter jih trosili med narod. Trdili so da se je tudi kraljica udeležila svečanosti, da je grdo psovala na francoske domoljube ter častnike tako razdražila zoper nje, da so nekateri ,med njimi raztrgali troho j no narodno zastavo in jo z nogami poteptali. Ljudje so take laži radi verjeli, a še rajši dali so se naščuvati, ker ste dragina in lakota od dne do dne hujše pritiskali. Dne 5. oktobra se je kruh zopet podražal. Siromašne ženske so se kar v tropah zbirale po ulicah in se hudovale nad pekarji. Tu stopijo draživci med nje in jim govore, da sta le kralj in kraljica kriva tolikej dragim, nad n ju da naj gredp in od nju naj tirjajo kruha. Najpredrznejši bil je mladi Maillard, ki se je že pri razdejanji bastilje za takoŠne stvari skazal pravega moža. Zdaj je nabral kakih šest tisoč prostih žensk, med katerimi .je bilo pa tudi dosti za ženske preoblečenih moških, in peljal .jih je v Versailles. Meščanska hramba hotela je po vsej sili iti 'z ženskami, da jih 'kralj ne bi dal postreljati, ali Lafayette dolgo ni hotel v to privoliti : in še le popoldne ob petih, ko je od mestnega starešinstva dobil iposebno naročila na kralja, se je v največjem deži s 'krdelom brambovcev podal na pot. Okoli štirih popoldne so žene prišle v 'Versailles. Maillard peljal jih je kar takoj v narodno skupščino. Z golo sabljo v roki stopil je z eno od žen pred poslance ter govoril v imenu vseh osla lih. “Kruha nam treba” kričal je “kralj in ministri njegovi so izdajalci ; toda ljudstvo se je vzdignilo, da jih vse ugonobi.” “Kru ha, kruha 1” donelo je po nemirni množici, ki se je s strašnim hru pom vsula v dvorano. Tu so se •besne žene vsedle med poslance da niso mogli dalje Zborovati, se grozile kralju in kraljici, in ko so se najele in napile, razsajale so še bolj nego poprej. Nikakor jih ni bilo mogoče potolažiti. Sam predsednik peljal je nekoliko njih pred kralja, ki jih je z do bro besedo miril ter jim obljubil pomoči. ¡Na to se je vsa druhal u-taborila pred kraljevim gradom zanetila ognje, ter prepevala in popivala, dokler ni zaspala. ¡Kralj je med tem podpisal “človeške pravice” in ob desetih zvečer je predsednik dal sklicati narodno skupščino, da jej je kar takoj priobčil veselo novico. Ma lo pred polnočjo prišel je La favette z meščansko hrambo. Naj prej šel je pred kralja, mu razo del želje mestnega starešinstva pariškega ter se še dolgo ž njim posvetoval. Ljudevik XVI. je v vse privolil ter ob dveh po noči šel k počitku. Lafayette razme stil je brambovce na stražo pred kraljevi grad in ko je dal potreb ne ukaze za drugi dan, vlegel se je ob petih zjutraj. Toda že so se ženske zdramile in kmalu bile so vse na nogah. Predno se je kdo mogel nadejati, je razbojna dru hal vlomila, vrata v kraljev grad posekala nameščene straže in dr-'a v kraljičino spalnico. Komaj da je kraljica mogla skozi skr iv na- vratca zbežati h kralju in že so morilci stali pred prazno po steljo ter jo na kose raztrgali od jeze, da jim je ušla dragocena žr-tva. V tem je ravno še ob pravem času1 prišel Lafayette s svojimi grenadirji ter kralja in njegovo rodbino rešil večje nesreče. Kr-vo’oki pa nikakor še niso mislili odjenjati, ampak na vso moč so razsajali pred gradom in hoteli videti kralja. Ljudevik XVI. je pogumno stopil na balkon in tiso čera “slava” mu je donela -od ne stanovitne množice, ki je zdaj kričala, da naj se tudi kraljica pokaže. Kraljica se je obotavlja ’a, ali ko jo je Lafayette uveril da se jej ne bode ničesar zgodilo je s solzami v očeh stopila na bal kon. Besna druhal zagnala je strašen hrup proti njej, nekateri so jej grozili s pestmi, drugi z no ži in sulicami, eden pa je že na meril puško, ali hitro mu jo so se'd izbije iz rok, da ni mogel do vršiti strašnega hudodelstva. La favette. ki je tudi bil na balkonu skusil je miriti razgrajajoče ljud stvo, ali vpitje ‘bilo je toliko, da skoraj ni čul niti sam svoje besede. Tu se spodobno nakloni kra-1 ,iei in jej poljubi roko. To je po-nagalo. Ljudje so zaupali ljublje-iemg generalu in jenjali zasramo-,-ati gospod kateri je on' očitno ikazak spoštovanje svoje. Zdaj so obema “slavo” kričali, a ko so zopet ugledali kralja, vpili so, da mora iti ž njimi v Pariz. Dobrohotni kralj je privolil. Ob eni popoldne se je čudno mešana druhal napravila na pot proti ¡Parizu. Prve stopale so žene, ki so nosile na dolgih drogih nasajene glave umorjenih kralje-ih stražarjev, kakor znamenja zmage svoje. Za njimi gonili so ostalo telesno stražo, ’kolikor so je mogli zasačiti. V «redi se je po-a-si pomikal voz, v katerem je sedel kralj z rodbino svojo. Okoli voza gnjetli so se nesramneži, ki so se režali v kralja in kraljico ju zasmehovali in preklinjali ali pa se jima .grozili. Nekateri tulili šo grde pesmi, drugi pa so kričali: “Tu peljemo pekarja, pekarijo in pekovskega učenca!” Za kraljevim vozom pelfali so topove, a na njih sedele so žene, ki so na dolgih- sulicah imele nasajen hlebec kruha ali pa kos mesa. Sploh pa so moški in ženske vsi bili pijani, a cesta do Pariza bila je tako natlačena radovednih lju-dij, da se je ves sprevod večkrat moral ustaviti. Črez šest ur groz ne vožnje dospela je nesrečna kraljeva rodbina v Pariz. Pred mestom čakal jo je župan, jo spodobno pozdravil ter ves navdušen slavil lepi dan, ko se je francoski kralj vrnil v glavno mesto države svoje. Kralj mu je odgovoril, da ie prav rad prišel, kraljica pa je dodala, da s polnim zaupanjem stopa v dobro mesto. Po teh po klonili se je Ljudevik XVI., ponižan in zasramovan, peljal v svojo palačo Tuilerije, kjer že davno nihče ni stanoval in torej ničesar ni bilo pripravljeno za bivanje. Tisto uro. ko se je Ljudevik XVT. nastanil v Tuilerijah, ni bil več svoboden človek, ampak postal je vjetnik rovarjev, k} so še dalj časa bili najmogočnejši o-hlastniki v Parizu in so kmalu je-!i strahovati tudi ostalo Francosko. To žalostno resnico je prvi sprevidel Mirabeau ki je takoj drugi dan ,po kraljevem' odhodu iz Versaillesa trdil, da bosta pro oala kralj in kraljestvo franeo-io če Ljudevik XVI. s svojo rodbino nrav kmalu ne uide iz Pariza. To da na dvoru takrat še niso spo znali vrline tega ‘bistroumnega moža, ki je vkljub vsem svojim uapakam bi! pripravljen, da reši kralja in kraljestvo, a bil je tudi edini, ki je za to imel potrebnih z možnosti j; ali niso imu zaupali oozneje pa je bilo prepozno. Štir najst dnij za kraljem se je tudi narodna skupščina preselila v Pariz ter je dne Ih. oktobra 1789 'mela v tuilerijski jezdarniei prvo sejo. Bilo je komaj še 'kakih osem sto poslancev, kajti ostali so spre videli, da -bodo pariški rovarji motili mirno zborovanje, pa so se rajši domov vrnili. Zelo pomnoži lo se je tedaj tudi število pleme nitnih -beguncev, ki vso za mejo iskali zavetja. Toda. prid čas bilo ]e v Parizu dosti mirno; Lafayette je ostro pazil na red in obvelja lo mu je celo, da so vojvoda Or kanskega izgnali na Angleško. Dalje prihodnjič. Prispevek krvi. iKri mora imeti nek prispevek ker ne more drugače opravljat svoje dolžnosti, namreč razdelje vati zavžite stvari v vse dele na šega telesa. Brez prispevka bi kri nedvomno opešala. Krvi pa pri jpevamo z hrano, katero razdeli ojačena kri redno in pravilno po našem telesu. Ako prebavni or gani ne m-orejo sprejemati hrane redno in še ono, katero sprejme jo, redno ne prebavijo, postane kri, kakor tudi telo slabo. Ako to začutite, rabite takoj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino ki bo ojačilo organe in jih primoralo k rednemu in pravilnemu delovanju. Bledolienost v obrazu spuščaji po životu, nervoznost, izguba slasti do jedil, bel, boleč je zik in oslabelost, ozir. zaspanost so znani nečiste in oslabele krvi ki nima dovolj prispevkov. Tri uerjevo ameriško zdravilno vino je v takih slučajih edino zdravilo Da katero se smete zanesti. Na prodaj v lekarnah, dobrih Gostilnah in pri izdelovalcu Jos Triner. 1333 — 1339 So. Ashland \ve., Chicago, 111. Za zunanje oglase nd odgovor no uredništvo ne mpravništvo. NAŠIM DOPISNIKOM: 1'. Če hočeš poročati “Glasu Svobode” poročaj naglo in odpo-lji pismo takoj. Kat je "danes novo, je že lahko v najkrajšem času staro. 2. Poročaj vse zelo kratko! Misli si vedno, kadar pišeš dopis, da pišeš brzojavka, ki jo moraš za vsako nepotrebno besedo predrago plačati. Poročaj samo to, kar se je zgodilo (dejanja), nobenih nepotrebnih besedi. 3. ¡Piši tako, da se rokopis lahko- čita, Ošobito natančen bodi pri številkah in imenih. 4. INte niši “danes”, ali “včeraj”. marveč zapiši datum dogodka. o. Ne delaj dolgih stavkov. 6. ¡Ne popravlljalj' številk ali j-men1. Če to storiš, prečrtaj napačno besedo in napiši pravilno po- eg ali nad prejšnjo. 7. Na robu papirja pusti za dva prsta papirja, da lahko urednik dopis nopravi. 8. Ne piši na obe strani, mar več samo na eno stran! 9. Ne piši s svinčnikom, marveč s črnilom! 10. Kar spišeš, podpiši. Brezam, ni dopisi gredo v koš. Uredništvo tvojega imena nikomur ne izda 11. Predno odpošlješ dopis, preberi ga še enkrat. Vedno najdeš, da 'še kaj popra-viš. 12. Pri prav važnih in posebnih slučajih tudi lahko brzojaviš. Brez podpisa seveda tudi brzojavka ne velja. DOPIS. Westmoreland City, Pa. Cenjeno uredništvo: — Prosim, priobčite moj dopis, ker hetčem naznaniti rojakom -po širni Ameriki, da je tukaj še .vedno štrajk, sploh po vsem Westmoreland okraju. Opozarjam ro jake. naj nikar ne hodijo semkaj dela iskat, ker, kdor bi hotel tukaj delati, Ibi Opravljal skabsko delo. Dragi sotrpini, prosimo vas, bodite složni! Že dovolj trpimo kako ibi pa šele potem, če bi se podali! Ne dajte se prevariti komjpanijskim agentom, kateri pregovarjajo ljudij, da bi šli ska-bat. Obetajo jim dobre iplače, a pri tem nesramno latžejo. Oni a-genti so največji goljufi, kar jih nosi ¡zemlja. — Torej še enkrat: Sotrpini, bodimo složni, ker v sloigi je moč. Fr. Razpotnik, naročnik. Genik knjig, katere se dobe v zalogi “GLAS SVOBODE” Co. 1518 W. 20 Street» Chicago» 111. Cankarjevi spiai: Vinjete .......................$1-30 fakob Ruda......................—.60 ža narodov blagor..............$1.00 Knjiga za lahkomiseljne ljudi.. .$1.25 Kralj na Betajnovi.............$1.00 Hiša Marije Pomočnice..........$1.00 Oospa Judit....................$1.00 Nina ..........................$1.00 Krpanova kobila................$2.00 Hlapec Jernej...................—.75 Zgodbe ........................$1.00 Za ¡križen . ..................$1.50 Ob zori .......................$1.50 Kurent.......................... .90 Hlapci..........................*1.00 Uporniki ‘Vojska -na daljnem vzhodu.......$2.40 Burska vojska ..................—.30 Avstrijski junaki ..............—.75 Znamenje Štirih ........—.30 Veliki trgovec .................—.60 General Lavdon .................—.30 Črni bratje ....................—.25 Andrej Hofer ...................—.20 Princ Evgen Savojski.............—.25 Viljem baron Tegetthoff..........—.30 V tujih službah ...............—.50 Na bojišču .................... —.40 Marjetica ......................—.50 V gorskem zakotju .............—.15 Ilijada . ..................... —.75 Krištof Kolumb ’............... —.25 ____V...............—.60 Kersnikovi spisi: Cyklamen, I. snopič.............$1.25 Agitator, II. snopič.,..........$1.25 Na žerinjah, III. snopič........$1.25 Lutrski ljudje, IV. snopič______$1.25 Rošljin in Verjanko, V. snopič. .$1.25 lara gospoda, VI. snopič........$1.25 Gospod Janez, VII. in VIII. sno- pič .. .$2.50 Rerite novice, IX. snopič ...$1.75 Kritika-Komentar XII zvez... ... .75 Trdinatovi spisi: Bahovi huzarji ...$1.5® Bajke in povesti, I. zvezek... ...$1.00 M .. II ...$1.00 H ,, HI ...$1.00 »» , „ rv. „ ... .. .—.80 M V ...$1.25 » » ,, ,, VI. zvez ...$1.25 Jurčičevi spisi: I. zvezek ...—.60 II. III. IV. . . .—.60 . . .—.60 .. .—.60 V. » * ...—.60 VI. VII. VIII. IX. X. XI. . . .—.60 ...—.60 .. .—.60 ...—.60 ...—.60 ...—.60 Springfield, 111. Cenjeno uredništvo: — Prosim, ponatisnite sledeče v cenj. listu Gla9 Svobode: Za ponesrečenega sobrata Martina Pekol, člana društva št. 36 v ¡Springfield. 111. so darovala sledeča družtva in posamezniki: Martin Zupan, član družtva št. 43 v Madrid, Iowa, $5.00. Člani družtva št. 4 v Black Diamond, Wash, so darovali skupno svoto $5,80. Člani družtva št. 16 v Clinton, Ind. $4.15. •Člani družtva št, 13 v Witt, Til. $3.-63. Člani družtva št. 12 v Sublet, Wyo. $14.30. Člani diružtva št. 39 v McGuire, Colo. $4.00. Člani družtva št. 26 v Collin-wood, O. $2.60. Člani družtva št. 1 v Chicago, Til. $3.25. Joe Hauptmann, član družtva št. 5 v Darragh, Pa. nabral $1.00. Člani družtva št. 10 v Moon Run, Pa. $4.05. Pri družtvu št. 36 v Oregon City. Ore. $2.10. Vsega skupaj sem prejel $58.65. ¡Prisrčna zahva'a vsem skupaj! Louis Pekol, tajnik dr. št. 36, S. S. P. Z. v Springfield, 111. Lisnica uredništva. J. G. v Lemont Furnace, Pa. Vašega dopisa ne moremo priobčiti. Bi se preveč drugim zamerili, ker, pisati o policajih, je vedno kočljivo. Mogoče bi še kdo mislil. da zagovarjamo polic, suro vost. Ljubo nam pa -bode, če se v kratkim oglasite s kakim, dopisom, v katerem naznanite tamoš-nje odnošaje in delavske razmere. Zdkavi! **■ Vsak slovenski delavec in napredno misleč človek bi moral brati “Glas Svobode” in se nanj naročiti. Sienkievviczovi spisi: Rodbina polaneških v 3 delih... .$5.00 Mali vitez v 3 delih.............$3.50 Potop I. in II. zvezek...........$3.20 Križarji v 4 delih...............$2.60 Za kruhom .......................—.15 Z ognjem in mečem, v 4 delih.. .$2.50 Brez dogme ......................$1.50 Stritarjevi spisi: Pod lipo ........................—.60 Jagode ..........................—.60 Lešniki ........................ —.60 Zimski večeri ...................—.60 Knezova knjižica: zvezek ......................—.40 ...........................—.40 1. II. VII. IX. X. XI. XII. XV. I. II. III. IV. v. .—.50 .—.40 .—.40 .—.40 .—.40 .—.75 Tavčarjeve zvezek ........ povesti: .............$1.35 .............$1.35 .............$1.35 .............$1.35 .............$1.35 Tolstojevi spisi: Rodbinska sreča ...............—.40 Ana Karanina ..................$3.20 Kazaki ........................—.80 Venec slov. povesti: III. zvezek ..................—.60 IV ...........................—.60 V ............................—.60 VI. „ ..................—.60 VII. „ ..................—.60 VIII............................—.60 IX............................—.60 Zabavna knjižnica: 13. zvezek ....................—.50 14 ............................ —.30 15 .............................—.60 16 .............................—.75 17. „ —.40 20. ...............,.........—.75 Knjižnica Nar. zal. v Celju: I. zvezek .....................—.40 II.............................$1.00 Razni drugi spisi in prevodi: Momenti .......................$1.50 Spomini........................$1.00 Iz naših krajev ...............$1.25 Obsojenci .....................$1.25 Igračke........................$1.00 Tilho in drugi .............. $1.00 Reformacija ...................—.50 Spolne bolezni ................—.25 Dodbra gospodinja..............$1.50 Primož Trubar................... 50c Dobra kuharica.................$3.00 Medvedji lov ...................—.50 Kapitan Žar ...................—.60 Na divjem zapadu ..............—.60 Dtungl ........................$1.00 Na rakovo nogo...................50c Srce...........................$1.00 Slovenski fantje ▼ Borni, $ »ves. po...........................—-.7$ Marica •••••••«••••••••••••« •“*.40 Spominski U«d .................—.*$ Zadnja kmečka vojska..........—.80 Odkritje Amerike ...............$1.00 Gozdovnik 2 zvez. skupaj........—.90 Materina Žrtev ...............—.50 Repoštev .......................—.20 Babica .........................—.60 Robinzon .......................—.60 Pripovesti o Petru velikem......—.80 Pod turškim jarmom..............—.20 Štiri povesti ..................—.20 Izdajavec ......................—.60 Križem sveta ...................—.30 Zlatarjevo zlato ...............$1.00 Miklova Zala ...................—.40 Zmaj iz Bozne...................—.50 Pri stricu .....................—.40 V delu je rešitev...............—.30 Knez črni Jurij ................—.20 Nikolaj Zrinjski ...............—.20 Na krivih potih..................—.40 Domači zdravnik ................—.60 Pravila dostojnosti ............—.20 Slovenski pravnik, vez..........$2.80 Občna zogodovina, skupaj 5 delov ....................,.....$7.50 Kitajci in Japonci..............—.60 Ročni sloven sko-angleški in an- gleško-stovensiki slovar .....—.60 Avstralija in nje otoki.........—.75 Razporoka.......................$1.00 Ponižani in razžaljeni..........$1.50 Luči ............................—.75 Ruska moderna ..................$2.00 Ben hur ....................... $2.25 Iz knjige življenja II. zvez....$1.50 Vaška kronika ..................—.85 Stepni kralj Lear ..............—.60 Straža . .......................$1.25 Islandski ribič ................—.60 Z viharja v zavetje ............$1.00 Reliefi ........................$1.00 Slučaji osode ..................—.75 Beračica .......................—-20 Mladost ........................—.40 Božična noč .....................—.40 Kirdžali ........................—.80 Pot za razpotjem................$1.50 Novele in črtice................$1.80 Pod spovednim pečatom 2 knjigi $2.30 Pred nevihto.....................—.30 Strahovalci dveh kron 2 zvez... .$1.00 Barvaste črepinje ..............—-30 Mož Simone .....................$1.00 Malo življenje...................—.50 Deteljica ......................—.30 Oče naš ........................—.75 Doktor Holman ..................—.25 Tartariniz Taraskona..............60c Trije mušketirji ...............$2.50 in Dvajset let pozneje..........$3.00 O te ženske ....................$1.00 Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00 ..............II..............$2.00 Dama s kamelijami...............$1.00 Preko morja ....................—.40 Korotan sike povesti ..........\—.60 Čez trnje do sreče...............—.60 V znamenju življenja............—.75 Bolgarija in Srbija..............—.75 Utrinki ........................$1.00 Dolina krvi.....................$2.10 Tolstoj in -njegovo poslanstvo...—.30 Veliki punt.......................—.80 V naravi ......................—.60 Zadnji rodbine Benalje...........—.75 Iz nižin življenja...............—.50 Blagor na vrtu cvetočih..........—.75 Dve noveli .....................—.50 Rdeči smeh .....................—-75 Mali lord .......................—.80 Kratka zgodovina..................50c Kako pišejo ženske..............$1.50 Navihanci.......................$1.25 Znanci...........i..............$1.00 Jari junaki .................. $1.25 Ljudska 'knjižnica 3. zvez.......—.30 Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj $1.50 Naš dom 8 zvezkov po.............—.25 Zločin In kazen skupaj 3 knjige $5.25 Zarnik I. zvezek.................—.50 Solnce In senca ................—.15 'Movek in pol. 1.25 Pesnitve, Aškerc.................$2.00 Stara Devica.......'.............. 30 Kacijanar........................ 70 Morski razbojnik.................$1.25 Lazarič Lindarski...................80 Kako sem se jaz likal...............60 Grča, igra .........................50 Quo Vadiš, vezan.................$2.75 Fra Diavolo.........................30 Pariški zlatar.....................25 Musolino........................... 35 Skrivnosti srca.....................60 Skrivnost najdenke................ ,30 Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih »amkah po en ali dva centa. Poštnina je pri vseh teh cenah te všteta.