m. itnDta.
i imm. i m*jl iimhi m.
-------------                                         ■-------------------------_.^—                                          _--------
fflLMl

.Sovcastt tfatod- vtffa po pmšm*
ćelo Icto sfcap4 aapc^     •   K 25r—  I ćelo teto aapr«j            .    .    K 30"—
£*u£ti    I       2    3-21 *M0 I   M ^**0 * "« •■* «*• i M mttec   ,       •    •  .   .   259 ' cdo t* otproj   ,  .  #  ,   K ©.-
Vpr«ian|efli gtad« las«r*fov s«  r»j priloži n odgovor dopisnica sli  faf^L Bprevmišti* (apo^t ****** !cw), Baafiova otttt *. S, t***to« *t.*4.
Insert« vctfejo:   pctecojtepa«   petM  vrati  za eoftzat  p«  20 vfe, s»   tfvrint
po li vtru, w triW»4 dl   ve&umt   pa 16 vin    Pwte ttt s*mM rat* & vta.
Fntafto vriti 30 vhl N veiffi i—erdiaii po fegovoru.
Uprav*SWu QJJ m po^i;^ nafofetae, reklamacija feteoi L 1 đ, to je KhntaistraflivM gtvarL
Na ptamcaa naroda brez iatedtrtme irpo*i*4ve naročolat li M ađA
na dom fali Uju;                            ▼ fgafnlibnt uf ijrmrin
cdo teto ttptej   .   .  •   •   K 2£—    cdo Icto a&pfqf   . ,   •  . K »Hi
pol  teta         m        •    .    •    •     »   «•—       f°*  ^         »        •   •   «**•    • ^P**
cetrt  ke4a      w        •    :   •   «    a    6^—       eetrt Sita       9        *f-^ '%&•    *    *Ni^
oi ukmc    .      J ; •  •   •   2*—     u mttee    „      Su i3$> .   raj
_______                              "               *
Dopisi naf ti fruikiiajo. totopifl st m mEs)ot Uw9šoišt9Qi ImOo*« vUca iL 5 fv iMtfHta tofojj) tfltfoa Mi Mb
Ie oradoo pralo.
Dunai,  10- oktobra.  (Kor. urad.) liradno se razglaša:
VZHODNO   BOJISCE. Fronta   proti   Romuniji.
Severovzfeodno od Cernahevice to zavmile na£e čete romanske napade. V obmejnem prostoru južno od fiatszega smo iz trgali sovražniku goro Negrolul Plen tz bitke pri Bra-ševu šteje do sedaj 1175 vjetih, 25 topov, med njlini 13 težkih, mnoso municijsklh voz tn orožja, 2 lokomotivi, nad 800 večjidel s provijamom obloženih žeieznBkih vozov in mnogo drugesa vojneija materijala. Poraženo II. romunsko armado zasledu-iemo v gorovje. Armada generala v. Arra je vrgla zadnje sovražne čete, ki so se ustavljale ler ravnokar dosega izhode v ravnino reke Csik In v kotlino Gy6rgyo.
Z ruske fronta je poročati samo o zavrnitvi sovražnih sunkov v po-ltrajlni pri Ludovi in o zavzetjii vaši Herbatov ob Narajovki s strani nemških 5et.
ITALIJANSKO    BOJIŠCE.
Ob orimorski fronti so prešli UaH^tni po osenidnerni moćni pripravi z artiljerijskim o^nieni in tni-naml včera! popoldne v odseku med Gradom pri Mirnu in Doberdobskim lezerom v splošni napad na naše po-zidfe na Kraški visoki planoti. B:l je časton dan za na^e se tam borece čete. Trajni ogenj jih ni mogel oma-jatL Z nezlomiiefio si!o so zavmile silni naskok z najtežiimi izgubami za sovražnika In brez izjeme obdržale svoje pozicije.
Bog ob fleiratalski fronti tra-iajo. V pokra^ni Lu?»ie ?e v jela ena na^ih patrulj 53 mož. Već močnrb talijanskih napadov na odsek Gardi-nal-Busa alta snio odb?H. Tud! med Sugansko dofino in doHno Adiže fe sovražnik mestoma ze!o delaven. Ob Pastibiiu se vrši večja bitka.
JUGO - VZHODNO   BOJlSČE.
V  Albaniji nobenih posebnih do-godkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer. fmL
DOGODK1    NA    MORJU.
V  noći od 8. na 9. t. m. je obložila    neka    naša mornarička flotilJa hldroplanov letalsko postajo in pri-stani^ke naprave v Val on! nspešno z bombamt. V oo^i od 9. na 10. t. m. je zelo uspe^no napnd!a neka na^a mor-nariška letalska flodija vojaške   objekte v Tržiča ter sovraž?K> letalsko postajo pri Gradežu. draga flotMja pa kolodvor hi Tojaske nanrave v San Giorgij« dl Noearo. Večkrat sta za-delf v polno.     Vsa letala so se s teh podvzetij kfiub sHnemu    obstreljeva-aju vrnfla nepoškodovana.
Brodo\rno poveljni.^tvo.

C. in kr. ministrstvo zunanjih zadev objavlja zbirko diplomatičnih aktov ^lede razmerja med Avstro-O.^rsko in Romunsko v Času od 22. julija 1914 do 27. avgusta 1916. Zbirka obsega 111 aktov.
Romunija se odte^ne zaveznlškl dolžnosti.
Dne 22. julija 1914. sporoči grof Berchtold poslaniku v Bukarešti, grofu Otokarju Czerninu, da naj za-upno naznani kralju in Bratianu sko-rajšnjo izročitev note Srbiji.
Dne 26. julija pravi grof Berchtold v brzojavki grofu Czerninu, da pričakuje od Romunije strogo ne-vtralnost in v slučaju agresivnega nastopa Rusije lojalno soxielovanje.
Dne 28. julija brzojavka poslanika v Bukarešti, da garantira kralj Karol nevtralnost v slučaju srbsko-avstro - ogrske vojske. Kralj pravi nadalje, da žal v slučaju nastopa Rusije ne smemo računati na vojaško podporo Romunije. Dostavlja, da sra nobena sila na svetu ne more prisiliti kedai. da bi zagrabil za orožje proti monarhiji.
Dne 6. avg:usta sporoči kralj ^rofu Czerninu sklep kronskega sveta, v katerem ni mog-el doseči izpol-nitve zavezniške dolžnosti. Enako soglasno pa se je pridružitev Rusiji kot nemogoča zavrnlla. Poslanik je mnenja, če bi oživila parola o razde-litvi monarhije instinkte proti nam. da bi se tuđi Romunska oglasila, v tem slučaju pa bi kralj Karol rajši odstopil, kakor se udeležil.
Ententa na delti.
Dne 23. avgusta sporoca grof Czernin, da delujejo Rusi z daleko-sežnimi obljubami in velikim terorizmom in delajo ministre osebno odgovorne za  protirusko politiko.
Dne 13. septembra. Grof Czernin poroča. da se je nod vtiskom vojnih doj^rKikov v Galiciji agitacija za dejansko udeležbo Romunske na strani entente zelo povečala.
Dne 22. septembra. Grof Czernin sporoči Bratianu o težkočah, ki se stavijo prevozu vojnega materijala v Turči.io. Enake zahteve se stavijo pozneje se večkrat.
Dne 23. septembra. Ker je kralj Karol težko bolan, ima grof Czernin razgovor s prestoIonasJednikom Ferdinandom.          Prestolonaslednik
pravi, da zahteva ves svet vojno proti nam. Nemogoče je bojevati se 7, Rusijo, vse drugo je mogoče. Na nripombo poslanika, da ve, da sta kralj in Drestolona^lednik nezmožna izdajstva, pravi prestolonaslednik. da bi bila to največia fcionija ter bi se zdel samemu sebi kot r>o»đ1e2.
30. septembra. Kralj Karol sporoči poslaniku pismeno, da upa doseći v prihodnjem kronskem svetu nevtralnostno izjavo. Kakor sporoča grof Czernin pozneje, se kronski svet vsled sporazuma strank sploh ne vrši. Zdi se, da je napetost pre-stana. Odpuščanje rezervistov v ve-likem obsegu.
9.  oktobra. Grof Czernin poroča o avdijenci pri kralju Karolu. Kralj se joka. Pravi, da ima samo Še eno željo: Da bi umri in storil konec.
10.  oktobra. Kralj umrL
2. decembra. Kakor poroČa grof Czernin se zdi, da se vsi merodajnl krogi zedinjajo na to, da posežejo zgodaj spomladi 1915 aktivno v vojno. Odvisno bo le od nadalnjih ope-racij ali nam bo padla Romunija v hrbet, ali se bo nenadno zavedla, da je njena častna dolžnost, da se bori bok ob boku ob naši strani.
Italljanski vzgled.
11.  maja 1915. Bratiaira pravi, da bo njegovo stališče, Če udari Italija, sila težavno.    Vemiar ima    poslanik vtisk, da se pričenja Romunija vsled naše velike zmage v Galiciji obotav-ljati.
23. inaja. Baron Burian pravi v brzojavki grofu Czerninu, dia se ne vdaja nobeni prevari, da je Romunija stopila že močno v stik z naŠimi sovražniki. treba pa je vedno iznova naglašati, da bi bile pridobitve Romunije na škodo monarhije prekarne in da je za Romunsko življenski po-goj, da je Rusija poražena, nasprot-no pa romunska pomoč xa triumi Rusije samomor.
*36. maja. Kralj pravi, da bo po-skusil vse, da ostane nevtralen, vla-darji pa ne morejo vedno storiti kar hočejo. Kralj meni, če bi bili poraženi, bi se nevihta obrnila direktno proti dinastiji.
10. jun i ja. Baron Burian grofu Czerninu. V Bukarešti je treba zo-pet opozoritl, da je v našem interesu odločiti Rusijo od Balkana z močno Romunijo, dočim ne bo Rusija trpala, da bi se med njo in Carigrad trajno vrinila romunska desetmilijonska država.
23. junija. Grof Czernin govori z Bratianom o akti\-ni kooperaciji Romunije z nami, opozarja na zopetno zavzetle Lvova in na naše nevzdrž-no prodiranje. Bratfanu pravi, da ne more vladati proti deželi in pravi, da bodo Rusi morda v 14 dnevjh zopet priče li z ofenzivo.
16. Julija. Brarianu je sporočil grofu Czerninu, da mu pod nobenfm DOgojem ni mogoče dovoliU prevoza municije v Turčijo.
28. avgusta. Grof Czcrntt poroča, da    iziavljafo    kralj    Ferdinand,
Bratianu ui aotranii mim^ter soglasn no. da bo eventualna ofeoava proti Srbiji provzrotaJa sicer veliko raz-* burjenje v Rotnttmii. ricer pa ac ba
imela nobenih poeleefic.
Romunske čete na naših nejah.
Dne 10. septembra je imei grof Czernin zelo resen razgovor z Bratim anom, ki je izjavi^ da ]e treba pox slati na mejo cetam ojačenja, da od-« govori na enake korake Avstro-Ogr-ske in na našo zatvoritev meje. Bra-« tianu je zagotovil, da nirna nobene pogodbe z entento, ki bi mu nalagaJa dolžnost nas napasti; prepričan je, da ne nameravamo ničesar proti Romu-* niji, upoštevati pa mora raa4)ur}eni6( javnega mnenja, kl pričakote ođ nai napada.
Dne 11. soptem^ra pooblasč^ baron Burfan poslanika* đa izjavi romunskemu mlnlstrskemu prc<lseđ^ niku, da nikakor ne namerarama Romunije napasti.Zatvoriter nwjc s<| je odredila tnđi ob švicarski roefi in izvzcm& nekaj ločk tuđi ob oemćSćl meji.
Dne 14. septembra fo btt grol Czernin v enourni avdil«ncl pri kr«N Iju* ki ga je kančno pooblasiđ poro* čati, da bo izdal, če prekiičemo xa-tvoritev mejt, ukaz, da se detol u makne jo. Ker je izvađd takof p« avdijenci, da je zatvorit*v mele ptMh klicana, sporoči to kralja.
V     razgovoru     17.    s«p*e«nbra( ostane Bratianu kljub kraljevi 6bQo-* bi pri tem, da je mogoče Crte umak-« niti Sele v kakih 14 dn^h, 6e&. dn Je vsern Romunotn pred    očfyri    usoda Belgije in da mora dati deželi prepri-čanje, da čuva nad njeno vamostjo.
Vsled naraščanja sribanja za mon bilizacijo obišče grd Czernin Brati-ana, da mu sporoči. da bi nas mobi-' lizacija v Romani prisilDa zahtovat! pofasnil. Razgovor se vt$i predno gre Bratianu viranlstrski svet. Drngaj brzojavka poroča, da i« mfnfstrskl svet sklenil. za enkrat opusttfl nova vojaške korake.
V  brzojavki 25. septembra grofa Czemimi   odobrava   baron   Bnriari popolnovia »agias   njegovih    besed. Spofnni nai Brattaaa, da k> rmeia vri* družilev R^muHije ^o^tkilm  drža^ vam namen postavi Rvsiit mo^soč-no oviro za prodtranfe v Sr^dnjo Kvh rorx> in na Balkan. Ker se cdo Bol-garska sedaj oi>n>Sča o4 strahu pred Moskoviti. na] W naSta Rocranska še prav posebno eaergfio, da   stoiri  nai pot. ki ji Jo pretfpisttfe 2godoTtoa. ia-{eres in pamet.
Groceda ruska krvazga.
Dne 3. novenbra iraročt barom Burian. ker ie dabllo armadno po-« veljniStvo poro«la o rsskft koneen-
LISTEK.
Moj dopust
(Pismo iz dnevnika grdč. E. O. s Kanaiskega Vrha.)
V. R
O r a d c c, 8. maja 1916. Predraga! Nedavno si me prosila, naj Ti pUem kaj zanknivega lx tnofega življenja. Vadi pa, to življenje je tako enoUčno to monotono, da bi Te prav malo zanimala ta prozaična vsakdanjost Pač nekaj f Jntri ?retn na desetdnevni dopust. Huraj-^a! Veš, itotnik od ženijtkega itaba, moj poveljnik, )• zlata 4nšaf Davi Uo setn ravno vrtfl piaoteetec   po
nacrtu, da izračunam kubaturo za nasip med nekimi profili pri stavbi državne ceste v Dravski dolini, je vstopil v pisarno. Potreplje me po rami, pa mi pomežikne z levim oče-som: »Jutri lahko odidete na deset-devni dopust!« Pomisli Dušica, brez vseh moledovanj in prošenj pri raportu de*et dni zlate svobode po doi-^ih mesdcih teea dganske^a vagabund i ran ja.«
O, pozdravljen moj !epi dom tam na zeienem Pohorju! Tale kapa — pa lovski klobuk, Urie revolver — pa lovsk* dvocevtai, strelikJ Jarek — pa Ruska koča pri Sv. Arenu — oj kaka velika razlika! Kako bo gledali moja mamica. Veš, mofa mati Je priprosta ženska, ampak njeno srce ]e pfemeftHo! OladUa hi bolala me bo bafeer 4e4ft».     Jw pa se oafea
dobrih žgancev, ki si mi jih Ti, Dra- ) gica, tam doli na Kanalskem toliko-krat s polento nadotnestila — pa jo kar vrežem v naše zelene gozde. In če bom ustrelil kakega »črnega pi-peka« (divjega petelina), dam ga na-gačiti, da bo nama nekoć krasil tihi domek.
Pripravu sem si že kovčeg. Vanj sem zdeval vse lepe. pa grenke spo-mine s fronte. Med njhni so Tvoja tepa. Idealna pisma s posušenim! d-klamčki, ki si mi jih po$i!Jaia v Sveto, ttsto umazano gnezdo nad Bata-mi, — košček granate imam, ki se mi je pred nosom zarila v zemljo, pa mi dala pošteno brco, potem Imam »cat-Ifico za nosni tobak, darovano ođ krčmarice »pri Oštirčku« Tvoje sestre ffoepe Trancke. Tale Ikattfica ni ie 2>ck) dragMcaa. DoW sem lo
pa tako-le: Na binkoštni ponedeljek je bilo. Dobili smo povelje, odkuriti na Vrh. Nad Ročinjem in Marijinein Celju onstran Soče so rudečkasti kolobarčki dima v zraku naznanjali prve laske šrapnele. Trije smo biM. Inženir Ronai, pl. Tamasz, pa Jaz. Dasiravno oba fanatična Madžara, smo se vendar prav dobro razumeO. Cesta s trga proti gradu je bila na voelu zaprta. Železje, kamenje, žica, trMnovje, vse je bilo tam nagrma-deno. Krenffi smo skozi Oštlrčkovo klet, pa ga ie pri «ro<spe| Francld po-šteno »Inctadl«. Imela ie isvrstno crnino. Pravili smo: saj ga pijemo ttak za prohod v posmrtno SMjenJe. — Naenkrat sera tztaknll na poBcJ zavofCek tofcaka sa njuhanje, pa to te ikattjica Francka mi Je po profaH tefvvmfci kar ebeje. te tate UtaUkm
se me drži v resnid kakor berača uš. Skaptdir, rožnjveaec. vse lepe spo-mine dobre mamice sem nehje izgu-bil, škatTjica pa, Id sem ]o nosih — vseh šest mesecev, ko sem se klali! tam doh* — vedno pri sebi, mi je ostala. Pa nam Je tuđi vsetn trem dobro sfufila s svolo aromatično vse-bino, ko nam \t pnman]kovak> đru^ gega tobaka. Sedaj Jo ponesem db-mov, pa si Jo šaranim na Časfemn mestu, —
Ostani mf dofcra in *žr#vw! Ze danes Ti P^^ prisrfine vtoumakt pozdrvve TtoJ V. —
Doifttslu H»voo ko som sf y\ mrik*mleMprt nto zaaap: »Pan sve pa in^ft RAe9 W*e...« je vsfo-* pl Tofalt iB np fftiMeeel M^efc" * • • §0 ■na |iwi pwwi w^ eemrac v 9w«F*
iidiiiJfiil liidllllil piliuliill.
Beroiki, 10. oktobra. (Kor. ur.) VVoJtfov urad poroča:
Veliki glavni stan:
ZAPADNO   BOJISCE.
Fronta   generalfeldmar-
šala     prestolonasleinika
Ruprehta Bavarskega.
Tuđ] včeraj je sovražnik pred vsem v većernih in noćnih ura!i moćne?ie napadni na veliki ho?ni fronti med Ancro in Sommo. Vsi napadi so ostali hrezespešni. Posku-šeiri * franeoski napadi vzhodno od VennandoviHersa so biil preprečeiii. Fronta   nemškega    prest o-
lonaslednika. Na    obeh straneh Mose živahni artiljerijski bo*? in boji z metali- mfn.
VZHODNO  BOJI?CE.
Fronta         generalfeldmar-šala princa   Leopolda   Ba-
* k e g a.
Pri koloniji Ostrov (ob Stohodu, severozapadno od Luc!ca) snio vrgli Ruse Iz eksponirane pozicfie ter za-vrnUi protisunke. Zapadno od Lučka itobenesa infanterijskesra defovania. Nemški oddelki so s prav m^ibnimi lastnimi izgnibami zavoievali vas flerbatov (zapadno od Narajovke) vjeli 4 častr»?ke In 200 raož ter vple-nili neka] strojnih pušk.
Armadna fronta   generala
kavalerije    nadvojvode
Karla.
V Karpati!] so se ponesrecll? ruski    protinapadi pred našimi dne 8. oktobra zavzetinii pc»zicijami. Bojišče na Sedmograškem.
Ob vzhodni fronti je «lo povsod naprej. Izhod iz gorovja Hargitta in Barolv" v ^ornjo in dolnio dolino Alu-te }e izsilien. Na obeh straneh Bra-šera prcHiirn»o zmo<xovite čete tik za poraženim? Romuni. Doslei te bilo ir% tridnevne bitke nrl Brasevu nripelia-nih: 1175 vjetih, 2^ tooov. med njimi 13 tezklh. mnogo municijsklh voz in orožia: poleg teza smo vple-nili: 2 lokomotivi in nad 800 deloma z živiH obloženih va^onov. G!asom so^la^afočih noročtl vseh čet ie utr-pel sovražnik zelo težke krvave iz-jTJbe. Zapadno od prelaze Vulkan srno zavzeli obmeino goro Ne^rolui.
Armadna skupina general-
feldmaršala   von   Mačke n-
s e n a.
Položaj ie neizpremenjen. MAKFDONSKO ROUSĆE.
Sovražnik je nadaljeval svoje napade na holearske ćete v loku Črr?e (vzhodno od železn«ce Bitoljk Ffonna). Pri Skoči viru ie dose^el matfme uspehe. Sicer smo ga povsod za v rnlli.
Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff.
diran x;

253. ttev.
?----------------------------------------------
tra&lah čet ofc romanski meH, grofa fczerninu* da naj Bratlana prijatelj* jđco vpra^a, kaj bi storila Romunska fcapram poskusu Rusije izsiliti si prehod skoči Rorrmaflo. Brzojavka grofa Czernlna dan najo sporoča, da knu je Đratianu zagotovil, da preho-da ruskih cet ne bo tipeU da pa nu> sli. da Rusi tega resao ne boco po-tknsliL
Brzojavka barona Buiiana z đne &\ nrarca 1916 se bavi tuđi z varala-'njem, o katerem se je vršil razgovor Mt novembra. Grof Czemm na] bi v imenu ministrstva prijateljsko, a z naglasom z&hteval od kralja, da naj l^amunita nenradocna §čiti svojo ne-^ntralnost tndi ob ruski meji s če tajni, kakor to stori že na svojih dru-feih mejah. Grot Czerain je bil zato dne 10, marca zopet v daljši avdijen-jci pri kralju, ki je iziavil. da je ne-kipravičena bofazen, da bi mogli Rosi predreti skozi Rormmijo, ter dosta-vilf da Rusi vedo, da bi Romuni stre-Jjalt, če bi oni to poskusili. Grof Czernin dostavlja k svojemu poroči-!u o avdijenci, da o tem ne dvomi, toevarnost pa leži v neenergični apa~ [tifi in slabi volji Bratiana, storiti ^energične obrairbne korake, ter v anarhičnih razmerah v deželi in ar~ madi.
Dobre  kupčlje RocnunKe.
12. maja- Bratianu Je v razgovoru razlagal grofu Czerninu, da sma-£ra skcrajšen mir na pođlagi statusa <nio za verojeten, Romunija pa bo i^esela, da ni posegla v vojno. Uni-cujoče more biti poraženi ena skn* jDma drž-av v dobi, ki ie še daleČ pred parni in tako more Romunija, ki bi doigoletne vojne niti ne prenesla. jysekakor še čakati in gledati. iMeđ-lern pa dela Romunija dobre kupčaje. feratjanu je namira val, da smatra Imičenje monarhiie za možno uniče-nje Rusfje pa za nemožno in vsled tega trajao posest Sedmosrraške za mogočo, Besarabije pa za nemogočrr. Grof Czernin pa je opozarjal na arv'ezo In pa na to, da Je naš poraz Izključen. Kooperacija z nami po izvojevani zmagi pa je nekaj utopič-toega.
Dne 26. maja Je izrazil kralj na-pram grofu Czeminu svoje občudo-vanje nad naso ofenzivo v Italiji, re-kel pa je, da je aktivna kooperacija « nami seda] izključena.
Posieđfce ruske ofenzive.
Dne 10. junila javlja v odsotr.o-Bti grofa Czernina. ki se Je poda! na Dunaj, poslanik rj. Wodianer, da po-yrroćajo petrogradska poročila o uspehu ruske ofenzive rajzbnrjenje.
Dne 12. Juni ja javlja isto generalni konzul von Felner iz Galaca: inisofilsko agitacijo je ojačila vest o prihodu malega oddelka ruskih Cet, i> katerem je poročal poslanik Wo-dlaner dan poprej.
Dne 17. jurila je zahtevaJ grof Czernin, da se nal nekaj ukrene proti obnovitvi poskusenega prehoda. Bratianu je v razgovoru priznal, da je bil ruski nastop rnorđa poskusni balon, al! je Romunija za intervencijo že zrela. Obljubil je, da bo ponovne poskuse z vsemi sredstvi prepre-čil. Kralj, ki je sprejel grofa Czemi-fia v privatni avdJjenci, je izjavil, da pričakuje, da se bo ruska ofenziva gkoraj ustavila.
Neko poročilo grofa Czernina z <Ine 19. jtmija pravi m. dr.: Kar se da napraviti, da zadržim gospoda Bratiana, to bom napravil. Diplomatično 'delo more trfSasne korake Romuntje odložiti in zadržati, prepreci ti pa tih v zađnii instanci ne more; fakta, ki ;jih ustvarjaio topovi, so mnogo stt-nejša kot diplomatični triki. ntfm pri-stoja zadnja beseda in fakta hodo odločevala.
Romunija se pogaia.
V poročilu z dne 25. junija pravi grof Czernin po avdijenc! pri kralj«:
Prepričao s^tn, 4m m RoqpuMl li pnrvT tntmmhmo PO&* i totoolo b dt boda n^d^ODc nn>w mn ustvarilc }m Mko tartufa? Mavscttbb
Dne 31 )nita k grof Camki lm* vtdd te to BraiUiiovi pmiriifi pri pogajanjlb 9 «uanlo o*ka4» M*Ud-oji; ^piošaa otawtvm Mt«ot# taanh sovito njMkltDO prodiranje Ku*or, krttje brbU proti Bolgariji, pri«naii|e S^dmo^raik^ Banata m Đukovto«, romioi^ka vofoa aapov^d ko mooar-bili ne pa Netn&jt, dobava naintobe ib artiij«ri>e. Oroć CMrnin pravi da bo krittćao ^ia4H ^ede Bratlanovih nan>«nov na^ial nekako v dragi po-kATci avgu&U »cv-oda čc bo po voja-9kctn poU&SUi issiodakk, da ie Udai-^tvo i^pgo^e. Dne 30. Huu^a ie grotf Ceerntn to svoio napovad ponovi ni fcj-akei na p^KUa^i oovaga razgovora z Bratianotn oitDaoie, da Bratiann od tebruba vogne še ni kdar ai nianjkaio Uko malo do *>pu^utve nevuaiiiiAtu kakor dedai. Bratianu ie poudarjal. cki se biiia vojna svoieiim koncu in je trcttl, da >e ^lovdiki materijal e#n-trainih driav iscrpan* om e*uente in z^asd Ri»i}e pa neiscrpniv.
7. juiiia. Kakor je gTof Czerntc ir^^edai, so dale enteotine države ro-muiiftki vladi vedeti, da se četvaro-rv^eaa pri sklepana rairn ne bo bri-srala aa Rotnuoijo, ako ne intervenira sadaj.
Dne 18. liilija spor oca baroci Đu-riiHi eTroib C&^rniau. da prićajo *a-nesljh'a znamenja, da se Bratianu fforet po«aja z entento o pogojih in-fervencije. Morda je priporoćati po-skus, da ^ kralja zopet opozori na »loraloo niz koto očite verolomnosti. Isti dan je poslaJ baron Burian vale-pociamku princu Mohonlohe v Btrli-mx prepad situvaollc da zaupno ki-formira driavnaca kamderia.
KraH airaa autoritete.
Dne 27. julija poroča grof Caor* nin, da je v avdijend pri kraiju govori! kakor mu je bilo narocano. Kralj )e doi&l. da kna iste nazore kakor njagov stnc pa manj avtoritete. RekeJ }« nadalje, da se hoće Bratiana iKtelsšiti eventualne razdeiitve monarhije, ne |e pa povaročiti. Dne 29. poroča grot G»ernni v dm^ić o razgovoru, z Bratianotn dne ^6. }o-H)a. Poslanik )c Bratiarm rokal. da ima vtis, da ft ta pogovor eden iz-mdd zadniili in da natančno ve, da se ; Bratiann pogaja z entento m razbur- 1 ja romunsko iavno mnenje. Bratianu Je odffovon1, da v trenutku ne misli na roioo, on da hoće biti Ie »raven, kadar bo naš poraz i tak neizbefen. Grof Crcrnin poroča, da stremi s s\*ottm dotovanjem za tem Bratiana prepričati, da bodo poetavliene, če nas Romunija izda na SedmograSko nemgke čete in da ga bo napadlo v hrbtu pol milijooa Bolgrarov.
Dne 5. a%rgusta je brzoiavil generalni kon«ii von F e 11 n e r iz Oa->aca, da, kakor je čul. po«eb«n uka2 aa mobilizacijo sploh ni bil izdan, ker te RomuniU ciejansko že priprav-I>ena.
Baron Burian te sporočil 7. avj^usta poslanika princu Hohan-loheju, da morda vderejo Rusi z moČTiejšimi silami v Romunijo m da oborr>ieni rorminski odpor proti temu nafstnpj mog-oče samo takrat, ako bi Bratiamj ve^. da bi na rusko kr-^enfe c«temf}a odgovorili z lednakim k'^rak-om. Baron Burian bi smatra! ostrneoo tzjavo v tetn snrislu, katern o^ij bi podai Ce«rnfn Bratianu, za TMnesrno. trxlt s«no sporaztmmo z nern&cD vlado. Nem^kega poslanika v Bukare^ti se primerno instruira kakor poroča H-->h©nk>be.
Bratianu   zahteva  koncesije.
Dne 8. avgima je portal grof Czernin, da mu te refcel Bratianu tekofn dai>ie^a pogovora, da bi mu »TK»£li s ^jritorijaJno ponudbo v bukovim jeko pomagati, da s«    obdrži
in rumenkast kot vosek pri svečarju. (Vojak je stol, pa me gledal debeto. Ti in stotnik in peket in vsi hudičt. MislH sem si, rekel nisem ni^esar. Ha-ha, zato je stotnfk tako čudno mežikal z levim očesom!
Ko Je vojak po mačje zapustil ^obo, bi bil pripravljeni kovčeg naj-rajse vrgel skozi okno na u Meo — prvemu mesčanu po<f noge. Ampak kam pa pridemo brez pokorŠčine? Z mojega »dopusta« se že Se oglasim. Pozdravljena!
Bx>san$kt Brod,
10. maja 1916.
Dušica zlata! Sinoči, ko so an-geii začeU kukati % zlatimi ocrni na zemijico, sem se vozil mimo Maribora. Slov. Bistrice, Celja. V mojem kupeju je sedel rdećeličen, Židov, vo-faic, kl }e potoval z nekkn internira* nim Srbom v Belgnui- Zid se Je vso pot smejal, pa žvekal, da &e mu do-pade, ker je vojska. Od početka da je že nastavljen v neki botaiŠnid. da dobro je in pije, pa okoH se vozi. Ke-sal sam se, da nteetn seoMU «}0Pt
nik. Tefnu čJoveku bi bil kar dal tišti »A«, ki se ga strabepetci tako zeio boje, —
Spal sem v Zidanem mostu na postaju in danes jutro, ko sem se vo-zM mimo Brežic in Krškcga^ je soln-ce dvi#alo sive meglin© z lepeza Po-savja. — Potem )e ropotalo, žvlžs^a-lo in drčak> ves božji dan doli do Slavonske^a Broda. Tam sem pre-stopil v drugi vlak in »Čez četrt are sem že dospel v Bosanski Brod, kjer Ti v turSk« »kafani« tele vrstice pi-§em. Nekaj karakteristiČnega sem zapaz^fl v Broda. Vsakm voštana im pri pragu vdeJano konjsko podkev. Mislim, to pomeni, da naj prinese do-51ec srečo v hišo. V kafani strežejo samo moškl Mohamedanke tem vt-del Ie na cesti. Pa Ie tište so bile % pajčolanom zakrile. Ali Je bilm katara lepa?... Ne, ne, ne bo| se, nkera mislH te^a? — SedaJ jrrcm. da al po-iščem Jcžiičc v kapelu. Voefl se bon vso noć, O da bi bfl vsaj v sanjali pri Tebi! V te* žeU Te prisrta> po-****** ta poU^U? Tvnl V. —
wwrwwKn&^ m ^a |a ia imwwm^ ot* kfiao odkkMtt, loOko Imt |a, pobmI loatrane aiteocm terooa Đaiiana, koftter t praortoM*. dabi Rniil Ja isnNte iako BO0Mitt(x pontle na bi Ma ▼aMM fMOttffia. ako bi m smatrala at poraieoa. Baron Đartea Je braolafrfl grota Caemloa dnMd dam, da odgovarja ajefovemu stau-šču, da ee zavroe vaak Đratianov fav aVevalal poekus stvarno odločno, pa v Jako prijazni obllkL Dne 10. Je po-dal baro« Đuriofi poslaniku taforma-dte, da raspravlja Romunljs a Rusljo o sklep« vojaAke konvencHie in z cd-tentnfcnl drživvaini o vsloc)u ▼ vojno; svacnaum o tem, ali je romanski pređpoffoi ofenriva te Soluna, najbrže Ie ni dosežea. Mi ne smemo pri Bratianu vabudifi vtiska, da m>-shmo, da te njegova odločitev že storjeML (Irci Czernin )e sllial 1U Ja Bratianu z entento, s kat ero je na-^taia napeioct, ni ničesar sklcnii. Dne 11 je »poroćil kraljevo Izjavo, da upa, da prebije seđanfro krizo. Po-roćfla o velikih ▼pokllcih so tu, vpo-klicani se oprefnljajo naiveč ponoći in Ote se na skrivnem postavljalo na v*ojno Manje.
Dne 12. av?ysta |e br«o>avil barom Burian gtede na n*ko 1. avjfusta mciano n»\odi)o. zađ#vajo£e v var-sivo konzulatnih arhivov, da bi bilo priporr>člirvo, odposlati najvažnejši doi ti^nih poetičnih aktov neopažeoo na Pimaj potom kurir)«v Isti dan je ukanU minitter poslaniku, da na| n^Kr»or\ kraMa s potrebno previd-r>o6tk>, da se Bratianu v pogajanjih % •rter^o vedno boij zardeta in da bi de utecrril nerreklfcnn vioviti. predno bi kraUa trtfrrrmiral. One 22. avgnsU i« uka^ai mlnister poaijmfku. naj v iako reenem, pa ?> Pntnunijo 5e ved-no piijazn«n tonu, opozori, da Ro-munijm puičci rusko meio nezavaro-rino, na njuši m na bolgrariki me|i pa vtŠ\ fnte«n»l\'rte \roine priprave.
Zahrhtnoet krafla ta Bratiana.
V »mrslu teh navodil fe govoiii grof C2^min ?f3. trgusta s kraljem in mu dal razameti, da sicer hoćemo prijateljski odnošajev, da pa nada-^"ftn*« mrminskih rojnfh prtprav katigorićno »ahteva % nafte    strani.
da flamsmeoio ouajmm sranme» KraU Je odfovort oa *n* oblCaJeo nelaMa nada. ftefcel K da oo se ne *3Tvsiaasfa po ■oreUtnfti Brati* ••orth dofovorlk mšaH pa, da aje-govm amada t* bo hotela aetavttf prebttia Raeov. On da apa aa Majo-reeca, o katerein sicer. čepraT 90 o&-slolkarv prebhralsrva ttoCe vojne, ni prepričan, da bo mogel dobiti v par* Lamenta reCino. JatrlloJI dan da prV neee, ako kronski ^vet sidene oe-vtralnost, raroroieiije. Ponočfl je ime! grof Ccemia dolg pogovor z Đratianom, ki je najo<fločne)4e ieja-viL da oo boce, mors ta oetans ne-vtralen; JutrHnJi kronski svet dokaže, da govori reenico. Kronski svet da je »kUcAfl proti njegovi votji. Br»-tianu ie namjgnil, da ga Majoreicu hoče irpodriniti. On je ponovno ix}a-vH, da Romunija vstopi v vojno samo takrat, ako bo napadana, kateri namen prisoja Bolgarom najodloč-nejie. Predzadnji kos zbirke je dne 27. avgusta ob rričetrt na devet xve-Cer v c. tn kr. zunanjem ministrstvu oddana vojna nspoved.
Romunlh se Je ▼dala ruskemu ultl-mata.
Zadn)? kos je brroiavka, katero r>of!1ja gro* Hadik, poslanik v Stock-hohrru, na proinjo skozi Švedsko po-tujoće^a grofa Ćrerpina. 23. septembra na barona Buriajid. Brzojavka tporoča, da Je Rusija 24 avgusta v Bnkareiti stavils ultimatum in po eni stmni podala dalefrostžne obljube (Sedmograška. Banat, Bukovina, najbrže rudi 6>onavske izliv<^), po dnigi strani pa zagrozda b vhodom ion 000 mož. Kronski svet te pjsta-vi1 kralj pred falt accompii. Že v času, ko se Ie 9?M kronski svet, je bflo noslartištvo vojalko .-^koljeno. »Bratianu mi je da\« tako pravi brzojavka. »Ie malo pred kronskim svotom svt>Jo ča^tno besedo. da ostane nevtraJen in Je v zadnjem trenot-ku kralla poatavii v ospr©d)e, ako bi ne lio nrav. Nedvomno, da bi bil Srospod Bratfanu rajSI 5« počakal nekaj časa. Slučaj, ki s«m ga vidd na-prej^ ćz bo ententa nonadno Osilila akdja, je bil nastopfl.«
jastrupljone z bacili, kl rajlirjsjo na-leaUive boiecnL Med ubitimi da se nahaia tuđi neki amerikanski držav-
UtUL
Romanski parlament
Glasom poroci] iz Bukarelte se bo romanski parlament nemudoma sestaJ ki kratkema sasedanju. Bra-ttaa bo tsedn^e ovorii z nagovorom.
Internirani Rotnunov. V odgovor na Interniranje več-Mra števiki Nemcev v Romuniji je sporočilt nemika vlada romanski vladi, da bo rudi ona internirala v Nemćiji živeće Rotnune tako dolgo, da bodo Romuni one pustili iz dežele. Interniranje na NemSketn se že vrši.
DROBNC   VESTI   IZ   ROMUNUR
Romunska vlada je konfiscirala 150.000 ton komte, določene v Nem-čtjo, ter jo bo razdelfla med kmečko prebivalstva
Kongres ruskih in romunskih že-lezniških strokovnjakov ]e sklenil pogodbo, ki nas olajla blagovni promet med obema državama in avede enostavnejši prometni sistem.
Zetnlji§ča bolgarskih vrtnarjev, ki so bili nastanjeni na Romunskem, so bila konfiscirana m razdeljena ro-munskim zadrugam.
Pri zrakoplovskem napadu na Bukarešto sta bila ubita ravnatelj v notranjem ministrstvu Georgesku in dvorni slikar Romani, urednik Usta »Epoca« pa je bil teiko ranjen.
01) Donavi in v DoM.
BOLGARSKO URADNO POROClLO.
10. oktobra- Ob romunski fronti vlada ob Donavi in v Do-brudži mir. Ob obali Črnega morja Je obstreljevalo 5 ruskih vojnih ladfl pristani§če Piniago. Visine ob Ta-tladža Keju je sovraino brodovje tuđi obstreljevalo.
Rusko uradno porobilo. 8. oktobra,      V Dobrudži Je
položaj neizpremenjen.
VeUkl knez Nikola) v RontonOL
Lyonsko ča«opisjc poroča, da poveljuje veliki knez Nikola] v od-seku Ruščuk-Crnavoda. Dotiavska fronia je prepuičena Romunom.
Evakuacija ob DonavL Curin, 10. oktobra. Iz BukareSte poroča.io:  Vlada Je odredila evakuacijo neposredno ogroženih okrajen ob Donavi.______________________
Bitka za Bitolj.
Potožaj na makedonski fronti vzbuja v ententnih državah najve^o pozornost. »Corriere dela serac Javlja iz Pariza: Z največjo. napetost jo zasleduje traneoska javnost dogodke pri Bitolju. Nespametno pa bi bilo misliti, da bo makedonsko glavno mesto prav kmalu osvojeno; ni nam-reč izključeno. da se pred Bitoljem razvije dolgrotrajni pozicijski boj. Na fronti od Prespanskega jezera do višin severno Ostrovskega Jezera stoje v boju franeoske, ruske in srb-ske čete, v centru se borijo Italiiant Angleži in Francozi, na vzhodnem krilu ob Strumi se nahajalo izključno Ie Angleži. V Epiru izkrcani Itaiijani bodo najbrž udarili na Korlco.
BOLGARSKO URADNO POROClLO.
10. oktobra. Makedonska fronta. Med Prespanskim Jezerom in Crno živahno topovsko de-lovanje. Na fronti koiena Crne smo s svojim topovskim ognjem in rae-stoma tuđi s protinapadom zavmili vse sovražne napade. V dolini Mo-glenice slaboten topovski ogenj. Na obeh straneh Vardarla vlada mir. Ob vznožju Belašice planine slabo-ten topovski ogenj. Na fronti Strumc boji patrulj. Ob Egejski obali živahno križarsko delovahje.
Francosko uradno poročllo.
9.   oktobra,    Orilentska
I a r m a d a. Vzhodno od Stnime se Je vršilo samo nekaj bojev med angle-škimi četami in oddeiki zadnjih čet bolgarske vojske, ki se umika proti železnici. PotrJuje se. da so imeli Bolgari v zadnjih bojih v tei pokra-
Ijlni velike izgube. Na eni sami točki smo nalli med bojefn nad 1500 mrt-vfh sovralnikov. Med Vardariem in crno so srbake ^Sete v gorati pokrajini pri Dobrempolju napredovale ter vjele kakih 100 moi. Na levem bre-g^i čme so srbske čete po ljutem boju Bolgare iznova porazile. Vas Skoživir »o Srbi zavzeli. Kljub silnim protinapadotn sovražnik ni mogel krala vzeti nazaj. Vrgli so sa 1 km proti severu. 200 vjetnikov ie osUlo v rokah naSih zaveznlkov. BolJ proti zapadu med Dobroventom in Bro-dym so Srbi nadalje prekoračili Crno. Đoigafl to se p«^if«ni Da s*v*c
Romunska armada na umiku.
V ioku okrog Odšovc se vrše boji. Na te4 fronti so naie čete £avr-nile močan sovraini napad na Crna-he\ice, kraj na levem bregu reke Crne na pol pota med Donavo ni Me-hadijo. Južno od Hatszega so nale čete zavieie goro Negrolui ob meji. Na vzhodu Je naša armada prekoračila gorovje ter prodira v dolino Alu-te. S©daj po veliki zmajri pri Braševu so prišli tuđi ententni krogi do spo-znanja, da je položaj Romunije zelo kritičen. Vsa romunska Južna armada izvzemši prvo armado pri Orlovi se te morala umakniti ter stoji oni del, ki je bil pri BraSevu poražen se-daj v prelazih Torcsvar - T6m5s in Bod*a severno od crte Ploesci - Bu-%en. Po dosedanjih poročilih o vjetih in o plenu je izgubil ta del roenun-ske vojske nekako eno tretjino svote sile. Vse kaže, da bo največji del Sedmograike v kratkem očišćen so-vražnika, saj se na severu bližajo naše čete že crti Kezdi Vasarhely-Czik?zer#da - Gyergry6 Sz.   Miklos.
»Temps« izve direktno iz Buka-re^te, da )e romunski general Zottu zanovedal umikanje na ćeli fronti od Osove do Predeeda. Samo ItiH gorske prelaze hoče držati za vsako ce-Titf. da prepreci sovražno invazijo na Rom.un^ko. Napadalni nacrt romun-skega armadne^a vrodstva |e hil na-pačen. Romuni so slepo prodirali, te-fkoče transporta pa so vedno nara-šćale, K temu 9O prihaJaJi porazi ob donavski fronti, ki so preprečili vsako nadaljno ofenzivo. Scdaj mora Romunija z^pet izljubiti svoje drago prido-bijene uspehe. »Cclair« pravi, da ogorčenje ontetite nad svojeglav nostjo Ronj unske narasla.
Anđelka očttanja Rotnunlfl.
Angleški listi priznavale da }c Hla Romunija hudo tepena. »Daily News« piSejo: Romnni bodo kmalu spoznali, kako usodno Je podrejati vojaike interese političnim dljem. Kat naj Domeni ffobeedanlc, da so Roirami ponosni, da Jtm Ie NemCIla postavila svota naJboUle generale nasproti? Ali so morda Roimral po-nosnU da so bili poraženi? Dejstvo, da jim stoJlU nasproti falkenhavn In Mackensen na] bi marveC Romunt podučilo, da Jfli hoče Nemčija skoral pobiti na tla. Vse štfrf romanske ar-made, ki to vdrie na Sedmoffraiko, se amikaio domov. S tem Ie Sedmo-sralka sa enkrat zopet Izdubljena. Romani na] ledal tvoit voiaike In poJitidie pocrefke popravijo t tem. da ikopiip i Riti naatopijo t Do MntitL IflBJite oflofiHa vođa
Romunije, kakor tuđi usoda niskih aspiracii na Carigrad in nacrta odrezati Nemčik) s crto BukarešU - Solun.
Frasooskl predlogi.
Zeneva, 10. oktobra. ^Temps♦ raspravlja o nujni razbremenitvi Romunije, ki se nahaja v nevamosti, da bo zaduiena. Treba bo Bolgare nai-knitejie prijeti, da odpoiljejo dei svojih čet s levcrne fronte na jug. V ta namen priporoča »Temps«, da naj bi ententa izkrcala močne čete v Dedeagaču. ki bi udarile v smeri na Odrin. istočasno nai bi se navalilo na Kavalo.
Romunlla kliče na pomoć.
Kopenhagen, 10. oktobra. Romunska vlada je poslala v glavna mesta četverozveznih držav posebne odposlance, ki imalo seboi lastnoroč-na pisma kralja Ferdinanda. Romunija kliče entento na pomoč, ker ji STrozi pogin z dveh strani. V Londonu, Petrogradu, Parizu tn Rima se vršijo živahna posvetovanja, kako pomagati Rotminom.
Francosk! general ia Romane.
»Echo de Pariš« namigava, da so poslali romunskemu armadnem« vodstvu na pomoč nekega franco-skega generala, ki bo v kratkem vse teravnal.
Roauioske izgube.
Petrogradski listi prinaiaio. in-terviv s Take Jonescom, ki se Je pri-toževal nad velikim številom ranjen-cev. Dasiravno traja vojna sele malo časa, so bolnišnice pretiapolnjene. Romunske izgube so eelo velike, ker se Nemci. zlasti pa Bavarci ljuto bo-Jnjejo. Nemci so vrgli vtllke »kupine proti romunski fronti hi idi se, da nameravajo Romune uničiti. Poiofa) v Rotnuntfl }e sedaj relo resen.
Zepf>ella nad Bukare$to.
Preko Stockholma: Zadnji napad Zeroelina na BakarcSIp Je bfl posebno silen. Zeppelin n prtplul opolđne in bombardira! centralno skladilče voiaike oblasti. Na cettah Je Izbmhnila panika, ker se Ifudje nišo ravnali po policijskih predpisih. »Dimlneata« porivl)a na maičeva-njc proti Bolgarskl
Rotnmsal proteet rađl irapador  oa Đnknreftta.
Kopenhagen 10. oktobra. Romanska vlada Je izročila zavezni-kom in ncvtralcem protest proti napadom ocmSkih Zeppellnov na Btt-fcarrita fiA te ao nemila   boub*
288. Hev.
,AOV>Wiq HAUOU*,   Me 11. tkfefcr, <»**
Stran 3.
od Broda. Na našem levem krtim m> dospele francotke in ruske čete pred novo bolgarsko obrambno crto, ki gre od Kenalov do Prespanskega jezera.
Amdeško stradao poroSte.
& oktobra. Na fronti pri Solunu navadno obstreljevazije. Na fronti ob Stmml smo našteli pred svofimi crtam] 1500 padlih sovraž-nikov. Naše čete na konjih so prodrle do crte KakaraSka - Salmak - Hr> monđos ter zadele ob malo odpora. Bolj proti severu smo zasedli vaši Cavdarmaii, Osmauli in rUznatar.
Vojna z Rusijo.
RUSKO   UR4DNO    POROClLO.
S. oktobra. Poročati ni n*-česar pometnbncgsL
Kove! In Ltov.
Iz Petrocrada poročajo: Ruski vojaški strokovnjalri soclaiajo v sodbi. da sta centralni državi zado-sti moćni, da drži ta mesti Kovel in Lvov pod vsakhn pocojem tuđi na-sproti novi moročni ofenzivi
lintPii si! 73 ImiIpIip Ita
LUdlSil ililll &il UiUilllbijC Hl UJU.
Osern dni je trajal najgroznejŠi itah'janski artiljerijski ogenj, osem dni so ljuto delovaJi metalci min, na-to Se le je presodi! vojskovodja d' Aosta, da je artiljerijska priprava končana, nastopi naj infanteriia. Vojni poroćevaici pravijo. da je itaJijan-ska infanterija na raznih frontnih de-lih že opetovano poskusila naskoci-ti. aii povsodi jo je zadržala že naša ertiljerija, sedaj pa je navalila velika itaiijanska masa ođ Mirnskega Grada do Doberdobskega jezera in se tagnala proti našim pozicijam. Naše urađno poročik) pravi, da so tam se boreče čete odbile z nezkmiijeno močio sovražni na val. Nastopila }e torej tuđi naša infanterija in tako je naša infanterija in artiljerija pognala sovražnika proč od naše crte, izja-lovil se je vdfkanski i talijanski juriš, kar z veseljem navdaja vsake-ga, kdor čuje o tem nadčloveskem borenju in kar vsakegra napaja s strmenjem nad močjo braniteljev. Osem dni so obsipali Italijani naše hranitelje z najhujšim ognjem. Vojni poročevalci pravijo, da so na primer neki dan od zore do poldneva crto poldrugega kilometra obsuli s 1500 granatami, na drugem frontnem ćelu so obmetali eno štetni jo tekom dveh ur z 2000 streli. In vendar so branitelji vztrajali, občudovanja in najvišjega priznanja je vredna ta vztrajnost, ko pa je sovitežnik y masi naskočil, so mu pokazali branitelji, da so tu fn da branijo Kraška tla, čez katera hoče sovražnik vdre-ti v Trst.
V    vojaškem    razmotri vanju  k včerajŠnierrru  poročilu  čitamo:
Italijanski haval v masah na naše pozicije med Vjpavsko dolino in Doberdobskim jezerom, pred kate-rim se je izvršila artiljerijska priprava, dolgra in silno intenzivna, ka-koršne &e ni bilo na temu bojišču, se je izjalovi! prvi dan infanterfj-ske bitke brez pridržka in z najtež-jimi izgrubami za sovražnika, LJrad-no poročilo proslavlja to zmagro za časten dan za naše tam boreče se Čete. Tuđi to pot gre za posest Ko-menske planote, za prebitje v smeri na Kostanjevico. Za sedaj so nasko-čili samo sevemi del visoke planete, ki je bfl rudi v sedmi soški bitki nozorisče razlju čenega borenja; proti južnemu odseku med Dober-dobom in morjem se sunek najbrže Sele vrši. Nad tri tedne so rabili Italijani za pripravo za osmo soško bitko; močno zmanjšane čete so bile zopet popolnjene, deloma z mošt-vom onih čet, ki so bile poslane po šesti soški bitki domov, da se reta-blirajo. Torej moramo sodi ti. da so-vrafnik napada z enako silo ka kor sredi septembra; tafcrat je šestav-Ijalo (T Aostovo armado 20 infante-rijskih brigad, 15 berzaljerskih ba-taJjonov in ena kavaleriiska divizija, skupno 175.000 mož.
ITALI.M^KO  ITRADNO POROCTLO.
8. oktobra. Na našo novo pozicijo na masivu Busa Alta (Vanoi-
| Cimone) je podvzel so/minik v no-či na 7. ponovne napade, katere je podpir^Io Ij^to bombardiranje. Bil je, kakor je nio^el konstatirati naš opa-j zovalec, vsakokrat vržen nazaj s te-I žkimi izfi^ibami. Silno artiljerijsko delovanje sovražnika na Colbriconu, dolina Travig^iolo, v zoni Col di Lana, gorenja Cordevolska dolina^ in na Punti del Forame, srorenja dolina Boite, na katero >e naša artiljerija odgovorila z enako Ijutostjo. V Zilj-ski dolini so razpršili naši težki kalibri močno sovražno kolono, ki je koraknla iz Mavtna v Belo. Na jufcj-ski fronti artiljerijsko detovanje, ne-kediko močnejše na Krasu. V odgovor na sovražno obstreHevanje Tr-žiča so vrgle naše baterije nekaj granat na vojaška taborišča pri Komnu. V mam'ših praskah smo vjeli okoli 30 mož. Naša artiljerija je obstreljeva-la bežeča letala, kf so vrerla nekaj bomb na kraje Asiatfo, Gal lio in Fon-zaso, ne da bi napravila kako škodo. 8. oktobra. Naša ofenziva v pusti in gorati pokrajini med Avisi-jem in Vanoitom bele^i nov sijajen uspeh. Ob izviru Vanoita so naši al-pini včeraj zajurišali vražen vrh Ma-noka (2456 m) in masiv Busa Alta. Sovražna trdno okopana posadka se je srdito branila in je bila večinoma uničerta. 20 preživelih, med njimi poveljrjik tej?a odseka. je bilo vietih. Na pohočjih malena Ra^unta (gorenja dolina Boite) so no^kusil! maniši so\Tazni oddelki, da bi iznenadili n-»_ še izpostavljene pozicije. Pustilo se j!m Je, da so se prihližali na kratko distanco, nato so bili obsuti z renad-nim ognjem iz strojnih pušk in iz pušle V dolini Travignolo tuđi včeraj neprestano o^enj sovražne artiljerije, kateri pa ni mo^el preprečiti, da smo svoie pozicije izdatno olačili. Na ostali fronti navadna art'ljeriiska podfetfa. Na Gorico je padio nekaj teških granat, kf so po?kodova!e razna posk>pja m eno italijansko vojno bolnišnico.
Cađorna o na«ih napadih na Krasu.
Vojni poročevs'ec izvaja v opisu osme bitke na G.>riškem. da Ca~ doma grovori povodom a rt?! jer i j^ke bitke na Kraću o napadih z naše strani. To mora osupniti. Čemu ta neresnična trćltev. ko se ni zeranil za napad niti eden naš?h oddelkov v kraških poziciiah. Cadoma paČ ni-ma dosti upanja na prebitje naSih kraških pozicij. zato ie že nanrej hotel poksz3ti. kako so trde in sooro-čil je. da avstrijski ođdeHci ćelo na-padajo Ttalijane. ko se ti orinravfjajo na ogromno novo bitk >. Po končani ofenzivi na ira!»ian*ki strani ne bo manjkalo praznih  izjrovorov.
Italffa zahteva Smfrno ?n Konfo.
»Corriere della sera« priohčuje čjanek senatorja Franchjttija. ki niše, da se morajo priznati zahteve Italije jfledc vilajetov Smirne in Ko-nie. Znani p!iMic?st Piazza se pridružuje Franchettijju.
Bitka ob Sommi.
FRANCOSKO   URADNO POROClLO.
9. oktobra popoldne. Se-verno od Somme je bila noč mirna. Južno od Somme medsebojno ob-streljevanje z artiljerijo. V okolici Royeja so Nemci zelo živahno ob-strelievali franeoske pozidje pri Carmy sur Matzu. Francoska artiljerija je enako CKteovarJalt. Z osta-lesa dela fronte .ni poro*«ti niGesar.
9. oktobra zveče r. Ob Sommi trajno đcloraitje nafie artiljc-nje. ziasti žirahen orenj v oćgovor |v pokrajini ju^o*ajH>dno od Bar-!euxa, Belloya m DeMfecoiHta. Do--^!dne smo zavmili v bojn z roČni-r^i grranatami sovražni napad te na-Prej moJočeja defa roxda Salnt Pierre Vaast vvkoćno od Rancourta. I*aIo poMMie mm> s $n#m ogntem
strojnih pušk razpršili sovražni iz-vidni oddelek. ki je prodrl iz gozda sererovzhodno od BoHchavesnesa. Z estaHh deiev. froate ni poročati ni-česar.
Belgijsko liradno poročilo.
9. oktobra. V pokrajini Het-sas je namerUa bel«njska artiljerija aspeien unlćvratai o%eaj na »orraž* ne obnmOme naprave Z ostalih de-kyv fronte mi poroCati algi—r.
ANOLCSKO URADNO POROClLa
9. oktobra dopoldn*. Na-pr>4tvali smo ter pripravili posto-j»ke rxbv*mo od Le Sarma sa Bntte de Wariencourt.
9. oktobra Dopolđoo. So-verao od okopa »otolf« mo prtdo- ! bfi] tal« prlcadcjaft sovraMkv Vcžkt i
J00 moi. ttapešao moo   vdrii v w-
vražne jarke Wno od Arrasa. So-vražnik je vdrl jugovzhodao od Son-chesa v vdrtino. ki jo je napravila granata, mi pa smo ga takoi s težlri-rai izgubuni vrgii ven.
9. oktobrazvečer. Na raznih toćkah severno od Ancre smo ospešno aporabljaii z uapehom plin. Sovražno odgovarjanje je bilo sia-botno. Našku patmljam se je posrećilo vdreti v njegove jarke in vjeti nekaj sovrajnikov. V okolici Neu-villa. Saint Vaasta in Loosa smo izvršili mnogo izvidnih pohodov. V vseh slačajev smo vdrli v sovražne jarke, prizadejali sovražniku izgube na mrtvih ter vjrh več mož. Tii Sto-jifcva strojnih pu^k smo razdejali. V sovražnih jarkih smo napravili mnogo škode.
LetalsSc? napad na Stuttgart.
Stutt^art, 10. oktobra. (Kor. ur.) Pravočasno najavljeno je prispelo sinoci dvakrat ob S45 in ob °'22 neko sovražno letalo nad Stuttgart. Vrglo je nekaj bomb, ki pa nišo za-dele niti ljudi, niti poslopij.
Reims in Verdun.
Tz Curiha poročajo: Reims fn Verdun stojita zopet v silnem osrnju nemških topov.
AnfirlHa In nevtraJnc držare.
Krulanjski »Ekstrabladeu izve iz dobre^a vira, da an?leška ntta, ki je imela za posledico ustavitev šved-ske^a izvoza, ni bila poslana samo Švedski, marveč da je to cirkularna nota. ki je bila naibrže poslana vsem nevtralnim državam. Sedaj se po-svetufeio ra?ne vlade o tej noti.
Homati.fe ns Grškem.
Novi gršLi kabinet.
Profesor atenske univerze L a m b r o s, ki ni nikdar nastopal aktivno v političnem življenju, je se-stavil novo grrško ministrstvo, kate-rega značaj je, kakor vse kaže, čisto posloven. Novi ministrski predsed-nik je 65 let star, njegovi odnošaji napram kralju so zaupni. napram Venizelosu in ententi korektni. — O novem kabinetu se noroča:
Atene, 10. oktobra. (Kor. urad.) Reuter. Kabinet bo jutri zaprisežen. Za notranjega ministra ]e imenovan Thesos. zunanie zadeve prevzame Zalosastas, general Drakos ;e imenovan za vojnega ministra, admiral Damianos ostane mornari-ški minister.
Prov5zoriČna   vlada  ▼  Solunu.
Pariz, 10. oktobra. (Kor. urad.) »Agrence Havas« poroča iz Soluna: Semkaj so prispeli člani provizorič-ne vlade.
Larabros posredovalec med kraljem in Ven?zeIosofiL
Berlin. 10. oktobra. Pariško časopis/s imenovanja profesoria Lam-brosa za min. predsednika ne spre-jema neprijazno. Lamhros je dosedaj posredovani med kraljem, katerega učitelj je bil, in Venizelosom.
Krali Konstantin veruje v nemško premoć.
Atene. 8. oktobra. (Kor. urad.) Voditelj grske delavske stranke D r a k u I o s je bil pri kralju, kate-rerru |e dcial, da zasleduie opasno politiko, ki era lahko konečno spravi ob nrestol. Kralj je od^rovoril: Ako poeine dežela. ni nič na tem ležeče. kaj «e zendi s rrestolnm. Kralj je dal rarumeti. da je vedno veruje v vojaško premoč Nemčiie in da bi nemška invazija pomenila konecV'rSke.
Revolta v Krškt armadl.
Pariz, 10. oktobra. (Kor. urad.) »Temps« poroča iz Aten. da je Ka-valeriisk'* ro!k iz Larise, ki se je pri-druž?! solunskemu gibanju, odsel v Solun.
Preklicanl pozfvL
Zeneva^ 9. oktobra. (Kor. urad.) Francoski listi poročajo Iz Aten: Vpoklfc letnika 1916 pod orožje je bil odložen.
Grškl cHjakl v Švici za vofoa
Bern, 10. oktobra- Orškl dljaki. kj Stndirajo na švicarskih visokih šofah, so sklicali zborovanje v Neuf-chatel ter so poslali kralju Konstan-tinu brzojavko, ki ?a pozivi)^ da naj se postavi na čelo svoje svoje arma-de ter zvest ideJaJom helentzma osvobodf (tomortno soTražne bol-garske biTazlje. Drv^o bnotarko so poslali dljaki provlzorični vladi.
RMMmkl kaoral ▼ Pttrl hi om(to>
aaaaaaaaf  V   Ša^aaaaaaaaaM     aaavflaaaat A   a^^MaV    BaVaa^aaaaaaaaaa^
a^^^*"^    *    %^^B**aaaa^aal     PW aj^a^^aal   ■ aaaiaai     apBPa^paVBvaa<VP»
Atasa, 10. oktobra. (Kor. nrad.) Affenca Havas: Romonski konzaJ v Patrl )a Ml prOet radi aplonaia ta odradan na neko franeotka iMfia Matroaolft v Solanu Aqaataiicetis |e fel Ml affVat radi MoaaJav
Zeief liulrin lodnonka vojna ?
Najnovelie vesti o doffodJdb na morju pričalo, da so nemSki podmorski čoini razvjH zopet ihrahnej-še deJovanjei Kaaror znana zahteva velik del nemške javnosti, ka ima danes rudi že morda večino nemške-ga parlamenta za seboj, obnovitev pooštrene podmorske vojne, ki je v prvi vrsti naperjena proti Angliji. Z ozirom na grozeči konflikt z Zdru-ženimi državami je Neamčija dne 5. maja pooštreno pođmorsko vojno ustavila in obljubila, da njeni podmorski Čolni v bodoče ne bodo torpedirali nobene trgovske ladje, ne da bi jo popreje posvarili in resili njene potnfke in posadko. Do sedaj §e ni nobene vesti, da bi biia Nem-čija to srojo obljubo, ki je bila povrh §e pogojna, z besedami ali deja-njt desavufrala, Pač pa S3 se pojavili nem^ki podmorski čolni ob sami ameriškf obali fn so v vodah, po ka-terih so dosedaj nerooteno olavale z nmerišklm vojnim materijalom na-tovorjena ladje v eatentna pristani-šča, zaČeli izvrševatl svo} nevarni Dosel. Naravno je, da je to napravilo na Amerikance naivečj? vtls tn da izrahlja ententa te dosrodke, da na-^čtiva Ameriko proti Vemčifi. 2e pri-hajajo noročila o »mučnem vtisu« v arnenšk'h kro^ih in izkftučeno ni. da se razvije nova afera med Zniženimi državami in Nemčfjo. Zato zaslu-žijo do^odki na morju največjo pozornost vse javnosti.
NEMŠKI  PODMORSKI  COLNI PRED   AMERFSKO   OBALO.
»Le Jouraa!« izve iz Washing-tona, da je bil prihod neinškega pod-morskej^a čolna »U 53« za vso Ame-riko senzacija. Amerika ve sedaj, da je njeno brodovje v slučaju vojne z Nemčijo v Iastnih vodah ogroženo. Vožnja »U 53« je re>no svarilo Nem-čije in v sedanjem trenotku. ko se vrši razgovor o vojni podmorskih čolnov, zelo vaien simptom,
V Boston je dospela brezžična brzojavka angleške^a parnika »VVestpoint«, ki poroča. da je bil par-nik napaden 40° in 25' severne širine in 69° zapadne dolžine od podmor-skega člona. Glasom privatne brzojavke je bil »\Yestpointt torpediran in se potaplja. Posadka je šla v čol-ne. Točka, kjer je bil napad izvršen, leži ob navadni transa ti antski po ti.
Ko'oni'a, 10. oktobra (K. b.) »K6\n. 2tff.« javlja iz VVaschingtona 8. t. m. Do danes o polnoči je bilo potopljenih že šest angleških ladij, pri5ed§ih iz Kanadskih pristanišČ. Brezžični pozivi na pomoč prihajajo ves dan. 17 amerikanskih razdiralnih čolnov je  šio  na  pomoč.
London, 10. oktobra. (K. b.) Reu-terjev biro javlja iz Novega Yorka, da so reSeni moStvo in potniki šestih, včeraj potopljenih ladij, ne pa moštvo parnikar»Kingstown«. Amerikanski raz-diralci, ki vozijo rešeno moštvo enega parnika, morda »Kinpstowna«, so na potu v Novi York in Boston. O »King-stownu* ni nič znano. V registru ladij ni  tega  imena.
V soboto zvečer je podmorski podmorski 53 odšel od tu in srečal amerikanski parnik »Kanado«, ki ga je ustavil in po pregledu njegovih papirjev zopet pustil naprej. Ob 6. uri je srečal parnik »Strathdene« in ga torpediral, ko je bilo moštvo prestoptlo v čolne. Parnik »Westpoint« je bil torpediran ob 11. uri 45 minut. Na vrsto je prišel potem parnik »Stefano« ob 4. uri 30 min. Na parniku je bilo več potnikov, med njimi mnogo Ame-rikancev. Sodi se, da je bila ladja prej posvarjena, predno je bila torpedirana, ker so vsi, ki so bili na krovu, zapustili ladjo in so bili po razdiralcu odpeljani. Parnik »Stefano« je bil včeraj Še na površju, a sodi se, da je resno poškodovan. Parnik »Kingstown« je bil torpediran ob 6. zvečer, potem parnika »Blomensdisk« in »Christian Knudsen.« Vest o teh napadih se je hitro razširila. Mnogo parni kov, pripravljenih za odhod iz raznih pristanišČ, se ni odpeljalo. Mnoge ladje so bile brezzičnim potom posvarjene, lapustile so teritorijalne vode in navadno morsko pot
Aaftterdam, 10. oktobra. (K. u.) Glasom porodila neke** Mcajiuiega lista poročaio iz Amsterdam*, da je dobila proffa HoUand - Amerika od svote pisaroe v AmerfU iporoillo, da jc bil panrik »BkMOMrs^c« po-iopUeo.
Aasteria«, 10. oktobra« (K. h.) Msti prmaiaio brsofavno poročilo, da ie dobflo raTnateUstvo proffc HoOand - Amerika iz Ncnrega Jorka poročflo, da Je vsa poeadka »Đlom-mertdijka« reiena in doepeta v Novi Jortc Parnik Je Wl ob pol a sv»-Cer torpediran tri mitte od Nantu-ckeda.   Vrednoet    namii    >B*em-
• Američke skrbi.
Amsterdam, 10. oktobra. (K. u.) Reuter poroča ez NVashingtona, da so ametiške oblasti priznale vsaki izmed bojojočih se skupin. da sma nastopati s po«Lnorskxmi čakii ćo-kler se drže za to veljavnih med^ narodnih doloćb, da so pa mnenja, da rnoreio doTeati napadi podmorskih čolnov pri NaBtacketu vendar do raznih težkoč. OViasti se berje, da more spraviti sosedsrvo fJotilja podmorskih čoinov bUzu američkih voda v tek rasna zelo komplicirana: vprašanja nevtraJnosti in da bi lah^ ko nastale resne difereoce, če store podmorski Čoini svo|© drfo tako bli^ zu ameriške ebali, da bi njih rmstop imel kolikor toMko značaj    blokade.
London, 9. oktebra (K. b.) Glasom Reuterjevega urada javl)aje»Daily Telegraph« iz Waschingt#na: V raz-merju med Nemčijo in med Združe-nimi državami je vsled torpedlranj v blizini amerikanskoga obrežja prišel nov opasen element, ker so se an-gleSke križarke na mmjno prošnjo Združenih držav umaknile \z Mižine amerikanskih voda. >Timćs« poročajo iz Nevvporta, da si je pedmerski čoln 53 preskrbel pep«Ien zapisek priha-jajočih in odhajajočih ladij in §el potem  takoj  na delo.
London, 10 oktobra (K. b) Reu-terjev biro javlja iz Nevena Yorka: Nekaj jutrajnih listov se je takoj oglasilo proti blokadi am«riškega bro-dovja po nemških podmorskih  čolnHi.
Obraniba amerBke obalf.
Washiogton, 9. oktobra, (K. u.) Momariški cddelek je priče! s jpri-pravami za patmljiranje ameriScfh1 vojnih ladij ob obali, da v slučaju potrebe posbrbe za to, da podmorski! čolni ne kršijo nevtraJnosti Zeđinje^ nih držav.
Neraški cesar WJfemiu.
London, 11. oktobra (K. b.) Reuter javlja: 9. i m. Nemški poslanik grof Bernstorff je bil danes pri pre-zidentu Wilsonu in mu je izročil pismo nemškega cesarja. To pismo je odgovor na Wilsonovo pisanje o amerikanski pomoči prebivalstvu na Poljskem. Pred sprejemom grofa Bern-storffa je Wilson zaštopnikom Čašo-pisja izjavil, da bo zahtevaJ, naj Nemčija popolnoma izpolni svoje Ameriki dane obljube. Rekel je, da nima pravice dvomiti, da Nemčija stori, kar je obljubila. Čuje ie, da je VVilson vznemirjen zaradi operacfj podmorskih čolnov v obližju arneri-kanskega obrežja in da hoče na to opozoritt  nemškega  poslanika.
London, 9. oktobra (K. b.) Reuter Po obisku nemškega poslanika pri prezidentu VVilsonu je bilo povedano, da se ni govorilo o m\rut da pa je Wilson omenii včerajšnje napade podmorskih čolnov na atlantskem obrežj'j. Nemški poslanik je Wilsonu izjavil, da nima nikakih informacJj iz Nemčije, a gotovo je, da bo Nemčfja izpolnila gotove, že dane obljube.
Neresnične   vesti   o korespoodend med  cesarjem  vnjemm fn  WSso-
BOCL
V Ameriki so bile razširjcne go-vorice. da ima berlinski amarikanskf veleposlanik Gerard, ki se nahaja na potu v Wasbington seboj lastnoroč-no pismo cesarja Vrtjema, Id apeHrar na Ameriko, dg naj posredu}« njir-Te govorice se označirjejo v Bertfnu kot prazne izmišljotine.
Amerika fat voloa.
Iz Haaga poredalo: Predsedniic Wilson je 6. t. m. v nekem ffovom \J Omahi izjavti, da |e Amerika ravna tako, kakor vsak narod na svetu pripravljena se bojevati, tođa le za pravično in važno stvar. W!lsoo pra-« vX da so korenkie evTOpftbega spora še skrite in stvar spora 5e ni cio-ločena. če hoćemo uporatbiti svojo silo, hoče aarod vede^i, za kaj. Sila Amerike ne bo stopila, v bfij samo za posestne pravice afl samo tl narodne častihlepnosti. KooeOno )e i«rekrf predsednik željo, da bi svet spoenat, da so Zedmlene driave prferavfietraf izrabiti svofe sffe za vnuttiianle Trrfra med človeštvom.
Iz Bena paroflajo: Norveški parnik > Ti mj kn te bđ ^tptOrmu 24 n»ž Je reAmđL An^dM pgnA! »Išle of Hastings« )t bfl to^M^irat. AmiaflM pan* »Lontam« se Jo p+toptl. AflgMUrlMttf pa* >Ma^ pws« jc W p^iopVsB.
»MorgMMatot« poroto: Ust »Pianiorken AmUtid**4c* poreča, da so tr#e ncmšio pttaerslđ čolni V soboto obe*H&*v%M brasitdno po-stafo o* Mimi u arirt »tali ter zMI ea UmAor. Tei gtttf je *fr ubHfh.
Stran 4.
PLOVIO NAHO^,  «a 1L oktobra Itl*.
233. Stev.
Iranooska Iadfc »Fraternite«. priha-Jajoča tz Fecampa, torpedirana. Par-ni »Basseindse« Je bH napadco od đvefa podmorskih Čolnov in ob$tre-Ijevan, mogei pa je zbežati. »Petit Parisien« poroča iz Lorienta: Fran-coski pamik »BlaveU (1110 ton) Je bB torpediran. Preživeli so došli y Lorient. Paieg »Blaveia« je potopž beki nemski podmorski 5oln v istih |Ypdah parmk »Irma« (844 ton) m tri tJrage pamike, kakor tudi angleški dboroženi parnik »Verdun« (4295 •ton). Posađka posiednjega parnika je večinoma poginfla. \z La Rochelle poroča isti list potopitev premogov-nega parnfka »Cap Nazagon«. Po-sađka je rešna.
Razne politične vc-ti.
=Avstrijske stranke In obno-^ftev parlamentarnega  življenja.   Z
rezolucijo, ki so jo izroeile vse tri skupine gosposke zbornice min. predsedniku (glej »SL N.« št. 231.) ie stopilo vp rašan je obnovitve par-lamentarnega življenja v Avstriji v aktualni stadij. Iz rezolucije gospo-ske zbornice pa je razvidno, da ne gre toliko za zopetno sklicanje dr-iavnega zbora samega, koiikor za zasedanje d e 1 e g a c i j, ki ste ie liekaka ocfbora dimajskega in bu-dimpeštanskega parlamenta. Češki člani gosposke zbornice so pri tem še zahtevaii, da moraio biti k dele-gačnemu zasedanju pozvani in pri-pnščeni vsi delegati z vsemi jim po ustavi pritikajočimi pravicami. Stranke državnega zbora ne zavze-majo jeđnotnega stališča. Za sklica-nje parlamenta pa tudi za sklicanje iđelegacij brez zaseđanja državnega zbora so Poljaki in Rusini. Brezpo-gojno za sklicanje državnega zbora se ogreva del nemškecra National-verbanda, nemški kršćanski socijalci stavio nekatere pogoje. nemski ra-jđikalci so »iz višjih narodnih ozirov« proti zasedenili državnega zbora. O stališču čeških strank pišejo »Narodni Listy«: Češke stranke se sicer oficijalno še nišo izjavile, toća ni dvomiti, da bi se kar najbolj energično zastavile za obnovitev parlamentarizma, ako bi bila uveljavljena svoboda govorov in predlogov, ako bi vsi i z v o 1 j e n i poslanci mogli jzasesti svoja mesta in bi bilo upali na plodno in mirno parlamentartK) deiovanje. Tada ka] bi imel narod od parlamenta, ako bi bilo ćclovamz poslancev že v naprej omejerio z raznimi garancijskimi dogovori m bi se dal zastopnikom ljudstva z novrm naredbenim potom uvedenim poslovnikom nagobčnik? Kaj bi bil jav-'nosti parlament brez svobodne tri-jbune? Zato bo pač boljše, akovo-lilciin stranke počakajo. da se razmere razjasnijo in omogo-člio obnovitev zdravega, svobockie-ga in silnega parlamentarnega življenja. Češki socijalni demokrati so se izrekli na konferenci v Pragi 7. oktobra proti sklicanfu de!es:acij brez predhodnega zasedanja državnega zbora, češki klerika!ci so za sklicanje parlameta in deleeacij. Stallšče slovenskih in hrvatskih narodnih poslancev pač ne more biti drugačne. kakor je stališče, ki ga zavzemaio češke narodne stranke. Iz vsega tega pa je razvidno, da od konferenee načelnikov strank, ki se sestanejo 23. oktobra na Dunaju, ni pričako-vati nobenega positivnesa rezultata.
= Madžari in vprašanle Srednie Evrope. Pred meseci tako živahno gibanje za gospodarsko enotnost centralnih držav je precej potihnilo. Ideja »Srednje Evropec, kakor je krsti] to gibanje Friderik Naumann je naletela namreč na Jako tehtne po-misleke in kompetentni državni fak-toni se za njo nlso mogli okreti. Oštri njeni nasprotniki so bili od vse-ga začetka Madžari, ki so odklonili ideio zlasti s svojega ožiega narod-jao - gospodarskega staliiča. Budim-peštansko sociiološko društvo je priredilo o vprašanju »Sre<lnje Evjo-pe« spomladi ćelo \Tsto diskusijskih ye£erov, katerih so se udeleževaji najodličnel&i madžarski krogi. Te diskusije so sedaj izšle v posebnem te-danju glasila Huszadsk Szaszad (XX. Stoletje) ter so tako vsakomur pri-stopne. Stalisče govomikov je po ivečini odklanjajoče, pa tuđi oni. M Ideje principijelno ne pdklanjajo, za-stopalo stallšče »<Ja nflrđo noče im-perijalistične ali militaristične Sred-nfe Evrope, seveda pa na dmp strani tuđ! ne madžarske politike s **™h no obramtmo carino, da nlkdo »o^e ekonomsko ali kulturno rrtarkgo Srednje Evrope vn ne g«rm»ntea<4|t pa tudi madžarizadln ne; f»dl se ne more proglaSati nemškt kuJturt ko* nafvečic, na drugi strani oa t»dl fr*n-coske ali an?r!e?5Ve ne; £re<ln}a Evropa ne Tnore biti nnbewetwi n^»fr«C-§! cflj, kakor b? ne bila ■afvečfe a<a« Nekateri govornik^ kl Naonutmiare kfe* iilin mi i i rilu   ffflrtrtm m
vcmfartA, da se Srtdote Bvrop« ne d* prtic oiiTotTorltUtoiier ne bo rt-
tovorom iwmilr>ga ilitaiimpi knctala, ki ie onučH AngUlo Eot SiaTntn 9ovraintlL| Neroaj^ opck zaiia »TrmĐklvter Zts* v obUrncm cfauiki n^niko tovoost. da n* se tm-<i g\edc Kwiie ne vdaja nikaJtim Ito-ziiaoL Del nccn&kaga dasopKja $e tmcK dokazjKi, da bo Rutija po vojni zopet poHaU prijaieUica Ncmčijc, ^asti ako I Neančija pamacra, da dobi protcp k s\robodnenM mortn. Pn-blicistu ki razpravljak) o tcj možno> sti, se postavljalo na stmliSčc, da Je treba Rusom pq mirovnih pogaja-njih pofnagati. da dobe ixhod na svo-bodoo mc^rje v Perzi)skeni zalivu. Na ta aećin bi se razbilo tuđi nisko ansđetto priiateJjstvo. Kaj k reaine^-ga na tsh aacrtih? Glavni vojni cilj Rusije ie ros pristop k svobodnemn morju. Tr»da ali bi Mm Perzijski za-liv v tem oziru r« z^cioščai? Uudje, ki so na Netr»skem aaravnost navdo-šeni za načrt: daimo Rusom Perzijski za!ir in razbili bodanko antentG, ne v©do niti povedati. kai naj bi Rusi ddaU na obalah Indijskega oceana. Zakai hoće Rus^a k valikamn morjn? Ker jo v to silijo o^onini gospodarski interesi. Težišče ruskt države se nahaja v Evropi in gospodarsko težišče evfopejske Rusije gre vedno bolj proti jugu. Carigrad i n Dardanele to sta nepromak-ljiva cilja ruske politike že stoletja sem. Ni ga. pristanišna na evropski obali, ki bi ir.oglo Rusiji nadomestiti Dardanele. O Perzijskem zalivu kot dohr>du Rusije na veliko morje ne more hiti govora, saj je oddaljon od Kaspiškega morja 1500 km in visoke Kore ga ločijo o<i gospodarskih sre-dišč. Ruski vojni cilj Carigrad osiar.e torej neizDreraernen. Kdor torej TurČiji pomaga da si ohrani Carigrad, ta more z Rusijo skleniti pretrerje in morda zacacjio korektne odnošaje, toda n i č v e č. Rusi svojega nacrta ne boio nikdar opustili in nikćar ne bodo nanj pozabili. Zato bi bilo dobro, da bi \ttnci pogledali resnici v oči in se ne vdajali iluzijam, ker bi to pri oetverocvaci vzbudilo cJojem, da so nemške politike hii^iotizirale fiksne k!e]e. — V ostalem poudarja tudi »Peeter Llovd«, kako je Rusija na-vzlic vsem slabim iz^kušnjam ostala neomajna sovražnica Avstro - Ogr-ske. ki še vedno streže monarhiji po življenju. »P. L.« piše: Rusld list »Ruekaia Budućnost« odkriva z red-proti integriteti ogrske države. »R. ko iskrenostjo ra7bofniške nakane B.« poudarja, da Rusija ne more mirno zavladati v Galiciju dokler ne bo imela tu<3i Karpatov. Zato mora anektirati vso severno Ogrsko. V posecti seveme Ogrske bo še Ie Ru-sija mo^la navezati neposredne stn ke z zapadnim! Slovani. »Lokalan-zeiger« poudaria povodom imenova-ma podpredsednika dume Protopo-pova za notranjega ministra, da je s tetn nwka vojna stranka ojacena, ker Ie Protopopov rajocHočnejši pristpš vojne do skraHnosti. Iz vsega te^a je razvidno, da je r>o!eg Aneliie Rusija da\"ni neprijatelj, aneleski naMS so naperieni v prvi vrsti proti Nemčiji, ruski ogrožajo neposredno našo mo-narh'"o rn nemsko državo, so torei še ohse^neiSi.
= Novi fenorsk? kabinet. Novi iapnfiski kabinet grofa Terauhija je sestavljen. Terauhi prevzame pred-sedst^o in finance, baron Motono zimanfe zađeve, general Osima vojno, admiral Kato mornarico.
Odlikovan je s signum laudis g. Fg:on Jczeršek, učitelj na zavo-dih družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. G. Je^eršek je poročnik v 27. domobraiiskem pešpolku.
Junaike smrti ie pedel na tirol-skem bonacu Fridrik K j u d e r te Tr3tt.
Meetca faranfliHca v LiuMlan! je Hazovolila nakloniti za begrutice z juca velikodušni dar 100O K. N« naj-demo be*ed, da bi se cenjeni liranil-nid na dovolj dottofen način zahvalili za to sočutje \m naklonjenost Naj zad^trrcio 1« naše skromne be»e<le, s katerimi kMCmon: Boe povnri obt-tokrat! Posr^dovalnlca m fforiike begrmee v LfoMJani.
OorHki dei^al skrrar dr. P^-ćmtn \* 9. t m. počastH s rvotffn oM-<*xwn očitftiniM Mt>o«lovalni Uč*i ▼ Trsta. Ob 10. mr\ )• prilel v prtprtv* meo %mr % iMivtMktilml b«#daml bo-drfl rofmee k prV4no#« tu Itptfflf y*dm)u. Informiraj m H natmteo o nuMnarah nfiltal!«rv tai «C«nc€V tm obOnbtl ▼ vsakeni oain svok> naklo-nteooat. Obiskal Jt potem Ie III. li rv. MnHL pohvalfl martflroat foNn-estv ki ?oHmA t#r Uh   opocartd   n
t TW9tro te Imtjćmm nia mlarttm. ~ taportovalsi tečatf ****> m*d fO nmmom to ***** UOMlšld «bor U+* I r*tae ta 7 pomofcifli n6-wtk moCL Daiatai glavar )e oblaka^ Ml avodovalne točak m skrveo-ske gfmmstjoe v araiH f. <*L ioL Da<tonmika Mat#3ća. Ogleda! si \t vac raar*cte in se informira! o potre-bali dOOtva hi učiMfrtva. V tem Mnlsl« )e potero poar^doval pri na-meetniku, ki je obljubil svoio pomoć.
Iz Certuia nam poročajo, da je umri g. Anton Kostiač, bivši de-žeini poslanec in bivši župan ob-sežne cerkljanske občine.
Sort becunca. Ponoći 10. oktobra t L se je% 73letnemu Mihaela Lnkmanu iz Sovodenj pri Gorici, sedaj stanujočemu v št Lenartu nad Ljubljano, vhla kri, ter ie umri, pred-no so mogli poUkati zdravniške pomoći. Potreb se vrši dan« 11. oktobra popoldne.
Umri \% v umobolnici v Krome-rižu Emil Klaviar z Grahovega.
Goriško teTezt^afisko kmetijsko društvo se nahaja sedaj v Ljubljani, Hilšerjeva ulica 7/11.
Zaptomba premožeuie. Odreje-na je iapiemba nreinoženja odvet-nika dr. Narcisa Basilisco in inženirja SaJvatorja Bonnesa, ker sta osumlje-na zločina proti vojni sili države po § 327. v. z.
Kotari* T3 vojne Invalide v Istri. Predsednik istrske 4cželne upravne komisije je izdal poziv na Istrane, v katere pravi med drugim: Uvažujoc dejstvo, da prebivalstvo Istre, in torej tudi hrabri Istrani, vra-čajoči se z bojišča, pripadajo po pre-težnem delu poljedejskemu sloju, se nam zdi bolj nego kdaj umestno, da ustanovimo poljedelske kolonije po Istri, in to tem bali, ker se nam pri-mema zemljišča lahko dado na raz-pola?:o. V teh poljedeiskih kolonijah si bodo invalidi in njih rodbine mogli dostojno preskrbljati kruha in primerneea de!a, odmerjene^a po njihovih fizičnih moceh. Istrani! Po-spešujte in podpirajte drag:e valje in velikodušno to človekoljubno in pa-trljotično namero! Vsakdo, brez razlike narodnosti In stanu, naj izdatno in z vnemo sodeluje na ustanavlja-nju poliedelskih kolonij v Istri, kajti s tem si pridobi velikih zaslu?: za si-romake in trpeče človeštvo. Pri-spevke bo pošiljati deželni upravni kemisin meine grofije Istre v Poreču. Sklad, ki se ustanovi, bo služil v pokritje stroškov za zgrradbo in uredbo potrebnih poljedelskih pošlo-ptj, po običaju kolonskih hiš, hlevov, itd., ter za nabavo poljedelskega orodja, živine itd.
V okoiid Kastva v Istr! }e pre-povedan lov na zsilce že jedno leto. Zajcev se je zaredilo toliko, da kmet-je letos posebno tožijo, da jim delajo straSno škodo na poliih. Ponekod je zajec izjedel ves fižol. Pa tudi srne se prikazujejo v Brajanih in drugih seiih. Ali kaj sele bo to zimo, ko se je nam nozi! o zajcev. da se £a vidi za vsakim ?rmom?. Kaj bo z >:imsko setvijo in kaj borno jedli prihodnje leto vorašujejo kmetie. ako se ne do-voli lova na 7ajca.
Družina Ipavec iz Anhovega naj se 7«!a<vi v pisarni »Posredov^lnice za gforiške be^unce v Ljubljani«, kjer dobi do^isnico Antona Ipavca iz An-hovega. ki se nahaja v ruskem vjet-ništvu.
Dnevne vesti.
—    Sožalie    dežeinemu odboru. Ob smrti namestnika dcželnepa gla-varja v deželnem  zboru    g.  barona Leopolda  Liechtenherg    so    izrekli deželnetnu odboru kranjskem • sožalie še: ministrstvo za javna del a, de-želni odbor štajerski, defelni    odbor Kori?5ki,  dcželna    upravna     komisija kraljestva češke^a v Pragi, deželna upravna       komisija     mejne     grofije istrske  in  vladni  komisar  tržaikega mesta.
—  Odlikovanje. Nadporočnik dr. Fran S p i 1 1 e r - M u y s. ki službujt pri 26. brigadni komandi, je odlikovan z vojaškrm križeem z vojno dekoracijo.
—   Dobrodelni koncert »Glasbe-■e Matice<.      10. oktobra ob 8. uri W9Č9r je priredila  »Glasbena  Matici* prvi koncert sizlje 1916/17. Kakor pravi letak, so # bili porod darovni docvi na torist vojnhn invalidom, Jctičnfcn    vojnikom,    vtHaSV'm ▼đo^TLm In sirotam. To )e dvara?»ti dobrodelni koncert  »Olasbent  Mati-ct« tekom vofn«. Sporad je se«foja] hi ktavtnftrih hi riolofič^ltkfh točk s ■prcrntttranjm klavirja.   Igrali ita hrvatska    mneMka    r. profesorja Jara Tkaldć In Mcrman Ornaa Is Za-graba. »Glaabana Matica« nas [a at-manlla i obama i* v lanski anoni. Sportd kala. (9a su hotala goapoda fploino oaračltf melano   občinttva Ifrala sta po redni str&ri. kl tmđo* vole a svujo melodyow»ostjo tad! la-
Iflka ritan.    Ooapo4 Jara TtaJOA
otrrkdiile svoj Solo v vsakam ozirn ip M skcMi hi skori a^atraa mmtnHL Tajairi |a naipral fialat iaanaov kopoart m viosooMp to^Mavtr v a>>moiB Ita tako poatavv vajflam kre-pak ametniški tomafi. Za prabod v zabavne4lt dd vecara m Je iibrsi Čalkovske^a varijacOo na rokoko-5ki tama hi končal sporad s Stlrkni đrobne]šimi sidađbemi in z nfimi bo ZMo zadovoUti vse tište, kl sa nišo povzpeli kdovakako visoko m Apoi-line. Pokazal je svojo odlično bravuro, lepo karakterizaodo In 5e zla-stl toplo čuttvovanja. Spremljal ga ta goapod profesor Oruss s popoJnrm omevanlem in nevsiljiva Dodal je mano Oodartiovo kladbioo po tretji točki in nakaj po odigranem spornu. Goapod Oniss je bi s Chopinorim nokturnom v f-moiu In z valčkom v as-duru prav polHiden fn zabaven. Z Lisztovimi Ljubavnimi sanjami in rapsodijo pa je pokazal v odHčni me-ri sigurnost svoje klavirske tehnike. DodaJ je drobno sklaibico v gore-njih oktavah, eno izmed onih, ki naj posnemajo ckigliajoie instramentke v starih urah. Lani io Je mrf v Ljubljani na sporedu in sin oči je nspel ž njo ravno tako kakar pred letom. Hvale je bilo mnogo, obisk dober. Navzočih je bik> več od!!Čniakov. med njim? deželni predsednik grof Attems. ljubljanski župan dr. Tav-čar kd. »Glazbena Matica* spada zdaj med one redko^e. kl nam dajo spričevalo kulture. Sicer )e it vse lio. m kar ^e ni §lo, se odpravlja. »Glasbeni    Matici«    torej priznanje.
P.
—  2* naraene dnl darovanja so izroČiK  gospej grofici  Mariji  Attems gospod velaindustrijalec Vinko   Maj-dič v Kranju 100n K. filijalka avstro-ogrske banke v Ljubljani 200 K, go-spod vladni svetnik Oton   pl. Detela 100 K, g. veletržec Hans Krisper 50 kron. g. dr. Josip Kosler. zasebnik in gosDod Josip Kosler,    grajščalc,    po 25 kron.
—  Gospod Josip Zidar, trgovce in posestnik  v Ljfubljani, je darova] vojaško najemnino, ki mu }e bila na-kazana za prostore v njegovi hiši ob Dunr.iski cesti št. 31  za mesec sep-tember 1916 v znesku 141 K 44 vin. v štirih anakih delib sledečim dobro-delnim institucijam: Zakladu za vdo-ve in sirote    pedtih    LjubJjančanov. mostnemu    obožnemu    zakladu    za arrovTzacijo  mestnih   revežav  Ljub-Ijarčanov.   vojnooskrbovalnsm   oradu in Rdečemu križu.
—  Za naše boinišnlce. Garnizij-ski bolnici. II. oddelek. so ob priliki godu    presv.  cesarja    dospela    na-slednta  darila:     Osrednje    skladišče Rdečega križa po ekscalenci baroni-ci Sch^arz: 5 parov čevljev, 10 bla-zin, 20 previek, 36 noga\ic. 60 žep-nih  robcev, 5 steklonic    *ž.olexnatega vina. 2 steklenici konjaka,    raziična rosoda  in knjige.    Tvrdka  Miklavc-Drofenig 6 biazin. blago za 5 duca-tov previek. traki in sukanec Tvrd-ka A. ?arahon 2 steklenici maMnov-ca, 4 kg kakes. 4 kg bonbonov. Oo-spejno oskrbovališče:     1000 oigaret in 4 steklanice malinovca.      GdČna. Rozi Duša  10 K. Gdč. Asta  Matha-novTČ, ki ao ii bila izročena    darila, rzreka v imetiu  obdarovanih    bolni-kov. vsem blagkn dobrotnikotn svo* jo najtoplejšo zahvalo.
—  Dr. Tone Gosak.  Kakor smo že poročali, se je   nađporočnik   dr. Tone Gosak, odvetnik v Ptuju, ogla-sil najprej iz Palmanuove. Sedaj piše svoji soprogi, da se nahaja na otoku Asitjara pri Sardiniji- Sanltetne raz-mere so ugodne in strogo izvedene. Čuvajo ga bei*safi:Heri. 2 njim se na-haja nađporočnik Labourg s    Koro-škega. Poroca, da so bili trenotki, ko je prišel v italijanske roke,    grozni. Na levi roki Ima devet ran z bajone-tom, ki pa hvala bogu nišo opasne. Dr. Gosak, je stal nad dve leti ne-prenehoma na fronti, se bil na vseh bojiščih s pohodom preko ćele Srbile, bil za hrabro vedonje   pred   so-vražnikom odlikovan s signum laudis na traku hrabrostne svetinje, š«l na to v Galicijo in od tam na soiko fronto, kjer je bil v težkih botfn 16. sop-tembra t, I. zajat Vsi znanci in prijatelji mu žela skorajšne okrevanje ra srečno vrnitev. — J.
—  Iz niskaga vjetnfttva   se   te oglasil poročnik Josip    S i r k ,    sin IJubljanskega  meaarja m posestnika g. Sfrka. Pila, da ie tćrnr in da se vozi is KIewa napral ▼ vtatiiilko ta-borttče,
—    movmsM   mMtnlk v toiUk oa«HL   Dtžtlnema odbom knmjske-mu )a đoila aMefia prošnja: »Slavni defelni odbor! Podplsani najvljud-n«Ja pro«l iadatna, po votnl matem*-tiki hraCunana podpora, kl Jo Ja po rrojetn ntnenja to po talasah agi^d-nfh strokovnjakov za svoja nmotrri-nflko dalovanje In sa rasno, po slo-▼anskfh rasmarah    ovirano   ▼ 11J e stremljenje sastaffl. Podplaant vrdr-fuja svojo mater, ki mu )• s(cer prijatno, a posebno ▼ aeđanjth fiaifh ob-Cntno breme. Ker Ja UvlJenJ« zelo te-iBTMt M Ml po<1p<aani rad pripra«.
\__
Ueo umreti, ko ne bi bili stroški za dootoien pogreb preveliki. S primorao podporo bi bAo slovenskim umet-nioom omogočena JivrSltev sklepa, da ae dajo korporativno dostojno pokopati, kar bi pomenik) izdatno raebremeaitev revnega slovenskega naroda... V usodo vdani.. .€ Na koncu prošnje )e naslikana krsta, iz katere gleda neplačan račun. Prijavili smo to vlogb v opomin onim, ki iim vojna ni prineski ne smrtnih slu-čajev, ne trpljenja in pomanjkanja, In kl bi lahko z nakupom slik in Ip-kov porntcžali skrraiskim mnet-nikom.    -/rtfyrv#t   ~rrt>*>yi **-
—    Zadrega   za   staqorao|a   v Ljubljani. 2e zdaj se kaže, da utegne ob  novemberskem selilnem terminu nastati    velikanska zadrega za stanovanja. Koiiko Je že zdaj iska-nja m poizvedovanja, kako težko je že Kdaj dobiti kako sobico! Te ra»-mere so nastale vsled velikega navala tujcev, med katerimi   je    dosti takih, ki bi si lahko tzbrali    drugod prebivalisče. Najhujle je pa, da gotovi ljudje kar z draženjera izpodrj-vajo ljudi iz stanovanj. Tako sta bIH te dni sodno deložirani dve stranki, ki sta vedno točno plačevali najem" ščino, samo ker so drugi Hudje za dotični stanovanji ponudili nekaj več. Treba bo kai ukreniti, da se zboU-šcijo stanovanjske razmere,
—  Razglas o votnfli   priMtkih k neposrednim  davkom za leto  191|6, in sicer za zemljiški   davek,   občno pridobnino,   pridobnino   po   IL po-glavju, rentnino in za dohodnino je nabit na deski v mestni hiši, na kar se interesentje opo2«iriajo.
—  Lludskošoiske vaatL   Za su-plentinje so namesčene: Ivana Kra-m a r i č v Dvoru, Armela  Vrcm-§ a k v Mekinah in Marija Kladva v Nevljah. Kristina   P i n t e r i 5   }e ienovana za   provizorično  učiteljico v Vodicah, Albin    Razpotnik  Je nameščen za suplenta v Kamniku.
—  Iz ljudske sole. Piše se nam: Dasi   živimo v težavnih Časih,  vendar so se ljubljanske ljudske sole otvorile. Koliko   skrbi   je   nam   starsera  s tem odvzetih.   Poučevanje je seveda  otež-kočeno   radi   potnanjkanja   prostorov, še   bolj   pa,   kakor   čujemo,   radi pomanjkanja   moskih   učnih   moči,   ker morajo po veliki večini učitelji po dva razreda poučevati.   Toda   kljub   vsem nedostatkom moramo biti starši veseli, da je vsaj to,   kar je,   mladina nt bo zaostala,   kakor   prvo   vojno ltto. — Pri   tej   priliki   bi   se  drznil opozoritJ merodajne šolske oblasti na neko hibo gleda   razdelitve   pouka.   Morebiti   bi bilo umestno in tudi izvedijivo, da bi najnežnejša   mladina   prvaga   razreda na   onih   šolah, ki imajo dopoldanski poukT   imela   drugačno razdeiitev pouka. Po sedanji odredbi imajo ti otrod pouk  trikrat na teden,   vselej po Stiri ure.   Ali  ni štiriurno bivanje v iolski sobi   za  tako  nežno telesce venderle preveč? Ali ne bo to na kvartelesne-mu razvoju? Iz pedagoških in didak-tičnih ozirov pa je po mojem skrora-nem   mneju   to   absolutno  zavrgljivo. Poznam šolstvo koiikor toliko ter vem, da   tak   otrok   dve  ari Že še prenese, tren ali ćelo Štirih pa ne.   Otrok   postane   lačen,   nastopijo   dnig% telesne potrebe in pa, kar je glavno, duievna utrujenost   se   pokaže že v dragi uri; —  ali  ništa   nadaljni  dve  ori muka otrokom  in  učitelju?   Če bi bile žrv-Ijenske razmere normalne, da bi imeli otroci dovolj mleka,  kruha in sad ja s seboj,   naj   bi   že bilo, a pri teh raz-merah je to nevzdržljivo. — Temu nedostatku   bi   se   morebiti   od pomoglo tako, da bi imeli otrod I. razreda ene sole   pouk   od   8. do 10.,   druge Sole od 10. do 12. are.   Bližnji okoliS naj bi imel prve ure, daljni zadnje.  Taka razdeiitev bi omogočila v prvem   razredu  vsakdanji pouk,   kar je tudi nekaj.   —   Končno   bi   omenil še glede prislljenega   obiska   otrok   nedeljskib maš.   Otroci   imajo   slaba   obuvala, v premočenih    čevljih   stoje   na   mrzlih tleh,   v   soli   in   doma   bo pa mučno kašljanje, ker bo vse prehlajeno.   Naj bi se skupna masa čez zimo opustila, pa   se   bo   poleti  in v boljših časih nadomestilo, če bi bilo kaj zamujeoe-ga. — Prizadeti oče.
—  SnemanJ* aarkTeaih zvonar v LhibUeai   Pričeio se je snemanje cerkvenih zvonov v Ljubljani in sicer najprvo pri    Sr. Jakobu.    Tam snamejo štiri zvonove težke skupno 7733 te* v eerkvt Sv. Florikuia dva zvoTiovjL taftka 1391 kg.
—  Castoo rratiiilo   za   40tetoo zvesto   staibovanla Je debil  mestni delavec Maiej Oragorič v Ljubljani
— Unria |a v Ljubljani na Trža* Ud časti 171etna hčerka Sliva Kune po kratkam trpHenlu. Nale sožalje!
Clgasl so nkradli v Homcu Lu-dji Shiparjevi okoli 10 kff svinjske masti, raznih oblek m flvfl. Posku-sili so cigani vi om i ti tudi v Radotn-Dah. na so bili pregnanl.
Tržna cma ta »prtdetovahri »troski«. lx P t u j a nam plleio: Kakor znano, se dobiva v našem 1n sosed-aPh okraflh fc bnčnic uto dobro oU^
233. itev.
^oCOVCNfcKJ NAJCULT,   ttt U. <**tfm  im«.
Stran 5.
katero $i Je dobilo letos tuđi trven naie okolice mnogo odjetnalcev ia prijateljev. To otje pa stan« sedaj do 12 kroo in Se vilfr fitcr; prodaja m pa tuđi že po 14—16 kron. V glasfltt štajerske kmetilakt družbe torom, da stane 1 Mter oija kmeta, ako se raćunijo neolupljene bučniee po 80 v kilogram, kakor jih piaćuje centrala za olje m mast in ako se računijo vt-soico izdatki za mlin ta deio. komal 2 krora. V resnici šopa ti stroški nižji, ker se dobi pri Udelovanju bućnega oija znane bučne kolače, ki so eno najbotjših moćnih krmiL V ka-kem rasmerju je sedaj povprečna prodajna cena 14 kroti sa 1 Uter oUa s »pridetovainimi strofkic po 2 K? K tsrmi visokefiro dobtčku laneta še pridene trgOYec,okrogeJ zasluičk — konzument pa * plačaj, če si hočeS kdaj privoSčiti kako soiato, tako. da si čra,
Ciganka    ukradla konja in voz.
Kmet Jakob Murko v Pobrežu pri Konjicah je nedavno v temni noči slilal šum in ropot v hlevu, Ko je nato $d gledat ▼ htev. je v svoje nemalo začudenje opazil, da mu je bila ukradena kobila z Žrebetom vred v vrednosti 3500 K in kolesel] s konjsko opravo. Poklical je sosedovcga sina Jožefa Tementa, da na bicikla zasleduje predrznega tata. Se le pri vaši Žurmanec ob hrvatski me)i se Je posrećilo Temantu dohiteti ukradeni voz. Ko se je približal na 80 ko-rakov. Je skočila iz voza Cecilija Jagrinec, Id j€ pred pol letom služila pri Murkotu kot dekla tn ki je bila cfganskega rodu. Ciganka je izginila v bližnjem go*du, Tement je pa spra-vU ukradene reći srečno đomov.
Nadvojvoda    Leocold    Salvator v Zagrebu. Kakor smo že poročali, se je mudil te dni v Zagrebu nadvojvoda Leopold Salvator s soprogo nadvojvo-dinjo Blanko in bčerkami. Dnevi  nje-govega   bivanja v   hrvatski   metropoli so potekli zek> praznično. Že sprejeia na kolodvoru   je   bil  tako prisrčen, v imenu mesta je pozdravil visoke goste župan Holjac v hrvatskera jeziku, nadvojvoda je hrvatsko odgovorit. Dne 3. zvečer se je  vršit  v proslavo visokih gostov sijajni hrvatski koncert, pri ka-terera   so   sodelovali   odlični  hrvatski umetniki Zlatko   Baloković, J. Tkalčić in    drugi.   Zbor   zagrebških    pevskih društev, v  narodnih   nošah,   je   zapeJ nekaj najlepših hrvatskih,    umetnih  in narodnih  pesmi, ki so   se   nadvojvodi in njegovi   soprogi   osobito   dopadle. Dne 4. oktobra se se udeleiil nadvojvoda oesarske maže ter   je nato v ve-Hkem spremstvu otvorit   vojno   amet-niško razstavo   v vseučiliški knjižnici. V otvoritvenem govor«   je   slavil   junaštvo hrvatskih   vojakov   t«r   je   pri pregiedovanju izloženih slik in skulptur posebno pohvalit dela hrvatskih umet-nikov prof. FrangeSa in Otona Iveko-vtća. Opoldne   je   nadvojvoda  poietil prostora vojnega   pomočnega   društva „Pr«hrane" ter se je nato udeležil sve-Čanega obeda v banskem dvoru. Zve-čer je priredit Zagreb visoktmu   paru krasno   manifestacijo   spoštovanja    in simpatije.   Ob   pol   8.   se   je vrtila v gledaliSču, v naviocnosti uprav blesteče družbe predstava opere .Kavalir z roio", pri   kateri   so   sodelovali najodličnejši pevci ia p«vke, nato je bil vgledališkem foyerju   sprejem   in   čaj.   Med tem se je pribliiala gledaliSčn sijajna bakljada ia na gledališko teraso   stopivšim   cezarskim Vigokostim so zapeli   hrvatski pevci   in   zasvirala   je   godba  krasno serenado.   M#d   špalirjem    navdušene množice se je vrnil nadvojvoda z rodbino po končani predstavi v gledališču v svoj stan. V ćetrtek   in   petek  si je nadvojvodova   rodbina ogledala razne patrijotične,   dobrodelne   narodno-kul-turne   naprave,   mlade   nadvojvodinje pa so posetile tuđi nekatere zagrebike trgovine.   Visoki gosti so se odpeljali v sobo to zjutraj nazaj  na Dunaj.
»Dama z kameiUamic. — iMož brez pribodnjosti«. V Kino - Idealuc sta se včeraj prvtkrat predvajali pet-dejanska drama »Dama s kamelija-mic po znani Verdijevi operi »La Travlata« in trodejanska vesetoigra »Mož brez prthodnjostu. V prvo-imenovani drami nastopa v glavni vk)gi Klara Kumbail Young, najlep-ša in najmičnejia vseh filmskih div. Njena igra ter. njenoga partneri a, krasna inscenacija ter krasna vsebina te vočnolepe opere tvorilo ne-prekosUive vrline tflga film«. Id kar omamlja in očara gtedaica. »Mož brez bodočooetU. Veceloigra. Nova atrakcija za obožavatelj« Psflandro-ve umetaosti: V. Psttander kot cow. boy. ki se pozneje »opet spreimnf v gentlemana. Da )t tuđi toj vlogi v vsakem oziru kos ta najpnijubUtfie)-Si filmski ifirralec. tega ni treba postv bej poudarjatf, ker se bo vsaL kdor si ta briljantni fiho ogleda, prtpričal o tem. Ta prrovTitii* lllnui te pred-vaiata *e (Un^ hitri tetrtek ta ▼ r>etek 13. t m. Prtdettve traMD tf?e uri ob3. §. 7. ta 9.  irefier.  Me*
Kino.
C^fn xa 10 kroo se Je said ▼ kgaftul Mirili TUtab idmtMVfSM
ulica §t L Dodčm danm. kf |e pos*-bila cekin, naj ee adaal tstoUflk
Zr#b«fij« rmmr^dnm totertfo. (V. razred, 1 dan.) 60.000 K dobi 82819. Po 20.000 K; 7468, 46875, 102118. Po 5000 K; 8160. Po 2000 K: 16846, 15901, 18425, 29643, 38929, 39200, 44999, 48496, 56336, 56310, 76579, 77504, 82249, 92102, 95393, 96999, 101741, 109962. Po 1000 K: 4381, 4920, 6258, 6463, 7892, 7930, 8366, 13642, 14958, 15557, 18471, 18956, 19150, 20666, 21508, 23284, 24962, 25459, 26038, 26781, 26966, 29118, 32005, 36171, 40900, 41713, 42420, 46346, 47068, 48368, 51223, 56772, 61874, 64060, 64403, 68148, 71453, 72440, 82661, 80697, 83711, 94425, 94283, 102193, 104497, 106254, 111974,    112479,     112864,     114632.
Aprovizacija.
+ Raz vrsti te v oddaje krompirla.
Pri mestni aprovizaciji se bo prihod-nji petek in soboto odcUgai    krompir
V   petek    dne  14. oktobra do^ldne za četrti okraj po sleđečem sporedu: 8. do 9. ure St. 1 do 120. od 9. do 10. ure St. 121 do 240. od 10. do 11. ure št. 241  do 360. popoJdne od 2. do 3. ure št. 361 do 480, od 3. do 4. ure št 481 do 600, od 4. do 5. ure št. 601 do 720. — V »oboto dne 14. oktobra do-polcine od S. do 9. ure št. 721 do 840, od 9. do  10. ure št. 841  do 960, od lu. do 11. ure št. 961 do 10S0, popo4-dne od 2. do 3. ure št. 1081 do 1200, od 3. do 4. št. 1201 do 1320, od 4. do 5. ure št 1321 do 1440. — Ražen tega vsak dan zasilna oddaja po 10 kg za rodbino od 5. do 6. popoldne. — Dmgi okraji prideio prinodnji toden.
+ KruSne karte. Za 78. in 79. teden, to je za dobo od 15. do vitete-ga 2S. oktobra t. L se bodo pri vseh desocih komisijah oddajale krušne karte v petek, dne 13. oktobra t. L od 8. zjutraj do 1. popoldne.
-4- NoTe najvfcje cene za sl*d-kor. Z 12. oktobrom bodo uveljavlje-ne v veliko in nadrobno prodak) sladkorja nove maksimalne cene. Te cene so za posamezne kraie raz-lične in bodo povtodi potom okraj-nih  glavarstev   posebno   razglašene,
-^ Dovofjea izvoz suhih gliv (ffob) iz Kranfeke. Na ponovna vpra-ianja naznanja vojna uprava, da je izvoz suhih gliv (gob) iz Kranjske odslej prost in da radi te?a transportna dovoljenfa nišo f/eč potrebna.
-t- Uporaba koruznih strtjčkov kot krmilo. V smislu § 7. ministrske naredbe z dne 15. julija 19V>., drž. zak. št. 220, se koruzni stročki ne smejo več porabljati, kakor |e bilo to prej navada, za kurjavo ali pa gojilo, temveČ kot krmilo v domaćem gospodarstvu. Komur jih kaj pre-ostaja preko domaće porabe kot krmilo, jih mora ponuditi komisijonarju vojno žitnega prometnega zavoda-Le - ta jih je dolžan prevzeti in od dati osrednjemu zavodu za    krmila.
V  nekaj dnevih se določi cena za te koru7ne itročke.
+ NadontestUo za saJatno olje. 1. Zavrelica slezovca (ajb?ia). Mala množina slezovega čaja, ki se dobi v vsaki lekarni. se polije pri kuhanju zajtrka z vrelo vodo ter se to potem pusti stati do poJdneva. Opoldne se potem to zavre ter neka} časa kuha, potem odcedi ter pusti zgostiti. Shla-jena zavrelica te potem s soljo. po-prom m kksom pomeša ter s to me-^anico polije solata kakor z oljem. Okus nas malo spominja na tako-srvani estragonov ali kaDerni kis. 2. Karagenova zavrelica. Karagen je neke vrste lišaj ali planinski mah, ki ima mnogo maščobe v sebi. 1 dkg karagena (dobi st v vsaki lekarni) se zavre v litru vode, potem se ohladi. Iz zavrelice nastane neka žolča-sta tekočina, ki se precedi na situ. Pridene se potem še 5 gramov finega oija kot zabelo. — Obe vrsti oija se morata hraniti na hladu. Nanravi naj pa se za enkrat bolj majhna množina, da se ne pokvari napravljeno olje.
+ Krompirjev sir. V gospodinj-stvu, kjer je mnogo otrok, torej ved-no dosti lačnih in praznih želodcev, je krompirjev sir posebne vrednosti, ker >e prvič Jako dober in dmgič, kw se jaleo poceni da napraviti. Pet kilogramov beleffa močnatega krom-pirja se skuha, potem otupi in pretla-&L K temo se pdmeia 1 kg kislega
mieka tn oekaj kmuML Kialo mUko mora biti prav gotlo in ne vodeno. Ta ama Ml *• potam dobro mmmtm t«r poleti dva. počini pa itiri dni pusti stati v ktotL Po preteku toga Časa naj se dobro nnete ter rvdeli v koa^ ki nai se naiil« t košarico ter dobro pokrijeio, da ne prlde prah ali mrčt&rto njih. Potufe naj ae potem v iraku v tend in nato thranijo v tdeti, v kakem nalai4 za to pri-pravljmeni loncu. V 14. dneh Je sir dober za uživanje. (Po »Goste)
+ Sufeo PMao U*tfe hi n^o krompiiievko kupuje dežeino mesto za krmila tn si cer za krmi Ino centralo na Dunaj u, Krompirjev ka in pesno listje mora biti čisto suho, namret ne na solneu posušeno, ampak posušeno s pomočjo toplote v suŠilnicah, kakor jih imajo n. pr. pivovarne. Po-nudbe z navedbo množine in cene tako suienega blaga je pošiljati na dežeino mesto za krmila v Ljubljani. Pripomniti je. da mora btti pesno listje odrezano z glavo, namreč z zgorniim koncem pesne korenine, tako kakor je navada obrezovatt sladkorno peso.
+ Žetveni preostanki v zasađenih pokraiinah. C. in kr. arniadno višje poveljstvo je sporočilo notranjemu ministrstvu, da se pogostokrat nanj obračajo dfželne in mestne uprave ter drugi interesiram faktorji s proSnjami, naj se jim prepuste razpoložljive za-loge žita v zaseđenih pokrajinah. To-zadevni krogi se torej v smislu razpisa c. kr. notranjega ministrstva z dne 21. septembra 1916, št. 46.044, opo-zarjajo, da takih zaprosil ni mogoče vpoštevati iz vzrokov enakomerne pre-skrbe zaTedja. Ražen tega so žitni pre-osanki v zasedenih deželah, potem ko je pokrita potrebščina civilnega prebivalstva, do nadaljnega določeni izključno samo za namene vojaške uprave.
+ V Bosni in Hercegovini sta bila doslej dva brezmesna dnevau a zdaj so jih odpravili. To sta zdaj edi-ni deželi v monarhiji, kjer nimajo ni4 brezmesnih dni.
Književnost
— »Carniola« ima v 3. zvezku 7.
letnika naslednjo vsebino: Dr. Milko Kos. Opazke h kronološki vrsti trža-Ških Škofov v srednjem veku. Dr. Franjo Bučarf Popis knjiga, koje su izašle u jugoslavenskoj protestantskoj ti-skari u Urachu - Tubingenu u XVI. stoljeću. (Konec). Dr. Janko Ponehsek. Naše ujede, (nadaljeva-nje). Slovstvo. A. Penck. Die 5ster-reichische Alpengrenze. (F. S.) Za-piski. I. Vrhovnik. Dalmatinova biblija in katolički duhovniki. — I. Vrhovnik. O Kastelčevem sv. pismu. Društveni vestnik. Novi udje. Slike: Lesna sova. c,tran 193. — Koconoga sova. stran 211. — Noga lesne in srrahaste sove (tab. V.) — Noga bele sove ftab. VI.)
Razne stvori.
*  Umri |e na Dunaju bivši vseučiliški profesor botanike pl. NVieser. Član gosposke zbornice. Bil je 79 let star.
*  Nesreća   na   železnicL    Blizu Berolina sta  trčila    dva   žciezniška vlaka. Enajst potnikov je bilo ubitih, petnajst pa ranjenih; več voz Je bilo popolnoma ra7bitih.
*  CevlM. Med avstrijsko in med ogrsko vlado se vrše pokajanja zaradi ustanovitve centrale za čevlje. Tuđi se boste obe vladi potrudili, da bi Nemčija zopet dovolila izvoz čev-Ijev v našo monarhijo, kar bi pri nas znižalo zdaj izredno visoke cene za čevlje.
*  Sloparsko oorošćenje vojaške službe.   V fr^iedeljek 9. t. m. se   jt začela v Krakovu javna obravnava proti 18 osebam, med    kateriml    Je <est uradnikov mestnefca mas:istraca. Obto^en? so. da so ponarejali črno-vojniške legitimacije oziroma posredovali za ponarejenja. Zaslišanih bo kakih sto prič. Razcn treh so vsi ob-tožencf v preiskovalnem zaporu.
* $kof v Londonu k na velikem ljodskem shoda Ime! zovor, v kate-ram je obtojal med vojno nastak> ne-moralo. Rekel je mod dmgim. da se v gotovih uticah v večernih onih po-nn)a na tisoče dekh'c, kt so na}ve6-
krat Me 14 do 15 let stir* Vse žtv-Ucnje v LondoanJJairekoi škof« je okoteno fo ffrei Itriši po allcah, da M st kršćanski ttorek minte v zem-Ho poffresnfl.
*  S tekk* Md »Mno*. Na D«-naiv |e 401etni detavec Antao Koil-mami ftvel z delavko Robo Ideš, a ratmnda sta m slabo ta se pogosto-na pretepala. Dne 6. t m. ponoći Je Roza Ideš s sekiro napadlm Koltman-na in ga večkra4 udarila, a ne tako močno, da bi bil izgubil zavest Vi-deč, da se Ji postavi t bran, je zbe-žala, a dobili so jo hitro. Na policiji je priznala, da je hotela   KoUmanna umoriti
*  Yet, ves, yes! Začuđen se čk>-vek, pri čitanju   gotovih   inseratov, vprašuje: Kako je mogoče. da vztic angleiki    blokadi vtihorapijo v našo državo toliko »pristno«    ameriSkega yes-pudra, yes-mila    m    ves -kreme. Vsi ti ye*-izdelki veljaio sfeer toliko, kakor da so res import i rani iz Amerike, v resnici pa izdeluje te predmete lekarnar Erćnvi v Budimpešti. F'o analizi  je  dognano,  da  znasa  prava vrednost tega blaga le osem odstot-kov cene. Yes, yes, ljudska neumnost ie vir bogastva.
*    Za četrt mnijona oškodovana banka.      Pred izjemnim sodiščem na Dunaru se je začela te dni kazenska obravnava, ki bo trajala 10 dni. Ob-toženi so: bivši u radnik    dunajskega »Bankvereina«  Josip Katz,    lastnika tiskarne Weishut in Fischer in poslo-vodja Keller.     Obtoženi so goljufije, storjene s tem. da je Katz, ki je za banko naročeval tiskovine    in    take stvari, progovori!    liferante    »Bankvereina«, da so namesto pravih cen postavljali v račune dosrf večje cene   Tako prigoljufani denar so si    s Katzem  razdelili.      »Batikverein«  je oskodovan za več kakor četrt milijo-na kron.
*  N*jlep§e ženske. 2e starođaven je prepir, katere narodnosti    ?dnske so najlepše. V ameriškem listu »Pacific Rev.€ piše    Eleanor de Maast: Po   mojem mnenju je ženska lepota precej   enako   razdeljena in je čisto nemogoče trditi, katera dežela ima lepše ženske. Tu odloči pač le oseb-ni okus. Moderne ženske so. kar se tiče obleke, kosmopolitične in je te-žko razločiti, katera je Francozinja. Italijanka, Slovanka ali Špan ka. An-gležinja je izjema. Naj živi še toliko časa v Parizu, v Rimu ali kjersibodi zunaj svoje domovine, povsod se jo koj spozna, da je Angležinja. Sk>van-ske dame se pa znajo najhitreje ako-modirati  deželi, v  kateri  žive m  je čisto nemogoče pri Slovanki. ŽfveČI več    mesecev v Parizu, v Londonu ali v Rimu, spoznati, da   ni   doma-činka.
*  Zaljubljena Dunajčanka.   Prav čedna 201etna Marija    Mirbauer   je službovala v neki dunajski bolnišni-ci, v kateri delajo ruski vojni vjetni-ki. Dne 25. avgusta je dopddne pred bolnfšnično   kuhinjo pričo vseh ljudi obiela in poljubovala vjetega Rusa, Cmovojnik Oraber. ki    Je    vjetnike nadzoroval, je zaljubljeno dekle od-Dodit. Marifa Mirbauer pa mu Je za-kticala: »To te nfč ne briga! Kdo si pa ti, Jud neumni?«  Čez nekaj dni ja zapovednik skHcat vjete Ruse in jhn zabičal, da jim Je občevanje    z Avstrijci strogo prepovedano. črno-vojnik Graber se  ie nato oglasfi  in je reket: »Saj nišo krivi Rusi,   naSa
deldeta se flm vsilf3je}ac Povedal je ' f nato   ves dogodek z Mirbanerjevo. TsdaJ >e pa dekle skočHo na čro>-» } vojnika ta mu dala    dve    zaušnici Ovadena sodiščn, je bila zaljubljena Dnnajčanka obsojena na tri dni asa* pora.
Darila.
Upravništvu naših listov so po-* slafi:
Za »CirU - Metodovo družboc:
Ivan Bezjak iz bojišča 1 K, rodbina J, Mandeljeva v Ljubljani 30 K, mesto venca v spomin urarlemu dr. Repicu in vaščani iz Št Vida pri Zatičzfi 20 K, kot preostanek zbirke za vt* nec na krsto dr. Rudolfu Repica. Sfcopaj 41 K.                    _.^t.
Srčaa hvala!             '^   *   ( „
DanaJaji list obsega 8 straiL
Izdajatelj In odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. Lastnlna Ia tlsk »Narodne tiskarnec«
3274                                    U 267/16-4
I imena fc reliUa cesada!
C. kr. okrajno sodišče v Kranju je razpravljalo danes v navzočnostl državnega pravdništva opravitella g. R. Petertina, obtoženca Plevela Janeza o obtožbi, katero je đvfeniU javni obtožitelj zoper
Plevela Jaaeza
zaradi prestopka po § 14 ši 1 c. b, z dne 7. avgusta 1915 št 328 d. z. in je po predlogu obtožitelja, naj sci kaznuje obtoženec, razsodilo tako:
i&Ptevel Janez, Kubar, rojen letal 188D v Velesovem, kat. samsld pon sestnik v Velesovem št- 7, oekaz-« novan
Jekrfv.
da ie sredi meseca julija 1916 v Velesovem zahteval za 15 kg masti a 10 K, torej zahteval, izrabljaje iz-redne razmere, povzročene z vojnim stanjem, za neobhodno potrebne re-i či očitno čezmerne cene, s čenmr ia zakrivit prestopek po § 14 Št. 1. c. n, z dne 7. avgusta 1915 št. 238 d. z.
in se obsocfi
po § 14 dt. nar. z uporabo § 266 Je. t< v 24 ur zapora in 50 K denarne kaz-* ni. v slučaju netzterljivosti v nadalje nih 5 dni zapora. po § 389 da plačal kazenske stroške.
K r a n j, dne 6. oktobra 1914
S* Zlata svetinja   >^
^/^■erolta. Pttfc Rim M.S
Sstiiaza AX>y*
v£/>
Mimfk 4r. tao. ttmh. OIosmol Ke-mično-tthničn« prettkava |e liprlćala, da je „SejtUa" pray bnrrstno uporabna ustat voda, ker 90 njeni podatki popolnoma U©* Škodljivi in sež njo lahko razfcužuje.
■afl|a 7n Marlfa K«ae nasnanjata v svojem In Irntou svok
rodblrv« vs«m sorođnikom, prijattijem in 2nancem prežatostno vest, da je aate dobra in preljuba hčcika, oziroma sestra, tetka in svtkisja
Silva
v cvetoCf mladosti 17 let, po kratki bolesal, previđen« s tolaHU sv« vere. u dano v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnice bo jati v Mrtek dne 12. t m. pb 5. ori popoldne iz hiše žalosti Tržaika cesta St 45, na pokopaHSČe k Sv. Krilu.
Drago rajnko prlporo^amo v pn'jazoa tpomial
V LJUBUAM, dat U. oktobfa 191&                                  3367

*tr«a &
,a>of—w wmop% trn il hmh i»i*
asa. m*.
Sivilje
po$c$ti>©
ta ajajran^j, mm *5lmA)i3 tawRci v psi*
KWlkcm. — Po<K)46t £Ad „Vf&alal ttjdM/ttT?" 8*   ttltftV.   »S*ff.   Kftja&l
■    m      <*             ----«-•------------------—.------ ■**!■ 1   .1   . ■--------
^^■B^B^^aBBBBBBaaaam^Bi         ■^^^^^■41      9V         ^aBBBBBaaaaBBBBaaBBBaaaai
ICj«, -pare. opjrava»jgWf> »Stav. Naatda«.
foja^me  prost,  lgfce  aaeate   ali   v »•fea tolvalco, za takej.  3*83
Krio, pa>ve upfO¥.  »&aw. NaioaU*.
GjOSOC a.i j»t»|K>44£Q« bree »tro* z njaovina sortjme im iafaai Ia «•**©▼*»*•, m# proti sama>*>fl Ho^u sopfpga dVlava. tpradfttka z otroivć ker je Aje'u s*£*©g v vojtfi, v V**t okraju K?4evje.                                        3293
PonmiV   na    i»favn. »Slev.   Nasada« pod ^iijlrfHill »3*3«.                        f
Saba s poh štvom
ki^ajt^ efe^ir, lač. ae l#dp družici bkz cnrok v PtiJteMii, Stajaraha),
sa 65 K aaese^no
VeS se  ir?c  ma  p«&ti v Pofl-tesah.                                      33*5
(14—16 leta« zdravo dekie). katara ima veselje do doata&ga deki, ga IMe k atreka.                          32S9
Kje, pove upravu. »Slov.  Nareda«.
^■^^■•—         -...                                                                                                                                                                                              ■
Trgovine
z poštnimi kartami
dobe zastoni  ceoik o ktesnth novostih po br«zVonki»e»*nrh  cenah.    3f61
Zaloga razgledah: Kirostav Bsen* menger, Bunai Vi, tfhrgasse 4.
«==-= Spretne ==—
za veliko  delo apvtgOM       3362
Jas«   Rojlna,   Ljubljana,
fronta JoJefa cotta 3.
Kupi se           !~
lpne aM već je icL pO#la|e.              9318
Pcunttibe na  uprave.   »S*»v.  Nar.«
pod „hifta • |MS#stv#m/ftS7tu.
40 kron nagrade
dobi, kdor preskitoi talfpj uradniški begunsln droiint iz Gorice oemebfto-▼ano 8tmOTttBl# ▼ mesta ofaeto^eče is kuhinje« dv«h s^t> ^ prmkii»c ▼ svrko pod»l}aaja otrek ▼ solo.
Fooadbe  p«d  ^  ČJMt^4   na
in kolkovne testrtce,
I JgBJBi _Bjpf T Ubi.
po 20 vin., s pošto po 25 vinarje**«
koDtorbtlnja
Suhe gobe
^> ******* ^**0^ ^»«Mt iMiet rapvt Oefttigh   ^Ar>kov  lMym|>   il|| * te-
KrepM
delavci
aH                     3391
delavke
se sprejmejo v sfcladMiu
Heitnc aprevizadje pri
Losne kite
nadali i« kak«trMti p# 7, 9, 12 lo 16 hrtu; laaM p#dla«ie in aerailca vseh Trst; ^Jferll*1. karira sa lasa fa brada o4 Br. Brallea po 2 In 4 K, teaaa vade In masti;
Saipio« za «eUvant« laa, initi^ In podar panilont i. t. 4. priparaia
Štefan Sirmoli
Ljubljana, Pod Trančo st 1.
Povorl fanA vyklic.»<i|ai v vo «iko rtntfctiajie t« mal aaprt Mm« ta BlMrt« naaa \u stoer vsikl dan samo id 9 do ^f ta * retetf«  od   • do 11
Proti praha) em, lnskinam in Kpaiaojn las
TaMO-ckm Mtura
aa Xa.ad
katera    okre»6u|«    lasfftče,    od«tran]uj«
1 «teltl«Hie*s n«v«^*f>m H fl*2«».
Rasp#inia se i obrats« ^oit«  ne man- kot <9¥e tftnleoid.
2«loca vteh preMcu§anlh zdravfl9 itiaiM. a4lt r*«dlotnaJ. vIr, epooii«U-HM^ trafVnafSKi ptojrfiMiov, kl^of^Mliin Odvoz i svafla MPParavnlfi vo d Itd.
ML liKarea HMbm insteta
i LMQiri Infifvi etiti Mi !■
poleg nnvntiM«iH[i Fvao )oiei»vefa
ioMl. moitu.                  18
T  tei  Ukani  dobivat o   idravfla  tvdi
ćlasi »oinUkili bi aga ja Intn« ioloialee,
e* kr. tobaćne tovarae ta okr. bo! ftfke
bU««t»* v M«Mt—i.
-------------------------—----------————■^—————__—______
Kdor hoće svojim sorodafkoai im bo^nem polja
s posebno prakttfrim
ljubezenskim darilom
napraviti veliko veselje, ta mij aaroti mojo ceneno
vojno garnituro,
ki so^Hi iz Mftirinjih, m vojaka nepogret^Mh potrebnih pređmetov:
1 araiidat watB%9tm* ara z radijskim ka-Eilom, ld ae tveti ponoći, dobro idoia ao-kerica t 3 le.taa gatandlo.
f ^y«ikA ^■■a aasttlktt z bttftefHaL elekt-
licu Inč v iep«, 1 brlvakoga aparate« v elegantni iavedbi, s
katerim se hMro ki dabK> abnfe, 1 votaiaaa itiuat kraafla«   ki  da  tako]
_ .^Am   ^»^j a^^x^^ a^» ^^B^Ji^^™   %^^»^^^ ^^i^^^^a ^a^^^K^aaaBai
on at vona M a^tj nraa apatavs ^bm^hk
Tl|Oi€inO,  Ha lai^L DPCZ VVBHHM^ X ■■■§■!
z^NeZSaM^a^^^Za^a^ 1 UlaiEjaaHfiMaiaaaaald bi datata
zaoaboflL
fuoltaro^   vat  caal oaien|aac   afaaBiH« ai j
laM NW|itaa4 M42S
l^jijijl
a^a^a^da^i^^A    ia^^^m^^^a a^^* ^^^^^   a
Šablona   s   fS   Montframl,   pri«
Berna   i*   mwiiw   Pr^f   ••rvi-
•te,    iepna    r»bc«    Im   «••!■   vrst
perli*  s« doMhra pri
TONI JAGER
Qnb<aoa, Zttovska ulica stsv. 5
Teodor Kom
(poprc: Eanrik Koru)
WmM M ia klepar. vpelja!« ^t^ndev. ler iKtalal« vađ^rodav
UiHla^, Polfanska cssla St. 8.
PripofoČa se si. občinstvu  za izvrSe-vaaje vsakr5nih kieparskih del tef pokrivanje  z   angleškim,   franeoskim   in turemskim Skriliem z
asbest-cemzratzrim lYiW (Eteniil) nateot Ratscbelv
z izfcočno in pU§Čnato  opeKO,   lesno-ceisentno hi streSne opeko.
Vsa  stavbifiska   in   gmlanterftska   xJe-carska de4a v prienano solidni izvrSitvi.
BiSfla iii knjiška mn. PostekTien psnita
Poprave   točno  in  ceno.
Profačcni brezpfačao in post. prosto.
"^T~      '             — -       - — ■
medni otelile
: za gospode :
Lfubllana,
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške in uradni^ke : uniforme:
Lw^             po meri
^T^   v najkrajšem časa.
Hrastov! in bukovi prasarll
MHO m **^MP *■ >—Hi» MImv« m kapq«v odronu
P^aadhe  pod ltBtaBatV^a   VarfetefaBag   Mm  M79M  na Haascostein ft Vofkr A. G.t Danaj L, Satalaratraaae ŠL IL                                                    3244
■■BB^B^B^B^B^B^B^B^B^BViaB^B^B^B^B^B^B^B^Bla^B^B^B^B^B^B^B^
I Ivan Jax & sin
I t Ljubljani, Dunajska cesta 15
■        pripor vča svojo bogato zalogo
lt>5znib koie$. H i)]11
■                              *^        %              ^        sa rodblae ta obrt       I
Brezu sini Morzi za                                          ■
TSKDfe V IlilL ^ Pisalni stroj i „ADLER", Plctttni stroji
vseh    velikostl
: Prva lička štedionica v Gospicn :
oddaia v najam svoj
■■■■    ^^B       9^Ujđ                  ^       ^tT"*"         wV3a^flKi^B^BB      3?jBi                                                 b^b^bI                     b^b^bI        ■afla^^l^BvL                 ^b^^k^^^-^b^bb
cd 1. listopada 1916 na tri leta ev. na pet let.
V  Dajem sa odda sleđeče prostore:
V  pritiić.u je   r^stavraciia   s 4 vsporednimi   raznimi   prostori,  nadalje kuhinja, i/ha, drvarnica, 2 kleti, shramba  ter ledenica na dvori^ču.
V  prrem  aadstropa   17   razalh  sob z eno kopalnico in vse   podstreŠje. Vsa z^ra<tt>a zav?f»ma prostora 700*fi kvadratnih m^trov, ▼ sredini   mesta
na najtep^enn in arorr>«Wem kraju.  Ves hotel je razsvitljen z   acetil. svetilkami.
PokiŠtvo v spaliuh   sobah   odrona pehištvo   tuđi ▼ jedilnih   sobah je last najerrodaialca                                                                                                          3290
NatanĆneje pogoje najtma kakor vsa druga vpra§anja pojasnaje
ravnateljstvo „Prve Ličke Štedionice"4.
A I FO1M7 RDF/NIK'očiteIJ GIas*Mfttkc fa cdInI "pri" L 1    U 11 L    D IV C# I-r 11 I IV  ten! strokomJaV c kr. del. sođišča
Lfnbllana, Kongresni trg 15.
858               (W»«proti nuntke cerkve.)
Naivečja in   najsposobnejSa  trrdka  in  izposojevftf&!c&
;lavirjev In harmonijev
na jugn Avstrije.   —   Valikaaaka zaloga vaaga {rlasbecaga orađja, stnm Ia nmsikalit.
Edint  zaloftnik dvornih in komornih tvornic: BCsCB-
dorfer,  H6U1 & Reitzraann,  F6rster(  Ebitar,   Gebrtder Stingl, Rud. Stelzhammer,  Czapka, Lanberger & Gloss.
Hafmann ia Hofbeif (amerikanski harmoniji). Obrokl od S 15-— napre:. NaihogatefSa iibira v vseh modernih slog* in lesnih barvah Ogrlejte si klavirje 2 anglešk« ponav^taiočo mehaniko. tO letna postavno obvezna garancija. lfa^eauilBa najniža. Samana naj-ugodnej'a. Vgla^evaale ter popravila srtrokovno i a ceno Ker imam zgoraj navedene prve tabrikate tsktfvčno *• ias za Kranjsko v zalogi, svafim prei nakerpom lalal-flkatoT in navideznega „poletna1* pri krtCačih, ki se drraejo govoriti o v,d*brem blaa^eS 4asi nhnajo ni ied»€ga pomembnega fabrikata v zalogi.
LJUBLJANA
Preiernova uUca fttev. 3.
Največja slovenska hranilnica!
Koncem leta 1915 je imela vUg .   .   .   .   K 48,500.000-— Reiervntga zaklaia........„   1,330.000—
Sprajama Tloge Tsak dalavnlk.
■ranfloica je papnarao varaa fai stoji pod kontrolo
On kr. daielna vlade.
Za varčcTasje ia« fpeljaae Htae
domaća hranllnlke.
■^^bVbV^I^b^bb      b^b^b^b)     ^Bv^P^^BVB^BHaF^VVBf        s^Bv        ^Bv^Br^BNP^BH^Bv       ^BBb)         ^BB^T^B^Ba^^B^"""""a^a^aw          a^B^| ^WS       W    / U
*   . . - -      Bf ••mI^a   ^->   ^m^m   ■ »/* *L   rimmm^mmm   fea   ■pa^il   ma^aasai ■V/9H    aaTPBpPBP   pai    pa^ai    m '• r%    aw^r^afaam»   ^    a« »^   "^r*^^
1t/   a^Ama^ma  *^^ •/    ^^^^M^^^iBMi^iaai aua ala^aa-                    .___
/§  aaaaafBajBal    '* /•    aaaaaapafafwaaaaai ^»  ^^«b^    ^■■-■^^^
LHIKUSCH
lb*«aM. ImM tri U
priaaroea sva|a vel»w labtr PoafBjvila wt ix^taj«)ot^no ta safMiia.
338. fter.
--   - —-------—— -
.SLOVENSKI NAROD; dm II. Mptoatm 191&.
Stran 7.
Priporočamo naSim z   gospodinjam   s
KOLINSKO CIKORIJO
iz Oltina slovenske * tovarne y Ljubljani
- postrežnico -
ki govori oemUri  Ili  tna   dobro   lika«.
Fraaftlikaaska «L M. 1. m. ■•&
d—no. Predrtarttl i« je od 10 do 12 dop„
Kupim okrogel
kostanjcv |qq
orchov     I u u.
Pooudbe im poital preda!  151, LJSMJU«.                                         3056  I
Aajruija cene/ Dob^o Uogot
Modni salon A jjarborič
= Ljubljana, Jtfestm trg štev. 7. =====
priDoroča svoto veliko -%atogo dunaisfah  mode/ov
Svilnatih   in   ve/our   l^lobu^ov.   ^inčanih  ===== ===== m prajmh obhJ^, cvetlic, pereš '• t cl.
Vednn rrtkka izbrro satnih ktobnkoc.
/•'  'OU93  lit OltgOf  VmOiOO-f .V
prazno SObO
m w—fdm a !■ aofialriB t I
Ponudbe pod „praiM/SIM* W opravn. »Slo*. Naroda«.                flBg
Mi! sotrodiit
(ali   poslovodja,) kateri je veič lamo
sto jao   voditi   manufakturno   trgovino,
m takej 8pre|aae.       sito
Ceniene ponudbe pod tyPrTft moti 2915 3170" na uprav. »Slov. Naroda*.
m ie za uli žeme svelilKe
1                 po najnilH ceni pri            *?m
K. A. KiAH UD&llana. si. Petra cesta 21-21.
Etilna najvećja ra*poftU|aln]ea  baterlj  In elektr. topnik tretilk sa Eranjakem.
V vojno odhajajoči
ne zabfte oa najvainej§o oskrbo, oa skleoitev vojnega živi enskega zavarovania ^ dobo  1   leta.
XavarovAB|e  veli a za   ▼aak sluea] smrti,   tada! *m4H   za siaH v vojni alt na posledlcah taiste-   — Zdravniihe prsiskave ni potreba.
2e na bojnem polju s€ nahajajoči skleoeio lahko zavarovame od ta-n — Ra* no rako lahko zavarajcjo sorodniki svojce, upoiki svoje dolžnike brez vednosti in privoljenja taiitib.
Družba sklepa  pa tuđi navađna  ilTlfenska zavarovanfa, ▼ kojih je
^o'ina cevarnost brez  TSaktere  doklade  k  obidajm   premiji ▼ polnrm ob«e?a 7*teta.                                                                                                                        3 8«
Končno ski^pa  družba tuđi vo|na nezgodna  zavaravanja za dobo
t lota za  slučaj v vojni pridobljemh  nezgod ali  boleznu
Brez plačna  in tako i fen ja pojasnila daje :
Seneralni zastop c. br. prlv. zovarovalne družile
„AUSTRIJSKI FENIKS"
= v Ljubljani, Sodna  ulica it. 1. =
Rajnltjo Mit,
Tovarna poluštva J. I. Haglas
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.     !*
Wm zaloga polira
za spalno la (odilae   sobo, taloao  tai fosfosko
sobo.   Proprogo,   sastorfl,   modrod  oa vi«si
ilmaatl modrool, otroikl voslćki ltd.
Ustanovllena 1847.
istaaoTlisaa 1047.
HalsoUdBeJso blago.
Zeiod. m k\a\'
la  drmgo   poI)odel<Bko   pro4mklO ▼ vsaki mnotlnt kapm|o
L GNU), trgovina \ srani
Dmaajalio   Novomosto,    Ipsials
aTttli|sfcO<               9682
^^-----------------------------------__-----.
Se se dobi:
barhente. Danolo, tasmot, kana-laso, s«kno sa obloko, zollro ltd^
(a^olilia Jaroslav Karei. Bistra
pri Nove« atiti na M«ta|t, ćeSko.
20 m bartienta, ostanek. . 72 K, 20 m flanele, „ . . 62 K. 20 m zeflrja, blaga za obleke 56 K.
Od estankov  se ne pošiljajo   vsorCt
|    Gonoktein. T
I             Najnovejše,    i^kušeno     sredstvo
i    brez vbri gavanj* nroti kaDavcu   (tri-
peiju), belemu toku, črcvwnemu in :    mehurnemu   katarju   itd,   priznan na
klinikah in urcijan   na   teh  Ic   rdrav-
■     ni5kih    znanstvenih     receptarijih    za ;    leto   1915.                                         21»
Berliner  Re zep t-Tisc hen-huch fQr   Pracktische Arrte na strani 17  in   128.  Berliner    Allrem.  m«d. ;    Zentral - Zcitune«:re^ept- Taichenbuch na strani V Bud^pester Orvoti Zseb-   ; naptšr cs   KCzi^5ny   na   strani  12   in    i 153.  Frommes Oesterreic h. Med. Kal. und R«?zcpt Ta«chenbuch na str. 53 in 12Q. LeiD^'ger und Wiener   ! Thtrapcutischf  Le'ftunrcn. Let 1913 na strani 6*.  Praški  receptanj   Če5ki?i zdravnikov    na    strani    171.     Prtgcr i    R '.* z e d t s r i u m   des   Zentralverelnes deutsch  Artzte in Bohmen na str 172 z or>azko:   Da es   die   Ma^rnschicim-haut  nicht    alteriert,   besonders    bcim lanperem G^brauche wie bet Cystldi«    j zu empfehlrn.  Schnirers   Taschen-buch der Theranic na str. 230. Stein Schntidcrs   ArztMc^er   Taichrnka-tender.  Verzccbnis der  neuesten   Arz-    i i    -eim?*t«»f na   *tr.  28.   W'ener   Re»ept-    j i   Ta^chenbuch '0f   praktlsche Arzte na   ]
str.   T7    in    '22.   NV^encr   Rezept-Ta-!    schenbuch far   Zlviiartte na str.    127. ;    VVOrzburger.   d«e    Nebenmrirkungen '    der m >dernen Arzne'mittel. VII. Gruppe ;   Na   <tr. 157.  GONOKfEIN   ne   kvtri |   želodca, na draži   ledvic in  ne izziva toksičn'h   rxanthem.   Dobi se   v vseh i        večiih lekarnah   Skatliica K 6 — Zahtevafte    literaturo    in    prospekt
Ljubljana: Lokarsa Tmkoc<y. I    Za ere b:    Lekaraa     „SalvatOr*     S. !                    Mlttalback, J«laol6«v trfj-
!    Proizvai^:   Fannafct-»##ko-ke«ičii   labara-j           tori) .HERAa. Prafa-frt^fee 5S2.
Dobavltali Tofaoga aalalatrstva la   {
■    Tofmo tdravatoenaffa »a>alaai|a.     I
I    ■■■% flmiall    U žvedske   celuloze za pottae  iftTOlef s
I    II Ij III I    C    ^onopntm  medstavkom sa fiivanje VT0Ć,
I    II ^W  II I I    ^^    z iiČntm  medstavkom sa   pOVOiaTO tOt-
I     V II  W I k ^at    kih zabolev   dobavlja   najcenejše   in naj-
I      W  mm  W  — W ^                               kulantnejle
I  Silvia,   nlemanu Novć Benatky na Jiae.
I   Vzorci zastoru in franko.               Teleloo stev. li.                  Prekupcem popust
Brez konkurence!
F. L Popper čevlji
M             zt gospode ki gospe so nogani
aj            lajboii prileiiii, Ufoi ta najboJjše
aaj              amkovostl.    FUprodaJ    samo   pri
" JULIJI STOR, Ljubljana
f}             Prežernora idka St S.
y±      OAjssenki Seriji  za tariste, hlfffleoRnI y±   <"*W b *tnkt ** Uwn-kmh-Cer|Jt
-    NA   PRODAJ    -
sta pod ugodnim! pogoji
¥ sredini mesta v Erškem
V bišab  se nabajajo goetilaiai kavama in  saloga piT«
ter zasebna itanovanja. — GostilniŠki prostori so zelo pripraTOO razdeljeoi ; poleg biše se oabaja velik zaraščeo aeačaat ti% zidano kegljišče. V gospodarskem poslopju se nabajajo ble^| za domačo in tujo živino, velika ledenica, aklađiiče in tri soba za posle. — Radi   njih   razseioosti   in po legi pa  sta biSi \qA
oripravm sa izvrfevanje aueaarije; poharije aU jiatcrgatu boctt trgovine.                                                                    *ZH
Ker lastnik   radi   bolezni   posestva ne   more oadzorovail, proda isto po xmerai ceni I
Kupcem   daje   pojasnila   lastnik    Valentin   Se#jfnetH| LJnbllana« ftelenbnrgeva nllea it 6.
JADRANSKA BANKA
PODRUŽPIICA  LJUBUAPJA.
flaaifepaln I
■ ^aw»
a^^^^^a^^^^A^B^^k4 ^^^^k ^
Daibroaailll
DaaaJ
•»•«!•
auaiA^Jai
Deloiška glavnica: K8,000.000—.
Rezerve: okrog K 1,000.000—•
SraunUs Vtogt m tattUoe ia |(h ebrestvfe pe iistlk 4VtV^
Vloge na tete« In Um rntan proti aajvfeđntiiefn obrestovanji. Dvift se lahko vsak daa brez oiin aa aiera-torij. Rtotnl darek plaći baoka iz sfojefi.
KUPVJS Dl PBOBAJA: Devize, Talatc, fredneetne papirje \kL la erefte & kr. rizredoe tottrljc
HKMaTDaali aUaice, đerbe, iredneetne ptptrje Hd. BaVkAJali Čeke, aakaznice ia akreditiTe aa ?sa ta- in ioozemskt meete. ataUl MUMIJMli aa bUfo, ležete ? {avnih tkladittik PUlllaVali Berzna nroHlt ta jOi \ifxU\t ntjtadaiitne)e.
Brsojavni eiaslovi JADRANSKA.
Telefon «. 8B7.
Stran S.
a^B^L^aSva^B^B^a^a^aBaV    ■b^hb^hhb^hb^F^      flBP    ■ ■ _   a^aa^aaalaBVH    Hfi&
23S. Stev. >■
molzna l^rcsuci in triie konji
po 3 in 9 let  ter 18  mesecev (rudoČi
feimeljDi). Ljubljaaa, Poganska
ofesta fttov« 59.        32M
to otno proda« ta.    «93 #r*fa se ▼ FramtUkmmsU «1. ft*. 8.
Tam se   tuđi   ockta   dobro   obranjen
bolniiki stol.
Za   tekogita  vstop  *e  fattota dohro inrfeaa
kolar
hm                            3S22
Fontitibe z navedbo t)!ače naj se poVHjejo pod „K, &./M12*1 na uprav, *Slov.  Naroda«.
aU\  IZBIRO   poSilja tadi na  deielo: |          Xasne                                    2652
IJ I II i fi krila, hottume, Hl II F | noćne ha! je, poli I   II I   I     rilo,nf>d»e?red-
bukt ta sttsnlk«. Ze4o sotklna rvrdka:
M, Krištofič - Bačar
LjBblioaa, Start trg 9. Lavina tatta.
!                               Fine
otroške oblekce
it in krstite oprave, tt
drogerija, fotomanufiiitcpa
I                     Ljubljana,
Selesku-gova slioa šL 5. priporoča v«llko a»lo^o desinfekdjskih preparatov tetST Lysol, Lysoformt   Rreolhi,   F«r-Imalin,    Forma! inove   pasttlje, karbolovo kislioo, karboloro apno itd. itd. Velika  zaloga  totogralsUh potrebi &hi tai a para tov.
^aa      aHIV ^A                   fl^a                             ^aa                                             att _^a   att                    ^H
v najnovejših fasonah in v veliki izberi
133                              ...     priporoča     ——-^—-       «-
IVAN SOKLIĆ.
MatPrlstnl Panama-slamnlkl od  • K do 90 K.   Jm

Damske klobuke
,   .,        z:    v največji   izberi  priporoča              =
MINKA H0RVAT. modistka
LJUBLJANA,   Stari   trg  štev.  21.
Popravila najoaaoio.                   2954                   Popravila  najcenaje.
Baft«4 imW? ta u|MqH Mi. Itiiul toAMk mi
■uf^l ■                                                    ^k   ^ jd^ScC^PfcJiaF j>£9
ki   priobču'ejo   vsak  teden   naoio  «a«lmlvih   »Uk x bofli*   in o drugih   važnih   aktuaVi! domač.h in tujlh dogod!;ih,   ter  obilo  zanimivegr,   čtiva:   pesml, povesti,   |akO tanlmiV,   lep detakU"B*i rovu, noufnc fanke ?n crtice Iz goepadiajstva. zdravstva, vzfojcsiovji, tehnike
in sotoh vseh strok poHurtnega znanstvt.                                                                                '"
„TEDENSKE SLIKE-  so ncpo«t*een in n€strankanai Oastrovaa tedaiV, ld }e po«večen le zabavi in  oouku.
TEDFV?KE SLIKE" bi naj imefc ntročet« vsaka rodbina, vsaka jjostflna, kavama, brfv-nlca   vsako dni^tvo itd. Zahtevaite,, TEDEN5KE SLIKE'* povsod in pridobivajte naročnikov.
TEDENSKE SLiKE" s*anejo ectr! leta K 3— pol leta K 6.— *n ćelo »eto K 12-—. Narofnrki dobe kot nagrado ve!H< tlustrovan koledar, slike Prešema, Jurflča. Oregorčiča in ASkcrca   t-r tuđi   >ne  zaiiimive knjljjc.   Naro«*€ si   „TEO5MSKE SLIKE" takoj!
Potrte ««m sv«i n«sl©v in poSljemo Va« 1 številko „TEDBNSKE SUKE" brezplaeao lp
poštniae prosto na ogled,                          Uprav«ištvo lista „TEDENSKE SLIKE"
aiaMlaaa, FraneUkaasaa ulica 10 L
Mutoo Bajec
umetni in trgovski vrtnar   |
•csasu i n rtBiJtn. ta u mHi tHm 133     V
cvetlični salon |
samo pod Jraačo štev. 2.    |
poleg CevIJarakega mosta.      ^
(ft zalop sili mei.   |
zdelivaiije Wm, nmi tralrai Iti £
Zmianift aaroiUa totao.          /|
tama oa Maski tesli si. tt. i
________    ^^^^___       ^w ^^^^   ___ ^
^voje častite odjemaice
vljudno prosim, da se naj pri nakupu oroija in municije vsakdo izkaže s posebnim dovođenjem od c. Jer. okrajnega glavarstva ali od c kr. drlavne policije v Lfubliani, da ima pravico do oroija in municije. Ne da bi se izkazal $ tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ali municije, kahor tuđi ne popravljati oroija.
Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajc
Fran Sevčik
puškar m trgovec % orozjem v Ljubljani.
134

ćPriporo-a najnovziss
Zimske klobuke, Velour. phš  in  baršun,   oblike-
Velika i?bera
Športmh čepić
5a dame m dektice* ŠEST* Solidno blago.   ^Prrsnano na*e cene. ^ocravita iotno in  ceno. *£8 BV   Zalni   ktobuki   veano v salogi. lunama naročita na nbiro t obratno pošto.
Učiteljica
daje privatne ure v predmetih za ljudske in meščanske iole.       3259 Pismene ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „Pook/SŽSŠ**.
WW   Proda se  ~VB
li i s a
▼ Sranju aa Glavom trf«f dvo-
Dadstropna z lepimi trgovskimi lokali, na naj bol j ugodnem prostoru, tako da je za vsaleo trgovino uspeh zagotovljen.
Vprašanja je nasloviti   na upravo »Slov. Naroda«.                               3368
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
„ D..n,«fc.,«—~*««n«t^ -                         SirHarjeva ulica fttev. 2-                         —"*" ^■^"^^^^•0<^^-
Poslovalnioa e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podrutoioe v Splita, O*lanra>ai» Trmtu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju.
at^MM aavakaa aaa^aaaaaai araćk a B i1—. ara>aai|» ia> BOTMafera ltli« MflAVnl   ttlfhk,         aafMJaaVI   H#pa ■• aaVfBBPl am  am ■■■■«1 «vai«a«  aai   aaa  a■■!»•■§«   ■   p p        »jh-          m*^^m atmih a«atMlB%aflai aamaM. avaaVa^ajB nuli a ■ §^-* trafci|i
IVsaflaVa VSPaaBi Wfawaaa>ai W ^a^aa aa»B«^aa% aava^a^^^v                          ^^^^^^^^^^w^____________________________^______________                              ■ - _^—————^—.^„^^^^