KRANJ, torek, 4.10.1983 CENA 14 din c Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zv Št. 76 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ttletod zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju Narod si bo pisal sodbo Sci in Va spominski plošči v Seškovem do-tou v Kočevju so v beli marmor tUesane zgodovinske besede: »V lem domu je ob času zloma fašisti-h* Italije zboroval v dneh od 1. do J. oktobra 1943 prvi zbor svobodno izvoljenih odposlancev in odposlank ženskega naroda.« In pridan je še titot iz govora Edvarda Kardelja na kočevskem zboru: »Ljudska oblast, hraste iz sedanje borbe, ni od zgodaj vsiljena. Ona je zrasla iz naroda samega. Ustvaril jo je slovenski na-f&dv svoji najtežji in najbolj junaški korbi in zato najbolj odgovarja našemu Ijudstvoi.« Bili so to resnično zgodovinski, Jlrelomni dnevi naše borbe. Italija je kapitulirala in partizanska vojska jo ta iUih.anskem okupiranem ozemljil hitela razoroževat italijansko vej-i». Padle so Gr carice, padel je Tur-Jik. Partizanska vojska je nizala za zmago. Fašizem pa je dobi >đudarec za udarcem tudi m* os;u »frontah v Evropi in Afriki. Prišel je čas tudi za slovenski r.a-*tei,da reče svojo odločno besedo, da ^nim vstopi v krog suverenih na- Mov. kvršru odbor OF je 11. septembra te izdal razglas o razpisu volitev v mr odposlancev. 'Na vsem- osvobojenem in polosvobojenem ozemlju v partizanskih enotah so volih tywslance. in sicer na 500 prebival-po enega, bataljoni pa po dya odposlanca. Iz. neosvobojenih predelov jbrenjske, Štajerske, Ljubljane in Ji Prii&orske so na zbor prišli debati, ki so^jih določili pokrajinski ^ okrožni odbori OF. Kočevje so izbrali zato, ker je bilo »zemljepisni legi najmanj izposta-; /nikovim napadom. V locevju zaprti ujeti belogardisti in letniki so bili porok, da sovražnik ne 6 napadel z letali. Za zavarovanje ločevja je glavni štab NOV in POS ejdtcal 2. bataljon (J. brigade iz 18. Ptztje. Zaradi večje varnosti je pr zasedal le ponoči. Zbor odposlancev slovenskega na-*Wa K je začel 1. oktobra zvečpr. vdeležilo se ga je 572 neposredno iz-in 78 delegiranih odposlanih Pnšli so tudi gostje: Ivan Ribar, W» predstavnika vrhovnega štaba *0Vin POJ, predstavnik CK KPJ, Nstavnika glavnega štaba NOV in "0 Hrvaške, predstavnik britanske Hfce major Jones ter delegaciji ZSM iz vseh slovenskih po- vajin. Zavedanje zbora je bilo enkratno vživetje. Preroške Cankarjeve be-% Učnih organizacij in sveta baji# skupnosti. V nedeljo popoldne je t* v Dragi tekmovanje strelce hodni pokal krajevne skupno--.; A. Žala* mi 4. OKTOBRA 1983 GOSPODARSTVO 3. STRAN GLAS Oživljanje Grimšč Središče za ročno pletenje Baiovljiška tovarna pletenin Almira" ob graščini Grimšče pri Hedu prenavlja tudi gospodarsko poslopje, v katerem bodo še pred koncem leta odprli tovarniške razvojne delavnice in sre-fiKe za razvoj domače in umetne obrti Bed — Graščina Grimšče pri Bledi je lani zasijala v novi podobi. Nekaj let so v radovljiški tovarni Almi-raoldevati, nato pa se vendar odloči-iiiaprevzeli v upravljanje graščino i gospodarskim poslopjem vred. Že od vsega začetka so namreč namera- vali v teh prostorih organizirati center za razvoj ročnega pletenja in umetne obrti. Najprej so seveda prenovili graščinsko poslopje, ki ga je lani na najrazličnejših prireditvah obiskalo 35 tisoč ljudi. Veliko jih seveda pride samo zavoljo nakupa v Almirino prodajalno v graščini, ker so tam na voljo najboljši izdelki. Pred časom je Almira v graščini Grimšče postala gostitelj tovarne Lipa iz Ajdovščine, ki je v gradu uredila svojo prodajalno. Namesto da plačuje najemnino, je prispevala 6 tisoč dinarjev za obnovo Grimšč. Lipa je znana zaradi sodobnega oblikovanja pohištva in zato jo je Almira tudi povabila v Grimšče. Računali so, da bo izstopala prav s J\<* se lahko zgodi, da bodo opozorila prepozna. ------ -~ no^iej vrulji/, »ave je bilo moč le ugibati. Ribiči so bili črnogledi. Če Sava Bohinjka, ki tokrat ni posebno velika, ob izlivu ne bo kaj prida razredčila brozge, se lahko zgodi, da bo do Kranja ali pa še dlje poginilo vse živo. Ribiške družine opozarjajo prebivalce, naj ne pobirajo mrt- vih rib i ker so st Se žive, tako pozi plašijo ri vode in ji pene. Ne omotic n jo prebi Dokumentaciju in fotourhiv (ilusa irprvd de\rolj, poklicali so, miličnike, ki »možakarja pospremili tja, kjer jtjbrž ni imel veliko poslušal I* L. M. lo takoj prestaviti v nižjo prestavo, zato je traktor zečel voziti hitreje. Pri tem ga je začelo zanašati, tako da se je prikolica naložena z drvmi prevrnila, Trop pa je udaril z glavo ob steno bližnje stavbe in zaradi hudih poškodb umrl. L. M. J NESREČE TRČENJE V KRIŽIŠČU Škofja Loka — V petek, 30. septembra, nekaj pred 6. uro zjutraj se je na lokalni cesti v Stari Loki pripetila prometna nezgoda. Voznica kolesa Erika Hafner (roj. 1951) iz Škofje Loke je peljala po neprednostni lokalni cesti proti križišču s prednostno cesto pri Domu slepih. V križišče je zapeljala prav tedaj, ko je mimo pripeljal z osebnim avtomobilom Dušan Černigoj (roj. 1948) iz Škofje Loke. Kljub zaviranju voznik osebnega avtomobila ni mogel preprečiti trčenja. Hafnerjevo so huje ranjeno prepeljali v Klinični center. PEŠEC PRIŠEL PRED AVTO Jesenice — Na cesti maršala Tita se je v petek, 30. septembra, ob 19. uri pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil ranjen Franc Rekar (roj. 1922) z Jesenic. Rekar je z desne strani nenadoma prišel na cesto, pri tem pa ga je kljub zaviranju oplazil osebni avtomobil, ki ga je vozil Darko Struna z Blejske Dobrave. V nesreči ranjenega Rekarja so prepeljali v bolnišnico. OTROK NENADOMA NA CESTO Jesenice — V soboto, 1. oktobra, nekaj pred 9. uro dopoldne je nenadoma izza grmovja pritekel na magistralno cesto 4-letni Erik Orson z Jesenic. Otrok je pritekel prav pred avtomobil, ki ga je od bolnišnice proti železniški postaji peljal Mirko Ber-toncelj (roj. 1943) z Jesenic. Voznik se je umaknil v levo in zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Otroka so lažje ranjenega prepeljali v bolnišnico. SMRTNA NEZGODA S TRAKOTRJEM Boh. Bistrica — V soboto, 1. oktobra, nekaj pred 19. uro se je na regionalni cesti Nemški rovt — Boh. Bistrica pripetila huda nesreča. Andrej Zcrč (roj. 1947) je peljal traktor s prikolico, na kateri so bila naložena drva. Na vrhu je sedel Želj ko Trop (roj. 1957). V levem ovinku, ko je menjal prestave, vozniku ni uspe- Vspela gasilska vaja — Minuli petek so gasilci poklicne gasilske in reševalne čete jeseniške Železarne pripravili akcijo gašenja požara na pretakališču butana v valjarni Bela. Po predpostavki, da je malomaren delavec pri pretakanju plina iz cisterne povzročil iskro in požar, so nadvse hitro in učinkovito preverili svoje sposobnosti, v rekordno kratkem času in z vso doslediiostjo. — Foto; D. Sedej Samovžig sena Stara Fužina — V četrtek, 29. septembra, nekaj pred 19. uro je zagorelo gospodarsko poslopje Antona Urha. Ocenjujejo, da je zagorelo zaradi samovžiga sena. Pogorelo je okoli 20 ton sena, živino pa so uspeli rešiti. Ogenj so gasili gasilci in vaščani. Škode je za okoli 2 milijona novih din. Ogenj na tovornjaku Radovljica — V soboto, 1. oktobra, nekaj po polnoči je začelo goreti na tovornem avtomobilu last OZD Integral Ljubljana, Tozd Jesenice, parkiranim na Kranjski cesti. Na tovornjaku se je vnela izolirna volna, ki so jo, kot so ugotovili, nalagali na tovornjak v Izolirki še ne dovolj ohlajeno. Ogenj so gasili gostje hotela Grajski dvor in voznika tovornjaka. Škode na tovornjaku in na tovoru je za 15.000 din. KRESNIČKE -POMAGALO ZA VARNO POT V ŠOLO Začetek šolskega leta je tudi začetek težav in nevarnosti, ki spremljajo šolarja na poti v šolo in so še posebej izrazite za nekaj nad 3.000 prvošolcev, ki na Gorenjskem prvič vstopajo v hrame učenosti Kako vsem Šolarjem, Še zlasti pa slednjim pomagati, da bodo na poti v šolo varni, da bo ta varnost trajala vsak ten, m da to ne bo le skrb staršev, šol in Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu? Po svojih močeh pa že vrsto let v teh prizadevanjih sodeluje tudi Gorenjska območna skupnost Zavarovalne skupnosti Triglav Pn iskanju ustreznih rešitev, so bile zelo-uspešne •kctfji kot so: odsevni narokavni trakovi in rumene rut-Ke. katerim so se delno že v preteklem šolskem letu, za V3e prvošolćke pa letos, pridružile še kresničke, '/se to so pripomočki, ki so jih in jih bodo nosili pred-vsam učenci nižjih, zlasti prvih razredov osnovnih šol, fcaten so v vsakodnevnem prometnem vrvežu prav gotovo najbolj izpostavljeni raznim nevarnostim. 8 prometno varnostjo je tesno povezana pionirska prometna šola, ki prav tako v mnogih primerih pomaga •oiolcem pri varnem prečkanju ceste in s tem tudi do boljše osveščenosti za uspešno razreševanje prometnih zagat Vse navedene akcije pa se lahko odvijajo le z zagotovitvijo potrebnih pripomočkov, za katere še ni dovolj, da jih nekdo kupi, temveč jih morajo uporabniki vedno pravilno uporabljati. Da je bil ta nekdo Zavarovalnica f Kranju za nakup: odsevnih trakov, rumenih rutk. kresničk za prvošolce in pionirske prometne opreme, jI mnogim znano in ti prav tako vedo, da je Dila organizacija pridobitve, razdelitve ter navodila in kontrola uporabe v pristojnosti predvsem osnovnih šol in Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v gorenjskih občinah. Kljub omenjenim preventivnim ukrepom, se še vedro dooajajo nesreče in to ne le v prometu arnpak tudi pri dfih, rekreaciji, telor.ru vzgoji v šoli, doma, skratka kjerkoli in kadarkoli. Preventivno vzgojni ukrep je tudi flodenje prve pomoči, za kar je poleg znanja potrebnih tudi nekaj pripomočkov, katere priv take že nekaj let zagotavlja za šole na Gorenjskem njihova območna za-/3'ovama skuonost. ■ . j= zavarovalna skupnost triglav VJ^J kranj Naj navedemo še nekaj številk, ki bodo prav gotovo za koga presenečenje. V osnovnih in srednjih šolah na Gorenjskem je skoraj 30.000 učencev in dijakov, ki so z več kot 80 % vključeni v nezgodno zavarovanje šolske mladine. Ta podatek pa spremljajo tudi bolj neugodne številke: le nekaj manj ko 1.000 zavarovanih učencev in dijakov se vsako leto poškoduje in samo lani je bilo ?8 težjih poškodb in kar sedem s smrtnim izidom. Zaradi zelo majhnih prispevkov, ki jih kot premijo plačujejo učenci in dijaki, je razumljivo da so izplačila tistim, ki utrpijo razne poškodbe samo lani presegla vplačila za 61 %. Vse navedeno naj nam bo ponovna spodbuda, da razmislimo kako, kdaj in kje lahko napravimo karkoli, kar bo zagotavljalo večjo varnost učencev in dijakov tako v prometu, kot pri drugih šolskih, izvenšolskih ter prostih dejavnostih. Morda za konec le še povabilo, da se še kdo pridruži tistim, ki že sodelujejo in s skupinimi načini dosegajo določene uspehe na področju varnosti v prometu, pri delu, rekreaciji, in vsakdanjem življenju. Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Za večjo prometno varnost Varnostni pas V prihodnjem letu se bo voznik moral z varnostnim pasom, ki ga ima vsako osebno vozilo, tudi privezati. To bi sicer moral delati že doslej, vendar neupoštevanje tega določila iz zakona še ni sankcionirano. Varnostni pas-v vozilu ni za okras, pač pa naj preprečuje hujše poškodbe v morebitni prometni nesreči. Predvsem se tako voznik in potniki najbolj obvarujejo pri čelnih trčenjih ali pred padci iz prevračajo-čega se avtomobila. Statistika pravi, da ima voznik pri padcu iz avtomobila petkrat manj možnosti za preživetje, če ni privezan z varnostnim pasom. Med vožnjo varnostni pas prav v ničemer ne ovira sproščenosti voznika in sopotnika. Priporočljivo je, da imajo sedeži v avtomobilu tudi vzglavnike, ki jih žal naše tovarne še ne vstavljajo v vse tipe vozil. Vzglavniki preprečujejo poškodbe tilnika pri trčenjih od zadaj. Vendar pa ne bodo učinkoviti, če niso naravnani na primerno višino, da zadržijo voznikovo oziroma sopotnikovo glavo. Vozniki se na žalost še premalo pripenjajo z varnostnim pasom. Nekateri le za daljše vožnje, čeprav krajše niso prav nič bolj varne. V turistični sezoni si lahko ogledamo tuje voznike, ki so prav vsi privezani z varnostnim pasom, nekaj zaradi varnosti in osveščenosti, da lahko nekaj store za svojo varnost v primeru nezgode, nekaj pa zato, ker tako zahtevajo tudi prometni zakoni. Varnostni pas rešuje življenja, varuje zdravje. To ni le geslo prometnih akcij, pač pa se je nič kolikokrat že izkazalo v praksi. Zato se privežite vsakič, ko sedete v avto. Pomislite tudi na to, da ima uporaba varnostnega pasu svojo težo in vrednost pri raznih odškodninskih in kazenskih zadevah, ki se tičejo prometne varnosti. Mrak S SODIŠČA Vlom po treh dneh dela Le tri dni je bil 33-letni Vlado Beronja zaposlen pri Gradbincu Kranj, ko je že vlomil v priročno skladišče, v gradbeno barako na gradbišču SGP Gradbinca v Šenčurju. Skupaj z Željkom Lovričem, starim 22 let sta odnesla za nekaj več kot 19.000 din raznega orodja; kotno brusilko, vrtalko, tesarsko sekiro, brusilne plošče za železo, kabel itd. Beronja in tovrič sta konec junija prišla iskat delo v Kranj. Medtem ko si Lovrič še ni našel zaposlitve, je Beronja 19. julija začel delati pri Gradbincu, dobil je tudi sobo v samskem domu. Ker je Beronja delal na delovišču v Šenčurju, je opazil priročno skladišče in orodje v njem, ugotovil, da ponoči ni zastraženo, zato je nagovoril Ijovriča, naj mu pri vlomu pomaga. V barako je vlomil skozi okno, nato sta v prte nabrala razno orodje in se z avtobusom odpeljala v Kranj, od tam pa s taksijem v Medvode k nekemu sorodniku. Beronja je namreč ocenil, da bi bilo orodje mogoče dobro prodati. Sorodnik je res shranil orodje, čeprav je očitno vedel, za kaj gre, saj ga je polovico shranil v službi, polovico pa odnesel domov. Pred temeljnim sodiščem v Kranju sta se tako Beronja kot Lovrič izgovarjala drug na drugega, vendar je sodišče ocenilo, da je bil pobudnik vloma Beronja, saj je poznal razmere na gradbišču. Obsodilo ga je na leto in pol zapora in pri tem upošteva lo, da je bil že kaznovan za podobna dejanja. Lovriču pa je odmerilo 10 mesecev zapora ter pri tem upoštevalo, da je še zelo mlad. Na pogojno kazen pol leta je obsodilo sodišče tudi sorodnika, ki je prevzel orodje. Pri odmeri kazni je sodišče pri vseh upoštevalo, da je SGP Gradbinec dobil vse orodje nazaj in je torej škoda že povrnjena. L. M. m ur k in TEDEN SIRA od 8.-16. VINA oktobra p«.« 1983 MARKET ŠOBEC ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Na podlagi sklepa 20. redne seje komisije za delovna razmerja z dne 26. 9. 1983 delovna skupnost objavlja dela in naloge 1. PRIPRAVA IN PRODAJA TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV 2. OPRAVLJANJE KURIRSKIH DEL Za opravljanje del se poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev zahteva: pod 1. — končana osnovna šola, ~ eno leto ustreznih delovnih izkušenj, pod 2. — končana osnovna šola, — 6 mesecev delovnih ustreznih izkušenj. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, Kranj, JLA 1. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 30 dneh po zaključeni objavi. GLAS 6. STRAN OGLASI, GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE V VZGOJNEM ZAVODU FRANA MILČINSKEGA V VALBURGI Nič več »grajski« otroci Na nekdanji graščakov dvorec v Valburgi spominjajo le še debeli zidovi, dolgi hodniki, ograja ... Še otroci, vedenjsko in osebnostno moteni, niso več »grajski«, odkar se je zavod odprl navzven in se povezal s krajem in krajevno skupnostjo. Valburga pri Smledniku — Prostorne grajske sobane v Valburgi so po vojni postale zatočišče vojnih sirot, otrok, ki so izgubili starše v partizanih, v taboriščih, neznano kje. Pozneje, ko so se ti osamosvojili, so tod uredili zavetišče za vedenjsko in osebnostno moteno otroke iz vse Slovenije. Letos je v zavodu 50 otrok, starih od 11 do 16 let, učencev od petega do .osmega razreda. Zanje skrbi 30 delavcev — vzgojiteljev, učiteljev, medicinska sestra, socialna delavka, psiholog, redno tudi zdravnik in psihiater . . . Otroci se tu počutijo enaki med enakimi, medtem ko so bili v prejšnjih okoljih, na rednih osnovnih šolah ožigosani za posebneže, negativne osebnosti. Kako krivični smo lahko do otrok! Ob pogledu na slepega ali gluhonemega nas stisne pri srcu, njegova pojava se nam vtisne globoko v spomin. Vedenjsko in osebnostno motenim otrokom, ki pa ne kažejo nobenih zunanjih znakov bolezni, brez premišljanja pride-nemo pečat pečat poredneža, tudi »barabe«. Otroci, ki so se po spletu okoliščin znašli v Valburgi, so uhajali od doma, bili nemirni in slabo uspešni v šoli, se družili s starejšimi »problematičnimi« ljudmi, včasih kako Nekdanji graščakov dvorec v Valburgi je po vojni postal zatočišče otrok — sprva vojnih sirot, kasneje vedenjsko in osebnostno motenih. malenkost tudi ukradli. V večini izhajajo iz družin, kjer ni sožitja med zakoncema, kjer kraljujejo alkoholizem in prepiri, vlada prezaposlenost. V Valburgi hodijo otroci v zavodsko šolo, se učijo tako kot na rednih šolah, le da učitelji delajo z manjšimi skupinami in se lažje posvečajo posameznikom. Popoldan se za-motijo z dejavnostjo v likovnem, fotografskem in dramskem krožku, z okrasnim vozlanjem, s športnimi igrami, s pisanjem člankov za šolsko glasilo, z urejanjem okolice in delom na zelenjavnem vrtu, na katerem so lani pridelali za 300 tisočakov povrtnin — zelja, krompirja, fižola, rdeče pese. Pogosto povabijo v zavod znane slovenske glasbenike in umetnike. Mod njimi sta bila Andrej Šifrer inMadeja Koležnik, pogosto prihaja Fran Milčinski-Ježek. Njegove stihe — »Ceste, ceste, kam vsj greste? Ko pa se mi čas izteka, vidim, v isto stran drže: VEDNO, VEDNO DO ČLOVEKA .« — so vzeli za svoje in jih izpisali z velikimi črkami. Na nekdanji graščakov dvorec spominjajo danes le še velike sobe, dolgi hodniki, debeli zidovi, ograja. Še otroci, nekdaj imenovani »grajski« so se otresli pridevka, odkar se je zavod odprl navzven in se tesneje povezal s krajem in okoliškimi vasmi. Zdaj se pogosto dogaja, da so na športnem igrišču zavoda pomešani med seboj »grajski« in »vaški« otroci. »Grajski« gredo pomagat v vas kmetu pobirat krompir, skladat opeko. »Grajski« sodelujejo na proslavah ob krajevnem, republiških in državnih praznikih, na športnih, kulturnih in zabavnih prireditvah. »Grajski« se od »vaških« vrstnikov v ničemer ne razlikujejo po načinu oblačenja in zunanji urejenosti . . . Zavod je za svojo odprtost in povezanost s krajem, za dejavnost otrok in vzgojna prizadevanja prejel najvišje priznanje občine Ljubljana-Šiška, priznanje krajevne skupnosti Smlednik pa je poleg zavoda prejel še njihov pionirski odred. Sedanje gospodarske težave in varčevanje na vseh področjih niso naklonjene vzgojni dejavnosti. Odkar imajo občinska socialna skrbstva malo denarja, se pozno odločajo za premestitev vedenjsko in osebnostno motenih otrok v Valburgo. V vzgojni zavod prihajajo vse težji primeri. Škoda, ker bi jim prej veliko lažje pomagali. C. Zaplotnik Združenje obrtnikov Kranj, člani sekcije kemičnih čistilcev obveščajo cenjene stranke, da od 10. oktobra 1983 dalje zaračunavajo usluge vnaprej, pri oddaji predmetov v čiščenje. Usluge bodo zaračunavali po enotnem ceniku. Se priporočajo: Kemične čistilnice: Margarit Marija, Kranj, Cankarjeva 27. Preveč Dragica, Kranj, Staneta Žagarja 5. Ogrln Božidar, Cerklje 41, Zbiralnica Veljko Vlahović. Satler Drago. Kranj, Oidhamska 14. ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE KRANJ Odbor za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge ČISTILKE v Športni dvorani na Planini Pogoj: — končana osnovna šola. Poskusno delo 90 dni. Delo je dvoizmensko. Prijave sprejemamo na gornji naslov 8 dni. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po objavi. KRANJ 4 obvešča, da je specializirana trgovina za prodajo kuhinjskega pohištva in bele tehnike na Titovem trgu v Kranju, prenovljena in ponovna odprta: v lepih prostorih salona vam nudijo vse vrste kuhinj: • MARLES • GORENJE LIPA SVEJA SENJ Urejenost ambientov, strokovna postrežba, brezplačen prevoz do 30 km so prednosti, ki jih daje Lesnina. O vsem se boste prepričali sami, ko boste obiskali prenovljen salon na Titovem trgu v Kranju, v katerega vas vabi Lesnina. Trgovina je odprta od 7. do 19. ure, v soboto od 7.—13. ure. Telefon: 21-485. Na Veternem odprli lovsko kočo Svečanost je pomenila tudi uvod v letošnje prireditve ob vr, nem prazniku krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenj>' Senično krajevnih skupnosti in družbeni litičnih organizacij, v nedeljo uri pa bo sklepna slovesnost v*Jl du, kamor poleg krajanov Se vabijo borce Kokrškega odre&v Otvoritev nove koče lovske*j ne Udin boršt pa v nedeljo m ^ pomemben dogodek ob kraj*^ prazniku, marveč tudi potD^f delovna zmaga lovcev, kraja^v združenega dela. O gradnji po*l! če so začeli razmišljati predP*^ leti. Potem so se odločili. ZW**a nekaj denarja, krajani so prisf*U les, priskočile so jim na pomof1*! tere delovne organizacije.ld&\i treh letih zagotovili blizu 900 J dinarjev sredstev in opravili ritve skoraj 5500 delovnih ur j bolj se je izkazal Anton Mak*'-opravil okrog 1000 delovnih ur-/T ima koča dve sobi, kuhinjo. be, sanitarije, pitno vodo, u^ kanalizacijo. Nameravajo ure^j podstrešne sobe, tako da bo v prostora za 60 do 70 gostov \ Veterno — Člani lovske družine Udin boršt so v nedeljo dopoldne, 2. oktobra, na Veternem v krajevni skupnosti Senično svečano odprli svojo lovsko kočo. Na pročelju koče so odkrili spominsko ploščo občinskega odbora ZZB NOV Tržič v spomin na 31. julij 1941, ko je bil na Veternem in v bližnji Primožkovi gmajni zbor borcev in aktivistov OF iz Tržiča in okolice. S tega zbora so potem borci iin aktivisti odšli v oborožene akcije proti okupatorju. Nedeljska svečana otvoritev lovske koče je bila hkrati tudi uvod v letošnje prireditve ob prazniku krajevne skupnosti Križe, Pristava, Sebe-nje in Senično. Prebivalci teh štirih krajevnih skupnosti v tržiški občini se namreč v teh dneh spominjajo 39-letnice dogodka, ko je okupator pregnal vaščane in požgal vas Gozd. Med tednom bodo različne športne prireditve, osrednji slovesnosti pa bosta v soboto in nedeljo, 8. in 9. oktobra. Tako bo v soboto ob 18. uri v Krizah slavnostna seja skupščin Tržiški alpinisti v tujih in domačih gorah Nenehno potrjevanje kakovosti Tržič — Alpinistični odsek planinskega društva Tržič ima v svojih vrstah pet članov — športnikov mednarodnega razreda in poleg njih še več odličnih plezalcev, ki se nenehno dokazujejo v domačih in tujih gorah. Edina tržiška alpinistka Erna Pančur je v letošnjem poletju opravila vrsto odličnih vzponov, ki jo uvrščajo med najboljše plezalke v državi. Sredi julija je s so-ple/aleem iz črnuškega alpinističnega odseka preplezala smer Šimenc— Škarja v Dolgem hrbtu v Kamniških Alpah, pet dni kasneje smer Belač-— Zupan v severni steni Šit ter dan zatem še Zajedo. 23. julija je skupaj z Borutom Bergantom in Dušanom Marki-čem preplezala še Mansardo v Planji. Največji uspeh v domačih gorah so Tržičani dosegli v« drugi polovici avgusta v severni steni Triglava. Iztok Tomazin je v navezi z Erno Pančur s prostim plezanjem prvič ponovil tehnično zelo zahtevno smer Kunaver-Drašler v Sfingi. Na težjih mestih jo je ocenil z zgornjo mejo sedme stopnje. Erna ni plezala v prostem slogu tako kot njen soplezalec, vendar pa je ena prvih žensk, ki je zmogla težavno smer v severni triglavski steni. Dan pred vzponom v Sfingi je Tomazin v navezi s Pančurjevo opravil s prostim plezanjem prvo ponovitev Andrejevega stebra v Stenarju. Ocenil jo je s težavno-, stno stopnjo »šest plus«. 24. avgusta so Borut Bergant, Iztok Tomazin, Erna Pančur in Miro Kranjc (AO Črnuče) prosto preplezali Aschenbrennerjevo smer v Travniku, eno najlepših »še- Turistična taksa ostaja v kraju Rateče — Lani so v krajevni skupnosti Rateče-Planica pobrali za 129.000 dinarjev turistične takse, ki je dohodek krajevne skupnosti. Leta je v skladu z dogovorom poravnala vse obveznosti do turističnega društva. Turistično takso so porabili za obnovo klopi in sprehajalnih poti, za sofinanciranje prospekta Rateč, delovanje turistično-informativnega biroja in centralne recepcije, za izgradnjo drsališča. Letos bo turistično društvo Rateče izdalo prospekt Rateč v nakladi 50.000 izvodov ter organiziralo stalne očiščevalne akcije po naselju, v Tamarju in pri Zelencih. Prav tako bodo še naprej skrbeli za sprehajalne poti Ravne, Kamnje in Planica, gradili drsališče ter pripravili ocenjevanje o urejenosti kraja. Program, ki so ga ali pa ga še bodo uresničili prizadevni člani turističnega društva Rateče, so ocenili na 625.000 dinarjev. D. S. stic« v naših gorah. Erna je ob te* stala prva alpinistka, ki je zmoti* no v prostem slogu. Zaradi o$ plezalnih dosežkov v letošnjem >' je bila Pančur jeva izbrana v sW^| šestih alpinistk, ki je zastopal« slavijo na balkaniadi in na me^Ii nem srečanju. V bolgarskih gor«* navezi s soplezolko iz Ljubljan* plezala tri težavne smeri in ui^i vsem upravičila mesto v jugosk*^ reprezentanci. Ugodne plezalne razmere v njem poletju so izkoristili tudi^J čiani alpinističnega odseka. »V**Jtf tržiškega vrhunskega alpinizmi. Kf tni Luka Rožič, je preplezal smeri šeste težavnostne sto. klenici in v slovenskih gorah -s Čopovim stebrom v severn: s glava, Zajedo v Travniku, če mo le nekatere. Filip Bence i*^ Rozman pa sta 20. avgusta prep*S Steber in smer JLA v Sitah. Is:a sta sta poskušala tudi v tujih , francoskih Alpah, kjer pa zaj«*>l ugodnih plezalnih razmer nistaO^ ' čila načrta. Preplezala sta le ne^Jy denih smeri četrte in pete težav^jj stopnje (Lagarde v Les Droites.^ mev ozebnik v Mt. Blanc duTK^ji gerjev ozebnik in smer Tournier^ x di ivlidiin). Borut Bergant je 1^* tembra odpotoval s himalajsko i vo v Nepal, kjer bo skušal skrfj!» ostalimi člani preplezati novo 4* Anapurni. . ^y Šola v gradnji Jesenice — Občani jeseniške*^ ne s samoprispevkom gradijo vnošolo Karavanških kurirjev Koroški Beli, ki je minula let»\u zadevanjih za izgradnjo ah ojjfS šolskega prostora najbolj zaos* Tako so delavci SGP GradbblJ Jesenicah osnovnošolcem na * ški Beli, ki se z izgradnjo novi* novanjskih stolpičev vedno hA: že zgradili lepo in prostorno co in garderobne prostore, v. nji pa so še nove učilnice in učilnic za kabinetni pouk. Tako kot vse druge osnova* jeseniški občini so tudi na Kd Beli prešli na dvoizmenski pou* nimajo dovolj učilnic. Šolo oce okoli 600 učencev in se pnt»j£ vključujejo v vse izvenšolske sne dejavnosti, ki jih organi^J pedagogi ob pomoči zunanjih ^ torjev. V naslednjih letih bodo Sotof^ moprispevkom še nadalje do:4. Kondor : Polet 3.*0, Reteče : LTH 1:9: mladinci — Alples : Jesenice 7:4, Lesce Bohinj 11:10. Alpina : Polet 3.0. LTH : Kondor 2:1. P. Novak Komentiramo Bogata sezona uspehov KRANJ — Letošnja domača in mednarodna kolesarska stzO** počasi izteka. Na sporedu so še manjše domače in mednarodne <* dnevne etapne dirke, ki se jih udeležuje večina naiih najboljših** sarjev. Vendar vsi naši najboljši kolesarji željno pričakujejo poč& saj so v tej kolesarski sezoni, ki je bila silno bogata z domai&* mednarodnimi prireditvami, dali vse od sebe in res so potrebni** dni počitka. Če pogledamo na iztekajočo se kolesarsko sezono, potenc zapišemo, da je bila po uspehih na mednarodnih in domačih vri? ščih ena od najuspešnejših doslej. Reprezentančna ekipa je da*P take uspehe, ki so jugoslovansko reprezentanco uvrstili v sam $**'; trni amaterski kolesarski vrh. Kot primer naj navedemo, dasonttM* lesarji v lanski sezoni za svetovni kolesarski pokal osvojili o*em& deset točk in s tem so bili na osmem mestu na svetu. V tej sezoni*? v tem tekmovanju zbrali šestdeset in s temi točkami se bodozašM* prebili med peterico ekip na svetu. Pred našimi so lahko li .^ZjT tantje iz NDR. SZ in ČSSR. Če pogledamo le nekaj najboljs^^r0 te naše udarne reprezentančne ekipe, nam bo še bolj jasna, kako** lahko potem prebili med najboljše na svetu. Na svetovnem prte*** v Švici je reprezentanca SFRJ — Ropret, Čerin, Lampič, Bith(-^f jila odlično šesto mesto. Na balkanskih igrah je bila četverica~b rin, Udovič, Cuderman, Dulič — druga, na mediteranskih igrah t & sablanci pa so bili Ropret, Bulic, Lampič in Cuderman v ekipnitd* drugi. Med posamezniki v cestni vožnji pa je na mediteranskih^1* zmagal član kranjske Save Bojan Ropret. Poleg te zmage je na me** rodni dirki po Jugoslaviji na koncu slavil Primož Čerin. BojanRap* je bil na veliki mednarodni dirki Giro della Regioni (Italija) vsk** razvrstitvi četrti. Čerin, Ropret in Cuderman so bili izvrstni n^* mednarodni dirki po Avstrij\ saj so zasedli peto, osmo in enajsto* sto, medtem ko so bili kot ekipa drugi. To je le nekaj najboUs^ehf nih in posameznih uvrstitev. Med drugimi so ti naši repre:rnit*? osvajali tudi enodnevne dirke po Italiji in Avstriji. Vsem tem to** za njihove uspehe lahko iskreno čestitamo. Toda vsi že gledajo naprej. Prihodnja sezona je olimpijska Uf čitek bo le malo časa, saj se bo treba izvrstno pripraviti za letne*** pijske igre. ki bodo v Los Angelesu. Zvezni trener Franci HmP* Kranja ima že zbrano okostje reprezentance. Ropret, Čerin, h&ć Bulic, Pavlic in Cuderman. na vrata reprezentance trka tudi*** Papež iz Novega mesta, bodo na olimpijskih igrah prav gotovo skd* doseči še več, kot so to sezono. Hoteli bodo dokazati, da lctošnn& čm uspehi niso bili le trenuten »navdih«. VAmenfct" bo trebati*** ugled, ki so si ga prikolesarili. Enako uspešno kot reprezentanca so na dirkah doma mrtsP kolesarili tudi predstavniki kranjske Save. Le-ti so nesporno nafr*$ v državi. »Politika našega kluba je že nekaj let jasna. Od svJih** movalcev zahtevamo tri osnovne stvari «, pram trener Franci fh** »Prvič, da zmagujemo na dirkah, ki imajo velik reklamni ponu** so dirke po »Ulicah Kranja« in mednarodna dirka Alpe-Adna> »** nekatere. Naši tekmovalci morajo biti uspešni na prvenstvih ifSJ' kot tretje, da imamo v reprezentanci čimveč reprezentantov to* mednarodnih dirkah dosegajo čim boljše uvrstitve- Odbojkarsko tekmovanje za pionirke Kranj — V letošnjem šolskem letu bo v kranjski občini potekalo tekmovanje tudi v osnovnošolski odbojkarski ligi za pionirke. Ekipe bodo razdeljene v dve skupini: v prvi bodo igrale pionirke, stare 13 in 14 let, v drugi pa učenke, start' 11 in 12 let. Doslej so udeležbo v ligi potrdile že štiri kranjske šole — France Prešeren, Simon Jenko. Stane Žagar in Bratstvo-enotnost. prijave pa sprejema prireditelj še do ponedeljka, 3 oktobra. Ekipe bodo vadile pod strokovnim vodstvom igralk kranjskega Triglavu. ' M Žibert 8. Karun (Triglav) 3374 Gorenjci v ligaških tekmovanjih NOGOMET — V 6. kolu slovenske nogometne lige je kranjski Triglav gostoval v Mariboru in izgubil z 1:0 (0:0). V enakovrednem srečanju so gostje uspešno branili svoja vrata vse do 86. minute, ko je eden od kranjskih obrambnih igralcev igral z roko v kazenskem prostoru. Sodnik Horvat iz Murske Sobote je pokazal na belo točko, Knehtl pa je bil zanesljivi strelec. Po 6. kolu je Triglav deseti med 14 eki parni. V zahodni skupini skvenske nogometne lige so Jeseničani na domačem igrišču premagali Tabor Jadran z ! :0 (0:0) m so po petem kolu z osmimi točkami na tretjem mestu s točko zaostanka za prvouvrščeno Ljubljano. HOKEJ — Pričelo se je 37. državno prvenstvo v hokeju na ledu. V prvem kolu so Jeseničani gostovali v Beogradu, kjer so visoko s 16« (5:0 7:0. 4«) premagali ekipo Partizana. »Železarji« se niso posebno naprezali, a kljub temu so zlahka polnili Partizanov gol. Drugi gorenjski predstavnik v zvezni hokejski ligi ekipa Kranjske gore je v dvorani pod Mežakljo izgubila pomembno srečanje s hokejisti Crvene zvezde s 3:4 (1:2, 1:2 1:0). Kranjskogor-ci niso igrah podrejene vloge, toda tokrat je odločila izkušenost. ROKOMET - V drugi zvezni ligi za ženske so rokometašice Alplesa iz Železnikov prepričljivo premagale novinke v hgi, ekipo Zrinskega iz Čakovca. DomaČe igralke so v začetku poved-le z 8:0, do konca srečanja pa so razliko še povečale. V medrepubliški ligi so ro-kometaši Jelovice iz Škofje Loke gostovali v Šoštanju in ostali praznih rok. Škofjeloški igralci so po štirih prvenstvenih kolih s tremi točkami na devetem mestu med 12 ekipami V moški republiški ligi je edini gorenjski predstavnik tržiški Peko dosegel prvo letošnjo zmago. Na igrišču v Bistrici je pred 300 gledalci premagal Rudarja iz Trbovelj in je po petem kolu na desetem mestu med 12 ekipami. V enakem ženskem tekmovanju Preddvorčanke tudi v petem kolu niso okusile slasti zmage. Na domačem igrišču so izgubile z ljubljansko Olimpijo, čeprav so v prvem polčasu že vodile z dvema zadetkoma. Enako usodo so na domačem igrišču doživele igralke Dupelj, ki jo se le v prvem polčasu uspele upirati roko-metašieam iz Methke. V drugem delu pa so gostje ves Čas povečevale prednost in na koncu zasluženo slavile. Izidi - Alples : Zrinski 24:12 (13:5), Šoštanj : Jelovica 27:22 (13:12), Peko : Rudar 26:21 (14:14), Preddvor : Olimpi-ja 12:17 (7:5), Duplje : Metlika 1521 (7:8). Vse to kolesarjem kranjske Save že nekaj let uspeva. V teh led* uugovali in v svojih vrstah imajo članske državne prvake TosO*^ Valenčič, Rakuš, Kurent, Ropret in v tej sezoni Udovič. Ekipa T«*^ Ropret, Udovič, Cuderman so ekipni državni prvaki. Letošnm jtJ* je bila tudi za kolesarje Save izredno bogata po uspehih. Kot kln** in reprezentančna ekipa — Ropret. Udovič, Cuderman, Lampič i*1* jaki Marn ter Polanc — so osvajali taka mesta, ki jih nismo »rtf**r vali. Vse to je pogoj, da bodo tudi prihodnjo sezono tako uspešnic** še bolj. Da pa bodo še bolj uspešna, bodo še bolj začeli delati >inl»* mi. Vrzel, ki naj bi nastala pri članih, naj bi že čez nekaj let zaat&f mladinci, ki bodo z resnim delom prišli v članske vrste. D. Hn*^ Polancu velika nagrada Siporexa PUI.A — Domači kolesarski klub Siporex iz Pule je organiziral že tradicionalne kolesarske dirke za »Veliko nagrado Siporexa«. Med dvaindvajsetimi kolesarji je bil na 140 kilometrov dolgi progi najhitrejši član kranjske Save Polanc. Rezultati - 1. Polanc (Sava) 3,07, 2. Penko 3.07. 3. Trampuž (oba Rog), 4. Cuderman (Sava), 5. Vitasovič, 6. Caric, 7. Valčič (vsi Siporex), 8. Udovič (Sava) vsi v času drugouvrščenega. -dh r Leski padalei izvrstni v Opatiji Opatija — V tem obmorskem letovi.š ču se je končalo letošnje v Jugoslaviji najmočnejše mednarodno padalsko tekmovanje, na katerem so polog domačinov nastopih še tekmovalci iz Sovjetske zveze. Norveške, Avstralije, Turčije in Italije. V naši državni ekipi so bili poleg Uroša Šumarja iz Novega Sada še štirje člani Alpskega letalskega centra iz Lesc — Bogdan Jug, Bran ko Mirt, Roman Božič in Dušan lnti-har. Jadranski pokal so osvojili padalci iz Sovjetske zveze, na drugo mesto pa so se presenetljivo uvrstili tekmovalci Jugoslavije, ki so s tem dosegli enega največjih dosedanjih uspehov. Med posamezniki je zanesljivo slavil član zmagovite ekipe Dino, naš najboljši tekmovalec pa je bil Roman Božič na šestem mestu. Mirt je bil osmi, Jug deveti in Intihar 14. Velik uspeh je dosegel Bogdan Jug z zmago v skokih na cilj v vodi, med drugim je premagal tudi znana tekmovalca iz Sovjetske zveze Runjanceva in Valunasa. V skupinskih skokih na cilj je bila Jugoslavija tretja za ekipama Sovjetske zveze in Turčije, v skupinskem izvajanju figur v prostem padu pa peta za dvema ekipama Sovjetske zveze, Norveško in Av stralijo. Med posamezniki je bi) v skokih na cilj najuspešnejši Božič na petem mestu, Mirt je bil šesti, Pire 12., Frank 15., Jug 16. iu Intihar 17. V figu rativnih skokih je bil Jug šestu Božič in Intihar sta si delila 10. in !1. mesvo, medtem ko je bil Novosadčan Šumar 12. M. Hudovernik Dvojni uspeh Bojana Ropreta NOVO MESTO - Z d venstvom na kronometer vožnjo za državne naslov? Novem mestu končala leto*«!1 lesarska sezona, ki je naši« i ^ valcem prinesla enega od neuspehov v zgodovini jugosk**^ ga kolesarstva. Novomeški kolesarski ^ dva dni res izvrstno organiiir*^ žavno prvenstvo. Junak dvod**L kolesarske prireditve j« bil kranjske Save Bojan Ropret dobil dirko na kronometer i» /a gorsko državno prvenstvo^ je Bojan Ropret, ki je slavil ** diteranskih igrah v CasabUfl": novno dokazal, da je ta6asn*ry ši jugoslovanski kolesar in nas še vedno nima prave kor.^ Rezultati — kronomet« 40 km - 1. Ropret (Sava) *£j Bulic (Siporex) 50.51. 3. Gob* fil.13,... 7. Udovič 52,20. (oba Sava) 54,21, (člani) 14 km — 1 Ropret 20 18, 2. Papež (Novoteks) Pavlic (JNA) 26,42. .. VW (Sava) 27,02, Jutri Preddvor: I Kočevje Preddvor - Jutri. 5.oktobt*L na sporedu srečanja osmine &*\ pol .1 mladosti na področju $0*^t Gorenjsko zastopata ekipi in .Jelovice iz Škofje Loke. P ni se bodo jutri ob 18. uri ekipo Itasa iz Kočevja, rokc__ levice pa bodo igrali v gostehv . I*** Šah, go in rekretftV Kranj — Športno \>;v\ ni stolp do v soboto, 8.ok 17 uri pričelo v telovadnici c~ le Simon Jenko v Kranju rekreacijo za krajane. Ob ljubitelje šaha in go igre na ki se bodo pričeli v petek, 1 ob 17. uri v prostorih krajevne sti Vodovodni stolp na Regut Kranju. 4. OKTOBRA 1983 ISKRA NA SEJMU ELEKTRONIKE 9. STRAN C L, A S --_-.-_---—--v Novosti iz Iskre na razstavi »Sodobna elektronika '83« Sodobne komunikacije Iskre Kot ena izmed največjih jugoslovanskih sestavljenih organizacij združenega dela »prva v domači elektrotehnični in elek-vonski panogi ter tretja največja jugoslo-anska izvoznica s skoraj četrt milijarde dolarjev letnega izvoza blaga in storitev, to Iskra, ta veliki jugoslovanski sistem z 3100C delavci, 2000 razvojniki in razisko-dnimi delavci, pokazala najnovejše do-ležke na področju razvoja sistemov in (tek* sistemov, zlasti na področju komu-itaetj, v zvezi s tem pa tudi sisteme ali dele sistemov, ki so sestavina sistema Megriranih komunikacij, ter vrsto napor, opreme aparatov, instrumentov in elektronskih elementov, ki jih razvija in BdeHije za potrebe telekomunikacijskih «informacijskih omrežij. razstavnem prostoru s površino 1460 m* v dvorani B 1 bo razstava »Sodobne komunikacije Iskre« z modernimi zorili prikazala sodoben integrirani (acijski sistem, z eksponati pa tega sistema, zlasti tiste, ki predstavljajo Iskrine najpomembnejše razvojne, raziskovalne, tehnološke in proizvodne dosežke minulega leta. Digitalna telefonska centrala Sistema kito2000, ki so jo v Iskri nedavno razvili in že uspešno deluje tam, kjer je nastala »kjer jo izdelujejo, to je v Iskri Telemati-ki, opravlja komutacijo govornih in podatkovnih signalov v digitalni obliki. Omogoča gradnjo telefonskih omrežij Ktih do srednjih zmogljivosti. Centrala ji grajena modularno. Maksimalna upo-gba mikroelektronskih komponent omogoča minimalno porabo energije, povejmo število funkcij in majhne dimenzije naprave. Od 3. do 7. oktobra 1983 bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprta 30v mednarodna razstava »Sodobna elektronika '83.» Letos bo ta specializirana tehnična prireditev potekala v znamenju »Svetovnega leta komunikacij 1983« in bo vsebinsko uglašena na temo »Razvoj komunikacijskih infrastruktur«. V razstavni program bodo uvrščene naslednje panoge ali sistemi: komunikacije, računalništvo, profesionalna elektronika, merilna in regulacijska tehnika, avtomatika, radijska in televizijska difuzija, zabavna elektronika, sestavni deli elektronskih naprav, oprema za proizvodnjo in laboratorije, viri električne energije in vakumska tehnika. Najmanjši iz družine Iskrinih računalnikov — zelo Iskani — mikroračunalnik Partner s tiskalnikom. Digitalni naročniški modul je njen najpomembnejši del, saj opravlja analogno/dihalno pretvorbo govornega signala iz telefonskega aparata, prvostopenjsko komutacijo in koncentracijo govornih kanalov proti skupinskemu stikalu, konferenco, generiranje tonskih signalov, digitalni vstop telefonistke v zvezo in funkciji testiranja. Na modul je možno priključi analogni telefonski aparat in podatkovne kanale 64 kb/s. naročniški multiplekser PCM — 30 je iivno tako pomemben dei, služi pa za povezavo 30 naročnikov s telefonsko centralo po enem samem vodu. Multi-pfekser pretvarja analogne signale v digitalne in jih združuje v 30-kanalni digitalni »op s hitrostjo 2048 kb/s. Hcrati z govornimi signali posreduje tudi »»naročniško signalizacijo. Družina modulnih napajalnikov je grajena v visokofrekvenčni tranzistorski tehniki in se sestoji iz posamičnih tipov napa-jrfnkov na Evropa formatu. Uporabljamo jii za napajanje telekomunikacijskih, računalniških, krmilnih in regulacijskih sistemov in naprav. Itodulama digitalna telefonska centrala Sitima Iskra 2000 je del komutacijskega si-tUma bodočnosti, ki bo uporabnikom nudil ttoritve, s kakršnimi jim prejšnje generacije rito mogle ustreči. Detajli v sliki: digitalni moduli z mikroprocesorji. Kabel z optičnimi vlakni, kakršnega je Iskra razvila in izdelala ter že povezuje ljubljansko telefonsko centralo s Cankarjevim domom, ima mnoge prednosti pred kovinskimi kabli in radijskimi zvezami. Med najpomembnejše štejemo visoko prenosno zmogljivost. Prenosni sistem z optičnim kablom ima desetkrat "manjše število ponavljalnikov, je neobčutljiv za elektromagnetne motnje, je lažji in ima manjši premer kot drugi kabli in tudi frekvenčni plani in dovoljenja niso potrebni. Vidljivost med oddajnikom in sprejemnikom ni potrebna tako kot pri drugih napravah, ravno tako pa niso potrebne prilagoditve linij. »Deltanet« je družina programskih paketov, ki skupaj s strojno opremo omogočajo, da dva ali več računalniških sistemov Delta povežemo v računalniško omrežje. Omogoča tudi povezavo računalnikov z enakimi ali različnimi operativnimi sistemi, kakor tudi s sistemi različnih proizvajalcev. Med razstavo »Sodobna elektronika '83« bo ta računalniški sistem povezoval razstavni prostor Iskre s sedežem Iskre na Parmovi v Ljubljani pa tudi z Zagrebom in Beogradom in bo tako pokazal svojo uporabnost. Optična video in audio oddajno-spre-jemna naprava VAE ima te lastnosti: prenosna pot je lahko dolga do 9 km brez ponavljalnikov, študijska kakovost je v skladu s CCIR standardi, brezhibno deluje pri različnih temperaturah, uporabna je za PAL, SECAM in NTSC sisteme, ima lasersko diodo v oddajniku, ava-lanche foto-diodo v sprejemniku, pul-zno-pozicijsko modulacijo in je sestavljivo konstruirana. Uporabna je za fiksne ali mobilne zveze med TV centri in kulturnimi, družbenimi in športnimi objekti, za zveze med studiji, za vhodne zveze oddajnikov ali mikrovalovnih zvez ter za sisteme za nadzor v industriji, medicini in obrambnem sistemu. , S panoji bo ponazorjen tudi sistem za prenos alarmnih signalov. V prvem delu razstave »Sodobne komunikacije Iskre« bodo prikazani še drugi deli komutacij-skih naprav, kakor so elektronski telefonski aparat s spominom, razna specializirana integrirana vezja, mikroračunalni-ški preklopnik, videlo kamera in drugo. V drugem delu razstave so predstavljena v okviru VHF — FM komunikacijskega sistema vojaška ročna in nahrbtna spre-jemno-oddajna postaja, prenosna šifrirna enota in sprejemno-oddajna radijska postaja za CB področje. V tem delu razstave bo mogoče videti tudi najmodernejše krmilne naprave za obdelovalne stroje, naprave za servoregulirane pogone (tiri-storski in tranzistorski servoregulator), industrijski varilni robot, naprave za avtomatizacijo industrijskih procesov, pomnilno programabilne krmilnike in od novitet še naprave za semaforizacijo malih križišč. V tretjem delu razstave prikazuje Iskra nov laserski obdelovalni sistem LMP 600 za obdelavo kovin, lesa, plastike, keramike, kamna. Prednost obdelave materialov z laserjem so v tem, da niso potrebna nikakršna orodja, obdelava je brezkon-taktna, hitrost obdelave izredno velika, rezi so ozki, rezanje pa brezprašno. Obiskovalce bo gotovo pritegnil novi barvni televizor s popolnim daljinskim upravljanjem, elektroluminiscenčni prikazovalnik in še vrsta drugih naprav, ki jih izdeluje Iskra v številnih tovarnah po Sloveniji, pa tudi drugod po svetu. Na razstavi Sodobna elektronika sodelujejo domala vse Iskrine delovne organizacije, razstava pa je zasnovana tako, da skozi predstavitev kompleksnih integriranih sistemov prikazuje kompatibilnost programov posameznih področij, kot so telekomunikacije, računalništvo, avtomatika, kibernetika, mikroelektronika in druge veje elektronike. Tudi letos se bo v času razstave »Sodobna elektronika '83« zvrstilo precej strokovnih posvetovanj. Na seminarju YUTEL '83, ki bo 4. in 5. oktobra, bo sodelovalo okoli petdeset strokovnjakov iz Iskre in ljubljanske elektrotehnične fakultete. Največ jih bo govorilo o skupnih temah s področja elektrooptike in telemati-ke in o problematiki sodobnih komunikacij. Ravno tako bodo Iskrini strokovnjaki aktivno posegli tudi v problematiko uporabe mikroprocesorjev v merilni tehniki na seminarju ISEMEC '83 in na seminarju o elektronskih sestavnih delih, oba bosta potekala 3. in 4. oktobra, ter na seminarju »Vodenje in avtomatizacija elektroenergetskih sistemov VA — ES 83«, ki bo 6. in 7. oktobra. Vseh seminarjev, kjer bo prebranih 180 referatov, se bo udeležilo po pričakovanju prireditelja, Elektronske zveze Slovenije, blizu sto strokovnjakov. Iskra bo na svoji razstavi prikazala precejšnje število novitet s področja komunikacij, ki so rezultati smotrnega združevanja sredstev in znanja ter uspešnega samoupravnega sporazumevanja tako znotraj sozda, kakor tudi z drugimi gospodarskimi, razvojno-raziskovalnimi in visokošolskimi ustanovami. Razstava je odraz odprtosti tega velikega gospodarskega sistema, ki si je v preteklih treh desetletjih, zlasti pa v zadnjih dvajsetih letih utrl pot na tržišče 102 držav v svetu. Iskrini izdelki, oprema in naprave so iskani v industrijsko razvitih državah Evrope, tako na zahodu, kakor tudi na vzhodu, njeni sistemi in storitve v obliki inženiringa, prenosa tehnologije iz znanja (know — how) pa najdejo vse pogosteje tudi v deželah v razvoju vse številnejše odjemalce. Z mnogimi državami ima Iskra razvite dolgoročne kooperacijske odnose. V zadnjih desetih letih je Iskra izvozila za milijardo dolarjev blaga in storitev, samo letos pa bo vrednost njenega izvoza, dosegla skoraj četrt milijarde dolarjev. Komunikacijske naprave so udeležene v Iskrinem izvozu s 25 odstotki in doslej jih je uvažalo več kot 40 držav. Izvoz teh naprav je v zadnjem desetletju skokovito naraščal. Leta 1972 je Iskra izvozila za pet, leta 1982 p«* že za blizu šestdeset milijonov dolarjev teh naprav in sistemov, torej dvanajstkrat več kot pred desetimi leti. Pri raziskovalnem delu, snovanju in načrtovanju, postavitvi in vzdrževanju komunikacijskih naprav, pri usposabljanju svojih strokovnjakov pri svojih partnerjih ter ob sodelovanju z domačimi in inozemskimi proizvajalci in institucijami so si Iskrini strokovnjaki nabrali toliko izkušenj, da so na marsikaterem področju kos še tako hudi mednarodni konkurenci. Nekatere izmed vrhunskih dosežkov v razvoju in proizvodnji si bo moč ogledati tudi na razstavi »Sodobna elektronika '83«. (L. K.) Z računalniško krmiljenim/ telefonskimi centralami sistema Metaconta s skupno poldrugim milijonom priključkov je Iskra opremila številne pošte doma in v tujini. J GLASBO. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE TOREK, 4. 01 GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO TRŽIČ, Križe Zbor delavcev oglaša prosta dela in naloge 1. VODJE RAČUNOVODSTVA Kandidati naj imajo: — srednjo ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri, — 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje se bo sklenilo za določen čas s polnim delovnim časom, za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Poskusno delo traja 3 mesece. 2. PRIPRAVNIKA - KMETIJSKEGA TEHNIKA (za dela v komerciali) Kandidati naj imajo končano šolo za kmetijske tehnike. Delovno razmerje se sklepa za določen čas, za čas pripravniške dobe. Kandidati za opravljanje navedenih del naj pošljejo pismene prijave z dokazili v roku 8 dni po objavi na naslov: Gorenjska kmetijska zadruga, Jezerska c. 41. Kranj. O rezultatih izbire bodo vsi kandidati obveščeni v roku 10 dni po izbiri. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA SR SLOVENIJE, podružnica 51500 KRANJ Po 92. in 93. členu statuta razpisuje razpisna komisija SDK v SRS, podružnice 51500 Kranj, za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili dela in naloge NEPOSREDNO VODENJE DEIA V PREDHODNI KONTROLI v SDK podružnica Kranj VODENJE IZLOČENE DELOVNE ENOTE v SDK ekspozituri Radovljica VODENJE IZLOČENE DELOVNE ENOTE v SDK ekspozituri Jesenice Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. — da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske, upravne ali pravne smeri, 3 leta delovnih ustreznih izkušenj, pod 2. in 3. — da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske, upravne ali pravne smeri in 4 leta delovnih ustreznih izkušenj. Mandatna doba za opravljanje teh nalog je 4 leta. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, življenjepisom in o dosedanjih zaposlitvah sprejema razpisna komisija za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili v SDK v SRS, podružnici Kranj, Trg revolucije 2, 15 dni po objavi razpisa. Kandidate, ki se bodo prijavili, bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh od dneva poteka razpisa. KRAJEVNA SKUPNOST EDI GIORGIONI Javornik-Koroška Bela Na osnovi določil 59. in 60. člena Statuta krajevne skupnosti razpisujemo proste naloge in dela TAJNIKA Srcas814"1*"0811 Giorgioni Javornik-Koroška Bela, za nedo- Kandidat mora izpolnjevati naslednje razpisne pogoje: — končana srednja šola in štiri leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, — izkušnje, ki so pridobljene z delom v organih krajevne skupnosti ali v družbeno političnih organizacijah, — poleg ustrezne šolske izobrazbe mora imeti kandidat tudi organizacijske sposobnosti ter pravilen odnos do samoupravljanja. Opis del in nalog je usklajen s katalogom del in opravil skupne komisije, udeleženk samoupravnega sporazuma krajevnih skupnosti SR Slovenije. Kandidati naj prijave pošljejo v zaprti ovojnici razpisni komisiji pri Svetu krajevne skupnosti Edi Giorgioni .la\ urnik-Koroška Bela najpozneje v 15 dneh po objavi. ^INEXl«đrla«^€ipromgt^^ Ijubljana Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. TELEFONISTA - VARNOSTNIKA (en delavec za nedoločen čas za delo na Brniku) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — popolna osnovna šola, — 2 leti izkušenj pri opravljanju enakih delovnih nalog, — tečaj za telefoniste, znanje varnostnih predpisov in uporabe orožja, usposobljenost za ravnanje z gasilnimi aparati, — pasivno znanje angleškega in nemškega jezika, — izpolnjevanje pogojev za gibanje in muditev na letališču in obmejnem področju, — dovoljenje za nošenje orožja, — obvezno je znanje slovenskega in srbohrvaškega jezika. Za navedeno delo je predvideno' trimesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Inex Adria Aviopromet, Ljubljana, Kuzmičeva 7, v 15 dneh po objavi. Prijav brez dokazil o izpolnjevanju pogojev ne bomo upoštevali. SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST KRANJ JLA 4 razpisuje skladno z določili 8. čl. in 9. čl. RZ o prometu z nepremičninami (Ur. 1. SRS št. 19/76) in sklepa 37. seje odbora SKIS za 10-letni program izgradnje cest v Kranju z dne 23. 8. 1983 JAVNO DRAŽBO za prodajo stanovanjske hiše Čirče št. 3, s koristno površino vseh prostorov 143,08 mz, dveh pomožnih objektov in pripadajočega zemljišča pare. št. 86/3, 85/4 in pare. št. 86/2 v skupni površini 1144 m% vse k. o. Čirče vpisano v vi. št. 116 in 317 iste k. o. Pogoji: — izklicna cena 2.642.569,00 din, — udeleženec, ki uspe na dražbi, je dolžan trpeti obstoječo služnost dosmrtnega brezplačnega stanovanja v podstrešju hiše, sestavljenega iz kuhinje in sobe v skupni izmeri 29.34 m2, s souporabo stopnišča, stranišča in drvarnice izven hiše v korist Ane Torkar iz Kranja. Za vrednost navedene služnosti je skladnost] vi jo sodnega cenilca znižana izklicna cena. — udeleženci javne dražbe morajo pred kom dražbe položiti kavcijo v L 270.000,00 din s plačilom na žiro račun Kranj štev. 51500-662-43122 ph SDK v navedbo »kavcija za dražbo«, — udeležencu, ki uspe na dražbi, se kavcijav. na v ceno, ostalim pa se vrne v 15 dneh po« bi brez obresti, — če kupec, ki je na dražbi uspel, odstopi 8*1 nudbe, zapade kavcija v korist SKIS, — kupec je dolžan plačati izklicno ceno za v*' premičnine, ki so predmet dražbe ob pogodbe, ki bo sklenjena v 15 dneh po ni dražbi, — prometni davek plača kupec, — zemljiško knjižno stanje uredi kupec n>! stroške. Javna dražba bo dne 27. oktobra 1983 ob li' prostorih SKIS Kranj, JLA 4/1. Interesenti se lahko seznanijo s podi pogoji pri tajniku SKIS štev. tel. 064-28*46.' se dogovorijo tudi za ogled. ISKRA Industrija širokopotrošnih izdelkov »Široka potrošnja« n. sol. o. Škofja Loka, TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov »Gospodinjski aparati« n. sub. o. Škofja Loka, Reteče 4 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. NAJZAHTEVNEJŠA ROČNA ORODJARSKA DELA (prosti 4 delokrogi) 2. NAJZAHTEVNEJŠA STROJNA ORODJARSKA DELA — REZKALEC (prost 1 delokrog) 3. NAJZAHTEVNEJŠA STROJNA ORODJARSKA DELA — STRUGAR (prosta 2 delokroga) 4. PRIPRAVA MATERIALA ZA ORODJARNO IN VZDRŽEVANJE (prost 1 delokrog) 5 STROJNO TOČKASTO VARJENJE (prosta 2 delokroga) 6. TRANSPORTNA DELA V PROIZVODNJI (prosti 3 delokrogi) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1. — (za dva delokroga) KV orodjar in 5 let delovnih izkušenj in — (za dva delokroga) KV orodjar in 4 leta delovnih izkušenj, pod 2. —- KV orodjar — rezkalec in 5 let delovnih izkušenj, pod 3. — KV orodjar — strugar in 5 let delovnih izkušenj, pod 4. — PK kovinske smeri in 2 leti delovnih izkušenj, pod 5. — PK kovinske smeri in 1 leto delovnih izkušenj, pod 6. — NK delavec in 1 leto delovnih izkušenj. Pod 1., 2. in 3. sprejmemo tudi kandidate, ki imajo tudi manj delovnih izkušenj. Za vsa prosta dela in naloge se zahteva poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih. Prijave sprejema splošno pravno kadrovski sektor tovarne 8 dni po obj avi. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po sprejemu sklepa. Vse informacije lahko dobite v splošno, pravno kadrovskem sektorju tovarne ali na telefon: 61-861 int. 14. Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE Delovna skupnost Skupnih služb objavlja prosta dela in naloge OBRAČUN IN FAKTURIRANJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidatke morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — zaključena srednja ekonomska šola, — znanje strojepisja, — eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih. Za ta dela in naloge je določen trimesečni poskusni rok ter predhodni preizkus strojepisja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa naj kandidatke pošljejo na naslov: Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, DS Skupnih služb, Jesenice, Sp. Plavž 6, v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh. Osnovna šola BRATOV ŽVAN - GORJE Na osnovi 190. člena statuta razpisuje dela in naloge - RAVNATE U A Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih v 511. čl. ZZD in po določbi 96. člena zakona o osnovni šoli izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima ustrezno pedagoško izobrazbo in vsaj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu, — da je družbeno-politično aktiven in ima pozitiven odnos do socialističnega samoupravljanja in do dražbene lastnine, — da ima organizacijske sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog osnovne šole. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Na ovojnico napišite, za razpisno komisijo. ŽIVILA Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ TOZD Veleprodaja Na podlagi sklepa *c**jBj delovna razmerja obj^Kj1 slednja prosta dela in SKLADIŠČNEGA DEL*** več delavcev, (za cwB»* skladišče Naklo) Pogoji: — osemletka. 1^ delovnih i&r, poskusno delo Delovno razmerje se nedoločen čas s polnim nim časom. Pismene pnifJJ dokazili o izpolnjevanju *Ta vanih pogojev sprejem« kfS ska služba DO Živila Krt«»n istrov trg 11, 15 dni po obi^ I ktmnk TOVARNA OBUTVE n.s^* PEKO TRŽIČ Delovna skupnost skupnih tovarne obutve objavlja v' i ORGANIZIRANJE, VODf- |f IN IZVAJANJE SLUŽBE VARSTVA PRI DELU Pogoji za sprejem: — varnostni inženir in J ^ lovnih izkušenj na cf*V nju del s področja delu Funkcionalna znanja: — strokovni izpit iz vare*** delu. — stalno spremljanje ne**1 področja varstva pri a*** K obliki seminarjev, pwdr | in zakonov Posebne zahteve: — samostojnost pri delu. — sposobnost logičnega*^-nja; — iniciativnost, — sposobnost sodelovanj*- — poskusno delo 3 mesec*. Nastop dela je možen takti " Sprejeti kandidat bo zdnjfr lo za določen čas za ritfcđt. nje delavca med služenje** škega roka. Kandidati naj oddajo pb**£ prijave z dokazili o izpaH^ nju zahtevanih pogojev \ h£ po objavi v kadrovskem okr tovarne. It I 1 4. OKTOBRA 1083 MALI OGLASI, OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE 11. SI RAN GLAS ;US/ tel.: 27-960 )DAM ijodam ZELJE v glavah. Sp. Brnik Jjrkfc 9832 *Wam trajnožarečo PEČ »EMO«, pograd z jogijem, jedilni kot in ,_Joomaro. Andrej nad Zmincem MjaLoka 10038 Niun drobni KROMPIR in nekaj Jk borovih PLOHOV ter SENO. Bife 13 pri Naklem 10039 Ste dve KRAVI. Letence 12, Gol-10040 **mn ZIDAK za dimnik, 500 koli I0MBI PLOŠČE, 10 kosov, de-^lil cm, širine 50 cm, dolžine 200 faac Berce, Haf nar jeva pot 20, 10041 JfiUCrOR zetor, 14 KM, prodam. %Gwka, Bistričica 31, Stahovica k 10042 J*b nekaj metrov suhih DRV ter • trodetna OKNA. Sredna vas 14, * 10043 ttts OKNA »Lip«, 120 x 120 in »Ki roletami in VRATA, nera-VMahevc, Tomšičeva 3, Kranj 10044 roulacijsko PEČ AEG 4 lM-irtrski AKVARIJ z opremo, l Jančar, Valjavčeva 13, Kranj 10045 iSkm IMO-litrsko CISTERNO P« 2000, pločevina 5 mm) za 9.000 rte Kalan, Begunjska 11, Bistrili«, tel 22*221 — int. 22-16 do 14. 10046 «a črne CEVI 1/2 in 3/4 za cen-Povinar, Kokra 79, Jezersko 10047 bdao prodam SPALNICO (leto lUormaciie po tel. 21-078 10048 tam PEČ za etažno centralno Smje EG-12. Telefon 064-62-654 Nfan 10049 \mm domače ŽGANJE — sadje-teKrmetj, Sv. Andrej 14, Škofja 10050 Jbo. ugodno prodam vezano zbir-Namskega vestnika od 1. 1956-70. M4)22-980, dopoldan. W» SENO in OTAVO v Poljan-_4jim. Telefon 064-61-771 v petek, V.dolS.ure 10051 Mam dva BIKCA. Trstenik 14, Sit 10052 Vdam HRUŠKE moštarice, za na-Vje.cena 5 din. Žirovnica 57 10053 \ceneje prodam nova GARAŽNA VrA (macesen) »Jelovica«. Karol :,Zabreznica 17/C, Žirovnica . 10054 plemenske OVCE in ZA-V0101, letnik november 1980. Mo-Bistrica 1, Tržič, tel. 50-730 9728 traktorsko PRIKOLICO, 1,5 nom za »Tomo Vinkovič«, sta-Zabukovje 7, Besnica 10055 5 tednov starega BIKCA si-za pleme. Lahovće 57 10056 2 FOTELJA in KAVČ. Safe-Ul. Janeza Puharja 1, VI. .stanovanje št. 40, Kranj 10057 _.. nova desna vhodna VRATA Jfo.m hrastovega PARKETA, di-%nj«250 y 54 mm. Češnjevek 12 10058 p%tam Z:\1SKA JABOLKA: voš-Vbobov.c. Olševek 3, Preddvor 10059 Mam 4 kW termoakumulac'ijsko "»AEG«, elind PEČ 2 kVV s kolo.šć-Idrtrićno stikalo FID in preklopno rtraTKM 3/12, mini kuhinjo go-V/*mno rjavi natur barvi, korito mtM električni plošči ter hladilnik. Siacije dopoldan po tel. 81-741 — ^k«3 10060 Srn prodam SEDEŽNO GARNI-jJO Bled, Kajuhova 16 10061 fjiam PEĆ kuppersbusch, SUŠI-» perilo tobi in ŠTEDILNIK ,-corona. Sp. Besnica 81 10062 %dam 1300 kg svežega APNA, 4 ba-UFENKE izotekt, 2 kub. m sive %in 2 otroški KOLESI, za dečka J*fco(5-10 let). Zupan, Zalog 92, \t 10063 Ndam OTROŠKO POSTELJICO z Km in odejo ter nerabljen 10-litr-Wčni električni BOJLER. Kalin-\ 19. Kranj 10064 Ndam PREDSOBO Sora, KAVČ ^Hegant in KLUBSKO MIZO. Tele- Sdam barvni TELEVIZOR gore-Janez Urh. Sebenje 78, Zasip - 10065 >Mm GRADBENO BARAKO M«, PUNTE in BANKINE. Reber-a»M**aneva 10, Jesenice, tel. 83-017 Sldan ali 81-189 dopoldan 10066 JWam suhe macesnove PLOHE in W,. Ogled od 16. ure dalje. Janez V Na Kresu 14, Železniki 10067 •n mlado KRAVO z mlekom, '*zakol. Brezje 42 pri Tržiču 10068 *"/,m BIKA, težkega 450 kg. Jože \fc\Zg.Senica 4/A, Medvode 10069 Sadam otroško POSTELJICO z jota PREŠITO ODEJO. Jožica Heljc.Sp. Besnica 37 10070 ,\SKE KVADRE i-, modularno ftfCO0 14, zelo poceni prodam. Do-- \ Breg ob Kokri 20. Tupaliče 10071 - DRVA. Telefon 70-104 10072 V/am obžagan LES za ostrešje, v / i LETVE in razne debeli-itfk. Janez Kopar, Ribno 109, Bled 10073 V/Jam PEČ AEG, 2 kW. Telefon W, 10078 MM inovak STABILIZATOR za televizor, nov, italijanski, zelo ugodno prodam. Ogled v sredo med 8. in 9. uro. Dušan Vidic, C. Kokrškega odreda 11, Kranj 10079 Prodam dobro ohranjene lesene STOPNICE (leve na L). Marta Krek, Smoleva 9, Železniki 10080 Prodam ŽICO za vezanje betonske plošče, 400 kg betonskega ŽELEZA, premera 14 mm in 400 betonskih KVADROV. Branka Gaberšček, Podhom 44/A. Zg. Gorje 10081 Prodam dve TELETI za rejo. Ivan Eržen, Zg. Bitnje 41 10074 Prodam italijanski STROJ ZA OBLANJE. Vešter 38, Škofja Loka 10130 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 5 kW. Petrovič, Tomšičeva 18, Kranj 10131 Prodam TELETA za rejo za zakol. Podbrezje 129 (na vrhu klanca) 10132 Prodam rabljeno strešno OPEKO ki-kinda. Franc Teran, Zg. Duplje 15 10133 Prodam suha DRVA v »klaftrah« in PRAŠIČA za zakol. Praprotna polica 14, Cerklje 10134 Prodam 24 kosov SLEMENJAKOV »Leskovac«. Telefon 23-507 10135 Prodam borove DESKE za obijanje sob ali napušča; in suhe colarice. Olševek 22 10136 Prodam lepe SADIKE za živo mejo — zimzeleni liguster. Vovk, Lesce, Boštjanova 4, tel. 74-005 10037 Prodam pol KRAVE. Marija Janša, Ribno 27, Bled 10038 Prodam trodelno garderobno OMARO, globine 45 cm. Vučko, C. 1. maja 69, Kranj (VII. nadstropje) zvečer KUPIM Kupim malo rabljen TRAKTOR pas-quali. Slavko Kocjančič, Na Mlaki 3, Radovljica 10110 VOZILA Zastavo 101 prodam po delih, motor italijanski. Kranj, tel.27-598. DIANO 6, letnik 1978, registrirano celo leto, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 064-78-062 od 15. do 18. ure 10097 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, vozno, registrirano do aprila 1984. Alojz Šolar, Dražgoše 8, Železniki, tel. 67-089 10098 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, za dele. Kranjec Franc, Pristava 10, Tržič 10099 Prodam ŠKODO, letnik 1972, neregistrirano, za razne dele. Ogled vsak dan popoldan. Drulovka 58 n. h. 10100 Prodam ZAPOROŽCA po delih. Jane, Posavec 10, Podnart 10101 Prodam avto VW 1200, letnik 1968*. Alojz Gorenje, Zgoša 24/D, Begunje, tel. 82-171 od 6. do 14. ure 10102 Prodam 126-P, letnik oktober 1978, registriran do oktobra 1984, z michelin gumami in RADIO. Informacije po tel. 81-741 — int. 22 dopoldan 10103 Prodam AMI 8, neregistriran, letnik 1973. Gorenja vas — Reteče 78, Škofja Loka 10104 Prodam ali zamenjam OM, 5 ton, vozen, za traktor 402 ali 404 »Štore«. Jože Frank, Zg. Škofije 23 10105 MOTOR za ZASTAVO 750, general no prenovljen, ugodno prodam. Telefon 79-608 10106 VW 1200, letnik 1975, prodam. Telefon 77-040 ali naslov v oglasnem oddelku. 10107 Prodam DIANO, letnik 1977. Ogled od 16. ure dalje. Križman, Valjavčeva 17, tel. 21-461 • 10108 Prodam karamboliranega WART-BURGA. Predoslje 112, Kranj 10109 LNod Prodam TOVORNO PRIKOLICO, prednje in zadnje steklo za ŠKODO 110 in vlečno kljuko. Mlakar, Voglje 75, Šenčur 9886 Ugodno prodam ZASTAVO 750, karoserija letnik 1983, motor 24.000 km. Dolenja vas 21, Selca nad Škof jo Loko 10075 Prodam karambolirano ŠKODO (športno), zraven še več gum in rezervnih delov. Dolenja vas 21, Selca nad Škofjo Loko 10076 Ugodno prodam spredaj karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1975. Bešter, Dolenja vas 49, Selca nad Škof jo Loko 10077 Golf - J. letnik 1978, prodam. Teran, Nasovče 17, Komenda 10082 ZASTAVO 101, letnik 1974, zelo dobro ohranjeno. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Bratun, Bobovek 29, Kokrica — Kranj 10083 Prodam ZASTAVO 750. Janez Urbane. Tuga Vidmarja 4, Kranj 10084 Prodam ŠKODO 120 L, staro 14 mesecev. Čekov, Lojzeta Hrovata 6, Planina — Kranj 10085 Generalno obnovljen MOTOR za Z-101, z ustreznimi računi, prodam za 10.000 din. Možen nakup ostalih delov. Telefon 064-61-307 10086 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, 70.000 km, cena 2,7 SM. Telefon 064-62-828 po 17. uri 10087 Prodam rogov MAKSI PONY, zložljiv. Telefon 064-27-439 od 17. do 19. ure 10088 Prodam ŠKODO 110 It COUPE, letnik 1980. Goričan, Gradnikova 101, Radovljica. Prodam SPAČKA po delih ali komplet in novo pločevino; letnik 1974. Informacije po tel. 28-547 od 18. do 20. ure 10089 Nove rezervne dele za generalno popravilo avtomobila KADETTA 69 B standard, prodam. Pungeršek, Jritof 228, Kranj s 10090 Prodam avto W7 (HROŠČ) 411 EL (4 vrata), dobro ohranjen, cena 8 SM potreben manjšega popravila. Ogled v sredo od 6. do 8. uro. Mujo Čoralić, Golnik 46 (samski dom — soba 206 10091 Prodam 4 kolesne OBROČE z gumami sava semporit /.a Z-101. Kranj, Mlakarjeva 15 - po 16. uri 10092 Prodam FIAT 128 sport s plinsko napravo. Mlaka 41, Kranj 10093 Prodam usmernike in elektronske UŽige ter ostale elektronske pripomo«"-ke za avtomobile. Bojan Jamar, Brezni ca 59, Žirovnica 10094 FORD KSCORT, letnik 1970. prodam. Informacijo po tel. 064-60-191 10095 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967. Informacijo vsak dan od 17. ure dalje. Voršic Martin, Ul. Janeza Puharja 3, Kranj 10096 Z-750, starejši letnik, neregistrirano, vendar vozno, prodam. Tel.: (064) 22 WW dopoldan Upokojeni kuharici ali kuharju nudim honorarno zaposlitev. Ponudbe na tel. 064-28-110 vsak dan od 18. do 20. ure. OBVESTILA Sprejmem vsa ZIDARSKA DELA. Telefon 25-520 od 6. do 13. ure ali od 21. ure dalje 10127 ŽAGAM meterska drva na domu. Telefon 74-715. Sprejemamo naročila za vsa gradbe-no-obrtniška-zidarska dela. V zimskem času 20% ceneje. Telefon 061-340-447 ali 061-347-427 ' . 10128 NE PREBERITE, ČE NE GRADITE! Nudimo vam kompletne načrte za stanovanje hiše, prizidke, adaptacije, delavnice, gospodarska poslopja, montažne gradnje. Telefon 061-322-502 9818 OBVESTILO V soboto, dne 8. 10. 1983 bo potekalo II. trim kolesarjenje Iskrašev. Start bo ob 9. uri, kolesarjenje pa naj bi potekalo do 12. ure na relaciji: Gorenjska oblačila Kranj— Naklo—Strahinj—Žeje—Duplje—Križe—Senično—Golnik—Kokrica. Vsako skupino spremlja vozilo organizatorja z utripajočo rumeno lučjo. Organizirana je tudi redarska služba. Vse udeležence v prometu prosimo za previdno vožnjo. ISKRA Električna orodja Osnovna organizacija sindikata STANOVANJA Iščem SOBO ali ležišče v Kranju ali okolici, za 6 mesecev ali več. Cenjene ponudbe pošljite pod šifro: Cena ni važna 10112 20-letna delavka, išče SOBO s souporabo kopalnice, ali brez v Kranju ali Škofji Loki. Šifra: Nujno 10114 V najem vzamem SOBO s souporabo kopalnice. Telefon 77-661 10115 POSESTI_ Kupim starejšo HIŠO ali zazidljivo PARCELO v širši okolici Škofje Loke, za gotovino. Telefon 064-62-965 po 20. uri 10116 Ugodno prodam novo vrstno stanovanjsko HIŠO v Škofji Loki. Informacije: odvetnik Daniel Vehar, Spodnji trg 4, Škofja Loka v ponedeljek od 17. do 18. ure 10117 V najem vzamem GARAŽO. Matjaž Prosen, C. na Klanec 34, tel. 25-576 10118 Manjšo NJIVO ali del NJIVE do 10 arov v bližini Kranja, vzamemo v obdelovanje. Telefon 22-926 10119 STANOVANJSKO HIŠO, oddam v najem za nekaj let (lahko tudi za mirno obrt), predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku. 10120 Zamenjam vrstno HIŠO v Kotljah za enakovredno ali za večje STANOVANJE v Škofji Loki ali Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 10121 ZAZIDLJIVO PARCELO ali HIŠO (lahko starejšo), kupim na območju Škofje Loke. Marjan Baričič, Končeva 12, 61111 Ljubljana 10122 ZAPOSLITVE_ Takoj zaposlim 2 KV ali PKV PLESKARJA, Osebni dohodek od 25.000 do 30.000 din. Dušan Bizant, Britof 9, Kranj 10123 Sprejmem DELO na dom, v popoldanskem času. Šifra: Konfekcijska ši-valka 10124 Sprejmem moško — žensko FRIZERKO. Božena Črne, Ul. Narodnih herojev 3, Bled 1012.r> Takoj zapo.slim KLJUČAVNIČARJA. Pogoj: dobro znanje varjenja. Franc Stroj, Dvorska vas 31 /C, Begunje 10126 S 1. decembrom zaposlim za nedoločen čas KV natakarja za strežbo v kava baru v Tržiču. Ponudbe na tel., 064-28 110 vsak dan od 18. do 20. ure ali osebno na Furlan, Šorlijeva 21, Kranj. OSTALO Iščem žensko, ki je pripravljena negovati bolno osebo. Nudimo hrano, stanovanje in plačilo. Kličite po tel. 27-134 (064) 10026 V VARSTVO sprejmem otroka (Kranj-Planina II.). Naslov v oglasnem oddelku. 10129 IZGUBLJENO Izgubil sem očala v črnem etuiju, na relaciji Šenčur — Hrastje. Naslov v oglasnem oddelku. Izgubil se je mlad KUŽA, beš barve. Kdor bi vedel kam se je zatekel naj sporoči po tel. 24-757 1040 Skupščina občine JESENICE Razpisna komisija delovne skupnosti Sekretariata za notranje zadeve objavlja prosta dela in naloge VODJE KRAJEVNEGA URADA DOVJE-MOJSTRANA za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poleg splošnih pogojev za sprejem na delo v upravnih organih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo končano upravno administrativno šolo, ekonomsko šolo ali gimnazijo in eno leto delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 2 meseca. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi na nasiov: Skupščina občine Jesenice, kadrovska služba, M. Tita 78, Jesenice. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo. NARAVNO ZDRAVILIŠČE TRIGLAV MOJSTRANA Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja pri Zboru delovne skupnosti z dne 27. 9. 1983 se objavljajo prosta dela in naloge SERVIRJA - NATAKARJA (3 osebe) Pogoj: — dokončana gostinska šola, smer natakar, — 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. Delo se združuje za: 2 osebi za nedoločen čas in 1 oseba za določen čas — čas zimske sezone, s polnim delovnim časom. KV KUHARJA - (1 oseba) Pogoj: — dokončana gostinska šola, smer kuhar, — 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. POMOŽNEGA KUHARJA (1 oseba) Pogoj: — polkvalificirani kuhar, — 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja, Naravno zdravilišče, Triglav, Mojstrana, Savska cesta 2, *.5 dni po objavi. V SPOMIN Deset let te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš, a v naših srcih še živiš, V ponedeljek, 3. oktobra 1983 je minilo deset let, odkar ni več med nami naše ljube žene, mami in tete JOŽICE PETROVIČ roj. Cermelj Vsem, ki ste jo imeli radi, se je spominjate in obiskujete njen prerani grob, iskrena hvala. Žalujoči: mož Boris, hčerki Ljubica in Ema Z družinami Orehek, 3. oktobra 1983 ZAHVALA Vsem, ki ste ob smrti naše mame MARIJE ŠOLAR izrekli sožalje, poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. VSI NJENI Dražgoše, 27. septembra 1983 GLASOVA ANKETA Glasov zeleni vlak v Ptuju Bilo je lepo kot še nikoli Vreme Glasovim naročnikom, ki so v soboto zjutraj z zelenim vlakom začeli naskok na Ptuj, resda ni bilo preveč naklonjeno. Oblaki niso pustili soncu, da bi prodrlo skoznje. Pa saj to že nekaj metrov po startu z Jesenic tudi nikogar več ni motilo. Živahno, sproščeno vzdušje med devetdesetimi potniki je sijalo v vagonih bolj kot sonce. Pomagali so naši fantje iz komerciale pa »tetegejevci«, v čigar aranžmaju smo izletovali, pa pevovodkinja Julka s Primskovega, ki je prav brž ustanovila zborček, pa harmonikar Žane, ki je na široko razpotegnil svoj meh, nenazadnje pa je malo dodala k veselemu razpoloženju tudi tekoča popotnica. Skratka, popotniki, zbrani z vseh vetrov Gorenjske, so bili že pred Ljubljano kot ena velika, razumevajoča se družina. Ptuj smo — prav nič zadržani Gorenjci — na peronu pozdravili s pesmijo. Skozi prikupno staro mestece smo se potem podali na grad, na ogled bogate muzejske zbirke, med katero je šaljivce najbolj zanimala postelja, ki jo je s svojim obiskom počastila sama Marija Terezija. Kosilo v ptujskem hotelu je bilo okusno, postrežba prijazna, a ne-strpneži smo komaj čakali, da obiščemo bližnjo klet tozda Kletarstvo Slovenske Gorice. In seveda pokusi-mo njene sadove: laški rizling, šipon, souvinion, beli burgundec, renski rizling, traminec. Med štirimi vrstami, s katerimi so nam postregli prijazni ptujski vinarji? se je bilo težko odlo čiti za najboljšo. Gostiteljem smo se še zahvalili za pokušnjo in izdatno popotnico, pa se hitro spet vrnili v restavracijo, kjer so nas čakale nagradne igrice. Nagraao so bile res predvsem .simbolične, zato pa je bilo veliko več smeha. Ugotavljali smo, kdo med izletniki ima najdaljši podplat, kdo najbolj plešasto glavo, kdo najlepše brke, katera najkrajše krilo — pri tej igri so vrle Gorenjke pokazale izredno domiselnost, poleg »šik« nogic — kateri plesni par bo najhitrejši pri lovu na stol, pa kdo bi na- štel prav vse zabavne tekme, ki so se zvrstile. Med smehom in veselim rajanjem se je noč prehitro spustila. Treba je bilo odriniti na vlak in nazaj na Gorenjsko. Lahko verjamete, da tudi med skoraj triurno vožnjo z udobnim zelenim vlakom ni bilo niti malo dolgčas. Štajerci, Dolenjci, Primorci, ki Gorenjcem radi prav nesramno očitajo našo zaprtost, bi se čudili . . . Glasovci, ki smo skupaj z ljubljanskim TTG spravili pod streho sobotni izlet naročnikov v Ptuj. se kot organizatorji ne nameravamo hvaliti. Res veseli pa smo bili pohvale, ki so nam jo ob slovesu izrekli popotniki, med njimi nekateri že večkrat naši gostje. »Tako lepo še nikoli ni bilo,« so zatrjevali. Torej se prihodnje leto spet srečamo na zelenem vlaku! H. J. Jesenski kros Jesenice — Komisija za množični šport in rekreacijo pri izvršnem odboru Zveze telesnokultuiriih organizacij Jesenice bo 12.oktobra organizirala jesenski kros in s tem dala možnost vsem občanom jeseniške občine, da preverijo svoje moči in vzdržljivost. Jesenski kros bodo za člane športnih društev, TVD Partizana in druge pripravili 12. oktobra ob IG. uri v Mojstrani na Mlačcah, do tja pa bodo organizirali prevoze. D. S. Nov gasilski dom v Javorjih Lokalna akcija — uspeh ali neuspeh? Krvavec — V meglenem sobotnem jutru se je na Krvavcu zbralo trideset udeležencev lokalne mladinske delovne akcije Krvavec '83. Akcijo je organizirala občinska konferenca zveze socialistične mladine iz Kranja v sodelovanju s Kmetijsko gorenjsko zadrugo. Udeležili so se je brigadirji, delavci skupnih služb Kmetijske gorenjske zadruge in kmetje domačini. Presenečeni so brigadirji zjutraj na zbornem mestu ogledovali drug drugega. Zbralo se jih je le štirinajst, od nekaj več kot sto vabljenih. Srednješolca ni bilo nobenega, čeprav so vabila za udeležbo dobili vsi predsedniki osnov nih organizacij ZSMS na šolah. Mogoče so vabila ostala v predsednikovem predalu, ali pa . .. Kdo ve? Res je, bila je tudi delovna sobota v nekaterih delovnih organizacijah. Vendar vsi vabljeni niso zaposleni. Akcija je potekala na Kriški planini in Jezercih. Delo ni bilo težko. Sodelujoči so se strinjali, da bi če ne bi nagajalo vreme, prav prijetno preživeli dan. Domačin in kmet z Jezercev Peter Rogelj, ki je pridno vrtel motorno žago, je Z akcijo zadovoljen. »Ti pašniki so bili večinoma zanemarjeni,« pravi. »Če smo jih čistili, smo to vedno delali kmetje sami. Veseli smo, da je prišlo do sodelovanja med mladinci, Kmetijsko gorenjsko zadrugo in nami. Prav bi bilo, da bi tako pomoč imeli tudi spomladi. Takrat namreč pripravljamo planino za pašo.« Tatjana Mežan je letos prvič spoznala brigadirsko življenje. »V pri- pravah mladinskih delovnih brigad na akcijo ni bilo nobene lokalne akcije, tako da sem prvič na taki akciji. Všeč mi je, delo ni težko. Če bi bilo še sonce, bi bilo še lepše.« Za usklajeno delo je skrbel Franci Šolar, inženir agronomije, pri Kmetijski gorenjski zadrugi pa zaposlen kot pospeševalec razvoja hribovskih kmetij. »Organizacijo take vrste lokalne akcije so predlagali že letos spomladi. Namen teh akcij je očistiti čimveč pašne površine, ki je bila vse do danes zanemarjena. Delo, kakršno je danes na Jezercih in Kriški planini, nas čaka še na Veliki in Mali poljani ter na Jezerskih pašnikih. Upam, da bo do sodelovanja z mladimi še prišlo. Mi pa se bomo potrudili in skušali na akcije privabiti čimveč kmetov.« Če jim ne bi zagodlo Vreme, bi z delom lepo napredovali. Lokalna mladinska delovna akcija Krvavec .'83 je torej uspela. Resda je bilo malo udeležencev, pa so bih pridnih rok. Brigadirji so se dobro odrezali, toda kje so ostali še mnogi vabljeni? Mar je tako majhno število brigadirjev še en dokaz, da je mladinsko prostovoljno delo v krizi? Na koncu še razmišljanje brigadirja, udeleženca akcije: »Zakaj vedno in povsod le brigadirji, ko pa imamo v predsedstvu in organih OK ZSMS Kranj kar lepo število mladinskih aktivistov in jim malo razgibavanja ne bi škodilo? Vabljeni so bili tudi danes, pa jih ni bilo nikjer videti.« Pametno, kritično razmišljanje večkratnega udarnika. T. Bilbija Javorje — V nedeljo so slovesno odprli vrata novega gasilskega doma v Javorjih. Gasilsko društvo Javorje praznuje tridesetletnico delovanja. Letos pomladi je pričelo z obnavljanjem starega gasilskega doma, ki že dolgo ni več mogel služiti potrebam. Marca so pričeli s pripravljalnimi deli, zagotovili sO si potrebne dokumente in finančna sredstva. Pri Kmetijski Zadrugi Škofja Loka so dobili milijon kredita, tristo tisoč din je prispevala GOZ in dvesto tisoč SLO. Les za opaž in ostrešje so prispevali krajani: Nov gasilski dom je predvsem delovna zmaga krajanov, saj so prostovoljno opravili okrog dva tisoč petsto udarniških ur. Nekateri krajani so bili na gradbišču kar tristo ur in delali so, kot bi gradili svoj dom. Zgornje prostore so uredili že do septembra, saj so zaradi obnavljanja šole otroci dobili šolske prostore prav v gasilskem domu. V preteklem mesecu so dokončali še ostale prostore in fasado ter uredili okolico. V novih prostorih gasilskega doma bosta imeli svoj prostor tudi KS Javorje in civilna zaščita. Na nedeljski proslavi so podelili priznanja svojim dolgoletnim članom. Anton Alič, Vencelj Petrnelj, Franc Oblak, Franc Podobnik in Pavle Rupar so člani društva že vseh trideset let. Predsednik gasilskega društva Emil Alič je povedal, da ima društvo tudi dve desetini mladih članov, vseh članov pa je okrog sedem deset. Proslava je bila posvečena tudi zaključku asfaltiranja ceste skozi vas- V. Primožič Ob tednu otroka Kranj — Ob tednu otroka organizira Zveza društev prijateljev mladine Kranj lutkovne pi edstave, ki se bodo vrstile v več krajih kranjske občine. Otroke bo z lutkovno predstavo H. Ch. Andersena Cesarjeva nova oblačila razveselil lutkar Cveto Sever. S Cesarjevimi oblačili je imel doslej že dvesto predstav. Včeraj je Cveto Sever gostoval V Preddvoru in v Kokri, danes se bo predstavil otrokom v Dupljah, na Golniku in v Podbrezjah. V sredo, 5. oktobra bo nastopil v Cerkljah, Zalogu in Voklem, v četrtek, 6. oktobra v Podblici, Bes-nici in Mavčičah ter v petek, 7. oktobra na Visokem. Jabolka obrana V nasadu Resje pri Podvinu gre obiranje jabolk h kraju. Nasad, ki spada v okvir posestva Poljče, ima 30 hektarov, od tega je 7 pripravljenih za novo zasaditev. Letina je letos dobra, skoraj takšna kot lani. Okoli 700 ton jabolk so pridelali. Dobro gredo v prodajo, saj« je letos kmečkega sadja malo. Letos so jih prvič nekaj prodali v Italijo, 75 ton iz nasada Resje in 25 ton iz nasada v Preddvoru. TINE BENEDIČIČ, vodja sadovnjaka »Obiralcev je spočetka manjkalo, toda poziv v časopisu je zale-gel, bilo jih je toliko, da je celo zmanjkalo orodja. Vsega skupaj jih je okoli 180, rednih okoli 80. Vreme je bito lepo in obiranje gre h kraju. Letina je dobra, suša jabolk ni prizadela. Lani je bilo vsepovsod sadja veliko, letos je krhečkega sadja malo, zato gredo naša jabolka dobro v prodajo. Minulo soboto in nedeljo smo morali maloprodajo celo ustaviti, da smo lahko nabrali dovolj jabolk za sindikalne organizacije, ki so poslale toliko naročil, da jih ne moremo sprejemati več. V tem bo maloprodaja le še nekaj dni odprta. Na voljo je še nekaj jonatana in zlatega delišesa, ki ju pridelamo največ, zlate parmehe in koksoranžne renete je že zmanjkalo. Cene se za jabolka prve vrste vrtijo letos od 20 do 23 dinarjev, za drugo vrsto od 14 do lfi dinarjev in najslabš^Pobtolčena ja bolka, ki so primerna za predelavo, stanejo 7 dinarjev za kilogram.« JURIJ RAMPRE iz Radovljice »Že dvajset let hodim obirat'j a bolka v sadovnjak Resje. Okoli 40 do 45 nas je takih, ki pridemo vsako leto, v glavnem smo upoko- jenci. Nekaj je tuđi mladih deklet kot fantov. Veliko je tik' i ki pridejo le za nekaj dni. d5 ^ služijo za jabolka, s kater.*.** oskrbe za zimo. Zaslužimo pc** dinarjev od gajbice, če si prid«* zaslužiš okoli 600 dinarjev * j dan, obiranje pa traja tri Jonatan in zlati delišes seW^ gata, druge sorte težje. Jabolko!- j namreč treba odtrgati ta-pecelj ostane, sicer hitro tfM gniti. Zasukati ga moraš :-. in lepo odtrgati ter previdno p"* žiti v gajbo. Le tako odtrgal ' bolko je prvovrstno.« OLGA DRAGAN iz Nove vasi »Že več let hodim obirat j«l ka. Skupaj z mamo in oče< dnevno oberemo okoli sto gaj*1 Tri tecme že traja obiranje m h kraju, ker je ves čas lepo me. Meni to posebej prav -saj sem študentka in z okte se mi začnejo predavanja, žek mi bo seveda zelo prav t Med mladimi zanimanja z& nje sadja ni veliko, v glavne*' sadovnjaku delajo upokojenci-* M. Volfcj* Plinovod za Tekstilindus V Čirčah so začeli graditi plinsko postajo, od koder se bo od** plinovod za kranjski Tekstilindus in kasneje seveda tudiu^ ge porabnike plina — Kotlovnica na plin naj bi začela poskjr obratovati v začetku februarja Kranj — Včeraj so gradbeni delavci celjskega Nivoja začeli pripravljati vse potrebno za gradnjo mestne merilno reducirne plinske postaje Kranj II, njim pa se bodo pridružili še delavci IMP. Pri kranjski Mlekarni se bo namreč odcepil krak zemeljskega plinovoda v dolino Save proti Zvezdi, Tekstilindusu II in pod savsko gladino na desni breg do Tcks-tilindusa, obrat I, do obnovljene kotlarne. Kot so povedali v kranjskem Tekstilindusu, so se dela začela v roku, ki ne odstopa dosti od terminske-ga koledarja, po katerem naj bi nova kotlarna v začetku februarja prihodnjega leta začela obratovati na zemeljski plin. Okoli 800 metrov plinovoda je bilo ob rekonstrukciji ceste od Iskre proti Planiki v •■Savski loki že položenega, preostalo dolžino od skupaj nekaj manj kot 2 kilometra in pol dolgega plinovoda pa bodo položili v naslednjih mesecih. Posebno zahtevno bo gotovo polaganje cevi z levega na desni breg Save, česar naj bi se instalaterji IMP lotili nekako sredi tega meseca. Po pogodbi, ki jo bo Tekstilindus v kratkem sklenil s Petrolom, se bo ta obvezal za oskrbo 15 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina letno. Ko pa se bo verjetno v naslednjem srednjeročnem obdobju priključil na plin tudi obrat II, se bo potreba povečala na 21 milijonov, to pa je toliko plina, kolikor ga že sedaj potrebuje kranjska Sava, ki je ob sicer nekaj manjšem potrošniku Iskri doslej v Kranju še ena redkih porab-nikot te »čiste« energije. Za plin se v Kranju zanimajo tudi v Eksotermu, možno ga bo potegniti tudi naprej do Naklega. V Kranju razmišlja o tej energiji še nekaj delovnih orf*£ cij. Vendar nobena še ni takof*^ vijena na zamenjavo energij*^ Tekstilindus. Tu so avgusta»f^ vili nov kombinirani kotel n«^ irv.plin, pri katerem že vseskev'-"" jo z montažo. V obnov co sodi tudi nova oprema zake#£ pripravo demineralizirane vod^ kršna se potrebuje pri obdeto-^. stila. Do konca januarja bo kot^ ca obratovala z obema stiNJ^J kotloma, medtem ko so najsti^ ga, ki je zakrivil najhujše oras^! vanje zraka, že odstranili. Y«^> morata kotla obratovati spolnog jo, kar se seveda ob tako slabe*G! mogu z več kot 30 odstotki ]\\^\ pozna v črnem dimu. Vendar fc1^ ko zmanjšanje delovanja kotl^U koj povzročilo zastoj v proizvc^ predvsem v plemenitilnic: ' V Tekstilindusu za sedaj ne,^ posebnih ovir, da ne bi bilain*^ . ja, vredna okoli 450 milijonov r£ din, končana v dobrih štirih cih. Doslej je sicer v glavnem ^ za pridobivanje vse potrebna mentacije od soglasij za lok*Jry in gradbeno dovoljenje, za kar j*« lo potrebnih 9 mesec« in monterji pa prav tako menij^. reducirna postaja in preostali p«v vod ne bosta zamujala L* s. kmniskt