gorenje
gorenje
■ m	m	gorenje
informator gaas
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje-Št. 35.-Leto XVI—Titovo Velenje. 15.10.1981
Titovo Velenje
Z ljubeznijo in zvestobo do velikih Titovih dejanj, z neomajnim zaupanjem v Titovo pot z željo, da uspehe naše socialistične izgradnje in svojo bodočnost trajno obeležimo s Titovim imenom, smo se delovni ljudi in občani Velenja odločili, da svoje mesto preimenujemo v Titovo Velenje. Ta odločitev je sprejeta skladno z določili zakona o uporabi grba, zastave in himne ter o uporabi podobe in imena Josipa Broza Tita, zato proglaša skupščina občine Velenje, da je mesto Velenje ob 40. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti na dan praznovanja občinskega praznika 10. oktobra 1981 preimenovano v Titovo Velenje.
Delovni ljudje in občani, mladina in pionirji se obvezujemo, da bomo na vseh področjih življenja in dela častno izpolnjevali naloge, kijih pred Titovo Velenje postavlja samoupravna socialistična skupnost Titove Jugoslavije.
VELENJE, 9. oktobra — „V vsem povojnem obdobju smo bili v Šaleški dolini in občini nekajkrat bolj radostni in srečni, kot danes. To je bilo takrat, ko je bil med nami v našem mestu tovariš Tito in nam je z nekaj preprostimi besedami potrdil in še trdneje začrtal vizijo našega razvoja. Že tedaj je v nas tlela želja, da bi nekoč naše mesto še tesneje povezali z imenom tovariša Tita. Svoje delo in pot našega razvoja pa smo oblikovali tako, kot nas je usmerjala in vodila njegova misel. Današnji dan potrjuje, da je bila ta pot pravilna, obljuba, ki smo jo zapisali v sklep o proglasitvi Titovega Velenja, pa obvezuje današnjo in prihodnje generacije, da bodo to pot dograjevale in utrjevale."
Janez Miklavčič, sekretar komiteja O K ZKS Titovo Velenje
TITOVA NAČELA - VODILO NAŠE POLITIKE
„Odgovornost, ki si jo nalagate s Titovim imenom, pomeni drugačno ravnanje, pomeni biti zgled v naših stabilizacijskih prizadevanjih, pomeni biti avantgarda v razvoju našega samoupravnega socializma. Socializma, ki ne pozna lokalistične zaprtosti in egoizma, ki ne pozna blokovske zaprtosti in omejevanja nacionalnih in človekovih pravic, ampak goji sožitje med vsemi narodi sveta, medsebojno solidarnost, nevmešavanje, torej resnično prijateljstvo med narodi.
To so načela, ki jih je Tito uresničeval vse svoje življenje, načela, ki bodo vodilo naše politike tudi v prihodnje."
Mitja Ribičič, predsednik RK SZDL
Izvozni uspehi Gorenja
Velenjsko Gorenje je postalo najpomembnejša figura na slovenski zunanjetrgovinski šahovnici — Septembra na tuje za 12,7 mio dolarjev izdelkov
VELENJE, 9. oktobra — V zadnjih mesecih je velenjsko Gorenje postalo za Slovenijo očitno najpomembnejša figura na zunanjetrgovinski šahovnici. V septembru je namreč ta organizacija izvozila kar za 12,7 milijona dolarjev svojih izdelkov, od tega celo 95 odstotkov na konvertibilni trg. Toliko pa verjetno v tem mesecu ni na tuje prodal noben drugi slovenski izvoznik.
Letos je Gorenje prevzelo velike izvozne obveznosti in kot pravi Andrej Kržič, član kolegijskega poslovodnega organa sozda, je ta septembrski uspeh treba pripisati predvsem velikim naporom, da bi te obveznosti tudi v resnici izpolnili.
Velenjska tovarna se je letos zavezala, da bo na konvertibilni trg prodala za 130,5, na klirinški trg pa za 16,2 milijona dolarjev svojih izdelkov. Letni plan konvertibilnega izvoza je do izteka prvega polletja izpolnila 45-odstotno, klirinškega izvoza pa 44-odstotno. Vzroke za ta izpad je treba iskati predvsem v pogosto slabi preskrbljenosti z reprodukcijskimi materiali, tako da so tekoči trakovi stali tudi po nekaj deset dni.
Zato so v Gorenju sprejeli dodatne ukrepe, da bi v drugem polletju nadoknadili tisto, kar je bilo v prvem zamujeno. To jim je očitno uspelo, saj je bil septembrski izvoz kar za 30-odstotkov večji od povprečnega v prvih osmih mesecih. Tako so konec septembra v sozdu letni načrt prodaje na tuje izpolnjevali že 65-odstotno, kar torej obeta, da bodo v celoti uresničili plan.
Tolikšno povečanje izvoza so v velenjski tovarni dosegli predvsem v tem, da so hitreje pognali tekoče trakove, seveda pa so morali tudi še dodatno pripreti vrata domači prodaji, tako da nekatere izdelke skorajda izključno izvažajo.
V septembru so tako naredili za 1,65 milijarde dinarjev izdelkov, kar je za 10 odstotkov več od mesečnega povprečja do konca avgusta.
Vrednost proizvodnje v prvih devetih mesecih je 13,6 milijarde dinarjev, kar je tudi približno 6 5 odstotkov letnega načrta oziroma 39 odstotkov več kot lani v tem času. Gorenje namreč načrtuje, da naj bi letos izdelalo za okoli 19 milijard dinarjev izdelkov pri približno enakem številu zaposlenih.
Velenjsko Gorenje seje v zadnjih letih razvilo v enega največjih izvoznikov v državi. Lani je ta sestavljena organizacija v slovenski prodaji na konvertibilni trg sodelovala s 7,53, v jugoslovanski pa z 1,89 odstotka. Obenem pa
sozd sorazmerno vse manj uvaža. Lani je s prodajo pokrival uvoz s konvertibilnega trga 128,14-ods-totno, medtem ko ga je slovensko gospodarstvo v povprečju 72-odstotno, jugoslovansko pa celo komaj polovično. Do leta 1985 namerava Gorenje vsako leto povečati izvoz za 17 odstotkov, uvoz pa le za 11 odstotkov. Tolikšno povečanje prodaje na tuje naj bi dosegli predvsem z vpeljevanjem novih proizvodnih programov, na primer profesionalne elektronike, toplotno inštalacijske tehnike, kmetijske mehanizacije itd.
To seveda pomeni, da v Velenju tudi hitro povečujejo produktivnost, saj njihove izvozne in domače cene močno zaostajajo za inflacijo. V Gorenju pravijo, da fizično produktivnost dela vsako leto povečajo v povprečju kar za 6 odstotkov.
Kljub hitremu povečevanju proizvodnje in produktivnosti pa se nikakor ni moč izogniti zmanjševanju dobička in celo izgubam. Dejstvo je namreč, da letos lahko svoje izdel-. ke na tujem podražijo le do 10 odstotkov, pa tudi na domačem trgu ni moč pretiravati s podražitvami. Po drugi strani pa so se letos reprodukcijski materiali podražili celo za 50 odstotkov in več.
Logična posledica takšnih gibanj so izgube. Tovarna gospodinjske opreme v Velenju, ki je glavni izvoznik v sozdu, je imela ob polletju za okoli 160 milijonov dinarjev izgube, ki je očitno do konca leta ne bo
mogoče odpraviti. V zadnjih treh mesecih so namreč v Gorenju uspeli izgubo zmanjšati le za okoli 20 milijonov dinarjev. Vse to pa seveda govori, da bo treba dolgoročneje urediti dohodkovni položaj velikih izvoznikov, saj izvozne spodbude očitno niso dovolj.
Boris Jež (Delo, 10. 10. 1981)
DELO MLADIH
PRED NOVIMI NALOGAMI
Mladi v Gorenju se pripravljamo na volilno—programsko konferenco, ki bo v drugi polovici tega meseca. Na njej bomo izvedli tudi nadomestne volitve članov sekretariata Koordinacijskega sveta Zveze socialistične mladine Slovenije Gorenje TGO. Te volitve so nujne, saj nekateri člani sekretariata niso več zaposleni v Gorenju. Na konferenci bomo sprejeli tudi načrt dela za naslednje polletje.
V	skladu s pripravami na konferenco pripravljamo v vseh osnovnih organizacijah Zveze socialistične mladine programe dela in, ker je potrebno, mladinci volijo tudi nove člane predsedstva. Za vse novoizvoljene bo sekretariat Koordinacijskega sveta ZSMS organiziral dvodnevni seminar, na katerem bodo dobili osnovne napotke za svoje nadaljnje delo.
V	tem obdobju pa nas čakajo tudi nekatere druge naloge, med njimi vključevanje v evidentiranje delegatov za delegacije v zbor združenega dela in samoupravne interesne skupnosti, organizirali bomo tekmovanje ..Mladost v pesmi, besedi in spretnosti", očistili bomo okolico pomnikov naše revolucije ter se seveda aktivno vključili v sprejemanje planskih dokumentov za naslednje leto.
OBISK IZ ISKRE
V	soboto, 3. oktobra 1981, je Gorenje obiskala skupina mladih delavcev iz ISKRE Kranj. Ogledali so si naše proizvodne prostore, v kratkem razgovoru z njimi pa smo si izmenjali mnenja o delu mladih na različnih področjih in zaključili naš pogovor s spoznanjem, da so takšna srečanja dobrodošla predvsem zaradi izmenjave izkušenj. Mladi iz Iskre pa so si po končanem pogovoru ogledali tudi muzej na velenjskem gradu.
Liljana Andročec
OBISK IZ MEHANOTEHNIKE
Prejšnji mesec so nas obiskali mladinci, zaposleni v Mehanotehniki Izola in si, čeprav je bila prosta sobota, ogledali nekaj naših proizvodnih prostorov. Na razgovoru, ki mu je prisostvoval tudi podpredsednik republiške konference Zveze socialistične mladine Boris Fink, pa je stekla beseda predvsem o problematiki nagrajevanja po delu, izobraževanja, stanovanjskem vprašanju ter nasploh o družbenoekonomskem položaju mladih. Razgovor smo sklenili z mislijo, da se moramo mladi bolj vključevati v družbenopolitično življenje in z aktivnejšim delorn dokazati in opravičiti Titovo zaupanje izraženo z besedami:	„Mladina je naša bodoč-
nost."
Drago KRENKER
USTANOVLJEN AKTIV INVALIDOV V GORENJU
Na pobudo društva invalidov občine Titovo Velenje in invalidov, zaposlenih v Gorenju, je bila 13. 10. 1981 ustanovna skupščina aktiva invalidov v TGO Gorenje.
Tovarniška konferenca osnovnih organizacij sindikata je pobudo o ustanovitvi aktiva invalidov pozdravila, saj je število invalidov v Gorenju kar visoko (263) tako da je ustanovitev aktiva opravičena.
Nadalje je aktiv na ustanovni skupščini soglasno sprejel poslovnik o organizaciji, ciljih in nalogah aktiva. Konstituiran je bil tudi osrednji izvršilni odbor aktiva invalidov ter izvršilni odbori v posameznih tozdih.
Glede programske usmeritve je aktiv sprejel sklep, da se v roku enega meseca izdela program za delovanje aktiva.
Na ustanovni skupščini so izvolili predsedstvo izvršilnega odbora.
Sestavljajo ga: Jože Angelo (predsednik), Jendo Korber (podpredsednik) TOZD Galvana 181, Dragica Pražnik (tajnik) SVD 495, Marija Razpotnik (blagajnik) Računovodstvo,SOZD 656, Jože Angelo (športni referent) , Silvo Čepin (izletništvo), Danica Dobnik (iz-letništvo), Ivan Sotošek, Boris Magdič Edo Centrih (Koordinacija).
Poverjeniki po tozdih: Ljudmila Zag-majster - TOZD Kuhalni aparati, Bo-siljka Podrumac - TOZD Štedilniki,
Edo Kralj - TOZD Elektronika, Peter Šmon - TOZD Pohištvo, Ana Melanšek
-	TOZD Pralna tehnika, Franc Belci -TOZD Hladilna tehnika, Ana Tišler-TOZD Zamrzovalniki - Z. o., Zofija Povše - TOZD Zamrzovalniki - Z. s. Janko Plesec - TOZD MG A Nazarje, Franc Sevčnikar - TOZD Galvana, Anton Glušič - TOZD Plastika, Ana Marinič - TOZD Vzdrževanje, Ana Turinek
-	TOZD Avtopark, Martin Podkrižnik -TOZD Orodjarna, Marija Piki - TOZD Gradbeni elementi, Marija Markan -TOZD Gostinska enota, Milena Urnavt
-	DSSS TGO, Jože Kovačec - TOZD Elektronika Ptuj, Vida Divjak - TOZD
Servis in maloprodaja. Stane Kumer -Embalažnica.
LETOŠNJI OKTOBRSKI SEJEM ODPRT ZA DELAVCE GORENJA
Letošnji hišni sejem sozda Gorenje, bo za občane odprt v nedeljo, 25. oktobra 1981, od 8. do 18. ure. Tako je najprej sklenil odbor za organizacijo oktobrskega sejma. Glede na številne pobude, da bi povečali število dni, ki so na razpolago javnosti za ogled sejma, je odbor na svoji zadnji seji sklenil, povečati število dnevov za obisk sejma.
Tako si bomo delavci Gorenja lahko organizirano ogledali sejem še v dneh od 26. do 28. oktobra, v popoldanskem času — od 14. do 17. ure.
V teh dnevih bodo vrata zanimive razstave proizvodov in vzorcev sozda Gorenje odprta tudi učencem osmih razredov osnovnih šol in učencem šol usmerjenega izobraževanja.
S tem je tudi uresničena pobuda tovarniške konference osnovnih organizacij sindikata Gorenje TGO, ki je prav tako predlagala, da bi sejem bil odprt za naše delavce. Hkrati pa kaže, da je za našo razstavo tudi doma vse večje zanimanje, saj je vsako leto veliko novih izdelkov. Hkrati je razstava tudi priložnost, da se delavci čimbolj seznanimo z razvojnimi načrti in perspektivo sozda Gorenje.
PROIZVODNJA V SEPTEMBRU
Služba plana in analiz je posredovala podatke o proizvodnji v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Ob koncu tričetrtlet-ja znaša vrednost proizvodnje skupaj 7.672 milijona din (767 starih milijard). To je 61,10 % od letnega proizvodnega načrta in za 34,54 % več kot v enakem obdobju preteklega leta.
Sicer pa je podroben pregled doseganja proizvodnje v tozdih
informator -list za obveščanje delavcev velenjskega DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje, Družbeni organ: Izdajateljski svet — Predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar — Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1981. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974.
razviden iz naslednje tabele, v kateri je prikazan tudi odstotek doseženega letnega plana ter primerjava — indeks — z enakim obdobjem leta 1980.
TOZD	Vrednost proiz. jan. sept. 1981 v 000 din	% doseganja popr. let. plana	% primer, z letom
Kuhalni aparati	387.644	86,44	140,42
Štedilniki	1.139.287	54,91	137,29
Elektronika	682.034	41,57	76,59
Elektronika Ptuj	246.352	46,93	77,98
Pohištvo	219.482	49,28	129,45
Pralna tehnika	2.112.819	72,19	180,38
Hladilna tehnika	605.814	68,43	92,77
Zamrzovalniki	1.739.430	61,09	166,75
MGA	301.964	77,68	147,31
Gradbeni el.	237.831	63,19	160,31
TGO Gorenje	7.672.657	61,10	134,54
PRVA VODO!
BOGOMIRA SEVŠEK, vhodna kontrola tozda Plastika:	.Poklicali so
me in zdaj hodim na vaje kar z večjim veseljem. Gasilstvo mi je všeč, sicer pa vadimo že dva meseca. Opravljam nalogo kurirja pri desetar-. ki."
EVA OSTOJIČ, vhodna kontrola tozda Kuhalni aparati, v Gorenju od leta 1969: „Dolgo časa sem bila gasilka v Šmartnem ob Paki, zato mi se-
JOŽICA HERCEG, služba kakovosti, analitski oddelek, v Gorenju od leta 1965: „Sedaj sem še v rezervi, sicer pa moramo vse poznati vsako delo. Naše delo sodi v okvir nalog civilne zaščite in sem to sprejela kot posebno dolžnost!"
IDA NAPOTNIK, služba investicij, v Gorenju dve leti: „BHa sem izbrana in to nalogo sem sprejela z razumevanjem, saj nekdo mora prijeti za takšna opravila. Upam, da bomo pridobili takšne izkušnje, ki bodo lahko koristile tudi za resnično reševanje, ne le za tekmovanja. Vaje imamo enkrat tedensko, so pa tudi naporne."
JOŽICA BITENC, služba EOP, v Gorenju od leta 1969: „ V naši desetini sem prvi cevar. Moja naloga pri vaji zahteva posebno spretnost pri razvijanju in priklopu cevi. Upam, da bomo kmalu poskusile tudi vaje z vodo, saj se bomo le na ta način lahko čimbolj pripravile za morebitno ukrepanje v akcijah."
ŽENSKA GASILSKA ENOTA CIVILNE ZAŠČITE V GORENJU
daj ni težko. Tudi tekmovalnih izkušenj imam veliko, saj smo gasilke iz Šmartnega bile na več velikih tekmovanjih solidno uvrščene, osvojile smo tudi prvo mesto in pokal Sale-ka. Sicer pa sem desetarka in poveljujem naši vrsti v tozdu. Vidim, da dekleta z zadovoljstvom vadijo, veliko pa se bomo morale še naučiti."
Ije za vodo. Sedaj sicer bolj treniramo za gasilska tekmovanja, sicer pa bomo znale tudi ukrepati zares. Menim, da je takšno delo pozitivno, čeprav sprva nisem bila najbolj navdušena. Sedaj imam vedno več volje, saj je tudi v rekreativnem smislu to še kako koristno."
KARMEN BAJEC, v Gorenju od leta 1980, DSSS TGO: „Sem drugi vodar. Pri vaji nesem dve cevi, jih priklopim, na koncu pa dam pove-
Milena Rehberger
Ni še dolgo tega, kar smo v Gorenju ustanovili žensko gasilsko enoto civilne zaščite. Kljub kratkemu času pa že dobro obvladajo del gasilskih veščin, ki jih sicer gasilci preizkušajo na tekmovanjih. Tudi naša dekleta se pripravljajo na gasilska tekmovanja, hkrati pa si bodo pridobila toliko gasilskega znanja, da bi v primeru požara lahko tudi same posredovale. Na eni izmed vaj smo jih zmotili in o svojih gasilskih spretnostih so rade odgovarjale na naša vprašanja.
MILENA REHBERGER, kemijska tehnologinja, v Gorenju dve leti:
„Presenečena sem, da so me izbrali- Šla sem po obleko in sedaj redno treniram. Sem drugi cevar. Nesem cev do hidranta, jo raztegnem in priključim. Vajo je treba končati v čimkrajšem času. Sedaj mi je bolj všeč, kot sem mislila sprva. Tudi veliko se bomo naučile."
DRAGICA PRANJIČ, RKS, v Gorenju dve leti: „Sem drugi napadalec. Priključim cev na trojak, jo raztegnem in dam znak za vodo. Rada hodim na vaje in bom spoznala pomen gasilstva."
KRISTINA BASTIČ, služba plana in analiz, v Gorenju od leta 1970: „Na
žalost je do sedaj vaja še suha, vključno z grli. To obveznost sem sprejela z razumevanjem. Zadovoljna pa bom takrat, ko bomo usposobljene resnično posredovati v primeru požara. Sem prvi vodar. Razvijem cev in pri-ključim ročnik."
MARIJA DOKAZIČ, 14 let v Go-rennu, služba kakovosti: ,,Sem se že navadila, čeprav mi je sprva bilo nekako čudno. Sedaj mi je že vse bolj za-
nimivo in komaj čakam, da bomo lahko začele vaje z vodo."
MARINKA HRIBAR, DSSS, ATC; enajsto leto v Gorenju: ,,Z veseljem sem sprejela to nalogo. Sem drugi vodar in sedaj v glavnem treniramo hitrost."
ŠTEFAN NOVINIČ, mentor ženske gasilske enote CZ Gorenje, sicer gasilec: „Dekleta vadijo izredno marljivo. Že po prvih vajah jim je delo
steklo kar gladko, delajo po pravilih in tekoče, brez napak. Medsebojno razumevanje je dobro in pri praktičnem delu so dekleta že kar uspešna. V zimskem času pa bomo spoznavali še teorije iz gasilstva in upam, da bomo imeli vzorno gasilsko žensko enoto CZ."
OBVESTILO O NAČINU DVIGA DARIL PORODNICAM
Ugotovili smo, da dosedanji način razdeljevanja oziroma pošiljanja daril porodnicam ne ustreza. Razlog za to je, da nismo pravočasno izvedeli za datum " odhoda delavk na porodniški dopust in so darila prihajala na njihov dom po pošti prepozno.
Zato predlagamo, da poenterke oz. tajnice ob izdaji bolniškega kontrolnega lista delavki, ki nastopa porodniški dopust, obvestijo o tem pisarno vzajemne pomoči (tel. 542 - Vocovnik). Na ta način bomo zagotovili, da delavke pravočasno prejmejo pakete po pošti, lahko pa ga tudi osebno dvignejo v pisarni vzajemne pomoči na dan odhoda v porodniško.
Kadrovski sektor
REKREACIJA
Iz službe za rekreacijo in kulturo so na nam sporočili, da bo sodelavkam Gorenja za rekreacijo na voljo telovadnica osnovne šole "Antona Aškerca" (ob Jenkovi cesti).
Vsak torek od 19. do 21. ure — rekreacija za ženske. Začetek v torek 20. oktobra. Žensko rekreacijo bo vodila Irena Zemljak (TOZD Promet).
DAN INOVATORJEV
OBČINSKO PRIZNANJE NAŠIM INOVATORJEM
V ponedeljek, 12. oktobra 1981, na Dan inovatorjev, so v skupščinski avli v Titovem Velenju odprli razstavo inovacij. Množična inovacijska dejavnost (MlD) se vse bolj in bolj uveljavlja in dobiva tudi vse večjo družbeno podporo. Na tem področju pa se uveljavljajo tudi naši sodelavci, saj so doslej prejeli že 20 od skupno 55 občinskih nagrad za to dejavnost. Letos sta med nagrajenci naša sodelavca Ivan Povšeiz tozda Pohištvo in Marjan Pilih iz tozda Gradbeni elementi. Ivan Povšeje dobil drugo nagrado za tehnično izboljšavo na strojni liniji za izdelavo polizdelkov v tozdu Pohištvo. Marjan Pilih je prejel tretjo nagrado za tehnično izboljšavo — zračni izmetalec poliesterskih kalupov v tozdu Gradbeni elementi.
Občinske nagrade inovatorjem so prav gotovo močna spodbuda za še večjo aktivnost na tem področju. Hkrati velja omeniti, da je Gorenje močno zastopano tudi na tej razstavi inovacij.
Na razstavi predstavljamo naslednje dosežke:
—	korpus stiskalnica za izdelavo kuhinjskih elementov (avtorji: Anton Lesjak, Janko Špegel in Matija Strožič)
—	naprava za montažo dodatnih detajlov na stranice visokih kuhinjskih elementov (avtorja: Anton Lesjak in Tomislav Strahovnik)
—	zračni izmetalec poliesterskih kalupov (avtor: Marjan Pilih)
—	racionalizacijske rešitve na strojni liniji za izdelavo polizdelkov v TOZD Pohištvo (avtor: Ivan Povše)
—	naprava za doziranje lamel rotorja kavnega mlina (avtor: Franc Šmajs)
—	priprava za sekanje žice (avtorja: Franc Bercko in Marjan Hrovat)
—	naprava za nov način sestavljanja zbiralnika kondenzata za hladilnike (avtor: Janez Povše)
ŠPORT IN REKREACIJA
PREVENTIVNO-REKREATIVNI ODMOR
Služba za rekreativno dejavnost je skupno s tovarniško konferenco osnovnih organizacij sindikata že tretje leto zapored pripravila seznam delavcev, opravičenih do preventivno-rek-reativnega odmora. To so delavci, ki že več let delajo na težjih delovnih mestih, kjer je povečan hrup in kjer so obremenjeni dihalni organi. To so predvsem delovna mesta brusilcev, točkalcev, emajlircev in lakircev, ki so ocenjena od 5. — 8. stopnje glede na težje delovne pogoje.
Letos lahko koristijo odmor v obliki desetdnevnega letovanja v hotelu Diamant v Poreču, prejšnja leta pa so letovali v Šibeniku in Poreču. Naša delovna organizacija je delavcem omogočila tri dni izrednega plačanega dopusta, ostale dni pa morajo koristiti svoj redni letni dopust Delavci plačajo za desetdnevno letovanje 1.000,00 din in sicer v treh mesečnih obrokih. Rekreativnega odmora se lahko udeležijo tudi ostali družinski člani, ki pa morajo plačati 4.800,00 din.
V turističnem naselju Diamant, kjer bodo letovali, imajo na voljo zdravniške preglede, v naselju pa so tudi številni športni objekti (avtomatsko kegljišče, namizni tenis, teniško igrišče, mini golf, trim kabinet, zaprti bazen, savna in masaža).
Skupno število delavcev za letošnji preventivno-rekreativni odmor znaša 153, letujejo pa v treh izmenah. Prva izmena odide že 25. oktobra.
Udeleženci so prijavljeni iz tozdov: Pralna tehnika 40, Štedilniki 25, Kuhalni aparati 10, Hladilna tehnika 10, Zamrzovalniki 10, Orodjarna 10, Galvana 15, Pohištvo 5, Gostinska enota 2, MGA Nazarje 2, Gradbeni elementi 3, Avtopark 2, Vzdrževanje 3, Embalažnica 2, Elektronika 3, Kondenzatorji 3, Elektronika Ptuj 3, DSSS 2.
NOGOMETNA LIGA GORENJA
Zaradi velikega zanimanja za mali nogomet smo v Gorenju v sredi septembra pričeli z nogometno ligo, ki poteka v dveh skupinah s skupno 16 ekipami. Po 4 prvouvrščene ekipe iz obeh skupin bodo spomladi še nastopile v "A" ligi, ostale v "B" ligi. V nadaljevanju bodo igrali po dvokrožnem liga sistemu , v obdobju jesen — pomlad.
Doslej so v dveh skupinah odigrali tri kola .
REZULTATI:
Skupina "A" — igrišče KS Pesje: Gradbeni elementi—Ind. elektronika 0:3 bb., Kuhalni aparati—Zamrzovalniki 3:3, RKS—SOP 5:10, Vzdrževanje—Orodjarna 4:10, Ind. elektronika—Orodjarna 3:4, SOP—Vzdrževanje 8:6, Zamrzovalniki — RKS 4: 0, Gradbeni elementi—Kuhalni aparati 3:0, Kuh. aparati—Industrijski elementi 0:3 bb., RKS—Gradbeni elem. 0:3 bb.. Vzdrževanje—Zamrzovalniki 12:1, Orodjarna—SOP 3:1.
Vrstni red po 3. kolih:
1. Orodjarna 6 točk, 2. DSSS- SOP 4 točke, 3. Industrijski elementi 4 točke, 4. Gradbeni elementi 3 točke, 5. Zamrzovalniki 3 točke, 6. Vzdrževanje 2 točki, 7. Kuhalni aparati (-1) točka, 8. DSSS RKS (-1 ) točka.
Skupina "B" — igrišče OŠ "G. Šilih": Servis—Pralna tehnika 3:1, Plastika—Elektronika 0:3 bb., Galvana—Štedilniki 1:1, Hladilna tehnika-DSSS-SOZD 3:8, Pralna tehnika-DSSS-SOZD 10:3, Štedilniki—Hladilna tehnika 8:1, Elektronika— Galvana 7:3, Servis-Plastika 3:0 bb., Plastika-Pralna tehnika 2:7, Galvana-Servis 4:7, Hladilna tehnika-Elektronika 6:8, DSSS-SOZD—Štedilniki 1:7,
Vrstni red:
1. Elektronika 6. točk, 2. Servis 6 točk, 3. Štedilniki 5 točk, 4. Pralna tehnika 4 točke, 5. DSSS-SOZD 2 točki, 6. Galvana 1 točka, 7. Hladilna etehnika 0 točk, 8. Plastika (-2)
Pričetek tekem je ob 15.15, igralni dnevi pa so vsak torek in četrtek.
CETVEROBOJ TUDI V VELENJU
Rokometna zveza Slovenije bo konec tega tedna že četrtič pripravila tradicionalni rokometni četveroboj narodov, ki bo letos že 13. po vrsti. Na tiskovni konferenci v Ljubljani so povedali, da se bo ta turnir, ki je med najkvalitetnejšimi na svetu, začel 16. oktobra v Velenju. Naslednjega dne bosta tekmi v Ajdovščini, finale pa bo 18. oktobra v ljubljanski dvorani Tivoli.
Na turnirju že od ustanovitve sodelujejo reprezentance ZRN (svetovni prvak leta 1978), Danska, ČSSR in Jugoslavija. V Titovem Velenju bosta tekmi ZRN—ČSSR (ob 17. uri) in Jugoslavija—Danska (ob 18.15). V Ajdovščini bosta srečanji med Dansko in ZRN ter Jugoslavijo in ČSSR. V Ljubljani bo v nedeljo najprej srečanje med Jugoslavijo in ZRN, zatem pa bo še tekma med ČSSR in Dansko.
Vstopnice dobite pri rekreatorjih v tozdih.