25. številka.
Ljubljana, v torek 31. januvarja.
XV. leto, 1882
Izhajat vsak dan KTeier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avs tri j sk o -op p rs k e dežele za vse leto 16 gld., za pol lotu M ^1*1.. za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta a gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 1«> kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt
leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat titika. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „Gledališka stolba". Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Pet milijard!
Ko je pred jednajstimi leti po krutih in krvavih bojih ležala lepa Francija zmagana na tleh, ko je silni železni kancelar jej stopil na tilnik, ko je od vse Evrope zapuščena bila prisiljena skleniti znano mirovno pogodbo in se zavezala plačati vojno odškodnino petih milijard, vzkliknil je začuden in osupnen ves svet: Pet milijard! Marsikateri jel je stoprav tedaj premišljati in računiti, koliko denarja je milijarda, ugibalo se je, kako bode Francoska plačala to ogromno, do zdaj nečuveno svoto, neverno in dvomljivo zmajevali smo z ramama in vse je reklo, to nij mogoče, to je previsok znesek. Dasi je ves omikani svet miloval Francoze, vsak jim je iz srca želel, da si opomorejo, vender pomagal jim nij nikdo, kajti preverjenje je bilo občno, da ne bodo mogli spolniti mirovne pogodbe, da petih milijard ne zmorejo, vsaj ne v odmerjenem Času!
A čili francoski narod pokazal je na tolicih bojiščih zatrjeno ognjevito domoljubje tudi zdaj, še pred odmerjenim časom plačanih je bilo vseh pet milijard in ves svet strmel je, kako je to mogoče, in prejšnje milovanje spremenilo se je hipoma v začudenje, da, celo v zavidnost. Francoze smemo tudi zavidati. Ne le, da je njih krasna zemlja po naravi obdarovana tako bogato, ne le da sta trgovina in obrtnija francoska tako dovršeni in vzor vsem sosedom, ne le, da je blagostanje splošno in skoro po vsej deželi jednakomerno razlito, tudi njih domoljubje je tako čisto, tako ognjevito in požrtvovalno, da jim skoro nij jednacega.
Če primerjamo Francoze z našim narodom, nam ta primera nij baš ugodna, kajti oni so velik narod, a mi mali, oni bogati, mi ne posebno imo-viti, oni vzorni domoljubi, pri nas pa mnogo mlačnih, veliko nezavednih, veliko pa tudi tacih, ki nimajo pravega poguma, ali pa tudi časih nepotrebno
bojazen. In vender bi mislili, da, kar se tiče domo ljubja, tudi mi Slovenci zamoremo po razmeri naših močij doseči Francoze.
Taka prilika pokazati dejanski svoje domoljubje, se nam ponuja baš zdaj, ko se snuje Narodni dom, naprava, katera nam je tako potrebna, kakor oči v glavi, in za katero nam nij treba petih milijard, ampak le kakih 200.000 gld., kateri znesek je v primeri s petimi milijardami neznaten, katerega tudi mi Slovenci gotovo spravimo vkupe, treba le prave resne volje, marljivega delovanja in nekoliko — francoskega domoljubja.
Pa niti tako daleč nam nij treba iskati vzornega rodoljubja; bratje Čehi zgradili so prostovoljnimi doneski narodno gledališče in ko jim je nemila usoda upepelila krasno monumentalno stavbo, nijso se prestrašili niti jadikovali, ampak delaii in donašali žrtve na oltar domovine in v malem času imeli so zopet nad jeden milijon na razpolaganje in njih narodno gledališče se kakor fenis skoro zopet porodi iz pepela. Da, celo ubogi It u s i n i imajo v Lvovu svoj prelepi „Narodni dom", kateri je vele-važno sredstvo za ohranjenje in ojačenje rusinske narodnosti.
Učimo se od teh narodov domoljubja, požrtvovalnosti, a če bi se tudi ta čuta ne razvnela posebno močno v našem osrčji, bodimo vsaj sebični in premislimo, da je življenje pojedinega človeka kakor narodov sploh le boj za obstanek (Kampf ums Dasein), da se moramo braniti, da si moramo pribojevati ekzistenco in pravice in naposled dokazati moramo, da smo čvrsti, krepki, da nijsmo nikakeršna inferiore Rage, da nijsmo podlegli ni Nemcem ni Italijanom, marveč uspešno se borili in tekmovali z obema.
In ravno „ Narod ni dom" bode monumen-talen dokaz našega iskrenega domoljubju, središče bo našemu duševnemu življenju,  in marsikateri, kt
je do zdaj bil še neodločen, bode v očigled tej neobhodno potrebnej stavbi navzel se tistega svetega ognja, kateremu pravimo ljubezen do domovine.
Če pogledamo v pradavno zgodovino in čitamo o bojih Rimljanov s svojim tekmecem, z mogočno Kartago, nahajamo ganljivo epizodo, kako so v obteženem mestu gospe in gospodičine zlato in srebro, svoje priljubljene dragocenosti nosile domovini v dar, da celo, ko jim je zmanjkalo vrvi, svoj hiuč, krasne kite pustile odrezati in jih darovale, da so se iz žeuskih las vile vrvi. Pri nas nij še tolika sila, mi potrebujemo menj, mali znak domoljubja, premoženju vsacega primeren donesek in „Narodni dom" je gotov.
Na delo tedaj, ganimo se! Vsak po svojej moči! Bodimo požrtvovalni, bodimo v resnici domoljubni, navdušujmo drug druzega, prigovarjajmo, ljubimo svojo domovino in samega sebe, pokažimo, kaj zamore sveti ogenj v naših nedrih in jeklena naša volja in posrečilo se bode in narod slovenski bode kakor Črtomir radostno vzkliknil, da „strahljivca v celem nij imel števili!" in zlatimi Črkami bodemo potem ponosito kakor bratje Čehi „Narodnemu domu" na pročelje zapisali
N a r o d sobe!
Nemško šolsko društvo in slovensko narodno šolstvo.
R. B. Nemško šolsko društvo se širi, njegov zaklad od dne do dne narašča, in mi Slovenci križem roke držimo ter se ne ganemo! V narodnej šoli leži vsa naša bodočnost, mi pa se tako malo brigamo za to svoje narodno šolstvo, ter mirno pustimo, da ga nam sovražno društvo razjeda in spodkopava, ter tako našej narodnosti grob koplje! Veliko nevarnost,  ki nam od  tega društva preti,
LISTEK.
Potovanje križem domovine.
(Popisuje Prosto slav Kretanov.) I.
Iz Ljubljane v Celje. Vsled večletnega posedanja mej zaduhlim mestnim zidovjem, ob motoviljenji jednoličnih, pustih opravil začela mi je duša rjaveti v telesu, kakor železo, ležeče v kakem vlažnem kotu. Čuteč, da je treba zopet nekoliko prezračiti in prevetriti stanovanje svojega duha, in pomesti pajčevino mračnih domišljij, nabasal sem potno torbo, prijel za — dežnik in hajdi na — kolodvor: prvi vlak, ki je baš pridrčal po železnem tiru, odpeljal me je iz — ljubljanske megle v jasni svet. Glede smeri svojega po tovanja si nij sem belil glave, kajti nij me brigalo — kam, nego moj potni vzpored je Boris Miranovo gaslo:
„Danea tukaj, jutri tam, Drugi kraji, druga mesta,
Če mi všeč nij tu, drugam Urno me popelje cesta."
Prepuščaje se popolnem volji naključja, določil sem samo toliko, da ne grem dalje, nego li sega glas slovenskega jezika, kretal se bodeni v okviru slovenskih mejnikov; naj drugi potujejo ob Jordanu ali ob Mississippiji, naj zasledujejo Nilove izvori ali pa love bele medvede ob severnem tečaji: jaz si hočem ogledati svojo domovino in jo prehoditi od Mure do Soče, od Sotle do Žile ter opazovati, kako žije vrli moj slovenski rod. —
Siva jesenska megla raztezala se je kakor mokra ponjava nad Ljubljano, ko je pognal sajasti voznik svojega železnega konja dolu po ljubljanskem polji; bila je megla tisto jutro toli gosta, da bi bilo skoro treba pripreči — snežni plug, da bi si vlak delal tir po njej. In jedva je naš voznik pritiral so-pihajočega svojega konja do — Zaloga, opazil mu je nek pogrešek, katerega je bilo treba popraviti; menda se mu je zrahljala kaka podkova, kajti kovali in kleli so ob njem celo uro, dokler so ga spravili zopet na noge. In mi fpopotniki zijali smo iz vozov v mokro meglo, kar se spomnim tamošnjega svojega prijatelja Radoslava; takoj se napotim k njemu v pohode; a dečko je še smrčal kakor polh v orehovej duplini.   Vender meni nij bilo lažno ča-
kati, dokler prijatelja sen vrže iz naročja; potrkam in kategoričen imperativ: „Noter!" veli mi vstopiti. Bal sem se, da bode mož nad mano zarezal, čemu ga motim ; toda on me zgrabi vesel za roko in se mi zahvali, da sem ga vzdramil, kajti inače bi bil zaspal uradno uro. Oj ti srečen človek, ki moreš spati v beli dan, v tem, ko marsikateremu oči še po noči ne ostanejo zaprte! V petih minutah je stal pred mano adjustiran Ben plein parade" ter me uvedel v svoj „bureaux", kjer s desno roko po brzojavnem stroji bobna, z levico pa — verze skan-dira iu se z drugovi pogovarja in smeje, da si človek misli, da ga nij srečnejšega in zadovoljneišega človeka pod solncem. In vender je tudi njemu ne-utešnosti kragulj kljuval srce in ga stiral — po sveti, Bog ve kam!! . . .
Mej podkrivanjem našega konja se je megla nekoliko razpršila in drdrali smo naprej ob šumečej Savi. — Dan se nam nij nič kaj prida obetal, kajti sivotemni oblači kakor razburjeni morski valovi so se podili nad nami po vlažnem vzduhu in po rosnem polji razlijala se je neka medla otožna svitloba. Hri-pavi gavrani, ki so frfotali nad njivami, spominali so me na — jesen. Listje po drevji jelo je rume-
razvidi le oni, ki razširjanje, skrivno, a živahno delovanje in uspehe njegove natanko opazuje. Saj sami nemčurji, ker jim drugje ne gre po volji, vanje
stavijo vse svoje zaupanje.    Branimo  torej,  da ne
b ode prepozno!
Da, resno nam je premišljevati, kakó se obvarujemo pred zlobnimi nakanami tega društva, pa tudi, kako si zboljšamo in povzdignemo svoje narodno šolstvo To je denes jedna najglavnejših naših potreb.
Jaz bi v ta namen priporočal posebno dve sredstvi, katere si dovoljujem v naslednjih vrsticah podrobneje razložiti. —
I.
Posnemajmo brate Čehe! Znamo, da so si Čehi ustanovili za hrambo in povzdigo svojega šolstva „Šolsko matico", ki je v kratkem času nabrala uže mnogo tisoč goldinarjev. Uže pred več leti se je tudi pri nas nasvetovalo pedagogično književno društvo, (kakor imajo tudi Hrvatje svoj pedagogično književni zbor), kojemu oi bil namen, izdavati za ljudske in srednje šole slovenskih učnih kujig, kojih tako živo pogrešamo, in sploh pomno-ževati pedagogično našo literaturo. Ali v resnici nij se storilo nič. Potreba takega društva — se ve da z bolj obširnim programom — pa je denes tem večja, ker bi uže davno lehko dobili slovenskih srednjih šol, ako bi zato imeli vseh potrebnih učnih sredstev, in ker nagemu narodnemu šolstvu od nam sovražnega nemškega društva preti gotov prepad, ako se mu ne postavimo v bran. Program takega društva bi bil n. pr. ta le:
.Šolska matica'' naj bi imela trojen namen:
1. Izdavala naj bi učne knjige in učila za ljudske, srednje in gospodarske ¿ole in za učiteljišča, pomnoževala slovensko občno-pedagogično slovstvo in slovstvo za mladino;
2. Skrbela naj bi za povzdigo narodnega šol-Btva s tem, da bi ustanovIjala po ljudskih šolah učiteljske in šolarske knjižnice (slovenske), in s tem, da bi z lastnimi stroški ustanovljala privatne ljudske, dekliške in druge šole posebno po naših mestih, potem na Koroškem in Ogrskem, kjer se naša deca tako silno ob svoj materin jezik spravlja;
3. Ogrevala naj bi v učiteljih ljubezen do slovenstva in do narodne šole, ter je vzbujala k skupnemu delovanju za ljudsko prosveto (zato tre-balo bi pred vsem jednega skupnega in dobro ure-dovanega šolskega lista, najbolje tednika); potegovala se za narodno ravnopravnost v šolah, in sploh vse storila, kar je mogoče v obrambo pred naklepi nemškega šolskega društva.
„ Na rodna šola" pa bi se potem s svojim zakladom vred lehko spojila s „Šolsko matico".
Da bi pa mogla „Šolska matica" svojo nalogo vsestransko častno izpolnovati, trebalo bi jej se ve da obilo podpore. A kaj vse ne premore navdušenost za mili narod in pa složno delovanje! Združimo vsi svoje moči in šlo bode.   Koristi pa,
ki ni jo dala „Šolska matica" našej narodnosti, šolstvu in slovstvu našemu, nij mi treba še posebej poudarjati.
Naj bi se vender sešli nekateri ljubljanski domoljubi, to stvar dobro prerešetali, sestavili pravila, ter osnovali nam tako potrebno „ŠoIsko matico!" Slovenski časopisi pa bi naj koj začeli pobirati doneskov za to društvo! Le nikar ne odla-gajmo!
Politični razgled.
Notranje «ležele.
V Ljubljani 31. januvarja. Naš vojni miiii*t<>r zahteval bode več kre dita, kakor je bil uže naznanjen v vloženej predlogi. Ta kredit se mu bode skoro gotovo tudi brez debate dovolil, ker vsakdo živo Čuti. da je treba z vsemi sredstvi vstaji nasproti stopiti; drugače pa se bode baje zgodilo v Magjarih Kakor porot'}*jo listi, zahtevali bodo opoziciji pripadajoči udje ogrskih delegacij natančna razjasnila o uzrokih in razširjenji vstaje.
Oficijelni razglasi o bojih in izgubah naše vojske na Inu« kažejo, du se je od 16. do 26. januvarja vršilo osem bojev in sicer v 16. dan pri Koritu in Planiku, v 17. dan pri Belej Rudini, v 19. dan pri Trnovici-Ranji in Dubravi, v 20. dan pri Precavi, v 23. dan pri Polji in od 25. na 26. dan na gori BrabraČi, južnovzhodno od Konjice. — Kakor se razvida iz poročil, je glavni stan vstašcv v srednjej Hercegovini mej črnogorsko mejo in tekom Naretve. Vstaši baje nameravajo kolikor najhitreje mogoče vstajo zanetiti tudi v Bosni; kakor pa so razstavljene vstaške čete, je razvideti, da nameravajo avstrijske čete odrezati od Sarajeva. — „Avve-nire" ima naslednji telegram: „Četa Kovačevičeva znaša zdaj 1200 mož, ki so razdeljeni port raznimi poveljniki. V miru živi Kovačeve v Dragolji, kamor so znesli vstaši strelivo in živež. Dobro so oskrbljeni z denarjem..... Čete, katere so sem došle,
imajo nalog, da odrežejo Krivošije od morja; zdaj se še ne misli na ofenzivo." — Iz Metkovičfc pa se poroča tudi temu listu: »Tukaj se trdi, da se pri Bileku, Gačku in Stolci vsak dan vrše boji; v jednem boji je bilo baje 100 vstaaev mrtvih, ranjenih ali ujetih. V Metkovič se je pripeljalo 40 ranjenih vojakov."
Vnanjc države.
„Iovojt> Vremja" objavila je svojega korespondenta telegram, v katerem se naglasa, da so slednji dogodjaji na balkanskem poluotoki vzbudili mej Bolgari veliko gibanje. Nabirajo se prostovoljci in splošno se pričakuie, da se vname spomladi splošna vstaja balkanskih Slovanov.
Iz Kolgradit se poroča, da je vlada prepovedala nabirati doneske za vstaše v Hercegovini.
..Daily |ewiV svari, naj Angleži ne agi-tirajo preveč proti Rusom zaradi preganjanja Židov, ker si bodo s tem popolnem nakopali rusko sovraštvo. Ta list piše dalje: „Ne ljubezen do Židov, marveč sovraštvo proti Rusom vlada zdanjo agitacijo." Gladstone nij prijatelj temu hujskanju proti Rusiji.
Razmere v Irske) so od dne do dne bolj nevarne. Iz Angleške pošiljajo se vedno nove vojne moči na Zeleni otok. Poroča se zopet o novih zlo-
činih. — Forster je predložil kraljici papire, iz katerih je razvidno, da je v Irskej tajno društvo, katero dela na to, da bi se Irska odtrgala od Angleške in postala samo-.lastno irsko kraljestvo s katoliškimi princi na čelu.
Danes imenujejo se naslednja imena za novi francoski kabinet: Freycinet, predsednik in za vnanje poslove; Goblet notranje; Ferry, uk; Barambon, justica; Carnot, javna dela; Tirard, kupčija in poljedelstvo; admiral Jaureguiberry, marina; Coch*?ry, pošte in brzoiave. Kakor se poroča, delal bo4e Gambetta novemu kabinetu hudo opozicijo. Njegovi listi ostro napadajo zbornico in delajo na to, da bi se razpustila. Oni se na vso moč trudijo dokazati, da je Gambetta jedini mož, ki bi mogel dolgotrajno vladati in prorokujejo uže, da uovi ka-biuet ne bode obstal čez štiri mesece.
Egiptovsko vprašanje nij sdaj baje več tu ko zamotano, ker sta Anglija in Francija dali drugim vlastim pomirljivo izjavo o vsebini njijinih kolektivnih not.
Dopisi.
Izpod !fli»«uv<>. [Izv. dop.] Pri sovraštvu, katerim tako obilno polnijo svoje predale zamejni listi in nemilostivo črnijo vse poprek, bodi si dobro ali slabo, samo da se tiče v kacem oziru Rusije, kaže se nepristrastnemu čitatelju nekako čudno, če v rečenih novinah tam pa tam sreča kako prijazno nam besedo, ne nosečo na sebi pečata javne nepra-vice, javne laži. Tak brezpristrasten, celo dobrohoten odziv o našej vojski prinesla je nedavno „France Militaire," novine jako razširjene na Francoskem, kojega vam predavam, kolikor mi je mogoče, od besede do besede: „Moramo priznati, da je položaj Rusije v vojnem oziru popolnem zadostljiv, da popolnem odgovarja patri jotičnim zahtevam. Od časov Petra Velikega Rusija nikoli nij bila v toliko blagoprijetnih razmerah, da bi svoje azijatske in evropske sosede prisilila k strahu in spoštovanju svojih pravic. V raalokaterej vojaki trudijo se tako pridno, tako vztrajno in recimo od sebe, tako uspešno, kakor se trudijo v ruskej. Nikolajevska akademija glavuega štaba je glavno središče te obširne delavnosti. Uspehi poslednjih izpitov preuspeli so vsake nade." Kaj ne, da je ta izjava res nekako čudna, in kdor Rusijo i z po znava samo po sovražnej židovsko-nemškej žurnalistiki, me morebiti obdolži celo podloga; kdor pa tudi francoske in angleške novine o nas prebira, bo mi prav rad verjel. Kajti takim čitateljem novin mora biti dobro znano, da se je mnenje o nas umerenega francoskega iu angleškega občinstva v poslednjih časih precej premenilo, in sicer nara v prid, njim pa v pohvalo. Kakor francoski, tako i angleški literaturni krogi — o političnih ne govorim, politika je bila in bo politika: danes tako, jutri pa tako, kakor je politično — zanimajo se za vse, kar se godi na polji našega duševnega razvoja, kar more vzbuditi vzajemno radovednost v dobrem pomenu besede, in kar je glavno, ne hrepene samo po škandalih, kateri so še tak nedavno bili izljubljena tema vsemu piso-
neti iz doline navzgor ; tu in tam zarila so se uže intenzivno rdeča peresa, osobito po robidovji doli ob cesti, v tem. ko se je gori po vrheh šopirila še bujna očrnela zelenjad.
Nič menda toliko ne vpliva na človeški čud, nego to večno spreminanje rastlinskih boj v prirodj in vsaka posamezna njih niansa vzbuja nam drugo čuvstvo:  žolto,  svetlo-zeleno brstje v spomladi na-vdaje nam srce z neko slastno slutnjo,  bujno zelenje razvitega listja vdihuje nam nove nade, belo, pestro cvetje oživlja radost v našem srcJ,  ki z ru-dečimi rožami vzkipi do razkošja: ko začnejo veneti žive poletne boje, umira tudi v naših medrih brez-Bkrbno veseljo do življenja in z vsakim listom pade i nam jedna kaplja radosti iz otožnega srca, katerega se pri golem drevji polasti bridka breztolažnost! Nij čuda torej, da z gozdnimi pevci pozdravljajo tudi pesniki,  izvoljeni blagovestniki  človeških čuvstev, nežno-zelenečo spomlad   z veselimi himnami,  a v jeseni, ko utihnejo krilati zbori po samotnih logih, propevajo žalostne elegije.
In kako čudno in mnogostročno se vrši spre-minava  rastlinskih boj: od svetlobe belega cvetja
do temnorujavega mraka velega listja — koli mnogo-stopna lestvica! In ko se zagrne priroda v beli sneženi plašč, ugrezne se tudi človek v svojo notranjost in se pripravlja na novo delo vzpomladi.
Potovanje v jeseni torej nikakor nij tako prijetno, nego li vzpomladi, ne glede na vremenske trme, ki se v njej zlovoljno znašajo nad popotniki. Vender ima tudi jesen svoje ljubeznivosti, ki se ne nahajajo samo v obilji poljskih pridelkov, sadja in vina, o katerem se raduje vrli naš selak. O tem sem se tudi jaz osvedočil; čez nekaj časa raztrgale so se namreč zavese oblakov in sinje nebo se je nasmijalo zemlji v otožni obraz in v koli čaro bnej bujnosti so zalesketale zdaj v zlatih solnčnih žarkih pisane boje po jasnih brdih! In tak svetel trenutek razvedri človeku mrkel obraz, da zavzet pogleda iz voza, ter jame motriti okolico. Iu v tem oziru oni, ki ima oči, da gleda, vidi marsikak romantičen, slikovit prizor na vožnji iz — Ljubljane v Celje, prem da se marsikateri „tourist" čudi, čemu je baš ondu ob železnici nagromadeno toliko skalovja, da človek nikamor in ničesa ne vidi. I ti moj Bog! daleč in dosti se tod baš res ne vidi, a nekaj znamenitost ij
imamo tudi mi Slovenci ob tej železničnej progi! Da-li ti gorostasni hribi nijso nič? S tem kamenjem bi mogli Magjari ves svoj „globusw obokati! In bistre naše Save tudi ne damo skruniti, isto tako ne, kakor oni Tirolec, ki je slišal dva prirodoslovca pogovarjati se o živalskem »instinktu" in je zarezal nad njima: „Oes Sakra, der lun stinekt not!", baš tako je treba zavrniti vsacega ošabnega Nemca, ki še vedno pošteno našo reko nazivi je „SauH, da Sava nij — svinja: naj se vsaj toliko potrudi in pri izrekanji čestitega njenega imena stisne spodnjo svojo ustnico z zobmi. — In kdor nijma pojma o teh prirodnih naših zakladih, in kateremu je oko slepo za divne selansko prizore ob Savi ter ne ve, koliko krasnih predmetov se ondu nahaja za spretnega slikarja selank, čudeč se, od kod sreberni slapi in divjeroraantične gruče skalovja v Savi, — temu moremo postreči tudi z drugimi predmeti ter mu pokazati i kulturno-historične znamenitosti. Ako se n. pr. kak Slovenec, ki se je vpisal v društvo „Sokola" ne toliko iz domoljubja, temveč rudečej srajci ali novemu klobuku na ljubo — vozi od Zaloga naprej in se ozre gori na Ostri vrh, z veseljem
čemu (za mejo) Ijudu, bodi si umerenemu ali pretiranemu, *) a hrepene očividno pa istini, kakeršna koli bi ta bila.JNajveč je k temu pripomogla sila časa. Ni ruske literature, ni ruskega državnega rasta sploh nij več mogoče ignorirati.
Mnogo pa so storili v tem oziru tudi oni iz ruskih pisateljev, kateri večji del dobrovoljno žive ali v Franciji,  kakor g. Turgenjev,  ali v Angliji, kakor izredna politična pisateljka Olga Kirejeva-Novikova. V zameno zato pa tudi pogosto beremo, da je ta ali druga literaturna znamenitost iz Francije ali iz Anglije prispela v Rusijo, da bi jo izučila ne samo po knjigah, no i s pomočjo svojih vlastnih opazek in skušenj. Tako na primer ravno zdaj biva pri nas, v Petrogradu in Moskvi, znana francoska beletristična pisateljka gospa Adam.   V francoskej literaturi je ta znamenita ženska najbolj znana pod imenom Juliette Lambert. Ni znanje, ni čas mi ne dopuščata prečisliti vam, če tudi samo najvažnejše trude tega  plodovitega ženskega talenta. Povem vara samo, da je 1. 1879. začela izda vati „Noovelle Revue", list nekoliko podoben svetovno znanej „Revue des 2 mondes." V plamenom programu pisala je tedaj gospa Adam, da se Francozi  morajo gaslu romantičnih križenoscev „ vi vre |pour mourir," ka se zato morajo   poprijeti   divize  „vivre  pour agir,' drugače rečeno: Francozi se morajo odreči od koz mopolitičnih  fantazij, a zato poprijeti se za gali cizem t. j. narodne ideje in politike.   Razume se, da v Rusiji ne agitira za svoj galicizem, pač pa hoče nekoliko bolj temeljito seznaniti se z tukaj šnjimi stoličnimi literaturnimi korifejami in s teče njem ruske misli   sploh. Berolinsko  časopisje se je   precej prestrašilo   tega   potovanja francoske pisateljice in pripisalo mu politično svrho; tukaj pa
ozirih temeljito prehodil in izučil. Rezultat njegovih obširnih študij, osnovanih na knjižnem in osebnem izučenji, predstavlja nam prekrasna knjiga, izdana pod zaglavjem: „Russia, by VV. K. Mortill. London 1880." Kakor sam avtor zajavlja, Rusije nij opi-saval z angleške točke, a s točke pravične, o čemur svedoči tudi poštena ruska kritika, katera tega dela nij mogla dosta nahvaliti. Po objektivnosti in temeljitosti se torej ta knjiga more meriti s takimi trudi, kakeršni so izšli izpod pera Mekenzi-Molesovega, po zaderžaji pa se deli na 10 poglavij, kateri ob-jemljejo fizično geografijo, etnologijo, jezik, literaturo in umetnost, popis glavnih mest v kratko karakteristiko vsacega, vlado in politično in religijozno življenje, zemljedelstva in obrt, pregled virobogastva in obrtni je, socijalno življenje in narodni značaj in zgodovino ruskega naroda. Poslednji poglavji govorita o poljskej zgodovini in slovstvu.
Če bi bila v zapadno-evropskem literaturnem življenji več podobnih prikazni, o kakeršnih vam danes poročam, padla bila bi uže davno gromadna Kineška stena, katera se uže toliko vekov vzdiguje mej evropskim zapadom in vzhodom v podobi kolo-salnega sovraštva in nevežestva. —f.—
Izpred porotnega sodišča na Dunaji.
Vesteneck proti „Triblini".
(Dalje.)
Predsednik sodišču Tannenhain velel je po kratkem prestanku po peroYodji prečitati 8 vprašanj, na katera imajo porotniki odgovoriti glede krivde obtoženca.
Dr. Kopp, zastopnik tožnika Vestenecka začel
je potem sledeče govoriti : Gospodje porotniki! Av-dobro vedo,  da ima strah velike oči in da gospa strijski kazenski  postopnik  doizvoljuje zagovorniku
Adam sebi sicer more nabrati krome znanja, še tudi nekoliko stotin podpiščikov na svojo „Nouv. R.,M nam pa hasniti samo svojim geslom v tem pomenu,
široko polje in če se vrhu tega obstoječi zakoni, ki so na korist zagovorništva, v tako svobodoljubivo iu nepristransko uporabljajo, kakor v tem (!!??) slu-
da bi podobno Francozom tudi Rusom uže davno! čaji, potem je razumljivo, da se je nabralo mnogo
spodobilo se v literaturi in politiki odpovedati se od kozmopolitičnih utopij, skrbeti najprej za se in za svoje po načelu narodnem in na veke hraniti v arhiv stereotipno frazo: kaj pa poreče zapadna Evropa! ?!
Kar se Angležev tiče, bil je, kolikor jaz pomnim, Morfill poslednji, kateri je Rusijo v vseh
*) Da no govorim o izvržkih človečestva, kakeršni so n. pr. Loj za MiŠel ali uredniki listin a „V Intrensingeant", koji odpirajo svoje predale beraškim pozivom „na pomor žrtvam ruske tiranije", podpisanim od ljudij prokletega spomina v podobi Veri Zasulič in Lavrova. Da te zverine večno želijo zmote in samo zmote, je davno znano; da pa francoska vlada dopušča ta žrela na ulici rjoveti „kri, kri!" in sicer rjoveti proti drugej državi, „niti dobrih razmer mej dvema gospodarstvoma ne podpira, niti se ne strinja Bploh z mejnarodnimi dolžnostmi", po pravici pravi naš vladen list h koncu mirnega, pa jadovitega članka, kojemu predmet je ta novejši škandal francoske ,,tolerance", reete bojazljivosti . . . Dop.
Be bode spomnil, kako je pred dvema letoma ob „Sokolskem izletu* tam gori stari Peter ob zelenem protji prokajal in smodil janjca, o katerem so zlobni jeziki trdili, da je tele. — Če bi se utegnil tod peljati kak nemšk profesor potresoslovja, n. pr. dr. Falb, izvestno ga bode zanimal „litijski potres" ter se bode čudil, kako da je pri toli silnem potresu Litija še na površji zemlje, kajti sunek moral je biti močan, da je vrgel jednega prebivalcev nekam na Notranjsko, a druzega celo preko meje, tja gori na Gornje Štajersko, mnogim pa možgane toli pretresel, da se kar nič več nanj ne morejo spomniti. Ka Zidanem mostu se more kak „Bierjakl" prepričati, po čem je pivo, kakor je tudi ne daleč od tam znamenje, kjer se je pred par leti nekov šegav hrib po železnici vozil. Za nemške literate je v Rimskih toplicah postavljen spomenik onemu pesniku, o katerem je rekel Byron: „Grillparzer ist ein verfluchter Name, doch die Deutschen werden ihn aussprechen lernen," in pri Laškem trgu Bi more ogledati kopališče, kamor hodijo dunajski židje svojo gosjo mast spirat. — Še marsikaj bi si mogel človek ogledati, a brzonogi železni vranec je prirezgetal v — Celje!
tvarine; mislim tudi, da se od prič, ki ste iz spisov toliko culi, da morete premagati veliko tvarine. Če pa posledek dva dni trajajoče obravnave pogledam, označil bi celo obravnavo z jedno besedo; in ta beseda je: trač. Ali stvar je preresna in snimlje se ta slučaj prejarko od onih temnih oblakov, ki so pokazale se na obzorji avstrijske države; ne morem torej na nijeden način lehkoverno iti mimo njega!
Dr. Kopp opisuje potem dogodjaj, ki Be je pripetil v noči od 6.—7. febr. Ker je čestitim či-talecm „Slovenskega Naroda" uže znano, kako da je od Vestenecka in dr. Koppa, kakor tudi od Ve-steneekovih prič bilo vse zavito, zatorej ta odlomek govora izpustim.
Dr. Kopp pran dalje: Priča Hačin, o katerej je dokazano (!?), da je krivo izpovedala, priča Raz-potnik, ki po izpovedbah druzih prič bil tako pijan, da mu je pala helebarda iz rok in slednjič kočijaž, ki je okrajnega glavarja domov vozil in ki je od vseh ljudij opisan kot pijanec, to gotovo nijso priče, katerih izpovedbe imele bi kakovo važnost.
V „ Tribuni* bila je cela stvar pretirana; priče same, kakor Lavrenčičeva, okrajni sodnik, krč-mar Lavrenčič nijso dogodku nobene važnosti pripisovale.
Priča Josipina Lavrenčičeva nij se niti toliko pobrinila, da bi bila pogledala na ljudi, ki so bili na mestu, od koder prišlo je malo trušča; vrnila se je koj v krčmo. Okrajni sodnik, ki so je sicer zbudil in se malo vatrašil, previdel je koj, da je to šala in — spal je dalje. In poškodovani Del Cott sam smatral je ves dogodek za nedolžno šalo.
In ta dogodek naj ima kako važnost V Okrajno sodišče v Litiji je s hvalevredno naglostjo dogodek preiskalo. Iz uzrokov, katerih govornik neče preiskovati, bilo je za ta dogodek okrajno sodišče v Ljubljani določeno; to pa na celej aferi ničesa kaznjivega nij moglo najti, zato je preiskavo koj zistiralo.
O g. vit. Franzel-Vestenecku, ker je sedaj še aktiven okrajni glavar, dr. Kopp neče mnogo govoriti. A vender nadaljuje, da je F ranzel-Vesteneck kot vitez najčistejše krvi deželno predsedništvo v
Ljubljani za disciplinarno preiskavo prosil. Do deuea pa še nij prejel odgovora. Nekaj pa se je vender zgodilo. — Vesteneck bil je prestavljen v Gradec. Ima se to prestavljenje smatrati za povišanje ali ne, tega dr. Kopp ne ve Nekateri pravijo, da je Vesteneck avanziral, kajti uradnik, ki je res kaj ta-cega učinil, kar se pripisuje Vestenecku, ne mogel bi biti prestavljen, temveč odstavljen.
Dr. Kopp opozarja, da je to, da ustavo veren uradnik od ministerstva, s katerega mislimi nij v soglasji, nij bil odstavljen, temveč na večji kraj prestavljen in sicer v Gradec, a ne v gnezdo mej Bosno in Hercegovino, silno lepo očiščenje, kar se popolnejše niti izmisliti ne da.
Drugi menijo, da to prestavljenje nij bil avan-tement. Tudi to je prav! kaže namreč, kaj da ima pričakovati ustavoveren uradnik — prestavljenje iz domovine, iz okraja, kjer bil je izvoljen.
Ovadba župana Koblarja je po mnenji dr. Koppa spis, ki ga je narekovala politička pristra-nost. Saj je troje dokazano, da je župan stopr? drugi dan o škandalu izvedel in sicer samo, kakor so mu ga pripovedovali drugi.
Da so v davkariji bila po noči okna razsvit-Ijena ter da se je v njih popijalo, to nij res, ker to je ovrgel birič, ki je uže 40 let v državnej službi! Dr. Kopp citira biričevo izpovedbo, v katerej je energično ugovarjal, da bi bil on državno poslopje zlorabiti dal!
Deležnik Svetec omenil je v svojej ovadbi od 17. febr. davkarijo kot kraj, kjer se je popijalo; včeraj govoril je isti zdaj o davkariji zdaj o okrajnem glavarstvu. Dr. Kopp dokazuje, da so neprija-telji Vesteneckovi bila žrtva optične zmote vsled refleksa navštric postavljene svetilnice. To so dokazale priče (!!??)
Zato morala bi biti velika frivolnost, da bi se moglo v tacem poslopji pojedati in popijati, to bi pa tudi bila nesmiselnost, ker so okrajnemu glavarju gotovo druga prostorišča bila na razpolago, če je z drugimi hotel popijati.
Da bi bil vitez Friinzel-Vesteneck teptal in zatiral peticijsko pravico, to dr. Kopp zanikuje. Vender pa pravi: Lehko je mogoče, da je ta prepoved izdana bila zarad načina, kako so se take pritožbe nabirale, katere so po obstoječih postavah včasi prepovedane. Podpise za take pritožbe nabirajo se namreč na raznih polah — pritožba je še Bog ve kje. Potem pa se pole s podpisi prišijejo k pritožbi! Tako se baje večkrat zgodilo, da so ljudje prišli ter dejali: A, tega nijsmo podpisali. Mej vo-lilci so ljudje — nadaljuje dr. Kopp — katerim se prav lehko izmekne glasovnice, če se jim pove, da so to samo listki iz davkarije! (Tu se vidi prekrasno, s kacimi sredstvi so nemškutarji pri volitvah sleparili. Opaz. poroč.) Zaradi tega pa se političnim oblastim ne sme zameriti, če političuim agitatorjem pogledajo mej prste! Trdilo se je tudi, da so ljudje bili kaznovani, ki nijso stali do očesa, drugim pa se je kazen prizanašalo! No, če se kaj tacega očita, smem vender izjaviti — ne da bi se meni moglo očitati, da iz servilizma klečeplazim pred uradništvom — da je zares bolje, ako tu in tam uradnik celo samosvestno slabo ura-duje, kakor, če pride država tako daleč, da zadostuje samo sovraštvo vladajoče stranke za iztiranje in proganjauje uradnika, ometati ga z blatom ter za vsem, kar uradnik počne, slutiti zlobnost in podlost.
Navelo se je — nadaljuje dr. Kopp — cesto besede mojega klijenta, katere je tobožnje govoril proti sedanjej vladi. G. zagovornik znal bode gotovo, da poslanec za one izjave, ki jih govori v katerej zbornici, ne more se zvati na odgovornost. Se ve da je mogoče, da se vlada nad uradnikom maščuje, ki jej kaj zopernega povč; ista more glede* užaljene uradne službe vse mogoče učiniti. Pa moj klijent gotovo nij svojo luč postavil pod mernik; on nij konspiriral v kleti, temveč govoril je javno v deželnej zbornici. Ne verujem, da je baš za obrano zatoženca potrebno bilo z groznim naglaša-njem kazati na one besede.
(Dalje pri h ■
Domače stvari.
— (^Narodnega doma") občni zbor bode, kakor smo uže poročali, v nedeljo 5. februvarja, do-poludne ob 10. uri. Opozorujemo tedaj narodnjake po deželi, kateri pridejo k zboru, da se lehko udeleže pri tej priliki sijajnega plesa, kateri bode 4. februvarja zvečer ob 8. uri v tukajšnjej čitalnici, kar gotovo ne bode nikomur žal, kajti po pripravah za ta ples in po poročilih o raznih toaletah sodeč, trdimo, da bode ta ples v i s t i n i sijajen in najlepši vsega predpusta.
— (t Gospod župnik Anton Jugovic.) Iz Borovnice se nam piše 31. t. 0).: Denes ob 7 Vt« uri zjutraj umrl je v splošno žalost prečestiti naš gospod župnik Anton Jugovic, zlatomašnik in odbornik nljubljanskega čebelarskega društva". Da si je mož živel uže v 77. letu svoje starosti in je zadnje dni pogostoma bolehal, vender je smrt prišla nepričakovano in upognila naglo blago njegovo življenje! Vedno pa ostane spomin na tega moža blagovit, ki je slovel po svojej ljubeznivosti in dobrosrčnosti daleč na okrog in si obdolžil s svojimi dobrotami marsikatero hvaležno srce! Slovenski svoj narod je ljubil in ga podpiral, — bodi mu torej tudi v tem časten spomin in mnogo naslednikov! — Pogreb bode v petek dopoludne ob 9. uri.
— (SlovenBko gledališče.) V četrtek 2. februvarja igrala Be bode v tukajšnjem deželnem gledališči igra „Deboraha, ljudski igrokaz v 4 dejanjih, po Mosenthalu poslovenil Fr. Cegnar. Igra ta poznata je uže iz prejšnjih časov po svojej za-nimljivej vsebini in izvrstnem prevodu. Nadejamo se, da se bode občinstvo v prav obilem številu zbralo v gledališči.
— („MirK) došel je v Ljubljano v drugej številki, katera je vse skozi mikavna in jako spretno uredovano. Gledd tega lista priobčujemo vsacemu prijetno vest, da se je zadnjikrat tiskalo „Mira" 1200 iztisov. — V Beljaku izhajajoča ,,Siiddeutsche Post" v članku „Schlafen vvirV" jo zbog „Miru", katerega imenuje „Friedenswischu, kar raz sebe in divja in besni tako, da se bojimo za njeno zdravje.
— (nVremski rodoljubi") napravijo dne 5. februvarja t. 1. v prostorih č. g. Janeza Dekleve, starega, veselico z naslednjim vsporedom: 1. Godba: „Sladki spomini", koračnica. 2. Deklama-cija: rKmet". 3. Godba: „Češka". 4. Šaljivi dvo-1 govor: „Krojač in čevljar". 5. Deklamacija: ,,Kraljevič | Marko". 6. Godba: „Po jezeru". 7. Burka:„ Ne vem". 8. Godba: „Živi naš slovanski dom!" 0. »Otrokova prošnja", glediška igra v dveh dejanjih. 10. „Tombola". 11. „Ples". Začetek točno ob G. uri. Vstopnina za gospode 60 kr., za gospe 20 kr. Ita-dodarnosti se ne stavi meje, ker čisti dohodek je namenjen revnej šolskej mladini.
— (Iz Tržiča) se nam piše 30. t. m.: Velika nesreča zgodila se je nocoj. Dva kovaška pomočnika sta sinoči v svojej sobi zakurila v železnej peči z ogljem, a sta dušek prekmalu zaprla. Zjutraj ja hoče gospodar k delu poklicati, a bila sta uže popolnoma trda in mrtva, zdravniška pomoč je bila prepozna.
— (Z Dunaja) se nam piše 27. t. m.: Po vsej Kranjskej dobro znani dunajski bankir in vele-trgovec A. M. Rus so, kateri je bil v ožjej zvezi z zloglasnim podjetnikom L. Abendrothom, in kateri je po prizadevanji in posredovanji našega poslanca gosp. A. Obreze notranjskim voznikom za njihove terjatve izplačal 20.000 gld., je vsled nesrečnih špekulacij faliral pred malo dnevi. Gotovo je tedaj velika sreča, da se je gosp. Obreza še o pravem času ž njim pogodil in vzprejel denar, sedaj bilo bi prepozno, kajti pri denašnjem položaji bi bilo skoro nemogoče od A. M. Russota kaj izterjati.
jem in na justične organe, če imajo napačne pojme, kakor v slučaji metliškem, uče, opornim »vaje ali grajaje vplivati. Minister ob jednem javlja popolno vsebino ministerske na-redbe od 15. oktobra 1881, zadevajoče slovenske tiskovine pri sodnijah. Slovenski poslanci so s tem odgovorom zadovoljni pod pogojem, da bode minister nedostatne določbe iz 1862. 1866. in 1867. leta denašnjimpotrebam primerno dopolnil in da bode takoj uvesti veleval slovenske tiskovine pri sodnijah.
Razne vesti.
* (Varšavski izgredi.) Po uradnih poro čilih je bilo o božičnih dneh lanskega leta v Varšavi 2011 družin z 10.000 osobami za 76700 rub-Ijev vrednosti poškodovanih. Poškodovani se dele v štiri oddelke: K prvemu in največjemu oddelku spadajo oni, ki so zgubili vse svoje premoženje; teh je 47°/o in izgubili so 33%, od oškodovane svote ali 269"5 tisoč rubljev. K druzemu razredu spadajo oni, ki so bili le deloma poškodovani; teh je 23°/0 z 19'4°/0 storjene škode. Ostalih 30°/0 se de'i na tretji in četrti oddelek, h kateremu pripadajo oni, ki zarad poškodeb nijso pali v revščino. — Najhuje so bili zadeti mali trgovci, večinoma židje; za njimi različni obrtniki; najmenj pa hišni posestniki, katerim pripada tudi večina poškodovanih kristijanov, ki so pa sploh le z malimi "/0 zastopani.
* (Statistika pro daja 1 n ic za tekočine.) Na Dunaji se toči pijača v 4103 pivnicah. Od teh se dobivajo v 40°/o pivnic različne žgane tekočine, v 35% vino in pivo, 15°/0 je kavarn, v 6% se dobi samo pivo, v 40/0 pa samo kava.
— (Statistika v o z.) Dunajčanje so preskrbovali lani prevažanje osob in tovorov s 4307 vozomi. Od teh jih pripada 280/c> njakarjem z jednim, 22% pa fijakarjem z dvema konjema, 17°/0 omnibusom 14°/o jih je lastnina društva „Tramwrvay11, 11% jih, prevaža tovore; na V3e druge vozove  pripada 8°/°.
* (Prebivalstvo Saksonske.) Od vseh evropskih držav je Saksonska najbolj obljudena. Akoravno le za polovico večja kot Kranjska, ima več kot šestkrat toliko prebivalcev in na 1 kv. km. prebiva v njej štirikrat toliko ljudi kot na 1 kv. km. na Kranjskem. Šteje namreč 2.972.000 ljudij, s 193 prebivalci na 1 kv. km. — Od teh jih prebiva ogromno število dobrih dveh petin po mestih, in le slabe tri petine ali dobra polovica po deželi, razmera, ki se sicer redko kje nahaja.
Podpisani si nsoja p. n občinstvo ponižno naznanjati, da je danes
gostilno
gospe Neže Hostnik, vulgo pri Krištofu, v Kamnika prevzel. Skrbel bode za izvrstno kuhinjo, kakor tudi za dobra vina; pripoča tudi sobe za pren devanje.
Spofitovanjem
ZE^ran. Hrastnils:,
(f>3—2) mesar
Na Kravjeku, pošta Hado (P osen dor fi, pro« «lado se
železni deli mlatilnice z Yrtilom
vred za 60 gld. a. v. (til—t)
Xujci:
30. januvarja: Pri Slona: Löwinger iz Kaniže. — Poche iz Trsta Pri Mallei t Kuhn z Dunaja. — Lindenberg iz Berlina. — Hammerer iz Trsta.
Pri   avstrijskem  eeNarJI: Posch iz Gradca.
Telegram »Slovenskemu Narodu'-.
Dunaj. Dr. Pražak odgovarja na interpelacijo Tauffererjevo in poudarja, da ima ju-stični minister nedvojbeno pravico kot najvišja nadzorovalna oblastnija čuvati  nad pravosod-
ID-u.n.aosl2:si "borza,
dno 31. januvarja.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni državni dolg v bankovcih ... 73 gld. 50
Enotni državni dolg v srebru   .   •   .   . 74 „ 90
Zlata renta........... 92 „ —
1860 državno posojilo....... — „ —
Akcije narodno banke....... 815 „ —
Kreditno akcije......... 281 „ 30
London............ 119 „ 80
Srebro............ — „ —
Napol.............. 9 „ 54
C. kr. cekini........... 6 „ 65
Državne marke......... 58 _ 55
7ay znižano ceno
se morejo  dobiti v „NarodneJ  Tiskarni" v Ljubljani
sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal Rajč Bož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Voinjak. — Čegava bode? novelica, spisal J. Ogrinec. Velja ....   15 kr.
II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 k r.
III. zvezek, ki obsega: Prvi poljub, novela, spisal J. Skalec. — Na črni zemlji, novela, spisal J. Skalec. Velja.................15 kr.
IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi, spisal Paulus.
— Plašč, novela, ruski spisal N. V. Gogol, poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij, spisal prof. dr. Krek. Velja.   .   .   15 kr.
V. zvezek, ki obsega: Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. Hevihre, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
VIII. zvezek, ki obsega: Pomladanski valovi, roman,  spisal Iv. Turgenjev, poslovenil dr. M. Samce, —
Velja.................25 kr.
Kdor lioee katero leoli teh k nji«; dobiti, naj piše Narodne) TIskarni" in Jih dobi po postnem povzetji. Vse »kup se dajo za zni žano ceno 1 ((Id. Za vseh 7 zvezkov naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezno zrezke pa 5 kr.
kr.
Zahvala.
Za obilno udeležbo pri pogrebu naše preljub-Ijubljeno taščo in stare matere, goBpe
Barbare Schmidtovc,
izrekamo srčno, globoko čuteno zahvalo.
Žalujoča rodovina
(60) Strohalova.
EPILEPSIJO
(božjast) ozdravi indijski zeliškl sok, ki se kot posebnost, da kot jedino sredstvo z najboljšim vspehom rabi zoper božjast. (218—22)
Božjastni se hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan tega soka po 15 kapljic na sladkorji zavžije. Celo najstarejša in najzlobnejša bolezen se ublaži in naposled popolnem odpravi.
Dobiva se flacon po 2© kr. v skoraj vseh lekarnah AvBtro-Ogerskc, a v LJublfaiii ima ta sok lekarnar g. Julij pl. Trnk6czy, v Jičinu pa prirejevatelj Kudolf Mtahl, emer. lekarnar.
S pošto se menj kot 2 flacona ne pošilja.
Marij inceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zopet vse bo leziii v želodci,
in nepresežno zoper noslast do jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo, napihne-nje. kislo podiranje, ščipanje, katar v želodoi, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne ■""V- boli (('e izvira bolečina iz želodca), zoper krč v ielodoi, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
Glavna xnlo<^a: Lekar C. Bradj. Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, Btane :ti kr. "Siki
Prave ima ssbiaa.©: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton L ob an. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. K ti p f c r a c h m i c d. VKranj: lekar Drag. Savn i k. V Kimniku: lekar Josip Močnik.
W Svaritev! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupujo samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marij inceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitoBti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—22)
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".