Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sreda 15. decembra 1937
MARIBORSKI
Štev. 284. Leto XI. (XVIII.)
Gena 1 Din
Uredništvo *B uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izbija razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejensan v upravi ali po pošli 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglate sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA
99
Baitarii, viničarji, revež/
Vzgoieslovci, sociologi, politiki — kratko: kdor se bavi s problemi naroda, posveča glavno skrb novi rasti — mladini. Sploh je nesmiselno in neplodno govoriti o usodi naroda, če nimamo pred očmi novih generacij. Vsak novorojenček bi moral kot nov člen v verigi narodne za-iednice uživatj od njene strani ono skrb, ki vodi v vsestransko klenost. Moral bi uživati. —
Kako bolesten je ta pogojnik! Govoriti o skrbi za našo deco, je človeka — strah. Kdor le količkaj umeva pomen fizičnega zdravja mladine za narod Jn državo; kdor le deloma sluti naloge, ki se bodo zvalile na pleča novih generacij in se istočasno uzre po našem novem rodu, se mora zdrzniti. Samo kdor ne pozna dejanskih razmer in polzi s površnim očesom po mladih licih, bo trdil, da je to pretirano. A je le bridka resnica,' ki zaskrbijo vsakega iskrenega domoljuba.
V dokaz za to nam more služiti struktura našega družbinega življenja, naša gospodarska slika, naše posestne razmere.
Vzemimo mesto, n. pr. naš Maribor. Naš 'socialno-poljtičnj urad, naše učiteljstvo, zlasti ono bolj ob obodu in iz sosednjih občin, bi nam mogli povedati marsikaj, kar je drugim bolj prikrito. Sicer pa: da je veliko število nezaposlenih ali deloma zaposlenih očetov z nizko mezdo, siromakov, bolnih itd., to je znano, Ali naj od takih zahtevamo, da otroke zadostno prehranijo, oblečejo, jim nudijo primerno streho, vzgojo?! Zato pa se množi število dece s prvo kaljo te ali one bolezni, ki je, razumljivo, ne moremo zatreti. Tukaj ni in ne bo uspešnega sredstva, dokler bo pomanjkanje teh naravnih pogojev.
Kako pa na deželi? Poznate Slov. gorice. Haloze, Kozjak — da o drugih krajih slov. zemlje niti ne govor..no? Tod so bajtarji, viničarji; tod je ono življenje, hi nam ga lepa priroda tako potajuje, da ne moremo verjeti v porazno stanje. Pomanjkanje, beda, bolezni, telesno in duševno hiranje! Tod jn marsikje drugod. V lažje razumevanje in podkrepitev te trditve navedemo tehle par številk:
V Sloveniji je vseh kmetijskih obratov 144.000. Na te pride: poljedelske zemlje 636.000 ha, gozdov 690.000 ha, povprečno na vsak obrat: poljed. zemlje 5.76 ha, Kozda 4.75 ha. To bi ne bilo tako slabo, če bi nam naslednja slika ne govorila drugače: 19.600 obratov obsega le 'A ha zemlje, 14.600 obratov obsega od A ha do 1 ha, 18.400 obratov obsega od 1 ha do 2 ha, 29.000 obratov obsega le 2 ha do 5 ha. Lahko torej računamo nad 60.000 bajtarjev. Računajmo na obrat (družino) 'e po 4 člane, je 2e 240.000 ljudi in od teh najmanj 80.000 otrok.
Pa viničarski in delavski otroci? Ta deca strada, je bosa it» naga, So kraji, hjer ni dela ali ga je zelo malo, kjer °troc| ne poznajo zajtrka m obeda, še manj mleka. Mnogo je krajev, kjer je tretjina otrok brez, njega in pije čaj s saharinom. V Slov. goricah in Halozah se morajo otroci hraniti z jabolčnikom, krompirjem v oblici, često celo z vinom in žganjem. Obupno. Niz težkih posledic ne hotno naštevali, saj polnijo stolpce našega dnevnega časopisja,
Razumljivo, da ni v takih okoliščinah Sovora o kaki primerni obleki in obutvi. To ni več niti eno, niti drugo; obleka so umazano cunje za delavnik in praznik, z» dati in noč, za lepo in slabo vreme. Ubo-81 rod, ki živi tako usodo, da niti ta »obleka« ni le za enega, ampak si jo v
Cehoslovaika prestol/tka pozdravlja Y. Delbosa
PAGA, 15. dec. Danes je pripotoval francoski zunanji minister Delbos v Prago. Vsa Praga je francoskih in čeho-slovaških trobojnicah. Vsi današnji listi so izšli v znamenju tople dobrodošlice odličnemu predstavniku zavezniške Francije. Vsi listi posvečajo prve strani prihodu franc, zunanjega ministra. To dokazuje, koliki pomen pripisujejo vodilni praški politični krogi temu posetu. »Prager Presse« poudarja v svojem uvodniku, da ne gre ob Delbosovem obisku za kakšno iskanje novih formul sodelovanja in zavezniške složnosti, ampak za skupno proučitev mednarodnih odnošajev, iz katere naj potem potekajo praktični rezultati tega zavezniškega sodelovanja. »Bohemia« piše, da prihaja Delbos iz šestih političnih središč, iz Londona, Berlina, Varšave, Bukarešte, Beograda in Budimpešte in da bo sedaj v Pragi lahko podal nekakšno generalno poročilo o dejanskem stanju. »Narodni politika« poudarja, da je prijateljstvo s Francijo osnova čehoslovaške politike. Agrarni »Venkov« poudarja uspe šno realnost Delbosove politike varnosti in miru. Del tukajšnjega tiska pa se peča tudi z rezultati Delbosovih beograjskih posvetovanj in navaja, da je Jugoslavija s svojim toplim sprejemom tud| topot izpričala svoj© zavezništvo in prijateljstvo do Francije.
Sklenitev mvikfef	um m&m s
f/mufe- dešks	v
ter predsednikom vlade in zunanjim ministrom kraljevine Jugoslavije so se razvijali v popolni skladnosti in v duhu tradicionalnega francosko - jugoslovenskega prijateljstva, ki je bilo nedavno potrjeno s podaljšanjem prijateljske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo za časa uradnega obiska predsednika vlade in zunanjega ministra Jugoslavije dr. Stojadinoviča pri francoski vladi v Parizu. Oba ministra sta sporazumno ugotovila, da ;c koristno in potrebno tako za interese obeh držav, ki sta članici Društva narodov kakor tudi za stvar občega miru v Evropi, da se nadaljuje njuno sodelovanje v istem duhu prijateljstva in zaupanja. Obenem sta gg. Delbos in dr. Stojadinovič ugotovila z zadovoljstvom, da so s trgovinskim spo razumom, ki je bil danes podpisan v Bes gradu, podani boljši pogoji za razvoj trgovinskega prometa med Francijo in Jugoslavijo.«
Sinoči se je na francoskem poslaništvu vršila še intimna večerja po kateri je francoski zunanji minister Yvon Delbos ob 22.50 zapustil prestolnico in sc od peljal proti Pragi.
BEOGRAD, 15. decembra. Včeraj so bili podpisani trije dogovori med Francijo in Jugoslavijo: dopolnilni dogovor k trgovinski pogodbi z leta 1929, nadalje dogovor o trgovinskih plačilih in dogovor o kontingentih. V imenu Francije je podpisal te dogovore, ki stopijo v veljavo 1. januarja 1938, zunanji minister Delbos, v imenu naše države pa trgovinski minister dr. Vrbanič, ki je v zvezi s tem dejal: »Klirinški dogovor s Francijo iz leta 1933 se ukine in se mesto njega uvede sistem trgovinskih plačil s svobodnimi devizami. Pri tem se bo zvišal prebitek pri uvozu in izvozu v Francij ovsaj za 20%. V smislu dogovora o kontingentih nam Francija za leto 1938 dovoli še dopolnilne kon-tigente za koruzo (50.000 ton), fižol sadje, sir, itd. S tem dogovorom smo dobili izredne ugodnosti za izvoz koruze in lesa v Franciji. Zunanji minister Delbos je včeraj posetit skupščino ip je bilo svečano kosilo pri trgovinskem ministru dr. Vrbaniču. O trodnevnih konferencah v Beogradu je izšel topel službeni komunike, ki prav med drugim: Razgovori med zunanjim ministrom francoske republike
Roosevelt zahkievG	m
- Danes dkfd foi
WASH!’NGTON, 15. decembra. V uradnih krogih se doznava, da bi samo osebna oprostitev mikada Hirohita zadovoljila prezidenta Roosevelta. To je najstrožja zahteva, ki so jo kedaj Združene države ameriške stavile na kakšno državo.
LONDON, 15, decembra. Danes se se-
stane britanska vlada, da zavzame svoje stališče k dogodkom na Daljnem vzhodu in napadu Japoncev na angleške parnike. Po sklepu seje bo Eden poročal o sklepih vlade v spodnji zbornici. Okoli 100 oseb ie postalo žrtev bombardiranja na reki Jangce.
60.000 vojakov e padlo v nankinških borbah — Pejpinška vlada že funkcionira
TOKIO, 15. decembra. Radi zavzetja Nankinga je bila tukaj ogromna manifestacija, ki se jo je udeležilo okoli 800.000 ljudi. V bakljači je korakalo 200.000 ljudi, ki so priredili pred mikadovo palačo velike manifestacije.
PEJPING, 15. decembra. Provizorična vlada kitajske republike je že -revzela
svoje funkcije in je danes razglasila novi režim v severni Kitajski. Ob tej priliki je ves Pejping v novih astavah s petimi barvami in sicer rdečo, modro, belo, črno in rumeno, ki simbolizirajo pet kitajskih ras, in sicer mandžursko, mongolsko, tibetansko in kitajsko.
družini medsebojno izposojujejo od najmlajšega do največjega otroka! '
Pa poglejte pod krov teh izobčencev, tja pokukajte, kjer jih spi po 6 do 10 v enem prostoru! Dovolj nam bo! A to je naš rod, naša kri. naša bodočnost. Ti so tukaj rojeni in določeni za to zemljo. Koliko pa je takih, ki so med nami le dotlej,
dokler jim velava gospodarski račun. Ali ni uvelost iii hiranje naše mlade rasti pretežno prav radi njih?
To je ono veliko vprašanje, ki ga moramo imeti vedno pred očmi, ker prav tod se vije precejšen del naše nove zgodovine.
Na torkov živinski sejem dne 14. t. m. v Mariboru je bilo prignanih 11 konjev, 11 bikov, 130 volov, 418 krav in 12 telet, skupno 582 komadov. Povprečne prodajne cene so bile: debeli voli od 5—5.50 za kilogram, poldebeli voli 4—5.50, plemenski voli 3.75—4.50, biki za klanje 3.50 do 4.50, klavne krave debele 4—4.75, plemenske krave 3.40—3.90, krave za klo-basarje 2.15—3.40, molzne krave 2.70 do 3.75, breje krave 3.10—3.70, mlada živina 4.10—5.50, teleta 5—7 din za kilogram. Prodanih je bilo 246 komadov. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10—13, volovsko meso II. vrste 8—10, meso bikov, krav in telic 6—12, telečje meso I. vrste 10—12, telečje meso II. vrste 8—10, svinjsko meso sveže 10—14 din za kilogram.
Cene srebru padajo. Po vesteh iz Londona cene srebra rapidno padajo in je doseglo že 18 in pol pene za unčo.
Narodna banka je v smislu uradnih podatkov v prvih 6 mesecih t. 1. odkupila • od domačih rudnikov skupno 377 kg in 891 g zlata, to je za 115 kg in 479 g več kakor v istem času preteklega leta. Odkupna cena za zlato je znašala povprečno 49.430 dinarjev za kg.
12 milijonov dinarjev čistega dobitka imajo.naše zavarovalne družbe v 1. 1936, in sicer pri kapitalu 55.3 milij. Din.
Trgovinska cagr-s.u-ji z Madžarsko. Kakor poročajo iz Beograda, se bo v kratkem sestal mešani jugosbvensko-š madžarski gospodarski odbor, ki bo raz-ipravljal o vseli aktualnih vprašanjih tr-Igcvinskega in plačilnega prometa z Madžarsko.
j Zaračunavanje ležnhie pri uvozu blaga j v poštnih paketV smislu razpisa poštenega ministrstva mora uvoznik blaga v j poštnih paketih predložiti pošti v roku 3 } dni po obvestilu o dospetju pošiljke originalne račune in na računih potrditi njihovo 'točnost. Ako stranka po preteku te-,ga tridnevnega roka ne predloži računov, j se zaračuna za vsak nadaljnji dan predpisana ležarina. Če pa stranka tudi po 'preteku 15 dni od dneva prejema obvestijo ne izroči računa, se pošiljka ocarini ter i predpiše skupni davek na poslovni pro-Imet na podlagi vrednosti pošiljke v višini ] petkratnega zneska carinskih dajatev.
VcščHne brzojavke po zh-ž?h1 tarif:, V ičasu od 14. decembra do 19. januarja 1. 11938 se zaračunajo brzojavke, ki vsebu-j jejo voščila za Božič in Novo leto za i polovično tarifo, in sicer za vse evrop-: ske države, izvzemši Turčijo, sovjetsko jRusijo, italijanskih otokov v Egijskem morju i.i valencijsko Španijo.
! Davkoplačevalci naj sc ne obremeniti« i Iclb z novimi davki. V smislu navodila finančnega ministrstva, morajo banovine jv najkrajšem času izdelati banovinske ; proračune za leto 1933/39 ter jih poslati ministrstvu, kjer jih bo proučila posebna komisija. V navodilih pravi finančni minister, da je pri sestavi proračunov treba /gledati na največjo štednjo in da naj se davkoplačevalci ne obremenjujejo z no-‘vimi davki.
j Širša konferenca vseh na napredku našega turizma zainteresiranih činUeljcv.
zastopnikov ministrstev, trgovinskih oddelkov banskih uprav. Trgovskih zbornic, turističnih zvez itd. se je vršila te dni v trgovinskem ministrstvu pod predsedstvom trgovinskega ministra dr. Vrbaniča. Na konferenci je bil izvoljen ožji | odbor, ki bo pripravil predloge za izpopolnitev uredbe o pospeševanju turizma. '.Glede sanacije hotelirstva bo sklicana posebna konferenca, glede maksimiranja cen bo pa izdana posebna uredba na te-• melju obrtnega zakona.
JUt&ielU
„Geheimer Verband"
V št. 139 poroča »Trg. list« pod tem naslovom: »Zadnji »Jugoslavenski Gvož-djar« je objavil uvodnik, v katerem ostro nastopu proti delovanju družbe »Gehei-mer Verband« (»Qe-Ve«) v Novem Sadu. la družba namreč razpošilja vsem Nemcem letake, v katerih poziva Nemce, da kupujejo vse svoje potrebščino izključno pri nemških tvrdkah. Poleg tega zahteva od nemških potrošnikov, da kupujejo samo blago nemškega izvora. Zahtevajo naj od trgovcev dokaze, da je njih blago v resnici nemškega izvora. Če trgovci takšnega dokaza ne morejo alj nočejo dati, naj se takoj bojkotirajo. Družba »Ge-Ve« deluje zlasti v Vojvodini, a tudi v drugih krajih, kjer so močne nemške manjšine. Da je delovanje družbe »Ge-Ve« čisto nedopustno, ni treba posebej dokazovati. Ker ni izključeno, da se razteza delovanje družbe tudi na neikatere kraje v Sloveniji, smatramo za potrebno, da opozorimo na članek »Jug. Gvoždja-ra«.«
Koroški grobovi
V »Koroškem Slovencu« št. 49 beremo: »Koroški grobovi! Nekaj čudnega, trpkega te presune, ko stopiš med nje. »I ukaj počivajo Blatnikov oča« in takoj poleg »Hier ruhet Kaspar Smrečnik«. Trpka je ta govorica ,saj priča o stoletni borbi, v kateri je le prečesto klonil šibkejši. — Pozornost mi vzbudi ličen kamen s številnimi napisi. Iz njih razberem, da je začel že tretji rod legati v taisti grob. Toda še nekaj posebnega mi pade v oči: Prav na vrhu kamna berem: »Tukaj počiva v Bogu Miha Klančnik,« sledijo rojstni in smrtni podatki iz prejšnjega stoletja. Nekaj vrst nižje se je hotel oteti ojoveški pozabi drugi rod. Toda glej, ime je dobilo drugo obliko: Glautschnik Stefan. Rojstni in smrtni podatki govorijo, da je živel Štefan ob prelomu stoletja. Gledam nižje, kako je umiral tretji rod. Težko mi je v duši, kajti tam spodaj berem z .novimi, zlatimi črkami napisano: »Hier ruhet Glantschnigg.« — Ti ubogi rod, kako daleč so te zapeljali krivi vodniki. Celo tvoji grobovi so začeli govoriti drugo govorico kakor pa jo govoriš doma, v svoji družini, med svojimi otroki! Kedaj se boš prebudil iz svojega težkega sna in začel živeti ponosno kot tvoji dedje in pradedje.«
Nova italijanska himna
»Del. politika« piše v št. 99: »Mussolini je razpisal nagrado (v našem denarju okoli Dan 100.000) za novo državno himno, ki se mu zdi potrebna, odkar je Italija postala cesarstvo. 200 italijanskih glasbenikov je predložilo svoje skladbe. Nagrade ni prejel nobeden, samo šestim je bilo izrečeno priznanje za »vsekakor uvaževanja vredno delo«.«
Vzgojno zdravstveni problemi
Kako nai dorašžajoii mladini odstiramo kopreno spolnega živlienia
Dne 10. t. m. je predaval v tukajšnji Ljudski univerzi zdravnik dr. Anton Brecelj iz Ljubljane o zanimivi in aktualni temi »Kakšna naj bo spolna vzgoja iz zdravniškega vidika«. Predavatelja je uvodoma pozdravil predsednik Ljudske univerze g. inž. Kukovec, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad tako rekordnim obiskom, kar pomeni, da se mariborska javnost z izredno živahnostjo zanima za sodobno važne probleme. Predavatelj je v svojem poldrugournem referatu razčlenil zlasti za roditelje velezanimivo snov in prikaza! ves problem spolne vzgoje v poljudni ter lahko razumljivi obliki. Snov sama je bila sicer že precej obdelana v raznih spisih in širokim plastem našega naroda ni neznana.
Naloga roditeljev je, da dajo otroku prav vse, kar potrebuje za življenje, da bo lahko živel v svetu. Usodna vrzel, zlasti v spolnem pogledu, je nepoučenost o spolnem življenju. Mnogo jih je že zabredlo, ker niso bili poučeni o nravstvenih zahtevah. Vprašamo se: kakšen bodi spolni pouk naših mladostnikov?
Spolni pouk moti splošni predsodek, češ da ie vse spolno umazano, nizkotno in grešno. Nikdar ne smemo pustiti iz vidika, da je spolnost bistven in važen del naše celotnosti in je spoznanje brezpogojno vezano na resnico. Moder človek in dober vzgojitelj mora ravnati z resnico tako, kakor ravna priden in umen vrtnar s solncem. Pravi vzgojitelj nebo nikdar prikrival ali pokvarjal resnice. — Spolni pouk spada prvenstveno v družino roditeljev, ker ga ti najlažje opravijo. — Pozabiti pa ne smemo da spolnega pouka ne smemo usilje vati, temveč mora slediti šele takrat, ko pride otrok sam pred nas s takimi vprašanji. Na svoja vprašanja pa mora mladostnik dobiti odgovor in razjasnitev, .sicer si išče odgovora drugod. Izven roditeljskega kroga utežena radovednost rodi največkrat samo izkvarjenje. Posledice napačne sp&lne vzgoje se kažejo kasneje v polteni domišljiji ter omajanem zaupanju. Otrok se čuti užaljenega v svojem ponosu. Če bi otrok vedel, da'je plod materinega telesa, da ga je mati nosila pod svojini srcem, da je zanj trpela, bi hvaležnost nedvomno obdarovala prosvitljenega otroka. Priložnosti za tovrstna pojasnila nam nudi življenje več ko dovelj, zlasti v pubertetni dobi, ko se pri deklicah pojavi čišča, pri dečkih pa nočni izliv. Mladostniki morajo biti tedaj poučeni. Odkrita nežnost in
nežna spoštljivost do spolnega dogajanja
naj nam bosta vodilni smernici. Jasen in stvaren pouk brez opolskosti pomirf razburljivo dogajanje v zorečem mladostniku. Spolno poučevanje naj se vrši v momentu dejanske potrebe in v soglasju z vzgojnimi načeli. Starešem brani sramež-
ljivost, da otroke pravilno pouče. Med materjo in hčerjo še gre, med sinom in očetom pa je stvar težja, ker se tu pojavlja prepad med staro in mlado generacijo. Vendar je izhod tudi tu, če starši tega sami ne zmorejo, naj to stori vzgojitelj. Pouk se da sicer nadomestiti s slov stvom, toda mrtva beseda ne zmore nadomestiti žive vzgoje. Samo znanje še ne zadostuje, vezano mora biti s krep-
sredstvi, zatirati pa moramo istočasno hlinjeno sramežljivost in odpravljati lahkovernost. Koliko prevar in razočaranja bi bilo prihranjenega če bi vsa to vpošte-vali.
Problem zase je skupno učenje na srednjih šolah in se ob njem mnogi spodtika-jo. Zahteva po ločenem učenju mladostnikov in mladostnic je tako iz zdravstvenih kakor tudi šolskovzgojnih ozirov tez;
Duhovit Izum !
Češkemu inženjerju Paliku se je po dolgoletnih P°' skusili posrečilo iznajti postopek, ki povzroča vzhajanje čokolade in s lem napravo malih luknjic v njej. Na la način postane čokolada mnogo lažje prebavljiva, hitreje topljiva in mehka ter nudi večji 1» dalje trajajoč užitek. Patent za našo državo je kupil3 tvrdka Mirim, ki je nadela tej čokoladi ime S (ralo-Dobile jo v vsaki boljši trgovini.
/WlRl/V\
kini hotenjem. Spolni pouk .mora obsegati tudi čustvo in močno voljo! Pripravljenost je v srčni omiki in čvrsto utrjeni volji. Nered v duševnosti povzroča nered tudi v telesnosti in obratno. Povdariti ie iz duševnega in zdravniškega stališča potrebo zavesti, da zna mladostnik sebična čustva in samopašne nagone podrejati splošnosti. V svitu naravstvene spolne vzgoje bo prodrlo spoznanje, da je spolnost sama po sebi dobra.
Spolno življenje ni zgolj osebna ali zasebna zadeva, temveč življenjska zadeva z naravnim smotrom. Narava kaznuje sama spolno izživljanje in igračkanje, ki je kvarno tudi v zdravstvenem pogledu. Mladostnik je večji del sila domišljav in težje dostopen umskim razlogom. Dovzeten pa je za zunanje vplive zlasti glede časti.
Spolnost ne sme biti naslada brez obveznosti.
Pomilovanja vredne so mladostnice, ki izgubljajo svoje najboljše moči v pridobitnih podjetjih. Kosanje z moškimi je posnemanje moških. Vsakdo išče in ceni to, česar sam nima. Geslo ženske bodi:
Ostani zvesta sebi in svojemu spolu ter ohrani priprostost in ženskost! Sramežljivost je treba negovati z vsemi
.m—a—
ko rešljiva in tudi miselno ni utemeljena. V tej zahtevi tiči predsodek o nepotrebnosti spolne vzgoje. Predavatelj je krepko podčrtal dejstvo, da stopajo najvarneje v življenje oni mladostniki, ki so bili spolno vzgojeni že v družini sam1-Spolni izprijenci tega ali onega spola ne ogrožajo samo nasprotnega spola te«-'” več predvsem istospolnike. Pri vzgoji o spolnosti ne gre toliko za obliko, temveč predvsem za duha, ki naj te mladostnike vodi. Pogledi na problem spolne vzgoje so tako različni, da je svet danes razdeljen na dve polarno razdvojeni stališči-Bistvo vsega pa je ohranitev narodov, katerih podlaga je zdrava in čvrsta družina. S tem povdarkom je predavatelj zaključil svoja izvajanja, za katera je bil deležen toplega priznanja številnih hvaležnih navzočih poslušalcev.
Prj sicer snovno zanimivem predavanju pa bi z lahkoto in brez vsakršne škode lahko pogrešali gotove predavateljeve vpletljaje, ki menda ne spadajo v okvir teme in še manj nemara v okvir kulturnega poslanstva ljudske univerze, pač pa morda v kakšno nabožno društvo. V slučaju ponovitve sličnih primerov bomo morali takšne zadevščine kritično obravnavat«.
Home b	ftdia
Miklavž sokolski deci. V ponedeljek pop. je obiskal sokolski Miklavž ljutomersko sokolsko deco, ki jo je počastil z pimi darili.
Pritožba. Čujemo, da so se naročniki dnevnikov območja pošte Šafarsko pritožili na poštno direkcijo radi zelo nered
nega dostavljanja dnevnikov. Radi tega se vrši sedaj preiskava, da dožene vre-ke_tega zavlačevanja dostave.
Dramatski sokolski odsek, ki je v)
Ljutomeru odlično uspel s komedijo »Glavini dobitek«, bo z isto gostoval v Beltincih 12. t. m.
Soomnite se CM D!
E» nomski tečaj Ljudske univerze
Zbiralci, lovci, nomadi, poljedelci — N^jstarejše države — NaUiraino gospodarstvo, denar - Od suženjstva do fevdalizma
Že nekaj tednov je od tega, kar je priredila Ljudska univerza prvo predavanje v okvirju svojega ekonomskega tečaja, ki ima namen seznaniti poslušalce z gospodarskim razvojem v preteklosti far s stanjem gospodarstva v sedanjosti.
Doslej je bilo pet predavanj, v katerih so obdelali predavatelji zgodovinski del tečaja.
V prvem predavanju nas je seznanil K. prof. B. S 111 p a n z osnovnimi gospodarskimi pojmi in z gospodarskimi stopnjami, ki jih je prehodilo evropsko gospodarstvo do današnjega časa.
Te stopnje so na kratko takole označene: zbiralci (sadežev in majhnih živali), lovci (nižja in višja stopnja), nomadi in poljedelci. Poljedelstvo se javlja v treh oblikah: motikarstvo, plužno gospodarstvo in vrtnarstvo (Kitpjska in Japonska). Poslednja stopnja je strojno gospodarstvo, ki ga označuje uporaba strojev in znanstvenih izsledkov. Toda r.o-b?ria teh rosno'Hr?':n stopenj ni izrinila brez sledu, marveč je vsaka izmed njih
zavzela podrejeno vlogo in je 's svojimi pridobitvami oplodila nastajajočo gospodarsko stopnjo.
Vsaka gospodarska stopnja pa je imela svojo družabno obliko. Zbiralci in nižji lovci niso poznali države, temveč so živeli v zajednicah, ki jih imenuje današnja znanost krdela (horde). Pozneje se javljajo višje družabne oblike kakor rod (gens), pleme, bratstvo, plemenska zveza in država. Država nastane šele na gospodarski stopnji poljedelstva. Zbiralci in lovci iz lastne sile ne morejo osnovati države. Običajno je nastala država na ta način, da so bojevita nomadska plemena podvrgla miroljubno kmetsko prebivalstvo. Najstarejše države imenujemo po-tamijske (rečne) države, ker se pojavijo v starem svetu ob velikih rekah (Nil, Eu-frat in Tigris, Ganges. Jancekiang). Že najstarejše države imajo tudi važno gospodarsko vlogo. Velika dela namakanja in osuševanja v Egiptu in Mezopotamiji si nc moreni ) zamisliti brez državne organizacije. V zvezi z nastankom države
je tudi ostra stanovska delitev, uvedba pisave, razvoj trgovine in pozneje uvedba denarja. Najstarejše kulturne države se nahajajo na stopnji naturalnega gospodarstva, čeprav plemenite kovine že igrajo vlogo najbolj priljubljenega menjalnega sredstva. Denar v našem smislu besede se javlja šele v 7. st. pred Kr. v Lidiji in takoj za tem v Grčiji.
V drugem predavanju je zgoščeno zajel g. prof. F. Baš antično gospodarstvo.
V tem gospodarstvu je slonelo vse produktivno delo na sužnjh, ki so jih uporabljali najprej le za hišne, manjvredne posle, dočirn so jih postopoma zaposlili vse povsod. Ko se je polagOma razvila zamenjava blaga in, ko so začeli kovati denar, tedaj so potisnili podjetniki in lastniki sužnjev majhna gospodarstva čisto ob stran. To je privedlo do raznih socialnih bojev in kriz. Bili so potrebni ukrepi. V Sparti je Likurg uzakonil ponovno delitev zemlje, odstranitev de-; narja, strogo urejeno telesno življenje. To vse pa zato, da bi bili Spartanci usposobljeni za obvladanje celega Peloponeza. Tudi v Atenah je prišlo do reiorme. Izvedel jih je Solon, ki je imel nalogo, napraviti z zakonskimi odredbami mir med plemstvom in narodom. Siloviti pa so bili boji zlasti v rimskem imperiju, tu
sta morala kapitulirati mali kmet in obrtnik. Veleposestniki so si prilastili zemljo in so ustvarili latifundije (ogromna posestva), ki so jih obdelovali sužnji. Mali kmet in obrtnik sta postala nemaniča in brezposelnega. Iz dneva v dan sta množila vrste proletariata v Rimu, kjer so dajali oblastniki »panem et circenses«.
Delo, ki je slonelo na sužnjih, ni v tehnik; prav nič napredovalo. Podjetnik, ki je hotel večjo proizvodnjo, je samo P°' večal število sužnjev, ki jih je dobival imperij z vojnami. Rim je osvojene pr°' vince strahovito izžemal, tako da je začela gospodarska moč vsaktere iznied njih kaj kmalu pešati. V zvezi s propadanjem provinc pa sta korakoma nazadovala tudi gospodarstvo in kultura rimskega imperija. Velika' posestva so postala nerentabilna, "ato so latifundije razdelili in podelili manjše parcele v najem tako zvanim kolonom. Toda Rima m mogla rešiti ta široka reforma, kajti delo s sužnji je bilo nemogoče, delo kot tako pa je bilo moralno ožigosano, čeprav so ga opravljali odslej svobodnjaki. Gospodarsko in kulturno razrvan rimski imperij so Germani z lahkoto uničili in osnovah na temelju njegovih kolotiatov nov družabni red — fevdalizem. (Dalje.)
Stran 3.
II- l ' --II  UT-
PctfeGffi fiff
Poskus napada na bana dr. Natlaiena in šlrlenle letakov pred sodiščem
župnik na Mirni. Ta obtožba očita Bulcu ličnega dne v neki gostilni od daleč ari
V km^esivu Sene
Kitajka
'Na Daljnem vzhodu divja razbesnela vojna vihra med dvema najštevilnejšima narodoma rumene rase, med Japonci in Kitajci. Kitajsko ženo je zadalo veliko zlo. V vojnem ozemlju, katerega področje postaja iz dneva v dan vedno razsežnejše, je nastopila pot begunstva. — Moški svet je pod orožjem, mnoge žene so se umaknile z veliko kopico otrok iz »ognjenega« ozemlja, v kolikor jim je to uspelo in v kolikor jih vojni zublji medtem še niso pogoltnili z otroci vred.
Ob izbruhu sovražnosti med Japonci in Kitajci je zavladalo veliko zanimanje za tamkajšnje razmere, zlasti za Kitajsko. Če pogledamo nekaj desetletij nazaj v zgodovino Kitajske, se lahko prepričamo, da 'kitajski narod danes ni več neorganizirana masa ljudi, kakor si jo običajno predstavlja povprečno misleči človek, ampak je bil zlasti v zadnjih letih izvršen velik korak naprej. V sodobni Kitajski igra žena veliko vlogo, če go vorimo danes o kitajski ženi, tedaj moramo razločevati dvoje vrst žena in sicer žene kulijev ter žene takozvanega srednjega stanu, to je trgovskega in uradniškega.
Položaj kuBjeve žene je danes težak in mukepoln. To so one žene. ki ne vživa-jo prav nobenih pravic in ki so res sužnje v pravem pomenu besede. Med ku-lijskimi družinami je še danes v modi prodaja deklet, ki jih starši za gotov de-dar oddajo bogatejšim slojem, da si s tem izboljšajo svojo gmotne stanje. Za spoznanje bolje žive žene tamkajš-^h poljedelcev, ki imajo vsaj lastno štreno, pod katero stanujejo.
Za kitajske prilike uživa pač najboljši položaj žena srednjega stanu. Te žene so se v zadnjih desetletjih precej emancipi-rale. Ustanovile so si svoja društva in organizacije, obisku?3jo gledališče, koncerte in kinogledališča. Zborovanja in sestanki ženskih organizacij so tam na dnevnem redu. Kitajska žena hrepeni po izobrazbi in obiskujejo v novejši dobi 'številne kandidatke srednje in visoke šole. Poleg kitajskega jezika se uče še angleščine. Kljub zapadni kulturi, ki prodira v te pokrajine, je ostal kitajski ženski rod zvest svoji tradiciji v pogledu oblačila. Najljubša obleka Kitajke je še vedno pisani kimono, ki ši ga okusno ovije okrog svojega telesa. Kljub modernizmu, ki objema sodobno Kitajsko, imajo pri poroki svojih hčera starši prvo in glavno besedo. Kitajka, ki se poroči, se mora brezpogojno pokoriti svojim staršem.
Ob izlruhu sedanjih sovražnosti med Kitajsko in Japonsko je organizirala žena maršala Cangkajšeka poseben bolničarski tečaj in je ta tečaj doslej z uspehom absolviralo že nad 400 bolniških Strežnic, ki so bile takoj poslane na fronto.
Emancipacija kitajske žene je na pohodu. Njen tempo pa pospešuje "Cang-kajškova žena, ki stoji na čelu vsega kitajskega ženskega pokreta in ki odpira v Kitajsko pot vplivu zapadne kulture. Ukaželjnos^ in hrepenenje kitajske žene Do izobrazili ji pri tem njenem delu prav Pridno pomagajo izvrševati zgodovinsko misija emancipacije sodobne kitatjske žene.
       ■ ■■■-■—. *■■■■■■■
Štedijivost.
Špela: »Kako ti ugaja tvoja nova gospodinja?«
Franca: »Tako, še precej dobro; samo Preveč štedljiva je. Pomisli, letošnjo zimo bo prebila v Opatiji, kjer je bolj toplo kakor pri nas, samo da si doma Prihrani kurjave.«
Pred velikim kazenskim senatom okrožnega sodišča v Novem mestu so se včeraj zagovarjali posestnik Franc Bulc z Mirne, Ludvik Orizek iz Hruševja v Italiji, stanujoč v Stični ter usnjar in posestnik z Mirne Engelbert Strah. Prva dva sta bila v zaporu okrožnega sodišča, odkar je bila dvignjena proti njima obtožba, ki očita Francu Bulcu, da je lani v decembru na Mirni pripravljal usmrtitev oblastnega organa, bana dravske banovine dr. Marka Natlačena s tem. da je nagovarjal Ogrizka Ludvika in Straha Engelberta, naj v Št. Rupertu zažgeta dinamit na oknu hiše, kjer se bo ban mudil ali pa napadeta njegov avtomobil s kamenjem ali kakorkoli, ko bo vozil skozi Mirno. Ogrizek in Strah naj bi bila vedela, da se pripravlja po Bulcu to zločinstvo, pa nista o tem pravočasno obvestila državni oblasti.
Drugo obtožbo je dvignil proti Bulcu in Ogrizku zasebni tožilec Jakob Širaj,
Kakor smo že poročali, se je vršil v nedeljo v Beogradu redni letni občni zbor Jugoslovenskega nogometnega saveza. Osma točka dnevnega reda je bila povečanje števila klubov nacionalne lige. Z večino glasov je bil sprejet predlog skopljskega nogometnega podsaveza, ki se glasi:
Deseto plasirani klub iz lige igra kvalifikacijsko tekmo s prvakom vseh treh zon. Prvo zono tvorijo podsavezi Zagreb, Ljubljana in Banjaluka, drugo zono Osijek, Novi Sad, Subotica, Petrovgrad in Beograd, tretjo pa Cetinje, Sarajevo. Split, Kragujevac, Niš in Skoplje. Prvaki dveh zon prideta v ligo kot 11. in 12. klub, dočim mora ligin deseti klub igrati dve kvalifikacijski tekmi s prvakom one zone, kamor spada. Tekme se igrajo po dvojnem cup-sistemu. Vsako leto izpade iz lige avtomatično dvanajsto plasirani ligin klub, 11. plasirani klub pa igra z drugim finalistom iz dosedanjega kvalifikacijskega tekmovanja.
Po navedenem načrtu je možno, da pride prihodnje leto v nacionalno ligo prvak Ljubljanskega nogometnega podsaveza, ki bo skoro gotovo SK Železničar ali ISSK Maribor. Prvak LNP bo moral namreč igrati kvalifikacijske tekme za vstop v ligo s prvakom Zagrebškega podsaveza in s prvakom Banjaluke. Že ob priliki letošnjega kvalifikacijskega tekmovanja smo rnogli ugotoviti, da banja-luški in zagrebški prvorazredni šport ni na takšni višini, da ne bi imeli mariborski klubi izgledov, da si priborijo prvenstvo zone. Prihodnje leto je torej dana možnost, da sodeluje zastopnik mariborskega nogometa v nacionalni ligi, tako ugodna, kakor še nikdar preje. Če bi se dolgoletna želja mariborskega športnega občinstva zares uresničila, potem se bo zanimanje za nogometni šport v Mariboru zelo dvignilo. Seveda bo moralo prvenstvo ljubljanskega nogometnega podsaveza najpreje priromati v Maribor. To pa najbrže ne bo pretežko. ISSK Maribor bo moral že 6. marca odigrati svojo prvo kvalifikacijsko tekmo za vstop v slovensko ligo, in sicer proti celjskim At-
in Ogrizku, da sta lani v noči od 23. na 24. oktobra širila po vaseh Sv. Helena, Volčje njive in Mirna letake grde vsebine, v katerih se očitajo župniku razna nečedna dejanja. S tem sta škodovala nje gove časti, dobremu imenu in gospodarskemu kreditu. Pri obravnavi je obtoženi Ogrizek izpovedal, da ni šlo za nameravano usmrtitev bana, temveč so ga hoteli zgolj prestrašiti, torej za nedolžno demonstracijo.
Drugi obtoženec Ogrizek je pri razpravi izpovedal, da ni takrat mislil, da bi šlo za namen usmrtiti bana, temveč zgolj za dem0nstrac'j0, in sicer s kamenjem, »da bi si ban zapomnil, kdaj je bil na Dolenjskem«. O dinamitu so govorili, vendar ga pa sploh ne pozna natančneje in ne ve, kako se z njim ravna. Tudi ni vedel, da je stvar tako kazniva, molčal pa je, ker je bil tedaj v službi pri Bulcu. Tretji obtoženec Strah je dejal, da je kri-
letikom. Izida tega tekmovanja ni težko uganiti in se bosta naposled za prvenstvo LNP borila predvsem SK Železničar in ISSK Maribor.
Otvoritev smuške šole za skoke In po-lete v Planic*. 15. dec. prične v Planici 3. letnik naše prve športne šole, šole Udru-ženja smučarjev v Planici. Kakor prejšnja leta, bo ta šola tudi letošnjo zimo brezplačno na razpolago vsem in vsakomur. Namenjena je mladini osnovnih šol in vsem športnikom. Za sedaj bosta oskrbovani mali skakalnici za 15 in 25 m, za Božič pa, ako bo dopuščal sneg, tudi obe večji za 45 in 65 m. Veliko smuško skakalnico za 106 m borno pripravili šele od druge polovice januarja dalje, ako bodo vremenske in snežne prilike povoljne. — Udeležba v smuški skakalni šoli je vezana na pogoj, da podpiše vsakdo prijavnico v pisarni šole. Vsak udeleženec je zavarovan pri Banki Slaviji v Ljubljani za slučaj nezgode za Din 30.— dnevne odškodnine skozi 150 dni, za Din 50.000.-v slučaju smrtne nezgode in Din 100.000-v slučaju trajne invalidnosti. Vodstvo šole je poverjeno tudi letos Albinu Novšku, v pomoč pa mu je dodeljen Fr. Pribovšek Tekom tedna bodo prvenstveno imeli prednost učenci osnovnih šol in .-■a udeleženci tečajev, dočim so nedelje in prazniki namenjeni predvsem športnikom za trening.
Društvo »šola in dom«. V četrtek zvečer se je vršil v risalnici tukajšnje meščanske šole redni občni zbor pred tremi leti ustanovljenega društva »Solu in dom«. Tudi topot se je v risalnici zbralo lepo število staršev, ki so z velikim zanimanjem in zadovoljstvom spremljali po ročila odbora in predavanja. Občni zbor je vodil višji sodni oficial g. Oblak. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik g. Kosi, podpredsednik gosp. Kompan, tajnica ga. Skorbecky-Ille, blaga jndca gdč. Štrausova, odbornika ga.
od nekega dinamita in od nekega ognia ter da mu je Ogrizek dejal »Ti pa kamenja naberi!«. Da predsednikovo vprašanje, kdo mu je rekel, naj Bulca naznani, je Strah odgovoril »Ogrizek«. Glede letakov je Bulc pri razpravi izpovedal, da jih ni trosil, ker ni imel interes v obliki letakov blatiti župnika in da župnik itak ni kandidiral pri volitvah, torej ni imelo pomena.
Oproščeni
Potem ko so bile zaslišane še nekatere priče je predsednik senata razglasil sodbo, ki se glasi: Franc Bulc, Ludvik Ogrizek in Engelbert Strah se oproste. Prav tako se Bulc in Ogrizik oprostita tudi obtožbe glede trošenja letakov proti župniku. Stroške obravnave nosi državna blagajna, stroške zasebne obtožbe pa nosi zasebni tožitelj župnik Širaj.
šmigovčeva in ravnatelj Hribernik.
Osebne vesti. Strokovni učitelj gosp. Lekše Jože je premeščen iz Šoštanja na meščansko šok) v Vojnik v svojstvu vr-j Šilca dolžnosti ravnatelja. — Na tukajšnjo železniško postajo je dodeljen gosp. Janez Šušteršič, prometnik iz Slovenske Bistrice.
h	St.	lija
Motnje v obmejnem prometu. Avstrijske oblasti so prepovedale nositi meso iz Jugoslavije preko meje v Avstrijo. To svojo prepoved utemeljujejo Avstrijci z izgovorom, češ da razsaja pri nas slinavka, o čemer pa naši kmetje ničesar ne vedo.
Šentiljski Sokol je dostojno proslavil letošnji praznik ujedinjenja. Po službi božji je bila v Sokolskem domu svečana proslava, ki se je je udeležilo vse članstvo in številno občinstvo. Proslavo je otvoril br. starosta dr. Bačar. Po od-svirani himni je imel br. Roglič slavnostni nagovor, v katerem je orisal veliki pomen tega dne za vse Jugoslovene. Sledile so ljubko izvedene deklamacije sokolskih naraščajmo in naraščajnikov, ki jih je zaključil tamburaški zbor.
Miklavž je bogato obdaril šentiljsko sokolsko deco. Na Miklavžev predvečer se je vršila v Sokolskem domu lepo uspela telovadna akademija članov in članic, ki so ob svojem strumnem nastopu pokazali svojo izvežbanost. Ob tej priliki je obdaroval Miklavž pridno obmejno sokolsko deco z obilnimi darovi. Praznovanje 1. decembra, telovadna akademija in Miklavžev večer so nam ponoven dokaz, da je naše obmejno sokolsko društvo kompaktno in agilno. Zdravo!
Ljudska univerza. Jutri predava abs. slušatelj zagrebške umetniške akademije g. Maks K a v č i č o umetnosti ter nje odnosu do delavstva.
odatsice k&žke
mmmmmmmmmmmmn* ji m	—m
Ogromni dobički Trepče. Družba Trepče je v zadnjem poslovnem letu producirala 638.729 ton rude, iz katere je dobila 70.486 ton svinčenega koncentrata ter 69.853 ton cinkovnega koncentrata. To je največja proizvodnja, odkar se rudnik eksploatira. Brutodobiček družbe je v preteklem letu narastel od 503.805 na 943.944 funtov šterlingov.
O možnostih trgovinskega konflikta med Avstrijo in Jugoslavijo piše dunajski tednik »Die Borse«. Predmet spora je izvozna taksa na svinje, ki je bila povišana od 25 na 125 Din. Radi tega je v kratkem pričakovati trgovinskih pogajanj med obema državama, pri čemer bo morda prišlo do revizije dosedanje trgovinske pogodbe. _________________________
Ne pozabi naročnine!
Človek z dobrim srcem
»E, da. Videl sem ga, da spi na ossti.« »Pa zakaj niste dali signala.«
»Smilil se mi je, če bi ga prebudil.«
(iz »OS. j.«)
Nacionalna liga se bo povečala na 12 klubov!
idmvsiva
Naša stanovanja pozimi. Ali naj bodo prostori, v katerih pozimi bivamo, delamo ali spimo toliko in toliko stopinj topli ali bolj topli ali bolj hladni, o tem so mnenja kaj različna. Ni čuda. Saj je gotovo, da ima lahko prostor, v katerem se mnogo gibljemo, nižjo toplino (17—18° C), kot pa prostor, v katerem mirujemo, čitamo sede časopis ali poslušamo radio (IS—20° C). Ni pa dovolj, da sodimo toplino kakega prostora po svojem osebnem občutju. Tu more pravilno mero, ki odgovarja zahtevani zdravja, povedati le toplomer. Toplomer obesimo v sobi, kakih 175 cm od tal. Pravilno bi bilo, da bi kurjenje prostorov uravnavali le po toplomeru. — V spalnici zdravega, odraslega človeka mora 'biti topline za 15— 16° C. Soba, v kateri spe otroci ali bolniki, mora biti 18—20" C. Zelo važno je pozimi vprašanje zračenja. To ni tako enostavno. Malokatera gospodinja misli na to, da se segreti in porabljeni zrak zbira v sobi ob stropu, Če tedaj odprem okno, se zgodi, da udari v sobo težek, vlažen zimski zrak, lahek pokvarjeni zrak pa ostane ob stropu in po kotih, namesto da bi ga spravili iz sobe. Če je tedaj le kakorkoli mogoče, je treba pri zračenju napraviti prepih, pozimi za kakiii 10 minut. Seveda ne sme med tem zračenjem biti nihče na prepihu. Če prepiha ni mogoče napraviti, je treba pa skrbeti, da bo večkrat čez dan odprt samo gornji del okna. Nepravilno pa je. če puščamo pozimi v mrazu ali megli okna kar naprej odprta. Pri tem se steno preveč ohladijo in vlaga se prime ne le step. temveč tudi pohištva, posteljnine in obleke, kar vse povzroča potem duh po plesnobi. Bivanje v takem stanovanju je nezdravo. Tudi pri kurjenju mnoge gospodinje grešijo. Če hočejo sobo »prav pošteno« zakuriti, pa vsa okna nič koliko zapirajo. Potom se pa čudijo, da se soba nače in noče segreti Ne vedo namreč, da se soba mnogo prej prijetno segreje, ako je v sobi dovolj svežega zraka.
Vnetje v grlu. Manj pomembna vnetja v grlu, nastala zavoljo malenkostnih pre hlajenj, ozdravimo lahko že s tem-le preprostim sredstvom: Preden ležemo spat pomočimo večji kos platna, ki smo ga že prej zložili v obliko ovratnice, v hladno vodo. Platno toliko ožmemo, da ne kaplja več od njega, in si ga ovijemo okoli vratu. Nato ovijemo vrat z volneno krpo tako. da nikjer ne more zrak do mokrega platna. Ko zjutraj vstaneš, odloži to nočno Oblogo, zdrgni vrat takoj s hladno vodo, nato pa ga ovij s toplim zavitkom. Dokler nadloga ne mine, skrbi, da do vratu ne pride mraz ali hladen prepih.
Mrzle noge. Občutek mraza v nogah je že sam po sebi neprijeten. Pa je tudi uvaževanja vreden, ker je le prepogosto v zvezi z obolenji oči, ušes, nosa in vratu. Tudi kronični glavobol pogosto preide. čim smo za stalno zboljšali toplino nog. Mrzlost nog nastane pač zaradi krčev, ki stiskajo mišičje onih žil, ki oskrbujejo prekrvitev nog. Ti krči so navadno živčne narave in je zaradi tega tudi pri lečenju potreben ozir na stanje živčevja. Priporočljivo je, .da ljudje, z mrzlimi nogami mnogo bosi hodijo in noge sončijo. Dalje so priporočljive kopeli, pri katerih druge za drugim prestavljamo noge v toplo in mrzlo vodo. Nogavice in razne vložke v čevljih je treba čim pogosteje menjati. Obuvalo naj bo tako, da bo imel zrak čim bolj prost dostop do kože. Mrzle noge povzročajo, da človek ure dolgo ne more zvečer zaspati. Zato je treba, preden ležemo spat, noge močno pregibati, po potrebi jih tudi v topli vodi okopati. Še bolje je, če noge odrgnemo z mrzlo vodo in jih nato toliko časa masiramo, da dobimo občutek topline v nogah. S takim smotrnim obdelovanjem nog nadlego lahko učinkovito odpravimo.
Seme sončnic je važno zdravilo. V čaju umiri kri, zobanje suhega semena je proti shujšanju. Rdsinje rade zobljejo seme in imajo dolge lase, zajci dobijo po njih mehko dlako, kuro svetlo perje. Olje iz sončnic je dobra zabela in mazilo proti opeklinam. Moka in sončne rože so bile v navadi za boljše pecivo. Indijanci še danes pečejo iz semen dober kruh.
ieiefmiUHe vesti
Vedja leskih fmda
PRAGA, 15. decembra. »Lidove Novi-ny« poročajo, da je neki praški odvetnik predlagal pri sodišču razglasitev kon-kurza nad imovino voditelja čeških fašistov Rudolfa Gajde. Gre za dolgove, ki jih ima Gajda pri nekaterih svojih bivših
pristaših. Tako je neki dr. Langer izročil Gajdi 20.000 Kč, ko mu je ta obljubil poslanski mandat. Dr. Langer pa. ni dobil nikakšnega mandata in je radi tega zahteval denar nazaj. Proti Gajdi teče še cela vrsta tožb.
95% volilne udeležbe pri ruskih volitvah
MOSKVA, 15. decembra. V smislu urad nega razglasa še ni dokončno znano število volilnih udeležencev, vendar cenijo na podlagi poročil udeležbo na okoli 95%.
Lon sko polje pod vodo
Volitve v Moskvi so bile pretežno izvršene že v dopoldanskih urah, prav tako v vseh drugih večjih mestih.
ZAGREB, 15. decembra. Iz vseh krajev prihajajo poročila o usodnih poplavah zlasti iz Siska. Karlovca, Sarajeva, Banjaluke in Bosanskega Broda, kjer so
morali celo evakuirati prebivalstvo. Najhujše so prizadeti prebivalci Lonjskega polja, ki je vse pod vodo.
DELBOS KONFERIRA Z ZASTOPNIKOM MADŽ. ZUNANJEGA MINISTRA.
BUDIMPEŠTA, 15. decembra. Francoski zunanji minister D e lb o s je prispel danes zjutraj v Budimpešto. Na kolodvoru so ga pričakali zastopnik zunanjega ministra baron Gabor Apor, nadalje francoski poslanik ter poslaniki Jugoslavije, Romunije in češkoslovaške. Delbos in Apor sta se podala v dvorno čakalnico, kjer sta se raz-govarjala eno uro. Ob 7.2 je Delbos nadaljeval svojo vožnjo proti Pragi.
»POSVEČENA MIKADOVA OSEBA« SE NE SME OPRAVIČEVATI.
TOKIO, 15. decembra. V zvezi z noto prezidenta Roosevelta, v kateri zahteva
radi potopitve topničarke »Panay« osebno telegrafično opravičilo mikada Hirohite, je bila sinoči v mikadovi palači konferenca vodilnih japonskih državnikov. Kakor se doznava, bo japonska vlada odklonila Rooseveltovo zahtevo, češ, da ne more Japonska dopustiti, da bi se posvečena mi-kadova oseba vpletala v politične zadeve.
JAPONSKI LETALCI SO SE ZMOTILI...
TOKIO, 15. decembra. Zunanji minister Hirota je odposlal tukajšnjemu ameriškemu poslaniku odgovor na ameriško noto radi dogodkov ob Jangceju. V noti se navaja, da so japonski letalci radi slabega razgleda zamenjali ameriške in angleške
ladje s kitajskimi ladjami. Japonska vlada obžaluje potopitev topničarke »Panay« m treh parnikov Standard Oil Co. in človeške žrtve. Japonska upa, da ne bo s tem omajano prijateljsko razmerje med Tokiom in VVashingtonom.
PROTEST ANGLEŠKE VLADE.
LONDON, 15. decembra. Reuter poroča: Angleška vlada je poslala v zvezi z dogodki ob Jangceju ostro protestno noto v Tokio.
IRSKA VLADA IMENOVALA SVOJA ZASTOPNIKA V RIMU IN BURGOSU.
DUBLIN ,15. decembra. V irskem parlamentu je De Valera potrdil, da je Irska svobodna republika imenovala svojega poslanika v Rimu in pripomni!, da ima Irska veliko vzrokov, da živi z Italijo v najlepšem sožitju. Z imenovanjem poslanika je Irska priznala aneksijo Abesinije po Italiji. Obenem je De Valera izjavil, da ne bo irska vlada prekinila svojih odnošajev z Valencijo, da se je pa odločila, da imenuje svojega zastopnika tudi pri burgoški vladi.
8 SMUČARSKIH UČITELJEV NAŠLO SMRT V SNEŽNEM PLAZU.
MILAN, 15. decembra. Ob prelazu Par-doi je bilo 21 smučarskih učiteljev zasipa-nih po snežnem plazu. Osem jih je našlo smrt v snegu, dočim se je posrečilo 12 ponesrečencev rešiti. Enega iščejo.
Potem šele...
Jera: »Ti, Katra! Sinoči mi je mož zagrozil, da me ubije! Kaj praviš, ali bi ga tožila radi nevarne grožnje?«
Katra: »Beži, beži Jera! Ne bodi neumna! Kaj bi tožarila svojega moža radi samih besed. Počakaj vsaj, da se prepričaš, ako te res ubije; no, potem pa ga lahko tožiš v božjem imenu!«
h	m	sveta
Kako je Manni Ford hotel končati svetovno
vojno?
Redka in zanimiva zveza med dogodki! Minilo je komaj štiri in dvajset ur, odkar je neki ameriški časnik objavil, da pride Henry Fordova »mirovna ladja«, o kateri so pred dva in dvajsetimi leti v Ameriki in Skandinaviji toliko govorili, že drugič na dražbo, pa zvemo tole: Umrla je Mary Soldney, ki je zasnovala fantastično in nesmiselno idejo »mirovnega potovanja« avtomobilskega kralja v Evropo, ječečo v sponah svetovne vojne.
V novembru 1915 — torej pred dva in dvajsetimi leti — izide v vodilnih ame-rikanskih časnikih nenavadno čudno in skoraj neverjetno se glaseče poročilo: Henry Ford se je odločil dvigniti iz strel škili jarkov milijone vojakov, ki so se bojevali na krvavih evropskih bojnih poljanah! Trpečemu svetu vrniti mir! Trezni Amerikanci so se teinu načrtu hudomušno muzali. »Novo zvijačno reklamno sredstvo!« so zavpili industriji sopražni listi, »nikar naj vas ne premoti sleparija premetnega industrijca!«
»Sleparija?« vprašuje jezni Ford v prijateljskih listih, »tako plemenita m zgodovinsko važna zasnova — sleparija? No dobro, dokazal vam bom, da imam s svojim načrtom resne namene!«
Z »Oskarjem II.« v Oslo...
»Najel sem oceansko ladjo, »Oskar II.« ji je ime, mi pa ji bomo rekli »mirovna ladja«; vsi vodilni možje iz Amerike, velikani političnega, gospodarskega, denarnega, trgovinskega in državnouprav-nega življenja, vplivni opravniki vseh velikih združb se bodo z menoj vkrcali na ladjo in se bodo odpeljali v Oslo. Tam bomo pripeljali k posvetovalni mizi zunanje ministre bojujočih se držav, Angleže iti Nemce, Francoze in Ruse, Avstrijce in Italijane ter jim bomo rekli: »Zdaj ste skupaj, pomenite se! Sporazu-mlte se! Ko se boste sporazumeli, pa s* podajte roke v spravo!« Celo Wilson, živo poosebljenje vseh iluzij na predsedniškem stolu, se je temu smehljal. »Opustite ta načrt,« je svaril avtomobilskega kralja.
Ideja, ki Je vzklila v ženski glavi.
Zaman! Henryja Forda je njegova zamisel naravnost obsedla. Njegova? Ne, isaj se je rodila v ženski glavi, v glavi
ameriške trgovčeve soproge Mary Sold-ney, verske zanesenjakinje, ki jo je navdajala najboljša volja, obenem pa tudi častižeijnost, ki je v duhu že videla, kako jo častijo kot mirovnega angela, kot rešiteljico trpečega, razdvojenega človeštva ht ki je znala pridobiti velikega organizatorja Forda. »Slišali boste še o meni«, se je Ford poslovil od nje. »Mirovni generalni štab«, kakor imenuje Mary Soldney v zanosu to odpravo, si postavi svoje »šotore« v hotelu Bildrno-re v New Yorku; od tu pošilja vabila vsem znanim osebnostim javnega življenja, naprosi papeža, naj pošlje na mirovno ladjo svojega zastopnika, vodje raznih veroizpovedi naj bi z omenjeno ladjo potovali v Oslo — dan na da« čakata Henry Ford in Mary Soldney na navdušene pritrdilne ižjave, dobivata pa same — odpovedi.
Palme, angeli s pozavnami, samokresi...
Vsi pametni ljudje odpovedujejo, samo pacifisti obljubljajo, da bodo prišli. Pacifisti raznih odtenkov, tja do radikalnih socialistov, do Uptona Sinclairja. Ti elementi: zabubani fanatiki, neozdravljivi utopisti, zamaknjeni verski zanesenjaki prevzamejo vso zadevo. Notranjost »mirovne ladje« okrasijo z mir osnanjajoči-mi golobi, palmami in z angeli, ki trobijo na pozavne, na krovu razobesijo bele zastave in transparente s kričečim napisom: »Dol z orožjem!« Ti ljudje hočejo imeti na ladji glavno besedo že prej, ko je odplula iz Hobokena, kar se je zgodilo začetkom decembra 1915. Pet in štiride-
set »odposlancev« vseh pacifističnih in marksistično nadahnjenih ameriških organizacij pa da že nekaj ur po odhodu iz domovine neljubo presenečenemu Fordu nezaželjeno priliko spoznati njihovo složnost in soglasnost: ljudje, ki sami sebe smatrajo za dobrotnike, zmožne dati človeštvu mir, si pri teoretičnih spo rili skočijo dobesedno v lase, tako da se ladijska kuhinja brani dajati jedilno po* sodo za njihova kosila...
Zagabilo se mu je.
Tekom tretjega dne, odkar je »mirovna ladja« odplula iz pristanišča, ima kapitan parnika »Lincolna«, ki vozi mimo »Oskarja«, lepo priliko opazovati na nadpalubju te »mirovne ladje« vzpodbuden pa vendarle tudi razburljiv prizor: možje se med seboj naskakujejo s samokresi in golimi noži d rokah. »Lincolnov« poveljnik misli, da gre za upor ladijskega moštva, naroči, naj »Oskarja« takoj vprašajo, ali naj mu pošlje pomoč. »Ni treba«, odgovori Het>ry Ford z zbadljivim zasmehom, saj so slavni prijatelj1 miru zaposleni samo s tem, da spravijo svoje različne nazore na skupen imenovalec.«
Ta nastop in še ena prav tako zoprna prigoda po prihodu v Oslo, poveča v Henryju Fordu neVoljo nad »tolpo pri; smuknjencev«, kakor jih pozneje počasti v nekem nowyorškem časniku. V norveškem glavnem mestu prepusti strahovito razburjene pacifiste njihovi usodi in se vrne samo s kapitanom jin z ladijskim moštvom na isti »mirovni ladji« v Ame-
Sef — copatar
'JVjAil*
Sedaj lahko snamete svoje maske. Moja žena je odpotovala. Ciz »Oš. j-«).
fkmimsb m
Našim naročnikom!
Ponovno opozarjamo cenjene naročnike »Večernika«, posebno pa zamudnike, da še v tem mesecu poravnajo naročnino. S tem prihranijo upravi zamudno delo z opomini in olajšajo redno dostavo lista. Vse one, ki se ne bodo ozirali na to, najvljudneje opozarjamo, da bomo, ako ne bodo imeli izravnane naročnine do k0nca tega meseca, nadaljnje pošiljanje »Večernika« ukinil'.
UPRAVA »VEČERNIKA«.
Odprta noč in dan so groba vrata. V
Aškerčevi ulici 13 je izdihnila v 62. letu Lesjak Marija, trgovčeva soproga. V splo šn-i bolnišnici pa so preminili: 72 letna zasebnica Ferk Antonija, Černuta Jožefa, 74 letna zasebnica, Šartel Adam 74 letni bivši posestnik, ter 17 letna zasebnica Weinhandl Hedvika. Preostalim žalujočim naše iskreno sočutje!
Letaki. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je danes dopoldne vršila kazenska razprava proti 27 letnemu občinskemu tajniku Viktorju Ludviku in 33 letnemu privatnemu uradniku Fr. Novaku, ki ju je državni tožilec obtožil, da sta dne 19. oktobra 1937 v Ljutomeru trosila letake, v katerih se ostro kritizira delovanje JRZ. Viktor Ludvik je bil obsojen na mesec dni zapora in 100 Din denarne kazni, Franc Novak pa na 2 meseca in 200 Din denarne kazni.
Vremenska napoved za jutri, v četrtek 16. t. m. Dunajska vremenska napoved za jutri v četrtek pravi: Mimogrede naraščanje visoke oblačnosti. V nižini oblačno in najbrže sneg.
Iz učiteljske službe. Upokojena je učiteljica ženskih ročnih del v Mariboru Ivana Brus.
Internacionalni kongres bombaža! Dne 26. januarja 1938 se vrši v Kairu mednarodni kongres producentov in kozumeti-tov bombaža. Interesenti za ta važni kongres izvejo vse podrobnosti za potovanje pri »Putniku« Maribor.
Zadnji čas je, da se prijavite za božične izlete »Putnika« z luksuznimi-kurjeui-ini avtokari. Od 25. do 26. decembra. Ribnica na Poh. (Senjorjev dom) Din 45.—, Kanzelhohe (Gerlitzen) vključno vizum Din 180.—, Graz, vključno vizum 110.—. Prospekti, informacije in prijave pri Putniku Maribor - Celje - Ptuj.
Akcijski odbor za pomoč primorskim rojakom v Mariboru, Sodna 9 III, prosi rojake in rojakinje, da bi mu poklonili kakšen kos perila ali obleke, ki ga ne rabijo; prav pa bi prišel za najbednejše dru Žine in rojake, ki nas prosijo pomoči. — Odbor.
SnKflUl - tPlnvarinifP ek g""g
gradbenega odseka
Društvo »Nanos« poziva svoje člane in rojake, kateri se zanimajo za državljanstvo, da takoj izkoristijo določbe za opro stitev od plačila taks.
Celo leto služijo in strežejo svojim gostom. Milijone in milijone pozdravov, ko Prihajajo in odhajajo gostje. Celo leto živijo v strahu, da se	svojim	gostom	ne
zamerijo. Vse noči na	nogah:	To	so	oni,
ki bodo jutri, vsaj enkrat v letu svobodni, priredili svojo zabavo v dvorani Zadr. Gospodarske banke — spet za celo leto. Pričakujemo, da bo cenjeno občinstvo te revčke upoštevalo in jih v četrtek ob 21. Uri polnoštevilno obiskalo.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Pri žreba.....	3.	razrda, 35. kola, dne 14.
decembra, so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 200.000: 42122 Din 60.000: 10343 Din 50.000: 66042
Din 12.000: 36913 76075 83442 84446 Din 8000: 16937 34833 39445 52735 60797 <>5824 82615 Din 5000: 15042 21138 24896 29220 32890 34459 4037'8 50593 67826 74544 90073 Din	2000:	7722	21970	25833	27787	29313
40723	48239	51242	51817	52122	58188	59545
64657	65649	67429	71485	74855	76453	76685
77578 77711 92757 94476 95587.
Pooblaščena Klavna kofelttiira drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK, w	r>bor,	Gosposka	ulica 25.
Drevi ob 18. uri bo \
magistrata velika
anketa, katere se bodo udeležili najbolj znani poborniki boja proti tuberkulozi. Anketa se bo bavila s perečim vprašanjem pobijanja tuberkuloze v Mariboru in okolici s posebnim ozirom na azilsko akcijo Protituberkulozne lige v Mariboru. Glavni referat je prevzel banovinski referent za tuberkulozo in primarij zdravilišča na Golniku, z. dr. N e u b a u e r. — Predstoječa konferenca naj pokaže, da je tudi Maribor pripravljen, započeti energično in sistematično borbo proti najhujši zaiedalki našega ljudstva. Pričakovati je radi tega, da se bodo te važne ankete udeležili vsi, ki jim je na srcu blag-or ljud stva, zlasti učitelji, župani okoliških občin, duhovniki, zdravstveni činitelji itd.
Hov® zimska dešve
obleke za dom in zimski sporš. prinaša
TEKSTILANA BU&EFEL&T
Gosposka 14	___
Obvestilo. V nedeljo dne 19. decembra ostanejo radi božičnih praznikov trgovine v mestu Mariboru odprte ves dan. — Združenje trgovcev za mesto Maribor.
O koncertu Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane, ki priredi 18. t. m. ob 20. uri v unionski dvorani v Mariboru svoj koncert, piše kritika o ljubljanskem nastopu tole: ...Včerajšnji koncert je bi’ na'taki višini, da je bil v tehničnem in muzikalnem pogledu brezhiben... Opozarjamo cenj. občinstvo, da se dobe vstopnice v predprodaji pri Putniku na Grajskem trgu.
bo jutri 16. decembra ob 21. uri
v dvorani Zadružne gospodarske banke
Mariborski kauarčkar zmagovalec v
Zagrebu. Gospod Kenič Franc, poznani mariborski kanarčkar in preds. »Združenih gojiteljev malih živali v Mariboru« je pri tekmovanju s kanarčki vrvivci (har-carju) zmagal na jesenskem zagrebškem zboru. Prekosil je druge kanarčkarje za 30 točk in je dosegel 339 točk. Njemu čestitamo, druge spodbujamo!
Razstavo kanarčkov vrvivcev prirede »Združeni gojitelji malih živali v Mariboru« črez božične praznike v Unionu na Aleksandrovi cesti. Ocenjevanje kanarčkov je dne 19. t. m. v prostorih glasbene šole Drava v Narodnem domu.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Albaneževa in Konigova lekarna.
O revmatizmu je predaval dne 14. t. m. na tukajšnji Ljudski univerzi zdravnik-specijalist dr. Leo Trauner iz Zagreba. Pojasnil je vzroke, znake, vrste in načine zdravljenja ter oeuvalna sredstva teh splošno razširjenih obolenj. Po današnjem stanju vede je revmatizem le skupna označba različnih obolenj, ki povzročajo slične, značilne bolečine (trganje v udih itd.). Zdravljenje mora upoštevati vso konstitucijo obolelega, ki se sprovede najbolje v toplicah. Kopelji pa tvorijo samo del splošne terapije, ki mora biti strogo individualna. Občinstvo je nagradilo predavatelja z aplavzom.
kvalitetno blago za perilo priporoča TEKSTILANA BSJDEFELDT
 Gosposka )4 _______________
Za Božič na izlete s »Putnikoin«. »Put-
nik« prireja za Božič dvodnevne izlete od 25. do 26. de.embra z luksuznimi kurjenimi avtokari: Ribnica na Pohorju (Senjorjev dom) Din 45.—, Kanzelhohe (Ger-jlitzen), vključuj vizum Din 180.—, Graz vključno vizum Din 110.—. Prospekti, informacije in takojšne:prijave pri »Putni-'■:u . Maribor-Celje-Ptuj.
Ljudska univerza v Mariboru. V petek ,17. januarja ob 20. uri nas popelje g. ravnatelj Zor iz Ljubljane »Na pariško raz-
Skioptično predavanje. Opozarjamo ponovno na skioptično predavanje »Nazaj k naravi«, g. Uroša Župančiča, ki se vrši danes ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze.
Sprememba repertoarja. Opereta »Pod to goro zeleno« se ne vprizori jutri, 16. t. m.,kakor je bilo prvotno objavljeno, ker je vojaška godba zadržana, ampak Šnu-derlove »Lopovščine« za red D.
Polovična vožnja za Beograd je odobrena vsem posetnikom izložbe živine in kuncev, ki se vrši od 16. do 21. decembra. Potrebne legitimacije in informacije dobite pri Putniku Maribor - Celje - Ptuj Rokomavlii ne mirujejo. Brivski mojster Radivoj Pireje prijavil policiji, da je danes ponoči neki zlikovec skušal vlomiti v njegovo brivnico v Cvetlični ulici 1. Storilec je najpreje hotel s ponarejenim ključem odpreti vratu .pri čemer je ključavnico pokvaril. Ko se mu pa to ni posrečilo, je z nekim železom skušal razbiti železno ograjo na glavnih vratih. Pri tem je bil najbrže prepoden. Sedaj ga iščejo.
Tudi jabolka.... Posestnik Franc Ko-stanjevič iz Stojncev pri Sv. Marku niže Ptuja j pripeljal včeraj v Maribor več zabojev jabolk, ki jih je danes nameraval prodati na trgu. Voz z zaboji jabolk je postavil na dvorišče neke gostilne v Vetrinjski ulici. Ko se je za nekaj časa odstranil, mu je doslej še neznani storilec odnesel več zabojev jabolk, tako da trpi precejšnjo škodo. Zadevo je prijavil policiji, ki sedaj išče tatu.
Zaprt je 'zvoz svinj. V lendavskem srezu se je pojavila svinjska bolezen slinavka in parkljevka in je zaprt uvoz ter izvoz svinj za ljutomerski srez. Prepovedano je prevažati svinje preko Mure. Zaprt je promet s svinjskimi (kožami. Radi bolezni in prepovedi uvoza in izvoza so precej oškodovani naši kmetje, ki so baš za praznike pripravili dobro rejene svinje.
Glavni dobitek
Diletantski odri so v svojem kratkem času obstoja, kakor tudi v skromni obsežnosti materiala, prav vidno že vcepili lepe uspehe na polju dramatike med podeželsko in okoliško ljudstvo, saj je njihov namen, plastično prikazati realno življenje današnjega časa v vseh podobah, izvirajočih. iz preprostega ljudstva, poučiti in nuditi florkloristične elemente, ter razveseliti gledalca.
Nič manj uspešno od drugih okoliških odrov, so odigrali košaški Sokoli preteklo nedeljo komedijo v. 3. dejanjih »Glavni dobitek«. Režija g. I. Hvalca, ki je podal od vseh najbolj prepričevalno vlogo Brvarja, je bila odlična. Gdč. Štefka Križajev a se je v vlogi Matilde proti koncu vse bolj vživela v svojo vlogo. Pri zori Marice in Branka, podani po gdč. Dori Dušanovi in g. Francu Herič-k u, so premalo blažilno vplivali na gledalca. G. M. K e r n c je podal vlogo bančnega ravnatelja sicer dovolj oblastno, nikakor pa ni pristajala njegovi vlogi pre tirana mladostna maska. Četvorica, Marjeta, gdč. Fiirstove, Kocijančič, g. F. Lip-ka, Agata gdč. Žiberne in Krištof g. .J. Goloba, se je dobro odrezala. Lik Hučke je podala gdč. Ž v a b o v a doživljeno. — Kljub neprimernemu popoldanskemu času, je publika dvorano zasedla in z zanimanjem sledila izvajanju marljivih diletantov.	-ik.
fluUtmce JM&h
Nov mesečnik Združenja gledaliških igralcev »Mi i Vi«. O Božiču izide iz tiska prva številka »Mi 1 Vi«, revije za scensko kulturo, ki jo izdaja Združenje gled. igral cev kraljevine Jugoslavije. Novi mesečnik bo v začetku izhajal enkrat mesečno in bo prinašal poleg strokovnih člankov o gledališki umetnosti tudi zabavno gradivo za tiste bravce, ki si ga želijo. Revija bo bogato ilustrirana z raznimi uspelimi inscenacijami, maketami, načrti kostumov (v barvah), slikami umetnikov in , umetnic, karikaturami itd. iž vseh naših j gledališč in tudi iz inozemstva. List bo skušal biti ogledalo našega gledališkega življenja, prinašal bo svobodne diskusije o vseh vprašanjih glasbene, dramske in ! plesne umetnosti, sistematično pomagal1 delu in razvoju naših gledališč in vstvar-jal tesnejši kontakt med odrom in gledalci, mod umetniki in občinstvom. Revijo urejujeta R. Pregare in N. Jovanovič.
čitaj: rigli yuma za žvečenje
PO VSAKI JEDI IN CIGARETI
iiurinu Zavitki po Din 1’ in 2'—
Union kino. Pater Vojteh, prekrasno veledelo z Bolf Wanka, Jirina Stepnič-■kova. Film kot Župnik K*rchfeldski.
Ujj
Sreda, 15. decembra ob 20. uri: »Lopovščine«. Red B.
Četrtek, 16. decembra ob 20. uri:	»Lo-
povščine«. Red D.
Petek, 17. decembra: Zaprto.
Sobota, 18. decembra, ob 20. uri: »Pod to goro zeleno«. Red A.
»Noč v Kairu« je naslov prihodnji operetni predstavi, ki jo študira Mariborsko gledališče. Moderna, izvrstna opereta skladatelja J. Gilberta, ki je imel že pred vojno velik uspeh s svojimi skladbami.
6 tein ‘m oto&m
Ves ženski svet obsoja vdovo Rudolfa Valentina
Vdova slavnega in za ženski svet še danes nepozabljenega filmskega zvezdnika Rudolfa Valentina Jeana Acker je po smrti svojega moža, ki ga je oboževal ves ženski svet, do zadnjega časa sodelovala pri (filmu in se s tem preživljala. iNjena žalost po prerano umrlem možu je bila tolika, da je več let romala dan za dnem na njegov grob in dona-šala vedno svežega cvetja. Kakor strela iz neba se je v ženskem svetu raznesla vest, da se namerava iepa vdova Jeana poročiti z nekim veleposestnikom ter se skupno z njim umakniti v zatišje. V klubu »častilk Rudolfa Valentina« je završalo. Obsodile so vdovo in jo obdolžile, da je s tem svojim nepremišljenim korakom onečastila spomin nepozabnega filmskega izvezdnika. Žene iz vseh delov sveta menijo, da bi lepa Jeana ne smela po smrti tako 'slavnega in toli oboževanega moža, pripadati prav nobenemu drugemu moškemu in bi morala svojemu Rudolfu ostati zvesta tudi po njegovi smrti — do groba.
Stara ljubezen ne zarjavi
Pred 37 leti, 1900. leta, se je zaročila mlada 21 letna kontesa Arco Zimnebergz anlsškim majorjem Rolfom Harding-Pe-tom. Vendar pa do poroke ni prišlo, ker se je morala poročiti mlada kontesa z nemškim poslanikom v Londonu. To je bil zadnji nemški poslanik v Londonu pred svetovno vojno. Tako je iz mlade kontese postala kneginja MechtildaLich-nowski. Kljub vsem težavam pa njena prva ljubezen ni ugasnila. Soprog ji js umrl in kneginja Mechtilda Lichnowski, ki šteje danes že 58 let se je pred kratkim po 37 letih poročila s svojim prvim zaročencem majorjem, ki pa je zapustil vojaško službo, Rolfom Harding-Petom.
Domače izpraševanje lekcije
»Povej mi, kakšne so meje azijskih držav.«
»Atek, gospod učitelj je dejal, da bomo Azijo preskočili, ker se ne ve, kakšne so (tam meje.«
Ma- stavo« in sicer na podlagi mnogih izbra-! nih skioptičnih slik. - V ponedeljek 20. dvorani mestne- decembra: »Vzroki letalskih nesreč«. Pre-socialmopolitična dava docent g. ing. Kuhelj iz Ljubljane.
Razno
POKROMANJE, PONIKLO-VANJE
wsake vrste, dobro in poceni izvršuje »Ruda«. Maribor, Trstenjakova 5.	7160
PRILOŽNOSTNI NAKUP
BRILJANTOV.
Anten Kiffmann. Aleksandro-va cesta 11.________7040
RAVNANJE
Z LUMINEKSOM
barvanje las, trajne kodre, tnanikura.' Zmerne cene. Salon Tautz, Maribor. 7009
___ Kupim
KUPIM »SINGER«
pogrezljiv stroj. Ponudbe na upravo »Večernika« ood »Pia čam takoj«,	7393
Prodam
BUČNO OLJE IN MAK
dobite poceni Taborska ulica 7, tovarna bučnega olja. __________7248
Naorodaj
od 5 litrov naprej zelo dobro staro vino liter po
din 6*50
Posoda naj se odda v Aškerčevi ulici 22, pritličje 7298
NAPRODAJ SPALNICA
lepa, moderna kuhinjska opra va, jedilnica, po zelo nizki ceni. Mizarstvo A1oiz Verzel, Vojašniški trg 2. _	7293
KANARČKI
lepo božično darilo, na prodaj. Gregorčičeva 8-1.	7291
TIHEGA DRUŽABNIK A(CO)
z Din 5000.—• gotovine sprejmem v dobro idočo obrtno podjetje. Cenjene ponudbe na upravo »Večernika« pod »5000«.	7289
LEPA SPALNICA
in tudi	6517
KMEČKA SOBA ceneno na prodaj. Iz prijaznosti na vpogled v tovarni pohištva POTOČNIK. Vinarska ulica.
Sobo odda
Oddam lepo
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom s 1, januarjem 38. Maistrova 18T. vrata 6.	7290
PRAZNO SOBO
oddam. Tezno, Prešernova 5. 7287
Mazat Božu takte!
Največja izbira v
liiUflfkUfkUfktiL
ivpuvv VVflPVIPVfVV
(domači kino)
Vse velikosti in modeli Foto-aparati vseh svetovn. znamk! Sedaj specijelni popust!
• Na razpolago brezplačni katalogi
odd. Kino*Foto, Ivan Pečar, Gosposka 11
DEKLE
i inteligentno, verzirano v vsem gospodinjstvu, kuhanju, deloma v šivanju in negi dojenčka se sprejme k dvočlanski družini. Naslov v upravi lista.	7288
Sprejmem gospoda kot SOSTANOVALCA Vrbanova 4, vrata 1.	7299
Širite „Večernik“
SOBO
z 2 posteljama poceni oddam Splavarska 6.	7275
SOBO
s separiranim vhodom, z eno ali dvema posteljama, oddam v bližini frančiškanske cerkve. — Ponudbe na upravo »Večernika« pod »2453«.
7200
Stanovanje
Mvm
Karanibol. Te dni je vozil v smeri iz Maribora proti Marenbergu šofer gosp, Edvard Š o 1 e r. V Sp. Vižingi pa je razkladal Vrenčurjev hlapce Kelner Jože hlode. Pustil je konje skoraj preko ceste, po kateri je privozil šofer. Ker je bilo blizu ovinka, je bil karambol neizogiben, šofer je naglo zavrl avto in krenil na levo, pri tem pa je zadel v konja in ga občutno poškodoval. Tudi avto je pokvarjen, vendar je lahko nadaljeval pot do Marenberga.
Avstrijci so prepovedali uvoz mesa in mleka v obmejnem prometu, ker se je baje po njihovih poročilih pojavila pri nas slinavka.
Otvoritev kmetijske nadaljevalne šole.
V nedeljo so otvorili kmetijsko nadaljevalno šolo. Voditelj šole je šolski upravi-
telj g. Tomažič, kot predavatelj učitelj Kolar Vilko, sreski kmetijski referent Martelanc in upravitelj iz Tehar Gosar.
Mladinski koncert. V nedeljo popoldne se je vršil v nabito polni Brudermanovi dvorani krasno uspeli koncert tuk. mladinskega pevskega zbora pod vodstvom šol. upravitelja Tomažiča. Spored je obsegal 18 pesmic. Mnogo pesmic so morali pevci ponavljati. Mladim pevcem in njihovemu pevovodji, g. Tomažiču naše iskrene čestitke.
h Čakavca
Smrtna kosa. V 79. letu svoje dobe je preminil vpokojeni višji železniški inšpelc tor Dragutin Kotzig, oče novinarja Draga Kotziga. Žalujočim preostalim naše iskreno sočutje.
DVOSOBNO STANOVANJE
oddam. Koroška c. 27, 7294
Službo dobi
SPREJMEM RAZNAŠALCA KRUHA.
ki zna že nekaj delati v pekar ni. Pekarna Limbuš. 7193
Varovalke za ušesa, triko perilo, smučarske drese, puloverje, zimske suknje itd.
nudi v veliki izbiri ugodno
Konfekcija JAKOB UH
Glavni trg 2
Globoko potrli naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nehalo biti srce naše ljubljene mame in babice, gospe
Antoniie Ferk, roi. Lorber
Pogreb blage pokojnice bo v četrtek, 10. decembra ob pol 15. uri I iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče.
Sv, maša zadušnica se bo brala v petek, 17. decembra ob 7. uri v | magdulenslu cerkvi.
Maribor, dne 15. decembra 1937.
Žalujoče rodbine: Plahuta, Za vernik in Ferk.
Prva jugoslov. izdel. harmonik
V. Simonič
otvarja z 15. decembrom v Mariboru, Taborska 20 svojo poslovalnico. Popravila in uglaševanja harmonik se sprejemajo.
Naimoderneiša izdelava Čisto pri prosto ravnanje Nenadkriliivi zvok Dovršena konstrukcija
Prodajamo *a takojšnjo in tudi dolgoročno odplačilo. Glavno zastopstvo za Drav ban. Bruno Klemenčič, Ljubljana. Miklošičeva c. 30
V Mariboru; Informacije in pregledi AVGUST JUVANČIČ, Slovenska ulica 13
Izčelouanje likerjeu, ciezertnih uin fn sirupov/, žganjarna
■Jakob Perhauec, fHaribor
Gosposka ulica 9	Telefon 25-80
Rum, konjak, sliuouka, brinjeuec, čroženka, in klekauača. — Specijaliteta: Srenčak in
Ha debelo	uermut	Ha	drobno
Skrivnosti
92
>Saj res,« je rekel Leon in ga ostro pogledal, »ko sva se sinoči ločila, še niste imeli te obleke.«
Everard se je skušal nasmehniti in-prijel Leona za roko ter jo krepko stisnil.
>Leon,« mu je dejal tiho, »govoriti moram s teboj.«
»Kdaj?«
/Takoj.«
»Kaj se je zgodilo?«
-Poidi, pojdi z menoj!«
Hotela sta oditi, a Blanka je zadržala 1; verarda.
>Oče, saj ste komaj prišli,« mu je rekla ljubeče, »in zdaj liočete zopet oditi?«
»Samo za trenutke,« je odgovoril Everard.
»Ah, to ni lepo!«
»Ne bodi huda, Blanka. Ko bi ti vedela, kako zelo te ljubim ... Kako mi je dobro pri tebi...«
»In vendar odhajate!«
»Moram Blanka moram. Objemi me še enkrat z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo. Objemi ine in se spominjaj tega tre nutka, kakor če bi se nikoli več ne videla... kakor da je to tvoj zadnji objem in poljub!«
»»Zakaj govorite tako?« ga je vprašala prestrašena Blanka. »Sedaj se ne ločiva nikoli več, kaj ae?«
»Ne, nikoli več!«
Objel je Blanko, jo stisnil i»a svoje srce in jo iskreno poljubil na čisto čelo. Potem je naglo odšel z Leonom.
VHI. Očetova bolest.
Ko sta hodila nekaj časa po ulici, se je Everard ustavil in se obrnil k Leonu.
»Leon,« mu je dejal s ,pobitim in rahlo trepetajočim glasom, »Leon. izgubljen sem!«
»(Kako izgubljen ?«je vprašal mladenič.
»Nocoj sem ubil človeka.«
»Vi?« je vzkliknil Leon.
»Bil sem blazen, kakor brez glave. In zopet sem postal zločinec, kar sem bil preje.«
»Kako ste nesrečni, Everard!«
»Nekoč si mi rekel, da je nebo iz usmiljenja storilo čudež, da me reši; res je, bil sem rešen, pred menoj je zopet bila pot, po kateri bi lahko prišel v pošteno življenje. Lahko bi vse popravil, z delom in častnim življenjem bi izbrisal vso svojo sramotno preteklost. Nesreča pa je
hotela, da sem zopet pomočil roke v človeško kri!«
»Ali ne boste bežali?«
Everard je obupno zamarhnil z roko.
»Bežati!« je dejal mračno. »Ali nis* opazil, kako' je bleda in slabotna? Silila se je, da bi «e smehljala, ker me hoče potolažiti in razveseliti, a predobro jo poznam. Ko sem je videli tako, mi je prišla blazna misel.«
»Katera?«
»Še včeraj bi dal življenje za iHCn° zdravje, danes pa prosim samo Boga, umre pred menoj.«
»Zakaj to?«
»Ah, če bi Blanka umrla danes, bi Ji vsaj ne bilo treba doživeti te sramote, da jo bodo imenovali morilčevo hčer.«
Po teh besedah, ki jih je Everard izgovoril z največjo očetovsko bolestjo je Leon utihnil.
izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVjKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.