//. ifli-) cDo6rode(nosl. OBRODELNOST? Kaj, sram te je, J J gospa? Kaj si zarudelo, dekle? No, res, iz dobrodelnosti se moški tako radi norčujejo, pisatelji jo opisujejo, slikarji rU sejo vse mogoče karikature nanjo in jo sme: šijo. Seveda, kakšna dobrodelnost pa je to? Treba se je vprašati, treba je pretehtati, kat ko pridejo inteligentni možje do tega, da smešijo tisto, kar bi moralo biti kras in pot nos žena: dobrodelnost, delo usmiljenja. Morda pa imajo včasih vendarle prav. Le predstavimo si družabno elito v malem mestecu. Tu obstoji vse družabno življenje iz posameznih »milostnih«, ki govore v jav nosti zase in za svoje soproge, ki so prezapo* sleni. Te se zbirajo v posamezne krožke, na večere, na seje, na razgovore in skrbno pa* zijo, da je krog zaključen, da se lahko poraz* govore in tajnostih družinskega življenja so* sedov in seveda tudi o — dobrodelnosti. Predstavite si pa, da pride v to družbo inte= ligentna šivilja, ki bi tudi rada z uspehom sodelovala pri dobrodelnosti. Bog obvari! Dolg nos! Družabno stališče je omajano. Gospa »ta«, in gospa »ona« se čutita vžaljene, dobrodelnost je šport, ki si ga more in sme privoščiti samo izvoljenih par odstotkov. Da, šport! To je žalostno. Ne zanikamo, da tudi te! dame narede mnogo dobrega, da nabrani denar, pouk ubogih tudi doseže svoj cilj, dasi si dama umije vsakokrat sproti roke, ko se dotakne predmeta usmiljenja vrednega. Vendar ni vsega duha v tem, ki oživlja vsako človeško delo in mu daje pravo vrednost. Delati dobro radi parade, radi tega, da te javnost vidi, da govori v tebi, da= rovati liro, da je tvoje ime v časopisih, da si uniformirana z bleskom dobrega imena, tega edinega, po čemur hrepene siti ljudje, to še n ipopolnost, to se še ne pravi biti dobro* delen. In vendar je ženska poklicana že po svoji naravi v to, da opravlja usmiljena dela do svojega bližnjega. In je roditeljica, varu* hinja in vzgojiteljica svojih otrok. Vse njeno življenje, njena misel in njeno čuvstvovanje se odraža edino v tem. In če ji življenje ni dalo prilike, da bi postala mati, ali je izbrala poklic, ki skoraj izključuje to, ali pa je žena v zakonu brez otrok, končno tudi, če ji vgodne socialne razmere, v katerih živi, pu* ščajo še obilo sredstev in časa, se v ženski še vseeno odraža materinski nagon. Ona mora za nekoga skrbeti, misliti nani, nego* vati ga. Mora imeti nekaj, kar napolni z de* lom in mislijo njeno življenje.. Ženska se more le redko popolnoma posvetiti svojemu poklicu, ako ta ni materinstvu sorodnega značaja, ker je pol njenega bistva drugje. In ta del ženskega udejstvovanja imenu* jemo dobrodelnost, delo usmiljenja, skrb za sirote, za slabotne, za bolne, skrb za vse tiste rane, ki jih sekaio človeštvu socialne in druge pregrehe. Ne šport, ne razne druge moderne razvade, tu je mesto za vsako srčno dobro vzgojeno žensko brez razlike stanu in starosti, kjer naj pomaga po svojih močeh. Žalibog, da ne moremo trditi, da živimo v časih, ko je v teh ozirih najboljše. Ženska mladina gre pogosto pota, ki vzbujajo silne pomisleke. Vendar moramo stremeti za tem, da žensko ne odtujimo njenemu naravnemu poklicu, ki je materinstvo in njeni sestri, ki ji je ime usmiljenost. Zato pa je treba vzgoje v mladih letih, od starišev, v šoli, iz knjig in listov in pose« bej z vzgledom. Kadar bomo imeli v vsakem APREJ!« je zaklical Eporedoriks in vzdignil, kolikor mu je pač dovoljevala njegova majhna postava, preklo, ki mu je služila mesto meča. Takoj je steklo za njim dvanajst fantičkov, ki so držali v rokah ravno tako o-rožje in se podili skozi množico ob bregu Seine. »Kam, kam?« je vprašala deklica, ki se je.podvijala v stran, da je ne bi podrli. »Na nasip, odkoder bomo videli ogenj!« »Jaz grem tudi z vami!« »Ne, ne, mi se z deklicami ne igramo!« je odvrnil Eporedoriks. In odbežali so mimo, Kolam pa, ki je bila sestra mladega poglavarja krdela, se je smejala. Ne,'da bi ji bilo kaj radi tega hudo se je pridružila svoji materi Eponi, ki je sedela pri mostu na orjaških tramovih, ki so tvorili obzidje Okrog otoka hutenje. Reka, ki je tekla pod njima, je zrcalila poslednje večerne žarke. »Vidiš,« je tzpregovorila Epona, »tvoj brat se noče več igrati s teboj«. »Ne«, je odvrnila Kolam veselo, »prevelik je že-. Kako je jezen, ker ni še dve leti starejši, da bi bil opašan z železnim mečem in bi smel biti v isti vrsti s svojim očetom. Mislim, da bo junaški in, da bo znal braniti mesto«. »To je pač dolžnost mož«, je pristavila žena z resnim glasom; »on bo pač tak, kot boš ti pa vsa vdana — to je dolžnost ženske!« Epona je bila žena Kalmiukena, najodličnej-šega bojevnika med Parižani in ljudstvo je oba. občudovalo: njo radi njene dobrosrčnosti, njega radi njegove hrabrosti. Kajti ta dobrosrčnost in- ta hrabrost sta morala prestati najtežko preizkušnjo vsled usodnih dopodkov, na katere se je ravno pripravljal ves narod. društvu poseben dekliški odsek, ki se bo resno pečal z vprašanjem dobrega dela, kadar se bo to vršilo v enotnem delu in enotnem duhu brez ozira na stan in brez častihlepja — usmiljenje radi usmiljenja samega, tedaj bomo lahko rekle: Doseženo je vse, postale smo zopet ženske. Nobene naj ne bo tega dela sram, hva= ležnost in zdravje sveta bo vaše tiho plačilo in tiha zahvala. Kje je ta čas? Roža Gorska. mmm Parižani so bili del Lenonov, kojih glavno mesto Melodunum je bilo sezidano na nekem •otoku v Seini. Že dolgo časa so poizkušali ustvariti si neodvisno občino in Kalmuken je znal zbrati okrog hutecije, njihove bodoče prestolice, veliko število vasi, ki so se razprostirale od Oise do Mar-ne. Na tajni seji so ga razni poglavarji izvolili za svojega voditelja in že je bila blizr.i ura spo^ pada dveh narodov. O tem obveščeni Senont so sklenili brez odloga obiegati sovražno mesto. Napočil je torej odločilen trenotek. Kalmuken, njegovi zavezniki in druidi so imeli nocoj svojo poslednjo sejo na griču, ki jo "mejil dolino na severu in na čigar vrhu je stalo svetišče boga Teutatesa. Najvišjemu so žrtvovali dva bela bika; če bi žrtev oznanila, da je bila stvari Parižanov v blagobit, bi ob solnčnem zahodu prižgana grmada poklicala viaščane k orožju. In nenadoma je zaplapel ogenj! In istočasno so se vžgali kresovi na vseh gričih, ter tako javili vest od sela do sela; iz srcu otoka pa je planil krik navdušenja, saj se bo usoda mesteca odločila v strašni bitki... »K orožju! k orožju!« je kričala Eporedo-riksova množica na vse grlo. Epona je pritisnila Kolam na svoje srce in pustivši kipeče ljudstvo na nasipe, se je okre-nila proti svojemu domu. »Vrviva se«, je dejala, »in počakajva očeta, ki ga bodo bardi kmalu proslavljali s svojimi pesmimi!« Drugega dne se je Kalmuken odel jekleni oklep, ki je.jarko blestel v solnčni luči, na čelado pa je nataknil grozno volčjo glavo, ki mu je vždela strahoten izraz in opasal si je meč, ki so ga krasile korale in zlato. Skočil je na svojega slavnostno opravljenega konja in je. že hotel odjezditi, ker mru je Kolam ponudila v rogu medene vodie. Ko jo je na dušek izpil, se je mračen oddaljil in še vedno so zrle za njim Eponinc oči. DEKLICE DAVNINE, j. jacquin. m. j. ^________________ kolam, mala janka iz časov pred ruskim zavzetjem. 6iQm<3iQti>m Vsa sela, ki jih je, sklical Kalmuken k orožju, so se zbrala na planjavi severno hutecije na desnem bregu reke. Okrog vsakega poglavarja so se zbirali številni konjeniki, za njimi pa pešci, ki so imeli v levi roki ščite iz usnja, privezane z jermeni. Na čelu čete je nosil vojak zastavo, ki je imela na vrhu bronastega vepra. poleg zastavonoše pa je stal ponositi trobentač, ki je med bojem izrabljal strahovito tuljenje iz dolgih bakrenih lijev, ki so se končavali v odprt gobec pravljične živali. Večino poglavarjev je spremljala trop divjih in krvoločnih psov, ki so bili navajeni poditi divje živali, pa, če je bilo treba tr.vdii ljudi. __ Ko se je pojavil Kalmuken ga je pozdravilo bučno vpitje in vojska je odrinila vzdolž ob reki, ob kateri so podirali če dva dni Senonci, ki so se odpravili iz Meloduna. Za Parižani sta korakala dvia otroka, ki sta se klatila po poljih in pustinjah, ter se prepirala. »Od kedaj«, je vzkliknil Eporedoriks, ki je bil jezen, da je imel spremljevalko, »hodijo deklice gledat boje?« »Od takrat« se je ponorčevala Kolam, »ko . so videle vojake z lesenimi sabljami«. Na mestu, kjer se izliva vodovje Jere v Seino, ki dela nagel ovinek proti hutočiji, se razprostira md Seino in Marno planjava, ki jo obdajajo precej visoki griči. Tu so se utaboirili Se-noni, ker so med obema rekama čutili varne pred presenečenjem. Toda kako strašno osupnjenje jih je popadlo, ko so tretjega jutra opazili, da se iz obmejnih višav vale nanje Parižani liki Vihar. Kolam in Eporedoriks sta bila skrita v gozdiču na navpičnem pobočju, ki je oviral Marno, da se je moralo skoro'obrniti, in sta iz dalje opazovala spopad dvajset tisoč bojevnikov. Ker so imeli vsi svoje ščite nad glavami in so se skoro dotikali, je jima vsa vojska sličila ogromni želvi z velikanskim oklepom. Pomikali so se premo naprej, ob strani pa so jih spremljali konjeniki s psi; a spredaj so korakali trobentači. Kričanje vojakov, tuljenje živali in bučanje trobent se je zlivalo v strahovit trušč. »O, kako je to lepo!« je vzkliknil Eporedoriks ves vzhičen, Kolam pa je sklonjena zasledovala s pogledi svojega očeta, ki sta ga njegova visoka postava in njegov belec jasno ločila . od drugih. ^ 1 Še ni minila dobra ura, ko so bili Senoni poraženi in pognani proti Melodunu ali pa v Seino. Mahoma se je Kolam obrnila k svojemu bratu, rekoč: »Glej!« Toda Eporedoriksa ni bilo več tu. Ob vznožju pobočja, na katerem je deklica opazovala potek bitke, se je odigraval pretresljiv prizor. Četi Senonov, potisnjenih proti Marni, se je na obupnem napadalnem povratku posrečilo obkoliti kalmukena, ki se jim je postavil nasproti kakor veper, ki so ga napadli psi. Njegov meč je sipal smrtne bliske, toda v rame ga je zadela sulica in v trenotku, ko so mu hiteli svojci na pomoč je padel med sovražnike. Kolam je prestrašena zavpila in oprijemaje se korenini in skala se hitela nizdol na planjavo, kjer so odmevali še poslednji jeki bitke ... Lutecija je bila vsa praznična, ko so se na večer na obzorju pojavili zmagoslavni prapori Parižanov. Na bregovih so mahali z rokami starčki, žene in otroci; pri mostu pa sta Epona in Eporedoriks pričakovala poglavarja. Bojevniki so klicali v daljavi: »Slava Kal-mukenr.t!« Toda ko so se približali nasipom, je bilo opaziti zmagovalca Senonov težko ranjenega, ležečega na vozu. Bil je mrtvaško bled in njegova glava je počivala Kolami na kolenih. Ko je zagledal pre-padeno in zasolzeno Epono, se je nasmehnil in rekel: »Zmaga je naša!« »Oče, saj sem že jaz prinesel to novico!« je vzkliknil Eporedoriks lahkomišljeno, »kako sem tekel, tekel, da bi bil pri prvih!« »Prav, moj sin!« je odvrnil junak. Toda iz materinih pogledov je deček razbral, da bo morda njegov oče umrl. Umolknil je. Ko so bojevnika položili v veliko dvorano njegovega stanovanja, ki je imela slamnato streho in bila okrašena z bojnimi in lovskimi trofejami, se je nekdo oglasil: »Treba bo poslati po druida Gutuatra, ki je vešč zdravnik«. »Ne«, je dejala stara Hijomara, ki je ni menda nihče poslušal; »kdor se upa maj bi šel nocoj v gozd iskat zelišča dobre boginje čarovnice Sirone, sicer bo umrl«. Ko je napočila noč, se je na koncu otoka odločila ladjica, ki je prav tiho prijadrala na breg in ko je pristala, je Kolam skočila na seiho in se plazila skozi visoko travo boječ se, da ne zaide, ob reki proti oddaljenim gričem, kjer so bivale bele svečenice Sirone. Tiho je stopala skozi noč. Srce ji je hitro utripalo in parkrat se je zdrznila, ko je v bičev-ju ob Seini preskočila kvakajoča krastača ali pa zapel na vrhu hrasta nočni ptič. Za hip se je ustavila in se globoko oddihnila, kot da hoče odpoditi polaščajočo se je grozo, potem pa je nadaljevala svojo pot pod čuječimi zvezdami. Zdaj pa zdaj je v dalji zalajal pes in v senci je opazila kočo, kjer je bival svinjski pastir. Še delj se je oglašal drug pes. Nato pa je vse utihnilo in ta tišina, ki jo je motilo le butanje valov ob obrežje, jo je še bolj vznemirjalo in plašilo, kot oni nenadni šumi, ki so v njej vsaj vzbudili občutek, da so v bližini živa bitja. Tri ure je stopala Kolam, ne da bi jo kaj utrudilo... Nenadoma se ji je zazdelo, da je noč manj temna, na vrhu nekega griča se je nebo pozlatilo in priplavala je bajna luna. Deklica je opazila, da se jc reka hipoma za-okrenila proti severu; znašla se je ob robu gozda. Napotila se je po kameri iti stezici, kot jo je popisala starka Hijomara. Šla je mimo križpoti, kjer so počivale koče ogljarjev in drvarjev in ne boječ se prikazni, ki so jim sličili hrasti z dolgimi zvitimi rokami je pogumno plezala po pobočju. Hijomara ji je dejala: »Ko bo na grič posijala liana, boš začula med drevesi veseli) petje njej v čast, ta nežna godba naj ti bo kažipot!« In res je zdaj Kolam začula zvcnke in nežne glasove, ki so spominjali na šumenje potočka; sklonila se je im pod vejami nadaljevala svojo pot. ' Glasovi so prihajali vedno bliže. Zdaj se je Kalmuker.ova hči nahajala na robu jase,- ki jo jc osvetljevala luna. Na sredi so se belile tri skale okrog ognjišča, na travi -pa je rajalo dvanajst belo oblečenih žena. Kolam jili je čisto preprosto, kot soji je naroČila starka, nagovorila: »Svečeniee boginje Sirone!« Takoj so se.plesalke ustavile. Ena izmed njih je stopila iz vrste in jo vprašala: »Dete, česa želiš?« Deklica ji je v kratkih besedah povedala, čemu je prišla; prosila hi čarodejke, da ji s svojimi skrivnostnimi zelišči rešijo očeta, ki so ga bili ranili v btki. Bela vila pa je odgovorila: »Ker v nas zaupaš in ker si tako. pogumna, bcmo rešile tvojega očeta. Pred enim letom smo zmešale kot je v naših predpisih, glavič in volčje jagode, sporiš, trobentice in deteljo. Celo leto smo kuhale te zdravilne rastline in vsako noč smo jili oblivale s krepilno studenčnico, nad katero vlada naša boginja Sirona. Ko se zdani, ti bom dala nekaj tega čudodelnega zelišča v bezgovi paličici, ki ji izpraznimo mozeg in videla boš, kako se bodo hitro zacelile rane. Medtem pa se vlezi na travo in se odpočij. Začnimo, sestrice, zopet svoj ples«. Kolam pa je zaspala. Ko -se je prebudila je bil že svetel dan. Ležala je ob vznožju griča in imela v roki bezgovo paličico. Ni se vpraševala, kje so pre-lestne vile, kje je rajska trata in oni tri skale. Vstala je in, se spočita odpravila na p;:t domov. Petje ptic je oživljalo gozde. Iznad streh dtvarskih koč se je vil dim, od dreves pa so odmevali udarci sekir. Kmalu je dospela do reke, ki je bila že vsa v megli. Po močvirnatih travnikih so pohajale velike veprom podobne svinje, ki so godrnjaje iskale živeža. Deklica je boječe pospešila korake, Potem pa je opazila leseno obzidje, ki je obdajalo — hutecijo. Straža na koncu mosta, ki jc zvečer ne bi pustila ven, ji je zjutraj mirno dovolila vhod v mesto. Na trgu so možje že stikali glave; na pragu hiš so šepetale ženske. Ona pa je hlastno vstopila na svoj dom; stekla je k ležišču, kjer je počival njen oče in ki ga je čuvala Epona ter je, omahnivši na stol, pokazala bezgovo paličico in rekla: »Tu je zelišče, ki ga tam daleč v gozdu izdelujejo Sironine svečeniee. Še tako strašne rane zaceli... Sama sem vso noč tekla. O, ko bi vedeli, kako me je bilo strah!« Ko pa je Epona povedala Kalumkenu vso zgodbo, se je ta obrnil k Eporcdoriksu in se mu nasmehnil, rekoč: »Ali še misliš, da se dečki ne morejo igrati vojake s takimi deklicami kot je Kolam?« Eporedoriks se je ogrizel v ustnice, Kolam pa je zardela od radosti. SEN. Noč: trepet dreves, slavčje pesmi in šepeanje vmes zvočnih mandolin. Zvezde svetli blesk, vetrov mehkih pih, vode tihi p lesk — in zaljubljen vzdih .. Tajni čar noči... od cvetličnih gred vonj kot strup dehti in sladak kot med. O, objemi zdaj srce mi razkrij — glej: opojni maj vsepovsod šumi... ZNAMENITE SLOVENKE: ljudmila poljančeva. r ' r A L A \ C? ^ odrobno analizo — razlago se ne spuščam, najbolje bo, da vzamete same Zbirko v roke in berete in uživate. Če Ljudmila Poljanec še pesni? Malo več, kolikor mi je znano. Pred kakimi desetimi leti je utihnila — zakaj, ne vem. Kakor ve, bi jo tudi jaz še rad srečaval po naših iistih — pa tudi če tako kakor nekoč. Zadnje čase je napisala še neko priložnostno igro za šolske odre in dramatizirala Krst pri Savici. pri klavir1ju. Mirno gre roka po tipkali, tiho se strune glasijo, zdaj so akordi kot vriski, zdaj spet v bolesti ječi jo. Zre človek; človel® v oči, odpre se veliko spoznanje, tak si kot akord tudi ti, še sreča, še žalost so — sanje. D. turkinja. s. v. v Se pred kratkim Turkinja Evropcev ni poznala, nikdar nil smelo gledati njeno oko nevernika. Večino življenjfa je preživela v notranjosti hiše. Kvečjemu ob petkih, mohame-danskih nedeljah, si je upala odlična Turkinja med ljudi, v družbi drugih ravnotako zastrtih prijateljic. Toda tudi Orfent se je moral vdati modernemu času. Vedno bolj pogosto vidimo Tr.tr-kinje vseh stanov zunaj na cesti, vedno bolj prozoren je njih pajčolan. Nižji sloji gredo sedaj ven med ljudi že brez pajčolana in ne bo dolgo, pa bo ta častitljivi preostanek starih časov čisto izginil. Znano je, da imajo bogatejši večkrat po več žen! Revnejši seveda samo eno, kako bi pa sicer izhajal! Prav posebno rad pripelje mestni Turek v svoj harem ženske bolj oddaljenega orienta, posebno iz kavkaza, zlasti Čerkesinje. Od teh pa tukaj ne bomo govorili, temveč le o pravih Turkinjah. Postava Turkinje je precej okorna in zavaljena. Njeno telo je zelo polno, polnost je priljubljena in jo skrbno gojijo. Bolj ko je ženska debela, bolj je po mnenju Turkov lepa; Turek nikdar in nikakor ne more /umei, zakaj imajo Evropejci rajši vitke in fino oblikovane postave, zanj ženska lepota brez pridevka debelosti ni popolna. Hoja je seveda postavli primerna, in ker se tudi malo gibljejo, raoasta in nerodna. Glava je robata, ovalna ali slabo zaokrožena. Lasje so črni in lepi, oči temne, redkokdaj modre, skoraj zmeraj pa brezizrazne in bolščeče. Vendar pa velik, včasih majhen in malo upognjen. Usta so neobičajno velika, ustnice polteno debele. Najlepše urezano je še ploščato ozko čelo in lepo oblikovana je včasih tudi okrogloličasta mastna omilijo izraz dolge in goste trepalnice. Obrvi so goste in košate, v zaviti črti. Okolii oči gre viden belomodrikast rob. Nos je včasih raven in precej bradica. Tudi jamice -v ličili ne manjkajo. Koža je pač vsled žastrtja in življenja v zaprtih prostorih snežnobela, se zelo razlikuje od kože tem-nozarjavelih moških. Torej lepa Turkinja prav-, zaprav ni. Tudi njeno prazno smejanje ji ljubeznivosti ne poveča. Pač pa trdijo nekateri, da govori iz medlega obličja Turkinje velika dobrota in ponižno - vesela narava. Vrat je dolg in vitek, prsi močno razvite, roke so majhne, noge pa nelepo oblikovane, Turkinja je majhna, le prav malo jih je srednje-velikih. Dišave in ličila vseh vrst spadajo k neobhodno potrebnim stvarem vsake turške ženske. Kolinska voda je tako priljubljena, da je ne zlivajo samo po oblekah kar v žlicah, temveč jo včekrat tudi pijejo. Haremske dame veliko spijo •in se igračkajo, cmerijo se in pojejo pesmi, neprestano ližejo slaščice. Plitvo francosko čtivo je edino duševno bodrilo, ki ga imajo. Bog ve, če se jim zelo toži po prostosti evropskih žensk, ki jo opisujejo ti romani? Kako si pač orientalka tako prostost predstavlja? Seliweiger-Lerchenfeld pripoveduje, da je življenje v turških haremih lepše kakor pri nas, ko smo vezani na toliko družabnih pravil in predsodkov. Tam je pa vse prostodušno in naivno. Vsaka dela, kar pač hoče, smejejo se neprestano in ni opažati tiste otožnosti, ki je v naših mislih spojena s pojmom harema. To pa seveda le v imenitnih hišah. V hišah bolj ponižnih razmer je stvar drugačna. Saj je pa to povsod. Sicer nastopi hišna gospodinja v najbolj elegantni toaleti, kar le more, bodisi po zadnji pariški modi ali pa v bujni orientalski noši, " a pazljivo oko zapazi takoj, da manjka to in ono, brez cesar evropska gospodinja ne more živeti. Obedi so pičli in kar je najhujše: snažnosti ni, pač pa tem več lazečega in skakajočega inventarja. Splošno je Turkinja zvesta, že zato, ker ne gre ven. Poznavalci razmer pa pravijo, da je nevarno- preskušati njeno zvestobo. Rade se maščujejo nad soprogi, ki ravnajo z njimi zelo poniževalno. Na cesti je Turkinja bolj varna kakor so na-/še ženske. Ona lahko vsakogar nagovori, če hoče naprimer to ali ono izvedeti,. nje pa ne sme nikdo. Če hoče biti opažena, to takoj pokaže; ostaja pred izložbenimi okni in občuduje; rajši pa ima, če drugi njo občudujejo. Prav posebno ima rada, če postanejo Evropci pozorni nanjo, s pogledi se zahvali za vsako laskavo zašepetano besedo. Več si pa ne upa, saj jo gledajo tudi Turki. V zadnjih časih postajajo razmere seveda drugačne. Zlasti mnogo so vplivale angleške in ameriške šole, kjer je bogatim turškim trgovskim hčerkam posebno gojenje športa vzbudilo čut prostosti in željo po samostojnosti1. Več Ev-ropcev je bilo že predstavljenih haremskitn damam, in pravijo nam, da njih izobrazba ni tako majhna kakor smo mislili. Francosko in angleško govorijo večidel izvrstno, veliko berejo, veliko se pečajo z glasbo, v vseh ženskih vprašanjih so izborno podkovane, in kar je posebno zanimanja vredno, najbolj še včasih v politiki. Saj so bili orientalski dvori že od starih časov sem središča političnih spletk in intrig. Marsi-kaka Turkinja čudovstvo harmonično združuje prebujenega duha zahoda z mikavnostjo vzhoda. ... To so slike iz polpreteklega lepega časa; prihodnjič borno prinesli sliko iz najzadnjih dni. ZUNAJ DEŽ... Zunaj dež se vsipa, soba mi je mračna, v hip strmi iz hipa duša vsega lačna. Ni sledu življenja, vse so barve motne, in oko ne jenja: slike zre dremotne. Legel bi, počival večni odpočitek, večno bi zasnival trpek moj očitek ... iom&m IZ CIKLA „ PRAVLJICE IZ ORJENTA". V malo vasico Mašo je nekoč zaneslo slovitega pesnika Mafisa. Ker mu je kraj ugajal, je sklenil ostati v tej vasici več dni. Romal je vse svoje življenje okrog in pravil vsakomur, ki ga je hotel poslušati, svoje pripovedke in pesmi. Poslušalcev pa je imel vedno mnogo, ker je znal jaiko lepo govoriti. Kadarkoli so izvedeli, kje se nahaja, s« že pritekli k njemu in ga poslušali. Tudi prebivalci vasi Maše so pritekli k njemu takoj, ko so izvedeli za njegov prihod. Vstavil se je pri Vaškem vodnjaku, pod palmo in sedel na kamen. Prvi so prišli k njemu otroci. Bosonogi in goloroki so stali pred njim in poslušali njegove pravljice. In tako se je zgodilo dan za dnem. Vsak dan je sedel Hafis tam na kamrau, zvečer pa do pozne ure in še čez polnoč. Nevtrudljivo je govoril, vsakemu je povedal svoje: delavcu je ze-pel visoko pesem o delu; mladeniču o junaštvu in viteštvu; dekletu o vzvišeni ljubezni; otroku o bajkah... Vsi so ga imeli radi. Še tujci, ki so hodili mimo, so se vstavljali in ga poslušali, vsakdo jc nesel s seboj lep spomin na dobrega pesnika. Posebno pod mrak, ko so se pričele vžigati prve zvezde na nebu in je zapihal prijeten hladen vetrič, so vaščani najraje prihajali. Sedeli so mu pri nogah, nekateri s pogledom uprtim v njegove črne oči, nekateri pa s sklonjeno glavo in zamišljeni. Ob večernih urah je najlepše govoril. V večernih urah je hodila k njemu tudi Lamira, hčerka derviša Hamana. Bila je lepa in dobra. Pravili so o njej, da je ob njeni zibelki stal sam Bog in jo ljubil. Vsi so jo poznali, glas o njeni lepoti se je raznesel daleč na okrog. Iz oddaljenega mesta je prišel k njej bogat in lep mladenič in zaprosil njenega očetu za njeno roko. Prišla so po vodo vaška dekleta in so se vstavila, da jim zapoje lepo pesem. Oče Haman jo je jako ljubil in je vse svoje življenje posvetal njej, da bi jo napravil srečno. Ko se ie oglasil bogati mladenič, je vprašal Za-miro, če bi ga hotela. Ko mu je rekla, da ga ima rada, ju je takoj zaročil. To je bilo ravno tisti dan, ko je prišel v vas Hafis. Ko je deklica izvedela za Hafisa, je šla takoj k vodnjaku. In njegove črne oči, njegovi lepi, svetli lasje in njegovo pripovedovanje — vse to jo je tako očaralo, da je hodila vedno k njemu. Ko ga je poslušala, se ji je zdelo, da go^-vori izmed cele množice ravno njej. Navadila se ga je že tako, da je bila zvečer vedno prva pri njem, puščala pa ga je vedno zadnja med vsemi. Govoril in pel ji je in ni niti opazil, kako ji lica bledijo, kako ji vedno podrhtevajo ustnice, kako zadobivajo dan za dnem njene oči nekam čuden izraz. Tudi ona ni zapazila tega, poslušala ga ze verno večer za večerom. Opazilo je to šele skrbno oko očeta. Še več je opazil: da je vedno zamišljena, molčeča, da svojega zaročenca komaj pogleda, da v družbi ni več njegova prejšnja ljubezniva hčerka Zamira, temveč le pot-vora, le senca Lamire. Vprašal jo je, kaj ji je. Lamira se je prestrašila. V svoji duši je spoznala to, za kar dozdaj še ni vedela: ljubila je Hafisa. In padla je pred očeta na kolena in se v solzah izpovedala. Oče je ni pokaral. Imel jo je preveč rad. Prijce jo je nežno za ročice in jo dvignil k sebi: »Ne jokaj, ti moj pomladni cvet! Če ljubiš Hafisa, ne branim ti. Pusti srcu, naj si prosto jzbere svojo pot!« Potem pa je šel k vodnjaku in stopil k Ha- fisu : »Če jo ljubiš, Hafis, vzemi si jo za ženo, dam ti jo. Če je pa ne ljubiš, potem jo ozdravi od bolezni, ki si ji jo vsadil v srce!« Hafis je sklonil glavo in ni nič odgovoril. Tudi ko je Haman že odšel in ga pozdravil, ni dvignil glave in ni odzdravil. Prišli so ljudje in sedli k njegovim nogam, da bi poslušali njegove pesmi, — a on je ostal zamišljen in je molčal. Popotniki, ki so šli mimo, so se vstavljali in ga prosili za pravljico — a on je molčal. Pod mrak ni bilo nikogar pri njem. Pa pride Lamira po svoji navadi prva k njemu in mu sede k nogam. Hafis je še vedno molčal. Ker se ji je zdelo čudno, da molči, ga je vprašala: »Učenik, zakaj mi ne poveš pravljice, zakaj mi ne zapoješ pesmice?« Tedaj je Hafis dvignil glavo in jo pogledal. Pa je dejal tiho: »Prisedi bliže!« Lamira je prisedla tik k njemu, naslonila roke v njegovo naročje in mu zrla v oči. On pa je položil roko na njene lase: »Povedal ti bom pravljico, dekle. Vem, da jo boš razumela. Poslušaj: Poznaš - li ta kamen?« Pobral je kraj sebe kamenček in ga ji je pokazal. »Da!« je odvrnila Lamira. »Takega kamna je vse polno nasutega po cesti, ki pelje tod mirno.« »Dobro,« je dejal Hafis. »Glej, če pade ta kamen v vodo...« Vrgel ga je v vodnjak in se sklonil nadenj. Tudi Lamira je pogledala v vodnjak. — »Ali vidiš tiste kolobarčke v vodi? Najprej le eden, potem jih je vedno veC. Ali vpraša kaj voda, kakšen je bil kamen, lep ali grd, raskav ali gladek, okrogel ali robat, bel ali črn ...« Nič ne vpraša ...« »Ali je padel tudi tebi kamen tako v dušo?« ga je prestrašena vprašala Lamira in mu ostro izgledala v oči. »Hočeš reči: v vodo?« je popravil Hafis. »Glej, voda nič ne vpraša. Samo sled zapusti: najprej en kolobarček, čisto majhen, potem šc .eden, večji, in še eden, in še eden, dokler jili in vse polno. Končno ta sled izgine: voda je zopet mirna, kakor je bila prej, na njenem dnu leži kamen, za katerega pa ona niti ne ve. Isto je vsakokrat, naj bo kamen kakršenkoli... Glej, hčerka moja, duša pesnikova je kakor ta-le voda: kamen, pade vanjo — kakšen je bil? Kolo-barčki zablisnejo na površini, naglo, da ravno tako naglo spet vgasnejo ...« Lamira ga je vsa začudena gledala in drli-tela. Potem pa je tiho vstala in mu dala roko: Hvala, ti učenik! A moja duša ni kakor ta-le voda ... Hafis ji je dal desnico, a je ni pogledal; bal se je, da bi videla dva bisera, ki sta se prikradla iz njegovih lepih, temnih oči. Ločila sta se brez pogleda: ona je šla domov k očetu, on pa dalje v drugo vas. Nazaj ga ni bilo nikdar več. Tudi Lamire ni nihče več videl; zaprla se je v svoje sobe in razmišljala ... Njena duša ni bila kakor voda ... R J- Ženska narodna noša iz tržaške okolice. MLADOST, Ker rožica se k roži sklanja Ko dan jo uzre, ko noč jo uspava, ker zvezda le o zvezdah sanja in z žarki le se poigrava: nedolžnim dušicam cvetlice rasto v srca bližini, a v srcu samem so gredice sanj v nadzemeljski višini. P. NASA HRANA. 3. Iieljakovinc. Da zamere človek rasti in vspevati, starejši pa si ohraniti zdravo kri, mora vsebovati hrar.a, ki'jo zavživa: beljakovine, mast, škrob, sladkor, mineralne snovi in vodo. Normalen delaven človek rabi dnevno približno 120 gr beljakovine, 60 gr masti in 500 gr škroba in sladkorja; potrebuje toraj štirikrat večjo množino moke in, sladkorja kot beljakovine. Nedelaven človek potrebuje manj hrane, ker izrablja manj moči. A opazovanja so dognala, da delavni, revni sloji, ki imajo manj hrane na razpolago, so razmeroma bolj zdravi, kot bogatejši, ako ne poznajo isti nobene mere v zauživanju in ako. si privoščijo znatno večjo množino beljakovin. Istotako je dognano, da potrebujejo prebivalci južnih krajev manjšo množino in manj mastno hrano, kot prebivalci severnih krajev. Arabec se zadovolji z datelij in mlekom kamele, a severnjak zsr.ižije nasprotno mnogo masti. Največ beljakovin vsebujejo meso, jajca, mleko in sir. Mest:, ki ga dobivamo v živalskem telesu,' .sestoji iz vlaken. Človek si je podvrgel v svrho prehrane vse krotke živali, ki se preživljajo večinoma le z rastlinami, Razun beljakovin — ki jih najdemo tudi v rastlinstvu — vsebuje meso . tudi kalij in fosfor, v majhni množini tudi natrij in apno. Seznam, ki sledi, kaže, koliko odstotkov redilnih snovi vsebuje meso različnih živali: Vode. Beljakovine Masti Vdovsko meso: 50—70% 15—20% 10—30% Telet ina: 70—75% 15—18% 7—10% Janjčevina: 50—55% 14—17% 20—28% Prašičevina: 47—50% 15—17% 30—37% (t. j. na 100 gr. mesa sa računa 20 gr. beljakovine i. t. d.) Potemtakem ima največ vode teleti na, največ masti prašičeviTa,- največ beljakovine vo-lovsko meso. . .;, '„• -- Divjačina in perutnina vsebuje več beljakovine in manj masti kot govedina, največ masti imajo gosi in sicer 40%. Ribe imajo le malo masti a več beljakovine. Okajeno in osoljeno meso izgubi na vodi, je zato bolj redilno, a vsled preobile množine, soli in drugih snovi, ki jih sprejme vsled kon-serviranja, je bolj razdražljivo in zamore biti tudi zdravju nevarno. O vplivu soli na človeški organizem se bo govorilo v posebnem poglavjr.i. Konserviranje prašičjega mesa v klobase je zelo v navadi, a če niso iste dobro preparirane, če se vrinijo v iste razni odpadki in razne nesnage, so zelo škodljive, ker se v njih lahko razvijejo zlasti v poletnem času s strupene snovi, ki povzročajo zastrupljeinje. Naj se tem potom dotaknem tudi mesa bolnih živali. Meso zdravih živali ima pri zmernem zauživanju svojo redilno vrednost, če se obenem zauživa tudi sočivje. A mesobolne živine je lOMGEGMiSKttg) vedno škodljivo in lahko smelo trdim, da je vsaj 1/3 bolne govedi vsled nečednih hlevov in vsled tega, ker se "živina premalo giblje, zlasti v zimskem času. Pomanjkanje zraku in gibanje škodi živali istotako kot človeku. Ko bi za-mogle živali govoriti, koliko pritožb bi slišali! Kmet redi gvedo bolj vsled dobička, ki mu ga prinaša, kot iz ljubezni do iste. Malo mu je na tem ležeče, v kakšnem hlevu je govedo, na kakšni stelji leži. Vesel je le, "da mu daje krava mleko; kedo bi povpraševal, kakšno je mleko? Kaj zato, če umre toliko in toliko ljudi na tuberkulozi, vsled zauživanja mleka in mesa bolne živali! j- * Tudi ako izgleda živali bolna, je kljub temu njeno meso večkrat lepo rudečfe. Vendar zamore biti neškodljivo ako ga dobro prekuhamo ali dušlmo. Bakcil pogine — pri 70° toplote. Zau-'živanje surovega mesa. nezdrave živine donaša prav gotovo razne bolezni, tako se prenaša zlasti potem neprekuhanega mesa na človeka trakulja. Ista živi kot mal črviček v prašiču in podgani. Ker ni svinja kar nič zbirčna v hrani, in čuda, ako dospejo trakuljina jajčka, ki jih požre v kakih zastarelih odpadkih, v njeno črevo. Več snage je potrebno tudi v-svinjakih in več opreznosti! — Kdor ne zauživa mesa ali vsaj surovega, gotovo ne zboli nikdar na enaki bolezni. Čudim se, da priporočajo zdravniki uživanje na.pol opečenega mesa! Da, ko bi bilo več vestnosti pri pregledovanju klane živine. Kedo odgovarja- za vse ono, kar se proda pod roko, tudi če je slabo, ničevo? - da je le denar! Da zamore gospodinja ločiti dobro meso od slabega, slede naslednja navodila: 1. bledorudeČe mefo je^zpak anemije, toraj nT zdravo. f 'y " 2. tenmorudeče meso dokazuje, da ni bila žival zaklana, "pač pa;-Tfag}e vsled bolezni pogi- ,'»ija. ; , j , " " ' 3. Mast na zdravem mesU je bela in trda, nikdar pa rumenkasta in vodena. 4. Ako pritisneš s prstom v meso, ne da bi se upognilo in če ni vlažno, je zdravo. Nezdravo meso je mehko in mokro. 5. Dobro meso ima skoro neopazen df.ih; bolno meso diši neprijetno. 6. Dobro meso se pri kuhanju le malo stisne; slabo meso se zelo stisne in postane lažje, ker vsebuje le malo beljakovine, pač pa več vode. Mleko je najbolj redilna tekočina, ker vsebuje vodo, soli, mast, sladkor in beljakovino, .zato tudi najbolj primerna hrana za mladi, razvijajoči se organizem. V gorkih dnevih se mleko rado skisa. Vsled toplote se tvori mlečna kislina, to je, beljakovina se združi v goščavo, pri zavretju se pa loči cd vode. Nezavreto, kislo mleko od zdrave krave je zelo priporočljivo. Ker se pa nahajajo pogosto v mleku tuberku- lozrii bakcili, je pametno, zauživati le zavreto mleko. Zelo napačno je mnenje, da bodi mleko hrana le otrokom, bolnim in starim. Tudi odrastek zdrav človek bi se moral hraniti z mlekom, seveda, vedno v drugačni obliki. Gotovo bi ljudje manj bolehali in bi bili obvarovani marsikatere želodične in črevesne bolezni! Preveliko hranilno vrednost se pripisuje mesu, zato se zavrača mleko. Na gospodinji je, kako vodi kuhinjo, kako je iznajdljiva in kljub temu varčna. Da ohrani mleko dober okus, se mora rabiti za isto vedno le eno posodo, najbolje iz ila, ki se jo mora večkrat okuhati s sodo. Po prevretju naj se mleko shladi, pokrije in spravi na hladen prostor. Iz mleka se dela maslo i 11 s i r. Če štejemo smetano, ki se zbira na mleku, vdobimo maslo; čimveč masti je v mleku, tembolj redil-no je maslo. Barva masla je odvisna od hrane, ki jo zauživa živina. Slab okus masla izvira iz nesnage, ki se zbira v njem; vsled vročine in nečistega zraku postane kislasto in nezaužitno. Da ga ohranimo delj časa, ga prekuhamo. S i r je težko prebaven, a pri zmernem za-uživanju in pri temeljitem prem let ju z zobmi, je izvrstno hranilo za zdrave ljudi, ker je najboljše konservirano mleko. Izmed beljakovino vsebujočih živil se naj- bolj ceni jajce. Tehta 50 gr in vsebuje 6 gr beljakovine, 6 gr masti, 32 gr vode in '/2 gr soli. Mast se nahajal v rumenjaku, ki ima tudi barvilo v sebi ,zato tmi je okus različen onemu beljakovine. Beljak je lahko prebaven. Jajca ostanejo delj časa sveža, ako niso v dotiki z zrakom. Kmetice jih spravljajo v žito. O svežosti jajca se prepričamo, ako_ ga držimo proti luči; nesveže jajce je motno. Če ga postaviš v vodo, se sveže jajce potopi, a gnjilo plava na površju, ali se polagoma potaplja. Rumenjak svežih jajc dobro rejenih kokoši je temnorumen; v apnu konservirana jajca ne gnjijejo, a imajo bledejši rumenjak, niso pa podvržena gnjilohi. Pokvarjena jajca so želodcu zelo škodljiva, zato je treba pazljivosti pri zauzivanju istih. Ako bi hotel človek donašati telesu potrebno količino beljakovin potom jajc, bi jih moral zaužiti 20 dnevno; ker so pa težko prebavna, bi bilo to le v kvar želodcu, pojenjal bi tek, zlasti ni priporočljivo, da zauživajo slabotni ljudje veliko množino istih. Dobrota in vrednost hrane ni odvisna le od množine vsebujočih beljakovin pač pa od nje sestavine. V zmoti je, kdor misli, da zamore biti le ona hrana tečna, ki ima beljakovino v obili meri. Naše telo potrebuje razun beljakovin, tudi drugih sestavin, kakor bo razvidno iz temu sledečih člankov, govorečih o naši prehrani. razgledi. ULJUDNOST IN ČLOVEKOLJUBJE. »Ne usužnji nikogar, da ne postaneš sam suženj!« Te besede sem nekoč čitala; tako so mi ugajale, da sem mislila nanje. — Koga zamore človek usužnjiti? Gotovo je, da le močnejši šibkejšega, bogatejši revnejšega. Borba med močnejšim in šibkejšim, se je vršila v starodavnih časih, kakor naš uči zgodovina, a je še na dnevnem redu tudi v današnjih dneh, v dobi kulture, v dobi humanitete, v dobi večnega reformiranja. Kultura? Humaniteta? Reformacija? Mogoče bi bilo bolje, govoriti s kaki basni, recimo o ježu in lisici, bolj bi se prilegala modernemu duhu, današnjih časov. Ko govorim o močnejšemu, nikar ne mislite na klofute, ki jih je prejel telesno šibkejši učenec od telesno močnejšega in morda radi tega, ker mu je šibkejši nehote stopil na nogo. Nikakor! Telesna moč ne pride v poštev. Govoriti hočem o duševno močnejšem. A ne predstavljajte si sedaj zelo učenega človeka, ki obvlada s svojo učenostjo ali prebrisanostjo in s svojo zvijačo manj bistrega človeka, na duhu šibkejšega. Govoriti hočem o tisti duševni moči, ki se zrcali v pravi, iskreni uljudnosti, v človekoljublju. — Ce govori gospa z ugledno po duševnosti močnejšo damo, uljudno in udano, ali zamoremo že sklepati iz tega, da je gospa finega obnašanja, da je olikana? Ne — in zakaj ne? Ker ne vidimo v njeno notranjost, ker ne moremo takoj razsoditi, je li uljudna, ker se hoče močnejši dami prikupiti, jo pridobiti, ali pa iz straho- petnosti, ker se čuti obvladano. Taka uljudnost ne sega iz srca; sedež ji je v nižjih čustvih, v klečeplaztvu. O duhoviti dami, ki je s služkinjo ali s priprosto ženico uljudna in prijazna čeravno jo po duševni zmožnosti in po bogastvu nadkriljuje, — in to, ko jo nihče ne opazuje, lahko rečemo, da ji je srce plemenito, da je uljudna po naravi. Ta dva primera kažeta, da je uljudnost le takrat odkritoitosrčna, ako izvira iz notranjih nagibov, ako je naravna. Vsaka druga uljudnost je le formalnost, hi-navščina. Človek, ki izrablja svojo moč nad drugim, šibkejšim, revnejšim, je pravi suženj lastnih slabih nagonov. To opazujemo že pri zatiranju in preganjanju raznih narodov. Civilizacija in kultura naroda se ne kaže le v tem, koliko mila porabi prebivalstvo, koliko muzejev in vseučelišč premore, koliko umetnikov in pisateljev izhaja iz njih srede, pač pa v strpnosti in v človekoljublju, ki ga izkazuje narodu, ki je v manjšini, ki je brez orožja. Tu je točka, ki se pokaže, ali je zunanja uljudnost le pobeljen grob, ali izhaja iz kulture srca. Če hočeš spoznati, koliko dobrote, koliko uljudnosti je v človeku, ne skušaj ga takrat, ko govori z ljudmi, napram katerim je ljubeznjiv vsled tega, ker ga nad-kriljujejo, ali ker se jim hoče prikupiti iz posebnih namenov. Opazuj ga takrat, ko govori z ljudmi, ki so odvisni od njega, in ki so duševno šibkejši. V načinu, kako postopa z istimi, se izraža njegova notranjost, njegov značaj. Lažje jc, obvladati s svojo surovostjo šibkejšega človeka, kot ga pridobiti z uljudnostjo in ljubeznivostjo. Uljiidnost zahteva ponižanje samega sebe in to je ravno, kar lic morejo razumeti posamezni ljudje — mogotci — in močnejši narodi. Če hoče mati ženina, ki dvori njeni hčerki in jo hoče omožiti, skušati in bližje spoznati, predno mu jo izroči za vse žviljenje — ne bo ga sodila potem, koliko poklonov ji napravi, koliko cvetic pošilja hčerki. Ne! Poizvedovala in opazovala bo, kako spoštuje lastno mater, kako ji streže, kako se obnaša v krogu sester, bratov. Ce govori in ukazuje gospodovalno sestram, služkinji in drugim podložnikom, gotovo ne bo ljubeznjiv z lastno ženo. Takemu človeku ne verjemi, tudi ako zatrjuje, da bo nosil ženo na rokah, da jo bo osrečil. Bog ve, kako bo ravnal ž njo, ko bo ležala bolna in obnemogla? Bogve, kako jo bo zaničeval, ko bo ocvela, ko bo izmučena' po otrocih, manj sposobna streči mu? Moževo krepost spoznamo po njegovih dejanjih, po zmožnosti, kako uporablja svoje talente, a spoznamo ga tudi po tem, kako postopa s svojo ženo, s svojimi otroci, s služkinjo. Žena ne more, nikdar prisiliti moža, da lepo ravna ž njo. Pravijo, da je mož po duhu in po telesu močnejši od žene. Se li kaže ta moč v tem, da obvladuje mož ženo v znanju, v razsodnosti? Samobsebi je razumljivo, da mora nadkriljevati mož ženo v marsičem. Toda, če se tako obnaša, ko da bi bil šibkejši, le takrat je njegovo srce dobro, le takrat pokaže, da je duševno krepak. Uljudnost, človekoljublje sta dve plemeniti a redki čednosti. A dandanes se ponaša zlasti možki svet -le z izkoriščanjem šibkejšega. Beseda: doživeti jim daje moč. Taki junaki so podobni plevelu, ki raste, da jemlje moč drugim rastlinam. Trebiš ga —t a vedno z nova poganja. Komu se bo posrečilo iztrebiti ga za vedno? Pravijo, da mora rasti lulka med pšenico, da se zamore ločiti dobro zrno od slabega! — o TELESNtM IN DUŠEVNEM POČITKU. Telesno ali duševno delo obrablja naše telo, našo dušo. Ako bi delal človek brez prestanka, brez počitka, bi se obrabile njegove moči. Spanje je potrebno, da si o-hranimo telesni organizem svež; speče telo je kakor brez življenja, le duša v njem deluje, oddaljena od istega, v drugem kraljestvu, v drugih sferah. Telesno utrujenemu človeku in utrujenemu živčevju je globoko spanje brez sanj, najboljše razvedrilo. Zdi se, da oddajo celice tekom spanja vso svojo utrujenost in da postanejo tako zopet sposobne za delo, za prenašanje dnevnih skrbi. Več važnosti bi morali polagati nato, kje spimo in kako spimo ,ker naše dnevno duševno razpoloženje je mnogo odvisno od nočnega počitka. Spanje lahko ločimo v zdravo in nezdravo. Če si pridobi naš fizični svet, naš duh, novih moči medtem, ko miruje telo, bo oddal telesu pri zopetni združitvi z istim — pri prebujenju — novih svežih moči. Ako spi človek v majhnem, zaprtem prostoru, na neprikladni postelji — se prebudi utrujen, ves bled. Tudi v družbi spec človek se premalo spočije. Stari in mladi ne smejo, nikdar skupaj spati. — Kdo bi zamogel popisati vse gorje bednih družni, ki spijo v stiski in brez- zraenih, tieshažnili prostorih? Koliko bolezni si nako-pljejo! Ubogi otroci, ubogi bolniki — ki potrebujejo svežega zraku, zlasti, ponoči,'.ko deluje vprsje intenzivneje, kot čez dan. Ne bi li bilo mogoče, da bi tudi revnejši sloji deležni več poduka, več solnca, več dobrot? Ko. bi bile vse učiteljice dobrosrčne, ko bi vlivale v dekleta, izročena jirn v letih, ko so sprejemljiva za vse, vpogled v družinsko in socijalno življenje, bi imeli skrbnejših gospodinj. Misliti moramo, da ni vsaka mati, dobra mati. N.iene hčerke rastejo in vzrastejo, a ne odnesejo s seboj izpod domačega krova duševnega bogastva. Takim deklicam zamore biti učiteljica mnogo. — Koliko ur spimo? Faktično je, da spijo eni preveč, zato se zelo odebelijo in duševno zlenijo, o drugi slabijo in bolehajo vsled prikrajšanega spanja. K zadnjim spadajo zlasti oni, ki so odvisni od drugih, ki jim je odmerjen čas spanja in — družinske matere. Le sedem do osemurno spanje zamore vrniti odra-stlemu človeku moči. A mati, ki mora često šivati in krpati do polnnoči — ker dan je prekratek, da zamore izvršiti vsa dela? Zlasti, ko so otroci še majhni? In ponoči, komaj leže in zadrema — že jo prebudi jok najmlajšega. In zjutraj — ni se še spočila — že jo kličejo gospodinjske dolžnosti. Vsa trudna in izmučena — potrebna spanja in miru — vstane, da služi in streže otrokom, možu — ki ji vso to požrtvovalnost bogve kako poplačujejo? Komu je znano vse gorje? Kakšno zdravilo naj bi ozdravilo take matere? Rekla sem, da ločimo spanje v zdravo in nezdravo. Včasih, ko počiva naše telo, delujejo naše misli intenzivneje, imamo vse polno .načrtov, mučijo nas skrbi in duševna bolest. Tedaj se tudi naše telo izmuči, ker ne najde duša pokoja, sc telo obrača na ležišču. Naš nočni mir je odvisen od duševnega razpoloženja, ko ležemo v posteljo. Pregnati moramo vse slabe in težke misli, ki jih povzročujejo dnevni dogodki. Vso jezo in vse sovraštvo moramo zakopati! Kako nesrečen je oni, ki nosi v svojem srcu mržnjo in jezo do gotovih ljudi, ki mu niso po godu, ki mu škodujejo, ga trpinčijo — celo preko dneva v noč, preko noči v dan! Taka duša ne najde pokoja — tudi ne na najboljšem ležišču, v najlepši, najbolj zračni sobi! — Pozabi na sovražnike in ne misli nanje, da si ne škoduješ v dvojni meri! — Ne leži spat polna obupa, ako ti prinašajo dnevni dogodki izgube. Ko se slačiš, misli na — mir — na pozabo — na počitek. Obračun čez svoja dnevna dejanja napravi, predno ležeš. Pretehtaj se samo sebe in črpaj poduk iz lastnih pogreškov in pregreškov. Čimbolj te jezijo tvoji pogreški, tembolje. To je znak, da si jih spoznala. To je prvi korak k izpopolnjevanju iz samostojnosti. Po sladkem spanju vstaneš sveža, polna novih načrtov, novih misli, nove moči. Nove misli so večjega pomena, kot neprestano brskanje po starih neprijetnosti. Naše telo, naša duša ne potrebuje le spanja, — rabi tudi počitka — miru. Vztrajnost je lepa in prepotrebna čednost — a kolo, ki neprestano teče, se obrablja, tako tudi človek. Zato potrebuje izpretnembe. Duševni delavec išče razvedrila v telesnem delu, v športu, itd. Telesni delavec potrebuje po trudapolnem delu duševne hrane. Taka izprememba je brezpogojno potrebna in do-naša človeškemu duhu in telesu novih moči. Človek, ki je vedno utrujen, ne da bi povzročilo to utrujenost pred- idoče delo, ima telesni organizem v neredu; iskati treba vzrok iirse tozadevno kurirati. Tudi nemirni ljudje, ki morajo vedno nekaj delati in se gibati, če tudi samo z jezikom, ki si ne privoščijo nikdar duševnega miru, počitka in samote, so tudi bolehni. Zunanji nemir je znak notranjega, nervoznega stanja, ki je zlasti viden pri ženskah, ki se nimajo v oblasti. Tu je potrebna dresura, večje poglobljenje v izvršujoče delo, samozatajevanje, ki gotovo polagoma odpravi namišljeno nervoznost. Najboljša šola miru je v nas samih. 2e koj ko vsta-neš, se lahko vadiš, ko se oblačiš. Ne jezi se nad obleko, ki je ne najdeš hitro, in to, po lastni krivdi. Tvoja hoja, odpiranje in zapiranje vrat, zajutrkovanje, vse naj izraža mir, ki ga imaš v sebi. Duševni mir naj vlada v tebi, obvladala boš tudi druge po svojej razsodnosti. Duševni mir te bo dvignil do one moči, v kateri vidiš vso srečo tega življenja. MODA. lahko na podlagi istih sama izreže kroj v naravni veli« kosti, najprej iz papirja, potem i/, blaga. Vložke se po« loži na blago, navdari pravilno, obreze spodnje blago ŠU929 in obšiva s angleškim vbodom na isto. Predno zašiješ skupaj robove kroja, pomiri si in pripni s bucikami, tako da si prihraniš nepotrebno podiranje v slučaju, da ne pade. obleka dobro. K 1514. Poletna obleka, okrašena z ajourjcm. Kroji v prsni širini od 90—120 cm. Pri 100 cm visokem blagu se potrebuje 3.90 m. K 1929. Poletna obleka iz belega etamina z vložki (čipke Filet). Krilo je našito na moderček, se druži ob strani v gube in je 1.94 m široko. Spodaj so označeni obrisi kroja; spretna roka si 1488: Celotni kroj srajčke in hlačk za male deklice, ki je zelo pripraven za zračne in solnčne kopel. RAZNI NASVETI. O GOSPODINJSTVU. Krona družine je gospodinja — je žena. Njej je podana lepa a težka naloga, ki jo izpolnjuje dan za dnem, ki ji ne dovoli počitka. Od nje je odvisno bla« gostanje hiše, zdravje družinskih članov, uspevanje otrok. Tudi takrat, ko ji ni treba opravljati telesno delo — ako je duševna delavka, ali ako odpravljajo služkinje njeno delo — tudi takrat mora voditi gospo« dinjstvo njen duh. Kdor prepušča drugim vodstvo, koplje samemu sebi grob. — Da zamore gospodinja zadostiti zahtevam, ki ji nalaga družinsko življenje, mora biti dobro podkovana nele v gospodinjstvu, biti mora zvezda — voditeljica vsem, ki žive v njenem krogu. Pridnost, rednost, točnost, stanovitnost, usmi« ljenje, potrpežljivost, varčnost — kedo'našteje vse lepe čednosti, ki bi morale dičiti vsako gospodinjo? Eno jc gotovo: pot, ki jo hodi gospodinja, hodijo tudi člani družine. Ako je ona blaga, krotka in pridna, odseva vsa njena okolica v isti luči. V hiši, kjer se pa mnogo kriči, razbija, ropoče, jezi — vse odgovarja duhu voditeljice. Delavnost združena s pravo, iskreno rado« stjo donaša ženi — gospodinji potrebne moči — ki zahteva njen stan. Večkrat čujemo pregovor: »Nobeden mojster nc pade z nebes!« Tudi dobre gospodinje nc vzrastejo iz tal. Prvi poduk v gospodinjstvu zadobi dekle pri iz« kušeni in vestni materi. Poudarjam: pri izkušeni in vestni. Pri tej točki .bi lahko privzdignila težko zaveso, ki zakriva delovanje tolikih in tolikih mater, a ker bi morala biti predolga, naj ostaja zavesa še na svojem mestu. — Drugi poduk so njene lastne izkušnje in dobre knjige. Ako si zna razdeliti delavni čas, ji ostaja vedno še kaka prosta urica za duševno razvedrilo. Dobra knjiga jc najboljši prijatelj. Proste urice pa ostajajo le takrat, ako se vporabi