Izhaja vsaki četrtek ob 3. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pismi se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za man) premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo Je cena listu B K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna“ v Gorici, ulica Vet-turini St. 9. Ko ljudstvo s lavarffdprri Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. V Gorici, 3. marca 1910. 9. številka. Račun društva: »Slovensko sirot Išče" za 1. 1909, predložen občnemu zboru dne 3. marca 1910. 1. Blagajniški preostanek koncem I. 1908 .... K 14.152.66 2. Dohodki v 1. 1909 . . „ 19.035.70 Skupaj . . K Stroški v I. 1909 ...» 33.188.36 7.444.59 Blagajniški preostanek . „ 25.743.77 Ta preostanek se nahaja: 1. V posojilnicah .... K 20.630.20 2. Pri zasebnikih in občinah ............................„ 3.622.— 3. V ročni blagajni . „ 1.491.57 Skupaj. . K 25.743/77 BILANCA. Imovina: 1. Hiša in zemljišče ... K 79.810.— 2. Pohištvo....................„ 240.— 3. Blagajniški preostanek . „ 25.743.77 Skupaj . . kT05.793.77 Dolgovina: Dolg pri posojilnici . » ,, zasebniku . K 56.000.— 2.000.— Skupaj . . K 58.000.— Imovina . . K 105.793.77 Dolgovina . „ 58.000,— Čisto imetje . K 47.793.77 J o s. Pavletič, 1. r., predsednik. Dr. Andrej Pavlica, 1. r., blagajnik. Račun pregledala in našla v redu: 1. Pirjevec, I. r. A. Jakončič, 1. r. Socialna demokracija vede v propast. Slovenskemu delavstvu na Goriškem. Kakor se »moda" širi iz Pariza in prihaja k nam še-le po več letih, prav tako je s soc. demokracijo. Soc. demokracija je prišla mej Slovence kasno. Na Goriškem jo hoče sedaj razširiti od povsod iztisnjeni dr. Tuma. Ogenj soc. demokracije ugaša že drugod, pri nas se še-le zažiga. Soc. demokracija je sicer v svojih gospodarskih naukih v marsičem zelo dobra, toda nje voditelji se ne zadovoljujejo le z gospodarskimi reformami, ampak se v prvi vrsti zale-tujejo v katoliško cerkev, v krščansko vero in katoliško duhovništvo. In v tem je soc. demokracija popolnoma pogre-šena in najstrožje obsodbe vredna! Možje, kakor Marx, Bebel, Kautsky itd., kažejo v svojih spisih strašno sovraštvo do katoliškega imena. Ob enem pa kažejo tudi največjo nevednost glede verskih reči in grozno zabitost. Ni čuda, da se v tem pogledu začenjajo odpirati oči celo. soc. demokratov. Sami uvidevajo da je boj proti krščanstvu nepotreben, da je največja neumnost, ki jo zagrešujejo soc. demokratski voditelji. Tako-le je nedavno pisal znani A bdi tu s v soc. demokratski reviji: Naši zapiski: »Kaj je važnejše, vzbuditi pri tem človeku iz ljudstva zanimanje za lastni socialni in gospodarski položaj, ali pa mu iztrgati iz duše verstvo, ga pahniti v duševne dvome o resničnosti Boga in njegove eksistence. Ti dvomi v pri prostem Človeku, ki mu manjkajo predpogoji globlje duševne izobrazbe, vzbujeni, mo rajo imeti grozne posledice in lahkobi iz lastnega opazovanja navedel primere strašne moralne in intelektualne propasti Naravnost greh pa se mi zdi — to povem, četudi riskiram, da se me proglasi za nazadnjaka — dokazovati slovenskemu delavskemu ljudstvu, da je edino njegova iskrena in naivna vera v Boga, da je njegova prisrčna molitev kriva njegove današnje družabne onemoglosti in gmotne revščine. Taka propaganda se mi zdi že samaobsebi proti-Ijudska, protisocialna neiskrena in demagoška. Ne more prinašati ljudstvu nobenega sada. To se mi zdi tako, kakor bi hotel enoletnega otroka napraviti za pijanca ali pa za abstinenta To misel imam tedaj* da se našega socialnega dela propaganda za b r e z v e r s t v o, ateizem in m a-k a r i t e o z o f i z e m itd. ne more dot i kati. Našemu še n erazvi tein u delavnemu ljudstvu pa more naravnost škodovati". Tako pišejo socialistični pisatelji sami. S tem obsojajo gonje proti veri in proti duhovenslvu. Štejemo si v dolžnost opominjati naše slovensko delavstvo na Goriškem, naj ne hodi na limanice brezvestnim socialističnim agita- torjem, ki nimajo po shodih boljšega opravila ko udarjati po »farjih". Na Goriškem imamo zdravo krščansko-socialno delavsko organizacijo: »Slovensko katoliško delavsko društvo" in žensko društvo »Skal ni ca". Ti društvi se v kratkem poživite v zmislu pravil »Jugoslovanske strokovne zveze", da tako popolnoma vztrežete novim potrebam in zahtevam. Želeti je, da bi se teh organizacij oprijelo vse slovensko delavstvo I Socialna demokracija, kakršna je sedaj, vede, kakor pravi Abditus, v strašno moralno In Intelektualno propast. Proč tedaj ž njol Proč z zapoznelo pariško »modo", ki drugod že ponehuje! Ona ne more zadovoljiti človeka. Le krščansko-socialna načela ga morejo osrečiti, le ta ga morejo rešiti. Pariška »moda" bo prešla, a Kristusove besede ne bodo nikoli prešlel „Sočino“ nezaslišano hujskanje proti našemu posl. dr. Stepančič. (Dopis s Krasa.) Odkar je »Soča" zvedela, da se je obrnil dr. Stepančič, kot vesten in za koristi svojih rojakov do skrajnosti vneti poslanec, tudi na županstvo v Sežani in Komnu s prošnjo, naj bi mu sporočili potrebe ljudstva, da se bode za iste na kompetentnem mestu zavzel; odkar je »Soča" zvedela, da se na Krasu sploh in tedaj tudi v Sežani in Naš ABC. Priredil A. P. (Dalje.) Č. Čas. — Človek redko živi za sedanji čas. Navadno si želimo počasne bodočnosti ali kličemo po preteklosti, ki je več ni. Tavamo takorekoč nesmiselno v časih, ki niso naši, in zanemarjamo sedanjost, ki je edina nekako v naši oblasti. — Naj vsakdo presodi svoje misli in načrte in gotovo se znajde ž njimi ali v preteklosti ali v bodočnosti; skoro nikoli pa ne mislimo — v lastno nesrečo — na sedanji čas. Če se vendar včasih to zgodi, pa mislimo na sedanjost le zato, da kujemo načrte za bodočnost. Na ta način prav za prav nikoli ne živimo; le upamo, da živimo in se trudimo neprestano, da bi bili srečni, pa nismo. Ker se ne oziramo skoro nič na svoje delovanje v sedanjosti, imajo naša dtla tako mal vspeh, in napredujmo le malo v svojem spopoinjenju. Skoro vedno hočemo biti drugačni, nego smo; in delamo drugače, nego bi morali. Naše delovanje obstoji torej po večjem v upih. načrtih in predlogih, in ne dovršimo skoro nič posebnega. Kri- stus noče, da bi danes: »Kaj ste trajšnji dan?" — nimo. če hočemo rešenja in miru. J. H e i I gers : »Pogled v življenje" str. 27. skrbeli dalj nego za tako skrbni za ju-V tej meji torej osta-delovati delo svojega člov. Čednost. — Ako v človeku vse dobro vre in kipi. ni še človek dober. Tak veter je prešibak, da bi čolnič otel, ako je obtičal v pesku. Le z resno vztrajnostjo in nevtrudnim zatajevanjem dosežeš čednost; ker čednost je omejitev J a z-a (svoje osebnosti) na vse strani. J. grofica H a h n - M a h n : »Maria Regina" zv. II., str. 78. Čtivo. — Mišljenje in značaj človekov spozna se že po tem, kako čtivo najrajši čita. Čtivo je, kar je olje za svetilko; ono utrdi in okrepi človeško mišljenje in značaj. Ako si po-svetnjak in udan počutkom, bral boš najrajši romane (povesti o ljubezni itd ), glediške igre in burke ter spise in liste, ki oznanjajo nevero in prekucijo. Ako si pa veren, čital boš najrajši nabožne spise in — postal boš še bolj pobožen. A. Sto Iz: »Kdo je kakor Bog?" str. 7. Razum in spomin so dušne moči, ki nikdar v človeku ne počivajo. Kar čitamo, vsprejme naš spomin in rodi, kakor vsejano seme, dober ali slab sad. J. Heilgers; »Pogled v člov. življenje". Izd. II., str. 176. Delo. — Da je delo sitno in utrudljivo, tega je kriv greli; a po dobrotni božji naredbi je uprav delo tudi trden ščit, krepko zdravilo proti grehu. In najbolje še je, ako Bog sam daje v roko človeku ta sitni, težki ščit in mu dan na dan, za roko ga držeč, vliva trpko zdravilo... Prosim te torej, ne misli pri delu, da si pastorek božji ali celo kaznjenec, ki ga je Bog obsodil v prisilnico za celo življenje. Ne kaznjenec, ampak ljubljenec; ne pastorek, ampak otrok dopadenja si! Da ne bi poginil v nasladi in se ne pogubil v grehu, dal ti je (Bog) stan, da moraš delati in se zatajevati (marsičesa zdržati.) Poglej le mnoge: ubranili bi se greha, ako bi delali po dobrotni in modri volji božji; a ker nimajo potrebe delati, pa se plašijo dela, kakor pijanec vode. Zato pa glej, kako jili je zdivjani konj (strast) potegnil z dobre in varne poti in jih vlačil v divji sli (nasladi) sem ter tja čez drn in strn, ter jih brusi zdaj ob brezdna in vrhove, dokler se ne zadušč v blatu in se ne razbijejo ob peči (čeri.) A. David S. J. »V prid in tolažbo" str. 95. D e m o k ra c ij a. — Demokracija (socijalizem) je puhla in jalova sama v sebi; nenaravno je namreč in brezumno njeno bistvo. Popolna enakost nasprotuje naravi. Povsod, v organskem in neorganskem svetu, je raznovrstnost doma. Človek je že po rojstvu različno bistre glave in telesnili močij; narava ga obdaruje z najbolj raznovrstnimi zmožnostmi... Ta je močnejšega t.la, drugi bolj razvitega duha, tretji je lepši, četrti — kakoršen že. Narava sama je kal neenakosti zasadila v človeka. In ta naravni red hoče socijalizem razbiti. hoče ljudi z močjo in silo zmečkati v enako maso, o kateri naj bi del bil Komnu — če tudi ona dosledno to vse zamolči — jako laskavo omenja delovanje dr. Stepančič-a v deželnem zboru in kako se javno povdarja, da ni izpustil niti najmanjše prilike, da bi ne bil z živo besedo zagovarjal potrebe celotnega Krasa, kakor tudi posameznikov, ki so se nanj obrnili — se ji je začelo od same bojazni in strahu menda obzorje temniti in da-si nazivljcjo njenega šef-redakterja grozovitega in ne-vstrašljivega, so sc m., začele bajč vendar hlače tresti, da bi se mu utegnilo pri bodočih volitvah na Krasu slabo goditi. — Dosledna svojemu načelu, da skuša vsakega vničiti, koji ne trobi slepo v njen rog, uporabi »Soča" v ta namen vsako če tudi še tako nedolžno priliko. Tukaj ji sedaj ne bodemo naštevali. koliko stvarnega je zamolčala in koliko napak zvitega je napisala v zadnjem času o delovanju dr. Stepančič-a v deželnem zboru, marveč hočemo iztakniti le nezaslišano sumničenje in hujskanje v številki z dne 22. t. m. Evo ti, dragi čitatelj, kaj se je tako groznega zgodilo, in sodi! Neljubi slučaj, koji se je pripetil v nedeljo dr. Stepančiču, je bil — v kolikor smo mogli poizvedeti — sledeč: Vračajoč se ob pol ene ure popoldan iz sodnije mimo realke proti domu, videl je, da je stala na tihodu gruča ljudi. Hipoma se je spomnil, da je čital med tednom nekje, da se bode držal v nedeljo v mestu nek socialističen shod. Ker zasleduje tudi tozadevni razvoj in ker je bil uže večkrat kot miren poslušalec na sličnih shodih, zanimalo ga je zvedeti, kaj se je onega dne razpravljalo. Dobivši na posebno vprašanje odgovor, da se more svobodno vstopiti, vstopil je v dvorano polno ljudi in je ostal zaradi tega blizu vrat. Ker ni takrat nobeden več govoril, mislil si je, da mora biti, z ozirom na pozno uro vže konec shoda in se je napotil, da takoj zopet odide. Obrnivši se uže v to svrho proti vratom, oglasil se je nekdo na galeriji rekoč: Tukaj med nami je slovenski poslanec.... Kaj se je potem godilo, ni slišal, ker je takoj odšel in je zvedel še le drugi dan iz listov, da so baje za njim nekaj kričati. Liberalni list »Corriere Eriulano" in njegov nasprotnik .,L’Eco del Lito-rale" poročala sta o dogodkih vsak s svojega strankarskega stališča in je prvi med drugim — kar služi dr. Stepančiču kot Slovencu le v čast — navajal do-slovno: „No i gi a lo conosciamo, e s a p p i a m o la c o n t ra ri e t a c h c n n t r e p e r t u 11 o c i 6 c h e s a d’ i t a-lian o". (Ali ga vže poznamo in vemo,' kakšno nasprotnost čuti proti vsemu, kar je italijanskega.) „L’Eco del Lito-rale" je pa smešil liberalno gospodo okoli „Corriera" in jo je obsojal, ker je pustila, da je njena „mulcrija“ zlorabila momentno navzočnost mirnega Slovenca v prizoritev brezpotrebne in le njo poniževalne demonstracije. Ta, kar se dr. Stepančiča tiče, z ozirom na navedeno domnevo popolnoma naravni in nedolžni dogodek, izkorišča Gabrščekova „Soča" — namesto da bi kot pretvezna narodnjakinja, obsojala nekvalificirano kričanje laške »mularije" proti Slovencu — na tako nesramen in nezaslišan način, da polni svoje predale s klicom: Slovenec dr. Stepančič, c. kr. sodni svetnik, deželni poslanec, odbornik, predsednik slovenske čitalnice, državni poslanec in spe i. t. d. je obiskal zborovanje Slovencem najsovražnejšega društva »Lege" in piše to z namenom, da bi vzbudila v svojih čitateljih, ki niso o stvari podučeni, sum, da je prisostvoval dr. Stepančič zborovanje »Lege" iz gole simpatije do nje in do Italijanov. O vboga »Soča", kako si jo zavozila; takšnega mišljenja bi mi niti Tebi ne pripisovali, ne pa dr. Stepančič-u, za koiega, ker je mnogo časa med Ita-Ijani živel in se proti njim bojeval, notorično ni bolj zoperne inštitucije nego je »Lega nazionale" z njenimi sedanjimi Slovence raznarodilnimi nameni! Rajši te bo poslušal, dasi je dober katoličan, da mu govoriš o vragu nego o »Legi", tako jo mrzi! Da bi ostudna pisarija, v kojej se zrcali le pisarjeva duša, bolj učinkovala, navaja »Soča" iz »Corriera" v drugi zvezi le ono, kar ji prija, izpustila je pa gori doslovno navedeni stavek, koji je edini istinit in uničuje »Sočine" navedbe. Ali ni takšna pisava, ki nima drugega namena nego krasti čast poštenemu človeku, prava lopovščina ? Da da še več nego lopovščina! Toda draga »Soča", ves Tvoj trud je zaman! Kraševci Te predobro poznajo ; vže zdavno Ti več ne zaupajo, ker vedd, da nisi odkritosrčna in da se poganjaš le za se. Še jim je dobro v spominu, kako si v svoji namišljeni vsevednosti vže naprej obsojala .njihovega poslanca in kako nezaslišano si jih psovala, ko so mu zaupali svoje glasove, s fik-f a k o v s k i m in ničvrednim ljudstvom. S sedanjim svojim nesram- delu enak, ud podoben udu! Res, tdko početje je proti naravi, take težnje so in ostanejo nenaravne... T. grof Sch.-Boccard: »Predsodki in zmote naše dobe" str. 376. Ako nehamo živeti po veri. potem ne vem, zakaj ne bi takoj zavladala soc. demokracija ... Zorana njiva za vsako soc. demokraško gibanje je. in ostane na veke, ako ljudstvu iztrgamo vernost in srca. Dr. L. \V i n d t h o rs t, dnč 13. feb. LS88, v nem. dež. zboru. Ako bi kdaj po veliki revoluciji — res zmagali socijalisti. morala bi prej teči kri v potokih . . . Zavladali bi najbolj zviti nasilniki ... Podaniki pa bi živeli dolgočasno življenje kaznjencev, ki dobe vsako jutro svoje delo in opoldne svojo menažo ... A. S t o I z : »Alisericordia" str. 44. Družina. Ptič je rad tam. kjer je bfl izvaljen ; a še rajši je človek po naravi tam, kjer je polnimi požirki pil ljubezen, svoj osnovni živelj. Predbaci-vajte največjemu propalici njegova sramotna dela. pa se morda ne bo spod- tikal nad tem; dotaknite se pa njegove družine — ako je v njem le še trohica ponosa in le iskrica boljšega človeka — pa se postavi, da ščiti svojo družino in maščuje zadano ji razžalje-nje. Sveta res in častita mora biti družina, ako je njena čast takč globoko vkoreninjena v človeku! A. Kolpi n g: »Pogovori o družini" zv. VI., str. 51. D v o m. — Verski dvomi ne vznemirjajo človeka, ki — sredi zemske sreče — kipi zdravja in življenja ter le v daljavi gleda oni zadnji trenotek, ko se mora duh Jočiti od umrljivega telesa in iti v drugo življenje. 'L ko pride čas. da je življenje v nevarnosti; ko prihajajo smrti znanilke — bolezni, in nam oznanjajo, da sc bliža grozni trenotek; ko nas spomni nenadna nevarnost, da visimo — za las — nad večnostjo: — tedaj za nas dvomi nimajo utehe več; zlagana gotovost, ki so jo nedavno nudili nam dvomi, se spremeni v strašno negotovost — polno očitkov, strahu, groze .1. Balin e.s: »Pisma dvomljivcu", prest. Dr. Lorinser V. izd. str. 31. (Dalje prih.) n i m postopanjem proti dr. Stepančič-u, ki si je s svojo prirojeno vljudnostjo znal vže v tem kratkem času pridobiti zaupanje kraškega ljudstva, napravila si se pa na Krasu nemogočo, odklenkalo Ti je na Krasu in ako boš Tvojo propalo stranko na Krasu še kaj vsiljevala, utegneš s svojimi mladimi odposlanci vred še doživeti kakšno neprijetno presenečenje, kajti pošteni in bistroumni Kraševci ne morejo in ne smejo trpeti — ravno ker niso fik-fakovski in nič vredni, kakor si jim očitala — da se ponižujejo njihovi zastopniki, kojih ena beseda več izda kot vse Tvoje kričanje in krivično hujkanje. Pa tudi v Gorici postajaš domiš-ljiva »Soča" vedno bolj nemogoča. Napravi se enkrat nevidljivo in poslušaj, kako se o Tebi ljudje pogovarjajo. Da bi le »Soče" ne bilo, potem bi bilo v Gorici v narodnem in društvenem oziru vse drugače, ona vse razdira in hujska brata proti bratu — tako pravijo in prav imajo! Če hočeš tedaj politično še živeti, pusti pošteno misleče ljudi na miru,kakor oni Tebe! Politični pregled. Državni zbor. Poslanska zbornica, ki se je v četrtek zopet snidla, je izvolila najprej dva nova podpredsednika. Izvoljena sta bila dr. Cone i in R o m a n c z u k, prvi je dobil 249 in drugi 250 glasov. Umaknjeni so bili vsi nujni predlogi razun štirih, ki so bili stavljeni v četrkovi seji, med temi oni posl. Grafenauerja radi preganjanja slovenščine na koroških železnicah in oni dr. Kreka za pomoč vsled povodnji v kamniškem okraju oškodovanih. Zbornica je najprej začela z prvim čitanjem rekrutne predloge. Rekrutna predloga se je izročila vojnemu odseku. Ta je v petek rekrutno predlogo vsprejel in v sobotni seji poslanske zbornice je bila ista tudi od te v vseh treh čitanjih vsprejeta. Po prvem čitanju rekrutne predloge je v četrtkovi seji poslanec Grafenauer utemeljeval svoj nujni predlog glede postopanja uradniškega osobja državnih železnic na Koroškem nasproti slovenskemu prebivalstvu ter izjavil, da si nočejo Slovenci pridobiti nikake pravice, marveč da hočejo le braniti, da se jim ne odvzame do leta 1907 priznana pravica. Pravica, ki sejo priznava nemškim manjšinam na Češkem, naj se tudi priznava slovenskim manjšinam v alpskih deželah. Doslej se ni bilo pravično proti Slovanom tudi tam, kjer so v večini, kakor na Češkem in na Kranjskem. Pretirani nacijonalizem Nemcev se mora nekoliko ponižati, še-le potem bo možno govoriti o narodnem miru v Avstriji. Govornik je konečno prosil, naj se njegovemu predlogu prizna nujnost. V torkovi seji je najprej pričela poslanska zbornica s prvim čitanjem državnega proračuna za leto 1910. Ko se je razprava o tem predmetu pretrgala, začela se je nadaljevati razprava o G r a fen a u e rj e v e m nujnem predlogu. Posl. D ob e mi g je izvajal, da Grafenauerjev predlog absolutno ni nujen. kajti nikdar se ni oporekalo pravici. da bi se ne smelo zahtevati vozne listke v slovenskem jeziku. Železniški minister \V r b a je rekel, da je železniško ministerstvo tozadevno uvedlo preiskavo, ki pa še ni popolnoma dovršena. — Doslej minister-stvu došle informacije da se ne strinjajo z informacijami predlagatelja. .Minister je zagotovil, da naloži osobju državnih železnic, da vsak čas upoštevajo jezikovne razmere ter izjavil, da ni ni-kakega vzroka, da se sprejme nujnost predloga in tako tudi ne meritum. Ko je še govoril posl. Za h rad ni k, je bila razprava prekinjena. Včeraj je posl. zbornica nadaljevala razpravo o državnem proračunu za I. 1910. Oglasil se je kot prvi govornik k besedi ministerski predsednik baron Bienerth, ki je obljuboval v svojem govoru popolno vladno pravičnost vsem narodom. Kot bodoče delo je napovedal rešitev starostnega zavarovanja, potrebo z novimi izdatki in prihranki napraviti raynotežje v proračunu, reorganizacijo državnih železnic. Povdarjal je, da je treba rešiti vprašanje laške pravne fakultete, zveze z Dalmacijo, reorganizirati pokojnine penzijonistom starega stila, spremembo poslovnika. Dr. Kramar je govoril v imenu »Slovanske enote". Izjavljal je, da se položaj ni iz-premenil, zato vzdrži tudi »Slovanska Hnota" svoje stališče proti dosedanji vladi. Danes zopet seja. Gosposka zbornica je včeraj vsprejela v vseh.treh čitanjih kontingent novincev. Avstrijske stranko. Stranke v avstrijski zbornici so sedaj sledeče sestavljene: »Slovanska Unija" 124 poslancev, krščanski so-cialci 96, socialni demokrati 88, nemški frajzin 78, Poljsko kolo 70, »Unio Ia-tina" 20, Rusini 20, Bukovinski Rusini 5, Judovski klub 14, ScliOnererovci 3, divjakov (v nobeni stranki) je 9. Khuen-Hedervary priporoča Mažarom, naj osvajajo Bosno V »Budapesti Hirlapu" se poroča o nekem razgovoru ministrskega predsednika Khuen-Hedervaryja z ozirom na napade na njegovo osebo, glede na pro-glašenje bosenske ustave. V tem razgovoru je dejal, da se morajo Mažari naseljevati v Bosni. Čudi se mažarski ne-podjetnosti. Ljudje, ki se pečajo z ina-žarskiin narodnim gospodarstvom, ma-žarska trgovina in industrija, naj iščejo pota, po katerih naj si osvoje Bosno, a vlada jih hoče podpirati. Avstrija in Rusija. »Berliner Tageblatt" je izvedel od nekega diplomata, da so avstroruska pogajanja glede sporazumljenja treščila ob zahtevah Rusije, katerih Avstrija ne bo mogla izpolniti. Rusija je namreč prevzela razne zahteve balkanskih držav ter obljubila njih izpolnitev. Da se sedaj pred njimi ne osramoti, zahteva od Avstrije razne koncesije za te države, katere bi položaju monarhije na Balkanu škodovale. A tudi Nemčija je proti takim zahtevam. Balkanska zveza. V Berolinu se boje ustanovitve balkanske zveze. Bolgarski in srbski vladar delata na to, da bi nastopila Rusija za Srbe in, Bolgare v Makedoniji. Avstrija in Nemčija bi ne trpeli balkanske zveze. Srbija zahteva Sandžak. Srbski list »Mali Journal" je objavil članek, v katerem pravi, da zahteva Srbija kot glavni pogoj za pristop k balkanski zvezi, naj ji prepusti Turčija Sandžak proti denarni odškodnini ali pa naj ji Turčija da Sandžak v najem za sto let. Iz Ueskiiba se poroča, da se prevaža orožje in streljivo proti meji. lur-ško prebivalstvo dobiva orožje. Vsak mož dobi puško in 150 patron. Bati se je splošnega gibanja prebivalstva. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko sirotišČe". R. n. gg. monsignor Josip Pavletič na račun ustanovnine 30 K, F. N. 1 K, Valentin Kofol, cerkovnik v Kanalu, 5 K, (Dalje v prilogi.) Priloga »Primorskemu JLisfu" šf. 9. 2 dne 3. marca 1910 neka gospa iz Solkana 60 vin., vesela družba v Temnici 1 K 52 vin., pri omizju v Temnici se je nabralo 1 K 50 vin., Ivan Gorjup, pekovski mojster v Gorici, 50 vin., Marija Gregorin v Gorici 30 v., gospa Marica Gleščič v Gorici 20 vin., Andrej Jakin v Kozani 40 vin. Hlede Karl v Št. Ferjanu 20 vin., Josip Viin-polšek v Gorici 1 K, nekdo v Gorici 10 vin., Dr. Josip Ličan, profesor bogoslovja 20 K, v nabiralnikih: v gostilni g. Ivana Gleščič 30 vin., v gostilni g. Antona Lasič 60 vin., v gostini „Pri Zvezdi" 1 K 20 vin., v »Kuhinjski šoli" gdčne Marije Grebenc 2 K 86 vin., v gostilni g. Josipa Gorjanc 2 K. Bog p o p 1 a č a j s t ote r o! Vs e v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.1 Za „A 1 oj z i j e v išč e" so darovali: Slavno županstvo Avče 10 K; preč. g. Karol Čigon (januvar) 26 K; p. n. g. Teodor Hribar, trgovec 50 v, preč. g. Nik. Sedej, vikar 3 K; Neimenovani 1 K; preč. g. Jak. Fon, vikar 16 K;.Dr. Ign. Kobal, st. vikar 10 K; Monsignor Pavletič, kanonik 50 K; g. Karol čigon, (februvar) 26 K; Dr. Jos. Ant. Ujčič, prof. teol. 10 K; pri omizju v Temnici 1 K 50 vin.; Občinarji v Drežnici so darovali 174 kg fižola. Vsem dobrotnikom prisrčna hvala in Bog plati. Domače in razne vesti. V nedeljo, dne G. marca vsi v Gorico v dvorano ,,6entral“, kjer se bo ob 472 popoludne predstavljala žaloigra ,,Za pravdo In srce” v petih dejanjih, katero je spisal naš slavni pesnik Anton Medved. Čisti dobiček žaloigre pojde prepotrebnemu »Slovenskemu s|. rotlšču" v Gorici, katero se najbrže uže letos odpre. Rodoljubi, ki posetijo nedeljsko prireditev, podprejo . obenem stavbo prepotrebnega sirotišča. Žalolgra v takem obsegu se ni še predstavljala v Gorici. Zatorej pridite vsi, meščani in deželam, gospodje in kmetje, mladi in stari. Užitek bo izreden. Vstopnina: Sedeži v prvih treh vrstah 2 K, v ostalih 1 K, stojišča GO vin. Dopolnilnedeželnozborske volitve. Dop. dež. volitev kmečkih občin v sežanskem pol. okr. je razpisana na dan 10. aprila t. 1. Ožja volitev, ako postane potrebna, vršila se bode 14. aprila. Dopolnilna dež. volitev v slov. mestih in trgih je razpisana za dan 17. aprila, eventuelna ožja volitev pa 21. istega meseca. Deželne podpore. Liberalni slovenski listi so vedno naglašali in nagia-šajo še dandanes, da dobiček od užit-nine, katerega ima dežela vsled novega sistema pobiranja iste, leze v Furlanijo-in da naše slovensko ozemlje nima ničesar od tega. Sploh pa slepijo ti listi, da velika večina podpor gre v Furlanijo, dočim trdijo italijanski klerikalni listi ravno nasprotno. Na to nesoglasje smo uže opozorili večkrat naše čitatelje. Ker pa ni še konec tozadevne hudobije, pribijemo, da polovica letošnjih podpor je šla v slov. del dežele, druga polovica pa v Furlanijo in goriško mesto. Da je temu tako, dokažemo svoj čas z uradnimi podatki in mislimo, da s tem zamašimo usta obrekovalcem tu in tam. Omrl Je v pondeljek na Vrdu pri Vrhniki tamošnji tovarnar in posestnik g. Karol Kotnik. Za glavnega dediča je postavil družbo sv. Cirila in Metoda, ki dobi s tem nad 400.000 kron. , Bivši ravnatelj „Banke popolare" prijet. Avsto-ogrski konzulat na otoku Krf naznanje, da so tam prijeli bivšega ravnatelja goriške „Banca popolare", Izidora Colle, ki je po znanem krahu imenovanega zavoda pobegnil. Bil je baje nastavljen v Napolju v eni tovarni. Zrelostni izpit. Predm. sredo so napravili na tukajšnji gimnaziji maturo: Avguštin Bratina z Otlice, Ludvik Bressan iz Podgore, Venceslav Lest a n iz Orehovelj, Franc M a r c e g I i a iz Kormina in Kamil Miheljak iz Laškega Trga na Štajerskem. Električne naprave ob Soči. — Tržaški inženir Sospisio je naprosil za koncesijo električnih naprav v obrtne svrhe pri Kanalu z močjo 15.000 konjskih sil.Dotični ogled se je vršil 28. m. m. Za vodno - električne naprave pri padcu pri Sv. Luciji je dobila koncesijo dunajska banka Union. Napravil se bode 18 m visok zajezni zid. Bazčn bo 4 km dolg, od katerega bo vodila galerija do kraja Podselo, kjer se zgradi centrala z močjo 9300 konjskih sil. Novi davek na vino. — V torek je vlada predložila novi zakon o davku na vino. V načrtu je, da bi se plačevalo od hi. vina 4 K, od lil. vinskega mošta 3 K 60 vinarjev, od vinske brozge 3 K pri hi., od sadnega mošta 1 K pri hi. Prosta je ona pijača, ki se rabi za dom in za posle, /.a poskušnje pod gotovimi pogoji, na potovanju. Od vina v steklenicah se bo plačevalo: od penečega vina pri ceni do 5 K steklenica 50 vin. na steklenico, pri ceni 5 do 10 K 1 K, od 10 do 20 K 2 K, od 20 K dalje 5 K. Pri polovici steklenice polovico. Od drugega finega vina v steklenicah pri ceni 1 K na steklenico 4 vin., pri 1 K do 2 K 20 vin., od 2 K do 4 K 30 vin., od 5 do 10 K 60 vin., od 1& do 15 K 1 K, od 15 do 20 K 1 K 20 vin., od 20 K dalje 2 K 50 vin. Pri polovici steklenice polovico. Ponesrečeni železniški sprevodnik. - V torek zjutraj je v Nabrežini padel z vlaka sprevodnik Ivan Salomon in se tako močno poškodoval, da so ga morali prepeljati domov. Za Izvoz viua. — V nedeljo je bil v Trstu sestanek raznih interesentov v zadevi izvažanja primorskih vin v tuje kraje potom parobrodov. Po poročilih nekaterih se je izvedelo, da bi se naša vina brez posebne priredbe dala izvažati. Jedine težave obstoje v visokih prevoznih cenah. Za proučevanje te zadeve ter za proučevanje kako bi se dali odpraviti ti nedostatki se je izvolil poseben odbor, v katerem se nahaja kmetijski nadzornik goriškega deželnega odbora dr. Portelli. Upajmo, da se bo temu odboru posrečilo na kak način ublažiti vinsko krizo v naši deželi. Komisije za občno pridobnlno s sedežem v Gorici za priredbeno dobo 1010 la 1911. -- Predsednik: Josip Lach, c. kr. finančni svetovalec; namestnik: Hinko Pernč, c. kr. finančni koncipist. Komisija za občno pridobnino II. razreda (priredbeni okraj: okraj trgovske zbornice Gorica-Gradiška). Udje: Josip M u 1 i t s c h, Josip V e n u t i, Virgil V i-anello in Fgidij grof Del 111 estri. Namestniki: Atilij DOrfles, Odo Lena s s i. ivan B r a m o in Andrej Joe lini a n n. Komisija za občno pridobnino lil. razreda (priredbeni okraj: politični okraj Gorica-dežela). Udje: Ivan Seal e 11 a r i, Josip Pavletič, Anton Ter p in in Mihael Malik. Namestniki: Andrej Konj e d i c, Josip B a u d a ž, Ivan (i a r- 1 a 11 i in Anton Lokar. Komisija za občno pridobnino IV. razreda (priredbeni okraj: politični okraj Gorica-dežela). Udje: Ivan Budin, Josip Čer m e I j, Anton T e r p i n, Mihael Z e ga, Hektor pl. Bat tis ti g jn Ivan pl. Reja. Namestniki: Anton Vrčon, Alojz Kosovel, Ivan Pavlin, Anton Ravni k, Franc Furlani in Andre, Č o t a r. Komisija za občno pridobnino III. razreda (priredbeni okraj: Gorica-mesto). Udje: Alojz Ca d čl, Ivan Brani o, Ivan J a n e s c h in Ivan R11 b b i a. Namestniki: Anton Potazky, Rudolf S e c u- I i n, Anton Pečenko in Alfred V c r-zegnassi. Komisija za občno pridobnino IV. razreda (priredbeni okraj: Gorica-mesto). Udje: Peter Bert os, Josip Buzzi, Jakop P i c i u I i 11, Alojz C a d č I, Josip St ruki in Anton Pečenko. Namestniki: Josip pl. Pa Ilich, Henrik Mau-e r, Leon (j a i e r, Ferdinand Rese n, Humbert B o z z i n i in Anton Koritnik. Pri aretaciji ustreljen. — V noči od 18. na 19. t. 111. je orožniški straž-mojster Lang na Opčinah aretiral na slabem glasu stoječega 28-letnega Andreja Resič, potem ko ga je ta napadel s kamnom. Pri tem je uporabil orožnik bajonet ter Resiča ranil, tako da je moral v bolnišnico. Predm. pond. je preiskovalni sodnik po preslišanju odredi, da se ima Resiča izpustiti iz preiskovalnega zapora. Vsled nadaljnih poizvedb je dobila orožniška postaja na Opčinah v četrtek od preiskovalnega sodnika zapoved, da se ima Resiča zopet aretirati. Isti orožnik Lang se je podal v Bane, kjer je stanoval Resič, da izvrši to zapoved. Resič se je zoperstavljal in le prigovarjanju domačinov se je posrečilo, da je sledil orožniku. Koma ' !,a na cesti, je zopet začel Resič 'e zoperstavljati. Ko je orožnik viu^ 1 ga sam ne more ukrotiti, je mislil naprositi ondotnega poljskega čuvaja pomoči te vlekel Resič k njegov hiši. Ko je hotel Lang Rešičaa zvezati, je hotel ta orožniku iztrgati bajonet. Orožnik je nato stopil korak nazaj ter ustrelil upornika v prsa. Poljski čuva je takoj poslal po zdravnika, a ko je ta dospel, je bil Resič že mrtev. Milijon kron za češko „Šolsko lHatico" je dosežen. Nabiralo se je pet mesecev in nabralo povprečno vsak mesec 200.000 K. Zbirka se bo nadaljevala in hoče se nabrati še drugi milijon. Dar monsignora Buliča. Kakor znano, je monsignor Bulic* odložil svo, državnozborski mandat, ker še ni državni zbor odobril njegove volitve. S tega stališča se monsigr.or Bulic' tudi ni udeleževal sej državnega zbora in ni jemal dijet. Zaostale svoje dijete 15.000 kron je daroval monsignor Bulic’ ubogim dijakom splitske občine. Mesine novice. m Preč. g. dr. Peter Šorli je imenovan za stolnega vikarja v Gorici. Svojo službo v stolnici je nastopil minuli teden. Bilo srečno! m Umrl je v pond. zjutraj ob 7r._, uri v Gorici in sicer nenadoma preč. g. Karol Kumar, vikar v pokoju. V nedeljo je še maševal v cerkvi sv. Antona. Pogreb se je vršil včeraj ob 2 urah popoldne. Pogreb je vodil preč. g. župnik Kokošar ob asistenci 4 duhovnikov. Pogreba se je udeležilo veliko število duhovnikov iz mesta in okolice, č. 00. frančiškani in kapucini, bogoslovci centr. semenišča, gojenci malega semenišča, „Alojzijevišča", učenci „Šol. Doma" in gojenci in gojenke drugih mestnih dobrodelnih zavodov, katerih se je blagi pokojnik spomnil v svoji oporoki, ter jako mnogo drugega občinstva. Zadnja služba pokojnikova je bila v Avčah pri \analu Zato se je udeležilo pogreba tudi lepo število Občinarjev iz Avč, ki so prišli svojemu bivšemu dušnemu pastirju izkazat zadnjo čast. N. p. v m. 111 Smrtna kosa Umrl je v Stari-gori spoštovani posestnik Pavel Mla-dovan. Bil je možak-poštenjak stare korenine. Svetila mu večna luč. Obilna udeležba pri pogrebu je pričala, kako spoštovanje je vžival ranjki pri vseli, ki so ga poznali. m Odbor ,.Slovenskega katol. delavskega društva" v Gorici je tako le sestavljen: Ivan Gorjup, predsednik, Štefan Kralj, podpredsednik, Anton Grbec, zapisnikar in Luka Dugar, denarni čar. 111 Občni zbor društva „SkaInica“ se je vršil v nedeljo v dvorani „Sloven-skega sirotišča" ob veliki udeležbi. Na zborovanju je govorila p. n. gospica Irma Pirjevec o varčnosti in marljivosti, ki ste potrebni vsakemu dekletu. Nje govor je bil zelo ugajal. Društvenice so ji na koncu prav živahno ploskale. Duhovni voditelj dr. A. Pavlica je govoril o počitku sedmega dne in njega posvečevanju. Gospica Marica Podgornik je poročila o denarnem stanju društva. Blagajniški preostanek je znašal koncem leta 1909 K 4638 01. Društveno premoženje je znašalo K 4748-01. Ob koncu zborovanja so bile volitve. Izvoljene so kot odbornice: P. n. Abram Gabriela, Pirjevec Irma, Makuc Karolina, Dugar Neža, Podgornik Marica, Kermavner Marija, Štrukelj Neža, Zajec Alojzija, Priinožiž Alojzija in Žnideršič Josipina; kot namestnice: P. n. Lutman Uršula, Tomazon Marija, Vovk Ana, Rovan Uršula, Frjavec Marija in Kovačič Ivana; kot pregledovalki računov: P. n. Makuc Hliza in Bremec Marija. Novoizvoljeni odbor bo imel prvo sejo dne 19. t. m. ob 4. pop. m Pretep na J a vnem shodu socialnih demokratov. V nedeljo so sklicali socialni demokrati javen shod, ki se je imel vršiti v dvorani gostilne „Angelo d’oro". Prišlo je na shod tudi mnogo mazziniancev in italijanskih liberalcev, tako da je bilo na shodu skoro več mazziniancev in italijanskih liberalcev nego pa socialnih demokratov. Ko je prišlo do volitve predsednika, bili so mazzinianci in italijanski liberalci za nekega Gerlovič a, socialni demokfatje pa za nekega Perlut-a. Proglašen je bil za predsednika Pertut. Mazzinianci in ital. liberalci so začeli nato žvižgati in nekdo izmed teli je vrgel celo stolico na socialne demokrate, ki so začeli reagirati. Nastal je boj. Metali so drug po drugem stolice, vrčke in steklenice in razbili so pri tej priliki mnogo šip in svetilk. Shod je bil vsled tega seveda zaključen. Ranjenih je bilo kakih 10 oseb, večinoma mazziniancev in trije med temi tako hudo, da so morali iskati zdravniške pomoči v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov. 111 Prijet malopridnež. Minuli mesec se je nastanil v Gorici v gostilni „Angelo d' oro" neki mlad človek, ki se je izda-,al za Karla Biaffeletti, dijak iz Benetk. Nastopal je jako oblastno ter si dal streči kakor velik gospod. Sčasoma postal je jako siten in drzen, tako da mu ni nič več ugajalo, žalil je večkrat tudi astnico, gospo Happaclier, tako da se , e ta naveličala tega sitnega gosta, ki ni nič plačal ter je opozorila nanj policijo. Ta ga je začela opazovati. Ker je, ne da bi komu kaj povedal, hotel dne 12. m. 111. odpeljati se proti Korminu, ga je na . iižnem kolodvoru službujoči redar ustavil ravno pred odhodom vlaka ter ga povabil naj mu sledi na policijo. Že na postaji je neznanec spremenil svoje ime ter je rekel redarju, da se imenuje Smal-dini in ne Biaffeletti. Na policiji pa je konečno priznal, da se imenuje Frančišek Mestriner, da je mizarski pomočnik in da je doma iz Terviža. Pri njem so našli 174 lir, 27 kron. ter par dletev, .ako pripravnih za »lomilce. Izročili so ga sodišču, ki ga je obsodilo na 48 ur zapora. Policija-nebodilena se je med tem časom informirala pri policiji v Vidmu o tem Mestriner-ju in dognalo se je, da je Mestriner jako nevaren človek. anarhist, ki je bil uže večkrat kaznovan zaradi izvršenih drznih ulomov in da ima še več takih na vesti, zaradi katerih ga je italijanska sodna oblast za-. sledovala. Vsled teh informacij je bil Mestriner izgnan iz naše države in je bil izročen italijanski sodni oblastniji. m Mestne mitnice odpravljene. Kakor je znano, je deželni zbor v svojem zadnjem zasedanju dovolil goriške-11111 mestu za dobo 5 let letni prispevek v znesku 7000 K za vzdrževanje mestnih cest, to pa pod pogojeni, da se mestne mitnice takoj odpravijo. V sredo je imel mestni svet sejo, v kateri je sklenil, da se mestne mitnice odpravijo že s I. marcom t. I. m Vozniki pozor! Zaradi poprave Solkanske ceste je voznikom prepovedano voziti po njej od mitnice do Cjo-riščeka. Vozniki, ki pridejo iz Solkana imajo voziti po prvi cesti, ki vodi k državnemu kolodvoru, od tu pa po poko-pališčni ulici v mesto. Nazaj se mora po isti poti. Kdor se ne drži teh naredb, bo kaznovan na globo do 200 K. m Osebo sprejme na stanovanje s hrano ali pa samo na hrano siovensi