Tržaška pokrajina najmanjša in z najstarejšim prebivalstvom Podružnica Tržaške knjigarne na Opčinah naletela na zanimanje in odobravanje /9 Drugi dan zasedbe višjih srednjih šol v Trs Spiski tgr Ä! /8 Primorski Osimo - velik dosežek, velik problem Dušan Udovič Kako neznansko daleč se zdi danes govoriti o osimskih sporazumih, potem ko že nekaj let ni več državne meje, ob kateri smo dolga leta živeli v dobrem in slabem. Pomislimo samo na to, da je bil glavni strateško-politični cilj sporazumov narediti to mejo dokončno, potem ko je njena formalna začasnost še dolga desetletja po vojni občasno ustvarjala napetosti med Italijo in tedanjo Jugoslavijo, v glavnem zaradi ne-potešenih italijanskih apetitov do Istre. V Osimu se je 10. novembra 1975 dejansko odigralo eno zadnjih poglavij ureditve meja v povojni Evropi, ki je bila tedaj še v primežu hladne vojne. To je bil za tisti čas izjemno velik diplomatski dosežek, prvi mednarodni dogovor v duhu tedaj še sveže Helsinške listine o varnosti in sodelovanju v Evropi. Vendar je Osimo v naših krajih kmalu pokazal drugo, veliko nesrečenejšo plat medalje. Naključje je naneslo, da je ravno nekaj dni pred današnjo 35-le-tnico osimskih sporazumov preminil Manlio Cecovini, tržaški odvetnik in politična osebnost, katere zvezda je zablestela ravno v silovitem nasprotovanju, na katerega je Osimo naletel zlasti v Trstu. Dal je povod za ustanovitev melonarskega gibanja Liste za Trst, konglomerata liberalnacio-nalne in prostozidarske tradicije, lokalpatriotskega populizma, nikoli povsem zamrlega iredentiz-ma in političnih računov revanši-stične tržaške desnice. Takrat se je Trst po letih upanja in znakov odpiranja zaprl v svoj brezupni lo-kalizem, Lista za Trst je zmagovito zaigrala na karto populistične demagogije in nacionalizma. Splošna je bila ocena, da smo na Tržaškem z vidika civilizacijskega in gospodarskega razvoja zdrknili za najmanj dvajset let nazaj. Odjuga je prišla šele z Illyje-vo občinsko upravo, po marsikateri plati pa nosimo negativne posledice tistega časa še danes. Kot je zapisal Jože Šumelj v nedeljski naslovnici našega dnevnika, je bilo manjšinsko vprašanje res trd oreh na pogajanjih. Zaščita manjšin je postala po osimskih sporazumih notranji problem obeh držav in kmalu smo videli, kako je reševanje tega vprašanja pojmovala italijanska država. Na zaščitni zakon smo morali čakati kar četrt stoletja, sedaj pa se njegovo izvajanje že deset let vleče kot kurja čreva. No, tudi to pove obletnica osimskih sporazumov, namreč, kako dolga je lahko pot do razultatov in koliko vztrajnosti je treba na poti do cilja. Tu je še veliko dela za prihodnje generacije. dnevnik SREDA, 10. NOVEMBRA 2010 Št. 266 (19.973) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Novo politično opozorilo Silviu Berlusconiju Vlada v hudih težavah v poslanski zbornici Bossi skuša posredovati med Finijem in ministrskim predsednikom GORICA - Na pobudo pokrajinske uprave Na civilni motorizaciji odslej dvojezični obrazci GORICA - Slovensko-italijanski in furlansko-italijanski obrazci so z današnjim dnem na razpolago v uradih civilne motorizacije v Gorici, tako da je odslej mogoče izpolniti dvojezične vloge za izdajo in obnovo vozniškega do- voljenja ter za operacije v zvezi z motornimi vozili in njihovi priklopniki. Obrazce so prevedli uslužbenci pokrajinskega urada za jezikovne skupnosti, saj je pred tremi leti na podlagi deželnega zakona št. 27 goriška pokrajina prevzela pristojnosti, ki zadevajo delovanje civilne motorizacije. Z izdajo dvojezičnih obrazcev je goriška pokrajina potrdila svojo pozornost do uveljavljanja slovenščine in furlanščine v javnosti. Na 14. strani RIM - Berlusconijeva vlada je bila včeraj trikrat preglasovana v poslanski zbornici med obravnavo meddržavne pogodbe med Italijo in Libijo. Dogodek pomeni politično opozorilo ministrskemu predsedniku, ki so ga v poplavljeni Vicenzi glasno kontestirali. V spor med Gianfrancom Fini-jem in Silviom Berlusconijem se je vključil Umberto Bossi, ki bo poskušal prepričati predsednika poslanske zbornice, naj nekoliko omili polemiko z vlado. Tudi vodja Severne lige se - kot skoraj vse stranke - očitno boji predčasnih volitev. Na 6. strani »Nevidna« italijanska manjšina v Sloveniji Na 3. strani Odbornica prisluhnila industrijskim konzorcijem Na 4. strani Ponoči tatovi odnesli zlatnino iz Illyjeve vile na Opčinah Na 8. strani Na Goriškem še zaprtih nekaj cest Na 15. strani V Gorici zahtevajo obogatitev malic Na 15. strani trst - Na priporočilo predstavnikov Slovencev Tržaški prefekt se bo zavzel za prispevke slovenski manjšini MARINI GH TRST - Predstavniki slovenske manjšine so včeraj opozorili prefek-ta in vladnega komisarja za Furlani-jo-Julijsko krajino Alessandra Giacc-hettija (foto Kroma) na zelo negativne posledice, ki bi jih imela za manjšino načrtovana razpolovitev državnih prispevkov. Prefekt se je obvezal, da bo zaskrbljenost Slovencev posredoval Berlusconijevi vladi. Na srečanju na Prefekturi je tekla tudi beseda o predlogu novega statuta Slovenskega stalnega gledališča. Slovenci ocenjujejo, da je predlog neuravnovešen in da ga je treba zato nujno spremeniti. Na 3. strani GANT- II G.I\l.H. CANAEflEN^^ VTOOLRICH -1-fjHH Pli.HJl AAilh Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Sreda, 10. novembra 2010 ALPE-JADRAN / ZGODOVINA - Jutri v Škrbini pri Komnu že trinajstič po vrsti Spominska svečanost za padle in pobite primorske padalce Pobudo za slovesnost je dal tržaški angleški novinar John Earle - Britanci se 11.11. spominjajo svojih padlih KOMEN - Jutri bo v Skrbini pri Komnu že 13. spominska svečasnost za padle in pomorjene primorske padalce, na katero vabita Vaška skupnost Skrbina in Občina Komen. Ob 10. uri bo v cerkvi sv. Antona maša zadušnica, ki jo bo daroval vojaški duhovnik p. Vito Muhič, ob 11. uri pa bo slovesnost pred spominsko ploščo na pročelju Fakinove domačije, od koder je bil doma po vojni izginuli padalec Miloš Adamič. Kot je znano, je 11. november dan, ko se Britanci spominjajo svojih padlih vojakov. Datum se je uveljavil tudi za Škrbino zaradi vpletenosti Britancev v junaško in tragično zgodbo primorskih padalcev, a tudi zato ker je za slovesnost na ta dan dal pobudo tržaški angleški časnikar in vojni veteran John Earle. Britansko, za njim pa še ameriško veleposlaništvo v Ljubljani sta sodelovanje pri slovesnosti sprejeli med svoje redne častne obveznosti. John Earle bo tudi letos spregovoril na komemoraciji, na kateri so napovedani še nastopi župana Uroša Sla-miča, ki na nedavnih volitvah ni kandidiral in mu ravno v petek poteče županski mandat, ki ga je opravljal 12 let, predstavniki Zveze borcev ter preživelih padalcev. Spregovorila bosta še britanski veleposlanik Andrew Page in pa Ryan Brock z ameriškega veleposlaništva. Ob spomeniku bo častna straža Slovenske vojske, letos pa bo na slovesnosti zapel moški zbor Fran Venturini od Domja, ki ga vodi Ivan Tavčar. Slovesnost bo povezovala domača kulturna delavka Anči Godnik. V okviru spominskih slovesnosti za primorske padalce je bil že pretekli petek v Kulturnem domu v Komnu Posnetek z lanske slovesnosti v Škrbini pri Komnu kroma kulturni večer, na katerem so predstavili knjigo prof. Mire Cencič Primorske pesmi rodoljubja in tigrovskega upora. V antologiji domoljubnih pesnikov, ki jo je izdalo Društvo TIGR, so namreč zastopani tudi nekateri primorski padalci. Po pozdravu župana Uroša Slamiča in nastopu mešanega zbora Cominum pod vodstvom prof. Ingrid Tavčar sta o knjigi spregovorila avtorica in časnikar Ivo Jevnikar. Izbor pesmi je podala Anči Godnik, ki je prisotnim prebrala tudi poeziji padalcev Josipa Dolenca (rojen na Opči-nah, izginil je po vojni v Ljubljani) in Cirila Kobala (preživelega padalca, ki živi v Kopru). Za zapahi še sedmi ropar PORDENON - Pordenonski karabinjerji so aretirali 28-letnega Romuna Leonarda Gherguta s stalnim bivališčem v Bresciii, ki je skupaj še s šestimi rojaki (med njimi je bila tudi ena ženska) sestavljal sedemčlansko kriminalno tolpo, od katere so šesterico spravili za zapahe junija letos po strelskem obračunu v Maniagu. Vsi aretirani so romunski državljani, obtoženi pa so petih ropov in osmih tatvin na območju Pordenona, Vicenze, Verone, Roviga in Benetk. V zaporu ni ženske članice tolpe, 24-letne Aline Stoica, ki so jo po aretaciji izpustili zaradi nosečnosti in je takoj nato pobegnila v Romunijo in so zanjo razpisali mednarodno tiralico. Kriminalna tolpa je imela svojo bazo v Brescii, pon oči pa se je preselila na območje Triveneta, kjer so izvajali svoje roparske in tatinske pohode. ŠPETER - Jutri Tretji večer Beneških kulturnih dnevov ŠPETER - V občinski dvorani v Špetru bo jutri ob 18.30 tretje predavanje iz ciklusa Beneških kulturnih dnevov na temo odkrivajmo našo manjšino. Dneve prireja Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra pod pokroviteljstvom občine Špeter in Pokrajine Videm, program pa je tudi letos zasnoval zgodovinar in glavni urednik štirinajstdnevnika Dom Giorgio Banchig. Predavala bosta zgodovinarja Fedja Klavora in Paolo Foramitti. Klavora bo govoril o Napoleonovem pohodu iz Gorice preko Nadiških dolin, Kobarida in verjetno Štupce proti Koroški, Foramitti pa bo občinstvu spregovoril o meji med Kraljevino Italijo in Ilirskimi provincami v letih 1809-1814. Pokroviteljica jutrišnjega srečanja je delegacija za severno Italijo organizacije Le Souvenir Napoléonien, katere član je tudi furlanski zgodovinar Foramitti. Zelo zanimiva pa je tema predavanj 25. novembra. Govor bo namreč o vprašanju meje med Italijo in Slovenijo v obdobju narodnoosvobodilnega boja in odporništva. O tem bosta spregovorila načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar in Alberto Buvoli s Furlanskega inštituta osvobodilnega gibanja (Isti-tuto friulano del movimento di li-berazione). Beneški kulturni dnevi se bodo zaključili spomladi prihodnje leto s posvetom o Risorgimentu, pričakovanjih takratnih prebivalcev Furlanije in odnosu Cerkve do italijanskega preporoda. Na vseh predavanjih je poskrbljeno za simultano prevajanje. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 10. novembra 2010 3 TRST - Poziv prefektu in vladnemu komisarju za FJK JAVNE UPRAVE Manjšina opozorila na posledice Zmeda napovedanega krčenja sredstev v desni r 3 1 sredini Sporni predlog novega statuta SSG naj se znova vrne na Prefekturo TRST - Vladni komisar za Furla-nijo-Julijsko krajino in tržaški prefekt Alessandro Giacchetti bo posredoval rimski vladi veliko zaskrbljenost slovenske manjšine zaradi napovedanega krčenja državnih sredstev. Razpolovitev finančne pomoči bi pomenila katastrofo za Slovence in veliko osiromašenje za ta naš prostor, so dejali senatorka Tamara Blažina, predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka ter deželni svetnik Igor Gabrovec. Srečanja (Igor Kci-jančič je bil upravičeno odsoten) se je udeležil tudi Livio Semolič, parlamentarni sodelavec senatorke Blažina. Delegacija manjšine je ugotovila, da italijanska vlada doslej ni izpolnila obljube o sistemskem financiranju manjšinskih kulturnih ustanov. Finančni zakon je že v parlamentarni proceduri in v bistvu skoraj ni možnosti, da bi parlament »popravil« vladno odločitev o slovenski manjšini. Ostaja možnost drugih zakonskih ukrepov in izredna pomoč, za katero se je Silvio Berlusconi za tekoče leto odločil na pritisk Slovenije. V Ljubljani računajo, da se bo ponovil ta scenarij, ki pa ga postavlja pod vprašaj negotova politična situacija v Italiji, kjer ne gre izključiti padca Berlusconijeve vlade. Manjšina je s tem v zvezi zaprosila za srečanje s podtajnikom pri predsedstvu vlade Giannijem Letto. Na sestanku na sedežu Prefekture so govorili tudi o predlogu novega statuta Slovenskega stalnega gledališča, ki je za Slovence nesprejemljiv, saj manjšini dejansko odreka dosedanjo vlogo v teatru. Predstavništvo manjšine je pre-fektu Giacchettiju predlagalo, da se statut SSG »vrne« na Prefekturo, od koder je ob izbruhu zadnje finančne krize gledališča začel svojo pot. Prefekt je ta predlog sprejel, njegova vloga pri tej zadevi pa je posredovalne narave, saj bodo glavno besedo še naprej imele tri lokalne uprave (Dežela, Pokrajina in Občina Trst) ter slovenska manjšina. O težkih finančnih časih, ki se napovedujejo Slovencem v Italiji, se bosta deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin in deželni svetnik Gabrovec danes v Rimu pogovarjala s predstavniki manjšinskih strank v parlamentu. V prvi vrsti se bosta predstavnika SSk sestala s poslanci in senatorji Južnotirolske ljudske stranke (SVP), predvideno je tudi srečanje s senatorjem Union Valdotaine An-toniom Fossonom. Stranka SSk je prepričana, da je potrebno pri iskanju rešitve tako zapletenega vozla iskati pomoč pri vseh možnih sogovornikih. Pri vsem tem gre vsekakor pričakovati solidarnost in podporo s strani predstavnikov manjšinskih strank, ki zaradi svoje specifike najboljše razumejo potrebe naše narodne skupnosti. SSk bo s svojimi prizadevanji v oporo senatorki Ta-mari Blažina, na kateri sloni večji del odgovornosti pri zagovarjanju stališč slovenske manjšine pri rimskih oblasteh. Predstavniki slovenske manjšine skupaj s tržaškim prefektom Alessandrom Giacchettijem kroma TRST - Deželni svet bo morda še ta mesecev obravnaval predlog desne sredine o zmanjšanju števila članov pokrajinskih svetov in ukinitvi drugega volilnega kroga (balotaže) na pokrajinskih in občinskih volitvah. Glavni pobudnik predloga je stranka Ljudstva svobode, njena zamisel pa ne uživa podpore pri UDC, ki je v tem primeru odločilni dejavnik za usodo tega zakonskega osnutka. Slednji uživa nasprotovanje leve sredine, ki meni, da bi si volilna zakonodaja zaslužila ne samo široko podporo, temveč tudi poglobljeno obravnavo, ki je doslej še ni bilo. Berlusconijevi stranki se vsekakor precej mudi in zahteva, da se do zadeve opredeli deželna skupščina. V primeru odobritve bi nova volilna pravila skoraj gotovo stopila v veljavo leta 2012. KOPER - Zelo kritična ocena zastopnikov Italijanov v Istri Za glavnino slovenskih občil italijanska narodna skupnost žal sploh ne obstaja KOPER - Osrednji slovenski mediji, začenši z RTV Slovenija, popolnoma ignorirajo italijansko manjšino in njene probleme. Ta grenka ugotovitev je prišla do izraza v oddaji Meridiani italijanskega programa TV Koper-Capodistria, ki jo vodi novinar Ezio Giuricin. Na njegova vprašanja so odgovarjali vodja Italijanske unije Maurizio Tremul, poslanec v slovenskem parlamentu Roberto Battelli, predsednik obalne italijanske skupnosti Flavio Forlani in Alberto Man-zin, občinski svetnik v Piranu. »Ko se slovenski manjšini v Italiji zgodi krivica, se ljubljanski mediji na dolgo in široko razpišejo, ko se nekaj dobrega ali slabega dogaja v italijanski manjšini pa molčijo. Zanje dejansko ne obstajamo,« je dejal Forlani. Omenil je Delo, Primorsko kroniko (slovenski program TV Koper), Primorske novice in zlasti nacionalno televizijo, ki naj bi v zadnji oddaji Tednik o manjšinah - tako Manzin - skoraj popolnoma »odrezala« izjave predstavnikov italijanske manjšine. To je posledica dejstva, da je slovenski tisk pilotiran, je prepričan Battelli, medtem ko je Tremul ocenil, da se manjšina premalo obrača na pristojne institucije (tudi v sklopu RTV), ki ščitijo pravice manjšin. V TV oddaji Tednik je očitno prišlo do Vodja UI Maurizio Tremul grobega kršenja osnovnih novinarskih pravil, je bilo slišati v debati na koprski televiziji. Odgovorni urednik italijanskih programov radia in televizije Koper Antonio Rocco je povedal, da zadnji finančni ukrepi slovenske vlade zagotavljajo koprskemu mediju relativno mirno življenje tudi za prihodnje leto. S tega vidika je bila vlada Boruta Pahorja deležna pohval, kar velja še posebej osebno za pre-mierja, ki je o financiranju italijanske in madžarske manjšine govoril na zadnji seji komisije za narodnosti slovenskega parlamenta. Pahor je na tej seji - kot smo poročali - napovedal, da Ljubljana v državnem proračunu 2011 ne bo krčila finančne pomoči Italijanom in Madžarom. Ob tem je predsednik vlade obžaloval, da namerava Italija prihodnje leto še dodatno zmanjšati državne prispevke slovenski manjšini in njenim kulturnim ustanovam. Prav je, da se pri tem vprašanju ne uveljavlja načelo recipročnosti, ki ga narodne manjšine v glavnem zavračajo. Vodja obalne skupnosti Flavio Forlani Poslanec Battelli je dodal, da se pozornosti neke države do manjšin ne sme presojati le s finančnimi merili, temveč tudi z nivojem kulturne pozornosti do manjšinskih skupnosti. V Sloveniji je treba na tem področju še marsikaj narediti, Battelli pa ni pesimist, »saj je na tem področju kozarec na pol poln.« To velja tudi za italijansko šolo v Sloveniji, ki jo je predsednik Danilo Türk med nedavnim obiskom v Piranu ocenil kot obogatitev za celotno narodnostno mešano istrsko okolje. 4 Četrtek, 11. novembra 2010 GOSPODARSTVO DEŽELA FJK - Odbornica Federica Seganti s predstavniki industrijskih konzorcijev Predlog za koordinacijo in ozemeljski marketing Industrijski konzorciji na trg za privabljanje novih podjetniških pobud v FJK TRST - Deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti je včeraj nadaljevala serijo sestankov s predstavniki gospodarskih in stanovskih organizacij. Na vrsti so bili industrijski konzorciji in trgovinske zbornice, srečanje pa se je končalo s predlogom o ustanovitvi koordinacije, ki bo konzorcijem omogočal nastopanje na trgu in privabljanje novih podjetij v Furlanijo-Julijsko krajino, dialog s politiko in institucijami ter izpostavljanje prioritet in pomanjkljivosti oziroma kritičnosti. Zamisel o koordinaciji je sugeriral predsednik industrijskega konzorcija Pe-demontana - Alto Friuli (Predgorje - Zgornja Furlanija) Ivano Benvenuti, ki je opozoril, da je problem infrastruktur, vključno s širokopasovnim omrežjem, med prvimi, ki jih je treba rešiti. Odbornica se je v celoti strinjala s predlogom in ga nadgradila z zamislijo o ozemeljskem marketingu z deželno režijo, ki bi povečal privlačnost Fur-lanije-Julijske krajine za vlagatelje in omogočil uporabo še razpoložljivih lokacij v posameznih industrijskih conah. Druga pomembna možnost, ki jo je nakazala odbornica, zadeva vzpostavitev posebnega rotacijskega sklada za urgentne in takoj izvedljive projekte. Ob tem so sogovorniki izpostavili tudi možnost projektnega financiranja kot operativnega instrumenta, ki bi jamčil korektno uporabo prostora v industrijskih conah in spodbujal naselitev novih podjetij. V zvezi s tem se je odbornica zavezala, da bo v okvir deželnega proračuna za leto 2011 vključila specifično normo za spodbujanje javno-zasebnega partnerstva pri uresničevanju javnih del, ki jih predlagajo konzorciji. Probleme s karakteriziranjem onesnaženih območij sta v razpravo vnesla predstvanika tržiške in tržaške industrijske cone (to sta zastopala novi predsednik Dario Bruni in podpredsednik Stefano Zuban). Pri tem je bil izpostavljen tudi problem konkurenčnosti med transportom po cesti in po železnici, kar je v popolnem nasprotju z evropskimi politikami na področju zaščite okolja. Deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti arhiv SDGZ - Predavanje v organizaciji sekcije za mednarodno trgovino in storitve Poreklo blaga in zakonodaja Made in Beseda je tekla tudi o projektu De-Lo Argentina glede možnostih poslovnega sodelovanja z argentinsko regijo Salta Gostje na srečanju s člani sekcije SDGZ za mednarodno trgovino in storitve kroma TRST - Sekcija za mednarodno trgovino in storitve pri SDGZ je nedavno priredila predavanje o zakonodaji, ki ureja pravila za označevanje porekla blaga in oznako Made in. V ospredju je bilo izdajanje certificata EUR 1 (z bistveno razliko med preferencialnim in nepreferencialnim poreklom blaga), zahtevanje pravilne izjave proizvajalcev o poreklu blaga in pomen dikcije Made in na podlagi novih predpisov. Kot je nazorno razložil Silverio Greco, ki ga je spremljal funkcionar Elio Tenze s Carinskega urada v Trstu, najdemo vso zadevno zakonodajo v dveh evropskih uredbah (o ustanovitvi carinske skupnosti CEE 2913/92 in o izvajanju uredbe o carinski skupnosti CEE 2454/93), ki sta v letih doživeli več sprememb. Glede na to, da so globe za kršitelje precej visoke, je potrebna velika pozornost pri izpolnjevanju dokumentacije in od dobaviteljev zahtevati pravilno izpolnjene izjave o poreklu blaga. Predavanju je sledila predstavitev projekta De-Lo Argentina, sofinansiranega z deželnim zakonom št. 19/2000, katerega referent za italijansko stran mednarodnega partnerstva Massimiliano Ru-della je prisotnim podjetnikom orisal poslovne priložnosti in možnosti sodelovanja, ki jih ponuja regija Salta na severu Argentine. Partnerstvo, ki združuje SDGZ, Občino Tržič in gospodarsko zbornico regije Salta in druge partnerje, je v Salti ustanovilo okence za podporo podjetjem in za spodbujanje internacionalizacije in podjetništva med mladimi. Prihodnje leto je predvidena gospodarska misija tukajšnjih podjetij s srečanji B2B v Argentini. Gradivo z obeh predavanj je na razpolago članom na sedežu SDGZ ali po mailu borut.sardoc@servis.it. DAVKI - Olajšanje dela podjetjem Tržaški Confcommercio in Equitalia FVG podpisala konvencijo o sodelovanju TRST - Stanovska organizacija trgovcev Confcommercio in javna družba za izterjevanje davkov Equi-talia FJK sta včeraj na sedežu stanovskega združenja v Trstu podpisali konvencijo, s katero nameravata vzpostaviti učinkovitejše in bolj neposredne odnose med izterjevalnico in podjetji terciarnega sektorja. Boljši odnosi bodo v namenih podpisnikov olajšali davčno življenje podjetij in davčnih zavezancev. Na osnovi konvencije bo Equita-lia dala na voljo t.i. telematsko okence, dostopno pod geslom Contatti (Stiki) na spletni strani www.equitaliafriuli-veneziagiulia.it, kjer bodo uporabniki našli poseben prostor, posvečen tržaškemu Confcommerciu. Njegovi člani bodo lahko po elektronski pošti postavljali vprašanja in zaprošali za sestanke z agenti Equitalie. Ti bodo davčnim zavezancem dali na razpolago strokovno osebje in jim v čim krajšem času odgovorili na zastavljena vprašanja. Konvencija predvideva tudi organiziranje informativnih srečanj in periodičnih razprav, s pomočjo katerih bo lahko izterjevalna družba mo-nitorirala dosežene rezultate in analizirala morebitne kritične točke. Za Antonia Paolettija, predsednika tržaškega Confcommercia, se sporazum, ki bo veljal do 31. decembra 2011 in bo obnovljiv, uo-kvirja v prizadevanja organizacije za razvijanje sinergij in sodelovanja z javnimi subjekti, in to z namenom nadgradnje storitev in konkretnih priložnosti za člane stanovskega združenja. Pooblaščeni upravitelj družbe Equitalia FVG Mauro Bronzato pa je ob podpisu konvencije izpostavil, da sodi v okvir širše perspektive sodelovanja, kar je v skladu z industrijskim načrtom družbe in ki ima za cilj vzpostavljanje vse bolj neposrednih kanalov komuniciranja med izterjevalcem in proizvajalcem. Sindikate vznemirja letališka »poroka« TRST - Potem ko so deželne sindikalne zveze Cgil, Cisl in Uil protestirale, ker niso bile niti obveščene o namenih Dežele glede povezovanja z beneško letališko družbo Save, je deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Ric-cardi včeraj sporočil, da je sindikate sklical na pogovor prihodnji ponedeljek, na dnevnem redu pa bodo razmere, v katerih se nahaja letališče v Ron-kah, in perspektive. Ravno v zvezi s tem pa so trije največji sindikati zaskrbljeni, ker se bojijo, da bi Benetke preprosto prevzele deželno letališče, zato deželno upravo sprašujejo, zakaj ni poskusila možnega partnerstva tudi z manjšimi letališči v soseščini, kot sta ljubljansko in celovško. Za odgovor bo treba počakati do ponedeljka. Raziskovalni projekt za ladijsko projektiranje VIDEM - Dežela FJK bo v okviru Operativnega programa 2007-2013 zagotovila skoraj 11 milijonov evrov za deset projektov, katerih nosilci bodo podjetja iz FJK v sodelovanju z univerzama in raziskovalnimi centri, zadevali pa bodo področja domotike, ladjedelništva oz. navtike in biomedicine. Na področju ladijskega inženiringa bo financiran projekt OpenSHIP, pri katerem sodelujejo tržaška univerza, Sissa, podjetje Spring Firm in videmski raziskovalni park Friuli Innovazione. Poštni varčevalni načrt za najmlajše TRST - Majhni in dobri je naslov varčevalnega načrta, ki ga je poštno podjetje Poste Italiane pripravilo za najmlajše. Ti bodo lahko z majhnimi vsotami privarčevali denar, ki jih bo pozneje služil pri šolanju in pri uresničevanju svojih sanj. Varčevalni načrt za mladoletne osebe predvideva periodično vpisovanje poštnih obrestnih bonov, posvečenih otrokom v starosti od nič do 16 let. Ko bodo dopolnili 18 let, jim bo pošta privarčevani denar skupaj z obrestmi avtomatično nakazala na njihovo hranilno knjižico. Informacije in vpisovanje poteka v vseh poštnih izpostavah. evro 1,3945 $ +0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 9. novembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 9.11. 8.11. ameriški dolar japonski jen 1,3945 112,44 1,3917 112,88 ruski rubel 9,2651 42,7017 61,8555 9,2939 42,8150 61,8200 danska krona 7,4544 0,86235 7,4535 0,86270 švedska krona 9,3083 8,0770 9,2940 8,0850 češka krona 24,583 24,575 estonska krona 15,6466 15,6466 274,60 poljski zlot 3,9219 3,9193 1,3960 avstralski dolar 1,3726 1,9558 1,3770 romunski lev 4,2850 3,4528 4,2875 3,4528 latvijski lats 0,7092 2,3638 0,7093 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3558 7,3495 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 9. novembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,25344 0,28563 0,44188 0,13000 0,16750 0,24000 0,850 1,050 1,273 zlato (999,99 %%) za kg 32.492,23 € -401,20 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 9. novembra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,12 INITEDIII IDr»DA 3 Q~> -0,30 -1 75 KRKA 1 1 IKA KOPER 62,23 1831 -0,43 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 155,00 +1,61 -0,66 -0 18 TELEKOM SLOVENIJE 272,65 97,61 -0,81 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 43,00 AERODROM LJUBLJANA 22,59 DELO PRODAJA - CTni -0,31 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - KTDABCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 10,04 -1,57 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO Dn7A\/ADn\/AI MirA CA\/A 15,94 Q art +2,71 PROBANKA - - CAI 1 K 1 M IDI IA MA /lin (VI _il OO SAVA ' TERME ČATEŽ 150,24 -6,33 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 94,00 16,60 -0,53 +1,53 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 9. novembra 2010 +1,64 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,136 92,25 1646 -1,61 -0,42 +1 29 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 3,70 +0,47 +1 07 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,94 3,24 +0,62 EDISON ENEL ENI 0,86 4,09 1664 -0,58 +0,86 +1 65 FIAT FINMECCANICA 13,22 +3,44 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,37 16,31 +0,05 +2,77 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,49 119 +1,01 +1 02 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,8 -0,24 -1 69 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,25 7,33 1 95 +0,21 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,11 13 51 +0,26 +1,58 -1 53 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 32,63 -0,49 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,87 6,5 1 04 +1,71 +0,85 +1 46 TENARIS TERNA 16,6 +2,85 +1 43 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,36 0,104 -0,57 +1 35 UNICREDIT 7,5 1,82 +1,22 sod nafte (159 litrov) 85,90 $ -0,95 IZBRANI BORZNI INDEKSI 9. novembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 854,88 -2,82 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 1.864,16 -0,58 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 895,79 1.372,85 +0,58 +0,14 +0 18 Beiex 15, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai^/n 629,95 255,30 1.492,95 -0,09 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.293,70 +0,31 +0,68 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.358,06 2.571,30 -0,43 -0,34 S&P 500, New York 1.216,76 -0,53 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.261,36 6.787,81 5.849,96 -0,27 +0,55 -0,43 CAC 40, Pariz 3.913,70 -0,08 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.733,65 1.172,0 2.890,64 +0,56 +0,68 +0,79 Nikkei, Tokio 9.694,49 -0,39 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.313,61 24.710,60 3.135,00 +0,40 -1,01 -0,77 Sensex, Mubaj 20.932,48 +0,38 / Sreda, 10. novembra 2010 5 SLOVENIJA - Reforma EU in gospodarska kriza Pahor od opozicije ne pričakuje slepe podpore temveč razumevanje Pred petkovim vrhom slovenske politike o strukturnih in javnofinančnih reformah LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor od opozicije glede reform, ki jih pripravlja koalicija, ne pričakuje slepe podpore, temveč razumevanje, zakaj se je vlada odločila zanje. Kot je poudaril v včerajšnji izjavi za medije pred petkovim vrhom slovenske politike o strukturnih in javnofinančnih reformah, od opozicije obenem pričakuje, da reform ne bo ovirala. Petkov vrh, ki se ga bosta poleg predsednikov političnih strank udeležila še predsednik republike Danilo Türk in predsednik DZ Pavel Gantar, nanj pa so vabljeni tudi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu, po Pahorjevih besedah ni običajen vrh, saj bo vprašanje, ki je na dnevnem redu, pomembno vplivalo na usodo te in prihodnjih generacij. Pahor je zato včeraj opravil pogovore s predstavniki strank koalicije in opozicije, ki se ga je kljub izraženim pomislekom v prejšnjih dneh udeležila tudi SDS (prišel je poslanec Zvonko Černač). V SDS te navedbe zanikajo. Kot so sporočili zvečer, se Černač ni udeležil nobenega pogovora s premierom Pahorjem, temveč je dopoldne predsedniku vlade vrnil telefonski klic. Pahor je na tem sestanku - kot je dejal - dobil vtis, da je napoved petkovega vrha naletela na podcenjevanje oz. nerazumevanje glede pomena reform na področju zagotavljanja javnofinančne discipline in go- spodarske konkurenčnosti v Evropski unijo za Slovenijo in njen nadaljnji razvoj. Zato se je odločil, da vsem vabljenim ob vabilu pošlje sklepe oktobrskega vrha EU, francosko-nemško deklaracijo glede krepitve javnofinančne discipline in sprememb Lizbonske pogodbe ter končno poročilo delovne skupine stalnega predsednika EU Hermana Van Rompuyja o krepitvi jav-nofinančne discipline in nadzora nad gospodarsko konkurenčnostjo v uniji, danes pa jim bo poslal tudi osnutek novega nacionalnega reformnega programa. Pahor je namreč sklenil, da vlada razprave o tem osnutku, ki v reformni program vključuje sprejeto strategijo Evropa 2020, naslednico lizbonske strategije, in zadnje sklepe unije glede javnofinančne discipline, na četrtkovi seji ne bo zaključila. Ministri jo bodo po njegovih napovedih prekinili in nato o naboru reformnih ukrepov v petek razpravljali skupaj z opozicijo. Po Pahorjevem prepričanju je ključno vprašanje, koliko je Slovenija sposobna sprejeti reforme, da se priključi med najbolj dinamične države sedemindvajse-terice, ki predstavljajo gonilo sprememb v uniji oz. da skoči na tisto, kar predsednik vlade imenuje franco-sko-nemški voz in dinamično izstopi iz gospodarske krize. Kar se tiče vlade, dileme po Pahorjevih zagotovilih ni. Vlada je namreč prepričana, da je treba reforme pospešiti in jih tudi radikalizirati. (STA) Borut Pahor si želi razumevanje opozicije arhiv KOROŠKA - Trijezični otroški vrtci Projekt za vključitev jezika soseda v redno šolstvo EU - Črni gori kmalu status kandidatke Hrvaški opozorilo glede pravosodja in korupcije CELOVEC - Za vključitev večjezičnega pouka v redno šolstvo se je zavzel predsednik koroških socialdemokratov (SPÖ) in namestnik koroškega deželnega glavarja Peter Kaiser. Na simpoziju z naslovom »Večjezičnost od otroškega vrtca do mature« na Čajni v Ziljski dolini je s tem v zvezi izpostavil projekt treh otroških vrtcev iz sosednjih držav Avstrije, Italije in Slovenije, ki se imenuje »Drei Hände / Tri roke / Tre mani«. Projekt že od leta 2006 uresničujejo otroški vrtci na Čajni na Koroškem, v Kranjski gori v Sloveniji in na Trbižu v Italiji s ciljem, da bi se otroci že v otroškem vrtcu naučili vse tri jezike, ki se govorijo ob tromeji. Kaiser je s tem v zvezi napovedal pobudo svoje stranke v koroški deželni vladi oziroma v koroškem deželnem zboru s ciljem vključitve slovenščine in italijanščine v redno šolstvo na Koroškem. »Jezik je najpomembnejše, kar lahko damo otrokom na pot,« je s tem v zvezi še dejal socialdemokratski namestnik deželnega glavarja. Neonacisti dejavni tudi na Koroškem CELOVEC/DUNAJ - Kot se je šele sedaj izvedelo, so v zvezi z neko neonacistično spletno stranjo, ki je sicer na strežniku v ZDA, tudi na Koroškem konec oktobra izvedli hišni preiskavi. Avstrijsko notranje ministrstvo ni hotelo razkriti, kaj so kriminalisti našli, baje pa naj bi šlo za večjo količino orožja. Tiskovno konferenco pa so predstavniki ministrstva zaradi njim nevše-čnih vprašanj novinarjev kratko malo odpovedali. (I.L.) BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v Bruslju ob predstavitvi letnega ši-ritvenega svežnja Hrvaško posebej opozorila na izpolnjevanje meril za zaprtje poglavja o pravosodju, vključno z bojem proti korupciji. Napovedala je tudi, da bo napredek pri tem poglavju ocenila v prvem četrtletju prihodnjega leta. Od štirih kandidatk za članstvo v Evropski uniji je najbolje na poti Hrvaška, ki je po oceni komisije v "sklepni fazi" pristopnih pogajanj. Za končanje pogajanj mora Hrvaška predvsem izpolniti merila za zaprtje poglavja o pravosodju, vključno z bojem proti korupciji. S tem bo po besedah evropskega komisarja za širitev Štefana Fuleja odpravljena potreba po tem, da bi morala Evropska unija vzpostaviti mehanizem preverjanja po njenem vstopu v unijo, kakršen sedaj velja za Romunijo in Bolgarijo. Ne glede na to je hrvaški predsednik Ivo Josipovič poročilo včeraj pozdravil kot pozitivno, so sporočili iz njegovega urada. Kot je ocenil, je poročilo zelo pozitivno naravnano in po njegovih besedah ned- voumno prepoznava, kako veliki napori so bili vloženi v sprejemanje in uresničevanje pravnega reda EU na Hrvaškem. Seveda pa bo potrebnega še kar nekaj dela, da bodo kriteriji za vstop v EU popolnoma izpolnjeni, še priznava Josipovič. Hrvaški sledi Turčija, ki je pogajanja začela hkrati s slovensko sosedo oktobra 2005, vendar napreduje precej počasneje. Njej sledi Islandija, ki pa se je začela pogajati šele julija letos. Na repu med kandidatkami za članstvo je Makedonija, ki je status kandidatke dobila decembra 2005, a še vedno ni začela pristopnih pogajanj, ker zaradi njenega nerešenega vprašanja imena z Grčijo države članice ne dosežejo soglasja za odločitev o tem. Komisar Fule je včeraj ponovil sporočilo komisije izpred leta dni, da komisija priporoča začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo. Evropska komisija je včeraj tudi predlagala, naj se Črni gori dodeli status kandidatke za članstvo v uniji. Za Albanijo, ki je na enaki stopnji procesa približevanja uniji, pa komisija tega ne priporoča. (STA) V Ljubljani 29. mednarodni simpozij Obdobja LJUBLJANA - Od 11. do 13. novembra bo na sedežu Univerze v Ljubljani v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik potekal 29. osrednji slovenistični simpozij Obdobja, katerega cilj je združiti tako slovenske kot tuje znanstvenike jezikoslovja in literarne vede. Letos je simpozij posvečen sodobni slovenski književnosti (1980-2010), torej obdobju, ki je za zdaj najmanj sistematično znanstveno analizirano. To namreč ni enotno obdobje, saj v njem soobstajajo in se prepletajo različne literarne smeri. Po besedah prof. Alojzije Zupan Sosič, predsednice letošnjega simpozija, je njegov cilj »raziskati zvrsti, vrste in žanre sodobne slovenske književnosti, hkrati pa analizirati kulturno, družbenopolitično in duhovno-miselno obzorje, ki ga literatura odseva kot večplasten pojav, sooblikujoč osebno, kulturno in narodnostno identiteto«. V sklopu simpozija se bo zvrstila serija predavanj domačih in tujih raziskovalcev. Ena izmed sekcij je posvečena zamejski literaturi. Bogomila Kravos bo predstavila tržaški tekst in Kobalovo dramo Afrika ali Na svoji zemlji, Tatjana Rojc pa bo spregovorila o trans-cendenci in imanenci v književnosti Borisa Pahorja, Alojza Rebule in Miroslava Košute. (maj) Umrl Alfons Benedikter BOCEN - V kraju Frangart na Južnem Tirolskem so se v nedelj poslovili od dolgoletnega politika Alfonsa Benedikterja, uglednega predstavnika Južnotirolske ljudske stranke in, v zadnjem obdobju, stranke Union für Südtirol. Benedikter je bil poleg pokojnega Silviusa Magnaga, zagotovo najbolj znana politična osebnost na Južnem Tirolskem v povojnem obdobju. Skoraj petdeset let je bil član deželnega (pokrajinskega) sveta. Dočakal je 92 let. Sneg na Gorenjskem in Trbiškem LJUBLJANA, TRBIŽ - Sneg je včeraj pobelil del Gorenjske in Severne Primorske. Na območju Kranjske Gore in Mojstrane je zapadlo okoli 10 centimetrov snega,cesti Mojstrana - Vrata in Trenta - Vršič so zaradi zasneženega cestišča zaprli, na cesti čez Predel ter Korensko sedlo pa so bile obvezne verige. Snežilo je tudi v naši deželi. Vi-šarje so že lepo pobeljene, sneg pa je padal tudi na Trbižu in v Forni di Sopra. ZAGREB - Sting navdušil približno deset tisoč gledalcev v ne povsem polni Areni Raziskovanje novih zvočnih dimenzij Najnovejši glasbeni izziv angleškega kantavtorja sloni na izboru največjih uspešnic v luči novih aranžmajev s sodelovanjem simfoničnega orkestra Royal Philharmonic Concert ZAGREB - Izvrsten, kultiviran, eklektičen in radoveden kot mora biti vsak glasbenik, hkrati zvest lastnemu stilnemu pečatu, v sredini katerega je prepoznaven glas, ki že več desetletij ohranja nespremenjen lesk. To je Sting, ki je v svoji karieri, večkrat upošteval možne dialoge med glasbenimi zvrstmi, na primer z uporabo motivov glasbe Bacha in Prokofjeva v znanih popevkah Whenever I Say Your Name in Russians. Prva, ključna etapa postopnega približanja navidezno oddaljenemu svetu »resne« glasbe je bil leta 2006 monografski cd pesmi renesančnega mojstra Johna Dow-landa, lani je izšla cd plošča, ki obsega tudi elemente glasbe Purcella in Schuberta, sodelovanja s simfoničnimi orkestri pa so privedla do artikuliranega koncertnega projekta, iz katerega izhajata nov cd in svetovna turneja Symphonicities, ki se je pričela letos poleti. Najnovejši glasbeni izziv angleškega kantavtorja sloni na izboru največjih uspešnic, ki pa postavlja bolj običajni »the best of« v luč novih aranžmajev s sodelovanjem simfoničnega orkestra Royal Philharmonic Concert. Kljub štirim italijanskim postajam (Firence, Milan, Turin, Rim), je bil nam najbližji hrvaški koncert, ki se je odvijal pred približno deset tisoč gledalci v ponedeljek v zagrebški Areni. Stingov glas je ogrel publiko najprej s popevko If I ever loose my faith, nato je razveselil občudovalce (katerim se je zahvalil tudi v hrva- ščini) z vrsto samih biserov, ki so se zapisali v zgodovino lahke glasbe zadnjega tridesetletja, od latinskoa-meriške iskre pesmi Every Little Thing She Does, nepogrešljive Englishman in New York, komorne verzije z instrumentalnimi medigrami za violončelo in klarinet senzualne Roxanne, epske Russians, prelepih Fields of gold in Mad about you. Sting se ni totalno odpovedal pop zasedbi, kvartetu glasbenikov (med temi dolgoletni sodelavec, kitarist Dominic Miller), ki je v dobrem soglasju sodeloval z orkestrom. Dirigent Steven Mercurio je vodil mlade, živahne glasbenike orkestra in jim posredoval neformalno, razgibano simfonično preobleko, ki pa ni blestela v dovolj učinkovitih aranžmajih raznih avtorjev, ki so učinkoviteje ovrednotili konfrontacijo v doprinosu posameznih solistov. Preko štiride-setčlanski orkester kot celota pravzaprav ni veliko dodal Stingovim mojstrovinam, ki še zmeraj odražajo večjo izrazno moč v izvirnih različicah, kjer pride tudi bolj do izraza ritmični del izvedb. Na vizualnem nivoju je koncept predstave preprost, minimalističen, izvedbo nadgrajujejo le nevsiljive projekcije, saj Stingova publika ne potrebuje drugega spektakla razen glasu in elegance svojega idola. Koncertno zasnovo sta razgibala nastop tangovskega para pri popevki When we dance in »srhljiv« trenu- Sting je navdušil ne povsem polno zagrebško Areno rop tek teatralne izvedbe skladbe Moon over Bourbon street, ki jo je zvočno dopolnjevala še uporaba teremina. Med najbolj občutenimi trenutki koncerta sta bili izvedbi romantičnega pogovora Whenever I say your name v duetu z odlično vokalistko Jo Lawry in ganljiva Why should I cry, ki je spomin na pred mnogimi leti preminulega očeta (»Predstavljal si je, da bi jaz lah- ko postal mornar, kar pomeni, da bi imel vznemirljivo življenje. Seveda sem ga razočaral...«) Pričakovana, že skoraj legendarna Every breath you take je zaključila uradni del programa pred vrsto priljubljenih dodatkov, od eksotične Desert rose, zaupne Fragile do pozdrava hrvaški publiki z Message in a bottle. Rossana Paliaga 6 Sreda, 10. novembra 2010 ITALIJA / POLITIKA - Pred napovedanim jutrišnjim srečanjem med Bossijem in Finijem Berlusconi ne popušča Vlada v težavah v zbornici V Vicenzi glasno nasprotovali ministrskemu predsedniku med obiskom poplavljenih območij RIM - Silvio Berlusconi nima najmanjšega namena, da bi odstopil in tako sam sprožil vladno krizo. To je povedal v nedeljo takoj po nastopu Gianfranca Finija na skupščini FJL in to je ponovil včeraj v Vicen-zi, kjer so ga med obiskom poplavljenih območij nekateri domačini glasno kontestirali. Da je desna sredina v hudih težavah dokazuje včerajšnje glasovanje v poslanski zbornici, kjer je opozicija ob odločilni podpori Finijevih privržencev trikrat preglasovala vlado. Politični incident se je zgodil ob obravnavi nedavno podpisanega sporazuma med Italijo in Libijo v zvezi z vračanjem ilegalnih prebežnikov. Do preglasovanj je prišlo pri nekem humanitarnem stališču radikalcev in ne pri vsebini dogovora, dogodek pa predstavlja novo opozorilo za Ber-lusconijevo vlado, da razpolaga v zbornici s krhko večino. Vodja Lige Umberto Bossi bo medtem jutri skušal prepričati Fini-ja, da bi bila vladna kriza v tem momentu brezmiselna in da je treba iskati dogovor v koaliciji. »Senatur« hoče igrati vlogo posrednika med »sprtima stranema«, njegova naloga pa je precej zahtevna, tudi zato, ker je Liga doslej vedno podpirala Ber-lusconija in pokazala malo razumevanja do stališč predsednika poslanske zbornice. V resnici se tudi Bossi boji predčasnih volitev, kar velja za vse stranke, morda z izjemo Antonia Di Pietra, ki je tudi sam v zadnjih urah nekoliko omilil zahtevo po predčasnem razpustu parlamenta. Berlusconi in Bossi sta včeraj zjutraj obiskala poplavljeno Vicenzo in okolico, kjer se domačini huduje-jo nad državo, češ da jih je pravzaprav pustila na cedilu. Ministrski predsednik je obljubil, »da bo zadeva rešena v nekaj dneh«, obljube pa so zasenčili protesti na račun predsednika vlade. Nekateri zlasti mladi domačini so mu glasno očitali »razvratne zabave« in brezbrižnost do realnih problemov ljudi. V Vicenzi je včeraj malokdo ploskal Berlusconiju. Ministrskega predsednika je na obisku popravljenih krajev spremljal predsednik Veneta Luca Zaia. Dal je razumeti, da tudi sam ni ravno zadovoljen kako se je Rim precej zamudno odzval na poplave, ki niso prizadele le Vicenze, temveč tudi druga območja v Venetu. Umberto Bossi in Silvio Berlusconi sta včeraj obiskala poplavljeno Vicenzo, kjer domačini ju niso ravno prijazno sprejeli ansa CONFINDUSTRIA Nov roteč poziv k odpravi negotovosti RIM - Vladna paraliza močno škodi »sistemu Italija« in industrijci so zaskrbljeni zaradi negotovosti, ki škoduje vsem, začenši s podjetji, ki morajo vlagati in se razvijati. Novo opozorilo vladi glede skrajno negotovega položaja v državi je prišlo včeraj iz Abu Dabija, kjer poteka tretja in zadnja etapa misije Confindustrie na območju Perzijskega zaliva. Predsednica organizacije ,Emma Marcegaglia, ki jo ob tej priložnosti spremlja predsednik Fiata John Elkann, se je omejila na novo opozorilo in ni hotela ocenjevati političnega doagajanja po nedeljskem Finijevem govoru v Umbriji. »Italija nujno potrebuje upravljanje. Tvegamo, da izgubimo ogromne priložnosti. Ni mogoče dolgo vztrajati v taki negotovosti,« je potožila Emma Marcegaglia, ki ji je Elkann, ki je v Abu Dabiju odprl veličasten Fararrijev tematski park, v celoti pritegnil. JAVNE FINANCE - Novica s sestanka ministra z vodji poslanskih skupin Tremonti išče manjkajoči milijardi Najmanj, kar je nujno za kritje potreb, je sedem milijard evrov, kritja pa je trenutno le za pet milijard, je povedal minister RIM - Obstajajo »potrebe za najmanj sedem milijard evrov«, vendar imamo trenutno kritje le za pet milijard, je včeraj po poročilih iz neuradnih virov skrušeno dejal gospodarski in finančni minister Giu-lio Tremonti. Slabo novico naj bi »varuh državne blagajne« sporočil na sestanku vodij poslanskih skupin v zbornici, novico pa je medijem razkril vodja skupine Ljudstva svobode Fabrizio Cicchitto. Kot je pojasnil Cicchitto, je bil sestanek z ministrom pozitiven. »Tremonti nam je zarisal zelo tesen okvir s finančnega vidika. Obstajajo minimalne proračunske potrebe za sedem milijard evrov, kritje pa trenutno ne presega pet milijard. Treba je še delati. Poslanske skupine bodo svoje pripombe in priporočila posredovale poročevalcu, vlada pa bo sestavila velea-mandma, ki bi moral danes priti v proračunsko komisijo,« je pojasnil Cicchitto. Za razvojni paket manjkata torej dve milijardi evrov, ki jih Tremonti mrzlično išče, kajti zadovoljiti mora potrebe različnih »duš« vladne koalicije. Kot npr. Finijeve-ga gibanja (FLI), ki je ravno včeraj poka- zalo zobe, ko je glasovalo skupaj z opozicijo. Po opozorilu predsednika republike o nujnosti sprejetja finančnega zakona, je Napolitano včeraj »branil« okoljsko ministrico Stefanio Prestigiacomo, ki je v preteklih dneh polemizirala s Tremontijem. Včeraj pa se je znova oglasila: »S 60-odstotnim znižanjem dotacij za okolje smo izgubili bitko. Zapreti bomo morali polovico naravnih parkov.« K temu je treba prišteti še Berlusconijevo obljubo o pomoči poplavljenemu Venetu, saj je njegov predsednik Luca Zaia zabičal, da je treba dati denar najprej Venetu in šele nato za Pompeje. Če Tremonti še išče manjkajoči dve milijardi, pa je že povsem jasno, kam bo šel denar iz razvojnega paketa: 1,5 milijarde za socialne blažilce, milijarda za univerzo, 800 milijonov za vojaške misije v tujini (polletna dotacija), milijarda bo šla za zmanjšanje že predvidenega krčenja transferjev deželam in občinam, manjkajoče 2,5 miljarde pa v prevladujoči meri za financiranje petih pro-mil in za kritje detaksacije dela plač, ki je vezan na zvišanje produktivnosti (približno 800 milijonov evrov). Minister za gospodarstvo in finance Giulio Tremonti ansa RIM - Roberto Maroni v senatu o zadevi »Ruby« Po oceni notranjega obnašanje kvesture ministra korektno RIM - Minister za notranje zadeve Roberto Maroni je včeraj v senatu poročal o t.i. zadevi »Ruby« in rekonstruiral dogajanja tiste noči, ko je bila mladoletna Maročanka po telefonskem posredovanju predsednika vlade. dodeljena v varstvo deželni svetnici Ljudstva svobode Nicole Minetti. Maroni je po navedbi dogodkov ocenil, da so bili vsi postopki opravljeni v skladu z obstoječimi zakonskimi predpisi. Med drugim je Maroni potrdil telefonski klic Berlusconija, ki se je na kvesturi sredi noči zanimal za dekle, ki naj bi mu jo predstavili kot nečakinjo egiptovskega predsednika Mubaraka. Medtem je tednik Oggi na spletu objavil dva videoposnetka, iz katerih je razvidno, kako razvpiti organizator spektaklov Lele Mora 4. in 12. julija letos pelje z avtomobilom, polnim lepih deklet v premierovo rezidenco Vilo San Martino, brez vsakršnega postanka pri patrulji karabinjerjev, ki je stražila poslopje, pri čemer se očitno postavlja vprašanje varnosti. DELO - V poslovni palači Mirafiori V Milanu smrtna nesreča pri delu MILAN - V poslovni stavbi tovarne Mirafiori v Assagu, v jugozahodnem predmestju Milana, je včeraj dopoldne prišlo do tragične nesreče pri delu, v kateri je den od delavcev umrl, dva pa sta bila resno poškodovana. 41-letni Massimo Bertasa iz kraja Cologno Monzese je umrl v strmoglavljenju tovornega dvigala, s katerim je skupaj z delovnima kolegoma prevažal težko kovinsko omaro. Preiskovalci bodo morali ugotoviti, ali je nsrečo povzročila prevelika teža omare, ali pa je prišlo do okvare na dvigalu. Javni tožilec bo po prejetju tehničnih izvidov odprl preiskavo o nenamernem umoru. V Firencah prva razstava celotnega opusa Bronzina FIRENCE - V florentinski palači Strozzi je na ogled prva razstava, v celoti posvečena manierističnemu slikarju Bronzinu (1503-1572). Predstavljenih je več kot 90 del tega mojstra 16. stoletja, od tega so tri na ogled prvič, nekaj mojstrovin pa je bilo restavriranih posebej za razstavo. Na razstavi je zbranih več kot 80 odstotkov danes znanih in ohranjenih umetnikovih del. Vodja Muzeja mesta Firence Cristina Acidini je ob odprtju razstave dejala, da se je bilo, čeprav so razstavo pripravljali zelo dolgo, vredno potruditi, saj so Bronzinova dela »tako lepa, da jemljejo dih«. Razstava je razdeljena v sedem tematskih sklopov, od katerih je vsak posvečen drugemu aspektu umetnikovega življenja in dela. Prvi se osredotoča na zgodnja leta umetnikove kariere, drugi in tretji del postavitve pa na Bronzinove tesne vezi s Firencami, kjer se je umetnik rodil, živel in delal. Četrti tematski sklop raziskuje umetnikov odnos do drugih umetniških panog, peti je posvečen Bronzinovim portretom, šesti njegovim religioznim delom, zadnji pa Bronzinovemu učencu in nasledniku Alessandru Alloriju. r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu POKRAJINA - Demografska raziskava Najmanjša med pokrajinami še vedno z najstarejšo populacijo Skromen porast prebivalcev v primerjavi s prejšnjim letom - Pomemben delež priseljencev Zadnja demografska raziskava tržaške pokrajine, ki se nanaša na podatke iz leta 2009, ne beleži odmev-nejših sprememb v trendu sestave prebivalstva. Izjema je rahel porast prebivalcev, ki s skromnim 0,06% se upira nenehnemu upadanju števila stanovalcev od Milj do Devina. Vsakoletni demografski zbornik je včeraj predstavil podpredsednik s pooblastilom za statistiko Walter Godina. Zbornik, ki temelji na ažuriranih podatkih vsedržavnega statističnega urada ISTAT, uvršča tržaško pokrajino na zadnje mesto med vsemi 110 italijanskimi pokrajinami po prostorskem obsegu, na 4. po gostoti prebivalstva in 81. po številu prebivalcev. Delež posameznih občin V pokrajini se takoj za večinsko tržaško občino z 86,89 % (205.523 preb.) uvršča miljska s 5,67 % deležem (13.410), sledi ji devinsko - nabrežinska 3,67 % (8.675), dolinska 2,51 % (5.945) in na zadnjem mestu repentaborska občina s skromnim 0,38 % (891). V manjših občinah je težje izluščiti katero večjo spremembo. Manjši vzpon prebivalcev beležijo v devinsko - nabrežinski občini + 0,16 % in v repentaborski občini 1,23 %. Porast tujcev Glavni dejavnik, ki vpliva na skromen porast prebivalstva, je porast tujega prebivalstva, v večji meri iz balkanskih držav. V letu 2008 je predstavljala 7% celote, kar naj bi znašalo okrog 13.000 priseljencev. Ti so povečini mladi pari, ki so prispevali 11,7 % novih rojstev. Kljub negativnemu trendu zadnjega desetletja, izstopa skromni + 0,06 %, prvi zabeležen porast po letih sedemdeset. Desetletni upad - 2,7% Zgoraj navedeni podatek porasta prebivalcev je varljiv, saj 153 prebivalcev več, v primerjavi z letom 2008, ne predstavlja začetek dolgoročnega preobrata v številu stanovalcev. Državni statistični urad ISTAT napoveduje nadaljevanje krčenja prebivalstva v tržaški pokrajini vsaj do leta 2020, kar sovpada z desetletnim upadom iz preteklega desetletja. V letu 2000 je v tržaški pokrajini živelo 242.998 ljudi, zadnji podatek iz leta 2009 beleži 236.546 popisanih. Najstarejša pokrajina Trst z okolico še vedno brani nezavidljiv rekord najstarejše pokrajine v državi. Za Trstom se na drugo mesto uvršča Savona, sledi ji Ferrara. »Najmlajše« italijansko mesto pa je Napoli. Kljub rekordu ostaja stopnja umrljivosti na Tržaškem zelo visoka, v zadnjem bieniju pa se opazno krči. Najštevilčnejša je populacija nad 60. letom, v kateri levji delež predstavlja kategorija med 65. in 69. letom z 9000 pripadniki, največ je 40-letnikov, ki za las prekašajo starejšo kategorijo 65-letnikov. Zanimiv je tudi podatek, da je razmerje med mladimi do 14. leta in starejšimi prebivalci nad 65. letom 10:25. Naravni saldo Na Tržaškem se je v letu 2009 rodilo 1.752 otrok, umrlo pa je 3.455 ljudi. Negativna razlika -1.703 se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšala za 43 enot. Srednje letno odstopanje v tej posebni razliki znaša iz leta v leto 30,3 enote. Rojstva se višajo in to predvsem po zaslugi priseljene populacije. Med letom 2002 in letom 2008 je skupni delež »tujih otrok« znašal 16,6 %. (mar) DEVIN-NABREŽINA 3,67% REPENTABOR 0,38% MILJE 5,67% DOLINA 2,51% ZGONIK 0,89% □ TRST ■ DEVIN-NABREŽINA □ REPENTABOR □ MILJE ■ DOLINA □ ZGONIK 243.000 242.000 241.000 > u 240.000 (Q > 2 239.000 ® k a 238.000 0 1 237.000 >M 236.000 235.000 234.000 0,61% 0,45% -0,52% -0,53% ,53% /7l-°,44% -0,23% -0,02% -0,03% +0,065% 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 11. novembra 2010 7 APrimorski ~ dnevnik Avtobusne spremembe ob sv. Martinu Jutri bo odsek pokrajinske ceste, ki vodi skozi Prosek, zaradi martinovanja zaprt za promet. Podjetje Trieste Trasporti sporoča, da bodo avtobusi kot vsako leto vozili po alternativnih progah. Avtobusi št. 42/, 44 in 46 bodo v smeri proti Nabrežini vozili po Naselju San Nazario in nekdanji trbi-ški cesti do Božjega polja ter naprej proti Križu. Avtobus 39/ bo v isti smeri prav tako vozil po nekdanji trbiški cesti do Božjega polja. V nasprotni smeri, iz Nabrežine proti Proseku, bosta avtobusa 39/ in 46 vozila po pokrajinski cesti do spomenika in nato po stranski cesti naprej, avtobusa 42/ in 44 pa bosta peljala iz Gabrovca po trbiški cesti do križišča pri obrtni coni, skozi Naselje San Nazario do Pro-seka in nato v Trst. Srečanje o mestnih zelenih površinah Tržaška skupina Beppe Grillo in občanska lista Trieste 5 organizirata jutri ob 20.45 v baru Knulp (Ul. Madonna del mare 7) predavanje o širitvi mestnih zelenih površin. Na vprašanje, kako se napredna mesta razvijajo v sozvočju s človekovim življenjem, bo odgovarjala arhitektka Romana Kačič, ki poučuje arhitekturo na univerzi v Bologni. Romana Kačič je med drugim avtorica načrtov za park jader v pristanu Sv. Roka v Miljah in strateškega načrta za zelene površine v kraju Noventa Padovana, trenutno pa se ukvarja tudi s preureditvijo kamnoloma Mursia na otoku Pantelleria. Videoposnetki srečanja med Bersanijem in Salvijem Krožek SKP Antonio Gramsci in Federacija levice vabita jutri ob 18. uri v ljudski dom na Pončani, kjer bodo predvajali videoposnetke rimskega srečanja med Pier Luigijem Bersani-jem in Cesarejem Salvijem o dialogu med Demokratsko stranko in Federacijo levice. Pobuda sodi med priprave na sobotni pokrajinski kongres Federacije levice. Zastava na pol droga ob obletnici Osima Unija Istranov Massimiliana Laco-te bo danes na svojem sedežu ob 35-letnici podpisa Osimske pogodbe razobesila italijansko zastavo na pol droga. »Za ezule je to dan žalovanja,« meni Lacota. PROSEK - Vse nared za jutrišnji višek praznovanj vaškega zavetnika Ponudba za vse okuse in starosti Drevi nastop skupine Ano urco al'pej dvej - Jutri sejem Okusi sv. Martina, pokušnja vin, fešta MKPKza mlade in še marsikaj Na Proseku se nadaljujejo prireditve v okviru tradicionalnega praznovanja vaškega zavetnika sv. Martina. Drevi bo v Kulturnem domu na Proseku ob 20. uri na primer koncert skupine Ano urco al'pej dvej. Jutri, na dan vaškega patrona bo pod okriljem Kmečke zveze na proseški Kržadi zaživela kmetijska tržnica Okusi sv. Martina, na kateri bo trinajst kmetij ponujalo svoje tipične kmetijske pridelke in izdelke. Po glavnih vaških ulicah bodo kramarji prodajali svojo robo, medtem ko bo na Balancu sejem starih in rabljenih predmetov. Popoldne bo ob 14.30 na dvorišču rajonskega sveta pokušnja vin proseških in kontovelskih proizvajalcev z ocenjevanjem in nagrajevanjem najboljših seveda. Sveta maša posvečena vaškemu zavetniku pa bo ob 16. uri v cerkvi Sv. Martina, zvečer pa bo ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel koncert tria GiuliaPellizzariBallaben. To pa ni vse. Po zelo uspešnem sobotnem plesu - Reopening partyju v Kulturnem domu so se člani Mladinskega krožka Prosek-Kontovel odločili, da bodo priredili spet novo fešto. Po nastopu tria GiuliaPellizzariBallaben bo jutri torej v Kulturnem domu spet zaživela glasba, ki jo bo vrtel DJ Janka Vallo. Sicer bodo mladi člani MKPK sodelovali tudi na jutrišnjem sejmu, saj bodo pred Kulturnim domom pri svoji stojnici ponujali hrano in pijačo. Vse dni bo odprta osmica Godbenega društva Prosek v Soščevi hiši in pa ŠD Primorje (na sedežu Prosek 2) ter pri Zaj-ki. Za najmlajše pa je še jutri na voljo luna park. S ponedeljkovega srečanja o preureditvi kraškega brega kroma 8 Sreda, 10. novembra 2010 TRST / ZASEDBA VIŠJIH SREDNJIH ŠOL - Včeraj drugi dan protesta USZS: Manjšinsko šolstvo si zasluži posebno obravnavo Od včeraj zasedene vse višje šole v Trstu - Na liceju Prešeren povezava s poslancem Peterletom - Odzivi politike »Ne glede na to, da je reforma šolstva notranjepolitična zadeva Italije, se moramo zavedati, da ima vpliv tudi na izobraževalni sistem, v katerega je vključena slovenska manjšina. Manjšinsko šolstvo si zasluži specifično obravnavo in status, zato vztrajamo na tem, da je potrebno kakršnekoli spremembe uveljavljati v dogovoru z manjšino, pri tem pa spoštovati sprejeto zakonodajo (zakon 38/01 in deželne norme).« Tako se glasi včerajšnje sporočilo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer spremljajo dogajanje v zvezi z zasedbo slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. Prizadevanja di-jako po spoštovanju pravic Slovencev v Italiji podpirajo tudi pri Mladinskem svetu Slovenije, slovenski nacionalni krovni mladinski organizaciji, ki je na slovensko vlado naslovila poziv k ukrepanju. Toliko o odzivih iz Slovenije. Kako pa je potekal včerajšnji drugi dan zasedbe slovenskih šol? Noč je minila mirno, na zasedenih šolah (Liceju Franceta Prešerna in Tehničnem zavodu Žige Zoisa) je prespalo približno 80-90 dijakov (približno 30 dijakov zavodov Zois in Stefan ter kakih 5060 dijakov licejev Prešeren in Slomšek), včeraj zjutraj pa je obiskovalce pozdravil nastop improviziranega ansambla, ki je s svojimi trobili in harmoniko ter kozicami in lonci, ki so za to priložnost nadomestili bobne, dal duška svoji ustvarjalnosti z izborom na-rodnozabavnih viž. Kako potekajo dejavnosti, sta nam obrazložila včerajšnja sogovornika, Barbara Ferluga iz 4.B razreda znanstvene smeri liceja Prešeren in Jan Zaccaria iz 5. razreda kemijsko-biološke smeri zavoda Stefan. Tako potekajo razgovori, dijaki starejših letnikov pa skrbijo tudi za določen podporni pouk za svoje vrstnike iz nižjih razredov. Dijaki so se včeraj preko sky-pa povezali s slovenskim evropskim poslancem Lojzetom Peterletom, ki je izrazil zadovoljstvo, da mladim ni vseeno, kam gre šolski sistem v Italiji in je dijake pozval, naj pri tem vztrajajo ter sledijo političnemu in kulturnemu dogajanju. Za danes pa je napovedano predavanje dijakov 5.C razreda jezikovne smeri liceja Prešeren o njihovem potovanju po Bosni, dijake pa bodo obiskali, nam je bilo rečeno, tudi predstavniki sindikata CGIL. V prihodnjih dneh se napovedujejo obiski deželnih svetnikov Igorja Ga-brovca in Igorja Kocijančiča, dijaki pa so medse povabili tudi predstavnike krovnih organizacij SKGZ in SSO. Profesorji nimajo vstopa v poslopji (razen v slučaju, da morajo po kake nujne stvari oz. dokumente), čeprav so se včeraj zjutraj zglasili, nekaj po 10. uri so se pojavili tudi predstavniki tržaške kvesture, da bi preverili, ali je položaj pod nadzorom. Koliko bo trajala zasedba, nam včeraj niso vedeli povedati: govori se, da bo še ves teden, drugi pravijo, da do manifestacije, ki naj bi potekala 17. novembra. Drugače se je zasedba včeraj razširila še na tiste šole, ki so doslej ostajale nezasedene, tako da so zdaj zasedene (oz. na njih poteka samouprava) vse slovenske in italijanske višje šole. Dijaki imajo veliko razlogov za protest, je v sporočilu za javnost zapisal deželni svetnik Demokratske stranke Franco Codega, saj ministrstvo za šolstvo že dve leti na področju reform zavrača katero koli sodelovanje in soudeležbo tako opozicije kot družbenih dejavnikov in dijakov. Zaradi teh ukrepov je Italija, potem ko je bila leta 2008 predzadnja med evropskimi državami glede vlaganja v šolstvo, zdaj zlezla še bolj navzdol, meni Codega. Med razlogi za protest so dijaki navedli tudi slabo stanje višješolskih stavb na Tržaškem, za kar predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat (stavbe višjih šol so v pristojnosti pokrajinske uprave) krivi Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, ki je iz proračuna črtala poglavje o skladu za posege na zastarelih šolskih stavbah v Trstu. Poro-patova je zato napovedala pismo deželnemu predsedniku Renzu Tondu. Dijaško zasedbo podpira tudi Kritična levica, za katero reforma, ki sestoji v bistvu le iz proračunskih krčenj, zelo zmanjšuje storitve, ki jih javno šolstvo ponuja dijakom, mlade pa postavlja v položaj, da se sprašujejo, katera bo njihova prihodnost. (iž) Na višjih srednjih šolah je bil včeraj drugi dan zasedbe kroma OBČINA TRST - Po sporni odredbi Opozicija predlaga pravilnik za glasbenike Načelniki opozicijskih skupin v tržaškem občinskem svetu so po ponedeljkovem srečanju s tržaškim prefektom vložili predlog sklepa, ki zadeva sporno občinsko odredbo o uličnih glasbenikih. Podpisniki Roberto Decarli (Občani za Trst), Emiliano Edera (Lista Rovis), Iztok Furlanič (SKP), Fabio Omero (Demokratska stranka) in Alfredo Racovelli (Zeleni) predlagajo sprejetje pravilnika za ulične umetnike. V dokumentu piše, da Občina Trst priznava in spodbuja ulično umetnost kot kulturni, družbeni in turistični pojav. Umetniki, ki se neprofitno ukvarjajo z umetnostjo in kulturo, na ulicah ne smejo uporabljati večjih pripomočkov oz. zgradb in lahko začasno zasedejo samo dva kvadratna metra javne površine. Ulično umetnost naj bi izvajali v zgodovinskem mestnem središču, na nabrežju, v Barkovljah, na Drevoredu XX. septembra, v parkih in ljudskih vrtovih, v conah za pešce in v krajih, ki jih določajo rajonski sveti. Dokument, ki naj bi ga vzeli v pretres v občinskem svetu, omenja tudi urnike za glasbenike, in sicer od 9.30 do 23. ure (od 1. maja do 30. septembra) in od 9.30 do 19.30 (od 1. oktobra do 30. aprila). V predlogu piše še, da lahko umetniki ob koncu predstave spodbujajo gledalce, naj jih nagradijo s prostovoljnim prispevkom, prepovedana je uporaba živali, prav tako prepovedana pa je nedovoljena prodaja predmetov. Trajnostni razvoj na tržaški univerzi V sklopu mednarodnega tedna traj-nostnega razvoja se bo v naslednjih dneh odvijala pobuda z naslovom Učenje trajnostnega razvoja z ozirom na etiko, znanost in tehnologijo. Namen srečanj bo ustvarjanje kritičnega razmisleka ob razvoju tehnologij, ki so osnovane na zahtevi po energetskem prihranku in njihovem udejanjanju. Srečanja se bodo začela danes ob 17. uri v poslopju C9 v učilnici C, nadaljevale se bodo tudi jutri ob isti uri v dvorani Ciamician v poslopju B na Trgu Evrope 1. Natečaj proti goljufijam: nagradili najboljše študente Na tržaškem županstvu so včeraj nagradili študente Fakultete za izobraževalne vede Univerze v Trstu, ki so zmagali na natečaju Ocio alla truffa, io non ci casco, ki je nastal v sodelovanju med Občino Trst, tržaško kve-sturo, družbo Televita in omenjeno fakulteto in katerega cilj je preprečevanje goljufij predvsem na škodo starejših oseb. Nagrade v obliki diplome in 250 evrov vrednega čeka so prejeli Iza-bel Dejhalla, Simone Adami, Erika Ne-jic, Ivana Nezic, Alessio Marzolino, Alessio Zandanel in Monica Baulino. OBLETNICA - Praznovanje 45-letnice Center za fiziko V tem obdobju center obiskovalo nad 120 tisoč študentov Ob praznovanju 45. obletnice centra za teoretsko fiziko »Abdus Salam« odmeva izjava Nobelovega nagrajenca Davida Grossa, ki spodbuja k ponovni uporabi nuklearne energije tudi v Italiji. Po OPČINE - 24 ur po kraji v baru Vatta; dogodka naj ne bi bila povezana Tatvina pri Illyjevih Neznanci brez vloma vstopili v vilo v Bazovski ulici, ko sta zakonca spala - Iz sobe s protivlomnimi vrati odnesli več draguljev V noči na ponedeljek so tatovi vlomili v openski bar Vatta, v noči na torek pa je do podobnega dogodka prišlo v openski vili Riccarda Illyja. Zlikovci so vstopili v hišo v Bazovski ulici, v kateri stanuje podjetnik, nekdanji tržaški župan, poslanec in predsednik deželne uprave Riccardo Illy s soprogo in izvedenko za kulinariko Rossano Bettini. Drzno tatvino so baje opravili ponoči, najbrž ko sta zakonca spala, odnesli so več zlatnine in draguljev, točen znesek pa včeraj še ni bil znan. Govor je bil o približno 10 tisoč evrih škode. Tatovi so v vilo, ki stoji na obsežnem posestvu na robu Opčin, baje vstopili brez večjih težav. Znakov vloma ni bilo, sprožil se ni noben alarm. Hiša je na samem, najbližji sosedje nimajo pogleda nanjo. Po navedbah karabinjerjev, ki preiskujejo primer, so nepovabljeni gostje dodobra prebrskali eno izmed številnih sob vile, v kateri imata zakonca shranjene dragocenosti. Protivlomna vrata sobe niso poškodovana, možno je, da so bila odprta, ali pa da so si tatovi priskrbeli ključe. Il- Riccardo Illy kroma ly in žena sta šele včeraj zjutraj opazila, kaj se je zgodilo. Sprva ni bilo jasno, ali je do tatvine prišlo ponoči, ko sta spala, ali pa že v ponedeljek zvečer, ko ju ni bilo doma. Preiskavo vodi preiskovalni oddelek tržaških karabinjerjev v sodelovanju z openskimi karabinjerji, ki sodijo pod okrilje nabrežinskega poveljstva. Nabre-žinski poveljnik kap. Fabrizio Pinori je sinoči povedal, da je do kraje najverjetneje prišlo ponoči. Znesek ukradene zlatnine in drugih dragocenosti ni bil znan, okradena sta včeraj še preverjala, kaj vse manjka, po prvih ocenah pa naj bi tatovi odnesli predmete v vrednosti okrog 10 tisoč evrov. Opčine so bile torej prizorišče dveh odmevnih nočnih tatvin v časovnem razmiku 24 ur. Prejšnji teden pa smo poročali o tatvini v hiši v openski Ulici Con-conello. Poveljnik Pinori je poudaril, da se tatvini v baru Vatta in pri Illyjevih med seboj precej razlikujeta in za zdaj nič ne kaže, da bi bili storilci isti. Openski kara-binjerji pa že dolgo niso obravnavali podobnih primerov. Na openskem policijskem komisariatu so pred dnevi prav tako povedali, da statistični podatki niso posebno zaskrbljujoči. V zadnjih treh mesecih je policija na tem območju obravnavala tri tatvine v hišah ali stanovanjih. Res je tudi, da so tatovi to statistiko v pičlih 24 urah pošteno »obogatili«. (af) mnenju Nobelovega nagrajenca so energetske tematike preveč vezane na vpliv politične scene, kar gotovo ne koristi treznemu razmisleku. Z Grossom, ki je prejel Nobelovo nagrado iz fizike v letu 2004, je prisotne v Miramaru nagovoril tudi Fernando Quevedo, direktor centra »Abdus Salam«, ki je izjavil, da se je v 45-ih letih od ustanovitve središča svet povsem spremenil in da morajo miramarski raziskovalci stopati vedno v korak s časom. V ta namen morajo znanstveniki raziskovati obnovljive vire in spodbuditi skrb za ekologijo, je poudaril Quevedo. Želja ravnatelja zavoda za teoretsko fiziko je tudi čim večje sodelovanje z državami v razvoju in izobrazbi čim večjega števila znanstvenikov, ki bodo lahko ob vrnitvi v matično domovino prispevali k ustanovitvi novih univerz in h kakovosti znanstvenega kadra. Pobudnik ustanovitve središča za teoretsko fiziko je bil Tržačan Paolo Bu-dinich, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ujel pravo vizijo in to v času, ko možnost sodelovanja z manj razvitimi deželami in državami onstran železne zavese je bila zelo skromna. V petinštiridesetih letih delovanja je zavod za teoretsko fiziko »Abdus Salam« obiskovalo preko 120.000 študentov, samo v lanskem letu je podiplomskemu izobraževanju sledilo 6000 študentov, ki so v večini prihajali iz afriških držav. Ob praznovanju so podelili tudi kolajni za nagrado Dirac 2010, ki sta odšli indo-ameriškemu fiziku Ennackalu Chan-dy Sudarshanu iz univerze v Texasu in pokojnemu italijanskemu fiziku Nicoli Ca-bibbo, ki je vrsto let sodeloval z univerzo La Sapienza v Rimu. / TRST Sreda, 10. novembra 2010 9 OPČINE - Teden po odprtju podružnice Tržaške knjigarne Knjigarna na Opčinah? Kaže, da je zadetek v polno! Največ zanimanja za otroško literaturo - V decembru bodo dodatno obogatili tudi italijansko ponudbo Podružnica Tržaške knjigarne je pred tednom dni uradno odprla svoja vrata na Opčinah, na Proseški ulici 13. Zanimalo nas je, kako so stranke sprejele novost in kako je s posli, tako da smo se odpravili na obisk. »Super je! V tednu, ki je za nami, nas je obiskalo res ogromno ljudi,« je bila navdušena Ivana Terčon, ki v knjigarni vsak dan (z izjemo ponedeljka, od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure) pričaka stranke, jim svetuje in pomaga pri bralnih izbirah. Ob samih kupcih, je knjigarno v teh dneh obiskalo tudi veliko radovednežev, ki si ogleduje izložbe oziroma vstopi in preveri ponudbo ter čestita za prepotrebno odprtje na Krasu. »Kaže, da se novosti vsi izredno veselijo.« Največjega zanimanja je bila doslej deležna otroška literatura, pravi Ivana. »Police, na katerih so razporejene otroške knjige in slikanice, so sedaj že skorajda prazne.« Dobro pa gredo v prodajo tudi knjige s popusti založb Mladike in Založništva tržaškega tiska, ki so razstavljene na mizici sredi knjigarne. Veliko povpraševanja pa vlada nenazadnje tudi za romane, za karte oz. zemljevide in tudi za raznorazna ročna dela - od keramike do panjskih končnic. Knjigarno je v tem tednu obiskalo obenem veliko italijansko govorečih strank, ki so spraševale tudi po italijanskih knjigah, saj na Opčinah ni drugih knjigarn. »Le v trafiki je na voljo nekaj več italijanskih knjig,« pravi Ivana, a to še zdaleč ne zadostuje povpraševanju. V openski knjigarni so se zato odločili, da bodo po svojih močeh skušali ugoditi tudi željam italijanskih bralcev, tako da bodo že v prihodnjem mesecu dodatno obogatili dosedanjo ponudbo italijanske literature. V prihodnjih dneh bodo poskrbeli še za internetno povezavo, »tako da bom potem lahko kar od tod naročevala knjige in jih prejemala naravnost na Opčine,« pravi Ivana in napoveduje še, da bodo najbrž ob decembrskih praznikih odprti tudi ob nedeljah. Tako kot na sedežu knjigarne v Ul. Sv. Frančiška bodo tudi na Opčinah prirejali predstavitve knjig in srečanja z avtorji. (sas) Že v prvih dneh je podružnica Tržaške knjigarne na Opčinah zabeležila velik obisk kroma PODRUŽNICA TK - Drevi ob 18. uri Jelinčičeva Bela dama devinska na Opčinah Dušan Jelinčič kroma Romantiki trdijo, da ljubezen ne pozna meja in da njena moč premaga katero koli oviro. To je tudi vezna nit Bele dame Devinske, najnovejšega romana Dušana Jelinčiča, ki je pred časom izšel pri ljubljanski založbi Sanje. Tržaški novinar in pisatelj se je tokrat preizkusil v ljubezensko-zgodovin-ski prozi, dogajanje pa postavil v Tržaški zaliv. Osrednja protagonistka romana je tako, ob ljubezni, ravno tržaška obala, tista »neurejena obala drobnega kamenja in skal, ki se je razprostirala od ustja Timave do čeri pod devinskim gradom«. A tudi skale in plaže med Devi-nom in Nabrežino, kjer so slovenski ribiči pluli s svojimi čupami, lovili tune in škombre ter jih nato prodajali po okoliških vaseh. V času, ko je v starem devinskem gradu živel grof, ki je gospodaril nad celotnim območjem in odločal o življenju in smrti svojih kraških podložnikov, se na beli cesti, ki se vzpenja iz pristanišča ob Timavi, srečata mlada Vida in Si-mer, kmetica iz Medje vasi in ribič ter kamnosek iz Nabrežine. Iz nekdanjega otroškega prijateljstva se med portiči, školji, predvsem pa v kamniti kotlini nad morjem razvije mladostniška ljubezen. A ker so časi tlačanom neprijazni, njuno čustvo ne more povsem zaživeti: Vida je s silo odvedena na devinski grad, najprej kot dekla grofa Fridrika, nato pa celo kot žena krutega in nasilnega gospoda. To dejstvo pahne oba zaljubljenca v neizmerno žalost ... Kot je znano že iz ljudske tradicije, se zgodba tragično konča. Jelinčičev roman, ki so ga že predstavili v Ljubljani, bo drevi ob 18. uri Naslovnica Jelinčičevega romana protagonist srečanja, ki ga v podružnici Tržaške knjigarne na Opčinah prirejata ravno TK in Slovenski klub. Ljubljansko založbo Sanje bosta zastopala Rok Zavrtanik in Tjaša Koprivec. SPLETNA ANKETA - Knjigarna na Opčinah? Skorajda plebiscitarno naklonjeni odprtju TK Knjigarna na Opčinah? Nedvomno prava izbira. Takega mnenja je namreč večina bralcev Primorskega dnevnika, ki je na spletni anketi našega dnevnika izrazila pozitivno mnenje glede odprtja podružnice Tržaške knjigarne na Opčinah. V dveh tednih, odkar je anketa objavljena na spletni strani dnevnika, je kar 84 odstotkov bralcev (dejansko 184 bralcev) izrazilo pozitivno oceno glede nove pridobitve; 11 odstotkov (to je 25 bralcev) se ne strinja z odprtjem podružnice, 5 odstotkov (to je 11 bral- cev) pa se ni znalo opredeliti. Nekateri so namreč v preteklih dneh izrazili zaskrbljenost nad dejstvom, da bi lahko nova knjigarna morebiti izpodrinila Tržaško knjigarno v samem urbanem centru. Spet drugi pa so svoje negodovanje upravičili z idejo, da se Slovenci počasi umikamo z mestnega središča na podeželje. Ne glede na to pa se večina novosti povsem veseli, saj skuša odpraviti dosedanje pomanjkljivosti v knjižni ponudbi na Krasu oz. podeželju. Se strinjate z odprtjem podružnice Tržaške knjigarne na Opčinah? Da Ne Ne vem 185 - 85% 25 - 11% 11- 4% { www.primorski.eu V NŠK Bela kačica s kronico Danes bo v Narodni in študijski knjižnici na sporedu druga otroška urica iz ciklusa o slovenskih ljudskih pravljicah. Pravljičarka Alenka Hro-vatin bo ob 17. uri otrokom pričarala pravljični svet z zgodbo Bela kačica s kronico. Sledilo bo izdelovanje in barvanje pisanih kačic, otroci in njihovi starši pa si bodo lahko izbrali novo čtivo za dolge in deževne jesenske dni. Otroška delavnica Socialno skrbstvo občin Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, organizirajo za otroke bivajoče v treh občinah, v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih št. 77 (Občina Zgonik), v soboto, 13. novembra, od 9.30 do 12.30 Delavnico za mila in zdravilna mazila. (Otroci naj prinesejo s seboj majhno stekleno ali plastično embalažo z zamaškom, darilne škatlice, ostanke mila ....) Prost vstop. »Rajonsko« martinovanje Kostanj je dober sadež, ki ga radi jemo in to predvsem ob praznovanju sv. Martina, 11. novembra. Za odrasle bo poleg kostanja tudi pokušnja novega vina. Vse to v novem rajonskem centru v Ul. S. Cilino 40/2, nasproti gledališča pri oratoriju, od 15. ure dalje. Pečen kostanj, glasba in veliko veselja z Maro Sardi in tržaškimi popevkami; skupaj bobo peli in igrali tombolo. Lepo sprejete bodo morebitne domače slaščice. Vabljeni so vsi: otroci, starši, dedki, babice in prijatelji. Za male bodo na voljo sadni sok, orehi, lešniki in fave. Družabno srečanje prireja proloco Sv. Ivan - Kolonja skupno z rajonskim združenjem vrtnarjev in vinogradnikov. Kmecl o Kajuhu v dvorani Tessitori Na povabilo združenja VZPI-ANPI bo jutri v Trstu literarni zgodovinar prof. Matjaž Kmecl z Univerze v Ljubljani, ki bo v dvorani Tessitori (Trg Oberdan 5) ob 16.30 predstavil lik Karla Destovnika Kajuha - pesnika slovenskega narodnoosvobodilnega odpora. Liku mladega partizana, ki je leta 1944 padel šele 22 let star, se je prof. Kmecl posvetil z več prispevki. Pesnik sam pa je tudi na Primorskem postal kmalu znan že med vojno. Poskrbljeno bo za simultano prevajanje v italijanščino. GLEDALIŠČE - Monodrama Silenzio v okviru ciklusa Prižigajo se luči ... Iz kričeče tišine do svobodne eksistence Tegobe današnje družbe in uresničevanje drobnih sanj Furlanska provinca, ki bi lahko bila vsaka druga, ne le italijanska sodobna Goga, vsako večje oziroma vele mesto, v katerem se otroštvo in najstništvo ne moreta uravnovešeno izživljati. Mešanica italijanščine in narečja, iz furlanščine izpeljanega svojevrstnega grammelota, z nizanjem proznega in poetičnega večplastnega besedila za emotivno ka-rakterizacijo nebogljene deklice, in prav tako večplastna standardna italijanščina za racionalni zorni kot dorasle igralke. Lika se na odru prepletata med sedanjostjo in preteklostjo, dokler ugonoblje-na najstnica, ki ima izbiro postati vlačuga ali igralka in pretirano umetna odrska dama ne ujameta pravega ravnovesja, ko v žuborečem dežju cvetja in živahne glasbe postaneta eno - preprosto to, kar sta. Zid boleče in kričeče tišine je prebit, drobne sanje uresničene. Mlada igralka Elisa Menon je v okviru pobude Pokrajine Trst in združenja Casa dei Teatri »Prižigajo se luči ... odlomki civilno angažiranega gledališča«, ki se nadaljuje do 14. novembra (http://ca-sadeiteatri.com - vstop brezplačen), prvič stopila na oder s svojim delom. Distanco in samozavest, ki sta potrebni za igralsko pretehtano interpretacijo samostojno sestavljene drame, neavtobiografske, vendar polne osebnih, celo intimnih prvin, je do- segla približno pet let po nastanku prvega osnutka, točneje po izpopolnjevalnem tečaju v Rimu, kjer bo naslednjič nastopila konec februarja. Njeno igralsko dozorevanje in razvoj njene pripovedi v mon-odramo je spremljal Paolo Fagiolo, sicer igralec, ki se je tokrat preizkusil kot režiser, pri čemer se je zavestno izogibal omejevanju igralkinih interpreta-tivnih izbir in ji nudil predvsem svoje poznavanje gledaliških tehnik. Čeprav za nobeno predstavo ni mogoče reči, da je pozitiven odziv občinstva obroben, si v tem primeru umetnika prizadevata predvsem za to, da bi gledalec, v prvi vrsti mladostnik, iz dvorane odšel z novim vzgibom za čim svobodnejše napredovanje po njemu najustreznejši poti. Tamara Lipovec 1 0 Sreda, 10. novembra 2010 TRST / OBLETNICA - Cerkniško jezero Dolinski 60-letniki na izletu in druženju Konec oktobra smo se 60-let-niki iz dolinske občine z nekaterimi soletniki s Krasa zbrali na izletu ob Cerkniškem jezeru. V vasi Dolenje jezero smo si ogledali muzej presi-hajočega jezera, kjer velika maketa ponazarje naravne pojave, ki jih domačini enostavno imenujejo »jezero je, jezera ni!«, slogan, ki nas je spremljal ves čas. Na kmetiji Lovat so nas postregli s komaj spečenim kruhom z ocvirki in gosto juho iz kolerabe. Sledila je skupinska vožnja na lesenem vozu - lojterniku - z dvo-konjsko vprego v okolici jezera. Med vožnjo nam je furman pripovedoval o življenju ob jezeru skozi čas, o ribolovu, o zimski vožnji in seveda o čarovnicah, ki se zbirajo na bližnji gori Slivnici. Po ogledu obnovljene- ga srednjeveškega gradu Snežnik z bogato zgodovinsko opremo smo zaključili dan z večerjo v gostilni Rigler na Bloški polici. Nadaljevali smo z družabnostjo in s plesom ob zvokih neutrudnega harmonikarja Marina Zobina. Ob slovesu nas je Marjan Spetič ob kratkem nagovoru opomnil, naj ohranimo aktivno življenje v družbi, naj sodelujmo v društvih in naj se ne zapirajmo v domovi v družbi televizijskih ekranov. Na povrat-ku smo si obljubili, da se spet srečamo, tokrat 11. decembra , pri Silvi na Križpotu, kamor vabimo tudi ostale 60-letnike iz občine, ki se izleta niso udeležili, še prej bomo počastili spomin treh umrlih soletnikov z obiskom njihovih grobov. Vojko Slavec Včeraj danes Danes, SREDA, 10. novembra 2010 LEON Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 16.40 - Dolžina dneva 9.43 - Luna vzide ob 11.15 in zatone ob 20.19. Jutri, ČETRTEK, 11. novembra 2010 MARTIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,1 stopinje C, zračni tlak 985 mb pada, veter 12 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,7 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 13. novembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (040 638454), Ul. Bel-poggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040 635264). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino »Due cuori e una provetta«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Last night«; 17.45, 20.00, 22.05 »Psycho«; 20.00, 22.00 »Salt«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Maschi contro femmine«; 15.55, 17.55 »Il regno di Ga' Hoole -La leggenda dei guardiani 3D; 15.50 »Winx - Magica avventura 3D«; 19.50 »Wall Street - Il denaro non dorme mai«; 22.15 »Paranormal Activity 2«; 16.00, 17.55 »Cattivissimo me 3D«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Benvenuti al Sud«. FELLINI - 16.30 »Cattivissimo me«; 18.10 »A cena con un cretino«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ben-venuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Uomini di Dio«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Una vita tranquilla«. KOPER - KOLOSEJ - 16.10, 18.15, 20.30 »Gremo mi po svoje«; 20.20, 22.15 »Žaga VII - 3D«; 16.20, 18.20 »Jaz, baraba«; 17.00, 19.00 »Piran/Pirano«; 21.00 »Izvor«. KOPER - PLANET TUŠ 16.35 »Jaz, baraba - 3D sinhro«; 16.20, 19.00, 21.20 »Rezervna policista«; 16.40, 18.50, 21.00 »Žaga VII - 3D«; 16.10, 18.40, 21.10 »Socialno omrežje«; 19.25, 21.25 »Hudič«; 15.50, 18.20, 20.40 »Zamenjava«; 15.00, 17.00, 19.20, 21.30 »Gremo mi po svoje«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'immortale«; Dvorana 2: 16.30 »Winx Club - Magica avventura«; 18.15, 20.15, 22.15 »Due cuori e una provetta«; Dvorana 3: 16.30 »Il regno di Ga' Hoole - La leggenda dei guardiani«; 18.15, 20.15, 22.15 »Last night«; Dvorana 4: 16.30, 20.10 »L'il-lusionista«; 18.00, 21.40 »Wall Street il denaro non dorme mai«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Maschi contro femmine«; Dvorana 2: 18.00 »Cattivissimo me 3D«; 20.20, 22.15 »Salt«; Dvorana 3: 17.30 »Winx Club - Magica avventura«; 20.15, 22.15 »Benvenuti al Sud«; Dvorana 4: 18.15, 20.20, 22.20 »L'immortale«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Potiche - La bella sta-tuina«. H Čestitke S Izleti AMBASCIATORI - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Maschi contro femmine«. ARISTON - 22.00 »Potiche - La bella statuina«. CINECITY - 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL prireja danes, 10. novembra ob 20.00 v Kulturnem domu na Proseku koncert narodnozaba^ne glasbe s skupino Ano ur'co al' pej na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici Bralce, ki niso še naročeni in vse zainteresirane osebe pa vabimo, da to storijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIK jim bomo namreč začeli dostavljati takoj, tako, da ga bodo do konca leta 2010 vsako jutro na dom prejemali brezplačno! ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu <2abm XPrimorski ~ dnevnik