MARŠAL BADOGLIO GRŠKA VOJNA POROČILA ATENE, 27. nov. Reuter. Grške č< so povsod v napredovanju. Pri Korici bilo zajetega veliko materiala ter 6 r poškodovanih letal. Italijanska letala napadla več vasi v Epiru, na Krfu in K Maršal Badoglio v Albaniji ta ?£šma poročajo, da Je prispe!! v Albanijo šef italijanskega generalnega štaba — Neuspel grški poizkus izkrcanja pri Sants Kvaranti — Grki in Angleži poročajo o nadaljnjem napredovanju grških čet — Akcija albanskega majorja Ali Mehmeda v Albaniji RIM, 27. novembra. GBS. ITALIJANSKI ŠEF GENERALNEGA Maršal badoglio je prispel v albanijo. ŠTABA Zadnja poročila z grških bojišč VČERAJŠNJE italijansko POROČILO RIM, 27. nov. Stefani. Italijanski glav-01 stan je izdal včeraj sledeče vojno podijo z grške fronte: Grška fronta: Sovražnikovi oddelki izkrcani na epirski bali, so delno uničeni, delno smo jih pa ? or°žjem vred ujeli. Naše letalstvo je •zvedlo mnogoštevilne napade na vsem operacijskem področju v tesnem sodelo-. a®W s suhozemskimi silami. Prometna nžišča, kolone z mehaniziranimi vozili ® sovražnikove čete v dolini Kalamasu, Artl in okolici Peratija In Erzekeja so ‘•e predmet srditega bombardiranja iz olike višine, iz nizke višine in strmo-*‘avljanjem. Utrdbe na otoku Krfu smo ®c*rat bombardirali in jih zadeli ter za-hude požare in povzročili eksplo-. I®- Naši lovci so zbiti nad Dračem dve 'Ovski letali tipa Blenheim. Sovražniko-letala so letela nad Lerom in Stam-pHo. Podedovana so poslopja, od ka-ima samo eno nekaj vojaškega po-Smrtnih žrtev ni bilo In tudi ra-ni nihče. Protiletalska obramba 5« »‘la' pet sovražnikovih letal. -RIM, 27. nov. CBS. Uradno poročilo Pravi, da so bile grške čete, ki so se iz-na epirskl obali, deloma uničene, “®»nia pa zajete z vojnim materialom Vr©d, ANGLEŠKI NAPAD NA LEROS RIM, 27. nov. Stefani. Dopisnik agencija ]av'ja o včerajšnjem napadu na itali-j*®ki otok Leros v Dodekaneškl skupini. w8ka letala so se pojavila nad Lerosom red rano zoro. Vrgla so rakete In botn-Italijanska protiletalska obramba je ‘Opila v akcijo ter takoj sestrelila tri od r^tih angleških letal. Reflektorji so ?™r'li še druga letala, protiletalski topovi ^ jih obsuli z izstrelki. Angleži so Iz-SubiH verjetno pa še eno ali dve le-'*• Ker angleški napad na Leros ni uspel, vrgli na drugi otok — Stampalijo. 1TALIJANI O LETALSKIH AKCIJAH ^.^IM, 27. nov. Stefani. Letalski dopis-»Messaggera« javlja, da so se morali v. !;Janskj piloti boriti zadnje čase na gr-v.°'aIbansk| fronti z zelo dobrimi so-letalci. Anglija se lahko v Grčiji 60 letališč. Njih letala razlila so se sta*no spoprijemala z ita-t«nskimi. Italijanske izgube so bile pri brezpomembne, tem večje pa angle-Ie; V ostalem sami Grki ne zaupajo An-e2em, ako grški propagandni minister » °si »za pomoč, kolikor je ta še mogo-£i*i ^ te^u petib ur J® n®*18 formacija dlJ t ns!i*h trimotornlh bombnikov napa-u® FlHates in Krf, kjer s<> nastali požari, driff0 tra5aH ves dan' Druga letala eska-»Alsionl« so napadla cestna križi-a *n neki most Čez reko Kalamas. Po-50 letala pouovno bombardirala Jaške naprave na Krfu. S plklranjem «Julijanski letalci vrgli v zrak več mo-n“v in cest ter obstreljevali dolge kolo-_ sovražnih čet v zaledju, ko so bile na „ 1 »a fronto. Utrdbe na Krfu so bile v&adene ge tretjič, prav tako pristani* j* Eskadrilja italijanskih lahkih »Labu-k * ie bombardirala področje Kalamasa. ja ^Hik opisuje junaški boj dveh Itali-Ij .s*ih lovcev s štirimi angleškimi »Blen-•trii«, ostrim bojem in obstreljenem v zraku je bil en »Blenheim« se- streljen ter je padel v plamenih na zemljo. Zadeta sta bila tudi druga dva »Blen-heima«, ki 5ta se morala umakniti. je ne- so laiomji. ATENE, 27. nov. Reuter. Veliko Itali- janskih vojakov se prijavlja grškim obla-stvom, posebno v okolici Korlce. Tl vojaki prihajajo iz gozdov, ker jim je pošla vsa hrana. Veliko vojnega materiala je bilo zajetega v okolici jezera Malik. Tam sta bili zajeti tudi dve zapuščeni letali. ATENE, 27. nov. CBS. Grki so včeraj odbili italijanski protinapad. Nikjer niso bile grške čete ustavljene v napredovanju. Skozi Pogradec prihajajo stalno grška ojačanja, na Jugu se pa bije bitka za Argirokastro. ANGLEŠKO POROČILO KAHIRA, 27. nov. CBS. Letalsko poveljstvo Bližnjega vzhoda javlja, da so angleška letala napadla koncentracije italijanskih čet v umiku pri Elbasanu z bombami in strojnicami. Elbasan je le slabih 30 km oddaljen od glavnega albanskega mesta Tirane. NEVTRALNO POROČILO LONDON, 27. nov. CBS. Grške čete so se izkrcale z neke grške ladje na epir-ski obali v zaledju pristanišča Porto Edda (to je bivše pristanišče Santi Qua-ranta, ki so ga Italijani svojeas na čast Mussolinijeve hčerke in soproge zunanjega ministra Ciana prekrstili v Porto Edda). Grško uradno poročilo priznava, da je bil del teh čet uničen, del pa ujet od Italijanov po težkem boju z noži in granatami. Grške čete so zavzele kraj Philiads. Na severnem bojišču so grške čete predrle 15 km daleč od MuskopoJja. GRČIJA JE SLOŽNA ATENE, 27. nov. Reuter. Grški minister za propagando Nicolaidis je izjavil, da se morajo Grki za svoje uspehe na albanskem bojišču zahvaliti izključno samo bajonetom. Grčija ni bila nikoli v svoji zgodovini bolj složna in edina, kakor je sedaj. Minister je nadalje izjavil, fronti Angleži še niso nastopili. Ali Mehmedova akcija v Albaniji ATENE, 27. nov. CBS. Velika italijanska pojačenja prihajajo nepretrgoma v Albanijo. Na stotine letal je že priletelo iz Italije. Štirinajst transportov italijanskih čet je prispelo v Drač v teku včerajšnjega dneva. Te transporte ščiti ?nana letalska eskadrilja »Desperata«. Albanski uporniki 'napadajo italijanske čete med Korico in Elbasanom. Begunci in vojni ujetniki pripovedujejo, da se Albanci v skupinah po 6 skrivajo v gozdo- vih ter patrulirajo ob cestah. Z višin, ki So že vse v snegu, napadajo italijanske vojake. Albanske upornike vodi 40 letni major Ali Mehmed, kj je po odstranitvi kralja Zoga odšel v tujino. AH Mehmed je prišel nedavno v Albanijo z letalom ter iz njega odskočil s padalom. S seboj je prinesel večjo vsoto denarja ter je v kratkem času uspel, da pridobi poglavarje plemen. Poslužuje se gverilske taktike. Nadaljnje pomirjevanje na Balkanu Incident z Jugoslavijo poravnan — Angleška obljuba Bolgariji — V Italiji izjavljajo, da se Nemčija ne bo vmeSala v italijansko-gržko vojno — Pristop Bolgarije k trojni zvezi ne prihaja več v poštev SOFIJA, 27. nov. ZPV. V Bolgariji se opaža znatna pomiritev razpoloženja in vsi znaki kažejo, da bo Bolgarija ohranila tudi v bodoče dosedanje stališče nevme-šavanje v sedanjo vojno. O pristopu k trojnemu paktu ali potovanju ministrskega predsednika Filova in zunanjega ministra Popova v Berlin se ne govori več. Tudi vest, da se nemški poslanik v Soš ki se je mudil v Berlinu, vrača spet na svojo mesto, deluje pomirjujoče. Včeraj se je nadaljevala debata v sobranju, pri kateri je govoril prvi bivši ministrski predsednik prof. Cankov, ki je med dru. gim dejal, da je poslanec Dumanov govoril več kakor je bilo potrebno, se čudi, čemu prisojajo v tujem svetu njego. vemu govoru toliko važnostn, ko je Dumanov le mlad poslanec brez posebnega pomena in ni torej nobena važna ali odločujoča osebnost. Cankov je dejal, da tudi on sicer ni popolnoma zadovoljen s prijateljskim paktom z Jugoslavijo, toda v samem prestolnem govoru je bho glašeno, da se razvijajo odnošajo med Bolgarijo in Jugoslavijo v duhu tega pak. ta. Cankov je dejal nazadnje, da je incident med Bolgarijo in Jugoslavijo s tem poravnan. Debata se danes nadaljuje in bo najbrže šele jutri zaključena. ANGLEŠKI KOMENTARJI 1 LONDON, 27. nov. ZPV. V londonskih : političnih krogih menijo, da je nevarnost I razširitve konfliktov na Balkanu z bolgarsko odločitvijo vsaj zaenkrat odstranjena. Na Bolgarijo je vplival položaj, ki ga je zavzela soseščina Bolgarije, predvsem j j Turčija, ki je odločno pokazala, da ne bi I mogla ostati ob strani. Mnogo pozornosti pa je vzbudita v Londonu tudi izjava,- katero je podal na neko zadevno vprašanje podtajnik za zunanje zadeve Butler. But-ler je dejal, da bo Velika Britanija Bolgarijo, ako ostane nevtralna in se ne pridruži aktivno sovražnikom Velike Britanije, upoštevala pri vsakem miru, pri katerem bo sama sodelovala in bo popolnoma upoštevala suverenost in nedotakljivost Bolgarje, kar se nanaša tudi na Južno Dobrudžo,, ki je pripadla Bolgariji po svobodnem sporazumu med Bolgari in Romuni. ITALIJANSKI KOMENTARJI RIM, 27. nov. Col. B. S. Dobro informirani krogi pravijo, da je Nemčija prepustila boj z Grčijo Italijanom in da ne bo intervenirala v prilog Italije. Isti kro- gi tudi zanikujejo vesti, da se pripravlja Nemčija na napad na Turčijo. Nemčija želi samo preprečiti, da bi Turčija stopila v vojno na strani Grčije. Pristop Bolgarije k trozvezi ne pride več v poštev, kajti Turčija bi bolgarski podpis vzela za povod, da lahko vstopi v vojno na strani Velike Britanije, SARADŽOGLOV EKSPOZE ANKARA, 27. nov. Stefani. Zunanji minister Saradžoglu je podal pred parlamentarno skupino narodne stranke eks-poze o zadnjih dogodkih. Poročilo je bilo soglasno sprejeto. ANKARA, 27. nv. Anatolska agencija javlja, da je trgovinski minister Nemzi Topčioglu odstopil. Na njegovo mesto je imenovan Muntaz Ekejil. Bo” proti sabotaži v USA VVASHINGTON. 27. nov. Reuter. Senat Je soglasno osvojil zakonski načrt, ki predvideva ostre kazni za sabotažna dejanja v Industriji. Predvsem strogo se bo postopalo proti onim saboterjem, ki bi ovirali delo v industriji za oboroževanje. Ker je zakonski načrt sprejel že tudi parlament, bo predložen Rooseveltu v končni podpis. Za prestopke je predvidena kazen 10 let ječe in 10.000 dolarjev. WASHINGTON, 27. nov. Reuter. Roosevelt je po konferenci s svojimi svetovalci izjavil, da je najvažnejša dolžnost odstraniti v USA vsako sabotažno dejanje v tovarnah. Podjetja, ki so sklenila z državo pogodbe glede proizvodnje za vojno industrijo, bodo poslej dolžna voditi strogo kontrolo nad saboterji. Pre-učavajo se še nadaljnji zakoni, katerih namen bo, preprečiti vsak poizkus štraj-kov. Preučeno je bilo tudi vprašanje pro-tiamerišklh akcij v USA. Poedina ministrstva so dobila navodila, kako postopati proti vsem subverzivnim elementom. Vel ko število brezposelnih bo poslanih na delo v tovarne, ki delajo za državno obrambo. Določene so za to že velike vsote. Olajšave glede proizvodnje letal bodo veljale izključno le za fabrikacijo bojnih avionov. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28-67 TELEFON OOLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Ljubljana, frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, sreda 27. novembra 1940 NAROČNINA NA. MESEC Preieman v noravi ali bo pošti 14 din. Dostavllen na dom 16 din. tullna 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409 Cena din 1*— Drug nemški letalski napad na Bristol Včerajšnje nemško poročilo o uspehih nemških napadov na angleške ladje in na Anglijo samo — Angleži poročajo, da je bil zopet močno napaden Bristol, dočim so angleška letala izvršila napade na Nemčijo do Berlina — V preteklem tednu potopljenih ladij za 72.000 ton VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 27. nav. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Neka nemška podmornica je pod poveljstvom stotnika Seppkeja potopila 41.400 ton sovražnikovega brodovja. Letalske skupine so tudi v noči s 24. na 25. november izvedle uspešne maščevalne akcije proti Londonu. Posebno hude eksplozije in velike požare smo opazili v središču mesta in na bregovih Temze. Druge močne letalske formacije so pa, kakor smo že poročali, izvedle isto noč napade na važne vojne cilje v Bristolu. Več ur brez prestanka smo metali zažigalne in eksplozijske bombe največjih kalibrov na pristaniške in industrijske naprave. Tod smo uničili mnogoštevilna skladišča z velikimi rezervami surovin in naprave za njihovo predelavo. Razdejali smo tri naprave za plin in en velik mlin. Ves prostor okoli Bristola se je po poročilih prič izpremenil v eno samo veHko pogorišče. Druge napade smo izvedli isto noč na nekatera druga mesta srednje in južne Anglije. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, ni bilo 25. novembra pomembnejših letalskih bojev. Manjši oddelki lahikih borbenih letal so izvedli napade na razne vojaške cilje v južni Angliji in vrgle bon.^je velikega kalibra. Miniranje angleških pristanišč in ladjedelnic se nadaljuje po določenem načrtu. Kakor smo že poročali, so daljnostrelne baterije kopenske vojske in mornarice izvršile 25. novembra zvečer napad na neki angleški konvoj, ki se je skušal prebiti proti zahodnemu delu Rokava. Sovražnikov odgovor je ostal brez učinka. Konvoj smo razbili. Preteklo noč je sovražnik vrgel v severozahodni Nemčiji bombe na nekaj krajev. Bombe so napravile manjšo škodo v neki vasi. Sovražnik je včeraj izgubil dve letali, eno od njiju v letalskem boju, eno pa v akciji protiletalske obrambe. Na nemški strani ni bilo izgub. DANAŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 27. nov. DNB. Več angleških letal je skušalo ponoči doseči Berlin. Zaradi močnega protiletalskega obstreljevanja se ni niti enemu letalu posrečilo, predreti obrambni pas prestolnice. Le nekaj bomb je padlo na predmestja. Poškodovanih je nekaj hiš. ANGLEŠKA VOJNA POROČILA LONDON, 27. nov. CBS. Z isto taktiko Ne miru ne premirja BERLIN, 27. nov. DNB. Ob priliki raznih vesti o neki »mirovni ofenzivi«, ki so jih objavili nekateri newyorški listi, se je v Berlinu izvedelo, da so popolnoma izmišljene. LONDON, 27. nov. Reuter. Ministrski predsednik Churchill je odgovoril na neko vprašanje v spodnji zbornici, ali bi angleška vlada sprejela posredovanje Vatikana ali katere nevtralne države za uvedbo 48-urnega premirja za letošnji Božič, da angleška vlada niti sama takega predloga ne bo inspirirala niti ga ne bo sprejela, ako bi bil od drugod postavljen. Angieško-španskf finančni sporazum LONDON, 27. nov. ZPV. Tu napovedujejo, da bo v kratkem podpisan v Madridu špansko-angleški finančni sporazum, za katerega je dala iniciativo Španija sama. Pogajanja so se pričela v Madridu v Državni banki med generalnim ravnateljem Institut© de moneda in zastopnikom angleškega finančnega mi- nistrstva. Pričakuje se, da bosta angleški poslanik sir Samhel Hoare in španski zunanji minister Serano Sufier podpisala akt, s katerim ne bodo urejena samo vprašnja plačevanja med področjem funta šterlinga in pesete, ampak tudi druga važna vprašanja. Tanger izenačen s Španskim Marokom RIM, 27. nov. ZPV. Sklep Španije, da se Tanger popolnoma izenači z upravnim redom v španskem Maroku, je bil sprejet v Rimu z največjim zanimanjem. Tu se s tem v zvezi naglasa, da je Tanger tudi formalno že priključen Španskemu Maroku, kar predstavlja najefekt-nejši španski odgovor na zadevni angle- ški protest v Madridu proti vkorakanju španskih čet v Tanger. Tu nadalje na-glašajo, da angleška vlada na ta novi udarec, ki ga je dobil prestiž Velike Britanije, z ničemer ni reagirala. Niti angleška uradna agencija Reuter ni komentirala tega španskega ukrepa. kakor nad Coventry in Burmingham, so nemška letala prišla nocoj že drugič nad Bristol. V Londonu skoro ni bilo napada, imel je le kratek alarm popoldne. V teku dneva so bila sestreljena 4 nemška letala. LONDON, 27. nov. Reuter. Sinoči je bila aktivnost sovražnih letal takoj po nastopu mraka manjša. Nato je nastalo v zraku zatišje, ki je trajalo do 5. ure zjutraj. Vrženih je bilo nekaj bomb na zahodni del Londona in na nekatera mesta v grofiji Kent. Materialna škoda je majhna, ljudskih žrtev ni mnogo. ANGLEŠKE LETALSKE AKCIJE LONDON, 27. nov. Reuter. Angleška letala so nocoj bombardirala objekte v Nemčiji in severni Italiji. Napaden je bil tudi Berlin, koder so bile vržene bombe. London in ostala Anglija je imel mimo noč. Prejšnji teden so sovražne podmornice uničile 58.000 ton angleških in 14.000 ton zavezniških trgovskih ladij. LONDON, 27. nov. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so angleška letala sinoči letela nad severno Italijo in Nemčijo tja do Berlina. Vprašanje izseljencev iz Lorene LYON, 27. nov. Reuter. 50.000 Francozov je bilo deportiranih iz Lorene do 21. novembra, ko je bilo preseljevanje končano. Lyonski radio je objavil te številke ter sporočil, da bo vprašanje premoženja teh izseljencev razpravljano na posebni nemško-francoski konferenci. Smrt Sorda Rothermerea VVELLINGTON, Bermuda, 27. nov. Reuter. Lord Rothermere, 72letni angl' ški novinarski podjetnik, je v bolnism umrl. Prišel je 4. novembra iz Kanao Židje smejo bežati iz Romunije BUKAREŠTA, 27. nov. DNB. Romunsko redarstvo je odstranilo z romunskega petrolejskega 'področja 38 tujcev, ki so bili vsi Židje. Štirje izmed njih so bili sploh izgnani iz države, dočim so bili ostali odpeljani v koncentracijska taborišča. Obenem je bil izdan zakonski dekret, ki odpravlja kazen za Žide, ki bi jih ujeli na begu iz države. Doslej so bili namreč Židje, ki so hoteli pobegniti iz Romunije, a so bili pri tem zasačeni, prej kaznovani z zaporom, preden so se smeli izseliti. Sedaj smejo Židje bežati iz Romunije brez kazni, tudi če jih na meji zalotijo. Vojna v Afriki RIM, 27. nov. Stefani. Glavni stan je Izdal včeraj sledeče poročilo o vojnih dogodkih v Afriki; V vzhodni Afriki so napadli sovražni motorizirani oddelki področje Saberata In dolino Girgir pri Serobatlbi. Sovražni napad je bil odbit in nekaj manjših sovražnih motoriziranih enot je ostalo v naših rokah. Sovražna letala so metala bombe na Asab. Pri tem je bila ena oseba ubita, štiri pa so bile ranjene. Škoda, je le neznatna. USA IN ČANGKAJŠKOVA KITAJSKA WASHlNGTON, 27. nov. DNB. Hull se je posvetoval s kitajskim poslanikom v Washingtonu. Daljšo konfrencc je imel tudi s predsednikom kitajske centralne banke, Sungom, ki se več mesecev pogaja v Washingtonu glede finančne podpore čangkajškovi vladi. Poslanik je novinarjem dejal, da se nadeja, da bodo USA tudi dalje podpirale čangkajška. FINANČNA PODPORA ANGLIJI WASHINGTON, 27. nov. DNB. Predsednik zunanjepolitičnega odbora George je dejal, da je nepraktično, če se prisili kongres, da bi moral že zdaj razpravljati o finančni podpori Angliji. DEKANOZOV ODPOTOVAL V BERLIN MOSKVA, 27. novembra. Tass. Pomočnik komisarja za zunanje zadeve in sovjetski poslanik v Berlinu, De-kanozov, je sinoči odpotoval na svoje mesto. Na postaji so se poslovili od njega podpredsednik sveta ljudskih komisarjev Višinski, člani nemškega, iraškega, turškega, grškega, jugoslovanskega, romurc’'o n m afganistanskega lioGlaniilva kv novinarji. juuMž i a RAZGOVORI ULMANSKEGA Z VVELLESOM NEW YORK, 27. nov. Reuter. Sovjetski veleposlanik v USA Ulmanski bo nadaljeval z razgovori z ameriškim državnim podtajnikom za zunanje zadeve Sumner-jem Wellesom. Zadnji razgovor sta imela pred odhodom Molotova v Berlin. Navzlic temu, da je uspeh dosedanjih razgovorov majhen, se smatra, da lahko pride do večjih rezultatov. ANTONESCOVA IZJAVA NA SEJI VLADE BUKAREŠTA. 27. novembra. Rador. Na seji vlade je podal Antonescu poročilo o svojem obisku v Berlinu. Dejal je, da so rezultati berlinskih posvetovanj pomembni tako na političnem kakor gospodarskem področju Romunije. DELO DONAVSKE KOMISIJE BUKAREŠTA, 27. nov. Stefani. Donavska komisija bo nadaljevala svoje delo jutri, ko se bo v Bukarešto vrnil predsednik sovjetske delegacije, Soboljev, ki je trenutno v Sofiji v važni misiji. ROMUNSKA TRGOVINSKA DELEGACIJA ZA MOSKVO BUKAREŠTA, 27. nov. Stefani. Romunska gospodarska delegacija je dopotovala v Moskvo. Vodi jo podtajnik poljedelskega ministrstva. S sovjetsko Rusijo bo sklenila nov trgovinski sporazum. VRNITEV FRANCOZOV IZ ANGLIJE TOULON, 27. nov. Havas. Francoska vojna luka je neobičajno toplo sprejela 67 častnikov in 1200 mornarjev vojne in trgovinske mornarice, ki so s parnikom »Canada« dospeli iz Anglije. Sprejemu je prisostvovala ogromna množica prebivalstva^ mestnim prefektom na čelu. AMERIŠKI RUŠILCI V ANGLEŠKI SLUŽBI LONDON, 27. nov. Reuter. Angleški minister trgovinske mornarice je izjavil po radiu, da bodo novi ameriški rušifci skoro stopili v angleško pomorsko služ bo. Prav tako bodo spremljale konvoje nove eskadre letal. POSLANIK USA V FRANCIJI WASI1INGTON, 27. nov. DNB. Roosevelt je imenoval admirala Leahya za novega poslanika USA pri francoski vladi. Harold Sidney Harmsworth, lord thermere, je bil rojen 26. apr. 1868. Njegov oče je bil odvetnik, sam pa se J posvetil profesorski službi na caiubno* geski univerzi, kjer je predaval z&oa, piše s ponosom »Pester Lloyd« in nadaljuje: Ona si je utrla pota od Azovskega Morja preko Dnjestra in Pruta v sedanjo domovino. Vojaški duh ni zamrl v narodu tudi Po nesrečni vojni 1918. Pomladi 1938 je investirala vlada 600 milijonov pengo v velik oboroževalni program. Zdaj je bilo ponovno v isti Oamen določenih še 451.5 milijona pengo. Le- tos smo postali pomembna, uvaževana dr- sava srednje vrste. Zdaj je naša naloga, da še bolj okrepimo Svojo vojaško udarnost. Predvsem moramo Pobiti najmočnejše vojno letalstvo med sred-nJeevroskimi manjšimi državami. Danes ima-P1.0 vojsko, katere vodstvo skrbi za to, da iz nJe tradicionalni duh ne bo izginil. Naša voj-ska je nacionalna in ne politična sila, je nad vsemi političnimi trenji. V smislu besed ve-^ga pesnika, narodnega junaka Nikolaja Zrinjskega, ki jih je poudaril v svojem go-voru vojni minister, ne zaostaja naša vojska Za nobeno drugih narodov, Na strani naših močnih prijateljev smo vedno pripravljeni, b°jevati se za pravičen red v Evropi, Na Zgodovinskem prostoru Madžarske je naša nonvedska vojska vedno na straži. pfeor©ž©varif@ U§& ta brezposelni problem Mogočni vzpon oboroževalne industrije Zadnje čase v USA je znatno omilil brezposelnost. Po statistiki »National Industrial Con-‘erence Board« je število nezaposlenih zdrk-mio samo v septembru letos za 900.000 delavcev na nižje kvote. Od letošnjega maja ^a-je je dobilo v USA dva milijona nezaposlenih zaslužka. V primeri z najvišjim stanem nezaposlenosti v USA, ki je bilo dosežno pomladi 1938, je dobilo od tedaj kruha •a milijonov brezposelnih Američanov. Naravno je tedaj, da je Roosevelt vprav "}ed delavskimi vrstami pobral veliko število glasov. Njegova politika žanje uspehe, vendar je v USA še vedno 6.8 milijona ljudi nezaposlenih. Leta 1929 je bilo v državah komaj nekaj nad pol milijona brezposelnih. Zdaj »odo ’........... ... , v prišli še ostali brezposelni na vrsto, °ooroževalni program in postopna pomoč An-Svji bo odprla mnoge nove tovarne, ki bodo -aposlile nove množice dela voljnih ijudi. Topovi iz Maginoiove eri© ob Kanalu Nemci so se že v sveto-vm vojni izkazali kot mojstri v gradnji daljnostrel-nih topv. Zdaj so jih v tem pogledu dohiteli tudi Angleži, tako da se z obeh strani Kanala oglašajo od časa do časa orjaki in ‘bruhajo iz sebe težke granate. Takšni topovi in njih strelivo je zelo drago. Zato jih tudi ni veliko. Nemški daljnostrekii topovi imajo nalogo, da ščitijo eventualen vdor na najbližjem prehodu k angleški obali pri Doveru, zato tipajo ipo nasprotni obali, Angleži pa bruhajo iz svojih 25 m dolgih topovskih cevi granate na nasprotnikova topovska gnezda ter jih motijo v akcijah. Granate topov ne segajo dalje ko 40, kvečjemu 50 km. Zdaj poročajo, da so Nemci demontirali tudi mnogo težkih topov iz Maginotove črte ter jih zakopali ob Kanalu. Francoske 30 cm granate padajo na angleško obalo pri Doveru. Sedanja tipanja z obeh strani so le uverture v veliko dramo, ki utegne še priti. Kadar pa bodo orjaški topovi izpregovo-rili z vso močjo ofenzivnega udarca, se bo grmenje na obeh straneh izpremenilo v pravi pekel. Sinko, odklonite predsedstvo vlade" 88 Francoski list »Le Journal« piše, da je visoka židovska duhovščina v Franciji že davno predvidevala poostritev zakona proti Židom. Po zmagi ljudske fronte 1936 je veliki rabin v Parizu poklical k sebi vodjo ljudske fronte, Leona BI urn a in ga posvaril, naj ne prevzema vlade ljudske fronte v svoje roke. Velikemu rabinu je bila predvsem pri srcu usoda njegovih vernikov, ko je dejal: — Ljubi sinko, odklonite ministrsko predsedstvo. Prosim vas, razmišljajte resno o tem. če stopite na čelo države, bo vaše po- stopanje prej ali slej padlo na vse naše vernike in vse židovstvo Francije bo hudo udarjeno. Blum ni sledil temu nasvetu. V svojo vlado je celo sprejel še pet drugih Židov, kar ni bilo celo zmernim levičarjem všeč. Tedaj je bivalo po računih »Journala« v Franciji 100 tisoč Židov, ministrski stcdci tedaj niso bili v pravilnem razmerju z zastopstvom naroda. Blum in njegov generalni štab sta kriva, če se je poražena Francija obrnila proti Zidom«, zaključuje list. Stisk dveh rok - smrt za Veliko Britanijo Novembrska številka revije »Berlin — Rim — Tokio« se bavi z zgodovinskim srečanjem maršala Petaina s Hitlerjem na majhni železniški postaji Montoire ter piše: »Tiho je bilo na postajici, ko je stopal sivolasi maršal Francije mimo častne čete zmagoslavnih nemških vojakov k Hitlerjevem vagonu. Nič se ni ganilo, vse je bilo tiho naokrog, le Hitlerjeve pozdravne besede so zvenele v večerno tišino. Mnogi izmed nas nismo mogli razumeti, da stoji za sivolasim maršalom poražena Francija, ki je bila že ponovno žrtev Anglije. Ni važno, kaj se je govorilo v Montoiru, važno je dejstvo, da pomeni Montoire nov mejnik k porazu Anglije. Poražena in zasedena Francija, izdana po svojem zavezniku, je postavila v ospredje sivega maršala. Vodja Nemčije je brez maščevalnosti ponudil Petainu prvi roko. Ta jo je stisnil, on kakor njegovi Francozi pa vedo: če bi ta stisek rok postal zanje zgodovina, tedaj bi morala Velika Britanija umreti. Zato nam je bilo vseni pri srcu, kakor da je bil stisk rok dveh državnikov v Montoiru nekak mogočen zaključni akord pogreba, na katerem polagajo moč Velike Britanije v grob.« ma ^mavabeogra-sfcihlikovnih umetnikov J umetniškem paviljonu »Cvijeta Zuzorič«, m naive^JeSa beograjskega parka Kale-®kdana, je prirejena te dni XIII. jesenska ^zstava slikarskih in kiparskih del beograj-JN1' umetnikov. Ovoritve so se udeležile n°ge ugledne osebnosti, med njimi tudi za-j.°Puik kralja, adjutant Dragotin Žerjav, zaupnik patrijarha Alagič, pomočnik ministra ni,nani.ih. zadev dr. Milorad Smiljanič, pomoč-fr' Ministra prosvete dr. Boška Bogdanovič, i„®nč?ski poslanik, razni znani književniki in vou slikarjev. Otvoritveni govor je go- 8,.ri* zastopnik beograjskega župana, občiti-'sor SVeL''k, akademik in univerzitetni profe-Pis i^*"' -J°van Radonič. O otvoritvi je obširno be hikaišnji tisk. Ta vsakoletna rdzstava v [fpajskih umetnikov je pač za Beograd cuk kulturni dogodek, pa zato tudi ni čudno, .J1111 posvečajo tako pažnjo. um ? ,razstavi je letos zastopanih 91 likovnih i>m * -k°v 'n umetn'c z 222 deli. Lepo število da , ,:°v in lepo število razstavljenih del za fas n jt' čase! Kakor vedno, so tudi letos vaj .avljenn le dela, ki jih je spoznal ocenjc-j2 ni odbor za stvarno umetniška. Razstava *0rc-i vsaj formalno reprezentativni zna-Hpj-j nu n.iej so le izbrana dela. O teh izbranih Pa je potrebno spregovoriti nekaj be- 1 delih sed. Spič0 Sem si še! prvič ogledovat razstavo, ča- V£o i30' Premišljeval, kako sc bo sedanji stri’ i^°'-n PaaGicij, krvavih bojev in ljudskega č, r'c>anja, z eno besedo, čas, kakršnega ni od-Ve£ty° zlepa preživljalo, kar grozot tiče, t| '‘v1! v umetniškem ustvarjanju beograjskih Ump+ :oy' Sai mofa biti vendar resnična kar J' kakor Je ž-e povedal naš Ivan Can-> »tisto ogledalo, v katerem sc odraža vsaka doba narodova z vsem svojim nehanjem in stremljenjem.« Saj so vendar resnični umetniki, kar je tudi že povedal naš Ivan, »zavedni ali nezavedni glasniki svoje dobe, njene kulturne višine, njenih grehov in zmot« pa tudi »njenih idej in ciljev«. In vsak resnični umetnik mora, prav tako kakor naš Ivan Cankar, stati v areni življenja in ni umetnik tisti, ki se podaja v puščavo, stran od življenja, kakor je to storil Prešernov orglarček. To so pač tudi bitni kriteriji za ocenitev umetniške vrednosti. Beograjska umetniška razstava v tem pb-gledu že takoj razočara obiskovalca. Sodeč po delih bi človek moral konstatirati, da so beograjski umetniki, ki to pot razstavljajo, daleč vstran od življenja. Grozote sedanjosti beograjski slikarji in kiparji niso opazili. Oni so daleč vstran od vseh teh muk, njih se ne tičejo milijoni in milijoni trpečih. Človeku se zdi, ko da razstavljajo tu v Beogradu ljudje, ki so prišli iz nekega drugega sveta, kjer vsega tega ni, iz nekega sanjskega sveta. Toda če dobro pogleda, vidi, da temu le ni tako. Med 152 olji je 72 krajin. In kakšne krajine so to. Pri večini se človeku vsiljuje misel, da so bile narejene po naročilu turističnih hotelov, ki' žele na ta način vzbuditi zanimanje za svoj kraj. Tu lahko človek gleda čisto reklamne slike Vrnjačke Banje, Korčule, Hvara, Boke Kotorske, Dubrovnika itd. Lepo bi prisfojale v izložbeno okno »Potnika«, pa tudi. v salon kakega skorojeviča, ki se hoče na ta način pohvaliti, kje je vse bila njegova žena to sezono na letovišču. Isto velja tudi za druge krajine, pri katerih ni tako očitno poudarjen reklamni namen. Tudi te so namejene salonom skorojevičev, pa so zato tudi prilagojene njihovemu okusu. Poleg krajin zavzemajo med olji zelo vidno mesto tihožitja, slike cvetja in slike sadja. Teh je okoli 40. Te slike bi dobro pristajale v izložbe cvetličarn, prodajalnic sadja in podobnih trgovin. Lahko pa bodo tudi krasile kak budoar, kuhinjo ali pa salon, kakor bo pač želel gospod, ki jih bo kupil. Naš Bratko Kreft je že enkrat priporočil slikarjem, ki hočejo na vsak način slikati mrtvo prirodo, naj slikajo mizo in na njej mrtvaško glavo, plinsko masko, bombo, bajonet, puško ali strojnico itd, Ta predlog bi lahko tu zopet ponovili. Taka »tihožitja« bi vsaj pričala, da je slikar živ, da stoji v areni življenja. Toda že vnaprej vem, da bi zastonj predlagal, ker taka mrtva priroda ne ustreza okusu kupcev in je torej nihče ne bo slikal. Rajši slika mrtvo divjačino, ki jo bo kupil nedeljski lovec, ali kaj podobnega. Precej je tudi aktov, a samo če jih človek pogleda, ze vidi v kak namen so naslikani. Dalje je kakih deset portretov v olju, in ta portretov znanih Beograjčanov. Oljnih slik, ki bi prikazovale današnjo stvarnost na umetniški način, na tej razstavi vobče ni. En sam, zelo slab, nerealističen portret nekega bojevnika za svobodo, ena nerealistična slika starega delavca in še nekaj podobnih stvari pač ni mogoče označiti vkljub najboljši volji za resnično, realistično prikazovanje današnje stvarnosti. Kar sem tu napisal za olja, velja še v večji meri za akvarele. Skoraj same krajine, prikazane čisto nerealistično. Nič boljše ni z drugimi slikami, pa tudi ne z risbami, bakrorezi, lesorezi, litografijami, linorezi itd. Kar tiče kipov, ki jih je razstavljenih vsega 16, je stvar še obupnejša. Sedem je portretov, trije akti, nekaj glav, eno poprsje, ena delavka in eno pričakovanje. To je vse. sv. f$inl§!©r dr. v Marf&ofu Pišejo nam: V ponedeljek je bila v Mariboru širša seja okrajnih organizacij JRZ. Seje so se udeležili polnoštevilno odborniki krajevnih organizacij. »Slovenec«, ki poroča o tej seji, ne omenja njihovih imen, razen imena predsednika senatorja dr. Fr. Schaubacha ter ministra dr. Kreka. G. minister dr. Krek je jasno in obširno obrazložil naš zunanje- in notranjepolitični položaj, nakar je bila sprejeta resolucija, ki bo odposlana na merodajna mesta. — Skoda, da »Slovenec« nič ne poroča, ali so navzoči voditelji JRZ gospoda ministra kaj opozorili na škandale naših bolnišnic. Ker je bil dolgoletni gradbeni minister, ki so mu bile v gradbenem oziru podrejene naše bolnišnice, že v Mariboru, bi ga bilo treba opozoriti tudi na to žalostno dejstvo, zlasti, ker so sklepali že resolucijo. Vprašanje naših bolnišnic je za slovenske interese zelo pereče vprašanje. Prof! monopolu politike sporaiutna v Sloveniji Glasilo ministra g. dr. Markoviča »Delo« priobčuje v svoji zadnji številki članek, ki se bavi z dvema člankoma, ki jih je objavil v našem listu g. dr. M. Korun 26. oktobra in 16. novembra in v katerih je podčrtal veliko odgovornost slovenske JRZ, ki ma danes v Sloveniji vso oblast, kolikor se tiče banovine in države. »Delo« med drugim piše: Mi nismo videli, da bi bil na te članke (dr. Korunove) prišel kakršen koli odgovor, posebno ga ni bilo od strani SLS odnosno JRZ, ki ji ta slovenska skupina pripada. Toda znano nam je, da je SLS sklenila sporazum z radikalno stranko in z jugoslovansko muslimansko organizacijo ter da je s tem korakom pokazala zdrav smisel in pravilno razumevanje za politične potrebe Slovenije v okviru skupne države. Ostvarivši skupnost z radikali je dobila SLS možnost velikega in močnega vpliva na vse državne posle, ker je v sklopu velike državne stranke, ki obsega vso Jugoslavijo. Na drugi strani je mogla zato SLS tem lažje obdržati vse svoje položaje v Sloveniji, ker je dobila podporo tudi od osrednje vlade v Beogradu. Dobra politika rodi dober sad in nihče ne more zameriti skupini SLS, da si je s tako akcijo omogočila tako ugoden položaj. G Korun v tem oziru ničesar ne graja, kakor smo ga mi dobro razumeli, marveč gredo njegova razmo-trivanja v drugi smeri, da morajo namreč dobiti oni politični ljudje in one politične skupine, ki stoje po svojih strankarskih odnosih tudi v ozki zvezi z radikalno stranko, ali pa oni, ki podpirajo občo državno politiko, ki se vodi v Beogradu, iste možnosti in prednosti v Sloveniji, seveda sorazmerno svoji moči in svojim možnostim. G Korun pravilno poudarja, da ta zveza z Beogradom in ta podpora državni politiki, posebno politiki sporazuma, ne sme biti monopol, ki se daje samo eni skupini, a ostale skupine da so od tega izključene. Ne glede na SLS, na katere naslov se je obrnil g. Korun, je potrebno naglasiti, da zaslužijo misli in ideje g. Koruna in njegovih prijateljev pozornost s stališča državne' celote in splošne nove državne politike, ki se izvaja v duhu sporazuma Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta sporazum se ni smatral niti v odnosu med Srbi in Hrvati kot strankarska zadeva; zato ne bi bilo logično, da se zamišlja in izvaja — kolikor zadeva Slovencev — izključno s strankarskega stališča ene same slovenske skupine. Tanganjika je poslala kot prvi obrob 12.000 funtov sterllngov za nabavo lovskih aparatov „Spitfire“ v Anglijo. Prej je že poslala Tanganjika 3000 funtov iz splošnega vojnega fonda v London. LORD LOTHIAN angleški veleposlanik v Washingionu ima zdaj važna posvetovanja v Beli hiši glede pospešene materialne in finančne pomoči USA Veliki Britaniji Gospodarske vesti Gibanje zaposlenosti in mezd v Jugoslaviji Prav tako kot v Sloveniji, ni bilo tudi v ostali državi v avgustu kakih bistvenih sprememb glede zaposlenosti. Največje absolutno napredovanje zaposlenosti od lani izkazuje statistika Suzor-ja pri gradnjah železnic, cest in vodnih gradenj (+11.212), v kovinski in strojni industriji (+ 5223) ter v tobačni (+ 2679). Procentualno pa je na prvem mestu tobačna industrija (31.59%), sledijo gradnje železnic, cest in vodne gradnje (20.79%) in poljedelstvo (19.43%). Porast pri vseh omenjenih panogah je pač popolnoma v »duhu časa« ter odraža, dasi skromno, večjo veljavo, ki so jo dobile te panoge v sedanjih prilikah. Značilen je tu še posebej porast v poljedelski panogi. V istem razdobju — od lanskega avgusta — pa zaznamuje največji absolutni padec tekstilna industrija (— 15070 ali 8.08%), sledijo pa industrija kamenja in zemlje (—4949 ali 11.88%), industrija predelovanja lesa in rezbarska (—3867 ali 16.68%, procentualno največji padec!) trgovina (—2541 ali 3.79%), industrija za predelovanje kože in surogatov (—2473 ali 10.70%) itd. Od julija je število ' zavarovancev Suzorja naraslo za 16.883 delavcev in nameščencev ter je znašalo na področju cele države 766 tisoč 599 (od tega žensk 197.357). Od lanskega avgusta pa je zaposlenost padla skupno za 1272 ali 0.17°/o (pri moških je padla za 7987 ali 1.38%, pri ženskah pa narasla za 6715 ali 3.52%!), od predlanskega leta pa narasla za 9626. Značilnejši so podatki o gibanju števila zavarovancev in mezd po posameznih področjih države. V Sloveniji se je dvignilo število zavarovancev za 1125 ali 0.93%, v banovini Hrvatski za 4504 ali 1.92%, na ostalem področju države pa za 11.254 ali 2.85°/0. Najvcčjl absolutni prirastek zaposlenosti je bil na področjih Okrožnih uradov v Beogradu za 3569, v Petrovgradu za 2702, v Nišu za 2309. Sledijo trije hrvatski, dasi »skromnejše«: v Zagrebu 898, Karlovcu s 739 in na Sušaku z 601 delavcem več. Procentualno je največji prirastek pri Okrožnem uradu v Petrovgradu (10.78%), v Nišu (5.37%) in na Sušaku (5.04). Padec članstva pa zaznamujeta urada v Skoplju (1374 ali 4.8%) ter v Subotici (200 ali 0.89%). Pomembna je tudi razlika v povprečni zavarovani mezdi po posameznih področjih. Povprečna mezda v državi znaša 27.65, v Sloveniji 30.06 din, na Hrvatskem 28.65, na področju vzhodno pa 26.34. Torej pada mezda proti vzhodu in znaša razlika med tem področjem in Slovenijo 3.72 din, za mezde moških zavarovancev celo 5.33 din. Od julija se je mezda dvignila v Sloveniji za 0.62 din, v banovini Hrvatski za 0.15 din, vzhodno pa za 0.45 din. Celotni zavarovani zaslužek je znašat 529.86 milijonov din ter se je od lanskega leta dvignil za 56.44 milijonov ali 11.92%. Po indeksu Narodne banke za cene na veliko, so se nekako istočasno dvignile cene industrijskih proizvodov za 52%, rastlinskih za 136%, živalskih za 57%, mineralnih pa za 37%! ’ Normiran,e in načrtno gospodarstvo Konferenca zastopnikov gospodarstva iz Slovenije je pod okriljem Zbornice za TOI razpravljala o normiranju proizvodnje. Glavni referent prof. Vasič je med drugim ugotovil, da sedanje razmere narekujejo nujno tudi nam, da tudi gospodarstvo prilagodimo nastalim razmeram in potrebam. To pa je nemogoče brez normiranja in načrtnega gospodar- stva. Centralni odbor za normiranje si obeta od konference novih pobud in predlogov. Za sistematično delo in načrtno gospodarstvo so se nato izrekli tudi ostali govorniki, kot na pr. inž. Kralj, univ. prof. dr. inž. Vidmar, ravnatelj KID dr. inž. Klinar in dr. Lavrič, ki se je zavzemal s tem v zvezi za standardizacijo kmetijskih pridelkov. OPOZORILO IZVOZNIKOM BLAGA V SEVERNO IN JUŽNO AMERIKO Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja vse. ki nameravajo izvoziti katere ko vrste blaga v Severno ali Južno Amen* ko. naj to takoj prijavijo Direkciji za zunanjo trgovino, prometni odsek. Beograc > poštni predal 818. V prijavi naj navedejo vrsto, količino in vrednost blaga, kakor tudi kunca v Ameriki, čim bo direkcija dobila te podatke, bo podrobneie organizirala naš prekomorski izvoz. g. Sporazum z Nemčijo obsega 2500 ta# »Zellwolle« in 500 ton tekstilnega blaga. g. Monopol nad izvozom hrvatskih vin bo inenda dobil »Pogod«. g. Privilegirano društvo za izvoz deželnih pridelkov s področja donavske banovine a ustanovljeno v blišnjih dneh in to mena tudi s sodelovanjem gospodarskih krogo moravske banovine. 25 g. Poraba premoga je letos pri nas za odstotkov večja, kot je bila lansko leto. g Obvezen konsum koruznega kruha dva dni v tednu pripravjajo pri nas natne- a mešanega ha iz koruze in pšenic«. Ostale dni Lesni trgovci o načrtu registracije Eesnih izvoznikov Osrednji lesni •odsek pri Zvezi trgovskih združenj za dravsko banovino je poslal ravnateljstvu za zunanjo trgovino posebno izjavo, v kateri je pojasnil svoje stališče glede nameravanih omejitev pri registraciji lesnih izvoznikov. Stališče direkcije, ki je bilo sporočeno že na seji stalne delegacije lesnega gospodarstva 8. in 9. oktobra v Beogradu, da se dovoli registracija le onim izvoznikom, ki so v enem izmed zadnjih treh let izvozili vsaj 2000 kub. m lesa, je za lesno trgovino v Sloveniji nesprejemljivo. S tako določitvijo ,pojma izvoznika lesa bi bilo v Sloveniji prizadetih okrog 40% lesnih izvoznikov, ki so leta in leta stalno izvažali, v dobrih letih morda tudi v večjih količinah. Ti izvozniki imajo dra- gocene, na medsebojnem zaupanju sloneče trgovske zveze z uvozniki izven Jugoslavije. Zato bi bila velika napaka, če bi se te zveze porušile. Odsek nadalje ugotavlja, da je 90% slovenske lesne trgovine v nacionalnih rokah. Z izključitvijo velikega števila domačih izvoznikov bi se ojačil vpliv tvrdk, ki delajo s tujim kapitalom. Na drugi strani pa bi bil z izločitvijo manjših izvoznikov prizadet domač srednji in mali kapital v korst velekapitala, ki je skoraj izključno tujega izvora, kar ne more biti v našem interesu. Zato predlaga osrednji odsek, da se prepusti obstoječim lesnim organizacijam, da one predložijo pokrajinski zajednici, kdo naj bo tudi v bodoče izvoznik. Svetovna žetev pšenice Mednarodni kmetijski urad v Rimu ceni letošnjo žetev pšenice v Evropi na 385 milijonov q v primeri s 464 milijonov q v lanskem letu in 485 milijonov q v letu 1938. I-ctošnja žetev v Evropi je torej v primeri z lansko padla za 17 % v prln meri s predlansko pa kar za 22 %. Poglavitni vzrok padca žetve so neugodne vremenske razmere, ki so letos vladale v Evropi Podatki o žetvi v Sovjetski Rusiji sicer uradno še niso na razpolago, vendar pa je računati, da je žetev najmanj taka ko je bila lani. BUB* M. AY*ES: ja je letos ne-milijonov q, Žetev v Severni Ameriki navadno bogata ter znaša dočim je znašala lani samo muijonov q in 355 milijonov q leta 1938. V celoti ceni rimski kmetijski zavod letošnjo svetovno žetev pšenice ua_ 1100 milijonov q v primeri z lanskim, ki je znašala 1150 milijonov q in predlanskim 1227 milijonov q. _________ g. Citroen, znana francoska tovarna avtomobilov, bo spet nadaljevala z delom in sicer bo izdelovala potniške in tovorne vagone. KAKO JE Z DOKLADAMI DRŽAVNIH URADNIKOV IN USLUŽBENCEV? Iz občega oddelka finančnega ministrstva opozarjajo o priliki izprememb in dopolnitev uredbe o izrednem dodatku državnih uslužbencev in upokojencev, katere so objavili dnevni listi, da s temi izpremembami niso povečani prejemki vsah aktivnih državnih uslužbencev, temveč je uredba samo izpopolnjena v primerih, ki so bili poprej izpuščeni, in so bili sedaj določeni osebni dodatki tudi za državne upokojence, ki doslej nanje niso imeli pravice. g. Madžarski pridelek krompirja je letos rekorden. Samo v bivših pokrajinah države brez Sedmograške računajo s pridelkom 34.4 milijonov met. stotov. Uprava državnih monopolov bo presežek uporabila za izdelovanje špirita ter je prejela tozadevno pooblastilo. slo prvotno nameravanega mešanega ki “ ha iz koruze in pšenic«. Ostale dni tednu bi pekli dosedanji ljudski krun* g Tudi kontrolo kmetijskih prid*Ik°* oziroma njih cen proučujejo merodajna g Zvišane bodo cene bencinski me®8' niči in sicer 20 par pri litru. „ZeU; g Pobiranje luksuznega davka na « wol!e“ in izdelke bo od 1. dec. naprej ukinjeno. To velja tudi za blago, ki 1 .dec. neocarinjeno na carinarnicah. & nabave na račun države in samouprav, ki se bodo izvršile po 30. nov. na Iagi pogodb, sklenjenih do tega dne, pa se bo pobiral davek po dosedanjih predpi sih. g Clnober so začeli proizvajati na Slovaškem. Samo v avgustu so proizvedli tisoč meterskih stotov. g. Motorjev na veter imajo sovjetske živinske farme sedaj že okoli 6000, toda povpraševanje je vedno večje. Izkazali so se kot najboljše mehanično pomožno sredstvo pri oskrbovanju vode za živino. Veliko povpraševanje dokazuje dejstvo, da je v zadnjih stin letih ljudski komisariat za poljedelstvo moge> preskrbeti le kakih 60 odst. naročenih motorjev na veter. ________________________________ ^ I Ne pozabi naročnine Prepovejte izsekavanje božičnih dreves DRUGI MEDENI TEDEN ROMAN 45 Skoraj vso noč til mogla zaspati. Neprestano je morala premišljevati o besedah Gladys. Z vsemi silami je skušala biti čim bolj ravnodušna do Jimmyja, nenehoma si je dopovedovala, da je Jimmy sploh ni ljubil, V tej obupni borbi s samo seboj se je spomnila Ketteringa. Vedela je, da jo ljubi. Ne, tak otrok pa zares ni več bila, da bi T»e vedela, kaj .pomeni njegov tesni stisk roke, kaj govorijo njegove oči. In priznati si je morala, da je imela rada Ketteringa. Da, zelo vroče ga ljubi, si je ponavljala. Raje z njim še enkrat v Heston kot v London k Jimmyju. Kette-ring jo vendar obožuje, dočim Jimmy.. • Z dlanmi si je zakrila oči in se obupno borila s solzami, ki so ji silile v oči. Zakaj vendar joče? Srečna je, popolnoma srečna. Jimmy je daleč. Zdaj je doma v Upton House. Iti Kettering bo prišel, če si le zaželi. Upala je, da pride drugi dan spet. Po zajutreku se je brez pravega cilja potikala po vrtu. Neprestano je poslušala. Znabiti pa bo le prišel. Toda jutro je minilo in Ketteringa ni bilo. Kristina ni kosila. Ko jo je Gladys vprašala, kaj ji je, ji je odgovorila, da jo boli gla- va. Kristina se je neprestano ozirala na cesto in nemirna hodila po sobi, po hodniku, na vrt, pa spet v sobo. Gladys ni vedela, kaj naj počne. V dulvu je prosila, da bi Ketteringa ne bilo. Upala je, da se bo ravnal po njenem nasvetu. In čemu naj bi sploh hodil h Kristini? Dan je minil, težko, počasi. Kristino je našla v sobi. Ležala je na zofi in jokala. Ihtela je in tožila, da je neizmerno zapuščena ter je nihče več ne ljubi. Gladys je storila vse, da ji olajša boli. Vendar pa ji prizadevanje ni šk) kdo ve kako izpod rok, kajti ves čas se je zavedala, da bi bilo Kristininih solz takoj konec, čim bi vstopil v sobo Kettering. Sedela. je ob Kristini, dokler se ni stemnilo. Kristina je zaspala. Po letih Gladys ni bila starejša od Kristine, toda zdelo se ji je, ko je poslušala dihanje nesrečne žene, da je mnogo bolj izkušena, da je prav za prav zanjo odgovorna. Vzdihnila je in stopila k oknu. Zares, kako lepo mora biti, če je človek ljubljen, je pomislila žalostno. Nje doslej še nihče ni ljubil. Noben moški je še ni tako pogledoval kot Kettering Kristino.. Božično drevesce je prišlo k nam v navado iz tujine. Izpodrinilo je jaslice, ki so bile prej v navadi. Uničila pa je ta navada tudi nešteto mladih smrečic ter prizadela našim gozdovom težke rane. Posekanih je zaradi tega vsako leto na sto-tisoče smrečic in to le najlepših, ker samo take pridejo v poštev. Pri nas stalno poudarjamo, da se preveč izsekava, opozarjamo na številne goličave, propagiramo s pogozdovanjem ljubezen do gozdov med otroki, tožimo, da je na razpolago premalo sredstev za večjo in uspe- Odprla je okno in se zazrla v temo... Bila je vlažna, topla noč. Siva megla ,.je tiščala nad vrtom svoje peruti in zastirala zvezde. Tišina vse naokrog... — Ko bi bila tu Kristinina mati in vzela na rame vso to veliko odgovornost, — si je mislila. Zaprla je okno in se vrnila k postelji. Kristina se je neprestano premetava-a. Ko jo je Gladys pogledala, je videla na njenem obrazu nasmeh radosti... Gladys se je sama nasmehnila. — Vsaj v snu je srečna... Kristina pa se je iznenada zganila in se prebudila. Sedla je na posteljo in zakrilila z rokami. — Jimmy!... — To je bil prej vzklik groze kot radosti. Jimmy, Jimmy, nikar me ne bij... In grenko je zaihtela. Da, to je bil obupen jok... Gladys jo je objela in tesno stiskala. — Glej, Kristina, vse bo dobro, glej, saj sem pri tebi. Nikdo te ne bo tepel... — Gladila jo je po laseh, tolažila in ji prigovarjala, dokler ni prenehala ihteti. — Zdelo se mi je, — je drhtela Kristina, — zdelo se mi je, da je prišel nekdo in me hotel tepsti... — Ne, nikdo te ne bo tepel, glej, saj sem pri tebi. Sicer pa so bile samo sanje. Nikar jim ne verjemi... Kristina je molčala. Nikoli ni povedala Gladyš o onem napetem trenutku, ko jo je hotel Jimmy udariti, ko je dvignil nad njo roko. šno pogozdovalno akcijo po vsej Slovenili. Na drugi strani pa vsako leto po potrebnem izsekamo in uničimo Joli najlepših drevesc! Ali ne bi mogle že sa" mo zaradi te škode biti pri nas spet uvedene jaslice povsod tam, kjer je bilo navadi božično drevo? Zato pa bi b» tudi umestno, da bi dosedanje nesmotrno izsekavanje onemogočili z boljs kontrolo ali pa sploh s prepovedjo izs ' kavanja smrečic tudi za božična drev * sa! — V-ar. Trudna je omahnila na blazino in spe* zaspala. 19 SLUČAJNO SREČANJE Minila sta dva dneva, ne da bi se.k,^ zgodilo. Tudi Ketteringa ni bilo. Krist-nina žalost se je izpremenila v slaibo v Ijo, ki jo je le stežka krotila. , Sobe ni več zapustila. Cele ure je Pr ždela ob oknu in čitala, vsaj delala s je, kot bi čitala. Tretji dan pa je odgovorila na Sangsterjevo pismo. Precej suhoparno pismo. Obžalovala je, ker J Jimmy bolan, obenem pa izrazila sV~A prepričanje, da mu je bržčas že odleffi * ■Pisala je, da sedaj uživa mir svojeg doma,.da ji je skratka mnogo bolj vse na deželi kot v Londonu. — Veste, precej prijateljev imam, 'J je pripisala na koncu pisma v upanju, ga Sangster pokaže Jimmyju, ki bo v 1 opazki mogel spoznati, kako ga Kristi*1 prav nič ne pogreša. .. Seveda, Sangster je pokazal JimrnV^ pismo. Jimmyjevo stanje se je še pos*a šalo, jedva se je držal na nogah. l3’s .-j je malomarno prečital in ga nato P010 na omarico. — Ti si ji torej pisal? — Da. ,ei — Lahko bi si prihranil delo. vv. sem, da je ne bo. Če bi me vprašal, j ti že takrat povedal, kako bo. Ti pa S1 seveda napisal, naj pride, kajne? — Da. (DalJeJ Novice Ptuj je dobil zdravstveni dom V nedeljo so svečano odprli novi Nravstveni dom v Ptuju, ki je že od septembra deloval. K otvoritvi so prispeli ravnatelj Higienskega zavoda dr. j" ir c, šef ptujskega dispanzerja dr. foleslav Okolo-Kulak, več tukajšnjih zdravnikov, zastopnik bana okr. načelnik dr. F a r č n i k, banovinski svetnik ptujskega okraja Prelog, zastopniki mesta, bolnišnice in šol. Otvoritev je vodil mestni sanitetni referent Brumen. Novo ustanovo je blagoslovil prošt Ivan Greif. Poleg dr. “rumna, ki je v jedrnatem izvajanju Prikazal podrobno delovanje in po-zdravstvenega doma, so spregovorili še o tej važni ustanovi dr. Pirc, r- Okolo-Kulak in g. prošt. Dolga je bila borba za nad vse posebni zdravstveni dom v Ptuju. Sestavljeni so bili odbori in sklicane šte-'iljH.e komisije in ankete, vendar je žal Ostalo le pri dobri volji in predpripra-ah. Vsakokrat so trčili na nepremag-Jf^e finančne težave. Končno se je ^igienski zavod odločil najeti prostore Cučkovi hiši na Zrinjsko-Franko- panski cesti. Ti prostori zaenkrat povsem zadostujejo, dokler zavod ni popoln. Ptujski zdravstveni dom ima danes štiri oddelke, ki že vsi delujejo. Ti so: protituberkulozni dispanzer, šolska poliklinika, posvetovalnica za noseče matere in dojenčke ter dispanzer za predšolsko deco. Protituberkulozni dispanzer posluje že več let in ga uspešno vodi g. dr. Okolo-Kulak, šef zdravnik zdravilišča na Vurberku. V področju šolske poliklinike je zaenkrat pritegnjenih osem šolskih zavodov z 2600 učenci in učenkami. Sedaj bodo deležni brezplačnega zdravniškega pregleda, vršili pa se bodo sistematski in kontrolni pregledi vseh ‘ neglede na njihovo zdravstveno stanje. Porazna je statistika o zdravstvenem stanju zobovja jiaše mladine. Zdravo zobovje ima le nekaj preko 35 odst. učencev. Zato je ustanovitev zobnega ambulatorija nujna potreba. Prav tako že poslujeta posvetovalnica za noseče matere in dojenčke in dispanzer za predšolsko deco. Pogramozite slovenjegoriške ceste! Večkrat med letom smo ugotavljali, da ^vPo glavni slovenskogoriški cesti ?zvažal gramoz, ki se radi suhega poletja 1 veza) s cestiščem, ni izravnal mnogih ,n Sbbokih cestnih kotanj, marveč so ga Jza vozila razmetavala sem in tje po ^stišču, v veliki meri pa na obcestna emijišČa. Večkrat smo tudi med letom Prosili, naj ceste ne gramozijo poleti, am- pak koncem jeseni. Ravno sedaj namreč na tej cesti ni niti kupčka gramoza. Cestarji si pomagajo s tem, da tu in tam cestne vzbokline razkopajo in z njimi zadelajo večje kotanje, dokler jim spet nalivi ne izperejo, Pri takem načinu vzdrževanja seve mora ta cesta popolnoma propastiJ Požar pri Sv. Marjeti ob Petnici Ponoči je izbruhnil požar pri posest-'Ktt Zdancu Ervinu v Ložanah. Požar je ®stai zaradi pomanjkljivih kurilnih na- • rav. ki niso prenesle preobilnega kurila ob priliki priprav za poročno go-hiu *menovanega posestnika. Gašenje je 'o tem težje, ker se je vršilo v temni ki je niso razsvetljevali ognjeni /‘“‘ii ter je bilo treba odkriti in zatreti fiotraj hiše v lesnih delih močno tleči Največ škode je utrpela kuhinja 11 Podstrešje. »Narodnega doma* v Zagrebu uSj^štvena knjižnica posluje v novoure-Vov društvenih prostorih na Tomislavo-P trgu 19 II nadstr. Uradne ure so v od 11,—12., sredo in petek od 19 del v in nem- slQ Pol 21. Knjižnica ima čez 4000 ŠjJ^skcm, hrvatskem, srbskem in -------- UH J®, jeziku. Poseben oddelek je posvečen iJf?lnski knjigi. Prireditveni odsek bo v. solx,to, 7. dec. t. 1. v društvenih Miklavževanjje. Nastop Miklavža rJ.„,0 Ob 21. uri. Darila se sprejemajo v 6- dee. od 18.—20. in v soboto 7. ^ °d 15. d0 20. Za otroško Miklavževanje Ig sPrejemajo darila v sredo, 4. dec. od ■""“O. in v četrtke 5. dec. od 15.—17. je*1 Najstarejšo lirvatsko narodno noio tH{Jot*kril zagrebški etnograf prof. Brani-^^^ratam<^^okolic^£agra>^^^^^^ ^ovi naročniki Drli1,0 Pr®lemu Prve žtevilke, ki ji ^,a?anio položnico s pogoji za naročbo, ka ^Ze^° ustrezno naročnino! Vsako na- * 2l'o za nas po položnici nam dostavlja tfla hranilnica v Ljubljani, kar traja Žtl-^ež dni, zlasti ako Je vmes kak pra-1 Ako prve naročnine ne prejmemo rnekoliko dni po odpošiljatvi prve . ... _ r-ki sm? Pošiljanje lista ustavimo. Pi-^ ene pritožbe radi tega niso potrebne, samo Prav°čaSn0 nakazilo. — nak neiša naro£ba Pa 2 istočasnim joij^?^otTI prve naročnine po položnici UrJ?5, ki jo dobiš pri vsakem poštnem iek ’n izP°ln>š s številko našega »y^Vne?a računa in naslovom: 11—409, bje*~ernik« — uprava Maribor. Na sred-{jJJ1 zgoraj pripiši »Nov« ali »Naro-ie]iB '• zadaj Pa morebitne posebne tie Vadi načina pošiljanja lista, kar nič stane. Uprava »VECERNIKA«. Maribor, Kopališka ulica št. 6. C«l|« KAKO PLAČUJEMO KMETIJSKE PRIDELKE V CELJU Bela pšenična moka 9 din, enotna črna 5 din, govedina 13—18 din, teletina 14—18 din, svinjina 16—22 din, ovčje meso 16 din, svinjska mast 28—29 din, sveža slanina 24—25 din, prekajena slanina 28 do uv imv um, InCinviiu o* umu uy 4‘20 din za kg. Jajca 2 din komad, mleko 2‘50 din liter. c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in celjsko okolico bo v torek 3. decembra od 8 .do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ul. 8., pritličje levo. c V zahvalo za pogostitev mu je ukradel suknjo. V neki gostilni na Krekovi cesti je neki moški gostil 31 letnega brezposelnega pleskarja Rudolfa B. iz Ljubljane. Rudolf pa mu j e v zahvalo ukradel zimsko suknjo 6in usnjene rokavice. c Tatvina. Iz podstrešja neke hiše ua Slomškovem trgu je bilo ukradenih gumastih podpetnikov v vrednosti 1000 din. Storilca so aretirali v osebi 50 letnega zidarja Jakoba P c S kolesa je padel 27 letni vrtnar Ivan elja. Pri padcu je dobil težke «1 ‘‘ Breznik iz Cel poškodbe na glavi in šo ga v nezavestnem stanju prepeljali v bolnišnico. c Zaradi težke telesne poškodbe sc je včeraj pred celjskim okrožnim sodiščem zagovarjal 31 letni delavec Nikolaj Vrbovšek iv Podčetrtka. 31. decembra lani je v gostilni Staroveški v Podčetrtku udaril Blaža Žučka s palico po glavi ter mu tako poškodoval oko, da so mu ga zdravniki morali odstraniti. Z nožem je zabodel tudi Miho Jesiha v levo stran hrbta. V gostilni pa je razbil šipe, steklenice in stole. Obsojen je bil na 10 mesecev strogega napora, Zučku pa mora plačati 2000 din za bolečine, za oko 10.000 din in 3500 din odškodnine za izgubo zaslužka. c Moderniziran}« Vodnikove ulice naglo napreduje. Sedaj polagajo granitne kocke, ob obeh straneh pa betonirajo široke hodnike, ki bodo zaliti z asfaltom. Ko bodo dela dovršena, bo ulica dobila moderno licc. Uubllana a Nesreča t motociklom v gramozni jami. o kateri smo poročali, je zahtevala ................... ■ ” ' Težkim mi. o kateri smo poročali, je zdaj tudi drugo smrtno žrtev, poškodbam, ki jih je dobil pri padcu v Jar. .v amo, je podlegel 32 letni orodničarski moj- družine z majhnimi nepreskrbljenimi otro ki. a Smrt pod avtomobilom. Na križišču Tvrševe ceste in Linhartove ulice je tovorni avto podrl na kolesu sc vozečega vojnega invalida, upokojenega narednika Martina Potočarja. Kolesa so Potočarju strla prsni koš in je na mestu izdihnil. Nesrečo je zakrivil šofer, ker je rezal ovinek. a Slomškova družba je obhajala svojo 10 letnico s proslavo v frančiškanski cevkvi, ' fUC&ruCt Z Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte izrecno le kvalitetno TUNGSRAM-KRYPTON žarnico: Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka! BOLJŠA LUČ, MANJŠI STROŠKI! lir 277M katere so se poleg številnega zastopstva učiteljstva udeležili predstavniki raznih {irosvetnih ustanov in organizacij. Navzoč e bil tudi škof dr. Rožman, nadalje zastopnik bana načelnik dr. Sušnik, zastopnik divizionarja polkovnik Rus in mestni predsednik dr. Adlešič. Slavnostni govor jc imel dr. Brumen, ki je orisal osebnost škofa Antona Martina Slomška in njegovo delo za šolo in narod. Društveni predsednik g. Ivan Štrukelj pa je podal pregled delovanja Slomškove družbe v 40 letih. S POPLAVLJENEGA OZEMLJA Poročila s poplavljenega ozemlja v Bosanski Posavini in v Sremu so že ugodnejša. Deževje je prenehalo, varnostni ukrepi so pa tudi mnogo doprinesli k izboljšanju. Ponekod se je vodostaj precej znižal, le pri Beogradu je Sava še narasla za 6 m. Pričakuje se upadanje Save v vsem toku. PROSLAVA ZEDINJENJA ČRNE GORE S SRBIJO Včeraj je bila v Cetinju slovesna proslava 22. obletnice zedinjenja črne gore s Srbijo. Svečanosti so bile tudi v drugih mestih Orne gore. Povsod so bile službe božje in slovesne akademije, na katerih so izražali zadoščenje, da so se združili z ostalimi Jugoslovani. o Promovirana je bila za doktorja medicine Damjana Jelačin roj. Baebler, soproga trgovca dr. Rista Jelačina. o Za redna profesorja na ljubljanski univerzi sla postavljena na filozofsko fakulteto dr. V. Mole, dosedaj redni Univ. prof. v Krakovu, na pravno fakulteto pa dr. Henrik Steska, sodnik upravnega sodišča v Celju. o Poročila sta se pri Št. Pavlu pri Preboldu policijski agent Joško Gaber in Marica Vodovnik, hči pos. v St. Pavlu. o Osebne novice. Prestavljeni so na lastno prošnjo sodniki Anton Vičič iz Murske Sobote v Šoštanj, Vanko Pance iz Litije Ljubljano, dr. Ivan Umnik iz Dol. Lenda- .. t t,-____ ve v Litijo, dr. Franc Omladič iz Kozjega v Brežice, Emil Korbar iz Ormoža v Višnjo goro. — Po prošnji je premeščena učiteljica Kornelija Resnik od Sv. Barbare v Hoče. o V Rajhcnburgu se J* smrtno ponesrečil delavec Vekoslav Zorčič, ki je bil zaposlen pri šgradnji električne centrale za tamkajšnji rudnik TPD. Padel je z odra in se ubil. Vlom na Murskem polju Neverjetno drzen roparski vlom so izvršili do sedaj še neznani vlomilci v Kokoričili na Murskem polju v nedeljo zjutraj. Zakonca Hrenova, ki imata v Kokoričili v najemu malo hišico, sta se v nedeljo zjutraj napotila k rani maši v oddaljene Križevce. Skrbno sta zaklenila hišo in nista slutila, da bodo med tem časom obiskali njun dom vlomilci in odnesli vse premoženje. Zakonca Hrenova sta bila štiri in pol leta v Franciji in sta se komaj letos vrnila v domovino. Prihranila sta si 25.000 din. Da imata mirna zakonca denar, je moralo biti znano vlomilcem, ki so izrabili ugoden čas odsotnosti obeh za dobro pripravljen vlom. •Pri sosedu so vzeli velik drog, s katerim so najprej razbiti šipe na oknu, potem pa še odstranili močne železne križe ter zlezli v notranjost. Omaro so odklenili, vzeli iz nje 25.000 din, uro, par rjavih čevljev ter veliko pleteno žensko ogrinjalno ruto. S plenom so neopazno izginili v mračno nedeljsko jutro. o V NazarJIh v Savinjski dolini sc je poročila gdč. Slavica Turnšek, najmlajša hčerka tamkajšnjega uglednega trgovca gostilničarja in posestnika Maksa Turnše- /. žandarmerijskim poročnikom g. Volkom % Jankovičem, o Sokolsko društvo Selnica ob Dravi jc priredilo, v nedeljo v gostilni Trabc v Bistrici družabni večer. V dosego skorajšnje uresničitve velikega cilja, da si namreč postavi svoj lasten dom, bo Sokolsko društvo prirejalo razne prireditve, da tako čimprej zbere potrebna sredstva. Bislričani in SelČani so z razumevanjem podprli to prireditev. o Zanetil Je požar, da bi lahko nemoteno kradel, neki neznanec v Šmartnem na Pohorju. Zgorela sta žaga in skladišče posestnika Ačfca, toda neznanca, ki je vdrl v hišo med tem .ko so drugi gasili, je opazila Ačkova žena. Dasi jo je pobil na tla in težje poškodoval, so njene krike zaslišali oslali ter neznanca prepodili brez plena. n Redno zračno zvezo bo dobila 4. decembra Crna gora z Beogradom. Proga bo obratovala celo leto. Novice iz Slovenske Bistrice V sredo je predaval tu o letalstvu in vojni znani strokovnjak v tem vprašanju g. R a p č. Polna dvorana občinstva je pozorno sledila aktualnim izvajanjem, ki jih je predavatelj ponazarjal s skioptični-mi slikami. Slišali smo besede o konstrukcijah in delovanju lovcev ter bom-barderjev. Predavatelju se je za strokovno podano predavanje zahvalil gosp. Prekoršek Tugomer. V petek pa je predaval univ. prof. dr. Veber o problemih malega naroda. V globokih in širokih potezah je dr. Veber zajel vprašanje in ga analiziral tako nazorno, da smo spoznali važnost bitnosti malega naroda pri zgrad bi svoje in celotne kulture. Sokol je pod režijo br. Skoice s »Scampolom« otvo-ril gledališko sezono. Odlično podana igra in polna dvorana bosta igralcem in društvu v zadovoljstvo in vzpodbudo za tiar. delo. — Ustanovila se bo kmet. nad. šola za km. fante nad 16 let. V soboto zvečer bo akademija tuk. Sokola s sodelovanjem orkestra. V eni noži je preselil hišo Leseno hišico, pokrito s slamo si je zgradil v vasi Bojište pri Nevesinju nezaposleni delavec Vidak Bevanda. Imela pa je to posebnost, da je bila zgrajena na debelih . brunih brez običajnega temelja, tako da jo je mogoče prenašati. Neko noč je zbudil sosede ter jih naprosil, da somu pomagali prenesti kočo en kilometer daleč do Nevesinja, kjer ji je poiskal novo mesto na državnem zemljišču. Tam bo lesena koča tudi ostala, ker velja v tamošnjih krajih nepisan zakon, da nihče ne sme porušiti hiše, kjer so jo postavili, ako njena zgradnja ni nikogar motila in ako je prvič zaplapolal ogenj na ognjišču. Zanimivosti Skrbi mestnih očetov zaradi Mesto Santa Fe bo kmalu brez deklet pomanjkanja deklet V vsej Južni Ameriki ni toliko lepih deklet kot v pokrajinah, ki se vlečejo od Paname do Paraguaya. Tu so se stoletja m desetletja križale najrazličnejše rase, Francozi, Nemci, Španci, Argentinci in Italijani. Križanje je dalo edinstven tip žene, ki se odlikuje po izredni lepoti in skladnosti. V zadnjih desetletjih, ko je moški svet spoznal lepoto tega ženskega sveta, so se ondotna dekleta možila edinole s tujci, ki so dekleta odpeljali kot svoje žene. Ta »praksa« je slednjič privedla do tega, da je v tem predelu Južne Amerike močno padlo število ženskega sveta, nekatere vasi in mesta pa so ostala malone brez deklet. Že pred šestimi leti je izseljevanje deklet postalo eden izmed najvažnejših problemov mesta Santa Fe v Panami. Mestni očetje so si precej časa belili glave, kako bi zavrli odseljevanje deklet. 2e v osnovnih šolah so skušali uveljaviti tako vzgojo, ki bi dekletom kar najgloblje vcepila ljubezen do domačega mesta. Učitelji so ženski mladini prikazovali tuji svet v najstrahotnejših podobah. Mestnim očetom so vneto pomagali tudi mladeniči, ki so jeli kar najbolj goreče dvoriti dekletom. Posebno pa so pazili na vsakega tujca, ki se je skušal približati dekletom. Neizprosno so ga zasledovali, dokler ni slednjič utrujen opešal. Bitka proti tujim ženinom je trajala precej časa, vendar pa ni prinesla zaželenega uspeha. V mestu je bilo čedalje manj deklet. Končno je bilo mestnim očetom dovolj. Izdali so zakon, ki nima primere na vsem svetu. Vsako dekle v starosti od 14. do 20. leta mora dobiti od mestnega poglavarstva posebno dovoljenje, če se hoče poročiti. Prav tako pa ne sme brez dovoljenja zapustiti mesta. Seveda je poglavarstvo izdajalo dovoljenja za zapustitev mesta le v redkih pri- mmmammmmmammmmmmmmmmtmmmmmmmmammo Nemški pesnik in pisatelj Jakob Schaffner, ki je pred dnevi slavi Svoji 65. rojstni dan merih, v načelu samo za izseljevanje v bližnje kraje. Ce pa bi dekle izginilo iz mesta brez dovoljenja, so za to odgovorni starši, ki so v takem primeru dolžni plačati visoko kazen. Toda žene so zvite. Kljub temu. dekleta izginjajo. Tuji ženini se namreč zavežejo, da bodo staršem povrnili zneske, ki jih morajo plačati kot kazen. Mimo tega pa se tudi odrečejo vsakršne dote in bale. Pravijo, da so tu dekleta tako lepa, da je dota in bala postranskega pomena. Uredba, ki so jo izdali v Santa Fe mestni očetje, je imela tragičen in senzacionalen odmev celo v Buenos Airesu. Filmska igralka Mao Gejan, rojena v Santa Fe, se je javno zavzela za svoje rojakinje ter javno protestirala proti uredbi mestnih očetov. Na neki filmski predstavi je imenovala to uredbo »sramotno suženjstvo*. Ko je po predstavi ^zapustila kino, je sredi ulice pristopil k njej neki Španec iz Santa Fe in dvakrat ustrelil nanjo iz samokresa. K sreči je bila le laže ranjena ter je že po nekaj tednih ozdravela, V izjavi, ki jo je nato dala novinarjem, pa je poudarila, da bo storila vse, da ostane slednjič Santa Fe zares mesto brez deklet. Ta bo rezal zračne višine in daljave Črnci se ne rodijo c*nl Malokdo ve, da črnci ne pnhaJa^^ svet črni. Pri rojstvu je njihova svetlo siva, včasih prav bela. ^ele.v dveh, treh tednih postane koža terr,nJ^]j čez dober mesec po rojstvu pa Je ... črnček prav tako črn kot njegovi_s ‘ Zanimivo pa.je, da se pri križanju0 in bele rase utegne pri novorojenčki javiti črna barva kože šele po nekaj* neracijah. Tako lahko na priliko d mulatska starša, ki sta svetle polh, 0 ka, ki bo imel popolnoma črno kozo. Notorni čolni s krili V Marsfieldu v ameriški zvezni Oregon so te dni preiskušali nov tip , tornih čolnov, ki bodo pomenili v .. v bližji bodočnosti pravo revolucijo. ^ tip motornega člana razvije v razmer ^ kratkem času neverjetno brzino. ,rn zini 83 km na uro se čoln dvigne tiK gladino, v vodi ostane le ves vijak, časno se v obeh strani čolna razpr0 ,nu jo po tri krila, ki služijo istemu natfl kot krila pri letalu. Čoln dobi v tern nutku podobo galeba, ki leti tak vodno gladino. Motor ima 55 ks. K motorni čoln ob brzini 83 km ^Xlgntun-nad gladino, lahko nato v nekaj se . dah razvije hitrost 103 km na uro. ^ tej brzini se potem več ne uporabi)'* milo, ampak krmarijo razprostrta Konstrukter novega motornega čoln inženjer Victor W. Strode. ^ Angleški bombniki Pri izdelovanju letal posvečajo največjo pozornost izdelavi letalskega vijaka (propelerja). V tovarnah imajo posebne o3d elke, v katerih izdelujeo samo vijake. * •' * f*.- r Obeta se huda zima ZANIMIVE UGOTOVITVE RUSKEGA IN NEMŠKEGA VREMENOSLOVCA Nemški vremenoslovec prof. dr. Rudolf Spitaler je pred nedavnim objavil daljšo razpravo o temperaturnih menjavah v Evropi. Med temperaturo severnega dela Atlantskega oceana in temperaturo v Evropi vlada izvrstna odvisnost. To je dokazal že ruski vremenoslovec Soštakovič, ki je podrobno raziskal 78 zim v Sibiriji, S tem v zvezi je dokazal, da so sibirske zime v zvezi z meteorološkimi pojavi v območju Golfskega zaliva. Spitaler je nato primerjal izsledke Šostakoviča z vremenskimi prilikami v 10 različnih krajih Evrope ter ugotovil, da vlada med sibirskimi zimami in temperaturami v Evropi neka vzročna povezanost. Vendar pa sibirske zime nikakor ne vplivajo na Evropo. ampak je treba iskati vzročnost v temperaturnih menjavah nad toplini zalivom. Izkazalo se je namreč, da sta se ob hudih sibirskih zimah oba atmosferska akcijska radia, namreč islandski minimum in azorski maksimum zračnega tlaka, premaknila nekoliko na jug. kar je imelo za posledico, da je imela Evropa v takih primerih večje zimske padavine. Ob takih okolnostih je imela Evropa hude zime v letih 1893. 1905, 1917. 1929. Iz tega izhaja, da se v Evropi praviloma pojavljajo hude zime v 12 letnih razdobjih. Po tej teoriji je pričakovati, da bomo imeli torej letos spet hudo zimo, četudi lanski ni kaj oporekati. Prof., Spitaler sodi, da bo letošnja zima 1940/41 prav ostra ter da je pričakovati precejšnjih množin padavin, torej snega, ki bo dolgo obležal. Obzirnost Prvi mornar: — Daj mi vendar mir. Saj vidiš, da pišem svojemu dekletu. Drugi mornar: — Toda zakaj pišeš tako počasi? Prvi mornar: — Zato ker moje dekle ne zna hitro čitati! iw———————■|l" . so pri nočnem bombardiranju taks^ Padel v vodo, še pre-t J?je M zgrajen. Vsekakor pa je po-„ ’Janj tudi zdaj opozarjati, da bi .ločujočih mestih le ne pozabili te že l ht 'n bi ob uigodnejših razmerah lahko začeli z gradnjo, ne pa šele zno-? Predhodnimi konferencami in rp„_ dnimi odlašanji, ki takim konfeti11 navadno sledijo. nia]3 Je s„amo en most za,Maribor pre-v- ?’ Je že itak zdavnaj ugotovljeno in vp* i»ur iasno- Zgraditev mostu, ki bi „ aj Melje in Pobrežje, pa je bila že rJT .| jiva Potreba, čim se je v Melju T vtla industrija v današnjem obsegu, ogitm zgra®tev meljskega mostu ni ne-ya Potreba samo za vozovni, ampak del 23 oseb™ Promet, zakaj na stotine (j avcev v meljskih tovarnah stanuje na 5 n6m bregu Drave in se morajo dnev-,Drevažati z brodom, ki že zdavnaj ne ®>stuje več za tako velik osebni pro-foe ♦ 'zraz^° industrijskem delu našega sta. Prevažanje z brodom ni za delav-jn satno zamudno, ampak tudi nezdravo celo nevarno. Treba je samo videti, koliko delavcev se — na priliko — ob devetih zvečer nasuje na brod. Kadar je lepo vreme in ni Drava narasla, je vožnja s to primitivno prevozno napravo še kolikor toliko ugodna. Potrebno pa je pomisliti, kaka je ta nočna vožnja ob slabem vremenu, posebno jeseni in pozimi. Delavci pridejo razgreti iz toplih prostorov, se stlačijo na brod, se počasi pomikajo preko temne, bučeče reke in se tresejo od mraza in vetra. Dež lije in jih moči do kože. Reka je narasla. Pozimi plavajo po njej veliki kosi ledu. Kaj če bi se utrgala vrv? Človek se zgrozi, če pomisli, da bi se na tako prenatrpanem brodu le malokateri mogel rešiti in bi domala vsi poginili v valovih. Tudi radi teh nevzdržnih nevšečnosti in nevarnosti prizadetih Ibi bilo treba, kar je le moči ukreniti, da se ob danih razmerah čimbolj pospeši gradnja tega prepotrebnega mostu. Dokler pa še ne bo mostu, bi bilo vsekakor potreba, da bi brodar postavil na vsaki strani reke ob pristanu leseno lopo, da bi ljudem ne bilo treba čakati na brod v blatu, dežju, sne. gu in vetru. To bi zanj bržčas ne bila prehuda žrtev, ljudem, ki mu omogočajo donosnost njegovega brodarjenja, pa bi storil s tem veliko uslugo. — ker K ukinitvi ljudskošolskih razredov Maribor, je obmejno mesto, ki ima v teh razburkanih časih vedno večji pomen. Obmejni živelj ima večje in težavnejše naloge nego oni v notranjščini, zato na razne pojave tudi vse drugače reagira. Vsako še tako malo okrnjenje izzove negodovanje, ki si ga prav sedaj ni želeti. Tako je zbudil v javnosti mnogo pikrih komentarjev in pritožb ukrep šolskih oblasti o ukinitvi nekaterih razredov osnovnih šol. Ukinil se je šesti razred na 1. dekl. in 4. deški, ena vzporednica na magda-lenski dekliški in ena na 3. deški. Na ta neutemeljeni ukrep se starši ogorčeno sprašujejo, če res nimajo več njihovi otroci pravice tvsaj do primerne osnovnošolske izobrazbe. Zrastli v težkih so- cialnih prilikah — kakršne so zlasti v V. mestnem okraju, sestavljenem iz delavskih družin — nimajo ti telesno pretežno zaostali slabiči možnosti niti za prepotrebno skromno izobrazbo. Ali naj se sedaj tlačijo v tesne šolske prostore po 50 in več, da tako še bolj oslabč in duševno zaostanejo? Kaj pa naj pomeni združitev slabičev iz 6. razreda s 5. raz redom? Komu, oziroma čemu bo to v prilog? Otrokom gotovo ne, staršem in učiteljstvu še manj. Če so ta ukrep na rekovali ekonomski razlogi, moramo reči le to, da ta štednja ni na pravi strani, ker bo našemu narodnemu gospodarstvu zarezala le težke posledice. To ne pome ni korak naprej, temveč precejšen korak nazaj. Zaradi nesrečne ljubezni pod vlak p0,^raj kmalu po poldnevu se je vrgel sU . 0rn’ vlak med postajama Prager-Veo v Slovenska Bistrica 34 letni delavke v^ek JaKob 1Z Brstnika pri La- 0|. Kolesa so mu dobesedno odrezala Ijjj. n°gi. S tovornim vlakom, ki je peljal hen Proti Mariboru, so ga v shiž-m vozu prepeljali v Maribor, reše- valci so bili že popreje obveščeni ter so ga takoj po prihodu vlaka ob 14.15 spravili v bolnišnico. Kljub težkim poškodbam je bil Zavšek pri polni zavesti ter je povedal, da je šel pod vlak zaradi nesrečne ljubezni. V bolnišnici je dobljenim poškodbam podlegel. V proslavo Zedinjenja se vrši v nedeljo dne 1. decembra 1940 ob 20*30 v vseh prostorih Sokolskega doma SLAVNOSTNI PLES Vstopnina: predprodaja din 10*—; pri večerni blagajni din 15*—. Obleka: temna, kroj, narodne noše. II Zgodba med čevljarskimi mojstri in pomočniki še ni podpisana iar^erai 5010 P°ročali o mezdnem poga-stJu med mariborskimi čevljarskimi moj-(jr ® Pomočniki pri obrtnem referentu Med ^u na mestnem poglavarstvu. sPo °tiema strankama je bil dosežen s. ra2um, vendar so mojstri pred podpi-Pogodbe stavili pogoj, da pomočniki 5lJv 3° v časopisju objavljen stavek v o mezdnem gibanju čevljarskih pomočnikov, kjer trdijo, da imajo mojstri 200 odstoten zaslužek. Stavljen jim je bil rok do danes ob 10. dopoldne. Ker pomočniki do tega časa stavljenega pogoja niso izpolnili, je ostalo vprašanje podpisa pogodbe, ki je bil sicer določen za danes ob 10. pri obrtnem referentu, za enkrat odprto, ker so prišli tja samo pomočniki. kjai m Mariborčanka docent ljubljanske univerze. Te dni je imela nastopno predavanje na ljubljanski univerzi ga. dr. Ljudmila Dolarjeva-Mantuanijeva o triadnih magmatskih kameninah v Sloveniji. Tudi v radiu je predavala mlada znanstvenica o kamnolomih v Sloveniji. Nova docentka je hčerka profesorja dr. A. Dolarja v Mariboru. slabe oči ? ... k diplom, optiku petelnu m Oblastni odbor Aerokluba v Mariboru je priredil te dni tečaj za modelarske učitelje iz Ptuja, Ljutomera, Celja, Slovenj-gradca, Ormoža in Maribora. Tečaj so omogočili z velikodušnimi darovi v obliki živil za prehrano tečajnikov sledeče tvrdke: Oset, Andrašič, Gusel, Nabavlialna zadruga drž. nameščencev, Franc. Anderle, Verbič, Kralj, Margo, Meinl, Benko, Wo-gerer, Tavčar, Scherbaum, Rakuša m Čebokli. Oblastni odbor Aerokluba smatra za svojo prijetno dolžnost, da se javno zahvali imenovanim tvrdkam za izkazano razumevanje ter za velikodušno pomoč. m Pobreška občina je s kolektivno pogodbo priznala vsem delavcem, ki so zaposleni preko 1 leta, stalnost in plačane dopuste. Plače so delavcem zvišane na 3—5*50 din na uro. KARTOTEKE „SOFRA“ Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-10 iva pekovskih pomočnikov Qa0brtni referent dr. Semkovič je sklical tu miciativo ZŽD, podružnica v Maribora’ Par*tetno komisijo, da bi uredila spojen 80 nastab zaradi nove uredbe, ki ^ bo ve du je nočno delo pred 4. zjutraj. je .s®i° pekovskih mojstrov ni bilo. To ha az, da pekovski mojstri ne mislijo kr in bomo zaradi tega vsako Qv Predpisov uredbe kontrolirali in bl'> sodišču. Zveza živilskih delavcev ^»avlje podružnica Maribor. ^bčni zbor Prosvetne zveze SePred včerajšnjim občnim zborom so Drjg].astoPniki prosvetnih društev, ki so zb'. na občni zbor Prosvetne zveze, ga 11 ob Slomškovem grobu, na katere-Ffoif0 Po kratkem govoru preds. dr. J. lst?.leca položili lovorjev venec. Za po-ittien Slomškovega spomina se je v Ur«,n Slomškove družine zahvalil ka- *** dr. Mirt. Po slovesnosti je bil v Zadružni gospodarski banki oibčni zbor, ki so mu prisostvovali tudi oficielni zastopniki prelat dr. Cukala kot zastopnik vladike dr. Tomažiča, župan dr. Juvan, okrajna glavarja dr. Šiška in Ajlec, podžupan Že-bot in mnogi drugi iz duhovniških in laiških krogov. Odposlali so vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter pozdravno brzojavko prosvetnemu ministru dr. Korošcu. O Slomšku kot narodnem buditelju je izpregovoril v daljšem govoru predsednik dr. Hohnjec. Nato so poročali o društvenem delu tajnik prof. Klasinc, blagajnik Maležič in drugi funkcionarji. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor z dr. J. Hohnjeoem na čelu. Pri slučajnostih je bilo sprejetih več sklepov glede društvenega dela. Zveza bo ustanovila tudi svoje lutkovno gledališče. m V sodni službi je postavljen za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru Franc Juhart, doslej sodnik okrajnega sodišča, premeščen pa je k okrajnemu sodišču v Mariboru Stanko Klaus, doslej sodnik okrajnega sodišča v Ljutomeru. m V ljudskošolski službi je premeščena učiteljica Branka Spes iz Hoč na Tezno, m Na železniško progo med postajama Tezno m Hoče so nanosili trije mladeniči kamenje, les in železo, ker so noteli videti železniško nesrečo, kakor so sami izjavili pri zaslišanju. K sreči je vse pravočasno odkni progovni čuvaj. m Vojni dobrovoljci! Zborovanje v proslavo državnega praznika Zedinjenja bo v Sokolskem domu, 1. dec. 1940, ob 11. dopoldne. Udeležba z društvenim znakom obvezna. — Prosimo tovariše za polnoštevilno udeležbo tudi na telovadni akademiji. ki bo v soboto, 30. t m'., ob 20. in na slavnostnem plesu 1. dec. 1940, ob 20*30 v Sokolskem domu. Okrajna organizacija Vojnih dobrovoljcev v Mariboru. SIGNIRNE ŠTAMPILJKE IN BARVA „SOFRA“ Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-1« m. Bratje 2ivko koncertirajo. Naš domači pevski septet bratov 2ivko bo imel svoj koncert narodnih in umetnih pesmi 4. decembra 1940. Ta priljubljena pevska skupina bo izvajala niz pesmi naših skladateljev iz polpretekle in sedanje dobe. Ogromna večina pesmi bo za naše mesto povsem nova in vendar zelo zanimiva. Bratje Živko imajo zelo veliko zaslug za propagando naše pesmi. Umetniško vodstvo te pevske skupine ima prof. V. Mirk. Podrobnejše obvestilo še pride. Koncert bo v dvorani Zadružne gospodarske banke. m V mariborsko bolnišnico so prepeljali 84 letno posetnico iz Šmartna na Pohorju, ki jo je neki roparski napadalec s koloim udaril po glavi ter jo teže poškodoval, kakor poročamo tudi na drugem mestu. 1» številko „Večernika" oddajte velike in male ‘oglase še danes m Kdo Je bil Gutenberg in kaj pomeni njegovo delo za nas, vse to boste videli v soboto, 7. XII. v Narodnem gledališču. Tudi časopis bo izdan. m Zaradi nočnega dela v pekarnah pred 4. zjutraj so se morali na ovadbo pomočnikov zagovarjati pred sodiščem pekovski mojstri Auer -Hubert s Pobrežja, Auer Martin iz Maribora in Rok Belina iz Studencev. Kakor nekateri drugi mojstri, ki so se prav tako morali zagovarjati 12. novembra pred okrajnim sodiščem zaradi prekrška uredbe o preskrbi prebivalstva s kruhom, so bili tudi gori imenovani mojstri oproščeni m Mariborska tekstilna tvomica, ki je nedovno razdelila med svoje delavstvo moko. je dala sedaj vsakemu delavcu tudi po 12*5 kg masti. m Neki avtomobil je povozil v Svečini 41 letnega viničarja Andreja Gamzeja, ki ima bržkone zlomljeno nogo. m Psa foksterierja je našla na Aleksandrovi cesti zasebnica Kus Angela. Pes je belo rumen, star 5—6 mesecev in brez znamke'. m Slovenska težkoatleiska zveza v Mariboru poziva vse atlete PSK in SSK Maratona, kdJ so sodelovali v propagandnem dvoboju 24. t. m., da naj se javijo na seji zveze v klubski sobi hotela „Zamorc“ v sredo, 27. novembra ob 20. * Nedeljo & decembra, ob 5. uri popoldanska Miklavževa predstava za otroke v Veliki kavarni, * Podružnica CMD v Kamnici priredi v nedeljo, 1. decembra v gostilni pri Pave-šiču ob 3. uri popoldne Miklavževanja. ŠTAMPILJKE „SOFRA« Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-10 * Sokolsko društvo Maribor-Matlca. Vo, m prostovoljci in Rezervni oficiri prired jo v proslavo Zedinjenja »Slavnostni ples v nedeljo, dne 1. decembra 1940, ob 20*3 v vseh prostorih Sokolskega doma. Vstoj tuna v predprodaji din 10*— pri večeri blagajni din 15*—. Obleka: temna, kroj, m rodna noša. * Vstopnice za Telovadno akademije ki se vrši v soboto, dne 30. nov. in z »Slavnostni ples“, ki se vrši 1. decembra proslavo Zedinjenja dobite v predproda pri PUTNIK-u. * Trdo kožo bi kurja očesa odstranim brez bolečin, „BATA“. m Nočno lekarniško službo bosta vrši od 23. do vid j učno 29. nov. Mestna lekai na pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85 te lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrov in Meljse ceste, tel. 25-32. Marodno gledališče Sreda, 27. nov.: zaprto. Četrtek, 28. nov., ob 20.: „Za narodo-blagor*** Red C. Premiera* Petek, 29. nov., ob pol 15.: „Cyrano d Bergerac“. Dijaška predstava. Sobota, 30. nov., ob 20.: „Telovadna aka demija fantovskih odsekov in dekliški! brožkov“. Kino * Grajski kino. Danes na splošno zahtevo „Beli Jorgovan" Jeanette Mac Donald, in Edy Nelson, izborna igra, krasno petje. * Esplanade kino. Največji vojni in herojski film z Gary Cooperjem, ki prikazuje zvestobo in tovarištvo francoskih le-gijonarjev „Beau Geste“ * Kino Union. Od danes prekrasen umetniški francoski film »Labudova smrt“. V glavni vlogi naša rojakinja Mija-Corak Sla-venska. Udeležile se proslave 500-LETNICE izum. premakljive črke Janeza G. Guienberaa r. XII. v Nar. gledali«« Dram. prikaz, voJaSka aodba, pevski nastopi GRADIVO STANOVANJE IŠČE VAJENCI-(KE) Kupujem rabljene IZOLIRANE ŽICE vseh vrst. Elektro-Sinič, Meliska cesta 2._______20466-13 NA SODNI DRAŽBI pri Okrajnem sodišču v Ma-renbergu 29. nov. se proda LEPO POSESTVO ležeče v ravnini, hiša z 20-stilno, v dobrem stanju, in njive, sposobno za. hmeljsko kulturo. Najmanjši ponudek din 153.000.— 20476-11 HIŠICA z vrtom za 20.000 din naprodaj. Direktni kui naročilom ali pa po poStnl položnici na čekovni račun it. 11.409 - Z* vse oismene odeovore elede malib oelasov se mora orlioilti znamka za 3 din. DVOSOBNO STANOVANJE s kooalnico. mirno, sončno, se s 1. jan. (event. 15. dec.) odda Beograjska 36. 20438-5 HALO! HALO! MIKLAVŽEV VEČER v soboto, 30. nov. v gostilni pri »Viktorju« (preje Kirbiš), Vetrinjska ul. Koncert s plesom, nastop Miklavža. Za dobra vina in vse dobrote Preskrbljeno. Odprto do 2. ure zjutraj Vsi vljudno vabljeni. Se OTiooroča Viktor Sttbler. 20486-1 SLUŽBO DOBI ELEKTROMONTERJA z večletno prakso, samostojna moč. v visoko- in nizkonapetostnih napravah sprejme Elektrarna Fala d. d., Maribor. Pismene ponudbe je nasloviti na prednji naslov. 20475-2 se s 1. jan. odda Odda se leoo DVOSOBNO STANOVANJE z vrtom po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 20474-5 SOBA IN KUHINJA Se takoi odda. Meljska cesta 59. 20463-5 preizkušen redilni prašek za svinje pospešuje apetit in hitro idebeljenje. Uspeh zajamčeni 1 zav. BEDIN A stane din 8*—-. Poštnina povzetje za 1,2, 3 ali 4 zav. din 11*— DROGERIJA KANC Maribor, I’yrševa ulica 1 in vae podeželske trgovine STANOVANJE soba in kuhinja, se odda 15. decembra ali 1. januarja. Sp-Radvanjska cesta 3a. 20482-5 Išče miz poštene rodbine DEKLO sposobno za gospodinjstvo. Plača po dogovoru. NaSlov v oxl. odd. lista. 20457-2 Sprejme se VAJENEC z meščansko ali višk) osnov no šolo v večjo trgovino z mešanim blagom na de takoj. Rudolf Cizej, trg., Zer-jav-Crna pri Prevaljah. 20485-4 DVOSOBNO STANOVANJE za 2 osebi, sončna lega, center. se išče Loška ulica 13. 20462-5 STANOVANJE 2 sobi, kuhinja, s pritiklinami’ vrtom, se odda 1. januarja, po potrebi decembra. Maribor, Marksova 5. 20460-5 DVOSOBNO STANOVANJE s predsobo in kopalnico, v novi hiši, se odda s 1. decembrom. Tržaška cesta 46. 20453-5 DVOSOBNO STANOVANJE kabinet veranda, se odda. — Ljubljanska ulica 41. 20341-5 Odda se lepo, komfortno, čisto in sončno DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico s 1. januarjem ali 15 decembrom. Beograjska ul. 36. 20478-5 OPREMLJENA SOBA sončna, se odda s kopalnico in posebnim vhodom. Ob železnici 8-1- 20477-8 Mala PRAZNA SOBA se takoj odda. Taborska ul. 9 20473-8 MAJHNA SOBICA se odda s 1 decembrom mirnemu. zaposlenemu gospodu. Pipuševa 28-11. Ogled od 11. do 14. ure. 20479-8 Odda se SOBA prazna ali opremljena, s hrano ali brez. Naslov v ogl. odd. lista. 20479-8 LOKAL LOKAL dam v najem, tripraven za malo špecerijsko trgovino ali branjeriio, posebno ker je glavna trgovina oddana v na-iem za druge svrhe. Vprašati Pri Božiček Francu. Meljska cesta 9. 20452-10 KuDim dvo- do štirisfano-vanjsko HIŠO v Mariboru ali okolici. Ponudbe Pod »Gotovina« na ogl. odd. »Večernika«. 20461-11 Prodam VRT v bližini Kralja Petra trga. Naslov na ogl. odd. '»Večernika«. 20459-11 HIŠO z vpeliano GOSTILNO kupim takoj v, mestu ali okolici proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe z navedbo cene in pogojev na ogl. odd »Večernika« pod »Gostilna«. _____________________ 20484-11 OBRT - TRGOVINA »KERAMIKA. Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno .tastopi zima. Vsa [.-ečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp. Maribor, Orožnova 6. kjer si tahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 ZIDNA OPEKA Hiša, ki se bo podrla, z vsemi vratj, okni, tli etc. se proda. Ceh, Maribor, Betnav ska cesta 4. 20480-15 POHIŠTVO-OPREMA 16799-18 Pristen MED IN JABOLKA razne vrste na drobno oddaja Kmetijska družba. Meljska cesta 12. 20451-18 Dnevno sveža DALMATINSKA CVETAČA (karfiiola) 1 kg 8 din Skladišče Koražija. Kolodvorska 1, Aleksandrova 5i. 2<>450 18 Zlato in srebro, o nliante, zastavljalne listke iščeouino za nakur M. [Igorjev sin, Maribor, Gosposka ulice 15 HMouZeva donita lepa in cenena, za otroke ter odrasle dobite v knjlgamlln papirnici TISKOVNI zadruge Cankarjeva f Albumi, slikanice, knjige, pisarniške potrebSftlne, nalivna peresa, avtomatični svinčniki, mape itd- Continental Prvovrstne s vel. znamke STEINWAY, FORSTER, STINGEL, SEILER ITD. Hiša klavirjev Tit. Baierle Maribor, Tvrševa 24 VOZ DVO VPREŽNI ktipa nosilnost 3—lCO0^k*-__ dobrem stanju, se or, Čeh, Maribor, C»*niv^a^c-^ Prodam . _ MOTORNO KOLO 200 ccm, v naibollšem zelo lepe oblike. Cena din. Vpraša in ogleda Zg. Durteku, v tokato Jgg vine Greif PRIDELKI linam „ 34100 kz JABOLK , bobovec in mašattčkfc daj. Naslov v oet. černika« 20*»*-^ OPOZORUA UKRADE« mi je bil 3 d! kes«**-* som »Dobrovnik*. • je omenjeni kozarec prositn, da m srati . javi takoi aistov. k-Jf s tem pomagala odkrit* tatvino. Moi na«Sov v “S odd. »Večernika«. RAZNO VAŽNO ZA VSAKOGAR Pred nastopom zhne “arS"L nove ali dajte topravitj peči in štedilnike pri Pfjr vrstnem pečarskem podien?" Stalno velika raloma 0*" novejših modelov peči. dilnikov in stenskih Pečarstvo Strašek Gusta*’ Maribor. Tyr5eva GLASOVTTI Bluščec koren proti re**u lizmn z navodilom o upo**"1 se dobi pri Curku, Man** Vojašniški tre 8. 20454^ Uajenca s plačo sprejme »SOFRFl IDarlbor, Bregorčičeuo ulica 24 MALE OGLASE za sobotno-nedeljsko številko „Večemika“ čimprej v tednn, najkasneje do petka %7. zvečer, ker so do tedaj oddani mali oglasi brez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani. »V E Č E R N I K« Oglasni oddelek. ** aigniranje zabojev, vreč, sodov' V w koz, kamenja itd. . Štampiljke iz gumija in kovin Sčtv-«« ta oii Maribor, • Telefon 25-1® Izd ta in urelule ADOLT IUBN1KAR v Mariboru liska Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Muriboru. - Oglasi po ceniku. - Rokopisi« ue rračajo. - Uredništvo ta uRravai Maribor, Kopališka ulica 6. - Tolefon uredništva štev. 25-67. in uprave š*ev. 3W7> - Poštni čekovni račun btev. 11.