PoStnlna platan* v gotovini. Dle PostgebOhr bar bezahlt IZDAJI ZA NARODNE H0NIN Slovenski dom PREIS » CENA L 2.- Leto X. — štev. 12 1 1 | TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA | 1 1 Sobota, 24. marca 1945 Komunizem ali sovjetski imperializem? Izvršni odbor komunistične Internacionale (Kominterne) Je obrazložil uvojcčasnl razpust te ustanove h tem. da ko ne mednarodni odnošajl spremenili In da stara oblika mednarodne delavske organizacije več ne odgovarja novim razmeram. Dimi. trov. glavni tajnik to — na videz razpuščene — Kominterne, je pa hkratn Izdal skrivno okrožnico, v kateri je med drugim zapisal naslednje: »Naši tovarlSI morajo videti v teh sklepih bistveno olajšanje za propagando. Taktika ni Isto ko nauk. Smisel Marxovega, Engelsovega, Leninovega In Stalinovega nauka ostane za komuniste Isti. V tem nauka se nič ni spremenilo!« Sklep o razpustu Kominterne so po svetn različno tolmačili. Nekateri so videli v njem znamenje, da stopa Sovjetska zveza v okvir mednarodnega sodelovanja. Drugi so videli v tem samo taktično potezo, s katero hočejo komunisti slepiti svetovno javnost. Razprave o nasprotujočih sl sodbah glede uradnega razpusta Kominterne trajajo Se danes. NajnovejSl dogodki v Belgiji, Franclji, Grčiji, Bolgariji, Romuniji, Finski ln' Srbiji dajejo prav onim, ki ho že leta 1943. dvomili o odkritosrčnosti tega razpusta. Povečana holjšcvlška delavnost na tem področju jasno kaže, da z uradnim razpustom Kominterne skupno ln enotno delovanje komunističnih strank po svetu ni nič oslabljeno. Ta razpust je samo olajšal vstop komunističnih partij ▼ razne narodne organizacije, v katerih jo komunizem lahko nastopal kot enakopraven družabnik. Z uradnim razpustom Kominterne so posamezne komunistično partije samo okrepile svoj položnj V demokratičnih državah. Hkrati pa nikjer ni hllo moči opaziti, da bi bili v komunističnih vrstah začutili potrebo o Izpolnjevanju kakih dolžnosti do narodnih strank. Moskva Je Sc daljo ostala središče komunističnih partij sveta. Politika teh partij se tudi po razpustu Kominterne ravna samo po koristih Sovjetske zveze. Komn-nlstlčno partije So vedno zastopajo samo koristi sovjetske politike, le s to razliko, da so po uradnem razpustu Kominterne prisiljene delovati na »narodni« podlagi. Zunanji razpust Kominterne pomeni potemtakem le novo taktično jazdobje v mednarodni boljSovISltl politiki. Vodilni komunisti izven Sovjetsko zveze razpnst Kominterne tudi v resnlcf tako tolmačijo. Danes nobena dialektika, nobeno zavijanje holjševlške propagande v Evropi ne more tega dejstva spremeniti. Boljševizem ne more danes več nastopati h komunističnim programom. NajnovejSl razvoj političnih, gospodarskih In socialnih razmer Je komunizem ln njegove dosedanje ldeoloSke nastope naredil neaktualne. Komunizem se je kot nauk XIX. stoletja izkazal kot nesprejemljiv za razmere v naSI dohl. Resna kriza komunističnega nauka je nastopila že v letu 1914.’Tedaj je prlSlo do zloma II. Internacionale, ki so jo po vojni skušali obnovltf. Toda noben poskus ni več mogel oživiti In preobraziti socialne demokracije. ki Je bila v krizi bodisi pri posameznih narodih, bodisi v svojih mednarodnih odnosih. Niti ustanovitev III. internacionale (Kominterne) ni mogla spremeniti težavnega položaja, v katerega Je zabredel mednarodni marksizem. Boljfievlzem je že v Leninovi dobi doživel toliko kompromisov, da se Je vse bolj oddaljeval od stare marksistične Ideje. To se je posebno pokazalo v Stalinovi dobi, ki pomeni dobo skrajnih In odločilnih sprememb, četudi so to Sovjo-tl uradno zanikovali. Prvotno marksistično linijo je temeljito spremenil že Leninov nauk, Stalinovo razdobje pa pomeni pravo odstranitev marksističnega nauka. Boljševizem je poslej začel vodit! zgolj politiko sovjetskih koristi. In tako je prl-Klo do tega, da se je Kominterna podredila političnim potrebam Sovjetske zvoze. Vojna In povojna kriza sta prinesli v Evropo spremembe, ki so nničlle dotedanje družabno ravnotežje. V socialnem življenju so prišle do Izraza povsem nove razmere, ki so zaradi novega razpoloženja mnoile prinašalo nove, povsem drugačne potrebe. Povojna resničnost je docela zanikala marksistično prerokbe o delitvi družbe na dva razreda — na razred vladajočih ln na razred vladanih. RoljSevIkl so to stanje takoj Izkoristili. Posebno so pri tem pazili na razgibanost novih moči. Storili so vse. da bi te nove moči ln nove razmere pridobili za svoj politični nazor. Tako je boljševizem našel ugodna tla zlasti med ljudmi, ki so se vdajali množični miselnosti. Boljšovlkl niso opustili nobenega sredstva za pridobivanje množic, ki so predstavljale nove moči. In množica je prisiljena Sla za komunizmom. Tako jo komunizem Izumil vzorec za vodstvo sodobnih množičnih gibanj sploh. Pri tem je-opustil vse ozire, ker mu Je Slo samo Za to, da bi nemirne evropske množice čim bolj zajel. Konservativci so pa Se vedno vztrajali pri svojih ustaljenih nazorih ln niso storili ničesar, da bi se prilagodili stvarnosti novega časa. Ob tej krizi so duhovom evropskega konservatlzma vladala nasprotstva Iz minulega stoletja; na-sprotstva, ki *o nastopila v boju za zunanjo demokracijo In za gospodarski liberalizem. Ker so konservativci v sedanjih evroip. sklh vprašanjih niso mogli znajti, »o nastopile splošne razlike v pogledih In nazl-ranjlli. In v tem metežu so je rodila tudi sedanja svetovna vojna. Cas jo dokazal, da la razdobje formalne demokracije in gospo- Pogled na mučcniSki Žužemberk, potem ko so rdeči tolovaji in angloameriSki teroristi izlili svoj uničevalni srd nanj NEVARNA IN NEVERJETNA »SVETOVNA VARNOST" PRAVI ZNAČAJ BLIŽNJIH ZAVEZNIŠKIH POSVETOVANJ V SAN FRANCISCU V Jalti so so Stalin, Churchill In Roosevelt pogodili, naj bi 25. aprila imele zavezniške države veliko posvetovaifje v San Franciscu, kjer bi se bavili z bodočo organizacijo »svetovne varnosti«. O tej zndevl go se že prej razgovarjall zastopniki Sovjo-tije. Združenih držav. Velike Britanije ter Kitajske. V Dumbarton Onksu so namreč skušali sestaviti pravilnik, ki bi zagotovil »svetovno varnost* za vse večne čase. Tu so se načelno tudi zedinili, naj bi naštete Štiri velesile postavilo »odbor za svetovno varnost«, ki naj bi varoval življenje ler svobodo vseh narodov. Slo je toroj za nekak izvršilni odbor, ki bi takoj nastopil z orožjem proti slehernemu napadalcu. Delali so se zaSftitnike malih in slabotnih, a niso se mogli zediniti v najvažnejšem vpraSanju: ali naj bi velesile nastopale tudi proti kateri izmed sebe, če bi napadla katero koli drugo državo. Ker pa bi bili sklopi »odbora svetovne varnosti« veljavni le, če bi bile zanje soglasno vso Štiri Velesile, se jo s tem sprožilo smešno Vprašanje, ali naj v takem primeru napadalna velesila obdrži glasovafto pravico v odboru štirih ali ne. Značilno je, da so bili Sovjeti takoj *a to, naj taka napadalna velesila lepo ohrani svoje pravice v trogu štirih sil, ki morajo skrbeti za »svetovno varnost« in naj je druge velesile nikar ne obtožujejo. Da bi se svet preveč ne zgražal, so posvetovanja v Dumbarton Oaksu odložili, javno pa razglasili, da so se v vseh bistvenih vprašanjih strinjali. V Jalti pa so moral! Stalin, Churchill in Roosevelt zadevo načeti znova. Kakor moremo sklepati iz pisanja angleških, ameriških ter nevtralnih listov, sta se Roosevelt in Churchill vdala darskega liberalizma rodilo nezadovoljive uspehe glede odpornosti konservativnih sil v predvojni Evropi. Boljševizem se Je poskušal celo predstaviti kot varnh zahodnih nazorov o oblikovanju mednarodnega življenja ln mednarodnih odnosov. Ta razvoj je seveda samo del ▼ liniji boljševističnega propagandističnega pridobivanja množic. Boljievlzmu se ni zdolo potrebno pridobiti samo vznemirjene evrQP-ske množice, temveč {udi uničiti duhovno ravnovesje pri evropskem razumništvu. Boljševizem se je pri tem okoristil z nepozna-njem marksizma pri zahodnih narodih. Mnogi evropski Izobraženci, ki so se opredelili za boljševizem, so verjeli, da komunizem ohranjuje evropsko humanistično Izročilo. To vero pa so mnogi Izgubili kmalu po vstopu v boljševlške vrste. BolJSevlSka praksa jih je kaj kmalu razočarala. Na žalost pa se to ni zgodilo pri velikem delu evropskih razumnikov, ki so se Izgubili v nihilistični revoluciji. Boljševizem so Je razvil ne evropsko-azljsklh tleh, ki so bila vedno tuja evropski miselnosti In svobodi. Boljševizem Je plod ruskega političnega In socialnega razvoja ter nazorov, ki so v skladu z izročilom tal. na katerih Je zrasel. Tak boljševizem no bi pomenil nevarnosti za Evropo XIX. stoletja. A čemu Je Evropa nasedala boljševizmu? Zato ker jo je komunizem varal ln JI obljubljal prav to. kar Je Iskala. Tako so bili ustvarjeni temelji sovjet, skega Imperializma, ki pomeni Imperializem nove vrste. Medtem ko so drugi Im-perlallzm! vodili boje za tržišča pod krinko narodnih koristi ln bili zaradi tega omejeni le na nekatera področja, je sodqb. ni Imperializem šlrSl. Svoj vpliv Siri • po. Stalinovi zahtevi, naj napadajoča velesila ohrani v »odboru svetovne varnosti« glasovalno pravico, a vendar pod pogojem, da ji to dovoli občni zbor vseh narodov, velikih J ter malih. V tem se kaže v«* prajgna zmeda v novem »pravu«, na katerem naj bi slonela bodoča »svetovna varnost«. L. 19*9 so bolj-Soviki planili na Finsko In tedaj so iste velesile, ki Sovjetijo danes vabijo, naj z njimi vred varnje mir na svetu, to Izključile iz Zveze narodov v Ženevi. Ce bi pa zdaj katera izmed Štirih velesil napadla kako državo, tedaj bi ostale tri mogle nastopiti proti njej samo z njenim privoljenjem! Ker pa ne bo nihče glasoval proti samemu sebi, ne bo nikdar prišlo do soglasnega Bklepa, tako da je pravilnik o »svetovni varnosti« vreden kvečjemu pomiloval, nega nasmeha. V San Franciscu pa bodo zdaj znova načeli trnjevo vprašanje. Vse države, članice »Združenih narodov«, naj glasujejo, ali se morajo tndi velesile same pokoriti sklepu odbora »svetovne varnosti«. O stvari naj odloča večina glasov. Tu pa se je zdaj pokazala nova težava. Znano je, da je v Sovjetijl nedavno prišlo do nekih »ustavnih sprememb«, ki bi imele na glasovanje v San Franciscu močan vpliv. Dočim jo namreč Sovjetija poprej povsod nastopala z enim samim glasom, bi po omenjenih epremombah imela kar 1* glasov, ker je razdeljena na 16 »neodvisnih« sovjetskih republik. Tem glasovom bi se pridružili Se glasovi dežel, ki so jih So. vjotl zasedli: Poljske, Finske, Romunije. Bolgarije, Madžarske ter Srbije. Ni nam- reč misliti, da bi katera od njih upala glasovati proti moskovski želji. Tako bi Sovjetija torej imola najmanj 22 glasov. Vo. lika Britanija pa bi nastopila le s šestimi glasovi svojih dominijonov ter Indije, ki bi sc jim najbrž pridružili tudi glasovi zahodnoevropskih držav: Francije. Belgije, Holandije. Luiemburške, nadalje Grčije in norvoške begunske vlade. Poleg teh bi pri. Sli še ameriški glasovi. Kljub temu pa ne bi še mogli odtehtati števila sovjetskih glasov. Zato so v Washingtonil ln Londonu začeli vročično iskati novih glasov. Kakor nalašč jim je priSla Stalinova zahteva, naj bi pri urejanju povojnih vprašanj imeli besedo samo narodi, ki so se dejansko udeležili vojne na strani »Združenih narodov«. Amerika in Anglija sta takoj začeli priti-skati na Turčijo, Egipt, Sirijo, Saudsko Arabijo, Peru, Urugvaj, Cile, Paragvaj ter Venezuelo, ki so v kratkem druga za drugo napovedale vojno Nemčiji ter Japonski. Od posvetovanja v San Franciscu pa so na sovjetsko zahtevo izključene Švica, Španija ter Portugalska, češ da so »fašistične«. Pod takimi pogoji se bo torej začel občni zbor »Združenih narodov« v San Franciscu. Zahodnim silam se ne obeta nič dobrega. Zato se pa tudi na vso krlplje trudijo, kako bi pridobile Se kaj glasov, da bi lahko preglasovalo »Iskreno« sovjetsko zaveznico. Verjetno je, da bodo Se koga pripravili do tega, da bo v poslednjem trenutku stopil v vojno. V San Franciscu pa bodo osem »malim« nasuli nekaj peska v oči. Kako pa bi bilo s »svetovno varnostjo«, ki bi jo varovala tudi Sovjetija, si ni težko misliti. (Po »Adria Zeitung«.) sebntml načini, ki odgovarjajo začasni miselnosti mnoile. Navidezni razpust komlntorne pomeni torej samo novo dobo v politiki sovjetskega Imperializma. Zato ne moremo govoriti o kaki novi dobi komunističnega razvoja, kar tako radi povdarjajo naši sredinci la so-vletoljubl, ker Je komunizem sam na sebi danes že v razkroju. Na njegovo mesto Je stopil sovjetski imperializem. Najboljši zaveznik boljševizma so konservativne države, ki se Se danes niso zavedele — ln »e tudi nočejo zavesti - ter spoznale, v čem Je vprašanje današnjega časa; ki ne vedo, da se boj proti takemu bolJSevlzmn ne more voditi z načini, kakor so nastali v časn sporov med kapitalizmom ln socializmom, med meščanstvom In proletariatom, med reakcijo ln napredkom. Konservativci bi bil! vendar že morali spoznati, da Je nemogoča vrnitev v Ideolo. Ske pozicije Iz XIX. stoletja. Svetovni razvoj zahteva, da s takim mišljenjem In takimi načini odločno pretrgamo. Danes nosijo veliko odgovornost oni, ki žele ohraniti evropske vrednote. Teh pa ni mogoče ohraniti, če jih narodi ne bodo sprejeli kot pogoj za napredek novega življenja. Zato bo treba narode preobraziti ln združiti v evropsko skupnost. Izbire ni. Danes moramo Iti z ljudstvom, ali pa ga prepustiti revoluciji, ki lio uničila vse. kar je temelj naše omike, naSega življenja In nalega obstoja. Dolgo so mnogi mislili, da Je evropski komunizem zadeva, ki jo bomo lahko rellll z golimi načrti ln obljnbaml. Stvarnost Je tem pokazala, da tako mišljenje ni pravilno, ker ».e Je komunizem rodil v zmedi evropskih krivičnih družabnih razmer. Ce ho. ■ M -!■— O —— čemo, da bo prava naša stvar obstala, potem moramo težiti za tem. da se sedanja nasprotja preoblikujejo v čim večje edln-stvo, namreč v edlnstvo vseh narodnih sli proti komunizmu. Za to jo treba seveda vse drugačnega gledanja, kakor pa je zgolj gledanje na nekdaj razumljiva nasprotja med kapitalom In delom. Zgodovina nam je dala že toliko skušenj ln preskušenj, da moramo tudi v tem začeti z novimi pogledi. Naš čas je čas zbranih sli, ki ne bodo Imele pred seboj samo uničenja boljševizma, temveč videle tndl potrebo Izkoristiti vse skušnje, ki nam jih življenje ln boj vsiljujeta. Socialni ln politični boj, ki divja danes v Belgiji, Franclji, Bolgariji, Grčiji ln Srbiji kaže, da se rešitev za ta vpra. Sanja Se ni našla. Drži. da povsod tod stoji zadaj boljševizem, ki Izkorišča nesoglasja zapadnlh sil glede perečih vprašanj današnjega časa. Zato Kominterna tndl laže Izkorišča razplamtele strasti. Zapomniti sl moramo Se naslednje. Vsi vemo. da bomo boljševizem na naših tleh strli In pomedli kakor plevel. Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da bo narod ostal z nami le, če ga bomo osvojili tudi z močnimi In ustvarjalnimi Idejami, bolj. Simi. močnejšimi In odločnejšimi od komunističnih. POMAGAJMO DRUG DRUGEMU! Kmetje, pomagajte drog drugemu, povsod in ob vsaki priliki. Priskočite na pomoč zlasti tistim sosedom, ki nimajo doma moških; posojajte sosedom stroje In orodje in podpirajte se med seboj v vseh težavah in neprlllkah. Imejte vedno pred očmi resničnost izreka: Danes meni, jutri tebi! KDO STOJI ZA KOM? »Za Petrom (bivšim jugoslovanskim kraljem, op. ur.) stoji isti Pero Zivkovič in njegovi sokrivci, ki eo prvi utirali pot poznejšim izdajalcem ...« (»Novice«, podtalno glasilo OF za Dolenjsko in Notranjsko.) Za Titom v Beogradu pa stojita danes n. pr. »regent« Dušan Soraeo, prvi Ivkovičev diktatorski ban v Sloveniji ter korup-cionist iz čaršijske Jugoslavije, ki je Se novembra 1943 prejel ministrsko pokojnino od »okupatorja«, ln »minister« dr. Marušič, dru. gi Zivkovičev diktatorski ban v Ljubljani, eotvoreo »fašistične jugoslovanske ustave iz leta 1934«, nasilnik, ki je 1932 in 1933 poslal v internaoijo vrsto slovenskih vodilnih politikov, kor eo proti diktaturi zagovarjali — demokracijo... Kdo nam bo vendrr že enkrat končno in za vselej veljavno razodel, kaj je belo ln kaj jo črno, kaj eo čiste roke in kaj je »kompromitirano*« iz dobe raznih protil jud-fiklh režimov« 1 • • • ENAKOPRAVNOST Kakor nam že tri leta trobijo iz gozda, je Slovencem v Titovimi zagotovljena popolna enakopravnost na vseh področjih, ker eo oi pravico do nje priborili • »herojskim bojem slovenskih partizanov«. Prvi dokaz, kako bo to res, je sestanek zastopnikov »protifašistične mladine« iz Jugoslavije, Grčije, Bolgarije in Albanije v Skoplju pred dvema mesecema. O njem poroča podtalno glasilo KPS, »Ljudska pravica«, z dne 8. februarja. Tl zastopniki »o se zedinili, da bodo začeli izdajati mladinski list za ves Balkan. List bo izhajal v srbohrvaščini (dozdaj smo mislili, da je ta jezik samo umetna tvorba čaršijske Jugoslavije, a kaže, da bo prevzela tudi Tltovina), v grščini, bolgarščini in albanščini. Slovenščine ni pri tej važni stvari nihče niti v mar jemal. Torej je našemil narodu v balkanski Sovjetijl namenjena enaka usoda kakor poprej. Kaj bo k tej enakopravnosti, kjer ima celo arnavžčina več pravio kakor slovenščina, dejal veliki kulturnik in boreo za čl^to slovenščino Josip Vidmar, predsednik Osvobodilne fronte! • • • ZANIMIV RECEPT Kako sodijo o vrednosti »nove« »ljudske«, »množične« umetnosti rdeči kulturniki sami. priča fecept.: »Pesniki pozor«, ki so ga priolv. čili v prvi številki svojega glasila »Pavliha«. Piavi takole: »Prinašamo preizkušen recept, po katerem lahko vsakdo brez najmanjšega pesniškega talenta, inspiracije, intuicije, soli ln sličnih stvari, ki jih je danes težko dobiM, napravi odlično sodobno pesem, ki bo takoj objavljena: »Vzemi S kg ekrazlta, 2 vihrajoči zastavi, -J bombo, 5 litrov krvi in enega fašista ter vse skupaj v jurišu zmešaj in pusti, da pet minut vzhaja. Če se testo ne bi hotelo spri-jtiM, prideni še nekoliko hura, hej, hoj ali ohej, nato pa zvaljaj in razreži pogačo na toliko delov, kolikor pesmi hočeš imeti, ter peci vsako posebe četrt uto na rdečem plamenu. (Pazi, da se ne prismodi ali eksplodira!) Serviraj še vroče, ali pa jih pošlji tovarišu P., da jih takoj uglasbil« • • • UMESTNO VPRAŠANJE Zgovorno sliko o tem, kakšno je pravo razpoloženje prebivalstva v »svobodni« Bell krajini, nam daje zgodbica, o kateri piše tolovajski listič »Novice« z dne 7 februarja t. 1. Glasi ee takole: »Zadnjič ml je v razgovoru belokranjski kmet dejal: »Hudi so časi. toliko žrtvujemo za našo vojsko — kaj pa ona naredi za nasl« Omenjenemu belokranjskemu kmetu — ln to naj velja vsem. ki bi tiako godrnjavo sprašovall — sem odgovoril: »Oitajte časopise, pa boste videli, kaj vojska stori za vos.« Izropani in do kože oguljeni belokranjski kmet pa zatrdno ne verjame hvalnicam rdečega podtalnega tiska o junaštvih in uspehih tolovajev, sicer ne bi prihajal pred veliko živine s takimi, sicer umestnimi, pa zelo ne. varnimi vprašanji, ki prepričljivo govore o »veliki ljubezni« do »narodno osvobodilne« vojske ter o »neomajni veri vanjo ln v njeno zmago«. • • • SPRIČEVALO Tovariš Lado Ambrožič, komandant IX. tolovajskega korpusa, daje o sebi ln o svoji »vojski« naslednje prepričljivo moralno sprl. čevalo: 15. II. 1944. Draga Nuša! Z velikim veseljem sem prejel Tvoje pismo iz novomeških krajev. Sedaj sem precej daleč od vas in bi skoraj pozabil na ono čašo, ko sem Se po vaših krajih partizanil, toda so vezi, in to prisrčne vezi, ki me vtžejo na stare kraje, na stare znance, tovariše in tovarišice. Vidim, da si postala pravi partizan. Samo nečesa se bojim: da boš namreč postala bolj krvoločna, kot smo ml, »tari rablji ln morilci. Sem pa prepričan, da bo Tvoji in vsej naši krvoločnosti kmalu zadoščeno. Težko že čakaš, kajl Pozdrave Tvojemu očetu. Tvojim ln znancem! Posebno pozdrave Tebi Lado, 1. r. Odkritosrčno besede, ki jim že laže verjamemo zdaj, ko smo tri leta ua lastni koži skušali resnioo, da so »osvobodile!«. le rabljt in morilci! TEDEN V SVETU Odposlanci KLASA so se s posebno spomenico obrnili na ameriškega poslanika ter izjavili, »da »e bo upor nadaljeval po vsej Grčiji ter da grozi deželi popolna zmeda«, Je bo vlada Se naprej zatirala levičarje. General Plastlras, grški mini. sirski predsodnik, je povedal, da je prišlo do buditi spopadov, ko so se odpuftčoni Elasovci vračali domov, a da ne bo trpel, da bi kdo motil mir. Atensko porotno sodišče je obsodilo na smrt Jobna Avgerisa, (lana BLASA, ker je za časa nemirov decembra meseca umoril 98 ljudi. V Iranu so izbruhnili novi nemiri. Posebno vroče je bilo na ozemlju, ki so ga zasedli Sovjeti. Značilno je. da v Moskvi kar naprej govorijo o protisovjetskih de-monstracijah, ki bi za Iran utegnile biti nevarne. Cesarstvo Annara je razglasilo svojo samostojnost. Uradni razglsus pravi, da an-namitsko cesarstvo ne prizna več fran-cosko-annamltske pogodbe. AngleSkl katoliški list >Catholic Hernld« ostro napada poslance spodnje zbornico zaradi njihovega vedenja pri poljskem vprašanju. L. 1939 so glasovali za vojno zaradi Poljske, podpirali »o zakonito polj. sko vlado, zdaj pa so vse skupaj prodali sovjetskemu pohlepu. List poudarja, da člani parlamenta predobro vedo, da je lublinski odbor poljski ELA8, prav tako vedo, da pomeni sovjetska zasedba umor, deportacijo in rop. Nemška mornarica jo po vdoru boljševiških čet v vzhodno in zahodno Prusijo prepeljala doslej vsega 590.000 beguncev, zve-čine žensk in otrok. Vojni poročevalec lista »News Chronicle« poroča iz KBlna, da so zavezniške oblasti napravile seznam vseh umetnin v tem mestu ter ugotovile, da je 75 odstotkov teh zakladov zaradi vojne Slo v izgubo. Znamenita katedrala Jo mnogo huje poškodovana, kakor bi človek sodil na prvi pogled. Po morski poti Napoli—Palermo, ki je bila včasih glavna prometna žila proti Siol-liji, vozi zdaj ena sama ladja samo dvakrat na mesec. De Gtiulle bi rad dal francosko državljanstvo mnogim tujcem v Franciji, da bi se francoska kri okrepila; statistike namreč kažejo, da ima Francija danes komaj nekaj več kakor 88 milijonov in da stalno ter naglo bira. V Colllers Magazinu piše Frank Gervasi, da so mnogi Angleži močno v skrbeh zaradi naraščajočega sovjetskega vpliva na Balkanu, na srednjem Vzhodu ter v baltskih deželah. Medtem ko vojna proti »fa. Sizmu« Se ni dobljena, pravi list, zaveznici tekmujeta za oblast. Zdi se. da ima Sovjetija v tej igTi prednost. Dane* ie najmočnejša industrijska, vojaSka in po. litična sila vzhodne poloble. Strah In nezaupanje do Sovjetije sta tako velika, da se človek vpraSuje, ali se bojujemo proti Nemčiji ali proti Sovjettjl. Odkrili so veliko tihotapstvo, ki so ga opravljale posadke anclcSUih vojnih letal, ki vozijo redno oskrbo iz Anglije v Francijo. Zadnje čase so jemali « seboj v Anglijo velike zaloge parfemov ln luksuznega blaga, v Francijo in Belgijo p« so pripeljavali kavo ln drugo blago. Celo dva dirkalna konja so tako spravili v Anglijo. »Dali? Mlrror« poroča, da je T zadnjih tednih v Avstraliji nastopila tako huda suša, da je zaradi pomanjkanja vode poginilo okrog dva milijona ovac. Kakor cesarstvo Annam tako je tudi Kambodža zdaj razglasila svojo samostojnost. Kambodža je del francosko Indokine. Od začetka vojne so Nemci potopili skupno 35 milijonov ton sovrnžnega brodovja. Od tega so nemSke podmornloe potopile 20.33 milijona ton. Fulvlo Suvlch, znana politična fignra zadnjih dvajsetih let v Franciji, jo bil v Rimu obsojen na 24 let ječe. Pod faSiz-mom je žel slavo in koval težke denarje. Dvema dopisnikoma sovjetske brzojavne agencije TASSA Angleži niso dali do. voljenja, da bi obiskala zahodno bojiSče, čeS da je na hojlSču fe preveč novinarjev ter dopisnikov. Tako so se maSčevali Sovjetom, ki angleškim novinarjem nikdar niso dovolili, da bi obiskali vzhodno bojiSče in zlasti nova zasedena ozemlja. Državni podtajnik v vojnem ministrstvu Bonomijeve vlade Palermo je priSol na obisk v Albanijo, da bi »navezal stike z albanskimi demokratskimi krogi«. Ne vomo, kako bo to vSeč Ti'!u, ki bi Albanijo rad spravil pod svoj bič, saj je Sel« nedavno dal ustanoviti list v albanščini, ki izhaja v Beogradu. Titovi listi v Beogradu so napadli Turčijo, čeS da ni balkanska država ln da se torej ne sme vmeSavati v balkanske zadeve. Turikl listi ps so zelo ostro odgovorili. »Jeni Sabah« pravi, da je nerazumljivo, kako je mogel Tito kaj takega trditi, ko je vendar Turčija stoletja obvladala Balkan. »Tanin« pa piSe: Tito bi rad priključil Macedonljo. Hoče se vriniti med Turčijo in Grčijo, kar ograža življenjske Interese Turčije. Tito je priSel na Balkan s posebnim l poslanstvom, da bi namreč razširil neko iz tujih virov potekajočo Ideologijo. Vendar ne smemo Titovega sovražnega vedenja zamenjati s pravimi čustvi naših srbskih prijatoljev. Tudi ti vidijo v Titu sovražnika. Po objavi radijske postaje v Bukarešti se Je pegasti legar razširil po vsej Romuniji. Na Poljskem divja danes besna strahovlada, pa naj bo vzhodno ali zahodno od Curzo-nove črte. Poljske zasebne lastnino ne poznajo več. Kar je zdravega in narodno zavednega. Sovjeti takoj odpeljejo v čr nomorske luke na prisilno delo. Iz Ukra. Jlne pa prihajajo poročil* i le hujSib strahotah. Znani Španski duhovnik Feltjc Garcia Je v listu »ABC« objavil temeljit članek o Sehrlftlelter . urednik: Mirko Javornik — Heransgeber — I* 'ajatelji Jože KrofeU -FOr dle Ljudska tiskarna • za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič - Uredništvo, npr«, va In tiskarna: Ljubljana, Kopitarjeva C, Telefon 2S-I1 do 23-*5 — Rokopisov ne vra. tuno _ Mesečna naročnina 9 Mr Naš tedenski vojni pregled: Silovit zavezniški priiisk na srednji Ren Vsi veliki vojaSki nastopi, ki jih vojna poročila označujejo s pojmom veleofenzlva ali velenapad, so časovno omejeni — kakor smo doslej videli Se pri vseh zavezniških tovrstnih podvigih, pa bodi na vzhodu ali na zahodu — na razmeroma kratko razdobje. Skoraj bi rekli, da je doba, v kateri se napadalni bojni stroj z vso silo poganja naprej, po navadi celo mnogo krajša ko pa tista, ki jo napadalec potrebuje, da se za takšen velenapad primerno pripravi. Dokaz temu ni samo veloofenziva, ki so jo nekako pred tremi meseci sprožili Sovjeti na vzhodu, ofenziva, ki so se nanjo pripravljali pol leta, a ki je v dobrih dveh ali treh tednih na svoji silovitosti skoraj povsem popustila in se slednjič omo. jlla le na krajevne nastope ln na težavno očiščevanje postranskih vojnih področij; to dokazujejo tudi vse večje ofenzive na zahodu in med njimi ne najmanj zadnja, ki so se zavezniki zanjo morali mosoce In mesece pripravljati, da so se potem s svojimi armadami mogli z enim samim naletom, izvedenim z ogromno številčno premočjo, premakniti za korak dalje, nekako od biv. Se belgijske in luksemburške meje do Rena. Po tem napornem in spričo zagrizene nemške obrambo tudi sila utrudljivem ko-raku je bil potreben vsaj za tiste zavez-niSke armade, ki so nosile vso težo bojev, znova oddih, ne toliko zaradi oddiha samega kakor zato, da ne zamaia v bojnih vrstah nastale vrzeli ln izvedejo vse po. trebne priprave za nov velenapad, ki tostran Rena zatrdno ne bo laže Izvedljiv, kakor je bil kateri koli doslej. Bojna črta, ob kateri so Nemci zbrali jodro svojih obrambnih sil, zdaj v glavnem že poteka na zahodu ob Renu, na vzhodu pa ob Odrl, ob teh dveh res usodnih rekah, saj se bo ob njih v dogledni bodočnosti odločala usoda Evrope ln njen neizprosen boj na življenje ln smrt, boj kulturne Evrope, ki je za vsako ceno, tudi za oeno Se tako velikih žrtev sklonila zadržati uničujoči val divjaškega boljševizma na vzhodu ter njegovih dosedanjih zaveznikov na zahodu. Boji ob teh dveh usodnih rekah pa ne bodo odločilni samo za bodočo usodo Nemčije, ki danes vodi vso to krvavo borbo za ohranltov in bodoče življenje Evrope, marveč bodo odločili na- ‘ daljnjo usodo tudi številnih drugih evropskih narodov, ki se zavedajo, da pod bolj-*nvlzmom zanje ni obstanka ln življenja. Ze precej časa se nemSko vrhovno poveljstvo na obeh glavnih bojlSčlh, na vzhodu In zahodu, omejuje le na obrambo. Dovolilo Je sovražniku zaganjati se v nemško obrambno črto v prepričanju, da tudi s ea-mo obrambo sovražnika lahko utrudiš ln ga pripraviš do spoznanja, da brez smisla in pravega haska troši svoje sile, ki jih mora nekoč le zmanjkati, tudi če so Se tako ogromne. Velenapadi, kakršne je izvedel sovražnik zadnje čase, imajo zanj dobre ln tudi slabe strani. Slabe so v tem, da mora žrtvovati zelo mnogo vojaStva ln vojnega blaga zlasti na tistih mestih, kjer zadene na hujšo nemAko obrambo, oziroma na močnejše nemške utrdbe. To dokazuje najbolj zgovorno zlasti število tankov, M jih je sovjetska vojska izgubila od začetka zadnje svoje veleofenzlve pa do danes. To Ste. vilo namreč ne bo več daleč od 10.000. O zelo hudih izgubah na moštvu pa priča dejstvo, da so se kmalu po glavnem sunku boji začeli počasi omejevati le na p osamel, na manjša področja. ManjSi krajevni sovjetski sunki na odseku pri Ktistrinu, ki so vsekakor v zvezi s sovjetskim pritiskom na stot tinsko področje, vzbujajo slutnjo, da Sovjetom njihova sedanja bojna sredstva še ne dovoljujejo sploSnega naskoka na BOO km dolgo, močno utrjeno nemško obrambno črto med Stettinom in Gčrlltzom. Na drugi strani pa ima nem*ka obrambna taktika za napadalca to dobro stran, da Sovjeti lahko poljubno Izbirajo smeri svojih napadov, oziroma težiSča glavnih bojev ter jih po svoji volji menjavajo, pri čemer vselej pridobe kak košček ozemlja zdaj na tem. zdaj spet na drugem odseku. To se je najbolje pokazalo na področju Pomorjanske in zahodne Prusije, kjer so se Sovjeti z menjajočimi se sunki na trenutno najšibkejše nemške obrambne postojanke slednjič počasi le pririnili do obale Baltiškega morja med izlivom Odre ln Stolpom ter se nevarno približali tudi Stettinu na zahodnem ter Danzigu na vzhodnem konou tega bojiSča. A vendar drži — in to Je treba po. udariti — da te ozemeljske pridobitve bolj-SevlSke vojske Se ■ daleč .niso prinesle nobene dokončne odločitve, zlasti le, ker so v flemSkih rokah Se vedno vsa važnejša pristanišča od Stettlua do Vin^au-a na severnem koncu Letonske. pristanišča, ki bodo Se posebno spričo dejptva, da pri nji. hovl obrambi Izdatno pomaga tudi nemška mornarica v Baltiku, Sovjete stala nove ogromne irtve, če se jih bodo hoteli za vsako ceno polastiti. Pri tem utegnejo svoje armade znova temeljito obrusiti In jih bo treba spet »pomladiti« ln pri tem za~ praviti znova precej dragocenega časa. preden bo trenutek za glavni naskok čez Odro ugoden. V tem Je tudi ves smisel na prvi pogled tako brezsmiselnega trdovratnega nemškega odpora na Pomorjanskem in ▼ obeh Prusijah. Bistveno drugačno sliko pa nudijo boji ob zgornji Odri od Frankfurta do Visoke Tatre v Karpatih. Tu so se zadnje čase odigrali dogodki, ki ne doknzujejo le, da se je fronta tod povsem ustalila, marveč utegnejo dati vsej nemški obrambi v doglednem času novih možnosti. In tako imeti daljnosežne posledice za vse bodoče boje na vzhodnem bojišču. Uspeli nastopi na črti Gčrlitz-Lauban, uspehi pri Gubenu, nemški vdor v sovjetske postojanke severno od Ratibora ter slednjič razbremenilni nastopi pri Striegau-u so vendarle nekaj več kot samo enodnevni dogodki. A s tem Se ni rečeno, da Sovjeti ne bodo v doglednem času prav na tem kraju znova poskušali * novo večjo ofenzivo, zlasti Se, ker ,1e zanje vdor v Moravsko nižino gotovo zelo mikaven. Toda tu bodo brez dvoma zadeli na še bolje oboroženega nasprotnika. kakor pa so naleteli ob začetku svoje velike ofenzivo ob VIslinem kolenu. Na sploSno pa položaj na obeh bojiščih, vzhodnem in zahodnem, kaže, da za napa. dalea *e vedno ni nastopil ugoden trenutek za novo veleofenzivo, na vzhodu ne za napad na glavno obrambno črto ob Odri in Neissi, na zahodu pa ne za kak obsežnejši sunek na Renov deani breg. Povsod bo treba Se prej opraviti a stranskimi bojišči. Po zadnjih poročilih Je položaj na za. hodnem bojišču naslednji: na severnem odseku med Emmerlchom in mostiščem, ki so sl ga zavezniki naredili pri Remagenu, vee teden ni bilo nobenih hujSih spopadov. Na tem odseku Je bilo tudi ta teden še vedno vse v znamenju priprav za nove spopade večjega obsega, oziroma c nemške strani za uspešno obrambo. Južno od tod pa vse do severne Alzacije, oziroma do blvSe nem-ško-francoske meje pa zadnje dni poročila govore o vedno hujših bojih, ki imajo z zavezniške strani namen osvojiti še trikot med srednjim Renom južno od Koblenza, Saaro ln severno Alzaoijo. Vprav v tem trikotu so zadnji teden boji najsilovitejši in imajo očividno namen vezati čim večje nemSke sile vsaj toliko časa, dokler ne bodo končane na severnem odseku zahodnega bojišča vse priprave za čim silovitejši naskok čez Ren, zlasti z že nekoliko razširjenega zavezniškega mostišča vzhodno od Remagena, kjer so angloameriške armade ■ novimi silami doslej prodrle do avto. mobilske ceste vzhodno od Honnefa, na severu do bližine Bonna, na jugu pa do Hdnntngena. Glavno težišče bojev na zahodu pa je trenutno vzhodno od Kreuznacha, kjer zavezniške vojske pritiskajo v smeri proti Mainzu, južno odtod pa v bližini Kalser-lauterna s smerjo proti Wormsu, Mann-heimu in Ludwigshafenu ob Renu. Zadnji toden gre torej boj v glavnem še za tisti kos ozemlja na zahodnem bregu srednjega Rena, ki je doslej še vedno ostal v nemških rokah. Na vzhodnem bojišču pa se najhujSi boji Se vedno odigravajo na treh glavnih težiščih: v vzhodni Prusiji, pri Danzigu ln na stettinskem področju. Bitka za vzhodno in zahodno Prusijo je zadnje dni še silovitejša, kakor pa je bila prej. Sovjeti tod pritiskajo s številnimi oddelki, a vzllc temu ves teden niso mogli izsiliti nobenega večjega uspeha. Obramba Konlgsberga v vzhodni Prusiji je ostala prej ko slej neomajna in je tudi zadnji teden prizadejala boljSevikom visoke izgube. Prav tako se Sovjetom še vedno ni posrečilo priti zahodno od Danziga do morja ter tako povsem obkoliti te močne nemSke trdnjave na vzhodu. Braniloi Stettina so sicer ne. koliko skrajšali svojo bojno črto, a ob njej so se znova izjalovili močni sovjetski naskoki. Prav tako so Se vedno trdno v nemških rokah vsa važnejša pristaniška mosta ob pomorski obali Baltiškega morja, k čemer je izdatno pripomogla tudi nemška mornarica, ki tod s svojim topništvom pridno posega v boje na kopnem. Prav tako je ostal tudi na drugih odsekih vzhodnega bojišča položaj v zadnjem tednu bistveno nespremenjen, čeprav zadnjo dni poročajo spet o hujših sovjetskih napadih v gornji ftlezlji, zlasti na področju pri Leobschiitzu in pri mestu Neisse, kjer bi boljševikl radi izsilili vdor proti jugozahodu skozi gorske tesni v dolino zgornje Moravo. A že takoj pri prvih nastopih so Jim branilci pokazali, da nameravani vdor na tem mestu ne bo lahek, že zato ne, ker Je zanje tako vabljiv. Kakor volja za zahod, da bo treba prej dobiti v roke vse ozemlje zahodno od Rena, preden se bo lahko začela glavna bitka za Ren, tako velja gotovo še v dosti večji meri tudi za vzhod, da bodo morali boljševikl do konca opraviti z vsemi postranskimi bojišči, zlasti pa se polastiti obeh Prusij in vse Pomorjanske do Baltika, preden bodo lahko mislili na glavni naskok čez Odro. Spričo nadvse zagrizeno nemSke obrambo pa do tedaj lahko poteče le precej časa. poleg tega pa utegnejo zaradi sedanjih izredno krvavih bojev na severnem odseku vzhodnega bojiSča boljše-vlške armade tako oslabeti, da bodo za ponovno veleofenzivo čez Odro potrebovalo spet nekaj mesecev časa. Na Madžarskem so boji zadnje čase spet nekoliko oživeli, zlasti na vzhodnih pobočjih pogorja Vertes ln ob vzhodnem robu Bakonyjskega gozda. Smer sovjetskega napada je spet severovzhod, kjer so Nemci ustavili boljSeviško prodiranje zahodno od Tatre ob železniški progi Komorn-Budim-pelta. Sovjeti nastopajo tu z 20 strelskimi divizijami, ki jih podpirajo močni oklep, niški oddelki. Na Slovaškem skušajo Sovjeti vdreti globlje v dolino reke Gran severno od Zvo-lena proti Banski Bistrici, a tudi to njihovo prodiranje je sila poiAsno ln v zvezi s hudimi izgubami. • Mostišče ob Dravi pri SiMosn, jugozahodno od Mohača, so nemSke četo ta te. den po načrtu izpraznile, sovjetsko letalstvo pa ga je bombardiralo tudi Se potem, ko so bile v njem že bolgarske ln boljSevlške čete. Pokrajino Moslavlno, juž. no od Belovarja, pa so nemSke in hrvaške bojne skupine v osemdnevnih bojih očistile tolovajskih tolp ter zaseglo precej oskrbo, valnlh skladiSč. Italijansko bojiSče Je tudi ta teden ohranilo značaj povsem postranskega bojiSča, od koder ne poročajo o nobenih pomembnejših bojih. Domobranski juriš boljševizmu, ki na podlagi starih in novih izkustev prikazuje zahrbtna stremljenja sovjetskih šap Članek zaključuje takolo: »Boljševizem j« potencirana zloba, sovražtvo in barbarstvo. Z njim ni mogoče niti posredno niti neposredno sodelovanje. Vse drugo bi bila Igra z ognjem. Cas je že. da se iz grozotnih izkuSenj nekaj naučimo.« »United Press« poroča iz Ankare, da Je na več krajih po bolgarsk' deželi prišle do nomirov. Oblast namreč hoče uvajati novo agrarno reformo ter ustanoviti nake »zadružno zajednloe«, ki so seveda samo lepše ime za prave sovjetske kolhoze. Temu pa se kmetje z vso silo upirajo, tako da jo moralo orožniStvo po ukazu nove »ljudske« vlade nastopati s strahovanjem. Ameriški tednik »International Law Review« je objavil pogoje premirja za Italijo: kralj ln Badoglio sta pristala na deportacijo dveh milijonov italijanskih delav. cev v zavezniške dežele, na odstop otokov Lampeduse in Pantellerije Angliji, otoka Elbe ln dela obmejnega področja Franclji, na odstop Istre in Zadra ter na odstop Egejskih otokov Grčiji. Prav taio sta tudi že vnaprej sprejela vse pogoje glede kolonij in trgovine. Nedavno so angloamerlSkl bombniki zelo hudo bombardirali Padovo. Poru&ili so tudi znamenito cerkev sv. Zofije, ki so jo sezidali v 8. »tol. v romanskoblzan ti nekem slogu. Slovitega boljševlikega agitatorja Jurija Dimitrova so določili za predsednika osrednjega odbora bolgarske komunistične •tr«ak% Zdaj so znana Imena vseh ministrov nov« romunske vlade, ki Ji predseduje od Moskve določeni Peter Groza. Med 17 ministri Je 12 čistokrvnih komunistov, med 12 državnimi podtajniki pa so najmanj 4 partijol. »Grozova« vlada je res »demokratična«. da Je kar grozal ttuljševlška radijska postaja »Rdeči prapor« zdaj glasno napada tudi madžarsko izdajalsko vlado, ki jo vodi general Mikloc ter Ima sedež v Debrecenu, češ da sedijo v njej »kapitalisti«, ki so preveč potrpežljivi s katoliško cerkvijo. Postaja zahteva novo vlado ter odpravo verskega pouka po Šolah, kakor se J«a že zgodilo v Bolgariji in Romuniji. Bivši romunski ministrski predsednik Rade-scu je le zmeraj v angleškem poslaništvu. Upa, da ga tam sovjetska roka ne bo do. segla. Anglečkl novinarji o romunski krizi nino mogli pošiljati nobenih poročil, ker jim Je to preprečila sovj. cenzura, ki n« mara, da bi sveit malo pobllže zasledoval »demokratizacijo« dežel pod sovjetskim valjarjem. Londonska vlada ni priznala zastopnika Bonomijeve vlade Carandlnlja kot italijanskega poslanika, čeS da zdaj ni misliti na redne diplomatske odnose mod obema državama, dokler ne bo sklenjena uradna mirovna pogodba med Veliko Britanijo ln Italijo. Reuter poroča, da zavezniške »U« niso mogle sprejeti pogojev, kd jih je postavila fran-coska vlada za udeležilo pri konferenol v San Franeisku 25. aprila. KakSnl so bili tl pogoji, nihče ne ve. Pravi tudi, da eo vsem članom zavezniških narodov poslali vabilo razen Poljski. Obzorje ?ari... Težke granate... K smrti v svate koraK naš bobni. Oči nas peko, noč je zbesnela rdeče rakete drvijo v nebo. Rafal za rafalom... Strojnica vriska. Žvižga nad jarki vodnika piščal >Hura!«... Do nebes sij ekrazita... Strt je sovražnik v viharju teles. Peterka Odon. TITOVA PRAVICA »Borba«, glaailo Komunistične partije Ju* goslavije, v številki z dne 28. novembra 1914 takole utemeljuje in opravičuje množično klili nje nekomunistov v Beogradu: »Beograd jo v sebi in v nas vseh klical po neizprosni pravici. In videl jo je. Po njo-govih ulicah in trgih po parkih in po stolpih njogovih trdnjav so jo izvrševali vojaki rdeče armade ter »narodno-osvobodilne« vojske Jugoslavije. Videl je bliske )z »Katjuš« in iz kragujevskih granat. Pred njegovimi nogami so ležala trupla . ■ In včoraj, 27 novembra, je spet videl, kako se deii pravica ...« Rdoča, to je Titova pravica, seveda! SODIMO JIH PO NJIHOVIH NAČELIH Glede Tavnanja z vsemi tistimi, ki še ve. dno tako ali tako podpirajo Osvobodilno fronto, bi bilo odlno umestno, Sc bi delali z njimi tako, kakor je zapisala »Naša žena«, podtalno glasilo rdečih vlačug, julija 1944, ko pravi: »Jasno je, da nobena oblast ne more trpeti izdajstev. Jasno je, da vemo ree samo z dobroto plačevati nudo. Danes, ko je vsakemu otroku očitno, kje je pravica ln kam to gre, nihče več ne more zahtevati potrpi ljenja in razlaganja. Obojega je bilo dovolj. Istočasno ko je vsakomur dana možnost, da z odločno borbo manjša težo svojih zločinov proti lastnemu narodu, istočasno Je prav in pravično, da bo zadela vsakogai najtežja kazen, kdor bo še -vztrajal v vrstah nasprotnikov lastnega naroda ln jim z borbo ali drugače pomagal.« POSVETITE VSO SKRB oljnim rastlinam. Prav posebno skrb n. rnmo v tel) časih posvečati oljnim rastlinam, da bomo mogli vsaj deloma preskrbeti naie puhivalstvo z maščobami. Sejte sončnice vsaj v pretipkani količini In upoštevajte vsa tozadevna navodila, ki bodo objavljena v »Kmet. novicah«. Namesto sončnic lahko sejete bnče, repico ali lan. >... NJEMU VSA ODPRTA VRATA .. .< Približno 50.000 pisarniških prostorov, predsob ln čakalnic je » našem mestu, ki jih električno razsvetljujemo. Sko-ro povsod opažamo, da gore po pisarnah, ko jih pospravljajo, v vseb sobah luči; predsobe so skoraj neprenehoma razsvetljene im tudi v čakalnicah sveti često luS le praznini. Po nekem angleškem poročilu Iz Lizbone eo na Portugalskem pripravljali vojaško vstajo. V posebni spomenici so častniki zahtevali višjo plačo ter Salazarjev odstop. Salazar pa jim Je zviSal plačo z« 15 odst.. Imenoval nov* mlade generale In admirale, stare pa takoj upokojil. S tem je bilo »vstaje« koneo. AngleSkl kralj je po konferenol na Krimu Roosevelta povabil na obiek. Tedaj je Roosevelt odklonil. Zdaj Je pa odgovoril, da hoče z ženo priti spomladi v London. Moskovska »Pravda« piše, da eo samo v Bolgariji resno nastopili proti vsem »fašistom«. V Franciji je prlllo le do 1200 obsodb, v Belgiji se sploh ntč ne mudi, v Romuniji pa so jih obsodili samo 65. Poleg tega list napada londonske odbore, ki naj bi pripravili likvidacije za vso Evropo, češ da zapravljajo preveč časa v uradnih pomenkih. V angleški zbornici je Eden izjavil, da sta e Churchillom imela priliko seenaniti se s člani lublinskega odbora v Moskvi ln da niso nanju napravili nikakega ugodnega vtisa. »Ni dvoma,« jo zunanji minister dodal, »da Anglija tega odbora ne bo pri znala«. Povedal je Se, da se sovjetski zunanji minister posvetuje s poslaniki glede nove poljske vlado. »Videli bomo,* Je zaključil Eden. »ali se bo tam ustvarila ob-Bežna reprezentativna vlada. Ce »©• vse ostalo, kakor je zdaj.« SlovaSkl listi poročajo, da Je Bvlc« pretrgala diplomatske zveze s Slovanko ter navezala diplomatske stike e češk* begunsko vlada x Londonu. POTRATA računa: »V vsakem izmed H0.000 pro»l°rov sveti po ugotovljenih podatkih dnevno vsaj pol ure brez potrebe najmanj po ena 25 vatna žarnica. Tako se v Ljub‘3a™ zapravi letno (etri milijona kilovatnih ur tn jaz zaslniim vet kot milij°n tr‘ Ce ste vi s tem zadovoljni— sem jaz tudiU POTKATlI NADOMESTEK ZA MESO Je fižol. Izredno važna kmetijska rastlina *« sedanje čase Je ker na® daje zelo tečno. Z beljakovinami bogato hrano, ki nam d”« posebno danes kot nadomestek za meso. Posadimo torej ZBa,no več kot do sedaj In IzralMmo *a*° v,a*10 možnost, ki nam je dana. RAVNAJMO PRAVILNO 8 hlevskim gnojem. Umetnih gnojil sedaj ni-Zato moramo tem bolj skrbeti, da bomo hlevski gnoj 1° gnojnioo -obro predelali in prav tflk° dobro uporabili. Do skrajnosti je treba Prc prečiti izgube dušika v gnoju. To dosci'-010.. e’ če gnoj na gnojišču dobro stlačimo. Na ” razvažajmo gnoj na majhne kupce in *a a °* podorjinio. SEJTE VSAJ TOLIKO ŽITA, da zadostite lastni potrebi. Vsak kmetovalec, tudi mali. mora posejati 'o"*0 * da h° mogel kriti lastno potrebo. To bodi letos osnov-no načelo in zahtev. *« /«ko*e ^Podarsko leto. Ct jeseni niste mogli sejati dosti žita, sejte spomladi toliko več kornze in morda ne-kaj fro*#» zlasti tam, kjer dobro uspeva. 'S/ Iz bojev in zmag okoli mučeniškega Žužemberka Velikolaška bojna skupina (tre na pohod. Zadetek februarja, mraz, sneg. Dolga kolona •e pomika skozi opustošene suhokranjskc vaai proil žužomoorku. Pod noč prispejo v Zagradec Oglodnica opazi Štiri tolovaje, ki se oprezno pomikajo proti vaai. Strojničarji so škodili na položaje. Obkolitvena skupina je že prekoračila Krko in obkrožila tolovaje. Nekaj strelov in tri j l obleže, domobranci pa pobero tri brzo. strelke. Uničena je tolovajska obveščevalna postaja TV-15. Po tein prvem uspehu skupina nadaljuje pot in pride ponoči v Žužemberk, kjer za menja soborce iz drugega domobranskega bataljona. Vojaki se ukopavajo in pripravljajo za morebiten napad, kajti tolovaji imajo zase dene višine, vas Vrb, Sela, Lašče, Lipi je. Na Svočnioo ob tri četrt na tri stražar iz daljave opazi precej nizko leteči oddelek letal. Mi smo kaj podobnega pričakovali, zato je vsak mož na svojem mestu. Ko letala odidejo, gre domobranski sanitetni oddelek po vasi in pomaga prizadetim ljudem. Za letali — tolovaji Po tem bombnem napadu smo zatrdno pričakovali tolov. napada. Z mrtve straže so zvečer o k rog 9 sporočili o 9 tolov. kolonah, ki so se bližale Žužemberku v treh smereh Tolovaji so hoteli izvesti napad na Stransko vas z vseh strani in po uničenju vaai zavzeti Žužemberk. To je zahtevalo povelje iz štaba XVIII. rdeče divizijo. Ko so domobranci izvedeli o gibanju tolovajskih brigad, so skočili na pripravljeno »položaje. Cez pol ure je že obsipal naše postojanke rdeči topniški ogenj. Nato so pod kritjem -težkih strojnic Izvedli naskok, ki je bil krvavo odbit. Na mestu je obležalo 8 tolovajev iz Vlil. brigade. Drugi so se v zmedi začeli izmikati, toda komisarjeva brzostrelka jih je prisilila, da so poskušali nov napad. Domobranci so jih pustili prav blizu sebe. Tolovaji so se zbrali v množicah in hoteli izvesti naskok s tremi brigadami. Naš poveljnik jo stal pri telefonu in poslušal poročila. Bdeči so so nakopičili vsi ns enem mestu, zato Je bilo dano povelje za topniški ogenj. Baterija, ki je stala v ozadju bojne črte. Je pričela sipati iz štirih topov goroče pa-nato. Tolovajski minometi in topovi so bili prisiljeni k molku. Ena izmed gorečih granat je padla naravnost v štab XVIII. rdeče divizije, kjer je ubila štiri člane povoljstva. Po pripovedovanju oivtlov so granate potolkle okrog 150 tolovajev, med temi tudi namestnika komandanta XVIII. divizije. Hrib je gorel, granate so žvižgale, domo. branci pa so Sli v naskok. Tako so bili tolovaji v ognju od vseb strani in so se spustili V divji bog proti Laščam in Sv. Petru. Po tem napadu je zavladala okrog Žužemberka smrtna tišina, katero je trgal le domobranski vrisk. Nič nam ne morejo ... Drugi dan smo Se vedno utrjevali položaje in se zavarovali tudi za morebitnosti iz zraka. Točno ob tri četrt na tri so zapele z bližnjega hriba tolovajske strojnice, hkra tu je prišlo tudi 7 letal, ki so naglo zmetala bombe, a so se morala zaradi protiletalskega ognja umakniti. Tolovaji, misleč, da so domobranol malo-dušnl in na tleh, so zato naredili naskok. Mirno je prijel domobranski strojničai za mitraljez in čakal. Tolovaji so prišli na 80 metrov blizu. Mislili eo, da so se domobranci zaradi bombnega napada umaknili-611 so proti našim bunkerjem v gosjem redu. Tu pa jih Je sprejela hitra salva iz domobranskih strojnic in pustili so na bojišču 11 mrtvih. Domobranci so dobili y roko lep plen. Dvakrat so tolovaji pritisnili, obakrat so bili odbiti. Zato smo imeli ponoči in drugo dneve prod njihovimi napadi mir. Na iskanju za tolovaji Ker nas tolovaji niso več hoteli napadati in letal tudi več ni bilo, nam je postale dolgčas. Zato smo jo urezali za njimi mi. Neka četa iz naše bojne skupine sl Je za. dala za nalogo, da mora pognati tolovaje v Rog. Dva voda sta zato krenila proti koti 516, ki jo Je imel zasedeno 2. bataljon VIII. rdeče brigade. En vod pa je čakal znamenja, da pritisne tolovajem v bok. Ko je prišla kolona pod koto 516. so pri-Sla potrebna povelja In navodila- Koto amo obkolili in na znamenje a pi&čalko Izvedli naakok. Tolovaji «o bili tako proaene&enl, da vedoli alt puete svojo balo in orožjo. ter pobegnejo, ali naj ostanejo. Domobranci so jih pobili in jim pobrali obojo. Komandanta bataljona so ujeli živega. Na tem predelu je obležalo 1® tolovajev. Po razfiiŠSenju terena smo jo udarili naprej proti to6kl 503. Vzpetina pod toftko ni bila zasedena, toda videli smo Se sveže sledove. Točka sama pa je bila zasedena. Vod, ki je ostal v dolini, je dobil zapoved, naj napade tolovaje z levega boka. Pogajanja Ko je poveljnik videl, da * orožjem n« ho prišel naprej, si je pomagal drugače. Za-®»dli smo vzpetino pod točko 508, tolovaji pa ®o nas opazovali. Poročnik je »topil naprej in zakričal: »Halo, kdo tamt« »Jurišni bataljon XVIII. divizije.« eo 1« oglasilo a krlba. »No verjamemo,, smo rekli na naši strani. Nato je zakričal tolovaj in vprašal, kdo jo tu. Odgovorili smo, da II. bataljon VIII-brigado — katerega smo pred četrt ure potolkli. Potem je prišlo vprašanje, kdo je komandant tega bataljona. Bet pa smo ujeli komandanta živega in smo poznali razmere v bataljonu, smo tolovajem lahko odgovarjali in jih prepričali, da smo res razbojniki. Njim pa toga nismo hoteli priznati. Zato sta bila oba tabora pri volji, da pošljota parlamentarce za razgovore. Nastalo je vprašanje, kdo naj gre. Tolovaji so se med seboj prerekali. Njihov komandant da bi se prepričal, če smo ml res tolovaji, j, vprašal, ali poznamo komandanta »jurlšnega bataljona XVIII. divizije«. Naš poveljnik bi bil skoraj p.iSol v zadreigo, iz katere ga Je rešil domobranec Stane, ki je bil nekoč v jurišnem rdečem bataljonu stroj, ničra in Je komandanta poznal. »Komandant jurišnega bataljona je tovariš Jaka Glavič..« »Ja, ja,« so se oglašali s hriba in »tovariš« Jaka je zaklical, da morata iti oba komandanta naprej, da ugotovita, ali so res na obeh straneh tolovaji. Poročnik Je že zaklical onim tja čez, da mora priti parlamentarec brez orožja. Za njimi, kar naprej za njimi Edina želja nas vseh je bila: za njimi) Na točki smo pustili zasedo, ostali pa krenili v Lipje, kjer tmo podrli 8 tolovajev, ostali so zbežali v nepredirne kočevske gozdove. Medtem, ko je bil en oddelek v Lipjah. je poizkusila tudi naša zaseda bojno srečo in napadla Staro goro. Trudni smo ležali, sneg je sulo na gosto meglena koprena je zastrla dolino od Hinj do Lašč. Domobranski oglednik Je sporočil, da se bliža proti nam kolona kakih 150 tolovajev. Ugotovili smo. da hočejo naravnost po poti na Žužemberk. Imeli eo zapoved, da ne »mojo dati domobrancem niti minute oddiha. Ko so je kolona bližala ln smo videli, da leži pot daleč od nas, »mo Jo mahnili tudi mi proti Žužemberku in tolovajem pripravili ob poti sprejem Počasi je lezla rdeča kolona proti naši zasedi. Na čelu jo Sla debela tolovajka z brzostrelko, takoj za n.K> pa 'Je koracal tolovaj s strojnico. Hodili so plašno. Namah se pa ustavijo in »kočijo za skale. Gotovo so morali kaj opaziti. Potem so se dvignili in pomikali počasi naprej ter spraševali, kdo, kako, kaj in od katore brigade smot Tolovaji »o šli v koloni proti nam. Na trideset korakov jih je sprejelo skupinsko streljanje. Tolovajka Je dobila rafal. Štirje so obležali, dva sta bila zajeta. Toda ml s tem nismo zadovoljni, skočili smo še za njimi in jih gonili kakih 5 km tor se s plenom vrnili v vas, ko je legla V Slnnersdorfn sta morala pokazati potna dovoljenja. Obmejni stražniki so grofa že prej poznali In mu niso delali težav, niso pa vedeli, kaj naj narede s cesarjevim potnim listom. Toda grof, star orožnik, je dejal, da laliko vpišejo v saplanik kar koli. Kekci Je, da Je to špknskt potni list. gospod, ki s njim potuje, pa ds Je od Rdečega krita. Pot Je bila zdaj odprta. V Oberwarthn ju Je pozdravljalo veličastno velikonočno ivo-nenje. Po vaški eestl Je prihajala nasproti velikonočna procesija. Stopila sta ■ voza, ln ker Je bila vaška cesta preozka, da M procesija lahko šla mimo, se Je voz moral umakniti na dvorišče neke gostilne. Cesar In grof sta pokleknila na prašno cesto. Duhovnik Je povzdignil monštranco ln blagoslovil tujca. Ko Je cesar spet dvignil glavo. Je videl, kako na obeh straneh neba stopajo orotnlkl s perjem In klobuki, tik aa duhovnikom pa so šil trije častniki v starih nniformah. Stara vojskal Stara vojska) je pomislil cesar in stisnil grofa za roko. Torbice za na-' boje, visoke čako, rujav« topnlčarska vojaška suknja ln z vrvicami obšita huzarska kazalka! Se je mar res v tej »asi njegova vojska še ohranila? Je tn znova vzcvetela, kakor vzeveto na dan sv. Barbare narezano češnjeve vejlee o božiču, ko je vse drugo pod snegomf Ko da nikoli ni bilo vojne, M Je uničila to njegovo vojsko, to govorico uniform ln to zadnjo domovino vseh Avstrijcev, tako Je šla mimo vsa pokopana preteklost ob srebrnočlstlh glasovih zvončkov, ob pokanju možnarjev in veličastnem potrkavanju zvonov! »Tamas, prav sl Imel,« Je delal cesar, ko Je s prašnimi kolcni »pet vstal, »staro Avstrijo lahko najdeš samo še na Ogrskem!« Ko da so prav na dan Vstajenja pokopal! njegovo mladost, ki jo Je bil preživel tu na madžarski meji! Na Dunaja je bil šel, obdan s cesarsko stražo, dvakrat za procesijo na dan Sv. Rešnjega Telesa po ulicah, ki »o bile vse posute s cvetjem. Tu pri tej procesiji pa je klečal, skrit za svoja zaščitna očala, na robu prašno ceste! V Petersdorfu Jima je trgovec Samnel Schey dal voz. s katerim ata »e potem odpeljala dalje v Stelnamanger. Grof Je cosarju med potjo Izrazil bojazen. da se utegne prekmalu zvedeti za njegov beg In da bi zdaj morda prezgodaj opozorili Prago, Bukarešto ln Belgrad na to. Cesar ni vzel tega preveč resno. Nekoč bodo tako In tako zvedeli, Je dejal, nasledstvene države bodo sicer zagnale hrup, toda poskrb. ljeno je že, da bodo zavezniki vse to preslišali. Vozila sta se ln vozila, posvetile eo se tu pa tara luči po vaseh, za njunim vozom pa so lajali prt. Cesar se Je zamislili Kaj bodo storili bu-dtmpeštanskl delavci? Tl dobro vedo, da bi jih Horthy še naprej rad tiščal k tlom ln da so nasproti njemu In njegovim četam brez moči. Njim Je zdaj ostalo samo eno upanje le: zakonito postavljeni, kronani kralj. Od utrujenosti je cesarju glava zdrknila na prsi. Zaspal Je In se prebudil šele, ko sta konja topotala po stolnnammangrskem tlaku. • Pred škofijskim dvorcem se Je voz ustavil. Skof Mlkes Je tam v krogu svoje duhov, ščtne obhajal velikonočno slavje tn se Je sila začndll. ko Je v enem teh dveh gostov prepoznal eesarja Karla. Objel ga le ln mu zagotavljal, da Je pri njem tisočkrat dobrodošel ln da mu Je na razpolago vea škofijski dvorce, A <4 C* Je obsul z najraznovrstnej- Nato smo Imeli nekaj dni mir, kajti tolovaji so spoznali, da je pobuda v naših in ne v njihovih rokah. Spoznali so tudi naso borbenost in aktivnost, ki daleč nadkriljuje njihovo »slavo«! Jaka odlikuje Da bi prikrili ta poraz in jim vlili novega poguma, je prišel 5. februarja v Lašče sam »goneral« tovariš Jaka Avšlč. Postavil Je mnazane ln krvave tolovaje v vrsto ter jih vzneseno nagovoril. Nato so bili odlikovani za »hrabrost«. Po tem moralnem dvigu jo izdelalo tolovajsko vodstvo nov napadalni načrt. Vedeli smo. da so spet nekaj pripravlja. Druga domobranska skupina Je zasedla levi breg Krke do Soteske. Zato smo morali mi varovati edinole smer proti Zagradcu, ker smo pričakovali, da bodo tolovaji poskušali priti na našo stran Krke. In nismo se zmotili. Šestega februarja popoldne je prišla v Šmihel »Cankarjeva brigada« in »jurišni bataljon« XV. divizije, da bi postavila most in po načrt- napadla Žužemberk od zadaj. Naša pat rol. jih je PTi delu pregnala, zato so bili tolovaji prisiljeni delati ponoči. A naskakovalnl vod noko naše čete je vzel ročne granate, pregnal tolovaje in most razbil. Tako jo bil »veliki strateški načrt« prekrižan In «o morali tolovaji napadati zopet samo z desnega brega Krke in samo Stransko vsa. Po hudem obstreljevanju »o zopet poskušali naskok, katerega so svežo našo silo odbilo. Za slovo pa jim je našo topništvo pošiljalo gorečo pozdrave. »Vollkl strateški načrt« jo klaverno propadel. Toda kljub temu je radio London, kakor »mo brali v »Poročevalcu«, naslednji dan javil, da so v Žužemberku poulični boji, in tolovaji so pisali v svoje cunje, da vozijo domobranci lz Žužemberka kamljono mrtvih ln ranjenih. No, ti kamljoni eo vozili hrano, blago in strelivo, katero »o dobili tolovaji v svoje ušive glavo naslednji dan. Najhujši dan za Žužemberk 7. februar je gotovo najhujši dan v zgodovini Žužemberka. Tolovaji »o zbrali v Šimi vprašanji: ali v Budimpešti o toni kaj vedo: kako Je prišel sem; ali naj sporoči to prosvetnemu ministru prelatu Vassu, ki Je bil tedaj tndl tam, ln podobno. Kralj jo hotel govorit! s polkovnikom Leharjem In Škof Je takoj poslal ponj. Vassa je Imenoval tudi za svojega prosvetnega ministra. Lebarja pa, ki Jc kmalu nato prišel, Je ves ginjen objel In se mu zahvalil, da je kot poveljnik Stelnamangra tako vestno poskrbel za njegovo varnost. Potem se je cesar spet obrnil k Vassu s prošnjo, naj oklic, ki mu ga Izroča, pregleda ln telefonlčno sporoči Hortyju; drugi dan da ga bodo dali v objavo, nato pa da bodo takoj aaprisegll čete. Vass Je oklle pregledal, nekaj poplavil, nato pa ga prebral. V njem Jc bilo zapisano tudi tole: »Srce me Je gnalo, da sem »e vrnil v ljubljeno domovino ln sem s današnjim dnem prevzel posle.« Leharju »e Je zdel ta oklic dober, ker Je bil kratek, zakaj Budimpešto Je bilo po njegovem mnenju treba presenetiti. Ko sta bila cesar ln polkovnik Lehar sama, mu je slednji odsvetoval potovanje v Budimpešto, češ da sc mora Uorthy javiti pri njem, ne pa on pri HorthyJu. Kraj Jo bil videti neodločen. Nekaj časa Je premišljeval, nato pa velel Leharju, naj mn preskrbi uniformo, ker da ▼ Budimpešti vendar ne more kot elvlllst zapriseči vojaštva. Slednjič Je prišel tndl ministrski predsednik Teleky. Povedal Je cesarju med drugim, da bi bil zelo rad vesel cesarjevega prihoda na Madžarsko, a ne more biti, ker ▼ zvezi s tem vidi preveč težav. Svetoval mn Je odkrito, naj se nemudoma spet vrne v Švico, če pa tega ne misli, naj se takoj sam odpelje v Budimpešto na razgovor a Horthyjcm. »V Budimpešto tndl nameravam,« Je kratko odvrnil kralj. »Vidva a Vassom se odpeljita naprej ln pripravita primerno razpoloženje. Skušajta govoriti s samim Horthy-Jem, preden za to »vedo Gitmbfis ln njegovi ljudje.« Prt tem Je ostalo. Teleky ln Vass sta »o tajtoj odpeljala ter želela kralju srečno pot ln nasvidenje v Budimpešti! Drugo jutro se je odpeljal daljo tudi kralj. Skof Mlkes ga Je skrbno »avli v svoj kožuh, češ na vozu bo zeblo. S kraljem sta se odpeljala tudi grof Slgray In polkovnik Jirmy. za voznika pa Je bil nadporočnik Almassy. Jutro Je bilo mrzlo, ceste slabe. Vozili so naglo. Cesar je sedel, da mu ne bi v obraz preveč pihalo, »raven voznika za šipo. Kmalu Je začel kinkati in poteze na njegovem nežnem obrazu so so sprostile. Sedel Je v vozu ko mali otrok. V sanjah pa Je slišal pritrkavanje volikonočnlh zvonov. Peljali »o se skozi Stuhlwelssenburg od tod pa naprej proti severovzhodu. Dežela Je dihala Iz polnih prs. Opoldanski mir Je že ležal nad pokrajino, ko so se pokazali prvi tovarniški dimniki. Tu pa tam so se zalo-sketall donavski rokavi. Pripeljali so so slednjič do najjužnejšega Izmed mostov čez Donavo, do Mostn Franca Jožefa. Pred njimi Je čepela na griču ko kakšna nizka kocka budlmaka trdnjava, na drugi strani pa »e Je v obliki pahljače razprostiralo novo mesto Pešta, vsa v sijaju, z velikimi hoteli In ogromno stavbo poslanske zbornice. Voz se je ustavil pred enonadstropno zgradbo ministrskega predsedstva. Grof 81-gray Je vprašal vratarja, ali je ministrski predsednik Teleky že prišel. Vrata,- Je odgovoril, da doelej še ni bilo ne grofa Telokyja ne ekscelence Vassa in da tudi ni nihče ničesar sporočil, da prideta. Suhi Krajini vso XVIII. divizijo in nokaj drugih brigad. Gnal jih je smrten strah, da ne hi tega življenjsko važnega ozemlja izgubili. Ukopall »o se na vseh gričkih, hribih, zlasti okrog cerkvice sv. Primoža. Mirno so domobranci pokadili jutranjo cigareto in zavili v koloni proti točki 516, 503 in Stari gori. S teh višini so tolovaje vrgli zlahka. Ostal je odinole Sv. Primož. Komandant našega bataljona Je vprašal poveljnika prve ogfodne čete, če potrebuje za Sv. Primož topništva Ta je pogledal po borcih, videl njihove obraze ln rekel »ne« Domobranske čete eo se razporodllo. No ka čota Je imela nalogo, da napade sovražnika v sroe. Mirno je šla v koloni naprej ko da bi pred njo ne slal sovrag, temveč bi bila gori že hrabra domobranska patrola. Poročnik je prvi zagledal tolovaje. Proti njemu jo zijala cev rdeče strojnice, tolovaj pa se je mimo razgovarjal z drugim razbojnikom in mu kazal hrbet Neslišno »mo se pomaknili nekaj korakov nazaj ln oglasila »o »e povelja: »Tretji vod desno, prvi vod levo, v strelcih naprej 1« Tolovaji so nas začutili in začeli besen ogenj. Sklonili smo se in počakali, da so postrelili vse, kar so imeli. Nato se je zaslišal žvižg piščalko in po teh znamenjih smo pomikali naprej. Ko srno prišli v domet bomb, smo izvedli dozdaj svoj največji naskok. Tolovaje smo sekali levo, desno, spredaj in nazaj. Razbili smo jim sredo in Udarili za njimi. Komandant 2. bataljona X. brigade je dal povelje za umik, toda to povelje tolovajev ni doseglo, ker je tolovajskega komandanta dohitela krogla lz domobranske brzostrelke. Drugi domobranec je skočil naprej, mu vzel brzostrelko ln s tolovajevim orožjem streljal na bežeče tolovaje. Porinili smo naprej. V hrbet Po tričetrturnom boju je bil Sv. Primož zavzet. Rezerva je zasedla položaje. Med tem pa pride kurir ln pove, da so ostali to- Kralj Je prosil grofa M»gashazyja, naj ga popelje k državnemu upravitelju Horthy-Ju. Grof ga Je odpeljal v neko nezakurjeno sobo In ga prosil, naj tam počaka, a kralj se je uprl, češ da hoče na vsak način takoj k Horthyju. Prišla sta v pribočnikovo sobo. Kralj Je še vedno upal. da mu bo državni npravltolj sam prišel naproti In ga pospremil v sobo, a ni ga bilo. Zaman Je čakal, kdaj se bodo odprla vrata — moral jih je odpreti sani. Hitro je stopil k HorthyJu In ga objel, ko da od samega veselja, da ga spet vidi, ne more drugače. Državni upravitelj Je takoj po pozdravu pograjal kralja, zakaj Je vendar storil ta nepremišljeni korak, da se Jo vrnil, tor ga za božjo voljo piosll, naj se nemudoma vrne v Švico. »Nemogoče, Horthy! Švica ml ne bo več dovolila, da odpotujem tja.« Admiral Je dejal, da prevzame poroštvo, da nihče na Madžarskem ne bo zvedel za kraljevo potovanje, a kralj mn Je segel v besodo: »O tem pozneje. Zdaj bi se vam rad osebno zahvalil za vse, kar ste dobrega storili za Ogrsko. Rešili ste jo boljševikov, do. segli ste, da Romunija ni zasedla toliko ozomlja, vi sto bili tisti, ki ste spet vzpostavili mir In red. Horthy, podeljujem vam za to zvesto službovanje vojvodski naslov.« »Vsega tega nisem storil zato, da hi dosegel vojvodski naslov, marveč ker ml Je velevala dolžnost. Ista dolžnost mi danes nkazuje, da posvarim — da prosim Vaše Veličanstvo, da »c vrnete v ftvleo tn tam počakate na ugodnejši trenutek.« Kralj je nato sknšal maršala omehčati, da bi mu Izročil oblast, še s kopleo mastnih naslovov ln odlikovanj: Ponudil mo Je me. sto vrhovnega vojaškega poveljnika, potem poveljnika svoje mornarice, če bi jo Avstrija Se kdaj Imela, ter nato še najvlšje odlikovan je — zlato runo A admiral Horthy Je vse časti povrstl odklonil. Kralj Jo stopil korak nazaj: »Hortby, admiral Horthy, nkazujem vam v Imenu prisege, ki ste ml jo dali, da se ml podredite.« Admiral je osupnil In pogledal v tla: »Veličanstvo, vojska kralju ni zvesta.« »Povedali so ml, da je vojska poslušna vam.« »Da, vojaki so ml poelušnl tn Jaz Jim ne morem zapovedati, naj poslušajo Vaše Veličanstvo.« »Horthy, vi zahtevate od vojakov, da drže prisego, ki so Jo dali vam, a vi Je še sami ne držite Meni so vojaki ln častniki vendar najprej prisegli ln prisega meni velja več ko prisega vam.« Povsod po deželi govore, da kralju, ki Je narod, ko Jo bil v stiski, zapustil ln »bežal. ne morejo zaupati!« Kralj se Je razburil: »Horthy, to sl upate reči!« »Ne govorim tega Jaz, tako govori ljudstvo!« »Znova sl bom pridobil ljubezen vseh Madžarov,« Je nadaljeval kralj. »Izročite ml oblast! Je ne Uročite? Vztrajate pri svojem? Jaz tudi!« . Kratek molk, »Pn kaj boste »daj storlllt Me boste zaprli?« »Ne, ne bom vas dal zapreti.« »fle tega nočete, potem morate storiti drugo: Izročite m| oblast!« Se enkrat Je Horthy naštel vse težave, zunanje ln notranje, a ko je opazil, da preutrujeni kralj ne posluša več. Je umolknil. Čakal Je, kdaj bo kralj vstal In se poslovil. Potem »e je kralj čez nekaj časa spet vznemiril, Sel nekajkrat po sobi gor In dol ter slednjič dejal: »Ali res mislite, da sem se pripeljal sem kar tako za kratek čas? Ali mislite, da se za ta korak nisem temeljito pripravil! Imam močno prijatelje »a seboj. Sporočili so ml, naj se ne brigam za krike malih držav, držav. Dali so ml obljube, ki Jih vežejo.« »Alt smem vprašati: kdo vam Jo dal te obljube?« lovaji pod nami še vedno v bunkerjih. Ran zu..:eli *. Tolovaji torej še niso vedeli« da smo mi že na hribu. Nokaj mož je samo p , >ebi skočilo nazaj in streljalo na tolovaje v bunkerjih. vo so videli, da smo P l’li od zadaj. so se, kolikor jih Je »e ost-,' opustili v divji bog proti Laščam. Tu pa jih je prestregla noka druga domobranska čota, ki je izvedla obkolitev ln jih potolkla. Pri tem je uničila 1. bataljon IX. brigade, ter četo nekega drugega bataljona. Komandant L bataljona IX. brigade »e je nato prostovoljno prijavil domobrancem In malomarno rekel: »Ker ste ml potolkli bataljon, sem prišel še jaz k vam.« Danes je domobranec in ima na tolovaje velik »šarf«. Po zmagi Po končanom boju je prišla znamenje z raketo. Domobranci so se uredili. Sedaj *e je ponudil lzroden prizor. Po potu jo je pri-mahal domobraneo Jože ln prinesel na hrbtu S angleške zbrojevke, 2 brzostrelki in prignal 7 tolovajevi Pobiti tolovaji eo ležali kar v koloni, kakor eo bežali. Poročevalci so preštevali mrtve tolovaje. Naštetih je bilo 105 mrtvih, 89 pa je bilo ujetih. Med njimi je padel komandant 2. bataljona X. brigade rdeči kapetan Kukman Frano, doma nekje od Smarjete, dalje komandant drugega bataljona, dva četna politkomisarja in štirje komandirji čet. Ujeti pa so bili tolovajski nadporočnl« Bobnar iz Zaloga pri Ljubljani, politkomisar istega bataljona in operativni oficir X. brigade. Po očiščenju okolice smo preštevali plen. 63 pušk, 12 strojnic, 9 brzostrelk, pre-coj samokresov ln dosti streliva. Imeli smo I mrtve ln 8 ranjenih. Bombniki odslej niso prihajali, tolovaji so pobegDlli v Belo Krajino ln govorili, da je zanje Suha Krajina Izgubljena in s tem njihova pljuča: mlini, žage, usnjarne. Vsa XVIII. divizija Je šla v Bolo Krajino na oddih, na položaju pa jo je zamenjala XV. divizija, ki je v zadnjem času doživela tako hude poraze, da mora oditi tudi sama na oddih. Domobranol pa so prisegli, da tolovajev ne bodo več puščali na oddih, tomvoč da jih bodo sami polagali k počitku, kakor to zahteva pravica zaradi razdejanega Žužemberka in zaradi vse krvaveče domovine. »Franclja.« »Francoskim obljubam nič ne verjamem. V vojni smo videli, kam nas Je dovedlo takšno dogovarjanje s Francijo. Ta Igra se no sme ponoviti!« Horthy Je na vsak način hotel vedett tudi za Ime tistega politika, ki Je bil kralju to obljubil. In kralj mn Je slednjič povedal, da sta bila to Rrland tn Loucher, nato pa še pripomnil. »Danes Je Velika »veza sama za zmanjšano Avstro-Ogrsko, Jutri bo morda te za to, da se v celoti obnovi stara lepa monarhija.« »Veličanstvo, a tu ne gre samo za Ogrsko.« »Ne samo za Ogrsko, Horthy. Jugoslavija bt rada zasejala sovraštvo med Avstrijo In Ogrsko s tem, da bi Gradiščanska pripadla Dunaju. Toda v Pariza In Londonn ne zaupajo dunajski vladi. Imajo Jo za zakrinkane bollševlke. šil lahko vprlzorlmo pobod na Dnnaj, ml lahko Dunaj zavzamemo Iz Budimpešte.« northy ni odgovorih »Ce pohod na Dunaj uspe, TTorthy, bomo lahko obdržal) zahodno ogrske dežele.« »O tem bi se morda dalo govoriti Preden znčnomo s kakšnimi pripravami, pa moramo narediti točen načrt. Toda Veličanstvo, d tem časom ne smete ostati na Ogrskem.« »Lahko ostanem v Stelnamangru skrit, Leharju pa dam nalogo, naj pripravi vse za pohod na Dunaj.« »Stelnamanger leži preblizu meje. Veličanstvo mora nazaj v ftvleo.« Kralj Je pogledal v tla ln umolknil. Videti je bilo, da se še vedno ne more odločiti, da bt odšel od Horthyja. Odpel sl je križec reda Marije Terezije z ovratnika In stopil k Uorthyju: »Dragi admiral, preden odidem, vzemite še tale krlžee kot odlikovanje za sijajno zmago pri Otrantu.« Pripel mn je križec na prsi. a Hortby se tega odlikovanja ni nič razveselil. Državni upravitelj je slednjič pospremil kralja do stranskih vrat, kralj mu je segel v roko. Kar nič več ni Ml videti jezen, da. celo nasmehniti se je poskušal In dejal: »Nasvidenje!« Admiral Je ostal sam v pisalni sobi In sl mislil: kralj — pa takole prosjači, kralj — pa ponnja odlikovanja In naslove tor kar sipa svojo naklonjenost tn milost! Častniki znnaj v pribočnikovi sohi, mladi Glimblisovl ljudje, o kraljn niso hoteli ničesar slišati. Smejali so se In norčevali lz »Karla«. Zanje je bil kraljevski naslov samo prispodoba, krona sv. fttefana pa stvarnost! Za to mlade častnike kralj predvsem ni bil Madžar, In če je obžaloval, da ni Madžar, Je v njihovih očeh storil to zaradi prestola. Prišel je IIorthy v "jim. Številni Ijndje v pribočnikovi sobi so ga začudeno pogledali: tam je bil stotnik Glimbits poleg prelata Vassa, tam so stali častniki Iz njegove okolice: GUrgev, Hardy, Lang, Fischer, grofa S!gray ln Teleky — ln oči vseh so »e n- •- , tj. Horthy al Jc obrisal čelo, potem pa • povešenimi očmi spregovoril: »Pravkar sem preživel najtežjo uro v vsem svojem tlv-ljc lu. Njegovo Veličanstvo Je bllč pri meni 'o zahtevalo, oj mu Izročim oblast. Tega n' storil. Razl-žll sem kralju, zakaj to odklanjam. Stal sem pre«l Izbiro: kralj In krona al| pa narod. Odločil sem so »a našo ubogo, trpinčeno O—sko.« Nihče sl ni upal ničesar ziniti. Val so čutili, kako težko le bilo državnemu upravitelju govoriti. Po mučnem molku je spregovoril Gčtnbčs: »Visoki dostojanstvenik! Dovoli, da se tl v Imenu naroda, v Imenu o- "c ljubljene do— zahvalimo. Na Mnrtžnrskem vlada krona! Naj živi zvesti npravltelj te svete krone admiral Horthy Mlklns!« »Eljen!« so vzkliknili častniki, »eljen!« 1» že pohiteli k admiralu In mu navdušeno stiskali roko. Dalje o« 4. širanL noč. CESAR NE KRALJ BRUNO BREHM 2? Stran 4> »SLOVENSKI TKM<, 8L nraroa 1©«. Stev. 1*. Tebi, slovenska maii Iz krvave zgodovine Ambrusa v zadnjih dveh letih AS! že Imate Za materinski dan 25. marca Ko izgovorim besedo mati, zajamem s tam izrazom pojem trpljenja in ljubezni. In tako naj bo tudi današnja beseda tebi,