Studijska B>J.ii2W!CA V CEUU 'Im GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE OR NAŠEM PRAZNIKU Vsak praznik je naš praznik. Vendar je težko reči, da je kateri koli drugi praznik bolj naš kot je 1. maj. Nanj nas veže preteklost, ki je bila polna odrekanj, žuljev, krvi in bojev; z njim smo povezani danes in naš praznik bo še dolgo v prihodnje. Zastave, ki * plapolajo v vetru; cvetje, ki je prav v teh dneh pokazalo svojo najlepšo podobo; godbe, ki nas od ranega jutra spominjajo na dan delavcev vsega sveta - vse to je le vnanja slika tegž* dne. Pravo praznično vzdušje je v naših srcih, ki se jim radosten utrip zrcali v naših nasmehih in iskri v očeh. Stiski rok niso nikoli tako iskreni in nikoli tako topli kot prav tega dne; besede, ki jih izrekamo danes, / so obarvane z eno samo željo: Tovariš, jutrišnji dan mora biti svetlejši od današnjega in kos kruha, ki bo na mizi jutri, bo bolj bel in še večji od tega, ki ga imamo danes. Prvi maj je. Danes pozabimo na skrbi. Nikakor pa ne smemo pozabiti tega, da sta belina jutrišnjega kruha in svetloba jutrišnjega dne odvisni le od nas samih ... Saj smo s tem, ko smo dosegli, da je praznik delavcev postal zares naš praznik, prevzeli nase tudi dolžnost in možnost krojiti si podobo svoje prihodnosti. V. Smeh Razprava o nalogah odbornikov za čimuspešnejše delo občinske skupščine Pred dnevi je predsedstvo občinske skupščine v Celju sklicalo odbornike na razgovor o bodočem delu občinske skupščine. Novoizvoljeni odborniki so se seznanili z nalogami, ki jih čakajo na relaciji med volivci družbeno političnimi, delovnimi organizacijami ter občinsko skupščino. Predsednik in podpredsednica občinske skupščine tov. Marjan Učakar in tov. Slava Faletičeva sta ob tej priložnosti nanizala nekaj koristnih misli o metodah dela odbornikov in občinske skupščine kot celote. Vsa ta razprava bo koristno služila za izdelavo programa in novih metod dela odbornikov in občinske skupščine,’ ki je najvišji organ družbenega samoupravljanja v občini. Iz te razpraVe povzemamo nekaj najvažnejših misli in zaključkov: — Da bi občan in občinska skupščina prišla čimbolj do izraza. naj bi vsaka dva meseca organizirali v krajevni skupnosti raprave o aktualnih problemih okraja in celotne občine. — Poleg predstavnikov krajevne skupnosti naj bi vabili na te razprave tudi predstavnike družbeno političnih organizacij, organe upravljanja iz delovnih organizacij z območja krajevne skupnosti. Na te razprave naj bi vabili tudi ljudske poslance in odbornike, ki bi naj tolmačili občinsko politiko ter politiko širše družbene skupnosti. — Take razgovore naj bi sklicevalo predsedstvo krajevne skupnosti, ki lahko najbolj presodi kdaj in zakaj je potreben tak sklic. — Pri tem je treba poudariti, da v tem primeru ne gre za zbore občanov, ampak izključno za sestanek družbenih delavcev na območju krajevne skupnosti z odbornikom. Zbore občanov naj bi sklicevali posebej, predvsem takrat, ko nastane krajevna potreba. — Ko bodo krajevne skupnosti vsebinsko zaživele in začele delati kot družbena tvorba, za kur bi se morale zavzeti vse družbene sile na območju krajevne skupnosti, bodo prišle smernice in priporočila občinske skupščine bolj do izraza, hkrati s tem pa tudi realizacija družhenega plana. —t Z utrditvijo , krajevnih s skupnosti bo možno .veliko bolj uspešno : kot 3zi%T^jbti skupni program,in .sjcupne. ak- cije. Vse družbene sile v krajevni skupnosti se bodo /zalagale za realizacijo skupnega programa. Sedaj pa so vse družbene organizacije na terenu največkrat prepuščene same sebi in ne najdejo konkretnega dela. — Na ta način bo prišla do izraza angažiranost občanov, ki so nosilci pobud in iniciatorji razprav. — Občinska skupščina pa bo, če bo ta samoupravni mehanizem deloval, lahko sprejemala take sklepe, ki bodo odraz teženj in mnenj ljudi s terena ter iz proizvodnje. — Odbornik bo imel zaradi tega na terenu kot v proizvodnji dosti dela, če bo hotel prisluhniti volivcem in njtihove težnje posredovati občinski skupščini. To bo tudi najboljše zagotovilo volivcem, da volitve le niso bile formalni akt. — Tudi predsedniki svetov naj bi sprejemali stranke vsaj enkrat na teden. 'To je potrebno, saj predsednik in podpredsednica fizično ne zmoreta sprejeti vseh strank, občan pa ima pravico do sprejema. Jlazen tega predsedstvo ni poučeno o podrobnostih v raznih stvareh z najrazličnejših gospodarskih in drugih področij. Tako delo lahko poraja nezadovoljstvo, zmedo in neobjektivno informiranje ali dejanja obljub. — Prav' zaradi tega naj bi predsedniki svetov, ki so prav tako voljeni 'organi, sprejemali občane in jiin dajali potrebne napotke in nasvete. — Vzpostaviti je treba tak sistem, da bo zveza med odbornikom in volivci čim bolj tesna in čvrsta. Aktivnost odbornika se ne ocenjuje le s tem. če se v skupščini oglasi. Se bolj pomembno je, da je odbornik aktiven na terenu ali v delovni organizaciji ter se tam zalaga za realizacijo sklepov, ki jih je občinska skupščina sprejela. — Volitve 18. aprila so nudile novoizvoljenim odbornikom prvo priliko, da stopijo v stik z; volivci pa svojem področju.' Zpto pai bi s^ kot družbeno.po-i ; litippi.-dolavci aktivno yključi- li v volivne priprave ter našli pot do družbeno političnih organizacij na terenu. ,— Odborniki zbora delovnih skupnosti pa naj se čimprej vključijo v priprave na volitve organov upravljanja v delovnih organizacijah. — Ker je ena osnovnih nalog odbornikov, da posredujejo razprave in priporočila oiičin-ske skupščine na terenu in de- * lovnih kolektivih, naj bi se odborniki vsake tri mesece sestali in izmenjali misli o važnih vprašanjih, šele nato pa naj bi s prečiščenimi pojmi delovali na terenu. — Predsedniki svetov naj bi se od časa do časa posvetovali s predsedstvom, da bi tako uskladili delo in rodili enotno politiko s področja svetov. To bi bilo potrebno, če hočemo, da bodo tudi predsedniki svetov sprejemali stranke in pri tem zastopali enotna stališča občinske skupščine. — Sistem dela občinske skupščine je treba urediti, da predsedstvo ne bo angažirano z raznimi individualnimi rešitvami in s prakticističnim delpm, politika svetov pa je šla zaradi tega večkrat mimo predsedstva. To je prišlo do izraza pri delu svetov, ki ni bilo vedno usklajeno s stališči predsedstva. Za usklajevanje stališč in vodenje enotne politike bo koristno, če se bodo predsedniki svetov občasno sestajali s predsedstvom občinske skupščine. --- Prav tako morajo odborniki povsod nastopati kot zagovorniki občinske politike, ne pa kot nepoznavalci problemov tarnati s tistimi, ki stvari ne poznajo. T. M. Ob praznika dela čestitajo kolektiva 0 Centralni delavski svet • upravni odbor izvršni odbor sindikata • tovarniški komite ZKS • tovarniški komite ZMS j-# vodstvo podjetja A GLOBUS Silikatno-emajlne prevleke osvajajo vedno nova uporabna področja. V ZDA, kjer uporaba emajlov najhitreje napreduje, emajlirajo v zadnjem času z uspehom jeklene stopniščne ograje, okenske police, ohišja črpalk in ventilatorjev, stene plavalnih bazenov, gumbe vrat, korita za vodo in hrano v živinskih stajah, celo sedeže v kinematografih in gledališčih, rezervoarje za vino, zaščitne pregrade na avto cestah itd. V kemični industriji emajlirajo tudi rezervoarje, cevi in armature za potrebe industrije sintetične gume. Kazno je, da se emajlirne prevleke cenijo vsepovsod tam, kjer lakirane prevleke z ali brez cinkove osnove ne nudijo dovolj trajne zaščite površine kot na tistih mestih, kjer se želi doseči hitrejše čiščenje in zmanjšanje stroškov vzdrževanja^ Beograjska tovarna »PROLETER« in novosadska tovarna »LIMPRODUKT« sta sklenili, da bosta, poslovno in tehnična sodelovali. Obe podjetji izdelujeta embalažo za živilsko in kemično industrijo. Obe tovarni predvidevata v svojih rekonstrukcijskih programih najožjo specializacijo. »PROLETER« bo nehal izdelovati električne štedilnike in se bo specializiral za izdelovanje embalaže za živilsko industrijo. Skupen izvoz blaga iz SR Slovenije se je januarja in februarja 1965 povečal za 3,7 #/o v primerjavi z letom 1964. Nosilci letošnjega izvoznega povečanja so predvsem razne industrijske panoge. Industrija v celoti je povečala letos izvoz za 11,5 %>, pri tem pa je najmočnejše nazadoval\ izvoz gozdarstva ter kmetijskih izdelkov. Slovenska kovinska industrija je dosegla v tem obdobju letošnjega leta povečanje v izvozu kar za 19,5 “/• in se z ustvarjeno vrednostjo skoraj v celoti približala izvozu lesne industrije, ki je vsa leta prednjačila v pogledu volufnenskega izvoza v naši •Republiki. Tak razvoj izvoza v naši kovinski industriji bo prav gotovo moral spremeniti dosedanja gledanja Jugobanke in upravnih organov na to močno razvajeno industrijsko panogo v naši republiki. V letošnji turistični sezoni se priča-, kuje, da bo znašal devizni pritok iz turizma blizu 120 milijonov dolarjev. Sosedna Italija je v letu 1964 ustvarila devizni priliv nekaj preko 1 milijarde dolarjev ali 11,1 */o več kot leta 1963. Po podatkih ZN — ekonomske sekcije je najcepejši dnevni izdatek po enem turistu v Grčiji in Avstriji, sledi ji pa Jugoslavija. Kljub temu, da smo v naši državi po vojni podvojili proizvodnjo cementa, ki znaša leta- 1964 preko 3 milijone ton, ^bo potreben letos uvoz večjih količin tega ključnega gradbenega materiala. Hitrejše povečanje kapacitet naše cementne industrije zavira relativno pomanjkanje električne energije in premoga. Na glavo prebivalca' znaša poraba cementa pri nas 166 kg, v sosedni Avstriji 419 kg, Italiji 401 in ZR Nemčiji 483 kg. Povprečni gradbeni stroški za 1 družinsko stanovanje znašajo v ZR Nemčiji DM 46.600 pri 80 m* stanovanjske površine. V našem denarju predstavlja ta cena vrednost blizu 9 milijonov dinarjev. Interesantna je ugotovitev, da tudi v tej državi več kot polovico npvo izgrajenih stanovanj odpade na investitorje jeven samih državljanov. Taka gradnja iz skupnih sredstev se finansira- predvsem za tako imenovano socialno stanovanjsko gradnjo, predvsem pa za prebivalce z najnižjimi in srednjimi zaslužki. Volili bomo nove člane CDS TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CELJE Centralni delavski svet RAZGLAS Na podlagi 16. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih^ svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Uradni list SFRJ št. 15/65, in na podlagi 3. člena zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Uradni list SRS, št. fl/65) je centralni delavski svet na 8. rednem zasedanju dne 15. 4. 1965 SKLENIL 1. Volitve centralnega delavskega sveta bodo dne 15. maja 1965 2. Centralni delavski svet šteje 80 članov. 3. Ker je potekla mandatna doba osemintridesetim članom CDS, se izvoli v CDS 38 članov. 4. Volitve je izvesti po volilnih enotah, in to: — volilna enota št. 1 — obrat za predelavo pločevine, ki izvoli v CDS 8 članov; — volilna enota št. 2 — emajlirski obrat, ki izvoli v CDS 11 članov; — volilna enota št. 3 — obrat za izdelavo jeklenih kotlov in odpreskov, ki izvoli v CDS 2 članh; — volilna enota št. 4 — pocinkovalnica in pokositrarna, ki izvoli v CDS 1 člana; — volilna enota št. 5 — radiatorski oddelek, ki izvoli v CDS 2 člana; — volilna enota št. 6 — topilnica emajla, ki izvoli v CDS 1 člana; — volilna enota št. 7 — vzdrževalni obrati, ki izvoli v CDS 3 člane; — volilna enota št. 8 vodstvo in servisne službe, ki izvoli v CDS 10 članov. 5. Zbori delovnih ljudi za predlaganje kandidatov morajo biti zaključeni do 4. maja 1965. V Celju, dne 15. aprila 1965 (Predsednik CDS Vili Končan 1. r. Delavski svet je na zadnjem zasedanju odločil, da bodo volitve novih članov CDS dn’e 15. maja 1965. Volili bomo 38 članov. Ob tej priložnosti je prav, če se nekoliko podrobneje seznanimo z delom članov CDS, ki je vsekakor zelo odgovorno, kajti člani CDS so odgovorni za svojo dejavnost v CDS svojim volivcem. Oni opravljajo svojo funkcijo ne kot posamezniki, temveč skupno na zasedanjih CDS. Vsak član CDS mora biti v stalnem stiku s svojimi volivci in se mora posvetovati z njimi o vseh vprašanjih, ki so ali bodo obravnavana na zasedanjih CDS. Po končanem zasedanju so člani CDS dolžni objasniti vse sklepe CDS, za katere so glasovali na zasedanju. Včasih se pojavlja na zasedanjih GDS težnja za tem, da bi bila obravnavana taka vprašanja, ki ne sodijo v celovitost dejavnosti podjetja. To so zlasti tista vprašanja, ki spadajo v okvir posamezne ekonomske e-note. Član CDS ne more in ne sme gledati gospodarsko problematiko podjetja samo skozi prizmo dejavnosti njegove eno- ' te, temveč mora stati na stališču splošnih koristi celotnega pod-jetja. Za člana CDS lahko kandidira vsak član kolektiva, ki ima z zakonom predpisano volilno pravico. Upravljalec, ki sprejme kandidaturo in je izvoljen pa mora svoje poslanstvo opravljati z vso skrbjo dobrega gospodarja ter politično razgledanega človeka. V zadnji mandatni dobi je CDS sprejel zelo važne sklepe, ki bodo močno vplivali na boljši in hitrejši gospodarski razvoj podjetja. Čeprav jo bila velika večina članov CDS zelo aktivna, je bilo opaziti slabosti pri udeležbi na zasedanjih. Pri sedmih zasedanjih CDS je bilo ^opravičenih in 100 primerov neopravičenih izostankov. Razumljivo je, da se v bodoče ne bo moglo to ponavljati in da bodo morali člani CDS redno prihajati na zasedanja. Dosedanje izkušnje kažejo tudi, da čeprav so se člani CDS sicer posvetovali s svojimi volivci, je bilo to še v manjši meri. V bodoče se bo morala njihova aktivnost v tej «meri zelo povečati. Tudi pri volitvah v organe delavskega samoupravljanja smo uvedli fazo evidentiranja. Politični aktivi posameznih eko: nomskih enot so evidentirali najboljše člane, o katerih je razpravljal širši politični aktiv v torek, 27. aprila. O evidentiranih kandidatih bodo razpravljali vsi volilci na kandidacijskih zborih, ki bodo po posameznih volilnih enotah 29. aprila. Tedaj bodo imeli tudi možnost razpravljati o že evidentiranih kandidatih in predlagati še druge, ki se odlikujejo v njihovi sredini. , \ -------------------- £mu3¡puu> \ iz ekonomskih enot Ali bo imel dekor oddelek svoj obračun osebnih dohodkov? Zaostritev discipline Delavski svet druge ekonomske enote je na svojem zadnjem rednem zasedanju po poročilih članov ugotovil, da se pojavljajo pri delu razni disciplinski prekrški, in sicer: — malomarnost pri delu, netočno in počasno opravljanje dela; — nered na delovnem mestu in nered pri delovnih sredstvih; — ugotavljanje in dajanje neumestnih pripomb ob delovnih navodilih in nalogah, ki jih dajejo nadrejeni; — nepotrebno razpravljanje in razgovaranje med delovnim časom na delovnem mestu, zlasti razgovori o osebnih zadevah; — zapuščanje delovnega mesta med delom brez dovoljenja nadrejenega; — netovariški odnos na delovnem mestu, medsebojno žaljenje, pridevanje raznih priimkov, neumestne šale, žaljenje človeškega dostojanstva z nedostojnim izrazi, razno nagajanje, škropljenje, obmetavanje z odpadki in podobno; — neopravičeno izostajanje z dela; — nepravočasno prihajanje na delo in predčasno odhajanje z dela. Na podlagi teh ugotovitev so člani sklenili, da se vse tiste, ki kršijo delovno disciplino dosledno kliče na odgovornost, pri težjih ali osnovnih kršitvah delovne discipline pa se jim odpove delovno razmerje v skladu z zakonskimi predpisi. O svojem sklepu je delavski svet obvestil med drugim tudi upravni odbor, ki ga je sprejel z razumevanjem. ( ZA i. MAJ ČESTITAJO | SODELAVCEM \ J DELAVSKI SVETI \ S IN SINDIKALNE J PODRUŽNICE £ EKONOMSKIH ENOT Danes je dekor oddelek v se-sestavu einajlirnice (EE). V emajlirnici je zaposlenih blizu tisoč ljudi. Mi pravimo, da je to ekonomska enota za sebe. Na papirju to' še gre, a koliko dejansko pride v tako masovni enoti posameznik kot upravija-lec do izraza, to se najbolje vidi v praksi. Preveč ljudi je za eno ekonomsko enoto. Praktično je nemogoče, da bi posamezniki kot upravljalci poznali celotno problematiko te enote; še važnejše je to, da se prizadevanje posameznika ali manjše skupine v taki masi skoraj ne pozna. Taka masa predstavlja samo »motno vodo«, v taki se da dobro »ribati«. Če vemo, kakšne prednosti nam nudi samoupravljanje (ko ne gre samo za odpravo diktature, ampak v prvi vrsti za sprostitev in angažiranje spor sobnosti vseh posameznikov, kar se mora odražati v boljših rezultatih gospodarjenja), če hočemo, da bo samoupravljanje res zaživelo, potem moramo v prvi vrsti postaviti take enote, kjer bo možno meriti uspehe skupin, a ne samo meriti — skupine morajo biti take, da bodo uspehi ali neuspehi res rezultat teh skupin, oziroma da bo skupina ali enota imela neposredni vpliv ne svoje gospodarske rezultate. Naša emajlirnica tem pogojem ne ustreza. Prevelika je. Kaj ve nekdo iz dekor oddelka, kaj se dogaja v lužilnici ali pri izbočarjih. In kaj vedo tisti iz lužilnice, kako delajo ljudje v dekor oddelku ali pri barvnem nanosu. Če se eni trudijo bolj kot drugi, ali če imajo eni rezerve v delovni sili, ali če eni bolj slabo skrbijo za kvaliteto izdelkov, to se končno res pozna na skupnem uspehu enote (presežek EE), vendar ise le-ta razdeli na tisoč ljudi. Uspeh ali neuspeh pa se y taki masi porazgubi in zadene vse enako, prizadevne in neprizadevne. Znanstveno je dokazano, da bi smele imeti posamezne ekonomske enote praviloma največ do 150 ljudi. Šele v taki enoti ljudje samoupravljajo. Poznajo se med seboj. Vedo, kaj kdo dela. Prizadevanja manjše skupine ali posameznika se takoj odrazi pri uspehu enote. Dipl. inženir Peter Senčar, je predlagal, naj se emajlirnica razdeli na več obračunskih enot. Če bo to praktično uspelo, bo to vsekakor velik korak naprej v razvijanju samoupravljanja in korak naprej v organizaciji podjetja. Takrat bo mnogo jasneje videti, kje dobro delajo, kje slabše. P redno pa lahko gremo naprej, je potrebno rešiti problematiko dekor oddelka. ŠTUDIJE ZA OSAMOSVOJITEV DEKOR ODDELKA Dekor oddelek nima cenika za svoja dela. Ostale enote dobijo mesečno priznanega toliko denarja, kolikor jim ga po ceniku pripada za izdelke predane v skladišče. Dekor oddelek je tu izjema. Izdelava takih cenikov kot jih imajo ostale enote, skoraj ne bi imela praktične vrednosti. To bi bilo samo morje številk. Danes so tam plačani »glih za glih«. Kolikor vnesejo poenterke v mezdne pole, toliko dekor oddelek dobi. Povrh pa še enak procent presežka EE, kakor gaima emajlirnica.Emaj-lirnica (brez dekor oddelka) je danes tista, ki daje presežek EE dekor oddelku. Obstaja že izdelan predlog, kako postaviti dekor oddelek na svoje noge. Ker se izdelava klasičnih cenikov za dekor ne izplača, je predlog za novi cenik podoben načinu, ki ga ima EE 8. Iz naše evidence je vsak mesec razvidno, kolikšna je vrednost dekor izdelkov. Na drugi strani je tudi vidno, kolikšna bi bila vrednost teh izdelkov v navadni izvedbi (ne v dekorju). Razlika med obema predstavlja vrednost, ustvarjeno v dekor oddelku. Ta razlika ali vrednost zaradi dekor izvedbe bo pred- stavljala osnovo za mesečni sklad osebnih dohodkov v dekor oddelku. Npr. 16 % te nove vrednosti bo šlo za osebne dohodke (za mesečno maso osebnih dohodkov). Obstaja namreč tesna korelacij ska povezanost med vloženim delom (oziroma osebnimi dohodki) in med novo vrednostjo ali razliko med obema cenama. Čim večbarvni je dekor, več dela zahteva, a tudi' razlika v ceni je večja (razlika med končno ceno in ceno, ki bi jo imeli ti artikli v navadni izvedbi). Izračun je narejen tako, da bo dekor oddelek dobil za neko proizvodnjo prav toliko osebnih dohodkov kot za enako proizvodnjo do zdaj. Povečal si bo pa lahko plače z večjo proizvodnjo po posameznem človeku. (Z istim številom ljudi več narediti ali pa doseči enako proizvodnjo z manj ljudi). Če pa hoče ostati na tem, kar ima danes, ni treba povečati niti proizvodnje niti racionalizirati s številom zaposlenih. Tudi za kvaliteto bo imel dekor oddelek svoja merila. Osnova za ta merila bodo dosedanje izkušnje (dejanski rezultati). Idejo za nov cenik je v malo drugačni obliki dal Jože Zapu-šek. Taka osamosvojitev dekor oddelka (če bo tako uspela kot dosedanje štiMije kažejo) bo pomenila velik korak naprej: najprej v boljših gospodarskih rezultatih in osebnih dohodkih, drugič pa v samem samoupravljanju. Dekor oddelek je veliko bolj ustrezna obračunska enota kot pa sedanja velika EE 2. Že v prvih pomladnih dneh smo spremenili dvorišče v skladišče polizdelkov ^ c - . fmajtiect ®£®SS®£«£S©SS£!£^ Zanemarjanje razvoja se nam krepko maščuje Citiram sklep izredne seje upravnega odbora z dne 6. 4.1965: sklep 11: Pospeši naj se osvajanje novih izdelkov. Na prvi'pogled je vse v redu in prav. Dejansko je treba razvoj novih izdelkov pospešiti. Toda sklepe je treba tudi izvajati in o tem bi rad napisal nekaj vrstic. Ko sem sklep prebral, sem se seveda takoj spomnil na vse prejšnje sklepe CDS, delavskih svetov EE, upravnega odbora itd. in nehote se mi vsiljuje misel, da bo tudi tokrat ostalo samo pri sklepu. Zdi se mi, da bi bilo predhodno ali pa vsaj sedaj potrebno temeljito analizirati. zakaj nismo izvedli vseh prejšnjih sklepov v zvezi s to problematiko. Obravnavan problem ni preprost (je splošno jugoslovanski) in se ga nikakor čez noč ne bo dalo rešiti. Toda vsako odlaganje rešitve nas bo in nas pravzaprav že drago stane. Postavimo si vprašanje: ali je pri,-pomanj-kanju posode na jugoslovanskem tržišču za nas upra-' vičljivo, da jo izdelujemo z občutno izgubo. Trdim, dane — pa čeprav je za to stanje res tudi precej objektivnih vzrokov. Ekonomska analiza posode aNovum«, ki jo sedaj osvajamo, konkretno odnos povečanje dohodka proti vloženim sredstvom (v relativnem in absolutnem pogledu), nas mora premakniti hitreje naprej. Namenoma nočem začeti analizirati tega problema — to je namreč stvar večjih služb.. Naj bo sklep upravnega odbora oziroma ta članek samo inciator za temeljito analizo s konkretnimi sklepi, s katerimi bi naj bil v začetku članka citirani sklep dopolnjen. ing. Danilo Fajs Ena osnovnih zavor pri hitrejšem razvojnem delu — tako pravijo v razvojnem oddelku inštituta — je pomanjkanje strokovnih delavcev. Z okrepitvijo oddelka bi bilo moč zamujeno hitreje dohitevati. Na sliki: delavci v razvojnem oddelku inštituta »Emajl« Za celotno kovinsko-predelovalno Industrijo je čiščenje in razmaščevanje kovin izredno važna delovna operacija. Pri vseh postopkih obdelave kovinskih predmetov pride do onesnaženja površine in je zato čiščenje v vsakem primeru potrebno. Seveda je potrebno še posebno skrbno čiščenje, če predmet prevlečemo z zaščitno plastjo (z galvaniziran jem, emajliranjem, lakiranjem, barvajem itd.). Zahteva na stopnjo čistosti površine ni v vseh primerih enaka. Pod pojmom »čiščenje kovin« ne razumemo samo odstranjevanja maščob in olj in sličnih onečiščenj organskega izvora, temveč tudi odstranjevanje oksidne prevleke ali drugih prevlek kovinskih spojin, ki jih označujemo kot rjo, škajo, patino. Sem spada tudi odstranjevanje ostankov laka, barve, polir-nega sredstva in drugo. Od različnih postopkov površinske zaščitne obdelave zahtevajo emajliranje in galvanske prevleke na kovinah še posebno dobro čiščenje, kar velja skoraj v enaki meri tudi za lakiranje, fosfatiranje itd. že majhne napake pri procesu čiščenja se lahko pri poznejši obdelavi pokažejo kot zelo škodljive. Zahteve po kvaliteti so čedalje večje in je prav zaradi tega potrebno smatrati pripravo kovin pred končno obdelavo ne kot »nujno zlo«, ampak kot prvo fazo pri površinski zaščiti odnosno oplemenitenju površine predmetov. Poznavanje problemov čiščenja in sredstev je zato v zadnjih letih postalo izredno važno In igra v kemiji, fiziki metalurgiji veliko vlofeo. Ker se oneči- ščenja po svojem poreklu med sabo po navadi močno razlikujejo, si je nemogoče zamisliti praktično rešitev vseh problemov z enim samim sredstvom ali na en sam način. V grobem bi lahko substance, ki pridejo v poštev za či-ščeje, razdelili v dve veliki skupini: — v heteropolarne in — v homeopolarne. Enaka razdelitev velja tudi za snovi, s katerimi je površina onečiščena. Temu ustrezno se dajo torej anorganske heteropolarne snovi (n. pr. metalni oksidi, vodotopne in vodonetopne soli) rode. Za dosego kvalitetnega dela je potrebno uvesti več postopkov, ki se medsebojno dopolnjujejo. Tako poznamo sledeče operacije čiščenja površine: * a) grobo mehansko čiščenje; sem spada čiščenje s pomočjo kvarčnega peska, jeklenega peska, karborunda itd.; b) termično oziroma elektrotermično čiščenje;* c) mehansko čiščenje s kemijskimi agensi; d) čiščenje z ultra zvokom (postopek je poznan že nekaj desetletij). 4) elektrolitsko razmaščevanje. Po tem postopku se odstranijo zadnji ostanki maščob — tako pripravljene površine potem galvansko zaščitimo. Sredstva, ki spadajo v to $kuplno, so natrijev lug, soda, ali ustrezne alkalne soli z dodatkom ciankalija; 5) čiščenje z kislimi sredstvi. Sem spadajo vodotopna organ, topila, kot alkoholi ali estri, nadalje fosforna kislina ali kisli fosfati in površinsko ak-tivne-substance. Cesto vsebujejo te raz-topirte še sredstva, ki preprečujejo delovanje prisotnih komponent na kovino samo; 6) drugi postopki čiščenja se uporabljajo le v izjemnih primerih in v posebne namene n. pr. čiščenje v talinah. Postopek je poznan pod imenom Kolene, Virgo ali Du Pont postopek. Nadalje čiščenje s pomočjo plinov pri visokih temperaturah. V naši tovarni uporabljamo od naštetih načinov čiščenje s peskanjem, termično čiščenje, čiščenje z lugi ter detergenti in organ, topili. Storiti bo treba še mnogo, če bomo hoteli doseči kvalitetno predobdelavo, saj posamezni postopki npr. za radiatorje in kolesa ne ustrezajo najnovejšemu stanju tehnike. Hudales T. *Na ta način čistimo cunder in ostanke žlinder, ki imata od osnovne kovine različni razteznostni koeficient, zaradi česar pri segrevanju odpadeta. Z eiek-troerozijskim postopkom pa poliramo površine izredno trdih kovin oziroma legur. Čiščenje kovin in čistiti z heteropolarnimi substancami n. pr. anorganskimi kislinami. Organske nečistoče (n. pr. ogljikovodiki iz pollr-nih past, hladilno olje) pa z homeopo-larnimi organskimi topili. Lahko pa se za čiščenje poslužujemo tudi postopkov, ki bazirajo na koloidno-kemijskih . procesih. Med tema dvema najvažnejšima grupacijama nečistoč pa so vsa tista, katerih gradnja je delno hemeopo-laraa, deloma pa heteropolarna. Znana je cela vrsta postopkov za Čiščenje kovinske površine, ki so fizikalne, kemijske in flzikalno-kemijske pri- Drugi način delitve bi lahko bil tudi glede na kemijski karakter raztopine, ki reagira lahko alkalno, nevtralno ali kislo. 1) alkalna sredstva za razmaščevanje so: alkalni hidroksidi, alkalni karbonati, fosfati, silikati in boraks; 2) topila za razmaščevanje so v glav-_ nem klorirani ogljikovodiki in to tri-kloretilen, perkloretilen., tetraogljik; 3) emulzijska sredstva za razmaščevanje so razredčene emulzije organ, topil z visokim vreliščem (petrolej, sol* vetna nafta itd.); KAKO SO NASTALE KOMISIJE DELAVSKEGA SVETA Ko smo leta 1950 izvolili prvi delavski svet, se je že na prvih zasedanjih postavljalo vprašanje, kako rešiti razne gospodarske in druge probleme, ki so se nenadoma pojavili ob prehodu iz administrativnega socializma v delavsko samoupravljanje. V tedanjih razmrah se je naš prvi delavski svet dokaj dobro znašel. Večina dobrih strokovnih delavcev so bili člani delavskega sveta, teh pa je bilo zelo malo. Takrat smo imeli v tovarni tri inženirje iz tehnične stroke in enega inženirja ekonomista. Poleg teh je bilo v delavskem svetu tudi precej izkušenih delavcev, ki so si pridobili znanje z dolgoletno prakso pri raznih delih v tovarni. Razprave na zasedanjih delavskega sveta so se nanašale največ na probleme v proizvodnji. Mnogokrat ni mogel delavski svet sklepati o določenih gospodarskih zadevah, ki so bile na dnevnem redu, ker so se pojavljala razna vprašanja, na katere ni bilo mogoče povsem zanesljivo odgovarjati ter sprejeti ustrezne sklepe. Zaradi tega je že prvi delavski svet postavljal razne začasne komisije, ki so imele nalogo, da dobro preštudirajo določeno gospodarsko problematiko ter pripravijo poročilo in predloge za rešitev različnih problemov, ki jih ni bilo malo. V te začasne komisije je delavski svet imenoval večinoma svoje člane, ki so se kot strokovni delavci razumeli in obvladali določeno strokovno področje dela, katerega je bilo potrebno opraviti. V zapisnikih tedanjih zasedanj zasledimo različna imena, ki so še danes znana kot npr.: Lesjak, Seničar, Zupanek, ligo, Zavšek, Božič, Pompe, Ribič, Kroflič in drugi. Te začasne komisije so bile v veliko pomoč delavskemu svetu in se je v nadaljnjem razvoju delavskega samoupravljanja izkazala v praksi velika potreba po njihovem delovanju. Končno so tudi množične organizacije (sindikat ZKJ in ZMS) priporočale organom delavskega samoupravljanja ustanavljanje takih komisij, ki so bile takrat nujno potrebne za uspešno delovanje delavskega sveta. V prvi fazi razvoja delavske-! ga samoupravljanja — od leta 1950 do leta 1960 — so se te začasne ali stalne komisije močno uveljavile na vseh področjih OBLIKA SAMOUPRAVNOSTI, KI JO JE PREHITEL RAZVOJ dejavnosti podjetja zlasti zaradi tega, ker so bile strokovne službe takrat premalo razvite in ker je močno primanjkovalo dobrega strokovnega kadra, ki naj bi izvrševal sklepe delavskega sveta ter posredoval zanesljive gospodarske analize iz celotnega področja poslovanja podjetja. V dobi decentralizacije delavskega samoupravljanja pa so te komisije in odbori čedalje bolj izgubljali svoj pomen. Komisije so postale le bolj formalne in njihov učinek ni bil več takšen, čeprav v nekaterih primerih še pomemben, ko je bil prej. Razvoj delavskega samoupravljanja je torej prerasel tako obliko delovanja organov delavskega samoupravljanja. ZAKAJ SO KOMISIJE, ČEPRAV NE VSE PREŽIVELE SVOJ CAS? Ko sem se nekoč spustil v pogovor z enim naših vodilnih delavcev in sem mu omenil, kaj je po mojem mišljenju njegova dolžnost, mi je dejal, da to ne spada v njegovo pristojnost in da mora to — sicer običajno opravilo — rešiti ta in ta komisija. Dokazoval sem mu, da takih operativnih zadev ne rešuje komisija delavskega sveta, vendar si ni dal dopovedati, čeprav sem občutil, da se na tihem strinja z menoj. Mož se je izogibal odgovornosti, čeprav je občutil, da je za svoje odločitve in za svoj posel on sam odgovoren. Ko šem mu omenil, da je pri analitski oceni delovnega mesta, katerega zaseda, dobil ustrezno število točk, je to mojo pripombo hote preslišal. Skratka, zakaj bi bil on odgovoren za določen ukrep, če pa to odgovornost lahko prenese na komisijo, ki jo sestavljajo njegovi sodelavci, ki pa nimajo nič skupnega z delom, ki ga mora on opraviti na svojem delovnem mestu. Takih pojavov je bilo v razvoju delavskega samoupravljanja v naši tovarni mnogo. Zlasti so se ti pojavi pokazali in izbijali na dan v takšni ali drugačni obliki po izvršeni decentralizaciji, ki vsekakor ni bila formalna, temveč dejanska. Že uvodoma sem omenil, da je bilo leta 1950 neznansko malo strokovnih kadrov, če smo imeli takrat samo štiri inženir- je, jih imamo danes 34 strokovnih delavcev z visokošolsko izobrazbo, 8 strokovnih delavcev z višjo šolsko izobrazbo in 115 strokovnih delavcev s srednješolsko izobrazbo. S tem kadrom so se okrepile strokovne službe, ki morajo opravljati svojo funkcijo in z vso odgovornostjo posredovati vse po-/ trebne podatke organom delavskega samoupravljanja, ter organizirati izvrševanje njihovih sklepov. Razumljivo je, da vrše strokovne službe svojo funkcijo pod vodstvom glavnega direktorja, ki vodi poslovanje podjetja, izvršuje sklepe centralnega delavskega sveta in drugih organov delavskega samoupravljanja. Y zadnji mandatni dobi je imel centralni delavski svet 16 komisij in odborov v kateri so sodelovali 103 člani kolektiva. Ti odbori in komisije so stalni v njih pa je angažiranih nad 50 strokovnih delavcev, ki morajo že po svoji službeni dolžnosti opravljati tista delovna opravila, ki jih opravljajo v komisijah in odborih. Razumljivo je, da taka dejavnost hromi delo strokovnih služb in zmanjšuje njihovo odgovornost. V komisiji za družbeni standard imamo npr. dva strokovna delavca iz kadrovsko social- KOMENTAR nega sektorja. Toda, ali ni kadrovsko socialna služba tista, ki mora s tem v zvezi izvršiti vso potrebno strokovno dejavnost ter ugotovitve posredovati organom delavskega samoupravljanja? Nadalje imamo med drugim tudi odbor za splošno politiko delitve osebnih dohodkov. Ali ni tudi tu .strokovna služba, ki zasleduje razvoj našega gospodarstva tista, ki lahko posreduje organom delavskega samoupravljanja vse potrebne podatke, ki zadevajo delitev osebnih dohodkov. V tem odboru je prav tako strokovnjak, ki se bavi izključno s problematiko osebnih dohodkov. To sta samo dva primera. Je pa še vep drugih, o katerih je treba v bodoče razmišljati in se odločiti ali naj ostanejo še nadalje v taki obliki kot so, ali pa naj se strokovne službe bolj razvijejo in zavzamejo svoj pravi družbeni položaj v našem samoupravnem sistemu. PRAVNI POLOŽAJ KOMISIJ IN ODBOROV CDS Dosedanji zakonski predpisi niso posebej predvidevali, da delavski sveti ustanavljajo razne komisije in odbore. Te komisije in odbori so bili ustanovljeni po potrebi kot začasni ali pa tudi stalni. Bili so kot pomoč za uspešno delovanje centralnega delavskega sveta, niso pa imeli pravice, da odločajo o določenih vprašanjih (razen komisij za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij in komisije za določitev delovnih mest, na katerih je delo za žene in mladino izpod 18. leta starosti prepovedano). Ti dve komisiji odločata samostojno. Tudi disciplinska komisija odloča samostojno in se ravna po internih predpisih, ki veljajo za disciplinske prekrške. Nedvomno je, da bodo tudi v bodoče organi delavskega samoupravljanja ustanavljali razne začasne komisije, vendar ne v tolikšnem obsegu, kar pa je seveda odvisno od pravilnega družbenega delovanja strokovnih služb v podjetju. KATERE KOMISIJE IN ODBORE SMO IMELI DOSLEJ PRI CENTRALNEM DELAVSKEM SVETU? Nedvomno bodo morale še v bodoče obstajati pri centralnem delavskem svetu naslednje komisije in odbori, ki že sedaj delujejo in to: odbor za civilno zaščito, odbor za požarno varnost, izdajateljski svet »Emajlirca«, komisija za tehnične izume in tehnične izpopolnitve, komisija za stanovanjska vprašanja, komisija za določitev delovnih mest, na katerih je delo za žerie in mladino prepovedano, centralna disciplinska komisija in arbitražna komisija. Ostale komisije in odbori kot so komisija za družbeni standard, komisija za osvajanje novih izdelkov, komisija za štipendije, odbor za kadrovsko politiko in podobne bodo verjetno odpadle. Ostala bo tako kot doslej tudi centralna komisija za higiensko tehnično varnost. Emil Jejčič 7 novo analitično oceno? »'•/«Avia Sedanja analitična ocena je bila sprejeta leta ¿962. Vsako delovno mesto je bilo ocenjeno po dvajsetih kategorijah. Od leta 1962 pa do danes se je že marsikaj spremenilo. Spremenili so se mnogi tehnološki postopki, deloma se je spremenil asortiman, spremenili so se delovni pogoji, število zaposlenih, odgovornost na posameznih delovnih mestih in pomen posameznih služb. Veliko tega je poudarjenega v mnogih pritožbah, ki so prišle na upravni odbor zaradi nepravilno ocenjenega delovnega mesta. Mnoga delovna mesta so bila ustanovljena pa času, ko je bila izdelana sedanja analitična ocena. Nekateri naši člani so zelo nazorno povedali, da so ta delovna mesta bila ocenjena »skozi drugačna očala« kot vsa ona iz leta 1962. To drži. Ni jih ocenjevala komisija, ki je bila pristojna v letu 1962 in menjali so se člani upravnega odbora. V sedanji analitični oceni so še druge slabosti, ki zahtevajo izdelavo nove analitične ocene. Želimo si, da bi bila nova analitična ocena boljša od sedanje. Dosedanje izkušnje pri izdelavi analitične ocene nam bodo najboljša šola za to, kako moramo ravnati, da bo V novi oceni čim manj takih napak, ki so skrite ali vidne v sedanji analitični oceni. Odbor za delitev osebnih dohodkov, ki ima iz vsake EE po enega člana, je nedavno dobil od upravnega odbora nalogo, naj skupno s strokovno službo prouči in predlaga upravnemu odboru, če bomo izdelali novo analitično oceno za celo podjetje ali pa ostanemo še naprej pri sedanji analitični oceni, ki bi jo samo na potrebnih mestih korigirali. Po daljši razpravi se je odbor odločil za izdelavo nove analitične ocene. To bi bilo možno izdelati do "konca tega leta., Da bo potem potrebno preračunati vse cenike del na nove obračunske osnove in vse dinarske akorde (ali norme, Kramljamo kot jih sedaj imenujemo — če seveda šd ne bomo prešli na časovne norme), o tem ni bilo veliko govora. Moramo pa upoštevati tudi to, če predvidevamo to, kdaj lahko nova analitična ocena stopi v veljavo. Izrečenih je bilo tudi nekaj * zelo dobrih predlogov za sam način izdelave nove analitične ocene. Vsako delovno mesto se ocenjuje po dvajsetih kriterijih in za vsak kriterij naj bi bila postavljena komisija. Tako bi ena komisija ocenila za vsa delovna mesta v tovarni samo to, koliko šole je treba imeti na vsakem delovnem mestu. Druga komisija bi ocenila za vsa delovna mesta, koliko let prakse je potrebno imeti, da se delo lahko normalho opravlja. Tretja komisija bi ocenjevala samo odgovornost na vseh delovnih mestih. Enako za vse ostale kriterije. Za vsak kriterij posebna komisija. Zelo važna stvar bodo opisi del za vsa delovna mesta.. Pri sedanji analitični oceni so bili nekateri opisi tako skopi, da so obsegali samo nekaj vrstic, drugi pa po cele strani. Že tukaj bomo morali biti enotni in res tako izčrpni, da opis ne bo samo poveličavanje nekega delovnega mesta, ampak v prvi vrsti osnova za pravilno analitično oceno. Kakor mnogi razlogi očitno kažejo, da ima sedaj veljavna analitična ocena mnoge slabosti in da je potreb Kramljamo no izdelati za celo podjetje novo oceno, tako so tudi nekateri razlogi, ki govorijo proti temu, da bi tako kmalu šli na novo analitično oceno. Podjetje je v fazi uvajanja nove organizacije. Nova organizacija dejansko ne bo začela veljati čez noč, ampak bo preteklo več časa, preden bo popolnoma zaživela. Delokrog na posameznih delovnih mestih se bo menjal, menjala se bo odgovornost, zato bo analitična, ocena na nekaterih mestih že prej zastarela kot bo začela veljati. Dokler podjetje organizacijsko ni umirjeno, tako dolgo je podobno močno razburkanemu morju in šele ko se voda umiri, lahko na vsakem mestu natančno izmerimo', kako globoko je na tistem mestu morje. I Druga taka stvar je to, da ob novi analitični oceni vsi pričakujemo višje plače. Dejansko je to najlažja in najmanj boleča pot, da osebni dohodki vsem porastejo, vendar enim bolj drugim manj. Za tako akcijo (povišanje osebnih dohodkov) pa je treba imeti denarja. „ In kako bomo letos zvozili (zamrznjene cene, spremenjene obveznosti družbi, pomanjkanje materiala), tega zdaj še ni mogoče predvidevati. . Upravni odbor bo o tej stvari še podrobneje razpravljal in . takrat bomo o izdelavi nove analitične ocene lahko pisali bolj točno. Zaenkrat je nakazanih samo nekaj misli in predlog odbora za delitev osebnih dohodkov. TI k Služba za organizacijo, metode in<■ tehnično poslovanje Lani ta služba pri celjski u-pravi še ni bila organizirana. Z novim letom pa je ta služba začela poslovati in jo vodi Jože Zagoričnik. Prav tako je z novim letom zasedeno mesto občinskega gradbenega inšpektorja. To službo opravlja inž. Aleksander Bukanovsky. Z novim letom se je občinski inšpektorat okrepil tudi z veterinarsko inšpekcijo, ki jo vodi dr. Anton Kovač. Podroben obračun dela 15. aprila 1965 so se sestali člani delavskega sveta sedme ekonomske enote. Dnevni red njihovega zasedanja je bil naslednji: — mesečno poročilo obratov za mesec marec 1965; — prekoračen predvideni delovni čas pri nekaterih naročilih in — razno - Najprej je poročal obra-tovodja strojnega ključavničarstva. Podrobno je govoril o izvršenem delu, o številu opravljenih rediiih ur in nadur, rednih letnih dopustih, izrednih plačanih izostankih, neplačanih dopustih, izostankih bolnih ter o opravičenih in neopravičenih izostankih. Podobno so poročali tudi drugi obratovod-je. Iz poročil so povzeli, da pri izvrševanju naročilnili številk ni večjih zaostankov, delo pa jim ovira pomanjkanje stružnic v ključavničarskem obratu, žice za previjanje elektro motorjev, žičnih šip in podobno. Nato so z vodjem ekonomske enote ing. GeraTdom Premšakom pregledali prekoračena izplačila,- osebnih dohodkov po grupah. Drugo točko dnevnega reda so zaključili, da bodo vsak .mesec kontrolirali naročilne številke, predvsem tiste, kjer pride do prekoračenja osebnih dohodkov. V zadnji točki so okvirno pregledali pravilnik o notranji organizaciji podjetja. Imenovali so petčlansko komisijo, ki ima nalogo podrobneje proučiti naveden pravilnik v sodelovanju z vodji obratov in predsedniki zborov proizvajalcev. Pismene predloge in pripombe bo komisija zbrala do' 27. aprila 1965 in jih posredovala delavskemu svetu sedme ekonpmske enote. Na koncu je vodja ekonomske enote informativno poročal, da bodo po ureditvi prostorov skladiščili lesene modele v prostorih klavnice na Spodnji Hudinji. ¿mai/Utec Letos lahko pričakujemo, da bo spričo ugodne prodaje počitniškega doma v Fiesi dom v Crikvenici dobro opremljen. To nam je tudi zagotovilo, da bo letovanje članov kolektiva prijetno Počitniški dom v Fiesi prodan Naše podjetje je zadnja leta imelo dva počitniška domova ter se je pokazalo, da je zlasti počitniški dom v Fiesi nerentabilen. Upravni odbor je zaradi tega na seji dne 13. 2. 1965 sklenil počitniški dom prodati, izkupiček pa porabiti za ureditev počitniškega doma v Crikvenici. Postavljena je -bila posebna komisija, ki je imela nalogo, da poišče kupca in pod najugodnejšimi pogoji proda počitniški dom v Fiesi. Zaradi razmeroma kratkega časa, ki ga je imela komisija na razpolago, je morala pohiteti s svojo nalogo. Razpis je uspel; bilo je več ponudnikov in je bil počitniški dom v Fiesi nato prodan kot najboljšemu ponudniku komunalnemu podjetju »Vodovod« v Kranju, ki je že plačal kupnino v višini din 14,900.000. Prodajo tega doma je odobril tudi centralni delavski svet na seji dne 25. 5. 1905, se strinjal s kupnino in sklenjeno pogodbo. S prodajo pridobljena denarna sredstva bomo uporabili za preureditvena dela pri počitniškem-domu v Crikvenici. Tu je predvsem predvidena ureditev sanitarij (stranišč, greznic, po-nikovalnice, kanalizacije), velik del sredstev bo pa uporabljen za izpopolnitev kuhinje in jedilnice ter ureditev plaže. Dela so bila že oddana gradbenemu podjetju »Obnova« v Celju, ki dela že izvaja ter jih mora do pričetka sezone dovršiti. Preureditvena dela bodo tako znatno pripomogla k izboljšavi obstoječih razmer v našem počitniškem domu v Crikvenici, urejena po bo tudi zelo potreStaa plaža ob morju za kopanje. Stroški za preureditvena dela bodo znašala približno toliko, kot znaša izkupiček za prodani dom v Fiesi. Kot je iz tega razvidno, je prodaja doma v Fiesi uspela ter bodo sredstva pridobljena na ta način koristno uporabljena in naložena. iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiimiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii Še malo, pa se bodo začeli redni letni dopusti. Marsikdo še ne ve, kje bo letos preživel svoj dopust. Dosti se jih bo odločilo za letovišča -in domove počitniške zveze, to pa predvsem zaradi minimalne dnevne cene letovanja, katera praktično skoraj ne bremeni letovalcev. Ker je interes večji kot so pa kapacitete letovišč počitniške zveze, si je družina počitniške zveze v naši tovarni sama zgradila svoj vikend v okviru celjske počitniške zveze. Vikend je zgrajen v enem najlepših turističnih krajih naše obale in sicer v Makarski. Z lastnim letoviščem smo si zagotovili leto-vanje, tako da ne bo prišlo do situacij kot jih je. bilo v preteklem obdobju, da prenekateri naši delavec ni mogel letovati samo zato, ker ni bilb prostora. V preteklem obdobju je že veliko naših članov letovalo v Makarski, le ti bi lahko povedali nepozabne trenutke iz Ma-karske. Kraj je izredno lep, saj leži Makarska v središču dalmatinske obale ž okoli štiri tisoč prebivalci in dvokilometrsko plažo, ob kateri se razprostirajo cvetoči parki in drevoredi, ki nudijo prelepo počutje tistemu, ki se prepusti bujnemu mediteranskemu podnebju in rastlinstvu. Temu.se pridružijo še oljčni nasadi, ki se razprostirajo na desetine kilometrov po pobočjih Biokova. Biokovo je gorski masiv in se vleče kot veriga ob obali v smeri Splita z najvišjim vrhom 1762 m. Na Bi-okovem je planinski dom, s katerega je prekrasen razgled na bližnje otoke in vso razčlenjeno obalo. Južna stena Biokova je gola in stoji nad morjem kot prava obrambna stena pred vdorom hladnih severnih vetrov. Ravno to daje Makarski stalno toplo podnebje in na ta način podaljšuje letno sezono. Vso okolico Makarske pokrivajo borovi gozdovi, ki so idealni za ureditev letovišč. Makarska ima številne in lepo urejene hotele in specializirane restavracije. Letoviščarjem nudi vse vrste zabav — od kinopredstav, koncertov pa do prostih zabav s plesom na prostem. Prometne zveze z Makarsko so zelo ugodne. Vsak naš letovalec potuje na skupinsko karto s 75% popusta. Cisto posebno doživetje pa je vožnja do Makarske. Prepričan sem, da so taki ugodni pogoji zelo redki, kjer bi letovalec lahko preživel svoj dopust po tako nizki ceni. Vtisi naših dopustnikov so zelo zanimivi: cena minimalna, podnebje toplo in stalno, morje za potapljače zelo privlačno, za planince pa so privlačni gorski vrhovi Biokova, za plesalce je vedno preskrbljeno, borovi gozdovi pa primerni za tihožitja. Prijave za letovanje sprejema Anton Šarlah v upravnem poslopju soba št. 28. Pohiti s prijavo, da ne bo prepozno. šarlah \ LETOVANJE MLADIH V I čmaflieu Turistični servis Hiter tempo življenja in pospeševanje proizvodnje ima za posledico, da se naš človeški organizem vse hitreje utruja. Ropot strojev, težko fizično delo in slab mestni zrak zelo škodljivo vplivajrr na zdravstveno stanje delavcev. Že čisto iz naravnega nagona si vsak delavec' želi v naravo, -kjer je mir in čist zrak. Že večkrat je bilo poudarjeno, da je potrebno pospeševati domači turizem, toda storjenega je bilo doslej še vse premalo. Da pa naš .domači turizem ni dosegel takšne stopnje kot si jo želimo, so krivi predvsem osebni dohodki"" posameznikov, kateri ne zmorejo visokih gostinskih .storitev. Da pa bi lahko kljub temu. izkoriščali proste urice v nara-\ vi, se tudi v naši tovarni razvija nova veja turizma. Zaradi dragih hotčlskih storitev prihaja 'na dan staro polževo pravilo, da je najbolje in najceneje, če si hišo in hrano nosiš kar s seboj. Tako se razvija nova oblika turizma — turizem z lastno opremo. Če pa pogledamo ceno opre-vidimo, da ni tako majhna, da bi si jo lahko vsakdo privoščil. V naši tovarni se dosedaj zelo malo ali pa skoraj nihče poklicno ne bavi s turizmom naših de. lavcev; da bi jim svetoval in jih usmerjal. Prav—tako v tovarni in v samem Celju ni turističnega servisa, kjer bi si lahko spo-sojevali opremo. Že preteklo leto je počitniška zveza v tovarni. uvidela potrebo, da v tovarni ustanovi turistični servis. Do tega uresničenja je tudi prišlo. Počitniška zveza v tovarni je omenjeni servis sicer ustanovila in ga ima še sedaj, toda zaradi skromnih finančnih sredstev, ki jih je imela na razpolago,- je servis še' zelo skromen. Osnova k nadaljnjemu delu pa je kljub temu storjena. Še z nekaj finančnih sredstev bi lahko imela počitniška zveza v tovarni centralni servis s turističnimi rekviziti. Počitniška zveza se s svojim servisom ni zaprla v krog članstva. temveč so že vseskozi posegali po rekvizitih tudi ostali člani kolektiva in jih tudi v okviru možnosti dobili. Prepričani smo, če smo že napravili prve korake in postavili temelje, da bodo še nčkateri uvideli, da je. tak servis v naši tovarni nujno potreben in ga finančno ppdprli. Na tak način ne bo prišlo več do negodovanja med člani kolektiva, ko jim v sedanjiki možnostih ne moremo ustreči. Anton Šarlah ZA FINANSIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI Na nekaterih /krajevnih skupnostih in na kandidacijskih zborih volivcev v celjski občini so spraševali, koliko dajejo druge občine v celjskem okraju iz proračuna za financiranje krajevnjh skupnosti. Po podatkih, s katerimi razpolagajo pri občinski skupščini v Celju, je slika dokaj različna. V Slovenskih Konjicah krije 21 krajevnih skupnosti ko- maj 20% potreb iz proračuna, v Žalcu 19 krajevnih skupnosti 17 % iz proračuna, v,Velenju 18 krajevnih skupnosti kar 91 % iz proračuna, v Mozirju 6 krajevnih skupnosti ne dobijo ničesar iz proračuna, v Celju 19 krajevnih skupnosti dobi 80% potrebnih sredstev iz proračuna, v Šentjurju 9 krajevnih skupnosti krije 25% potreb iz proračuna ter v Laškem 12 krajevnih skupnosti krijejo vse svoje potrebe iz proračuna, kar pomeni, da same ne ustvarjajo nobenih sredstev, medtem ko je v Mozirju ravno nasprotno, ko vsa sredstva zberejo komune same. t Sredstva, ki jih krajevne skupnosti sprejmejo iz proračuna, znašajo v občini Slovenske Konjice 18,5 milijonov, Žalec 8 milijonov, Velenje 7,5 milijonov, Mozirje 0, Celje 100 milijonov, Šentjur 6 milijonov in Laško 20 mili-' j ono v. Da smo družabni, to vemo. Manjka nam le organiziranih družabnih prireditev. Na sliki: člani kolektiva za novo leto -v Ena redkih družabnih prireditev je ples društva Ljudske tehnike, ki je tudi letos lepo uspel. Nanj članov kolektiva ni treba posebej vabiti Družbeno politične organizacije, organi upravljanja in društvo Ljudske tehnike omogočijo vsako leto ženam dostojno proslaviti 8. marec Saj se znamo zabavati! 10 T POPOTNI ZAPISEK Koln-to pot drugače Letos se je naše podjetje že drugič udeležilo specializiranega sejma hišne opreme v Kol-nu. Z ozirom na mednarodni sloves, ki ga ta sejm uživa, je naša udeležba prav gotovo zelo koristna in umestna. Ne gre samo za povečanje izvoza na za-padna tržišča, marveč tudi za zasledovanje razvoja izdelkov tujih, proizvajalcev.. Sejem hišne opreme v Kolnu ima že lepo tradicijo in je najboljši tovrstni sejem v Evropi. Med ostalim ga odlikuje tudi izredno dobra mednarodna udeležba. Posebna zanimivost je to, da je predvsem zaradi lažjega dela vstop na sejmu dovoljen samo razstavljalcem, kupcem in vabljenim gostom; torej širokim krogom vstop ni dovoljen. Sejem obsega 'trinajst paviljonov, od katerih jih je kar šest v dveh etažah. Podatki od lani nam povedo, da je razstavljalo preko 1900 nemških in drugih razstavljalcev. Razen tistih izdelkov, za katere obstajajo specialni sejmi (n. pr. elektronska industrija, ogrevanje in centralna kurjava, pohištvo, tekstil i. pd.), so na sejmu razstavljeni prav vsi izdelki (potrebni in nepotrebni), ki spadajo v hišno opremo. Zelo dobro je bila zastopana predvsem industrija kuhinjske op- reme (električni štedilniki, pralni stroji itd.), bodisiJzdel-ki kot posamezni elementi ali pa kot kuhinjski kompleti. Nadalje industrija vseh vrst ročnih in električnih gospodinjskih aparatov oziroma pripomočkov, pa seveda tudi vse vrste kuhinjske posode, jedilnega pribora itd., itd.; skratka vse, kar je možno uporabiti v kuhinji. Dosti je bilo razstavljenih tudi sobnih peči na plin, nafto, tekoča in na/trda goriva. Nadalje je bilo tudi ogromno eksponatov s področja priročnih hišnih delavnic in orodja za vrtička-nje. Za naštetim seveda niso prav nič zaostajali izdelki iz umetnih mas. Njihov prodor in uporabnost pri vseh hišnih potrebščinah sta na tem sejmu več kot očitna. Na sejmu so bili skratka razstavljeni mogoči in nemogoči izdelki. Prej omenjeno število razstavljalcev ni toliko zanimivo kot bi bilo zanimivo. Ta številka bi bila prav gotovo izredno visoka. Ce sedaj razmislimo, koliko ur (konstrukcijskih, orodjarskih itd.) je potrebno za osvojitev industrijske proizvodnje določenega izdelka, potem si zelo težko zamislimo, kakšno impozantno število ur je bilo potrebno za osvojitev razstavljenih predmetov. O tem je vredno vsaj nekoliko razmisliti. Na koncu naj zapišem sledečo ugotovitev: poleg inozemskih proižvodnih obratov in načina proizvodnje se izplača pogledati tudi sejme, na katerih razstavljajo proizvode, ki so za naše podjetje zanimivi,. Ogledali bi si jih naj oblikovalci in konstruktorji podrobneje, vodilni jdelavci in delavci, ki imajo vpliv na osvajanje novih proizvodov, pa v grobem. V prihodnji številki bom podal v grobih obrisih opis pro- izvodov inozemskih firm, ki so zanimivi za naše podjetje. Ob tej priložnosti bi obvestil člane kolektiva, da bomo udeleženci kolnskega sejma priredili debatno popoldne, dne 2. aprila ob 16.30 uri v dvorani centralnega delavskega sveta. V spro^ ščenem razgovoru naj bi podali vtise s sejma in poskušali v zvezi s tem sprejeti eventualne sklepe. ing. D. F. Drago plačana malomarnost Za nekega vzhodnonemškega kupca smo pogodbeno obvezani mimo velikosti posode označe--vati še ceno izdelka. Že v preteklem obdobju je bilo nekaj primerov, da so se pri signira-nju cen na izdelke v emajlirni-ci pomotili. Vendar je šlo za manjše vsote. To pa ni primer pri zadnji reklamaciji, kjer gre za vsoto 1,125.002 dinarjev. V emajlirnici so namreč v mesecu februarju napačno označevali 16 cm lonec s ceno 1,50 namesto 2,25 DM. Tako so označili 6.000 izdelkov. Škodo, ki jo je kupec s tem utrpel, nam bo odbil od pogodbene vrednosti -zaključka. Ker so pri prejšnjih reklamacijah izvozniki opozarjali tehniški sektor na napake in ker se je napaka, katero so izvozniki ocenili kot rezultat malomarnosti. ponovila, so to pot posredovali prijavo upravnemu odboru. Upravni odbor je s predlogom izvoznega sektorja, naj povzročeno škodo trpi emujlirnica, soglašal. Zato bodo omenjeno vsoto odbili emajlirnici od mase osebnih dohodkov v mesecu aprilu. POLJSKA MED DVEMA OBISKOMA - POLJSKA MED DVE (Nadaljevanje) Dunajski vzhodni kolodvor. Isto število peronov, redki potniki v kožuhih s težko prtljago, kot pred sedmimi leti. Mogoče se je nekoliko izboljšala kvaliteta oblek, povečalo število krznenih plaščev in predvsem, kar je najlepše: ljudje so bolj Živahni, prijaznejši in dostopnejši. Na vlaku je red in čistoča. Carinski pregledi so hitreje opravljeni. Namesto mrkih, uradnih carinikov so po trkanju pojavi med vrati nasmejan ženski obraz. Sedem let je dolga doba. In smeh na obrazu ne pride preko noči, sploh pa ne v uniformi. Postanki na postajah so krajši. Iz čeških zvočnikov napovedujejo prijazni ženski glasovi, žične ograje na češki obmejni postaji ni več. čudovito kako se človek počuti, ko pomisli sedeni let nazaj. Sam sem v kupeju, časa je na pretek. Mislim na znance, ki sem jih srečal pred sedmimi leti na Poljskem. Nekaj pisem, potem občasno še kpkšna razglednica in voščilo za novo leto spomini — pa še ti zbežijo. Dobro jutro! Dobfo došli v poljski državi! Enako voščilo kot pred sedmimi leti. Nekoliko vprašanj, pozdrav in zopet sem sam. Katovice. Od dima poslopja. Jutranja jesenska megla. Hladen veter in ljudje v zimskih plaščih. Stojiitio na novem peronu. Vlak za vlakom obstaja na peronih in bruha iz sebe množice delavcev, katerih reka se izliva skozi izhode postaje v mesto. Katovice je center poljske industrije. Še in še prihajajo vlaki, mi pa. zapuščamo postajo s ciljem Varšava. S 100 km brzino drvimo mimo rudnikov in tovarn ter od dima očrnelih naselij. Ničesar zani- mivega. Vse črno. Oblaki črnega dima. Počasi zadremam. Ko odprem oči, druga slika. Pozno jesensko sonce, borovi gozdovi in gaji, polja in kmečka naselja z značilnimi svetlo modro pobarvanimi hišami. Ure in ure ravnina s to sliko. Bolj in bolj strnjena naselja. Tovarniški dimniki. Varšava. Peron kot pred sedmimi l&ti. Šofer z vprašanjem: imate dolarje? Ureditev formalnosti na naši ambasadi. Kratek ogled središča mesta, nakup razglednic in že sem na poti 'nazaj proti jugu v center poljske industrije. Gneča v restavraciji vlaka. Sklepanje poznanstva pri mizi, pivo, vodka in debata o Jugoslaviji. Katovice. Stari nosač v polomljeni nemščini zahteva trikratno plačilo. Iskanje prenočišča v hotelih Monopol, Poloma, Opolski. Po ena in pol urni vožnji postelja v hotelu šlaski. Taksi 140 zlotov. F restavraciji hotela poluverji vseh vrst, za-j pete in odpete srajce — tudi večerne obleke. Zehajoči moški pri klavirju in natakarji s počasnimi preračunanimi koraki. Kot pred sedmimi leti. Pač. Več mladine v parih, bolj sproščene in z nekoliko mogoče drznimi pogledi. Soba s telefonom in posteljo 100 zlotpv. Značilen vonj po stari morski travi. Utrujen sem. Skušam prečitati časopis, pa ne gré. Telefon zvoni. Vzdignem slušalko. Portirjev glas mi naznani, da je ura 6 in da bo čez pol ure taksi pred hotelom. To me takoj vzdrami. Začenja se novi dan. Zopet potovanje, predstavljanje, urejanje formalnosti in ogled kulturnih zanimivosti. Krakov. Zgodovina Poljske. Edino neporušeno poljsko mesto v drugi svetovni vojni. Ena V CELJU POTREBA PO URGENTNI REŠEVALNI SLUŽBI Na seji sveta za socialno politiko in zdravstvo so pred dnevi pri celjski občini razpravljali o organizaciji mobilnih ekip v primeru elementarnih ali drugih večjih nesreč. Člani so menili, da bi bilo potrebno organizirati urgentno in udarno reševalno službo, ki bi bila y stanju takoj intervenirati. Za organizacijo take službe se .zavzemajo predvsem zaradi tega, ker izkušnje lanskoletne poplave, ki je iznenadila Celjane nepripravljene, narekuje večjo urgentnost in udarnost pri reševanju ljudi in premoženja. V Celju ne samo da ni take urgentne reševalne službe, ampak še ‘obstoječa je razbita in brez povezave. Zato bi kazalo ustanoviti /enotno reševalno službo pri zdravstvenem domu, h kateremu bi pripojili še reševalno in traumatološko postajo. Proučiti bi bilo treba tudi integracijo reševalnih služb v sosednjih občinah. O vseh teh vprašanjih bodo govorili tudi na širšem posvetovanju, ki bo v Celju 23. marca. Na to posvetovanje je svet zn zdravstvo povabil strokovnjake s tega področja iz vseh večjih mest v državi. Ni naključje, da bo to posvetovanje prav v Celju. Celje, ki je bilo „ doslej večkrat hudo prizadeto s poplavami, je močno .zainteresirano za organizacijo sodobne'in urgentne reševalne službe, ki bi bila v stanju posledice elementarnih nesreč čim bolj omiliti. Ta posvet pa bo brez dvoma k temu nekaj pripomogel. PRAVILNIK O NOTRANJI ORGANIZACIJI V RAZPRAVI Naposled smo vendarle dočakali osnutek pravilnika o notranji organizaciji, ki je v teh dneh v javni razpravi. Videti je, da je osnutek v središču vseh razprav članov kolektiva. To govori o pravilnem vrednotenju tega akta in o tem, da se člani kolektiva v polni meri zavedajo pomembnosti pravilnika za razvoj podjetja v prihodnje. Po vsem sodeč lahko pričakujemo na pravilnik številne pripombe in dopolnila. To je nedvomno razveseljivo in nikakor ne govori o tem, da bi bili člani kolektiva zoper novo organizacijo. MA OBISKOMA — POLJSKA MED DVEMA OBISKOMA — y najstarejših univerz v Evropi. Muzeji. Jagielonska biblioteka. Rynek glowny — stoletja središče mesta. Sukiennice, zgrajene v 14. stolejju od krakovskih cehov. Narodni muzej z galerijo poljskega slikarstva iz 18. in 19. stoletja. Gotski rotovž iz 14. stoletja. Cerkev Sv. Adal-berta iz 11. stoletja. Spomenik Adama Mikiencicza porušen od nacistov1' in ponovno restavriran leta 1955. Marijina cerkev —čudovita gotika iz 14. stoletja. Z 81 m visokega stolpa vsako uro srednjeveški signal čuvaja stolpa z rogom. Od Wit Stwosza v 15. stoletju izrezljan lesen 13 m visok in 11 m širok gotski oltar, najden po vojni v kleteh enega od Goeringovih gradov ter restavriran s pomočjo znanih restavratorjev celega sveta. Barbakan, ostanek srednjeveške utrdbe. Galerija tujega slikarstva od 14: do 18. sto- letja z znanim portretom Leonarda da Vincia DAMA S HERMELINOM in Rembrantovo sliko POKRAJINA z usmiljenim SAMARITANOM. Jan Ma-tejkova hiša. Naravoslovni muzej s 100.000 let starim fosilom_ In končno — vzpetina ob Visli s kraljevskim gradom, katedralo in obzidjem, čudovit kompleks spomenikov in zakladnic narodno-zgodovinskih spomenikov. Katedrala iz 14. stoletja — Zigismundova kapela, čudovito renesančno delo evropske vrednosti. Mavzolej poslednjega Ja-gelonca. Pozlačena streha. V katedrali stari gotski sarkofagi poljskih kraljev Vladislava Lo-kietka, Kazimirja Velikega, Vladislava Jagiella. V sredini katedrale grob s'srebrno krsto krakovskega škofa Stanislava iz list ole tj a. Sama zgodovina. Premalo za teden dni ogleda, kaj šele za en dan. Poljaki so po- nosni na svojo zgodovino. »Ali ste bili v Krakovu?« Ali ste si ogledali narodno galerijo?« In če se razplete pogovor o njihovi zgodovini, umetnosti in kulturi, kaj hitro pokažeš kaj znaš, oziroma spoznaš, česar ne znaš. Formalnosti so urejene. Nočna vožnja z avtom v gosti megli. Rybnik. Rybnik — mesto staro sedemsto let. Stari hoteli iz avstrijskih časov. Opravičevanje portirja. škripajoče lesene stopnice. Velik težak ključ z medeni-nastjo utežjo — več vredna od ključa. Dolga ozka, visoka soba s starinsko omaro in posteljo. Zopet vonj po stari prepereli morski travi. Samo spati, spati. Druga noč v Poljski. V sosednji sobi nekdo že celo večnost pokašljuje. Na hodniku se nekdo razburja, ker je restavracija še zaprta. Po daljšem iskanju ugotovim, da ne bo nič z električnim britjem. Z rahlim trkanjem na vrata me vratar opozori, da se začenja novi dan. »Dobro jutro! Pa vi ste že, opravljeni. Kako ste spali? Ja, dokler se človek ne navadi na posteljo. Veste v tej sobi je lansko leto spal neki Anglež. Niti besedice ni razumel poljsko, mi pa seveda ne angleško. No, to je bil direndaj, preden smo se sporazume- li. Sicer pa še danes ne vem, če smo se sploh sporazumeli. »Kdo ve'če tudi njega ni motil vonj po prepereli morski travi. To bi bila zanimiva debata.« ' Končno. Restavracija je odprta. Natakarice pogrinjajo mize. Gostje še niso zanimivi,' zato imam obilo časa si ogledati situacijo. »Herbata? čaj?« Kot Tea — čaj v Angliji. Herbata zjutraj, za malico, po kosilu, popoldan, po večerji in ne vem kolikokrat še pred spanjem. 12 L ¿maüUuc Izobražujemo tudi za druga podjetja V sredo 15. aprila so.se poslovili od nas tovariši iz podjetja »Rad« Nikšič. Bili so na praksi v našem kolektivu zato, da bi pridobili veščine v emajliranju. Od prihoda v,podjetje, od (5. oktobra 1964, so dejali na deloviščih od barvnega mlina, lužnice, nanašanja osnovnega emajla do žganja na kontinuirani in mulf peči. Razen praktičnega priučeva-nja so obiskovali tudi predavanja iz teorije emajliranja. Na zaključku 6-mesečne prakse so bili izpiti, kjer so morali praktikanti pokazati, kaj so ise naučili delati in kako. Vsak je moral izdelati v osnovnem emajlu 12 različnih komadov od luženja do žganja na pečeh. J*o izpitu iz prakse so polagali še izpit iz tehnike emajliranja. Ocene so bile naslednje: Prav dober 1, 'dobra 2, zadostna 2. ,K,ončni uspeh bi bil lahko boljši, če bi se tovariši bolj zanimali za delo in izkoristili vse možnosti, katere smo jim nudili. Drugi vzrok pa je tudi, jla usposabljanje ni moglo biti sistematično in rezultati sproti merjeni. Poučevanje se je vršilo med redilo proizvodnjo, katera pa ne dopušča intenzivnega izobraževanja poleg drugih planskih nalog. Tudi izbira praktikantov ni bila najbolj ugodna, saj tovariši še niso videli niti svoje matične cmajlirnice. Bolj umestno bi bilo. če bi prišli na prakso najbolj pridni delavci iz »Rad« Nikšič bi pri nas svoje znanje izpolnili. Mi smo v tem primeru dobili nekaj izkušenj, kaj bi se dalo izbolj-.šati in kakšne metode bomo v bodoče uporabili pri poučevanju domačih in tujih delavcev. Pred odhodom so tovariši izjavili, da so se med našimi delavci počutili dobro, ker so bili deležni vse pomoči in tovariškega odnosa. Prosili so me, naj se v njihovem imenu zahvalim vsem sodelavcem, upravi in organom delavskega samoupravljanja. Albin Brenčič Sprememba firme podjetja * V drugi številki Emajlirca 3. 2. 1965 je bil objavljen sklep centralnega delavskega sveta o natečaju za spremembo firme podjetja. Na podlagi te notranje objave je posebna komisija oz. strokovna žirija, ki je bila postavljena za izvedbo postopka v zvezi s spremembo imena firme, sprejela v roku do 1. 3. 1965 nekaj ponudb. Zaradi malošte-vilnosti teh ponudb komisija ni obravnavala ter se je odločila. da izvrši razpis tako notranji. ki je bil objavljen v 5. številki Emajlirca 17. 3. 1965 in hkrati tudi zunanji, ki je bil objavljen v dnevniku »DELO« sredi marca. Uspeh tega zunanjega razpisa — sodeč po številu ponudb — je očiten. Vsakodnevno prihajajo sedaj ponudbe iž vseh krajev naše republike. Nekaj primerov je tudi že iz drugih republik. Do izteka roka, do 1. 5. 1965, se bo število ponudb precej povečalo in bo tako strokovna žirija imela zadosti gradiva za izbiro novega imena pbdjetja. jih izročila posebni grupi ali komisiji, da te predloge predhodno opremi s šiframi, nakar jih bo šele obravnavala hkrati z drugimi predlogi strokovna žirija. V grupi, k k, ji bo poverjeno šifriranje predlogov, ne bo nihče “član strokovne žirije. Prav tako bo ta grupa morala svoj po-isel opraviti tako, da tajnost predlogov ne bo kršena. S tem bo dosežena vseskozi popolna anonimnost vseh predlogov. Z navedenim hkrati odgovarj-amo na nekatere pripombe glede bojazni v pogledu popolne anonimnosti natečaja. Opomba uredništva: S tem sestavkom odgoraja tudi uredništvo na nekatera pisma, ki jih je prejelo v zvezi z razpisom natečaja. Poslej na službeno potovanje Z A V I O N O M Že od davna pravijo ljudje: Čas je zlatd. Zares, čas je iz dneva v dan bolj dragocen. V današnjem tempu je že neprecenljivo prerasel vrednost zlata, saj o marsičem odločajo sekunde. Pregled ponudb in ocenjevanje ponudb za novo ime firme se bo vršilo po vnaprej določenem postopku in je strokovna žirija že določila merila in način ocenjevanja. Predvsem bi poudarili, da bo ves postopek pri sprejemanju in ocenjevanju ponudb anonimen. Vse ponudbe, ki bodo prispele v postavljenem roku. bo komisija odprla šele po izteku roka. Zato sedaj hranijo vse predloge neodprte, tiste, ki so prišli za časa prvega notranjega razpisa in tudi predloge, ki prihajajo sedaj na podlagi drugega notranjega in zunanjega razpisa. V prvem .notranjem razpisu je bilo navodilo, da se naj vse ponudbe posebej označijo »Sprememba firme«, da ne bi prišlo do zamenjave z drugo pošto v podjetju. Nuvodila glede anonimnosti v notranjem razpisu niso bila poudarjena ter je bilo v natečaju odn. razpisu navedeno. da daje notranjim predlagateljem vsa podrobnejša pojasnila strokovna žirija: točneje pravna služba podjetja. V drugem razpisu je že v samem razpisu posebej zahteva, da je poleg označbe firme tudi navedba šifre posameznega predlagatelja v svrho anonimnosti natečaja. Anonimnost v nobenem pogledu ne bo prizadeta, četpdi nekatpri predlogi, zlasti na podlagi prvega razpisa, ne bi bili opremljeni s šifro. Strokovna žirija bo po izvršenem zunanjem pregledu došlih predlogov izločila tiste, ki nimajo na zunaj vidno označene šifre ter Ne bi mogli trditi, da je ljudska modrost, ki je izoblikovala pregovor o času, bila edino vodilo temu, da nekateri člani našega kolektiva potujejo na službena potovanja z ¿pdonom. Prej bi rekli, da so to povzročili izjemni pogoji, ki jih ima naše podjetje. V laboratoriju je namreč zaposlen inženir Srečko Pukl, znan jadralni in motorni letalec. -V kratkem bo tudi opravil izpit za poklicnega letalca. Celjski aj-eo klub se je odločil uvesti — po vzoru nekaterih drugih mest — aero taksi. V ta namen so uredili trisedežno letalo. Izračun stroškov je namreč silno, ugoden, zlasti še po povečanju cen na železnici. V primeru, da potujejo trije v katerikoli kraj Jugoslavije, so stroški potovanja, če upoštevamo še prihranek pri dnevnicah in nočninah, toli- ko manjši, da se odločno splača. Pri tem velja upoštevati še udobnost in hitrost potovanja. Vožnja iz Celja, denipio v Beograd. traja le poltretjo uro. Pred kratkim sta ing. Jože Jošt in ing. Srečko Pukl, ki je letalo pilotiral, opravila prvo službeno potovanje v Zagreb. Čeravno je irtg. Jošt sedel v letalo s precejšnjimi pomisleki in mu ni bilo najlažje pri srcu, je po vrnitvi (iz Zagreba sta se vrnila že nekaj po štirinajsti uri.v' čeravno" sta opravila kup poslov) izjavil, da se poslej ne vozi več z železnico. Vse k^že, da bi veljalo zgled posnemati. V tujini, kjer merijo vrednost časa še bolj kot mi, niso službena potovanja z avio-nom ničesar novega. Še več, tamkaj ima skorajda sleherno srednje podjetje lasten avion. v. S. ČELIK SPET DOMA Samostojni izvozni refe-\ rent Rafael Čelik se je pred ( kratkim vrnil z dolge poti i po Bližnjem vzhodu. Na isvo-I ji poti je obiskal številne za-i stopnike in kupce v Libano-i nu, Siriji, Kuwaitu, Iraku, I Qataru, Adenu in Jemenu. i Na poti je bil petintrideset dni. N l d d Čeravno Čelik še ni uteg- d n nil napisati nadrobnega po- d ročila s. svojega gostovanja, d je njegovo pot vodja izvoz- d nega oddelka Srečko Jam- d nišek ocenil kot koristno d Tovariš Čelik je še pred d odhodom obljubil uredni- d štvu,- da bo napisal s poti d potopis, ki ga bomo pričeli d objavljati v maju. 11 (ilfihiM V teleobjektivu Deklici v belem je ime Hermina. Ni še dolgo tega, kar je med nami, pa je postala že naša dobra znanka. Njen posel je kuhanje kave, kar je razbremenilo prenekateri kuhalnik pod mizami v pisarnah. Dnevno skuha in servira tudi do dvesto kav, od katerih jih vsaj polovico plačajo naročniki sami. Druge so namenjene strankam. V času, ko povsod bereifio in govorimo o mehanizaciji in avtomatizaciji, je nedvomno zani mivo videti kladivo, ki je na sliki. Dolgoletno težko delo z njim je v ročaj vtisnilo sledove delq.viey.ih prstov.. Salamonska rešitev Šentiksčani so ljudje tradicije! V tem pogledu so bolj podobni Angležem kot Angleži sami. Čeprav ima to v nekaterih primerih določene prednosti, so pa vendarle stvari, ki jih ne bi šlo slepo posnemati. Ljudsko izročilo pravi, da je živel nekoč v Šentiksu (tedaj se je imenoval še Šen-tiksus) zdravnik, ki je pozdravil vsako bolezen. Nekega dne je prišel k njemu Francesco. Potožil mu je zastran hudih bolečin v glavi. Zdravnik, ki je bil Šentik-sčan od nog do glave, se je zamislil. Vselej, kadar je imel kateri Šentiksčan rešiti kakšen problem, se je zamislil. Zato se ni čuditi dok. torjevi metodi. Mislil je in mislil ter naposled pogrun-tal pravo. »Lezi,« je rekel Francescu. »Lezi na tole mizo.« I Francesco je legel. Ležal je povsem negibno še nato, ko mu je zdravnik že odsekal glavo. Krvava zgodba, boste nemara dejali. Pa ni. V vsakem primeru nam pove to, da je zdravnik problem glavobola rešil. In pred dnevi je daljni potomec Francesca imel spet problem. Franček se je bil namreč vselil v Šentiksu v blok. Bil je nov, novcat. Prve dni je bil vzhičen že ob samem dejstvu, da je lastnik stanovanja.Šele po tednu dni je jel gledati stanovanje malo bolj podrobno. Prvo, kar je zapazil, so bile vse pipe, ki so silno vztrajno puščale vodo. Stopil je k Janezu in videl, da tamkaj ni nič bolje. Tudi Gustl je imel prav tak problem in Marko, Gregor, Štefan, Jaka in vsi drugi. Po kratkem posvetu pri predsedniku hišnega sveta so sklenili: »Pritožimo se!« Tako so tudi storili. Pritožili so se pri tistem šentiks-škem inštalaterju, ki jim je montiral take pipe, da so bile tako neučakane in puščale vodo ne da bi jih kdor koli odvil. In inštalater je pričel mi šiiti in misliti. Mislil je toliko časa, da je nappsled našel rešitev. Bila je genialna in docela vredna šentiksške tradicije. Vzel je namreč ključ prave velikosti in zaprl dotok vode v blok. Tistega dne ni nobena pipa več puščala. Humor, ki ni za izvoz Tudi za to je rešitev Na nekem letnem občnem zboru je predsednik bral silno dolgo poročilo. Ni in ni ga hotelo biti konec. Tam nekje v zadnji vrsti se je obregnil nek delegat ob dolžino poročila: — Hudiča, lahko bi bilo malo krajše! Sosed, ki ga je slišal, je takoj pristavil: — Ali bi ga pa moral brati Cokan iz nabave. Prebral bi ga vsaj enkrat hitreje ... Mala križanka 1 2 3 4 5 6 7 8 \ * 9 10 K Ta * ■M 12 D 14 15 K 16 K n 1 18 (9 20 21 22 23 | _J 24 25 "j 26 27 | 1 Tudi ta zanimiv posnetek je ujel naš fotoreporter v svoj teleobjektiv. Človek bi prvi hip pomislil, da gre z.a hidrometereološke naprave na kakšnem aerodromu. Vendar temu ni tako. Na sliki je streha nad emajlirnico.šele tu gori dobi človek pravi občutek za dejansko velikost tega našega največjega obrata. Širina in., dolžina bt ustrezali pristajalni stezi za manjše avijone. VODORAVNO: 1. sosednja država; 8. dalmatinsko moško ime; 9. kemični simbol za aluminij; 10. egiptovski bog; 11. kraj pri Opatiji; 12. moško ime; 15. posmehljivo ime za Italijana; 16. druga črka; 17. Kemični simbol za kisik; 18. letališče; 24. kemični simbol za helij; 25. prosi na vse kriplje; 26. znana, tovarna prehrambenih proizvodov v Koprivnici SR Hrvatska. NAVPIČNO: 1. Črni konti- nent; 2. hudič, parkelj; 3. kratica nacističnih jurišnih oddelkov; 4. avtomobilska oznaka Tunizije; 5. kvartaški izraz; 6. domače moško ime; 7. mohamedanski bog; 11. vrsta gline; 13. ritual, ceremonija; 14. avtomobilska oznaka Romunije; 17. reka v Poljski; 19. odmev; 20. šestnajsta črka; 21. jašek, podzemni hodnik; 22. obrat tehnične kontrole; 23. tuje žensko ime; 27', osemnajsta črka. —SlaVi— 14 One gotovo vedo, da so otroci tu in hočejo po vsej sili k njim. Bijejo po vratih, razbijajo po stenah, vzpenjajo se na lino, poskušajo odpreti vrata, kričijo in vpijejo, kličejo imena otrok, se prerivajo ob špranjah, si rujejo lase, jokajo, trgajo si krpe z rokavov ... Vsaka ve samo to, da je tam, v sosednjem vagonu njen otrok. Ko pride vojak s hrano, kar planejo, da jih mora s silo porivati nazaj in da jih tepo. A one se za vse to ne zmenijo. Trgajo si obleko in kričijo: »Dajte mi otroka...« Da, gotovo je tako. Vse mame jokajo, vse kličejo isto kakor njena mama. Morda prav zdaj, v tem trehutku stojijo ob steni ali pa razbijajo po vratih in jih kličejo, kličejo. A nobeden od otrok ne ve, da so za steno mame. Treba jim je povedati; vsi bi morali vstati, biti s pestmi po deskah, klicati in kričati, da bi prevpili kolesa, lokomotivo in ves ropot. Dolgo bi jih morali klicati, tako dolgo, da bi jih slišale, Klicali so h kosilu. Biba je torej spala, ko je prišel vojak. Sedli so v krog in vsak je dobil košček kruha. Čokoladnega prahu ni bilo več, a Velika deklica ga je kljub temu trosila. Hodila je od otroka do otroka in naredila s prsti, kot da mu trosi na kruh čokolado. »Pačasi jej in glej, da ne boš takoj polizal čokolade.« »še tebi malo.« »Hm, je sladka, kaj?« Veliki otroci so vedeli, da mali jedo prav tako suh kruh kot oni, a nihče ni hotel izdati Velike deklice, povedati, da ni čokolade. Sredi te skromne južine, ki je postala že prava igra, je vlak popolnoma nepričakovano obstal. Kolesa so zaškripala in se ustavila. Otroci so se prekucnili drug preko drugega, posoda je pridrsala na sredo prostora. Začudeno so se zazrli v vrata. Kaj se je zgodilo? Slišali so korake, glasove, ropotanje. Vagon se je znova zganil. Molče so sedeli, gledali so v vrata in čakali, da se bo in sedli. Zdelo se jim je, da se še vedno vozijo, da kolesa drdrajo pod njimi, da jim nad glavo Šumi, da se zemlja še vedno enakomerno pozibava. Vse se je treslo, šumelo, vrtelo... Omamljeni od sonca in zraka so se valjali po tleh, vonjali, otipavali in se dotikali zemlje. _ * Le počasi, sila počasi so se začeli privajati na svetlobo, na dan, na travo, na dišečo zemljo, na čisti, sveži zrak, ki je žgečkal nosnice in jih omamljal. Zleknjeni na travi so se skušali privaditi na trda tla, na zemljo, ki se ne premika, pod katero ne drdrajo kolesa, pod katero ni zibajoče praznine. Tipali so pod seboj, se valjali, pretegovali, mežikali v sonce in v neskončno prostranost neba. ' Morali so vstati. Vojaki so jih postrojih v vrsto, jih prešteli in jim ukazal spustiti se po hribu. ^ _ . Tla pod nogami so še zmeraj plesala, v ušesih je šumelo, a z vsakim korakom so bili bolj sigurni in kmalu so se na novo okolje že čisto privadili. Spustili so se po hribu. Pred njimi se je odprla velika, kot morje prostorna dolina in jih sprejela vase. ~ ’ Osvobojeni prvega strahu, v katerega so bili uklenjehi, so se začeli ozirati okoli in se ogledovati. Dvigali so glave v veliko nebo nad seboj, po katerem so plavali oblaki, podobni meglicam, ki so* se kmalu raznesle po brezmejni sinjini. V tej Veliki, brezmejno prostrani dolini, polni sonca, zraka in prostosti, je bilo vse njihovo. Komaj, opazni vetrič jim je vel nasproti in jim svežil lica. Gledali so travo, kamenje, zemljo, ptice in šele zdaj so vedeli, da so prav to želeli. Niti opazili niso,, da se prestopajo med dvema vrstama vojakov, škornjev in pušk. Razigrano so tekali sem ter tja, se pogovarjali, smejali in dvigali roke, kot bi hoteli ujeti ptice, oblake, sonce, nebo. Vojaki so jim odmerili majhen prostor, ga obkrožili in počasi so se začele pomikati naprej. Otroci so razposajeno tekali M iriam Stei ner: VO JAKZZI .ATU Ml GUI vIBI O zgodilo nekaj nenavadnega. Vlado je kukal skozi špranjo in povedal, da je pred njimi lokomotiva, za njimi pa samo en vagon, tisti brez strehe. Lokomotiva, je začela spet sopihati in je naglo potegnila naprej. Velika deklica je zašepetala: »Prišli smo.« Videla je vznemirjene poglede in strah v očeh, zato je čez čas mirno spregovorila: »Pridite, vodo še niste popili.« Stopili so v vrsto in vsak je lahko popil pol skodelice vode. Vsak dan so to naredili natanko tako in vendar se je vsem zdelo, da ima to zdaj drug pomen. Vsakdo je tiho pristopil, popil in podal skodelico naprej, naslednjemu. Ko so se vsi zvrstili, so sedli skupaj in gledali v vrata. Prvič, odkar so bili v tem prostoru, so začeli prisluškovati drdranju koles in zdelo se jim je, da se vozijo vedno počasneje. Kolesa so zavirala, škripala in se končno ustavila. Tolikokrat je vlak ustavil, a zakaj se jim je zdelo to zdaj drugače? Zakaj tako dolgo Stojijo? Zakaj ne pride vojak? Le zakaj je slišati toliko korakov, toliko glasov? čakali so. Vrata so se odprla. Svetloba — vse dni so jo le slutili skozi špranje — je s tako močjo udarila v oči, da so si vsi zakrili obraze in polegli na tla. Slišali so vojaka. Stal je pri vratih in kričal, šele po kretnjah so razumeli njegov ukaz: »Izstopite!« Velika deklica je prva vstala in se mežikaje obrnila k ostalim. »Vsakdo naj vzame v naročje enega majhnega otroka. Prišli smo.« Kot bi jim hotela pokazati, zakaj naj to naredijo, je vzela v naročje sestro Esti, jo tesno prižela' k sebi in krenila k vratom. Izstopali so počasi, drug za drugim. Bolj so tipali kot hodili in komaj so začutili pod nogami tla, so se negotovo zazibali sem ter tja, nabirali cvetje in tisti najmlajši so se veselo preko-picali v travi. Vojaki so togo vzravnani hodili ob straneh. Trudili so se, da bi držali vsi enak korak, pri tem pa niti opazili niso, da so nevedno, samohotno širili in večali obroč, v katerem so bili otroci. Veselo razigrani so se lovili in skakali, ne da bi se bali skočiti iz, kroga ali pa dotakniti se vojaških škornjev. Le počasi so se pomikali naprej. Sredi velikega polja se je nenadoma pokazalo majhno naselje. To so bile dolge, hišam podobne barake. Stale so na majhnem prostoru druga poleg druge, ograjene z žico, ki pa je bila na več hiestih pretrgana ali pohojena. Tja so jih vojaki peljali. Njihovo veselje se je poleglo. Začudeno so gledali te male lesene stavbe, katerim so se vedno bolj bližali. Nezavedno so se pomikali drug k drugemu in pred vhodom so stali v eni sami tesno zgrudeni skupini. Pričakovali so, da bodo tam nekoga videli. Sami niso vedeli koga, morda vojake, neznane ljudi, a razen praznih, na pol požganih barak brez oken- in streh ni bilo tam videti nikogar. Ena sama dolga baraka je imela še celo streho. Tu, so se ustavili. Medtem ko so jih vojaki postavljali v vrsto, so si ogledovali kraj. Dajal je videz strašne samotnosti in zapuščenosti. Tu in tam so ležale prazne škatle, pločevinasti zaboji, cunje, čevlji... Bil je eden tistih krajev^ kjer nikdar ne prebivajo ljudje, podoben staremu smetišču ali zapuščenim razvalinam. Vrata barake so se odprla in vojaki so jih začeli tlačiti vanjo. Ko je bil tudi zadnji otrok že notri, so vrata zaprli in odšli. Otroci so, stali na svojih mestih in molče prisluškovali korakom. Počasi so se oddaljevali in izginili. Nezaupljivo so se ozirali po novem kraju. Gledali so v vrata in z vsakim trenutkom jim je postajalo bolj jasno, da bodo ostala zaprta. Smajfthm* 15 Bodite previdni! FRANC Veber je izvlačeval raztrgano posodo iz orodja z golo roko in je to delo opravljal tako neprevidno, da-si je poškodoval sredinec desne roke. če bi uporabljal zaščitno sredstvo, bi bilo manj bolečin in prst cel. ZVONE Bogdanovič je pregledoval kopalne kadi. Pri tem je dal dva prsta leve roke med robove kopalnih kadi in si ju poškodoval. ✓ IVAN Videnšek je žagal plohe na čir-kularki, pri čemer mu_je spodrsnilo in je's palcem leve roke zadel v cirku-larko ter si ga poškodoval. FRANC Motoh je upogibal dele kopalnih kadi. To delo je opravljal v naglici. Zaradi hitrosti in neprevidnosti se je urezal v palec leve roke. Naglica ni dobra, previdnost pa je mati modrosti. LOVRO Hribernik je nakladal radiatorje na tovorni avto in mu je radiator zdrsnil z rok. Pri tem se je urezal v palec leve roke. FRANC čiček je razkladal posodo s transportnega vozička in je zaradi neprevidnosti zadel v zloženi slog neobrezane posode ter se urezal v palec desne roke. - . v RUDI Podgoršek je snemal kopalne kadi s traku pri žarilni peči. Pri tem delu ni bil previden in si je poškodoval prst desne roke. RUDOLF Spolenak je prestavljal vreče. Na mokrih tleh mu je spodrsnilo in je padel ter si poškodoval desno roko. & VLADIMIR Hrovat Si je poškodoval glavo. Neka delavka je vozila transportni voziček in zadela v prisiojeni ploh, ki je padel Hrovatu na glavo ter mu prizadejal poškodbe. JOŽE Gašperlin je skoblal letve. Pri tem pa ni pazil in mu je zato stisnilo prst leve roke. VENČESLAV Ferant je pregledoval debelo pločevino. £ri tem delu ga je viličar stisnil ob zloženo pločevino in mu poškodoval prsni koš. JOŽE Štante je opravljal delo pri vlečenju podolžnih nosilcev. Pri tem mu je spodrsnilo tako, da je z zadnjico padel na vroč podolžni nosilec in se opekel. - JANEZ Vindiš je opravljal delo pri kovanju materiala. Ker ni pazil in ni bil previden, se je pri delu opekel. Žareči komad železa mu je padel na prst desne roke. JOŽE Ramšak je oblikoval na stroju kmečke sklede. Pri odstranjevanju £o-x sode z oblikovalnega koluta, mu je spo-' drsnilo in se je urezal v prst leve roke. CIRIL Mirnik si je Opekel ldvo roko. Neprevidno je vžigal gorilnik pri čemer je prišlo do povratnega udara, ki mu je povzročil upekline. LEOPOLD Oserban je varil? radiator-ske člene. Delal je naglo in mu je zaradi tega zdrsnil radiatorski člen iz rok ter mu poškodoval prst leve roke. MILAN Košec se je peljal na delo s kolesom. Ker se mu je zlomila os, je padel in si poškodoval levo roko. MATIJA Pavič ni uporabljal kavla za izvlačevanje raztrganih predmetov iz orodja. Ker je to delo opravljal z golo roko, se je urezal v kazalec desne roke. ALOJZ Krameršek se je pri menjavi orodja zaradi nepazljivosti udaril na sredinec leve roke in si ga poškodoval. MILAN Kolar je bil nepreviden pri delu, ko je hotel odstraniti pločevino na kotlu za centralno kurjavo. Namesto po pločevini, je udaril s kladivom po sredincu leve roke in si ga poškodoval. FRANC Kores je padel, ko je šel na delo in se pri padcu poškodoval po telesu. FRANC Krajnc je nalagal lonce na pečno rešetko. Zaradi naglice pri delu mu vroč lonec prizadejal opekline. PETER Blazinšek se je opekel na nogi. Pri varjenju mu je padla kaplja raztaljene elektrode na čevelj. RUDOLF Videčnik ni pazil pri delu, ko je pobiral posodo iz transportnega vozička. Urezal se je v rdko na žici, ki je bila privezana na voziček. OLGA Pangerl ni imela pri delu prilagajočih zaščitnih očal in ji je zaradi tega padel kovinski drobec v oko in ga poškodoval. JURE. Rakovljevič se je urezal v roko. Ko je vpenjal orodje na stroju, je veriga zdrsnila z orodja. Odskočil je, da ga ni zadelo padajoče orodje in pri tem sam zadel z rokojia rondele, ki so bile zložene v bližini ih si poškodoval roko. VILI Javševec se je udaril na mezinec leve roke. To se je pripetilo zaradi slabe organizacije dela pri dvigovanju orodja. ALOJZ Javornik je menjaval pečne rešetke. Njegov sodelavec ni pazil pri delu, zaradi česar mu je rešetka padla na palec desne noge in mu ga poškodovala. Novo sprejeti delavci v mesecu aprilu 1965 Rojec Anton, Kožuh Florjan, Cukovič Cedomir, Kunst Alojz, Rozman Franc Karl, Operčkal (Antbn) Martin,, Vizjak Janez, Jvornik Vili, Brence Ivan, Bož-nik Franc, Brglez Viktorja, Rebek Ljudmil^, Brglez Marija, Kopitar Zorislava. I Z ST O P I Kugler Alojz — poizkusna do- Breznik Ljudmila — sporazumno; Rozman Franc — upokojen; Pal ir Franc — upokojen; Kugler Alojz — poizusna doba; Krajšek Franc — upokojen; Halamič Frani jo — samovoljno; Ivenčnik Stanislav — samovoljno; Jogodič Alojz — poizkusna doba; Hlupič Mijo — sporazumno; Bot Štefan — sporazumno; NOVOPOROCENCI Lorenčak Greta — FIRST ROJSTVA Matko Anton — hči Melita; Matjašič Karl — hči Lidija. V MESECU MAJU BODO OBHAJALI 50-LETNICO GORENJAK Angela; KOVAČIČ Stanko. Novosti v naši KNJIŽNICI SAVREMENE metode merenja i ana-lizu produktivnosti rada u proizvodnom preduzeču. Beograd 1963. Sig. 658.5. SAVREMENE metode planiranja u proizvodnom preduzeču. Knjiga I. in II. Beograd 1962. Sig. 658.5. OPERATIVNO-kalendarsko planiranje ekonomskih jedinica. Knjiga I. i II. Beograd 1965. Sig. 658.5. STUDIENREISE Statistische Qualitätskontrolle. Berlin 1963. Sig. 658.562. KONTROLL-Karten für statistische Qualitätskontrolle. Berlin 1964. Sig. 658.562 : 519.24. LEITFADEN für Instruktoren der Statistischen Qualitätskontrolle. Berlin 1958. Sig. 658.562 : 519.24. IZRADA alata za duboko izvlačenje čeličnog lima u automobilskoj industri- Beograd (b. L). Sig. 621.9. ALATI za duboko izvlačenje lima i površinska zaštita bojenjem. Beograd (b. 1.). Sig. 621.9. ORGANIZACIJA i mehanizacija unut-rašjeg transporta u preduzečima maši-nogradnje. Beograd (b. 1.). Sig. 621.8. BAJT M. I., Džanečidze G. J. i A. S. Kelzon: Rešeni zadaci iz teorije mehanike. Deo II. Beograd 1963. Sig. 531. PŠENIČNIK M.: Hidravlika. I. in II. del. Ljubljana 1963. Sig. 532.5. SUVAJDŽIČ S.: Mehanizacija pretvar-no-transportnih radova. Beograd 1964. Sig. 621.8. SEMINAR za površinsko zaščito kovin. Ljubljana 1965. Sig. 620.197. PRIMJENA dlspečerskog sistema u industrijskim preduzečima. Zagreb 1964. Sig. 658.5. METODA dopremanja radioničnog pribora na radna m jesta. Zagreb 1964. Sig. 658.5. ZVONAROVIč M.: Prim jena psihologija u obrazovanju odraslih. Zagreb 1962. Sig. 374. GROS N. E.: Stres u životu razni utica ji na život i odbrana od njih. Beograd 1962. Sig. 159.9. ROT N.: Psihologija ličnosti. Beograd 1963. Sig. 159.9. . ŠKERLJ R.: Angleško^slovensko slovar. Ljubljana 1965. Sig. 413. PRETNAR J.: Rusko-slovenski slovar. Ljubljana 1965. Sig. 413. ŠKERLJ S.: Slovenačko-srpskohrvat-ski rečnik. Beograd (itd.) 1964. Sig. 413. RACIONALNO projektovanje tehnolo-škog rasporeda Strojeva i uredaja. , Zagreb 1964. Sig. 658.5. / BOOK of ASTM Standards. Part 3. ' Philadelphia 1963. Sig. 389.6. Časnik izhaja v okviru enote informacije vsako drugo sredo v nakladi 3.700 izvodov in , ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: ing. Danilo Fajs, Ivo Gostečnik, Tone Ivanič, Emil Jejčič, Metka Rozman, Vlado Smeh in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon '39-21, interna 207. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« Celje. FOTO AMATERSKI TEČAJ Biti dober fotoamater, to je za marsikoga dolgoletna želja. Vsakdo želi ohraniti spomine na pretekle dogodke, zlasti še na popotovanja in letovanja. Ta želja se uresničuje nekaterim članom kolektiva, ki prav v teh dneh opravljajo fotoamaterski tečaj, ki ga je organiziral foto-klub »Emajl«. 16 - ¿ma#u€t Dolga, Skoraj polovico zadnje seje, ki je trajala 17 ur, je upravni odbor posvetil razpravi o osnutku pravilnika o notranji organizaciji. Zatem je obravnaval še predloge za spremembo statuta podjetja in reševal dopise, prošnje in pritožbe. Z ZADNJE SEJE UPRAVNEGA ODBORA V razpravi o osnutku pravilnika o notranji organizaciji se je upravni od|>or zedinil za del- , ne spremembe oz. dopolnitve, ' ki pa so več ali manj drobne ali pa stilistične in v grobem ne spremenijo predloženega osnutka. Odločitev o pomembnejši korekturi, da bi bil dekor oddelek delavnica in ne oddelek, pa -j® UO prepustil nadaljnji razpravi. Pravilnik je namreč 1> dni v razpravi kolektiva. V tem roku bodo člani kolektiva skupinsko ali posamič dali nanj pripombe upravnemu odboru. Po izteku roka bo upravni odbor pripombe obravnaval in upravičene upošteval ter predložil pravilnik v potrditev centralnemu delavskemu svetu. Pri izvajanju nove organizacije pa smatra upravni odbor, da stanje režijske delovne sile ne sme biti prekoračeno. V nadaljevanju seje je upravni odbor obravnaval predlog pravne službe in organizacijskega oddelka za nekatere spremembe v statutu podjetja. Pri izdelavi in pbravpavi pravilnika o notranji organizaciji so se namreč pokazale nekatere nepravilnosti in pomanjkljivosti v statutu.,Y zvezi s tem se je u-pravni odbor zedinil za, delne spremembe členov: 18,24,26.50. 52. 48, 49, 62, 95, 158 in 159. člena. Med prispelimi dopisi je u-pravni odbor med drugim obravnaval predlog odbora za gospodarstvo zaizdelavo noveana-litične ocene. Odbor smatra, da so se v času. odkar velja sedanja ocena, delovni pogoji in način ter količina dela toliko spremenili, da sedanje ocene niso več realne. Komisije, ki bi prevzele izdelavo nove analitične ocene, naj bi bile imenovane za vsak kriterij posebej. Upravni odbor je s predlogom soglasen, smatra pa, da nova analitična ocena še ne pomeni zvišanja osebnih dohodkov, ker lahko' razdelimo samo toliko sredstev, kolikor jih ustvarimo. Z novo oceno bodo le izravnana nesorazmerja tned delovnimi mesti. Dokončno upravni odbor predloga še ni osvojil, ker ga je odložil do prihodnje seje upravnega odbora, da bodo o njem predhodno razpravljale še politične organizacije. Nadalje je upravni odbor raz- ■ delil del sredstev iz sklada skupne porabe za kulturno-prosvetno delo naših družbenopolitičnih organizacij, odobril dodatek za zdravju škodljivo delo delavcem v EE 6 in nekate- Volitve v skupščinske organe so za nami. Čakajo nas še volitve v organe delavskega upravljanja, ki bodo 15. maja. rim delovnim mestom v EE 1, sklenil, da se predlagano zvišanje dnevnic (na 6.000, 5.000 in 5.500 din) predloži centralnemu delavskemu svetu v potrditev, čeprav občinska skupščina še ni določila višine, ki bremeni materialne stroške. Glede po-vračevanja prevoznih stroškov članom kolektiva je izdal tolmačenje, da, je povrniti stroške samo /za dejansko število delovnih dni v minulem mesecu (dopust, bolniški stalež, službena odsotnost in pdb. se o.dštdje), za kar izdela sezname KSS. Na vlogo občinskega odbora RK Celje je tudi odobril izvedbo krvodajalske akcije 29. aprila. V razpravi o raznih predlogih je bil med drugim iznešen predlog, da bi morali za kvaliteto pro- -izvodov odgovarjati neposredni yodilni delavci za svojo skupino, kontrolor pa bi moral biti starejši delavec z dolgoletno prakso za večji obrat eden (npr. za surovinski oddelek eden), ki bi samo kontroliral vestnost skupinovodij. Po sedanjem sistemu pa se odgovornost vodilnih zmanjšuje. Upravni odbor smatra, da- bi bil predlog sprejemljiv, zato je sklenil, da je vzporedno z uvajanjem nove organizacije tudi ta predlog obdelati in proučiti. M. R. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiii Medobčinsko financiranje | pognati z mrtve točke I | Predviden je posvet pred- = sednikov občinskih skup- | ¡čin. | Družbeno politični delav- | ci celjske občine so pred | dnevi med drugim razprav- = tajili o medobčinskem so- = financiranju kulturnih in- = stitucij in šolstva II. stop- = nje v Celju. Ugotovili so, § da po ukinitvi okraja razu- | mevanje občin od tega so- | financiranja ni takšno, kot | bi moralo biti. Tudi večja-| podjetja ne odvajajo red- | no dogovorjenega prispev- | ka za drugostopenjsko šolst- § vo. z izgovorom, da vlagajo § že precej sredstev za stro- = kovno izpopolnjevanje svo- = jih ljudi v raznih strokov- = nih šolah. V Celju je namreč vrsta | .kulturnih, zdravstvenih iri = prosvetnih ustanov kot na = primer: gledališče, »Celj- = ski tednik«, muzej, študij- = ska knjižnica itd. ki bi jih = morale sofinancirati vse § komune, ki se tudi poslu- = žujejo uslug teh ustanov in | zavodov. Ker sofinancira- S nje doslej še ni urejeno in = ker v nekaterih občinah ne = kažejo prevelike priprav- j§ Ijenosti za tako sodelova- = nje, obstaja nevarnost, da = pade vse breme teh usta- | nov na celjsko občino, kjer S imajo te institucije sedež. Na posvetu so menili, da | bo treba katero teh usta- | nov ukiniti, ali občutno § zmanjšati njihovo dejav- | nost, če bo šlo tako naprej. Z ukinitvijo okraja se*je 1 še bolj razbohotil lokali- § zem, ki je skrajno škodljiv § in družbeno nevzdržen, na- § mesto, da bi bilo prav ob- = ratno. V tej zvezi je slišati s glasove, ki niso najbolj pri- H merni,-namreč da naj gle- | dališke predstave in druge § kulturno prosvetne usluge 1 plačujejo po ekonomski ce- | ni tisti, ki jih hočejo gleda- fj ti. Taka ozka naziranja = brez dvoma pomenijo za- S četek* padca kulturne de- | javnosti, namesto, da bi se | ta dejavnost v naši družbi, | ko krepimo demokratične § in humanistične odnose, še § bolj razvila. Ker ekonomski potenci- -I al celjske občine ni tako | velik, da bi vse te institu- § cije vzdrževal (hkrati je tu- i di nelogično, da bi finan- § ciral potrebe drugih občin) = bo predsedstvo občinske = skupščine povabilo pred- i sednike ostalih občin v biv- = šem celjskem okraju na i posvet, kjer se bodo do- = končno pomenili, kaj in s | kakšnimi sredstvi bodo fi- = nancirali medobčinsko de- | javnost raznih zavodov in | iiStanov. Stanje glede tega | postaja že nevzdržno in po- = litično škodljivo ter je i skrajni čas, da se na pod- = ročju medobčinskega so- = delovanja in financiranja | končno le uvedejo taki od- = noši, ki bodo v skladu z i našim družbenim razvo- I jem. —trn— i ......................milimi........