Podjetniško mesto Author(s): Andrej GULIČ Source: Urbani Izziv, No. 12/13 (junij 1990), pp. 71-73 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180549 Accessed: 07-09-2018 11:50 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:50:26 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZ7.IV predstavitve dela Ul št. 12, 13/1990 Andrej GULIČ Podj etniško mesto sociálně in prostorske razsežnosti razvoja podjetniškega značaja slovenskih mest Pov/ctck. V mcstih jc potrcbno us- tvarjali sistcmskc in stratcškc raz- mere /a ra/mah podjel niškcga nači- na obnašanja na vseh bistvenih nívo- jih človekovega dela in bivanja. To pomeni, da moramo ustvarjati raz- mere na cni strani za istočasni in komplementarni razvoj sodobnih tchnološko-proizvodnih dejavnosti, na drugi strani pa za tiste dejavnosti, ki tcmcljijo na zasebni iniciativi, za- sebnem kapitału, samozaposlova- nju, samoprodukciji, ki lahko bistve- no omilijo negativné posledicc strukturalnih sprememb v formal- ncm gospodarstvu. Uvodne ugotovitve S poglabljanjcm gospodarskih, so- cialnih, prostorskih, ctničnih, kul- turnih in drugih vidikov splošne družbene krize ter / uvajanjem novih načinov družbene organizacijc, ki se izraža v deregulaciji gospodarstva, sproščanju tržníh zákonitosti ter sis- temskih spodbudah za razmah in- ovativnega in podjetniškega obna- šanja, se tudi pri nas vse bolj jasno izraža potřeba po čim bolj cclovitcm proučevanju in usmcrjanju diver- gentnih in protislovnih razvojnih proccsov. Značaj in smeri razvojnih sprememb se razlikujejo od okolja, okvira in ravni proučevanja. Tako na državníh in meddržavnih ravneh prevladujejo predvsem makrogospodarski in ma- kropolitični procesi. Čim bolj se pri- bližujcmo nížjim nivojem v teri- toriální hierarhiji družbene organi- ziranosti, tem bolj prihajajo do iz- raza konkretni prostorski, sociální, ekonomski in drugi razvojni pro- blemi, ki za svoje reševanje potre- bujejo čim bolj konkretne razvojne programe in politiķe. Eden i/med /clo pomembnih, če žc ne bistvenih družbeno- prostorskih nivojcv predstavljajo prav mesta. Mesta bodo na cni strani gcncrirala, na drugi strani pa najizraziteje ob- čul ila vpüve in posledicc različnih stihijskih in družbeno usmerjanih razvojnih proccsov. Tako se npr. žc dancs mednarodno gospodarsko tckmovanjc vsc bolj odvija mcd glav- nimi svetovnimi mctropolami in nji- hovim širšim urbanim zalcdjem in nič več samo mcd državami, kar jc vcljalo za (pol)prctcklc družbene razmcrc. Prihaja do nove prostorske delitve dela, in siccr na podlagi izražanja večjc ali manjšc uspešnosti mest, da učinkovito gospodarijo z naravnimi, antropogenimi in človcškimi resursi, s katerimi razpolagajo oziroma ka- tere oblikujejo za urcsničcvanjc last- ne razvojne vizije. Istočasno se vse bolj izpostavlja po- třeba po razumevanju mest kot svo- jevrstnih scnzorjev, ki naj bi žc zgo- daj razkrivali probléme in spodbuja- li oblikovanje ukrepov za njihovo re- ševanje, šc předen lc-ti dosežejo državne ali celo meddržavne dimen- zije. Tako sc jc tudi v okviru OECD- ja nedávno pojavila ideja ogledanju na mesta kot na "urbane observa- torijcN, ki sistematično oddajajo zgodnja opozorila o pojavljanju spe- cifičnih razvojnih problcmov. Na mesta se ne gleda več izključno kot na lokacijc, primcrnc za razvoj industrije, storitvenih dejavnosti, stanovanj, prometne in komunika- cíjskc strukture same po sebi, ampak vse bolj celovito kot na tiste enovitc in kompleksnc človeške združbc, ki s svojimi širšími infrastrukturními kapacitě! ami in človcškimi resursi predstavljajo generatole visoko tchnološko podprtc človekove ino- vativne in podjetniške dejavnosti. Zato poleg hardvera, ki pomeni širšo infrastrukturo in opremo, in softve- ra, ki pomeni znanje in tchnologijo, post aja vsc bolj pomemben orgvcr, ki pomeni sintc/ni okvir organiza- cijskih planskih, izobraževalnih, mo- tivacijskih in drugih dejavnosti, ki predstavljajo tisto spccifično kom- paratívno přednost oziroma slabost za razvoj posameznih mest in nji- hovih ožjih in širših zalednih ob- rn očij. Nckateri menijo, da dejavnik orgvcr žc predstavlja Hi)% razvojnih resursov, medtem ko odpade na hardver 5%, na soft ver pa 15%. Zaradi tega sc před prcbivalcc mest in pred njihove lokalne skupnosti, združenja, mestno úpravo in podjet- ja postavlja težavno vprašanje, kako podjetniško in inovativno u pra v Ija - ii z mestom v razmcrah'hitrih le h- noloških in družbenih sprememb. Aktualni problemi Tchnološke in družbene spremembe prinašajo mestom številne problé- me, npr.: na gospodarskem podroeju: - propadanje tchnološko zastarclih in nekonkurenčnih podjetij ter nas- tajanje novih podjetij; takšni procesí bodo vplivali na sprcminjanje proiz- vodnih dejavnosti podjetij, na sprc- minjanje njíhovc velikosti in notra- njc strukturiranosti in na prevred- notenje pomena prostorskih lokacij; -oblikovanje novih upravnih in or- ganizacijskih prijemov v vodenju podjetij; tukaj imamo v mislíh večji pomen in vpliv podjet ništ va in me- ncdžcrskih znanj; - nastajanje novih zaposlitveníh to- kov; s tem ko bo predvsem manj kva- lificirana delovna sila postala od- večna v novo nastajajočih, tchno- loško boljc oprcmljcníh proizvodnih dejavnostih, sc bo deloma prcus- mcrjala v tokovc samozaposlovanja (samoiniciativno iskanjc zaposlítve) in samoprodukcijc (naturalna proiz- vodnja in menjava); na sociálnem podroeju: - povečevanje tehnološkega viška in naraščanjc števila nezaposlcnih; sa- mozaposlovanje in samoprodukcija bosta lahko le delno pokrila narašča- 71 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:50:26 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 12, 13/1990 joči dclcž štcvila brezposclnih, ki bo nastal kot poslcdica tchnološkega prcstrukturiranja; - povečanje imigracijskih tokov predvsem iz drugih republik; vcrjct- no je realna ocena, da bodo procesi prcstrukturiranja, ki bodo zajeli Slo- venijo in njena mesta, manj boleči kot v drugih, manj razvitih jugoslo- vanskih republikah; mogoče jc torej pričakovati večjc imigracijskc prilive z juga državě v slovenska mesta; imigranti bodo po vsej verjetnosti imeli polivalentno izbrazbeno in po- klicno sestavo, kar pomeni, da se ne bodo priscljcvali samo listi- z nizko temveč ludi listi z visoko izobrazbo; takáni procesi bodo, če ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi, Sc nadaljc zaostřovali domačc problème; - znotraj mest se bo poglabljala ur- bana segregācijā, ki bo vplivala na sociálno, fizično in kult urno loče- vanje prebivalccv na bogate in revne; - s tem v zvezi se bodo zaostřovali problemi preživetja in bivanjski pro- blemi vse širših slojev mestnega pre- bivalstva; vse manj ljudi bo sposobno plačevati naraščajoče stroSke vzdr- ževanja obstoječih in izgradnjo no- vih stanovanj; Se posebej bo to izrazito pri najemnikih družbenih stanovanj; - zaradi vsega naštetega se bodo za- čele vse bolj izražati potrebe po ur- bani socialni solidarnosti, ki naj bi pomagała k ustvarjanju razmer za kolikor toliko znosno življenje ogro- ženih skupin mestnih prebivalccv; na področju urejanja prostora: - upoštevanje potřeb po razvoju no- ve in posodabljanju obstoječe pros- torske infrastrukture; tukaj imamo v mislih predvsem posodabljanje kla- sičnega prometnega omrežja, razvoj in posodabljanje industrijskih con, razvoj poslovnih centrov integrirane informacijsko - storitvene digitálně mreže, razvoj podjetniško - inova- cijskih ccntrov itd. - potrebe po izboljSevanju kakovosti urbanega okolja; gre za posodab- ljanje obstoječega stanovanjskega składa, za cclovitcjši razvoj lokalnih skupnosti, v okviru katerih naj bi se bolj povezovalc dimenzije delovne- ga in bivalnega okolja, za bolj při- měřen razvoj dejavnosti in objektov koleklivnega standarda itd.; - potrebe po saniranju degradiranih mestnih (industrijskih) območij; in- dus! rijski náčin proizvodnje je pustil v marsikaterem mestu štcvilne ne- gativné sledovc, kot npr. opuščenc industrijskc povrSine predvsem v ccntralnih mestnih predelih, dolgo- trajno onesnaženo okolje (vodotoki, podtalnica); - potrebe po aktivnem varovanju člo- vekovega in naravnega okolja, to po- meni predvsem enakopravno upo- štcvanje ckoloških parametrov pri razvoju in lokaciji novih proizvodnih in storitvenih dejavnosti (akcija Zdrava mesta, ki je dobila podporo tudi v Ljubljani); - potrebe po razširjanju in izbolj- šcvanju kakovosti zclcnih površin; - potrebe po varčevanju z energijo. Možné razvoje usmeritve Kot vidimo, so problemi večplastni in globljc pogojeni s posledicami neust rezne rcgulacije v pretcklosti, sedaj nastajajočih problemov, kot tudi z nekaterimi bodočimi dogodki in procesi, ki jih lahko anticipiramo žc danes. Zato menimo, da bodo v naših mes- tih sociálně infrastrukturně raz- sežnosti razvojnih sprememb veliko bolj izrazite kot pa v mestnih okoljih razvitih držav, in sicer zaradi bolj izrazite divergent nosti razvojnih sprememb. Divergentne razvojne spremembe potekajo danes in se bo- do še bolj poglabljalc v prihodnje. Z drugimi besedami povedano: v mest- nih okvirih se bodo postopno loci- rale in razvijalc visoko propulzivne gospodarskc dejavnosti, ki se bodo prostorsko organizsale podobno kot tekmovalna podjctja vtujini. V ta namen bodo morala mesta poskrbeti za posodabljanje obstoječe ter raz- voj nove sodobne infrastrukture. Istočasno se bodo v mestih inten- zivirali in "prostorsko odlagali" šte- vilni socialni problemi, ki bodo lahko zavírali, brez ustrezne rcgulacijc, tu- di gospodarskc dejavnosti z razvoj- nimi perspektivami. V prid razrcšcvanja nastalih in na- stajajočih problemov menimo, da je v mestih potrebno ustvarjati sistem- ske in strateške pogoje za razmah vseh vrst podjet niškega načina ob- na&anja na vseh bistvenih nivojih človekovega dela in bivanja. To po- meni, da moramo na cni strani ust- varjati razmerc za istočasni in kom- plementarni razvoj sodobnih tch- nološko-proizvodnih dejavnosti, na drugi strani pa za liste dejavnosti, ki tcmeljijo na zasebni iniciatīvi, za- sebnem kapitału, samozaposlova- nju, samoprodukciji, in ki lahko bistveno omilijo negativné poslcdicc strukturalnih sprememb v formal- nem gospodarstvu. V mestih bi morali ne samo sočasno obstajati, temveč se ludi dopolnjc- vati in razvijati naslcdnji dejavniki in dejavnosti: - dejavnosti formalne in neformálně ekonomije, - visokotchnološke in nízkotchno- loškc dejavnosti, - mesto kot ceļota in posamezne lo- kalne skupnosti, - delovno in bivalno okolje, - ckonomski razvoj in socialna soli- darnost, - ckonomski razvoj in varovanje na- ravnega in človekovega okolja, - cclovit razvoj mest in njihovega ožjcga in širšega zalcdja itd. PODJETNIŠKO MESTO vsebujc: Strokovno usposobljeno mestno úpravo, ki bo imela tak&ne siste- mske ingerence in bo vodila takšno fiskalno politiko, da bo ustvarjala razmerc za soodvisni razvoj visoko- tchnološko propulzivnih dejavnosti in razvoj vseh ostalih dejavnosti, tudi nizkotchnoloSkih, "neformalnih", ki bodo ustvarjale materialne pogoje za preživetje bolj ogroženih skupin prebivalstva. Po4jetniško naravnane gospodar- ske subjekte, ki ne gledc na vršte lastninske podlage, na osnovi katere 72 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:50:26 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI ÌZZIV predstavitve dela Ul šTl2J?7lS dclujcjo, kar najbolj izkoriščajo in- frastrukturně, človc&kc in finančně resursę, ki jih ima mesto za svoj lastni razvoj. Lokalne skupnosti, ki ne bodo samo teritoriální okvir transmisijc in legi- timizacije političnih odločitev v sme- ri od zgoraj navzdol, temveč bodo dejansko skupnosti mestnih prebi- valcev, ki bodo skupno in v svojem interesu ustvarjali razmere za svoje bivanje in delo. Prav lokalne skup- nosti naj bi postale listi družbeno teritoriální okvir, ki bi bil najbolj při- měřen za podjet niški razvoj vsch "neformalnih dejavnosti", in sicer od dejavnosti varstva otrok, nege - in oskrbe ostarelih in bolnih pa vse do izgradnje proizvodnih in storitvenih delavnic, ki bi proizvajalc blago in opravljale storitve za svoje krajane in prebivalce celotnega mesta. Demokratično opredeljene legalne poti za prcpletanje in povezovanje upravnih, samoupravnih in podjet- niških iniciativ v smislu razvoja mest kot celovitih in navzven odprlih družbeno-prostorskih entitet. mag. Andrej Ciulič. dipl. soc. Prispevek je bil pripravljen za X. Sedlaijevo srečanje. Bled. 14. in 15. decembra 1989. Marija VOVK Stanovanja za stare ljudi (nadaljevanje iz prejšnjc številke) Kako živijo stari ļjudje po domovih - kr it iziramo, raziskujemo, objavlja- mo. Kako pa vsi ostali? Kako živi ve- čiņa ljudi iz starostne skupině nad 65 let, verno bolj malo. In tch je večiņa. Poleg organizsane pomoči bi ti lju- dje, vsaj nekateri, potřebovali tudi ustrezna stanovanja. Omenila sem že, da vodenje lastnega gospodinj- stva ohranja star ega člověka čilega. Veliko k temu pripomore ustrezno stanovanjc, ne převeliko, vendar preudarno projektirano. Pomembna je tudi lokacija. Ustrezno locirano in grajeno stano- vanje daje staremu člověku možnost vodenja lastnega gospodinjstva tja do visoke starosti. Takšno stanova- nje tudi preventivno zdrávi, zmanj- šuje potřebo po zavodskem varstvu oziroma jo pomakne v višjo starost. Nasprotno pa negativno vplivajo na psihofizično zdravje starega člověka, kar je bilo ugot ovíjeno v raznih razis- kavah, naslednji parametri: premaj- hna stanovanjska površina na stano- valea, převeliko število oseb v gospo- dinjstvu na stanovanje, slaba kvali- teta in opremljenost stanovanja, ne- ust rezno bivalno okolje. Neustrezna stanovanja za stare ljudi lahko najdemo povsod, v mestu in na deželi, tako v starih mestnih jedrih kot tudi v novih stanovaniskih soses- kah. Toda ni pomembno le stanovanje, njegova opremljenost in oprema, ampak tudi bivalno okolje. Če hočc- mo starému člověku olajšati življe- nje, mora biti bivalno okolje pri- merno. Pri oblikovanju neposred- nega stanovanjskega okolja je třeba doseči, da se star člověk počuti var- nega, da se lahko orientira, da mu je zunanji prostor udoben, uporaben, da mu nudi vse potrebne storilvene in rekreacijske možnosti ter da mu je dost open tudi brez grajenih ovir. Hrupna območja niso primerna za nikogar, še manj za starega člověka. Z ustrezno gradnjo in/ali prenovo stanovanj za stare ljudi (ob organi- zirani pomoči seveda) bi lahko do- scgli tudi to, da za marsikoga ne bi bila potřebná selitev v dom. Spre- memba od individualnega bivanja k zavodskemu je lahko zelo vznemir- ljiva. Poleg tega se v dosti primerih popolnoma spremeni znano okolje, saj so domovi večinoma v krajih s sedežem občine. Njihova zmoglji- vost pokriva občinske potrebc, ne krajevnih. Stalno moramo imeti před očmi vse psihološke posledice pri preseljevanju starih ljudi. l/guba prijatcljev, znancev, sosedov ali so- dclavcev ne pomeni le žalosti, ampak ustvarja tudi negotovo po- čutjc, včasih celo več. Pravilno locirana stanovanja za stare ljudi ob organizirani pomoči so zelo velikega pomena, ker ohranjajo ti- pične oblike stikov z zunanjim sve- tom, s funkcionalnejSo gradnjo pa omogočajo tudi lažje vodenje gospo- dinjstva. Neustrezni slanovanjski pogoji pos- tajajo vse bolj rizični dejavnik pri poruSenju psihofi/ičnega zdravja v vsch starostnih obdobjih. V geriatriji je najbolj pogost vzrok za sociálno dekompenzacijo, posredno pa tudi za psihično, ravno neustrezno stano- vanje. Zaradi tega sodobna geron- toloģija meni, daje treba starim lju- dem omogočiti življenjc v stanova- njih, ki ustrezajo njihovim potřebám. Za uspešno delo stanovanjskega sta- rostnega varstva so potrebne smer- nice o gradnji stanovanjskih enot za stare ljudi. Za splošne sociálně závode so nor- mativi, za stanovanja za stare ljudi jih ni. Gradbeni center Slovenije je pred leti připravil smcrnice, ki so žal ne- popolne in nedodelane. Med ustrezne stanovanjske razmere ne spadata le visok tehnični standard in površinsko prava velikost, temveč tudi stanovanjsko okolje, ki starega člověka sprejme, mu omogoča dobre družabne stike in mu je pripravljeno nuditi pomoč. To so lahko sosedje, razné društvene organizacije, kra- jevna skupnost, center za sociálno pomoč s terensko službo in zdrav- stveni dom s patronažno službo ali domovi za stare ljudi z zunanjo dejavnostjo. Nujnost ustreznega stanovanja se kaže predvsem v: - podaljšanem vodenju lastnega go- spodinjstva, - ohranitvi družbenih stikov ob ude- ležbi v javnem življenju, skratka v - nadaljevanju ustaljenih navad ob kar najbolj zmanjSanih naporih ozi- roma brez posebnih težav. G lede na pomen, ki ga ima za stare ljudi ustrezno stanovanje, in na statistične podatke je treba čim prej začeti z gradnjo stanovanj za stare ljudi. Najprej je treba preučiti náčin 73 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:50:26 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms